KnfP'c SL vko, SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ! IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME ^Sl SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 249 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, OCTOBER 24, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Nova delavska postava v škodo delavcem Washington, D. C. — Nova delavska postava, ki je stopila danes v veljavo in ki zahteva minimalne ure in maksimalno mezdo, bo v nekaterih krajih koristila delavcem, v drugih pa zopet ne. V južnih krajih dežele so se izjavili nekateri industrijci, da se ne bodo pokorili postavi in da bodo raje zaprli tovarne. V dru gih krajih bodo tovarne postavile stroje, katerih vsak bd izvršil delo za 125'pseb. Najbolj bodo Pri tem prizadeti zamorci, kate rim so plačevali manj kot 25 centov na uro. Nova postava določuje minimalno mezdo 25 cen tov na uro. Tej novi postavi se ■zlasti upirajo tobačne in lesne mdustrije v južnih državah. Načrti za konstrukcijo super-cesf preko Zedinjenih držav so že skoro gotovi Milijon vojakov na če-ško-ogrski meji Praga, češka. — Več kot 1,-000,000 vojakov drži orožje v rokah na obeh straneh meje med Madžarsko in češko. Ti vojaki so vsak čas pripravljeni, da udarijo. Prebivalstvo se boji, da bo prišlo do prelivanja krvi, če ne pride v kratkem do sporazuma glede zahtev Madžarske, ki energično zahteva nekaj okrajev od čehoslovaške. Nekateri so mnenja, da četudi se vladni zastopniki obeh strank sporazumejo, da češki vojaki ne bodo ubogali ter da bodo z orožjem branili zem-^i0. najsi tudi jo vlada da Madžarski. V tem je pa čehoslovaška vlada Poslala že peto ponudbo Madžarski. Vsebina ponudbe sicer se ni znana, toda splošno se go-v°ri, da ni taka, da bi zadovoljila Madžare. Komunisti so bili aktivni v avtni stavki v Ohio Washington, D. C. — Vladni odbor, ki preiskuje aktivnost protidržavnega elementa v Zed. državah, bo v nekaj dneh posvetil svojo pozornost na državo Ohio. Odbor bo skušal dognati, v koliko so bili komunisti aktivni v lanskem štrajku v jeklarski stavki. Odbor bo skušal tudi dognati, v kolibo so bili ohijski delavski voditelji aktivni v mi-chiganski stavki. Ta vladni o'd-ima že dokaze na rokah, da •'e šlo mnogo ohijskih radikalcev lansko leto v Michigan, kjer so Pomagali pri stavki v avtni industriji, zlasti pri sedečih štrajkih. Ta preiskava se bo vršila glede aktivnosti komunistov v Cle-Velandu, Youngstownu, War-renu, Akronu, Toledo, Gantonu m drugih industrijskih mestih, kjer so se vršili razni delavski nemiri. Priče so včeraj pred tem vlad-nim odborom obtožile michigan-skega governerja Murphya, ki ni hotel podvzeti nobenih korakov, da bi preprečil ali ustavil sedeče štrajke. ---o—- Pogreb A. Lourina Pogreb Anton Lourina, ki je umrl v petek, se vrši jutri zju-traj iz hiše žalosti, 20187 Goller Ave. v cerkev sv. Kristine ob devetih. Oropan v spalnici V soboto večer je sedel George Shankland v svoji spalnici, 4317 Chester Ave. in bral časopis. Nenadoma stopita v sobo dva za-{rinkana roparja in zahtevata z samokresi v roki od njega denar. Izročil jima je $230.00. Washington, D. C. — V vladnem uradu za javne ceste se končujejo te dni načrti za gradnjo šest super-cest, ki bodo razpeljane po deželi od severa do juga in od enega morskega obrežja do drugega. Prvo misel za zgrad-njo teh cest je sprožil senator Bulkley. Načrti bodo predloženi prihodnjemu kongresu do 1. februarja. Natančni načrti teh cest se pa šd drže v tajnosti, ker se boje, da bi se začela splošna špekulacija z zemljišči, kjer bodo ceste tekle. Toliko je gotovo, da bo tekla ena teh cest skozi državo Ohio. Kot rečeno, zidavo teh cest je predlagal senator Bulkley in zahteval izdajo bondov v Svoti dveh milijard dolarjev. Ta, denar bi pa prišel nazaj, ker bi moral vsak, ki bi se hotel voziti po teh cestah, plačati gotovo ceno. Senat je Bulkleyevo predlogo izročil odboru za nadaljno preiskavo. Od časa odgoditve kongresa so se pa začeli zglašati še drugi senatorji, ki so se zavzeli za to idejo. Te ceste, če bi se uresničile, bi silno dvignile promet po vsej deželi in razbremenile sedanje deželne ceste, ki so danes preveč natrpane. Japonska ne bo popustila niti za las. Boj na Kitajskem se bo bojeval do konca Honkong, 23. okt. — Japonski general Shunroku Hata, ki načeljuje japonskim četam, ki prodirajo proti Hankovu, je danes izjavil, da je Japonska trdno odločena nadaljevati z vojno na Kitajskem toliko časa, da bo vsak odpor proti Japoncem zlomljen. General je rekel, da bo japonska armada pognala kitajskega generala Kajšeka v južnozapadni del Kitajske, kjer bo ostal brez škode za japonske interese. Japonski armadni častniki napovedujejo, da bodo v Hankovu v dveh tednih in potem bo vojna končana. Japonci, ki so dobili nov pogum z osvojitvijo Cantona, prodirajo zdaj od vseh strani proti Hankovu, tako po Jangtze reki in po suhem. Hankov, glavno mesto Kitajske, se nahaja 600 milj severno od Cantona. Japonska izjavlja, da ne namerava podjarmiti Kitajske, ampak hoče v Kitajski izbiti vpliv sovjetske Rusije, da zavaruje samo sebe. i -o— Anglija se trudi, da si pridobi Zedinjene države na svojo stran. Amerikanci dobro vidijor kam pes taco moli San Simeon, Cal. — Ameriški časnikar, William Randolph Hearst, je javno obdolžil Anglijo, da poplavlja Zed. države z propagando, da si pridobi našo deželo na svojo stran in za eventuel-no pomoč v svojih velikih skrbeh in zapletljajih, ki jih je Anglija zadnje čase doživela. Hearstu je dal k temu povod radio govor angleškega državnika Churchilla, ki je nedavno govoril na radiu ameriškemu narodu, naj se pridruži Angliji in Franciji, da se ustavi namere diktatorjev, ki stremijo po svetovnem gospodstvu. Hearst je poudarjal, da Anglija res potrebuje pomoči in kam drugam naj se obrne za pomoč kot k dobremu stricu Samu. V tej angleški propagandi so aktivni najboljši angleški državniki, ki govore sladke besede Ameriki. Hearst je mnenja, da so zadnji dogodki v čehoslovakiji absolutno zrahljali temelje Anglije. Narod v Zed. državah je silno zameril Angliji in Franciji, ki sta se ustrašili groženj nd|n-škega diktatorja in pustili svojo zaveznico, Čehoslovaško na cedilu. Anglija sicer upa, da bo ameriški narod to kmalu pozabil, pa ne bo. Časnikar Hearst je nadalje poudarjal, da je Francija komunističnih naziranj, med tem ko je Anglija monarhistična, nekoliko demokratska, toda bolj aristokratska, ker nima ustave, ki bi garantirala demokracijo. "Principi, politika in cilji evropskih narodov se zelo razlikujejo od naših," je rekel Hearst. Zed. države so se resno trudile in dosti denarja žrtvovale, da bi se vzpostavila svetovna demokracija. To je bilo z udeležbo v svetovni vojni. Ni nam uspelo in žrtve so bile zaman, radi zahrbtne politike Anglije in Francije, ki se ne brigati za ameriške ideale, ampak samo za svoje koristi. "Zgodovina kaže," je dalje rekel Hearst, "da Anglija ni nikdar pomagala Ameriki, čeprav bi bila to dolžna, ker govorimo mi isti jezik. V civilni vojni je Anglija pomagalajužnim državam, med tem, ko si je hotela Francija osvojiti Mehiko. Zdaj pa, ko jima teče voda v grlo, prosita Zed. države pomoči." Otroka utopil New York.