: Številka 275 Trst, v četrtek 5. oktobra 1905. Tečaj XXX. i d! ob nedeljah in praznikih ob 5. on. ob ponedeljkih ob ari nntraj. f»>ucl^Br nerllke s« prooajajo po 9 aovć. (6 Motmk) • aaofih toba**rn*ft ▼ Trstu in okolici. Ljubljani, Ooriei, '.h,ji. K-anin. Mariboru. Celovcu. Idriji, tt Petra, Hafiai, Nabrefini. Novemmeera ita. ta naro^be surejema oprav* lista .Edinost", ailea "fcrflo OaJattl it. 1&. — Cniic are k d 1 pop. 4a l svečer. — Cene oeiaaom 16 st. na Trato petit; poslanica, javne sanvaie in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON itov. 1167- Edinost Naročnina g^aia ga vse leto 34 K. pol leta 12 K. 3 mesece « K. — Na-aaroćbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira, ▼d dopisi naj se poiiljajo na urednStvo lista. Nefran kovana pleša M ae sprejemajo ti rokopisi te le vračajo. Kvoćnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista UREDNIŠTVO: mL Glortfa Galattl 18. Narodni don.l ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost44. — Natisnila tiskarna konaorcija Usta jjtdiaost** v Trato, ulicm Oior^io Oalatti it. it. Paštno-hranllalini račun it. 6&3.841. Brzojavne vesti. konferenca hrvatskih poslancev na Reki svojega seta. Ko se povrne, se bo razprav ljalo o ustanovitvi ministarstva. O rško-Romunski spor. BUKAREŠT 4. V ponsdeljek se je REKA 4. Hrvatski poslane, so vferaj ^ ^^^ p0Bfl|0T^ ki je Bkh. ob 5. ur, popoludne nadaljeval, svoja posve- ^ ^^ ^^ ^ ^^ s Gr( Romunska vlada odpošlje v stvari spora noto na velevlast. Minister vnanjih stvari Lahovsry je po* jasoil položaj in js naglašal potrebo, da nkrens potrebno in tako stopi nasproti grškim pretnjam. Vlada je d>lžra, je rekel minister, uporabiti v: a z ikon U sredstva, ki so jej na razpolago, da se chraii mir v Makedoniji, in da so Grke zadrži, da ne bxlo ponavljali več grozodejstev, in da ee Grkom predoči, da se vsaka nadaljša akeja p:o.i romanskim interesom obrne proti njihovim la9tnim rojakom v Romanski. Glede represalij ki jih misli vlada uporabiti nasproti Grkcm, je bilo sklenjeno to vanj a. Itt* so trajala do 11. ure po nc či. Po daljši hbdi debati so prišli poslanci do e;K>racuma ter so z veemi proti štirimi gle-s vaprejeli resolucijo, v kateri ee pov-darja, da zgodovinski poklic in medsebojni interesi n a p c-tujejo madjarski in hrvatski narod na skupno delavnost, in da zato hrvatski narod s simpatijo pozdravlja boj m a-djarskega naroda, ki stremi za popolno neodvisnostjo. Hrvatski narod smatra za svojo dolžnost, da ee skupno bori z m a d j a rs k i m narodom, da dosežeta ene državne pravice in svobode, ki bodo v konst obeira naredoma. Resolucija ~ ~ , . , nastope o : 1. Grški olimpijski družbi so od- uašteva zahteve, stavljene cd hrvatske strani 1 , . .. , , ... i. tečne avtor z*cija, da sms pred romunskimi -er poživlja zbcrovalce, naj izvolijo odbor ® , , „. - , _ . ■ . . i * . sodišSi voditi pravdo o miljonaki zapuščini p e t i h č 1 e n o v, ki bo imel nalogo, da r J r . . . Zappa. 2. Romunska vlada po v ša patantne pri- prične pogajanja z castop- r r r d i k i madjarskega naroda, in da deseže popolno sporazumljenje. Ena točka etojbine in davke vsem Grkom, bi vaj oči m v Romanski. 3. Grškim cerkvenim obSinam odtegne oficijelno priznavanje v Romanski, vsled zahteva epejitev Dalmacije z deželami krone , . . ... , _ Štef- na česar bi ee iste morale razdružti. 4. Koaaun- _ T,f, . , * t ,, - aka odpove Gršii trgovinsko pogodbo ter RLKA 4. V odbor, ki je bil izvoljen, \ ... , . . . ... uvede s lno visoke prstijbme zs vse grsze da stopi v dogovor z madjarski mi zastopniki, , , ... , . ... . a -- m r* ladije, ki prpluiejo v romanska pristanka, so bih izvoljeni : Cmgnja, Trumb.ć, Zagorac, 1 r r j j i- Mil č in Harambaš:<5. REKA 4. Govori sst da je resolucija »OgOdkl V SUS^L hrvatskih poslancev napravila na dunajske MAGDEBURG 4 »Magdtburger Zei- vladne kroge velik utis. Isti se boje, da na tung« poroča iz Petrograda: 81iši se, da stane nevarnost za Avstrijo, ako pride do bodo s 1. (14) januvarjem 190G odpravljeni "poracuma med Hrvati in Madjari in da ne po vsej Rusiji prisilni potni liati. Mini- bodo mogli računati na Hrvate, ako ss stsrski e?«t je odobril. dotični sakoneki načrt že odnočaji z Madjari p ostre do skrajnost'. Baron Fejervary. DUNAJ 4. Ministerski predsednik baro a 1 ejervatv je bil ob 1. uri p)poludne vsprs-jet od cesarja v avdijenci. Posvetovanja se je udeležil tudi gr^f G .luchc\vik!. Baron Kejervary se je ob 4. uri popoludne povrn i v ogrsko mmisterstvo ter je tamkaj pr sitnim z5Stopnikcm časnikarstva .zjavil, da se danes še ničesar ni določilo. M.nUtra Kriste ffjr in Lacvi eta ob 9. uri zjutraj odpotovala v Budimpešto. BUDIMPEŠTA 4. List »M*gyar H r-lap< poroča z Dunaja, da je ctsar ža odobril ves program barona Fejervarj ja in da bc.je koalicija iišla kakor zmagovalka z volil-v kratkem zopet potrjeno sedanje mini-eterstvo. Grof Witte. PETROGRAD 4. Grof Witte je odpotoval ca teden dni; podal se je na poeestvo Mo so Madjari svobodoljubni! (ml.) Madjari trobijo vsemu svetu v ušese, da oni so vitežki narod, da vsa njihova borba ni druzega nego borba za sve-bodo. da ee otresejo vsake ptuje skupnosti in varuitva. In res se je do danes posrečalo Madjarom. da so preko odličnejih francozkih in nemšsih novin us ijevali v svet laž, da ro svobodoljubni. Ta laž se sedaj maščuje. Kajti, kdor patno spremlja degodke na Ogrskem, počenši od 26. januvarija t. 1., ko PODLISTEK. 