32. številka. Ljubljana, v torek 10. febrlivarja. XVIII. leto, 1885. Izhaja vsak dan »V»toi>, isiui i nedelje In praznik«-, cr vetju po poŠti proieuum za a v s t r t.) s k .»-.>£,• r s U « delete Sa VM U f<> 15 gld., *>» Iria s »Id., /a Bistri In I d , /.* Jedeo mesce 1 gld. 40 kr. — Za LJubljano Itree poljani'., n« .ioui /.., vw l> t*» 18 «1.1. za četrt leta :J »Id 80 k . /.a jeduu meeec I gU. 10 kr. /a liijatij* • i dom računa* po lo kr. ca ini'scv, pn o ■ r. sil Setrt let«. — Za kuje dežele toliko ver, koliki.r poAtninn snaaa. Za oznanila plačajo ho od ćttirlstopne petit vrs> p»i )'• kr., će »6 ottm" lo jedi-iikral tiska, po I r., ee Mi dvakrat In po 4 kr., fte s* tr.knit ali Večkrat tiska. Dep.ei naj ao izvole fomkovati. — Rokopisi ne vračajo. Uredništvu iti u pr a v n i š < v o j> V Frana K.-Unana tuAi, Jik-daiiAka stoli.a'. Opr.ftvttiitvtt naj bo blagovolijo pošiljati naroćome, reklamacije, oznanila, t. j. rs« sdinibiitrativoe »tvari. Slovenskim pravnikom. Na Dunaj«, 7. februvarja. l)osti pritožen jo že bilo slišati, da se v slovenskih pokrajinah nastavljajo taki justični uradniki, ki neso zmožni slovenski uradovati, dasi, kadar prosijo za službe, dokazujejo s spričevali znanje slovenskega jezika. Pri razpisu služeb se res zahteva znanje našega jezika in justično ministerstvo ne nastavlja v slovenskih pokrajinah tacih uradnikov, ki se ne izkažejo, da so zmožni slovenščine, pa v koliko so jo zmožni, to ni dokazano in ministerstvo se mora zanašati na priložena šolska ali druga spričevala. To pa nikakor ne zadostuje, kajti kak „geniigendw dijak na gimnaziji in pri maturi že ulovi, če pa se pozneje ne briga za slovenščino in se sam ne uri in briga za juridično slovensko terminologijo, ne more uradovati slovenski, ko bi tudi imel dobro voljo. Trebalo bi torej, da bi se na vseučilišči nekaj juridičnih predmetov slovenski predavalo, kar se je že pogostem poudarjalo in zahtevalo. V dokaz jezi-kovega znanja | a bi le služilo, ko bi .-o iz nekaterih praktičnih predmetov pravniki pri izpitih iz-pra.še\alo v slovenskem jeziku. Pravosodni minister, kateri je tudi čutil, da privatna spričevala ne dokazujejo dovoljnega znanja kaeega jezika, izrekel je že začetkom lanskega leta deželni nadsodniji v Gradci svojo željo, da naj skrbi, da se tisti kandidatje, ki to žele, izprašujejo v slovenskem jeziku in tako dokažejo zmožnost za slovensko uradovanje. Ker dozdaj ni bilo slišati, da bi se kak kandidat bil oglasil za izpite v slovenskem jeziku, ne morem si tega drugače tolmačiti, kakor da omenjeni ministarski ukaz ni znan našim pravnikom. Zato ga tukaj priobčim: J. M. Erlass 8. Mttrz 1881. Z. 18494. Da es fUr die Justizvervvaltung von grosser Wichti^keit ist zu erfaren, ob die Hevverber um richterlielie Stollen die zur GesehaftsfUrung erfor-derlichen Sprachkenntnisse besizen und da Privat-zeugnisse hieriiber hiiufig keine volistftndige Be-ruhigung gevvaren, so \vird das 1.— ersueht, dafiir zusorgon, dass mit Candidalen, welehe die Itichter-amtsprtifung z u m The i le aueh in der slove- nisehen Sprache abzulegen begeluen, nich der Be-stimmung der 20. lit. d) der kaiserl. Verordnug vom 10. Oktober 1854 R. G. BI Nr. 262 vorge-gangen werde, \vobei es das Justiziiiinisterium der Einsieht der Prufimgskomission anheimstellcn muss, die Fra gen und die sebriftlichen Elaborate in soleher Weise aut" die deutsche und slovenische Sprache zu verteilen, dass tiber die zur Gesc hilftsfU run g erforderliehen Sprachkenntnisse einver-liiss 1 i ch es Ze u g ni s ausgestel 11 vverden kbnne. Komisija za izpraševanje tačih slovenskili kandidatov se bode morala pri Ljubljanski deželni sodniji sestaviti, kar je tem prej pričakovati, ker je nadsodnijski svetovalec g. K očev ar slovenskega jezika popolnem zmožen, da vodi izpraševalno komisijo. Naši pravniki naj bi se oglašali v obilnem številu k izpitom v slovenskem jeziku, kajti kdor se bo izkazal s takim spričevalom, ima seveda prednost pred drugimi prosilci. Že na to bi opozarjal gg. praktikante in avskul-tante na Kranjskem, da naj ne prezirajo k o m pete nc v okrožji Celjske okrožne sodnije, kjer se vsekdar zahteva znanje slovenskega jezika. Polil ictii razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 10. februvarja. Nekateri levičarski listi že govore, kake posledice bode imela nejedinost desnice (Iržw% •■«'!!• ziMir »■ ki se je pokazala pri debati o urejen ji du-hovenske plače. Mi tem vestim nikake važnosti ne pripis jemo, ker vino, da se v važnih zadevah desničarji vselej radi udajo vladi, majhne porazu pa ta lahko prenaša, kakor smo se že večkrat prepričali, pehata o pristojbinskej noveli bode nas najbrže poučila, kako jedini so desničarji, kadar je treba vladi dovoliti kake večje vsote. — Ker je grof Henrik Clam Mai tinic objavil budgetiieinu odseku, da ne more več zaradi slabega zdravja prevzeti glavnega poročila za budget, je odsek izvolil poslanca Matuša gla\ nim poročevalcem. Nemci na C«*»*teii» so hoteli ustanoviti nemško osrednjo kmetijsko zvezo, katera bi bila imela namen delati konkurenco češkemu kulturnomu sovetu in spodkopavati ga. Ta sovet bi Nemci najrajši uni- čili, od kar nemajo večine v njem. Nainestništvo je pa prepovedalo osnovo omenjene zveze. ^iiiiiUe države. Carski ukaz na senat ukazuje spremembo pravilnika rudi ■ » carskoga doma in določuje sledeče: 1. Kot veliki knezi, velike kneginje in carske visokosti smatrajo se sinovi, bratje, hčere, sestre in uuuki caijevi neposredno