PRII ? .P bbCO^ Cena 300 lir ,kSKI DNEVNIK Leto XXXV. Št. 175 (10.394) TRST, sreda, 1. avgusta 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra, 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^Govcu prj Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. NAD POSKUSOM MANDATARJA SE ZGRINJAJO ČRNI OBLAKI liberalci so odtegnili pandolfiju podporo ker jim odklanja neposreden vstop v vlado Neuspeli tudi poskusi posredovanja PSDI med republikanci in PLI - Poverjeni Predsednik naj bi po posvetu z delegacijo KD odšel zjutraj k Perliniju - Predlog PD UP o enotnem zadržanju levice pri morebitnem glasovanju o zaupnici RIM _ Nad optimizmom poverjena predsednika vlade Pandolfija u ^ zgrnili črni oblaki. Kot se niso esnicile njegove preuranjene na-obrt^ 0 ?asu’ M rau je potreben za “kovanje «vlade za premirje* in * J® njegov obisk pri predsedniku Publike za umaknitev rezerve od- nf ijVal kot fata morgana (pritrdil-? °dgovor naj bi Pertiniju sporočil * v Ponedeljek, nato včeraj, sedaj napoveduje, [j0 ocjšei na Kvi- nkl danes), tako mu še vedno ni eir-bi spravil nasprotujoča si nsča manjših strank, ki naj bi _u P^^iagate sestaviti vlado, glede zdelitve ministrskih mest. 9er' ki je ni mogel prebroditi, in k ne kaže, da bi mu to uspelo da-je slej k0 prej liberalno vpra-panje». Kot je znano, bi potreboval kndolti podporo PLI ne samo žarela ! ojenih glasov v parlamentu, ki ‘mu itak ne zagotavljali večine, ®mpak predvsem zato. da prikaže “;030 vlado kot nekaj novega v pri-erjavi s prejšnjo Andreottijevo, ki J6 Prejela nezaupnico parlamenta in je bila poražena tudi na predčasnih volitvah. Obnovitev sodelovanja mandatarjeve stranke (KD) samo s PS Dl in s PRI bi namreč že vnaprej trčila ob zelo ostro nasprotovanje ne le KPI, ki ni pripravljena podpreti nobene vlade, v kateri bi ne bila neposredno prisotna, ampak tudi socialistov in samih liberalcev. Tudi njegovi včerajšnji napori in po nekaterih vesteh zaupna posredovanja tajnika PSDI Longa, niso mogli premagati nasprotovanja socialdemokratov in še posebej republikancev vstopu PLI v vladno formacijo. PSDI je nasprotovanje utemeljevala z nevarnostjo, da bi se Z današnjim dnem se je, v skladu v odlokom medministrskega odbora za cene, Primorski dnevnik — kot vsi ostali dnevniki v Italiji — podražil za 50 lir in stane 300 lir. Naročnine so ostale nespremenjene. 1>ni|in 1111,1,1 m m n, m, mii m umnim IIIIIIII mn im iimimnunu m n m PROTI IZDAJANJU VLADNIH ODLOKOV Radikalci napovedujejo še ostrejšo obstrukcijo Z vložitvijo stotin spreminjevalnih predlogov so že povzroiili zapadlost nekaterih dekretov, ki jim je potekel rok za potrditev parlamenta st?^l — -.Parlamentarci radikalne anke so pozvali predsednika re-orii i Tartinija, na.i ne podpiše \Tn°i ■ ki Jih je parlament že za-j,'ni - a jih namerava vlada ponoviti,Predložiti. da jih pretvori v za-šnj.e' Tako so poudarili na včeraj-J* tiskovni konferenci, ki so jo 'Jedili na Montecitoriu, da ute-Dror ° razl°£e 23 n,jiht>vb borbo lokn ^Pogostnemu izdajanju od-je 0V' s katerimi vlada nadomestu-O^r^Ronodajne pristojnosti parla- ,.,^'anca Mellini in Boninova sta jjjhiila, da je radikalna obstruk-Zak pr°^‘ spreminjanju odlokov v Sa ot}e dosegla «nesporen uspeh*. Kij le zaradi stotin spreminjeval-tja , Predlogov, ki so jih vložili v 'amentamih komisijah, zapadla i. Javnost številnih odlokov, med skih tth za modernizacijo policij-V a sil in o državnih uslužbencih. žtp,!matu so Pa radikalci, spričo )e icne šibkosti (predstavljata jih OsfpjhPdaccia in Stanani Ghedini) potečih napore proti 3 vladnim kom katerih dva sta zapadla, ‘retjega je pa rok 28. avgust, hf^kalnj parlamentarci so tud' edmi tudi dekretov o finančnih izdala v pretekli zakonodajni dobi, upravičevala resnična nujnost in bi bilo zato pravilneje, da ni predložila zakonske osnutke, o katerih naj bi odločili parlamentarni skupščini. Hkrati je pa žal tudi res, da je spričo italijanskih razmer postalo že skoraj vse «nujno» (zaradi pre teklih zamud pri urejanju družbenih in gospodarskih odnosov) in je zaradi tega vprašljivo, koliko bodo besedni maratoni, ki so radikalcem tako zelo všeč. zares koristili italijanskemu ljudstvu. (Iv) RIM — Osrednja komisija za cene bo danes razpravljala o povišku cene električne dobave. Kaže, da se bo cena kilovatne ure povišala za 7 lir. Po podrobni proučitvi problema bo komisija izdelala poročilo, ki ga bo poslala medministrskemu odboru za cene CIP, ki bo sestavil dokončen sklep. raziii *o sT‘ Opravičen ponos», češ da tapne začele tudi druge parlamen-Za a skupine, kot na primer KPI, ‘ .Pravilnosti njihovih priza- >j. Ponovni predložitvi parla- nar!'u že zapadlih vladnih odlokov stpa Vkujejo zastopniki Pannellove ia. Razni dogodki, ve-biama •fianjšl, vendar pa simptome v V "as opozarjajo, da marsi-Hljn "aliji še niso preživeli faši-PfM.. "'“rinostl in da se nekateri '>lp0i(‘avn|ki oblasti ali pa državne **°bok vse Premalo zavedajo bfj C Vsebine italijanske ustave, l-o sS!ia° se Je n« Siciliji. Družina [o ' " iz Mesine, dediči poslan-Hu a,'c.(‘sea Ln Sarda, je prejela *lte, 41, "oj poravna sodne stro-»Uncu . 'Soč lir, za proces proti po-^stični * u Sardu pred posebnim fa-hfišl,, s«diščem, do katerega je CP,'ed 52 leti: esco Lo Sardo, doma iz Na- sa pri Mesini, je bil že od mladih let član komunistične partije. Na u-niverzi je vodil levičarsko gibanje in leta 1894, ko mu je bilo komaj 23 let, so ga internirali na otočje Tremiti. Po številnih protestih in peticiji študentov univerze v Mesini so preklicali odlok o internaciji. Tako je dokončal študije prava in leta 1924 je bil izvoljen za poslanca: bil je prvi komunist s Sicilije v rimskem parlamentu. Dve leti kasneje so ga aretirali. V zaporu so ravnali z njim kot z navadnim zločincem, mučili so ga in premeščali iz zapora v zapor. Obsodili so ga na osem let zapora, prepeljali na Sardinijo in leto dni je preživel v mračnem iu vlažnem zaporu v Sassariju. Zbolel je za tuberkulozo in premestili so ga v jetnišnico za kronične bolnike v Bari, kjer je bil že zaprt Antonio Gramsci. Leta 1931 so ga ponovno premestili, tokrat v zapor v Poggiorealc pri Neaplju, kjer so mu odrekli zdravila in so prepovedali njegovi ženi, da bi ga lahko obiskovala. Umrl je 30. maja 1931. Krsto z njegovim truplom so v spremstvu policije prepeljali v Mesino, kjer so ga pokopali blizu njegovega sinčka, ki je izgubil življeuje v potresu leta 1908. Po vojni so po njem poimenovali glavni mestni trg, prejšnjo Piazza del Popolo, ki je bila v temnih letih središče izživljanja fašistov. Sedaj pa račun: 49 tisoč lir za sodne stroške tistega procesa, ki ie privedel Lo Sarda v predčasno smrt. Mala vsota, ki jo je družina takoj plačala, ni le omalovaževanje lika človeka, ki je za Sicilijo predstavljal upanje v svobodo in v demokracijo, ampak je žalitev vseh demokratov in antifašistov, ki so se borili in so trpeli v najtemnejših letih italijanske zgodovine tega stoletja, obenem pa tudi žalitev ustave, ki je nastala iz boja proti fašizmu. V 52 letih, kolikor jih je preteklo od tistega procesa, se je v Italiji marsikaj spremenilo. Sodna birokracija se tega žal očitno ne zaveda. (bbr) je to uspelo, saj so bili pogovori po uradnem komunikeju cdskreni, spodbudni in prijateljski*. Navsezadnje je lažje vojakom, ki se na bojnem polju soočajo z grozotami vojne, da najdejo skupni jezik miru in sprave. Kamal Hasan Ali je bil tudi prva arabska osebnost, ki je prestopila prag izraelskega obrambnega ministrstva. Predvčerajšnjim je Ali. skupaj z Weizmanom s helikopterjem preletel zasedena območja Cisjordanije. Tu je prišlo do edinega razhajanja med obema obrambnima ministroma. Weizman je skušal svojemu kolegu dokazati strateško upravičenost židovskih naselij na zasedenih arabskih ozemljih. Za Alija pa «ne prispevajo ničesar državi, ki je vojaško tako močna*, še več so «odkrita provokacija* za arabsko prebivalstvo zasedenih ozemelj. Manj uspešno pa je bilo tristransko srečanje med predstavniki ZDA Egipta in Izraela v Aleksandriji o problemu avtonomije za Cisjordani-jo in Gazo. Pogovore bodo nadaljevali 5. avgusta v Haifi (Izrael). Medtem pa je še vedno odprto vprašanje tristranskega srečanja v Wa-shingtonui o problemu varnostnih sil OZN na Sinajskem polotoku. Američani so za sedaj odložili srečanje, dokler ne bedo razčistili in osvetili vsega prablema Egipčanom. Izrael namreč želi ohraniti prisotnost varnostnih sil OZN, ker naj bi bili opazovalci premajhno jamstvo za spoštovanje določil mirovnega sporazuma. Prav o 461” problemu včerajšnji skupni komunike po obisku e-giptovskega obrambnega ministra ne omenja ničesar, kljub temu, da so opazovalci prepričani, da sta se cr brambna ministra pogovarjala tudi o prisotnosti varnostnih sil OZN na Sinajskem polotoku, (voc) Zahteven program sindikata policije RIM — Predstavniki enotnega sindikata policije OGIL, CISL, UIL so včeraj na tiskovni konferenci predstavili, javnosti program nekaterih pomembnih akcij, ki jih namerava sindikat izpeljati v bližnji prihodnosti. Gre predvsem za nekatere predloge v zvezi z ureditvijo socialnega skrbstva policistov in na za zahteve, da se dokončno prizna vloga sindikata policije v današnji stvarnosti Predstavniki sindikata policije so nato izrazili zadovoljstvo, ‘ ker je senatna komisija za ustavna vprašanja izglasovala nekatere popravke zakonskega osnut ka o ureditvi javnih služb, ki jih je v zvezi z ureditvijo policije pred lagala enotna sindikalna federacija. Zopet podražitev letalskih vozovnic ŽENEVA — Cene letalskih vozovnic na mednarodnih progah družb članic LATA se bodo podražile za 9 do 15 odstotkov. Tako so sklenili včeraj v Ženevi po enotedenskem zasedanju voditeljev 63 letalskih družb. To je že druga letošnja podražitev, saj so prvega januarja cene vozovnic poskočile za 7 odstotkov. S to drugo podražitvijo naj bi letal ske družbe krile predvsem podražitev goriva. Podražitev ne bo, kot rečeno, enaka za vse. Predstavniki družb iz držav s »trdno valuto* so se potegovali, da bi bila podražitev čim manjša. Prav tako so se borili proti podražitvam predstavniki držav, kjer podražitve petrolejskih derivatov ni bila znatna. O sklepih IATA bodo morale sedaj razpravljati vlade posameznih držav, kar se bo gotovo zgodilo v najkrajšem času. Vendar pa so na vidiku že nove podraž:tve. V Ženevi so se namreč dogovorili, da se predstavniki družb članic IATA ponovno sestanejo oktobra, da prediskutirajo vso politiko cen. DUNAJ — Znani «lovee» na naciste Simon Wiesenthal je sporočil, da je pred kratkim paragvajska vlada odvzela državljanstvo bivšemu nacističnemu zdravniku in voj* nemu kriminalcu Josefu Mengeleju. Ni znano pa, če misli Paragvaj zločinca tudi izgnati iz države. SINGAPUR — Italijanske ladje, ki sodelujejo pri reševalni akciji v Kitajskem morju, so včeraj vkrcale drugih 500 indokitajskih beguncev, tako, da je sedaj na ladjah «Andrea Doria», «Vittorio Veneto* in «Strom-boli* skupno vkrcanih 907 beguncev. Reševalna akcija se je torej praktično zaključila, čeprav ni izkljuvano, da bodo ladje na poti v Singapur naletele na nove begimce in jih nato vkrcale. Ladje se bodo predvidoma za nekaj dni ustavile v Sin-gapuru, v Italijo pa bi morale dospeti konec avgusta. Italijanske ladje so zadnje begunce, med katerimi je bilo največ Vietnamcev, vkrcale nedaleč od malezijske obale, potem ko so jih tamkajšnje oblasti izgnale iz svojega ozemlja. Drugo skupino pa je vkrcala križarka «Vittorio Veneto* na podlaei sporazuma med posl. Zam-berlettijem, ki v imenu italijanske vlade koordinira reševalno akcijo v Kitajskem morju, in malezijskim zunanjim ministrom, ki je odredil, da je malezijska voina ladj. pripeljala v bližino italijanske križarke nad 100 beguncev. Indokitajski begunci, med katerimi je največ rhladih in žensk, so vsi izrazili željo ostati v Italiji, čeprav ni še znano točno kam jih mislijo oblasti vseliti. Uspeh reševalne akcije v Kitajskem morju pa je bil včeraj kronan na ladji «An-drea Doria* z rojstvom vietamske-ga dečka, ki so mu mornarji dali ime Andrea. Vsi begunci bodo dospeli v Italijo z ladjami, ki so jih rešile, skupina starejših ljudi in 0-trok pa bo dospela v državo z letali, ki jih bo dala na razpolago italijanska vojska, (st) V Nigeriji nacionalizirali naprave britanske družbe BP LAGOS (Nigerija) — Nigerijska vlada je danes administrativno nacionalizirala naprave britanske naftne družbe BP v Nigeriji, njenim u-službencem pa določila enomesečni rok, da zapustijo državo. Obenem ne bo Nigerija več dobavljala nafte britanskim odjemalcem. Ukrep so v Lagosu objasnili kot povračilo, ker Velika Britanija dobavlja svojo nafto rasističnemu režimu v Pretorii. Združenj« potrošnikov o bencinskih bonih in prometnem davku RIM — Združenje potrošnikov je včeraj že drugič v zadnjem času načelo aktualno vprašanje bencinskih 1 bonov za tuje turiste. «V trenutku, liniiiiiiiiiiiiMUiliiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMMiimiiiiiiiiniimMiMiiiiiniiiftiiiMiiiiiiii ZAVRNJENO VABILO ZVEZNEGA KANCLERJA KREISKEGA Svet za narodne skupnosti brez gradiščanskih Hrvatov Pravice te manjšine temeljijo na mednarodni pogodbi DUNAJ — Gradiščanski Hrvati r.e bodo sodelovali v Svetu za narodne skupine, poudarja glasilo te narodne skupnosti v Avstriji «Hrvatske novine», ob ustanovitvi prvega takega sveta za madžarsko narodno skupnost. To je, dodaja glasilo, hkrati tudi prvi tak svet, ki so ga u-stanovili na podlagi zakona o narodnih skupnostih, ki ga je parlament sprejel pred tremi leti brez sodelovanja manjšin. Glasilo opozarja, da je pet dni po ustanovitvi tega sveta zvezni kancler dr. Bruno Kreisky po- Skokovito naraščanje draginje RIM — Življenjski stroški so se v naši državi potrojili v zadnjih 12 letih, za podvojitev pa je bilo dovolj 5 let. Kar smo kupili leta 1970 s 1.000 lirami, je stalo lani že 2.650 lir, tisočak iz leta 1960 pa je bil »vreden* lani kar 3.880 lir. O skokovitem naraščanju inflacije pričajo naslednji podatki državnega statističnega urada: lanskih 100.000 lir ustreza dejanski vrednosti 10.640 lir iz leta 1946, 22.490 lir iz leta 1955, 33.140 lir iz leta 1965, 37.730 iz leta 1970 in 55.160 lir iz leta 1974. Primerjave med cenami na debelo pa kažejo, da je vrednost lire padla na tretjino v samih osmih letih, na polovico pa v štirih letih in pol. slal pismo gradiščanskim Hrvatom in jih z njim pozval k sodelovanju v Svetu za hrvaško narodno skupnost. V izjavi za »Hrvatske novine*, je predsednik hrvaškega kulturnega društva Muller pojasnil, da ima za nekatere manjšine vstop v novoustanovljene svete prednost, ker se s tem le-te po daljšem času uradno priznavajo kot manjšinski dejavnik v Avstriji. Položaj gradiščanskih Hr vatov je povsem drugačen, je dejal Muller, ker so pravice te manjšine veliko bolj daljnosežne od tistih, ki jih vsebuje 7. člen in temeljijo na mednarodni pogodbi, tako da Avstri ja sama ne more postopati po lastni volji in simpatijah, kot lahko to stori na temelju zakona za narodne skupnosti za druge manjšine. ko zahtevajo oblasti od Italijanov, naj zmanjšajo porabo energije, ni mogoče obdarovati tujih turistov, ki že itak uživajo ugodnosti valutne menjave, z bencinskimi boni, ki jih dejansko plačujejo italijanski davkoplačevalci in predstavljajo za davkarijo izgubo 100 