17. številka. V Trstu, v soboto 28. februvarja 1892. Tečaj XVII. „E D I N O S T" «haja dvakrat na teden, Tinka iredo In loboto oh 1. ari popolndne. „Edinost" stane: '.a THe leto gl. —; ijsren Avit. 9.— gl. ia polu leta „ 3.—; „ , 4.50 , za potrt leta , 1.50: „ „ 2.25 , Posamične Številke se dobivajo t P'®-dajalnicah tobaka t Tritu po fc nov., t (Jorioi in ▼ Ajdovščini po • dot. S« naročbo bres priloiMS naroćniBB u nprivniirvo n» o«ira. EDINOST OglMl in oznanila se račune po 8 nov vrtnica t petitu ; ca naslove » debeli«i črkami ne plačuje prontor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poilana, javne sahvals, otmrtnies itd. te račune po pogodbi. Vai oopisi se po&iljajo uredništvu Piazza Caserma št. 2. V«ako piano mora biti Iranko rano ker nefrankovana se ne sprejemajo. Rokopiii ae n« vračajo. Naročnino, reklamacije in iuHerat« prejema upravniitvo P iaaaa Caserma it. 2 Odprte reklamacije n prnate pofttnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. • V idlgastja n i Dajte nam, kar nam gre! i. „Slovenec nima sreče", pel je naš slavni Preširen in da so navedene besede le preveč resnične, dokazov imamo preo-bilo pri rokah in nepotrebno bi bilo, s tem Se posebno navajati fakta. Vsak posamični Slovenec obrača leko prav z mirno vestjo te besede na-se, & še v večji meri se nam pokaže istinitost teh besedij t veliki družini — v družini Slovenije. Prežalostna je zgodovina mile nafie do« movine, človek se ozira le z neko boječ-nostjo na njeno preteklost, ker le vse spo« minja na bridke in žalostne čase, le vse kaže na prevelike rane, ki so jej zajedali nafti sovragi. Od vekov sem bila je naša domovina ona nesrečna zemlja, za katero so se trgali mogotoi, ona je bila bojno polje, na katerem je klal kruti Turek naše pradede ! I ni li tudi še dandanes naša Slovenija ona nesrečna zemlja, za katero se trgajo naši narodni nasprotniki P Od jedne strani si hočejo prisvojiti Madjari našo sveto zemljo, od druge Nemci in od tretje Italijani. Vsem tem trem je naloga zatreti našo narodnost, zatreti nam oni jezik, kateri nas je mati v zibelki učila, ker s tem, čo uii izgubimo naš jezik, izgubljeni in zatrti smo Slovenci in z nami tudi naša domovina slovenska. Omenjati nočem sredstev, s katerimi delujejo naši nasprotniki v dosego te svrhe, le toliko naj omenim, da je pri istrskih volitvah vladino glasilo „Adria* pohvalilo naše nasprotnike v Istri pomenljivo besedico: „B r a v i". Od vladine strane bili bo toraj hvaljeni naši nasprotniki in kaj naj si toraj mislimo o taki vladi ? Če je ons prijazna našim nasprotnikom, prijazna gotovo ne more biti nam. O njeni neprijaznosti do nas je najlepši dokaz način, PODLISTEK. Fran Cegnar. (Dalje.) »Novice« 1848. leta v 7. listu z dne 16. svečana so priobčile prvo Cegnarjevo natianeno pesen: „Minljivost stvari — večnost kreposti* (slobodno po nemškem), s podpisom Frano Cegner sedmošolec. 25. list jo prinosel pesen: „Večer-, pod katero je zaznamovan Franc Cegner, ud slo-venskiga zbora. Njegov „Planinski lovec" (po Schillerjevim „der Alpenjager") se nahaja v IG. listu Novic 1849. 1. in v 26. listu je čitati: »Kresni žarki gosp. Janezu K. Kersniku — o njegovim veselim godu posvečeni 24. rožnika 1849." ter na 111. strani pravijo .Novice": „Eden teh Janezov je g. profesor Kersnik, kte-rimu so njegovi učenci krasno natisnjeno peseui podali, ki jo je gosp. Cegnar zložil in pričo zbrane množice v šoli gospodu profesorju slovesno govoril." Leta 1850. je Cegnar preložil Moson-thalovo „Deborah", katero je izdalo in založilo „Dramatično društvo" v Ljubljani 1883 leta. — V Pazinu je prevel Cegnar v slovenščino Vukove narodne pesni o Kosovom polji, o Kraljeviči Marku ; ondu je odjeknolo rojakom ono mogočno in krepko naročilo: kakor ona tolmači narodno jednakoprav-nost. Na tisoče očetov prosi v Trstu za slovensko šolo, še je ni, med tem ko je morala Ljubljana prirediti za peščico Nemcev nemško šolo. Ni-li to le prejaHni dokaz, kako jednakopravno se z nam: postopa; za Nemce je treba nemških šol, & za S I o-vence so dobre laške! Na korist Avstrije same bi bilo, ko bi se naša deca vzgajala v materinem jeziku, ker iz te dece bi imela stebre tukaj na obalih, ki bi jo branili pred iredentizmom. A vlada je še vedno gluha za naše prošnje, dati nam še noče šol tukaj v Trstu in človek mora nehote priti do sklepa, da bi bili morda vladi ljubši naši otroci, da so vzgojeni italijanski! Kamor le obrnemo oko, le vse nam kaže, da imajo Nemci in Lahi prednost in da se v Avstriji v kot potiska največje pleme — Slovana. Koj že v rani mladosti se mora človek ubijati z.nemščino, ako hoče v srednjih šolah vspevati, dočim Nemcu ne treba, ubijati se učenjem ptujega mu jezika. Italijan dovrši v Avstriji vse izpite brez nemščine, le mi Slovenci se moramo žnjo ubijati, ako čemo doseči kako službo. Je li to v zmislu jednakopravnosti različnih narodov v Avstriji, ako je treba Nemcu in Italijanu le materini jezik, da doseže različne službe, dočim jih je 81oveneo še le tedaj deležen, ako se priuči nemščini P Zato pa se nem zopet in zopet vriva uprašanje: nam je-li vlada, ki odobruje vse to, res prijazna, moremo-li biti zadovoljni žnjo P Ne moremo si misliti politika — in naj je oportunist do skrajne meje, da ne bi odgovoril na to uprašanje v zaniko-valnem smislu. In baš zato, ker nam sedanji sistem ni prijazen, ker ta sistem deli svojim narodom politični kruh različno mero, nismo nikdar .in tudi danes ne moremo pojmiti, Čemu naj Slovenci podpirajo ta sistem, odnosno ono parla- Hej rojaki! opasujmo ume svetle meče, Plemenita kri po krepkih naših žilah teče, Bog nam dal je dobro srce, um in pamet zdravo; Povzdignimo krepke glase domovini v slavo, ki razpali o vsakej priliki navzočne domorodce, ki se prepeva z največjim oduševljenjem. Cegnar je pošiljal v svet Bvoje književno proizvode po Janežičevem Glasniku, ki je bil središče loposlovne književnosti slovenske. Rečeni „Glasnik" 1858. II. zvezek na 135—139 strani je prinesel njegov članek „Je-li nam treba kritike ali ne P" V „Glasniku« 1859 1. III. zvezek na 93 strani in dalje čitamo Cegnarjevo povest „Jurček" in IV. zvezek 1859 1. jo objavil roman: „Koliščina in Stepe" (spisal M. Grabowsky v polščini, poslovenil Fr. Cegnar.) Drugo izdanje glej X. snopič narodne biblioteke, Novomesto 1884. 