po moškem rodu; praunuki po moškem rodu pa veljajo za visokosti, kneze in kneginje carske krvi. 2. Pod neposrednim nadzorstvom carja pregleda naj se pravilnik carske rodbino s 6, aprila 1707. leta, in v to svrho nastavi posebna komisija. Mej It tlijo iu ^mri J > vrše se dogovori, da bi Italija pomagala Angliji v Sudana. Ali se je že doseglo v tem popolno sporazumljenje, še do zdaj nemarno poročila. Kakor se govori, je vendar večina italijanskih ministrov za to, da se. Angliji pomaga. Sedaj gre samo za to, kako povračilo naj Italija dobi za pomoč. V Italiji delajo se priprave, da se odpošljejo novo čete v Afriko, ako bode treba. Turčiji, kakor smo že povedali, italijanska ekspedicija ni po volji. Sedaj je zaukazala egiptovskej vladi, da naj objavi prebivalcem onih krajev, katere so za-seli italijanski vojaki, da ne bode nikdar dovolila, da bi se ti kraji odstopili Italiji. V Parizu so »•Jiirl»i».f nameravali sklicati velik anarhistični meeting. Policija je pa zaprla 25 anuihističnih vodij, ki so imeli shod, na katerem so se posvet.vali o pripravah za ta anarhistični tabor. Vsled tega bode najbrž izostal ta meeting. Vsi angleški listi prinašajo dolge članke o ■ udnu k J ekspediciji in padu Kartuina. Iz vseh se vidi, kako veliko pobitost je napravila ta vest na Angleškem. Po Londonu se je že v četrtek zjutraj širila vest, da so po noči prišla neugodna poročila iz Sudana. Ob* 10. uri objavila je posebna izdaja časopisa „L>aiIy Telegraph", da je pal Kar-tuin in Gordnn uj< t. Mnogi so dvojili, da bi to bilo res, dokler ni tega objavilo vojno ministerstvo. To je napravila tem večji utis, ker se je pričakovalo, da bode Gordon kmalu osvobojen. Kak učinek je napravil pad Kartuina razvidi se iz sledečih izjav raznih listov. „Times" začenja uvodni člane K tako le : „Pad Kartuina napravil je tak strah, kakeršuega še ne pomni sedanji rod. Besede ne morejo dostojno izraziti, kak strah, pobitost in nevol o je napravil ta rezultat napačne državne modrosti. Celo največji optimisti uvidijo, da smo v tej igri bili vse zastavili in zgubili. Vsak čuti, da pad Kartuina mnogo več pomeni, kakor /.guba kake bitve, uničenje kake garni-zije, ali celo zgubo junaškega vojaka, ki je čast dežele tako dolgo branil proti močnejšemu so vraž- LISTEK. Pripovedka o Hudičevej gori. (Sp sal Bret Harfe; poslovenil A li.f Daljo Bilo je jasno in prijetno jutro. Pred odhodom j je oče Jose v kapeli mašo bral in klical na pomoč svetega Ignacija zoper vse mogoče nevarnosti, posebno pa zoper medvede, ki so kakor v starih časih ogenj bljuvajoči zmaji, vidno silno sovražili sveto cerkev. Ko so tako šli naprej po ozkej dolini, skakale so lepe ptičice od veje do veje in melanholične prepelice so svoje najživahnejše pesni prepevale v jelšah. Z vrbami ovenčani potoki so jeli muzikalično mrmrati in visoka trava v gorskih rebrih se je šepetaje nagibala sem ter tja. Ko so prišli v ožje doline in jarke, stezale so goste mase temnozelenih borovcev in smerek svoje vrhove proti nebu in madronovo drevo jim je od časa do časa svoje bagrene jagode Btreslo pred noge. Kadar so lezli na strmoglavne višine, pobral je oče Jose časih košček kovinastega kamena, ki je njegovej domišljiji pripovedoval o strahovitih vul- kanskih bljuvanjih in pretečih potresih. Za menj vednostno oko gonjača Ignacija imeli so ti koščki še strašnejšo pomeinbo in dva ali trikrat je s pomenljivim obrazom povohal po zraku in izrekel, da po žveplu diši. Na ta način je minil prvi dan njihovega potovanja in zvečer so se utaborili, ne da I bi bili kak pagansk obraz srečali. To noč se je zgodilo, da se je sovražnik duš Ignaciju v groznej postavi prikazal. Odtegnil se je bil nekoliko v stran od taborišča in mej molitvijo premišljujoč klečal, ko nenadoma ugleda največjega sovražnika človeštva v podobi velikanskega medveda. Hudobni duh sedel je ravno pred njim na zadnjih nogah, sprednje tace ravno pod svojim črnini gobcem križaje. Ker je bistroumni gonjač takoj izpre-videl, da so je oni le za tega delj tako ustopil, da bi se norčeval iz njegove pobožnosti, polastila se je vrlega moža jeza. Precej je zgrabil puško, zamižal in ustrelil. Ko je po strahu, s katerim ga je bil navdal silni pok, zopet k sebi prišel, o prikazni ni bilo ni duha ni sluha. Pater Jose, od hrupa vzbujen, je takoj hitel na mesto, a le za to, da bi gonjača ozmerjal, da trati smodnik in svinec v boji, v katerem bi bil jeden sam „avea zadostoval, da bi zmagal. Koliko pa je sicer verjel o Ignacijevi do-godbi, to ni znano, ali v spomin tega dogodjaja nazvali so to mesto po lepi stari kalifornski navadi: „La cimada de la tentacion del pio muletero" ali pSOteska, kjer je pobožnega gonjača hudič izkušal". To ime je ta okraj ohranil do današnjega dne. Naslednje jutro dospe a je družba, prišedši skozi ozko grapo, v dolgo brezsenčno dolino, kjer je bilo vse velo in sežgano od neusmiljenega solnca. Najskrajnejša meja te doline izgubljevala se je v nizkem meglenem gorovji, ki je delalo nekako nc-prodorno ograjo zoper ostri sever, ako si je gledal iz onega koma. Najvišjega vrha tega silnega zidu se je ravno ta trenotek dotikal mrenast oblak, ki se je kakor zastava sem ter tja pregibal. Oče Jose je opazoval ogromno goro v strahu in čudenji. Vsled čudne naključne zinil je gonjač jedino besedo ,,diablo I" (ilobokeje in globokeje prodirajo v dolino so kmalu jeli pogrešati prijetnega življenja in priljudnih jek, ki so jih doslej spremljevale. Bilo je, kakor bi jim