milijard lir letno*, piše v poročilu združenja potrošnikov, ki nadalje opozarja na ponaredke, ki omogočajo «visok dobiček in cvetenje prave organizacije v I-taliji in v tujini*. Končno pa združenje potrošnikov poudarja, da bi bilo treba odpraviti prometni davek in ga nekako vključiti v ceno bencina: s tem bi država prihranila mnogo denarja, ki ga potroši za nadzorstvo nad plačevanjem te pri- Britansko letalo strmoglavilo severno od Škotske LONDON — Britansko letalo haw ker siddeley družbe «Dan-Alr», Ki je imelo na krovu 49 oseb, je včeraj takoj po vzletu z letališča na Shetlandskih otokih strmoglavilo v morje nedaleč od škotskega kraja Lenvick. Pri nesreči so izgubile življenje štiri osebe, 16 pa jih po-grešaju. Medtem pa vojna mornarica in civilisti nadzorujejo področje z upanjem, da bi med pogre-šenci dobili še koga živega. Letalo je prevažalo delavce neke petrolejske družbe iz Lenvicka na Shetlandske otoke. Mareliais o razgovorih s predsednikom Titom BEOGRAD — Generalni sekretar KP Francije Georges Marchais je včeraj odpotoval po uradnem obisku in večdnevnem oddihu v Jugoslaviji. Včerajšnje glasilo francoske KP «i'humanite» objavlja vtise generalnega sekretarja partije Georgesa Marchaisa o njegovem obisku v Jugoslaviji. Časnik piše, da je bil Marchais presenečen nad pomembnimi napredki na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju v vseh republikah ter da je zaželel vsem jugoslovanskim narodom še večje uspehe. «l'Humanite» poudarja, da se je Marchais «posebej zahvalil predsedniku Titu za ljubeznivo povabilo in vsem, ki so ga sprejeli z izredno prisrčnostjo*. Glasilo francoskih komunistov opozarja tudi na program obiska Marchaisa v Jugoslaviji in na njegova srečanja s predsednikom ZKJ Josipom Brozom Titom, Brankom Mikuličem in Aleksandrom Grlickovom. Časnik'se sklicuje na Marchaisove izjave in poudarja, da je »sodelovanje med partijama dobilo nov polet*. Marchais je, kot poudarja »1’Humanite*, pojasnil «boj KP Francije za samoupravni socializem in izrazil željo, da bi bila konferenca neuvrščenih v Havani na vseh področjih uspešna*. stojbine, voznikom pa bi prihranila čakanje v dolgih vrstah pred okenci avtokluba in pred poštnimi uradi. Predlog o tem vprašanju je že precej izdelan; edini, ki ima o njem velike pomisleke je pravzaprav avtomobilski klub. Predsednik ACI, posl. Marzotto Caotorta je dejal, da prometnega davka ni mogoče nadomestiti s podražitvijo bencina za 15 lir pri litru. ACI sicer soglaša s predlogom, da bi odpravili prometni davek, ne soglaša pa z možnostjo nadaljnje podražitve bencina. BERLIN — V zahednonemških uradnih krogih so včeraj sporočili, da bo predsednik italijanske republike med svojim septembrskim obiskom v Zvezni republiki Nemčiji obiskal tudi zahodni Berlin. Nova portugalska vlada LIZBONA — Maria de Lourdes Pintasilgo, novi predsednik portugalske vlade, je včeraj na tiskovni konferenci seznanila časnikarje z imeni novih ministrov. Politični o-pazovalci ocenjujejo novo vlado kot levosredinsko, osebnosti, ki jo predstavljajo so pa predvsem tehniki, in da ima nova vlada le začasen značaj v pričakovanju jesenskih volitev. O novi portugalski predsednici tiskovne agencije poročajo, da se je rodila leta 1930, da je samska, vneta katoličanka in izredno izobražena, nekoliko profesorsko paternali-stična, da je že dobila vzdevek «Ma-falda*. 50-lelnka ustanovitve «Famee Furlane» v ZDA NEW YORK — V Nevv Yorku se bo v prihodnjih dneh zbralo veliko število Furlanov, ki bodo skupno proslavili 50-letnico ustanovitve «Fa-mee Furlane of Norih America*, torej Združenja Furlanov Severne A-merike. Za to priložnost bodo v ameriško velemesto prispeli Furlani iz Italije, Švice, Kanade, Argentine in seveda iz številnih mest ZDA. Famee Furlane je najstarejša furlanska organizacija v ZDA. Proslava se bo začela v petek, 3. avgusta in bo trajala tri dni. Udeležili se jqe bodo tudi vidni politični predstavniki iz Italije, med temi podtajnik v zunanjem ministrstvu posl. Giorgio Santuz, predsednika deželnega odbora in deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine Antonio Comelli in Mario Colli, predsednik pordenonske pokrajine Nemo Gona-no, delegacije videmske, pordenonske in goriške pokrajine in predstav; niki raznih furlanskih organizacij. NA VČERAJŠNJI SEJI V TRŽAŠKI OBČINSKI PALAČI LpT in KD preprečili izvolitev predsednika obnovljene skupščine zdravstvenega konzorcija Svetovalci KD se sploh niso udeležili seje, predstavniki Liste za Trst pa so zapustili sejno dvorano pred volitvami predsednika ■ KPl, PSI, SSk, PSDI in neodvisna skupina predlagale za novega predsednika socialista Carboneja Ponovno smo bili priča, kako se nekatere politične skupine lotevajo reševanja perečih krajevnih problemov in kako si zamišljajo njihovo rešitev. Nov, zgovoren primer nam je pokazala včerajšnja seja skupščine zdravstvenega konzorcija tržaške občine, ki je imela kot glavni točki dnevnega reda izvolitev novega predsednika in petih članov izvršnega odbora. Takoj naj povemo, da ni skupščina izpolnila teh obveznosti iz enostavnega razloga, ker je bila več kot polovica svetovalcev odsotnih, ko je bila na vrsti prva točka dnevnega reda, to je volitve predsednika. Seje se namreč niso udeležili svetovalci krščanske demokracije; iz njenih vrst je bil prisoten le dosedanji predsednik Lonzar, ki je moral po pravilniku sejo na začetku voditi, kmalu zatem, ko je predal predsedniške posle svetovalcu Castigliegu, pa je zapustil sejno dvorano. Sejno dvorano so pred volitvami predsednika zapustili tudi štirje novoizvoljeni svetovalci Liste za Trst, s čimer so praktično skupščini «odvze'i» sklepčnost in prisilili predsednika, da je sejo zapustil. Povedati je treba, da je bila na začetku seje skupščina sklepčna, ko so še bili prisotni štirje svetovalci LpT in en svetovalec KD. Seia se je pričela z razoravo o resoluciji, ki so jo predložili svetovalci I.oT. Z njo so zahtevali, da bi skupščina preložila na poznejši datum volitve predsednika in petih članov izvršnega odbora. Svojo zahtevo so utemeljili, češ da je mi nilo premalo časa, odkar je trža ški občinski svet izvolil petnajst svetovalcev v zdravstveni konzorcij in se zato niso mogli podrobneje spoznati s celotno problematiko. Proti temu predlogu je spregovoril komunistični svetovalec Francesca-to. ki je med drugim poudaril, da so take zahteve le jalove pretveze, sai se triie svetovalci Liste za Trs* tudi poklicno ukvarjajo z zdravstvenimi vprašanji. Opozoril je tudi na veliko odgovornost krščanske demokracije, ki se skupščine sploh ni udeležila, s čimer je pokazala. do kakšne mere čuti odgovornost do takih vprašanj. Resolucija Liste za Trst je bila nato zavržena z glasovi KPI, PSI, SSk in dveh neodvisnih kandidatov (Tom massicha in Čokove), medtem ko so zanjo glasovali štirje predstavniki LpT in dosedanji predsednik Lonzar; vzdržali so se svetovalci PSDI in predsednik Castigliego (PRI). Skupščina se je nato lotila prve točke dnevnega reda. Svetovalec Ghersi (PSI) je tudi v imenu KPI, SSk, PSDI in neodvisne skupine predlagal kot kandidata za predsedniško mesto Gianfranča Carboneja, čigar kandidaturo je v svoji izjavi podprl tudi socialdemokrat Berce, toda s priporočilom, da bi novoizvoljeni predsednik preveril razpoložljivost vseh demokratičnih strank, da bi prišlo do čim širšega soglasja pri reševanju teh vprašanj. Svetovalec Lonzar pa je s svoje strani poudaril, da se KD ne strinja s takimi impozitivnimi metodami. Po njegovem je treba celotno zadevo temeljito proučiti, tako s političnega vidika, kot z vidika programov in načrtov. Taka izvajanja so seveda naletela na o-ster protest svetovalcev levice, predvsem komunistov. Kandidat za predsedniško mesto Gianfranco Carbone je nato v skopih obrisih podal glavne programske smernice, okrog katerih so se zedinile tudi svetovalske skupine KPI, SSk, PSDI in neodvisnih. Naštel je nekaj točk, katerim bi morali posvetiti primarno pozornost: sem spadajo vprašanja oskrbe o-starelih in handikapirancev po domovih. družinske posvetovalnice, vprašanje tesnejših povezav z u-stanovami, ki delujejo na zdravstvenem področju, in še druga vprašanja. Poudaril je, da je program zelo skrčen, vendar vsebuje vsa tista vprašanja, ki jih je treba najprej rešiti. Kar pa se tiče politične plati celotnega vprašanja, je Carbone poudaril, da je PSI proti vsakršnemu poizvedovalnemu mandatu ali pa odgoditvam, zaradi česar si morajo stranke, ki so to predlagale, prevzeti svoje velike odgovornosti. S Carbonejevim posegom se je razprava zaključila; slediti bi mu morale volitve predsednika, do katerih pa ni prišlo. Svetovalci Liste za Trst in predstavnik KD Lonzar so namreč zapustili sejno dvorano in s tem skupščini »odvzeli* sklepčnost. (as) V Centru teoretsko fiziko Konec meseca mednarodni simpozij o energiji Vi miramarskem Centru za teoretsko fiziko so neutrudno na delu čla-nii posameznih študijskih skupin, ki sestoje iz znanstvenikov z vseh strani sveta. Medtem pa se odvijajo tudi razni seminarji. Včeraj se je npr. začel simpozij o fiziki trdih snovi, ki se zaključi 3. avgusta ter se ga udeležuje 60 izvedencev, med temi šest znanstvenikov s pekinške univerze pod vodstvom ravnatelja Huanga. Pojutrišnjem se zaključi seminar o splošni relativnosti, v pripravi pa je mednarodni simpozij o energiji, ki bo od 27. avgusta do 21. septembra. šlo bo za pomembno ter sila aktualno srečanje, na katerem bodo proučili možnosti pridobivanja nadomestnih energetskih virov, oziroma pridobivanja energije iz vetra, morja in sonca ter geotermičnih sil, pa tudi tako imenovane biološke e-nergije. Zasedanja se bo udeležilo nad 200 znanstvenikov. • Na pobudo skupine bavarskih gosodarskih operaterjev, bo v prihodnjih dneh začela delovati nova plovna proga za prevoz kontejnerjev med Trstom in Daljnim vzhodom. V začetku bo na njej vozila le ena ladja, v prihodnjem letu pa se ji bodo pridružile še tri enote. Na današnjem sestanku na sedežu deželnega odbora Besedo imajo sedaj stranke deželne programske večine Predstavniki KPI, PSI, SSk, PRI in PSDI se morajo izreči o dosedanjem delovanju demokristjanskega odbora Od njihove ocene je odvisna usoda deželne vlade Na sedežu deželnega odbora v Trstu se bodo danes v popoldanskih urah sestali deželni tajniki in načelniki svetovalskih skupin KPI, PSI, PSDI, SSk, PRI ter predstavniki stranke relativne večine v deželnem svetu, da bi nadaljevali preverjanje dosedanjega delovanja e-nobarvnega demokristjanskega deželnega odbora. Današnji sestanek je že tretje tovrstno srečanje, do katerega je v glavnem prišlo na zahtevo KPI, da bi se razčistili od nosi med strankami, ki sestavljajo deželno večino. V zadnjem času je prišlo namreč do bolj ali manj odkritih kritik na račun delovanja deželnega odbora, kateremu so predvsem predstavniki KPI očitali neučinkovitost in počasnost pri izdelavi in izvajanju ukrepov, ki izhajajo iz programskega sporazuma. Zaradi tega so bili sklicani sestanki, na katerih se bo praktično odločalo o prihodnosti sedanje deželne vlade. niiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiNiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiitintiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininniiiiiniiiniiiiiB V PRIČAKOVANJU PETKOVE SEJE UPRAVNEGA SVETA ZAVODA ICIPU Tovarniški svet sklenil nadaljevati straženje v bivši steklarni Vetrobel Odločitev sprejeta na včerajšnji skupščini ■ Delavstvo se je odgovorno izreklo proti vsakršni demonstraciji, ki bi lahko prizadela prebivalstvo L včerajšnje delavske skupščine v bivši steklarni liiiiilifiitmiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiifiiniiiiiHiiiiiiiiifiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiii POLNE ROKI DELA 1A OSEBJE RDEČEČA KRIŽA TRI HUJŠE PROMETNE NESREČE NA CESTAH TRŽAŠKE POKRAJINE V nesrečah pri Crljanu, Pesku in v Ul. Udine ranjene skupno štiri osebe Štiri osebe so se včeraj huje poškodovale v treh prometnih nesrečah na cestah tržaške pokrajine. Najhujša je bila nesreča mladeniča in dekleta na rebri, ki pelje iz Grljana do obalne ceste. Po tej rebri sta se sinoči ob 19.30 na vespi 125 peljala 24 letni uradnik me-hanografskega centra Gianfranco Milani iz Ul. Marconi 11 (voznik) in 22-letna risarka Germana Via-nello iz Ul. Scala Santa 19/1. Ver jetno zaradi prevelike hitrosti jc vespo na ostrem ovinku blizu gr Ijanske cerkve zaneslo na sredo ceste, kjer je treščila v prednje levo kolo avtobusa ACT št. 36. ki je privozil iz nasprotne smeri. Avtobus je upravljal 23-letni Edi Babich iz Ul. S. Nazario 192. Mladeniča in dekle so malo za tem z rešilcem Rdečega križa prepeljali v glavno bolnišnico. Milani-ja so zaradi zloma leve rame. u-darca v glavo, rane na čelu in dru gih udarcev sprejeli na nevrokirurškem oddelku s prognozo okrevanja v 40 dneh. Vianellovi pa so zdravniki ugotovili zlom leve pogačice, zlom piščali leve noge in več ran po levi nogi. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti 50 dni. Malo zatem je rešilec Rdečega MiMMiiiiiiMHiiMiiHiiiiMiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiHmitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiii XIV. studijski dnevi Draga 79 1. in 2. septembra na Opčinah Uradna predstavitev bo 31. avgusta v Društvu slovenskih izobražencev - Na sporedu tri predavanja Park Finžgarjevega doma v Narodni ulici št. 89 na Opčinah bo 1. in 2. septembra prizorišče že XIV. študijskih dnevov »Draga 79». Kakor lahko razberemo iz istoimenske priloge k julijskima številkama 6/7 mesečnika Mladika, bo predstavitev sodelujočih zastopnikom javnih občil in javnosti sploh v petek, 31. avgusta, ob 18. uri v dvorani Društva slovenskih izobražencev v Donizettijevi ulici št. 3 v Trstu. Študijski dnevi se prično naslednjega dne, 1. septembra, ob 16.30 s slovesno otvoritvijo. Prvo bo na sporedu predavanje o temi «Bohinj: ob 40-letnici neke vizije*. Prireditelji mislijo s tem na vizijo zvestobe slovenstvu in krščanstvu. Predavanje bo izzvenelo kot spominska oživitev Bohinjskega tedna, ki ga je priredilo akademsko društvo Zarja med 7. in 12. avgustom 1939 ob jezeru. Naslednjega dne, v nedeljo, 2. septembra, ob 9. uri bo na prostem maševal tržaški škof msgr. Bello-mi, ki bo imel tudi nagovor. Uro pozneje bo na vrsti predavanje »Narodnost v teologiji in cerkvi proti letu 2000», ob 16. uri pa bo sledilo še tretje predavanje: »Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek* Imena predavateljev zaenkrat še niso znana, velja pa, da se prvič udeleže teh študijskih dnevov. križa pripeljal v bolnišnico štiri ranjence, ki so se ponesrečili v drugi prometni nesreči na cesti med Bazovico in Peskom. V tej nesreči sta bila soudeleženi zastava 750 in zastava 101 jugoslovanske registracije. Zastava 750 z reško evidenčno tablico, ki jo je upravljal 24-letni Stanko Paripovič, je kar naenkrat iz stranske ceste zavil na glavno cesto in silovito trčila v stoenko, ki je bila namenjena proti mejnemu prehodu na Pesku. V nesreči se je najhuje poškodoval prav Paripovič, ki si je zlomil stegnenico, zaradi česar se bo moral zdraviti dva meseca na ortopedskem oddelku, medtem ko so njegovi 23-letni sopotnici Ružiči Filipovič in potnicama v stoenki, 27-letni Karmeli Zuden iz Crikvenice ter njeni prav toliko let stari sovaščanki Ančici