307 Prokletstvo. nega bojišča, ta je uverjen, da je vbo ma-djarsko govoričenje o svobodi samo prašna baharija. O da, Madjari hečejo svobodo — ali ne svobode sa vse narodnosti, živeče v deželah krone sv. Štefana. Ali ne prihajajo oni z uprav smešno logiko do zaključka : vi, pripadniki nemadjarskih narodov ne smests uživati onega, kar uživa danes veaka ptica v gaja, vsaka zver v šumi, vi ae smete uživati — svobod«! Ta je samo za nas, za privili-girano pleme madjarsko I Ti ostanite tudi nadalje sužnji naše pohlepnosti, tavajte le po tmini neznanja, mi vam ne damo — šol ! Mi vam hočemo dajati le madjarske šole. Dajamo vam jih, da pošiljate svoje otročiče, krv vaše krvi, da iz njih fabriciramo nove Madjare, nove janifiarje. Tako sporočajo dan na dan ti psevdo-lj u bi tel j i Bvobode narodnostim. A če ss kateri Slovak ali Romu a samo makne, če je napisal le eno samo besedo v obrambo potlačenih, brezpravnih in demoralizlranih so-narodnjakov svojih, *e ga čakata proganjanje in temnica, že ga obsojajo kakor puntarja v ogromne denarne globe. Evo vam karakteristike madjarskega svobodoljubja ! Pojmo dalje ! Ko je vlado na Ogrskem prevzel minister Fejervai v, začela je med socijalieti najživeja agitacija za u vedenje splošne volilne pravice. In glej čuda : minister za notranje stvari Kristofiv ee ja isjavil pripravljenim, da zadovolji t9j žslji. Na njegovi strani je bil tndi minister-prsdsednik. Oni nesrečniki pa, ki se baje bore za bvo-bodo svojega naroda, vzdignili so se vsi do zadnjega proti temu prvemu pogoju svobode vsakega naroda, vzdignili so se proti uvedenju splošne vo-lilne pravica. S tim s> s dali pred vsem kulturnim svetom moralno pljusko, a ma-djarska opozicija stoji daneB osramočena in vea njena akoija izgleda danes kakor afekti-rana. Minister F«»jervary je pal, ker je bil za splošno volilno pravico. Čudež veeh čudežev, da upravitelj vlade pada, ker brani stvar, proti kateri je bila d^Badaj vsaka ma-jdjarska vlada. Kcalicija ne miruje. Socijalisti ne popuščajo. Oni nočejo niti čuti o kakem aavsemanju za zahtsve koalicije poprej, nego ta poslednja ne privoli v splošno volilno pravico. V hipu, ko bi se na Ogrskem izvele volitve na temelju splošne volilne pravice, prenehala bi madjarska premoč v parlamenta. Kajti danes je na Ogrskem samo 8 milijonov Madjsrov, a 9 milijonov narodnosti. Ii čieto madjarski okraji so redki. S>daj ve koalicija, da bi jej ne pripadel niti en nlovaški, romunski ali druz h narodnosti glas. Koal cija bi ostala v manjšini, nemadjarski nar. d bi nadvladali situ-vacijo. Od todi borba koalicije proti spkšni volilni pravici ! Od toli njihov spopad b socijalieti, ki ne zahtevajo splošne volilne pravice kakor narodnjaki, ampak jo zahtevajo kakor ljudje »evobedoe« države, kakor ljudje brez domovine, ali pa kakor ljudje, ki hočejo svobodno pravo glasa za VBeh, ki žive v istej domovini, kakor oni Bam;. Nase simpatije so na Btrani scc jalistov ogrskih, ker njihova borba je iskrena v teh časih. A kako žalostno uljgo igra vseučiliščna mladina madjarska ! Mesto da bi se borila rama ob rami se socijalisti za prvi pogoj svcbjde vsakega naroda, služi koaliciji zi štsfažo, prireja koaliciji bakljade, a od rektorja vseučilišča zahteva, da relegira z univerze eocijalistično dijašbvo. Ali ni to — »svobodoljubna« mladina?! Ta je že vredna Bvojib svobodomiselnih očetov, tlaČiteljev napredka in Bvobode človeške ! Za splošno volilno pravico. Gosp. Kristan je završil svoj go- vor : Igcdoriaaki roman Avfasta leaos. — Nadaljeval ta doTriil X. B. Tonal*. Preval Slednjič je bisnilo ponehalo. Se avojim pijanim voditeljem eta ležali dve tretjini orožnikov mrtvi v krvavem prahu, ali poleg njih tudi nekoliko meščanov. Na daleč razsuti so ležali Jščiti, zlomljena kopja, počeni meči, a med orožjem so| s9 zvijali ranjenci, ki so stokali in ječali. Komaj kakih trideset -icfovcev se je rešilo preko kapiteljskega mostu. Ostali s j pometali orež e aa tla in ne da bi se umaknili z mesta, zo začeli kričati : Milost, milost! Mestni sodnik je gromovit m glasom zabraail dotakniti se ujetnikov, ki 10 ae nemi ia povešenih glav udali svoji usodi. Obkolila jih je meščanska Četa, zvezala jim roke na hrbta ter jih privezala k tovornim vosem, ki so jih bili ikofotci doveli za šestnajsti do. Zaplenjeno orožje in orožnike so naložili na vozo7e. — Naprsj bratje! Odvedite jih v gornje meato in to po Ilici na Mesniika vrat'. Ujetnike spravite v mestno hišo, pod ključ, je zapovedal Franjo Markov:'<5, a prej dajte jim kruta in vode. Ranjenca zložite z vozov, poli/, te jih v mestni hiši v dvor š5u na slamo, da jim zdravnik izpere ia zaveže race. Kaeneje naj jih škof odnese, kamor jih hoče. Živan ! Vsemi ti štirideset meščanov, pa Bprejnai sužnje in ranjence. V prvo aato, da nam kateri ne utsče, jotem pa, da I jih varu ješ pred jeso giiške množice. Saj nt ž: ljudje bi jih raznesli na kose. — Dobro je, sodnik, grem, je rekel Zivan. Z lavico je prijel sa držaj meča, a s desnico je dvignil kopje v snak, da ee sprevod razvrsti. Potem se je obrnil do sodnika ia vprašal : — A kaj miališ ti, sodnik ? — 8e svojo četo ostanem tu v črevljar-ski vasi. Petdesst nas je dovolj, pak se raz vrstim> po hiiab. Pod orožjem ostanemo ves dan in prebd mo noč. Malopridnežem ne verovati, vrag ae spi. Mogli bi napasti vno vič ia ia aažgati Nemško vas, kar se je ia zgodilo, kakor se spominjam. — Prav govoril, sodnik aaš, je potrdil čevljar Herman, ki na jima je bil pridrniil ter je sedaj, opiraje se na svoj ve!i'?i meč, poslušal zapovedi sodnikove. Saj je tudi danes, ko je Niaola Gregorovič vod 1 bemeže na naskok, kričal tudi : plen', zažigaj ! Vi dits, kaj nas čaka! — Jeli Nikola Gregorovič vjet? je vprašal Živan. — Ni, je odgovoiil Herman, z v sokega mu je padci hlod na glavo, mu razbil isto, in tam lsži mrtev v prahu. — Amen! je aavriil sodnik. Vsekako mu bo eedaj bolje. A ti Živane čuj ! Tvoji ljudje naj se malo odpočijejo, naj skoč jo za hip domov, da prigriznejo kaj in takoj naj se povrnejo k tsbi pod orožje. Ptšlji mi deBetnike na vse kraje in kjer je še rok, ki morejo t o ji ti meč in kopje, nsj jih privedejo k tebi. Namssti straža od Prodaničeve vse do mestne hiše, a jas podam strati na zidu znak, kadsr bo trebalo udariti plat svoaa ter poleteti po brdu doli na pomoč. Ali si sapomnil, Zivan ? — Ktko ne? Vse bo tako. — A vi, čavljarji, ae je obrnil sodnik do Herman, postite danea šilo in- dreto, danes itak ni miru sa delo. Naj cehovski mojster Šlabel folije cehovsko tablico po vseh hiiab, da motki ostanejo pod orožjem, Zdaj pa prihaja najžalostneje poglavje. Tudi v državnem tbora se je pričela akcija za splošno volilno pravico. Poslanci so bili prisiljeni začeti to akcijo. Cdlo isti Mladočehi, ki so bili poprej nasprotni pod rasnimi pretvezami, so uložili predlog za splošno volilno pravico. Istotako tndi Šnsteršičeva Btranka. Jaz siromak, ki sem bil vsikdar kolikor toliko optimist, ssm pričakoval, daje prišlo spoznanje in da bo sedaj dvigne ves slovenski narod sa to vzvišeno zahtevr. Kar