193. številka. Ljubljana, v petek 22. avgusta. XVII. leto, 1884. Izhaja vsak dan ncier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se za 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina znaša. Za oznanila plaču j o bo od Četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vefikrat tiska. Dopisi naj se izvole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pravu i St v o je v Ljubljani v Frana Ki »lunina hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželna vlada in notranjska volitev. Vsaka vlada potrebuje kimovcev, kajti s temi se ložje vlada, nego z odločnimi zastopniki naroda. Ni čuda, da želi tudi kranjske deželue vlade predsednik v deželnem zboru imeti le take može, kateri bi V8e odobravali, kar bi vladina modrost izumila, da nas osreči, da nam pripelje mir v deželo, t. j. da potihnejo naše narodne 2abteve, in da se odvrne vse, kar bi utegnilo vznemirjati rahločutne živce naših nemškutarjev. Kakor je nekdaj gospod državni poslanec — VVinkler v državnem zboru prezirajoč narodna načela iu želje svojih volilcev, služil nemško-liberalni vladi, tako zahteva zdaj od narodnih zastopnikov soglasno pokorščino, in ker je v deželnem zbora kranjskem še nekoliko elementov, kuteri ne vidijo posebne narodne zasluge v tem, da vso skrb za blagor Slovencev rna Kranjskem vladi prepuste, — popihati jih je treba iz deželne zbornice. Kadar bodo narodovi (ne narodni) zastopniki vsakemu vlu-dinemu činu prikimali, kadar se bodo kranjski Slovenci tako obnašali, da se nodeden nemškutar ne bode pritožil, takrat bode mir in ureča v deželi. Deželni zbor brez najmanjše narodne opozicije, to je svrha deželni vladi. Malo je sicer bilo narodne opozicije v deželnem zboru, in šo ta jo bila pohlevna, da skoro pohlevnejša ne more biti, a de ta jim je preglavico delala, — torej: proč ž njo! In prvi naj pade dr. Zarnik, kateri bi utegnil gosp. deželnemu predsedniku najbolj spanje motiti. Ako se vrže dr. Znrnik, potem se bodo že drugi nepokorni „rad'kalci" (o da bi jib kaj imeli 1) pometali. Zatorej je izdana parola: Dr. Zarnik mora pasti! Notranjci Volite, kogar hočete, le dra. Zamika ne. Ta parola odmeva dan na dan iz vladinega slovenskega lista; po tej paroli so delali in delajo oni, kateri bi imeli volitve nepristransko voditi. Pod takim pritiskom Notranjci še nikdar neso volili, tacih volilnih manevrov dozdaj Se ne poznali, kakor so se zdaj godli, in vladine sktbi da pri volitvah ne zgreše prave poti, nikdar de ne tuko občutili. Pa pustimo to, saj je uspehu tacih manevrov na zadnje vender le pomanjkanje moštva in značaja krivu, in vprašajmo se le, čemu se je ravno zdaj ves vladni aparat navil in sprožil? S čim se je dr. Zarnik tako pregrešil, da mu se mora po vsakej ceni pot zeprečiti v deželni zbor? Hotel je deželnega predsednika vreči, ker mu ni hotel dovoliti znanih 600 gld. za pouk nemščine — tako se nam odgovarja. O tem, bi li bil g. baron VVinkler v istini pal ali ne, ko bi se mu teb 60O gl. ne bilo dovolilo, nečemo govoriti, ker mislimo, da ga ni v deželi resnega moža, kateri bi verjel, da je teh 600 gld. Bteber, kateri vlado v kranjski deželi po konci drži. Tudi s tem vprašanjem se nečemo baviti — ali bi kranjski Slovenci, ki so že toliko udarcev prenesli, mogli preboleti omenjeno eventu-valiteto ali ne, ko bi bil gospod deželni predsednik v Bvoji mehkočutnosti — katera v resnici za narod vnetemu možu nikakor ne pristoji — res zapustil knežji dvorec v Ljubljani, — izpregovoriti pa hočemo v očigled notranjske volitve še nekoliko besedij o stvari sami. Komu je potreba nemškega jezika na ljudskih šolah? Odgovarja se nam: Trgovcem in ouim, kateri hočejo ustopiti v srednje šole. — Dobro! Po-Zbbili so nam pa oficijozni postreščeki povedati, od kdaj in pri katerem narodu so ljudske šole — trgovske šole? Trgovcu je pač treba druzega znanja nego nemščine, in ako :nu je nemščina potrebna, kdo je tako najiven, da po tolikih izkustvih še trdi, da se učenci ljudskih Šol morajo naučiti toliko nemščine, da bi jo mogli praktično rabiti? In ako se nam navaja, da je na Notranjskem mnogo zavednih trgovcev, kateri tudi nemščino in laščino znajo, motamo poudarjati, da se niti jedne niti druge neso n učili v naši ljudski šoli. Notranjski trgovci dajejo svoje otroke po dovršenej ljudski šoli v šole, kjer se je teh jezikov naučiti mogoče. — Pa naj bode vse resnično : nemški jezik naj bode v ljudski šoli zarad trgovcev istinito potreben, in recimo še to, da se je mogoče v ljudski šoli nemščino naučiti, vpraša bo še, je-li pravično, da dežela, da kmet plačuje pouk, kateri potrebujejo le pojedini. Mi bi tega vprašanja zavoljo 600 gld. ne stavili, ko bi naš kmet davke ložeje plačeval, iu ko bi ne potrebovali sto rečij bolj, nego nemščine v ljudski šoli. Dokler za neobhodno potrebne stvari nemarno sredstev, ne smemo za malo potrebne ali nepotrebne nobenega krajcarja izdati. Snujmo in vzdržujmo si dobre slovenske ljudske učilnice, kakoršn«? ugijajo veliki večini našegii naroda, našemu kmetu; posamni, katerim je treba nemščine, naj ae je uče na svoje stroške. Kadar bomo imeli slovenske obrtne in trgovske šole, tedaj naj se bode tam poučevala nemščina ali laščina kot obligaten ali neobligaten predmet. Ozreti nam se je še na ugovor, da je treba nemščine učencem, kateri hočejo obiskovati srednje šole. Nikjer na svetu ne zahteva se od učencev, kateri 8e v gimnazijo ali realko vsprejemajo znanje dveh jezikov, zahteva se le znanje učnega ježka. Dajte nam torej slovenske srednje šole, in nemščine za vsprejem na nje ne bo treba; k večemu naj ae zahteva, da znajo učenci nemški brati in pisati, kar se vsak učenec, ki je za srednje Šole goden, lehko v dveh mesecih nauči. Jezika samega naj se učenci še le na srednjih učiliščih začnejo učiti. Stvar