Pilas, nudili v bolnišnici le prvo pomoč. Hujša nesreča se je pripetila opoldne tudi v Ul. Udine. Žrtev nesreče je bila 79-letna Maria Annunziata Duilli doma iz Mantove, a sedaj gost družine Duilli v Ul. Gozzi 9, ki jo je med prečkanjem ulice izven prehoda za pešce z vespo 125 podrl 17-letni Francesco Ruda iz Ul. Ber-lam. Ženska si je na več mestih zlomila desno nogo, zadobila pa je še udarce v komolec desne roke. Nemudoma so jo z rešilcem prepeljali v bolnišnico, kjer se bo morala 40 dni zdraviti na ortopedskem oddelku. • V rimskem amfiteatru bodo danes predvajali prvo od dveh komedij Plavta «Amfitruo». Režija Nino Ma-gnano, v glavnih vlogah nastopata Ernesto Calindri in Luisella Boni. Skupino mladih oblil z nafto Lastnik mehanične delavnice v Ul. Tesa 37, 70 letni Antonio Leone, se je v ponedeljek na svojstven na čin skušal znebiti skupine štirih fantov in dekleta v starosti od 17 do 21 let, ki so ga, vsaj tako trdi Leone, »nadlegovali* pri delu. Domnevne »nadlegovalce* je kar na lepem oblil z nafto. Mladeniči in dekle so na kraj poklicali agente javne varnosti, katerim je Leone izjavil, da je skupino le poškropil s čopičem, medtem ko so priza deti trdili, da ga niso sploh nadle govali in da jih je oblil z vedrom nafte. Agenti so vseh šest povabili, naj se v prihodrvih dneh zelasi o na sedežu 2. policiiskeva okraja, kjer bodo skušali spor izgladiti. Na včerajšnji dopoldanski skup ščini tovarniškega sveta SIRT (bivše steklarne Vetrobel) se ni zgodilo to, česar so si protidelavsko razpoloženi krogi skrivaj želeli: da b' se namreč delavci, ki so že 50 mesecev vpisani v dopolnilno blagajno in jim potrpljenje po pravici pohaja, odločili za burno javno demonstracijo. V resnici se je te dni vztrajno širil glas o tem, da utegne 430 delovnih moči docela ustaviti avtomobilski promet na glavnih cestah, ki vodijo od meje do mesta; to bi spričo velikanskega navala italijanskih in tujih letoviščarjev ustvarilo silovito zmedo. Sindikalisti, člani tovarniškega sveta in delavci so torej pokazali visok čut - odgovornosti:- »Ničesar takega ne bomb Ukrenili, ker bi lahko «škodovalo prebivalstvu*, nam je dejal vodilni zastopnik tovarniškega sveta Raunikar. Pripomnil je, da bo delavstvo še naprej stražilo tovarniške prostore, in to do petka. Pojutršnjem se sestane v Rimu (zadnjič pred letnimi počitnicami) upravni svet zavoda za kreditiranje javnokoristnih del ICIPU, ki bi moral izreči zadnjo besedo o sprostitvi že nakazanih 24 milijard lir Za izpeljavo načrta SIRT. Ta predvideva, kot je znano, preusmeritev proizvodnje v nekdanjem steklarskem obratu na jeklarsko (specialna jekla in valjani jeklarski izdelki). Delovanje tega zavoda, kot tudi njegovega predsednika dr. Pige, ki mu 8. t.m. poteče mandat, je trenutno predmet sodne preiskave v zvezi z nepravilnostmi pri dodeljevanju finančnih sredstev; od tod menda «previdnost» pri sprostitvi 24 milijard, češ da obstajajo v načrtu za finančno kritje programa SIRT določene pomanjkljivosti. Poleg tega je tu vprašanje vlade: če bodo novi ministri prisegli pred rešitvijo problema SIRT, se bo ta zopet zavlekla v nedogled. Nova vlada bo pač na novo proučila vso problematiko, potem ko je nedavni sestanek med tržaškim odposlanstvom parlamentarcev in sin dikalistov ter Andreottijem kazal, da bo zadeva rešena v začetku tega tedna, to je včeraj, ko bi moral predsednik vlade sprejeti na »odločilnem* sestanku voditelje ICIPU ter IMI, predsednika deželnega odbora Furlanije Julijske krajine Comellija in deželnega odbornika za industrijo Rinaldija ter podjetnika Landinija. Snidenje je zaradi rimskih dogodkov pač odpadlo in delavstvo je na trnju: če bo petkova seja upravnega sveta ICIPU brezkoristna, bo zaostrilo boj, kar utegne imeti neljube posledice. Tedaj bi morali krivci za dolgoletno odlašanje sprejeti nase vso odgovornost. (dg) Prva dva tovrstna sestanka sta bila v Vidmu. Na njih so imeli v glavnem besedo le predsednik deželnega odbora Comelli ter odborniki, ki so zadolženi za najvažnejše točke deželnega programa v sedanji mandatni dobi. Na zadnjem sestanku je odbornik Antonini poročal o izvajanju zdravstvene reforme, odbornik Biasutti pa o izvajanju programov, ki predvidevajo obnovo od potresa prizadetih področij v Furlaniji. Gotovo je ena najvažnejših točk deželnega programa vprašanje odnosov z Evropsko gospodarsko skupnostjo in komunitar-nimi organizmi; o teh problemih je na zadnjem sestanku poročal podpredsednik deželne vlade Coloni, ki je v svojem poročilu obravnaval še vprašanje izvajanja tistega dela o-simskih sporazumov, ki so v deželni pristojnosti, odbornik Coloni je svoje poročilo zaključil z orisom deželnega programa o velikih infrastrukturah ter o prometnih povezavah z obmejnimi deželami. Zadnje vprašanje, o katerem je bil govor na videmskem sestanku, je vprašanje industrijskega sektorja, ki v deželi preživlja hudo krizo. O teh problemih, posebno pa o industrijskih podjetjih, ki so v velikih težavah, je poročal odbornik j Rinaldi. S temi poročili, ki so bila zelo izčrpna in razčlenjena, so praktično predstavniki deželnega odbora zaključili svoje naloge. Sedaj imajo besedo predstavniki KPI, PSI, SSk, PSDI in PRI, ki se bodo morali izreči in oceniti dosedanje delovanje deželnega odbora. Težko je sklepati, kako se bo današnji sestanek zaključil, možno je tudi, da se bodo morali predstavniki teh strank še večkrat sestati. Na vsak način pa so v zadnjem času prišli do izraza nekateri konkretni znaki krize v odnosih med strankami deželne večine, tako da sestanke marsikdo ocenjuje kot nekakšen preludij pred razdorom deželne programske večine. (as) Avtobusnim podjetjem zagotoviti neprekinjeno oskrbo z gorivom Deželni koordinacijski odbor za prevoze je na vrera rimi srni pod predsedstvom odbornika Aloctannija sklenil poslati vladnemu komisarju, prefektu Marrosuju, brzojavko s prošnjo, naj z ustreznim ukrepanjem zagotovi redno preskrbo pogonskega goriva javnoprevoznim podjetjem. V PONEDELJEK ZVEČER NA GRADU SV. JUSTA Doživetje z Ravem Charlesom - Genijem Njegov glas je prevzel poln avditorij - Zapel je vrsto svojih uspešnic Tržaška avtonomna in letoviščar-ska ustanova je v ponedeljek zvečer priredila na Gradu sc. Justa koncert glasbenika svetovnega for mata in Tržačani so se tej pobudi polnoštevilno odzvali Mladi in manj mladi so ga prišli poslušat kljub slanim vstopnicam (15, 10 in 5 tisoč lir), saj, navsezadnje, u metnost nima cene. Ray Charles — Genij — se je pojavil na odru potem ko je nieaov 18 članski ansambel msegreh občin stvo z dvema skorajda jazzovskima skladbama. V tem prvem aplav-zo publike je bilo morda občutiti tudi kanček usmiljenja za slepega črnca, ki ga je spremljevalec za roko privedel do klavirja, vendar se je ta- občutek sprevrgel takoj v občudovanje komaj je pevec zaigral in zapel. Glasbeni kritiki p-avijo, da ie njegov glas izjemen, nedosegljiv. Ta glas je tudi v ponedeljek zvečer prišel nekajkrat do vsega svojega izraza; prvič v Lennonovi in M c Carthneyevi PYesterdny* in drugič v že legendarni <••Georgia on my minch. v kateri se je mehko spa jal s tiho žametno spremljavo sak- #immiiiii>s«iiinii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimii*i»iiiiiiiimtiii»«i»uun*iiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiitniHMiiiiiini»*iii:iil»M Srečanje med predstavniki EZIT in pristaniške ustanove ZA TESNEJŠE SODELOVANJE MED OBEMA USTANOVAMA Dejavnost obeh ustanov se odvija na področjih, ki so primarnega pomena za krajevno gospodarstvo • Skupni nastopi pri pobudah, ki bodo v obojestranskem interesu sofonov. «Georgia on my mind» spada med najlepše pesm-i, v katere je Ray Charles vlil svojo dušo, med vsemi pa mu tudi največ pomeni. Spominja ga na deželo, v kateri so njegovi starši služili belcem, spominja ga na pralnico, r kateri se je ponesrečil njegov brat. spominja ga na šok. ki je takrat doletel njega, petletnega dečka, tako močno, da je njegove oči za vedno ovila tema. Oa tistega žalostnega dogodka se je ves predal glasbi. Glasba in predvsem glas sta mu sredstvi, s katerima že od rane mladosti para zagrinjalo te me, ki ovija njegov svet. Poleg teh vrhunskih izvedb in pesmi o materi je Ray Charles v prvem, boljšem delu ponedeljkovega koncerta zapel in zaigral še nekaj rhythm & bluesov v stilu Ot-lisa Redinga in Wilsona Picketta, nakar se je na odru pojavi; vokalni ansambel, ki so ga sestavljale štiri pevke. V taki sestavi se je glasba premaknila v modernejše okvire, ki si jih je Ray Charles zadal z novo ploščo «Love and pea-ce». Slišati je bilo tako ritme, ki so že mejili na disco mušic, in Včeraj sta se sestali delegaciji upraviteljev in tehnikov Ustanove za industrijsko cono v Trstu (E ZIT), ki jih je vodil predsednik Antonini, ter predstavnikov avtonomne pristaniške ustanove pod vodstvom predsednika Zanettija. Med pogovori so predstavniki o-beh ustanov soglašali, in poudarili potrebo po čim širšem sodelovanju med obema organizmoma, saj se dejavnost obeh odvija na področjih, ki so primarnega pomena za krajevno gospodarstvo. Podrobneje so se predstavniki obeh ustanov domenili, da se bodo stalno sezna njali o raznih pobudah ter da bodo skupno nastopili tako pri vsedržavnih oblasteh, kakor pri deželnih in krajevnih, ko bo šlo za pobude, ki bodo v obojestranskem interesu. Istočasno so se predstavniki EZIT in avtonomne pristaniške ustanove sporazumeli, da si bodo stalno izmenjavali dokumente o programih in podrobnih načrtih obeh ustanov Nadalje je avtonomna pristaniška ustanova privolila, da bi uporabili tisti del zemljišča pri Orehu, ki Sprehod mladih turistov po mestu. Spalna vreča in zajeten nahrbtnik sta vse, kar potrebujeta. (foto Magajna) je pri morju, za trgovinske in pristaniške namene. Zato bodo vodstvo in pristojni uradi pristaniške ustanove takoj proučili urbanistični načrt Oreha ki ga bo arhitekt Se-merani v kratkem času izročil u-stanovi za industrijsko cono v Trstu. Kar pa se tiče predela zemljišča, ki gre od Sv. Sobote pa do začetka plovnega kanala, sta partnerja smatrala za potrebno — čeprav bo treba vprašanje podrobneje proučiti — da ga uporabijo tudi za trgovinske in pristaniške namene. Ob koncu sestanka so predstavniki obeh ustanov poudarili, da je treba čim prej rešiti vprašanje velikih prometnih povezav. Vsekakor pa bo v kratkem času predložen skupen dokument o tesnejšem sodelovanju vodstvenih organov obeh tržaških ustanov. Danes proces proti fašističnim pretepačem Tržaško kazensko sodišče bo da nes zjutraj sodilo po hitrem postopku trem fašistom, ki so v noči med petkom in soboto v prostorih bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu napadli in oretepli komunističnega mladinca Edyja Calabrio, sina predsednika pokrajinskega vodstva VZPI - ANPI Artura Calabrie. Pred sodniki se bodo pojavili 23-letni Ge-rardo Deganutti, 24-letni Diego Do-rati in 33-letni Mauro Riccio Ber-gamas, ki so bili že prej znani a-gentom tržaškega Digosa zaradi svojih odnosov s tržaškimi skrajno desničarskimi krogi. Kot smo že obširno poročali, .je fašistična trojica napadla Calabrio in njegovega tovariša Giovannija Montenera, medtem ko sta ponoči stražila prostor, kjer je potekal konec prejšnjega tedna festival mladinske federacije ZKMI «Citta fu-tura*. Calabrio so pretepli s pestmi, železno cevjo in razbito stekle nico, Monteneru pa je uspelo pobegniti in poklicati policijo. Agenti Digosa in karabinjerji so že isto noč izsledili in aretirali De ganuttija in Doratija, naslednjega dne pa še Bergamasa. Preiskavo je vodil namestnik državnega tožilca dr. Roberto Staffa, ki bo na današnjem precesu tudi javni tožilec treh pretepačev. Težave dveh čolnov na razburkanem morju Dva manjša čolna sta se znašla včeraj popoldne pred Devinom v precejšnjih težavah zaradi razburkanega morja. Gumijastemu čolnu s štirimi Švicarji na krovu je priskočil na pomoč motorni čoln tržaškega pristaniškega poveljstva, 3-metrskemu čolnu s štiričlansko družino iz Tržiča, ki so ga valovi prevrnili, pa je nudila pomoč ribiška ladja in ga privlekla do devinskega portiča. ......................mn.. ulili.nuni.m............... POULIČNI RAZGOVORI S TUJIMI TURISTI V TRSTU «Lepo mesto, ki pa ne nudi veliko» predvsem lahkotne in razvedrili motive, v katerih je pevec očuM užival, saj je stalno poskakoval J® stolu ter bodril glasbene spremil* valce in pevke. V drugem delu I med drugimi v medlegu izvedel 2 klasično «1 can stop lovin’ jloU*}, spet priklenil poslušalca na stol mrmranjem italijanske »O mio*. , Koncert se je. kot je že naven zaključil z «močno* skladbo, zvokov, glasu m aplavzov, v vse, lem bučanju pa je bilo iz ojačCT" cev še slišati glas, ki je krti* «Ray Charles — The Genius». 0° Koncert violinista Cristiana Rossija Z zelo zahtevnim programom sei1 v ponedeljek zaključil ciklus ceriov, ki jih je v gotski' cerkvi P Štivanu organizirala avtonomna 1 loviščarska in turistična ustaM' devinsko - nabrežinske riviere. 2 krat se je številni publiki Pre 'celovškega konservatorija Pr°l LANGER in prof. MAYER; P™' RASEL/-predsednik Združenja (P. benikov Slovenije; profesor $ BILJ, avtonomni svetovalec kul'11, ne skupnosti Slovenije; profeS°:. SCHERR ravnatelj seminarja sK benih učiteljev iz Celovca; učitl' videmskega glasbenega liceja ' predsednik centra za raziskavo , glasbeno razširitev iz Vidma P0''. Cividin; učitelj na tržaškem fcohP/ vatoriju in predstavnik tržaški gledališča G. Verdi GERBIZ. Program predvideva otvofi'e( razstave v muzeju "Morpurgo» Ulici Imbriani v Trstu na Pfu glasbeno delovanje v Trstu od oP ge polovice 19. stol. dalje. SIP bo v gledališču Verdi koncert kajšnje filharmonije in zbora. " sporedu je Rossinijev «Stabat “ . ter*. V petek, 5. oktobra, bo del*" o glasbenem poučevanju v treh Vi krajinah, zvečer v tržaškem AP toriju pa koncert komornih °rK strov. Šagra v Prebcncjju od 4. do 6. avgusta Šagra v Prebenegu pade že £ tradiciji na prvo nedeljo avg**?T Tako bo že prihodnjo soboto v P/, benegu veselo in živahno, ko b° e prireditvenem prostoru igral K sambel Supergroup. Novost lePj nje šagre .je, da bo potekala.K pokroviteljstvom novoustanovb^L ga društva Jože Rapotec. V ljo, 5. avgusta, bo v kultur1!® programu nastopila godba na |P j la Breg. sledil pa bo še zbor Jadran od Korošcev, še PL pa bodo bivši borci in vaščan* Prebenega položili venec na s*jj menik padlih. V nedeljo zjutraj 9. urj bo na prireditvenem Pr°® jj ru ex tempore za otroke. Otrop P za to priliko prinesejo s seboj ®g vice. Nagrajevanje najbolj t*spc\ risb bo v nedeljo zvečer, Prebenegu se bo zaključila v j/, nedeljek, 6. avgusta, ko se b° svj ro in mlado lahko zavrtelo °b z kih godbe na pihala iz Boljunp. Boris Panget* Avgust je mesec, ko si človek zaželi oddiha. Komur se je posrečilo dobiti dopust, ta brž povleče na dan prtljago in se z družino ali s prijatelji vred odpravi na morje ali v gore. V avgustu je človek turist. Tudi v našem mestu srečujemo vse pogosteje avtomobile s tujo registracijo, ali pa nas ustavi prijazen gospod s fotografskim aparatom okoli vratu in vpraša: «Der Schloss von Miramar, bitte!» Toda kljub temu Trst ni turistično mesto. Skozenj vozijo tujci, ki so namenjeni na dalmatinsko o-balo ali pa še dlje, v Grčijo ali Turčijo. Kdor se tu ustavi dva ali tri dni. napravi to iz radovednosti in iz zanimanja do zgodovinskih znamenitosti. Najbolj poznan in najbolj obiskan je Miramarski grad. Tam smo srečali mladi par Dunajčanov in vprašali, kaj se jima zdi naše mesto. »Pred tremi leti sem prvič obiskal vaše mesto in takrat sem res odnesel prijeten spomin. Toda sedaj se zavedam, da je bilo tedaj drugače, ker je bil to sku-pinski izlet in je bilo že vse vnaprej organizirano. Čeprav sem to noč spal v istem hotelu kot takrat, je bila sinoči postrežba veliko slabša in tudi natakarji niso bili najbolj prijazni.» Na gradu sv. Justa smo srečali celo skupino nemških fantov, ki so se ravnokar pripeljali iz Izole, kjer taborijo. "Videli smo le stari del mesta, toda ostafi smo naravnost očarani. Hiše so dobro ohranjene in zanimive. Škoda, da je na cestah toliko odpadkov.» Mlada Nemka iz Wormsa je navdušeno vzklikni la: «Kaj me je v vašem mestu najbolj presenetilo? No ja, seveda to, da imate toliko mačk! Na nekem dvorišču sem jih preštela kar petintrideset.