638. štev.
v Ljubljani, četrtek dne Z. oktobra T$13.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah Lu praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem n«, dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5'—, mesečno K i'70. —' Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina so ,!i	pošilja	upravništvu.	«
:::	Telefon	številka 118.	:«*
Leto M.
SMMMMMBKeaaBgaggBgs
Posamezna številka 6 vinarje?,
Uredništvo in upravnlštvo:
m	Uredništvo	in upravnistvo:	r:j
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska clica St.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankiiana p« m* se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. 7«. &Ria.w* se plač«: petit vrata 15 v, oemrtnicš, poslana in \»k+ »le vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pt>-a:	ijtust. — Za ogovor je priložiti znamko.
jk	Telefon	številka	118.
i
k:
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
„DA N
št
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse	leto	.	K	18’—	Četrt leta	.	K 4-50
Pol	leta	.	K	9*—	En mesec	.	K 1-50
V upravništvu prejeman na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse	leto	.	K	20’—	Četrt leta	.	K 5-—
Pol	leta	.	K	10-—	En mesec	.	K 1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira In vsakemu, kdor je ne vpošlje o , pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
Balkanski nemiri.
PISMO IZ BELGRADA
B e 1 g r ad , 15. sept. 1913.
Na albansko mejo!
Kmalu po zaključenju bukare-škega miru začeli so prihajati v Bel-grad posamezni glasovi o manjših ne-nemirih Albancev na srbskih mejah, ki pa so imeli bolj značaj domačih albanskih prepirov, katerim pa ni niikdo pripisoval kake važnosti.
Danes pa je vsakemu jasno, da so se vršili ti nemiri le pod vplivom zunanjega pritiska in brezobzirne agitacije raznih tujih emisar-jev, katerim se je posrečilo pridobiti tudi Essad pašo za njihove kalne namene.
Svoječasno potovanje Essad paše na Dunaj in v Rim je rodilo zopetno bojno vihro ob skalnatih bregovih Adrije v temni Albaniji in kakor vse kaže, lahko nastanejo v doglednem času zelo nevarne komplikacije.
Prvi poziv srbske armade je že pozvan pod orožje na šestteden-ske vaje in trideset polkov (120.000 mož) je že popolnoma mobiliziranih.
Zopet se razlega na postaji in na »trkalištu«, kjer se zbirajo vojaki za odhod, vesela bojna pesem:
Srpska mi truba zatrubi—i—i in z navdušenjem odmeva od mestnih zidov:
Spremte se, spremte. četnici!
Ljuta če borba da bude---------
Danes je odšel tudi Goreč s »vofimi tovariši skozi Solun na Bitoli in potem dalje na Ohrid in v Albanijo, kjer jih čaka 60.000 Albancev s topovi in strojnimi puškami.
Oh, ko bi videli Gorčev obraz, kako neilzrečeno vesel je bil, ko je
zopet mogel opasati koničasto bodalo, vtakniti za pas oster »handžar* in nabit browning - revolver, puško na rame. bombe ob strani in torbo na hrbet.
Ko sem mu ob slovesu stisnil — morda poslednjikrat — junaško desnico. zbodlo me je nekaj v stcu in sramežljivo sem povesil oči, ker nisem mogel vzdržati pogleda na obro-ženem mladem Slovencu, katerega kretanje in vsaka njegova mišica mi je vzbujala opravičeno očitanje, češ, ali nisi tudi ti iste slovenske — jugoslovanske — krvi? Ali nisi poklican, da jo preliješ za svobodo in veličino velike jugoslovanske rodbine, kadlar te kliče rog zatiranih na branik, ko je vzhajajoča in blesteča se peterožar-nica Srbstva v nevarnosti, da jo ne* poklicane in umazane roke tujjnstva potlačijo zopet v prejšnje robstvo.
Toda ponos, videti pred seboj oboroženega Slovenca med srbskimi bojevniki, premagal je sramežljivost m tolažil sem se z dejstvom, da je pač veliko poklicanih a malo izvoljenih in vrednih boriti se za velike ideale Jugoslovanstva.