ima še drugo lice. Vedno smo se borili zoper urivaoje nemščine v ljudske dole in spodkopavali namere nemškega schulvereina. In zdaj naj bi kar na jedenkrat vse to pozabili in delovanje schul-vereinovo na deželne stioške podpirali! O doslednost! Ni čuda, ako se nam svet smije. Kako nas bode spoštoval, ako doslednosti ne bodemo poznali in sami sebe smešili? In ker je dr. Zarnik v tem vprašanji veren ostal svoji preteklosti in nazorom narodnih poslancev 8 prešnjega dež. zbora, zato naj ne bode več naS poslanec, kajti taka možata doslednost tirala bi naš narod v pogubo. Tako vsaj beremo dan za dnevom v vladnem in r narodnem (??)" glasilu, kjer nekdanji garibaldijanec in sedanji privilegirani hujskač, zlorabi deželnega predsednika ime in slovenskega občinstva potrpežljivost. Ako se hočemo ravnati po naukih besnega junaka v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani, kuteri vsa-cega na tla podere in raztrga, kdor mu na pot pride, — kateri v imenu miru in Bprave boja željen pričakuje in išče, koga bi razmesaril, — ako hočemo poslušati g. Obreze, kateri v svojem „programu" resnobno trdi, da bi bedasto bilo voliti deželne ga poslanca, kateri bi ne hodil po potu, odmerjenem mu od deželne vlade, in ako hočemo verjeti dr. Sterbencu, klasičnemu predsedniku volilnega shoda v Postojni, kateri se ni nasmehnil trdeč, da nam je država dala, kar je našega, — kaj nam je potem sploh volitev iu deželnega zastopstva treba? Čemu ta potrata? — Vlada naj skrbi za nas in srečni bodemo. Če smo pa še one misli, da je deželnemu poslancu najsvetejša dolžnost ozirati se na potrebe in želje naroda, in da ima deželni zastop vlado kontrolirati, ne pa le brezpogojno kimati, voldi bomo 25. avgusta poslanca, kateri je dokazal, da se hoče do- LISTEK. Tri dni ob gorenjej Savinji. (Spisal Josip LevfČnik.) XIV. (Dalje.) Jako ozek, ali jako zanimljiv je jarek, po katerem se cesta in Savinja vijeti proti Lučam navzdol. O cesti Be tukaj govoriti no more, kajti ista pelje zaradi velike tesnobe čestokrat prav po strugi Savinje, pot pa se na strani vije gori po brdu. Mnogokrat, se skalovje obrežja tako blizu od vsake strani stisne, da se Šumenje Savinje sliši kot votlo bobnenje in da je obrežje videti, kakor visok skalnat zid. Blizu v sredi pota mej Solčavo in Lučami ra-suče se peš pot najedenkrat na levem bregu reke pr°cej visoko v breg, se spusti v zelo ozko otlino mej strmo Bteuo brega in k njej prislonjeno, velikansko skalo v tako imenovano niglo.a Predno pa smo jo v uho igle zavili, obrnemo se na desno po čisto neznatnem potu navzdol, kjer Be tik reke skoro ravno pod iglo nahuja znameniti perijodični studenec. Pod veliko, nekoliko naprej visečo pečino najdemo moLrotuo, z mahovjem obraščeno kamenje; nesmo dolgo čukali, ko najedenkrat iz premuogih lukenj in luknjic mej kamenjem in peskom toliko vode privre, da precej globoki kotel napolni in še čez v bližnjo strugo reke tako močuo udari, da bi gnala lagotno par mlioBkih kamenov. Pa samo jedno minuto traja ta močni pritok; hitro ko ta čas preteče, se tok mahoma ustavi, in še tista voda, ki je kotel polnila, vsahne nazaj v skrivnostno globočino, tako da postanejo tla, koder je ravno par trenutkov po-pred mogočen vrelec bil, skoro popolnem suha. Pet minut potrebujejo čudne podzemeljske moči, da novo vodo zberejo in jo v novem, zopet jedno minuto trajajočem toku spustijo navzgor. Tako gre vedno naprej; voda prihaja in odtaka, človek pa ae ne more načuditi skrivnostnim, tako natanko delujočim podzemeljskim močeno. Vruivši se od te posebne naravne znamenitosti Solčave na glavni pot, stopimo kmalu v iglo, temno in tako ozko razpoko, da so jo morali s kladivom in dletom na v3ako stran razšititi, ker je baje ista jedenkrat nekim lastnikom precej obširnih teles ubod v Solčavo ubranila! Bolj veličastna je ta soteska videti, če se ogleduje od spodnje strani. Jarek je pod iglo tako ozek, da pelje vozna cesta precej časa po Btrugi, toraj po vodi; na vsakej strani struge pa so biegovine videti popolnem navpične, le na levej, (levem bregu) vidi se podolgovata razpoka, h katerej se v drznih ovinkih spenja peš-pot navzgor; v glo-bokej svojej strugi pa tu buči Savinja, da je njeno šumenje slišati kakor daljno gromenje. Pri „igli" smo zadnjokrat strmeli nad čudovitimi podobami skalovja, ker dalje naprej pot ni več tako težaven niti svet tako skalnato-planinskega značaja. Bilo je ravno poludne in ljudje so se gnet'i iz cerkve, ko smo prišli nazaj v Luče. Hitro smo se dalje odpravili, ker v Lučah kreme ob nedeljah neso rade prazue in sicer smo sklenili, kreuiti jo čez „Rogafc" v Gornjigrad, da bi si ogledali najznamenitejše selo v »Zadretji*, staroslavni Gornjigrad. (Konec prib.) sledno dr?ati stare narodne zastave, pod katero smo I ■i priboriti to malo, kar imamo. S tem da smo vneti za neodvisnega pcs'anra, da si želimo odločno in strot>o narodnega zastop- \ nika, Še nikakor ue izrekamo, da mora nad po- j slanec deželni vladi ali njenemu predsedniku na vsak j način nasprotovati; nasprotno naša želja je, da naš poslanec vlado v vseh nakanah in predlogih podpira, kateri naših narodnih načel v obraz ne bijejo, in narodu našemu resnično korist obetajo. Naša opozicija deželni vladi ni načelna; vladinim nakanam nasprotujemo le tam, kjer vidimo nevarnost za svojo narodnost, aii žaljenje iste. Sicer pa smo in oodemo deželnej vladi in posebno g. predsedniku njenemu hvaležni za vse pridobitve našemu narodu, bile te kakeršne koli, in bodemo tudi v prihodnje radi vse njegove zasluge hvaležno priznavali, — ali g. deželni predsednik mora se privaditi, poslušati tudi glas poslancev in narodnih glasil, če tudi se ne strinjajo v vsem ž njimi. Konečno nam je v;>rašuti centralni volilni odbor, s kako pravo volilcem g. Obrezo