—Rajmond Swin-scoe, WPA delavec, je držal glavo svoje 4-letne hčerke toliko časa v vodi v lijaku, da je otrok umrl. Obsojen je bil na 20 let ječe. Dejanje je storil, kot pravi, ker ni verjel, da je on oče otroka. --o- žrtev roparjev Ko je šel Viktor Muhich, star 20 let, stanujoč na 1107 E. 64th St. po St. Clair Ave. so ga v bližini 59. ceste obstopili trije moški, ki so ga prosili za cigareto. Ko je Viktor izvlekel cigarete, ga je eden trojice naenkrat sunil z nožem v trebuh. Eden mu mu je pa segel v žep in mu vzel $15, nakar so lopovi zbežali. Mr. Muhich se nahaja na Polikliniki v nevarnem stanju. Mr. Zbašnik v mestu V soboto se je nahajal v Cle-velandu Mr. Anton Zbašnik, gl. tajnik JSKJ. Bil je tukaj pdi važnih uradnih opravkih. V bolnišnici Angela Sayher se je morala podati v Glenville bolnišnico v svrho operacije. Nahaja se v sobi št. 101. Kampanja postaja • živahnejša Oba vodstva demokratske stranke v Cuyahoga okraja, Gongwerjevo in Millerjevo, se pripravljata, da začneta z živahnejšo kampanjo ta teden. Gong-wer priredi danes zvečer ples v Trianon plesni dvorani, kjer bo govoril A. L. Limbach za izvolitev Sawyer j a. V sredo večer pa priredi Ray T. Miller ogromen shod v mestnem avditoriju. Glavna govornika bosta Charles W. Sawyer in senator'Bulkley. Mil-lerjeva stranka bci priredila še več drugih velikih shodov, med tem ko bo imela ^ongwerjeva stranka le bolj družabne seje, ker pač nima denarja in ne ljudi za večje politične shode. Francija bo tudi zapustila Rusijo Hitler namiguje Franciji, da bosta ostali Nemčija in Francija v prijateljskih odnošajih samo tedaj, če se Francija odpove zavezništvu z Rusijo, kakor je to storila Češka. Ford namerava poklicati na delo 35,000 delavcev Detroit, 22. oktobra. — Govori se, da namerava Fordovo podjetje poklicati v prihodnjih par dneh 35,000 delavcev na delo. S tem bo postavljena Fordova avtna industrija na višek aktivnosti v letošnjem • letu. Ford zaposluje danes že 50,000 delavcev. Kadar se dela pri Fordu s polno paro, je zaposlenih 85,000 delavcev. V nekaj dneh namerava začeti Ford s polno paro z izdelovanjem 1939 modelov. Kadar začne še Ford s polno akcijo, bodo delale vse tri voditeljske avtne industrije v tem mestu s kapaciteto, kot je bila v letu 1929. Kot kaže, bo avtna industrija zasadila lopato k prosperiteti v industriji. General Motors kor-poracija je pred par dnevi naznanila, da bo zvišala plače 30,000 nameščencem v svojih 69 tovarnah. V soboto je naznanila Chrysler korporacija, da bo zvišala plače svojim 11,000 uradnikom. Iz Plymouth tovarne se poroča, da imajo naročil za 80,000 avtomobilov že na rokah. Pri Chrysler korpo-racij imajo že sedaj na rokah naročil za 137,000 novih avtomobilov. zdravniki in odvetniki. Demonstranti so vpili: "Doli z Židi! če-hoslovakija naj bo samo za če-hoslovake!" Nekateri demon- Župan Burton napada Bulkleya radi WPA Clevelandski neodvisni župan, katerega so pomagali postaviti na županski stolček tudi mnogi demokrati, vodi zdaj silno kampanjo, da se porazi pri volitvah senatorja Bulkleya in Sawyerja za governerja. župan Burton je obdolžil Bulkleya, da se je napravil pritisk na WPA delavce, da bodo izgubili delo, če ne bodo volili demokratsko listo. Mr. Burton je sicer priznal, da je Bulkley storil mnogo dobrega za mesto in okraj, vendar mora biti pa poražen pri volitvah, pravi Burton, ker je volil za reorganizacijo vrhovnega sodišča, kar je nameraval izpeljati predsednik Roosevelt. S tem, je rekel neodvisni župan Burton, je senator prelomil svojo prisego, da bo varoval ustavo Zed. držav. POLICIJA V ZADREGI New York. — Meščani so se pritožili na policijo, naj ta v bodoče več ne ustavlja avto-mobilistov z dvignjeno roko, ker to preveč sliči nemškemu nazijskemu pozdravu. Policija je v zadregi in ne ve, ali naj ustavlja motoriste z miga-njem ušes, ali z nihanjem noge. Pariz, 22. okt. — Ko je v francoski ministerski kabinet zvedel, da je češka pretrgala zveze z Rusijo in se tako otresla komunističnega vpliva, se je tudi francoski kablinet naglo sestal, d!i prouči položaj. Vsesplošno se govori po Franciji, da bo ta tudi sledila akciji čehoslovaške in pretrgala zveze in pogodbe z sovjetsko Rusijo. V Moskvi so precej razburjeni, ko so zvedeli o razglasitvi čehoslovaške vlade, da je ne zanima več zveza z Rusijo in da namerava storiti isto Francija. Rusija zdaj ugiblje, kako bi zavarovala svojo mejo na zapadu, kjer nima nobenega zaveznika več in kjer se Hitler počasi pripravlja, da začne izpeljavati svoje namere proti ruski meji. Da je češka vlada pretrgala zvezo z Rusijo in da bo isto storila tudi francoska vlada, se vidi prst diktatorja Hitlerja, ki obljubil je svoje prijatelj stvoje pod pogojem, da se vrže Rusijo s po-zorišča. Francoska vlada ve, da bo imela težave z levičarji, kjer so zastopani radikalci, če odpove prijateljstvo Rusiji, toda to vlado posebno ne skrbi, ker se itak namerava levičarje kot samostojno stranko razpustiti. Na Češkem se je začela gonja proti Židom, Mladina vprizarja prolizidovske nemire Praga, 23. okt. — Na trgu sv. Vaclava so izbruhnile včeraj protižido\jske demonstracije. Prihiteti je morala policija, ki je nemirneže razpodila. To je bil prvi enak pojav na češkem, odkar se je izvršilo razkosanje češke. Demonstracije proti Židom so vprizorili dijaki visokošolci, ka- stranti so šli v gostilne in kavarne in od tam prepodili Žide. Sodi se. da so bile te protiži-dovske demonstracije vprizorjene samo za to, da se ustreže Nemčiji, kjer se vrši intenzivno preganjanje Židov, češka vlada si je namreč zavzela za nalogo, da bo vladalo kolikor mogoče tesno terim so se pridružili mladi prijateljstvo z Nemčijo, ker edi- no na ta način upajo Čehi, da bodo ohranili zemljo, kolikor jo je še ostalo od zadnje invazije Nemčije. Glasbeni večer bo jutri v Euclidu V Roosevelt šoli na 200. cesti bo jutri večer nadvse zanimiv program, pri katerem bodo sodelovale najboljše naše'pevske in glasbene moči. Program je tako zanimiv in vabljiv, da bi moral vsakega privabiti. Začne se točno ob osmih zvečer. Vodja programa bo Mr. Louis Grdina, naš slavni bari-tonist. Na programu bodo nastopili sledeči priznani pevci in pevke: Stan Potokar, Irene Jazbec, Tiny in Lillian Ulle, Betty Jane Prosek in Vadnalov kvartet. 