leto LUII1. Ma Z1S. U Uubilani. v sredo Z3. septembra 19Z5. cena Din 1'50 lihaia vsak dan popoldne, lzvzeosi ntdelje In prsialko. — Iosersti: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 O; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratoi davek posebej. — „Slovenski Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravntstvo: Knailova nltca stev. 5, pritličje. — Telefon stev. 304. Uredništvo: Enaflova nlica it. 3,1. nadstropie. — Telefon siev. 34. Poštnina platana v gotovini. Dr. Korošec o predstojeći dezertaciji SLS V nedeljo se je vršil zaupniški shod 5LS v Mariboru. Na shodu je naravno lopet govoril dr. Korošec o politiki SLS fer tekom sovora, ako verjamemo poročilu »Slovenca« zapletel, v protislovja, preko katerih ne sme slovenska javnost molče\ Radi točnosti argumentacije se poslužim direktnih citatov iz »Slovenca«. Dr. Korošec je na pr. govoril o Ra-dičevi stranki: j Radičevi stranki se godi kakor vsem dezerterjem, da se njihove zasluge sprejemajo, a nje same se gleda po strani. Radić, Pucelj m Prepe-luh morajo ponižno in poslušno služiti ne narodu, ne državi, ne kmetskemu stanu, ampak radikalni stranki. To je njihova žalostna utoga v sedanjem političnem položaju.« Dr. Koraščevo sen-tenco o dezerterjih si je treba zapomniti za poznejše odstavke njegovega govora. Nato pravi dr. Kor<~-^ o radikalni stranki še to-le: »Radikalna stranka trdno upa, da bi si z že preizkušenimi nasilnimi sredstvi pridobila še toliko mandatov, da bi se jim potem ne bilo treba opirati na nobeno drugo stranko. Postati sama dovolj močna, da diktira svojo voljo narodom, to je njen ideal.« Dr. Koroščevo mnenje o bodoči taktiki radikalne stranke ter o njenem idealu o diktatu narodom (!) je zopet dragoceno in sicer v zvezi s tem, kar dr. Korošec napoveduje o SLS. Dr. Korošec govori še o »staroko-pitnosti« in »samodržstvu« počasnega Pašica, radi Česar da »hira$o narodi«. »Zato je nevarno vladati s Pašičem!« Po tej opozoritvi pravi dr. Korošec doslovno: »Nočemo pa s tem reči, da je za nas v bodoče vsako sodelovanje z radikalno stranko načeloma izključeno. Pod gotovimi pogoji bi bilo tudi to mogoče. Toda danes o tem govoriti, bi bilo popolnoma brez potrebe, ker stvar ni na dnevnem redu. Tudi nismo tako nespametni, da bi o sličnih stvareh javno razpravljali.« Kje je tu demokracija? Naenkrat je slovensko ljudstvo samo velika čreda brez pravice do javne soupra-ve ev. kapitulacije SLS pred radikali. V pozi proroka vzklika dr. Korošec: ^Tudi za nas še pride solnce in sicer prej nego to mnogi ljudje mislijo.« Ta protislovja so tako kričeča, da jih ni treba še posobe komentirati. Dr. Korošec pobija radikalno stranko in njene »nasilne metode«, govori o idealih »diktata narodom«, o »počasnosti, sta-rokopitnosti in samodržstvu« starega Pašića, na drugi strani pa napoveduje sodelovanje z radikalno stranko. Taka protislovja se lahko pojavljajo samo na shodu zaupnikov, o katerem piše »Slovenec«, da je bil »veličasten shod.« Na veličasten shod pa spadajo vsekakor tudi veličasna protislovja. Poseben višek zgovornosti je dosegel dr. Korošec potem na drugem terenu, to je pri vprašanju slovenstva. Tu se je povzpel do sledeče dvoumne trditve: »Tudi sedaj nastopajo slični ljudje, ki se posmehujejo slovenski narodni zavesti, smešijo slovenske kulturne pridobitve in se odrekajo slovenskemu občestvu, toda vsake nove volitve pokažejo, da je slovenski narod ostal zvest samemu sebi.« Zanimivo bi bilo pozvati dr. Korošca, da imenuje poimensko ljudi, ki^ da zasmehujejo slovenske kulturne pridobitve! Vendar dr. Korošec pri zdravi pameti ne bo trdil, da pomeni kritika SLS in njenih zgrešenih političnih metod obenem »smešenje slovenskih kulturnih pridobitev?« Kedaj je napredna stranka v Sloveniji nasprotovala realnim slovenskim, našim lokalnim, domaČim interesom? Storila je pa za te interese več, kakor vsi klerikalci skupaj. Odgovornost za krivice in za ev. nedelavnost pa pada izključno na opozicijo-nalno politiko SLS, o kateri je sam dr. Korošec prepričan, da je kriva vsega zla v Sloveniji. Saj se je sam boril proti tej struji in napoveduje ravno v tem svojem govoru, da hoče SLS celo sodelovati z radikalno stranko. Dr. Korošec pravi dalje: »Tudi bratom Srbom moramo v tem ozira reči: Ako se slovenski jezi prirodno zlije s hrvatskim in srbskim v enoto, dobro, mi bomo to dejstvo potem priznali.« E>r. Korošec govori o »prirodnem zlitju ju-fcoslovenkih narodov.« Menda je s tem tem hotul izreči, da je to prirodno zlitje dovoljeno samo tedaj, kadar bo SLS na vladi, v nasprotnem slučaju pa da se to zlitje ne sme izvršitiij Obnooiteo pogajanj z Grško Pogajanja se v najkrajšem času prično v Beogradu. — Novi grški poslanik na našem dvoru. — Beograd. 22. sept. (Izv.) Iz Aten javljajo: *. Takoj po povratku Iz Ženeve poroča grški vladi zunanj! minister Rendis o delovanju Društva narodov, o uspehih svoje misije in o razgovorih z jugoslovenskim zunanjim ministrom. Minister Rendis je izjavil novinarjem s posebnim povdarkom- da se odnošaji med Grško in kraljevino SHS razvijalo prisrčno in prijateljsko ter da vlada med obema državama splošno zaupanje. V kratkem se obnove diplomatlčna pogajanja za rešitev spornih vprašanj in za sklenitev prijateljske zavezniške pogodbe. V zvezi s tem javljajo tudi atenski listi, da v kratkem odpotuje na svoje službeno mesto v Beograd novoimenovani grški poslanik Pollkroniades, ki ima nalogo odstraniti vsa nesoglasja. Nittoftue svečanosti no Lovčenu Prenos zemeljskih ostankov vladike Njegoša. — Svečanosti v prisotnosti kralja in kraljice. — Svečanosti se je udeležilo 3000 dostojanstvenikov in uglednik oseb. — Cetinje, 21. sept. (Izv.) Prestolica junaške Crne gore preživlja dneve velikega narodnega praznika in narodnih svečanosti. Povsod vihrajo zastave. Prestolica je sprejela od vseh strani došie množice naroda. Danes je zbrana v Cetinju vsa Črna gora, da vidi svojega vladarja in gospodarja in da se mu klanja. 2e ob zgodnjih jutranjih urah je bilo mesto spremenjeno v mravljišče. Povsod po ulicah so vrvele pisane množice v narodnih nošah. Videti je bilo junaške postave Črnogorcev, oboroženih s samokresi in puškami. Že ob 4. zjutraj so danes streli s topov dvignili prebivalstvo na noge. Po cerkvah' so zazvonili zvonovi. Množice so se začele zbirat! v skupine in po ulicah se je napravil gost špalir. V cetinjskem samostanu je bila ob 5. zjutraj arhirejska služba božja. Med tem časom je vojaštvo formiralo špalir od samostana po glavnih ulicah. Pred samostanom in na dvorišču so se začeli zbirati ministri, dostojanstveniki, zastopniki civilnih in vojaških oblasti, predsedstvo narodne skupščine z mnogoštevilnimi narodnimi poslanci ter zastopniki raznih mest, občin in kulturnih organizacij. Vsi so pričakovali pojava kralja in kraljice. Ob 6.50 sta se pojavila na ulici in pred samostanom kralj in kraljica. Kralj je nosil uniformo polkovnika pehotnega gardijskega polka. Kraljica je bila oblečena v dragoceno črnogorsko narodno nošo. Kraljevski dvojici je povsod množica prirejala najtoplejše ovacije. General Krupežević mu je raportiral. Kralj je nato peš stopil v samostan. Ob 7. točno po programu je bilo cerkveno opravilo za pokojnim Njegošem. Svečano opravilo je opravljal patrijarh D i-m i t r i j e ob asistenci vladike I r i n e j a, skaderskega metropolita Gavrila in nadškofa Viktorja. Na sredi samostanske cerkve je bila položena na visokem katafal-ku krsta s kostmi vladike Petra Petroviča Njegoša. Krsta je priprosta iz hrastovine ter se na njej nahajajo umetna rezbarska dela. Krsta je dar Nj. Vel. kralja Aleksandra. Po končanem cerkvenem opravilu so otvorili krsto in je posebna komisija še enkrat pregledala kosti Njegoševe. Nato so krsto dvignili, ter so jo nesli iz cerkve na samostansko dvorišče od spredaj patrijarh Dimitrije in vladika Vasilij, zadaj na levi Nj. Vel. Aleksander in na desni vladika Gavrilo Do-zić. Na samostanskem dvorišču so krsto prevzeli minister Marko Gjuričić, minister dr. Stojadinović, minister Miša Trilunović, minrster dr. Nikič in predsednik skupščine Marko Trifkovic. Prenesli so jo iz samostana. Pred samostanom je imel velik govor episkop ohridski dr. Nikolaj V e 1 i m i-rović o velikih zaslugah Njegoša kot duhovnika, vladike in gospodarja Črne gore. Med govorom sta kralj in karljica stala pod krasnim baldahinom. Po končanem govoru dr. Velimirovica so položili krsto na lafeto ter jo v svečanem sprevodu odpeljali po glavnih ulicah na Lovčen. Sprevod se je pomikal po novozgrajeni cesti Čez Ivanova Korita na vrh Lovčena. Ves čas svečanega sprevoda so grmeli topovi in zvonili zvono- vi zadnji pozdrav velikemu vladiki. Na čelu sprevoda so stopala razna pevska in kulturna društva. Za lafeto kralj in kraljica, generaliteta z vojnim ministrom Trifunovičem in armijskim komandantom Krsto Smiljani-čem na čelu, dalje visoki dostojanstveniki, ministri in narodni poslanci. Nad mestom so ves čas krožili arecplani. Ko je sprevod pri-še lna periferijo mesta, sta kralj in kraljica zajahala konje ter se napotila preko Ivanovih Korit na Lovčen. Sledili so jima drug? udeleženci svečanosti. Kralj in kraljica sta skoraj do vrha jahala. Nekaj časa sta do vrha hodila peš. Krasen je bil prizor na Lovčenu. Dan jasen. Lep razgled na Skadersko jezero, na črnogorske velikane in na Boko Kotorsko odnosno na sinjo Adrijo. Pihal je močan veter. Ko so krsto prenesli v kapelo, je patrijarh Dimitrije opravil kratko cerkveno opravilo in nato je imel daljši govor minister ver Miša Trifunović. Med drugim je minister naglasak Pred 70 leti so v enakih jesenskih dnevih junaški Črnogorci na tem posvečenem mestu pokopali svojega pesnika, vladiko in gospodarja. Na tem mestu so takrat stali Črnogorci pobožni in žalostni. Izpolnjevali so želje vladike Rada, da do svoje smrti ostanejo zvesti oni misli, ki je objemala ves njegov um in njegovo plemenito srce, misli, ki so s teh črnogorskih vrhov prešle v Beograd, Šumadijo, Bosno in Vojvodino, v Skader in leta 1848 čez Dalmacijo v Hrvatsko bana Jelačića. Danes na tem mestu stoji vladarska rodbina, stoji pobožni vladar, potomec velikih vladarjev Ka-ragjorgja in Njegoša, po katerih življenju in brigah se ponovno izpolnjuje zaobljuba vladike Rade, da počiva na svojem Lovčenu.