1. 16, 96 str. založil Krajec J. Zgodovinska povest, v kateroj se živo in vorno slika Ukrajna se svojimi stepami in zgodovinskimi spomeniki. Koliščina, po malorusko koliščizma ali kolijewščizroa, imenovala ae jo poslednja vstaja Ukrajnska 1, 1760. Ime to je postalo iz besede koliti, malorusko koloty t. j. na kol nabadati, moriti (J. Mam Je-zičnik XXIX — 1891 str. 61). Fr. Ceg-narjevi večji književni spisi so ti-le: I. Pesni. Zložil France Cegnar. V mentarno skupino, koji je glavna, vodilna misel, podpirati in ohraniti pri življenju ta sistem. Motrečim različne dogodke, preši:, jtijoče na« globoko žalostjo, vskliknmo vedno in vedno : zakaj, zakaj P Ne pričakuj pa, dragi čitatelj, da ti danes zapojemo zopet stare rekriminacije, ter. manje, ker ne bi hoteli nikogar žaliti in razburjati. Kajti Slovenci smo tudi v tem pogledu — pravi Slovani: n e-složni in pa skrajno občutljivi radi vsake besedice najrahljejše graje, došle se strani rodnega brata, dočim prenašamo zaušnice, došle nam od strani mirodnih nasprotnikov, neverojetno ravnodušnostjo in krščansko potrpežljivostjo. Taki smo, kaj čemo! Kakor rečeno : danes nam ni namen grajati one rojake naše, ki nas vedno in vedno obsojajo, češ, da smo prepireželjni trmoglavci in da nas prevladujejo pri postopanju našem zgolj osebna nasprotstva do tega ali 6nega slovenskega politika. Da si je tako podtikanje povs^£ neosnovano, krivično in žaljivo — kar smo dokazali opetovano činjenicami, — nočemo se danes ozirati nanje, ampak zasukati hočemo malo uprašanje, koje smo stavili ravnokar. Ne uprašanje : Čemu podpiramo Slovenci sedanji sistem P bodi predmetna stopnim vrsticam, ampak: Pod kakimi pogoji bi mogli Slovenci mirno vestjo podpirati sedanji sistem, ne da bi pri tem trpela narodna čast P Z različnih in cel6 odličnih strani se nam zagotovlja, da osrednja vlada ni slaba, da ima naboljSo voljo, & da so od-nošaji taki, da jej ni moči vsega izvršiti, kar bi rada. Verujmo torej v božjem imenu — dasi nas to jako težko stane — v „dobro voljo" naše osrednje vlade ! Tudi temu pritegnemo drage voljč, da so odnošaji jako zamotani in da ni lehko ostaviti staro izvo- Celovcu 1860. 16. 164. Natisnil J. Leon. „Obsegajo na 10 polah 95 pesem, izmed katerih jih je 55 izvirnih, ostale so pak prevodi iz jezikov slovanskih, (ilir., serb., česk., rusk.) in iz nemškega. Mnogo iz med njih so pravi biserji slovenskega pesništva. Spoh ao velike pesniške lepote in toliko čiste in čedne, da jih bode brez spodtike brali mladi in stari, duhovni in neduhovni. Večina pesem, ki so tu v venec povite, je bila že natisnjena po raznih časnikih; pa vendar ni med njimi skorej nobene, da bi ne bila na novo po-piljena in popravljena. Prepričani smo si, da se bo čedna zbirka prikupila vsakemu bravcu po znotranji in zunanji obliki." Glasnik 1860. 1. str. 159. — Teli pesni ni več dobiti. II. M a r i j a S t u a r t. Tragedija v 5 djanjih. Spisal Friderik Schiller. Poslovenil France Cegnar. Natisnil J. Leon v Celovcu 1861. 16. 223. Glej Cvetje iz domačih in tujih logov. Izdaja Anton Janežič. Pervi zvezek. Priklada Glasniku — VII. To izdanje jo vso pošlo. III. Viljem Teli. Spisal Mirotdav Schiller. Poslovenil France Cegnar. V Celovcu 1862. 16. 208. Natisnil J. Leon. Cvetje itd. I. Sestka 1. vezek. Drugi popravljeni natis, kot beletristična priloga „Edinosti" v Trstu 1886. 8° 186. V. Dolenc. — Prvega izdanja nema pisatelj niti ženo pot. Tudi mi vemo, da bi trebalo izruti stare predsodke, da bi trebalo neusmiljeno zrušiti stare tradicije, ki so morda ugajale obsolutni vladni obliki, nikar pa konstitu-cijonelni in poleg tega mnogojezični državi, ki je vsprejela v svoje osnovne temeljne zakone kot glarno in vodilno misel: jed-nakopravnost narodov. To ni lahko, te veino, kajti gospodu-jočih in favorizovanih narodov upor — Nemcev, Madjarov in Italijanov — ni lahko upogniti. Če pa mora biti P Če treba absolutno zrušiti ta upor, da prestane biti naš kon-stitucijonalizem karikatura, da se moro Avstrija razvijati v onem zgodovinskem duhu, ki je bil odločilen pri nastajanju te države in da more slednjič vestno vršiti svojo nalogo, odkazano jej po raznoličnosti sestavljajočih jo delov, po vsoj nje prošlosti in po zemljepisni jej legi P Če pa mora biti, uprašamo, kaj potem f Stvar je jaBna: kolikor hujši je upor proti dobri pravični stvari, tem izdatnejši morajo biti napori, naperjeni proti upornikom. Ako ne morem do cilja po gladki ravnini in brez truda, treba da jo mahnem kar naravnost čez hrib, če se tudi pri tem malo spotim; ako ne morem razvozljati zamotanega vozla, moram ga presekati. Pripo-znavajoči „dobro voljo" osrednje viade, moramo jej po vsej pravici očitati, da jej je vsikdar nedostajalo odločnosti, prepo-trebne, da bo izvrši to, po čemer bajo teži nje „dobra volja." Čemu so nam boBede, mi hočemo videti d e j a n j a I Izvrši naj nam v prvi vrsti in do Bkrajnih nje po-sledic jednakopravnosti v šoli, uradu in na gospodarskem polju, pa bodemo zadovoljni žnjo, pa jo bodemo podpirali drage volje in — iz prepričanja. Gospoda ministra-predBednika, ekscelenco Taaffe-a, veže v to njega laBtna čast, kajti zastavil je v slovesnem trenotku in na slo- jednega izvoda. Za drugo izdanje mu je posodil soBtavljatelj teh vrstic svoj izvod, ki je ves poln poprav in okrajšav, kajti Cegnar se ni dal nikakor pregovoriti, da bi bil dal prvi natisek nepopravljen [natisniti. Tudi drugo izdanje je že pošlo. IV. Babica. Obrazi iz življenja na kmetih. SpiBala po češki Božena Nemcova. Poslovenil France Cegnar. V Celovcu 1862. 16. 300. Natisnil J. Leon. Cvetje I. Sestka 3 vezek. Narodno biblioteke snopič XIII. do XVI. Novomesto 1884. 16. 413. natisni J. Krajec. i V. V al en Š tajno v ostrog. Spisal Miroslov Šilor. Poslovenil i založil France Cegnar. Tisk Egerjov v Ljubljani 1864. 