Zdelo se mi je, da slišim od krš-nih in krvavih balkanskih gor odmev Gregorčičevih stihov:
Prost mora biti, prost moj rod na syoji zemlji svoj gospod!
Tako sem se Bogu zaklel svoj dolg s prisego sem prevzel.
Toda-----------
Lokomotiva je zažvižgala, raz oken dolgih železniških voz so se pojavile »šajkače« (vojaške čepice), ko se je premaknil vlak in se izgubljal raz perona tja v jasen dan.
Poln vzhičenja in navdušenja sem vzklikal z drugimi vred na svobodnih srbskih tleh ono, kar bi drugje ne smel in v odgovor mi je donela na uho še vedno pesem veselih četašev.
In vprašanje, ki se ie že tolikrat in od marsikoga ponovilo, prišlo ml je na ustnice, da sem zašepetal: »Koliko od teh živahnih mladeničev bo kmalu krila balkanska prstena odeja:
Ko sem te dna vodil po vznemirjenih belgrajskih ulicah, po katerih zopet mrgoli polno vojaških uniform, trojico Ljubljančanov, priporočali so mi, naj opišem v »Dnevu« posamezne prizore, ki so kar presenečali naše rojake.
Primitivna civilizadja neukega srbskega kmeta daleč nadkriiljute »nabiflano« inteligenco marsikaterega Slovenca. Srbi so napram tujcem zelo postrežljivi in vljudni in njihova gostoljubnost je pravi izraz slovanske duše.
Najbolj pa je presenetilo naše rojake ono neprisiljeno občevanje med častniki m vojaki. Na glavnem trgu pred kavarno sta sedela pri vrčku piva major in kaprol ter se čisto po domače pogovarjala med seboj. In takih prizorov je mnogo, ker sd Srb svoje armade, ki zastopa na-
„r
rod z vsemi njegovimi lastnostmi in je pravi izraz srbske narodne demokratične duše, pač ne more drugače predstavljati.
Daisi so poklicani vojni obvezniki v kratkem času enega leta, že tretjič pod orožje, vendar ni mogoče najti med njiiimi niti enega kislega obraza, niti med ženskami, ki x slavljajo od svojih dragih, rti opažati žalostnih pogledov.
V tem oziru se je Izborno odrezal neki Slovenec, češ. Srbom je iti na bojišče toisto kot otrokom na sosedovo hruško.
Tako so se zopet razpršile vse one nade in upi. dia se najdemo že letos mi Slovenci in Hrvaitje s Srbi — vračajočimi se iz bojnih poljan — skupno na kulturno gospodarskem polju za boljšo bodočnost našega plemena.	Mars.
Slovenski sodniki, v taki luči ste!
Pod gorajšnjiim poglavjem prinaša mariborska »Straža« od 29. avgusta uvodnik, ki se nam zdi aktualen dovolj, d!a ga reproduciramo. Konečne besede, ki jih imamo od vrlo dobro informirane osebe, naj vse te še bolj karakterizirajo.
»Nastavljanje sodnikov na Sp. Štajerskem in Koroškem in germanizacija sodnij pod pokroviteljstvom Hochenburgerjevim in Pittreichovim je postalo tako neznosno, da preti celemu slovenskemu narodu ne le iz narodnega, ampak tudi iz socialnega stališča največja nevarnost. Sčasoma I bodo nemški in nemškutarski sodniki zasedli vsa mesta in izpodrinili iiz službe vse naše slovenske sinove, ki po mučnem študirani u, brez sredstev in pri največjem pomanjkanju ne bodo prišli niti do kruha.
