štev. 22 — Letnik IV. PTUJ, 8. junija 1951 Cena din 5^ PoStnIna plačana v gotovfiri Uredniiltivo in up^ranra Ptuj, MLO, II. nadstropje — TeJefoo ibfv. 156 — č^avni račun pri Naa-odni banki Ptuj it«v. 643-90322-0 — Urejuje uredniški odbor -7- Odgovorni ured- nik VrabI Joie — Rokopisov ne vračamo — Meseioa naročnina od 1. maija 1951 dalije 20 dim, celoletna naročnina. 308 din. Naročniki, ki ao plačali din 156.— ra celo leto, doplačajo din 52.— — Tiska Mariborska tiskaraaa. \ i O nekaterih vprašanjih ideoleškega dela Partije I^a četrtem plenuTiu Centralnega komi- teja KPJ, ki je začel z delom 3. VI. t. 1. je imel referat sekretar Polibiroja CK tov. Milovan Djilas v nekaterih ^-prašanjih ideološkega dela Partije. Dejal je med drugim: Kakor je znano, preživlja danes de- lavsko in sploh napredno gibanje resno Ideološko krizo. Ta kriza je začasna in giora nujno biti začasnega značaja, ker jc na eni strani — rezultat objektivnih sprememb v mednarodnem razvoju kot celoti, ki delavskemu gibanju ie niso jasne in v katerih še ni našel ustreznih organizacijskih in taktičnih oblik, na drugi strani — pa je rezultat še vedno močnega delovanja najrazličnejših pre- ilrelih in revizionističnih naziranj -— predvsem tistih iz ZSSR — ki še nadalje delujejo v glavah ljudi. Sama po sebi ta Ideološka kriza ne dokazuje niti neob- stanka delavskih gibanj ter spontanih na ta ali oni organizirani način pooseblje- nih teženj delavskega razreda in delov- nih množic, temveč slabost in nerazvi- tost takega zavestnega elementa v njih, ki bi pravilno izražal objektivne spre-i membe in objektivne tendence medna- \ rodnega razvoja. Lahko bi rekli, da je' ideološka zmeda nenavadno velika, če- prav je danes želja po socializmu zaradi i objektivnega razvoja močnejša in glob- J Ije zakoreninjena v množicah kot pa je [ bila kdaj koli doslej. Vzroke za to ideo- ; loško zmedo moramo iskati predvsem! — v popolni reviziji in opustitvi socia-' listične ideologije v ZSSR, katere vrhovi \ so že stopili v fazo ustvarjanja nove ^ reakcionarne ideologije in v fazo re-• akcionarne, osvajalne in eksploatator- \ ske prakse, nato pa v politiki oportu-j nizma in revizionlzma, katera ima ko- renine v vplivu reakcionarne buržoazije; na delavski razred in njegovo politično; gibanje. Ti procesi, čeprav so si nasprot- ^ nI, vplivajo drug na drugega v smeri ^ nadaljnjega poglabljanja omenjene kri- ze, pa tudi nadaljnje diferenciacije v = delavskem in naprednem gibanju naj novi osnovi In v novih pogojih. ^ i Tu nI mesto, da bi se obširneje spu-| ičali v to vprašanje. \ O tendencah k ideološkemu monopolizmu Posebnega pomena je dejstvo, da je to gibanje, ki se že delj časa lažno pri- kazuje kot socialistično oziroma komu- nistično in marksistično, na čelu kate- rega dejansko stoji CK VKP{b), v res- nici že zdavnaj v svojem notranjem žlv- yenja prenehalo biti po svoji ideologiji in praksi marksistično gibanje. VKP(b) ni več — po njenem zgledu pa tudi ne druge kompartije — partija marksistič- nega tipa, kajti v njej sta bila porušena dva bistvena elementa take partije — svoboda borbe mišljenja in — na tej osnovi — stvarna notranja partijska de- mokracija. V nasprotju z marksistično partijo in sploh % tradicionalnimi na- prednimi delavskimi organizacijami pri- pada v VKP(b) enemu forumu, pa celo ne niti enemu forumu, temveč eni osebnosti, monopol v skoraj vseh ideo- lošldh vprašanjih. Takega monopola se /»i /likoli nihče posluževal v socialistič- nem gibanju, v preteklosti se je pojav- ljal samo tam, kjer so religiozna gibanja stopala v fazo svojega reakcionarnega absolutističnega razvoja. Razen tega pa se v procesu borbe, ki Jo vodi naša Partija proti birokratizmu, pojavljajo tudi pri nas tendence k ideo- loškemu monopolizmu. Sicer je te ten- dence pobijala že sama praksa in ideo- loška borba, toda to ne pomeni, da ne obstoje in da se ne bodo še pojavljale. Značilno je pri tem, da se one hkrati k?5^ejo pri sicer dobrih In vdanih tova- riših, in to praviloma na ta način, da se smatrajo teoretična dela In stališča posameznih voditeljev, zlasti članov Politbiroja CK KP.I, kot definitivna in vse čase dovršene teorije (čeprav smo tako mi, kakor tudi delavsko gibanje kot celota, dejansko šele v začetku i teorije i prakse prehoda od kapitalizma v socializem). Nastaja nenavadna in smešna situacija: nudijo nam iz CK mo- nopol, pehajo nas vanj, mi pa se mora- mo otepati. Seveda je to zunanji videz stvari, ker ni stvar v tem, temveč v Jedru: naš CK in naša Partija kot ce- lota se borita proti slehernemu mono- polizmu, na področju človeškega mi- šljenja pa vsak monopolizem ne le ško- duje napredku človeške misli, temveč hkrati predstavlja začetek in zaključno fazo borbe reakcionarnih sil za ustva- ritev tistega drugega — materialnega in družbenega monopola, ki obstoji v go- spostvu nad delovnimi ljudmi in sadovi njihovega dela. Brez ideološkega mono- pola nI mogoče krepko vzpostaviti, pa tudi ne dolgotrajno vzdrževati ta drugi monopol niti ne njegove reakcionarne in despotske oblike vladanja. Za kaj torej gre? Gre za to, da moramo mi — prav za- »■»di takih vladajočih pojavov v delav- skih gibanjih in omen.ienih tendenc v naši Partiji ~ 5e bolj poudariti in okrepiti marksistični in demokratični značaj naŠe Partije. Mislim, da ni odveč povedati, kako so na to vprašanje v delavskem gibanja gledali Mane, Engels in Lenin. V prvi internacionali je Marx ne- omajno stal na načelu svobodne borbe »nJSlIenja. Na istem stališču Je bil tudi Engels v drugi internacionali. Podobno ^tališče pa je zavzemal tudi Lenin v »oljševiški partiji v vseh fazah njenega '■«:voja, kar je tudi razumljivo, ker Je jHa teda.J marksistična proletarska Par- Jija. Mislim, da citati niso nujni, ker so *o bolj ali manj znane stvari. Kljub tc- Pa bi rad navedel Lenina in to sa- zaradi tega, da bi se videla načelna 'azlika med tedanjim in današnjim — z opravičilom bodi rečeno — stanjem v ^T^P(b). Toda izven meja enotnosti akcije — Najširša in najsvobodnejša diskusija In ^bsodba tistih korakov, sklepov, ten- '^^nc, ki jili smatramo za škodljive. Sa- J^o v takih diskusijah, resolucijah, pro- ^^tih, se lahko ustvari dejansko javno Mnenje naže Partiie. Samo pod temi po- boji bo to prava Partija, ki zna nepre- pano iznašati svoje mišljenje in ki po- t^^s pravilne poti za spremembo že *^ristalizlranega mnenja v sklepe no- vega kongresa. {Lenin, Dela zv. 9, stran 225, tretja izdaja.) Načelno smo večkrat formulirali naše gledanje na pomen discipline in na pojem discipline v delavski Partiji. Enotnost akcije, svoboda diskusije In kritike — glejte, to je naša formula- cija. Samo taka disciplina je vredna demokratične partije naprednega raz- reda. Moč delavskega razreda je orga- nizacija. Brez organizacije množic ni proletariat nič. Organiziran je vse. Or- ganiziranost je enotnost akcije, enot- nost praktičnega nastopanja. Toda ra- zume se, da imajo vse akcije in naj- različnejša nastopanja vrednost samo zato in toliko, kolikor se pomikajo na- prej, ne pa nazaj, kolikor idejno ze- dinjujejo proletariat, ga dvigajo, ne pa dušijo, ne demoralizirajo, ne slabe. Brezidejna organiziranost je nesmisel, ki v praksi spreminja delavce v stra- hopetne priveske buržoazije, ki drži oblast. Zaradi tega brez svobode« disku- sije in kritike proletariat ne priznava enotnosti akcije. (Lenin, Dela zv. 10, stran 166.) Problem, v konkretni uporabi pri nas, ni Istoveten s tistimi, ki jih je re- ševal Lenin. Toda načelo je v osnovi iste s to razliko, da mi moremo in mo- ramo iti ter oditi dalje glede borbe mi- šljenja kot pa je mogel Lenin v tistih — veliko bolj zaostalih i ekonomskih i družbenih — pogojih. Pri vsem tem moramo poudariti ori- ginalnost današnjega mednarodnega razvoja, zlasti pa razvoja mednarod- nega delavskega gibanja. Originalnost sodobnega mednarodnega razvoja Je v tem, da je ekonomika glavnih držav (ZDA, Anglije, ZSSR in drugih) že pri- čela prehajati in je celo v mnogočem prešla iz kapitalističnih t državno-ka- pitalistične oblike, kar samo po sebi opozarja na objektivno nujnost in ne- izbežnost socializma, pa tudi na to, da samo še stari, reakcionarni družbeni odnosi zadržujejo in zavirajo spreme- nitev te ekonomske nujnosti v druž- beno stvarnost, pri čemer se hkrati kažejo kot taki tudi v mednarodnih odnosih sploh, posebej pa v odnosih proti slabim in nerazvitim državam. Ne bom se tukaj spuščal v ekonomske in druge analize, ki potrjujejo navede- ne postavke, samo opozarjam tovariše na dejstvo, da je že Marx predvideval ne le raznoličnost, temveč tudi eko- nomsko nujnost takega razvoja. V takih, popolnoma novih okolnostih niso preživele samo najrazličnejše bur- žoazne teorije o'večnosti kapitalistične- ga reda, ki je pregazil sam nujni