* Seveda, tudi to je značilnost Trsta. S starejšim gospodom iz Genove smo se vpletli v daljši pogovor. «Vaše mesto je sicer lepo, toda motijo me nekatere novejše zgradbe, kot na primer stanovanjski blok Mela-ra ali pa tista moderna trikotna cerkev na hribu. Pritožiti se moram tudi nad tržaško kuhinjo. Z leno sva si zaželela svežih rib, zato sva se po priporočilu starejše ženice napotila v majhno gostilno v bližini grada. Toda že dolgo nisem jedel lako slabega kosila in še nikoli nisem za tako kosilo toliko plačal. Pri nas dobiš boljše in bolj poceni. Poleg vsega pa sva naročila ribe in solato, prinesli pa so nama ribe in praženi krompir. Seveda je to naju spravilo v slabo voljo. U-pajmo, da bo popoldanski 'sprehod po mestu popravil slab vtis, ki sva ga odnesla to jutro.* Tujec zahteva. Plača, toda za de nar hoče nekaj dohiti. Kaj nudi na še mesto turistu? Ni peščenih plaž, ni nočnih zabavišč, ni razkošja. Lahko pa bi ga vsaj pošteno po stregli. Razočaran želodec bo iskal zadoščenja drugje. (lap) Prijavljena mladeniča zaradi posesti mamila ^ Agenti letečega oddelka trž%| kvesture so prijavili oblaste*1! letnega Nella Fabbra iz Ul .. fontane 51 in 17-letnega A. B- i'P. vega zaradi prodajanja mamil. %. gega pa zaradi posesti in P°||W nja mamil drugim. m Preiskovalci so prišli obema"',, deničema na sled 13 julija e,ico ko se je A. B. zatekel v boin*®1^ zaradi slabosti, ki ga je obšla £ tem. ko si je v žile vbrizga) Paj-komerno dozo mamila. Po na^jj, njih izsledkih so agenti ugotolj!i) da je mladeniču preskrbel *n"n ?( Nello Fabbro, tudi A. B. pa l" ^ pred tem ponujal mamila drw mladeničem na Trgu Oberdan. Pokrajinski odbor VZPI - ^Lfl Trst izreka globoko sožalje "L Lauri in sinu Albertu ob izgubi <* ge mame Antonije Puntar vd. v licu. KPI ŽE PRIPRAVILA ZAKONSKI OSNUTEK Trst naj bi dobil mednarodno višjo šolo za izpopolnjevanje v navtičnih vedah v Sola bi bila odprta pomorščakom iz vseh držav, predvsem pa onim iz držav v razvoju - Tečaji na najvišji tehnični in znanstveni ravni Pred dnevi je bil na sedežu pohorskega tehničnega zavoda v Tr-s'u sestanek med tržaškimi parlamentarci in predstavniki pripravljalnega odbora za ustanovitev izpopolnjevalnega centra za pomorske. Na sestanku je komunistič-111 Poslanec Antonino Cuffaro orisal osnutek zakonskega predloga KPI, s katerim naj bi v mestu ustanovili hednarodno višjo šolo za izpopol-njevanje v navtičnih vedah. Kaj naj bi bila ta šola? Kateri naj bi bili njeni nameni? Odgovori aa ta vprašanja so v posameznih henih zakonskega osnutka samega. Mednarodno višjo šolo za izpopolnjevanje v navtičnih vedah, ki P' imela juridični status ter uprav-n° in didaktično avtonomijo, bi u-stancvili v tržaški pokrajini. Na-hen šole naj bi bilo usposabljanje v navtičnih vedah, izpopolnjevanje Poroorščakov, varnost človeških žlvljenj na morju in sodelovanje mednarodni ravni v okviru vsedržavnega načrtovanja višjega navdanega izobraževanja. Šolo bodo lahko obiskovali pomorščaki iz katerekoli države, predvsem pa oni iz držav v razvoju, k' nameravajo redno slediti izpopolnjevalnim tečajem v navtičnih vedah, ki jih bo pripravilo ravna-Peljstvo šole. Tečaje, ki bodo na najvišji tehnični in znanstveni rav-Hb bo šola priredila po navodilih JOsdnarodnih inštitutov IMCO in fSMA. V ta namen bo vzpostavila Primerne oblike sodelovanja med državnimi in mednarodnimi raziskovalnimi inštituti, s tržaško uni-erzo, s pomorskim tehničnim zavodom ter z zavodi za poklicno usposabljanje v deželi. V šolo bo-0 sprejeli osebe z višješolsko in Univerzitetno diplomo iz navtičnih ®d. specializirane pomorščake ter Pomorščake, ki so v delovnem raz-jkjrju, jfj pa tjocj0 morali zadostiti določenim statutarnim pogojem. 0-iskovalci tečajev se bodo v šoli u-Posabljali in izpopolnjevali na pod-plovbe, v varnosti na mor-v boju proti onesnaževanju in o vlogi elektronike v plovbi. Na-Qalj“ bodo v šoli obravnavali go- spodarske in juridične vede, ki so povezane z upravljanjem ladje, vprašanja mednarodnega pomorskega prava in vodenja posadke. Kdor bo obiskoval po statutu predvidene tečaje in ob koncu opravil predvidene izpite, bo prejel posebno diplomo o izpopolnjevanju. V zakonskem osnutku KPI so tudi točno določeni organizmi, ki bodo šolo upravljali. Glavni organi šole bodo ravnatelj, predsedstvo, za vodni svet ter nadzorni odbor. Ravnatelj bo imenovan z odlokom ministrstva za izobraževanje, kot predvidevajo zakonska določila. Predsedstvo bo opravljalo enake naloge kot akademski senat ali pa upravni svet univerze. Sestavljali ga bodo predsednik tržaške pokrajine, ravnatelj šole, ravnatelj tehničnega pomorskega zavoda, predstavnik občinske uprave, rektor univerze ter po en predstavnik ministrstva za trgovinsko mornarico, notranjega ministrstva, deželne upave, profesorskega zbora šole, kolegija kapitanov, trgovinske zbornice, zasebnih družb lastnikov ladij, javnih družb lastnikov ladij in trije predstavniki sindikalnih organizacij. V za vodnem Svetu pa bodo rav- natelj šole, profesorji ter dva o-biskovalca tečajev. V prvi, ustanovni fazi, bo opravljal vlogo za-vodnega sveta poseben odbor, ki ga bodo sestavljali ravnatelj šole, ravnatelj tehničnega pomorskega zavoda in predstavnik tržaške u-niverze. Upravna in didaktična ureditev šole bo določena po statutu, ki ga bo treba odobriti z dekretom predsednika republike na predlog ministrstva za izobraževanje in po mnenju tržaške pokrajinske uprave. V zakonskem osnutku KPI je nadalje določeno, da se bo šola pri opravljanju didaktične in raziskovalne dejavnosti lahko posluževala, na osnovi predhodnih dogovorov, univerzitetnih in raziskovalnih inštitutov iz dežele. Kot rečeno, je to le osnutek zakonskega predloga KPI za ustanovitev višje mednarodne šole za izpopolnjevanje v pomorskih vedah. Poslanec Cuffaro je na sestanku prisotne pozval, da bi s pripombami in dopolnili prispevali k izboljšanju zakonskega osnutka. V mesecu septembru bo namreč na vrsti nov sestanek, na katerem bodo sprejeli dokončno besedilo zakonskega osnutka. BSSSaM V spomin na tovariša Ivana Novaka daruje Marija Trampuž 2.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Antonijo Ščuka daruje Katerina Bole 10.000 lir za poimenovanje šole v Barkovljah. V spomin na Ivana Novaka daruje Anton Bole 5.000 lir za poimenovanje šole v Barkovljah. V spomin na Hilarija Zidariča darujejo Genija, Pepi in Silva 10.000 lir za sklad Dela. Namesto cvetja na grob Justine Vuga darujeta Dana in Boris Možina 20.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Justine Vuga darujeta Maja in Pavel Fonda 20.000 lir za poimenovanje osnovne šole v Skednju po Ivanu Grbcu. V isti namen darujeta Alekseja in Primož Možina 10.000 lir za tabornike RMV. V spomin na Ivana Novaka da-r-uje Katerina Bole 5 000 lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljah. V isti namen daruje Tončka Trobec 6!00#IJliiO hil' ^imenovanje osnovne šole v Barkovljah. V spomin na Justino Kralj Vuga darujejo Karla, Mira in Pina Golob 15.000 lir za PD Slavko Škamperle. V spomin na Angelo Kacin darujejo Pini Kocjančič in družini Ta-gliapietra in Repini 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Petra Štoko darujeta Cveto in Elda Ukmar 10.000 lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Justine Vuga darujeta Cveto in Elda Ukmar 20 000 lir za Dijaško matico, Zbogom, Antonella! n Tragična vest, da je komaj 12-let-Antonella Strazzolini nenadoma atrrrla se je bliskovito razširila v nedeljo popoldne po celi Beneški Slo-jaaiji jn mKj ijudmi, ki so bili pridni na Kamenici. Pofay'ha;'Antonija Je bila hči beneškega snemalca agencije Alpe-Adria, Giancarla hazzolinija jn predsednice Zveze junaških žen Brune Dorbolo. Poseb f10 na Kamenici, kjer sta do tistega renutka vladala veselje in zabava, je tragična novica ganila vse prisot-j1 e’ ki so poznali nesrečno Antonello njene starše. Novica pa je še pora”!1.0 ganila člane beneških organi aeij in na njihovih obrazih, kjer je Rrei vladalo zadovoljstvo za uspeh Kamenice, se je prikazala žalost. Manice Zveze beneških žen niso mo-gle verjeti, da je tako tragična stvar-n°st prizadela njihovo aktivno in za adno predsednico. Antonella Strazzolini je oila zelo nteligentna in živa deklica. Zelo ra a je imela mlajšo sestrico Claudio, j katero se je rada igrala in zabavata- Tudi letos, kot prejšnja leta, je °tela biti prisotna na Mladi brijezi, ? nenadna smrt jo je odvzela star-?etn in tudi nam, ki smo jo imeli ze-*> radi. j ^a pogrebu, ki je bil predvčeraj. nj'm v šoetru, se je zbrala velika jnnožica ljudi, ki so prišli iz vseh rjneških dolin. V prvo vrsto so se Plavili Antonellini sošolci in vsak .“'ned njih je imel v rokah šopek .e,1h rož, ki so ga postavili na njen 8v«-i grob. Vse slovenske organizacije so bile j*® Pogrebu prisotne s svojim vencem j/tndi preko Primorskega dnevnika „ .j° izraziti prizadeti družini svoje ajgloblje sožabe. Slovenske organizacije iz Beneške Slovenije """Minili lini,MUH......Hill .....................IHIHIHIHHIHH..•HIHIHII Gledališča ŠE EN FINANČNI DODATEK DEŽELE Nove milijarde lir za dokončanje del na obmejnem postajališču pri Štandrežu V Rimu pa so oddali dela za dokončanje del na cestni deteljici na Tržaški cesti ■ Ko bi bila ta dokončana, bi precej razbremenila mostove čez Sočo liUSSEt n Jutri, 2. avgusta, ob 20.30 šesta ponovitev operete «Chicaška kneginja*. Besedilo za opereto sta napisala Brammer in Griinvvald, uglasbil pa jo je Emmerich Kalman. V petek ob 20.30 premiera italijanske operete «Scugnizza» Carla Lombarda in Maria Coste. S pospešenim tempom ne nadaljujejo gradbena dela na ogromnem prostoru, ki bo služil potrebam nove obmejne postaje pri Štandrežu. Gre za nekdanja polja in vrtove med železnico, pokopališčem. Tržaško cesto in državno mejo z Jugoslavijo. Tudi na jugoslovanski strani so z deli že precej napredovali. Pred nekaj dnevi je deželna uprava dala na razpolago nadaljnji dve milijardi in pol lir za četrto tranšo del na tem obmejnem postajališču. Kmalu bodo ta dela oddali na dražbi. Na občini v Gorici pa so na seji občinskega odbora, ki je bila v ponedeljek, potrdili sijemo pogodbe z deželo o uporabi vsega deželnega denarja (nad 15 milijard lir) za gradnjo obmejnega postajališča in tudi avtoporta. Doslej so dobili že enajst milijard, že omenjenim petnajstim milijardam dežele bo treba dodati še fonde iz deželnih skladov, ki so predvideni v zakonu o izvajanju o-simskega sporazuma. V Rimu pa so na sedežu državnega podjetja za ceste ANAS pred nekaj dnevi oddali na dražbi dela za dokončanje cestne deteljice na Tržaški cesti. Omenjeno delo stoji nedokončano že celo vrsto let in prisili avtomobiliste, da se vozijo po dolgih ovinkih. Na občini pravijo, da bodo dela na tem viaduktu - deteljici dokončali v petnajstih mesecih. De lo bo izvedlo podjetje Rizzi iz Rovi-ga. Pričakujemo, da bodo dela končana do konca prihodnjega leta, ko naj bi odprli novo obmejno postajo. Avtocestni priključek Vileš - Gorica na odseku med Majnico in štandrežem je že dokončan, čakajo le odprtje izhoda na Tržaško cesto. Ariston 21.30 «Future animals*. C. George, L. Nilsen, D. Georges. Barvni film. Ritz 18.00 «Uno sbirro dalla faccia d'angelo». Toni Musante, Susan Strasberg. Barvni film. Eden 18.00 «11 braccio violento della mala*. Robert Widmark. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior 16.30 «11 racket dei seque-stri». Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 17.30—19.45—22.15 «Pro fondo rhssd», režija Dario Argento. Prepovedal) mladini pod 14. letom. Mignon 16.30-22.10 «Settimo pobere*. Barvni' film. Eilodrammaticu 15.00 «Eccessi por-no». Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo Zaprto. Moderno 16.30 «Le quattro fatiche di Ercole». Barvni film. Aurora 17.00 «Je t'aime moi non plus». P. Allessandro. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 17.00 «Guerra spaziale*. K. Morita. Barvni film. Vitiorio Veneto 16.30 «Gli occhi della notte*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Prosveta Priprave na sindikalne akcije v jeseni Pokrajinsko tajništvo sindikata državnih uslužbencev je na zadnji se ji preučilo odprta vprašanja, ki zadevajo to kategorijo, ter razpravljajo o sindikalnem delu, s katerim bodo začeli v jeseni. Pripravili bodo vrsto zborovanj o vsebini zahtev, ki jih bodo predložili na pogajanjih za novo triletno delovno pogodbo 1979 -1982. Tajništvo sindikata državnih uslužbencev, tako pravi tiskovno poročilo, se strinja s stališči, ki jih je glede nove delovne pogodbe zavzelo osrednje vodstvo sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL. Za Goričane normalna dobava bencina Kljub podražitvi se niso stvari z dobavo bencina izboljšale. Tudi zato ker so številni bencinarji pričeli v ponedeljek s poletnim dopustom. Že zaradi tega so vrste pred odprtimi črpalkami daljše kot običajno. Sicer pa še vedno tu pa tam manjka super bencina, kajti petrolejske družbe niso še uredile dobav tega goriva. Nekoliko bolje bo v prihodnjih dneh, ko prično prihajati dobave za mesec avgust, one za julij so namreč že pošle. Liter super bencina stane sedaj 550 lir. Petdesetlirni dodatek morajo plačati tudi lastniki bonov proste cone, tako da stane sedaj liter bencina proste cone 320 lir. Prav tako morajo dodati 50 lir tudi tuji avtomobilisti, ki so nabavili bencinske bone po znižani ceni. Na sosednih jugoslovanskih črpalkah je bencina kar dovolj. Tuji avtomobilisti lahko še vedno kupijo bencinske bone po znižanih cenah. Za bone za 40.030 dinarjev je treba plačati 14.200 lir. To pomeni, da stane za italijanske avtomobiliste liter super bencina približno 480 lir. To je kar za 70 lir manj od cene italijanskega bencina. Zaradi tega lahko pričakujemo, da bo po nekajtedenskem zastoju spet pričel naval italijanskih avtomobilistov na jugoslovanske črpalke. Tudi zato ker dobiš na jugoslovanski črpalki bencina vedno kolikor hočeš. Nova telefonska centrala v Gradišču V Gradišču ob Soči so včeraj izročili svojemu namenu novo stavbo, v kateri je telefonska centrala za Gradišče in njeno ožje področje. To je ena izmed štirih podobnih central na Goriškem (Gorica, Krmi n, Gradišče in Trbiž). V dosedanji centrali so imeli doslej 1.400 telefonskih priključkov, sedanja kapaciteta dosega 1.600 enot. Ker imajo tudi v Gradišču veliko povpraševanja, bodo prosilcem zadostili v zelo kratkem času. Stavba pa je urejena tako, da lahko namestijo v njej še dodatne naprave sedanji centrali, tako da bi lahko dosegli več tisoč enot. .........................................................I.IIIHIIHI OB VELIKI UDELEŽBI DOMAČEGA PREBIVALSTVA v Se enkrat izpričane tesne vezi med Ronkami, Wagno in Metliko Prejšnji večer so v Ronkah proslavili 10-letnico uradnega pobratenja z VJagno na Štajerskem, kjer so med prvo svetovno vojno bili številni begunci Razne občine različnih držav iščejo običajno razlog za pobratenje v uradnih, formalnih razlogih. Tako pride do pobratenja, na katerem so prisotne razne voljene in nevoljene oblasti, razne kulturne skupine, manjka pa pri teh praznikih prisotnost širokih plasti ljudstva. Ni tako v pobratenju občine Ronke z avstrijsko občino Wagna in slovensko občino Metlika. Wagna je občina na avstrijskem Štajerske i in danes zelo stari prebivalci Goriške imajo na ta kraj prijetne in tudi neprijetne spomine. V Wagni je bilo namreč v letih prve svetovne vojne taborišče beguncev iz Goriško - Gradiščanske dežele in tja se je naselilo več tisoč naših ljudi. V PONEDELJEK ZVEČER V CASSEGLIANU V PROMETNI NESREČI UMRL NEKDANJI NOGOMETAŠ CLEMENTE Igral je nekaj sezon pri Triestini, nato pa nekaj časa za neko moštvo v južni Italiji PD Primorec iz Trebč prireja fotografski natečaj na temo «Mačka». Slike (belo-črne ali barvne, format minimum 20 za 25) sprejemamo od 20. 