16. 77. strani. — Klasičnoga dela klasičen prevod, kakoršnega Sloveni nesmo še imeli. In še do danes so nesmo dokopali do to-li čvrstega jezika, kamo li presegli. VI. Valonštajn. Dramatično delo. Spisal Mirosiav Siler. Poslovenil France Cegnar. V Trstu. Založila Tržaška Čitalnica. Tisk avstrij. Lloyda 1866. 8° 421. S tem prevodom je Cegnar dosego! vrhunec prelagateljske umetelnosti. Posamezna mesta so v slovenskem prevodu celo boljša, nego v izvorniku. Žal, da to delo še do danes ni vso razprodano. Kako naj človek imenuje to našo voliko malomarnost P (Daljo prih.) Tesen način besedo, da ne bode pripuščal, da se Slovani pritiskajo na steno. Mi si tolmačimo besede te po njih duhu, to je, da avstrijske Slovane ni smeti smatrati kot državljane II. ali III. vrste, ampak kot jednakopravne narode. Ako pa so jednakopravni, ako zahtevamo, da vrše svojo kulturno nalogo vzporedno z drugimi ndrodi, treba da jim privoščijo potrebna duševna in materijalna sredstva ▼ isti meri, v kakoršni jih uživajo drugo-rodni jim sodržavljani. To pa tem bolj, ker je dokazano, da so Slovani avstrijski sposobni za tekmovanje na duševnem, kakor na gospodarskem polji. Vlada naj izvrši glavno točko svojega programa, proglašenoga v prestolnem govoru leta 1879, pa bode mir mej nami in naši poslanci ne bodo čuli ni žal-besede, ako jo podpirajo. To jej bode tem laglje, ker jej bodo na strani temeljni zakoni in ustava. Se samo „dobro voljo" pa naj nas ne pita, ker to je od sile ne-tečna hrana za nas. Z dejanji pokažite, da nam hočete biti pravični, pa se takoj prenehajo vsa nasprotstva mej nami, kajti pojma „fakcijozna opozicija" ne najdete ▼ našem slovarji. O tem, kar nujno treba nam tržaškim Slovencem, spregovorimo prihodnjič. Politični pregled. Notranje daiela. Državni zbor. Gospodska zbornica vsprejela je dne 25. t. m. predlogo o podunovski paroplovni družbi, predlogo o bedi ter predlogo, tikajočo se podpor državnim uradnikom in slugom v znesku 500.000 goldinarjev. Potem je grof Taaffe izjavil, da je državni zbor odložen. Ogerski državni zbor izvolil je Deziderija Banffyja predsednikom, vsa opozicija je glasovala za prejšnjega predsednika Pechjja. To kaže, da novi predsednik ne bode imel baš prijetnega življenja, kajti opozicija ogerska nikakor ni izbirčna v sredstvih proti tistim, kojih ne mara. V Bukovini imajo sedaj nenavadne homatije. M«j deželnim predsednikom, grofom Pačetom in deželnim glavarjem W a s s i 1 k o m nastal je spor radi žene prvega. Ta-le je dobila neko anonimno pismo žaljive vsebine, o katerem se misli, da je je pisal baron Mustatza. Poslednji je izstopil iz službe, rumunska aristokracija pa je sklenila, da se demonstrativno ne udeleži plesa pri deželnem predsedniku. Mnogo nemških, poljskih in rusinskih poslancev odložili so svoje dežel-nozborske mandate, tako, da deželni zbor niti ni sklepčen in ne bode mogel zborovati, ako se spor na katerikoli način ne poravna. Deželni zbori se snidejo dne 3. t. m. Vnanje države. Bolgarskega diplomatičnega agenta v Carigradu, g. V u I k o v i č a na-pal je nekdo z nožem ter ga ranil. Nepoznani napadalec je ubežal. Iz Carigrada došli telegram sicer tidi, da je uzrok napadu iskati v privatnem maščevanju, toda verjemi to, kdor more. Zadnje vesti javljajo, daje stanje Vulkovičevo zelo opasno, ker so ranjene tudi čreva. In res pripoznavajo zadnje brzojavke, došle iz Sofije, da so je napad izvršil iz politiških vzrokov. Vulkovič je umrl včeraj zvečer. Ker je predsednik srbske okup-itine K a t i <5 podal Bvojo ostavko, izvolili se predsednikom dosedanjega podpredsednika V u k o v i ć a, a podpredsednikom Inka Jovanoviča. Srbska vlada izdelala je postavo, tikajpčo se odpovedi raz-kralja Milana. Ta postava določa detinitivno stališče Milanovo. Znano je, da mladi nomški cesar Viljem neizrečeno rad govori — in o vsem, tako, da bi moral človek misliti, da je to nekak splošni ženij. Tako je nedavno strogo grajal pri slavnostnem obedu deželnega zbora braniborskega vse tiste, ki si usojajo biti nezadovoljni se sedanjimi odnošaji na Nemškem. „Po tem hujskanju utegne misliti marsikdo, da je dežela naša najnesrečnejša in da je mučno živeti ▼ tej deželi. Bolje bi bilo, da taki hujskači otresejo nemški prah raz svoje čevlje ter se odtegnejo tem žalostnim odnošajem." No, kakor kaže, lekcija ni imela posebnega vspeha, kajti dne 25. t. m. demon-strovala je v Berolinu množica, tako, da je morala policija vmes poseči. Dne 16. t. m. ponavljali so se izgredi se v večji meri in sicer po različnih krajih mesta in tudi pred dvorno palačo. Tudi tega dne posegle je umes redarstvo, ki je rabilo orožje. DOPISI. Iz Podmelca [Izv. dopis]. Letos nam je zima dolgo časa zakrivala svoje strpne rane ter pozno odela od rodovitnosti utrujeno zemljo. Prvi sneg je bil tudi v Pod-melcu v takozvani „hribovski Niči" že skopnel in sledili smo radostnim veseljem znamenja oživljajoče se narave. V malih plahticah padajoči sneg pobelil je pretočeni teden zopet naše Tolminsko hribovje; v nedeljo zjutraj, dne 21. t. m. pa je začelo dežiti ; vsled tega so bile poti dosledno, bodi si za hojo, kakor tudi za vožnjo zamudne. Že dopoludne dne 21. t. m. vihrala je ponosno aredi vasi na visokem mlaju lična trobojnica oznanjujoča izvenredno skavnost povodom dvajsetletnice ustanovljenja tukajšnje čitalnice. Moji malenkosti sicor ne pristuje opisovati slavnosti a usojam si vendar v naglici priobčiti slavnemu občinstvu nekoliko zanimivejših podatkov krasne in nepozabne zabave. Ker ao pa ljudje itak v marsičem različnega mnenja, poslužim se po večeni ugodnih znamenitosti. Kakor iz uvoda razvidno, bilo je vreme neznosno in neprijetno, tako, da alabejšega nismo mogli pričakovati. Vkljub temu prihajali so iz raznih strani buditelji ndrodne zavesti, ljubitelji napredka, narodnjaki. Prostorna dvorana, kolikor mogoče dostojno ozaljšana, polnila se je ptujimiin domačimi gosti in res se toliko ljudi pri nas še ni udeležilo nobedne