in protislovni razvoj kapitalizma, ali so- cialdemokratske teorije o mirnem pre- hodu in vraščanju kapitalizma v socia- lizem (ta »mirni« prehod se je — v svetovnem obsegu — razvijal in se razvija dejansko z revolucijami v enih in Iu'izami ter vojnami v drugih drža- vah ter z neenakomernim razvojem po- sameznih držav), temveč tudi »sovjet- ske« teorije o edino možnih »sovjetskih« oblikah rušenja kapitalizma ter gradit- ve nove družbe. (Te preživele teorije so postale — kot vse, ko preživi v teku razvoja reakcionarna idejna oblika ve- likoruskega državno-kapitalističnega monopola oziroma velikoruskega držav- no-kapitalističnega Imperializma.) Tak objektivni razvoj je moral — pri ustrezni revizlonistični teoriji in praksi, zlasti tisti v ZSSR — nujno do- vesti do Ideološke krize v delavskih in naprednih gibanjih sploh. Ta zmeda seveda ni bila popolnoma prihranjena niti naši Partiji, čeprav Je samo ona — kot celota — stopila na pravilno pot In začela teoretično obdelovati ter ugotav- ljati jedro nastalih sprememb. Zaradi te^ga ne bi bilo nič škodljiveje i za prakso i za teorijo socializma, v okolnostih, ko gre za preučevanje no- vih pojavov, kot da kdor koli ali v kakršni koli obliki vzposUvi monopol na področju teorije, ali pa da se po- bija borba mišljenja. To bi lahko ško- doviUo ne samo nadaljnjemu razvoja teoretične misli, temveč tudi samemu resnično demokratičnemu In resnično družbenemu razvoju in takim družbe- nim odnosom. Vprašanje razvoja marksistične znanosti Toda, ko ugotavljamo to, moramo hkrati opokoriti na dve zelo važni vpra- ianjL Prvič, vprašanje razvoja marksistič- ne znanosti, oziroma socialistične teo- rije. Praksa Sovjetske zveze, v nekem obsegu pa tudi naša, nam dokazuje, da se čestokrat jemljejo določeni aktualni praktični ukrepi, tisto, kar se imenuje — tekoča linija Partije — do katere Partija in partijska vodstva prihajajo izhajajoč iz določene teoretične osnove, kot končni teoretični znanstveni zaklju- ki in kot podlaga za samo znanstveno teorijo. Ne mislim, da bi prava znan- stvena teorija mogla biti brez prave revolucionarne prakse in obratno. Med teorijo in prakso je nerazdružljiva no- tranja zveza, v Icateri služi nekaj časa prva drugi, nekaj časa druga prvi kot podlaga. Prav tako pa je tudi točno, da ni omenjena metoda samo napačna, temveč da hkrati onemogoča razvoj marksizma kot znanosti in socialistične teorije sploh. Lahko so ti ali oni ukre- pi, te ali one politične postavke v da- nem položaju popolnoma pravilne, toda same zase ne morejo biti edina osnova znanstvenega teoretičnega dela in znanstvenih teoretičnih zaključkov. Šele znanstvena analiza celote nekega procesa in vseh njegovih tendenc, znan- stvena analiza vseh okolnosti, v katerih so te ali one postavke samo del — lahko da znanstveni, teoretični rezultat. V Sovjetski zvezi so n. pr. vse, kar.je Stalin dejal v različnih konkretnih po- ložajih, razglasili za znanost in teorijo. Puščam ob strani dejstvo, da so Stali- nove teorije nemarksistične, nesociali- stične in neznanstvene, ali celo tudi, da so različne njegove izjave, v posamez- nih konkretnih položajih, o posameznih konkretnih vprašanjih, bile vedno toč- ne, če se vzamejo kot Izključna osnova znanosti in teorije, toda navadno se jemljejo kot čista znanost in teorija, vendar moramo nujno priti v zagato: do dušenja znanosti, do spreminjanja dnevne prakse v teoriji, do pragmati- stične vulgarizaclje marksizma. Sociali- stična teorija je danes, na splošno vze- to, kot znanost, ki mora odgovoriti na probleme sodobnega razvoja in pojasni- ti njegove zakone, na nenavadno^nlz- kem nivoju. Prežvekuje preživele ali revizlonistične »sovjetske« trditve, ali pa se vleče na repu najrazličnejših, prav tako preživelih — buržoaznih ali na pol buržoaznih teorij. Tudi pri nas ni veliko boljši primer. Samo pri čla- nih CK KPJ — toda še vedno skoraj samo pri njih — imamo resne začetke in poskuse, da se pove nekaj novega, in teoretično sploh nove pojave. Nadalj- nji razvoj socializma kot znanosti je očividno mogoč samo pod pogojem sme- lejšega in temeljitejšega poglabljanja v stvarne probleme, pod pogoji nadalj- njega razvoja — borbe naprednih mi- šljenj, v zagotavljanju pravic vseh čla- nov KPJ In vseh delavcev na področju znanstvene misli, da sprejmejo ali ne sprejmejo te ali one postavke ne samo posameznih teoretičnih ali znanstvenih delavcev, temveč tudi posameznih par- tijskih voditeljev. Marksizem je znanost in se kot znanost lahko razvija ter zmaguje samo v odkriti borbi. {Se nadaljuje na 2. rfranl) Idjileiiii ostrniip uM in orožje slu m&M oziiille Mi in iiiivA^^^ Dosedaj zbrani dokazi v preiskavi zo- per organizatorje protidržavnega izzi- vanja v Juršincih in ostalih krajih ptuj- skega okraja a škofom dr. Držečnikom na čelu ob priliki birmovanja, razoro- žujejo razne kričače o krivicah v zvezi z razkrinkavanjem protidržavnega de- lovanja škofa dr. Držečnika Maksimili- jana in njegovih belogardistično na- strojenih ministrantov. Ti dokazi potrju- jejo, da so se skrili ti zahrbtneži za vrste poštenih delovnih ljudi in za nji- hov verski čut trdeč, da je šlo pri bir- mi le za stari verski običaj ne pa za organizirano protldržavno izzivanje. Zbrani dokazi potrjujejo, da so hoteli imenovani izrabiti svoj vpliv na ljud- stvo v času, ko jim ljudska oblast omogoča popolno svobodno gospodarsko in kulturno ter versko življenje. Zaplenjena zastava s sneto pete- rokrako zvezdo, nekaj pušk in pi- štol ter letakov, tvori skupno z izjavami zaslišanih krivcev in prič neovgrljive dokaze in izpodbija trditve ljudstvu nenaklonjenih ele- mentov, da preganja ljudska oblast »nedolžne verske predstojnike in ver- nike, ki se držijo starih verskih obre- dov, šeg in običajev«. To sO poedinci, ki nočejo priznati, da je bil belogardi- zem poražen tekom NOV zaradi svoje protlljudske, izdajalske, hinavske in koljaške dejavnosti, ki jo je opravi- čeval s parolo borbe za vero In Boga. S to parolo so hoteli belogardisti opra- vičevati potoke krvi otrok in njihovih staršev, ki so morali umirati zato, ker so verovali v moč našega ljudstva, v ljudsko oblast, v moč vsega napredne- ga človeštva, ker so zaupali vodstvu KPJ s tovarišem Titom na čelu. Te zaplenjene stvari bi naj kot borbeno orožje služile škofu dr. Držečniku in njegovim pomočnikom za vcepljanje straha podeželskemu vernemu ljudstvu, da bi se pač moralo podrediti cerkve- nemu terorju. Potem bi lahko nekateri verski predstojniki vodili protiljuds.ko politiko in gospodarstvo ter preganjali najboljše sinove naših narodov, vse to v času, ko si ljudska oblast s KPJ na čelu prizadeva v duhu socialistične de- mokracije sprostiti ljudstvo vseh biro- kratskih vezi, ki so jih ljudstvu preje vsiljevale gotove gospodarske prilike. Zato, da bi lahko hodili kmečki in mestni ljudje ob nedeljah k maši in drugim verskim obredom, so smatrali poedinci za potrebno, da morajo sneti z zastave peterokrako zvezdo in da mo- rajo hoditi po vasi oboroženi. Zakaj je moral Soštarič Jože, cerkveni ključar iz Juršincev skrivati državno zastavo, s katere j o bila sneta peterokraka zve- zda? Cemu je moral biti oborožen s puško? Cemu ko bile Markoviču Jožetu . iz Bukove, Glažar Stanku iz Stojnc in Veselic Francu iz Bukove ter Flos Jo- žetu iz Kukave potrebne pištole, če pa je dal škof dr. Držečnik okrožnico, da mu ni treba prirejati nikakih svečano- sti? Cemu je bilo treba v Novi vasi raz- širjati protidržavne letake? Cemu se nI mudilo Minoritskemu samostanu v Ptu- ju tekom 6 let prišiti na jugoslovansko zastavo peterokrake zvezde in čemu so tako spoštljivo hranili protikomunistiČ- no literaturo? Imenovanim je bilo jasno, da je treba čakati ponovnega vstajenja potuhnjenih ostankov belogardizma. To bi pač bilo treba primemo slaviti tudi ob pravočasni uporabi orožja. Vse te »nedolžne« borce za vero in Boga je razgalila preiskava nekoliko dni potem, ko jim je škof dr. Držečnik^, napi j al vzradoščen, da so mu pripravili tako svečane sprejeme. Med dokaze, ki iqc>odkopavajo tla željam škofa dr. Držečnika in njegovim zaslepljenim ministrantom, spadajo tudi resolucije, ki jih je ljudstvo potrdilo na sestankih tekom minulih 14 dni In jih poslalo Okrajnemu ljudskemu odboru ter škofu dr. Držečniku, ix katerih bo moral spoznati, da naše ljudstvo nik- dar ne bo dopustilo izrabljanja verske svobode za protidržavne namene. Taki sestanki so bUi ob številni udeležbi va- ščanov v Gajevcih, Stojncih, Bukovcih, Borovcih, Gorišnici, Forminu, Polen- šaku, Vitomarcih, Desterniku, Markov- cih in Juršincih. V resolucijah opozarja .ljudstva škofa dr. Držečnilca med drugim na sledeče: IZ MARKOVC » ... Prebivalci v Markovcih, zbrani na množičnem sestanku obsojamo Vaše protidržavno delovanje ob minuli bir- mi...