REČICA OB SAVINJI
Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva občine Mozirje
LJUBNO
GORNJI GRAD
NNNP-vaja Čreta 1981
V petek, dne 15. maja so pričeli v naši občini z vajo, ki je trajala do sobote zvečer. V njej so sodelovali pripadniki teritorialnih enot, narodne zaščite, civilne zaščite in organi oblasti v vojnih okoliščinah. Najprej so izvajali ukrepe izrednega stanja, ko je zunanje politična situacija privedla pritisk na našo družbo do te mere, da je bilo treba računati z najhujšim. Stanje po neposrednem napadu na našo državo je pokazalo pripravljenost vseh sodelujočih. Ustrezno so ukrepali v krajevnih skupnostih, varnostnih službah in poverjeništvih izvršnega sveta SO Mozirje. V teh ražmerah so se ustrezno oblikovale dejavnosti.v delovnih organizacijah. Povsod so bile sile družbenopolitičnih in drugih dejavnikov tesno povezane in enotne v delovanju. Poverjeništvo za informativno in propagandno dejavnost je uredilo dve izredni številki Savinjskih novic, tretja pa je bila izdana na vojnem položaju, kamor so se vsa poverjeništva premestila, ko so to zahtevale prilike. Izdani so bili tudi propagandni letaki, ki so se uporabili na „zasedenem“ ozemlju. Tovarniška glasila so hitro obvestila delavce o stanju in opozorila na zadržanje v danih prilikah. Tu gre za glasilo Kroj v Elkroju in glasilo sindikata v Glinu. Takšna glasila so izdali tudi v KS Mozirje in Rečica.
Ker je vaja potekala v času, ko smo te Savinjske novice že zaključili, bomo vsebini in oceni vaje posvetili več prostora v naslednji številki našega glasila. Vsekakor pa že lahko sedaj ugotovimo, da je vaja potekala po načrtu in z veliko stopnjo zavesti sodelujočih.
Četrtega maja, na obletnico smrti največjega sina naše domovine Josipa Broza Tita, je po vsej Jugoslaviji za trenutek zastal vsa-
Leto po smrti Tita
kodnevni življenjski utrip. Delovni ljudje, občani, mladina so sepoklonili spominu nanj, ki jim je bil najdražji in najbližji.
... Titov zadnji boj je tako tolmačilo veliko poročevalcev in piscev po vsem svetu. In pripominjalo, daje. pravzaprav še iz tega boja izšel kot zmagovalec, ker je celo svojo smrt spremenil v potrditev življenja.
Ko bomo zbrali in prebrali vse globoke, občutene in iskrene misli, ki so jih ljudje raznih narodnosti po-
vedali o Titu in o nas ob njegovi zadnji poti, bomo v marsičem modrejši in tudi bolj pripravljeni na preizkušnje in naloge, ki nas čakajo. Zakaj ne slovo od Tita ne njegova doba nista bili idilična. Bila je doba krvi, znoja in tudi solza, kakor se je izrazil neki drug državnik. Bila so spoznanja, ki so pretresala ljudi. Toda bili so
tudi navdihi, radosti, zadoščenja.
In naposled je bilo tudi tako, kot da se je narava oblekla v najlepšo majniško obleko in da se poslavlja z zelenjem, cvetjem in ptičjim ščebetom. In s sinjimi daljavami onkraj Kalimegdana.
Puškin je nekoč davno zapisal, da bo ravnodušna priroda z večno lepoto bles-
tela nad njegovim grobom. Toda mar je narava'ravnodu-šna, če sije sonce, če vse poganja, če mleček sili v veje in wjice, če se nad ljudmi -razpenja modro vesolje? In mar ni prav to razkošje narave povračilo'in tolažba za njegovo smrt, za sleherno smrt?
(BOŽIDAR PAHOR)
m
fij*5
'W

>, Z'
V . •
m
t
:
:
L
Dan varnosti je bil tudi za krajevno skupnost Solčava pomemben. Na sekretariatu notranje zadeve v Ljubljani so njihova prizadevanja pri šiijenju zavesti družbene samozaščite ocenili kot velik uspeh lin so jim zato podelili
odličje. V prostorih izvršnega sveta SRS so jim izročili plaketo organov za notranje zadeve. To visoko priznanje so si zaslužili, saj so kot obmejna krajevna skupnost dobro organizirali narodno zaščito. Njeni člani
so samo lani opravili preko 4000 ur pri opravljanju nalog NZ.
Visokega priznanja so bili vsi v kraju veseli. Občani iz drugih predelov naše občine pajim iskreno čestitamo!
HrtnR nrw
IttšTk
11(1
H ■ J?
Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj v letu 1981 je mimo in navada je, da se ob koncu vsake take široke družbene akcije napravi rezime, pa bo zanimivo če napravimo črto pod to tudi mi.
Priprave na popis so se pričele v novembru lanskega leta. Formirana je bila komisija za popis prebivalstva, ki jo je imenovala Skupščina občine Mozirje in katere naloge so bile določene z Zakonom o popisu prebivalstva.
V tem pripravljalnem obdobju je bilo potrebno postoriti marsikaj, kar je bilo nujno za nemoten potek popisa. Potrebno je bilo urediti grafično-teh-nično dokumentacijo, ki je bila bistvenega pomena pri tej akciji; potrebno je bilo urediti oštevilčenje hiš, da bi bilo popisovalcem delo čimbolj olajšano. Veliko dela je bilo tudi potrebnega, da smo zbrali čimboljše in čimbolj realne podatke o oceni popisnih obrazcev, ki bodo potrebni pri izvedbi popisa - in še mnogo stvari je bilo, kijih je bilo potreba urediti.
Brez dvoma ena najttežjih nalog, ki je bila postavljena pred komisijo, pa je bila kako
in na kašen način izbrati popisovalce, da bo popis čimbolj kvalitetno izveden, ter da bodo zadovoljeni normativi o izboru popisovalcev, ki jih je določil' Zavod za statistiko.
Že od vsega začetka sije bila komisija edina, da je potrebno k tej akciji pristopiti čim širše — se pravi zajeti v to tako krajevno skupnost in njene organe, družbeno-politične organizacije, kot delovne organizacije in skupnosti. Naš koncept je bil, da odločajo o izbiri popisovalcev krajevne skupnosti in njihovi organi, Občinska popisna komisija le potrdi njihov izbor oziroma jih imenuje. V tem smislu je bil tudi poslan dopis vsem krajevnim skupnostim, predsednikom krajevnih skupnosti in krajevnim konferencam SZDL. V njem so bili na. kratko seznanjeni o popisu, o nalogah ki so pred nami in o tem kakšna bi bila njihova naloga — da izberejo na svojih forumih popisovalce za njihovo krajevno skupnost, ker so najboljši poznavalci ljudi in tudi terena, ter jih predlagajo Občinski popisni komisiji.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Gospodarjenje v prvih mesecih 1981
Za nami so prvi trije meseci novega srednjeročnega obdobja, ko analiziramo prve gospodarske rezultate naših OZD oz. TOZD. Za našo občino lahko rečemo, da je bilo prvo periodično obdobje, če ga primerjamo z enakim obdobjem preteklega leta, dokaj uspešno, tako v ekonomskih kot tudi v fizičnih kazalcih. Dosegli smo za 50% več družbenega proizvoda kot v prvih treh mesecih preteklega leta, povečali za 75 % poslovni sklad in za 47 % povečali dohodek na zaposlenega (produktivnost).
Kot smo že omenili, se je tudi fizični obseg proizvodnje za že omenjeno obdobje povečal, zlasti v mesecu marcu, saj smo v prvih dveh mesecih ugotavljali na tem področju nekoliko slabše rezultate. Ocenjujemo, da še je fizični obseg proizvodnje povečal napram enakemu obdobju lanskega leta za okoli 15 %.
Seveda pa nas takšni rezultati ne smejo uspavati, saj imamo na drugi strani v naši občini zopet izgubo. Ta se je sicer napram enakemu obdobju lanskega leta zmanjšala za 65 %, vendar se je tudi število TOZD, ki izkazujejo izgubo povečalo. Z ozirom na to, da le-ta sezonskega značaja — ražen v TOZD-u Ivema, pričakujemo, <Ja bo ob polletju odpravljena.
Nikakor pa ne moremo biti zadovoljni z rezultati na področju izvoza, zlasti v dani situaciji, ko je povdarek na povečanju izvoza. Le-ta se je v naši občini sicer povečal za 19,2%, vendar na drugi strani ugotavljamo povečanje uvoza kar za 80,8 %, kar pa sigurno ni ugodno. V naslednjih mesecih bomo morali temu področju posvetiti več pozornosti, da bodo rezultati že ob polletju ugodnejši in da bomo dosegli resolucijska izhodišča.
Poprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur, se je v naši občini povečalo za 1,8%, od tega v gospodarstvu za 2,1 %. Poprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega v občini znaša za prvo trimesečje 8.891,00 din.
Ocenjujemo, da bodo rezultati ob polletju ugodni in da bo tudi izguba v večini odpravljena. Pri gospodarjenju v prvem trimesečju je treba namreč upoštevati tudi vpliv sezone, ki pride najbolj do izraza v kmetijstvu in gozdarstvu, zaradi česar so slabši gospodarski rezultati prav v tem obdobju.
+ ' *
1 Podeljena
■ a ■ %* ■ ^
* Ob Dnevu varnosti so v Mozirju podelili Ivanu Bezjaku, pomočniku komandirja milice Red dela s srebrnim vencem. Istočasno sta prejela Sreten Stanojković in Ivan Bezjak srebrni znak, ki ga podeljujejo v organih notranje uprave za 20 letno delo v službi varnosti. Za 10 letno delo v milici pa so podelili komandirju Bernardu Petanjeku bronasti znak. Odlikovanim delavcem milice čestitamo!
Poštnina plačana v gotovini
Popis prebivalstva
uspešno zaključen
(Nadaljevanje s 1. str.)
Občinska popisna komisija pa je poleg tega določila tudi člana komisije, ki bo zadolžen za posamezno krajevno skupnost in ki bo v stalnem stiku s krajevno skupnostjo do konca popisa. Ves čas pa je bila naša usmeritev ta, da se k popisu priključi čim več mladih -predvsem študentov.
Ker smo v času stabilizacije je bila ena izmed variant tudi ta, da bi za popisovalce angažirali tudi iz administracije (iz delovnih organizacij in skupnosti) - za popis, ki bi ga opravili v delovnem času bi jim pripadala le nagrada iz strani Občinske popisne komisije.
No to so bile variante, vendar se je kmalu pokazalo, da smo bili preveč optimistični. Predlog, da vključimo v popis administracijo, je naletel na neplodna tla (verjetno bi trpela tudi kvaliteta popisa). Prav tako tudi predlog, da vključimo čim več mlade — študentov za to akcijo ni imel željenega odziva.
Večkrat smo stopili v stik z OK ZSMS Mozirje in preko nje s Študentskim klubom, vendar tudi tu ni bilo pričakovanega
interesa, tako da je ostalo pri tem, da naj krajevne skupnosti in njeni organi predlagajo popisovalce za svoje območje. Ta akcija je stekla, vendar je bilo ponekod potrebno precej truda, da se je pristopilo k delu. Tudi tu bi lahko rekli, da je zavest o „širšem družbenem interesu“ šepala.
Glede strukture popisovalcev lahko rečemo, da je bila zelo dobra. Večina je bila mladih, študentov ali iz delovnih organizacij in skupnosti, nekaj pa je bilo upokojencev.
Za izvedbo popisa v naši občini je bilo potrebno 80 popisovalcev in 8 občinskih inštruktorjev. Da bi sistem nagrajevanja čimbolj izdelali, so bile formirane štiri kategorije popisnih okolišev glede na težavnost terena in ocenjene od najlažje do najtežje, (hriboviti predeli). Da bi bil popis v naši občini čifnbolj kvalitetno izveden smo večino sredstev, ki smo jih imeli na razpolago namenili ravno za zaslužek popisovalcev in občinskih inštruktorjev. Z istim ciljem je bila izdelana tudi kategorizacija po-
/
pisnih okolišev. S popisovalci in z inštruktorji so bile sklenjene pogodbe o delu, v katerih so bile natančno opredeljene naloge z obeh strani. Potrebno je tudi poudariti, da je usposabljanje za popis zahtevalo od vsakega udeleženca popisa kar največje napore in pogosto tudi še naknadno učenje izven časa inštruktaže za popis, kije trajala 4 dni in je bila obvezna za vse udeležence popisa — tako za člane popisne komisije, za popisovalce in inštruktorje.
Popis se je pričel 1. 4. 1981 ob 07.00 uri zjutraj, s kritičnim trenutkom z dne 31. 3. 1981 ob 24.00 uri. Ves čas popisa ni bilo večjih težav, razen pač tiste začetniške težave, ki so prisotne povsod in hitro minejo. Lahko rečemo, da smo bili vsi presenečeni - tudi republiški inštruktor — nad tem, kako tekoče je vse potekalo. Popis sam je bil končan 10. 4. 1981, sledila je kontrola in sortiranje popisnega gradiva po popisnih okoliših in krajevnih skupnostih. To je bila naloga občinskih inštruktorjev, komisije in republiškega inštruktorja.
Zadnja faza dela je bila izdelava prvih rezultatov popisa za
popisne okoliše, naselja, krajevne skupnosti in končno za občino kot celoto.
Če se ozremo po prvih rezultatih popisa, ki so na razpolago, vidimo, da se število prebivalstva v letih 1971 — 1981 ni bistveno spremenilo. V globalu se je za celotno območje občine Mozirje število prebivalstva povečalo le za 3 %. V veliki večini krajevnih skupnosti:
Bočna, Solčava, Luče, Rečica, Ljubno, Noya Štifta seje število prebivalstva rahlo zmanjšalo, najbolj je to opazno v KS Nova Štifta. V nekaterih krajevnih skupnostih pa se je število prebivalstva nekoliko povečalo, najbolj v Krajevni skupnosti Mozirje.
Število stanovanj se je za celotno občino povečalo za približno 20%, število gospodinjstev pa za približno 10%, kar kaže na ugodnejši socialni položaj prebivalcev v naši občini.
Razveseljiv pa je prav podatek, da se zaposlovanje naših delavcev na začasnem delu v tujini zmanjšuje, saj je v primerjavi z letom 1971 skoraj 50% naših občanov zaposlenih na začasnem delu v tujini.
To je le nekaj kazalcev razvoja v času med obema popisoma v naši občini, več o tem bomo lahko spregovorili, ko bodo znani še drugi podatki. Za to pa bo potrebno počakati na rezultate oziroma obdelavo Zavoda SRS za statistiko.
Ob koncu te akcije lahko ugotovimo, daje bil popis uspešno izveden in da smo med prvimi občinami oddali prve rezultate popisa v roku, ki je bil določen, kar kaže na to, da smo se res vsi, ki smo bili udeleženi pri tem y polni meri angažirali.
Zato bi se na tem mestu radi zahvalili vsem udeležencem popisa za njihovo prizadevnost in seveda tudi prebivalcem naše občine, ki so bili dobro pripravljeni na popis in imeli vse zahtevane podatke takoj na razpolago.
MARJETA BELE
ŠTEVILO	ŠTEVILO	ŠTEVILO	ŠTEVILO OSEB
PREBIVALSTVA	GOSPODINJSTEV	STANOVANJ	NA ZAČASNEM DELU
V TUJINI
	1971	1981	Ind.	1971	1981	Ind.	1971	1981	Ind.	1971	1981	Ind.
MDZIRJE	3045	3588	118	846	1035	122	748	1029	137	45	46	102
NAZARJE	1316	1493	113	373	433	116	363	430	118	15	14	93
BOČNA	682	669	98	191	202	106	184	194	105	40	15	37
ŠMARTNO/DRETT	697	733	105	185	208	112	179	208	116	15	14	93
GORNJI GRAD	1179	1326	112	300	331	110	288	345	120	35	15	43
SOLČAVA	659	597	90	174	178	102	164	169	103	12	8	67
t/JČE	1807	1714	95	498	516	104	473	508	107	60	40	67
NOVA ŠTIFTA	824	734	89	191	175	92	175	166	-95	28	7	25
REČICA	2259	2208	98	644	649	101	585	657	112	57	19	33
LJUBNO	2839	2730	96	810	865	107	680	828	122	94	57	61
SKUPAJ	15307	15792	103	4212	4592	109	3839	4534	118	401	235	59
Miran Potrč v Glinu
V ponedeljek popoldne je mozirsko občino obiskal predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Miran Potrč. Spremljali so ga podpredsednik republiškega sveta ZS Slovenije Martin Mlinar, predsednik medobčinskega sveta ZSS Ivan Kramer in drugi sodelavci. Pred delavskim domom v Nazarjah so goste sprejeli predstavniki družbeno-političnega življenja občine Mozirje in predstavniki organizacije združenega dela Lesna industrija Gorenje-Glin Nazarje. V prostorih te delovne organizacije so se zatem vsi zbrali na delovnem posvetu in se pogovorili o njenih uspehih in težavah.