ponuja iu pripo-ročuje? Oficijalni volilni shod v Postojim, na kateri se centralni odbor naslanja, imel je pač čudno hce, in mnogo bi se dalo govoriti o njem, kar bi ne bilo ravno na čast glavnim trobentačem vladine kaudi-dature, a v kratko poudarjamo le to, da po soglasnih poročilih ni b i l u konstatirano, koliko glasov je bilo za Obrezo, koliko za dru. Zamiku, in koliko volilcev se je glasovanja zdržalo. To je tudi faktum, da g. Obreza, (kakor tudi dr. Zarnik ne) ni dobil potrebne polovice glasov zborujočih volilcev, da bi se mogel kandidatom proglasiti. Centralni volilni odbor postopa torej nekorektno, postavljajoč g. Obrezo za kandidata, ne glede na to, da je s to kandidaturo zapustil etrogo narodna tla ter stopil v službo vladine stranke. Imenovani odbor po Btopal bi bil najkorektnejc, ako bi se v to volitev ne bi bil mešal. Volitev za mesta in trge v Celji itd. Kakor sem že telegrufično poroča', je naš kandidat profesor Žolgar s 291 glasovi propal proti dru. Nekermaou s 410 glasovi. Nasprotni kandidat ima torej 119 glasov več. Mej temi je 92 cesarskih uradnikov, ki so se vsi udeležili iu volili fakcijoz-nega kandidata. Naših je mnogo izostalo iz strahu pred strastnim preganjanjem liberalnih mogočnežev, tako so trije učitelji Celjske okobce izostali in več narodnih uradnikov, dočim so vsi drugi ostentativno vladi nasprotnega kandidata volili. Prvi uradnik, ki je volil, bil je namestnije svetovalec okrajni glavar Haas. Ko je oddul svoj glas za fakcijoznega kandidata, zakričali so mu liberalci živahni „bravo!'1, in za njim so potem vsi uradniki drug za drugim volili. Parolo je izdal torej c. kr. okrajni glavar. Hein-richer je se ve da tudi volil in za njim vsi kance-listi in avskultautje, cela davkarija, ves poštni urad in vsi železniški uradmki. Če Heinricher-VVasei ja ni, odračuuimo teh 92 uradnikov, ne da bi za nas volili, le da izostanejo, preostaja še nasprotuiku 27 glasov, mej temi je pa kakih 30 poštnih in železniških uradnikov in Celj-ukih učiteljev, že po tem takem bi imeli mi večino. Dr. Nekermau je torej poslanec Celjskih uradnikov. Uradi so vsi bili izpraznjeni, da ue bi bil dobil za drag denar nobeneua kaocelista Heimieherjevega. Davkarija so je namestovala, drug za druzega in tudi poštni in železniški uradniki so svoje službe menjavali. Se ve da, če okrajni glavar da, parolo in za njim ILinricher, no, zakaj ue bi li njima podložni tudi imeli fakcijoznega prepričanja. Rešili so cesarski uradniki fakcijoznega kandidata. Zanimljivo je to, da smo se prvikrat v tej skupim poskušali, a že dobdi častno manjšino, ki bode dala Nekerinaim dovolj premišljevati. Izid je naslednji: 1. Gornjigrad. za Žolgarja 56, za Nekerini«na — 2. Ljubno . . n n 43, „ n 8. Mozirje . n 39, „ n 4. Žavec . . » n 34, „ 4 5. Vojnik . . n n 19, n 16 G. Laški trg . » » 7, . 37 7. Sevnica . n n 52, „ 13 8. Brežice . . n n 12, „ 72 9. Celje . . i« H 29, „ 268 Vkup . . . za Zolgarja 291, za Nekermana 410 Iz tega se razvidi, da v treh trgih ni fakci- jozni kandidat uiti jednega glasu dobil, v dveh trgih samo 17 proti 86 in v j e d n e m (Vojn'k) ima naš kandidat večino, torej imamo mi 6 volilnih krajev za-se, fakcijozni le 3. Če bi pa bil pravičen volilen red, tako, da bi vsi trgi volili v tej skupini, Št. Juiij, Šmarje, Vransko, Konjice itd., bila bi naša večina velika. Smemo toraj fakcijoznim klicati: „me-mento m< ri". Politični razgled. Voli .mj< dežele. V Ljubljani 22. avgusta. Ifllnisterstvo notranjih zadev je prepovedalo hrvatskemu listu „Slobodi" prihod po pošti v cislitavske dežele. „Sloboda" je organ hrvat ske opozicije in naša vlada se baje boji, da ne bi sIišhH pri nas, kako odločao hrvatski domoljubi branijo pravice svojega naroda. Pri včerajšnjih vol tvah v štlrskl deželni zbor izvoljeni so sami liberalci, kolikor je nam do-sedaj znano. Iz več zgorujestirskib mest pa še nemamo poročil. A toliko smemo za gotovo sklepati iz izida do sedaj znanih volitev, da se narodna ideja more z mnogo boljšim uspehom ustavljati židovskemu liberalizmu, nego pa konservatzem. Naša slovenska kandidata dobila Bta jako- znameniti manjšini, nemški konservativni kandidati so pa povjod dobili le malo število glasov. O kakem napredku konseiva-tizma na nemškem Štirskem se niti govoriti ne more. Oallškl deželni maršal je povabil deželne poslance k prvej seji deželnega zhora, ki bode dne 2. septembra. Na dnevnem redu je poročilo deželnega odbora, tikajoče se jamstva dežele za posojenih 300 000 gld , katere posodi država za nakup senu na za setev. Na dalje je na dnevnem redu prve seje tudi odsekovo poročilo o delovanji deželnega odbora, katero se v lanskem zasedanji ni bilo rešilo in odsekovo poročilo o pregledu zakona, ki se tiče razpisa cerkvenih stavb. Več bosensklh in hercegovskih begunov vrnilo se je nedavno v svojo domovino iz Črnegore. To so največ mladi l]udje, ki so se hoteli odtegniti vojaškemu n«boru. Sedaj so se pa iz poročil, ki so jih dobili iz svoje domovine, preverili, da pod avstrijsko vlado tudi vojaška služba ni tako huda kakor so mislili. V nanj«- države. Srbska narodna liberalna stranka imelu bode konci septembra v Belemgradu shod, katerega se bodo udeležili najveljavnejši možje te stranke U cele dežele. Ta stranka se začenja zopet gibati in s prvim septembrom začne izdajati nov političeu list „Ustavnost". Ves pritisk srbske vlade ni mogel zadušiti narodnih in svobodomiselnih idej, ki sedaj zopet prihajajo na dan. Ituska vlada ne bode s.m t zidala sibirske železuice, ampak v zvezi z raznimi privatnimi podjetniki in železniškimi društvi. Na ta načiu bode ložje dobiti ruzmerno velikih svot denarja, ki so potrebne za to velikansko podjetje. Francoski list „TempsM misli, da ue bode treba vojske s Kitajem v pravem pomenu