'Dalje bodo nastopili kot amaterji: Newburg Six Stars, Louise Recher, Albert Simons, Walter Stevenson, Tony Palerno, Marion Novak, Paul Jančar, 'Charles Jančar, Danny Novinc, Doris Mae Lioci, Leo Prank, Ernie Mance, Billy Manso. Vsa prireditev je pod avspico cerkvenega pevskega zbora fare sv. Kristine in ves čisti dobiček je namenjen za odplačilo dolga na cerkvenih orglah. Komur je le mogoče, naj poseti to mnogo obetajočo prireditev. ---o- V Budapešti 3 obešeni Budapešta. — Na dvorišču vojaške jetnišnice so obesili včeraj tri moške, kateri so bili spoznani krivim vohunstva. Imena teh so: Istvan Vida, Tibor Lorik in Bela Lorik. --a- Zadušnica Jutri ob osmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. John Maroltom v spomin druge obletnice. Sorodniki in prijatelji so vabljeni. Wisconsin in Michigan v snegu Milwaukee, Wis. — V soboto je pobelil sneg Wisconsin in severne kraje Michigana. Snega je padlo od dveh do šest palcev. Po nekaterih krajih je vladala v soboto prava zimska nevihta s po-ledenico, ki je trgala električne in brzojavne žice. Tudi iz nekaterih krajev Minnesote poročajo o snežni nevihti. V Red Wing je poledenica pretrgala vse električne žice in vse tovarne so morale zapreti radi pomanjkanja električne sile. Smrtna kosa V nedeljo zjutraj je preminil v mestni bolnišnici Frank Besek. rodom Hrvat, v starosti 53 let. Stanoval je na 4977 Mead Ave. pri Broadwayu. V starem kraju zapušča eno sestro in dva brata. Pogreb se bo vršil jutri zjutraj iz pogrebnega zavoda j ja zopet doma, kjer jo članice Louis L. Ferfolia. Naj počiva v I društev in prijateljice lahko ob-miru. iščejo. TUDI MODRI SOLOMON NE BI MOGEL RAZSODITI BOLJ PRAVIČNO 50,000 aeroplanov je cilj dežele Washington, D. C. — Na prihodnji kongres se namerava napraviti pritisk, da Zed. države zgrade mogočno zračno floto, ki bi štela 50,000 aeroplanov. Zgradilo naj bi se tudi 10,000 privatnih letal, kjer bi se učili letalstva mladeniči ter bi tako imela dežela do 100,000 izvežbanih pilotov, ki bi bili deželi na razpolago v slučaju vojne. Mnenje propagandistov za večjo zračno silo je, da je to najcenejša obramba dežele. Zračna sila je tudi najboljše obrambno sredstvo, kot je pokazala zadnja evropska sila. Nemčija in Italija vežbata mladino v letalstvu skoro od zibelke. Armada Zed. držav ima danes samo 2,320 bojnih letal, kar je na vsak način premalo. Zed. države bi morale tudi podpirati privatno letalstvo, ki bi bilo v slučaju vojne na razpolago armadi. Tako francoska vlada denarno pomaga privatnim pilc-tcm in lastnikob aeroplanov. Nemčija dela isto. --o- 284,651 oseb v Ohio pri WPA Washington, D. C. — Nobena druga država v Uniji nima toliko oseb pri WPA kot jih ima država Ohio. Teh je zdaj v Ohio 284,651. Z dnem 8. oktobra je bile v vsej ameriški Uniji 3,136,-116 oseb pri WPA. V Ohio je bilo lansko leto še enkrat manj ljudi zaposlenih pri WPA kot letos. Država New York ima 38,00 ljudi manj pri WPA kot Ohio. Pennsylvanija, ki ima tri milijone več prebivalstva kot Ohio, ima 9,000 ljudi manj pri( WPA. Illinois, ki šteje en milijon več prebivalstva kot- Ohio, ima 32,-300 eseb manj pri WPA. HUD TOBAK Bedford, Ind. — Joe Cassa-daj se je oni# večer komodno vsedel v naslonjač, si prižgal pipo in razgrnil časopis. Komaj je pa parkrat potegnil iz pipe, se je ta razletela z velikim pokom. Pa. ni bil tobak tako hud, ampak Joe je del pomotoma v mehur k tobaku naboj 22 kalibra in nevedno naboj natlačil s tobakom v pipo. Mrs. Zupan zopet doma Mrs. Antonia Zupan, soproga urednika Glasila KSKJ se naha- Los Angeles, Cal. — Mr. in Mrs. Morgan sta nekaj časa stanovala v hiši Mrs. Shurtliff. Pred nekaj tedni sta se pa izselila. Naj bo že vzrok selitve ta ali oni, lastnica prejšnega stanovanja je šla na sodnijo in vložila proti Morganovim tožbo za odškodnino v vsoti $50. Odškodnino je zahtevala iz sila važnega vzroka, da sta namreč Morganova zanesla v njeno hišo—bolhe. Križana gora, bolhe so res huda nadlega v vsaki hiši, je rekel sodnik in vprašal Morganova, če sta res prinesla v hišo to divjo žival. Morganova sta tajila in celo rekla, da so bile bolhe že prej tam v rentu in da sta se prav radi istih izselila. Zdaj je pa lastnica hiše zrasla in vpila, da ni bilo v hiši žive bolhe, dokler se Morganova nista naselila tje. Sodnik se je čehljal. Da so bolhe v hiši, je dokaz. Vprašanje pa je, kdo jih je tje zanesel, če so bile to res Morganove bolhe, bi morale imeti kako posebno znamenje. Torej čigave so bolhe. Sodnik je končno razsodil, naj Morganova plačata svoji bivši gazdarici en dolar, kot najemnino za bolhe in zadeva je končana. p AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 24, 1938 r v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti,.celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta 43.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. D.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 8 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 249, Mon., Oct. 24, 1938 Mož, ki ga potrebujemo Poleg governerskega urada je v vsaki državi najbolj važen urad zveznega senatorja. Vsaka država v Uniji, brez ozira koliko šteje prebivalcev, ima dva zvezna senatorja, ki se izvolita za dobo šestih let. Kot taka tvorita zvezo med državo in med kongresom Zedinjenih držav in se državljani obračajo na oba senatorja v zadevah, ki sicer nikjer drugje ne bi mogle biti do zaslišanja. Država Ohio je bila izredno srečna, da je imela tekom zadnjih šest let zmožnega, delavnega in iskrenega senatorja, ki ni poznal samo potrebe svojih državljanov, pa pa iste sku|al vselej urediti tako, da je bil državljan zadovoljen. O malokaterem senatorju se lahko napiše enaka beseda; Sedanji senator Robert J. Bulkley, demokrat, o katerem se bo ponovno glasovalo 8. novembra, se dobro zaveda koliko različnih narodnostnih skupin se nahaja v državi,'zlasti v Clevelandu. Rad se je družil z nami, proučeval naše probleme ter tako lahko