neznanske razpoke v izsušenih tleh kot žejni gobci zijali nasproti. Le zdaj pa zdaj je kaka veverica šinila s tal ter pred mulami, kraguljicc ime-jočimi, ravno tako skrivnostno zopet izginila. Siv niku. To je deduetio ad absurdom cele politike, katastrofa, ki ne napravlja le silnih skrbij za naše raz-stresene čete, ampak more Se rušiti mir v najbolj oddaljenih krajih državo.u „Pali Mali Gi/ette* prinaša sledeče podrobnosti; „To vest prinesel je najprej v Metammeh nek sel, kateri je z otoka, na katerem so se razbili \Vilsonovi parniki prišel tas vodo na breg in peš šel v (iubat, katerega so takoj poslali skozi puščavo k lonlu \\\>'se!ev-n Kmalu potem piip ul je polkovnik Stuart \Vonloy. katori je spremljal Sir Charles Wilaona v Kartam, v majhnem čolnieku z daljšimi podrobnostmi, hi na to je takoj odšel drugi sel v Kort). Na potu čez Gakdul in AbusJeo moralo je biti jako mirno, kajti prišla sta obi sela brez poa bnega spremstva v Korti. A pomisliti je treba, da tedaj vest o pada Kartama še ni bila po teh krojili znana, a se je kmalu potem hitro raznesla po vsem Sudanu, ter je mnogo prej nam prijaznih rodov pridružilo se sovražniku. Misli se, da je poslednji sel odšel 31. jan avarja i/ Gubata in 3. februvarja šel zkozi Gakilul. Tedaj jo moral biti Sir Redvers Buller z dvema polkoma v Gakdulu v jako dobrih postojankah, dobro preskrbi jen /. žive/em in votlo. Pri posamičnih dražih studencih so pa bili mali oddelki vojakov. V Metatnehu so bili Ai\.bi in Bo s streljanjem topov pozdravili pad Kartuina. Verojetno je. da Angleži napadejo Metammeh, kadar pridejo podkrepljenja. ki so sedaj v Gakdulu. Ker je VVil.son s tremi parniki odplul proti Kutiunu. in ni mogel z nobenim odpostati poročila v (Jaha* bo sta se mu dva potopila moril se mu je že jeden potopiti, ko je plul proti Kartumu, ker je lahko mogoče, kajti voda je plitva. Vse pite v Kar-tum so bili za seli močni oddelki sovražnikov in od obeh bregov so streljali na patnike. Pri llallivehu so bili ustaju i ki nastavili štiri Kruppove topove. Kavno tako se je VVilson kmalu prepričal, da je Onidiirman že v sovražnikovih rokah. Angleži so s svojimi parniki vedno dalje prodirali, in ko so se približali Kartumu, so se preverili, da je mesto v sovražnikovih rokah, kajti garnizija je začela nanje streljati in nobenih zastav ni bilo videti. Morali so se vrniti. Ko so se odmaknili toliko od mesta, da jih ni doseurlo streljanje iz topov, začeli so poizvedovali po Gordonovej osodi.* , 8t, James Gazetto" misli, da bi nobena zahteva ne bila prevelika, katero bi Mahali stavil, da izpusti Gordona. ..Standard11 pravi, da bi povrat angleške ekspedicije utegnil biti osodepolen. „I>aily Nevvs" pa pravi, da se narodna nesreča more popraviti le z narodno odločnostjo. Vprašanje je samo, ali se hode general VVoUelev, ki je 2000 kilometrov oddaljen od Spodnjega Egipta mogel tako dolg > držati, da pride pomoč. Po poročilih iz Kajire in Ah-ksandrije je vest o padu Kartuina jako pevekšala mej tamošnjimi prebivalci jezo na Angleže in bati se je neredov. Angleška okupacijska vojska se bode najbrž morala povekšati. Kake posledice bode imel pad Kartuina, se ne more vedeti. Mej mahoniedanskim svetom bode gotovo navstalo neko vrenje. Francozi se boje, da bi ne navstala, kaka ustaj a v severnej Afriki. Da pa nevarnost ne po>taue prevelika, hoče Anglija energično postopati. Zaukazala je VVolselevu z vso energijo nadaljevati vojevanje, dokler ne zatre ustaje, naj bode že Gordon živ ali mrtev. tudi več druzih veselic in maskarado. Najbližja sosednja Cda'niča v l><>bli.ah je tudi dve pustni zabavi imela; in tako bode kmalu pustni čas minul. Pri vsem t-nn pa se vender še veselimo na zadnji pustni dan. Kako bi se tudi ne veselili, če pomislimo, da se bomo v ta dan zopet po dolenjski železnici v žili: prižvi/gal bo namreč lokomotiv čez Rodinski breHeva okraj t 7. februvarja [Izv. dop.] Veselica v Št. Juriji na južni železnici, katero so bili priredili na Svečnico tržani, se je v vsakem ozira izvrstno obnesla. Kar nas je prav prijetno iz* nenadilo in razveselilo je bilo to, da so tržani v tem slučaji odločno pokazali svojo narodnost, kajti k veselici so se razpošiljale slovenska vabilu. Veselica sama bila je od tržanov, kakor tudi od zunanjih gostov tako mnogobrojno obiskana, da je bilo v veliki dvorani g. Neudl-na za vso gospodo premalo prostora. Celjski Slovenci so bili poslali k tej veselici lep kontingent, kajti prišlo jih e bilo 1 t in tudi iz Smarlja nas je bilo počastilo 8 odličnih gostov. V začetku smo ugibali, kaj je privabilo ta dan k veselici toliko zunanje gospode, pa kmalu smo zvedeli, da so prišli posebno zarad novega mešanega pevskega zbora, katerega je sestavil starosta slovenskih skladateljev, preblagi g. dr. Gustav Ipavic. Bazen tega pa slovi trg Št. Jurij že dolgo daleč okoli, da ima lepo število prav odličnih in ljubeznjivih slovenskih dam in kdor se hoče v narodnih krogih in pri plesih tudi s slovenskimi damami prijetno zabavati, ta naj obiskuje veselice v Št. Juriji, kjer se bode prepričal, kako socijalno življenje tudi v na rodnem dulm lahko izvrstno napreduje. Veselica je bila prav živahna in prijetna in niti najmanjša stvar ni kalila prijetne zabave, navdušenja in veselja. Omeniti moramo pa posebno petj« pod izvr stnim vodstvom g tira. ti. Ipavca. Z moškimi čveterospevi bili sm<\ akornvno so gg. pevci v prvič javno nastopili, p»V zadovoljni iu vsaka pesen se- je morala ponavljati. Se bolj