Gostje so se najprej seznanili z bogato naložbeno dejavnostjo nazar-skih lesarjev v minulih letih ter o poslovanju v lanskem letu in v prvih
letošnjih mesecih. Lani so vse temeljne organizacije poslovale uspešno, v prvih treh mesecih letošnjega leta pa se znova pojavljajo težave v proizvodnji ivemih plošč, saj se je zaradi višjih cen surovine in reprodukcijskih materialov izpad dohodka v tem obdobju že približal 4 milijonom dinarjev. Poslovanje te temeljne organizacije otežuje tudi iztrošena oprema v tej tovarni. Morali jo bodo zamenjati in sredstva zato zagotoviti tudi s pomočjo sovlaganj uporabnikov in predelovalcev iveric. Zaradi nenehnih podražitev energije, surovine, lepila in drugih sestavin je sporna tudi cena za te plošče. V razpravi so poudarili, da bodo morali nove cene izoblikovati izključno na podlagi dohodkovnih odnosov, saj se kljub jasno oprede-
ljeni poti izdelovalci in porabniki na tem področju še vedno vrtijo v začaranem krogu.
Nazarski lesni industriji ne manjka tudi drugih problemov. Šepa namreč oskrba z lesno surovino, ki jo v okoliških gozdovih posekajo iž leta v leto manj. Na to dejstvo pa seveda vpliva vrsta razlogov, takšne ali drugačne narave. Precej vzrokov je resnično objektivnih, nekaj pa je takšnih, ki terjajo nujne ukrepe gozdarjev, lesarjev in drugih dejavnikov.
Med nje najprej sodi nedovoljena tigovina z lesom. V mozirski občini namreč ocenjujejo, da na ta način letno izgubijo do 20.000 kubikov lesa, povrh vsega še najboljše kakovosti. Poleg tega upada zanimanje kmetov za posek lesa, saj na zasebnem področju lani prvič niso dosegli načrtovanega poseka. To je toliko pomembnejše zaradi tega, ker gozdovi v zasebni lasti predstavljajo skoraj dve tretjini vseh gozdov Gornje Savinjske doline, družbene površine pa so dokaj iztrošene. Ob tem je zanimiv podatek, da zaostanek v poseku v zadnjih petih letih dosega količino enoletnega etata, to je okrog 130.000 kubikov. Kaj vse to pomeni za lesno industrijo, ki ustvarja 60 odstotkov narodnega dohodka Gornje Savinjske doline, ni treba posebej poudarjati. Ukrepi bodo zato več kot nujni.
Predsednik jugoslovanskih sindikatov Miran Potrč je spregovoril o uresničevanju razvojnih ciljev našega gospodarstva in-o uresničevanju politike ustalitve gospodarskih tokov.
Poudaril je, da mora biti sleherna organizacija združenega dela soodgovorna za pogoje in uspešnost gospodarjenja v celotnem gospodarstvu in ne le v svojem okolju. To bomo uspeli s trajno uskladitvijo obstoječih proizvodnih zmogljivosti in z njihovim kar najrjpčjitn izkoristkom, s pametno in premišljeno izbiro naložb in na podlagi tega s smotrnim gospodarjenjem. Morali bomo torej več in boljše delati in zmanjšati stroške.
Miran Potrč je dejal, da bi z enim odstotkom prihranjenih stroškov lahko dvignili osebne dohodke za 13, ali sklade za 25 odstotkov. O pomenu teh naporov torej ne kaže dvomiti. Uveljaviti bomo morali dohodkovne odnose.
Teh odnosov pa ne smemo razumeti zgolj kot pravično delitev dohodka, ampak tudi in predvsem kot ustvarjanje več dohodka, s povezovanjem in s skupnimi močmi. Le tako bomo namreč uspeli v naporih za ustalitev gospodarstva. Poudaril je, da so v skoraj sleherni organizaciji združenega dela na tem področju v preteklem letu opravili veliko dela, pravi uspehi pa se bodo pokazali šele, ko. bomo te posamične uspehe uspeli povezati v celoto.
Miran Potrč je na koncu dejal, da razvojne možnosti nazarske lesne industrije vsekakor niso slabe, vsem trenutnim težavam navkljub. Te pa bodo morali s sodelovanjem vseh razrešiti dolgoročno in ne več na kratek rok, kot je bila naša vsakdanja praksa doslej.
J. P.
Miran Potrč si je ogledal tudi novo tovarno
Štafeta mladosti v Mozirju
Izvolili delegata
Koordinacijski odbor za vodenje aktivnosti in priprav za •III. kongres samoupravljalcev Jugoslavije v občini Mozirje je pripravil volilno konferenco na kateri so izvolili delegata za kongres. Najprej je predsednik koordinacijskega odbora Andrej Kranjc podal poročilo o dosedanjem delu na pripravah za kongres. Nato je Franjo Gerdi-na podal oceno samoupravnega delovanja v naših delovnih organizacijah. To je pripravila posebna komisija pri koordinacijskem odboru po poročilih, ki so jih iz posameznih delovnih sredin poslali sindikati. Ob tem je bilo ugotovljeno, da se v nekaterih delovnih organizacijah niso dovolj zavzeli za temeljito in stvarno oceno stanja, v nekaterih delovnih organizacijah pa sploh niso čutili dolžnosti, da bi takšno oceno izdelali. Zato so tudi zaključki iz .vsega gradiva v marsičem pomanjkljivi in niso odraz povsem stvarnega stanja v tem pogledu.
Navzoči delegati so nato izvolili za delegata na III. kongresu samoupravljalcev Jugoslavije Alojza Mavriča, delavca v Gozdnem gospodarstvu TOZD Gornji grad. To vsestransko zaupanje so mu izkazali zato, ker se je v svoji deiovni organizaciji pokazal köt zavesten delavec in samoupravljalec. Kot gozdni de-
lavec je združil svoje deio ze leta 1948. Ob tem pa je Alojz Mavrič znan tudi kot vsestranski družbeni delavec. Posebno se je. zavzemal za napredek sindikalne organizacije v svoji delovni organizaciji. Dolga leta posveča vse svoje izredno znanje kulturnemu delovanju v Prosvetnem
Alojz Mavrič
društvu Gornji grad. Med delavci je posebno priljubljen zaradi osebne poštenosti in dobrega odnosa do dela. Za svoje prizadevno delo je bil tudi odlikovan z Redom dela s srebrnim vencem.	-
Med tečajem pne pomoči v Mozirju
Rdeči križ in mi
Letošnji teden Rdečega križa je potekal delovno in z geslom „Za vas in z vami”. Po vsej Jugoslaviji se v tem času posebej opozarja na človekoljubno poslanstvo te organizacije, ki je razširjena v večini držav. V svoje vrste vključujejo že otroke, zato so podmladki po šolah zelo številni. Delovanje Rdečega križa je v miru in vojni na strani skrbi za človeka. V miru, ko gre za nesreče večjega obsega in v vojni, ko gre za ranjence in begunce. Veliko si prizadevajo z vzgojo ljudi za nudenje raznih vrst pomoči soljudem. Tu ne gre zgolj za zdravstvene oblike, gre tudi za nudenje pomoči socialno šibkim. Naštevanje nalog bi bilo preobsežno, zato lahko strnemo njihova prizadevanja v enotnem opisu, da so povsod tam, kjer je treba človeku pomagati.
V Mozirju vodi krajevno organizacijo že vrsto let Martina Čopova. V razgovoru z njo smo želeli ugotoviti kaj vse so pripravili v tednu, ki je tako ali drugače posvečen Rdečemu križu. Da bi opozorili krajane na svoje delo so uredili izložbo na trgu. Prikazali so razne tiskane pripomočke, kijih uporabljajo pri svoji bogati dejavnosti in vzgojnemu delu. Posebno skrb izkazujejo šolarjem. Že v prvem razredu dobijo otroci slikovne zloženke, ki prikazujejo razne oblike pomoči ljudem v sili. Podobna gradiva dobe otroci višjih
razredov, ki vstopajo v vrste £04-mladka RK. V 7. in 8. razredu šol6s} so pisali spise o delu in nalogah' <ef' človekoljubne oiganizacije. ‘jm! -vzgojna dejavnost z mladimi poritenf," veliko v življenju tako se že zgodaj1' srečujejo z navadami, ki so v sožithlT z ljudmi zelo važne. Seveda se delo RK obrača tudi k starejšemu člove-’ ku. Tako obiskujejo invalide, starejše osamljene občane in bolane borce’'' NOV. Dejansko pomoč nudijo ope/' moglim, saj soseska pomoč -Se;nQ zaživela. Tako postaja resnica,'.da včasih tudi prijazna beseda mnogo pomeni, morda več, kot kakšno darilo! Tega bi se morali boj zavedati.	'
Zbiranje industrijskih odpadkov., opravljajo člani podmladka RK ,na šolah, dohodek gre za dejavnost oiganizacije. Občasno zbirajo staro obutev in obleke, da bi lahko . priskočili na pomoč potrebnim,Jdi . prizadetim v naravnih nesrečah. Tako pestrega dela najbrž ne opravlja kakšna druga organizacija. Ob torn pa je treba poudariti, da prirejajo tečaje, predavanja in seminarje, iz nege bolnika, prve pomoči in pomoči v nesrečah in vojnah. Teden ježe za nami, ostaja pa delo, ki nikdar ne pojenja. Potrebe so velike, tega se zavedajo marljivi delavci Rdečega križat Tudi našo vsestransko pomoč morda pričakujejo. Ali smo voljni pomagati?
Seja občinske konference
ZSMS
Svojo redno sejo je imela Občinska konferenca ZSMS Moziije v petek, 8. 5. 1981. Pravzaprav se že opaža, da, nastopajo poletni meseci in tako je bila udeležba na seji najvišjega mladinskega organa izredno slaba, da ne rečemo porazna. Kljub temu so delegati svojo' sejo zastavili precej delovno.
Najprej so potrdili zaključni račun OK ZSMS za leto 1980, nato pa imenovali za podpredsednika OK ZSMS Moziije Matko Izidoga, ki bo do konca mandatnega obdobja v septembru zamenjeval predsednika, ki je odšel na služenje vojaškega roka. Konferenca je potrdila tudi nekatere druge spremembe v pred- " sedstvu OK in konferenci mladih delavcev.
Vsebinski del seje je bil namenjen vprašanju vključevanja mladih v delegatski sistem. Iz javne razprave v OĐ ZSMS in na seji pravzaprav ni bila Ugotovljenih kakih novih slabosti, ;ki na njih ne bi opozarjali že tudi,drugi faktorji v družbenopolitičnih skupnosti. Poudarjeno je bilo, da mladi morajo izkoriščati možnosti; ki'jih jim delegatski sistem nudi in se predvsem bolje povezovati z delegati. Posebno važnost so dali pomenu priprav na volitve v letu 1982 in pravilni ter dovolj množični
izbiri delegatov iz vrst mladih na teh volitvah.
Drugi vsebinski del je bil namenjen uveljavitvi Titove pobude o kolektivnem vodstvu tudi v OO ZSMS. S tem v zvezi so delegati sprejeli sklep o enoletni mandatni dobi z možnostjo ponovitve za predsednike in sekretaqe 00 ZSMS ter dveletni z možnostjo ponovitve za člane predsedstev 00 ZSMS. Novost je tudi odločitev, da bodo v bodoče volilno - programske konference 00 ZSMS v juniju, tako da bodo osnovne organizacije med drugim lažje evidentirale svoje kandidate za organe Občinske konference, ki opravlja svojo volilno - programsko konferenco v septembru. S tem želijo mladi uvesti določeno kontinuiteto in rednost v svoje delovanje in pa onemogčiti podvajanje funkcij v OO in OK ZSMS.
Na koncu je bilo govora še o aktualnih zadevah v mladinskih vrstah. Poudarek je bil dan prireditvam v maju - mesecu mladosti, organizaciji Srečanja mladine celjske regije in pa problemom v zvezi z evidentiranjem brigadirjev za mladinsko delovno brigado Slavko Šlander, ki bo v mesecu juliju odšla na republiško akcijo v Belo krajino.
TOMAŽ KRIŽNIK
Z veliko vnemo so
Gasilci na Rečici gra
O tem, da so se gasilci na Rečici odločili za gradnjo novega doma smo naše bralce že obvestili. Tudi to, da so pri delu zelo Zagnani je znano. Posebej pa velja poudariti, da so minule praznične dni proslavili delovno. Zbrali so se na gradbišču novega doma in naredili betonsko ploščo. Pomagali so mladi in stari, tako sicer ogromna površina plošče ni predstavljala posebnih težav. Gasilci imajo v tem, tako imenovanem udarniškem delu že kar dobre izkušnje, saj se že doslej ponašajo z 2000 opravljenimi prostovoljnimi urami. Pa še vse prevoze so opravili brezplačno. Kot je na Rečici že običajno, so stopili kar vsi skupaj, krajani, krajevna skupnost in še kdo. S tako prizadevnim osebnim delom bodo prištedili najmanj polovico predvidenih gmotnih sredstev in še dela bodo hitro napredovala, saj nameravajo že letos spraviti zgradbo pod streho.
J. P.
Gasilci zborovali
Iz dela 00 ZZtf NOV Mozirje
Pred nedavnim so se v Mozirju sestali člani občinskega odbora borcev tef prerešetali delo od februarske konference sem. Z delom predsedstva in komisij so bili zadovoljni, saj je potekalo po sprejetem načrtu. Sedaj, stojijo pred nalogo temeljite ocene delegatskih odnosov znotraj vseh organizacij borcev in v delegatskih bazah krajevnih skupnostih. Posebno pozornost so posvetili pripravam na akcijo NNNP in skrbno proučili delež borcev pri proslavah 40-letnice OF in vstaje. Precej časa so posvetili proučevanju skrbi zdravstvene službe in drugih SIS za hitrejše in bolj učinkovito reševanje socialno-zdravstvenih vprašanj borcev NOV. Med drugim so z zadovoljstvom ugotovili, da se je okrepilo delo organov njihove organizacije na
vseh ravneh in da je zelo uspešno sodelovanje z drugimi organizacijami ter organi. Boljše je tudi medsebojno obveščanje, kar je za uspešnejše delovanje borčevske organizacije izredno pomembno.
Ko so člani občinskega odbora prisluhnili poročilu o dejavnosti protisocialističnih sil na Kosovu, so te izgrede ostro obsodili, predvsem pa so smatrali za podlo razbijanja bratstva in enotnosti ob pomoči tujih in domačih sovražnih sil, ki jim ni po godu naša družbena ureditev. Pri tem so posebej opozorili na potrebno po budnosti, ko se v marsikaterih sredinah pojavljajo razni poskusi protidružbenega in proti-političnega delovanja.
VLADO KOŠIR
Iž obrtnega združenja
Izvršni odbor Obrtnega združenja Mozige, je na svoji seji v aprilu razpravljal o razvitju prapora združena, ki naj bi büo predvidoma v okyiru‘ občinskega praznika in zaključka športnih iger obrtnikov in pri, njih zaposlednih delavcev. Pra-pof,'"-.naj bi financirali nosilci obrti sarpi s simboličnim nakupom vgraviranih žebljičkov. Prav tako pa se ponudi sodelovanje pri razvitju pra-pojfa z nakupom spominskih trakov vsem delovnim organizacijam in skupnostim na območju občine, kakor tudi Obrtnim združenjem sosednjih občin.
jzvršni odbor je med drugim sprejel tuđi sklep, da se pri združenju ustanovi knjigovodski servis. Za realizacijo omenjenega sklepa je bil že objavljen razpis o zaposlitvi knjigovodje. Tako je servis pričel redno dejbvati s 1. 5. 1981. Knjigovodski servis, bo nudil naslednje usluge: vodenje poslovnih knjig v skladu z veljavnimi zakonskimi predpisi, sestavljanje mesečne davčne napovedi o obračunanem prometnem davku in pošiljanje le-te davčni upravi do 20. v mesecu za pretekli mesec, sestavljanje plačilne liste in dostavljanje . Regionalni zdravstveni skupnosti Mozirje do 10. v mesecu za pretekli mesec, - pisanje položnic in prenosnih nalogov za plačilo obveznosti do dobaviteljev in drugim, pisanje prijav in odjav za socialno zavarovanje, pisanje delovnih pogodb z delavci, pisanje vseh vrst
dopisov (ponudbe, reklamacije, itd.), sestavljanje davčne napovedi v predpisanem roku, opozaganje naročnika na eventuelne pomanjkljivosti na dostavljeni dokumentaciji, dogovaranje za tehnično izvedbo knjigovodskih storitev, ne pa tudi za vsebino listin, ohranjanje tajnosti zaupanih dokumentov; na vpogled se smejo dati le davčni upravi ter na podlagi sklepa sodišča ali drugega pristojnega organa tudi drugim, s tem, da se obvesti uporabnike, servis se obvezuje, da bo zaupane poslovne dokumente vodil vestno, natančno in strokovno.