veselice. Ne bodem našteval raznih udeležiteljev, k to vemo, da je mnoge oplasilo slabo vreme, ki so nameravali nas razveseliti se svojo navzočnostjo. Bilo je gostov iz vseh vasi: iz Tolmina, Volč, Grahovega, sv. Lucije itd. vzlasti pa nam je Bkaznl opetovano svojo naklonjenost Tolminski pevski zbor, ki se je pripeljal skupno, prepevaje narodne pesmi. Vsem srčna hvala ! Prečastita duhovščina gojila je vedno z drugimi izobraženimi stanovi milo doneči materimi glas, varovaje ga kot najdraži zaklad slovenske krvi in tako najdemo tudi pri naši čitalnici ustanovitelja in osnovatelja v osebi duhovnika g. K e r k o č-a, bivšega tukajšnjega duhovnega pomočnika. Imenovani nam je še vedno v blagem spominu. Budil je naše ljudstvo posebno marljivostjo in požrtovalnostjo k narodnemu napredku; neovrgljiva njega zasluga na tem polju je tudi naša čitalnica, katero je on ustanovil pred dvajsetimi leti s pomočjo domačih dijakov, mudečih se na počitnicah. Slednji so mu bili zaslotnba in so tudi to pot kot uradniki čestitali društvu priposlaninoi čestitkami. Nenavzo čega, pa vendar v duhu gostovo pričujočega ustanovitelja pozdravi čitalnični predsednik, g. Božič vulgo Majnč, slikaje zgovorno besedo dvajsetletno čitalnično delovanje in vspevanje. O tej točki ne morem mnogo pisati, ker Hern, žali Bog, slišal le zadnji odlomek, vendar občudu-dujem zmožnost domačina, pridobljeno si marljivim čitanjem. Vabljivimi iz srca plaui-tečimi besedami izpodbujal jo sorojake k I zložnemu in skupnemu narodnemu delovanju. Sledile so točke občno pohvaljenega petja, v katerem se naSi pevci odlikujejo pri vsaki priliki. Predstavljala se je tudi igra v 5 dejanih .Stari Slovani* in to toliko natančnostjo in spretnostjo, da so gledalci z vso pozornostjo sledili posameznim prizorom raznih dejanj. Igra je ugajala vsem, kar svedoči, da ni bil brez vBpešen marljivi trud. Želja je obča, da se igra še letos ponovi. Kdo bi si vendar mislil, da se v takem zatišju morajo vršiti igre v petih dejanjih toliko spretnostjo ! Že kot dijak v Trstu obiakaval sem „Politearaa Rossetti", „Teatro Communale", ali „Fenice*, ko ao ae predstavljale razne dramatične nemške ali italijanske igre, pa v ponos rojakom povem, da me še nikdar ni navdajala tolika radost, kakor pri tej predstavi. Slava igralcem in igralkam, osobito pa „Marko-viču" in „Dušmaniču", glavarjema obeh rodbin ! Konečno pa bi še rad v krataih potezah načrtal slavnostni govor gosp. učitelja Krajnika. „Čast komur čast*1 pravi pregovor, tako tudi vsa čast našemn marljivemu in uzornemu vzgojevatelju mladine, gosp. učitelju, kateri z vzglednimi nauki budi narod in žrtvuje v to svrho res mnogo truda in časa. Slikal je v naudu-senem govoru neznosno stališče naših pra-dedov Slovenov, zatiranih od sosednjih narodov, primirjaje jih potrpežljivemu jag-netu. Spominjajoč se fevdalne dobe povedal nam je govornik, kako je narod naš vzdihoval pod vpljivom magnatov in ple-menitasev. Naglašal je korist šolstva in društev v probu jo in prospeh naroda na Goriškem, katera izobražujejo tudi nižje stanove ter jih združujejo. Slednjič pa pride do naših domačih Podmelških razmer slaveč ustanovitelja, čitalnice, čemur se je občinstvo odzvalo živahnimi živijo-klici! Bitstvo govora je bila slika razvijanja naroda v celoti, pote-zajočega se neutrudljivo srčnostjo in neu-strašljivostjo za napredek. In upravo v tem se je izražala sila govora, da nam je govornik naslikal na jedni strani ovire raz-cvitanju od strani nasprotnikov, k na drugi strani pogum in srčnost boriteljev, bude-čih stanove k vzajemnemu in plodonosnomu delovanju na narodnem polju. Slavnostni govor bil je znamenit in vreden, da se ga objavi v celosti. Morda se mi to posreči v drugem dopisu. Veselica z igro „Stari Slovani" se bode ponavljala, kakor sem slišal, o veliki noči ali pa v počitnicah. Dobro ! saj se jo veselijo tudi naši dijaki. Komenski. Različne vesti. Naznanilo: Slavno namestništvo zahteva neke podatke od vseh onih očetov, kateri so podpisali prošnjo za slovensko Šolo v Trstu meseca novembra 1889. Ker je vabilo prišlo podpisanemu v imenu vseh drugih, zato so vsi vabljeni na razgovor jutri v nedeljo ob 9. uri predpoludne v ulici Giuliani hiš. št. 26. Nadvojvodinja Marija Valerija, ki je nedavno povila hčerko, obolela je bila potem še precej opasno, a sedaj se jej je stanje v toliko zboljšalo, da ni več nikake nevarnosti. V Buzetu so gnjusni in sramotni dogodki na dnevnem redu. Tamošnje italia-nissimu pečeta kot sam živ ogenj spomin, da bo nekdaj neizprosno gospodarili občini tej, in zavest, da je njih gospodarstvu odzvonilo za vedno. Ker vedo, da postavnim potem ne pridejo nikdar več do veljave, ker vedo, da s pozitivnimi čini ne dosežejo ničesar več, napenjati so so jeli v negativnem zraislu, da bi utrudili in ozlo-voljili sedanje občinsko poglavarstvo. Tulijo Vam po ulicah, pobijajo okna, napadajo občinske uradnike in druge rodoljube, da bi le prisilili vlado — ki jih itak vse preveč boža — do kakoršnega si bodi koraka proti načelništvu občine. Govori se sicer marsikaj, a mi vender ne moremo verjeti, da bi se vladni organi hoteli jed-načiti a politiško sodrgo proti zakonitim potem izvoljenemu načelništvu občine, uži-vajočemu zaupanje vsega prebivalstva. Značljiv je v tem pogledu vsklic necega italianissima, nedavno doftlega v Buzet, da treba uporabiti vsako sredstvo, da le postane nemogoč sedanji župan. Po-uliški škandali buzetski dokazujejo nam na nedvombeni način, kdo seje nemii, kdo izzivlje in kdo je — barbar!! Slavno vlado pa prosimo najnujnejše, da vrši svojo dolžnost ter brani zakonitim potem izvoljeno avtonomno oblast. „Sokolova maskerada". Odbor čilega našega „Sokola" razpošilja jako marljivo vabila rodoljubov po Trstu, okolici in drugod, iz kojih je razvidno, da bode pri plesu igral orkester tukajšnega pečpolka. Uverjeni smo, da bomo slišali ta večer naše domače kompozicije, kar bode došlim gostom v posebno slast. Nadalje je razvidno iz vabila, da bode maskerada v prekrasnih prostorih redutne dvorane