« Kapelica z grobnico je priprosto delo. Sezidana je iz belega kraškega kamna. Nad vhodnimi vrati nosi napis: »V imenu Oca i sina i sv. Duha! Mi Aleksander I., kralj Srbov, Hrvatov m Slovencev, pravnuk Kara Petroviča, voditelja in početnika osvobojenja Srbije, vnuk kneza Aleksandra Karagjorgjeviča, sin Petra I. Velikega Osvoboditelja in Ujedinjenja našega naroda, m kneginje Zorke Petrović-Nje-goš obno\-'i!i smo ta sveti hram, ki je bil na Lovčenu blizu Cetini a dvigni en in ki si ga je izbral za večno hišo slavni naš prednik Peter II. Petrovič - Njegoš, vladar in gospodar Črne gore ter prijatelj heroja topol-skega Karagjorgje, nesmrtni apostol in glasnik edinstva našega naroda. Hram je bil 1. 1916 razrušen v vojni za osvobojen je in uje-dinj en je. Mir pepelu Petra II. Peirovića-Njegoša! Slava njegovemu imenu! Njegov sveti blagoslov naj se izlije na naš dom in na naš narod na vse čase. Aman! Na Lovčenu, 21. septembra 1925. Slavrtost je končala opoldne in so se udeležniki, 3000 po številu, po novo zgrajeni poti vrnili v Ivanova Korita, kjer je bil obed in pogoščeni e naroda. Kralj je bil zelo gin j en, ko so člani cetinjskega pevskega društva zapeli staroslavno Črnogorsko na- Mi vprašamo dr. Korošca, kaj pa je on storil za to zlitje, ki ga dopušča kot prirođen poiav, kaiteremu pa je doslej nasprotoval s takozv. slovenskim programom, ki pa v bistvu ni bil slovenski program, nego program izolacije Slovencev od Srbov in Hrvatov, program trialisticne državne ureditve?! Govoriti o priznanju prinodnega zlitja, po drugi strani pa pripovedovati avtonomistič-no misel 4n še to klerikalno, strankarsko avtonomistično misel, to je pač višek protislovja. Kdor hoče odkritosrčno priznati dejstvo prirodnega zlitja, mu vsaj ne sme nasprotovati Vprašanje slovenskega jezika smo vedno pripuščali prirodnemu zlitju, kakor lepo definira dr. Korošec ta problem. V politiki pa smo zagovar- jali enotno državo z vsestransko, vsem pokrajinam enakomerno posvečeno kulturno in gospodarsko politiko. Tu ni hlapčevstva, tu so odkriti vizirji, pošteni programi, katerim ni treba žonglirati s protislovji, kakor mora dr. Korošec da na eni strani opraviči dosedanjo gonjo SLS proti »nasilni politiki« v državi, po drugi strani pa navdihne pristaše SLS z upanjem na bližnje sodelovanje SLS z radikajno stranko. Mar bi bil dr. Korošec odkritosrčno priznal, da je pisava časopisja SLS o nasilnih metodah v državi navadno sleparstvo in da je SLS v prejšnjih letih storila velike taktične napake, da v bistvu ne gre za nobene programe SLS in da bo v kratkem stopila pot dezerterjev avtonomističnih in federalističnih zafrkacij.. rodno himno »Onam, Onamo!« Zatrjeval je pevcem, da ga je ta pesem že v mladih letih navduševala in podžigala za boj za osvobojeni e. Zvečer so bile na Cetinju različne prireditve. Igrali so razne prizore iz »Gorskega Venca« v Narodnem gledališču. Obnova Avstrije In Madžarske — Ženeva, 22. sept. (Izv.) Na včerajšnji plenarni seji Društva narodov je poročal Loucher (Francija) o gospodarski in finančni obnovi Madžarske ter je predložil načrt resolucije, ki izraža upanje, da bo program za obnovo izveden v roku, določenem v protokolu. Resolucija odobrava tri izjave madžarske vlade glede reorganizacije upravne službe. Poročilo in načrt resolucije sta bila sprejeta. Društvo narodov je nato razpravljalo o finančni obnovi Avstrije. Poročevalec M i-chelet (Norveška) je predložil resolucijo, ki izraža zadovoljstvo nad napredkom, ugotovljenim v Avstriji glede finančne stabilizacije. V tem ozrru je Društvo narodov sprejelo sklep Sveta in poročilo finančnega odbora. Zbor Društva narodov jemlje na znanje končna izvajanja iz poročila strokovnjakov, ki so imeli po nalogu Sveta Društva narodov proučiti gospodarski in finančni položaj Avstrije in upa, da pride v fin. odboru glede teh vprašanj v kratkem do pozitivne rešitve. Delegat V e v e r k a (Češkoslovaška) je pripomnil, da bo napovedana svetovna gospodarska konferenca po njegovem mnenju našla tudi rešitev za gospodarske stike Avstrije. Avstrijski delegat Mensdorf se je v daljšem govoru zahvaljeval za dosedanjo lojalno in prijateljsko naklonjenost Društva narodov napram Avstriji. Pozival je navzoče naj še nadalje skrbe za nadaljni razvoj mlade republike. SPREMEMBA REŽIMA V DRŽAVNIH RUDNIKIH. — Beograd, 22. sept. (Izv.) Pred dnevi so se razširile v javnosti novice, da namerava državna uprava državne rudnike odstopiti privatnim osebam, odnosno kapitalistom v eksploatacijo. Na merodajnem mestu izjavljajo v tem vprašanju: Država se je odločila komercijalizirati državne rudnike, to je, da država ustanovi s sodelovanjem fin. ministrstva, ministrstva za trgovino in industrijo ter ministrstva za šume In rudnike posebne delniške družbe in da pozove tudi privatni kapital k udeležbi v svrho eksploatacije rudnikov. Obstojal je predlog, da se državni rudniki dajo privatnikom v zakup, toda temu predlogu je odločno nasprotovala direkcija rudarskega odseka v ministrstvu za šume in rudnike. ABDEL KRIM RANJEN IN PROSI ZA Mm. Pariz, 21. septembra s. Kakor poroča »Journal« iz Madrida, je bil baje Abd el Krim v bojih za bibanski masiv resno ranjen na nogi. Vest da je bil Abd el Krim ranjen, je posneta po informaciji španskega lista »La Voza« iz Ouipuzkoe. Kakor poroča ta list, je Abd el Krima v bojih za bibanski masiv resno ranil kosec granate na desni nogi. Druga potrdila te vesti niso znana. Pariz, 21. septembra s. Po poročilu iz angleških virov ie Abd el Krimov emisar iz-ročH maroškemu sultanu pismo svojega gospodarja, v katerem predlaga Abd el Krim naj bi se zaključil mir na podlagi španske ponudbe iz časa pred sedanjo ofenzivo. Kakor poročajo iz Madrida, se pripravljajo španske čete, ki so se izkrcale v alhuce-tnaškem zalivu, nov napad. Položaj španskih čet je izredno težak. Čete KabEIi neprestano obstreljujejo, radi česar so prisiljene ostati noč in dan v svojih postojankan. Zato je potrebno, da pričnejo čete napadati, da si z razširitvijo ozemlja zasigurajo preskrbo z živili in municijo. Dalje poročajo, da nj res da bi francoske in španske ladje z obstreljevanjem prisilile rifovsko artiljerijo k molku. ZAPUŠČINA ELEONORE DUŠE. — London, 21. septembra >Daily Tele-graph« javlja iz Newyorka, da je bila te dni odprta oporoka znane igralke Eleonore Duše. Oporoka znaša samo 40.000 dolarjev. Zapuščina pripada njeni sestri, ki je omo-žena v Cambridgu. KOMUNISTIČNI KOMPLOT V ITALIJI. — Rim, 21. septembra. Uradno se razglaša, da zadnje aretacije komunistov niso smatrati za zgolj varnostno odredbo, marveč se je pri preiskavah ugotovil cilj komunistične organizacije. Gre za komplot proti varnosti države in dognano je, da prihajajo sredstva za propagando iz inozemstva. Preiskave so pokazale tudi, kako se spravlja komunistično gibanje v armado. Večina aretiranih se izročj sodišču, Češkoslovaška za varnostni pakt — Berlin. 21. sept (Izv.) Češkoslovaški poslanik Krof ta je včeraj posetll zunanjega ministra dr. Stressemanna. Razgovarjal se je ž njim o varnostnem paktu m o stališči« Češkoslovaške do tega pakta. Z ozlrotn na to, da Nemčija namerava skleniti z zapadnim! državami varnostni pakt, je poslanik Krofta naznanil zunanjemu ministru dr. Stressemannu, da je Češkoslovaška republika pripravljena pričeti pogajanja za sklenitev arbitražne pogodbe z Nemčijo. KONFERENCA NASLEDSTVENm DRŽAV V RIMU. — Praga, 22. sept. V Rim je sklicana posebna konferenca nasledstvenih držav v svrho sporazumne razdelitve fondov, ustanov in premoženja dunajske poštne hranilnice, ker je pripadalo prej Avstro-Ogrski monarhiji. Po rezultatih te konference se skliče nova glavna konferenca nasledstvenih držav v Prago, Konferenca v Rimu se vT$i sredi oktobra. OBČINSKE VOLITVE V PLZNU — Praga, 27. sept. V Plznu so bile \ nedeljo občinske volitve, ki so pokazale veliko razdrapanost češkoslovaških' strank. Glasovanje je trajalo ves dan pozno v noč. Volitev se je udeležilo 60,031 volilcev, ki je volilo 60 občinskih odbornikov. Prejeli so: 1.) češkoslovaški socijalni demokratje 22.68.: glasov, 22 mandatov, 2.) češkoslovaški narodni socijalisti 13.289 glasov (13), 3.) nemški socijalni demokrati e 441 (0), 4.) obrtniška politična stranka 1896 (2), 5.) komunisti 3394 (3), 6.) hišni posestniki 640 (0)', 7.) klerikalci 3279 (3), 8.) republikanci 753 glasov (1), 9.) češkoslovaški narodni demokratje 12.673 (12). 10.) nemški demokratje 1524 (2) in Židje 1122 (O. Večino trna j o soc. demokratje, nar. socijalisti z narodnimi demokrati. Borzna poročila. Ljubljanska borza. LESNI TRG Deske monte 25 mm, fco Rateče, 9 vagonov: denar 510, blago 510, zaključek 510: Smezzole: 4.25, 4.50, 4.75, od 8—16, fco m.: denar 555; smrekovi ali jelovi hlodi od 25 cm naprej, fco nakladna postaja: blago 335: jamski les, vsako množino, fco nakladna postaja: denar 170. 2ITNI TRG Pšenica 'domača, fco Ljubljana: idenar 260, koruza slavonska, par. Ljubljana: blago 217, oves, par. Ljubljana: blago 205, fižol mandalon, fco Postojna trs., vejan trs. 2 vagona: denar 325, blago 335, zaključek 335: fižol mandalon orig., fco Ljubljana: denar 250, fižol prepeličar orig., fco Ljubljana: denar 325; fižol ribničan orig., fco Ljubljana: denar 300; laneno seme Ia, fco Ljubljana denar 550. 7% invest. pos. iz 1. 