Uporabniki pa se obvezujejo, da bodo dokumentacijo, redno dostavljali, odgovarjali za vsebino listin in sproti mesečno poravnavali usluge servisa.
V	aprilu je bil tudi zbor avtoprevoznikov, na katerem so razpravljali o pristopu v zadrugo „Avto-prevoz” Maribor. Vendar se do danes še ni pokazal interes za pristop k zadrugi, saj ni nihče izmed avtoprevoznikov podpisal pristopne izjave.
V	skladu z novim zakonom o cenah je Obrtno združenje Mozirje v sodelovanju z družbenim sektoijem že izdelalo samoupravni sporazum in pravilnik o oblikovanju cen za gostinske storitve. Samoupravni sporazumi ter enotni ceniki se bodo morali izdelati tudi za vse ostale dejavnosti, v kolikor bodo le-te želele povišati cene storitev.
V aprilu 1981 je bila redna letna konferenca Občinske gasilske zveze Mozirje. Konferenco je otvoril predsednik in pozdravil vse navzoče. Posebej je pozdravil predsednika SO Mozirje in hkrati predsednika SIS za varstvo pred požarom občine Mozirje Hinka Čopa, ki je zastopal še družbenopolitične oiganizacije. Konference se je udeležil tudi predsednik SIS za varstvo pred požarom občine Moziije Franjo Pajk. Po pozdravu prisotnih je predlagal enominutni molk v počastitev v lanskem letu umrlega člana nadzornega odbora Price Jurkota.
Iz poročil je bilo razbrati, da je na območju zveze 15 gasilskih društev, ki pokrivajo celotno območje občine, saj so v nekaterih KS po dva in celo tri gasilska društva. Le-ta so za gašenje požarov sorazmerno dobro opremljena, manjka pa še nekaj opreme za gašenje gozdnih požarov in za reševanje ob elementarnih nesrečah, ki se pa postopoma dopolnjuje. Tudi število požarov se v zadnjih letih ne veča, kar je vsaj delno pripisati preventivni gasilski službi. V p'oročilih in razpravi je bil znatno poudaijen pomen nenehnega strokovnega izobraževanja, kije mogoče s tečaji, predavanji, tekmovanji in drugo. Tako je nastopilo na ženskem tekmovanju 25. maja 1980 v Okonini, kar 18 tekmovalnih desetin, od tega ena ženska, na mladinskem in pionirskem tekmovanju 24.
Financiranje varstvo pred
avgusta 1980 v Grušovljah pa celo 25 desetin, od tega tri ženske. Prvič so v lanskem letu tekmovale tudi enote civilne zaščite 22. junija 1980 v Okonini. Vsa tekmovanja so lepo uspela, za solidne rezultate na tekmovanjih pa velja priznanje operativnim gasilcem, ki so pripravljali enote za tekmovanja.
Na predkongresnem tekmovanju GZ Slovenije v Ptuju in Celju sta nastopili ženska članska desetina GD Gorica ob Dreti in pionirska desetina GD Rečica ob Dreti. Prva je prejela za uspeh zlato, druga pa bronasto značko.
Med razpravo je udeležence konference pozdravil predsednik SO Mozirje in predsednik skupščine SIS za varstvo pred požarom Hinko Čop. Izrekel je priznanje vsem gasilcem in gasilkam, ki delajo na področju požarnega varstva. Posebej se je zahvalil tudi tistim operativnim desetinam, ki so sodelovale in reševale ob lanskih poplavah.
Med drugimi je tudi povdaril, da so gasilske organizacije pomemben člen naše družbene skupnosti na področju požarnega varstva. Konferenco je pozdravil tudi predsednik 10 samoupravne IS za varstvo pred požarom Franjo Pajk.
Po zaključni razpravi so delegati sprejeli še program dela in finačni načrt za leto 1981 ter nov statut Obč. GZ Mozirje.
H. F.
SIS za požarom
Finančni načrt SIS za varstvo pred požarom občine Mozige je za leto 1980 predvideval 1.749.729 din prihodkov in prav toliko odhodkov.
Osnovni vir financiranja požarnega varstva je sklenjeni sporazum z uporabniki v višini 0,3 % od bruto osebnih dohodkov. Za tiste, ki tega sporazuma niso podpisali, pa velja odlok, ki določa enako prispevno stopnjo. Prihodki iz tega naslova so znašali 1,557.835,55 din.
Pomemben vir financiranja predstavljajo prihodki od zavarovalnih premij, ki jih zavarovalna skupnost odstopa v višini 6 %. Ti prihodki so znašali 225.676,70 din. Ostali prihodki pa se nanašajo na prejete obresti v znesku 19,65 din.
Skupni prihodki so v letu 1980 znašali 1.783,531,90 din, kar je za 2 % več od planiranih.
Odhodki so büi v finančnem načrtu razporejeni na sredstva za zagotovitev poslovanja SIS za varstvo pred požarom in na odhodke za izvajanje neposrednega požarnega varstva.
Za funkcionalne izdatke, materialne stroške in stroške administracije, finančne in strokovne službe je bilo porabljeno 97.068,10 din. Za odplačilo kreditov, najetih v letih 1978 in ' 1979 je bilo potrebnih'165.088,45 din. Občinski gasilski zvezi Moziije so bila nakazana sredstva v višini 1.204:000,00 din za kritje potreb gasilskih društev v občini.
V skladu s statutom je bila izločena obvezna rezerva v znesku 89.176,60 din. Skupni dohodki SIS za varstvo pred požarom so znašali 1.555.333,15 din.
Neporabljena sredstva v znesku 228.198,75 din pa so po sklepu skupščine prenešena v prihodke leta 1981.
Komunalno podjetje Mozirje
objavlja
JA VNO LICITACIJO
1.	Osnovna sredstva
- bager Radoje Dakič 250, ZASTAVA 1500 TR - 2 x, peč za centralno kurjavo 150 ccal, elektročrpalka — 3 x
2.	Elektro-repro material
Spisek repro—elektro materiala bo podan na dan licitacije.
Licitacija bo 3. junija 1981 ob 10. uri v prostorih uprave podjetja.
Na licitaciji lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki vplačajo 10% od začetne cene licitiranega osnovnega sredstva oz. elektro-repro materiala pred pričetkom licitacije.
Zgoraj omenjena osnovna sredstva oz. elektro - repro material so na ogled na dan licitacije od 7. ure dalje.
Vse stroške prenosa in prometni davek plača kupec.
Vsa morebitna pojasnila dobite po telefonu (830—086).
13. maj-Dan varnosti
Naše službe varnosti praznujejo dan, ko so bile po nalogu Tita pred 36 leti ustanovljeni prvi odredi varnostnih enot v narodnoosvobodilni vojni. Pripadnikom milice in drugih organov varnosti želimo uspešno de-lo!
Naše bralce bodo zanimali nekateri podatki iz poročila komandirja postaje milice Mozige Bernarda Pe-tanjeka za skupščino občine.
Poročilo navaja, da so varnostne razmere v naši občini še vedno zadovoljive zahvaljujoč vsestranski dejavnosti subjektivnih sil in dobremu delovanju delavcev organov javne varnosti. Vodje varnosti okolišev so pri delu zelo tesno sodelovali z občani in oiganizacijami združenega dela. Dobro pa je bilo tudi sodelovanje v krajevnih skupnostih in drugih družbenih sredinah.
V letu 1980 so obravnavali 163 kaznivih dejanj, kar je za 54 primerov več kot v preteklem letu. Povzročeno škodo zaradi teh dejanj cenijo na 950.803 dinaije, od tega je večji del nastal na družbenem in manjši na zasebnem premoženju. Uspešnost pri odkrivanju prestopkov je za 8 % boljša od tiste v preteklem letu. Na področju gospodarskega kriminala je bilo 42 primerov več, kot v letu 1979. S tovrstnimi kaznivimi dejanji je bilo povzročenih 506.635 din škode. Tudi tokrat je znatno višja škoda v družbenem delu gospodarstva. Ce bi nas zanimala še zvrst kaznivih dejanj, potem je največ poneverb, sledita nedovoljena tigovina in ponarejanje listin. V tako imenovanem klasičnem kriminalu so raziskovali 113 primerov, ti so porastli napram letu 1979 za 15,2 %. Organi pregona
so bili pri razčiščevanju teh kaznivih dejani uspešnejši za 4,6 % kot v preteklem letu. Skupna gmotna škoda v navedenih primerih znaša 444.150 din. Največ je bilo navadnih tatvin, tem sledijo velike tatvine in vlomi. Slednji so med tovrstnimi dejanji najbolj porastli. Takšnemu stanj u botruje predvsem malomarnost, saj se mnogokje naravnost ponujajo dragi stroji in drugi predmeti tatovom, ko so slabo zavarovani. Večje tudi kršiteljev javnega reda in miru in sicer za 48 primerov. Mnogim takšnim izgredom je kriv alkohol. Slabi vozni pogoji na naših cestah in pomanjkanje ustreznih označb ovirajo promet. Kritično je tudi v samem Mozirju, kjer ni pločnika za pešce in tudi ne urejene avtobusne postaje. Tako je varnost pešcev ogrožena. Tudi bankine marsikje niso dobro, ali pa sploh, niso utrjene. Kljub vsemu je bil promet v letu 1980 dokaj urejen. Beležimo dve smrtni žrtvi manj kot v letu 1979, porastle pa so nesreče s težjimi telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč so zakrivili vozniki zaradi neprimerne hitrosti, tudi vinjenost je bila večkrat vzrok. Med povzročitelji je največ voznikov osebnih avtomobilov.
Seveda pa delajo miličniki veliko tudi na preprečevanju nesreč in vzgoji voznikov. Tako so opozorili 1760 oseb na prometne kršitve. To dejavnost bodo tudi v tekočem letu močno poudarili!
Delo miličnikov je res vsestransko, odgovorno in težavno. V okviru družbene samozaščite delujejo na vseh ravneh, prav zato jim občani popolnoma zaupajo. To medsebojno razumevanje pa bo tudi v bodoče rodilo uspehe.
Kako je s kulturnimi spomeniki?
Naša dolina je poznana tudi po mnogih in raznovrstnih kapelicah, ki so skoraj v vsakem večjem zaselku in so povezane z zgodovino kraja. Gradili so jih v različnih časovnih obdobjih, zato je njihova arhitektura tako različna. Prav raznovrstnost gradnje pa daje tem kapelicam še posebno zgodovinsko vrednost. Posebnost pri tem so t. i. „kužna znamenja“, ki so jih zgradili v točno določenem zgodovinskem obdobju s povsem določenim namenom.
Vsa ta zgodovinska vrednota pa ni vedno v ugled kraja in širšega področja. Že bežen obiskovalec naših krajev bo kmalu spoznal, da so objekti slabo vzdrževani. So pa tudi primeri, ko so posamezne kapelice res vzorno urejene, vendar je takih primerov bolj malo.
Vsiljuje se nam vprašanje, kdo je pravzaprav odgovoren za vzdrževanje kapel. To vprašanje se nam vsiljuje zaradi tega, ker ni dejansko nikogar, ki bi bil direktno zadolžen za vzdrževanje. Vzdrževanje pa je v današnjem času drago, saj so ta dela zelo zahtevna. Poleg zidarskih in pleskarskih del so najpomembnejša restavratorska dela. Delo restavratorjev pri vzdrževanju fresk pa je najdražje. Pri sedanjem stanju cen gradbenih materialov in stroitev znaša vrednost obnovitvenih del že cca 30.000,00 dinarjev.
Če poiskušamo najti odgovorne za vzdrževanje, potem jih bomo našli najprej v krajanih tistega območja, kjer je spomenik. Težava nastopi v primeru, če je to naselje ali zaselek majhen, ali če je v enem kraju več takih objektov. V tem primeru krajani ne morajo zbrati dovolj sredstev za obnovitvena dela in bi sc morala v tako akcijo vključiti še naslednja dva dejavnika. Prva je Kulturna skupnost občine MOzirje, ki med drugim zbira tudi sredstva za obnovo kulturnih spomenikov, med katere spadajo tudi kapele. Drugi dejavnik je Krajevna skupnost, ki bi tudi morala nameniti del sredstev za vzdrževanje takih objektov.
Prav bi bilo, da bi bile akcije obnove in vzdrževanja kapel med temi dejavniki usklajene, ker bi na ta način hitreje dosegli cilj, pa tudi zbiranje sredstev bi bilo lažje.	JOŽE MUTEC
Steklina -
Odgovor na delegatsko vprašanje KS Luče:
Kmetje v KS Luče so zaskrbljeni glede stekline; zanima jih ali se steklina prenaša samo preko živali z neposrednim kontaktom in če je nevarna tudi paša. Mnenja so, da so občani, predvsem kmetje, ki imajo živino na pašnikih premalo obveščeni o tej bolezni.
Odgovor: Steklina je bolezen vseh toplokrvnih živali in seveda tudi ljudi. Povzroča jo virus, ki se prenaša praviloma z ugrizom stekle živali in se vedno konča s smrtjo obolelega človeka ali živali. Virus stekline je izven organizma gostitelja slabo odporen, tako da ga sončni žarki uničijo že po preteku 10 minut. Dalj časa ostane nevaren v truplih za steklino poginulih živali. Virus je nevrotropen, to se pravi, da se v organizumu veže na živčne končiče, ter se razmnožuje in potuje po živčevju. Bolezenska znamenja pri živali in pri človeku se pojavijo takrat, ko virus prispe do možgan in v njih ustvari specifične vnetne spremembe možganskega tkiva.
V	tem stadiju bolezni se pojavijo tudi vidna znamenja bolezni, to so strah, agresivnost sicer mirnih živali, potrtost, beganje, slinjenje, otežkočeno požiranje; V kasnejšem stadiji! bolezni pa so prisotni predvsem znaki paraliz določenih organov telesa kot so: požiralnika, spodnje čeljusti, okončin itd. Od pojava bolezenskih znakov pa do pogina živali preteče najdlje 7 dni. Sama inkubacija, (to je čas od vnosa virusa v organizem pa do pojava znakov bolezni), pa je različno dolga, ter zavisi od mesta ugriza. Najkrajša inkubacija je 14 dni, najdaljša pa naj bi bila 90 dni in celo dlje.
V	občini Mozige imamo opraviti z tako imenovano silvatično ali gozdno steklino. To pomeni, da za steklino pri nas obolevajo pretežno gozdne živali, predvsem lisice. Z namenom, da se prepreči prehod stekline na domače živali, je Izvršni svet Skupščine občine Mozirje v letu 1978 sprejel Odredbo o ukrepih za zatiranje, preprečevanje in izkoreninjenje stekline pri živalih (Uradni list SRS, št. 29/78), ki določa: priporo psov in mačk, obvezno zaščitno cepljenje psov, ko ti dopolnijo starost 4 mesece, določa pokančava-i\je necepljenih in neregistriranih psov, potepuških psov in mačk in navedenih živali tistih posestnikov, ki ne upoštevajo predpisane pripore.
Natančnejše ukrepe v borbi proti steklini pa določa Pravilnik o ukrepih za zatiranje stekline pri živalih, kije izšel v Uradnem listu SFRJ, št. 34/80.
Na podlagi 51. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi je Izvršni svet Skupščine občine Mozige sprejel Odredbo o preventivnih ukrepih in diagnostičnih ter drugih preiskavah živali na območju občine Mozige v letu 1981 (Uradni list SRS, št. 9/81).
7. člen citirane Odredbe določa glede pašnih živali, da morajo biti cepljene proti steklini 20 dni pred izgonom na pašo, če se bodo pasle brez nadzorstva. Paša brez nadzorstva je mišljena „paša živali brez pastirja“ na pašnikih, ki so oddaljeni od naselja.
Paša domačih živali ob naselju ali v bližini kmetijskega gospodarstva, se na podlagi navodil Republiškega komiteja za kmetijstvo ne šteje za pašo brez nadzorstva, ker jo lahko nadzira človek ali pa se lahko ustrezno zavaruje z električnim pastirjem.	......
S tem v zvezi je cepljenje proti stklini obvezno le za živali, ki se bodo pasle na planini brez pastiga in se tudi stroški cepljenja za te živali krijejo iz sredstev posebnega računa za zdravstveno varstvo živali proračuna občine Mozirje.	....	, „
Možno je cepljenje proti steklini tudi pašnih živali, ki se bodo pasle v bližini naselij ali gospodarstev.	......
To cepljenje bo Savinjsko-Šaleška veterinarska postaja Mozige opraviUa na željo lastnika, ki tudi plača stroške cepljenja. Prenos stekline z samo pašo, to se pravi z uživanjem hrane, obrizgane s slino stekle živali, pa je praktično nemogoče ali vsaj maloverjetno.	EDVARD SRIBAR,
dipl. vet.