podajal končno pravilno razsodbo. Predvsem je bil ser.2tor Bulkley aktiven v državljanskih zadevah in pomagal tisočerim, da so dosegli ameriško državljansko pravico, potem ko so že mislili, da bo to nemogoče. Enako se je pridruževal na*šim kulturnim zahtevam in smernicam, ker je vedel, da narodnostne skupine v državi Ohio neprestano delujejo, da postane država Ohio boljša država in s tem tudi Zedinjene države boljša in večja demo-kracija. Največje delo, ki ga je izvršil senator Bulkley v preteklem zasedanju kongresa, je bil njegov dosledni boj, da se olajšajo postave za pridobitev ameriške državljanske pravice za gotove ljudi. Prvotno je dotični predlog vložil v senatni zbornici kongresa senator Copeland, toda bilo je od Bulk-leya odvisno, da je predlog vodil skozi stotero uradov, ki so nasprotovali postavi. Ker je pa predlog prišel na vrsto glede glasovanja zadnji dan zasedanja kongresa, je bilo seveda prepozno, toda senator Bulkley je obljubil, da ne bo odnehal in da pri prihodnjem zasedanju znova začne z bojem in je tudi prepričan, da bo zmagal. Omenjeni predlog se tiče poštenih, zanesljivih, znacaj-nih ljudi, ki so danes sicer iz enega ali drugega vzroka se tujezemci Toda so to pošteni in značajni ljudje, ki bodo gotovo znali ceniti pridobitev ameriškega državljanstva, ko jim bo poklonjeno. Sprejem omenjenega predloga bo poštena in pravična nagrada tisočerim moškim in ženskam, ki so pomagali v potu svojega obraza narediti Ameriko to kar je, najboljša dežela na svetu, najbolj spoštovana demokracija, kjer lahko pošteno in mirno živite, ne da bi vas kdo preganjal ali motil v vsakdanjem življenju. Predlog se predvsem tiče onih tujezemcev v Ameriki, ki so prekoračili 50. leto, ki so prišli pravilnim potom v Zedinjene države pred 5. februarjem 1917 in ki imajo ob času sprejetja omenjenega predloga svoj prvi državljanski papir. Računa se, da bo samo v državi Ohio nekako 5,000 našim ljudem koristila dotična postava. Poleg državljanskih zadev zanimajo senatorja Bulk-leya naše podporne organizacije in kulturne ustanove. Smelo lahko trdimo, da je senator Bulkley skoro največ povzročil da se je uresničil Jugoslovanski kulturni vrt, zaeno pa tudi druge kulturne organizacije raznih narodnostnih skupin ki so dobili od vlade silne svote, da so se zgradili kulturni vrtovi ki bodo stoletja pričali, da so tu stanovali Slovenci ki so pomagali graditi Ameriko in da jih Amerika pošteno nagdarila s tem, da je vodila njih kulturne in druge težnje. ' Senator Bulkley je zgodaj zjutraj na delu in dela pozno v noč. Senator je načelnik senatnega oddelka za manufak-ture, član odseka za bančne zadeve, član mogočnega finančnega odbora, član penzijskega odseka in član volivnega senatnega odseka. Tisoče pisem prihaja sleherni dan v njegov urad. Na vsako pismo dobi pisec odgovor. Vrata njegovega urada so odprta noč in dan. Ali ni naša dolžnost, da volimo moža, ki tako nesebično skrbi za naš materielni in kulturni napredek? Kaj pravile! Pravijo, da bi stric Sam že davno prodal Evropo na javni dražbi, da bi prišel do svojega denarja, samo če bi bil kak kupec. » * * Voz brez konja — avtomobil, ali pristno slovensko — samo-drč, na kratko avto, nima v slovenščini pravega in primernega imena. Predlagamo in podpiramo, da bi ga klicali z lepim in blagoglasnim imenom — avtovie. * « * Slavni angleški državnik, marki Ripon, ki je živel od leta 1827 do 1909, je v 32 letih pobil nič manj in nič več kot 370,728 komadov divjačine, vse od nosoroga do zajca. Pa se mi slovenski lovci nekaj bahamo, da smo. m * « Ne hvali dneva pred večerom, so rekli včasih. Pa tudi danes ta prislovica ni napek. Tako bomo videli, kako se bo nekdo prijel za nos, ko bo zvedel, da je prehitro zinil. In koj se oglasi jih sto, da ta nam županil ne bo, in politično koritce je odletelo prav izpred nosa. , Progresivna trgovska zveza Progresivna trgovska zveza oziroma nje člani, so pred dobrim letom dajali svojim od je malcem nagradne listke, ki so srečnika upravičevali do manj ših ali večjih nagrad. Kakor ima dete spočetka težave s hojo in govorico, kakor je vsaka stvar spočetka še nepopolna in se raz-j krije pri njej marsikateri nedo-statek ali pomanjkljaj, baš tako so ti nagradni listki nekaterim ugajali, nekatiri pa so se nad nje spotikali. Seveda, kdor je nagrado dobil, ta prav gotovo ni "kikal." Tistemu, ki pa jo ni, tudi ne moremo zameriti, če se je držal nekoliko bolj "na ta kislo." Ne, Zveza je bila sama uvidela, da je stvar pač nekoliko neokretna, a posebno, da so nagrade nekoliko premajhne. Vršila so se posvetovanja. Mnenja vseh so se konečno strnila v naslednji sklep: Ako hočemo ljudem kaj dati, dajmo jim nekaj, kar bo resnične vrednosti in v takem obsegu, da se ne bo zlepa pozabilo. Tako, sedaj že pol skrivnosti veste, f>ri tem sklepu so člani Progresivne trgovske zveze tudi ostali. Pričelo se bo takoj delovati, a zaključek bo v januarju prihodnje leto v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Kaj ima širša javnost storiti sedaj? Nič drugega nego posluževati se naših domačih trgovcev, naših domačih profesionalcev in naših domačih obrtnikov. Stopite kakor dosedaj v domačo trgovino ali domač urad, kakor ste bili vedno, postreženi boste z domačo vljudnostjo. Ne pozabite pa vprašati svojega trgovca, obrtnika ali profesijonalca, dali je tudi on član Progresivne trgovske zveze, v kateri so učla-njeni tudi drugi njegovi jugoslovanski stanovski tovariši. Akc še slučajno ni član, naprosite ga. da takoj postane, kajti od tega bo imel i on i vi koristi. Slovenska moška zveza št. 1 Barberton, O. — Naznanja se, da je Slovenska moška zveza, odsek št. 1 na zadnji redni seji sklenila, da se skliče sestanek vseh odsekov SMZ na 30. oktobra ob eni uri popoldne v klubovih prostorih na Hoppocan Ave. v Bar-bertonu. Vsak odsek je upravičen do 5 zastopnikov, da jih pošlje na sestanek omenjeni dan. Ako je kje kako ustanova, da mi ni znano, mi sporočite takoj. Na tem sestanku se bo volil glavni odbor. Obenem se bodo tudi postavila pravila SMZ. S tem bomo pokazali slovenskemu narodu v Ameriki, da SMZ v resnici postaja močnejša in da je v resnici veliko zanimanje zanjo po vseh krajih. Poročano mi je bilo po Mr. An-žičku iz Girarda, O., da se je tam tudi ustanovil odsek in kar v enem dnevu pristopilo 21 članov, čestitam vam! Torej možje in fantje, kjer niste še člani Slovenske moške zveze, pristopite, ali si pa ustanovite svoj odsek ter pošljite svoje zastopnike