1921, denar 85: Celjska posojilnica d. d. denar 201, blagr 205; Ljubljanska kredi tna banka denar 225, blago 240; Merkantilna banka denar 101, blago 102, zaključki 101; Prva hrvatska štedionica denar 1050; KTed. zavod, denar 175, blago 185; Strojne tovarne h» livarne, denar 10O; Trbov. prem. družba denar 375, blago 395; Združene papirnice denar 120; Stavbena družba d. d. Li, denat 165, blago 180; 4H% kom. zad. drž. bk« denar 20, blago 25; 4*A% zast. 1. kr. dež. banke denar 20, blago 25. Zagrebška borza« Dne 22. septembra. Sprejeto ob 13. Devize: Cirrih 10.84—10.92. Praga 165.90—167.90, Pariz 264—368, Newyork B5385—S6.5S5, London 272.125—274.125, Trst 230—232.40, Berlin 13.3375—13.4375, Dunaj 0.078775—0.079775—13.4375, Duna' 0.078775—0.079775. Valute: lira 229.80— 232.20. Efekti: 7% inv. pos. 1921 90, J%H drž. rente za ratnu štetu 397—398, Ljubljanska kreditna 220, Hrv. esk. banka 143—144 Kreditna banka, Zagreb 144—145, Hipotekar-na banka 75—77, Jugobanka 115—118, Pra-štediona 1070—1075, Slavenska banka 59— 60, Eksploatacija 58—64, Drava d. 'd. Osijek 275, Šećerana Osijek 565—580, Isis d. d. 66 Nihag 40, Gurman 450—460, Slavec 14«J, Slavonija 61—62, Trboveljska 380. Inozemske borze. — C uri h, 22. sept. Predborza: Beo erad 9.175—9.225. Pariz 24.50—24.60, New-vork 518.10—518.20, Milan 21.15—2125, Praga 15.34—15.36, BerKn 1.333—1.234, Du-< naj 0.00725—0.00731. — Trst, 22. sept. Predborza: Beograd 44.4O-43.60, Pariz 116—116.50. London 118.40—118.60, Newyork 24.45—24.55, IJ^j ga 72.50—73, Curin 472—473, stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 23. septembra jjjjjb. Upor Družno o Siriji Ko le prišla Sirija pod francoski protektorat, so imeli Francozi že spočetka velike težkoče pri upravi te dežele. Prebivalstvo se deli po verskem prepriča njti v več skupin, ki so se do zadrnecr Časa prepirale. Pa tudi mohamedani kristjani so razcepljeni na več sekt. ' to razcepljenost je skušal izrabiti m« derni arabski naciionalni pokret ki st $e pojavil med krščanskimi delavci v Bevruthu pod-vplivom stikov z Evropo, osobito s Francijo. Pojavila in razvila se je nova arabska literatura, ustanovljene so bile moderne šole in Sirci so postali ponosni na svojo preteklost. Turška revolucija iz 1. 1908. je pospešila arabski nacijonalni pokret, ki je hotel med vojno priboriti neodvisnost Sirije. Zato je pretežna večina Sircev protestirala, ko je dobila evropska velesila mandat nad Sirijo. Francija je prevzela s tem man datom težko nalogo. Morala je dati ljudstvu vsaj dozdevno avtonomijo, pri tem Pa držati vajeti trdno v svojih rokah. Damask, kjer se je po sklenjenem miru ustanovila za kratko dobo neodvisna arabska država pod kraljem Feisulom. je ostal tudi pozneje sedež arabske agitacije. Francozi so ustanovili v Siriji več manjših državic, s katerimi so dali domačinom nekako avtonomijo, pa tudi »a odgovorna mesta o postavili domače uradnike. Toda vsem tem so dodelili svoje svetovalce in tako je ostala vsa politična in upravna moč v francoskih rokah. Prva dva francoska visoka komisarja v Siriji, general Gouraud in .Weygaud, sta hotela pridobiti na svojo stran osobito krščanski Libanon in njegovo prestolico Beyruth. Ko je prišla po volitvah v maju 1924 na krmilo Francije levica, je Herriot odpoklical \Vey-sauda in imenoval na njegovo mesto generala Sarraila, ki se je odlikoval med svetovno vojno. Sarrail je skušal ublažiti v Siriji vojaški režim in pridobiti na svojo stran tudi mohamedansko prebivalstvo. Navzlic temu so Pa izbruhnili »emiri baš pod njegovo upravo. Poleg mohamedanskega in krščanskega prebivalstva živi v Siriji še posebna sekta Druzov. Njihovo vero je ustanovil v 11. stoletju verski voditelj, ki je združil glavne principe krščanske in islamske vere, kakor tudi primitivnih domačih običajev. Pristaši te vere žive v neprestani borbi z mohamedani in ker jih vsi preganjajo, so postali zelo fanatični. Naseljeni so večinoma po vzhodnem delu pogorja Hauran, v takozvanem druskem pogorju Džebel-Druse, ki se razprostira vzhodno od hedžaske proge. Ta proga vodi iz Damaska v Medfno in sicer vzhodno od križišča, kjer je proga iz Haife spojena s hedžasko progo. Ozemlje Druzov tvori od 1. 1921 avtonomno državo pod francoskim protektoratom. Dasi je bilo prvotno dolo- čeno, da mora biti guverner te države Dmz. Francozi po smrti prvega guvernerja niso hoteli imenovati Dniza. Položaj se je še bolj poostril pod novo-rrnen»ovanim francoskim vrhovnim svetovalcem kapitanom Carbtlletom. ki je I znan po svojem voiaško-administrativ-I nem poslovanju med senegalskimi črn-I ci. Svobodoljubni in bojeviti Druži so se začeli boriti proti njegovim metodam in kc je Carbillet odpotoval na dopust v Francijo, so poslali 36 svojih voditeljev h generalu Sarrailu. da mu razlože želie in zahteve vseh Druzov. Druži namreč niso hoteli, da bi se Carbillet vrnil na svoje mesto. Obenem so zahtevali, naj se njihovo ozemlje spoji z ozemljem okrog Damaska in Aleppo v enotno sirsko državo. Toda gen^rat sarrail delegacije ni sprejel, poleg teza. so začele oblasti voditelje Druzov še politično preganjati. Kmalu po tem dogodku je prišlo do upora in sicer povodom neke slavnosti. ko je francoski poveljnik prepovedal verske svečanosti, boječ se političnih demonstracij. Na obeh straneh je bilo ubito pri prvem spopadu več oseb. Francoske oblasti so aretirale vse odlične Druze. naselbina najmočnejše rodbine Atraši ie bila bombardirana iz letal, nakar je prišlo pod vodstvom sultana Pašial Atraši do odkritega upora Druzov. Druži so zasedli mesto Sueiđ, oblegali in francosko posadko m pobili več francoskih pomožnih čet. Druži ne pomenijo za Francijo posebne vojaške nevarnosti. Vsa njihova moč je v 10.000 izbornih jezdecev in strelcev, ki so sicer pripravljeni na vse. vendar pa ne morejo dolgo kljubovati moderni tehniki Toda Francozom je ie-prijetnjo, da morajo pošiljati čete Se v Sirijo ob času. ko imajo že itak mnogo preglavic s kolonijalno vojno v Maroku. Ce se jim posreči v najkrajšem času zatreti tega lokalnega upora, bo vsaka operacija proti upornikom nemogoča, ker se začne koncem oktobra v teh krajih trajno deževno vreme. Večjega pomena kot za Fraicoze pa je upor Druzov za Sirijo samo. Druži so bili doslej enaki sovražniki mohamedanov in kristjanov. Zdaj so se začeli zavedati, da so voditelji in avangarda sirsko-arab-skega nacijonalizma. Krščanski Arabci s fiaurana so se jim pod vodstvom bega Achlakutane že pridružili. Proti dosedanji navadi se zdaj vasi s krščanskim in mohamedanskim prebivalstvom ne dotaknejo. Ko so nedavno navalili na Damask, je bila pretežna večina prebivalcev na njihovi strani. Ce se zavleče vojna v Siriji do pomladi, nastane nevarnost upora v Damasku in-drugih sirskih mestih, ki bi se utegiila pridružiti Druzom. Francozi bodo morali v Sirili in Maroku napeti vse sile. Če hočejo ohraniti svojo avtoriteto. Prosveta Donesek k visoški kroniki Poiskati si moramo torej druge razlage. Prva bi bila od »davek«, rovtarii v teh krajih niso plačevali posebne davščine, ravno z ozarom na veliki trud in delo, ki so ga imeli s krčenjem gozdov m ustvarjenjem rovtov in polja v teh oddaljenih zapuščenih hribih. To tudi povdarja UTbar iz leta 1630. Davča bi bilo torej ozemlje, kjer se plačuje (poseben) davek. Korolar k temu tvori bližnja gora »Porezen«, koje ime se da v tej zvezi tudi izvajati od »poreza« (Pleteršnik, Straisteuer). Urbar iz leta 1630. nam pove, da je soseska Gorje, ki spada pod tolminsko gospostvo, dajala od planine Porezen posebno davščino o pridelkih žitnicarju loškega gospostva. Pozneje so te planine prevzeli Sorčani in Danjčani in plačevali nrbarščino loškemu gospostvu, pašniški davek pa sorskemu županu v denarju. Ta razlaga bi bila iz jezikoslovnih ozi-rov morda dopustna, a je iz logičnih in zgodovinskih razlogov neverjetna. Analogija s Poreznom tudi ne drži. Pri Selcih sega pod hriba Goverovne v dolino ostro porezano sleme, greben, hrbet, ki se ravno tako imenuje Porezen, ne da bi se od njega kdaj plačeval kak poseben davek. Razlag za naše kraje, gore in doline pa ne smemo iskati v več ali manj umetnih poznejših upravnih uredbah, ampak se moramo užlveti v mišljenje naših prvotnih slovenskih naseljencev, ki so gore in kraje predvsem imenovali po prvotnem naivnem in naravnem vtisu, ki ga jim je napravila gora, reka dolina ali grapa. Skoraj povsod najdemo, da je bila za naziv merodajna ali posebnost oblike n. pr. Hum, Kopa, Kepa, Grmada, Ostri vrh, Brana, Tošec, Tolstec, Ojstrica, Stol) ali pa posebnost lege proti solncu (Osoje, Oso"nik, Prisojnfk, Krvavec, Ponca - Poldnaca, Mrzli vrh Krvava prst), ali Pa posebnost obraščenosti (Crni vrh, Golica, Jelovica, Sememik, Goli vrh, Gladki vrh, Kosmati vrh. Zeleni hrib, Javornik, Jesenovec itd.). Tudi Porezen in Davčo naši pradedi niso imenovali po davčnem uradnem aparatu tedanj.e dobe, temveč gotovo po zgoraj navedenih znakih. Te moramo poiskati, odnosno si predočiti njfju geografsko lego, njiju obliko in s to primerjati njih nazive. Porezen se imenuje v urbarju iz leta 1630. Poresen oder wind Alben. Zakaj pač vetrovna gora? Kdor pozna to goro, ki se vzdiguje kakor dolga in strmo-padajoča poševna stena do vlšme 1631 metrov med Kranjsko in Goriško, zapirajoč s svojim ostrozarezanrm grebenom selško dottno v celi širini, ve rudi, da je po celem grebenu In še nižje doli do višine 1300 m brez gozda, torej popolnoma gola, obra scena samo s slabou$peva:očrmi planinskimi s en o žeti. Nje nemško bivše ime le popolnoma upravičeno. Huda burja hi ostri vetrovi ne pripuste drevju tu gori nobene rasti, vse, kar se skuša dvigniti, porazi burja. In naselniki, ki so to opazffi, so jo imenovali Porazen ali Porezen. Ime bi se pa tudi lahko izvajalo od ostrega njenega grebena, ki izgleda kakor kHna ali rez. Slednjič bi se dalo ime morda tudi Izvajati od tega, da je bil gozd porezan ter spremenjen v senožeti. Katera od teh razlag je bolj sprejemljiva, o tem naj razsodfo jezikslovcL Kar se tiče D a v č e, je to ozka