mi je prišel pred očmi telegram, da je slovenski poslanec dr. Tavčar govoril proti splošni volilni pravici. Nisem mogel verjeti in mislil sem, da je telegram popačen. Ne-atrpno ar m pričakoval dunajekih listov. In prišli bo in uverili me, da je vendar-le resnica, čeear nisam mogel verjeti. Dr. Ivan Tavčar je brez dvoma veleinteligenten mož, ' ali tako neinteligentoo ni govoril sa nikdar. Dr. Tavčar je trdil, da popolnoma pravičen volilen red ni moler. Danimo — da-si jaz ne i priznavam tega — da je temu rea tako. To ' pa je abso'utao g.tovo, da je možen boljši volilen red nego je sedanji. A bol}sa je | menda vendar boljše nego manje dobro. Dr. j Tavčar je pokazal, da je liberalec etare šole. Če že prav nič ne potna Booijalnega, pa naj bi vsaj poznal narodna vprašanja. Dr. Tavčar naj bi malce potoval po obmejnih pokrajinah in proučil naj bi tu narodne razmere, potem bi morda ne nasprotoval splošni volilni pravic1. Dra. Tavčarja politiko vodi povs )di in edino le strah pred klerikalci. Nu, moje Bta-i I šče je takole: Če imajo klerikalci večino naroda na Kranjskem na svoji strani, jim pripada tudi večina v deželnem zboru in Če liberalci nimajo mase naroda za seboj, nimajo pravica do večine v deželnem zboru. — Ne a tudi ženske naj se pripravijo, kakor znajo. Nijcden mežki, vpisan za orožje, ne sme etisniti očesa. — Ali, gospod Bodnik, je menil Herman na to, Stabel ne more nikogar po lati b tablico. — Zakaj ne ? — Ker bo ga škofovci, predno je začela bitka, ugrabili in s silo odnesli na Kapitelj v, jamstvo. Njega treba torej osvoboditi. I Črevljarji so sklenili, da se zberejo in da s silo navalijo na Kapitelj, da osvobodimo svojega cehovskega glavarja, ker bi bila sramota, ako bi ga zapustili. — Ne zapustimo ga, na boj se, je odrezal sodnik, ali nikar ne trgajte vi črevljarji uzde se svojo roko. Občutili bodo oni ki so ga ugrabili. Živan, ko pospremiš ujetnike in ranjence na Grič, reoi Janku Zlt tobrad'ću, naj on pazi na meščansko četo, dokler bo ne povrneš. A ti odloži orožja, vrzi na se, kar imaš najboljšega in pojdi v kraljevske dvore naravnost pred novega baaa. Povej mo, kaj ae je dogodilo in kako so Štabela odnesli s silo. Hitro ! Hitro ! Jaz pojdem, Herman, e teboj v tvojo hišo, da se dogovorimo, kako da obranimo Nemško ves. (Pride še). m.sla?, da se mi socijalisti borimo za splošno volilno p-avioru kranjskem de'a liberalna stra-kn le, sredstvi napadejo vlado ter Ha prično z naj-us ng klerikalni, ker daja tej poslednji pri- ekrainejo obstruk.ujo, vendar nočejo sistema-liko. a se more stavljati v najlepšo luč pred t čno ovirati parlementaričnega delovanjs. ljudstvom, č?š : mi bi storili to in to in če b jmeli veČino, ali zobai liberalci ntm ne dopuščajo tega. Če bi pa klerikalci imeli več no n bi morali nositi odgovornost, bi morali opu%t ti baharii© in začdi % dejan i. Nam socijalistom se često rčit^, da ^aao zdeja rarod*. No s?daj bi mi lahko obrnili sulico in bi rekli, da w> izdajalci nareda oni, ki hočejo radi krinčns politiSne pr sesti žrtvovati vee Slovenstvo v pokrajinah izven Kranjeke. M s3 moremo zanašati ie na svojo moč, Zato si moremo odgovoriti na vprašanje 9p<»znašamo L potrebo borbe za spkšno voli no prav ca? Ali smo pripravljeni z> ta boj ? f*auis»h mora izginiti — tako se je kričalo tudi dunea. Ali to ne zadostuje. Oa je le osćb , pred^tavitelj gotovega zistema. T državn m zboru se je govorilo tu ji .o spodnjih žec~» a Krilih. In op.*avioe»o,g Dejstvo je, se j« klerikalni gre f Z chv odpeljal v lš'onopist, kjer j a bival naš prestolonaslednik. Futem. je »el v Išl in — min stera«xo Fejer .'arv padle ! Z' to priznavam, da ima baron C'raotEch sla t živfn položaj, ker delujejo tudi zelo-visoki vplivi. Ali Gautsch je konstitncijone- to, Di bi 1 položil r znamenje nezadovoljstva z vlado svoje mandate, ne kaže z ozirom na nove volitve. Govornik se je pritožil, da vlada prerira znane italijanske zahteve, kar se tiče italijanskf ga vseučil šSa v Tr^tu. Ita- Krvava borba v Brnu. Čitatelji ntši so tbvtšČmi po mnog k brzojavkah o krvavih dogodkih, ki so se višili v Brnu povodom nemškega in češkega javnega shoda minole nedelj?. To je karakteristika vspehov, ki j h je dosegla avstrijska državniška in vladna modrost. Radi kulturalne, torej radi plemenite aspiracije z i državo p reveznega naroda je kii velikega števila ranjencev močila tla mesti brnskega in Be j? lijani zahtevajo, da se stavi z dnevnega rada pogubilo tudi eno č.oveško življenje, predlogo glede ustanovitve italijan3ke pravne j VnebovpijoSim dogodkom v \V.itsau pri fdkulti te v Bo v ere tu, ker vidijo Italijani v : Jnomcsta pečetkon novembra minolega leta tej predlogi sredstvo, da se jim za bodočnost | rac|i italijanskega vseučiliš3nega vprašanja eo onemogoči ustanovitev italijanskega vseuči- ; al0Ciili sedaj še veliko huji dogodki v Brnu, lišča v Trstu. Italijane ne interesira, ako se j ra(jj Vprašai»?a dnifc?ga Č6Škega vseučilišča, zas'avi razkrojilni proces Avstrije, ako se Nemška ob'estno»t ne pozna več nobenih gnjila etivba poruš:, Italijani ne postanejo mejt Z^btevs Ćebov po drugem vseučilišču brez strehe. Resolucija ki so jo hrvatski poslanci sklenili na svojem sestanku na R?ki, se glasi: »Povodom političnega stanje, v katorega je prišla monarhija vsled krize na < »grakem, b> se hrvatski poslanci sestali v svrho, da Drobne politične vesti. — Zavarovanje privatnih uradnikov, Socijalnopolit čni 5 stk državne zborn;ce je včeraj veprejel zakonak; načrt zavarovanju privatnih urednikov n je določil poslane« dr, Ftf;a za pcrrčsvaloa. Angleška p o-1 i t i k a v Aziji. Ie Petrograda so spcrv>ČiIi berolinsken&u »I.ok^l-Anzeigerjivs nastopno; Kakor eo poroči « il dobro obveščene 3lrar»v dela angležkft diplomacija z vestni m«čmi na to, d« bi Angl a prišla z Kusijo do spe efjal nega drgovoia .