4 EZn NOVICE

★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
★
•ir
★
★
★
★
★
i
Ob 40 -letnici OF povsod slovesno
Kako so naši občani proslavljali jubilej slovenske organiza-. ege, kije uspela združiti vse napredne sile naroda v skupen osvobodilni boj, kaže na visoko zavest naših ljudi. V vseh krajevnih skupnostih je bilo skrbno pripravljeno praznovanje, na pro stavah pa so med drugim tudi podeljevali bronasta odličja OF. Kar povsod so pripravili kulturni del prireditve mladi in najmlajši.
Naši dopisniki so iz nekaterih krajev poročali podrobnosti ali pa poslali posnetke s prireditev.
.»(*-»(-*(-*(*+++-*<-»<**-*+-*-*-***-*<-K*-*****-***-* ■**+**-**-*<*-*-**-*<*
Osrednja proslava v Mozirju
Ob 40-ktnici OF so v Mozirju pripravili v okviru Občinske
Značke
mer
konference SZDL osrednjo občinsko proslavo v kulturnem domu. Kulturni del sporeda je prevzelo Prosvetno društvo Mozirje. Tako je v glasbeno recita-cijskem delu sodeloval pevski zbor pod vodstvom Antona Acmana, Kajuhove in pesmi drugih partizanskih pesnikov so recitirali člani recitacijske skupine, prireditev pa je povezovala Milena Blagojevič. Na proslavi so podelili priznanja Osvobodilne fronte (srebrne značke), odličja sindikatov in državna odlikovanja.
Osrednja točka proslave je bil slavnostni govor člana predsedstva SRS in nekdanjega okrožnega sekretaija OF Toneta Boleta. V svojem govoru je Tone Bole opisal razmere v začetku druge svetovne vojne, ko je razpadla stara Jugoslavija. Orisal je zelo izčrpno zgodovino OF od njenega nastanka do danes. Posebej je pri tem poudaril uspešno prizadevanje te vseslovenske organizacije v osvobodilnem boju in njen končni uspeh, ki je bil kronan z zmago boja proti fašizmu in z osvoboditvijo naše domovine. Razmere v naši dolini so bile takrat ob neposredni grožnji druge svetovne vojne za delovnega človeka zelo težke. Posebej še zato, ker tod ni bilo organiziranih delavskih množic in tako' tudi ne organiziranega delavskega gibanja. V takih razmerah je seveda bilo delo predvojnih komunistov izredno tež-
ko. Ko je orisal naše razmere je med drugim dejal: „Na današnji svečani seji smo dolžni poudariti pomen društev in skupin, ki so v tej dolini že generacije pred vojno gojile domovinska čustva in oblikovala patriotsko zavest savinjskega človeka. Visoki zgodovinski življenski jubileji sokolskih, gasilskih in planinskih društev, čitalnic v krajih ob Savinji in Dreti, ki so imele v programih svojega delovanja tudi utrjevanja ljubezni do domovine — pa pričajo in pojasnjujejo od kod in kako so se porajale silnice, ki so v usodnih dneh koncem leta 1941 zagibale doli-V vseljudsko ustajo. Dana-svečanost je prilika, da pravilno presodimo takratne dogodke in odstranimo misel kakor da je vse potekalo samo od sebe, kakor kadar vsplamti in zagori požar v presušenem gozdu.
Res je, da so prek noči udarile na dan nova, stoletja dušena in zatajevana nacionalna in patriotska čustva Savinjčanov v tistem času. Vendar naš boj za svobodo ni bilo spontano giba-




Državna odlikovanja je predal Hinko Čop
Prizor z osrednje proslave v Mozirju. Na sliki pevski zbor, govornik Tone Bole in povezovalka Milena Blagojevič.
Proslava v Solčavi
Srebrne znake sindikata je izročil Andrej Kranjc
nje. Partizani in politični delavci tistih usodnih let po vaseh in zaselkih, se s ponosom spomnijo in vedo koliko politično organizacijskih priprav, akcij in žrtev je bilo potrebnih, da seje ljudska vstaja razplamtela od mozirskih planin do Dobrovelj, od Gore oljke- do Raduhe in Ojstrice.” V nadaljevanju je Tone Bole podčrtal pomen osvobojenega ozemlja v Gornji Savinjski dolini, ustanavljanje organov ljudske oblasti in pričetek vseh vrst kulturnih in družbenih dejavnosti v pogojih bližajoče se nove Jugoslavije. Ob zaključku svojega govora je govornik orisal trenutne gospodarske in druge težave, ki nas tarejo. Ob tem je poudaril, da bodo potrebni veliki in odločni napori za rešitev vseh skrbi, ki so se zgrnile nad nami. Zavestno in požrtvovalno delo je izhod iz gospodarskih težav, bratstvo in enotnost pa predstavljata jamstvo za dobro sožitje naših narodov in narodnosti v Jugoslaviji.
Posebno navdušeno so navzoči pozdravili prihod lokalne štafete mladosti in z dolgim ploskanjem soglašali s pozdravom predsedstvu socialistične federativne republike Jugoslavije.
V nedeljo, dan pred 40 obletnico OF, je bilo v Solčavi zopet živahno. KK SZDL in ZZB NOV Solčava sta s pomočjo učencev osnovne šole in vrtca v Solčavi organizirala proslavo 40 obletnice OF.
ZZB NOV Solčava je pa odkrila spominska obeležja padlim partizanöm na področju KS Solčava, ki jih do sedaj še niso imeli.
Ošep Stanko—Bevšek, je pozdravil vse navzoče in goste: Delegacijo Osrednjega odboia Koroških partizanov, iz Ljubljane, delegacijo Področnega odbora Koroških partizanov iz Ljubljane, delegacijo ZZB NOV Mežica—Prevalje, delegacijo Področnega odbora Koroških partizanov iz Raven na Koroškem in predstavnike družbenopolitičnih organizacij iž Mozirja. Zatem je Helena Herletova orisala nastanek in pomen OF od ustanovitve do danes.
Proslava je potekala v prisrčnem vzdušju, ko so nastopali najmlajši iz vrtca. Tudi osnovnošolci so prikazali nekaj kratkih prizorov iz časov NOB in deklamirali nekaj deklamacij. Partizanska pisateljica Vida Brest je povedala par svojih pesmi, ki so nastale prav tu v naših krajih. Med vojno se je namreč veliko zadrževala tukaj. Proslavo so popestrile tudi Kar-lijeve citre.
Krajevna konferenca SZDL Solčava, je ob tej priliki podelila tudi bronaste značke OF.
Spominska obeležja pa pričajo o smrti partizanov: Ciril PODBREŽNIK, roj. 5. 7. 1925 v Solčavi. Bil obveščevalec XIII. SNUB. Pri izvrševanju te službe je padel 24. 1. 1945 pri Gasilskem domu v Solčavi.
Mihael PLESNIK, roj. 28. 9. 1894 v Solčavi. S partizani je
sodeloval od leta 1942 kot obveščevalec. Nemci so ga ubili v bližini njegovega doma 15. 7. 1944 v Logarski dolini.
Borci so položili vence k novim obeležjem padlim med osvobodilno vojno v Solčavi.
Za prizadevno družbeno delo so bile v okviru pro slav 40-letnice OF po krajevnih skupnostih podeljene bronaste značke OF. Dobili so jih:
v Mozirju - Milan Sepec, Vlado Parežnik, Ludvik Es, Rado Rakun, Bojan Karče, Franc Cesar, Marta Žagar in Marko Purnat.
V	Solčavi - Anton Iko-vic, Helena Herle in Jože Klemenšek.
V	Nazarjah - Anton Bitenc
V Šmartnem ob Dreti -Ana Bric, Stanko Cajner in
Osnovna strelska organizacija.
Na Ljubnem — Alojz Ko-pušar, Jože Podbrežnik, Jvah Ermenc, Anton Benda, Smu-čarski-skakalni klub, Gasilsko društvo Okonina in Odbojkarski klub
V	Gornjem gradu -Anton Zagožen, Ivan Ugov-šek, Franček Pahovnik in Lovska družina
V	Bočni — Jože Čeplak in Vlado Strmšek
Na Rečici — Franc Go-miršek, Franc Zvir, Matija Petrin, Janez Žunter in Silvo Zdolšek
Iskreno čestitamo!
Ciril KLEMENŠEK, roj. 10. 3. 1911 v Solčavi. S partizani sodeloval kot obveščevalec od jeseni 1942 leta do 26. 8. 1944 ko so ga ustrelili Nemci v Logarski dolini.
Janez PODBREGAR iz Luč ob Savinji, roj. 1912 leta, padel blizu Rogovilca v Solčavi 23. 1. 1945.
Jože GUMENJAK - Bole, roj. v Predvojah pri Domžalah. V NOV je stopil 1942 leta. Bil načelnik VOS-a pri PK KPS za Štajersko. Padel 8. 4. 1944 pri Rogovilcu,
Alojz VRESK, roj. 5. 7. 1907 v Trbovljah. V NOV stopil že julij a 1941. Bil namestnik komandanta I. Koroškega bataljona in odgovoren za politično delo v Solčavi.
Janez VONČINA - Džoni, roj. v Idriji. Bil je v VDV za Koroško kot obveščevalni oficir. Padel 13. 12. 1944 pri Zavrečki trati.
Proslava na Ljubnem. Na sliki so ženski pevski zbor, mladinke in mladinci. Govoril je Jože Prilan.
Strelci počastili 0F
il
Osnovna strelska organizacija „Kajuh” Mozirje je pripravila na občinskem stelišču v Mozirju strelsko tekmovanje z malokalibersko puško. Udeležilo se ga je 9 ekip s 36 strelci iz območja Mozirja. Na prvo drugo mesto sta se uvrstili prva in druga ekipa strelske organizacije Kajuh, medtem ko so tretje mesto osvojili strelci Osnovne organizacije rezervnih vojaških starešin iz Mozirja. Med posamezniki pa so bili uspešni Stanko Luksa, Drago Poličnik in Rudi Hudolin, vsi iz Mozirja.
občinsko strelsko tekmovanje‘z vo-
jaško puško. Pokroviteljsko jej prevzela Občinska konferenca ZRVS
V počastitev Dneva zmage je bilo na strelišču v Šmartnem ob Dreti
Mozirje. Od 22 ekip, ki so tekmovale je osvojila 1. mesto Osnovna strelska organizacija Solčavi, 2. Ljubno in 3. mesto „Kajuh” iz Mozirja. Med posamezniki pa je pripadlo prvo mesto Maksu Juvanu z Ljubnega, 2. Jožetu Debetu iz Solčave in 3. Alojzu Skoku iz Šmartnega ob Dreti. Prve ekipe so bile nagrajene s pokali, druge in tretje pa so prejele diplomo. Posamezni strelci so dobili medalje in diplome.
TONE mODRIJANČIČ
Najmlajši „vojaki” na odru v Solčavi
Občane obveščamo, da bo v času od 28. maja do 3. junija 1981 v naši občini radiofotografiranje, ki je obvezno za vse občane starejše od 39 let. Vsi ti bodo posebej obveščeni.
Napovedan ukrep ima namen odkrivati obolenja na pljučih in srcu, zato ga je treba pojmovati kot posebno družbeno skrb za zdravje občanov. Potrebno je torej ravnati, kot bo sporočeno na obvestilih!
E32E3 NOVICE 5
0 partizanskem šolstvu
V Moziiju se je sestalo predsedstvo Odbora skupnosti vojaškega šolstva NOV TOS. Obravnavalo je nekatere najvažnejše naloge s katerimi se nekdanji vojaški šolniki srečujejo. Za naše območje je dejavnost tega odbora izredno pomembna, saj je bila podoficirska šola za Štajersko prav v naši dolini oziroma je tu doživela največji razmah. Imela je pet področij delovanja kot so ga imele tudi druge partizanske vojaške šole.
V okviru ZZB Mozirje deluje že
"1
10 let pododbor "2a vojaško šolstvo IV. operativne cone. Predsedstvo je med drugim obravnavalo tudi stanje okoli zbranega zgodovinskega gradiva o partizanskem šolstvu. Ugotovili so, da je prav za Štajerske šole največ ohranjenega in skrbno zbranega slikovnega ter dragega gradiva. Žal pa so le redko ohranjeni učbeniki, ki so
jih v glavpem pisali za oficirske šole glavnega štaba. Razpolagajo tudi s seznami udeležencev, so sicer v glavnem-nepopolnimi, le za en sam tečaj imajo popoln seznam. Iz ohranjenega gradiva bodo črpali podatke za monografij o o voj aškem šolstvu.
V	naši dolini so pred 6 Jeti odkrili ploščo na hiši v Pobrežju, kjer je delovala podoficirska šola IV. operativne cone.
Predsedstvo je sklenilo imenovati posebne odbore za partizansko vojaško šolstvo v okviru posameznih vojaških območij. Tako bo odbor za IV. operativno cono_ sestavljen iz generala Bojana Škrka, Franca Habata, Branka Blenkuša in Milana Skoka.
V	nadaljevanju so sklepali o porazdelitvi zbranega gradiva med muzeje v Sloveniji. Pri tem bodo upoštevali tudi srednjo vojaško šolo v Ljubljani.
71
CII
% i
sni
. Planinsko društvo v Moziiju ima zelo bogato zgodovino. Koncem preteklega stoletja je v času najhujšega narodnostnega zatiranja Fran Kocbek prav v Moziiju ustanovil Savinjsko podružnico SPD. Dejavnost planincev je bila takrat izrazito narodnoobrambna. Zaradi izredno- lepe planinske krajine je društvo pridobilo veliko prijateljev in marljivih sodelavcev. Po osvoboditvi pa so ponovno v Moziiju ustanovili Planinsko društvo, saj se je v prejšnji državi Savinjska podružnica preselila v Celje.
Pred nedavnim so mozirski planinci polagali obračun za delo v letih 1979 in 1980. Na prejšnjem občnem zboru so si zadeli obsežne in zahtevne naloge, zato so tokrat z veseljem ugotovili, da so vse uspešno opravili in da so še marsikaj postorili česar niso načrtovali.
Dejavnost društva je bila v glavnem v znamenju ljubezni do
planin, saj so v številnih pohodih in tudi sicer dokazali svojo delovno vnemo. Ob tem niso pozabili na izobraževanje svojega članstva. Pripravili so zanimiva predavanja za katere že kar velja pravilo, da so vedno dobro obiskani Tudi smučarska tekmovanja so bila uspešna, ob tem^pa niso zanemarili štafete mladosti, ki začenja svojo pot za našo občino pod Okrešljem.
Sodelovali so tudi v pohodu ob žici partizanske Ljubljane, udeležili so se spominskega pohoda na Travnik. Zelo uspešni so bili v pripravah pohoda v Matkov škaf. Če bi hoteli naštevati podrobnosti iz njihove plodne dejavnosti, bi potrebovali kar precej prostora. Skratka, lahko trdimo, da je bila v preteklih dveh letih dejavnost Planinskega društva Moziqe zelo uspešna in plodna, kar daje zagotovilo, da bo planinstvo tudi v bodoče doživljalo svoj vzpon.
Radioamaterske akcije na šolah
Letošnje radioamaterske akcije „Pomlad na radijskih valovih” na osnovnih šolah Moziiju in Gornji grad so bile vsebinsko vključene' v proslavljanje in počastitev 40-letnice ustanovitve OF ter vstaje naših narodov. Sredi aprila so člani Radiokluba Moziije v sodelovanju z amaterji koroških klubov najprej preko ultra-kratkih valov za dobro uro povezali osnovni šoli Vuzenica in Moziije, teden dni zatem pa šoli Šmartno pri Slovenj gradcu ter Gornji grad. V obeh programih so učenci sodelujočih šol uvodoma predstavili svoje šole in kraje, nato pa so se tekmovalne ekipe pomerile v poznavanju zgodovine NOB. Ob prvem srečanju je zmagala ekipa osnovne šole Moziije pred Vuzeni-cq, ob drugem pa je osvojila gornjegrajska ekipa dve točki več kot njihovi vrstniki v Šmartnem. Obe akciji sta zelo uspešno vodili operaterki oz. učenki Damjana Tisnikar in Nevenka Žehelj, ki sta skupaj s še dvanajstimi pi oniiji oz. mladinci letos uspešno opravili radioopera-terski tečaj. Mentor tekmovalne ekipe v Moziiju je bil Zdravko Novak, v Gornjem gradu pa Mira Skok. Ob teh srečanjih na radioamaterskih
valovih so vse sodelujoče šole izrazile želje po na-
Med oddajo v osnovni šoli v Mozirju
daljnjem sodelovanju, izme- -njana so bila tudi vabila za medsebojne obiske \ičencv ter prosvetnih delavcev.