« IZ GORJSNICE »Izrabljali ste naša starodavna po- štena čustva, našo vero, ki smo jo po- dedovali od svojih prednikov, v poli- tične namene v borbi proti ljudski ob- lasti, proti pridobitvam NOV, proti bratstvu in enotnosti naših narodov.« IZ POLENiSAKA » ... Ugotovili smo namreč, da so vse Vaše pridige tembolj strupeno izzvene- le, čim bolj smo Vas svečano sprejeli. Govorili ste hinavsko preračunano In prikrito...« IZ BOROVC *... Višek svojih napadov ste dosegli s svojo pridigo v Juršincih, kjer so nekateri brezvestni poedinci pod nepo- srednim vplivom oz. utisom Vaših na- vodil in pridig skrunili in trgali slo- vensko zastavo...« IZ JURSINC »... Odločno Vam povemo, gospod dr. Držečnik, da naša verska čustva niso na prodaj, da smo pošteni Sloven- ci In državljani FLRJ, da «e z nami ne da mesariti in kovati reakcionarnega protiljudskega kapitala.« IZ DESTERNIKA » ... Zahvaljujemo se ljudski oblasti, da nam je odprla oči, da smo pravo- časno snoznali Vaše namene in proti njim odločno nastopili. Predragocena Je bila naša borba, preveč so morali pre- stati naši delovni ljudje za sedanjo svo- bodo in preveč truda vlagamo za svojo lepšo bodočnost...« V tem smislu so pisane tudi ostale resolucije, iz vseh pa je razvidno, da se ljudstvo v ptujskem okraju ne da odtrgati od svoje oblasti in da ne bo popustilo v borbi proti ostankom reak- cije, neglede od kod izvira ter bo raz- orožilo sproti vsakogar, ki bi poskušal ponovno spraviti na noge premagane in razbite sovražnike delovnega ljudstva nove Jugoslavije. Gornji dokazi nazorno potrjujejo, kako bedni so v očeh ljudstva poedinci, ki se skušajo na račun verskih čustev našega ljudstva prikrito prikrasti do oblasti nad ljudstvom In njegovim go- spodarstvom, ker jim je sedaj nemo- goče očitno rušiti, kar je bilo ustvarie- nega tekom NOB. FL V Ptuju pripravljajo Okrajno gospodarsko razstavo Ptujčani so brez dvoma ponosni na svoje mesto, ki je prebrodilo toliko zgodovinskih viharjev. Da bi prikazal borbo delovnih ljudi ptujskega okraja, predvsem pa njene uspehe in plodove, je Izvršilni odbor Okrajnega ljudskega odbora že v marcu t. 1. sklenil pripraviti Drugo okrajno gospodarsko razstavo. Obenem je ime- noval pripravljalni odbor, ki ga sestav- ljajo zastopniki in strokovnjaki vseh gospodarskih panog, ki se vidno odra- žajo v dejavnosti ptujskega okraja. Pri- pravljalni odbor se je pod vodstvom tov. Mirka Ogorelca, upravnika Za- družne pletame in poverjenika za obrt, z vso resnostjo lotil dela in priprav. Pri pripravah mu služijo bogate izkušnje, ki si jih je pridobil pri izvedbi I. go- spodarske razstave v 1. 1949. Razstavne prostore je odbor izbral v Osnovni šoli Ptuj in na povečanem dvorišču. Šola Je bila v času okupacije porušena, leta 1948 ponovno zgrajena in notranje Izdelana. Zaradi pomanjka- nja finančnih sredstev niso nadaljevali z izdelavo fasade in tako nudi sicer vzorno urejeno šolsko poslopje žalosten zunanji izgled. Ta nedostatek se je očitno izražal tudi pri prvi gospodarsld razstavi, ki je bila v istih prostorih. Odbor je takoj prevzel v lastno režijo dokončno obnovo šole. Vsakega pot- nika, ki prihaja z vlakom v Ptuj, bo privabil pogled na moderno poslopje, ki bo pravo nasprotje ostalih zgradb v mestu. Pri tem se je odbor v veliki meri naslonil na pomoč frontnih orga- nizacij in sindikalnih podružnic, ki s prostovoljnim delom pomagajo pri ko- panju in prevozu gramoza ter planira- nju razširjenega razstavnega prostora. V odboru so bila razna mnenja, kak- šno naj bo bistveno obeležje letošnje razstave. Končno je bil sprejet predlog, da je treba razstaviti vse, kar pridela pozitivnega in kvalitetnega katera koli gospodarska panoga v okraju Pouda- rek letošnje razstave je predvsem na visoki k\'aliteti proizvodov. Zaradi tega je pozval odbor preko gospodarskih re- sorov OLO in okrajnih združenj vse proizvajalce, naj razstavijo svoje naj- boljše proizvode. Odziv je močan, kar potrjuje okrog 65 prijav, čeprav poteče rok šele koncem junija. Posebnost na razstavi bo predstavljal gotovo kmetij- ski del. Sklad za mehanizacijo in in- vesticijsko graditev bo nazorno prika- zal razliko med zaostalo drobno kmečko proizvodnjo in mehaniziranim obdelo- vanjem zemlje v zadružnem in držav- nem sektorju. Ker bo razstava v začetku septem-, bra, bo vsem kmečkim pridelovalcem omogočeno prikazati vse letošnje pri- delke. Močno bo zastopana tudi vsa industrija, ki je na okrajnem ozemlju. Zanimanje kažejo tudi obrtniki. Ti bodo razstavili najboljše izdelke. Razstavni odbor bo imel vsekakor odgovorno nalogo, da bo iz zbranih razstavnih predmetov sestavil zaokro- ženo sliko gospodarske moči in sposob- nosti okraja. Osnovni namen razstave je prikazati gospodarski napredek od 1. 1949 do da- nes. Tisoči delovnih ljudi, ki bodo raz- stavo obiskali, bodo lahko ugotovili, da kljub težavam in oviram napredujemo in jačamo svojo gospodarsko moč. V pogojih nadaljnje decentralizacije go- spodarstva, novega finančnega in trgo- vinskega sistema, bo razstava dobila v precejšnji meri tudi posredovalen zna- čaj med proizvajalci in potrošniki. Do otvoritve se bodo odražali novi gospodarski ukrepi naše vlade in Par- tije že v polni meri v našem gospodar- skem življenju. Kvalitetni izdelki indu- strije in obrtništva ter pridelki kmetij- stva bodo našli mnogo odjemalcev. Odbor računa, da bo obiskalo raz- stavo precejšnje število zastopnikov ustanov in podjetij iz vse Slovenije, ki bodo z razstavi j alci navezali trgovske stike. Precejšnjo vlogo bo pri tem od- igrala posredovalna agencija, ki bo že v okviru same razstave sklepala po- godbe za posamezne razstavljalce ali pa usmerjala kupce k proizvajalcem. Razumljivo je, da se bodo zaradi tega morali ptujski obrati v celoti usmeriti na kvalitetno proizvodnjo in tako nuditi potrošnikom predmete, ki jih bodo z veseljem in zadovoljstvom kupovali. F. L. i Stran 2 »PTUJSKI TEDNI^- Ptuj. 8. junija 195f Kako vskiaditi naCeio svobodne borbe mišljenj in obveznega izvajanja partijskih sklepov (Nadaljevanje s 1. strani) Sedaj preidemo k drugemu selo važ- nemu načelnemu in praktičnemu vpra- šanju: kako vskiaditi načelo svobodne borbe mišljenj in obveznega izvajanja partijskih sklepov. Mnogi tovariši bodo s pravico rekli, da Je nevarnost, da bi svobodo borbe mnenj v Partiji in izven nje izkoristili reakcionarni buržoazni in birokratični informbirojevski elementi zunaj Partije in znotraj nje. Nedvomno Je, da je taka nevarnost. Vsakovrstni maskirani informbirojski tipi ali ostanki buržoazne reakcije v Partiji ali zunaj nje bi se zares labko, skriti domnevno samo za nesoglasjem v tej ali oni teoretični trditvi, spravili na marksizem in socializem sploh, na partijsko linijo pa še posebej. Ne bom se spuščal v možnost takih pojavov izven Partije, ker to ne sodi v nepo- sredni okvir mojih izvajanj, čeprav veljajo načela, ki jih navajam, — mu- tatis mutandis — za idejni boj na splošno. Govorim samo o Partiji in o tem. v kakšni luči nastaja zanjo in njeno notranje življenje ta problem. Ob pogojih svobodne borbe mnenj so to- rej možnosti, da bi sovražni elementi izkoristili to svobodo za svoje protiso- cialistične smotre. Nastane pa vpraša- nje: Ali smo odstranili to nevarnost, če smo uvedli monopol v teoretičnih vprašanjih, če smo zadušili svobodo v borbi mnenj? Ne, nismo, sovražnik bo vedno našel način za borbo, če je mo- nopolizem, ali pa ga ni. Razlika je to- rej samo v tem, da ga bomo v odprtem boju laže odkrili, da bomo v takem boju tudi nadalje razvijali socialistično zna- nost in sami sebe^ monopolizem pa bi konec koncev neogibno onemogočil vsak napredni razvoj. Ostati moramo torej brezpogojno In naomajno na načelih svobode disku- sije, svobode izmenjave mnenj. Osta- jajoč na teh načelih in dosledno se bo- reč zanje, pa ne smemo pozabiti, da Je naša Partija marksistična, da je orga- nizacija, ki ima svoja notranja živ- ljenjska pravila in linijo, za katero se bojuje. Ta pravila in to linijo, drugače povedano — rešitve in sklepe partijsldb organizacij in forumov mora vsak spo- štovati, kdor hoče biti v njej. Tako je bilo in tako bo v vsaki demokratični organizaciji na svetu, dokler bodo ob- stajale politične organizacije. Problem je pač v tem: vsak ima pravico svo- bodno — ustno ali pismeno — izraziti svoje mnenje, toda proti tistim posa- meznikom, ki odstopajo od osnovnih načel notranjega življenja in programa Partije, ki kršijo pravila njenega no- tranjega življenja, se upirajo njeni li- niji ali nočejo izvajati njenih sklepov, ima partijska večina pravico, da ukre- ne tudi ustrezne korake, ker je Parti- ja prav tako svobodna organizacija, ustanovljena po svobodni volji njenih članov, na podlagi določenih idejnih, političnih in organizacijskih načel. Ni- kogar ne