gledališča „Politeama Rossetti*. Uhod je iz ulice „Chiozza". Nečlani plačajo ustopnine 1 gld., nemaskovani člani in maske 50 kr., člani v društveni obleki in garde dame so proste ustopnine. Glede na maske bode stroga kontrola. Iz vabila je tudi razvidno, da se bode delilo ta večer globe in sicer: „nemaskovane dame in gospodje plačajo še vrhu ustopnine 30 novč. globe". Pri maskaradi se ne bodo dajale dekoracije, ni šopki. Prav tako, čemu potrata ! Odbor je vse mogoče ukrenil, da bi razposlal vabila v velikem številu, če se je pa urinila razpošiljevalcem kaka pomota, da bi kedo ne bil prejel vabila, blagovoli naj oprostiti, ker prepričan naj bode, da jim je bil na srcu najboljši na-men; a če se je vender le koga prezrlo, ta naj se nikar ne maščuje s tem, da bi ne prišel blizo. Gospodom „v civil" priti je v salonski obleki. Toraj gospoda, ne zamudite nikar take lepe prilike! Naši okoličani so bili na „Sokolovih" maskeradah vedno častni zastopani in upati smemo, da bomo imeli v naši Bredi brhke okoličanke v krasni narodni noši. Ko bi cmeli izdati neko skrivnost, storili bi prav radi na uslugo naših čita-teljev, a ker bi se zamerili s tem odboru, prosimo naše čitatelje naj oproste, ako jim le toliko to skrivnost mzodenerno, da bodo vai gosti z neko stvarjo iznenad jeni, za koje iznenađenje so nekuterniki prav pridno pripravljajo. Kedor bodo to videl, žal mu gotovo ne bode, ako pojde ta večer nekoliko kasneje domov. Telegram „Tržaškemu Sokolu". Zadržanemu po velikih pripravah za bodočo razstavo v Chicagu, ni mi bilo mogoče v nedeljo priti v Trst, pridem pa v torek ob 3. uri popoludne s parnikoin „Sokol" in pripeljem seboj, kakor je že pogojeno, svojih 12 najboljih klownov, kateri bodo sledeče izvajali: 1. Nastop klownov in posebni nastop klowna Žirkuff-a. 2. Zidanje mosta čez morje iz Trsta v Benetke. 3. Dvoboj Žirkuffa in Nigronefora. Smrt Žir-kuffa in pokop. 4. Pogreb Pusta. Pri pogrebu svira godba Clownov osmrrnico iz overture bivšega italijanskega državnozbor-skega glumača, nazvane : „Bežidomov". Med posamičnimi točkami razne manjše predstave kakor tudi velikanska večerja klownov. Pipiham v. r. ravnatelj. Družbe sv. Cirila in Metoda goriška ženska podružnica nam je doposlala svoje poročilo za I. 1891. Ker ižnjega lepo odseva vzorno delovanje vrlih rodoljubkinj ob bistri Soči, podajamo tu slovenskemu občinstvu kratko vsebino. — „Med mnogimi družbami" — tako se pričenja poročilo — „se težko katera dobi, ki bi tako globoko segalala v vse sloje narodove in tako splošno zanimala vse zavedne Slo- vence, kakor uprav družba sv. Cirila in Metoda. Lepa njena ideja nns združuje, kakor nde jedne družine krog domačega ognjišča. Ob veselih in žalostnih prilikah se je spominjamo ter polagajoč darove na žrtvenik domovine nadaljujemo delo sv. blagovestnikov. Da bi še bolj goreče mogle vršiti domoljubni posel, združile smo se Goriške Slovonke v žensko podružnico, ki je po letih sicer še mlada, a je pognala že tako krepke mladike, da je ne omaje ▼sak vetrič. To dokazuje uprav preteklo leto. Poleg načelnistva v Gorici so se trudile za družbin provspeh še |p. n. pover-jenice : g.čina J o s i p i n a Dominko v Kobaridu, gospa P a 1 j o k a v Volčah, gospa J o s i p i n a K o v a č i č pri sv. Luciji. g.čna Gabrijela Doljak v Solkanu, gospa M a k u c v Podgori, gospa R o z a Bajt v Št. Andreži, g.čna Justina Štrukelj v Komnu, gospa M arija Lokar v Ajdovščini, g.čna Olga Fabijani v Ćrničah in gospa Alojzija Mozetič v Prvačini. — Najlepši podružnični praznik je bila sijajna veselica 15. novembra 1891. 1.; z njenimi dohodki so se lahko pokrili stroški ■a „božićnico" v otroških vrtcih v Pevmi in Podgori. Mej ubožnejšo deco se je tedaj razdelila obleka, obuvalo, perilo in razne jestvine. Koliko veselje je bilo to za nedolžna otreška srca ! Naj bi iskrica nedolžnega otroškega veselja šinila v srce blagih dobrotnikov mladine in jim vzbudila sladak spomin na mlade dni! Bog čuvaj blage dobrotnike! Bog čuvaj nedolžno deco ! — Podružnično načelništvo je imelo 7 sej. Vseh dohodkov je bilo 418 gld. 13 kr., mej njimi 78 gld. 64 kr. radodarnih doneskov". — V četrtem letu ■vojega delovanja, t. j. 1892. 1., ima goriška ženska podružnica 349 družabnic in «icer 19 ustanovnic, 161 letnic in 169 podpornic. V načelništvo so voljene: g. Avgusta Santel prvomestnica, g. Sofija H a m e 1 zapisnikarica, g. Marija K a n o 1 e r blagajničarica; njih namestnice so pa : j g. Ivana Dekleva, g. Viktorija Kavčič, g. Julija F a j -g e I j. — Naj-li dodamo poročilu še kaj navduševalnih besedij P Ne ! Prepričani smo, da goriške rodoljubkinje in žnjimi vred vse Slovenke goreče ljubijo našo mladino in da se tekmovaje trudijo za njeno versko, dinastično in narodno vzgojo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Podružnici sv. Cirila in Metoda darovala ju gospodičina Evfemija M a h o r-č i č iz Sežane 3 gld. v proslavo spomina Frana Cegnarja. Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabralo se je pri veselici pevskega družtva „Adrije" v Barkovljah dne 21. t. m. 1 gld. 54 kr. Vabilo na občni zbor. Vodstvo „Tržaškega podp, in bralnega društva" vabi vse čč. društvenike na občni zbor kateri bode v nedeljo dne 6. marca 1892. ob 3. uri popold. v društvenih prostorih. Dnevni red je: 1. Nagovor predsednika ; 2. Prečitanje kronike minolega leta; 3. Prečitanje računov za 1. 1891. ; 4. Prečitanjo izjave pregledovalnega odbora; 5. Posamezni predlogi (Taki predlogi naznaniti so morajo vsaj tri dni pred občnim zborom društvenemu vodstvu.) svetovalstva, članov ali interpelacije; 6. Volitev raznih društvenih organov (Volitev so bode vršila v nedeljo dne 6. marca od 9.