V akcijo so se s pozdravi In čestitkami zmagovalnim ekipam vključile tdi druge radioamaterske postaje, med njimi tudi postaja Zveze radioamaterjev Slovenije. Učenci in učitelji mozirske šole pa so iskreno čestitali vsem prisotnim na osnovni šoli v Vuzenici, ki je letos prejela Žagarjevo nagrado.
LUDVIK ES
Člani predsedstva Odbora skupnosti vojaškega šolstva NOV v Savinjskem gaju v Mozirju
Na Travnik
Ob 40-letnici ustanovitve OF in osvobidilnega boja slovenskega naroda sta pripravila Planinsko društvo in OO ZB NOV Ljubno planinski pohod na Travnik. V okviru tega pohoda je bila proslava pri javki „Tratnik - Drgovnik”.
Pohod, ki so ga vodili planinci, je potekal z Ijubnega preko Rastk, spomenika pod Rabonom, Tratnika, spomenika na Vahti, Mrzlih vod do partizanske bolnišnice „Celje”. Dalje je pohodnike vodila pot do Antejevega bivaka na Travniku, preko Robnikove planine, Gruntov do Robnika in nazaj preko Rastk na Ljubno.
Pohod na Travnik sodi v vrsto tistih prireditev, ki opozarjajo na borbeno preteklost našega naroda V osvobodilni vojni.
Za vse udeležence je Planinsko društvo Ljubno izdalo lepo pripravljen prospekt v katerem je opisana tudi partizanska bolnišnica „Celje” kot sledi:
„Tam v težko dostopnem lesovju, izpresekanim z ozkimi soteskami in nametanim skalovjem, pod bazaltni-mi stenami uglaslega ognjenika Komna so borci 14. divizije, ob prihodu na Štajersko, postavili eno
prvih partizanskih bolnišnic v tem predelu.
Partizanska bolnišnica „Celje” je stala na Tratnikovi parceli, ki je na vzhodnem delu TRAVNIKA (1637 ni), na višini okoli 1200 m. Prostor kjer je bolnišnica, je bil izsekan v pravokotniku 60 x 40 m v položnem pobočju. Ves prostor okoli bolnišnice je bil močno zaraščen s smrekami. Na obeh straneh tečeta hudournika izpod Travnika.
Graditi so jo začeli spomladi 1944. Graditelji os prišli konec marca z Dolenjske. Z njimi je prišel na Štajersko tudi komandant Dušan Kveder - Tomaž. Vodilno osebje, ki je bilo pri gradnji: upravnik bolnišnice dr. Peter Držaj (padel 1945 v Črešnicah na Moravškem), politkomisar Oblak - Sime in intendant Polde Travner z Gomilskega. Upravniki so bili: dr. Peter Držaj, dr. Krasnik Virgil, dr. Dušan Šober (oba preživela vojno) in dr. Robert Kukovec, ki je pisal tudi dnevnik do 12. marca 1945.
Bolnišnica je imela ob polni kapa-_ citeti 17 članov zdravniškega in ’ strežnega osebja. V bolnišnici Celje in zasilnem podstrešku seje zdravilo preko 300 borcev.”
Pevska revija v Nazarjah
V naši dolini je še vedno veliko število ljubiteljev narodne pesmi, ljudi, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s petjem, žrtvujejo svoj prosti čas za vaje in nastope — za vse to smo dobili ponovno potrditev na reviji pevskih zborov občine Mozirje, kije bila v nedeljo, 26. aprila v delavskem domu v Nazarjah, pod pokroviteljstvom Zveze kulturnih organizacij občine Mozirje inv organizaciji domačega prosvetnega društva „JELKA" . ’
Dobro uro pred pričetkom so se začeli zbirati zbori iz vseh krajev naše doline — vseh je bilo devet s skupaj 220 nastopajočimi. Revija je bila organizirana v počastitev 40-let-nice ustanovitve OF in Praznika dela. O pomenu obeh dogodkov je spregovoril predsednik OSZS Mozirje Kranjc Andrej. Kot prvi se je predstavil nabito polni dvorani mešani zbor iz Moziija, za njim pa so se zvrstili še zbori iz Nove Štifte,
Bočne (2), Luč, Ljubnega ob Savinji (2), Rečice ob Savinji in Šmihela nad Mozirjem. Vsak zbor je zapel tri pesmi in poldruga ura je kar prehitro minila. Kot zadnji so nastopili gostje, moški pevski zbor „Janko Vincenc-Harkov” iz Radelj ob Dravi. Zbor nosi ime našega rojaka, narodnega heroja in že vrsto let goji prijateljske stike z zbori iz naše občine. Zapeli so tri pesmi, s katerimi so tako navdušili poslušalce, da so morali dodatno zapeti še dve pesmi. Upamo, da jih bomo spet kmalu lahko pozdravili v naši sredini.
Po končani reviji je bil posvet vseh zborovodij, na katerem je bilo kritično ocenjeno preteklo delo. Zaključek je bil enoten - zanimanje za našo narodno in borbeno pesem je v porastu. Za to sta dokaz tako število nastopajočih kot tudi število poslušalcev, ki so napolnili dvorano delavskega doma v Nazatjah.
J.
■ d
IId
nhkicii
Na pobudo sindikalne organizacije nekaterih delovnih skupnosti družbenih dejavnosti občine Cajeti-na so njihove delavke v začetku maja obiskale našo občino. V obdobju šestih let od podpisa listine o pobratenju med občinama Moziije. in Čajetinaje bilo to prvič, da nas je obiskala večja skupina žena.
Želeli smo, da bi bilo njihovo dvodnevno bivanje pri nas prijetno in da bi si v tem kratkem času lahko ogledale čimveč. Prav tako smo želeli, da bi gostje ne le spoznale našo dolino, ampak tudi navezale , prijateljske vezi z našimi občani.
Tako jih je 16 družin iz Mozirja sprejelo na prenočevanje ter jim nudilo gostoljubje.
V čudovitem pomladnem vremenu so si ogledale Savinjski gaj, Logarsko dolino s slapom Rinka ter naš najbolj urejen kraj Luče ob Savinji. Prisrčno so jih sprejeli v delovni organizaciji Elkroj, kjer so jinr pokazali proizvodni proces in delovne prostore. Ogledale so si tudi razstavljene predmete v zakladnici v Radmirju.
Ves čas bivanja pri nas so izražale neprikrito navdušenje nad lepotami naše doline, urejenosti naselij in cvetjem.
Zadovoljni smo bili tudi mi, saj so nam njihove prisrčne besede zahvale ob slovesu in neštetokrat ponovljeno povabilo, naj jih obiščemo povedale, da so iz naše občine odhajale zadovoljne.
REZIKA PLAZNIK
S %#!§*!	n	Sl I
1 (g 1 vBml«	U	O g
s		
H n e »
ra! £171 MS 8
1 S
1WBI
Savijski gaj na obrežju Savinje v Moziiju letos znova navdušuje s svojim cvetnim razkošjem. Razcve-
pomembno prvino. Vse bolj namreč postaja kraj kjer se enotnost in solidarnost kažeta v najlepši luči. V M gaju svoje korenine že poganja bratstvo naših narodov in narodnostL Prvi so zlatiborske smrekice posadili predstavniki bratske občine Čajeti-na. Njim so prejšnji mesec sledili železarji iz Zenice, ki so gaj obogatili z omorikami, v prazničnih dneh pa so Gornjo Savinjsko dolino obiskale kmečke žene iz vasi Bošnjani v srbski občini Varvarin in so v gaju posadile 88 vrtnic. Takšnih pobud je se več. Z njihovim smotrnim uresničenjem, z izpolnitvijo drugih načrtov, predvsem pa z doslej potrjeno marljivostjo in solidarnostjo slovenskih vrtnarjev, bo gaj v prihodnje zagotovo še lepši in sprehod med njegovimi gredicami vedno znova posebno doživetje.
Že doslej namreč za njegovo čudovito podobo poleg domačega vrtnarja Jožeta Skornška prizadevno skrbijo številni slovenski vrtnarji in vrtnarske organizacije. Veliko prostovoljnih delovnih ur so pri urejanju prostora ob Savinji opravili krajani Mozirja in okolice, pa tudi zanimanje vrtnarjev iz Nizozemske, Belgije, Zahodne Nemčije in iz dru-gih držav še ni pojenjalo.
Janez Žager, ki že nekaj let vodi odbor za urejanje Savinjskega gaja nadvse požrtvovalno in uspešno
teli so se tisoči tulipanov, podobo parka slovenskih vrtnarjev pa dopolnjujejo dišeče hijacinte, okrasne grmovnice in še kaj.
Se nekaj ne smemo pozabiti. Gaj iz dneva v dan pridobiva novo,
Upravijalci gaja letos poudarjajo, da v njem pravzaprav ni ničesar novega. Večino časa in naporov pomladanskih dni so namreč namenili odpravljanju posledic uničujoč jesenske poplave, ki tudi gaju ni ■» prizanesla, načrtovane dopolnitve pa bodo opravili v prihodnje. Lepe Vtise bodo obiskovalcem gaja popestrili še člani društva za varstvo in vzgojo ptic Kalin, ki ob svojem domu pripravljajo razstavo ptic pevk v naravi. Obisk Savinjskega gaja torej ne bo izguba časa, pač pa prijetno in koristno doživetje.
J. P.
Pomagajte pri zbiranju gradiva
Poročali smo že o tem, da je pri Občinskem komiteju ZKŠ posebna komisija zadolžena za priprave in delo na zgodovinskem opisu delavskega gibanja v’naši dolini. Našim bralcem je tudi znano, daje v okviru kulturne skupnosti naše občine osnovan arhiv, ki zbira gradivo iz vseh obdobij naše zgodovine. Tu gre za najrazličnejše tiskane vire, listine, slike, stare časopise in podobno. Vse to služi proučevanju zgodovine. Lahko se pohvalimo, da ljudje po svojih močeh pomagajo pri odkrivanju raznih zanimivih virov, ki osvetljujejo razne dogodke naše preteklosti pred drugo svetovno vojno in v času osvobodilnega boja. Vemo, daje mnogo tega še marsikje zavrže-
nega ali pa shranjenega. Seveda je tako odtegnjeno proučevanju in tudi javnosti. Mi pa želimo, da bi ta dragocena gradiva bila na vpogled vsakomur, ki ga to zanima. Zato prosimo vse občane, da nam pri tem pomagajo, kajti s tem bomo ohranili našim potomcem dragocene vire kulturne in narodnostne zgodovine.
Hvaležni bomo č boste o raznih , dogodkih za katere menite, da jih lahko opišete, obvestili naše uredništvo. Tudi ustni viri so izredno zanimivi, pa bi jih zato želeli ohraniti. Če imate slikovno gradivo, pa ga ne želite pogrešiti, potem nam dovolite, da to preslikamo. Premislite in pomagajte nam!
Na kontrolni točki so nudili prvo pomoč
Znanje in spretnost
V Mozirju je bilo občinsko tekmovanje osnovnošolcev o znanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Skrb za potek je bila naložena posebni komisiji, kije delo 'odlično opravila. Vsaka od osnovnih šol naše doline je določila po dve pet članski ekjpi. Izbor so opravili na tekmovanjih posameznih Osnovnih šol.
Nasploh se lahko trdi, da so udeleženci pokazali veliko
firetnosti in dobro znanje spodročja LO in DS. Pomirili so se na zahtevni 5 300 m dolgi progi. Preizkusili so svoje sposobnosti v streljanju z zračno puško na občinskem strelišču. Temelj znanja mladih tekmovalcev pa je seveda orientacija in
topografija. Te-naloge so reševali na eni izmed kontrolnih' točk.
Seveda tudi ni šlo brez znanja zgodovine osvobodilnega boja v naši.. dolini. Preizkus pa so opravili tudi iz protioklepne, protidesantne in protizračne obrambe. Odlično znanje so pokazali pri nudenju prve pomoči ter poznavanju orožja.
Sklepni uspehi so pokazali, da so med posameznimi ekipami le male razlike. Najboljše od njih so prejele pokal v trajno last, ostale pa diplome in pismena priznanja. Dve prvi; mesti sta osvojili ekipi mozirske 8-letke, zato bosta poslani na regijsko tekmovanje. Za njima so se izmenično uvrstile ekipe Luč, Ljubnega in Gornjega grada.	J. P.

Skupina iz Cajetine v Savinjskem gaju
Občane vabimo k ogledu razstave Vstaja 1941 na celjskem območju, ki bo odprta od 23. do 29. maja t. I. v prostorih delavskega doma v Nazarjah. Pripravil jo je Muzej revolucije iz Celja. Gre za pregled dogodkov v zvezi z vstajo na celotnem celjskem območju in zajema torej tudi dogodke iz naše doline.
6		'S/4L	NOVICI
Številka 5 - Maj 1981
Srečanje dramskih skupin
Letošnje področno srečanje dramskih skupin je bilo v Gornjem gradu in v Vojniku. Otvoritvena predstava je bila 25. aprila v Gornjem gradu, kjer so se v nadaljnjih treh dneh zvrstile predstave skupin iz Velenja, Šmartnega ob Paki in
Trnovelj pri Geju. Vse tri skupine edsf
so predstavile zahtevna in sodobna dramska dela, naši gledalci pa so jih dobro sprejeli
Ker je bil rok prijav za to zahtev-no srečnje dokaj kratek, so se v gornjegrajskem prosvetnem društvu srečali z veliko težavami, vendar so uspeli vse potrebno dobro pripraviti. K sodelovanju so pritegnili večji krog ljudi, tako so bile naloge tudi pravočasno in uspešno opravljene. Prosvetnemu društvu Gorpji grad so gostje izrekli vso priznanje za organizacijo. Ob tem se je izkazalo, da imamo v kraju zelo hvaležne gledal-
ce, saj so bile predstave dobro obiskane.
V dneh srečanja smo spoznali veliko prijateljev, somišljenikov, prežetih s kupom načrtov za prihodnost in z globoko vero v pomembnost poslanstva, ki ga opravljamo na kulturnem področju. Izmenjali smo vrsto delovnih izkušenj. Posebno pa smo bili polaskani, ko so nam gostje priznali kako hvaležno so se igranju odzvali gledalci. Res je bilo te dni v kraju čutiti posebno praznično vzdušje, ki nastane le ob izrednih prilikah.
Dramska skupina iz Gomj ega grada je sodelovala s komedijo Zdravnik po sili na zaključni predstavi srečanja v Vojniku. Tudi.mi smo bili tam prisrčno sprejeti, naša predstava pa je našla pot v srce gledalcev. To paje najbrž poglavitno.
VIKA VENIŠNIK
Otroško veselje na Lepi njivi
kr
'ajani, ki pošiljajo svoje otroke
v šolo na Lepo njivo so upravičeno na lei
ponosni na lepo urejeno sodobno šolsko poslopje. Tako pripoveduje Vida Zupanc učiteljica na tej šoli. Prav zanimivo je s kakim navduše-
Vida Zupanc
njem izraža svoje zadovoljstvo nad svojimi sedemnajstimi varovanci kakor tudi nad starši. Čeprav ni doma iz teh krajev, pa se vendar že počuti domala kot doma. Na Brezah je bilo njeno prvo službeno mesto, ki ga je pa morala zaradi stanovanjskih prilik kmalu zapustiti. Takole pripoveduje o prvem vtisu o Lepi njivi: „Ime samo me je nekako navdalo z mislijo, da mora Lepa njiva biti tudi izredno lepa vas. Ko sem prišla prvič v te kraje, seveda nisem našla slike mojih predstav. Šolsko poslopje mi je zelo ugajalo, vendar pa sem smatrala, daje stanovanje glede na moje družinske razmere, nekoliko pretesno.“ Ko paje spoznala otroke in ljudi tod okoli, pa je verjetno pozabila na tisti kanček razočaranja ob prihodu na novo delovno dolžnost.
Ljudje so novo učiteljico z veseljem sprejeli tako kot so bili tudi veseli novega šolskega poslopja za katerega so se odločno potegovali: Vida Zupanc meni, da bodo vezi med šolo in starši v bodoče še tesnejše saj jih povezuje skupna naloga - vzgoja otrok. Tako namerava v prihodnje starše še tesneje navezati na šolo. To pa bo lahko dosegla z poglobljenim vzgojnim delom ob vsestranski udeležbi staršev. Tako je pričakovati, da bo tudi na Lepi njivi šola dejansko jedro vsestranskega kulturnega in družbenega delovanja.