moremo in ne smemo ovirati, da bi izrazil svoje mnenje, ne nkoremo pa tudi Partiji ovirati, da bi izvedla propagandne in organizacijske ukrepe, kadar posamezna stališča ali njihovi zagovorniki na ta ali drug način pri- dejo v očividen spor z idejnimi ali or- ganizacijskimi osnovami, na katerih je zgrajena sama Partija, ali s sklepi in odločbami njenih organizacij in foru- mov. V zvezi z gornjim je nenavadno važno, da poudarimo, da je veo^rat se- lo težko ločiti ideološke razlike in ideo- loški l>oJ od linije, od sklepov Partije. V praksi to ni težko, ker različna mnenja zelo hitro pokažejo, če gre sa- mo za različno razlaganje z istega izho- dišča, da bi se dosegel isti smoter. (Po- jatttijevaaje določenih pojavov na te- melja marksizma za nadaljnji razvoj soeiaUsma), ali pa za naziranje, čigar smoter Je, da bi zbral sUe, sovražne socializmu. Kakšne sile, in s kakšnim namenom se grupirajo okrog določene- ga naziranja. — hitVo odkrije ne le borba mnenj, marveč predvsem že praksa tega grupiranja. Te sile pa so lahko različne: t>orba mnenj, kar bo pri nas pogost primer, lahko odkrije razli- ke pri ljudeh, ki imajo isto izhodiščno podlago — dialektični materiallzem, isti snaoter — socializem, in ta bo samo na- prej razvijala znanost, teorijo, ter ve- čala delovnim množicam in Partiji ob- zorje njihove praktične dejavnosti. Lahko so pa tudi drugačne razlike. V kakšnih primerih, kdaj in kako bdsta Partija oziroma njena večina napravili ustrezne ukrepe? Očividno tedaj, ka- dar so določena naziranja idejna pod- laga sovražne dejavnosti, ako se oicros njih zbirajo take sile, ki pomenijo ali se izpreminjajo v t>oj proti partijsl^ liniji, proti osnovnim načelom njenega notranjega življenja, proti njenim skle- pom. Tedaj Imajo Partija, večina v Partiji, oziroma forumi, ki zastopajo to večino, ne le pravico, marveč tudi dolžnost, da precenijo praktične posle- dice in pomen takih uaziranj ter na- pravijo ustrezne koraka proti posa- meznim morebitnim sorminlm elemen- tom, ki, kakor dok&x«.iejo IzknSaje iz delavskega gibanja, za Idejnimi in teo- retičnimi razlikami skrivajo svojo re- akcionarno, protl^artijsko In protiljud- sko prakso. To Je Jasno In ne nasprotuje svobodi borbe mnenj. Partija je demo- kratična organizacija, ki ae bojuje za svoj program in ilvl po pravilih no- tranjega življenja, ki so Jih določili njeni kongresi, vodijo Jo forumi, izvo- ljeni na demokratični način, njeni sklepi in linija med kongresi pa so ob- vezni za vse člane Partije. Iz tega izhaja prav tako, da ni mo- goče razpravljati o liniji Partije, kadar je Partija v akciji. Pomislite samo, ka- ko bi bilo, če bi pri nas, ko je CK spre- jel sklep o vstaji in ko se je vstaja že začela, prišlo do diskusije o vprašanju, če je treba dvigniti vstajo aH ne. O liniji Partije, ko in dokler se izdeluje tn ustvarja, |b treba svobodno in javno razpravljati, fatražati kritiko. Jo dopol- njevati in uredlagati spremembe. Ka- dar pa Je Unija določena in jo Je ve- čina sprejela, kadar forumi na njeni podlagi Imftiaio določene sklepe, ka- dar ParUJa začne delovati, tedaj je treba skl^e Izvajati, z vsemi silami bi s vsem 2arom se je treba boriti za nji- hovo izpolnjevanje. Samo tako se tudi da sT^^-ni^i, kdo je za linijo Partije, sprejeto na demokratični način in v svobodni diskusiji, kdo pa Je proti njej. Svoboda borbe mnenj s tem ni odpravljena. Biti dober in discipliniran komunist pomeni — dejavno boriti se za izvajanja partijske linije na podlagi svojega lastnega prepričanja, do kate- rega sem prišel v svobodni diskusiji, v kateri, če se nisem strinjal, nisem osvo- jil tistih teoretičnih postavk posamezni- kov, ki še niso postale del partijske li- nije, del vsakodnevne partijske prakse, sklep Partije. ..^..wj, miM pred sprejemanjeni novih iee¥ v gospodarstvu v boju za čimprejšnji razvoj naše dežele v gospodarsko napredno državo, je dolžnost vsega obrtništva, da daje svoj prispevek k vzgoji strokovnega kadra. Prepričani sma, da sčasoma v vrstah obrtništva ne bo obrtnika, ki se ne bi zavedal te ogromne naloge, ki ne bi zastavil vseh sil za izvedbo le- tošnjega plana sprejema novih učen- cev, in ki ne bi prenašal z veseljem in ljubeznijo svojih t>ogatih izkušenj na mladi naraščaj. Ena izmed nalog obrtnih ziKjmic je, da skrbijo za pravilno zaposlitev učen- cev. Vse predpriprave, ki naj zagoto- vijo nadaljnji razvoj obrtništva, zado- stno število mladine, ki naj se uči obrti, izdelava planov sprejema novih učencev, so naloge Obrtne zbornice. Ob izdelavi planov sprejemanja učencev v gospodarstvo v novem šolskem letu, je zbornica proučila potrebe po novih ka- drih v posameznih! strokah. Posebno je upoštevala stroke, ki 60 v izumiranju in stroke, ki jih je treba za razvdj našega gospodarstva in dvig življenj- skega standarda delovnih ljudi prav posebno razvijati. Glavno delo za sprejem novih učen- cev Obrtne zbornice ter obrtne obrate in delavnice vseh sektorjev obrtne de- javnosti še čaka. Predvsem je treba letos paziti, da ne bi delali tistih na- pak kot pretekla leta, ko se plan vpi- sa v kritične stroke ni dosegel, pač pa 66 je plan na račun teh strok prese- gel v strokah, kjer so bile potrebe manjše. Naloga Obrtne zbornice Je to- rej, da s pomočjo šolskih vodstev, e pomočjo množičnih organizacij, pred- vsem mladinskih, pritegne zadostno število mladine, ki zapušča šole in se odloči za učenje v gospodarstvu. Po- sebno je treba dati pri tem po'Jdarka strokam, za katere ni zadostnega zani- manja med mladino. Zbornica bo v najkrajšem času ob- veščena, koliko je učencev za posa- mezne stroke v njenem okolišu odobre- nih. Nujno bo torej, da zbornica pra- vilno razdeli obrate In delavnice, ki imajo va« pogoja za ^prejem in dobro izučitev. To so obrati in delavnice, ki so pod vodstvom dobiih, strokovno sposobnih mojstrov in imajo primerne delovne prostore, orodje in druge de- lovne pripomočke, ki so potrebni za pravilno izučitev. Ukvarjati se morajo z vso tisto dejavnostjo svoje stroke, ki jo mora učenec v času učne dobe pri- dobiti. Prav tako je treba paziti, da v posameznih obrtnih delavnicah ne bo zaposlenih preveč učencev, ker bi to šlo v škodo .njihovemu strokovnemu pouku. Predpogoj za dobro izučitev pa je tudi primerna šolska predizobrazba, ki se predvsem zahteva za nekatere stroke obrtne dejavnosti in ki je za te stroke mnogo višja od ostalih strok. Skrb za zagotovitev primernih kan- didatov je predvsem odvisna od obrt- nih mojstrov samih, odnosno v so- cialističnem sektorju od poslovodij, ki bodo sprejemali učence v uk. Zato si naj mojstri, odnosno poslovodje, pravo- časno poiščejo interesente in n^ravijo z njimi dogovor glede sprejema, o tem pa takoj obveste svojo zbornico. Zbor- nico pa naj obvestijo tudi tedaj, če učencev ne morejo dobiti eami, tako da jim jih lahko preskrbi zbornica sama. Obrtnike, ki Imajo vse pogoje za sprejcan učencev, pa se istih branijo, bo zbornica prepričala, da obstoji nuj- nost sprejema in da lahko na ta način tudi oni doprinesejo k vzgoji narašča- ja. Želeli bi, da bi ne bilo slučajev, ko bi se morali pristojni oblastveni «> gani poslužiti pooblastila, ki jim ga daje Zakon o obrtništvu, da lahko do- ločijo, koliko učencev morajo imeti obrtni obrati. Za pravilno izbiro poklica, ki naj velja za vse življenje in ugotovitev, ali ima kandidat pogoje za dobro izučitev v določeni stroki, je vsekakor nujno ponovno uvesti poizkusno dobo. Ta naj bi trajala do mesec dni ali celo še več. V tem času morata učni mojster in vajenec ugotoviti, ali so dani vsi po- goji za sklenitev pogodbe ali ne. Po- godbe se bodo sklepale pri Poverjeni- itvu za obrt OLO Ptuj, vso drugo evi- denco o Tajencih bo pa vodila Okrajna obilna zbornica. Kakor Je razvidno, posvečajo obla- stni forumi veliko skrbi za vzgojo mla- dega kadra, nudijo vse možnosti za olajšavo in čimboljšo ureditev življe- nja in pouka učencev v gospodarstvu. To pa zato, ker «e zavedajo, da Je uspeh in bodoče delo izučenega obrt- nika možno le takrat, ako je v času svojega razvoja sprejem&l od svojih učiteljev, kakor tudi od oblasti vse, kar mu Je brezpogojno potrebno za uspeh na bodoči življenjski poti. Ob koncu bi otnenili še nekoliko pe- rečih pojavov, ki so se dogodili v pre- teklem in letošnjem letu. Obrtna zbor- nica je bila primorana registrirati ne- kaj nezdravih odnosov vajencev na- pram mojstrom, dočim so se odnosi mojstrov napram vajencem večinoma pooravili in ni bilo s te strani nikakih pritoib. Učenci v gospodarstvu se mo- rajo zavedati, da so v času u-ne dobe podvrženi prav tako šolski discinTinl. dasiravno so z ozirom na svoj zasebni položaj (prejemanje plače, oddaljenost od šole itd.) nekoliko prostejši od osta- lih učencev, ki obiskujejo redne šole. Nikakor pa se ne bo dovoljevalo, da