8 do vključno 23. 8. v ljudskem domu v Trebčah od 20.30 do 22. ure. Fotografije bodo razstavljene na društvenem prazniku 25. in 26. avgusta Razstave Izleti SRDI prireja ou 25. avgusta do 2. septembra devetdnevni planinski pohod po planinski vertikali SPDT od tromeje na Peči pri Trbižu preko Zahodnih Julije.,, Rezije in Beneške Slovenije do Matajurja. Pohod je primeren za vse. Kogar bi zanimal, naj se za vse podrobnosti in informacije obrne na ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767304). Včeraj - danes Danes, SREDA, 1. avgusta Sn PETER 2rmce Vzi temperatura morja 24,2 stop. r. ROJSTVA IN SMRTI 31. julija 1979 se je v Trstu 8 otrok, umrlo pa je 22 oseb. RODILI SO SE: Martina Calliga-bir' Valentina Barani, Emanuela Bu-v> ’ Krancesca Magris De Paoli, lja r,c'° Medda, Rossella Abbate, A-Hrvatič, Lorenzo Ilonovic. H iJJDLl SO: 71 letni Bruno Torco-'Dietni Ubaldo Barsotti, 64-letni o Uugio Sclaunich, 76-letna Antonia q. Cciarieh vd. Mercandel, 80-letna ^»eppina Puri vd. Željan, Bl-let-p. Angela Bosser, 82-letna Roma 7j i ,n. 66 letni Michele Delpiano, b-.ftoa Amedea Amadei por. Di llt °’ 56 letni Aldo Mantovan, 72-lerj? Angela Tušar por. Kacin, 77-W* Riccardo Medici, 84 letna An-bni Puntar vd. Danieli, 82 letna tj-,»-res Susanna vd. Viti, 73 letna Fla Gropaic por. Buzzai, 66-letnl Luigi Pittoni, 82 letni Galliano Cali-gnano, 79-letna Angela Stranjsak por. Šketa, 79-letna Ada Dellezuani vd. Rutigliano, 77-letni Andrea Cri-mani, 86-letna Bianca de Ricci vd. Zeto, 80-letna Maria Passalacqua. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33; Ul. Roma 16; Ul. L. Stock 9; P.le Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM, INADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, rtočni pa na številki 732 627. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bodo v avgustu naslednje razstave: od 3. do 11. — Fernanda Goina Gor dini in Mauro Travan; od 12. do 17. — Ex tempore «Ntjra-da Trga Unita dTtalia*; od 18. do 26. - Bruna Bertotti Frau-sin in Paolo Gerli; od 27. do 3.9.— Simonetta Ferfo glih in Mario Salvo. # # * V galeriji kavarne Tommaseo je v teku 3. posmrtna razstava slik Ettora Piccinija. Razna obvestila Slovensko dobrodelno društvo iz Trsta obvešča starše, da bo odhod dečkov in deklic v kolonijo v Šem-polaju danes, 1. avgusta, in sicer naj bodo otroci na sedežu v Ul. Machiavelli 22 ob 16., od koder bo pd zdravniškem pregledu odhod. Iz okoliških vasi, kot domenjeno, jih lahko starši pripeljejo direktno v šolo v šempolaj za 18.30. Priporočamo staršem, da pri skrbijo otrokom torbo, vrečo itd. ;;a nošenje kopalnih potrebščin na plažo. Tragično je preminil nekdanji nogometni igralec Triestine, 45-letni Cesare elemente iz Turjaka, Ulica Roma, 95. Umrl je zaradi posledic prometne nesreče, ki se je zgodila ' v ponedeljek, okrog 23. ure v Casse-glianu, blizu križišča med Ulico Garibaldi in pokrajinsko cesto Pieriš -Foljano. elemente se je peljal v dostavnem vozilu fiat gorlške registracije 104224. V bližini omenjenega križišča je iz nepojasnjenih vzrokov (morda zaradi nenadne slabosti) izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je zdrsnilo s cestišča ter treščilo v betonski opornik namakalnega kanala. Pri tem je menda nesrečnega voznika vrglo iz kabine v jarek, kjer je obležal hudo ranjen. Na pomoč je kmalu zatem prispela dežurna ekipa Rdečega križa, ki je ponesrečenca nrepeljala v tr-žiško bolnišnica, vendar so bile poškodbe tako hude, da je že kmalu zatem izdihnil. Clemente zapušča ženo in tri o-troke. Po opustitvi aktivnega nogometa pri Triestini in kasneje pri nekem moštvu iz Južne Italije, se je lotil trgovine s perutnino in jajci. SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 31. 7. 1979 Ameriški dolar 815.— Funt šterling 1825.— Irski funt šterling 1650.— Švicarski frank 499,— Francoski frank 190.— Belgijski frank 11.- Nemška marka 445,— Avstrijski šiling 60,50 Kanadski dolar 695.- Holandski florint 405,- Danska krona 156.— Švedska krona 194,— Norveška krona 161 — Drahma 22,- Mali dinar 38,50 Veliki dinar 38,50 V TRŽIŠKI BOLNIŠNICI Socialni centri zaprti do konca avgusta Uprava tržiške bolnišnice sporoča, da socialni centri, kjer opravljajo specialistične zdravniške preglede za zunanje paciente, v avgustu ne bodo poslovali. Redno bod0 začeli delati šele 1. septembra. pred ladjedelnico, Gioberti. Marina Julia ter številne manjše uličice. Dela bodo predvidoma stekla v jeseni. Varčujmo z vodo Pomanjkanje vode, zlasti v večernih urah, je na dnevnem redu v nekaterih više ležečih krajih na Goriškem. Tako so pogosto brez vode v Doberdobu, Šmartnem, pa še kje. Poraba je namreč v tem času izredno porasla. Ne toliko za gospodinjske namene, kakor za zalivanje vrtov. Vode je zaenkrat dovolj, zatrjujejo na vodovodnem konzorciju CAF O v Gradišču, vendar je poraba tolikšna, da sproti prazni hranilnike in tako se določeni predeli, hočeš nočeš, preti večeru znajdejo na suhem. Poskrbeli so sicer že za objavo opozorila, s pozivom na omejevanje porabe vode, vendar tako o-pozorilo do zdaj ni zaleglo. Sicer pa pravijo, da bi bilo vseh težav konec, če bi končno pričelo deževati, pošteno, kakor ni že od prvih majskih dni. Tam so bili tudi uradi te dežele in marsikdo med tukajšnjimi Furlani, Slovenci in Bizjaki je utrdil v tem kraju tudi prijateljstva. Zaradi tega je občina Ronke, ki je ena izmed občin, katerih prebivalci so živeli takrat v Wagni, sklenila ^"ija teljstvo s to občino. Enako je bilo z Metliko. V tem kraju so v letih narodnoosvobodilne borbe živeli garibaldinci iz naše dežele, posebno iz tržiškega področja. Tam so se borili v sklopu svoje garibaldinske brigade, ta pa j j delovala v sklopu jugoslovanske partizanske vojske. Zaradi tega je tudi razumljivo, da so se v teh težkih časih utrdila tovarištva in prijatelj stvo in ker je bilo veliko borcev prav iz Ronk je ta občina že pred enajstimi leti - ' *— Metliko. Do pobratenja pa je pri šlo pred desgjjjj^l^. Medtem ko je bila proslava desetletnice pobratenja Ronk z Metliko lani, je bila proslava podobnega jubileja z Wagno v Ronkah v soboto zvečer. Prišli pa so vkup predstavniki vseh treh občin. Da je prijateljstvo med prebivalstvom treh občin precejšnje, so dokazali prebivalci Ronk s tem, da so množične prisostvovali prazničnemu večeru na vrtu zabavišča Escelsior. Domača godba na pihala «G. Verdi* je ob navdušenju več sto prisotnih zaigrala naj prej avstrijsko, zatem jugoslovansko in potem še italijansko državno lomno ter posebej še veselo in po skočno himno Ronk. Zatem pa so ■pregovorili ronski župan Gianmas-;imo De Pace, biirgermeister \Vagne Franz Trampusch in predsednik občinske skupščine iz Metlike Franc Vrvišar. Poudarili so prijateljske in bratske vezi, ki obstajajo med prebivalstvom treh občin v treh sosed nih državah, poudarili, da se to prijateljstvo razvija s kulturnimi in športnimi srečanji, z medsebojnimi obiski in izleti, z izmenjavo otrok med raznimi družinami. Ob koncu slavnosti so si izmenjali darila. Čez mesec dni bo podobna svečanost proslave desetletnice pobratenja v Wagni. Predujmi na plače za občinske uslužbence Na sestanku občinskega odbora v ponedeljek so odobrili pogodbo med sindikati in zvezo italijanskih občin. Vsakemu občinskemu uslužbencu, ki Je bil v delovnem odnosu 1. marca letos, bodo izplačali v dveh obrokih (150.000 in 100.000 lir) četrt milijona lir predujma na bodoče izboljšave, sklenila pobratenje z Ko bodo sklenili delovno pogodbo za uprav, bodo te Ttfeddjme ^upošteva 1 i. Peli® tea*KW; na Mi seji odbora sklenili tudi posodobiti prometni režim na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši. Bolje bo urejeno tudi parkirišči tovornjakov. Občina bo kupila tudi 240.000 najlonskih vreč za smeti. Odobrili so tudi strošek ureditve parkirišč okrog športne hale; delo so nanravili ob priliki nedavnega evropskega prvenstva v košarki. Kar se tiče drugih podobnih naprav na Goriškem bo morala družba SIP razdeliti v dvoje sedanjo centralo v Tržiču, kjer že presegajo razpoložljivosti. V načrtu imajo seveda potenciranje svojih naprav, za kar pa potrebujejo precejšnja finančna sredstva. iiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiimniniiill VOZNI RED VLAKOV URNIK VLAKOV Prihodi iz Trsta: L 6.14, D 6.51, L 7.14, D 7.49(d), D 8.01(c), D 9.18(d), L 11.08, D 13 02, L 14.08, D 14.43, L 15.28, L 17.51, D 18.24(a), L 18.56, D 20.03, L 21.02, D 21.23(0, D 22.21 (d), L 24.00. Odliodi pioti Trstu: L 0.03, L 5.44(b), L 6.16, D 7.15(a), L 7.50, D 8.18, D 9.20, L 11 10, D 13.34, L 14.10, D 15.51 (c), D 16.47(d), L 17.06, L 18.26, E 18.58, L 19.51, L 21.36, D 22.08(c), D 23.03(d). Prihodi iz Vidma: L 0.02, L 5 42 (b), L 6.15, D 7.14(a), L 7.48. D 8.16, D 9.19, L 11.07, D 13.32, L 14.07, D 15.50(c), D 16 46(d), L 17.04, L 18.25, E 18.57, L 19.50, L 21.34, D 22.07(c), D 23.01 (d). A Odhodi proti Vidmu: l. 0.04, L 6.17, D 6.53, L 7.16, D 7.51(d>, D 8.04(c), D 9.21 (d), L 11.09, D 13.05, L 14.09, D 14.44, L 15.29, L 17.56, D 18.26(a), L 19i», D 20.05 L 21.03, D 21.24(c), D 22 22(d). Prihodi iz Nove Gorice: L 12.03, L 17.31. Odhodi proti Novi Gorici: L 9.50, L 15.33. (a) Ne vozi ob praznikih. (b) Vozi samo ob delavnikih od 28. 5. do 3. 8. in od 16. 8. 79 do 31. 5. 1980 (c) Vozi od 30. 9. 79 do 31. 5. 1980. (d) Vozi od 27. 5 do 29. 9. 1979. Natečaj za prosto delovno mesto Goriško županstvo sporoča, da 3. septembra poteče rok za predložitev prošenj za pripustitev na javni natečaj za prosto delovno mesto v uradu za javne usluge. Natečaj je razpisan na podlagi naslovov in izpitov. Zahteva se potrdilo o opravljeni izobrazbi tehnične smeri. Za vsa podrobna pojasnila naj se interesenti obrnejo na urad za osebje na županstvu. Kino (lori ca VERDI 18.09-22.00 «La fine... della fine*. B. Reynolds. Barvni film. CORSO Zaprto zaradi dopusta. VITTORIA 17.00-22.00 «Un caldo corpo di femmina*. A. Arno. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR 18.09-22.00 «Donne pia-ceri particolari*. PRINCIPE Zaprto. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontoni -Bassi, Raštel 52, tel. 83349. Sekcija VZPI - ANPI in prosvetno društvo Vipava izrekata ob smrti Matilde Prinčič Marušič iskreno sožalje sorodnikom. Ob smrti Marije Malič izrekata sekcija VZPI - ANPI in prosvetno društvo Vipava svojcem iskreno sožalje. iiiiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiniiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Priznanja petim domačim vinogradnikom MENJALNICA vseh tujih valut Nad 140 milijonov za ureditev ulic in pločnikov v Tržiču Nekatere ulice v Tržiču bodo še to jesen dobile novo asfaltno pre vleko, na nekaterih pa bodo na novo uredili pločnike ter prometne znake. Tako je sklenil občinski odbor, medtem ko bodo o tem vprašanju razpravljali na prvi seji občinskega sveta po počitnicah. Dela bodo namreč veljala preko 149 milijonov lir, ki jih bodo krili z najetjem posojila in prav glede tega se obetajo v svetu živahne polemike. Novo asfaltno prevleko bo dobila Ulica Aquileia, kjer bodo uredili tudi pločnik, dalje ulici Romana in Toti. Na ulicah Marche, Piave in Giulia bodo uredili samo pločnike, na novo bodo asfaltirali še ulico Delle Mandrie, Monte Sei busi, San Giorgio, Caboto, Rossetti, ploščad Pripravili bodo knjigo o Državnem strokovnem zavodu za trgovino Zavodni svet Državnega strokovnega zavoda za trgovino v Gorici je Bklenil izdati brošuro o delovanju te šole, ki je bila ustanovljena pred 72 leti. Ker želijo izdati kar se da popolno publikacijo, zavodni svet naproša bivše dijake in profesorje, ki hranijo stare slike, spričevala ali druge dokumente, da to : poročijo ravnateljstvu šole. Omenjeni material bi namreč koristno uporabili pri sestavi brošure, nakar bi ga ponov no vrnili lastnikom. Sele prihodnji teden počitnice delavcev tržiške ladjedelnic« V našem nedeljskem članku o počitnicah v raznih tovarnah na Goriškem smo pomotoma napisali, da so se tudi počitnice za delavce tržiške ladjedelnice pričele že v ponedeljek. V resnici gredo delavci tržiške ladjedelnice na kolektivni dopust šele čez nekaj dni. Našim bralcem se za pomoto oproščamo. Povedati pa moramo, da smo vest dobili iz sidikalnega vira in običajno vestem, ki nam jih dajejo sindikalni funkcionarji, verjamemo. 