besede. Kitajci se bodo tako še premislili in izveli določbe Tieutsinske mirovne pogodbe. Sedanje težave izvirajo bolj iz notranje, kakor vnanje kitajske politike. Starokitajska ali Evropeem sovražna stranka premn-gala je Li-Hung-Cenga, kateri je prej vodil kitajsko vlado. Ta stranka pa vidi v Tientsinskej pogodbi ponižanje Ki taja. Francija pa zamore s svojim pomorstvom na več mestih napraviti velike škode Kitajcem. S tem bode pa labko dosegla, da se bode notranja kitajska politika spremenila iu prišli zopet prejšnji vladni vodje ua krmilo. Potem jej pa ne bode več težko sporazumeti se z veliko vzhodnjo-azijsko državo. — Vedno se bolj spoznava, kako velike vrednosti bode za Francoze. Touking. Ta dežela je zelo rodovitna, tam raRto skoro vsi pridelki sosednega Kitaja in vzhodnje Indije, zraven tega pa ima mnogo bolj zdravo podnebje, kakor angleške indijske kolonije. Posebne važnosti za Francoze je pridelovanje svile, ker ravno na Francoskem se najbolj pečajo z izdelovanjem svilenega blaga. V kratkem utegne ta novopridobljena dežela postati vir bogastva Francozom. Turski vladni krogi premišljujejo, kako postopati v egiptovskej politiki. Nekateri priporočajo, da bi Turki podpirali Anglijo, drugi pa mislijo, da bi bilo bolje za nekaj časa to vprašanje pustiti v nemar in mirno počakati, kako se stvari razvijo. Večina ministrov ju poslednjega mnenja, manjšina pa za sporazum ljenje z Angleži v tej zadevi. Sultan se pa še ni nič odločil. Sicer naj pa Turki delajo sklepe, kakoršne hočejo, Egipet se vedno bolj oddaljuje od Turčije, in prej ali slej prišel bode čas, da se ta dežela odloči od otomanskega cesarstva, naj že postane samostojna, ali jo pa prisvoji kaka država. Sila turške države polagoma gine, njeno ozemlje be manjša in nikdo jej več ne more pomagati. Prej ali slej prišel bode propad te nekdaj tako mogočne države. To vedo tudi evropski državniki, samo v tem neso jedini, kaj naj stopi na njeno mesto. Ravno to nasprotje mej diplomati Še vzdržuje že trohljivo cesarstvo, In ravno to je uzrok, da je Egipet še pod vrhovno sultanovo oblastjo. Vlasti namreč neso jedine, čigava naj i i bila potem Ni-lova dolin>*. Na .%iiKl«'Mii«>m se sedaj ob parlamentarnih počitnicah začenja prava agitaciia za volilno reformo. Vse prebivalstvo, pa tudi obe stranki sti prepričani, da bode treba razširiti tudi po deželi volilno pravico. Samo v tem so si nasprotnega mnenja, kdaj naj se uvede ta voliloa reforma. Liberalci jo hočejo še pred bodočimi volitvami, konservativci pa po volitvah v pnrlament. Večina prebivalstva je, kakor se sedaj kaže, z liberalci jedne misli. Ali ravno agitacija za volilno reformo je vzbudila neko drugo težavo, namreč agitacijo za reformo zgornje zbornice. O tej stvari so pa v liberalnem taboru različna mnenja. Nekateri so za reformo, drugi za odpravo, drugi zopet zoper *'Sako reformo zgornje zbornice. In ta zadeva more zpsejati mej liberalce razpor, ki jim utegne škodovati. Pri tej priložnosti so radikalci domislili se nekega zakona z 1649, s katerim seje takrat za republike bila odpravila zbornica lordov, in radi bi, da bi Be tudi sedaj kaj tacega sklenilo. Angleško ekspedicijo, ki je namenjena v Sudan, zadržuje padanje Nila. Parniki pri majhnej vodi ne morejo čez Nilove pragove. Angleški vojaški krogi žt; premišljujejo, da bi vojne sile prestavili v Suakira in od tam začeli prodirati proti Char-tumu ako Nd ne začne skoro naraščati. Dopisi. Z Notranjskega 18. avgusta. [Izv. dop.j Včeraj imeli smo shod volilnih mož v Postojini, kjer bi se bilo imelo odločiti, koga da se bode volilo v deželni zbor. Tako se je sicer govorilo ter pisarilo. Ali to je bil le pesek v oči, kajti za trdno je bilo že prej dogovorjeno, da gosp. Obrezo pro • glase za jedino pravega kandidata, kikeršnega želi vlada. Javna tajnost je, da na neki migljaj je ta gospod dal besedo, da bode on kandidoval, ter da je pripravljen, kar sam v svojem poročilu naglasa, ako bode izvoljen, mirno hoditi po potu, ki mu ga odkaže vlada Na prvi mah, ko smo to čuli, nam ni šlo v glavo, da bi vse to res bilo. Pozabili nesmo še vsega, kar smo v prošlosti čuli iz ust tega gospoda. Dobro Be spominjamo, kako navdušen je bil lansko leto za g. dr. Zamika; kako ga je v potu svojega obraza vsestransko priporočal, in zdaj da bi proti njemu celo kandidoval ! Kaka doslednost l Iz ust ravno tega gospoda čuli smo tudi, da on te kandidature nikakor ue vsprejme, kar bi tudi prav bilo, ker ie preobložen s posli, koji mu branijo sedeti v deželnozborski dvorani. Vsaj zanj je že to velika žrtev, da je državni poslanec. Nam priprostim ljudem ae to zdi sicer malenkost in nikakor ne bi verjeli, da stane toliko truda govoriti z državnozborskega govorniškega odra. Ali da je tako, to so nam povedali zanesljivi možje, ki so se div.iivnozborskih sej udeleževali. No, pa vsaj je to že dovolj hudo, ako se molče sedeti ter ustajati mora. Iz teh poslednjih razlogov se nesmo drznili g. Obrezi ponujati kandidature, po katerej je pa vendar le hrepenel. Pa to hrepenenje izvira le iz — rodoljubja?! — ne pa, kakor se drznejo nekateri trditi, iz necega druzega namena. Jako žal nam ju bilo, da se gosp. Obreza ni mogel sam osobno tega shoda udeležiti, pa kaj se hoče, bolezen (?) nikoli ne počiva in ravno ta je pri tem gospodu jako nadležna. Skoro vselej ga ovira, kadar bi imel pokazati nam svoje rodoljubje ter v gladki slovenščini (?1) z govorniško nadarjenostjo povedati, kako da on neumorno skrbi in dela za nas uboge Notranjce. Nekateri so že naprej trdili, da gosp. Obreze ne bode k shodu, ker bode bolan, a prišli da bodo mestu njega drugi, ki ga bodo priporočali ter za pravega kandidata proglasili. Onim, ki so to prorokovali, Brno se smijali, Češ: tO so krivi proroki. Naposled so pa vender prav