^lede arijskih- vprašanj, iziasti glerle Per:: e in Tibeta. Ta pogodba ee- nikakor no !;o dotikala polit ke evropskih velesil. Anglija hofe baje v Pstrogradu možnosti iabrid: ti neugodni utie, ki ga je tatakaj pvcvaročila angUžkc-japonska zveza. — Kitajci proSi Židom \ TranBvaalu. Iz Johanaaaburga sio V,rz -javili dn& 3. t. n>. : M^nolo noč je »nož ca zavzamejo stal Ščđ tasproti temu stanju in da ' Bfnu in zft ve[^vo ieaišt9a v vsej državi. !je jasno atacae-ljena po kulturelnih vzrokih : po velikaasfcen* številu dijakov, ki jih odda-Ijajo mnogoštevilne čtške državne in privatne češke sredaje šile. O potrebi tega vseučili-šč. ne treba tcej izgubljati nobene besede J več. Pa saj to potrebo Nemei sami ne taje, v marveč govore naravaoet, da drusega češkega veenčilišča v Brnu uočejo dovolit; ie zato, 1 Edeo "i h 3e bil ubit' edea ranjen težko, dva ker bi isto pomenjalo nevarnost za namštvo Kiipj-Foateinu (vžtični Kiaud). le tniki prodajalnice so se bili napadu odločno aprli. i pi lahko. in vsam skupna, in ki ne prejudicirajo načelnemu stališča, na katerem se isti bojujejo len vladar in je oigoveren za cesarjeva dele. | v parlamentarnem življenju, bodiai kakor (Z vrše te k f-ride.) * gieni klubov, bodisi kakor pojedine^ ' Hrvatski poBlbnci smatrajo, da so da nastali označijo smer političnemu delovanju hrvat- Ddj tQ -e krtgrij avstrijskih ratmer, ekega narod« v vprtainjih, ki fo neprep»crna , da g0 kultorelno vprašanje presoja s: stališča političnih in strankarskih interesov. Ker se Nemci boje za svojo popolnoma ne- j opravičeno hegemonija v državi, so morajo Domače vesti. f Goriški nadškof Andrej Jordan. Iz Cijr;ce nam je došla žalostna vjs'. G«»r - Avstrijska poslanska zbornica. D n n a j 4 V debati, ki se j? nadalje-vala o vladni izjavi, je ministereki predsed-, nik baron Gautech :zjavilt da noče nikakor I irjredov v Brnu prištevati na raču» strank, vendar mora k' nstitirati, da je bil del brn-eketra prebival-tva nshujskan po brazve&taih ag: tat rji h, ki so se v odločilnem trenotku zntli o Itf gniti cdgovornrs^, ter Be dal zave-; tti do iEgredov n napadov ntt tuji imetek, < kar se m-ra seveda ob vseh okolnostih najostreje ob?oditi. 1'vedena preissava Bpravi brezdv m^o na dan rast^cj ter dobe krivci za^lufeno kazen. Da se prepreči nadaljne iz- , grede, so bile izdane najobširneje odredbe. Za stidaj noče vlada še omejit državljanskih , prave, y po'.raU izia pa najskrajneje od j M n eterski predsednik je zavaroval mšnji javni odnošaji ta Ogrskem vsled boja, ki stremi ra tem, da pr?de kraljevina Ogrska polagoma do popolna državne samostalnosti. Hrvatski poslanci Bmatraja to težnjo z a opravičeno že radi t;ga, ker ima vsak narod pravico, da Bvobodno in neodvisno odločuje o svojem bitju in o svojej usodi. Hrvatski poslanci so uverjeni, da eta oba naroda, hrvatBki in cgraki, ne samo drugim narodom odrekati neutajljive kultu-; ^ki nadškef in ilrski rnetr.-polit, prevzviaeni relne potreoe ! To je pri naš h Nemcih postalo mocs. Andrej J o-r d a n je preminul kakor glavni politiški aksi om,, ki ga ssušajo j včeraj uveljaviti e VBemi dovoljenimi in iiedovolje- ! nimi in najbru alnejimi sredstvi. Kar so Nemci počenjali pred nedeljo, v nadeljo in tudi v ponedeljek, to to bli sami udarci v obraz človeški etvilizse ji in čutu humanitete. S tem sj se pokazaU Neaioi kakor negacijo predpoludne ob 1.0. uri 45 minut nenadoma vsied srčne kapi. Ft>k »jni metrr.-poLit je bolehal več časa, vendar naa je ve L o njegovi smrti britko presenetila. Pokojni nadšktf, Andrej Jordan je bil sicer sin si.-venskega profižaorja in tudi govoril je dobi o Blovenski. Ali vrgoja njegova vendar ni bila vsakega človeškega, čutssvovanja in sovražnike taka, da bi g* bdr mog'L prištevati inca Človeške kulture. Nemei so pokazili s Bvojim zavedne sinove nasoda siovenBkaga. Toda ibesnilom radi jedae kultireine zahteve če- dč:le ao ga mnoge lepe oednesti, ki bo mu ozirom na svoje zgodovinske odnošaje, ampak Dtiroda, kako resničen je rek, da je1 tudi med nami Slovenc i pridobivale V:e še bolj ozirom na dejstvo neposrednega sosedstva in na realne potrebe svojega življenja in medsebojne samoobrambe navezana eden na drugfga, tjr da se je radi tega izogibati vsakemu povodu in VBakemu vzroku, ki bi utegail d^ve3ti do medsebojnih prepirov, Z ce rom na te predpogoje, smatrajo vhdo proti cč tanja češ, da ni ista predvi , w 8Vojo dolžnost, boriti se dela dogodkov, ter je apelirei na moralno.Drva ' , , 5 ^ na- M ttaPrć! z madjarđk.m narodom, da dose- žejo vse državne pravice in svobodš5ina, nemški narod bjgat na inteligenci uma, a da s mpatije. Blagi, pokojnik jab 1 t Ing, dobroten, popolnoma nedostaje inteligenca srca. [ miroljuben in koac lijanten carbven ilostojan- mu ki silo B rank, ki edine zaooorejo zajeziti rodn-?-fne Btraeti. M nisteraki predsednik je konečno izjavil, da se vlsda deva. da pravilno postopa nasproti vsem narodnost m. Na vlado pa ne bodo nikakor vplivtl argument ulice. (Pohvala). Med go-vrrcm ministerssega predsedoika Gautecba je niv-tei hud | rep;r med češkimi in nemškimi rćd:ka!ci. G jvorila eta šj poslanca Schraffl ia Bartol , cakar je b.la debata zakljnčjca. P,-?), grof Sternberg, ki je bil izvoljen geaerainim govornikom, je pričel v svojem govoru polemizirati proti baronu Gautscbu in pos'. Lecberju. Slernberga je ponovno in sv o* vedno priza- »verjeni, da bodo omenjene pravica bodščine koristae hrvatskemu in madjarakemu narodu; s tem bo pa pDBtavljen temelj trajnemu sporazumu obeh narodov Da se to svrho doseže, je najprej Nemci bo be pokazali divjake, huj&ih n ti čraa Afrika. Rekli 6mo : Nemci. Kajti sodba naša ne velja samo kaki specijalni politični struji Nemcev, ampak izrečena je o vseh nemških strankah v Avstriji. Včeraj emo rekli o krščanskih eocijalistih nemškth, da imajo pač tu da se je v čaau njegovega vladanja zlomila pa tam lep h, pravičnih hesed. Ali njihovim marsikatera strupena ost... Zato je sočutje besedam ne slecč nikdar primerna dejanja, nase ob njegovem mrtvaškem odru iskreno naša žalost na tej izgubi. Ob v novejih časih ustvaril se je zavedal, da ee ugled iu in ®ersve utrja le z ljubez-p.a s kruto roko ia brezsrčno maščevalnostjo. Blagemu srcu in miroljubivosti in rćs krščanskemu čutstvovanju pokojnega Jordana je zah valiti, jih n:ma a^ven.k, ki ! moč vere n i j o, ne Povspenjajo se včes h tudi do kakega malega in iBkrena kravala v parlamentu ali do kakih mej-kl:"c3v ; atmoitdii, ki jo je v smislu pravic-, ali kaj pomaga to, ko pa; avstrijski vladni zis'em tudi na cerkvenem imajo njihova dejanja v praktični politiki polju, jo izguba nadškofa Jordana za utšj pc-1 vedno nasprotno