na to prvo zborovanje 30. oktobra ter mi to sporočite. Obenem vabim vse člane odseka št. 1, Barberton, O. na iz-varedno sejo, ki se vrši 29. oktobra ob 7:30 zvečer v klubovih prostorih. Prosim vas, da se polnoštevilno udeležite, ker imamo več važnih reči za rešiti. Pozdrav vsem članom SMZ in či-tateljem Ameriške Domovine. Na svidenje! Fred Udovich, 188 - 22nd St. Barberton, O. Slovenska moška zveza št. 3 Cleveland (Collinwood), O. — Članstvu naše podružnice, kateri niso vedno na sejah in kateri tudi niso bili na izvan-redni seji 15. t. m., naznanjam žalostno vest, da smo pri naši podružnici, četudi je še tako mlada, že izgubili dobrega člana iz naše srede, Andrej Možina. Bil je dolgoletni trgovec v naselbini. Pokopali smo ga v pondeljek dopoldne. Tem potom se zahvaljujem vsem, kateri so mi šli na roko v tem slučaju in sicer sobrat Svetek mi je bil na razpolago v soboto popoldne z avtomobilom. Prav lepa mu hvala! Dalje sobrat Jelerčič, ki mi je daroval črke 'za žalni napis. Tudi njemu najlepša hvala! Avtomobile za pogreb so nam dali: Mrs. Alice Opalek, C. Kastelic, Andrej Jankovič (Kalin) in Frank Kocin. Te avtomobile je podružnica rabila kot pri drugih društvih za prevoz po-grebcev in ostalega članstva. Tudi ti so storili to dobro delo zastonj kot sobratje. Najlepša vam hvala! Pogrebci in zastavonoša, vsi so prišli kot so obljubili in še več drugih zraven. Zares, prav lepo in častno ste se odzvali. Najlepše hvala vsem skupaj. Žalujoči družini pa izrekam v imenu 3MZ iskreno sožalje. Vam pa, sobratje, priporočam, bodite dobri in agilni člani. ^e samo ti, tudi tvoj prijatelj naj bo član naše zveze. Poskrbite za to! Udeležujte se vseh, rednih in izrednih sej. Le tako boste imeli vse delovanje naše zveze pred oč-ni. Le po delu zapioremo upati na napredek in procvit zveze. Prihodnja seja se vrši 28. oktobra ob 7:30 zvečer. Vsi ia sejo! Bo tudi večji sprejem lovih članov. Imeli bomo goste iz Barbertona in mogoče le od drugod. Po seji bo pa dobro okrepčilo. Več boste slišali pa še čez par dni. Bratski pozdrav in na svidenje. Predsednik. —--o- ZAHVALA V nedeljo 25. septembra smo pohiteli elevelandski Slovenci na hribček k Mariji Lurški. Moj brat, Frank Grill in njegova soproga Angela, sta se pri nas oglasila ter smo se peljali skupaj na hribček. Nazaj grede smo se ustavili pri svakinji, Mariji Grill ter smo se vrnili domov z lepimi spomini. Nikoli bi ne mislila z mojo ženo, da naju čaka doma ta dan še takšno presenečenje. Mrs. Mary Hrastar pa naše drage hčerke Rozi, Fani, Alma in Mihela, potem naši dragi sorodniki in dobri naši sosedje, so skrivaj skovali "straš-io zaroto." Pripravili so nama za 25 letnico najine poroke veliko presenečenje v cerkveni dvorani. Radevolje sva šla povabljena na sejo k č. g. Jos. Čelesniku, ter sva se naenkrat znašla pri bogato obloženi mizi, kjer se je blestel srebrni šopek z 25 dolarji. Ljubljeni naši prijatelji! Kje pa naj vzameva, kje naj naj deva dovolj prisrčnih besed, da se vsem in vsakemu primerno in globoko hvaležna iskreno zahvaliva? Ta dan bova pomnila do groba! Sprejmite, draga Mrs. Mary Hrastar, naše hčerke, vsi naši šislani sorodniki in sosedje prisrčno zahvalo. Bog vam pla- čaj! « i Res, ganilo naju je zelo, da do solz ganjena stremiva in občudujeva vašo veliko ljubezen, s katero ste se trudili vi in pa naši številni, številni prijatelji in dobri naši znanci z velikim sodelovanjem. Iskrena vam hvala! Prav iskreno se zahvaliva naši preč. duhovščini, ki so s svojo udeležbo počastili ta večer. Za lepe besede in iskrene čestitke, sprejmite prisrčni Bog plačaj! Naš stoloravnatelj je bil ta večer naš dobri znanec g. Žulič, kateri je dobro izvršil svojo nalogo ter naju z g. Ra-karjem nagradil z govorom in srčnimi čestitkami. Hvala Vam stokrat! Pozabiti ni mogoče nikoli vas, dobri prijatelji in znanci, kateri ste z darovi bogato podprli ta večer. Posebno globoka zahvala vam, dobre naše kuharice, ki ste spekle in cvrle in kuhale skrivaj jedilne dobrote ter- tekmovale v dobroti za naju, za najino 25 letnico. Pozabiti ne smemo na strežnike, kateri ste za naju in nama na ljubo storili ta lepi večer pač dosti korakov. Iz srca se vam zahvaliva. Prav lepa hvala našemu godcu Pepetu Najniger, kateri nam je lepo igral, da smo zarajali v dvorani. Sledeča so imena, katerim se želiva iskreno zahvaliti in jih ohraniti za trajno v naših srcih: Rt. Rev. msgr. Hribar, Rev. Jos. Celesnik, Rev. Francis Baraga. Kuharicam: Mrs. Hrastar, Mrs. Velkovrh, Mrs. Roje, Mrs. Pust, Mrs. Krainz. Sledečim družinam, ki so nabirale: Anton Grill, Frank Grill, Mary Grill, Anton Anslovar, John Kapel. Strežnikom, strežnicam, natakarjem in natakaricam A. Grill, J. Urbas, F. Miv-sek, L. Opalek, J. Terček, C. Terček, Mary Anslovar, Josephine Opalek, Mary Princ, Molly Tercek, M. C. Hribar. Nadalje iskrena zahvala sledečim družinam; Frank Grill, "Mary Grill Anton Grill Betty Jerancic, J. Hrastar, A. Anslovar—155 St. E. Klemencic — Marcella, A. Znidaršič, F. Klopčič, J. Kopač, M. Rogel, J. Asseg, F. Ces-nik — Randall", F. Močilnikar, J. Močilnikar, Mr. in Mrs. J. Simon, Mr. in Mrs. L. Opalek, Mr. in Mrs. J. Plevnik, Mr. in Mrs. F. lie, Mr. in Mrs. Pevec, Mr. in Mrs. F. Jurečič, Mrs. F. Velkovrh, Mrs. M. Blazek, Mrs. J. Orehek, Mr. M. Vintar, Mr. J. Jalovec, Mr. A. Centa. J. Per, J. Kapel, L. Šimenc, J. Žulich, A. Mausar, S. Bi-zily, F. Kocin,-F. Russ — 168 St., J. Hrovat — 155 St., Ku-ret, Mr. in Mrs. L. Izanc, Mr. in Mrs. J. Terček, Mr. in Mrs. J. Anslovar, Mr. in Mrs. F. Susteršič, Mr. in Mrs. Hanko, Mr. in Mrs. J. Hočevar, Mr. in Mrs. Pakiš, Mrs. F. Cerar, Mrs. L. Stojkovich, Mrs. M. Gerbec — Lorain, Mrs. U: Rov-sek, Mrs. F. Verhovec, Mrs. Knifec, Mrs. A. Cesnik, Mrs. F. Novak — E. 154 St. Mrs. J. Post, Družinam: Kogovšek, Roje, Princ, Cek, J. Novak — Holmes Ave., Rakar, Vilar, Svi-gel, Mramor, Mr. in Mrs. Slap-nik, Mr. in' Mrs. Ferlin, Mr. in Mrs. 'Urbas, Mr. in Mrs. Lovko, Mr. in Mrs. Ivančič, Mr. in Mrs. Mam, Mr. in Mrs. Salmich, Mr. in Mrs. Erjavec, Mrs. J. Jevnikar, Mrs. M. Klun, Mrs. A. Jerič, Mrs. A. Hočevar. Vsa vaša imena, vsi dragi udeleženci, prijatelji, naši dragi in dobri znanči, bova ohranila oba globoka zapisana v srčnih globinah do groba ter bi rada vse to vsakemu in vsem na en način ali drugi povrnila. Še enkrat: srčna hvala! John in Frances Grill 705 E. 155 St. ZAPISNIK redne 9. konvencije Slovenske dobrodelne zveze, dne 12. septembra 1938, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pridobivajte člane za S. 1). Zvezo (Nadaljevanje) 6. Predlog ki je bil že enkrat odglasovan "za" ali "proti" ou večine članstva konvencije, se ne more dati ponovno na glasovanje. Izvzemši, da se ista .razprava vrši na isti ali prihodnji seji in to na predlog dveh delegatov, podpirano in sprejeto z glasovanjem dveh tretjin članstva konvencije. 