13 vinogradnikov je sodelovalo na drugi razstavi vin, ki so jo v soboto in nedeljo pripravili v Doberdobu ob občinskem prazniku ter pod pokroviteljstvom občinske u-prave. Gre za drugo tovrstno prireditev po lanskem poskusu, ki je naletel na izredno dober sprejem pri domačem prebivalstvu, kakor tudi pri številnih gostih. Kako tudi ne bi, saj so Kraševci znani pridelovalci dobrih vin, zlasti črnih sort, ki jih je treba le primerno ovrednotiti. Komisija, ki so jo sestavljali dr. Bruno Fortunato. kmetijski nadzornik iz Gorice, dober- dobski župan Andrej Jarc, Alojz Gregorič in Albin Krpan iz Prva-čine ter Dušan Rubinič z Reke, je imela vsekakor zelo zahtevno nalogo pri ocenjevanju, saj so bila zlasti črna vina precej enakovredna po kakovosti. Enakovredna so bila zato tudi priznanja, ki so jih prejeli Jožef Gergolet iz Doberdoba, Rimska 12, Amaldo Ferfolja iz Doberdoba, Tržaška 33 in Virgil Radetič od Sa-bličev. V skupini belih vin je priznanje za beli pinot prejel Arnaldo Ferfolja (ki je bil nagrajen tudi za črno vino), za tokaj, oziroma malvazijo pa so nagradili Jožefa Gergoleta iz Doberdoba, Jezerska 2 ter Karla Frandoliča, prav tako iz Doberdoba, Jezerska 14. Istočasno z zaključkom druge razstave vin, Doberdobci že mislijo na naslednjo prireditev, predvsem pa kako bi odpravili nekatere organizacijske pomanjkljivosti, ki so se pokazale tokrat. Predvsem pa bodo skušali za tovrstno prireditev, kakor za občinski praznik določiti stalen datum. (Na sliki: ocenjevalna komisija med pokušnjo.) Foto K. F. ZA POPREČNEGA NEMCA JE BIL V0LKSWAGN0V MALČEK PREKRATEK «Jetta»-«golf», ki so mu presadili rep Avto bo kupcem na voljo v petih inačicah - Najmočnejši model bo imel 1600-kubični motor z neposrednim vbrizgavanjem goriva Z a poprečnega Nemca ima Volkswagnov «golf» le majhno hibo: je brez repa in torej ne zgleda tako ugledno kot njegov «bra-tranec* audi. Isti pojav in isti pomislek so v Nemčiji imeli že v zvezi z drugim malčkom, se pravi s «polom«, ki so mu po krajšem pomisleku prilepili rep in ga preimenovali v derby, ki ima baje več uspeha. Ko so se v Wolfsburgu tako specializirali v tovrstnih «estetičnih» operacijah, so se odločili za nekoliko bolj zapleten podvig. Lotili so se torej golfa, mu presadili zadek in novorojenčka imenovali «jetta*. Italijani so imeli takoj svoje pomisleke glede po-srečenosti takega imena v Italiji, še zlasti na Jugu, kjer so «jet-tatori» družbena inštitucija, s katerimi je treba previdno ravnati (to vam lahko potrdi tudi nekdanji predsednik republike Leone). No, kako se bo «jetta» imenovala v Italiji, bomo videli v bližnji bodočnosti, ko jo bodo začeli prodajati tudi pri nas. Kot je videti iz zgornjega posnetka je z estetske plati «jetta» zelo dobro uspela. Skrbno oblikovan nos z velikimi štirioglatimi lučmi in velikimi utripalkami je videti zelo eleganten, morda pa je še najbolj uspeli del prav zadek. Znotraj se «jetta» ne razlikuje kaj prida od passata ali od audija 80. Velika, mehko oblazinjena armaturna plošča, vsebuje vse potrebne inštrumente, kontrolne lučke in uro. ' halnim kvintetom RTV-Ljubljana: 22.05 Dva odlomka iz glasbene drame «Valkira»; 23.20 Revija ju' gosi. pevcev zabavne glasbe. Česar se Janezek Večkrat slišimo očitke, da je rubrika o pomorstvu za Kraševca odveč, da bi lahko obravnavali druge pomembnejše probleme. Sodba o upravičenosti take rubrike je subjektivna, po našem mnenju smo predvsem Primorci, zato je prav, da nadoknadimo, kar smo v stoletjih po tuji krivdi izgubili. Prav zato skušamo posredovati nekaj pomorske kulture, približati našim ljudem morje, vrniti jim ljubezen do tega elementa, ki se nam je odtujil. V nizu člankov bomo skušali sedaj vzbuditi zanimanje za jadranje. šport, ki zahteva že celega človeka, ki pa mu približa morje bolj kot katerokoli gliser ali motorni čoln. Vsaka športna panoga zahteva dolgotrajno učenje in trening, zato bi bilo popolnoma zgrešeno, da bi se novinec soočal z jadranjem na 10-metrski jadrnici. Vsi dobro vemo, da česar se Janezek nauči, tega Janez ne pozabi, zato je jadranje predvsem priporočljivo za mladi rod, ki se z lahkoto priuči tudi najbolj zapletenih veščin. Najidealnejša jadrnica za učenje mladine veščin jadranja je nedvomno mali optimist, ki ni tako pretirano drag, da ga ne bi kupili svojemu sinu ali hčeri, če nismo v finančnih težavah, vsekakor pa je tak nakup bolj priporočljiv kot kak «motorček», ali kak drugi rekvizit za rekreacijo. Cena optimista se giblje od 600.000 do 900.000 lir, kar ni prav malo, a z njim se lahko uči otrok od 6. do 14. leta starosti, kar ni malo in se nam z lahkoto obrestuje. Ko bo otrok postal fant, dekle, mu ne bo žal otroškega truda, preskok v višji razred, nakup večje jadrnice bo modna muha, dokazovanje svojega družbenega statusa, temveč res izraz ljubezni do tega športa in rekreacije. Vojko Colja Seznam raznih spojin, ki naj bi nadomestile vse preveč dragocen bencin, se iz dneva v dan daljša. Zadnje nadomestilo je olje sončnic, za katerega se zelo zanima južnoafriško ministrstvo za kmetijstvo.. nogomet V 1. JUGOSLOVANSKI LIGI ATLETIKA EVROPSKI POKAL DANES OLIMPIJA PROTI ZVEZDI PRISPELE SO ŠE ZADNJE PRIJAVE To kolo pričakujejo jugoslovanski ljubitelji nogometa z velikim zanimanjem ško. Domačini bodo skušali namreč izboljšati svoj položaj na lestvici in se še enkrat dokopati do zmage. Vardar pa bo visoko uvrstitev skušal ohraniti tudi po tem gostovanju. Vse to seveda zagotavlja napeto in lepo igro. Sloboda - Radnički V Tuzli bo tudi zanimiva tekma. Igralci Slobode bodo skušali namreč doseči še drugo zmago doma. Ne pozabimo, da so Tuzlanci v prvem domačem srečanju premagali kar Hajduk, z gladkim 3:1. Danes bodo sicer igrali proti trenutno drugim na lestvici, kljub temu pa se, seveda, predčasno ne bodo predali. Igralci Radničkega pa bodo domov skušali odnesti vsaj eno, če ne že obe točki. Borac - Dinamo Dinamo po težkem začetku (ne pozabimo na njegov poraz v Osijeku) gostuje danes v Banjuluki. Popraviti bo seveda skušal slab vtis, ki ga je zapustil v prvih treh kolih, vendar pa bo tokrat imel težko nalogo, saj se tudi Borac trudi, da bi si izboljšal položaj. Velež - Hajduk V Mostarju bo nedvomno «derby» kola. Srečala se bosta domača enajsterica, ki je sama s polnim izkupičkom na čelu lestvice, ter lanski prvak Hajduk, ki je zbral le polovico točk. Kljub temu pa izvedenci napovedujejo lepo igro in izredno borbe nost. Če bo Velež zmagal bo potrdil svojo kandidaturo za naslov prvaka. Vojvodina - Željezničar Ekipi, ki se bosta srečali v Novem Sadu, nimata velikih ambicij. Edina njuna želja je obstanek v ligi. Zato menimo, da bo končni izid srečanja skoraj gotovo remi, saj bi izenačen rezultat zadovoljil in eno in drugo moštvo. . ^anes bodo v Jugoslaviji odigrali Ce n k°'° D zyezne nogometne lise- Priznati moramo, da poznaval-? nogometa od tega kola nedvomno tosti pričakujejo, po številnih presenetljivih izidih iz prvih treh kol. 0 kolo bo lahko namreč dokončno Potrdilo slabe trenutke nekaterih e-'P in dobre trenutke drugih. Zani-™,vo bo seveda tudi videti, ali bo P>ni slovenski klub ohranil nepremagljivost proti Crveni zvezdi. O-Stejmo si kar posamezna srečanja: Olimpija - Crvena zvezda Po uspehu v Sarajevu, ko so no-»onietaši Olimpije remizirali z Željez-•Pnnrjem, čaka sedaj slovenski klub *zko srečanje s Crveno zvezdo, ki icer prvenstva ni začela preveč po-®tivno. Kljub temu pa še naprej o-“D® veliko moštvo in tega se se-toa zavedajo tudi v taboru zele-Prav zato so se nogometaši *ovenskega prvoligaša dobro pri- Pravili za to srečanje. Večjih sprememb v postavi sicer ne bo, končno P® bo spet zaigral Vili Ameršek, ki j* tako vrača med Ljubljančane po nekajletnem nastopanju v Franciji. Budučnost - Rijeka .Zanimivo bo tudi v Titogradu, kjer Rijeka skušala nadoknaditi slab pretek. V nedeljo je namreč izgubi-® proti Napredku z gladkim 5:1, I3? tokrat toliko bolj poskusila Popraviti slab vtis iz Kraševca. Do-m®čini pa bodo seveda skušali nadevati s pozitivno serijo. 'arajevo - Napredak .Med vsemi nogometnimi srečanji to sarajevski- spopad med najbolj “Enačenimi. Ekipi sta doslej nam-zbrali enako število točk, za-®Pi česar poznavalci jugoslovan-,K®ga nogometa napovedujejo hud °J v Sarajevu. Partizan - Čelik V Beogradu bo v četrtek srečanj® med moštvoma, ki sta doslej ? 0 razočarala Partizan je zadnji, elik pa 15 prav zato menimo, , to tekma prav gotovo ne bo adovoljila televizijskih gledalcev, v* “°do tekmi lahko sledili po e-ranu. Ekipi sta namreč v celoti bven forme. Osijek - Vardar Srečanje, ki bo prav gotovo pribilo številno občinstvo, bo osije- ..................................................................................................luni NA SREDNJIH PROGAH atletika REKORDA SEBASTIANA (OEA STA V SVETU MOČNO ODJEKNILA Coe bo moral v Turinu upravičiti svoj sloves trenutno najboljšega srednjeprogaša Dva zaporedna svetovna rekorda g 800 m in v teku na miljo mlade-*a, Britanca Sebastiana Coea sta v Ocno odjeknila v atletskem svetu. . dveh razlogov. Najprej je Coe v “St svetovnih rekorderjev izrinil Ubanca Juantoreno, ki je veljal g? Nekakšnega «boga», nato pa je 1 ®?a us°da doletela tudi Novoze . Pdca Walkerja, dotlej najuspešnej-|a «milerja» zadnjih štirih let. j.Jtobastian Coe je bil že lani med Jboljšimi tekači na 800 m, doži-j Pa je nepriliko, ki je značilna n,™noge britanske tekače r.a sred-dori Profiah : odličnim časom ni znal ho ®t' ustoeznih tekmovalnih uspe-r ^: konkretno: ni zmagal na ev-I kem prvenstvu v Pragi. Koh t°®nja dva svetovna rekorda na Ve en način še ne rešujeta njego-Caga slovesa taktika in zmagovalcu Dosežena sta bila namreč na tv Jtovalno nepomembnih priredi- Ddn ’ *l'er ie vse vezano to na oas. ^Padla je tako živčna obremeni-Usn ni|ji, da treba previdno in „ai sn° teči v predteku in v poniji 'n nato zmagati v finalu. ga rVa preizkušnja za novopečene-DritfVe*'?vne§a rekorderja bo konec n°dnjega tedna na finalu EP v Svoje tekmovalce so prijavile še Francija, Romunija in Bolgarija RIM — S prihodom vpisnih pol moške francoske vrste in ženskih postav Romunije ter Bolgarije so se zaključili vpisi vseh ekip, ki so si priborile možnost nastopa v finalu evropskega atletskega pokala. Francija, kot ponavadi tudi letos ne bo posegala po kaki boljši uvrstitvi na skupni lestvici. Z nekaterimi dobrimi posamezniki pa se bo lahko potegovala za posamične u-spehe. Še največ možnosti za zmago ima francoska moška vrsta v skoku s palico. V tej disciplini ima Francija več izrednih atletov, izmed katerih je francoska atletska zveza za torinski nastop izbrala A-badeja, ki je preskočil lestvico že na višini 565 cm. Za zlato odličje pa se bodo poleg Abadeja lahko po- Sebastjan Coe Turinu, vendar se v tekmovalno vrednost te prireditve lahko dvomi in tudi konkurenca najbrž ne bo najhujša. Coe bo moral zato čakati na olimpijske igre in čase tam spremeniti v zmagi. Predvidevanja so nemogoča, ker letos še nihče od znanih velikih ni razkril svojih namenov, prišteje pa se lahko še vrsto presenečenj in ugank iz držav vzhodne Afrike. Do tu samo «politični» dgl atletskih podvigov. Dva rekorda imata tudi svoj tehnični pomen. Med miljo, ki je najbolj klasična razdalja moderne atletike, in metrsko razdaljo 1500 m, je 109,35 metrov razlike. Za izenačenje današnjega časa 3'49” na milji z enakim na 1500 m moramo strani obračati nazaj do leta 1933, ko je 3’49” na 1500 m dosegel Italijan Becca-li. Popreček daje za enak čas napredek 2,37 m letno, napredovanje v teku na eno miljo pa je bilo v glavnem skokovito, ker se miljo teče samo ob posebnih priložnostih. Zanimivo je tudi, da je Coe na milji skoraj novinec. Njegov prejšnji najboljši čas na tej razdalji je bil samo 3’57”7. V resnici je le malokrat nastopal in letos je prišel na dan sad njegovega dela, ki sloni predvsem na kakovosti treninga. Baje preteče Coe tedensko samo kakih 60 km in veliko časa posveti tekom na krajše razdalje preko katerih je pridobil na hitrosti. V zgodovini svetovnega rekorda v teku na eno miljo imamo samo enega res velikega tekača istočasno na 800 m in milji. V tem smislu je bil predhodnik Coea Novozelandec Peter Sneli, ki je poleg rekordov dosegel v svoji bogati karieri kar tri zlate olimpijske kolajne. Sneli je bil prej znan kot izrazit «match-winner» in je kasneje začel dosegati tudi izredne čase in rekorde. Istočasno je bil rekorder na 0-beh razdaljah (vendar na krajši v jardski varianti) tudi Američan Jim Ryun, katerega pa se je na velikih tekmovanjih držala neverjetna smola. Od velikih tekačev zadnjih let velja omeniti še Tanzanijca Filber-ta Bayija, ki pa je vse premalo tekmoval, da bi o njem dali dokončno oceno. Bayi bi lahko popolno slavo dosegel na zadnjih OI v Montrealu, bojkot afriških držav pa mu je preprečil nastop. Bayi je tako uresničil le svetovni rekord na milji in poleg njega še svetovni rekord na 1500 m z zmago na igrah Commonwealtha v teku, ki velja še sedaj za najboljšega v zgodovini a-tletike. Pot svetovnega rekorda na milji: 4’01”4 Hagg (švedska) 1945 3'59”4 Bannister (Vel. Brit.) 1954 3’58”0 Landy (Avstralija) 1954 3’57”2 Ibbotson (Vel. Brit.) 1957 3’54”5 Elliott (Avstralija) 1958 3'54"4 Sneli (N. Zelandija) 1962 3'54’T Sneli (N. Zelandija) 1964 3’53”6 Jazy (Francija) 1965 3'51”3 Ryun (ZDA) 1966 3'51”3 Ryun (ZDA) 1967 3’51”0 Bayi (Tanzanija) 1975 3’49”4 Walker (N. Zelandija) 1975 3’49”0 Coe (Vel. Brit.) 1978 kb spartakiada Nad atletiko je na spartakiadi padel zastor. Tudi v zadnjem dnevu je bilo na moskovskem olimpijskem stadionu nadvse živahno in obenem zanimivo saj so atleti med dragim zrušili svetovni rekord in poskrbeli še za veliko dragih senzacij. Na j več je presenečenje so poskrbeli nedvomno maratonci, ki so (po 42 kilometrih) kar v petih skupno pritekli na stadion. Od vseh petih maratoncev je imel še največ «kisika» Sovjet Leonid Mojsejev, saj mu je uspelo preteči razdaljo petdesetih metrov v polnem sprintu in s tem je seveda presenetil ostale štiri tovariše, ki so bili le v teh zadnjih metrih slabši od zmagovalca. Kljub temu je zmaga Mojsejeva, ki je bil že v Montrealu sedmi, povsem zaslužena. Pa kaj o svetovnem rekordu? Ukrajinska ekipa jenamreč postavila nov svetovni rekord ria neo-olimpijski razdalji 4X200 m. Ženska štafeta omenjene sovjetske republike je namreč to razdaljo pretekla s časom 1’30”8, kar predstavlja, kot rečeno, nov svetovni rekord, ki je za osem stotink nižji od dosedanjega, ki je pripadal Veliki Britaniji. Presenetljiv je bil tudi tek na 1.500 metrov. Na tej razdalji je Romunka Marasescu v zadnjem krogu silovito potegnila in v vsesplošno presenečenje prva prispela na cilj. Kvotirani Sovjetinji Romanova in Ilinykh pa sta se morali zadovoljiti z drugim, oz. tretjim mestom. Romunka je seveda povsem zasluženo zmagala, saj je tudi njen čas res odličen 3’58”8. Še nekaj moških izidov: 1.500 metrov: Vladimir Ponomarfov 3'38”60, skok v višino: Aleksander Grigo-rijev 2,24. V Moskvi so v teku tudi polfinalna košarkarska srečanja tako v moški kot v ženski konkurenci. Pri moških so Jugoslovani izgubili proti reprezentanci Litve z visokim rezultatom 112:103 (56:49). Ženske so bile prav tako uspešne, saj jih je reprezentanca Moskve premagala z 92:61. V Moskvi so se začeli tudi fi nalni tekmovanji v dviganju uteži. V finalu kategorije do 67,500 kg je Bolgar Valentin Todorov popravil svetovni rekord v potegu. Vzdignil je 186 kg. Včeraj, ob 9.30 so odpeljali iz bolnišnice Novari znanega italijanskega smučarja Leonarda Davida, ki je v nezavestnem stanju že skoraj pet mesecev. Letalo, ki ga je odpeljalo v Innsbruck, je odletelo ob 10.45 z letališča Malpensa. V Innsbrucku ga bo zdravil nevrolog prof. Franz GerstonbtaTid^v upanju, da se bo mjf^d^rji^ kgpčno zdramil iz dolgega «spanja» in se vrnil k normalnemu življenju. Profesor je pregledal vso dokumentacijo o Davidovem stanju in izjavil, da ne bo treba opraviti drugih operacij, skušal bo pa obuditi športnika s posebno fizioterapijo, ki bo vplivala predvsem na reflekse bolnika. S to terapijo je namreč ozdravil mladeniča, ki je ležal v nezavesti kar 14 mesecev. BALINANJE V nedeljo se je zaključilo v Trstu veliko mednarodno balinarsko tekmovanje za «Memorial Martin Maria, na katerem je nastopilo kar 83 četverk iz Furlanije - Julijske krajine, Piemonta, Veneta in Jugoslavije. Najboljše so se izkazali državni reprezentanti iz Piemonta, ki so v finalnem srečanju premagali četverico Medee. Na prvo mesto se je uvrstila četverica Volpiano Turin (Minuto -Greppi - Gregorio - Luotti), 2. Me-dea (Caicchiolo - Mania - Amadei -Bassa), 3- BK Pazin (Lencovich -Roče - Slokovich - Matosevič), 4. Opčine (Goverlizza - Guštin - Gulič - Giraldi). tegovali še tekači Dien (1500 m), Gonzales (5000 m), Barre (sprint na 200 m), Demarthon (400 m) ter metalec kopja Lutui. Precej handikapi-rana pa bo francoska