so nam pa dopadali mešani zbori, katari so se tudi morali ponavljati; nepopisljivb navdušenje in veselje pa je navstalo pri prednašanji zadnje pesni mešanega zbora. \i*ok glas in Sentjurčanoin čestitamo, da so dobili tako dobrega tenorista. S posebnim dopadajenjem in občudovanjem opazovali smo ženski zbor v prehodih in lepem ni-jansiranji iz pijano v pianisimo in forte. Vse to pa je dokazovalo, kako spretno in skrbno je vodil in v 1 t dneh izvežnal g. dr. Ipavic mladi pevski zbor. V tako kratkem času doseže to pač le tak mojster, kakoršen je g. dr. Ipavic; Njegov trud se je ta večer s pohval«) in srčnim priznanjem obilno poplačal. K temu prvemu in velikemu vspehu častitamo meša nemil zboru, posebno pa g. dru. Ipavicu, damam in vsem Šcntjurčunom iz vsega srca in upamo, da jih lio to spodbujalo k nadaljevanju, ob jedneni pa želimo, da bi kmalu zopet kaj tacega slišali! Prepričani smo tudi. da bi gosp. dr. Ipavic veliko uslugo Mtoril, ko hi to svojo najnovejšo krasno skladbo za mešani zbor dal „Glasbeni Matici", ali pa poklonil drugim večjim slovenskim pevskim zborom; kakor 00 v Ljubljani, v l*tuji, v Rudolfovem, Trstu in Gorici. Za Sent Jnrij je posebno- važno in neprecenljivo, da so si tržani osnovali pevski zbor, katerega, menda dozdaj še nikoli neso imeli; pri vsem tem ima največ zaslug g. dr. Ipavic, kateri je se ve da. duša eelej stvari,-in mi ta korak z velikim vesolj env pozdravljamo. Sploh pa slovensko petje v Celjskem okraji,, i/imši mesto Celje, v novejšem času dobro napreduje,, kajti pred par leti ustanovil se je v ŽavcuL moški pevski zbor, kateri prav dobro napreduje,. letOS so osnovali Sentjurčani mešani zbor in v nedeljo' 8. februvarja je imela tudi f'italnica v SmarjL lepo veselico s petjem in plesom. To vse kaže občni napredek Obžalovati pa moramo, da rano v Celji vlada glede slovenskega petja nekaka letargija, da-siravno imajo Celjski Slovenci, kakor smo videli pri javnih koncertih leta 1>$79. pri ^eva'1 in pri pogrebu dra. Kočevarja, nad 20 dolirih. pevcev. Testo/, Celjani, posnemajte sosede! Iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 7. februvarja. Navzoinih 21 mestnih odbornikov. Poverjeval-cema zapisnika imenujeta se gg. Ledenik in Žužek. Gospod župan naznanja, da je e kr. deželna vlada naznanila magistratu, da sklepom kranjske hranilnice zaradi ustanovitve nemške deške ljudske šole in zidanja cenih delavskih hiš ni pritrdila. 4. t. m je g. župan telegraiično čestital, pre« uzvišenemu vladiki Stro ssmay.e rj u o priliki njegovega sedemdesetega rojstnega dne kot častne n u meščanu Ljubljanskemu (Dobro! Dobro!) Umrli trgovec g. Matija Gregorič volil je revežem Ljubljanskim 200 gld. G. župan pravi, da volk je, kaj malo /.meneč se za nje, ravno pred njimi korakal. Ali kamor koli j« oče Jose obrnil iskajoče oko, povsod mu je obzorje omejeval ogromni gorski velikan. Iz suhe, vele in nerodovitne doline vzdigoval se jo na videz v čvrsto, rodovitno življenje. Temne ntlc sence razprostirale so se mu v znožji; silne pečine štrlele so stopnja sto iz njegove grede iu na obeh straneh širili so se velikanski črni griči kakor silne korenine veličastnega drevesa. Živahna domišljija Španjčeva obljudila je vsa ta gorstva z mogočnim in umnim plemenom divjakov in v prihodnost gled rje je že videl, kako je najvišji gorski vrb previševal velikuusk križ ... Po vsem drugačna pa so bila čutila gonjaČeva; on je videl v tej strahovitoj samoti same ogenj bljuvojoče zmaje, sine medvede in vratolomna pota. Novo-izpreobrnenca, Conception in Incarnation, ki sta pohlevno jezdila poleg patra, videla sta morebiti v tej okolici gotova razodetij n i/, njijinega prejšnjega, umdo -vladajočega bajeslovja Ko se je znočilo, prišli so bili gori v vznožje, Padie Jose je razjuhal svojo mulo. bral brevir in znz' mil S svojim zvoncem, ki naj bi pagane iz okolice priklical, da bi prišli in sveto vero vsprejeli. Odmevi temnih gora krog in krog 80 prestrogi) po- božno povabilo ter je? od časa. d> čv-a ponavljali, a noben nevernik se ta večer ne prikazal. Tudi gonjač takrat ne biL moten v svojej, |>0-božnosti, d i i je po neje trdil, »Ia je zosičljiv smeh zadonel od gorske stene sem, ko je oče Jose končal svojo molitev. A pater Jose* se od te napovedi bližnjih sovraštev hudičevih »S dal uplašiti, temveč na kratko a krepko jo razložil svojemu spremstvu, da namerava o prvem svit ti dneva začeti na goro lesti; in res je bil im deduje jutro pred solnčuint vzhodom že v sedlu ter nnčelova! vlaku. Pot j*1 bila na nino/ih mestih težavna iu opasna. Velike skalo so čostokrat zapirale pot in čez nekoliko ur so bili prisiljeni, svojo mule pustiti v majhni globeli in peS pot nadaljevati. Oče Jose takega truda ne bil vajen in je moral Čestokrat postati, da si je pot «drl raz suhi obraz. Ko se je dan naprej pomaknil, polastilo seje popotnikov čudno molčanj-'. Etazveri priličnoga skik-ljanja kake veverice ali šumenja v gošči ne bilo nikjer znamenja Življenja. Od časa do časa opazili so na pol človeški nt is medvedove tace. in [gnncio je vselej zaradi tega s svetim strahom naredil znamenja svetega križa Časih je nekaj kanilo raz Bkalo in se bliže opazovano pokazalo kot oljnata, smo- lasta mokrina, lil je izpuhti vala grd žveplen duh. — Ko so dospeli skoro do vrha, šel je. previdni Ignacto tiho malo v stran, da bi poiskal pripraven prostorček za utaborenje, iu mej tem ko je on delal priprave za večerjo, stopal je sveti podre sam v goro Nikdar nobeden ni