smer?! Tudi med zadnjim metropolijo, izlasti pa za goriško škofijo tem udarec. Knez in nadškof Andrej Jo:dan se je rodil kakor sin gimnazijekega profesorja v „a to izvrš', je potrebno, da se j voli: no pravico in jim pri pomoči "do politične' Gorici dne 29. novembra 1845. ter je svoje veljave. Be-ede smo čuli, ki bi morale veljati gimnazijske in bogoslovne nauke dovršil v le jedna — tudi za Av-, Gorici. Dne 6. junija 18G8 je bil posvečen v svečenika tar je deloval naprej kaker ka-tehet na ljudskih šolth. Radi bolehnoeti je trebao, da se Dalmacija pridruži Hrvatski govoroa barona Gautecha so ropotali in « . huji u« in Slavoniji, katerima ž9 virtualno in pravno i privoščali nekaj mej ki cav v srniilu, da treba pripada | ne sadjarski m naroiom na Ogrskem dati Da se odstranijo današnji neznosni pariamen Urni in upravno-politicni odnošaji v Hrvat — ker resnica je z mej ki c" preki- n l po jI. Wolf. Ko je gref Sternberg v jamčenih svojem govoru ravnD napal barona Ludvige- ki so poglavitno: tciffa, ga je predsednik pozval na red. Trenotek pezneje ie Sternberg zagnal v Wjif«, ki ga je zopet prekinil, čaša za vodo, vsled Česar je nastal nepopisen ropot. Po-slacc eo vpili i a pretili 8temb«rgu. Predse inik je zaman govoril. Ko j« zopet nastal mir, je predsednik izjavil, da j« menda dovolj k\alific ral vedenje posl. Starnberga ; žal, da ne razpolaga z ostrejimi disciplinarnimi eredstvi. Pozval je Sternbarga naj nadaljnje svoj govor. Ponovni klici: Na ama govoriti ! OJtegnite mu besed j ! Ker je trajal ropot dalje, je predaednik prekinil sejo. Ropot je trajal še nekoliko časa, dokler si grof Sternberg aapuetil dvorana. — Ko eki in Slavoniji in da se uvedejo taki odne- j strijo. A kaj je storil vodja nemških kxščan-iaji, ki bodo odgovarjali potrebam kulturne j skih socijalistov ? Še mm je donel na ušeta dežele in zahtevam ustave in svobode, za- (hrup v svobodoumnih ustavnih ureditvah, krščanskih socijalistov, a gospod dr. Lueger je poslal n* nemški shod v Brco blagoslov krvnikom češkega naroda in je izr -kel soglasje ž njimi, ki niso nieo nič manje kruti sovražniki splešni volilni pravici in aploh veaki politični veljavi slovanskih naro-1 Andreja Gollmayerja leta 1883 je dov, nego so — isti Madjari. Vidimo torej, Jordan postal apintual v goriškem kake vere niti u«m semenišču ter je leta 1884 novanja dra. Fiappa, škof m poreškim^ skozi pa moral kmalo zapustiti to s užbo. Ko je zopet okreval, ga je pokojni kuez in nadškot dr. Andrej Gollmavar imenoval evojim do mačim kapelanom in tajnikom knezonadške-fijske kurije. Po smrti kneza in nadškofa dr. Andrej central-vsled ime- vclilni red, ki omogoči, da bo isbrano tako narodno zastopstvo, ki bo verno iaražalo čisto in svobodno narodno voljo ; popolna svoboda tska, odpraviti se mora objektivno postopanja in uvesti poroto j da krščanskim socijalistom ni ni aa tiskarska ia politične delikte; t dej, ko najbolj hrupč. , , , 1 svoboda aJtajanja, zdru4ava»ia in izra- Toda, kar je atoril Lueger, je storil tudi eno polletje predaval cerkveno pravo m cer~ „efcdo drugi. Tudi starokonservativni dr. kveno zgodovino, m slednje polletje pa pa neod- Kathrein, ta pradstavitelj tiste nemške stranka, storalno bogoslovje. Ko je bil leta 1885 teki je dolina avstrijskim Siovanom neizmerno danji prošt goriškega metropolitanskoga ka- v Brao svoj pitelja, dr. Valnssi imenovan knezoškofom v s nemškimi po-bija'cl in dušitelji veacega napredka avstrijskih Slovanov. Kri neitetih ranjencev in ne- ževanja misli; u vedenje sodnijske neodvisnosti in govornoati sa sodno delovanje -r ustanovitev izrednih insUncij upravno-; hvalešnoat, tudi U je aporočil državnega aodišča v zaščito interaaov in po-| poadrav in izraz solidarnosti -litičnih pravic državljanov proti upravni movolji; ustanovitev posebnega *>dii«a za odgc- srečnega Pavlika, ki je tako tragiSco poginol Tridentu, je baron Codelli, kakor patron, imenoval Andreja Jjrdana proštom metropo litanskeg* kapitelja goriškega. Leta 1886 so furlanske kmetske občine izvolila mons. Jor dana v državni zbor na mesto Valussi-ja. j da bi trošili pri drugorodcih, bi morali odi L 1891 je bil zopet izvoljen ter je pripadal' mladeniči imeti vaaj toliko pameti, da bi ne zbornici do konca zakonodajne dobe. Po žalili onib, ki jim nočejo nič slabega! S*, smrti kn-za in nadškc fa dre. Alojzija Zorna J ivanskim prvakom moramo priporočiti, da meseca julija 1897 je mone. Jordan postal j njim, ki s> jim namenjene te vratice, stopijo kapitularni vikar, katero službo ie opravljal na prste, drugače bo trpela stvar. Z*od ti bi tudi po smrti kardinala M;s«j* leta 1902.1 se moglo, da bi se mestno ljudatvo navali- imenoval ' čalo vednega izzivanja in to bi ne bilo v dne 9. kor st naši narodni stvari pri sv. Ivanu. Dne 17. maja 1902 ga je cesar goriškim nadškcfjm, v konzistorijil junija 1902 ga ie pa pokojni papež XIII prekonieirai, nakar je bil dne 20. ju- Lev Pa brez zamere ! Škandal. Iz okraja ajdovskega nam lija 190? v goriški metropolitanski cerkvi po pišejo ! Te dni sem imel priliko videti neke portskem škofu dr. Flappu (*ak„r najatare- : opomine radi zaostalih davkov ia prav pojem šk fa ilirsje metropol je) poavečen in šteno sem se razjfz '. R?s je sicer, da je bila vstoiičeo. Kaei in nadškof Jordan je le o? t ekovina dvojezična in je bil poleg ltalijat-m?seca junija opasno obolel ^a želodčno bo- j Bkega natisnen tudi slovenski tekst. Toda lern jo, vendar je po več tednih z>pet okre- faki »monitorji« so morda primerni za trža-val. YT r.&dnjem času se mu je pa njegovo razmere, nikakcr pa ne ca ajdovski okraj stanje z pet shujšalo. Včeraj ob 9. uri dopc- E njfga izključno slovenskim prebivalstvom, ludne je še sam čital doš'o pršU) in podpi- Najhuje pa je samonemški pečat s sal akte, ob 10. uri je govoril z zdravnikom, skovanim inreacm Haidenschtff. Nakrat p« je počuti slabi in v pol ure je C. k. fioančna oblsst v Gorici dostavlja bil mrtev. — S.