imeli, njih prorokovanje se je uresničilo. Ti proroki so pa tudi trdili, da so tudi nagovor, kojega je predsednik čita!, drugi kovači skovali. To smo brez oporekanja radi verjeli; vsaj bolnik, tako smo si mislili, ki se ne more shoda udeležiti, tudi tako dolgih pisem pisati ne more. To bi bilo le tedaj mogoče, ko bi g. Obreza naprej vedel za svojo bolezen ter da bi bil to pred boleznijo spisal. ■z Postoj ine 21. avgusta. [Izv. dop.j Odkar izhaja najnovejši slovenski dnevnik, se je pooblastila v našem trgu nekaterih ljudij — sicer jih nemara lahko naštejemo ua prstih jedne same roke — nekaka zaslepljenost, ki je zamorila pri njih vsako plemenito in vzvišeno čut, ki je zamorila pri njih celć narodno zavest. Kdo bi bil pričakoval iz Postojine takšnega dopisa, kakor smo ga brali v 191. št. „Slovenca" ? Dopisnik — ki je še le pred kratkim menda postal polnoleten, ki nema najmanjših izkušenj t vsakdanjem življenji — se je drznil prav po dijaško opsovati celo obitelj v Postojini — on pravi L. (k.-r pomeni Lavrenčič), obitelj, od katere je obče znano, da je stala zmiraj in da mora stati kakor skala za svete nam narodu pravice. Ta dopisun pač ne ve, kaj je dostojnost, kaj je poštenje, ker občespoštovano obitelj os oboo napada. Če se ne motimo, je to ravno isti gospodič, ki je pred nekimi dnevi, ko je pobiral podpise pod ono Logaško „izjavo" Šukljejevih privržencev, prišel tudi k dvema narodnjakoma — ker tudi nem-škutarske podpise je po Postojini beračil in pribeiačil — in ki je pod svojo častno besedo obljubil, da bode poslal ono izjavo in podpise gospodu Obrezi s pridržkom, da se podpisani gospodje ne strinjajo z zadnjim odstavkom one zloglasne „izjave". Omenjena dva narodnjaka — se ve" — one „izjave" nesta hotela podpisati ter sta poslala nabiralca od sebe. On pa svoje „častne besede" — se tudi ve — ni držal, marveč so se razglasila imena oslepljenih podpisovalcev brez vsega pridržka v — žalibože — vladinem glasilu. Sedaj pa ta golobradi gospodič z zastavljeno pa prelomljeno besedo psuje narodno obitelj L. in ne vo da ima vsak ud te obitelji več vere \ srci, kakor se je je on kedaj domišljeval v svojej zaslepljenosti. Kar se tiče pa onega zborovanja dne 17. t. m. v Postojini, o katerem se je nekdo izrazil, da je bilo tako, kakor da bi se bil imel papež voliti, moramo na vso moč in odločno protestovati zoper natolcevanje, da bi bil kdo hotel mir kaliti mej zborovanjem. Poznate li ono basen o jagujetu in volku, ki sta ob jednem iz nekega potoka vodo pila, prvi zdolaj, drugi zgoraj ? Kdo je mogel zabraniti komu ustop v g. Vičiča javno gostilno? Poskušal je to glasoviti dr. Sterbenc in pa nekdanji največi sovražnik našega gospoda deželnega predsednika, ki je obplazil vse Goriško gorovje, ko je agitoval zoper gospoda barona "VVinklerja — notar Gruntar, pa dobila sta jih oba — dohtar in notar ■— dovolj pod nos. Ali Logaška gospoda in pa gospoda od „fare" e tutti quanti ne vedo, da je njih sedanji malik Šuklje največji sovražnik duhovščine? Mari ne ved6, da deželnej vladi s svojim nerazumljivim početjem samo škodujejo? Ali ne vedo, da gospoda deželnega predsednika v jednomer diskreditujejo ? Mari ne vedo, da se slovensko ljudstvo po takem neumevnem in neumnem postopanji ne bode dalo za nos voditi ? Mari ne vodo, da je gospod dr. V. Zarnik, zoper katerega napenjajo vho svoje sile in zaradi katerega psuje jo osobno narodne obitelji, da je gospod dr. V. Zarnik vzbudil tisoče in tisoče slovenskoga ljudstva v vseh slovenskih pokrajinah, v čemer se mu g. A. Obreza še primerjati ne more? Ali ne vedo, da gre svet v prosveti od dne do dne naprej? Mari ne vedo, da se bode nezaslišano delovanje njihovega tnalika — Šukljeja — kmalu obče obsojalo, kakor se obsoja že sedaj od njegovih privržencev? Mari ne ved6, da igrajo z narodom nevarno igro, od katere se obrača z žalostjo vsako pošteno slovensko Brce ? Je-li to krščanska ljubezen? Za sedaj toliko, prihodnjič, če bo treba, več. Iz I*ulja ID. avgusta. [Izv. dop.] (Puljaka premišljevanja.) Bila je krasna poletna noč. Tisočero zvezdic je migljalo na kakor ribje oko jasnem nebu. Mesec — ta zvesti nemi svedok toliko in toliko priseg — zveste ljubezni in potrpežljiv posluša telj koprnečih vzdihov nesrečnih, človeških src — plaval je po neskončnem prostoru, ter sanjavo gledal na nas bore zemljane. Bila je noč, kakeršna je le na jugu mogoča, noč, katera z vso silo izvabi človeka na piano. Onega večera, o katerem mi je govoriti, Be tudi jaz uesem mogel odtegniti tej sili. Sprehajaje Be po Puljakej „rivi" — uašem šetališču — mislil Bem in mislil o — naših žalostnih razmerah. Globje ko sem se zamislil, tem otožneje sem postajal. Krčilo se mi je rodoljubno Brce, iz prs se mi je izvil bolesten vzdih: Ubogi, zlati, nad vse ljubljeni narod slovenski, kaj si vender zakrivil, da si tako nesrečen ?! Narod slovenski — čreda brez pastirja. Jih je sicer mnogo, ki bi radi zvonec nosili, a kaj pomaga v čredi največji kozel s še tako velikim zvoncem, če pastirja ni. In ni ga pastirja, kattri bi znal s bvojo avtoriteto takoj zabraniti vsak nedovoljen stran-k skok bodi-si katerega koli v varstvo mu izročenega razposajenca. Zato pa vsak še tako bore kozliček v areni našega javnega življenja svobodno kozolce preobrača. Žalostno, tem Žalostneji, ker je malo upanju, da bi bilo kmalu bolje. Ni dosta, da nas slobni pro-tivoiki hočejo oropati najdragocenejšega zaklada, narodnosti naše, tudi lastni sinovi v svojej zaslepljenosti, imajoč pred očmi le momentanno korist, pomagajo narodni grob kopati. Nesrečni grobokopi! Kletev mi ni v navadi, ali tu se nesem mogel vzdržati, da ne bi vskliknil: Prokleto oportunstvo! Ko sta tako srd in jeza prešinjala mi dušo, položi mi nekdo rahlo roko na ramo — bil je iskren prijatelj tih«j