menj previdno skrbel za varnost. Ne opazivši, da je gonjač ubegnil, sel je oče Jose. v pobožno premišljevanja utopljen, mehanično dalje, in dospevši na vrhunec ulegel se ja na tla in na vse strani razmotrival deželo. Pod njim je ležala dolina poleg doline, in iz-gubljevale so se jedna v drugi kakor mirna notranja jezera, dokler neso na jugu izginile izpred oči. Proti zahodu prikrivalo mu je daljno gorovje senčno canado (sotesko), v kateri je misija San Pablo skrita ležala. V še večji daljavi razprostiralo se je tiho> morje, zavito v meglen oblak, ki se je skozi ubod plazil v zaton in se gost in neprodorcn valil inodenj . in Bevernovzhodno pokrajino; ista megla jo zakri-' vala gori vznožje in daljni razgled. Od časa do časa se je mrcnasto zagrinjalo pretrgalo ter podalo skri-1 vaj krasan pogled na mogočne reke, dolga pogorja ! :n valov to, z bogatim ovsom pokrito nižav e — vse 1 kopajoče se v žaru zahajajočega solnca. (D.ijo priti.) mu bode Ljubljansko prebivalstvo ohranilo blag spomin in želi, da bi ranjki našel mnogo posnemaleev. Gospa udova Julija Rudeževa doposlala je pismo, v katerem se mestnemu zastopu zahvaljuje za venec, položen pokojnemu Dragotinu Iludežu na krsto. Mestni občini Trst in Gradec doposlali sta proračuna za leto 1885. Namesto izstopivšega g. dra. Derča izvolijo se potem: V policijski odsek: g Henrik NiČman; v šolski odsek: g. Alfred Ledenik; v vodovodni odsek: g. Henrik Nič man; v c. kr. mestni šolski svet: g. dr. Ivan Tavčar; v klavnično ravnateljstvo: g. dr. vitez Ble iwei s-T rs te n i šk i. V imenu stavbenega odseka poroča odbornik M ur ni k o stavbenski črti za novo hišo „Pri za-poni" v Šelenburgovih ulicah. G. Schober, kot zastopnik novega posestnika Petra Sch eimerja, želi, da bi šla črta od ogla kazinskega poslopja do ogla g. Zupančičeve hiše. Poročevalec nasvetuje, naj se temu pritrdi. Po kratkej debati obvelja ta Črta. V imenu stavbenega odseka poroča g. M u r n i k o Nikolaja Ronerja prizivu glede gradnje njegove hiše na Panonski cesti. Mestni magistrat je namreč Ronerja naročil, da ima 03tali del nekdaj Kožubar-jove hiše podreti, a g. Honer se temu protivi, ker se ni pri določitvi stavbene črte za to zavezal. Stavbeni odsek nasvetuje, da se priziv usliši, čemur mestni zbor pritrdi. Odbornik g. Žužek poroča o načrtu, po katerem naj bi se preložila Gruberjeva cesta. Poročevalec nasvetuje, da se po g. inženOrji Valku izdelani načrt izroči mestnemu magistratu v poročanje, inženerju Valku pa nakaže za izdelovanje načrta 885 gld. 35 kr. Odbornik dr. Tavčar pravi, da je črtež, katerega izpeljava hi stala 25.000 gld., predrag in nikakor v razmerji s koristjo, katero bi imelo mesto ko bi se ta cesta preložila. Kakor advokati, tako so tudi inženirji različnega mnenja, zdi se mu tedaj potrebno, da se povprašajo, prodno bi se imel črtež izvršiti, še drugi in v prvi vrsti mestni inže-tierji. Saj ni treba tolikanj poprav in škarp. Sploh pa je plačilo za načrt jako drago. Za toliko denarja bi se plačal mestni inžener za vse leto in gledalo bi se bilo lahko, da bi se bil postavil nižji tarif. Dr. Tavčar konečno predlaga, ker je nujno potrebno, da se kaj stori, da se mestnemu stavbenemu uradu naroči, da predloži, kakor hitro mogoče, načrt o popravi te ceste, ki pa bi ne presegal 5000 gld. Odbornik g. Kušar vpraša, je li mestni zbor storil že kak sklep o preložitvi te ceste. Župan Grasselli odgovarja., da se je večkrat že v magistratnem odseku poudarjalo, da treba zaradi pogostih nesreč preložiti to cesto. Konkretnega sklepa o tej zadevi pa ni. V magistratnem odseku se je mislilo, da bi preložitev stala le par tisočakov, na 25.000 gld. pa ni nihče mislil. Ker mestnim inženerjem ni bilo možno izvršiti hitro načrta, naročilo se je to g. Valku, ki pa ni računal po običajnem ceniku, ampak ceneje. Načrt, dasi sedaj ni izvršljiv, je vendar precejšnje vrednosti. Sploh pa je k vsaki prenaredbi te ceste treba pri-trjenja deželne vlade in glavnega odbora za ošuše-nje barja. Poročevalec Žužek opomni, da g. Valka ni mogel napraviti druzega načrta, nego predloženega. Nnjboljše, da se stori kaj temeljitega, ali pa nič. Odbornik Nič man vpraša, ne bi bilo bolje, da se kupi hiša ,,pri Sokolu". Odbornik g. G og al a se čudi, daje bila prej tolika nujnost za črtež, da se je naročil, predno sta se vrnila mestna inženerja, zdaj pa se nič ne mudi in se lahko čaka. Poročevalec g. Žužek odgovarja, da se je pogajalo s posestnico hiše „pri Sokolu", da je pa zahtevala 10.000 gld. A ko bi se to posestvo tudi kupilo, ne bi bilo za uravnavo Gruberjeve ceste še nič storjenega. Pri glasovanji vzprejme se predlog g. dr. Tav-in potem javna seja sklene. nam je g. Gorasda, izborno predstavljal in darjenost in spretnost, carja Domače stvari. — (Priznanje.) Okrajni sodnik v Marnbregu g. J. Forstner dobil je povodom svojega umirovljenja naslov in značaj deželne sodnijc svetnika. — (G o s p. Šuman ), ravnatelj gimnazije Ljubljanske se pripelje prihodnjo soboto popoludne ob 6. uri v Ljubljano. — (Slovensko gledališče.) Včeraj predstavljala se je Gornerjeva poslovenjena veseloigra »Srečen oče". Ta igra ima veliko jako humoristič- nih prizorov in živahno dejanje, mora torej napraviti dober utis, ako se le neko iko gladko predstavlja. Igralo pa se je včeraj izvrstno, kajti vse klavne uloge bile so v dobrih rokah. Pred vsem pohvaliti ki je starino Petrovca tako P'.kazal, da ima jednako na-kakor za junaške, tako za smešne uloge. Isto tako sta vrlo igrala gg. Danilo (Lahkač) in Petrič (Rožnikar). Izmej dam pa je najbolje pogodi'a svojo ulogo gospodična Vrtni-kova (Klara), potem pa gospodi na Zvonarjev a (Adela . Gledališče bilo je slabo obiskano, a občinstvo je z obilim priznanjem odlikovalo glavne predstavljale* in izražala se je želja, da hi se ta igra kmalu zopet predstavljala. — (Akad. dr. „Slovenija" na Dunaj i) napravi 12. t. m. v odhodnico g. ravnatelju J. Šuman u slavnosten večer. Lokal: VI. Rablg. 