7. Vsak tak predlog je treba spisanega predložiti predsedniku. 8. Poimensko glasovanje se mora vršiti glede predlogov na konvenciji tedaj, ako ga kak član konvencije zahteva, vendar mora biti njegova zahteva podpirana od ene tretjine vsega konvenčnega članstva. 9. Ako vstaneta hkrati dva člana konvencijo ali več, da bi naenkrat govorili, določa predsednik kdo ima pravico prvi govoriti. 10. Vsak predlog, predno se more o njem razpravljati mora biti podpiran in naznanjen po predsedniku. Predsednik tudi lahko zahteva, da se mu predlog pismeno predloži. 11. Predno pride kaka točka na končno glasovanje, vpraša predsednik navzoče: "Ali ste pripravljeni glasovati " Ako se k temu nihče ne oglasi, se vrši glasovanje. Ko je predlog enkrat odglasovan, nima nihče več pravice o njem govoriti razven kakor gori določeno. 12. Za vse točke in predloge zadostuje nadpolovična večina odglasovan j a, izvzemši ustave zveze in čarterja. 13. Med časom, ko predsednik govori ali daje predlog na glasovanje, mora vladati mir v dvorani. 14. Noben član tkon venci je ne sme o enem in istem predmetu več kot enkrat govoriti, in ne dlje kot pet minut, izvzemši predsednik, predlagatelj predloga in zastopniki odborov. Ta rok mu lahko konvencija podaljša če je zadeva govora bolj važna. Vsi drugi člani, ki so se prijavili za govor ali so prosili za besedo, naj izrazijo svoje mišljenje samo o onem predmetu, o katerem se razpravlja. Gl. odbor predloži sledeči poslovni red: 1) Pozdrav delegaciji govori gl. predsednik. 2) Odobritev vsporeda devete redne konvencije. 3) Glavni predsednik in gl. zapisnikar vodita sejo in zapisnik iste do točke 7. tega vsporeda. 4) Volitev konvenčnih odborov: a) poverilni odbor; b) odbor za prošnje in pritožbe; c) odbor za rezolucije; d) vratarja. 5) Poročilo poverilnega odbora; čitanje imen delegacije. 6) Volitev konvenčnega predsednika in ostalih konvenčnih odborov; in sicer, konvenčne zapisnikarje, odbor za pregledovanje knjig, odbor za napredek organizacije, odbor za.športni oddelek, odbor za glasilo, odbor za plače gl. uradnikov. 7) Otvoritev devete redne konvencije. 8) Ureditev dnevnega reda, čas zborovanja. 9) Dodatna poročila in priporočila gl. odbora. 10) Poročila delegatov in delegatinj pismeno ali ustmeno poroča eden za vsako društvo. 11) Poročila konvenčnih odborov. 12) Razno in glasilo. 13) Volitev glavnega odbora in prostor prihodnja konvencije- 14) Zaključek konvencije. Poročilo gl. uradnikov: (Opomba. Poročilo gl. odbora je bilo tiskano v posebni knjižici, katere so bile poslane na vsa Zvezina društva in na delegacijo ter so ta tiskana poročila del konvenčnega zapisnika). Predsednik: moje poročilo je zapopadeno vse v pismenem poročilu, ki ste ga lahko že prečitali. Br. Terbižan je mnenja, da bi bilo priporočljivo, da se poKli-če bivšega predsednika, da poda svoje poročilo o njegovem poslovanju do resignacije. Br. Zalar stavi predlog v tem smislu. Podpirano in sprejeto. Povabi se bivšega predsednika na prihodnjo sejo. Prvi podpredsednik odsoten radi dela, poročilo podano pismeno. Druga podpredsednica sestra J. Brezovar poročala pismeno. Tajnikovo poročilo: br. Gornik st. poroča, da ima poleg ze podanega pismenega poročil;', še precej poročati, a ker je čas zborovanja že skoro pri kraju, bo poročal na prihodnji seji. Nato prečita brzojavke in čestitke konvenciji in sicer od dr. Val. Vodnik št. 35., dr. Ambassadors 62, Dr. Danica št. 34, St. Clair Savings & Loan Co. in od združenih mladinskih pevskih »borov. Br. Pucelj je mnenja, da naj bi se kaj več razpravljalo o poročilih gl. uradnikov. Br. Kushlan pojasni, da gl. uradniki so žc poslali svoja poročila, ki smo jih lahko prečitali, ko bodo pa gotove stvari prišle n» površje, }ia bomo o njih razmotrivali. Br. Abram predlaga, da poverilni odbor pazi, kateri delegatj so na seji in ne bo potreba vsako jutro zamuditi toliko časa z cita-njem imen. Sestra Jerman podpira. Sprejeto. ^ Sestra Zalokar priporoča, da bi popoldan malo dalj časa i rovali, ker smo dopoldan precej zamudili. Ugovor: ker je bil zborovanja že določen, ne pride to v poštev. . Br. gl. tajnik priporoča, da naj bi konvencija izrekla pi*r no sožalje sorodnikom umrle sestre Videmšek in poslala venec njeno krsto. Sprejeto. -wakliu- 4 Ker je čas zborovanja potekel, konvenem predsednik zaKij či sejo ob 5. uri popoldne. ... Krist Stokel, konvenčni predseclniK, Frank A. Turek, konvenčni zapisnikar. Zapisnik tretje konvenčne seje dne /3. seplembra 1938 Predsednik točno ob deveti uri dopoldne pozove zbornico redu ter otvori sejo. . v. ^iHnrniki razen Poverilni odbor ugotovi, da so navzoč. ys. gL odborn k ^z Dr. Kerna ter vsi delegati razen onih, ki delajo oziroma zboruj« V 0C* Predsednik poživlja zbornico, da naj bo točna ter naj se pn, Joško* Penko čita zapisnik včerajšnje dopoldan^ Brat Kushl„n predlaga, da se saptaik podpiran in sprejet. Brat Penko^at nika popoldanske seje in to do časa k j. . J Turck na- pisnikar zasedel svoje mesto. Takoj na dalj u je s čitanjem svojega zapisnika dokoncasee. jo Brat Centa zahteva popravo imena Brcale, pni EreŠak- (Dalje nn tretji strani) AMERIŠKA DOMOVINA, OCTOBER 21, 1538 "T ZAPISNIK KONVENCIJE SDZ (Nadaljevanje z 2. strani) Brat Stanko Dolenc zahteva, da pridejo v zapisnik imena predlagateljev vseh važnih kakor tudi spornih predlogov oziroma zadev. Brat Trebeč zahteva dodatno še imena onih predlagateljev, ne glede na to, ali njihovi predlogi pridejo na glasovanje ali ne. Brat Pugelj zahteva, da morajo priti v zapisnik imena vseh predlagateljev in utemeljuje svojo zahtevo s tem, da so morda posamezni delegati dobili navodila in naročila od svojega društva, da jih predlože konvenciji. Brat Okorn1 zahteva poročilo o izidu volitev konvenčnih tajnikov. Brat Dolenc vpraša, kaj je s povabilom prejšnjega gl. predsednika, brata černeta. Konvenčni podpredsednik John Lokar predlaga, da se čitani zapisnik sprejme s popravki. Predlog podpiran in sprejet. Ker konvenčni tajnik nima ničesar nujnega, predsednik preide ns^ dnevni red ter pozove k besedi brata Mihaela Laha, prvega podpredsednika. Brat