reprezentanza zaradi odsotnosti skakalca v daljino Rousseaua. Kaj bi lahko rekli o romunski ženski reprezentanci? Mislimo, da je to izredno solidna ekipa, ki pa se ne bo mogla potegovati za prva tri mesta na končno lestvici. Ima namreč nekaj zelo dobrih posameznic, vmes pa je tudi precej lukenj. «Zvez-de» ekipe so tekačice Marasescuvo (1500 m), Lovinova (800 m), Pui-cova (3000 m). Stancuva (400 m čez ovire), skakalka v daljino An tonova in metalka kopja Zorgova -Raduljeva. S solidno ekipo razpolaga tudi Bolgarija. V reprezentanci so namreč sprinterka Ivanova, tekačici Štere-va (800 m), in Tenevova (100 m čez ovire), metalki Petrova (krogla) in Boškova (disk). Kot Romunke pa se niti Bolgarke ne bodo mogle potegovati za odličje v skupni uvrstitvi. BOKS CHICAGO - Včeraj je bil v Chicagu boksarski dvoboj za svetovni naslov v velterski kategoriji med izzivalcem Shieldsom in branilcem naslova Pipinom Cuevasom. Zmago si je priboril po točkah Mehikanec Pipina Cuevas, ki je s koncentriranim in tehničnim boksom popolnoma nadvladal izzivalca Shieldsa. OBVESTILA ZSŠDI obvešča, da je julija in avgusta meseca urad odprt vsak dan od 8. do 14. ure, ob torkih in petkih pa tudi od 18. do 20. ure. * * * SPDT* obvešča vse tiste, ki bi radi plačali letno članarino SPDT, da lahko to storijo vsak dan v Tržaški knjigarni, do petka, 3. avgusta. Novinarji so izvedeli o svetovnem prvenstvu vrsto zanimivih podatkov tudi v zvezi s poročevalsko službo VESLANJE NA BLEDU MED 28. AVGUSTOM IN 9. SEPTEMBROM Ves potek dosedanjih priprav kaže na velik uspeh svetovnega prvenstva Vrsta zanimivih podatkov na včerajšnji tiskovni konferenci v Trstu Na jugoslovanskem konzulatu v Trstu je bila včeraj tiskovna konferenca, katero so sklicali organizatorji letošnjega svetovnega veslaškega prvenstva, ki bo v času med 28. avgustom in 9. septembrom na Bledu. Na tiskovni konferenci so sklicatelji posredovali novinarjem vrsto zanimivih podatkov, ki kažejo, da je tej prireditvi že vnaprej zagotovljen izjemen uspeh. Prisotne je kot gostitelj najprej pozdravil generalni konzul Cigoj, enako za njim predstavnik organizacijskega odbora Vinko Marolt, ki je nato skupno s predstavnikoma i turistične agencija Kompas Stoja- BEZBOL NA LETOŠNJEM EP Nastopila bodo H V »c* ^ ■ H le štiri moštva Poleg Italije bodo še Švedska, Belgija in Nizozemska - Finalna srečanja bodo na Proseku NORTH CONWAY - Italijanski tenisar Corrado Barazzutti je premagal Američana Treya Waltka z rezultatom 4:6, 6:4, 6:3 in se tako uvrstil v tretje kolo tega mednarodnega turnirja. Kot smo že poročali bo od 11. do 18. avgusta na proseškem igrišču evropsko člansko prvenstvo v bezbolu. Za to manifestacijo, ki je ena izmed najpomembnejših na tržaškem v zadnjih letih, vlada v Italiji (in predvsem v naši deželi) veliko zanimanje. Izbira Trsta ni naključna, v zamislih predsednika italijanske zveze Bruna Benecka naj bi naše obmejno mesto predstavljalo neke vrste odskočno desko za popularizacijo tega tipičnega ameriškega športa tudi na Vzhodu. V zvezi s tem bodo pred začetkom tekmovanj tudi uradno odprli visoko šolo za bez-bol, ki bo imela svoj sedež v hiši ob bezbolskem igrišču na Proseku V tem objektu bodo prirejali raz ne okrogle mize. strokovne šemi narje, obenem pa se bo tudi zbira la državna reprezentanca za skup ne priprave. Za letošnje evropsko prvenstvo so se prijavile le štiri ekipe: Švedska, Belgija, Nizozemska in Italija. Zadnji dve reprezentanci sta tudi favorita za osvojitev končne zrna- llllllllllllll III llllllll I llllllllllll lllllllll II Hill 111(111 II 1)11 lil Hill Hill lili IIIIIIIIMIII MIMI IIIIHIIIII HI n timi IIIM mil KOŠARKA PRED NOVIM PRVENSTVOM Pagnossin ima letos oslabljeno peterko Navijači tega društva so razpoloženi dokaj pesimistično Čez dobra dva meseca se bo pričelo prvenstvo A-2 lige, v katerem bo tudi letos nastopil goriški Pagnossin. Priprave goriške ekipe za letošnje prvenstvo so se pričele v luči težav m polemik. Težave so nastale pred podpisom sporazuma med tvrdko Pagnossin iz Trevisa, ki finančno podpira ekipo, in gori-škim telovadnim združenjem UGG. Kaže, da lastnici treviške tovarne reklama s pomočjo goriške košarke ni več tako dobičkonosna. Odtod tudi glavne težave, ki so botrovale podpisu pogodbe, s katero se Pagnossin obvezuje, da bo tudi za naslednja tri leta finančno podpiral (in se tudi okoristil) goriško ekipo. V tej luči je treba torej gledati težave, s katerimi se je soočalo tehnično vodstvo pri nakupu raznih i-gralcev. Splošna ocena je namreč ta, da se je ekipa v primerjavi z lanskim letom ošibila. Odhode Bru-nija (šel je k Mobiamu), Sora (Su-perga), Trucca in Cortinovisa je nadomestil Friz (Billy), ki je pri goriški ekipi le na posodo. Tehnič- i vodja Corrado Vescovo sicer trdi, da je ogrodje ekipe ostalo isto. Čeprav mnogi poznavalci trdijo, da je Friz eden boljših mladih košarkarjev, se z Vescovijevo trditvijo ne strinjamo. Soro in Bruni sta namreč veliko pomenila za goriško ekipo in to še posebno drugi, ki je tudi v lanskem prvenstvu velikokrat bil odločilna pedina v Pagnossinovi peterki. Kar zadeva tujce, je vprašanje še odprto, saj se bo za ta rok nakupov zaključil komaj 20. avgusta. Vse kaže, da bo vodstvo Pa-gnossina tudi za prihodnje prvenstvo potrdilo Pondexterja in Lainga, razen če ne bo trener Mc Gregor prišel iz Amerike z novim zvezdnikom. Čeprav med goriškimi privrženci košarke preveva precejšen pesimizem, bo za rezultate treba počakati na prvenstvo. Komaj takrat bomo videli, če bo letošnja ekipa dovolj močna, da se bo potegovala za prestop v prvo zvezno ligo, ali bo prisiljena životariti in se boriti proti izpadu. (pr) ge. Evropski prvaki so Italijani, ki so ta naslov osvojili pred dvema letoma kar sredi Nizozemske. Povedati pa je treba, da sestavljajo državno selekcijo skoraj izključno tako imenovani «ci iundi», to so Američani italijanskega porekla, ki so seveda za razred boljši od vseh evropskih igralcev. Sicer pa je razlika med italijanskimi igralci in Američani približno taka kot v košarki. Na mednarodni ravni pa so ob Američanih najboljši Kubanci, Japonci in vse države srednje Amerike. Izločilni del prvenstva bodo odigrali tudi v Ronkah, kjer razpolagajo prav tako z lepim igriščem, finalni del turnirja pa bo izključno na Proseku. Reprezentance bodo treninge opravile še na igrišču na Opčinah, v Devinu in v Sredi-polju. ATLETIKA NA MEDNARODNEM MITINGU Tudi borovci danes v Kranju Danes bo na mednarodnem atletskem mitingu v Kranju nastopila tudi večja skupina atletov in atletinj Bora. Ker je to tekmovanje na razmeroma skromni tehnični ravni (razlog je klasična peščena proga) je društvo prijavilo tudi manj kakovostne tekmovalce in tekmovalke, ki bodo tako imeli možnost, da tekmujejo v bolj razgibani konkurenci. Od tekačev pričakujemo dober rezultat od Igorja Korošca, ki bo tekel na 400 m ali na 300 m za mladince. Meti bodo prvovrstno zastopani z Ireno Tavčar, ki bo metala disk in kroglo. To bo njen prvi nastop po neuspešnem tekmovanju na državnem prvenstvu v Rimu in menda i-ma naša metalka zaradi neprilike pri metu krogle dovolj jeze v sebi za dostojen rezultat v Kranju. V moškem metu diska bosta nastopila Emil Sedmak in David Bla-žina. Prvi je pred kratkim presegel 37 metrov, mladinec Blažina pa v zadnjih treningih dokaj redno to mejo dosega ali presega. Atletinje in atleti, ki bodo nastopili v tekih ali skokih bodo seveda občutili razliko med peščenimi napravami ter tartanom in objektivno od njih ne moremo pričakovati posebno dobrih tezultatov. Tekmovanje v Kranju se bo pričelo ob 17. uri (po italijanskem času). kb LOUSVILLE — Avstralec John A-lexander je v finalni tekmi mednarodnega turnirja premagal Američana Terryja Moora. Ta je v tretjem setu zapustil igrišče zaradi krčev. Avstralski tenisar je tako zmagal z rezultatom 7:6, 5:7, 3:3. nom Inocentejem in Savom Kamen-škom prikazal potek dosedanjih priprav in druge podatke. Prvenstvo se bo odvijalo za tri kategorije (člane, lahke veslače — do 72,5 kg in članice), doslej pa se je prijavilo že 32 držav. Ce povemo, da je na olimpijskih igrah v Montrealu nastopilo 544 veslačev, se jih je za Bled že doslej prijavilo 1736, potem lahko že dobimo približno podobo velikosti in pomembnosti tega tekmovanja, ki ga podčrtuje tudi podatek, da se je doslej prijavilo tudi več kot 140 novinarjev. Prvenstvo se bo odvijalo pod pokroviteljstvom predsednika Tita, častni odbor vodi Ivan Maček, organizacijski odbor pa Janez Zemljarič. Organizatorji so se na to prvenstvo pripravili res temeljito, saj so obnovili tekmovalno stezo, popravili obalo, športne naprave, obenem pa bodo lahko v novih objektih nudili tudi medicinske usluge na na;-VišjLVttdžm^atotLlfaed drugim bodo imeli posebne sobe za preglede proti' dbjžihgiriblju, za masažo itd.). Prav"tako 'io povečali tribune na cilju, razširili so parkirne prostore, tako za službena vozila, kot tudi za občinstvo. Zaradi vslikega števila tekmovalcev bodo hotelske kapacitete na Bledu skoraj v celoti na razpolago le za tekmovalce in organizatorje. Za obiskovalce in turiste bodo v času prvenstva na razpolago le zasebne sobe na Bledu (približno 500 postelj), sicer pa si bodo lahko zagotovili hotelske usluge v bližnji okolici (Kranj, Kranjska gora, Bohinj, Jesenice itd.). Vsi, ki bi se zanimali za te sobe, se lahko neposredno obrnejo za vse informacije na Kompas - Bled. Da je zanimanje gledalcev za blejsko prvenstvo res veliko, dokazuje tudi podatek, da so doslej prispele rezervacije za 500 oseb iz vzhodnoevrooskih držav, poleg teh oa tudi iz Nove Zelandije, Avstralije, Japonske in drugod. Kljub tako velikemu zanimanju pa je vse tako urejeno, da ne 1» nikjer nepredvidene gneče in tudi s parkiranjem ne bo težav. Najbolj oddaljen parkirni prostor od tribun za občinstvo bo zahteval le borih petnajst minut zložne hoje. Skratka, vse kaže, d bo na Bledu ob koncu teea meseca izredno privlačna prireditev, ki bo nudila vsem tistim, ki si jo bodo ogledali, res lep športni užitek. KOŠARKA SANREMO - Po turnirju v Ci-steminu se je Bosna z ostalimi e-kipami pomaknila v Sanremo, kjer se je v ponedeljek začel mednarodni košarkarski turnir. V prvi tekmi večera je Bosna igrala proti Emersonu iz Vareseja. Sarajevčani so po odlični igri v prvem polčasu nekoliko popustili v drugi polovici, kar so izkoristili nasprotniki, ki so zmagali z izidom 66:63 (36:37). Pri Bosni se je izkazal Varajič. V drugem srečanju je CBM Nike premagal z rezultatom 103:72 (44 proti 30) ekipo Ozar Ali Starš. V drugem kolu so Sarajevčani igrali proti ameriški ekipi CBM Nike, ki je žela zmago z izidom 94:83 (45:44). Ponovno se je izkazal Varajič, kateremu je pomagal tudi Radovanovič. V drugem srečanju kola je Emerson z lahkoto odpravil Ozar Ali Starš. Izid je bil sledeč: CBM Nike - Ozar Ali Starš 109:76 (58 proti 38). Po drugem kolu vodita na lestvici CBM Nike in Emerson s 4 točkami, Bosna in Ozar Ali Starš pa sta zaenkrat še brez točk. NOGOMET ZA STOURNO TEKMO Zanimanje narašča V Novi Gorici narašča dan za dnem zanimanje za novi svetovni rekord neprekinjenega igranja nogo-meta.«Eanimanje že presega krajevne meje, saj se za to pobudo zanimajo novinarji raznih slovenskih in jugoslovanskih časopisov. Prejšnji teden se Je namreč mudila v Novi Gorici skupina novinarjev znane športne revije Tempo iz Beograda, ki se je želela podrobneje seznaniti z nevsakdanjo pobudo športnih in mladinskih novogoriških krogov, ki jo nameravajo izvesti skupno z zamejskimi športniki. Nastopajoči ekipi bosta namreč sestavljeni iz novogoriških nogometašev ter združene ekipe slovenskih nogometašev s Tržaškega, Goriškega in iz Slovenske Benečije (za katero skrbi Združenje slovenskih športnih društev v Italiji). Na pogovora z novinarji revija Tempo, sta bila prisotna, poleg novogoriških priredite'jev, tudi predstavnika ZSŠDI iz Gorice, Vili Prinčič in Damjan Klanjšček, ki sta orisala pomembnost te športne pobude, ki gre preko krajevnih meja (z vidika slovenske narodnostne skupnosti v Italiji). Kot smo že poročali v našem dnevniku se bo maratonska, tekma «100 ur nogometaš za nov svetovni ..rekord začela v sredo, 22. avgusta popoldne, zaključila pa se v nedeljo, 26. avgusta zvečer. Naj omenimo še, da je na razpolago v zamejski ekipi še nekaj mest. Morebitni interesenti se lahko prijavijo na sedežih ZSŠDI v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20) in v Gorici (Ul. Malta 2 - telefon 24-95). (ik) Trening Brega Danes se bodo začele pred novim prvenstvom priprave članske- in kadetske nogometne ekipe ŠD Breg. Pri tem društvu je trenutno 30 članov in 17 kadetov. Igralci se bodo zbrali ob 19.30 na društvanem sedežu, nato pa bo sledil kratek trening pod vodstvom trenerja Monda. Predstavniki organizacijskega odbora veslaškega SP na Bledu (od leve) Kumenšek, Marolt in Inocente Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Podružnica Gorico, Ul. 24 Maggio 1 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN» V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50 00 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) - Tel. (0481) 8 33 82 57 23 PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS - 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., vlš. 43 mml 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalju 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 1. avgusta 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel .n tiska Trst- založnikov FIEG 'Ir • NA KONFERENCI COMMONVVEALTHA Rodezijsko vprašanje v središču pozornosti Britanska vlada namerava priznati vlado škofa Muzorevve LUSAKA — Rodezijsko vprašanje bo osrednja tema 22. konferen ce vladnih predsednikov držav članic Commonwealtha, ki se bo danes začela v zambijskem glavnem mestu. Združenje bivših britanskih kolonij šteje 39 članic s približno eno milijardo prebivalstva, današnje zasedanje pa bo slavnostno odprla, kot je sicer že v tradiciji, angleška kraljica Elizabeta. Kot smo že omenili, bo osrednja tema konference Commonvvealtha rodezijsko vprašanje, čeprav bodo na zasedanju v zambijski prestolnici razpravljali tudi o drugih vprašanjih »čme* celine. Velik del a-friških držav in pa predvsem države tako imenovane «prve linije*, Zambija, Botsvvana in Tanzanija, ki mejijo na Rodezijo, bodo gotovo ostro napadle novo konservativno vlado v Londonu, ki kot je znano, namerava priznati «legalno» rodezijsko vlado škofa Muzorevve. Prvi korak na poti priznavanja bi morala angleška vlada storiti že v kratkem s preklicem gospodarskega bojkota na Rodezijo, ki ga izvajajo skoraj vse države na podlagi resolucije OZN. škofa Muzorewo ni doslej priznala še nobena država na svetu, niti Južna Afrika, ki je odkrito rasistična država, medtem ko je nova vlada v Salisbury-ju Izraz «svobodnih» volitev in pa predvsem odločilnega vpliva bele manjšine, katere duhovni vodja je bivši predsednik vlade Smith. Položaj v državi se je v zadnjih mesecih zelo zaostril tudi zato, ker osvobodilna fronta Zimbabvve doživlja vse več političnih in vojaških uspehov, belci, ki nadzorujejo rodezijsko gospodarstvo, pa sedaj množično zapuščajo državo. Britansko priznanje bi torej zelo pomagalo vladi škofa Muzorevve, ki je sedaj v svetu popolnoma izolirana. Kot kaže, bo torej konferenca Commonvvealtha v Lusaki, ki