planota, pravzaprav le hribovje, kojega vrh je malo Širši in pripravljen za bolj položna polja in travnike, dočim padajo njega pobočja 400 m globoko v dolino selške Sore na severu In potoka Davče na jugu Davča ima svoje ime od potoka, izvirajočega v dveh glavnih izvirkih pod Poreznom m pod Veliko Kopo fcf drvi kot pravi gorski potok v globoko zavezani in mnogokrat od prepadnih skal obdani globeli proti vzhodu. Ta grana Je večinoma pravo žrelo, tako ozko jo obdajajo pečine; zato tudi ni nobene steze po tej grapi; vsa pota. ki drže na te* strani na Davčo, bodisi iz Martinjovka ali iz Farjega potoka, morajo ostati na vrhovih. Soteska gorskega potoka Davče pa je neprestopna. Ako se gleda od bližnjih bregov nanjo, kako izginja pobočje v temne prepade nad potokom, bi rekli, da je to pravo žrelo. Nemci bi mu pa rekli Schlund Zanimivo je, da se imenujejo v naših planinah taki globoki prepadi tesni ali soteske, v resnici Žrelo (v Kamniških planinah) ali Grlo (med Planico in Malo Pišenico in pod Ojstrico). Oba naziva sta metafore, povzete od ustroja amimaličnrh požiralnih organov. Tu se nakrat spomnimo na koreniko »Dav«. Kaj pa če jo izvajamo od daviti, wirgen, daviti se, schlingen. Schfcngen — der Schlund — daviti — davča — in zasveti se nam, da ie to tretji izraz, ki pome-nja isto kakor žrelo ali grlo. — torej Schlund. Tedaj se spominimo, da se imenuje na Jelovici globoko brezdno aH žrelo rudi Davča ali Tavča in prepričani smo, da smo razrešili uganjko. Nemški naziv in der Als pa nima s slovensko Davčo nič skupnega; pač pa je sinonim s slovensko OBo — Olševjem Zanimivo je. da so sorski Nemci označili za Davčo, ki sem jo ugotovil v Spodnjih Danjah. Tam pravijo bengne v EIše. V istini je porastno severno pobočje davških hribov proti dolini Zgornje Sore. pričenši od Zalega loga z gostim bukovjem in olševjem. Nad Zalim logom pa se kot pričetek tega hribovja vzdiguje 982 metrov visoki EIŠnik. * — Leos Janaček se ie vrnil Iz Benetk v Brno, kjer zopet prisostvuje vajam za premijero opere »Sorka« — Francoski teater. Francois Curel ie napisal nov komad La viveuse et le mari-bond, ki se vprizori decembra v Theatre des Arts. Marcel Achard je končal novo veseloigro Beaucoup d' amour pour rien. Tekom zimske sezone se vprizorita tudi novi deli Jean Sarment-a Les plus beunx yeux du monde in La vie commence de-main (Najlepše oči na svetu in Življenje začenja jutri). Porotne obraonaoe « Ljubljanska porota Ljubljana, 22. sept. Boljševik* Matija Čuden ooroščen. Ker so pri včerajšnji razpravi vsi bivši tovariši, sedaj kaznjenci v Mariboru, pričali razbremenilno za obtoženega Matijo Čudna, so porotniki zanikala vsa vprašanja ter je bil zbog tega obtoženec oproščen in takoj Izpuščen. Danes se vršita dve razpravi. Skrajno posurovel in nasilen človek« je 24Ietni oženjeni posestnik v Dobruši Jože Drešar. Kaznovan je bil že štirikrat zaradi telesnih poškodb. Zadn'o kazen 14 dni zapora je prestal lani, ker je lastno mater z gnojno kopačo po glavi udaril. Danes je DešaT pred poroto zaradi uboja. Predseduje višji sodni svetnik Mladič, votanta sta sod svet. Vehovar in okrajni sodnik Kralj, dTŽavno pravdništvo zastopa dr. Masrnak, zagovornik dr. Žirovnfk, rdr^vniška zvedenca dr. Ma:er in dr. Novak. Dne 10. avgusta t. 1. je obtoženec pripeljal več fantov iz občine Vodice na vojaški nabor v Kamnik. Po naboru so se v Ro-detovf gostilni sešli obtoženec, njegov brat Anton, brata Jeras, Josfp Brank, Miha Ben-da m Jernej Kadivec. Pri sosednji mizi je sedel Andrej Kušar s prijateljem Al. Alešem iz Rašice. K njima je pristopil Jože Brank ter vzel KuŠarju klobuk raz glavo, da bf Kušar sicer ne smel nositi krivcev, če bi ne bil pri naboru potrjen. Pri tej priliki pa je obtoženec navalil z odprtim nožem proti KuŠarju brez povoda, saj KušaT-ja niti poznal nI ter mu ni storil nič zalega. Kušar se fe umaknil v vežo in od tam na dvorišče, neprestano proseč, naj ga ne sune z nožem. Tudi Rodetova dekla Alojzija Re-zar, ki je bila na dvorišču, ie vpila proti obtožencu, naj spravi nož. Obtoženec pa se ni zrr.enfl za klice in prošnje, temveč ie hladnokrvno zgrabil Kušarja za rame, 2 drugo roko pa vsekal z nožem Kušarja tik pod vratom v desneo stran prs, da mu ie pre-rezal mišičevje. Po dejanju je obtoženec vpričo vseh gostilniških gostov cinično zaprl okrvavljen nož. zapregel in se mirno odpeljal proti domu. Poškodovanega Kušarja, ki je bil šele 20 let star, je okrožni zdravnik dr. Pole takoj obvezal, drugi dan pa so ga prepeljali v javno bolnico v Ljubljano, k?er je dne 18. avgusta umrl. Obtoženec dejanje prizna, a se zagovarja, da je hotel KušaTja le nekoliko poškodovati. Tudi se izgovarja na pijanost, vendar pa vsi navzoči, tudi njegovi tovariši, pričajo, da obtoženec niti vrnjen nI bil, temveč Ie malo razgret od vina. Mariborska porota Obisk pri Američanki« Meseca maja t. 1. se je vrnila iz Amerike posestnica Katarina Legec v Gančane Kmalu so se pričele širiti vesti o bajnem njenem bogatstvu, o svežnjih dolarjev itd. Te govorice so naravno zelo učinkovale. Nekega dne, ko je bila Amerikanka na polju, je dobila nezaželjen obisk. Tatovi so ji odnesli 11.000 Din. Tatvine sta bila takoj osumljena Štefan Horvat in Štefan Vugrin, ki sta kot soseda dobro poznala razmere pri Legečevi. Oba sta bila aretirana, a sta trdovratno tajila tatv;ro. Pri razpravi je Vugrin deloma tatvino priznal, trdeč,, da je bil Horvat tudi poleg. Porotniki so zanikate vprašanje krivde glede Horvata, potrdili pa krivdo Vugrina z 19:2 glasova. Horvat Je bil oproščen, Vugrin pa obsojen na 3 leta j eče. Radi vloma v trgovino VVorsche v Mariboru ie bil obsojen Albin Abranšek na 18 mesecev Ječe. Zakonska tragedija v Zgornji VoličinL Mariborska porota je Imela v soboto razpravljati težak slučaj. Zagovarjati se je imela Elizabeta Ribič radi umora svojega moža. Zakonca Fran in Elizabeta Ribič nista živela v slogi. Mož je bil udan pijači, žena pa se je rada ozirala zo drugimi. To je bil dvojni povod čestim prepirom in dejanskim spopadom v rodbini. Dne 23. julija Je prišel mož zopet z dela vinjen domov ter se vlegel pod drevo in zaspal. Žena Je zagrabila sekiro in udarila moža večkrat po glavi, tako da Je ves okrvavljen obležal. Nato je mirno legla spat. Okoli 23. je našel v krvi ležečega moža neki sosed in pozval Ribičevo, da ga prenese v hišo, ker se bliža nevihta. Žena je mirno odgovorila: »Naj le leži, saj ne bo hin!« Drusco Jutro so našli moža mrtvega. Žena je bila takoj prijeta. Sprva je zanikala svojo krivdo, trdeč, da se je mož sam potolkel; ko pa so orožniki našli okrvavljeno motiko v njeni hiši, je priznala, da je moža umorila. Pri razpravi se Je obtoženka zagovarjala, da ni imela namena moža umoriti, temveč je storila dejanje le v silobranu, boječ se, da jo bo mož, ki je bil pijan, pretepal. Zaslišanih je bilo 18 prič, ki so večinoma obremenile njo, deloma pa je bila krrva zakonski disharmoniji njena mati, ki jo je hujskala proti svojemu zetu. Porotnikom so bila stavljena 3 vpra- šanja: 1. glede umora, 2. glede uboja, 3. glede prekoračenja silobraru. Porotniki so na prvo vprašanje odgovorili s 7 glasov da in 5 ne, drugo pa so soglasno potrdili, nakar je bila Ribičeva obsojena na 6 let Ječe Poskusen požig. Pred poroto se le v soboto zagovarjal mlinarski pomočnik Jurij Polanec, zapos'en pri posestniku Valentinu Smrečnlku v Sp. Goricah. Obtoženec se le spri s svojim gospodarjem. Gospodar mu je namreč omenil, da se ljudje pritožujejo, da dobe nazaj prema! » moke in preveč otrobov in ga opo-80*1, da dela pošteno. Imela sta Še drug spor radi nekega posojila in Polanec Je končno odpovedal službo. Pred odhodom ra je hctei svojemu gospodarju pošteno zagosti. Dne 4 .avgusta le v skednju svojega gospodarja Smrečnika podtaknil ogenj. V škat:jo je nabasal vato, Jo polil s petrolejem In zažgal. Nato se je skril v mlin, opazujoč, kako bo plamen objel skedenj. Vii-ga'na naprava pa je odpovedala. Smreč-nikevi so naslednje jutro opazili, da je hotel nekdo zažgati in so zato prosili soseda Krcmpačnika, da naj opazuje, kaj se bo godi 3 okoli hiše, ko se bodo vsi domačini namenom j umaknili na polje Kmalu po odhodu domačih se je pojavil Polanec in odšel v skedenj, kjer je ugotovil, da Je vata ugasnila sama od sebe. Komparčnik ga Je natančno opazoval in nato povedal vse Smre-čniku, ki je zadevo naznanil orožnikom. — Pred poroto je obtoženec priznal, da je hotel zažgati. Obsojen je bil na l leto Ječe. _ Politične vesti — Spori med radićevcl. Med Radi-ćevimi pristaši v Sarajevu je prišlo do ostrih sporov. En del njih odobruje sporazum, sklenjen z radikali, drugi del pa ta sporazum pobiga in ga proglaša za izdajstvo. Na čelu onih, ki so nstali Radiću zvesti, stoji Hakija Hadžić, na čelu disidenfov pa Meštrić. MeŠtreviČeva skupina je v nedeljo priredila zborovanje v restavraciji »Mostar«. Zborovanra se je udeležilo nad 300 ljudi. Cim je predsednik shod otvoril. se je pričel velik hrušč in trušč. Slišali so se klici: »Doli z izdajala*, živel Radić, proč z disidenti.