poštena slovenska duša. Spoznal je takoj, da nesem „zidane volje". „Kaj ti je vendar, da se tako kislo držiš ?u Povem mu misli, katere so mi ravnokar brodile po glavi in vnel se je mej nama živahen razgovor. In tu je bilo prvokrat, kar se poznava, da mi je nasprotoval. Da so sedaj razmere na Slovenskem, posebno pa na Kranjskem, jako žalostne je priznaval in izrekel sodbo o nekaterih osobah s tako trpkimi izrazi, da se jih ne upam ponavljati, ker bi jih črtali ali Vi — če ne pa državni pravdnik. Glede bodočnosti pa mi ni mogel pritrditi. „Tebe vznemirjajo", mi je rekel, „razni krivi preroki, ki sedaj delajo toliko hrupa pri nas in ki si hočejo z vso silo usurpirati vodstvo. Ne boj se jib ! Jaz trdno računam na zdravi razum naroda našega. Ni> rod bode izvršil sam eksekucijo s temi brezvestnimi šarlatani, ter jih pahnil tja, od koder bo se dvignili in kjer bi bili imeli vedno ostati — v nič. Nam ni treba druzega, nego buditi narodno zavest — narodno zaveden narod pa se nema bati propada Jedino, kar te prosim, ne udajaj se nikdar pesimističnim mislim; jeden pesimist podere već. kakor pet odločnih sezida." In pomiril sem se tudi jaz, uvidevši, da je v besedah prijatelja mnogo resnice. Će je pa narod slovenski že sedaj pripravljen izreči strogo, a pravično sodbo, pokazala bode — volitev na Notranjskem. Iz fjiorico 19. avgusta. [Izv. dop.] Preteklo nedeljo priredilo je bralno društvo v Gradišči ob 5 Vi uri popoludne veselico s petjem, godbo in tombolo, pri katerej bo bili razun pesnika S. Gregorčiča, dra. Gregorčič«, prof. bogoslovja v Gorici, prof. Rutarja iz Spljeta, skladatelja Hribarja naviočni še mnogi drugi narodnjaki iz okolice. Pri tej priliki izročila sta Mozirska dijaka Blaž in Kouečnik pesniku Gregorčiču lepi album in prvi ga je nagovoril tako: Blagovolite od Mozirskih dijakov, katere midva zastopava, o priliki Vaše. štindesetletuice vsprejeti ta album kot skromen dokaz izrednega, visocega spoštovanja, gorke, iskrene ljubezni, katero gojimo do Vas. Blagovolite dalje vsprejeti najpresrčnejše pozdrave naših nenavzočnih bratov, celega Mozirskega trga, čegar želja se strinja z našo, da bi Še mnoga leta delovali v Vašo in slovenskega naroda čast in slavo. Bog živi slavnega našega pesnika! Po navdušenih živio-klicih prisotnega občiustva zahvalil se je slavljeni pesnik v izbornem govoru in izrekel mej drugim prepričanje, da smo vsi dijaki navdušeni za njegove ideale, da bodemo istim veduo zvesti ostali iu bode album napolnil s slikami odličnih narodnjakov, mej katerimi upa čez nekoliko let nahajati tudi one nadobudnih darovateljev. Po tem govoru z.isvira godba cesarsko himno, ko je bila ta končana so pa pevci zapeli „Jadransko morje". Do mraka trajala je veselica, vrstilo se je ubrano petje (pod vodstvom g. Belita in abiturijenta Pahorja), navdušeni govori in godba in vsem navzočnitn bilo je videti, kako priljubljen je g. Gregorčič, kako so bili veseli te poklonitve Mozirskih djakov. — Drugi dan nadaljevala se je zabava v Prvačini, kjer se je posebno odlikovalo petje tamošnjega pevskega društva pod vodstvom g. Orla in kjer treba omeniti g. Gregorčiča izvrstnih napitnic na uavzočnega g. Zorna, očeta knezo-škofovega in na pevce, slednja v vezanej besedi. Nepozabna ostaneta nam ta dneva v spominu in srečne se štejemo, da smo imeli čaBt ljubljenega pesnika osobuo spoznati in da nas je tako izredno prijazno in gostoljubno vsprejel. Domače stvari. — (Brezplačno) tiskajo se inserati v Kolodvorskih ulicah, „sport", kakeršnega si more privoščiti samo najnovejši dnevnik. — (Duhovne vaj?,) ki so se vršile skozi več dnij v Alojzijevišči in katerih se je udeležilo jako mnogo duhovnikov, so se danes dopoludr.e končale. — (9 7. peš-polk kralj Milan) z godbo in 19 lovski batalijon prispela sta danes dopoludne v Ljubljano in bila nastanjena večinoma v vaseh v okolici Ljubljanski. V ponedeljek zjutraj odideta, kakor tudi vsi drugi vojaki Ljubljanske posadke, potem deželni brambovci iz Ljubljane in Rudolfovega in rezervisti domačega pešpolka, ki bo danes dospeli v Ljubljano iz vseh krajev dežele k velikim vojaškim manevrom na Gorenjsko, kateri se prično 26. t. m. in trajajo do 6. septembra. — (V zadevi zaprtih anarhistov) se nam poroča, da konečna obravnava ne bode v Ljubljani, ampak da se namerava vso to pravdo spraviti pred Celjske porotnike. Mi to poročamo, kakor smo čuli, dasi se nam ta vest ne zdi popolnem gotova. — (Kranjsko obrtno društvo.) vabi na izredni občni zbor, ki bode v soboto dne 2 3. avgusta zvečer ob 8. uri v društveni sobi gostilne g. Štruklja v Kolodvorskih ulicah. Dnevni red: 1. Posvetovanje o programu III. občnega obrtniškega shoda na Dunaji 2. Sklepanje o eventualni udeležbi društva pri omenjenem shodu. — (Odbor dijaške veselice v Sevnice) poslal nam je račun o dohodkih in stroških. Vseh dohodkov je bilo: 145 gld. 87 kr. (od dijakov samih 59 gld. 17 kr.) Stroškov za godbo iz Zagreba in dekoracijo pa 99 gld. 48 kr. Od čistega dohodka v znesku 46 gld. 39 kr. se je polovica 23 gld.; 19 Vs kr. poslala „Narodnomu domu", druga polovica pa „Miru". — (Znani časopis „D i e Gartenlaube") prinesel je v svojem osmem letošnjem zvezku sestavek, precej obsežen z nadpisom „Verlorenes deutsches Land". Katera je ta izgubljena nemška dežela? Katera neki, ako ne na4» Kranjska dežela? Slovenci so pred včeraj ni rn vanjo planili, pobili 96°/0 Ur-Teutonov do večne smrti, potem so vsa ur-teu-tonska krujevna imena zamenjali s slovenskimi imeni in za spomin na starogermansko slavo in gospodstvo v deželi pustili ho le še 4°/0 pravih Nemcev, ki pa sedaj ječijo v slovenski sužnosti in bi radi kam odšli, a jih novi slovenski gospodar ne pusti čez mejo, ker se boji, da bi potem ne prišel sam ob vso svojo kulturo! Joj, joj, Bwohin sind