Prizadevanje za vrnitev listin
Naši kraji so bili že v času stare Avstr je vsestransko izkoriščeni. Naše kulturne vrednote so potovale na Dun<y in v Gradec, tako se je tudi dogajalo z zgodovinskimi listinami. Vse kar je bilo količkaj povezano s slovenskim ljudstvom so tujci želeli spraviti za svoje zapahe in tako ni bilo težko dokazovati, kako smo v resnici le ljudje brez izvirne kulture, brez politične preteklosti in zavesti Že v stari državi nismo uspeli dobiti narodnega bogastva nazaj. Sedaj so ta prizadevanja obetajoča, saj so zagotovila republike Avstrije resna, da vrnejo naše arhive in druge predmete. Seveda bo ta postopek najbrž dolgotrajen. Pri slovenski Akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani delajo na tem vprašanju strokovnjaki, ki so že povezani z ustreznimi
ustanovami v Avstriji. Na njihov naslov smo v okviru Kulturne skupnosti Mozirje poslali zaprosilo, da upoštevajo naše želje po vrnitvi listin v naš arhiv. Za sodelovanje s SAZU se je posebej zavzel dr. Jože Goričar, ki je tudi glavni tajnik te znanstvene ustanove. Predvsem smo
opozorili na listine, ki sojih od
li v času okupacije leta 1943. Tu so trški papirji Ljubnega, Mozirja in Rečice. Za našo občino bi bilo veliko, če bi uspeli pridobiti fotokopije listin, ki ponazarjajo našo kulturno in politična preteklost Obeti so dobri, volje s strani SAZU ne mapjka, tako vendarle lahko pričakujemo, da bomo delček naropanega pokazali našim ljudem in omogočili mladim študij nekaterih dogodkov in razvoja v naši dolini.
Drobna zanimivost
Ljudje v okolici Okonine vedo povedati veliko o nekdanjem gostilničarju in lesnemu trgovcu Ignacu Zavolovšku. Med drugim naj bi Za-volovšek vedno znova poudarjal svoje mejaštvo z grofom Thumom. Nekateri celo pripovedujejo, da je tako glasil tudi njegov poslovni napis na gostilni, ki jo je zgradil ob glavni cesti proti Ljubnem (na Četa-ri). Žal ni bilo mogoče najti za te igave potrditev v kakšnih posnetkih takratnega poslopja. Ena od sorodnic Ignaca Zavolovška pa imenuje vse podobne trditve „izmišljotine“. Res je pokpjni bil trgovec, lesni tigovec, gostilničar, lastnik večjih
gozdov v Lučkih planinah. Ni pa imel na hiši napisa iz katerega bi bilo razvidno, da je bil mejaš grofa Thuma. Kako je prišlo do izraza „Cetara“? Že omenjena sorodnica trdi, da je Ignac Zavolovšek veliko
potoval, da je veliko bral in da je
..........s ča '	..........
imel za tiste čase obsežno knjižnico. Zato meni, da so ljudje njegovo gostilno imenovali „čitara“, kar bi lahko v pogovornem jeziku izvenelo Četara. Tako naj bi se pozneje gostilna tudi imenovala. Mnogi ljudje se sprašujmo od kod izraz „na Cetari“. Morda smo pravilno odgovorili. Morda pa kdo stvari drugače pojasnjuje?
Hvalevredna poštenost
Pred dnevi je Angela Acman iz Lepe njive 24 našla v Mozirju denarnico z preko 7000X0 dinarji. Niti trenutek ni oklevala! Odnesla je najdeno na milico. Se isti dan je prišel lastnik denarja prjaviti izgubo in nemalo je bil presenečen, ko je odšel z milice s svojim denarjem. Ali se bo Angeli Acman tudi ustrezno oddolžil?
Obisk tehničnega centra kopenj'ske vojske v Zagrebu. Vsi pozorno poslušajo pojasnila službujočega častnika.
Vojaški poklici
Splošno znano je, da so poklici v sodobni armadi izredno zanimivi. Žal pa je zanimanje zanje v naši občini še vedno premajhno. Čeprav ima šolanje v vojaških šolah veliko prednosti, nenazadnje tudi v tem, da je brezplačno, pa je še vedno med mladimi premalo takšnih, ki bi se zanj odločevali.
nja za letalsko gimnazijo v Mostarju, študij pa nadaljujejo dijaki na vojaški letalski akademiji. Določeno zanimanje je tudi za vojaško gimnazijo Franc Rozman - Stane v Ljubljani, manj pa je vpisa v vojaške akademije iz gimnazije. Prav sedaj se pripravlja nov razpis za te visoke vojaške šole. Morda bo pa tokrat
V osnovnih šolah se mladinci temeljito seznanijo z vsemi pogoji, ki veljajo za sprejem v razne šole iz vojaškega področja. Zveza rezervnih vojaških starešin prireja vsakoletne oglede v vojaških šolskih centrih. Morda pa je vendarle prešibkemu odzivu mladih kriva še prepovršna informiranost?
Na oddelku za ljudsko obrambo pri naši občinski skupščini so nam povedali, daje doslej največ zanima-
več zanimanja. Kot izgleda se naši mladi za ta poklic težko odločajo
zaradi vojaškega življenja. Zanimivo, za študij splošno ljudskega odpora na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani paje dokajšnje zanimanje. Diplomati te usmeritve bodo pridobili visokošolski naziv diplomiran obramboslovec. Delali pa bodo lahko po obrambnih vprašanjih v delovnih organizacijah in oddelkih za ljudsko obrambo.
Sestra mi je pomagala
Nekega dne sem bila v Rovtu pri stari mami. Pred nekaj dnevi so imeli koline, zato je bilo mesa na pretek.
Pri stari mami so imeli velikega črnega psa. Ime mu je bilo Tarzan. Jaz in moja sestra Martina sva se igrali na travi in tekali naokoli. Tarzana so imeli odklenjenega. Bil je zelo hud. Tekala sem za njim ga dražila. Pes pa se me je naveličal in komaj malo je manjkalo, da me ni ugriznil. Obe s sestro sva bili zelo preplašeni. Takoj sva stekli v kuhinjo. Ko pa sem šla ven, je bü Tarzan že priklenjen. Sla sem v kaščo po pol želodca. Nesla sem ga psu, ki ga je z velikim tekom pojedel.
Ko je oče to videl, me je zelo kregal. Moja sestra Martina paje rekla, da ga je ona dala. Tako meje rešila. Zaradi mene je bila pošteno tepena.
TANJA KRIVEC, OŠ Gornji grad
Mladi na Lepi njivi
Mladinska organizacija Lepe njive je v letošnjem letu zopet začela marljivo delati.
Mladi se prostovoljno vključujejo v razne delovne akcije kot izkop jarkov za telefonsko napeljavo, posek in spravilo lesa, v novi dvorani osnovne šole so si sami naredili načrt za postavitev odra in ga tudi v celoti izvedli, namestili so nove zavese itd.
Že v lanskem letu so pripravili proslavo za 29. november, letos je bila organizirana zelo prisrčna proslava 8. marca. V mesecu aprilu so nam tudi zaigrali komedijo v treh dejanjih z naslovom TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Nabito polna dvorana obiskovalcev je igralcem poplačala ves trud in čas, ki so ga porabili za
Leto invalidov
Tudi otroci vedo, da je letos mednarodno leto invalidov in kakšen pomen ima. Po svoje razmišljajo o tem in so voljni pomagati in sodelovati. Na Osnovni šoli dr. Vita Kraigherja v Ljubljani so učenci 3. in 4. razredov napisali okrog 150! spisov na temo o invalidski problematiki. Tri naloge bodo
objavljene v glasilu „Paraplegikki ga izdaja
ga izdaja Zveza paraplegikov SRS. Zelo lepo nalogo je napisala Jana Apih. Preberite jo, prosim, tudi bralci „Savinjskih novic“.
„Letos je leto invalidov. V Organizaciji združenih narodov so se dogovorili, da bodo v tem letu po vsem svetu posvetili posebno pozornost reševanju problemov invalidov. Ljudi, ki jim telesne okvare onemo-
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE TOZD Transport in gradnje Nazarje
Na podlagi določil Pravilnika o delovnih razmerjih ter sklepa
komisije za delovna razmerja
objavljamo
prosta dela in naloge
1 AVTOELEKTRIKARJA
Kanidati morajo imeti končano šolo za avtoelektrikarje. Rok za prijavo je 15 dni od objave na naslov: GG Nazarje — TOZD Transport in gradnje, 63331 Nazarje.
O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni.
Dejavnosti v ZKZ
V	tem sestavku bi radi delno predstavili dejavnosti naše TOZD v sklopu ZKZ Mozirje, ki je združena v SOZD KIT Ljubljana.
V	TOZD Trgovina in gostinstvo delujejo tri delovne enote;
DE trgovina oskrbuje precejšnji delež prebivalstva savinjske in zadre-čke doline, pa tudi kupce izven občine.
Kupce bi radi seznanili, da smo s 1. 1. 1981 začeli oskrbovati s kmetijsko mehanizacijo samo preko poslovalnice Sp. Rečica. Za prodajo na enem mestu smo se odločili zato, da bi z boljšim asortimanom na enem mestu ponudili kmetijsko mehaniza-cijo tudi bolj zahtevnim kupcem.
V	isti poslovalnici se kmeti-kooperanti oskrbujejo tudi z repro-materialom za graijo hlevov brez plačila prometnega davka.
Poslovalnica v Mozirju, ki je do nedavnega bila ena naj večjih poslovalnic v DE, se zaradi oddaje skladišč za kulturne namene zmanjšuje, zato smo se odločili, da bomo v tej poslovalnici po 1. 5. 1981 nudili kupcem predvsem orodje za obrtnike in za potrebe proizvodnih podjetij, elektro-inštalacijski material, akustiko, vodovod, toplovod, rezervne dele za maru še kmetijske in
molzne stroje ter belo tehniko.
Poslovalnico v Ljubiji bomo razdelili na dva dela: '
V	obstoječi prodajalni bomo nudili živila, drobne gospodinjske potrebščine, belo tehniko, tekstil in plin.
V	poslovalnici, ki se bo imenovala „Kmetijsko-preskrbovalni center“ pa bo prodaja gradbenega materiala, materiala za kmetijsko proizvodnjo, orodje za gradbeništvo, odkup kož in ostalih nepogodbenih kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev.
DE gostinstvo v svojih devetih gostinskih obratih nudi gostinske storitve domačim gostom, kakor tu-’ di turistom.
DE obrtna koperacija, ki povezuje obrtnike s področja savinjske m . zadrečke doline, ter nekatere obrt-' -nike iz drugih občin, ki prispevajo'’ • velik delež prometa obrtne koopera- v cje.
V	jesenskih-mesecih se bo tretji , DE pridružila še četrta,- to" je' '■* „Vrtnarski center“, ki bo oškrbovhT vrtnarje Slovenije z vrtnarskim re-promaterialom in skrbel za prodajo pogodbeno organizirane vrtnarske proizvodnje članov centra.
IVAN CQPAR
■###/######/#/##########//##/########//##■
j Tine Orel častni član j PD Mozirje
I
1
Na občnem zboru Planinskega društva Mozirje so soglasno sklenili imenovati profesorja Tineta Orla za častnega člana. Že preko 40 let je Tine Orel med najpri-zadevnejšimi planinskimi delavci v Sloveniji. Ko je bil ravnatelj gimnazije v Celju, je tam ustano-
vil planinsko sekcijo. Dolgo let je nadvse uspešno vodil celjsko podružnico PD. Z njemu lastno zagnanostjo je vodil gradnjo mozirske koče na Golteh in planinskega doma v Logarski dolini. Ko se je preselil v Ljubljano, je prevzel dolžnosti urednika Planinskega vestnika. Mozirski planinci so posebno hvaležni za njegov trud pri ponovni ustanovitvi planinskega društva Mozirje.
Profesor Tine Orel bo ostal za vse slovenske planince vedno svetal lik planinca, ki sledi Frischaufu in Kocbeku, poleg tega pa je osebni prijatelj mnogim Mozhjanom. Kot tak je izredno močna in čvrsta osebnost ter del žive ustvarjalne planinske zgodovine za celotno celjsko območje, predvsem za Gornjo Savinjsko dolino. Iskreno čestitamo!
*
i
<a

vaje, kajti vadili so lahko le ob sobotah in nedeljah, ker so med tednom mladi, bodisi zaposleni ali v šoli v drugih krajih. Denar, ki so ga dobili pri vstopnini, bodo namenili za opremo dvorane.
Ker je za komedijo veliko zanimanje, so se odločili, da bodo igro ponovili v mesecu maju.
Komedijo je režiral Franci Fužir, ki je igral tudi glavno vlogo. Ostali igralci so bili: Marina Ugovšek, Vida Vreš, Maze Sonja, Branka Vreš, Bernarda Podvratnik, Marija Usar, Marko Jurkovnik, Jože Korošec, Cene Fužir, Matija Točaj, Jože Letoj-ne, Tone Korošec, Jure Hrastnik. Šepetalka je bila Vida Ugovšek.
KRAJANI LEPE NJIVE
Pomlad
Pomlad v deželo je prišla spremenila narava se je vsa ptice spet pojo, zunaj je lepo.
Na vrtu roža že cveti, metulj nad njo leti, veter rahlo že pihlja zvončk tiho že cinglja
Tinka Brglez 3.b. osnovna šola Ljubno ob Savinji
gocajo, da bi se enako kot zdravi Judje vključevali. Gluhonemi Judje ne morejo poslušati televizjskega snoreda. Sieni ne morejo brati naših
sporeda. Slepi ne morejo brati naši knjig in časopisov. Invalidi brez nog in rok ne morejo voziti običajnih avtomobilov. Hromi otroci se ne morejo udeleževati naših iger z žogo. Naša dolžnost je, da omogočimo invalidom kar najboj varno življenje. Na TV so že uredili posebne oddaje za gluhe. Tiskajo knjige za slepe. Izdelujejo avtomobile, ki jih lahko vozijo tudi invalidi. Tudi posebne športne igre za paraplegike že prirejajo. Prav vsega, kar bi bilo potrebno v tem letu ne bomo mogli storiti. Zato bo morala naša skrb za življenje invalidov še dalje delovati v skrbi za njih.“
MARIJA SERBELA
Petdeset let življenja
b tintoaS nivsi ofc -,|6n J in? •“> .r>b3?<i
Življenje Antona in Kristine Ajnik iz Luč, ki bosta letos v začetku junja slavila zlato poroko, ni bilo vedno rožnato. Mož Anton, ki ima 79 let, je nad šestdeset let
izgubila med zadnjo vojno. Vse, kgr, je Ajnikovega očeta in mamo Vitettlc' petdesetih letih skupnega življenja . doletelo hudega, sta zmagovala s,.
služi kruh svoji družini kot marjiv in priznan čevljar; v tem poklicu se
skupnimi močmi in trudom. Pij**: vsem tem sta poleg skromnosti :
u a	uituii »»	f-------—
je tudi sedaj upokojil. S štiri leta mlajšo ženo Kristino, skrbno in delavno gospodinjo, sta imela štiri otroke. Živita še Tonček in Franci En otrok jima je umrl, drugega sta
vedno ohranila vso življenjsko vedli-. < no in optimizem. Vsi, ki ju pozna-, mo in cenimo, jima ob ijunerh. skupnem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in kličemo: Se mnogo., zdravih skupnih let življenja!
Kristina Ajnik
Anton Ajnik
Poln ustvarjalne volje
V dolini je znan kot čebelar izven nje pa tudi kot izumitelj, novator in človek poln tehničnega znanja. Franjo Kajzer živi v Mozirju od leta 1957 dalje. Tu si je uredil svoj dom in tu se tudi vsestransko udejstvuje. Zanimiv je predvsem kot prijeten sogovornik, posebno kadar obuja spomine v svojo mladost.
Že kot šolar je tekal za starim očetom, ki je rad čebel aril. Nič seveda ni bilo njegovim otroškim očem prikritega, tako je vzljubil čebele, ki mu še danes pomenijo veliko skrb. Seveda so njegov stari oče in drugi čebelarji takrat še delali na način, ki ga danes ne pozna več. Takp so uporabljali panje-ko-šare (Hrvati jih imenujejo pleta-re). Malega Franja je močno prizadelo, ko so ob praznenju košar uporabljali žvepljanje in
Franjo Kajzer
zamorili doberšen del čebeljega rodu. Že takrat je razmišljal o sodobnejših načinih opravil, ki bi čebele v vsakem primeru ohranila.
Po osnovni šoli v Selnici ob Dravi je nadaljeval na gimnaziji v Mariboru. Pozneje se je šolal na srednjetehnični šoli v Gradcu, kjer se je posvetil šibkemu toku. Po priključitvi Avstrije v Nemčijo je kmalu zašel v težave z ošabnimi pripadniki fašističnih enot, zato je moral hitro bežati domov. V Jugoslaviji je služil vojaški rok kot dijak v tehnični enoti v Kragujevcu. Tu je dočakal dmgo vojno, v Mariboru kamor se je nato vrnil se kmalu pridružil partizanom. Odšel je v enote na Pohorje. Proti koncu vojne je bil kot partizan Bračičeve brigade ranjen v Tmavčah. Po osvobo-
ditvi je ostal v armadi do avgusta 1945. Nato se je oprijel svojega poklica. Od leta 1957 pa pridno čebelari. Ob tem nenehno razmišlja, kako bi se razna opravila lahko izboljšala. Veliko se trudi, da bi izboljšal uporabnost panjev. Res ima v tem pogledu že vrsto dobrih rešitev in uspehov. Sam poudarja da mora biti panj preprost in prilagojen življenju čebel, ne pa zgolj željam čebelarjev. Uspešno je izdelal panj v katerega bo vstavil plastične dele kamor nosijo čebele med. Ko bo praznil panj bo lahko med z vsemi drugimi čebeljimi izdelki v teh, škatljam podobnim plastičnim posodam, prodajal. Velik napredek je torej v tem, da potrošnik dobi resnično pristen in naravno ohranjen izdelek z vsemi drugimi, zdravju korstnimi snovmi, ki jih čebele naredijo.