« Hrup je vedno bolj naraščal. Razburjenje je bilo na obeh straneh velikansko in obstojala je nevarnost, da se nasprotniki dejansko lotijo drug drugega. Da prepreči dejanske spopade. Je policijski zastopnik zborovanje razpustil. Meštrićeva skupina je na to hotela imeti zaupni sestanek, ki pa ga ie takisto zabranil vladni zastopnik. fladžićevi pristaši so na to odšli in priredili Hadži-ću ovacije. Z ozirom na neuspeh v nedeljo je Meštrić odložil predsedniško mesto pri disidentih. = Iz Italijanske politike. Maksima-Hsti obračajo hrbet aventinski opoziciji. Tako odpade iz opozicije 22 poslancev. Opozicije bo kmalu konec. — Med fašisti in framasoni se vrše hudi časopisni boji. Sedaj je dokazano, da je bil frama son tudi generalni tajnik fašistovske stranke Farinacci. — Veliki fašistovski svet je sklican na dan 5. oktobra. Razpravljalo se bo o položaju stranke, notranji in zunanji politiki, o sindikalnem gibanju in o proslavi tretje obletnice pohoda v Rim — Komunisti se v Italiji živahno gibajo kljub vsemu faŠistovske-mu terorju, posebno se občuti njihovo delovanje v Rimu, kjer je policija te dni preiskala 234 komunističnih stanovanj in aretirala 158 komunistov. =r Pašićevi spomini. Kakor javljajo beogradski listi, ministrski predsednik Nikola Pašić v Evians les Bains marljivo piše svoje spomine. V kratkem bo spisana prva knjiga, ki obravnava dobo kralja Milana in zgodovinsko važni upor v Zaječarju. = Agrarna poltika vh.de RR. Zaniml* vo je, da te dni potujejo po raznih krajih naše države vodilne osebnosti ministrstva za agrarno reformo. Na agitacijskem poto» vanju so: minister za agrarno reformo, Pav* le Radić in njegovi trije podtajniki radikali. Kakor zatrjujejo, se bo vršila po končanih potovanjih posebna konferenca v ministr* stvu za agrarno reformo, ki določi nove smernice agrarne politike in sestavi končni pravilnik za izvedbo fakultativnega odkupa velikih zemljiških kompleksov. Gre v prvi vrsti za odkup begovskih zemljišč v Južni Srbiji, na čemer so radikali intercsirani. V I. Križanovska: 56 U kraljestvu nesmrtnih Roman. Ko je Supramati, ki ga je začela ta stvar zelo zanimati, izrazil željo, naj mu Tortose takoj pokaže dotična vrata, je slednji izjavil, da mu ni znano, kako se vrata v laboratorij odpirajo, ker mu je pokojni princ enkrat za vselej prepovedal vstop. Pristal je samo na to, da pokaže Supramatiju približno, kje so vrata. Takoj sta odšla v knjižnico in Supramati je začel z veliko vnemo iskati skrivna vrata. Kraj, ki ga je pokazal oskrbnik, je bil zakrit s policami, na katerih so bile naložene knjige. Supramati je moral te police odstraniti, da bi mogel preiskati steno. Nad dve uri si je prizadeval, predrto je našel za policami spretno skrito prožino. Slednjič so se vrata odprla in Supramati je stopil v veliko dvorano brez oken. Izpod stropa je visela svetiljka, v kateri je plapolal modrikasti pla-menček, kakor ob Lilianini krsti. Toda ta plamenček je takoj ugasnil. Supramati je imel pri sebi sveče in je začel radovedno ogledovati to čudno sobo. V ozadju je bila velika omara, polna retort in drugih alkimičnih potrebščin. Ob steni je stala miza, h kateri je bila z železnimi verigami priklenjena debela vezana knjiga. Malo dalje je staJa manjša omara, polna pestrih usnjenih mošnjičkov, raznih stekleničic, zabojčkov in zvitkov pergamenta Ob steni so stali trmožniki m čudni instrumenti, kakršnih Supramati še nikoli ni videl. Najbolj sta ga pa zanimala dva predmeta na obeh koncih dvorane. Na enem koncu je bil trioglati leseni podstavek, v katerem je bil pritrjen širok meč, obrnjen z ostrino navzgor. Bleščeča klina tega meča je bila popisana z znaki, ki jih Supramati ni razumel. Na drugem koncu je bil tudi na podstavku nekak kovinasti ščit, kraj njega pa kladivo. Vse to je obdajal na tleh narisani rdeči krog, ki je imel na treh straneh kabalistične znake. Supramati še nikoli ni videl kovme, iz katere je bil narejen ta ščit. Svetlikal se je v vseh mavričnih barvah, zdaj je bil prozoren, zdaj zopet ne. Supramati si je hotel od blizu ogledati ta predmet. Zato je prestopu krog ter se nagnil nad ščitom. Otipaval in ogledoval ga je od vseh strani, toda ta ogled mu ni ničesar pojasnil. Od zgoraj je bil ščit poliran. Od blizu je bil videti enostavne, sivkaste barve, Čim si se pa malo oddaljil, je začel odsevati v vseh mavričnih barvah. Kar se je lotila Supramatija radovednost, kako zveni ta čudna kovina, Če se udari po nji s kladivom. Ne da bi se dolgo obotavljal, je dvignil kladivo in nalahko udaril. Razlegel se je drhteč, stokanju podoben zvok. Nato je lahno zašumelo, potem pa zažvižgalo kakor veter, ki otresa z drevja orumenelo listje. Temu žvižgu je sledilo bobnenje slapa, ki udarja ob skalovje, nazadnje je nekaj za-hreščalo, kakor da je vrgel vihar v okno oblak peska. Vsi ti čudni zvoki so se tako naglo vrstili, da Supramati ni mogel vsega razločno slišali. Ker se je hotel podrobno seznaniti s temi kaotičnimi zvoki, je udaril še enkrat Drugemu udarcu je sledilo zamolklo bobnenje, podobno daljnemu gromu. Nato se je razlegel po dvorani glas valoveče množice, žvenketanje orožja in peket konjskih kopit. Vse to se je naglo bližalo in razlegalo tako blizu, da se je Supramati obrnil in malone zgrudil od groze in presenečenja... Rdeči krog, v katerem je stal, je obdajal zdaj zelenkasti plamen, za katerim se je vse spremenilo. Vsa oprema in celo stene so izginile. Okrog Supramatija se je razprostirala zdaj dolina, v ozadju te doline je stala trdnjava, obdana z visoko zob-často steno. Vse se je lesketalo v čudni svetlobi. Razločno so se videle dolge vrste vojščakov, ki so se pripravljali za glavni naskok na trdnjavo. Pristavljali so letve. Po cesti je korakal večji oddelek vojaštva, ki je hitel menda tovarišem na pomoč. Dva ko-l od Su^ramat;ja so naglo korakali s knoii o borni vošeaki, strelci in l:on?eniki v svetlih okle--t - • h • "o *|* i • • ' ' " ^- ~htnene srajce z rdečimi križi na prsih ali na rami. Orožje in oklepi so fosforescirali, v tej svetlobi o se videli bradati obrazi in oči, v katerih je go-T9 divja sila in neupogljiva volja. Malo daljo od te rrrožice je drvel v divjem ga l lopu oddelek vitezov. Na čelu je jahal vitez visoke postave in energičnega, samozavestnega obraza. 1 "egove bleščeče oči so izražale krutost, obenem se je pa zrcalil v njih pogum in zanos. Njegova čelada z valevečo perjanico je bila okrašena z ■ ' rarevfJc* V -ono. Za njim je nesel vitez anor z grbom Anglije. Za tem ponosnim vitezom je jahalo njegovo ..»remstvo. Begata cblač.la, drago orožje in krasni jpi teh jezdecev so pričali o njihovem visokem tanu. Zemlja se t**©«*** no'l n; v:••■< 1 vti ki so peketala tako blizu Supramatija, da bi lahko dosegel jezdece z roko. Slišal je, kako konji in jezdeci težko dihajo, sam je vdihaval poseben vonj, ki se je širil od te množice jezdecev, pažev in meče-noscev. Z razvitimi prapori je defilirala pred njim vojska v pestrih in slikovitih srednjeveških uniformah. V njegovih ušesih je zvenelo zamolklo mrmranje in poedine besede v staroangleškem jeziku. Kar je Supramati ves zatrepetal. Tam, na kra-nem črnem dirkaču je jahal vitez, čigar obraz mu bi z*" n f I k pa ie imel lahko saracensko opremo, ki je bila prožna kakor svilena obleka. Lahek šlem je pokrival njegove goste, črne kodre. Velike temne oči tega viteza so z nepopisnim izrazom gledale Supramatija. To je bil Narajana. Ko je jahal mimo mladega zdravnika, je njegov konj poskočil iti vrgel s kopiti Supramatiju toliko peska v obraz, da je presenečeni princ zamižal im se opo-teke*' Stev 215. »SLO V P N S K I NA ROD« dnt 23 septembra 1925. Stran 3. Dnevne vesti. V Ljubcjani. dne — Nadškof dr. Šarić in škof dr. Jeglič tožita. Po svojem zastopniku dr. 3rejcu sta vložila dr. Ivan Saric. adškof v Sarajevu, in dr. Anton Bo-iaventura Jeglič, škof v Ljub-ani, proti našemu listu tožbo radi član-a »Intrige jugoslovenskih škofov«, češ a se jima očita spletkarenje proti slo-anskemu bogoslužju in proti konkor-atu z Vatikanom. To očitanje smatra-a za razžaljenje Časti. Napoveduje se orej zanimiva pravda, ker se inkrirni-lirani članek nanaša na izjavo dr. Vole Jan ji ca, našega delegata pri pogajanjih za konkordat z Vatikanom. — Pravniški kongres drugo leto v Ljubljani. Novoizvoljeni predsednik kongresa dr. Danilo M a j a r o n je ob zaključku letošnjega kongresa v Beogradu izrazil željo ljubljanske občine, da bi se vršil prihodnji kongres pravnikov v Ljubljani. Kongres je ta predlog z iskrenim odobravanjem vzel na znanje ter sklenil, naj se vrši prihodnji kongres v Ljubljani. — O odstavitvi mariborskega oblastnega referenta za osnovne šole g. Schella nam Še vedno prihajajo vprašanja, ki so nam dala povod, da se ponovno informiramo o vzrokih. Na podlagi zanesljivih informacij lahko ugotovimo, da UJU ni v nobeni zvezi z odstavitvijo g. Schella, tem manj ker Je bil g. Schell svoječasno imenovan za oblastnega referenta še po posebnem prizadevanju UJU. — Razmejitev z Albanijo. Razmejitvena komisija je končala razmejitev napram Albaniji na planini Vrmoš. Sedaj prične z razmejitvijo v okolici Sv. Nauma. Predsednik naše razmejitvene komisije general M i-I e t i ć je prispel v Beograd, da poroča vladi o razmejitvi. — Neumestno zavijanje. Klerikalno časopisje je nedavno žzpraševalo učrteljstvo, zakaj je preteklo jesen kazalo toliko nejevoljo, ker niso bila na vseh osnovnih šolah takoj vsa službena mesta redno s pričet-kom šolskim letom takoj zasedena, d očim letos molči, dasi je na mnogih šolah preveč učiteljstva, drugod ga pa primanjkuje. — Klerikalna hudobija je pri tem zamolčala bistveni del: preteklo leto je imel prosvetni oddelek polno pooblastilo, ko je lahko še prosto razpolagal z mladimi učnimi osebami. To pooblastilo pa Je že davno ugasnilo in danes začasno nastavlja vsako učiteljsko kandidatfnjo ministrstvo. — Udeleženci pravniškega kongresa v Sumadiji. Včeraj 21 t., m. je odpotovalo nad trsoč pravnikov z vlakom iz Beograda V Arangjelovec, srce Šumadije. Pravniki so prišli tja okoli poldne. Vrli Šumadinci so jim priredili nepričakovano veličasten In prisrčen sprejem. Mesto v zastavah in slavolokih. Nepregledna množica pa je tvorila šparir ter pravnikom povsod prirejala navdušene ovacije. V zdraviliškem parku je mestna občina pogostila pravnike na izredno gostoljuben način. Seljakinje in serjaM so stregli gostom, s katerimi so se po bratsko razgovarjali in veselili. Slovenski pevski zbor pod vodstvom sodnega svetnika Oskarja Deva iz Maribora Je zapel več umetnih in narodnih pesmi ter Je žel viharno pohvalo. Pravniki so se nato odpeljali v številnejši deputacfj na Topolo, kjer so se poklonili Manom kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja. Zvečer so se pravniki vrnili v Beograd ter se odpeljali domov. Z včerajšnjim dnem je bil oficijelno zaključen III. siiajno uspeli kongres pravnikov. — Posebni vlak za novinarski kongres. Prometni minister je dovolil posebni vlak, ki odpelje novinarje na novinarski kongres v Skop!je in nazaj. — Mestrovlcev odhod v Ameriko. V Dubrovnik ie prispel slavni naš kipar Ivan Mcstrović, ki odpotuje v kratkem v Ameriko. — Savska brv pri Radovljici. Pišejo nam: Domačini iz Kamnegorice in Lipnice nameravajo letos ali najkasneje prihodnjo pomlad ponovno zgraditi čez Savo brv, ki veže omenjeni vasi z Radovljico. Brv Je zgradila leta 1902. podružnica SPD. za radovljiški okraj, leta 1922. pa Jo je močno narasla Sava odnesla. Omenjena brv je velike važnosti za domačine, ki si skrajšajo Pot za pol ure in pa tudi za izletnike, zakaj le malo tako lepih pomladanskih Jn poletnih izletov imamo na Gorenjskem, kakor ravno iz Radovljice preko predtrških pašnikov k Savi in od tod preko Bukovlja ali romantičnih, raztrganih pečin, mimo Vidovca, kjer je nekoč pesnil dr. Lovro Toman, v Kritih o gorico. S skal je krasen razgled po vsi Gorenlski; najlepša panorama se nudi Izletniku: od Triglava pa do Grintovca, mogočni Stol z BegunjŠčico v vznožju z divnim Leškim poljem, z nebroj vasmi in starodavno Radovljico, pod katero se vije večno lepa modrikasta Sava. V Kamni gorici, v rojstni vasi Matevža Langusa, Lovro x tnana in več drugfh mož. ki so ponos Slovenije, je nebroj zanimivosti, ki so vredne, da sj jih ogledamo. Stare stavne, okrašene z raznimi starinskimi, po največ domačimi okraski, pričajo, da je preživela ta naselbi-nn. ki 'e ena izmed najstarejših v Sloveniji in kjer Je bila svojedobno koncentrirana <5v!ezna Industrija vse pokrajine, že prav lepe čase. V okolici Kamne gorice pa so še druge zanimivosti; na pobočju Jelovice gorski slapovi, v vznožju pa naravni mineralni vrelci Iz Kamne gorice jo lahko mahneš proti tričetrt ure oddaljeni postaji Otoče, ali [res v Kropo, rojstni kraj slikarja Potoč-"" i od tod pa nazaj proti Podnartu ali pa " k7 T?mn;k in Dražgoše v Selško dolino. 1 r so izleti iz Radovljice preko Kamne grrice v Širne gozdove Jelovce in od tod "a Ratfrovec Poleg omenjenih izletov je ;nebro' drugih, katere se lahko veže po "f vi poti preko Save v Kamno gorico. Dru-?rče e Radovljica oddaljena pet četrt ure hoda po novi poti pa dobrih 40 minut. Ker so pa okoliške vasi radi nazadovanja industrije precej ubožale in ne bodo mogle kriti 22. septembra 1925. potrebne svote, zato se domačin! obračajo na vse prijatelje narave, na Izletnike, turiste itd., kakor tudi na denarne zavode, da po možnosti podpirajo to podjetje. Vsak najmanjši dar je dobrodošel. Prispevke nabfra podružnica SPD. v Radovljici m pa odbor za postavitev savske brvi v Karrmt gorici. Potreben stavbeni les bodo po možnosti darovali domačim*. — Mednarodna konferenca Rdečega križa. Začetkom oktobra se vrši v Ženevi mednarodna konferenca vseh Rdečih kri. žev. S konferenco bo združena velika razstava naprav Rdečega krfža v r>oedmih državah. Konference se udeleže tudi predstavniki naše države. Na čelo naše delegacije je imenovan samttetnfi general dr. Čeda Djurdjević in sanitetni polkovnik dr. Žarko Rudivic. — Državna tiskarna v Beogradu je razširila svoj delokrog ter opremila svoje obrate z novimi, najmodernejšimi stroji. Knjigoveznica se je premestila v posebno zgradbo. — Smrtna kosa. V Žalcu je umrl danes uradnik Ljubljanske kreditne banke g. Rado Ranči g a j. Pokojni je bil vsa leta službovanja vesten in marljiv uradnik, ki so ga vsi stanovski tovariši visoko čislali in spoštovali. Uradništvo Ljubljanske kreditne banke je izgubilo z njim enega najboljših tovarišev, zavod pa izvrstno moč, ki Jo bo težko pogrešal. Blag mu spomin! — Za vdovo očeta slovensko . češke vzajemnost! Jana Lega gospo Antonijo Lego v o so darovali: Jugoslovensko - Češkoslovaška Liga v Ljubljani 500 Din, Ljubljanska kreditna Banka 500 Din, generalni konzul g. dr. Otakar B e n e Š 1000 Din, predsednik Ljubljanske kreditne banke g. dr. Karel T r i 11 e r 500 Din m odvetnik g. dr. R. Krivic 250 Din. Opozarjamo na poziv Jugoslov.-češkosTov. Lige v našem listu in prosimo nadal;nih prispevkov, ki jih naše uredništvo rado sprejema. — Za Dečjl dom kraljice MarFe je darovalo društvo učiteljic Din 27500, od tega delni znesek Din 250 mesto cvetja umrli gospodični Emi Žerjavovi. — Na planinah izgbuljene stvari. Na poti iz Češke koče na K očno so meseca avgusta t. 1. našli na Kremžarjevi stezi pelerino z dvema kapucama. Lastnik jo dobi pri Osrednjem odboru SPD- Ljubljana, Šelen-burgova ulica 7/1 J. Na Konju so našli pri tam se nahajajoči skrinjici žepni barometer. Lastnik ga dobi pri SPD v Ljubljani. — V Cojzovi koči na Kokrškem sedlu so našli srebrno uro. Lastnik jo dobil pri dr. Ivo Mazeku v Litiji. — Poziv najditelju! Dotičnik, ki je našel denarnico z raznimi legitimacijami, med drugimi tudi legitilac'ja s sliko in naslovom, se odločno poziva, da odda v teku treh dni denarnico na pristojnem mestu, ker se drugače proti njemu uvede kazenska ovadba. — Težka avtomobilska nesreča pri Nik- ; šlću. Iz Cetinja poročajo, da se je v ne- ! deljo 20. t. m. zvečer pri Nikšiću zgodila težka avtomobilska nesreča. Vojaški kami-jon je vozil nad 20 oseb v Cetinje k Iov-čenskim slavnostim. Avto je vodil vojaški šofer, ki ni poznal tamošnjega terena. Na nekem velikem ovinku je avto naenkrat zdrknil v jarek ter se prevrnil. Nekateri so bili na licu mesta mrtvi, drugi težko ranjeni. — V znamenju noža. V Podgorici sta se sprla livar Jos. Paternost in Ivan Jezik. Jezik je med prepirom potegnil nož ter sunil Paternosta tako močno v desno nogo, da so ga morali prepeljati v bolnico. — Justifikacija v Varaždinu in Bjelos Varu. V soboto zju raj ob 7. bi imela biti v Varaždinu obešena Ivan Žnidarić in Aleks Sever, ki sta T ila dne 22. maja t. 1. obsojena na smrt na vešalih. Kakor znano, je 2ni* darič najel Scvcrja, da ubije njegovo ženo, obljubivši mu 3500 Din nagrade in polovico ženinega imetja, na račun are pa mu je dal 100 Din. Pred sodiščem v Varaždinu sta bila oba zločinca obsojena na smrt na vešalih. Stol sedmorice v Zagrebu je obsodbo v polni meri potrdil. Kralj je odklonil pomi* loščenje obeh. Na temelju tega bi morala biti Žnidarić in Sever v soboto obešena, vendar je justifikacija odgođena na 3. ok* tobra. Krvnik Mausner je namreč preveč zaposlen. Pozvan je bil v Bjelovar, kjer ima obesiti cigana Kompak*BaIoga, ki Je v ne* kem selu virovitiškega okraja ubil nekega posetnika in njegova ženo ter s sekiro težko ranil 131ctno njuno hčerko. — Člen čarugove družbe zopet pred sodiščem. Pred mitroviškim sodiščem se je te dni zagovarjal Nikola Mirne1, član Čaru* gove tolpe «KoIa gorskih ptičev«, ki je radi hajdukovanja obsojen na 20 let težke ječe. Obtožen je bil. da je koncem maja 1. 1923. skušal ubiti svojo ljubico Perso Miletič v Bračevcih, ki mu je postala nezvesta ter je pričela ljubavno razmerje z Blagojcm Bol* movcem. Nikoli to ni bilo po volji in za* grozil je Persi, da jo ubije, vendar se ta njegovih groženj ni bala. V noči 29. maja je Nikola opazil oba ljubimca ter ju inflag= ranti zalotil. Oddal je nanja pet strelov in težko ranil Bolmovca. Nikola Mihić je oni, ki je svoječasno ubil narednika Tintorja, ki je na drezini spremljal blagajnika tvrdke a. V obmejnih kra;ih treba, da se razvije brezobziren fašizem, da se bodo mogli drugorodni otroci toliko lažje potita Ji iančevati. Ti ljudje so tako zaslepljeni, da mislijo, da bodo kar čez noč iz-premeniti Julijsko Krajino v čisto Italijansko provinco Toda fašizem bo preminul in pokrajina ob Adriji še vedno ne bo potuj-čena! Sila ne rodi nikjer dobrih sadov, sila se obrabi in pogine in ž njo tisti, ki se je pcshižuiejo. — Draga prenočišča v Trstu. Vsako noč so v Trstu vsi hoteli polni do zadnjega kotička. Srbe so vedno dražje in kadar je kje slučajno ena na razpolago, jo je treba drago plačati. Te dni so bili v Trstu novinarji iz južne Italije V nekem ne baŠ prvovrstnem hotelu so zahtevali za sobo z dvema posteljama 95 lir! Ne zida se nič v Trstu, tujcev je pa vedno več. Šolstvo Gospodinjska šola v »Mladiki«. se prične dne 2. oktobra cb 8. Vpisovanje je dne 1. oktobra ob 9. zjutraj. Namen gospodinjske šole je podati občo gospodinjsko naobrazbo in temeljit teoretičen in praktičen pouk v vseh strokah gos'podmjstva. Za sprejem Je treba, da le gojenka tepolnlla najmanj 16. leto in da se izkaže z izpri-čevalom dovršene meščanske ali njej podobne Šole. Učni predmeti so: gospodinjsko spis je, računstvo in knjigovodstvo, vzgojeslovje, živiloznanstvo, zdrastvo, dr-žavoznanstvo, nauk iz gospodinjstva, vrtnarstvo, serviranje, kuhanje, šivanje, pranje, likanje m vsa domača opravila. Vse navedene predmete poučujejo strokovno izprašane učiteljice, oziroma profesorji. Vsaka gojenka plača pri vstopu Din 50 kot pristojbino za učila. Učenke so ali zunanje, ki stanujejo doma ali drugod, ali pa notranje m stanujejo v Internatu, ki Je v zvezi z 1 gosnodinJsko šok). Zunanje trojenke plačajo mesečno z ukovino vred Din 600, notranje pa plačujejo za vso oskrbo in ukovino Din 1100. Pouk traja od 8. ure zjutraj pa do 6. zvečer. Odmor je med 14. in 15. uro. — Učenke so razdeljene v 2 skupini, od katerih je ena zaposlena pri šivanju, odnosno pri pranju in likanju, druga pa pri kuhanju. Teoretičen pouk se vrši skupno. Zunanje učenke gredo po 18. uri lahko domov, notranje pa so zaposlene po skupinah pri pripravljanju večerje in pri posebnih urah, kakor pri trancoščini, italijanščini, klavirju 1 t d. Večerni gospodinjski in kuharski tečaji. za uradnikove soproge, za uradnice in za delavke se bodo tudi letos vršili. Ti tečaji se začno tudi prve dni oktobra, trajalo 3 mesece in se vrše po tiikeat v tednu od 