bi si učenci v gospodarstvu dovoljevali razne izpade napram mojstrom v de- lavnici ali pa učiteljem v šolah, in to ali izven delovnega prostora ali tekom časa pod krinko zaščite bodisi kakršne koli organizacije. Kajti učenec, ki ne pozna na i osnovne i ših družbenih pred- pisov o odnosu učenca napram učite- lju, kakor delodajalca napram deloje- malcu, pač ne nudd nikake garancije, da bi lahko ob osamosvojitvi vzgajal nov kader, in to takega, ki bi od^rovar- jal vsem zahtevam, ki jih postavlja naše delovno ljudstvo pred slehernega državljana naše socialistične domo- vine. Tudi v tem oziru bo Zbornica naj- strožie postonala ob sodelovanju vseh strokovnih foramov, množi-nih organi- zacij in pa ob pravilnem sodelovanju mojstrov odnosno poslovodij. K. D. Svet državljanov za kmetijstvo pri Okrajnem ljudskem odboru je razpravljal o povečanju kmetijske proizvodnje Najširje sodelovanje ljudi in sood- ločanje v našem gospodarstvu in druž- benem razvoju sta osnova naše sociali-| stične demokracije. Ta perspektiva, ki nam jo daje naša] Partija in katero je naše ljudstvo uza-< konilo z zakonom o svetih in komi-i sijah državljanov, se vedno bolj od-| raza v vsakdanjem delu in življenju.' Kmetijstvo našega okraja predstav-j IJa tri četrtine gospodarske dejavnosti ^ v okraju. Usmerjanje istega po poti: socialistične rekonstrukcije Je naloga. | ki se kot osnova postavlja pred or-j gane ljudske oblasti, pred naše za- i družne organizacije, obdelovalne zadru-' ge, državna posestva, privatne kmeto- \ valce in vse ostale, ki delajo na tem gospodarskem področju. i Svet državljanov za kmetijstvo, kil je bil imenovan na zadnjem zasedanju okrajnega LO, se v celoti zaveda, ka- ko odgovorna naloga niu je bila s tem; zadana In pristopa z vedno bolj od-' ločnimi koraki k usmerjanju kmetij-'• stva po nakazani poti. \ Na svojem drugem rednem zaseda- i njo, dne 24. maja t. I., Je svet držav-i lia&kf podrobno razpravljal o Jačanju I živinoreje in obnovi vinogradov in sa- i dovnjakov v našem okraju. | Živinoreja, ugotavlja svet. je ena iz- * med osnov, ki stoji na prvem mestu: pri dvigu kmetijske proizvodnje. Sta- j nje živinoreje v okraju in odnos kme- j tovalcev, delovnih zadrug In državnih; posestev do reje živine ni zadovoljivo. | Svet ugotavlja, da so bili nekateri pri- | Jemi odkupnih organov nepravilni In j da so v živinoreji povzročili dosti ško- i de. Ugotavlja tudi, da Je bilo potrebno j v sedanjem obdobju sociaJlIsttčne gra- ; ditve izvajati odkupe živine, ker le na i ta način je bilo mogoče prehraniti na- j še delovno ljudstvo in do neke mere i omejiti špekulacijo z živino in žival- ! skiml proizvodi. Vodenje in usmerjanje živinoreje,, kot tudi ostalega gospodarstva z admi- J nistrativnimi merami je za daljše ob- ; dobje nemogoče. To je v zadnjem ča- su kazala neiniclativa privatnega in i tudi zadružnc!?a gospodarstva, kar je bila nujna posledica administrativnih : ukrepov. i Nov način trgovine in sprostitev ob- > vezne oddaje mesa in nekaterih ostalih ; kmetijskih proizvodov omogoča in po-, \ stavlja pred živinorejo dve osnovni na- | logi, in to: prvo. izpoRnitl in povečati j stalež živine na vseh kmetijsko-živino- \ rejskih objektih in drugo, dvigniti pro- \ duktivnost v živinoreji. Zadani nalogi nista lahki in zahte-j vata mnogo razumevanja in zalagan.la^ živinorejcev. Ugotovitev pa, da Je žl- ; vinoreja osnova pri dvigu kmetijske • proizvodnje, nam daje moralno in stro- i kovno zagotovilo za to, da večina kme- I tijskih gospodarstev razume, kje Je i treba začeti, če hočemo utrditi enega j od osnovnih temeljev v dvigu kme- \ tijske proizvodnje. Svet za kmetijstvo je podrobno raz- ; pravljal o pasmal\ živine, selekciji, od- j blrl fn oskrbi plemenjakov, o paš-; ni^tvu (posebno o tkzv. menjalnih naš- ■ nikih), o oskrbi z močnimi krmili, o j nujnosti kolobarja v noljedelstvu, agro- j tehniki, zootehniki itd. I Referat, ki ga je podal na zasedanju; član sveta tov. Ozmec Gustav, Je šte- i vilčno prikazal stanje živinoreje v okraju, ki kaže na to, da bomo morali* vložiti še precej truda, preden bomo Izkoristili vse že obstoječe živinorejske i osnove in z uvedbo najmodernejše zoo-i tehnike dvj,gnili proizvodnost v živiao-; reji. I Nujna zahteva Je, ntrditi živlnorej-] ske odseke po KZ in preko njih z da-; lom vplivati v smeri napredka. Svet državljanov je prav tako raz-; pravljal o ustanovitvi živinorejskih j društev, ki bi kot strokovna organiza- cija povezovala privatni, zadružni in; državni sektor pri dvigu živinoreje na; področju okraja. i Dot>oldansko razpravljanje o živino-; reji je prineslo lepe zaključke, ki bodo^ velika pomoč poverjeništvu za kmetij-' stvo v njegovem delu pri usmerjanju živinorejske dejavnosti v okraju. Popoldne se je štiri ure zelo živahno razpravljalo in sklepalo o obnovi vi- nogradov in sadonosnikov v okraju. Priznani strokovnjaki in praktiki z doflgoletnimi izkušnjami, kot tov. Veseli Gvido, tov. Retelj Alojz, tov. Bračko | Franc, tov. Knpčič Jože so iznesll svoje; zamisli o načinu in organizacijskih pri- ! Jemlh v otmovi vinogradov in sadohos- j nikov. Svet je ugotovM. da Je bilo do sedaj' o tem mnogo govorjeno, vendar malo storjeno. Odločno Je potrebno kreniti na nova pota, kjer bodo dela, ne pa govorjenje Icazala tistim, ki bodo po- snemali, l^o je treba obnavijatt Obnovo sadovnjakov je potrebno za- četi po načrtu. Najbolj rentabilno je plantažno sadjarstvo primernih oblik, ki mora tudi v našem okraju v kratkem času pokazati svoje prednostL S tem ni rečeno, da bomo opustili tkzv. travni- ške nasade, oz. njivske nasade. Na- sprotno, le-te je potrebno posebno se- daj, ko nam kapar tako uničuje, tam« kjer so večje površine, posebno dobro čuvati in ohraniti. Ti sadovnjaki bi naj biai nekak most na intenzivnejšo plan- tažno sadjarstvo v bodočnosti. Razvoj preobrazbe našega lunetijstva, prehod iz dosedanje avtarkične kmetijske pro- izvodnje na socialistično organizirano proizvodnjo, ki dela na rentabilnem računu, bo pa praktično pokazal, kaj se bo od dosedanjih načinov in oblik proizvodnje še obdržalo. Svet je sklenil, da je potrebno po- polnoma obvarovati večje nasade,, po- sebno v Halozah in v predelih Slov. goric, kjer je kapar še malo razšir- jen. Vztrajno je treba prepričevati sadjar- je, da intenzivnejše škropijo sadno drevje s škropivi, ki jih imamo in ki so pri pravilni uporabi zelo učinkovita. Sadjarji sami naj sprevidijo, da je iz sadovnjakov brez sentimentalnosti od- straniti ragije, stare hruške in Jablane, ki so jih sadili že pradedje in jih ne doseže nobena škropilnica. Ta drevesa so vzgajališče kaparja, ki neprestano sili na ostalo, še tako oskrbovano drev- je. Tudi glede sortimenta sadje je svet zaključil, da Je obnavljati s sortami, ki so se izkazale proti kaparju od- porne, vendar dajejo ob dobri negi dosti dobrega s&dja. V obnovi vinogradništva ugotavlja svet, so bili letos storjeni prvi resnejši koraki. Vinarski zadrugi Ormož in Ptuj sta osnovali kot temelj obnove večje matičnjake in trsnice. Naloga vseh, ki lahko pomagajo je, da podprejo to iniciativo. Dvig in pocenitev proizvodnje v ob- novljenih vinogradih je odvisno od dveh stvari, in to od najstrožje selek- cije in Izbire primernih sort novih sa- dik in od obnove vinogradov v tej obliki, da se bodo dali obdelovati čim več s stroji. V selekciji smo v našem okraju sko- raj na tleh. Tukaj se ne more pohva- liti niti državni sektor, ki Je to na- logo včasih do neke mere reševal. Za- četi bp treba takoj znova, dosedanji izpad pa kriti iz selekcijskih površin vinogradniških gospodarstev v Radgo- ni in Kapeli. K sodelov:mjix pri obnovi je priteg- niti vse strokovnjake-praktike, ljubite- lje vinogradništva, ki naj z nasveti in z delom na terenu pomagajo pri ob- novi. Svet je prepričan, da v Halozah in Slov. goricah delajo vinogradniki, ki bodo razumeli poziv k obnovi in priskočili na pomoč. Posebej bo treba obnoviti selekcijski center drž. pose- stva Zavrč in apelirati na tov. Mihe- liča V. iz Dubrave, da našim delovnim vinogradnikom posreduje svoje izkušnje in bogato strokovno znanje v selekcij* trte in obnovi vinogradov. Svet Je na predlog tov. Kupčiča za- , kijučil, da Je potrebno na nekaj ve^jij površinah gojiti matičnjake in seie^ cionirane cepiče. Vzgojo in oskrbi cepijenk Je pa potrebno približati te renom, določenim vinogradniškim oko lišem. ki bodo z mnogo večjim zani manjem in poglabljanjem uspešneji vzgojili določeno število cepijenk, trebnih za obnovo vinogradov v teti območju. Da dosežemo drugi cOJ obnove, t. j pocenitev vinogradniške pr(42svodnjt bomo obnavljali po točno izdelaneit načrtu. Naši vinogradi, ki ležijo danei v večini primerov brez pravega redj raztreseni po pobočjih, dajejo pravi sliko obnove, kjer se nI