Izdelal je izboljšan način električnega pastirja, naredil vzorčni primer male turbine za elektriko, ki bi bila vsestransko .uporabna. Prav sedaj pa dela poskuse na posebnem pripomočku za čiščenje govedi. Še marsikaj načrtuje!
Seveda posveča vso ljubezen čebelam. Ima jih kakih 200 panjev na raznih krajih v dolini. Ko nanese beseda na potujoče čebelarje izrazi svoje negodovanje, da prav takšni prinesejo v dolino razne bolezni. Te povzročajo čebelarjem mnogo truda in dela, pa tudi stroškov. Zato bi po njegovem mnenju morah biti tudi lastniki zemljišč bolj pozorni, pomagati bi morali čebelarjem ohranjati zdrave čebele. To bi lahko zagotovili tudi z večjim odklanjanjem tujih čebelarjev, če ti nimajo ustreznega zdravstvenega izkaza za čebele. To veleva tudi zakon! Naša dolina je po njegovem mnenju premalo pokrita s čebelami. Lahko bi pridelali 200 ton medu, pa ga v povprečju le 5 % tega. Ce bi se vsi zavedali izrednega gospodarskega pomena čebelarstva, če bi tudi poznah vsestransko zdravilno moč medu, potem bi najbrž bilo več čebelarjev.
Vsem enake pogoje za športni ribolov
Tako bi lahko povzeli bistvene spremembe v organizaciji dejavnosti Ribiške družine Mozirje, ki je v .spomladanskem delu preko svoje skupščine ter revirnih posvetov izoblikovala programe dela za tekoče ribolovno obdobje. Lovni režim se v glavnem ne bo razlikoval od tistega, ki je bil postavljen v pretekli sezoni. Spremembe pa so bile (kljub različnim mnenjem posameznih članov RD) v določitvi revirje. Gotovo pravični je tidločitev, da postane Dreta samo en revir (iz sedanjih dveh), ker so bili pogoji v njih zelo različni. Zgornji del, od Šmartnega ob Dreti do izvira (bivši osmi revir) je največkrat najbolj primeren kot gojitveni predel. Četrti revir, od Grušoveljske-ga jezu do Nazaija, se podaljša do Delejevega jezu v Mozirju na račun petega reviija, ki ima v splošnem boljše ribolovne pogoje (od Letuške-ga jezu do Delejevaga jezu pri Savinskem gaju). Veliko več pozornosti pniso ribiči posvetili posameznim deloVnim akcijam v zvezi z ribogoj-sko dejavnostjo, vlaganjem mladega zaroda v gojitvene potoke ter gospodarsko dejavnostjo v družini sploh. Da jedfužina delovna, je razbrati iz uspehov, ki jih leto za letom nizajo člani, ki so vse prej, kot zgolj ribiči
- rekreatorji. Gospodarji narave in čuvaiji vodnega okolja so. Večina od 170 članov je npr. v preteklem letu opravila po 35 prostovoljnih delovnih ur, oz okrog 1500 opravljenih ur dela, kar predstavlja pravo premoženje. Dejstvo, da so člani izkoristili dovoljeni lovni režim (15 lovnih dni v letu) le 60 %, le potrjuje zgornjo navedbo. Zato pa so trdno odločeni nadaljevati aktivnost tudi v smislu samozaščite in preganjanju barbarstva pri izvajanju krivolova na celotnem porečju Drete in Savirje.
V lanskem letu so iz gojitvenih potokov odlovili preko 12 tisoč kosov rib, pretežno postrvi in lipana, vložili pa so jih v lovne revirje Savinje in Drete ter tako obogatili relativno slabo poribljene predele obeh rek. Število vloženega zaroda je bilo podvojeno, kar pomeni, da bo z dobrim gospodarjenjem in discipliniranim odlovom, športni ribolov na Savinji in Dreti še obetaven in privlačen. Precejšnjo pozornost so namenjali ribiči tudi ribniku v Savinjskem gaju, saj predstavlja gospodarjeve z njim obetaven vir dohodkov ter spodbujanje turistične dejavnosti v tem delu naše doline.
JOŽE MIKLAV
Naši zadružniki na poti v Bošnjane na Avali
Bratski obisk
Naši zadružniki imajo dobre prijatelje tudi v južni Srbiji. Že nekaj let tesno sodelujejo s kmetovalci iz Bošnjan.
Ko sojih naši zadružniki in zadružni delavci obiskali in si ogledali njihova prizadevava za izboljšanje kmetijstva, so se še bolj zbližali Ni torej čudno, da so v Mozirju pripravili za goste iz prijateljskih Bošnjan prisrčen sprejem. Pričakali so jih pred Savinjskim gsjem, kjer so srbski zadružniki posadili 88 rdečih vrtnic v spomin na pokojnega predsednika Tita. Zadružniki iz naše bratske republike so imeli med obiskom v Sloveniji zelo pester spored.
V Celju so si ogledali muzej revolucije, v Žalcu veleblagovnico Namo. Posebej pa so se zanimali za izdelavo kmetgskih strojev v SIP Šempeter. Ko so se podali na kosilo na Golte, ni manjkalo izrazov občudovanja lepega naravnega okolja. Po srečanju s svojimi znanci, zadružniki iz naše doline v Savinjskem gaju, so se odpravili na domove gostiteljev. Dan kasneje so jim naši pripravili prijeten večer v Gornjem gradu. Prijateljsko sodelovanje dveh zadružnih organizacij iz dveh socialističnih republik je ponovno vzbudilo najgloblje prijateljske vezi in izraze bratstva in enotnosti naših narodov.
Gostje iz Bošnjan sadijo spominske vrtnice v Savinjskem gaju
Še o delu Draga Mezeta
Razprava Draga Mezeta o hribovskih kmetijah v naši dolini po letu 1967, ki sem jo predstavil prej šnjič, je nastala kot nekakšen podaljšek oziroma nadgraditev razprav Samotne kmetije na Solčavskem (iz leta 1963), Samotne kmetije v Lučki pokrajini (1965) in Hribovske kmetje v vzhodnem delu Gornje Saviigske doline (iz leta 1969; vse so izšle v Geografskem zborniku in tudi kot posebni odtisi). Zato o teh ne bi govoril podrobneje. Vredno pa sije ogledati dve deli.
Prvo je izšlo samostojno leta 1966 pri Sazuju v Ljubljani in nosi naslov Gornja Savinjska dolina in podnaslov Nova dognanja o geomor-fološkem razvoju pokrajine. Nestrokovnjak lahko na knjigo le opozori, ne more pa o njem soditi ali govoriti podrobneje. (Ogromen trud, ki je vložen v delo, lahko le sluti.) O
E red me tu, ki ga delo obravnava, so t pisali, saj je naša dolina z geomor-fološkega stališča še posebej zanimiva.
Drago Meze je prišel delno do drugačnih zaključkov^ (zato „nova dognanja” iz podnaslova). Knjiga je obsežna, saj ima 200 strani in karto v prilogi, med besedilom pa 48 slik in več diagramov.
Drugo delo je razprava Poplavna področja v Gornji Savinjski dolini (ki je izšla v Geografskem zborniku za leto 1977 leta 1978). Avtor ugotavlja, da se vode ob poplavah v
Prepoved klanja telet
Republiški Izvršni svet je sprejel odlok o prepovedi klanja telet do 200 kg žive teže. Pri tem gre za zaščito podmladka in smotrno izkoriščanje črede. Ukrep je nujen glede na utemeljene možnosti uresničenja srednjeročnega načrta razvoja kmetijstva. Ta namreč nalaga zadolžitev,
Visok življenjski jubilej
Redki so ljudje, za katere bi lahko trdili, da so vse svoje življenjske sile posvetili borbi za pravice delavskega razreda in socialistične revolucije. Med njimi je zagotovo Stana MEJAČ iz Mozirja, ki je pred kratkim dopolnila 70 let svojega plodnega življenja.
Rodila seje leta 1911 v Šempetru na Krasu, od koder seje leta 1919 s starši umaknila pred Italijani v Za-goije ob Savi. Že kot otrok je v tem delavskem okolju spoznavala krivice in vso težo življenja delavcev. Po preselitvi v Zalog leta 1922 živi 10 let v lesenih municijskih barakah skupaj z 12. družinami primorskih beguncev. V takem tipično proletarskem okolju se dokončno oblikije njena politična miselnost. Kot mladinka se leta 1923 vključi v delavsko društvo „Vesna”, ki ga vodijo komunisti, pozneje pa se vključi v „Svobodo”, postane njen tajnik,
ativno dela na kulturnem področju in se udeležuje delavskih protestnih manifestacij. Leta 1935 se z družino preseli v Šmartno ob Paki, kjer v Sokolu nadaljuje svoje politično delo. Tu se je preko bratov Jožeta in Vladota Letonja vključila v prve skupine, ki so se upale upreti okupatorju. Julija 1941 jo z vso družino izselijo v Bosno in od tam pozneje v Srem. Tudi v teh nepopisno težkih pogojih nadaljuje s svojim aktivističnim delom. Po vrnitvi v Šmartno ob Paki julija 1945 se z vso vnemo vključi v družbeno politično delo. Leta 1954 se poroči z znanim delavskim revolucionarjem in borcem NOV od leta 1942 Jožetom Mejačem.
Zaslužila si je torej, da bi jesen svojega življenja preživela zdrava in srečna. To ji ob njenem visokem življenjskem jubileju tudi od srca želimo!
naši dolini ne zadržujejo dolgo, če pa že prestopijo bregove, pustošijo in uničujejo. „Večja pozornost je posvečena zadrževalcem in pospeševalcem padavinske vode,” t. j. mlinom in žagam, saj tudi ti (lahko) povečajo za človka neprijeten učinek poplav. Nasploh laliko človek preprečuje nezaželene učinke poplav, prav tako kot jih lahko z oženjem vodne struge poveča.
Razprava prinaša veliko uporabnih izsledkov, mimo katerih marsikdo ne bi smel. (Tako recimo tudi ne graditelji novega delavskega doma v Nazarjah, saj ga sicer ne bi že zalilo.) Lahko jo vzame v roke tudi manj zahtevni bralec iz doline, saj bo v njej našel marsikaj zanimivega o svojih krajih. Razprava obsega 55 strani, med besedilom ima dva diagrama in 17 slik, v prilogi pa eno karto.
m
Obe deli sta dokaz, da je še kako zanimiva in povedna mrtva oziroma samo pogojno mrtva narava. Veliko je mogoče najti v krajih, kjer živimo in mislimo, da ni nič razen nas in naših del.
Drago Meze ni domačin, a vendar se z našo dolino veliko ukvarja. Njegove objave moramo poznati, saj je vanje vložil ogromno naporov, obenem pa imajo veliko uporabno vrednost (ob že priznani znanstveni).
PETER WEISS
Športniki tudi v Kokarjah
Športno društvo „Dreta” v Kokarjah je pripravilo vrsto prireditev v zimskem času, sodelovali pa so tudi v smučarskih tekmovanjih. Posebno prizadevna je nogometna vrsta, ki je odigrala kar 6 srečanj. To so bile sicer prijateljske tekme, pa zato nič manj zanimive! Igrali so tudi pokalne tekme. Posebno zanimivo pa je bilo srečanje z vojaško vrsto iz Celja, ko je šlo za poglabljanje dobrih stikov z vojaškimi kolektivi.
Dokler bodo v tem zanimivem kraju ob Dreti tako požrtvovalni športni navdušenci bodo krajani vedno znova gledali zanimiva nogometna srečanja.
PERO GOLOB
Trim akcija v Šmartnem
Znana so športna prizadevanja v tem kraju ob Dreti. Športno društvo prireja vse vrste prireditev in skrbi med drugim za množično udeležbo krajanov. Tako so tudi letos pripravili prvomajski tek. Proga je bila dolga 2000 m. Kljub slabemu vremenu se je vabilu športnikov odzvalo 80 krajanov. Razumljivo je, da bi udeležba bila množična, če bi vreine ne nagajalo. Krajani pravijo, daje organizacija športnega društva Lipa vedno na višku. Tako je bilo tudi tokrat.
Stari: Mladi 119:88
Športno društvo Vrbovec Nazarje je držalo svojo obljubo, da bo nogometni maraton postal tradicija. Tako so letos v dneh 30. 4. in 1. 5. že tretjič izpeljati to športno prireditev, ki jo posvečajo dvema pomembnima praznikoma - 27. aprilu in 1. maju, letos pa tudi 40-letnici OF in vstaje jugoslovanskih narodov.
24-urna tekma med starimi in mladimi (meja je 25 let) je postala pomemben del vsakdanjega utripa družbenega in športnega življenja V kiaju Nazarje. Res vsakdanjega, kajti organizacijske priprave na prireditev, izbiranje ekip, prognoziranje rezultata in „zbadanje” med igralci obeh ekip poteka preko celega leta. Tudi v drugih krajih doline je zanimanje poraslo, kar se kaže po obisku in pa dejstvu, da igrajo na maratonu tudi nekateri nogometaši iz drugih krajev.
Zbiranje nogometašev pred tekmo vzbuja asociacije na preseljevanje narodov.. Štirideset jih je vsako leto, vsak pa prinese s seboj športne torbe in vrečke z najnujnejšo opremo, da bi v čimvečjem „udobju”, tako na igrišču kot v šotorih za počitek, prebil ta res naporen dan. Pravila maratona so stroga in vsak igralec mora preživeti ves dan ob igrišču, sicer izgubi status maratonca.
Tekma se je začela 30. 3. točno ob 18. uri. V samem začetku so se mladi še dobro upirali in celo povedli z 1:0 in 5:3 v drugi uri igranja, nato pa so pobudo v svoje roke vzeli stari in do 18. ure naslednji dan pripeljali rezultat do 119:88 za stare. Najboljša strelca pri starih sta bila Kekec Ivo in Vodeb Jože s po 17 goli, pri mladi ekipi pa Cajner Leon z 11 in Cigale Boštjan z 10 zadetki. V treh maratonih so zdaj že drugič zmagali stari, ki imajo tako 4 točke, mladi pa 2. Gol razlika po treh maratonih pa je kljub temu v korist mladih - 340:319. Tako je do sedaj v že omenjenih „zbadanjih” volk sit in koza cela.
Vloženega dela v pripravo maratona je res veliko. V pomoč so tudi letos priskočili nazarski taborniki, ki so postavili šotore in zakurili kres ob igrišču, ki je celo noč priljubljeno zbirališče tako nogometašev kot gledalcev, od katerih je marsikdo vztrajal tudi celo noč; da o obisku podnevi ne govorimo.
Pohvaliti velja dejstvo, da so člani ŠD Vrbovec s svojo aktivnostjo uspeli postaviti prvo razsvetljavo na športnem igrišču v občini. Z domiselnostjo in trudom se da mnogokrat uspeti. Vidljivost pod reflektoiji je bila zelo dobra.
Vsi maratonci se zahvaljujejo zvesti publiki za obisk in bodrenje še posebej proti koncu maratona, ko so ga zavoljo utrujenosti res bili potrebni in željni. Zahvaljujejo se tudi vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli -denarno ali s svojim vloženim delom -, daje tudi tretji maraton popolnoma uspel.
Zamisel o nogometnem maratonu je padla na plodna tla in obrodila sadove. V ŠD Vrbovec zagotavljajo, da bo te sadove moč obirati še naprej in že vabijo, da si ogledate IV. maraton v letu 1982.
TOMAŽ KRIŽNIK
* )d
4
m rti
da bo stalež goveje črede do leta 1985 povečan za 15 %. Izjemoma bo dovoljeno tudi klanje telet lažjih od 200 kg, vendar le v primeru, če niso primerna za nadaljno rejo. *
Odlok predvideva za kršilce določil visoke denarne kazni.
Skupina starejših igralcev, ki je bila med najuspešnejšimi v vseh dosedanjih srečanjih
Nove knjige v knjižnici
LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Krvina: Deklica s konji, Eckert: Holinek ali dobri bog iz gline, Roth: Zbogom, Columbus, Vodušek: Pesmi, Javoršek: Črna krizantema, Samec: Sen molja.