8. Puchtls Restaur. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. — (Vabilo na špohovko.) katero pripravijo pevci Ljubljanske čitalnice na debeli četrtek, to je 12. svečana 1885 v zgornjih društvenih prostorih. Vspored: 1. Kralj Vondra XXVI. ali žalostni konec vesele pojedine ali strašna osveta. Velika ro-mantično-heroiČno-tragična opera v treh dejanjih. — Zložil J. Illner, poslovenil J. Illonovič. 2. Enrico Ca-ravaccio : Veliki koncert za violon se spreinljeva-njem glasovirja in orkestra — igra svetovno znani umetnik Z. Didldudldaj. 3. Srečko Stegnar: „Naš mešani zbor", šesteroglasni zbor za sopran, alt, tenor in bas — poje mešani zbor v kustumih. 4. Jur-ček Settenčkov: ,,Pustni potporni", pri katerem se producirajo prvi umetniki iz Vranjega sela. Klavir-orkester zvišuje iz posebne prijaznosti gosp. vitez Ohm-Janušowski. II. Loterija. III. Ples. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ustopnina za čitalnične ude in „Sokole" 50 kr., z rodbino I. gld., za neude 1 gl., z rodbino 2 gld. K tej veselici vabi prav uljudno vse prijatelje pevcev i petja čitalničnega pevskega zbora odbor. — („Ljudske knjižnice",) katero izdajata L. Kordeš in J. Leon v Mariboru, izšel jo 3. snopič, v katerem je nadaljevanje in konec povesti „Zlata vas". Cena posamičnemu snopiču je brez poštnine samo 0 krajcarjev, torej si „Ljudsko knjižnico" vsakdo lahko omisli. — (Gosp. Avgust Kermavner,) stanujoč v Št. Vidu nad Ljubljano, izdeluje prav lepe portrete s kredo. Sodeč po lepo izvršenih podobah nam osobno znanih osob, opozarjamo narodnjake na nadobudnega umeteljnika-doinačina, da mu naklonijo dela in tako pripomorejo k napredku in k razvoju narodne naše umefeljnosti. — (Profesor — zblaznel.) V Gradci in po vsej Štajerskej dobro znani vseučiliščni profesor Graške medicinične fakultete dr. Zinni je zblaznel. Nesrečnega profesorje, kateri je veljal za izvrstnega zdravnika zlasti otroških boleznij, polastila se je blaznost v Marsiliji, kjer se je na zabavnem poto vanji mudil nekaj dnij. — (Ogenj.) Danes popoludne ob 2. uri začelo je goreti v dimniku neke hiše v Špitalskih ulicah, a ogenj so hkratu udušili. — (Včerajšnji mesečni som en j) ni bil posebno dobro obiskan. Tujih kupcev bilo je malo. Živine prignalo se je na somenj: 240 konj, 330 volov, 245 krav in 28 telet. — (Pri sv. Kun i g und i nad Pohorjij čutil se je nedeljo 8. t. m. ob 5. uri zgodaj precej močan potres, trajajoč kac h 8 sekund. Odpiral je mej drugim s čabli in klini trdo zabita okna, ter čable in kline izsnemal. Od kod je prišel in kam je šel, pa mi Pohorci ne vemo tako natančno pre-računiti, ko drugi. — (V ab i l o n a maska r ad o,) katero priredi Kamniška čitalnica v soboto zvečer dne 14. svečana 1885. 1. Maskam je dovoljen ustop brezplačno. Za nemaskirane ude in neude ustopnina navadna. Začetek ob pol 8. uri. — (Vabilo k maskaradi,) katero napravi čitalnica v Ilirski Bistrici v nedeljo 15. febr. 1885. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Ustopnina za ude 40 kr., z rodbino 60 kr., za neude 60 kr., z rodbino 1 gl. Ustopnina za posamezne maske 20 kr. dal se je po sklepu slovenskih poslancev izbrisati, ker vlada na spomenico ni odgovorila. Pariz 10. februvarja. Včeraj ni vefer prišla je tolpa obstoječa i/, sto mladih de'akov v Ilue Lafayette, razdrobila v izložbi nekega orožarja šipe, ter se polastila nekoliko pušek in revolverjev. Več razgrajaleev in nsemnajst-letnega kolovodjo prijelo je redarstvo. Na boulevardu Poissoniere razbili so razgrajalei šipe pri izložbi nekega optika. Izmej zase/enih pridržalo se jih je trideset nori bil je zopet mir. v zaporu. O polu- gld. gld. več, Telegrami „Slovenskomu Narodu1: Dunaj 10. februvarja. Zakon o Kongnii v tretjem branji vsprejet. Potem začne debata pristojbinske novelo. Obreza upisan za novelo, H a/,ne vesli, * (Direktni davki v Avstriji 1 884.1.) vrjdi so 98,961.816 gld. in sicer zem'jarina........ 33.557.777 gld. hišni davek........20,506.319 „ 5"/n davek od najemnine davka prostih poslopij......1,405.181 ,. obrtarina. ........ 10,605 &50 „ dohodarina........ 25,754.353 „ terjalne pristojbine..... 741.664 „ obresti od zaostalih davkov .__330.403 „ * torej vkupc . 08,0 i 1.310 Proti državnemu proračunu . . «n;,0P-M)0(> uplačali so minulo leto avstrijski davkoplačevalci tostran Litve . 