toliko gledal, na prednosti mehanizacije in cenenost proizvodnje in kjer Je bila oblika ob nove pač več ali manj Izraz sposob. nosti in zamisli posameznika. Da l>odo vinogradi izgledali res koi celota in predstavljali tudi večje po- vrSine, zasajene z enakimi trtami, do« sežemo lahko le z rajonizacijo in iz^it- lavo podrobnega načrta za obnovo pred. videnega vinogradniškega okoliša. Načrj se ne sme ozirati preveč na želje po. sameznikov. Predvideti mora širino vrst zaradi mehanične obdelave, raz- poreditev cest zaradi boljšega dovoza in Izvoza iz vinogradov in v končni Izvedbi doseči, da bo obnovljeni vino. gradni okoliš dobil obliko zaokrožen« celote, zasajerib z najboljšim trsjem. Svet je obsodil ravnanje nakaterU vinogradnikov, ki so začeli na veUko saditi Šmamico v predelih, kjer je uspe. vala do sedaj žlahtna trta. OLO-Ju stl predlasra, da z oblastnim odlokom ome>| ji saditev šmarnice in s tem prepre<| širjenje hibrid v okraju. Da bomo že prihodnjo spomlad ss dili po načrtu, se mora osnovati tako komisija, ki bo obdelala predloge zi načrte za vinogradniška področja, kjet je predvidena večja obnova. To velja prav posebno za zadružni in državni sektor. Noben vinograd se naj ne ob^ navija brez predhodnega načrta in ko- misijskega ogleda, ki bo odstranil mo- goče naoake in odredil obnovo po že nakazanih načelih. To naloj?o bo po- spešeno izvajalo poverjeništvo za kme- tijstvo. Tov. Vesel Gvido, član sveta in di- rektor zadružnega sklada, je povedal, da bo Zadružni sklad v letošnjem Ictn kupil v inozemstvu traktorje-goseni- carje in primerna priklopna orodja, ki bodo s svo,fim delom v veliki meri olajšali obnovo. Dosedanja uporaba enega teh gm«- ničarjev v Halozah in uspeh prt de|!a čanje, da jim ne bo potrebno obri^ti vsake pedi zemlje z motiko, kot so to delali njihovi predniki. Naša obnova se mora izvršiti čim več s stroji. Je bil zaključek sveta. Ko Je bila razprava o vinogradlli končana, je svet državljanov Izbral iz svoje srede za predsednika sveta tov. Vesela Gvida. za njegovega namest- nika pa tov. Ozmec Gustava. Dosedanje delo sveta državljanov z» kmetijstvo in njegovi zaključki kažejo na to. da naši ljudje globoko razumej« demokratičnost naše družbene ure- ditve. Sodelovanje državljanov sveta z» kmetijstvo koristi vedno bolj razvoju In preobrazbi lunetijstva v našem okraju. K. C. utm^^^m^uu lit i^iesecu maju v Ptuju že us "lejše Tudi v mesecu maju naše sindikal- ne pbShižnice niso držale križem rok. To nam dokazuje rezultat opravljenega prostovoljnega dela: 353 članov je opravilo 1279 ur. Nestalno vreme je vsekakor vplivalo na udeležbo pri prostovoljnem delu, vendar Je dvig števila udeležencev in število oprav- ljenih ur vreden pozdrava.. Moramo pa tudi tokrat grajati nerazumevanje ne- katerih sindikalnih podružnic in teren- skih organizacij OF, da s prostovolj- nim delom, četudi enkrat mesečno in seveda z dobro voljo, lAhko opravijo v prid skupnosti koristno delo. Središče dela Je tudi ta mesec bilo šolsko po- slopje »Mladika«, otroško igrišče in stanovanjski blok Potrošniške zadruge. Rezultat dela je bil delno zadovoljiv, vendar se nekatere delovne skupine še redno niso zavedale svoje vloge v prid skupnosti. Najboljše so bile v mesecu maju sledeče sindikalne podružnice: Potrošniška zadruga s 506 urami na stanovanjskem bloku in udeležbo pri delu s 76 člani, Okrajno gradbeno pod- jetje pri sejanju 60 kbm gramoza in pripravi 10 kbm peska za »Mladiko« in drugem delu s 147 urami s pomočjo 40 članov. Sledijo vedno aktivni in po- žrtvovalni mladinci Doma učencev v gospodarstvu lesne stroke s 114 urami. Remontno podjetje. Mestna priprega s prevozi 70 kbm zemlje in ruševin. Vrt- narstvo Hristov Minčo in drugi. Sindikalne podružnice so tudi v svo- jih obratih opravile precejšnje število prostovoljnih ur. Navajamo nekoliko najboljših: v Pletami je 30 članov v produkciji in matičnjakih vrbe opra- vilo 1048 ur, Mostogradnja na priprav- ljalnih delih in montaži novega želez- niškega mostu s 30 člani 991 ur. Okraj- ni mlini na razkladanju ?no ton žitaric z 20 člani 720 ur, Vinarska zadruga z 10 člani 232 ur z delom v novi trsniri. Podietje za melioraciie pa je ob pretpo- hvaliti, vendar bo treba po »T-^r^nU nui*ere in otrokac o njih kaj več sp"^ govoriti. St Ptuj, 8. itinlja 1951 .PTUJSKI TEDNIK. Stran 3 V par dneh se vrne I. ptujska MDB „dr. Jožeta Potrča" s proge Doboj—Banjaluka Na Kvedrovem trgu v Ptuju se je brigada sestala in se bo tudi razšla Cez par dni se vrne I. ptujska mla- dinska "delovna brigada »dr. Jožeta Po- trča« mladincev in mladink s področja ptujskega in murskosoboškega okraja ter iz Maribora, ki so se odzvali vabilu mladinske organizacije, da bi organi- zirano pomagali mladini iz Bosne pri graditvi širokotirne proge med Dobo- jem in Banjaluko. m WWKKR DO PETKA Petek, 1. junija: Vlade ZDA, Velike Britanije in Fran-j cije so poslale vladi ZSSR istovetne] note, v katerih predlagajo, da naj bi; se začela konferenca štirih ministrov] 23. julija v Washingtonu. | ★ i Po uradnem poročilu ameriškega mi-| nistrstva za obrambo in za ameriške j oborožene sile znašajo skupne izgube na Koreji 67.427 vojakov. ★ \ Vojaško sodišče v Beogradu je izreklo | sodbo nad slcupino vohunov, ki so de-s lali za češkoslovaško obveščevalno; službo. Bivši kapetan Kovač je. dobil; 20, Jaroslav Nemec 13 ter ostali manjše število let zapora s prisilnim delom. i ★ 1 Jugoslavija je pristopila k Medna-■ rodni organizaciji dela ter odposlala v j 2enevo na zasedanje te organizacije; delegacijo, ki jo vodi dr. Jože Potrč, minister za ljudsko zdravstvo LR Slo-1 veni je. i Sobota, 2. junija: I Jugoslovanska delegacija, ki se je: uo- skus dviganja glave tistih špekulantov na vaseh, ki so že več let Izrabljali ugodnosti zadružnikov, sedaj pa bi se pridružili sovražnikom napredka In so- dalistične graditve v Jugoslaviji. Kako smo nit Bregu pričeli »Jeden matere in otroka" V nedeljo, dne 3. Junija 1951 so Imeli v šoli na Bregu roditeljski sestanek. Starši so napolnili učilnico. V zvezi z roditeljskim sestankom, so proslavili tudi prvi dan »Tedna matere in otro- ka«. Vzgojnemu predavanju je sledil ljubek nastop pionirjev. Nazadnje sta čestitali pionirki mamici, ki bo v krat- kem rodila 12. otroka In Jo obdarili s krasnim šopkom, jestvinami in prak- tičnimi darili. Prisrčen nastop pionir- jev Je orosil oči navzočih. —a Posnemajte breške pionirje! v tednu, ko so se zbirali razni od- padki, so bili breški pionirji marljivL Po končanem pouku «i jih lahko sre-j čeval po vseh cestah, kako so obis- j kovali sleherno hišo 'n stikali za raz- | nimi odpadki. V četrtek, petek in solM)- j to so jih oddajali »Odpadu«. Največji' uspeh so pokazali v soboto, ko so v| dol^i koloni, na 23. vozičkih peljali od-] padke v Ptuj. Ljudje so se ozirali za j njimi in hvalili njihovo delo. Tudi fo-j tograf jih je ujel na ploščo. Do sedaj' so oddali 424 kg železa, 756 kg pločevi- ne, 524 kg stekla, skupaj 1704 kg. Z delom pa še nadaljujejo. Zopet rastejo pri šoli kupi raznih odpadkov, ki ča- liajo na odvoz v Ptuj. Pionirji po sosednjih in drugih šo- lah v okraju! Ali ni tudi v vašem kraju dana možnost za zbiranje naj- različnejših odpadkov? Gotovo je. Zato pohitite z zbiranjem! Izkupiček boste lahko porabili za prijeten izlet! Učiteljstvo osnovne šole in nižje gimna- zije v Gorišnici za izboljšanje učnega in vzgojnega dela Učiteljstvo osnovne šole in nižje gim- nazije v Gorišnici je v letošnjem šol- skem letu dalo v delovni program, da bo poleg rednih razrednih in skupnih roditeljskih sestankov imelo sestanke tudi po posameznih vaseh. Dosedanji roditeljski. sestanki, ki so se redno vršili v šoli, so pokazali, da mnogi starši kažejo zanimanje za na- predek in pravilno vzgojo svojih otrok. Sestanki so bili prilično dobro obis- kani in so roditelji živahno posegali v debato pri reševanju najrazličnejših problemov, ki so se pojavljali od enega do drugega sestanka. Vestni in skrbni starši so ob takih prilikah dajali pri- znanje učitelj stvu, da resnično polaga vso skrb otrokom, ki so Jim poverjeni v vzgojo In zastavlja vse sile In spo- sobnosti, da bi ti učenci postali vredni člani socialistične družbe in domovi-, ne, ki zahteva od slehernega človeka] mnogo znanja, poštenosti, iskrenosti,] vztrajnosti, kremenitega značaja in to-S variškega odnosa do sočloveka. Ako hoče naša šola in učiteljstvo] vzgojiti takega človeka, je neobhodno j potrebno, da vsak učitelj pozna in spo-, zna starše svojih otrok, socialne In, zdravstvene prilike v katerih otrok ži-j vi, da pozna kakšni so vzgojni In dru-' gi vplivi staršev do otrok, ker bo lahko le na podlagi teh opazovanj in spoznanj pravilno usmeril svoje delo v šoli. Učitelj bo le na osnovi takih do- gnanj nrišel do zaključka, kakšnih