—12. ure predpoludue in popoludne od 6. ure naprej pri občnem zboru.; Občni zbor je veljaven, ako bo ga udeloži vsaj eua tretjina — 100 Članov — ; zaradi toga prosi vodstvo vse društvenike, da se mnogoštevilno in gotovo udeleže tega občnega zbora. Podpiralna zaloga slovenskih vseuči-ličnikov V Gradci razpošilja ravno svoje poročilo za I. 1890/91, iz katerega posnemamo sledeče : Društvo stopilo je v dvajsetletnico svojega delovanja. Zanimanje za društvo narašča leto za letom. Vsled tega je bilo v preteklem letu tudi mogoče mej rovne dijake razdeliti vsoto, kakeršne še nikoli prej ne in vrhu tega še glavnici dodati 200 gld. v gotovini. Vse imetje glavnice znaša 7200 gld. v pismih denarne vrednosti in 500 gld. v gotovini. Dohodkov imelo je društvo pretečeno leto 1905 gld. 23 kr., stoškev pa 1036 gld. 72 kr., preostalo je torej 868 gld. 51 kr., kateri znesek se je na račun prihodnjega leta v hranilnici na obresti ohranil. Odbor je zboroval osemkrat in je rešil 87 (prejšnje leto 71) prošenj ; odbiti ste bili dve, drugim 85im pa se je dovolila vsota 909 gld. Najfaanjša ednokratna podpora je bila 5 gld., največa pa 25 gld. Podpiranih je bilo 18 (prejšnje leto 12) dijakov in sicer 8 pravnikov, 8 medicincev in 2 modroslovca. Konečno se v poročilu izreka prisrčna zahvala vsem podpornikom, korporacijam in zastopom, ki so s svojimi darovi pripomogli do tako lepega vspeha ter tudi slovenskemu časopisju, ki je s prijavljanjem društvenih naznanil širilo zanimanje za društva blage namene. Veselica „Bralnega društva" pri sv. Ivanu. Slavno občinstvo opozarjamo naju-tršnjo veselico tega društva. Program je obširen in velezanimiv ter se veselica vrši v spodnjem salonu restauranta „Al Bo-schetto". Obilne udeležbe je želeti že zato, ker pri tej veselici nastopita prvikrat društveni pevski in tamburaški zbor. Začetek je točno ob 7. uri zvečer. Iz Barkovelj se nam piše: Veselica pevskega društva „Adrija", vršivša se v nedeljo, privabila je mnogo domačega občinstva. Lepo okinčana dvorana gospoda Martelanca je sicer majhna, & jako okusna. Omeniti mi je, da ima odbor „Adrije" vsakokrat veliko preglavico radi prostorov, in ne samo to, tudi druge zapreke so mu stavljajo z drugih strani, radi česar trp) seveda društvo veliko materijalno škodo. Hud in trd boj mora biti to društvo za svoj obstanek. Dokler nismo imeli pevskega društva v naši vasi, je bilo vse zaspano, ali sedaj, hvala Bogu, smo jako na dobrem gledfc narodnega mišljenja. Priporočati mi je torej to društvo v posebno podporo domačim veljakom. Počastil nas je se svojo č. osebo predsednik slovanskega pevskega društva v Trstu, gospod prof. dr. K. G 1 a s e r ; videli smo našega rojaka gosp. R. z svojo gospo, in gosp. poslanca našega okraja. Drugih mestnih narodnjakov in tudi okoličanov iz drugih okrajev je bilo toliko, toliko — da ni bilo skoro nikogar videti, kar jako slabo upliva na naše ljudstvo, posebno pa na pevce, kateri ne zamude nobene prilike, ko treba bodisi v Trstu ali pa kje drugje v okolici zastopati svoj okraj. To pripomniti, zdelo se mi je potrebno. Program se je vršil v obče zadovoljstvo. Pesni so so izvajale precej precizno, posebno nam je ugajala pesem „Domo\ini" — Hr. Volariča, katera se je pela sprem-ljevanjem orkestra in se je morala ponavljati. Solo in dvospev nam je jako ugajal, posebno bariton-solo, o katerem mislim, da mu še manjka dobrega vežbanja. Igra „Bog vas sprimi" igrala se je dobro. No saj stara Špela (g.čna Kramar) nam je itak znana kot izborna igralka ; nje mož Češarek (Tr. Nesnaga) je bil tudi vsikdar kos svoji vlogi. Stari stric iz Ribnice (Hr. Ražem) je že večkrat vzbudil mnogo smeha mod nami se svojim humorjem. Samo to bi priporočal, da se vsak igralec dobro nauči svojo nalogo, kajti jako slab vtis napravi na poslušalce, ako čaka igralec na šepetalca, kakor maček, ki preži na miš. Tudi dvospev „Čevljar in krojač* vzbujal je med domačini mnogo smeha, kar priča, da so bili zadovoljni. Po kratkem odmoru začel se je živahen ples, tako, da smo si še le v ranem jutru segali v roke ter se pozdravljali vzklikajoči, da dokler po naših žilah teče kri, naj pevsko društvo „Adrija" živi ! Pevskemu društvu „Adrija" v Barkovljah darovala je pri veselici od 21. t. m. sledeča gospoda: Družina Covacich-Rebek gld. 2.40, N. N. 2 gld. Giuseppe Breitner gld. 1.40, Aug. Taccani gl. 1.20, gospa A. Pertot 1 gld., Iv. M. 20 novč., J. Sirk 50 nvč., G. Tedeschi 70 nvč., N. N. 10 nvč. Odbor „Adrije" zahvaljuje se tem potem vsej tej navedeni gospodi. Nov dijaški list. List imenovan „Vesna" je vsestranski nezavisen d i j a-š k list, leposlovno-znanstvene vsebine, ne izključuje dnevnih uprašanj, ako so tesno združena s kulturnim napredkom Slovanov, „Vesna" stoji na občeslovanaki kulturni podlagi, priobčuje najvažnejše pojave vsega slovanstva, kateri vedejo k dosezanju tega smotra. Vzgajala bode „Vesna" zarod mladih pisateljev v vseh strokah ved, znanostij in umetnostij. „Vesna" bode prinaSala razven lepo slovno-znanstvenih spisov poročila iz dija ških krogov, sosebno akademičnih, ter naj-glavnejše pojave v vedi in znanosti, omiki in prosveti. Razven tega bode priobčevala v oddelku „Glasnik" važne misli in nasvete sotrudnikov, v oddelku „Književnost" pa knjige slovenske i one slovanske in ne slovanske, katere služijo namenu „Vesne". V oddelkih „Smes" in „Listnica" pa bode navajala razne drugo novice, smošnice in odgovore uredništva in upravništva. „Vesna" ne bode napadala ne oseb, ne stanov, postavljala se pa bode vsakemu napadu možko v bran. ' „Vesna" bode pospeševala po možnosti druženje vseh oseb in stanov, kateri se hočejo neustrašno boriti za slovenski narod na slovanski podlagi. „Vesna" so bode trudila pridobiti ženstvo slovensko za narodno delovanje, uvažujć njih važnost za narodno 9tvar in trudč so za njih večjo samostojnost in veljavo v javnem življenji. Prva številka izide prihodnji mesec. Uredništvo bode na Dunaji in se naj pošiljajo spisi, tikajoči so uredništva, pod naslovom : Drd. Fran G o« tel Wien, VIII. Schlosselgasse, 10. — Upravništvo pa je v Celji pri Drag. Hribarju, kamor naj se pošilja naročnina, ki znaša za celo leto, dvanajst številk, 1 gld. 20 kr. „Slovanskega Sveta" 4. št. ima naslednjo vsebino: 1. Ali hočejo ohraniti slovanske narodo v Avstro-Ogerski P 2. Liturgija rimske cerkve. 3. Rusija leta 1891. 