čni krči so pretrgali nit kmetDva'cem po vipavski dolini samcntmške težko na raznih mestih po životu, po rokah in po nog8h. Povedal je, da ko je šel po očeti v B&rkovljah je nenadoma z največo brzino pridirjal za njim automobil. Skušal ss je ogniti, a ni vspel popolnoma : automobil je z vso s o uderil vanj ter ga vrgel par korakov daleč. O tem padcu je dobil ono poškodbe. Zdravnik mu ie podelil najnujnejo pomoč, a potem je svatoval matsri, naj dečka odvele v mestno bolnišjico. Ne vemo, če je mati eledila temu nasvetu. Koledar in vreme. Danea: Placid, mučenec; Svinidrag; Dumnuka. — Jutri: Bruun, »poznavalec; Vitomir; Dra-gislava — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne 165° Celsius. -- Vreme včeraj : lepo. njegovemu ž vljeoju. cdloke. Tako postopanje c. k. oblast: sili Mir in pokoj blagi duši poko nega me- ubezega slovenskega kmetovalca, da mora tr polita Jordana! B fgoslovljen bodi njegov to'mtč i, ako hoče vedeti, kaj mu spo- gr>- mio ! ročajo dižavne oblast'. To presega vsa meje, to 'e škandal! Vidi se. da v onih krajih, kjer bivamo mi Siovenc', drživoa uprava absolutno noče sjk štovati državnih temeljnih rakonov, zag. Povodom eesarjevega goda je bila včerdj t b 9. uri pred polu Ine v župni cerkvi nove^.i sv. Antena rent tiialna maša s , , DO ° 7 ... . * xM , tovljaj. č h vsem naro km popolno nerodno »Tebe B ga hvalimo«, ki jo ;e služil aacf J J ... . . , . i - t u enakopiavnost dr. Nagi. S.užbi božji je poieg civi'n h in L _ u vojeFk»h djs ojen t/enikov pr's3-t?ova!a tudi v vtopaniu oblasti m nsj poživlja slovent-bo 40.00<> kr. n. Ta znesek se pokr.je oi bre- F . , . A - . i r , prebivalstvo, da bo ista zavračalo neumljive stavljen v pre- r ' mu sp se izleeti hnan5nih oblati. Njegova ja-nost gespod namestnik, pa Društvene vesti in zabave. »Slov. pev. društvo« priredi v nedeljo 8. okttb:a t. 1. v »Sosolovi dvorani« pevski ve5er. Zabava začne ob 7. uri zvečer. Prijatelji petja dobrodošli ! — Ustopn na slobodna. Vaditcljski zbor »Tržaškega Sokola« je sklenil sld^Či tsiuvadai red: Za redne telovadce: ptned Ij«. k, sreda in torek Dunajska borza ob 2. url pop. Državni dc^g v papirja „ „ srebru Avstrijska re->ta v zlatu . „ kronah 4 Avrrt. investic ska renta 3'/,"/» Ogrska renta ® zlatu 4°/e „ „ „ kronah 4° , 3Vt Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 30 100 držtvnih umrSf 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekin i Parižka In londonska oorza. Pariz. (Sklep.) — Francozku rontn 4)9 70, italijanska renta 105.15, 5pans!ri ezterieur 9122. akcije otomanake bauke t»I3 —. Meajice na Loud .a 251.45. Pariz. j ^vmt^ijat:» Lrt- atsko slovensko učiteljišče v Kt>t:u Pulsktmu »Omc.il u,u« so eporcčiSi iz Kastv?, da je dne 25 m. m. bila tamkaj komi - jn. s?sti ječd iz deželnega nadzorn ka, viadn« jr i erbi ekta in ckrpjnspa zdrava ka, d» ruviii, ak> b: ee pro tori tamoša ega »Nsrodn°^a doma« ne d-1 prirediti, ^a fe ziČ£.-io v n;ih namesti hrvatskosloveas'i ima tu lepo priliko, da pokaže svojo pra-v eacst in Bvojo pokerščiro pred določili državnih temeljnih zakonov. O g 1 e d u b. Novo razprodajo »Edinosti« je prevzel z dan šnjim dn;m g. M. Eisaer lastnik trtfise in bteiijske nabiralnice v LjubljanT, Kopitarjeve ulice st. 1. S tem smo u tregli onim činjenim 03e- ui? š a, ki ea DEme ava vlada is , _...... . . . , 1. ° b-m v L ublian', Koje 60 ntm večkrat pisale, premesii.i v K t stav. . ' _ . ... . , , 1 1 .. da bi loceli tudi v L;ubljani kako ras- Ku^^kij kružok. Vcet prijatelj raskega kruž -ia ucm p Š3 : Naie^am da caa bo letos na občnem zb i u rurkega kružka ma'gi več, nego nas je : o ob.eajnr), k*r se mi zde pro3tori in čas ;a vsacega prav ugolni. Iver se je dustdasja zaslužna goepica predajo. V Maribora snujejo drasivo »Sjkol«. Pripravljalnemu odb ru bo seveda premagali vtl.kanske težave. Ali premaga ji h, če bo resno uviževal, da je nepremagljiva sila sve žepa ziravfga eokolekega duha določena, da bo tudi v Maribc ru v piičetek i« pi h dni V Opatiji je bilo od dni 1. septembra 1905. do \ štetega 1. okt obra 3380 oseb. O J u^i eijica davila, da ce more več vršiti po . 1. j ju slovenskemu ž:viju uka v fcružku, se je priradevan.u odbora __ _ ____ J po^rc^iio doh:ti drugo sp sibno mo5 v osebi ice učiteljice ia tuka saji srbski šoli. Ta ... . , n 29. septembra do vštetega 1. oktobra je pri- b) got >v iuii kos svoji nalogi, (jospica je r , . pc ra%tlo 239 oseb. Dne 1. oktobra bilo je navzočih 1748 eseb. Mesto jetoiškega čuvaja je razpisano na okrožni sodniji v Gorici. Prošaje je do poslati predsedništvu rečene cknžae sodnije do dne 6. novembre. Na okrožni sodni ji v Bovi d ju je rarpisaio mesto kaneeliskega azietenta. Prošnje na predsedništvo tega šča do vštetega dne 17. novembra. Nas eesar na jug? Neki madjarski liht hoče vedeti, da pojd-i naš c sir po ne- svttu zdravnikov v naše južce kraje. Kam i — tega se ša d? ve, kakor t fic jelno sploh nainrtč S r b k i d j s. a je študirala v trceradu .n ruščina jej je kakor materini jezik. Ker je naša prihodnja učiteljica tudi izprašana ped g"g nja, pričakovati je tadi ■ ,<'.•'e t d ruskega pouka najlet s h vspehov. OJvi-no je torej stm » od nas, kako bemo vnet; in marljivi učenci. /g!eti je da se naši rojaki z večo vnemo poprimejo učenja ruskega jezika. Men f€ zdi, da bi ra trž&šse Slovence ne 1 ii » j refastno, ae prelepo, ko bi moržli pre-n-- al s k rL ž kum, potem ko ta že obstoji, n uver en sem tudi, da tudi ne prenebe. rent« i*7 2D, Lftadai^ 4S6 — taršsa 0 134 25 s 15 70, italiUnake n> ^ 1- joualce rikcijt —.— stu« - H >t 16 Sti Stalna. ^ o *■ «1 •> ttaa^tii« Lombartil 41/, 23.3/s špa tia* it- .. lijansics » 1« 43/4l »rZni iiiCJ^- 3.1/,, - Dunaja 24.2G. Miraa. Trinu. 4. oktobra 8aii1mp<*Sta. PApu- za t kt. K 15 Sti ' K 15.80, rž za okt. K I2.9S do '3.—, • ves za okt. od K 12.58 do 12 60 korus^ maj K13Č4 \n K 13 Jb pšenica, oouuđie srednje, povfira^evanie zboljsa o, tendenca trdua. — Prodaja s0 000 met. atotov, za 10 od 8. ia pol do 10. ure. — Za s t a r e j š e | st. zvišanja. Druga žita vzdržano. Vreme: lepo, ven- , . Q . „ i dar hladno, brate: torek in če-itsk cd o. do 9. ure. | H a v r e. ihci.iv., — Za gojence: sreda in sobota odi ^^ ~ & ..... ilirco. . 3. do 4. ure. — Dij aki : ponedeljek in j »e*r-tfors. Otvira . K»v* četrtek oi 6. io 7. ure - Žen s k i o d d e- J -Jffn* nespremenjeno, do 5stotink viSje. 