se bo zaključila 8. avgusta, zelo važna za razvoj odnosov med Veliko Britanijo in afriškimi državami. Glasnik londonske vlade pa je včeraj izjavil, da je Margaret Thatcher trdno odločena nadaljevati po začrtani poti, ki praktično pomeni priznavanje rodezijskega režima. Kako bodo afriške države in predvsem tiste, ki neposredno podpirajo osvobodilno fronto v Rodeziji, odgovorile na angleški načrt, ni znano, čeprav je verjetno, da bo prišlo v Lusaki do ostrih sporov in polemik, ki bodo vplivale na tradicionalno prijateljstvo držav Com-mcnvvealtha. (st) Na Korčuli srečanje Dolanc-Chiaromonte KORČULA — član predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc je včeraj na Korčuli sprejel člana vodstva in tajništva KPI Ge-rarda Chiaromonteja s katerim se je razgovarjal o nekaterih perečih mednarodnih problemih ter o sodelovanju med strankama. Poplave so v zadnjih dneh povzročile v Indiji veliko število smrtnih žrtev, več sto tisoč ljudi pa je ostalo brez strehe nad glavo. Na sliki skupina brezdomcev čaka na pomoč SEDEM MILJ OD ŠPANSKE OBALE BRODOLOM MOTORNE LADJE «MAKARSKA» V Makarsko se je zaletela zahodnonemška kontejnerska ladja - Trije mrtvi - Nesrečo je preživelo 31 članov posadke in II potnikov SPLIT — Po dvodnevnem iskanju in pritajenem upanju, da se bo morebiti še dalo kaj rešiti, se je včeraj zjutraj ob 5.24 minut končala agonija motorne ladje Makar-ska. Novico, da se je ladja potopila, je lastniku ladje «Jadranski svobodni plovbi* iz Splita sporočila nizozemska družba «Wijsmuller», ki je prevzela reševanje. Niti nizozemski vlačilec «Tem-pest», eden od največjih v Evropi, ki mu je uspelo priti do kraja nesreče, in mogel več pomagati jugoslovanski ladji. Voda je že zalila ladijski trup in tudi s črpanjem vode ni bilo mogoče ničesar več storiti. Skupaj z ladjo sta se potopila tudi dva izmed treh umrlih v tej hudi nesreči — Anton Planinšek in Hija (telefoto ANSA-UPI) ""‘"'"""""""""""""""""'""""""""""•••"'""""""""■"""""■■‘'U'"'""""..........................mulim.....iimiiiiu............................................. KLJUB ZAJETJU DVEH JETNIŠKIH PAZNIKOV ZA TALCA V kali zatrt poskus bega treh zlikovcev iz torinskega jetniškega kompleksa Naove Razjarjeni pazniki hoteli telesno obračunati s kriminalci, ki so streljali na njihovega podčastnika TURIN — Niti tri četrt ure niso trije zlikovci, ki imajo še neporavnane račune s pravico, vzdržali po neuspelem poskusu bega zaprti v jetniškem skladišču z dvema talcema. Celotna zadeva, ki je razburila precej duhove tako v notranjosti jetnišnice kot zunaj nje, kjer je vladalo pravcato obsedno stanje, se je začela okoli 10. ure, ko so 29-letni Franco Brunero, 27-letni Piero Marzocco. oba v zaporu zaradi ropa, in 35-letni Guido Bian-co, obtožen izsiljevanja, skušali priti do stranskih vrat jetnišnice Nuo-ve. Vsi trije so bili- oboroženi:- eden je imel samokres kal. 7,65, drugi nož, tretji pa težko kladivo. Ko so dospeli do vrat, kjer so dva jetni ška paznika zajeli kot talca, je e-den streljal proti ključavnici ali bolje žabici, drugi pa se je s tež kim kladivom spravil na vrata. Medtem je nekdo sprožil alarm. De žurnemu jetniškemu pazniku je od povedala brzostrelka, jetniški podčastnik Francesco Fringuello pa je sprožil nekaj strelov v zrak, a se je moral umakniti, ker je oboroženi pripornik, ki se je skrival za talci, sprožil proti njemu cel šar-žer. Na srečo ga ni zadel in ker so ubežniki spoznali, da ni rešitve » se umaknili v<-skladišče, kamor so zavlekli seveda tudi talca. Med tem ko so policijske in karabinjer Hiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia Tiskovna konferenca Šapura Bahtiara zadnjega predsednika šahove vlade PARIZ — Po več kot petih mesecih skrivanja se je včeraj oglasil s tiskovno konferenco v nekem gosposkem pariškem hotelu zadnji predsednik šahove vlade Šapur Bahtiar. 90 minut je odgovarjal na vprašanja časnikarjev in dal skrajno negativno sliko sedanjega Irana. »Med gospodom Homeinijem in živimi silami naroda obstaja ogromen nesporazum. Boril se je, da bi ustvaril islamski režim, njegove skrite želje so bile: ustanoviti režim posebne vrste*. »Nesreča sedanje vlade pa je, da ne ve, kaj bi hotela*. Govoril je nato o razslojevanju iranske družbe, o centrifugalnih silah, ki ob pomanjka-! nju dejanske oblasti rušijo državo. I ♦Ni prave vlade: obstajajo le or-j ganizacije, ki se borijo za oblast, j Ajatulah Homeini, ki me je odstranil, nima pravega načrta za bodočnost*. ” .......Tf Bahtiar sili torej ponovno na iransko politično prizorišče. Hotel bi j postati kažipot in gibalo iranske opozicije. «Nekaj dni predno je prevzel oblast Mehdi Bazargan, ni bilo nobenega, ki bi me podpiral. Danes po petih mesecih lahko vprašate ljudstvo. Videli boste, da se je marsikaj spremenilo. Ljudje raz-ličnih slojev me podpirajo*. Bivši minister Mosadekove vlade, stari nasprotnik šahovega režima, obenem pa zadnja rešilna bilka majajočega pavjega prestola je francoskim časnikarjev v skopih besedah orisal svoj neuspeh. »Mandat mi je bil poverjen prepozno. Oblast bi obdržal, če bi mi predsedniški mandat poverili tri mesece prej. Mislim, da je to cesarjeva krivda*. Danes ko manjka le tri dni do volitev v iransko ustavodajno skupščino, si Bahtiar ne upa sprejeti jasnih političnih programov. V odsotnosti so ga revolucionarna sodišča obsodila na smrt. predložitev njemu naklonjenih kandidatov pa bi bil pravi samomor. Zanj za sedaj ni vrnitve, Iran doživlja morda najbolj burno obdobje svoje »islamske revolucije*. V intervjuju je bivši predsednik šahove vlade povedal marsikatero resnico. Bazarga-nova vlada nima skoraj nobene o-blasti, vso oblast imajo verski voditelji in med temi ni sloge. Pred dnevi je po Homeiniju najvažnejši ajatulah Šariat Madari zagovarjal tezo, da je sedanji osnutek »islamske ustave* nesprejemljiv, da je bila boljša prejšnja, le odpraviti bi bilo treba vse, kar se nanaša na monarhijo. Med naprednim krilom verskih voditeljev torej še vedno preveva Mosadekov duh. »Mula-hi naj se vrnejo v mošeje, politiko in upravo naj poverijo politikom, saj imajo sami dovolj dela z dušno-pastirskim delom*. Tako gledanje Bahtiar med včerajšnjo tiskovno konferenco v Parizu (ANSA-UPI) pa ne sovpada s Homeinijevo vizijo o ortodoksni islamski republiki, kjer naj bi bil koran gibalo vsega d.užbenega dogajanja. Bahtiarova politična zvezda je u-trnila tistega 12. februarja, ko so se po teheranskih ulicah odvijali srditi boji. Bivši predsednik ni hotel povedati, kako se je rešil, da ne bi prizadel tistih, ki so mu na begu pomagali. Intervju pa vsekakor dokazuje, da Bahtiar misli na obnovitev svoje politične vloge, saj je načrtno izbral pravi trenutek: nekaj dni pred volitvami v iransko ustavodajno skupščino, (voc) BORDIGHERA — Sinoči se, je z nagrajevanjem zaključil salon hu-morizma v Bordigheri. Trofejo »Zlata palma 1979» humorističnega slikanja je žirija podelila Rimljanu Lu-ciu Trojanu, nagrado «Dattero d’oro» je prejel Jugoslovan Hasan Fazlik, »Dattero d’argento» pa Švicar Felice Elzi. ske sile popolnoma obkolile jetniš-nico, ostrostrelci so zasedli strateška mesta, helikopter pa je nadzoroval položaj, so se v notranjosti začela pogajanja med zlikovci na eni strani in direktorjem zapora dr. Suraeejem, preiskovalnim sodnikom Poggijem in jetniškim kuratom Ruggerom na drugi. Končno so se Brunero, Marzocco in Bian-co predali in izpustili talca. Bes jetniških paznikov, ki so že prejšnje dni negodovali zaradi nezadostnih plač, je dosegel višek ob predaji zlikovcev, s katerimi so, verjetno, ker so streljali na njihovega podčastnika, hoteli telesno obračunavati in še bolj «gorko» je bilo v zgodnjih popoldanskih urah, ko so vse tri hoteli odpeljati v jet-nišnico v Saluzzo. Skupina razjarjenih paznikov jih je hotela napasti in karabinjersko spremstvo je moralo napeti vse sile, da je rešilo zlikovce pred linčanjem. Seveda je nemudoma stekla preiskava. Predvsem bodo hoteli preiskovalci ugotovili kdo jim je priskrbel samokres, nož in kladivo in seveda druge «podrobnosti». Zvečer se je zvedelo, da so Bru-nera in Bianca odpeljali, na njuno zahtevo, v Saluzzo, Marzocco pa v superzapor v Cuneu. Prav tako se je zvedelo, da je pri poskusu bega sodeloval tudi 26-letni Luigi Aversa-no, ki je v zaporu zaradi ropov in drugih kršitev zakona. Slednjega so zasačili šele proti večeru skritega v kotu notranjega jetniškega dvorišča Tako zapoznelo preverjanje, ki zahteva od državljanov, da poleg osebnih izkaznic, potnih listov, vozniških dovoljenj, vojaških odpustnic, zdravstvenih knjižic, davčne številke in drugih osebnih dokumetov hranijo cela leta tudi potrdilo o izplačilu posebnih davščin, predstavlja po mnenju številnih senatorjev, ki so s tem v zvezi vložili interpelacije vladi, nedopustno birokratsko šikaniranje. Caci. Ostalih 31 članov posadke in IX potnikov pa so nesrečo preživeli in so zdaj v hotelu «Resident Tore-luz* v španskem mestu Almeria. Menijo, da se bodo lahko vrnili domov konec tega tedna. Ladja Makarska je bila poškodovana v nesreči, ki se je zgodila v nedeljo kakih 7 milj severovzhodno od španske luke Almeria v Sredozemskem morju. V ladjo se je iz doslej nepojasnjenih vzrokov z vso hitrostjo zaletela zahodnonemška kontejnerska ladja Sydney Express. (dd) Pocenitev letalskih vozovnic v Jugoslaviji BEOGRAD — Z današnjim dnem so cene v jugoslovanskem notranjem letalskem prometu, ki so jih nedavno zvišali v poprečju za 59 odstotkov, vendarle nižje za 10 odstotkov. S tem ukrepom se vsi jugoslovanski letalski prevozniki želijo vključiti v širšo akcijo kontrole in stabilizacije politike cen. Da ne bi bili potniki, ki so odšli na dopust med podražitvijo 21. julija in sedanjim znižanjem, najbolj oškodovani, jim bodo letalski prevozniki vrnili denar za vrnitev s potovanja, seveda če bo to po 1. avgustu, ko bodo nove cen »začele veljati*, (dd) Mali oglasi telefon (040) 7946 72 MOTORNI čoln BORA-2, motor VOLVO 110 km. ležišča, kuhinja, WC; za križarjenje in smučanje prodam. Brezovar, Postonjska 11, Ljubljana, tel. (061) 266-710. PRODAM malo motorno črpalko za namakanje vrti • in nasadov — je popolnoma nova. Prodam tudi u-metniške fotografije za okrasitev stanovanj in drugih prostorov Lilija Bogomil, Bidovčeva 13/A Koper. PRODAM po zelo ugodni ceni 5-me- trsko jadrnico z lastnim privezom ob pomolu v Piranu. Informacija na tel. štev. 910148. TRGOVINA Mode Valentina P Domju št. 89. Velika razprodaja oblačil vseh vrst! PRODAM FORD taunus 1600 Sw, letnik 76, v odličnem stanju, avtoradio. Ulica Rapicio 7, telefon 763-107 Carli. PRODAM Guzzi 250 v dobrem stanju — zanimiva cena — Dario Milič, Križ 6. KORESPONDENTA/ko za srbohrvaščino išče tržaško podjetje. Ponudbe na Primorski dnevnik pod šifro «korespondent». NEAPELJ — Trije oboroženi in zakrinkani banditi so vdrli v stanovanje nekega Neapeijčana in zahtevali naj jim izroči hlače. V žepu teh je bil namreč pol milijona iir. CAMBRIDGE - Deset ljudi je izgubilo življenje v plamenih in več jih je bilo ranjenih v požaru, ki je včeraj popolnoma uničil motel v Cambridgeu v ameriški državi Ohio PEABODY — še preden je bankir Avery lahko izplačal odkupnino za svojega 25-letnega sina Granta so ga ugrabitelji ubili. Zaradi elektronsko nastavljene protitatvinske železne blagajne v svoji banki, očetu nesrečnega mladeniča namreč ni u-spelo ugoditi ugrabiteljev v zastav-ienem času. ŽIRO RAČUN PRI SDK KRANJ 51500-601-10082 1929 - 1979 Industrija bombažnih izdelkov-Kranj Industrija bombažnih izdelkov IBI - Kranj proizvaja kvalitetne jacquardske zavese v sodobnih vzorcih in v bogatem asortimanu, tkanine in gradle po konkurenčnih cenah. Iskrene čestitke ob prazniku občine KRANJ Lep pozdrav vsem bralcem PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZAŠČITNI ZNAK «IBI» JE ZNAK KVALITETE I PODVIGI BIROKRACIJE Po 3 letih preverjanje ali so avtomobilisti plačali «una tantum» RIM — Državna birokracija je, kot pravijo, prešibka, da bi mogla zagotavljati reden potek javnih po slov. V grmadah njenega kolkovane ga papirja navadno izgorevajo upi po nujnem uresničevanju javnih storitev, kot so šole, ceste, zdravstvene in skrbstvene strukture, ki zaidejo zaradi birokratskih zastojev v začarani krog. Izgovor za zamude je že običajen: osebja je premalo in ne zmore vsega dela. Začuda se jih pa vedno najde do-akšr volj, če se je treba lotili kakšnega posla, ki nikomur nič ne koristi, a služi birokraciji, da pokaže državljanom svojo moč. Sedaj so si na primer na registrskih uradih finan čne uprave izmislili, da morajo vsi avtomobilisti dokazati, da so pred skoraj 3 leti res plačali izredno dav ščino, prosluli «una tantum*. V samem Turinu je moralo zaradi tega stati v vrstah več kot 40.000 ljudi, podobne sitnosti (in stroške) so bili prisiljeni prenašati tudi prebivalci drugih mest. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiia Po presaditvi srca poigravanje tudi z glavami? CAPETOWN — česa vsega si ne dovoljuje sodobna medicina. Po poskusih presaditve srca, zaradi katerih je dr. Chistian Bar-nard prešel v zgodovino že pred 12 leti, se zdravniki novejše struje potegujejo, da bi kak znani kirurg presadil celo človeško glavo z enega telesa na drugega. Ponudbo je pred kratkim sprožil ameriški medicinski list »National En quirer», ki je pripravljen nuditi Bamardu vsoto 250.000 dolarjev za tako presaditev. Južnoafriški kirurg pa je že iz principa tak poseg od-klonil. Kot je sam povedal med intervjujem za krajevni radio, «gre za nemoralno pobudo, ki prinaša zelo dvomljivo pravne posledice in ki popolnoma nasprotuje profesionalni etiki zdravnika.* zaradi česar še zdaleč je ne bo vzel v poštev. Ekipa zdravnikov ameriške nevrokirurgije že nekaj let z uspehom izvaja podobne poskuse na psih, opicah in na podganah, sedaj pa je pričel čas — pravijo — da se to poskuša tudi na ljudeh. V cleve landskem »Metropolitan General Hospitalu* so po posegu živali ostale pri življenju najdlje sedem dni, v tem času pa so jedle, pile, gledale in slišale, torej normalno živele, a že po nekaj dneh so iz neznanih razlogov poginile. Kot poročajo zdravniki, ki sledijo idejam revije »National En- quirer*, bi moral Bamard le prisostvovati temu kirurškemu posegu, samo operacijo pa bi izvedla ekipa ameriških nevrokirurgov. Moralnim in pravnim posledicam dr. Bamard osporava in tudi samim zdravniškim. Neprirojena povezava med hrbteničnim mozkom in možgani ne dopušča prostovoljnega telesnega premikanja, kar je bistvo človeškega življenja. Poleg tega kirurg izključuje možnost, da bi pacient lahko kdaj uspel proizvajati glasove, saj je govorjenje možno le z naravnim vdihavanjem iri izdihavanjem. Kvečjemu bi mo rah pacientu namestiti umetna jeklena pljuča, kar pa predstavlja znatni finančni izdatek. t 1. avgust, to jp dan, ko sp j p lota 1941 Cankarjeva četa partizanov na Obranci spopadla z okupatorjem, delovni ljudje in občani občine Jesenice praznujejo kot svoj občinski praznik. Na ta dan vsako leto počastimo dogodke bojev v NOB, se poklonimo žrtvam teh bojev z okupatorjem in domačimi izdajalci, ocenjujemo dosežke povojnega obdobja graditve samoupravne socialistične družbe ter hkmti dobivamo vzpodbude za našo prihodnost. SKUPŠČINA OBČINE JESENICE DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE OBČINE JESENICE