2,869.316 samo v državnih davkih brez deželnih doklad nego je veleval finančni zakon za preteklo leto. * (Urednik .,K i k c r i k i j a" v blaznici) O. F. Berg, znani dramatični pisatelj in izdajatelj Dunajskega šaljivega lista „Kakeriki" živi sedaj v zasebnoj blaznici profesorja Leidesdorfa v Doblingu, kamor so ga priveli 7. t, m. zvečer. Nesrečnemu pisatelju prikazovali so se že dlje časa razni pojavi duševne bolezni, tako da zdravnikom ni preostajalo dru/ega, nego na duhu bolnega izročiti blaznici. Berg zapazivši svojo novo bivališče postal je hud in jezen ter vedno trdil, da je popolnem zdrav, da želi hrzojaviti Taaffeju, svojemu pravnemu zastopniku in drugim osebam, naj ga oproste neprijetnega položaja. Potem je zaspal in drugi dan 8. t. m. udal se je v svojo žalostno osodo ter igral s svojim paznikom „domino". * (P r e d p u s t n c veselice v S t a n i s 1 a v u ) Gotovo poznajo na vesoljnem svetu šegavega Kurenta in mu donašajo obile in raznovrstne darove. Povsod, a v vsakem kraji drugače, se veseli ljudje zabavajo in burke uganjajo. Tako so pri zadnjoj maskaradi v Stanislavu v Galiciji tamošnje narodno banke podružnice ravnatelja Wild-a razburjeni veseljaki mej veselico obkladali z obilimi gorkimi zaušnicami ter ga naposled prekopicnili skozi duri pod milo nebo. Dva stotnika 41. in 58. v Stanislavu bivajočih pešpolkov sta se pa minule dni s sabljami dvohojila. Stotniku Z je protivnik komolec desne roke tako razmesaril, da sedaj mora ponesrečenec iti v pokoj. * (Gora se je pogreznila.) Iz Zemuna se piše: Nedavno pogrenila se je tukaj gora ter popolnem zasula hišo ribiča Dimitrijeviča. Na veliko srečo ni bilo mej nezgodo ljtidij v hiši. * (Na j) a d v želez ničnem VOZU.) 3. t. m. peljal se je nek mlad kupčijski potnik iz Barcelone v Valencijo. Kar na nekej postaji ustopijo trije rokovnjaški možje v voz 2. razreda k mlademu poto-valcu Ko je brzovlak najhitreje drdral, urno no-Srečnemu mladeniču zamaše usta, ga do čistega oropajo ter vsega prestrašenega iu na pol mrtvega vržejo skozi vrata na železnični tir. Pozneje našel je paznik krvaveče truplo nesrečnega potnika ter ga pripeljal na bližnjo postajo. Zdravniki nemajo veliko upanja, da bi ponesrečenec okreval. Zlodejcev, kateri so si prisvojili preoblln dragocenega blaga, policija še ni zasledila. * („Katekizem krvavcev".) Kakor se poroča iz VVelsa, poslali so krvavci mnogim župnikom tamošnjega okraja v ogerskem. nemškem in latinskem je/.iku tiskano knjigo, katere vsebina se protivi premnogim paragrafom kazenskega zakonika. Ta 800 strani obsezajoča knjiga ima naslov: „Katekizem krvtivcev*. Izdatelja se imenuje nek Ivan Dvorzsak iz Pešte. Izdatelj in pošiljatelj prosi ob jednem za 5 gld. oziroma za povrnitev knjige, če je kdo iieče in razpisuje nadalje nagrado 1000 gl. za nasprotni dokaz v knjigi navedenih resnic. * (Urednik - verski apostol.) Glavni urednik japonskega lista ,,Jizi Šimbo" Fukii Sava priobčuje v svojem listu sijajen poziv svojim rojakom, v katerem jih opominja in poživlja, ker je dovolil Mikado svojej državi popolno versko prostost, naj popustivši pogansko vero in obile malike tru-moina prestopijo b kristijanskej veri „Ker smo vsprejeli", utemeljuje verski apostol svoj poziv, „od kristjanov obleko, življenja razne načine, moralo, državno ustanovo, oliko itd. storimo še zadnji korak ter vsprejmimo od njih še njihovo — vero1 . Fu\n Sava je tudi trdno obljubil, da hoče dati svojim čitateljem lep vzgled, ter že prihodnje dni z vso svojo rodbino prestopil k — anglikanskej cerkvi. * (Časnikarstvo v vzhodni Indiji.) V--vzhodni Indiji izhaja sedaj 250 listov v raziy> gvojo močili jezikih, katerih se tiska vkupe 15°^,^ dov, Prvi tak list čisto verske temi*""-" "* pravi, leta. S politiko Invijo se vzhodnoindijski listi Se le od leta 1860. * (Morftki lopovi.) V Songoji izhajajoč list „Celestial Empire" poroča, da so zadnjič BOTikl lopovi po vo-iah moj Hai-Na.nom in Tonkinoin že toli drzovito ropali, da je kitajski poglavar Ild-Nanski poslal 16 trgovskim ladijam podobnih vojnih čolnov v Tonkin.-ki zaliv. Murski lopovi pluli so v nastavljeno past, napali z 19 svojimi ladijami n ■vide/m' trgovske čolne, a bili popolnem topni i. Skoro vse njihove ladije so Kitajci uničili, 800 lopov usmrtili in 30 ujeli. Lopovski načelnik Won-Ah-Fong, videč popolno svojo izgubo, razpršil se je z Indijo in moštvom vred z dinamitom V /rak. (/>.) mm, 789*88 um. 739 5 L mm. 1 0" 0 OO' d 1 6' C si. V7.ll. brez«. si. vzli. obl. ohl. •Ud. OOO.mn ti — a» 7. zjutraj i), pop. i». zve&ei T. 1)7 i n raa 18 >«. . 80 97 mm. 0-8" 0 8 4- >: ODI! brezv si. svz. Sl. H\Z | nlil. ' obl. jas. ! t ' 0-00 mm 1 1 5°, Srednja 2 U" iu 1 temperatura — 1"1° 7 nad noiuiaiom. , - 25! in -+ - l-8\ HDvL-ra-SLjslsa, borza dne 10. februvarja t. 1. I/.virno telegr.itieno poročilo.) kr. Sn-brna renta...... ... * 84 » — n /1 ita renta....... lod n 70 n o"/0 un.rcna renta..... . . . . 99 • — n Akcije narod Kr« diine akcije..... . . . • 803 n 80 n i.ondon....... 138 n 85 n Napol ...... 9 n 78 n C kr cekini . ... • i . • ."» 80 n Nemške marke s 35 1/,, dtZavne srečke iz 1 18 4 950 gld 127 • 9 Dr/, ivne srifike iz 1 18G« 100 gld 171 n 83 71 4"/0 avstr zlata renta, davka pnsta t Od 2 i n Ogrska /Jata renta 8°/, — — n - h M ' 10 ' !»7 » 95 n „ papirna renti ou/0 »bite ioo gld 98 „ hO TI v>*l0 Štajersko zemljišč odvez 104 „ — n Dunava reg srečke .">°/n llft i. 80 n Zem j obč avstr 4,L°L zlati zast listi 122 » 75 n 1'nor obltj; Kli/abi rine zapad leleznioe IU 75 „ l'r or oblig Kerdiiia.'dove sev ielesntce 105 • n'0 100 gld 178 n 25 i* IJiidolfove srečke . . . 10 „ 19 rt 50 n Akcije aniflo-.'str bank« 120 „ 105 • P0 n Ti ainu)way-drust \elj 170 jjld a v 212 n 50 It hm marzeilsta galerta jo najgotovijse, nailiitr.jSv- in najcuneide HMOJlVS za i»ije iu mboIjiHii;«' \iin» in jainri m; s« n.*jbul|Hi *iM|M'h: dobiva se> pri (30—8) A. IIAlt ■ TI\\\-ii. *v I_ij"o.1olja.-n.i, Tavtarjeva palača. V Švico, Francijo. Belgijo, lun rllio ti Aiiirlije IMfsOROls via Innsbiuok-Arlska ieleznloa. vu/.ii.h liotuv (kart) za /ele/.uice in paroike. Vsa po-o potovanji po a st< i s\ h in ini.zeil:skih dI.di daj^ znst ni 8O0—9) ziaeol :Ea:-er2sro:r-.iD, liinshri.ck, EtlaratraM«) 13. Mejnarodna prometna, pisarna. D.....j., jasnila. ♦ 4 JKiiva po ceni! V. SAULIG, Trst, Via Caivadori It. :5 Nocca, pristPO arabska ... 