vzgojnih ukrepov se bo moral posluže- vati, da bo njegovo vzgojno in učno delo rodilo zaželen^ uspehe. Učiteljstvo je že v teku šplskega le- ta imelo razgovore s starši po posamez- nih vaseh. Potreba po čim večjem so- delovanju se Je kazala vedno bolj in bolj. Zaradi tega je učiteljstvo v dru- gem polletju ponovno sklicevalo se- stanke po posameznih vaseh šolskega okoliša. Ker je šolski okoliš precej ob- sežen in zajema 11 vasi, si je učitelj- stvo razdelilo teren tako, da sta šla po dva učitelja v eno vas. Tri nedelje so se vršili sestanki in so končali prej- šnjo nedeljo. Na žalost pa moramo ugotoviti, da sestanki niso bili povsod tako obis- kani, kakor bi bilo potrebno, ker so roditelji zlasti na Forminu, Gajevcih, Placarovcih in delno tudi v Zamušanih pokazali in s tem tudi priznali, da jim; Je prav malo mar, kako njihovi otrod^ napredujejo, kakšno je njihovo vede- i nje v šoli in izven nje, in kaj učenci! počenjajo v času, ko mislijo, da Jih^ nihče ne opazuje. Mnogi starši so se- verjetno izognili tudi zaradi tega, da; ne bi slišali bridke resnice, ki ima pre-; težno izvor v slabih vzgojnih prijemih i samih roditeljev. ' Na vseh teh sestankih Je učiteljstvo ^ v razgovorih s starši razpravljalo o^ težavah, ki se pojavljajo dnevno v šoli; in poudarjalo, da bo šola le tedaj lahko i uspešno vršila svojo nalogo, kadar jo- bo dom v vsakem pogledu podpiral in; nudil vso oporo in pomoč. Nekateri; starši so izjavljali, da šola v učnem? in snovnem pogledu zahteva veliko več,' kakor šola v bivši Jugoslaviji, da se! učijo mnogo takega, česar ne bodo ra-i bili in ne rabijo kmečki ljudje. Ml-i slim pa, da je vzrok *^ega mišljenja; v tem, ker starši ne bi radi priznali,! da preveč zaposlujejo svoje otroke pri I kmečkih delih, in celo pri takih delih,- ki zahtevajo od učenca nmogo fizične-; ga napora in so učenci zaradi tega tako | utrujeni, da ne morejo umsko doje-; mati, Ce bi pa starši dali več možno- sti In časa svojim otrokom, se zani- mali in vršili kontrolo nad učenjem ter tu in tam vprašali svojega otroka, ka-| ko Je v šoli, ali imaš kakšno nalogo, ^ ali si nalogo že napravil, bi učend j prav sigurno imeli več zanimanja in j veselja do učenja, kar bi na vsak na-j čin dovedlo do boljših učnih uspehov, | kakor jih sicer šola do«!ega. \ Zato starši in skrbniki ter roditelji podpirajte šolo in učiteljstvo v vsem njihovem delu. ker je naloga šole edino v tem, da vzgoji poštenega človeka, člo- j veka, ki bo imel veselje in voljo do; dela, da bo sr>osoben sam umno in pa-! metno gnspodfiriti, vzgajati in voditi' našo ljud-sko državo, da bo tako vzgo- j jen in usposobljen ponos staršev In i šole, ki sta ga s skupnimi naT>ori vzgo- i jjla v človeka visokih moralnih kva- i litet. 6. s. i Historično-geografs^i razvoj Ptuja Pranje Baš. Maribor (Po Časopisu za zgodovino in narodopisje) Zemljepisno je za nas važna listina, datirana z dne 20. novembra 890, ka- tera je kot potvorba nastala koncem X. stoletja. Po tej listmi vidimo v X. sto- letju naše kraje v ptujski okolici kul- tivirane cum uineis, (agris), pretiš, si- luis... Kralj Amulf podari salzbur- škemu nadškofu Dietmarju ad Pet- touiam aecclesiam cum decima et duas Partes civita(tis cvun) bannis, (thelojneis et ponte ... Za položaj Ptuja pa sta važni daritvi in superiori ciutate (in ori)gen(tali parte ciu)itatis ipsius cur- tile(m loctim ubi noua)aecclesia incepta est, atque in inferiori duitate In occi- dentali parte ciuitatis illa curtila loca liv Miklavžkovih vragolij na otroke. Paralelo med Vragolijami in drugimi dramatiziranlmi pravljicama bom morda kdaj pozneje začrtal. Za enkrat bi samo želel, naj bi mi pisec analiziral \'zgojn5 vpliv n. pr. Snegulj- čice. Rdeče kapice in sličnih del. Ce mu gre samo za vzgojno plat pravljic, potem jih bo moral črtati nalmanj 80 odst. iz vseh svetoa-nih literatur m se omejiti samo na one o pridnem Ja- nezku in hudobnem Mihcu. Po vsem eodeč je kritiku Anderse- no\'ih in mojih Vragolij groteska ne- X>oznana zadeva in &nrekarjeve ilustra- cije, ki so služilo režiji in igralcem za osnovo odrske uprizoritve, španska vas. Odtod očitek slučajnostnih neživljenj- skih scen. gibanj in kretenj. Iz kritike veje tudi nerazpoloženje proti humorju in smehu. Sama didak- tika, izobraževanje in širjenje omike. Prav. Toda brez smeha in veselja po- stane zadeva pusta in enolična. Ne bom se skliceval na staro prlslovico »riden- do dicere venim« (smeje se povedali resnico), temveč končujem s citatom iz knjige Sergeja Jutkeviča »Človek na bioskopskem platnu« (Filmska biblio- teka — Beograd 1948): »Jaz vztrajam pri tem. da je smeh ]X)lnovredno orožje — krepko, strupeno orožje« ... »Zato idite na pot, vi neutrudlji\a potniki, v prelepo in čarobno zemljo visoke umet- nosti SmešnegaDr. A. Remec Prispevki Z3 kulturni dom v Trstu Sindikalna podružnica OZKZ Ptuj je do sedaj zbrala in oddala za kulturni dom v Trstu 13.500 din. Vsak član je povprečno prispeval po 130 din. Okrajno gledališče Ptuj Sobota 9. junija ob 20. uri: »Veseli večer«, II. program. Osemintridesetič. Gostovanje, pri Sv. Trojici v SI. gor. Nedelja 10. junija ob 20. uri: Slavko Desetak: »Deseti brat«, odrski prikaz po Jurčičevem romanu v 15 slikah. Prva repriza. — Režija In scenarij: Cegnar Vladislav. — Glasbene vložke uglasil prof. Franjo Luževič. Torek 12. junljia ob 16. uri: »Veseli večer«, II. program. Stiridesetič. Za- ključena predstava za »Nafto« v Dol. Lendavi. Torek 12. junija ob 20. uri: »Veseli večere, 11. program. Enainštiridesetič. Gostovanje v Dolnji Lendavi. Sreda 13. junija ob 20. uri: »Veseli večer«, II. program. Dvainštlridesetič. Gostovanje v Beltincih. Četrtek 14. junija ob 18. in 21. uri: »Veseli Večer«, II. program. Triin- štiridesetič in štiriinštiridesetič. Go-i stovanje v Murski Soboti. Petak 15. jnnUa ob 20. uri: »Veseli] večer«. II. program. Petinštiridesetič. Gostovanje v Radencih. Sobota 16. junija ob 20. uri: »VeseU večera. H. program. Šestinštiridesetič. Gostovanje v Gor. Radgoni. Nedelja 17. junUa ob 15. uri: »Veseli večer«, II. program. Sedeminštiri- desetič. Gostovanje v Križevcih pri Ljutomeru. Gostovanje pri Sv. Lenartu v SI. gor. v nedeljo 10. t. m. odpade. Kaj delajo mladinci? Spominsko razstavo Narodnoosvobo- bodilnega boja si je do sedaj ogledalo že 637 članov mladinske organizacije, predvsem v skupinskih obiskih, ki jih je organiziralo 33 aktivov. — V akciji za zbiranje odpadkov se je najbolj iz- kazal aktiv vajeniške mladine v tovar- ni v Stmišču. Zraven tega, da je orga- niziralo zbiranje odpadkov še tovar- niško vodstvo, je tam aktiv zbral tri tone starega železa. Najplodnejša tla v kultumoprosvet- nem polju so našle igralske družine, kar prav tako velja predvsem za vaške aktive. V preteklem mesecu so ustano- vili dramatske skupine aktivi v Bišu, Levanjcih, Zetalah, Veliki Vamici in Stopercah in je na ta. način v okraju že 24 delavnih igralskih družin. 10 jih je v preteklem mesecu s samostojno pripravljenim kulturnim sporedom obiskalo 17 vasi in imelo skupno 29 prireditev, pri čemer sta bili najaktiv- nejši igralski družini aktivov Dravinj- ski in Mestni vrh. — Ustanovili so v • sestavu mladinske organizacije tudi 5 strelskih družin s skupno 105 novimi člani. Pripravlja se že ustanovitev 7 družin, kar bo mladini v znaten pri- pomoček pri izvenarmadni vzgoji. Mladinski aktiv v Leskovcu, ki do- slej ni znal pritegniti mladine k delu v organizaciji, je z ustanovitvijo avto- moto krožka in fizkulturnega aktiva zbudil pri mladini živo zanimanje za Ljudsko tehniko in fizkulturo. S kultur- nimi prireditvami, ki so jih pripravili, so si omogočili nabavo lastnega avto- mobila za avto-moto krožek, kar je edinstven primer v okraju. Kaže, da je mladinska organizacija v okraju našla pravilen način dela med mladino, s čimer se bo ta še bolj nave- zala na svojo organizacijo. Rezultati tega bodo nedvomno najbolje vidni sredi julija, ko bo mladina ptujskega okraja poslala na III. mladinsko progo svojo drugo brigado. -mk- Kmetovaici! Toča vam je uničila med drugimi pri- delki tudi oljno repico, za katero bi do- bili v kratkem potom zamenjave olje. Nedvomno se ne boste sprijaznili s to škodo, temveč boste storili vse, da bi bila ta škoda čim manjša. Priporočamo vam, da posejete po toči opustošene površine s sončnicami, kar vam bo pomagalo nastalo škodo občut- no zmanjšati. Semenske sončnice so še na razpolago pri Kmetijskih zadrugah. V slučaju, da je kateri zadrugi zmanjkalo sončnično seme, ga še vedno lahko dobi pri OZKZ. Tovarna olja v Slovenski Bistrici vam bo za pridelek zvišala zamenjavo, ker bo štela pogodbe za oljno repico tudi za sončnice. Generalna direkcija prehrambene industrije Ljubljana Samo z vestnim sodelovanjem vsakega kmetovalca jc borba proti