Lah pozdravi zbornico ter obžaluje, da se ni mogel udeležiti včerajšnjega zasedanja radi dela. Posebnega poročila nima. Njegova izjava se vzame na znanje. Predsednik sedaj izvrši sklep včerajšnje seje ter povabi brata černeta k besedi. Prejšnji gl. predsednik S. D. Z. brat černe pride med živahnim ploskanjem na oder, pozdravi delegacijo ter v jedernatih besedah poda svoje poročilo in priporočila, kakor sledi: Poročilo brata Frank černeta kot glavnega predsednika od 1. januarja 1935 do 1. septembra 1936. Spoštovana delegacija! Osma redna konvencija je naložila gl. odboru veliko delo. Zavedal sem se, da bo v resnici težko izpeljati ta program in sicer brez vsake naklade na članstvo. Predno nadaljujem s svojim poročilom, naj vam predočim samo nekaj o stanju upravnega sklada, kako se je moral boriti stari odbor tri mesece po konvenciji, in da tudi novemu odboru m bilo z rožicam postlano. Vzemimo stanje upravnega sklada iz natančnega računa z dne 30. junija 1934, torej računa, zaključenega pred konvencijo. Sklad je znašal ....................................? o of od tega je bilo na banki zamrznjenega ............................ mmmmtmu:muw:u:m:tiii::i!i»i»>iii:»mi!iii8t;mmm»:: ŽUTI Po nemškem Izvirniku K. Maya rttmmTni)iimm"Tiiiiiiniiiiiiii»«»ii»ttt»»iiiiii»n8»rt torej ostalo za izplačila .........................-...............-............S £,629.31 Prištejmo šestmesečni asesment okroglo ........................ Skupaj ........................................................................ Tri dni po konvenciji so bili državni pregledovalci v gl. uradu. Brat gl. tajnik me je poklical in mi pojasnil, zakaj gre. Pregledovalci so zahtevali, da se svota $4,369.00 katera je bila pred konvencijo dobljena od prejš. tajnika takoj prenese v bolniški sklad, odkoder je bila vzeta. Obljubili in storili smo in ostabjej upravnem skladu ...............-..................................--..........* ' Da smo mogli izplačati vse račune in dobiti naš "Cash Discount," smo si morali izposoditi iz bolniškega sklada ^ ^ začasno .............................................................................. ' !f ■ :t ' "Lord — lord — lord —! Nazaj —! Nazaj — nazaj!" Šiloma sem premagal slabost in skočil, ali bolje, omahnil iz sedla, da bi pomagal Lindsayu. Nepremičen je ležal na cesti. Pa tuljenje in kričanje je prihajalo vse bliže. Obrnil sem se. V silnih skokih sta se poganjala brata Aladžija proti meni. In za njima je skakalo kakih šest do osem ljudi. Tulili so ko peklenščeki in v diru streljali na nas. Neumneži! Zadeti nas v teku itak niso mogli in da so si prihranili krogle za spopad, bilo bi po nas —. V takih trenutkih človek ne utegne misliti na strah in na zvonenje v glavi. Le trenutek omahovanja, pa je odbila zadnja ura. Od druge strani so hiteli tovariši. Halef je bil prvi. "Gospod, kje imaš puški—?" je viknil in skočil iz sedla. "Kje sta —?" Ni bilo časa, da bi mu razložil, kaj se je zgodilo. V nekaj trenutkih sta bila Aladžija pri nas. "Stoje —! Streljajte —!" sem jim kriknil. Izdrl sem Halefu turško sabljo goikondčanko iz nožnice in skočil s ceste k skali, da bi si zavaroval hrbet. Ko divja zver sta planila Aladžija za menoj, čakana sta vihtela v levici, izdrla pištole in ustrelila na komaj dvanajst korakov. V hipu sem bil na tleh, krogli rta udarili nad menoj v steno. Pištoli sta bili morebiti dvocevni, še enkrat bi streljala, — pognal sem se po tleh trdo ob skali dobrih pet metrov daleč. Res —! Spet sta streljala, spet me nista zadela, šinil sem kvišku. Komaj sekunda je pretekla za streli. Aladžija sta napadala slepo in prenaglo. In ko jima s kroglami ni uspelo, sta vrgla pištole v stran in planila s čakani nad mene. Nisem utegnil paziti na tovariše. Le toliko sem videl, da lord še vedno nepremičen leži na tleh, da so tovariši izstrelili puške, zadeli dva ali tri, pa ne smrtno, in da so se besno spoprijeli z napadalci. Ves osramočen mi je pozneje Halef pripovedoval, da mi je mislil pomagati, da je streljal na Aladžija, da pa ni zadel, ker so mu roke preveč trepetale, šest so jih imeli proti sebi, dva proti enemu —! Nisem jim utegnil pomagati. Pa tudi sam sem imel dva nasprotnika. Pa kaka nasprotnika! Orjaka, večja in močnejša ko jaz, škipetarja, od mladih Skupaj ............$13,260.31 Konvenčni stroški za 1934 so bili......................................$10,661.42 Ako ne bi bilo šest mesecev nobenih stroškov, bi nam bilo ostalo v upravnem skladu $2,598.89. Ker tiskovine in pravila niso bila gotova pred novim letom, smo zopet nabrali asesment, da smo poravnali stari dolg in plačali zdravnika, nagrade, vse uradne stroške, plače gl. uradnikov itd. Iz tega torej lahko razvidite, da ta mali asesment nikakor ne zadostuje. Iz poročila gl. tajnika je razvidno, da smo $3,000.00 vrnili bolniškemu skladu. Preidem na prvo sejo gl. odbora, ko je bil inštaliran novi gl. odbor. Ko smo rešili vse formalnosti, smo prišli do prve točke, to je do lastnega glasila. Izvoljen je bil poseben odbor, da bi natančno proučil, ako je možno dobiti lastno glasilo. Dobili smo vse tozadevne informacije kakor: uredniške plače, uprava lista za mesečnik, dvotednik in tednik, manjše in večje črke. Jasno je bilo takoj, da nam ni mogoče priti do lastnega glasila in zato smo podpisali pogodbo z lastniki "Ameriške Domovine" pod pogojem, ako Zveza pride do lastnega glasila, se ta pogodba razveljavi. Cena pa je bila za $300.00 višja kot prejšnja leta. Konvencija je bila naročila, da gl. odbor pronajde pota in sredstva. Nekega dne sva šla z bratom Johnom Gornikom do našega ak-tuarja glede sistema v glavnem uradu. Odgovoril nama je, da je nasvetoval bratu Kushlanu, da za vsak slučaj, če kak drug sklad potrebuje denarja, ima organizacija v pravilih dve točki: na strani 110, točka 52 in na strani 112 točka 57 in potom teh nam bi bilo mogoče dobiti okroglo $6,000.00 v upravni sklad. Potem sem ga vprašal glede Preliminary term Policy. Odgovoril je, da so police preračunane na preliminarne police. Razložil nama je, da se posmrtnina izplača iz upravnega sklada, ako član | nog vajena na čakan, na straho-umrje, predno je bil eno leto v orgnizaciji. V tem smislu sem poro- " žal na seji gl. odbora. Vriniti so nam hoteli cenilce posestev; sami so hoteli določati, kdo bo cenil. Cenilni stroški bi bili nekako 10 dolarjev od privatnega posestva, od trgovskih prostorov pa 1% cenilne vrednosti. Ker smo imeli težkoče tudi glede posmrtnin, smo hoteli izvedeti, kakšne pravice imamo in koliko so naša pravila vredna, ako bi slučajno prišlo do tožbe. Sugestiral sem gl. odboru, da se izvoli odbor, da gre v Columbus na zavarovalninski department, da poizvemo, kaj smemo in česa no smemo storiti. Gl. odbor je soglasno sklenil, da se pošlje de-putacija v Columbus. Povedali smo jim, kako da smo prišli in navedli vsa naša vprašanja. 