1 kilo £ld. 1.70, 'ii uiaii). izvrstna.....1 „ n 1.80 < «'.»lou iVri, iako fina . . I n „ 1.70. 4 oy «n iMiiMinf., fina . . . 1 „ „ 1.60, .luoi akaVt*« fina ..... 1 „ „ 1.50. S» Som, fina ....... 1 „ n1.2o. itio, fina........l n 1.15. ^nj od 2 do 12 glil. kilo v po-tnih zavitkib po 43/4 kdo voznine in carine prosto. (52—5) S tužnim in soroduikom, srcem naznanjamo vsem znancem da jo naš ljub jeni sim ek Teodor Ludovik Widmayer, |io kratkej in noičncj bolezni v 7 letu svojega življenja v Gospodu zaspal. Pogreb bole jut i o. 5 uri popoludne \l mrtvašnico na po opalisče pri sv. Kii.tofu. No\ i J.rk centih in i .82) Ž a l u j nči sta ri Si: Marija in Ludovik Wiilmnyer. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI je izši I iu ae dobi va: Knez Serebrjani. Roman. Sp s. i grof A. K 7hlstoj, poslovuuil J P. — 809 h:ihii j. Cena 70 kr, po poŠti SO kr. m? Ii Trsta, v Novi-Jork naravnost. rvoazredni parniki te Unije vozijo reduo v sprejemajo blsgiJ in potnike po najnižjih naib-OjSo postrežlio V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Pamik „Teutonia", odliod okolii lo. dne marca 1885. Kajntn za potnike £00 n>>; •■ii. blaga oOrne naj se generalnega agiiita V v Trstu. • a Eiitilimio Iislu. Ml. 8C I no smele bi ko v nijednem g' spodiniBtvu po^roSati [ in si se že tisočkrat sijajno *isvedo'ile pri saliaeanji I čl »v« ikega telesa, glav bolu, oirpinndi udih, ska>.e I nem kelodcu, Jetrofe iu oblstnih lolznih; v ikntljah j i\ 2l kr.; jeden zavoj s G škailpuni I gld 5 kr — i liazpofblja s** le Jed^d zavoj. j Planinski zHišf-ni sirup kranjski J a*, r»« 1*»«., I Izboren zoper kaSelj, hitpavoat, vratnbol, prsne iu 1 p učno bolečine Korist lOjli, nego vsi v trgovini se j nahajajuei soki in siropi. j Naroči a z dežele izvrdć su takoj j v lekarni „pri samorogu" j JI 1,1.1 pl. VRNKOCOT-ja i na Mestiiein tri'U v Ljuldjini. (41—1 > r t ► ► ► ► ► Spričevalo. Podpisani potrjujejo s tem, da sr» po nutančnej on- sk i i na'li, da je cigaretni pupir ,,LE HOUBLON" iz francoske tovarn.- /a cigaret i pa p r gospodov Cavet *1 IIctiry v Parizu i/, isti,r kakovi sti, popoluum l>rez tit/ih sestavin, /lasti pa zdravju škodljivih suovij. Dunaj, v 24. dat: maja 1881. 1)1* J. J Pldll, red. jav. jirot'. kom. teh*lOttijdJe na c. kr. tehnici], j vis«»kej Sn!i. Dr K. Liphvi , c kr. red. prof. sor niclu■inske kemijo na Dunajakiiii vsi-u ihš'i. 0r. K. Iii|i|-m inn, izred. profesor kenu jt- DU DuiiMjškom vse-učdlišii Pristnost tih p dpisov potrdil Jo i ... uiivujo jili raili tu-1 i otroci. Te |iilo »<■ oillikuvano i Jako častnim pismuin i/riirm-f/u .,«•. nil. u 1'iilm. mmW J'tlna *h.m ih-., u t!i ptltttni »•<•';»» l.l l.i: — Xfi-itrl;. OMM nhutljie hUhjhiJ. V40 pU, e»-//a -«"..•. j i/iii. ii p, ~w (8t*0— lli Qv/i rionlo I Vi»k» IkaUJio«, Idnćinuflnnai Apoilirhr tum o v i ■ i . <. ! i jC . /i,illf,,,, l,i„)iulil m n , , l.iioi strani NttM ri'1'S'i-f r riietn/.r, Jt> /huhii-iJih , lir »V r.nio, lini te im fflAf*ffttTfiC+m) kupuj«. l'n-.iti nr umni iloln-o, ilii Icilo nr tlnlii nlnlirifn, iniijtliv-Hfffii nti r-ln xl.ntlljirri/iih /til. u< im iiii na /.jv.tku tor uavoilUu za ri'lio jn>li"j slujrri ;,mlj,in. zalogu 111* I.-i.nuji: Apotbeku . li.i:i-.n I ,i-o jio 1.1 - • dc8 l'li. ,\< aslriii. S! i .1 , l.el. e gel|(U8Me. Za 1 gld. 15 kr. pošljemo franko jeden /avitek. J. MElNDL-ov cerkveni umeteljni zavod, DUNAJ STEFANSPLATZ Nr. 7 (v kne/je-nad škofijsko j palači), priporoča se za točno in ves no preskrbovanjo cerkvenih paramentov, •mm kakor: orinttov, |iluvi|»lov, uinHiiili ublek, ftiHlia* (/.ta crrkre, Aole in (Irnstta). liebl'MOl ( !» i 1 ceni zaracun*. grobov, cerkvenih (tiO-3) Dr. Scbuiidt-ovi uspešni prileptizatiirja očesa uporaldjiijo se že uinogo deseti« tij kot bruj bo loči ne iu zanesljivo delujočo BredBtvd v popolno odstranitev kurjih očes. Uspeh (ob dr. ScIm Idt-ovih prilep-kov '/a km;|h očesa je skoro osupljiv, kajti po opetovane) rabi teb prilepk >v se odpravi vsako kurje oko brez vsako opt ';!fije. Cena skatljici s 15 prilepki in z roženim dlciccm za izdiranje kurjih očes 2.K kr. ta. v* 3Dr_ Belir-cv živčni ekstrakt I-'.deluje se po 'iliii\niškein predpisu iz lekarskih z*:lišč ter se ž«- dolgo vrsto let obnaša kot i/.vi stnosi eilsi vo proti živčn m boleznim, kakor prod iiolecinain na živeili, migreni, iscli ; di. iuilečinam v križi in hrbtnem mozgu, bogasii, oiipnenju, i slabljenju in noliioijani. Na dalie se dr. IJelii-ov ži» čui ekstrakt z ntijbolj'tiin] nspebom rabi preti: p run mi in , i ^vn ju otipiiolocii mišic, trganju v členkih in mit»;ca i, nervoznemu glavobolju i šumenju v ušesih. Dr. Dehr-ov živčni ekstra i uporablja le zviuninje. Cena steklenici s točnim navodom uporabe To kr. a. v. I blagovoli p. n. občinstvo vedno zahtevati lavo prUniit«, kateri imajo polno firmo: NB. Pri nakupu teb prepantov JJittner e izdelku in sinno one za p „Juliua Bittners'a Apotheke in Clog^nliz", iu vsake druge podobno izdelke kot nevredne zavrniti. ilGl—18) Glavna razposiljalna zaloga: <;iouguif.», Nižjc-Avstrijsko, lekarna J. Itilluer-j«. Si hiiml i-o > «■ |»riH'|»ke iu kur m učohu in dr. Uelar-ov živčni »Uši rak i |ii-inl.i i .ti i v l.juMjii o. ■ lekarnarja: J. .S.ubiala n J. pl. Truk4>ezy. Lastnina in tisk TiNarodne Tiskarne4 992353 87