4. Moč ljubezni. (Sim. Gregorčičeva pesem v latinici in cirilici in v ruskem prevodu). 5. Ruske drobtinice. 6. Ogled po slovanskem svetu. 7. Književnost. 8. Slovansko časopisje. Sultanine dobre vrsti . . 32.- 34.— Suho grozdja (opala) . . . 1 R. — —.— Citoebe ......... 20.— 21 -— Slaaiki Yannoutli .... *od 12.— 13.- Polenovke sredne velikosti IOO K. 39,- —. _ 39.- —.— Sladkor centrifug, v vrečah 34.25 34.50 Faiol Čoka....... 10.50 — .— 9.50 _ .— »votlorudeči . . . . 9.— _.— tumnorudeči , . . . 9,— —. - * 9.75 10.- 9.25 —.— beli, veliki . . . . 8.50 8.75 zeleni, dolgi . . . . H —.— — .— „ okrogli . . . „ —.— - .— mešani, štajerski . . » 7.50 — t— « 83.- 84.- Poslano. Molim onu osobu, koja mi je ovih danah poštom poslala anonimno pismo, da bi mi makar jednakim pismom izvoljela javiti, gdje bi se mogli sastati, da se u onoj stvari po dužnosti temeljitije uba-vještim. Fran Poli« ravnatelj Tiskarno Dolenc, Tržno poročilo. Cono no razurao, kakor ho prodaje na debelo blago za gotov denar). Cen» od Tor. lo fo Kava Mocca.......100 K. 128.— 130,— Rio biser jako lina . „ —,— _ J'"« « n „ . -.— Snntos fina..... „ 94.— 90,_ „ srednja ... „ 87,— 8<).- Guatemala..... „ Hl.__113.— Portoricco..... „ 132,__134.- San Jago do Guba . „ —.— _.— Ceylon platit, fina . . , 132.— 134,— Java Matang. zelena . „ 118,— 114.— Cnmpinas..... „ —, — — Itio oprana .... „ 114— 118.— * lina...... „ 93.— 94.-- „ srednja .... „ 80.— 89.— CaaBia llgne" * zabojih . . „ 2t>,— —.— Uaolsov ovot...... „ 98(j. — 390.— Inger Bengal...... „ —.— —.— Papar Singaporo..... „ 41.- 42 — Penang...... „ 38.— 34,— liatnvia...... „ 37,— 38,- Piment Jamaika.....- „ :j3.— —.— Petrolej ru»ki v Hodili . . llHJ K. 5.26 —.— „ v zabojih . „ 7.— —.— Ulje bomažno ainerik. . . „ 30.— M2.— Leoce jedilno j. f. gur. . „ 41.— 42. ~ daliuat. s certifikat. . „ 41.— 42.— namizne Al. S.A.j.f. gar. „ 50.— 52.— Aix Vierge .... , 56,— 57,— * fino............52— 54.- ftoaloi puljoSki............10— — dalniat. h cert. . . „ —_ ,— Smokve pulješko v sodili . „ — „ v vencih . „ 15.— —.— Domači oglasi. Društvena krčma Roj nilskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, priporoča so najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo so vedno izborna domaČa oko-ličnuska vina. Cl. B. Modic in Grebene, nsVt.«;* in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčmarje in Č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. An-fnn Pn^lrai na V0Blu ul,ca Ghe*a Milil) II lUbRdJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tabakarni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navndno potrebne nemško-slovenske postne tiskanice. Cl Josip Kocjančič, v"tSit';r trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjlmi pridelki. Cl. Ivan Prelog priporoča svoji trgovin _ v Via del Kosco St. 2 (uliod na trgu start« mitnico, Piaz/.n liarriern Vflccliia) in v ulici Molln a vento št. 3. Produja različno mešano blagu, moko, kavo, riž in razne vrsto domačo in vuanjo pridelke. C. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka, v ulici Sorgente (blizo tohtnico Rosadn) toči izvrstna vina in prirojujo jako okusna jedila. Prenočišča novorjotno v cono. Cl. Gostilna „Stoka" j nom .liolladonna", poleg kavarno „Kabris", priporoča so Slovoncom v mestu in na dožoli. Točijo so izborna vina, istotako jo kuhinja izvrstna. Cl. Anflpni tfolon čevljar v ulici .Caserma, anurej IVdlctll, priporoča HO najtoplojo slovenskemu občinstvu. Najelegnntnejfte tor solidno dolo in točna poHtrožba. Cl. M o r> tiri I/ h«q Piazza 8. Giovanni. nt, 1. mamil ivrzc, trgovina z mnogovrstnim loHonim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. Cl. Kavarni ,Commercio' in Je- Jae.nf v ulici „C a s o r m a", glavni uhaja-UoOliU li&či tržaških Slovencev vsoli stanov. N.i razpolago čaHopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. -7 Za obilen obisk so priporoča Anton & o r l i, kavarnar. Cl. Tiskarna „Dolenc" della Casorma fit. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dola po ugodnih cenah. Cl. Gostilna „Alla Croce di Malta" "Via Valdirivo fit. 19 (polog Piazza della Zonta) priporoča so najtoplojo tržaškim Slovencem in na deželi. Toči izvrstna vina In prirojujo jako okusna jedila. Za obilni obi«k prosi gostilničar Ivan & i r c a. Cl. Gostilna Antona Mauriča Via Cliiozza št. 25. blizo gledališču „Politeama-* jo v predpustni dobi odprta ob veselicah do pozno v noč. Priporoča so slavnemu občinstvu za obilen obisk. Izvrstno vino, posebno dobra kuhinj a. 6 — 10 Anfnn I OmnO naslednik Jakob lloče-MIHUlI LdlllpC, varja, ViaBarriera v o o o li i a št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vsuh vrst, moko, riž, sočivjo, lino moravfiko maslo Itd. 01. luan llmolf črovljarski mojster, Via Ro-IVCtll U1IICIV, magmi št. 0. priporoča so slavnomu občinstvu v vsa v njoga stroko spadajoča dela. Solidno delo, hitra postrežba — nizko ceno. 60--18 Antnn VratlAP trgovina z Steklevino rAlllUlI VI dUCU) lončenim) in losomno itd. v ulici "Via Canale (prva prodajnlnica polog „Fonte rosso") so priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem. 01. EVanin nohll Piazzetta Cordarioli št. I I allJU UGlalV 3 blizo novoga trga, prodaja izvrstno jostvino : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih conah. Vekoslav Moder, pe9kur mojster „Piaaza Caserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseh vrst kruha, slažčic, čokolade, vseh vrst moke itd. po najnižjih cenah. CI. Mlekarna Frana Gržine na Notranjskem (Via Campanille ▼ hiši Jakoba Brunneiia St. o (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišn» opresno mleko po 12 kr. liter ne-posrcdnvt iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana. Na zahtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov. Cl. Ivan Kannhpl n"Protl vojai- ivall l\dllUU6l, niče, priporoča «vojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na defcelo v množicah oi s kil. naprsj po najnižji ceni. U. Mrevjja, Via Belvedere _ Rtv. 19. Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, tursice, ovsa iti raznega kruha po najnižjih cenah. Cl. Karol Colja, žganjarija in tobakarna v ulici Via Arcata, nasproti hiše Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr botoljko, dalmatinsko tropinjsko žganje po 1 gld. 10 kr. liter. Cl. Anton Krajcer, Marija vdov. Julianv govina z različnimi jentvinami : moko, rižem,' y TRSTU oljem, kavo itd. Priporoča se najudaneje slavnemu razpošiljalnica v poStmh zavitkih po 5 kil, pri- instTii. ( |. poroča se si. občinstvu zugotovljajoč o.lpoSiljati „ . , . izbrano blago, kakor pomaranče, limone, munde- Via Barnera vecch.a St. 1J» rinef fige (smokve), suho grozdje in vsakovrstno mn*v. „ • ■«nRd:tro.™eV^izdeluj.- ,8uho Hadje iztok kavo čaj, delikates.se itd. možic« obleke po najnovejSr-m kroj V njega de- kakor tudi ,istj0 iz Io . th J.' jd __ y *JL»en 3vj;rjr«:;.tu stvari za samo odškodnino v znesku 6 for. 60 kr. in sicer : 6 komadov najfinejših namiznih nožev s pravim angležkim rezalom. B komadov amor. paren t. srebrnih vilio fi komadov amer. patent, srebrnih žlic za juho. 12 komadov amor. patent, srebrnih žliČio 1 komad amer. patent, srebrn zajeinalec za juho 1 komad amor. paten. arebrn zajeroaloc za mleko j H komadov angložkih Viktoria-tas 2 komada prekrasnih namiznih svečnikov. 1 komad cedilo za čaj. I komad najfinejši potreSovalec sladkorja. 42 komadov skupaj. Vseh teh navedenih 42 predmetov stalo je popred nad 40 gld. in ae dobe sedaj za minimalno ceno 6 gld. 60 kr. Amerikansko patentirano srebro je skozi in skozi bela kovinu, koja obdrži srebrno barvo 25 let, za kar ao jamči. Najboljši dokaz, da ta iusorat ixi sleparija je to, da so javno zavoženi, vsakemu, komur bi blago no ugajalo, brez ugovora povrniti svoto, in nikdo no bi smol opustiti te ugodno priliko, omisliti si to prekrasno namizje. Le tedaj pristno, ako Ima tole varat veno znamko. Pošilja ao samo po poštnem povzetju ali predplačilu. Posebno priporočati je temu pripadajoči čistilni prašek. . kutijica porabi vred stane 15 kr. P. Perlberg's der verein. amerik. Patent -T>ilberwaaren-Fabrik. Wien, II. Fleischmarkt 14. Odlomek iz zahvalnih pisem: Zadovoljen sem z Vašo pošiljatvijo in prosim Vas, da mi ponovite nastopno. Trident 28. januvarja 1892. 2—4 Pl. Broscheek, c. in k. polkovnik Ker me je prva pošiljatev povsem zadovoljila, prosim Vas, da mi pošljete še nadaljnjih 42 komadov. GOdollo, 12. fob. 1892. H. Petcrs. ravnatelj dvornega lova. • «>?>»• a poukom Agentur it - Silberwaa Tinktura za želodec, katero prireja G. PICCOLI, lekar „pri angeljn" v LJubljani, Dunajska cesta je mehko uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno od-pretje. — Razpošilja vzabojfikihpo 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stoki, velja gl. 1'36, z 55 stekl., 5 kg. teže, velja gl. 5*26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekloničica razprodajajo so v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 4 — 25 1 jo izdelovatelj Nič več kašlja! F»«lxaniNk ? petoraNk i prah ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni PRAXMARER „Ai due Mori" Trst, veliki trg ^katlja velja 30 novč. 13—100 5 do IO gold. gotovega zaslužka na dan brez kapitala in rizika ponuja neka banka vsakateremu po vseh in tudi najmanjših krajih po razprodaj i postavno dovoljenih sreček pod ugodnimi plačilnimi pogoji. Punudbe se pošiljajo z naRlovom: „Lose" I. Dan-n o b e r g, Wien, Stadt, Ktimpfgasse 7. 8 — 10 Kar se dobiva strojev za kmetijstvo in obrtnijstvo, za pohištvo in za drugo rabo, najde se v zalogi tvrdke Zivic in družb, v Trstu —s« ulica Zonta 5 vso garantirano in cenejo. Za zdaj priporoča posebno svoje vinske stiskalnice, mline, sesalke itd. Izdeluje vodovode, mline in druge tvornice na par in na vodo. Priporoča se omenjena tvrdka vsem rojakom za obilne naročbe. J Kotranove sladčice katero izdeluje lekarničar PREND1NI v Trstu Telefon št. 834. 21-52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovejga izvlečka iz Norvedške^a izvrstue sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva To sladčice imajo isto moč kakor kdtra-nova voda in glavico (Kapsulo), lažje se, proživajo in prebavijo ter se prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na onej plati vdobljeno ime izdelovatoJja prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajojo v lekaruioi Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v druzih deielah. Tržaška posojilnica ip hranilnica registrovana zadruga z omejenim poroštvom V TRSTU ~ Via Molin piccolo št. 1,1, nad. — V TRSTU „Tržaftka posojilnica in hranilca« sprejema ude, daje posojila in obrestuje hranilne vloge. Vsak ud (zadružnik) mora plačati en gold. ustopnine in V8aj 1 zadružni delež za 10 gold., ali če hoče imeti polno volilno pravico, vsaj 3 zadružne deleže po 10 gold. Posojila se dajejo udom na oeobni kredit proti porofitvu ali na zastave (intabulacije, vrednostne listine, dragoceno stvari) Hranilne vloge se obrestujejo po 3^% (višje kakor pri druzih zavodih v Trstu). URADNE URE SO : 7 ob nedeljah od ion dop. in ob sredah od popol. Natančneje poizvedbe vsak dan od ^ popoludne. T. MAGRINI 8r C.° Zavod za glasovire. S »iSl^ Tvornica: ULICA Jlighieri št. 2 V TRSTU KOTU 12-5 Saloni: ULICA Corso štev. 1 V TRSTU priporočajo svoje noproBcžne glasovire od 300 gld, naproj, narejeni v lastni tovarni po najnovejših načrtih, kateri se odlikujejo po svoji zvočnosti — kakor podolgasti klavirji — kakor tudi po lepodonečjcm timbra ter iinajo — napram podolgaskim klavirjem — prednost mehanike na dvojnato ponovitev, katera jih učinja ugodne za učenje in to tembolj zato, ker jim njih modema konstrukcija v želozu jamči, dolgo trpežnoBt kakor podolgati klavirji. Zavod je tudi dobro preskrbljen z bogato zalogo glasovirov podolgastih, moj katerimi so priporočajo osobito oni ugodno poznati iz dunajsko tovurne: Ersto Productir-Geno8senschaft der Claviermacher. Razprodaja — Menjalnica — Posojilnica — Uglasliilnica— Popravljalnica. Ca Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tinkama Dolenc v Trstu.