koloradskemu hrošču uspešna v najrazličnejših časopisih, brošurah, na plakatih in neštetih predavanjih se je pisalo in govorilo o tem, kakšno ne-j varnost predstavlja koloradski hrošč za j krompir, našo najvažnejšo kulturo.) Država je podvzela vse, da se vsak' kmetovalec seznani s škodo, ki nam preti in da vsakogar pritegne v orga- nizirano zatiranje koloradskega hro- šča. V to svrho je osnovana tudi anti- doriforna služba pri organih ljudske oblasti. Prav" gotovo ne bo odveč, če spre- govorimo tudi besedo o tem, kako so nekateri naši KLO pristopili k akciji za zatiranje koloradskega hrošča. Ve- čina krajevnih ljudskih odborov je pristopila k tej nalogi dovolj resno in odgovorno. Starše, Marjeta n. D. p., Slov. vas, Cvetkovci, Ptuj itd. so do- kazali, da so pravilno razumeli važ- nost te akcije. Imamo krajevne ljud- ske odbore, ki jim še do danes ni uspelo osnovati krajevnih štabov, kot so to Bišečki vrh, Dolena, Leskovec, Levanjci, Majšperk, Pacinje, Vid in Zetale. Človek se nehote vpraša: na kaj čakajo? Morda se bodo zavedli in verjeli šele takrat, ko bodo njihova krompirišča že opustošena, kot so ča- kali, da jim je kapar uničil sadov- njake. V teh primerih bo morala oblast vsekakor poskrbeti, da se njihov ma- lomarni odnos do skupnosti tudi pri- merno kaznuje. Koloradski hrošč, ki predstavlja da- nes največjo nevarnost za naše krom- pirjeve nasade, bo uspešno zatiran le takrat, če bodo v tej borbi sodelovali vsi kmetovalci in če bodo tudi mno- žične organizacije in šolska mladina pri tem nudile vso pomoč. Naj nam ne bodo za zgled Mohorič Franc, Gojčič Treza, Furck Franc in Pesek Franc, vsi iz KLO Starše, ki se brez upravičenega vzroka ne udeležu- jejo množičnih pregledov. Vedeti mo- ramo, da je možnost okužbe velika in da jo bomo uspeli preprečiti odnosno zatreti le s čim natančnejšim in vest- nim pregledovanjem krompirišč. Ing. S. F. Priznavanje semenskih žit in krompirja bo tudi letos Verjetno je večini kmetovalcev že znano, da bo v ptujskem okraju pri- znavanje žit in krompirja tudi v le- tošnjem letu. Maloštevilen odziv pri- javljencev dokazuje, da KLO, ki so prejeli tozadevna navodila, niso znali kmetovalcem prikazati prednosti pro- daje semenskega blaga. Zato nekaj o tem, kako se bo vršilo letos priznava- nje na privatnem sektorju. Na privatnem sektorju se bo vršilo priznavanje semenskih žit in krompirja le tam in na tistih posevkih, ki jih bo kmetovalec prostovoljno prijavil za priznavanje do 10. junija pri pristoj- nem KLO. Priznavale se bodo le sorte, ki so se do sedaj pokazale kot naj- boljše. Seznam teh sort si vsak kme- tovalec lahko ogleda na svojem KLO. Priznana žita in krompir se bodo kla- sirala v tri razrede glede na odgovar- jajočo kvaliteto in glede na izvedene agrotehnične ukrepe na priznanem po- sevku. Za vsaki od treh razredov je določena odgovarjajoča premija. Kot semensko blago se bo odkupo- valo le priznano seme, zato je v inte- resu vsakega kmetovalca, da prijavi svoje najboljše posevke za priznava- nje. Odkupna cena semenskemu krom- pirju bo odgovarjala takratni tržni ceni z dodatkom premije za odgovar- jajoči razred in ki bo dosegla do 6 din po kilogramu. Priznano .^semensko žito, ki ga bo proizvajalec oddal na račun obvezne oddaje, se bo plačalo po dolo- čeni odkupni ceni z dodatkom premije za odgovarjajoči razred; za semensko žito, ki ga pa proizvajalec proda iz prostih viškov, bo sprejel isto količino merkantilnega blaga in določeno pre- mijo, ki bo pri žitih znašala 4, 3 in 2 din glede na to, v kateri razred bo žito opredeljeno. Iz višine premij je razvidno, da se semenska proizvodnja izplača. — Napredni kmetovalci toga vira dohodkov sigurno ne bodo prezrli. Ing. S. F. Vzamem v začasno uporabo štedilnik proti primerni odškodnini. Naslov v upravi. V Ptuju ali neposredni bližini kupim dobro ohranjeno vilo ali hišo z dve- ma stanovanj ima. Naslov v upravi. Pošten fant neoporečne preteklosti, samski, star 35 let, nekadilec, s prosto obrtjo, želi spoznati pošteno dekle vesele narave in dobro pevko, rojeno med 1916—1928, šiviljo, poštarico ali sličnega poklica. Pismu naj priloži sliko. Dota je stranskega pomena. Naslov v upravi lista. PRESKRBA Na vse živilske in dodatne nakaznlctj meseca junija prejmejo potrošniid zagotovljeni preskrbi maščobo v 100% obroku. Poslovalnice bodo delile 80% masti ter 20% margarine. Potrošnike opozarjamo, da si ob priliki nakupa ma« ščobe prinese s seboj posodo, da ne bo- do prenašali maščobo predvsem mast, ki je tudi v tekočem stanju v raznem č«.. sopisnem papirju, ker je to nehigie, nično. Tekom meseca junija bodo prejeli potrošniki D-1 po 200 gramov toalet- nega mila proti odvzemu odrezka rep. dopolnilne preskrbe štev. 5 junij 1951. Istočasno obveščamo vso maloprodaj- no mrežo in potrošnike mesta Ptuja, da bodo v bodoče poslovalnice odprte pred- poldne od 7. do 12. ure, popoldne pa od 16. do 18. ure. Poslovalnice imajo potem od 18. do 19. ure interno delo. Vsaki četrtek popoldne pa so posloval- nice zaprte. Isto velja za podeželje. Ker se vedno nekateri potrošniki ne dovoljujejo prednostne preskrbe nose- čim ženam, invalidom ter delno tudi* starčkom, pozivamo potrošnike ter po- slovalnice, da se omenjenim osebam mora nuditi prednostna nreskrba v ko- likor si nabavliaio živila.za sebe in svoie dnižinske člane, nikakor pa na ta rartm ne morejo nabavljati za več strank. Prednostno preskrbo imaio omenieni potrošniki tudi pri nabavi mesa in osta-j lih živilskih predmetov. Iz pisarne poverjeništva za trgovino in preskrbo Tržne cene v Ptuju l Zelenjava: salata 60—70 din (Mestna ekonomija 20.—, Zadružni sklad 20.—), špinača 30—60, koleraba (Mestna eko- nomija 30.—, Povrtnina 30.—), čebula 40—60 (Mestna ekonomija 40, Zadružn sklad 40.—, Povrtnina-vrtnarstvo 40.—) česen, nova 60—80 (Mestna ekonomija 50.—. Zadružni sklad 50.—, Vrtnarstvo 40—60). krompir 2.1—30, kumarice (Za- diojžni sklad 80.— za kg), fižol na trgu 70.—, peteršil (Vrtnarstvo 60.—), ko- renje (Vrtnarstvo Hristov Minčo 60.—), grah, novi, na trgu 80—100. Sadje: suho sadje 100.—, češnje 70 do 80 za kg (Sadje in zelenjava prodaja na trgu češnje po 48 din za kg), jagode 150.—. Perutnina: kokoši 500 din kom., pi- ščanci 300—500 din par, kunci 200 do 300 din za kom. Mlečni izdelki: mleko 20 din (Mestna ekonomija 18 din za liter), smetana 100—120 din za liter, sir 100 din kg, sirovo maslo 500—600 din kg. Mesni izdelki: prekajeno meso na trgu 350—380 din kg, klobase 300 din, zaseka 400 din, mast 400—500 din. svini- sko prekajeno meso (Zaar. sklaa 380, slanina 350, prekajeno slanina 380. klo- base — salame 400, sveže meso v pod- jetju zadr. sklada: govedina 100, tele- tina 120, svinjina 220 din. Mlevski izdelki: bela moka 180—200, krušna moka 140, ržena 120, koruzna moka 70, ajdova moka 120, koruza 60 do 70, ajdova kaša 120, prosena kaša 100 din. Razno: Jajca 9—10 din kom (Mestna ekonomija 7 din, Zadružni sklad 7 din), med na trgu 500 din, orehi 140 din, milo 180, kis 20—25 liter (Mestna eko- nomija 20, Zadr. sklad 20), žganje 400 din liter. ★ Cene vina v gostilnah v Ptuju: Mest- na kavarna Ptuj (Moskva) 190 din za liter, gostilna pri Štajercu 160 in 180, Zadružna gostilna Breg 170, gostilna Tomanič 180, gostilna pri Roziki 172, Gostinski obrat št. I. 170, gostilna pri pošti 170, gostilna v Ljudskem vrtu (Švicarija) 200.— (!), gostilna Korošec 180, gostilna Dravska klet 170, gostilna Brenčič W. Okrepčevalnica »Pri ri- biču« 175 din. Kino Ptuj bo predvajal v juniju sledeče filme: Od 8. do 11. junija: »Zaklad Slerra Ma- dre«, amer. film. Od 12. do 14. junija: »Obmejna ulica«, poljski film. Od 15. do 18 junija: »Pod rimskim son- cem«, italijanski film. Od 19. do 21. junija: »Slutnja«, češki film Od 22. do 25. junija: »Kraljevi brivec«, amerikanskl film. Od 26. do 28. junija: »Tuja luka«, švedski film.. Od 29. Junija do 2. julija: »Trst«, jugo- slovanski film. V nedeljo dne 10. junija ob 15. uri se bo odigrala v Ormožu prvenstvena nogometna tekma: »Mladost« (Centiba) proti TD »Ormož«. Ljubitelji nogometa vabljeni! Prosim poštenega najditelja 21. maja t. 1. izgubljenih očal v etuiju na cesti od Nove vasi do Placarja, da jih vrne proti nagradi v upravi lista. — Jerič Ivan, Placar 70, p. Desternik. Preklicujem ukradeno osebno izkaznico št. 9524 serije 0251737 na ime Kokol Anton, roj. 28. 8. 1895 v Grajeni, sta- nujoč v Placarju št. 44. Zamenjam šivalni stroj z dolgim čol- nom za telico ali kravo. Prodam tudi usnjen plašč. Ponudbe v upravi lista. Kdor izsledi moje ukradeno dobro ohra- njeno moško kolo. znamke NSU. s kilom. števcem, lučjo in zobč-nikom na 3 prestave na zadnjem kolesu, dobi nagrado din 3000.—. Derkovič Milan, Vičava 3a, Ptuj. Prodam dobro ohranjeno spalnico i* jesenovine. Naslov v upravi lista.