»V imenu S. K. 2. Je Sel pred kratkim poslanec dr. Verstovšek zopet k ekscelenci PMtreichu in ga v poldrugoumem razgovoru natančno informiral, kako vre med slovenskim ljudstvom zaradi sodnijskih razmer in kako nezaupanje vživa ljudstvo do sodnij na Slovenskem. Ekscelenca Plttreich ie Izjavil, da ne more na boliša mesta na Štajerskem In Koroškem nastavljati slovenskih sodnikov In tudi na Kranjskem mora paziti, da nastavi le zmožne uradnike. Očital je slovenskim sodnikom da se nič ne učijo, da Imajo preozko duševno obzorje, da so v uradih navadni mehanični stroji, da niti ne čl-taio dnevnikov, da strankarska strast tako zaslepi posameznike, da če berejo »Slovenski Narod«, ne berejo niti Slovenca«, nadalje, da čitajo k večjemu še kak Ust, ki je Za §jr§e Hudstvo, sploh je označil slovenske sodnike k0t jako zaostale uradnike,
katere l^tje nemški sodniki visoko nadkrlljujejo. Povdarial je, da moramo fclti pripravljeni, da bo še man) slovenskih sodnikov Imenoval na boljša mesta.
»Poslanec dr. Verstovšek je odločno protestiral proti takšnemu domnevanju m konstatiral, da je znana ta kvalifikacija personalnih senatov, iz katerih so vrgli vse slovenske sodnike. — Povdarjal ie tudi dejstvo, da so bili slovenski uradniki že od nekdaj znani kot najmarlfeejše najboljše osobje.
»Toliko dovolj! Globoko ogorčenje nam vstaja v duši, če moramo slišati iz ust najvišje merodajne ose. be tako obsodbo celega slovenskega sodnijskega stanu. Opozarjamo pa javnost nia to dejstvo, da bo poučena o tem stališču in poživljamo slovenske sodnike, da store svojo dolžnost. To vprašanje se ne tiče njih samih kot oseb, ampak ie važno socialno vprašanje. Preskrbovanje velikega dela naših slovenskih pravnikov s službami, je delo za narodno dobrobit, — torej skupen interes celega slovenskega naroda. Ker vemo, da je sodba neopravičena in da so povsod samo zaničevana in zapostavljeni, smo tudi prepričani, da bodo storili svojo dolžnost bi branili »voj ugled pred nečuveno krivično sodbo iz nai-vlšiega mesta.«
Pittreich pa je tudi mož, ki svojega nemško - nacionalnega šovinizma nikdar ne zataji. Kaže ga ne Ie morda v ožji družbi svojih nemških kolegov, marveč ob vsaki priliki, javno in skoro brez preudarka. Ni še temu dolgo, ko je na neko grožnjo izjavil, da bi raje se umaknil raz svojega mesta, kot pa, da bi prenehal s svojim sistemom. Raje kot pričeti z novo taktiko, t. pr. predrugačiti svoio nacionalno - šovinistično smer pri zasedanju sodnijskih mest, bi se ta mož uprl vrhovni sodni instanci — justičnemu ministrstvu in šel v pokoj.
Vemo torej, pri čem da smo in kje tiči vse zlo. Ali pa vemo tudi, kje da tiči odpoimoč temu vsemu? Zdi se nam, da. Vprašanje pa nastane: aJi pa bomo tudi našli dovolj moralne moči, da se poberemo in posežemo po tem edinem našem sredstvu. Toliko in toliko govorimo, pišemo o naših »merodajnih faktorjih. Kje so ti faktorji? Kaj so počenjali ves ta dolgi čas tega sodnega paševanja? Kdaj nam dado potrebni obračun? Kaj bodo storili sedaj, ko je Pittreich sam priznal, da inu gre le za germanizacijo.
Jasno je dvoje: da so take sodne razmere za bodočnost nemogoče, če nočemo narodno kar najžalostneiše poginiti. Jasno pa je tudi, da prihaja vedno hitreje čas, ko bodemo morali korenito pomesti z vsemi onimi na-šhnl narodnimi voditelii, ki nas ne le prodajajo, temveč tudi nimajo a pri-ori smisla za slovensko narodno stvar.