STROKOVNA LITERATURA: Pota Poljske Vukmanovič: Borba za Balkan, Petrič: Svetovi Luisa Adamiča, Hoffmann: Albert Estein, Gorjanc: Avdiovizualna učna sredstva, Ostrovškaf Kljub vsemu odpor, Gregorič: Posavski muzej Brežice, Stoletje svetovnih vojn, Druga svetovna vojna, Najnovija oružja, Servan, Scheriber: Svjetski izazov, Cristian: Izbrana pisma Louisa Adamiča.
MLADINSKA LITERATURA: Kunaver: Pravljica in resnica o zvezdah, Zupančič: Luka, Kovič: Križemkraž, Kokoška in dvanajst piščancev, Preveri: Levič v kletki, Brenk: Partizanka Katarina, Bizjak: Slikanica o človeku, Prosen: Utrinki iz astronomije, Taylor: Silni grom, čuj moj krik.
g jr ^ •
Sf %• g 111'i
M US!:.
«das a s %*-
V	novembru 1944 sem bil posta-ljen za komandanta mesta Mozirje. Takoj sem jo izoblikoval. Sedež je bil ob glavni cesti, ki .vodi skozi trg, v hiši ki se drži železnine, nasproti sedanje samopostrežne trgovine.
Kmalu se je preselila v So. Rečico v tedanjo gostilno pri Kolencu. Pozne-je smo se spet premestili v vas Prihovo.
V	Komandi mesta Mozirje so bili fantje iz Mozirja, kot Milan Milavc, ki je bil v ofenzivi izdan, ujet, mučen in naposled ustreljen. Tu je bil, še danes živeči Viktor Konečnik iz Mozirja, no, bilo jih je še več:
■	«te
Komandir čete, pozneje moj namestnik, pa je bil Anton Cankar -Žarko, ki živi sedaj v Miljah pri Šenčurju.
Nemci so pripravljali ofenzivo, začela se je 6. 12. 1944. Dan prej sem dobil nalogo, da zasedem položaj po tem in tem azimutu, toliko stopinj, po naklonu tem i in tem. Ta naloga nam je bila nejasna, bili smo z menoj .vred popolnoma zmedeni.
Nihče ni vedel kaj to pomeni. Nikoli nismo slišali o azimutu. Skratka nismo vedeli kaj nam je storiti in zmedeni smo „buljili” v karto. Ta negotovost se je zavlekla v noč.
Še pred svitom 6. 12. 1944 sem se na konju z vso naglico podal v Nazarje, kjer je bil štab divizije. V štabu nisem dobil nikogar razen nekaj kurirjev, vezistov in politkomisarja. Imena se ne spominjam.
Ko sem mu v naglici povedal po kaj sem prišel, mi je pojasnil da gre za greben zahodno od Mozirja, od Prihove do Radegunde. Komisar pa mi še zabiča naj ne pozabim najti bataljona ki se nahaja nekje v Radegundi na položiju. Z njim naj se povežem. Nato sem pohitel nazaj v Mozirje.
Tam je bilo že vse pripravljeno za pohod. Štabu na hitro povem kje moramo zavzeti položaj, in kaj je tisti skrivnostni „azimut”, že smo pohiteli na pokmje. V sebi pa smo se jezili zakaj dajejo take naloge s temi tujkami, zakaj ne povedo preprosto „zavzemi greben nad Mozirjem” pa bi bilo vse razumljivo.
Komaj smo zasedli omenjeni položaj, so Nemci začeli silovito napadati Veze z bataljonom v Radegun-da nismo vzpostavili,ker tam ni bilo nikakršnega bataljona. Na položaju smo ostali sami. Položaj smo držali do poldneva, ko so nas začeli Nemci obkoljevati Še predno pa seje strnil obroč, smo se izvlekli v smeri Rečice ob Savinji. Potem smo hiteli naprg proti Šentjanžu in Okonini.
Tu smo se s težavo prebijali dalje do . Radmirja, zato ker je pred nami neka enota podirala drevesa na cesto in napravila prepreke. Morali smo skakati čez podrta debla, kar nas je .precej zamudilo, pa tudi utrudilo.
Od' Radmirja je pot ugodnejša. Na Ljubnem tudi ni bilo več naših. Vse enote so šle na položaje. Nekatere so se pa umaknile proti Lučam.
Prenočevali smo pri kmetu Ogradni-ku. Ugotovili smo, da nam manjka 5 ali 6 borcev. Nič nismo zvedeli o njih. Prespali smo še dokaj mirno noč.
Drugi dan, 7. 12. 1944 so Nemci prodirali proti Ljubnem iz treh smeri. Imeli smo polno glavo skrbi, kako se izvleči. Naloge nisem imel nobene, deloval sem po lastnem
prevdarku. Razmišljal sem kaj mi je storiti. Prav takrat zagledam v štabu tovarišico, ki se je brezbrižno lišpa-la, in šminkala. Ta reč me je tako razjezila, da sem jo pognal iz enote.
Kam je šla ne vem. Pozneje sem zvedel, da je še živa tam nekje na Primorskem. Takoj mi je bilo zelo žal. Saj ni nič hudega storila, hotela je biti lepa in čista kar je razumljivo v saj je bila mlada. No, žal mije tudi zato, ker je bila partizanka z dušo in telesom.
Po tem smo se v koloni po eden pomaknili proti mostu čez Savinjo pri Marovt—Trbiž.
Nadaljevali smo pot po desnem bregu Savinje mimo kmetij Sušnik - Jušnik - Osojnik -Žmavc do Jezernika. Tu smo se odpočili, malo pojedli in nadaljevali pot do Luč. Iz Luč smo morali takoj naprej v'Podvolovljek do kmeta Potpečnika. *
Po razmestitvi naše enote sem se javil komandantu divizije Risu. Dobil sem pismeno nalogo, da se vrnem ha Mozirske planine.
Zvedeli smo, da iz te smeri prodira kakih 5000 Nemcev. Časa ni bilo več, Nemci so že rili proti Podvolovljeku po vseh poteh.
Umik je bil'mogoč samo proti Mali in Veliki planini. Tako smo se začeli pomikati proti Gojški planini. Med potjo smo zvedeli, da
■' m- n w
S	P 5 if V i f S'"
„Savinjske novice” izhajajo mesečno — Izdaja SZDL občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik — Tehnični urednik Niko Kupec — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon: (063) 830-040 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozitje š ■ t e v ilka 52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo So Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 20. v mesecu — Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list Novo mesto -Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
je Velika Planina zasedena že od Koroškega odreda in drugih enot.
Šli smo dalje na Malo planino, pod Veliko Planino na Konščico in dalje na Dol. Sem smo prispeli 9. zvečer.
Na Dolu smo ostali vso noč. Zakurili smo več ognjev, tako da smo se posušili. Nekateri so spali, drugi pa so si topili sneg in kuhali čaj iz smrekovih vej. Tisto noč seje zbralo več kot 300 borcev žena in otrok, iz Mozirja, Ljubnega in Luč. Z nami pa je bil tudi Stane Mavrič s svojo grupo političnih delavcev. Ugotovil je stanje, zato je takoj zbral vse komandante mest in pripravil sestanek. Na tem smo dolgo v noč pretehtavali in izbrali enotno komando. Tako so mene imenovali za komandanta vseh treh komand.
Ko so se komande postrojile je Stane Mavrič govorilo tem, da sem postavljen za komandanta zaradi enotne komande, v skupnem umiku, oziroma borbi. Paziti smo morali drug na drugega. Živi nismo smeli Nemcem v roke. Le enotni in složni lahko opravimo vse naloge.
Kljub temu govoru, moram povedati, da nekateri borci vsega niso dojeli ali pa niso hoteli razumeti.
Res je bilo takih zelo malo, vendar so povzročili škodo.
Drugi dan zjutraj smo šli dalje. V velikem snegu smo se umikali, gibali
■■I**!
r
Komisija za delovna razmerja KOMUNALNEGA PODJETJA MOZIRJE
OBJ A VLJA naslednja
PROSTA DELA IN NALOGE
1.	Vodja gradbene in komunalne dejavnosti Pogoji: gradbeni inženir, 5 let delovnih izkušenj
2.	Vodja"priprave dela in investicij SSS in SKIS Pogoji: gradbeni tehnik, 5 let delovnih izkušenj
3.	Geodetska dela in naloge za SSS in SKIS Pogoji: geodetski tehnik, 3 leta delovnih izkušenj
4.	Vodja gradbišč
Pogoji: gradbeni tehnik, 5 let delovnih izkušenj
5.	Delovodja v gradbenem obratu
Pogoji: gradbeni tehnik, 3 leta delovnih izkušenj
6.	Ključavničarska dela in naloge (5 izvajalcev)
Pogoji: KV ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj
7.	Zidarska dela in naloge (5 izvajalcev)
Pogoji: KV zidar, 2 leti delovnih izkušenj
8.	Manj zahtevna gradbena dela in naloge: (5 izvajalcev)
Pogoji: popolna ali nepopolna osnovna šola, 1 leto delovnih izkušenj
9.	Čiščenje poslovnih prostorov
Pogoji: popolna ali nepopolna osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj
Kandidatu za vodjo gradbene in komunalne dejavnosti nudimo stanovanje.
Poskusno delo se določi za objavljena dela in naloge v skladu z določbami pravilnika o delovnih razmerjih delovne organizacije.
Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidati naj naslovijo svoje vloge v roku 15 dni po objavi na naslov: KOMUNALNO PODJETJE MOZIRJE 63330 MOZIRJE
Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v roku 30 dni po končanem zbiranju prijav.
smo se po tem zelo zahtevnem terenu. Lačni, brez hrane v velikem snegu smo počasi napredovali. Šli smo iz Dola proti Železnemu studencu v Lučki Beli, nato čez Šibje na Korošico. Tu smo želeli v planinsko kočo pa je zaradi velikega snega in goste megle nismo našli. Dolgo smo tavali okoli.
Borci so omagovali, tako je med prvimi omagal Blajer, starejši borec iz avstrijske Koroške. Nositi ga nismo, mogli. No, po krajšem počitku si je opomogel in spet nadaljeval z nami. Borci, že precej izčrpani, so ob zvokih harmonike oživeli.
Nekemu borcu se udre sneg, in pade prav v pastirsko kočo. Ko smo ga izvlekli, se takoj lotimo podiranja koče. Les smo si razdelili po skupinah. Zakurili ognje in si skuhali neslano ovčjo juho, ki nam je dala. novih moči. Drugi dan se snežili metež ni polegel. Morali smo dalje v takem vremenu. Šli smo čez Vodole, kjer smo v večji pojati za živino spet prespali. Bili smo brez hrane in pri kraju z močmi. Drugi dan smo šli proti kmetu Planinšku. Videli smo na robu gozda nemško zasedo.
V noči od 23. na 24. 12. 1944 smo imeli posvet. Na tem sestanku je bilo ugotovljeno, da smo se prebili čez sovražne zasede. Res, lakota nas je sestradala, do onemoglosti, za nas pa je bila to velika preizkušnja.
V vsaki ofenzivi so omahlivci in paničarji odpadli, bolj prekaljeni pa So ostali, zavedajoč se končnega cilja osvobodilne vojne. Sklenili smo, da se komande spet postavijo. Tako so pričeli oblikovati na svojih terenih. Stane Mavrič pa je s svojo
giupu uuaci piuii ivuoanovem Koru. Komanda mesta Mozirje pa je pot nadaljevala proti Bevškovi planini.
Pred planino, še na Lučki strani sem bil rapjen. Nato seje šlo čez Belo na Suhodol, Tostovršnika, Jankarja, Osojnika, do. Haderlapa in dalje do Goloba. Tu je bila komanda mesta Mozirje, nekako februarja 1945 razpuščena, borci pa so se priključili Koroškemu odredu.
KARL POHLEVEN-DRAGO
■mr
Tam kjer smo počivali, pa do zasede je bil komaj streljaj. Ko pa smo se spustili h kmetu Planinšku smo naleteli na pogorišče. V kleti pa je bil lepo pečen krompir. Kmetija je še tlela, mi pa smo se prestradani vrgli na pečen krompir in se ga do sitega najedli. Ža nami j e bilo 6 dni stradanja. Potem smo siti z nekaj krompirji v nahrbtnikih, žalostni zaradi požigov, šli naprej na Lučko planino, kamor smo prišli 23. 12. 1944.
V tem maršu po nekaj metrov globokem snegu, v snežnih metežih, brez hrane, tople obutve, brez strehe nad glavo so borci zdržali le z nadčloveško požrtvovalnostjo.
■.*	'V
Stari običaji. Postavljanje majskega mlaja v Mozirju je potekalo lepo, tudi televizija je posnela prizore, vendar pri tem zamolčala» da gre za delo mozirskih fantov in mož ...	■
Uresničevanje socialne politike
Hvale vredno! Ribiška družina Ljubno je pripravila čiščenje struge Savinje. Člani so pridno sodelovali, pa tudi prebivalci ob reki so pomagali.
Seja konference ZKS V Mozirju je skušala odgovoriti na nekatere pereče zadeve v zvezi s stanjem na področju socialne politike v občini Mozige. To temo so obravnavali skupno s plenumom občinskega sveia Zveze sindikatov.
Obsežno gradivo, ki je bilo dostavljeno vsem udeležencem je temeljito obrazložilo stanje osebnih dohodkov, vpliv podražitev na delavčev standard, kako spremljajo OZD in druge organizacije podražitve, kako je s subvencioniranimi stanarinami, stanje v otroškem varstvu in pomoč pri plačilu socialno šibkim, o pokojninskem zavarovanju in izplačevanju godalnih podpor, o prenosu izplačevanja otroških dodatkov na občine, kako živijo delavci iz drugih republik in o stanju na področju zaposlovanja.
V gradivu so skrbni sestavljal-ci, ki mimogrede povedano, niso imeli lahkega dela, poudarili, da želijo s celovitim prikazom pojavov in stanj na področju socialne' politike vzpodbuditi odgovorne k hitrejšemu in učinkovitemu reševanju perečih
vprašanj. Čeprav je bil ta izziv dokaj jasen in podprt z nakaza-*nimi dejstvi, pa ni bilo v razpravi čutiti posejme vneme za razumevanje in ukrepanje.
Ker pa js bila še vsebina podanih ugotovitev v samem
uvodu v konferenco izredno izčrpna in za vse občane zanimiva, jo bomo v prihodnji številki našega lista objavili.
V nadaljevanju konference so govorih še o pripravah na volilne konference v osnovnih 6iga-nuacijaii zjvo.
II	I »I
1 i I r? i i Tl a M. O V
St
■#####.#*#################################■
J
Tokrat moram pohvaliti dopisnike v dolini in izven nje. Poslali so veliko gradiva za objavo in tako so seveda novice pestrejše. Želimo, da bi se še bolj oglašali iz Luč, Zadretja in iz posameznih krajevnih skupnosti. Slednje je pomembno, da predstavimo težave s katerimi se v KS borijo.
Seveda se vedno znova dogaja, da nas nekoliko po-jezi tiskarski škrat. Tudi v prejšnji številki nam jo je zagodel, ko je enostavno na-
oessoa
šo veterinarsko postajo „prestavil" v Ljubljano, dasirav-no je v sestavku pisalo, da bomo gradili takšno zgradbo v Ljubiji Daleč bi bilo za veterinarje, če bi morali dnevno hoditi na naše območje iz Ljubljane...
Prihodnji mesec se bodo mnogi naši bralci „selili” na dopust. Vsem, ki bodo potovali z lastnim prevozom polagamo na srce, da si pred dolgo vožnjo dobro pogledajo nove predpise v cestnem prometu... Pa srečno potovanje!
Pomagajte ugotoviti...
Kje je bila slika posneta? Kdo so borci na njej?
Uredništvo se že v naprej zahvaljuje za razumevanje vsem, ki nam bodo pomagali. V arhivu kulturne skupnosti v Mozirju je mnogo slik iz NOB, ki niso poznane. Ker pa je za zgodovino pomembno, da zabeležimo vse kat vemo, prosimo za sodelovanje!
ZAGONETKA JE OSTALA
Slika, ki smo jo iz časa vojne objavili v predhodni številki ostaja še naprej uganka. Nihče nam ni sporočil kaj več o kraju, času in človeku, ki je prikazan. Vendar še nismo vrgli puške v koruzo. Še vedno upamo, da se bo kdo našel, ki bo sliko razvozljal.
Kot smo že poročali pripravljajo • knjižno delo o poteku in dogodkih med osvobodilno vojno v dolini, zato prosimo bralce, da nam pomagajo ugotavljati vojne posnetke. Pted tednom je bil v Mozirju sestanek na katerem so sodelovali strokovnjaki iz Muzeja revolucije iz Celja, navzoč pa je bil tudi Eranjo Fijavž, ki je v dolini proučeval razvoj revolucionarnega gibanja pred vojno. Neposredne priprave za zbiranje gradiva tečejo, zato potrebuje-
mo vsestransko sodelovanje borcev, aktivistov in občanov, ki bi lahko
nudili pomoč pri ugotavljanju posameznih dogodkov.