17. ure dalje. Natančnejša pojasnila daje ravnateljstvo mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. — Začetek šolskega leta. Na obrtno-nadaljevalni šoli za stavbne obrti v Ljubijam se začne šolsko leto 1925-26 dne 1. oktobra t 1. Vpisovanje učencev se vrši 27. septembra t. 1. od 9. do 12. ure na II. mestni deški šoli v Ljubljani »Na Grabnu«. (Šolska soba na desno v priUiČju). Novinci naj prinesejo s seboj »Odpustnico« in »Učno pogodbo«; oni pa, ki so že hodili v to šolo, naj prinesejo s seboj »Izkaz« izza šolskega leta 1934-25. V interesu učencev in gg. mojstrov je. da se vpišejo zgoraj ome-njenega dne vsi učenci; zakaj le tako bo mogoče pričeti z rednim poukom že 4. oktobra t. 1. V Sol. letu 1925-26 se bo vršil pouk vsako nedeljo v času od 8. do 12., ob ponedeljkih in torkih pa v času od 2. do 6. Voditelj. — Usposobljenostne nrelkušnje za osnov. ne šole se prično na državnem moškem učiteljišču v Ljubljani dne 6. novembra 1925 ob 8. uri zjutraj. Pravfhio opremljene prošnje za prfpustiterv k usposobljenostmi preizkušnji se naj predlože po šolskem vodstvu pravočasno sreskemu nadzorniku, da bodo najpozneje do dne 25. oktobra v rokah izpraševalne komisije. Kdor bi ne bR prfpuščen, se bo pravočasno obvestil; posebna vabfla k izpitom se ne bodo pošiljala. Izpraševalna kormsfja za osnovne šole v Ljubljani. Samomor radi davkov Smrt Emerika Supanza. Današnji »Jutarnji List« poroča iz Celja med drugim sledeče: 2e dlje časa Je med slovenskim prebivalstvom opažati gibanje proti visokim davkom vobče in končno proti davčni taksi, ki je najodločnejša in najbolj brezobzirna v Sloveniji. Na vsa usta in po vseh glasilih se lahko dnevno čuje in čita pritožbe radi previsokega obdavčenja. Davčni urad je strah in trepet vsakega Slovenca: ne Iz razloga, ker Slovenec ni voljan plačati davke, nasprotno on opravi svojo davčno dolžnost nazvestneje in zato mu je osovraižena, V Sloveniji se davki iztiri aj o potom čekovnega prometa, kar je znak, da se narod zaveda svoje dolžnosti. Ček, poslan od strani davčnega urada, Je plačilni nalog, ki ga na mestu izvrši vsak Slovenec, najsibo meščan aH kmet Vprašali boste zakaj gre? Tudi Slovenija je Imela za časa vojne, predvsem pa po vojni dobro gospodarsko konjunkturo. Mehki les, ki je glavni izvozni produkt, je postal cenjen. Sadje, mlečni izdelki, Jajca, vse se Je dalo vnovčiti. Za vina Slovenije, predvsem bizeljska In ljutomerska se mnogo povprašuje. Težki prekmurski konji so se prvi izvažali, rogata živina pa Je našla svoje odjemalce v Italiji. Pred leti so bili izdani težki davčni zakoni. Težki zelo težki! Opozorili smo fin. ministra in referente na njihovo neizvedljivost. Na podlagi teh zakonov se Je imela plačati do 130 odstotkov davka na čiste dohodke. Obtsoječi davčni sistem in način njezove izvedbe je povzročil že mnogo zla: uničena so razna podjetja, mnogo tovarnarjev, obrtnikov in posestnikov Je Že propadlo. Za ilustracijo delovanja davčnega sistema priobčujemo sledeči tragični slučaj: Gospod Emerik Supanz, svoječasno konjeniški častnik, je pričel trgovati z Jajd kot eksporter. Za časa konjunkture so bili dobički milijonski, sledila pa Jim je milijonska izguba. Davek na dohodke pa Je ostal isti kakor za časa dobička. Te dni Je bil Supanz obveščen o rubežni. Njegove besede se bile: »Rubežna komisija v hišo, mrlič lz hiše!« V ponedeljek so pokojnega Supanza pokopali. Ubil ga je davek s pomočjo vero-nala. Tragični slučaj pokojnega Supanza naj bo memento nesmiselnemu davčnemu sistemu ter praksi v splošnem, tako pri nas kot v Sloveniji. Izenačenje davčnih zakonov In prakse v vsej državi ter dovedenie davčnih bremen v razmerje z realnim zaslužkom ln vsako-časnim stanjem dinarja, je ena največjih potreb naroda, katero polagamo na srce narodnim zastopnikom srbskega, hrvatskega In slovenskega naroda._ Sport — Nedeljske tekme v Mariboru. SSK Maribor - TSK Merkur 3:0. Zaslužena zmaga Maribora. Sijajne parade vratarja Ge-nerja. — SV Rapid - SK Ptuj 10:2 (5:1). — Svoboda - Rapid old bovs 5:1. — Zagreb: Hazena: ASK - Vesna 15:5; ASK - Olimp 17:3. — Beograd: BSK - Jadran 3:1. — Praga: Pokalne tekme: Slavlja -Rapid 8:0, VrŠovice - Viktorija Žižkov 4:1. Sparta - VVacker (Dunaj) 6:2. — Nemčija: IFC Nurnberg - Allg. SV 3:1, VVacker Miinchen - Munchen 1860 2:2. — Ha m bu rn g - AI ton a 2:2. — Poljska: Lvov - Krak ovo 3:3L — Kopenhagen - London 4:2. — Nov svetovni rekord t metu kopja Povodom lahkoatletskega mitinga, ki se Ji vršil v Stockholmu in so se ga udeležil-Švedska, Danska in Norveška, Je vrgel Lindstrom (Švedska) kopje 67.31 m daleč, kar znači nov svetovni rekord "m stran 4. »SLOVENSKI NAROD« dne 23. septembra 1925« stev. 21o <: < Gospodarstvo Naše davčne razmere Na gospodarskem kongresu v Beogradu je poročal tajnik centrale industrijskih korporaoij dr. Gregorič o naših davčnih razmerah' m potrebi reforme neposrednih davkov. Uvodoma je naštel vse davčne siste-rne v naši ckržavi in zvišanje neposrednih' Jdavkov, nakar je izvajal: »Stanje, do katerega smo prišli v naši javčni zakonodaji, je neznosno in zahteva brezpogojno takojšnjo remeduro. Različnost davčnih sistemov, ki sdno jih podedovali, je prinesla že a priori s seboj neenakost v idavčni obremenitvi. Ta neenakost bremen |e rastla z vsakim novim davkom in priti avkom. Zlasti pa moramo naglašati neenakost obremenitve zemljiških posestev in Sdrugih virov dohodkov. Za primer hočemo navesti, da so bila zemljišča v Velikem Beč-kereku 1. 1923 zadolžena z zemljarino in pridavki za 1,573.930 Din in da je znašala v istem letu dohodnina IV. razreda z vsemi pridavki od plače 951 privatnih nameščencev 2,524.709 Din. 851 privatnih nameščencev je plačalo torej od svojih dohodkov 1 milijon dinarjev več kot vsi lastniki nepremičnin v Velikem Bečkereku, čijih dohodki to bazirali skupno na 22.893 jutrov zemlje, ad katere oiipade 18.461 jutrov na polje. Pri >nih davčnih oblikah, kjer se davek odmeri * odstotkih' faktičnih dohodkov, je dosegla končna skupna stopnja nakopičenih državnih' ra samoupravnih pridavkov tako višino, kla ne moremo več govoriti o obdaceva-iju, temveč o konfiskaciji dohodkov, v množili slučajih pa celo o konfiskaciji imovine, cadar prekorači davčna 6topnja 100 % dohodkov. Kako je moglo priti do tega, naravnost absurdnega stanja? Dohodki, ki jih' je imela takoj po uje-J rojenj u naša država od neposrednih davkov, so bili res majhni v primeri s čedalje večjimi potrebami državnega proračuna. Kriva je bila rcei-zdatnost nasledstvenih dav-Saiti sistemov glede na one davčne oblike, >ri katerih je aavčna postavka stalni Činitelj, Ki se ne sprerninia po višini taktičnega dohodka, torej v prvi vrsti glede na zemljiški iavek. Pri 'davčnih1 oblikah, pri katerih so davki odmerjeni v odstotkih faktičnih dohodkov, ne moremo reči, da so bili podedovani davčni sistemi prva leta po ujedinjenju krivi nezadostnega finančnega efekta za državno blagajno. Krivda je v tem, da dav-!na administracija nI znala obremeniti fak-Kčniti dohodkov v njihovem vsaj prtrfiž-lem znesku. Namesto da bi se čim prej korigirale postavke zemljiškega davka z ozi-;om na neprimerno večji dohodek od zemljišča — to se je zgoiJilo v gotovi meri šele le-fa 1923 z izrednim pridavkom — so se uvajali novi davki in pridavki, ki pomenijo v Klavnem obremenitev za meščansko prebivalstvo. Invalidski davek (zdaj podvojen), K) odst. izredni pridavek, kakor tudi najvažnejši komorski pridavek je bH uveden ne dede na davčne oblike, 'dasi so bile postav-re nekaterih* davčnih oblik že tako visoke, Ja bi morale ostati nedvomno brez teh' no-/fti poviškov. Nezadostni davčni dohodki »oe'dmiK let so bili deloma samo posledica /eHkih zaostankov v odmerjanju davkov na >r. v Vojvodini. Sedaj se pa davčni aparat čedalje bolj izpopolnjuje in zato se tudi obdačeni do-codki vedno bolj približujejo faktičnim. Moramo naglašati, da je finančni minister dr. Stojadinović že storil prvi korak k sanaciji neznosnih" davčnih bremen s tem, da je iz-Hal z zakonom o proračunskih dvairajstinah' ?a apTU-november 1935 odredbe z namenom ublažiti davčne obremenitve onft? društev, ki so dolžna Javno polagati račun kakor tudi, da bo v bodoče potom svoj Mi organov kontrolirati samoupravne pridavke za vse vrste davkov. _ " —g Izvoz čsl. tekstili] In stekla v Jugoslavijo. V izvozu stekla in tekstilu iz CSR v Jugoslavijo vlada velika stagnacija. Iz- voz steklene posode zefe trpi radi nove carinske tarife ki to izkorišča inozemska konkurenca, ki skuša Izpodriniti pri nas češke izdelke. Češkoslovaški industrijalci komaj čakajo, da bo sklenjena trgovinska pogodba med CSR in Jugoslavijo. Enake razmere vladajo tudi v tekstilni industriji. Za zimsko sezono je veletrgovina že preskrbljena. Slovenski izdelki so — tako pišejo praški hsti — kvalitativno dobri in cenejši kot češki, z druge strani Pa skuša italijanska konkurenca prodreti na jugoslovenski trg. —g Poučni tečaj za zadružne funkcijo-narje v Maribora. Poučni tečaj za zadružne funkcijonarje v Mariboru se bo vršil v dneh' 27., 28. in 29. septembra, to je v nedeljo, ponedeljek in torek. Predavanja se začno vsakokrat točno ob 8. uri zjutraj v mali dvorani Narodnega doma. Zadruge in gremiji, ki so se prijavili, so dobili posebno obvestilo. Predavalo se bo: v nedeljo: O ustroju obrtnih zadrug in trgovskih gremijev, zadružnih zvez in zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani (2 uri); o poslovanju obrtnih zadrug in trgovskih gremij ev (4 ure); o obrtnem strokovnem šolstvu in ustroju Tehniške srednje šole v Ljubljani (1 ura). V ponedeljek: O važnejših določbah obrtnega reda (2 uri); samo za funkcrjonar-je obrtnih zadrug: o vajenstvu, poma-galskih' in mojsterskih preizkušnjak (1 uro) ter o ustanovah za pospeševanje obrta, obrtnih' razstavah in obrtniških kreditih (1 uro); samo za funkcijonarje gremijev pa: o ustroju gremijalne pisarne; dalje o važnejših določbah iz delavske zakonodaje (2 uri). V torek: O davčnih in taksnih predpisih' ter e carini in prometu. Razni obrazci o poslovanju zadrug in gremijev in o davčnih stvareh bodo udeležencem na razpolago. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, Ljubljana. —g Letina v Franciji. Po poročilih francoskega poljedelskega ministrstva bo znašal letošnji pridelek pšenice 89,561.460 q, rži 11,371.250 q, ovsa pa 2,311.890 q. Letma v Francfj je torej zelo dobra. —g Dobava vozov za prevoz drv. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja interesente na dopis, ki ga je dobila od Direkcije državnih železnic v Ljubljani in ki se glasi: »Z ozirom na dopis enake številke z dne 15. VII. 1925 čast je podpisani direkciji obvestiti naslov, da je odredil gospod prometni minister, da se smejo za prevoz drv za kurjavo dostavljati potrebni vozovi tudi v času izvczne sezone, če to dopušča splošna vozovna situacija.« —g Dobave. Direkcija državnih' Železnic v Ljubljani sprejema do 25 septembra t }. ponudbe za dobavo sv me a v kladah, do 25. septembra t. 1. ponudbe za dobavo mehkih" desk, za dobavo 1000 komadov zavor-njakov, za dobavo letev terza, dobavo bitumena (v sodih). Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. Dne 6. oktobra t. I. se vrši pri upravi državnih monopolov v Beogradu ofertal-na licitacija za dobavo 300.000 komadov juta vreč. Predmetni oglasi so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. — Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani spejema do 29. septembra t. 1. ponudbe za dobavo 3780 ovojev žjčnikov; do 2. oktobra t. !. ponudbe za dobavo prepojenih brzjaviulh drogov ter za dobavo zveznih vijačnih spon. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudajka v Brezi sprejema do 24. septembra t. 1. ponudbe za dobavo 1000 kg ržža, do 10. oktobra pa ponudbe za dobavo jamsekga kabla in spojnih obojk. — Dne 6. oktobra t. 1. se vrši pri direkciji državnih železnic v Su-bottei ofertaitaa Kertactja glede dobave 2000 m8 Iomljenega kamna. — Predmetni oglasi z natačnejšinu podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt fn industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono Zemlja se »rti boli ps .:i Učenjaki trde, da se dan ali doba, v kateri se zemlja zavrti okoli svoje osi, počasi daljša. To s proučevanjem prejšnjih solnč-mh mrkov ugotovljeno najdbo je pred kratkim obširno obrazložil Ernesti Brown, profesor matematike m astronomije na univerzi Yale. On pravi, da se nam sicer ni bati, da bi se zemlja pričela majati in bi se končno prenehala vrteti. Morda bi se utegnilo to res kdaj zgoditi, toda šele v skrajno bodočfh časih. Brown pravi, da znaša vsled tiste počasnosti nastalo podaljšanje dneva ali dobe samo približno eno desetino sekunde v tisoč letih. Toda najdba tako male izpremembe po tako dolgi dobi ie že sama na sebi triurni magnetične astronomije. Da pri zemeljski rotaciji ne more biti vse prav v redu, se je zdelo pred dvemi stoletji vellikmu angleškemu astronomu Hallevju, ki je opazil, da se ne da ob njegovem času znano gibanje meseca spraviti v prav} sklad z onim prejšnjih stoletij. Potem sta bili postavljeni v razjasnjevanje tega nesoglasja dve teoriji. Ena pravi, da je kriva na tem privlačna moč drugih planetov, druga pa, da morsko valovanje napravi zemsko gibanje počasnejše. Tekom zadnjih deset let se je ugotovilo po natančnih računih, da oceansko valovanje v resnici pojasnuje ta pojav. Morda pa pridejo čez čas drugi učenjaki, ki pobijejo Brownove trditve in nas osrečijo z drugimi, pred katerimi se ne bomo plašiH kakor se ne pred Brownovimi. 0 vzrokih in posledicah razporoke Včasih pridejo na dan naravnost neverjetni motivi za razporoko. Na Madžarskem se je poročil mlad in bogat trgovec z lepo lastnico velike mlekarne. Oba sta mlada m bogata m imata pred sabo lepe vire velikih dohodkov, ki jima morajo prinesti blagostanje fn srečo. Ali mladi trgovec je v veliko presenečenje javnosti prosil pri sodni ji za razporoko. Navajal je za vzrok, da prihaja žena iz mlekarne domov s karakterističnim duhom mleka in ta duh mu je tako zopern, da ga na noben način ne more prenašati. Priznava, da je žena dobra, poštena, da ji nima nič očitati, aH mlečnega duha ne prenese. Mlekarna daje velike dobičke ali daje tudi zoprn duh, ki ga odvaja od žene. Sociniia sc je s stvarjo dolgo bavila in vprašala med drugim, kako je bilo pred poroko, ko sta občevala med seboj. Trgovec je odgovoril in žena je potrdila, da se je takrat posluževala parfemov. Budimpeštanske sodišče je po dolgi razpravi razglasilo provizorno ločitev za šest mesecev in v tem času ima mladi mož premisliti, za kaj se odloči v bodoče. Lahko razume, da ako >e njegova žena pridna in dobra, že lahko prenese zanjo kako žrtev. Po preteku šestih mesecev bomo o stvari nadalje poročali. Sodnija v Gmudrm je te dni izrekla pozornosti vredno sodbo. Trgovec A. Sch. je prijel trgovskega potnika St., da mora plačati 1500 šilingov odškodnine, ker je motil zakonsko srečo. Mož se je prepričal o nezvestobi svoje žene. Sledila je razporoka. Sodba pravi, da Hna trgovec Sch. pravico do odškonine in da je njegova zahteva skromna. Njegova pravica sloni na jasnem pojasnilu postave, ki daje polno zadoščenje poškodovancu. St. je menil glede na večje stroške, katere ima mož vsled razporoke, da bi si jih bil prihranil, ako se ne bi bil razporočil. Sodišče pravi na to, da mu ne more nikdo nalagati, da bi vze! nazaj nezvesto ženo zato, da bi se domači stroški zmanjšali. Okoli razporoke se pletejo pač vedno bolj čudne reči. 0 odpravi suženjstva Društvo narodov ima nalogo tudi boriti se za odpravo suženjstva. Imenom angleške vlade je predložil načrt za to vfsco-unt Cecil, Leta 1922. je bila imenovana komisija, ki se je bavila z razmerami sužerrr* stva in je sestavila o stvari obširno poročilo. Suženjstvo ne obstoji v nobeni krščanski deželi več razun Abesinije. Obstoji pa v nekaterih azijatskm deželah kakor Tibet in Nepal, nadalje v največ mohamedanskih državah na vzhodu, kakor Avganistan, Hed-jas itd. Takojšnja odprava suženjstva v teh deželah bi imela za posledico težka socijalna, gospodarska in politična vznernirjenja. More se govoriti Ie o počasni emancipaciji. Predvsem treba doseči to, da se stanje suženjstva ne more več zakonsko priznati. Odprava zakonsko priznanega suženjstva pomeni, da ima vsak suženj pravico brez odkupnine ali kake posebne formalnosti zapustiti svojega gospodarja ako hoče; ako pa želi ostati, ne zagreši gospodar nikake krivice, ako dotičnika pridrži. Ni pa govora več o tem. da se imajo odpraviti možnosti, pridobiti si sužnje. Roparskih pohodov za zaplenjenje ljudi skoraj ni več, ra-zven pri nekaterih rodovih nomadskih roparjev ob robu Sahare. Toda ako zasužnijo 20 ljudi na leto, je to vse. Tržišča s sužnji so ukinjena. Na arabskem polotoku pa cvete trgovina s sužnji Še očito. Tu treba preprečiti pred vsem dohod do tržišča. Posebno zla oblika samozasužnjevam'a je takozvani »peonage«-sistem, kj se prakticira v nekaterih deželah v Ameriki. Dolžnik se obveže delat! za upnika toliko časa, kolikor odgovarja vrednost njegovega dela vrednosti dobljene zemlje ali kakega predujma. Pripeti se, da upnik svojega dolžnika zveze z novimi dolgovi in ga tako zasužnji za celo življenje. Tu treba strogega sodnega postopanja in primernih drugih odredb proti zlorabi prava. Delo Društva narodov se mora gibati predvsem okoH tega, da opozarja posamezne vlade na obstoječe neugodne razmere. Nadalje je mogoča mednarodna konvencija, h kateri bi pristopili tudi nečlani Društva narodov z nalogo, tekom časa docela ubiti suženjstvo._ * Pri otrocih treba začeti. Na zborovanju Društva narodov v Ženevi jt sklepom prvega kongresa v varstvo otrok, ki so brli predloženi Društvu narodov, odposlanec Doret (Harti) s poudarkom opozarjal, da treba že mladino seznaniti z duhom Društva narodov. Pričeti se mora že pri otroških fračah. Ako se polaga otrokom v roke P'»-ške, se jih navaja na morime instrumente. On meni, da se mnogo greši po šolah s poukom zgodovine. Mladina se navdušuje za zavojevalne vojne. Tu treba radikalne reformacije. Zato predlaga resrVIuctjo, W zahteva revizijo zgodovinsikh knjig. Mali oglasi, ki služilo v posredovalne in socialno namone občinstva, vsaka naseda 50 nap. Najmanjši znesek Din 6. Ril 0GLRSI Zenltve, dopisovanja ta** oglaai strogo trgovskega anadala, vsaka beseda Din 1"—. Najmanjši anasak Din 10 i a- I Trg« pomočnik vojaščine prost, išče »luž* bo v manufakturni trgo* vini ali gre za potnika. — Ponudbe pod «Zmož* na moč/3517» na upravo Selenburgova ulica štev. 6 Telefon št 980 Ljubljanska kreditna banka naznanja, da je njen uradnik, gospod Rado Rančigaj danes po daljši in mučni bolezni v Žalcu pri Celju v 29. letu svoje starosti preminul. Pokojnemu, ki je skozi leta posvetil svoje delo našemu zavodu, ohranimo hvaležen spomin. ¥ Llabljui, dne 22. septembra 1925. 3545 Uprava in uradništvo Ljubljanske Kreditne banke. Primari! 3543 dr. Minar Kongresni trg 10 zopet redno ordinira. Damski Mi 1 klobuki kakor tudi v vseh športnih barvah v veliki zalogi in po nizkih cenah Sil MiBki Hanat, Ljubljana. Stari trg 21 3157 Kdor bi rad na Eirje, se mu najtopleje priporoča Mi-M Man Selce kod Crikvenice Izvrstna kuhinja. — Lepi nasadi. Pension s stanovanjem za 10 dni Din 650. — Priporoča se lastnik Obnovite naročnino! Splošni sajam 4.-7. oktobra 1929 Tehniški sejem 7. oktobra 1919 Brezplačna pojasnila dajo častna zastopstva: J. G Draftkovič, Zagreb, B cesta 3. Publicltas Zagreb, GunduHćeva 11 D. M. Stojadinoaić, Beograd, Skopljanska 1 Mllinkovlć I drug, Ljubljana, Prešernova 7 Lavoslav Selinger, Osijek. Dcsatičina 35 35« jLFiejuje: Jsajpj Zupaačič. — Zs »Narodno tiskarno*: Fran Jezeršek. Za inaeratni del Usta: Oton Ckdgtoi. mm W ▼ LJubljani, 08