1 c k 14 —20 le L: torek in sobota od 6. do i Ham bar«. K^z goo l aversge za oktober' 39— «« dec. 39.za. innrec 39.3/4~za * aj 40.V4 Stalno. Kava iii_ -^.vil »o-^ 40 - 41, navadna re ;2-43 d«' -J1' Hamburg. (Sklep.) Sladkor za oktober 17 50 za novr-mber 17 60, za dec. 17.60, za januvar 17.7. j za febr I7.9i», za marec 13.15 Stalno. — Vreme: dež. Louijoa. r1 adfeor iz »utjv 3 t S . St Ino. Pariz. Rž z« tekočim«** '5 40 ti • novemfcer 15.V- za nov.-febrtva-15.75 jaauvar-apnl P?eniCi m «93 123 3P, za november 23 50 za november februvar ( ure. *rv Si d R C 3 Razne vesti. Shod avstrijskih zdravniških zbornic 83 jo vršil v tort k iu včeraj v liomostu. Sho la so Ee po svf j li delegatih vdelcžle skoraj daleč, di janu*ax.a lU 2h-u (mirno) rnnuir^ 5S-5S.7,--so v dotižn h državah izdati zakor; ki siaa j Vreme: oVlaćoo tia in kszauje kako- zločin možitev bele možitev žene a 5rnoka v Magnoliji (drživa M sairsipi) imenom Terezija Ptrkinj, ne zaajoSa za t^ zk< n te je bila om ž la s črucsm. A radi teja »sloč.oa« je bila minoli mtsic obijala na 10 Jet zapora. Izrekajoči razsodbo so pa s;dn:ki izrazili avfja obžalovanje, da zakon ne dopušča se višje kazoi. Minoli teden se je na Hrus.e', kakor poročajo podrlo 80 metrov novega šei«niškega pre §m Da te vidimo torej vsi učenci i u prija . - , ni de ničesar priobčeno o tem potovan:u. tej: rmke^a sruzka na občnem zboru v K r , t, u t i x Kovi železniški predori se podirajo t .iefc, 11. t. m. ob 7. in p jI uri zvečer v v tr s g rojih proetor h restavrecije »Ndrodnega d.m « (vbod via Gepps), Kdor ne apoetnje se sam....! Prejeli «koliko Predora ^ itudl v Podbrdu. Sliši se, da je vsled tega delo zav- Nera 1i pr h^jamo na dan s temi vrsti- Ie6eno ta poldrugo leto. .^ami. ker vemo, da to boli! Ali dolinost 8 Ina barja je rassajala nem veleva, da »zdrevimo ra*o«, dokler je dni po Gorenjskem. Stol je pokr.t s ee čss. Niti Le^mrtai pe nik p«a: »Kdor ne »negom. Pri 8v. Križu nad Jesenicami je gpesm e ee tam, podlaga je tujoevi peti*, pobtlil sneg do prvih hiL Te zlate beeede smo namenili povedati izve- Teodtr 8ekwai*. novi dtžalni pred- - aim okol čanskim mlade n čsin, ki skoraj na ««dttik kranjaki, as ja podal v Ljubljano da v s s i: o rarodno v iih pre.e*;ajo iaške pesmi! Sploh j« ve- odvetnikov in bivši dižtlai poslanec neirSke deoje oni':oje&e mlad ne tako, da zasluži na - »trsnka g. dr. Anton Pfafferar, star srrcije kritike. Mladeniči prihajajo c seka- kim izzivalnim namecoan, ker bi se s;c;r Podrl g* je ftfttOMftkil. 13 letni Ksrol vedli b Jj d (-tojno nesproti mestnim obiske- Orel, itmujoSi v Barkovljah št. 404, ja vča-velcem veselic. Ako bi ti mladeniči pcmi- rsj popoludne spremijtn po svoji matari elili, da meščani prinašajo v okolico svoja pr šel na adravaišzo poatajo. Dečko ja imel iul e ter da s tem podpirsjo svojce, mesto prebito zgornjo u taicj ter bil pobit prccej Zadnja brzojavne vesti. Dogodki v Bron. BRNO 4 (ob 10. uri 45 m d. zvečsr). Popolulna Ee je val pegreb m;zar3kega pomočnika Pavlike, ki je bil p^vo :o n neaairov tfžko rtnjen t?r je ktnalo p tem uaar!. Pogreba se je udelež Io 15 000 do 20 000ocib. Oj odprtem grobu je govorilo več pje!aaapoleonl ii 19.11—19.:3 AagieJtf E — GO —.—, London klevet tein^n K i 39.9)—14010 rnuieija K 95.40—95 50 .'talija K ?? 50--t>0 - italijanski baneovi; » —Nemčija K 117.45--117.55— neinfikt b*cko*c; — - avstrijska ednow&« ror.i* K 100 40 100 «J0 g »> kronan leni« K i 6.25 .6 45 ua<> »l. ,»•■. —.— —,— kreditii<. r. 677 — — »79.— oiiMvne zelesntu« ii. i d 1.— — 83.— not.* "»i ; U o,25—107 Žj, Uojauvt 7S7 — 794 - Srečke: risa li u31.75 35.75, .v -96 — ao 483.—j Bodenue^u. -o-.o ^ 3o2.— J10.—, ^ denkredii 188» — 310.— ^u.««.. ^ .45.— do 147.— cirust*. —.-- G9- Tovarna pohištva "mm Aleksander £evi JfJinzi ulica Teaa 5tv. 52. n (totea hi5a). ZALOGA: PinZZIK R05RRI0 (Šolska pasla p je). Cene, da •• nI bati nobene kenkurenoe. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih- »cceoecccc: Custrovaa oaalk bmyUlu la firaako lOnoiionoiioiioiioiioiiOHo.ioi i -^ei Mizarska zadruga v Gorim (Solkan) pohiitvft s strojemlm obratom priporoča alavoeaio oMiiMtvu stojo logo pohištva ^ prej ANTON ČERNIfiOi tU H Bettirt ste?. 1 (Rosario) - v Trstu - tit ccrtre S?. Petru lili Mareul lajftčja tovarna pohištva prinortko deaala. MŠmimM m tolidao, trpežno in ll&no. in sicer mmmo iM lemm, pomušenegm t torantfU snSilnici m temperaturo 6o stopinj. I« tzklfi^ana. Album pohištva poSlja sa brazpla^da. Prodaja ao tudi na moaočrvo obroke. C ifUITU ia ALEKSANDRU! (OBJEKT). V najem se odda prazna soI»a. krasen razgled in sol>a ineMovana za dve Or-eUi Ae«(nedotto 81, IV. Meblovana soba ,Ml,k v "'"'' II. nadstr. (/Onitnerciale št. MALA OZNANILA ^a St. iMOo. \i noiam ^ '»«l»laj«» 'J solii in kuhinja v V lldJCIll Skorklji štev. 131« (sa vojaško bolnišnico). \J I nniorillf Kdor ai misli kupiti pra-¥ bUlIjmjU! šiča, naj pride do nedelje v Lionjer. Ceaa nizka. Ha« vešč slovenskega, italijanskega in nem škega jezika želi vstopiti kakoršno koli službo. Ponudl>e na »Kdinost« pod šifro » Mož*. Anitiorisefl scHool of Lainases uri moderne živeče jezike cd profesorjev dotirnega materinega jezika. Trgovinska korespondenca. Kombinirana metoda. Brezplačne pojasnila daja autorizo-vana iola za u< enje jezikov ra odraščene in otroke v Trstu, ulica Nuova kL 11, II. nadstr. I ft nnn hektolitrov vinskih sodov v vsaki IU.UUU velikosti od 5 — 70 hektolitrov daja »ro jm> jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi. Križevac. fnntphtlilf **** stopit' v strokovno prakso. ^IlUtOlimi ya.slov pove uprava .Kdinost*. D jo op ls let star, z lepo pisavo, dobrimi spričevali, vešč slovenskega in uera--keira jezika, v odvetniških io notarskih poslih izurjen, želi takoj vstopiti v službo od začetka tudi z malo plačo. Naslov pove uprava »Edin.