die Zeiten, da deutsche Rede, deutsches Lied, deutsche Sage bis tief hinein — — —", tako jame bren-kati nemški Jeremija na svojo žalostno harfo pod otožno brezo sedeč, a potem postane čedalje bolj dovtipov poln, tri obširne strani najslajšega smehu ti vzbuja, ti se krohotaš iu krohotaš in na konci te že vse boli, ko ti pride „creme de la creme" : „Wir haben dort, ehe wir es auch nur ahnten, eine Iteihe vou Schlachten verloren, und bald, weuu nicht eiu totaler Umschwung erfolgt (na pr. če se že letos ne da 10.000 gld. iz deželnegu zaklada za nemški — neobligatni seveda — pouk) hat das Deutschthum jedes moralische Anrecht aui daš alte deutsche Reichsland Krain eingebtisst, und die tausendjahrige deutsche Geschichte des Landes wird zur Sage gevvorden sein!" Profesor Šuklje, hitro, urno! Če se nam nabere kaj dobre volje, uteguemo o rečenem spisu v „Gartenlaube" še katero izpregovoriti; resnohi bi se zamerili, če bi le jedno besedo, in nekoliko resne kritike o njem izrekli. — (Gosp. dr. Anton Suhač) imenovan je župnikom pri sv. Ani v Slov. goricah. — (Zaradi kolere.) Vožnja za ljudi mej Trstom iu Benetkami, mej Zadrom in Jakinom je ustavljena, ker je za vse, kar prihaja iz Italije, zaukazana lOdnevna qu>irantaina. — (Babji boj) v poslopji stare hranilnice, o katerem smo poročali v 188. št. prouzročila je Liza \Viesler, in nihče družili oudu stanuj oči b strauk. — (Delavsko podporno društvo v Trstu) pod pokroviteljstvom Nj. Vis. ces. Rudolfa bode v nedeljo, 24. t. m. slovesno obhajalo rojstni dan svojega pokrovitelja, cesarjeviča Rudolfa, ob jednem pa tudi obletnico blagoslovljenja društvene zastave in sicer zjutraj s cerkveno slavnostjo, zvečer pa z veliko besedo v dvorani in na vrtu „Zelenega Hriba". K cerkveni slavnosti pojdejo vsi družabniki z godbo na čelu in z zastavo po mestu v cerkev sv. Antona novega, kjer se točno ob 10 uri začne slovesna sv. maša, pri katerej poje društveni pevski zbor Nedvedovo mašo: „Slava Stvarnika". Spored. „Besedt," obsega 14. točk, zgolj sretno izbrane skladbe. — (Iz Trsta) se nam poroča: Že od nedelje se vidijo velikanski, raznobojni slovenski pla kati, ki vabijo člane delavskega podpornega društva na 24. dan t. m. k masi in veselici. Ta dan budemo zopet videli vihrati našo trobojnico po mestnih ulicah, nam vsem v veliko veselje. Pri ugodnem vremenu nadejati se je veliko občinstva, a dovoljena mi bodi opomnica, da se mi ustopnina zdi — previsoka. — (Vabilo) k prvemu občnemu zboru, katerega priredi Tolminsko učiteljsko društvo v Kobaridu v ponedeljek dne 25. avgusta 1884 a sledečim dnevnim redom: 1. Ob 9. uri slovesna sv. maša. II. Po maši zborovanje (v smislu pravil) v šolskej sobi: a) Nagovor predsednika osnovalnega odbora, b) Tajnikovo poročilo o dosedanjem delovanji — in pregledanje pravil, c) Volitev 7 odbornikov, d) Ustanovitev odbora, e) Določitev kraja in časa prihodnjega občnega zbora, f) Posamezni nasveti. III. Po zborovanji skupni obed. IV. Točno ob 7 7t tiri zvečer javna veselica pri „Žganu" s sledečim sporedom: 1. Petje: „Zveznau. — Moški zbor. A. Ned-ved. 2. Govor. 3. Petje: „Kaj boš roko dejal!" Mešan zbor. H. Volarič. 4. Šaljivi dvogovor: „Cilinder in klobuček." 5. Petje: „Domovini". Dvoapev in moški zbor. Dr. B. Ipavec. 6. Igra: „Blaznica v prvem nadstropji". 7. Petje: „Ustaju. Mešao zbor. F. S. Vilhar. Po veselici prosta zabava a petjem. Ustopnina k veselici 20 novcev. K obilne) udeležbi veselice vabi osuovalni odbor. — (Pravo cigansko življenje.) Cigan Alojzij Maver, ki sedi sedaj na Žabjaku, bode se imel pred prihodnjo poroto zagovarjati zaradi cele vrste zločinov. 28. junija 1879. spri se je v Cerkljah z drugimi cigani, ki so ga dolžili, da je ciganu Raku ukral 5 gold. in zahtevali denar nazaj. Maver zbežal je v neko hišo in ko so hoteli za njim, ustrelil je Antona Raka, da je drugi dan umrl. L. 1879. oktobra meseca klatil se je okolu Rudolfovega, kjer ga je F. Osilnik spoznal in prijel, da bi ga peljal k sodmji. M»yer se je na videz udal, a ko sta prišla blizu sodnije, ustrelil je na 4 korake daleč na Osilnik«, in utekel. Osilnika k sreči ni zadel. Meseca novembra 1883 prišla sta s ciganom Brešča-kom na Homci vkupe. Breščak reče Maver ju, da je morilec, na kar slednji ustreli BrešČaka v glavo in ga smrtno rani. Leta 1882 zvrši! je Mayer mnogo tatvin na Selih in v gorenjem Kašlji in razne posestnike oškodoval za kacih 150 gld. Pri tem pomagala mu je njegova ljubica Mica Breščak, katero sodnija še išče. — (Morski volk.) Zadnje dni bo v Trstu prav blizu morskih toplic večkrat videli morskega volka, tri metre dolgega. — (Nov planet.) V 18. dan t. m. jo ur. Pali s a z naše zvezdarne na Dunaji ugledal majhen planet trinajstega reia. To je Že triinštirideseti pot, da se je dru. Palisi posrečilo odkriti novo zvezdo. Doslej je bil profesor Peters v Ameriki, ki je bil ugledal največ planetov, namreč dvainštiride-set in zato so mu bili Amerikanci prideli naslov „Leading discoverer". Tak naslov pa odslej pristoji dru. Pabsi, Avstrijcu. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 22. avgusta. Baron Tinti umri. Konstanz 22. avgusta. Pri svečanosti, prirejenej avstrijsko-nemškemu „Alpenvereinu" Da čast bil je prisoten tudi veliki vojvoda ba-denski, ki je odgovarjajoč na govor načelnika napil avstrijskemu in nemškemu cesarju, katera v prijateljstvu tako trdno vkupe stojita, kakor Alpe, iz katerega prijateljstva naj mir vzraste za ves svet. Odesa 22. avg. Hči tukajšnjega trgovca Kališnaja hotela je včeraj umoriti žandarskega polkovnika Katanskega. Ustrelila je večkrat z revolverjem, a nobenkrat zadela. Zločinko so prijeli in zaprli. London 22. avgusta. Poročilo Reuter-jevo: Francoskega konzula so beduini v osred-njej Arabiji umorili, ko se je vračal iz Ratuka v Nedjid. Razne vesti. * (Od mrtvih ustai.) V malej vasi Latte v okolici Ni/ze je pred nekoliko dnevi umrl, kakor ho linije govorili, nek mož z» kolero. Kmetskih ljudij se je polastil tolik strah, da so ne pričako-vaje oglednika mrliče v, brž, ko je duhovnik podelil zakramtnt umirajočemu, truplo v hitro skupaj zbito krsto položili in jo potem v rdi pri uhodu v cerkviače v tamošujo duplino, katera jim je prej služila za gnojno jamo. Čez štiri dni zapazi grobokop hodeč tod okrog po opravkih Čisto oazega moža, sedečega na krsti. To je bil oni živ pokopani mož, kateri je probudivši se iz premrlosti, imel še toliko moči, da je krsto utrl in iz Dje prilezel Neprijetna m strasna novica se je hitro zvedela po vasi in v drugič se je polastil strah babievernih l|udij, da so hoteli zopet oživelega mo>a s kosami usmrtiti in nazaj vreči v t sto jamo. Komaj ae je posrečilo nekaterim pogumnim t 110 > m preprečiti strašno in ostudno hudobijo. V njegovo stanovanje prenesen je ubožček km - In potem umrl, a ne za kolero, katere nikoli imel ni, ampak za to, ker je bit 4 dni v smradljivej duplini boUn in živ zakopan. * (Dobro vaj en in poučen.) Gospod (usto pivši v gostilno): Natakar! ni li tukaj krčma vse-učiliščnega društva „Alemanijau ?fl— Natakar: „Da! ona posebna soba tam — le." — Gospod: „Jaz bi rnd govoril z vseučiliščnikom Weissom. Je notri?" — Natakar: „Bog obvaruj! gosp. Weiss je že od osme ure zjutraj pri učbi v šoli in bo prišel še le ob jednej uri popoludne semkuj k kosilu." — Gospod: Škoda! jaz bi bil na potu skozi Dunaj prav rad govoril b svojim svakom" — Natakar: „Tako! svak? Tora j neste vf gospod oče. Prosim le usto-pite. Gospodje sede* ravno pri zajutreku." Poslano. Jaz podpisani preklicem svoj podpis na znani „Izjavi" v „Ljubljanskom listu" ter v svoje opravičenje le toliko omenim, da sera podpisal, ne da bi vedel kaj (kakor večina drugih). Ker se z omenjeno „I/javo" v ničemer ne strinjam, proglasim svoj podpis nič ovi m. Hreuovice 21. avgusta 1884. IVtaltso Lavrenclč. (521) trgovec in posestnik. Zahvala. Vsem čaatitim darovateljem, ki so pripomogli z mnogimi darovi v prid prostovoljni požarni hrambi na Vrhniki prirejeni javni tomboli s čistim dohodkom 207 gld., kateri tudi vsem udeležntkom, zlasti hI a v m ima požarnima hrambama iz Logatca in Viča, izreka najiskrenejšo zahvalu (522) poveljstvo prost, požarne brambe na Vrhniki, dne 19. avgusta 1884. Karol Majer 1. r., Josip Prosen 1. r., načelnik, perovoilja in blagajnik. Javne dražbe. 2 6. avgusta: 3. eks. držb. pos. Josipa Kobeta iz Riglja, 2395 gld., v Noveminestu. 3. eks. držb. pos. Janeza Drmelja iz Pečic, 2540 gld, v Trebnjem. 3. eks. držb. pos. Franca Kiatnerja iz Gabrovke, 219 gld., v Žužemberku. 2. eks. držb. pos. Lorenca Čudna z Gorjus, v Radovljici. 2 7. avgusta: 1. eks. držb. pos. Alojzija Dekleve iz Postojine, 9630 gld., v Postojini. 3. eks. držb. pos. Franca Pouka iz Petelina, 2513 gld., v Postoiini. 1. ekB. držb. p<>H. Lorenca Petelina iz Stare vasi, 190 gld., v Mokronogu. 1. eks. držb. vinograda Lovra Povheta iz Planine, 11 <0 gld., v KrSkcai. 1. eks. držb. pos. Katarine Krnc iz Radule, 95 gld., v Mokronogu. 2. eks. držb. pos. Franca Zajca iz Mirne peci, 240 gld., v Novemuiestu. 3. eks. držb. pos Martina Cesarja s Krasnega vrha, v Metliki. 3. ekB. držb. pos. Antona Schvvcigerja iz BuSinje vasi, v Metliki. 3. ekB. držb. pos. Jane-a Gregorčiča iz Gorenje vasi, v Novem-mestu. 1. ekB. dižb. pos. Janeza Starašinica iz Krasinca, v Metliki. 2. ekB. držb. pos. Ane Milković iz Železnikov, v Metliki. 28. avgusta: 1. eks. drž. pos. Lorenca Boržeta iz Pristave, 1044 gld., v Noveromestu. 2. eks. držb. pos. Jurija Šinkovca iz Herinjo vaBi, 760 gld., v Novemmestu. 3. eks. držb. poB. Jožeta kobeta iz Gorenje težke vode, v Novein-mestu. 1. eks. držb. pos. Bernarda Mervarja iz Velike Li-povice, 50O gld., v Trebnjem. Meteorologi čno poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 21. avg. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735 50 mm. 73502 m. 737-12 mm. -f- 13 8 < ■ ;b1. zah. -1-22 61'C si. vzb. -f-16 4" 0 brezv. 1 megla obl. obl. 0-80 tura J dežja. : Srednja temperatura -f- 179°, za 0*6° pod normalom. □3"U-n.a 75 n 50 124 t 75 169 * 25 103 55 122 10 92 rt 35 89 * 15 L 105 — 115 n 75 121 n 50 108 20 105 ■ 50 179 n 25 19 — ■ 108 n 75 213 25 * „ papirna renta 5°/0 ..... 54/0 štajerske zemljišč. odr. oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke......100 gld. Kndolfove srečke .... 10 „ Akrije anglo-avstr. banke . . 120 „ Traromway-društ. vel j. 170 gld. a. v. SO sodarjer i m Plača X gold. dO kr. na dlan. Oglasila v (5ic-3) Limarsko tovarno v Ljubljani. Pri sulic in vremena trgana (ne tresena) jabolka, hruške, slive, debele češplje, breskve, dalje finejše vrste fižol, mlad grah, sladko korenje, rajska jabelka, česen (porre), glive, šampinjane kupuj«' vsak čas in v vsakej množini po primernej ceni in prosi pismene ponudbe (508—4) Die Central-Station far Obst- und Gomlise-Vcrwaltung in Oraz. Prodaja hiše. V tirnimi Itn pri l.iulil jani, v predmestji Aut.ua si. 35, na lepem kraji stojeća, pred petimi leti popravljena hiša, v najboljšem stanji, v jedno nadstropje, dobro '.idana, pripravim za vsako podjetje, proda se s pri-zidanim poslopjem za stanovanja, dvoriščem in vrtom za zelenjavo, radi "/.<■ štiriletne v bodoče pa stalne odsotnosti posestnika, po skrajno nizkej ceni 3100 gld., od katerih polovica ostane lahko na hiši, da se le obresti odrajtujejo. S hišo je združeno uživanje meščanskega premoženja d. pr. mesta Kamuik. V prvem nadstropji so tri sobe, hram in kuhinja, v pritličji jedna velika soba, hram in kuhinja g tr^mi drvarnicami; pod hišo jo klet. Kaj več pove lastnik Pran Prešem v SMfbd Ao-vlJlel- (512—3) (ploščnato glisto) prežene