1. Prvo je bilo glede posmrtnin; povedali smo, kaj je za nas neugodno. 2. Preliminary Term Policy: pregledali so lestvico, šli so po glavne knjige, v katerih imajo naše letne račune in aktuarska poročila. Ko so vse pregledali, so izjavili, da so naše police že preračunane na preliminary term in da jih lahko vpeljemo. 3. Vprašali smo glede organizatorjev za večji napredek Zveze. Odgovorili so nam, da lahko to storimo. 4. Vprašali sme glede opustitve asesmenta in v istem smislu naklade. Po]:a::: li smo jim točki 52. in 57. Zopet so šli gledat v poročilo bolniškega sklada in rekli so nam, da je vse to surplus. 0. Vprašali smo, če je to podvrženo davkom. Odgovor je bil, da. Povetiaii smo natančno, čemu bi rabili ta denar, namreč za lastno. gla tilo, Her je konvencija s 70 glasovi odglasovala, da se dobe cene /.a lisk glasila tf obeh lokalnih tiskarnah, za glasilo brez naklad. Odgovor je bil, da se gl. odbor lahko posluži točk 52 in 57, zavnrovalninski department nima ničesar proti temu. (Dalie prihodnjič.) vito bojno sekiro —. Seveda sem tudi sam krčevito držal svoj čakan v pesti, pa kaj je pomenil en eam čakan proti dvema in posebej še v mojih rokah, ki so. bile vajene le lahkega, bi rekel, elegantnega indijanskega toma-hawka —. Da sem si kedaj želel res pravega dvoboja na življenje in smrt s čakanom, — topot se mi je želja izpolnila. Le skrajna hladnokrvnost me je mogla rešiti. In svojih moči nisem smel prezgodaj izčrpati. Previdno in mirno sem se moral braniti, čakati na priliko pa jo po bliskovo izrabiti. Le skrajna hladnokrvnost me je mogla rešiti. In svojih moči nisem smel prezgodaj izčrpati. Previdno in mirno sem se moral braniti, čakati na priliko pa jo po bliskovo izrabiti. K sreči sta bila Aladžija vsa divja in slepa. Končno sta me dobila v pest —. Maščevala bi se nad abotnim šerifom, ki ju je tako grdo potegnil v soteski med Strumico in Radovičem in ju nazadnje zdelal, da sta komaj hodila —. Maščevala bi se za mokro kopel v stolpu stare matere pri Murad Habulamu, ikjer sta jjo morala sramotno popihati, dosegla pa nista nič —. In maščevala bi klavrni poraz na Šejtanovi pečini, kjer sva ju sama z malim Halefom obvladala, zvezala in pustila ležati ko brezpomembna mladiča —. Udarjala sta s čakani in sekala po meni, ko da bi drva cepila. Drug drugega sta odrivala, vsak bi bil rad prvi zadjal smrtni udarec, drug drugemu sta bila napoti s sekirami. In tulila sta ko ob-streljen tiger, ki mu je lovec odnesel mladiča. Poznala sta le sirovo moč, o pravilnem bor j en ju ni bilo sledu. S hrbtom obrnjen k steni, pa ja ne preblizu nje, da ni ovirala mojih kretenj, ostro opazujoč vsak njun g\b, s sabljo v levici in s čakanom v desnici, tako sem se branil, prestrezujoč udare sedaj s trdno parado, sedaj s pro-tiudarom, pa spet s kolobarom, kadar sta oba hkrati napadla. Nobeden njunih udarov ni zadel. Moja hladnokrvnost je pomnožila njuno jezo, vse bolj divje in slepo sta napadala. S ceste sem pa je donel krik in sdk, preklinjevanje in tuljenje, .irup in šunder, kot da se je spoprijelo sto ljudi. Obe stranki sta pometali puške proč, nekaj pištol je jeknilo, tesno so se zgradili. Z bal sem se za tovariše, nasprotnik je bil v premoči. Brž sem moral opraviti z Aladžije- ma. Obraza sta jima zasinela od besnega napora, sopla sta ko razjarjena bika, usta so se jima penila. Ker sem prestregel vsak njun udar, sta z nogami suvala v mene. Neprevidneža —•'! Prav te njune neprevidne kretnje sem koj izrabil. Spet sta oba hkrati udarila po meni. Zakolobaril sem s sekiro n gladko odbil napad. Tedaj je Sandar — Sandar in 3ibar, tako je bilo bratoma ime — dvignil nogo, da bi me sunil v trebuh, njegov brat pa je zamahnil s čakanom. Po bliskovo je udarila ostrina moje sekire v Sandarjevo kole-.10 in že sem smuknil v stran ter se umaknil Bibarjevemu čaka-nu, ki ga nisem utegnil več pre streči. Sandar je zdrknil na tla in zatulil. Sekira mu je padla iz rok. "Pes —!" je zarjovel Bibar. Ta udar je tvoja smrt!" Zamahnil" je, da mu je čakan ikoraj iz rok zletel. Sandarja se mi ni bilo treba več bati in ker sem imel še samo jnega nasprotnika, mi hrbta ni bilo treba več zavarovati. Od-ikočil sem. Srepo sem gledal nasprotniku / oči, kajti v očeh najprvo vidiš, tedaj misli udariti, vzel čakan v evico, sabljo pa v desnico, in crožil krog nasprotnika. Stal je na mestu in se sukal za menoj. "S sabljo bi mi rad prišel do živega—?" se je zaničljivo smejal, ko je videl, da sem zamenjal orožje. "Črv—! Pokažem ti!" "Udari!" je sopel Sandar in se držal za koleno. "Nogo mi je preklal! Udari!" "Takoj — takoj —! Tule —! Koj dobi plačilo!" Obstal sem, da bi mu nudil priliko za udar. Silovito je zamahnil, čakan je udaril navzdol. Pa tudi sam sem zamahnil v protiudar. Treščila sva skupaj. Bibarjev zamah je bil seveda silnejši, dobro sem vedel, da bo, in to sem tudi nameraval. Izpustil sem čakan, kot da mi ga je izbi] iz rok. "Takole —!" je zatulil. "Sedaj —" Iznnva je silovito zamahnil. (Dalje prihodnjič) 1338 OKT. 1938 iSa MoJ Tu We ITI- 1» S. GL iT i 3j io I n T [12 i ff [5 16 17'ljg) uyiinei 1? or [97 [•M? |22j '/51 Lb [Z7j [Z9J KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV OKTOBER 24. — Community Welfare Club, privatna zabava v prizidku S. N. Doma. 29.—Pevski zbor Planina priredi plesno veselico v S. N. Domu na Stanley Ave., Maple Heights. 29.—Društvo Slovenska Bistrica št. 42 SDZ, Girard, O., ima Hallowe'en party v S. N. Domu. 29.—Društvo Carniola Tent 1288 TM, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 30.—Jesenski koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. 30.—25-letnica Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.; program popoldne in zvečer. NOVEMBER 5.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 6.—Jesenska zabava društva sv. Imena v šoli sv. Vida. 6.—Samostojna Zarja, opera in ples v S. N. Domu. 6. — Koncert Mladinskega pevskega zbora S. D. D. na Waterloo Rd. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12.—Društvo Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 13.—Pevski zbor Ja