« Čevljarski pomočnik Obrniti se je na naslov Jos p liupel, Harkov Ije št. 376. Službo krčmarja razpisuje Koniumno društvo, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu Prošnje je vložiti pri g. Juliju Mik o ta pri ..Delavskem podpornem društvu" v Trstu ul. Giorgio Galatti št. IH, II. n. do do 1. novembra 1905 __ODBOR. Kemično preskušeni in najden oblastveno koži popolnoma neškodljivi „uničevalec Iasij" odpravi pri damah nelepe in sitne asi na obrazu popolnoma s korenikami ter podeli koži tudi še naravno svežost. nežnost ter ^ladkobo. — Cena 7 kron. — Pošilja povsod diskretno I. SCHMIDEK. Budapest VII. Nyar-utca 18. _____ Pekarna i sladćićarna z lastno tovarno biškoto v i Jran Campe TRST - a lica Molin Grande št. ja - TRSI S krat na dan svei kruh. raznovrstne moke prvih ogrskih mlinov, line vina t buteljkah, sladeiee Itd Sprejema naročbe za sladčiee. ANTON SKERL mehanik, uprlialeal ivedaaeo. Trst - Car/o Goldonijev trg n. - Trst. Zastopiil tovarne loto in motokoles „Poch". •O" Napeljava in zalogaelektričnih zv«>r£kov Izključua prodaja gramofonov, zonofonov in fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehaničrs delavnica za popravljanje šivalnih strojev, koles, motofcoles itd. ▼•lika ultft prlpaSkov po tovarniških oraah. TELEFON stav. 1734. Šunka s kožo po 1 gl., brez kosti 1 gl. 10 nč., plečeta brez kosti '.*». slanina in suho meso po HO nč.. p reši če v i in go- j veji jeziki jkj 1 gl. glavina brez kosti kilo po 4"» nč. dunajske 80. ala krakovske fine po wal9HI« 1 gl. iz šunke zelo priljubljene t gl. •JO, a la ogrske trde 1 gld. ~rO nvč. fine ogrske 1 gl SO nć. kilo. Velike kranjske fine klobase po JO. Clinanbs in brinovec I. vrste 1 gl. 20 nč.. dllVOVKa ji. vrste po 1 gL, III. vrste po TO novč.. brinov cvet pravi (Kssenz) liter 2 gld. j To pripoznano dobro blago pošilja j»o povzetju od klg. naprej JANKO SIKC prekajevalec in nm Uatel ž fil t Kranju, i V novi prodajalaici jestvir ta koloni]al ftfit Peteri v ulici Giztlia At. 76 Jp Tdobiti ▼»»kovr^tne jpirlvin« t akor : kavo. riž, testenine crpe'jskel , sladkor, tur*ćt»n In l^r — IIIur«> vedno »vež«*.— Trst slikar-dekorater. Sprejem« delo na deieli Dekoracije soh s papirjem. Slikanic sob in napisov ▼ vseh sloipb in na rse načine. Po-narr-jen len In marmor. Bar-▼»nje pohiStT». podov Itd. Vse po nnertiih cenah, toćno in hitro. — Delavnioa: ulio* '!)• Ftsool* itav. IS. Podpiaani priporoča svojo m-NOVO PEKARNO IN SLADĆIČARNO pri 8v. Jakobu ' '.stiska ilica 12 czrarei si. šole). ! Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom. Sprejema naročila in domači kruh v i pecivo. Putražba toča a. Benedikt Suban =Jiova zaloga= ovsa in sena na debelo in drobno M. vd. Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo. Razglas. coooooooooooooo Svoji k svojim! Podpisani priporoča itvujo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljale ni 'ioni. Josip Muha, al Cavaiia lunod ulica Ca-vazzeni št. 3). OCOOJOOOOOOOOOO Iv. Kopač svečar v Gorici j priporoča priznano najboljše in najcencj&e ♦ voščene sveče * Cenik Brezplačno u trauo.' MLRODILXICA Henrik 3onetta ul. Carradori 18 (rogat trgppi) Specijaliteta navadnih in me-dicin.ilnin drog. barv, ' poko3ti, lakov, tčetic. čopićev. naval»& čist in svež glas. NB. Pazite na nepoštene ponarejanja ter zahtevajte vedno ..Pastiglie Prendini". V škatlicah : v lekarni „Prendini v Trstu" ter v vseh boljših lekarnah tukaj in v Evropi. SreČkanje nepreklicno dne 11. novembra 1905 Dunajska cee. kr. policijska loterija i srečka stane I krono. Glavni dobitek kron. 3G.OOO kron kakor tudi H. SOOO K, HI. 1000 K v gotovini se izplača vsled najvišjega dovoljenja Njeg. c. kr. apoat I. Veličanstva na zahtevo s 10°/o odbitkom in postavnega davka. Prečke st-vdobivajo v vseh meujalnic-b. loterijah in tobakarnah. C. kr. policijsko loterije pisarna se nahaja na Dunaju, I., Scliottenring št. 11 (palača policijskega ravnateljstva). KONSTANTIN RUBINIK Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3. •prejem prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob časa selltre. Neprekosljlve I plineve nrdUee. — Vsakovrstni pripadki sa razsvetljavo. ^ Hmtbe za popolno čiščenje stanovanj. VeMio snfiillcijsKo posredovanje ® Caro & Jellinek © Trst ul. Romagna št. 2 Trst. TELEFON it. 1637 — Podružnice: Dunaj, Budapešt in ===== Lvov. : Zastopstva na vseh glavnih trgih = tu- in inozemstva. - far—— — ^ ^ .Oj ->\ F.PertOturar TRST - nI. Ponte nuove št. 9 priporoča velik' izbor ur: Omega. Schaffhause. Longiaes. Tavanes itd. It i kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. Izbor ar u birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cenah. Tržaška posojilnica in hranilnica -ZZ^ZI regiatrovana zadruga z omejenim poroštvom. PiMM*a Casermm štev. mr I. m. — TR S T — F lastni hiši. Telefon St. 95a. mm~ Vhod po glavnih stopnicah. *wm Hranilne ulog« sprejema od voakega, če tudi ni ud zadruge in jih obrestuje po 4*/a. Sentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 krono Posojila daja samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po 5*/,"/•, u* menjice po 6*/ai na zastave po 5'/,*/,. Uradne ure: od 9.—12. dopoludne in od 3.—4. popoludne. « Izplačuje vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. msja*4er»eje urejeno varnostno celteo za shrambo vrednostnih papirjev, listin Itd. - - Fofttae fcraallalftal račun «10.004. - Se priporoča za preskrbljenje 8eljenj zaprtimi blazinjenimi vozov: za pohištvo toli v mestu koli v tu • m inozemstvu. pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoj'i za vojaške osebe in == državne uradnike = Požiljatre Tsafce Trste po stalni nizfci preroziiini. Proračuni brezplačno. Zaloga izvozne-marčne (Etxport-Marzen) in vležane (Lager) =: pivo == v sodček i h in v boteljkah, kakor tudr = kirasa = iz tovarne Bratov Reintnghau« Steinfeld pri" Gradcu. /»losa jv-aUonijcvc Qiessh5b!er vfcono sveže Kisle vode po irooi-oih cen&b ANIONU DEJAK junior T H S T V;a degli Artisti štev. 0. • L >LAV1JA' nprejema eaTarovmnja <*lo-živijenja po oajraznovratnnftih «i.n.r»;n"<*n»h pod uto ugodnimi pogoji, ko u»[ru« >irugs sararovaintea. '/Jn*u je ugiMjuc MTtroriiujc oa doiiTrur tu satrt i zmauj^ujoć-iau se Tphtćih. Vsak ćiaa ima po preteku petah lat „S I a v i j a" C »zajemna iaiartnaiua Dana f Pno. — Reztrni (ni 31.865.38680 K. lziiaćaie sdšfcanine: 82.737.159 57 K. Po velikooti druga vumjemaa »mvmrmva I niča maše driavo m rmemkomi m lov ana ko-narodno u pravo. Generalni zattop v LjttbtjMi, čegar pisarne so ▼ lastni bančni hiši v Guptdskih ulicah 12 ZaTaruje poslopja in premičnine proti | požarnim Ikodam po najnižjih cenah. Čkode cenjuje takoj ia najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder poaluje. Dovoljuje is £i»tega dobička izdatne podpore v narodne ia obćnok jristne