In to je naš zaključek...	—a.
krenil* T^jerrnalf
x\l
Zavi-jhica
Dež. odbornik dr. Lampe piše pod imenom dr. Tschermaka svoj strokovni spis o „Završnici“.
Maribor.
(Slovensko gledališče.)
Letošnja V. sezona našega gledališča se otvori v nedeljo dne 5. vinotoka s krasno češko dramo »Žetev«. Ta drama se je igrala dosedajl povsod z najlepšim uspehom in bo gotovo tudi našemu občinstvu jako ugajala.
Na letošnjem repertoarju so ljudske igre: Svetopisemski svet. Na kotu. Na vasi. Rdečelaska; igrokazi:! Quc vadiš? Samska domačija, Tat; drama; Sin; burke in veseloigre: Pred poroko. Brez denarja. Če frak dobro pristoja, Tambur na Puebli, Ugrabljene Sabinke, Vaška komedija št. 17 in otroška igra Pogumni krojar ček. Poleg teh se bodo nekatere igre iz prejšnjih let ponovile. — Pri predstavah sodeluje orkester »Glasbenega društva«.
Predprodaja vstopnic kakor prejšnja leta v trgovini gospoda Vilka Weixel, sedaj Glavni trg št. 22 Ondi se naročajo tudi abonirani sedeži in prosimo, dia slav. občinstvo pridno sega po njih. Abonirani sedeži so za 20 odstotkov cenejši, kakor sedeži, kupljeni pri blagajni ter se dobijo na dan 5. vinotoka tudi še pri blagajni pred prestavo. Garderoba ie tudi letos vračunjena pri vstopnini Cene so ostale iste kot lansko leto. Začetek predstave je točno ob pol 8. zvečer, blagajna pa se odpre ob pol 7. uri.
Upamo, da ta apel našega slovenskega odra najde tokrat hvaležnejšo in razumnejšo publiko, kot lani odnosno prejšnja leta sploh. Za nas pomeni naš oder eno glavnih narodno - vzgojevainih sredstev. Kot smo lani videli, dela »Dramatično društvo« pod precejšnjimi težkočami. Če 1 naj izhaja dobro, kar mora, če hoče-
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»Saj ne boste videli.«
»Oh, vajena sem, gospod de Ro-iegi... hvala vam. tisočkrat hvala.«
»Do svidenja, gospodična Leme-trova.«
Lastnoročno Je zatvoril vrata in stal na ulici še par trenotkov, kakor da je pozabil vse, kar ga obdaja. Toda drget, ki ga je izpreletel od mraza ga ie opozoril, da se mudi. Naglo je skočil v kočijo in velel kočijažu:
»Domov!«
Dočim je zdrdral voz po tlaku, se je zavil z neobičajno zmrzljivost-lo v odejo, iz katere je puhtel še rahel, nežen parfum — vonj po blondinki ...
XXXV.
Poset...
aruiitfroKnm£,i^0Lkai ie rugo jutro. Ko se Je zbudila Gilberta
riti S' 23 kat-ro “ le ■inUibS nti dolgo z nemirom, ki Ka j« bila
prinesla domov, je poslušal Florestan
dolgo in obširno poročilo o dogodkih
sinočnje noči; o srečanju z grofom
d’ Ormoa in njegovim sinom, o tem,
*ako dobrohoten Je bil oni in kako
je bil ta prelestno ljubezniv., in q
tem, kako se je vrnila domov v pol-
kovnikovi kočiji — izvzemši morebiti natančno vsebino pogovora, ki sta ga imela z Žaikom.
Razlagala mu je vsa tresoča se:
»Ena ali dve lekciji... lahko sl misliš, kako bi se mi prilegli—pri takih ljudeh. In potem — kdo ve, ali ne bi bil to začetek uspeha, ki bi mi omogočil vendar že enkrat, služiti si kruh samo s poučevanjem!«
In dočim je govorila to, vsa razvneta še od sinočnjih čuvstev. so navdajale njega misli, spomini in skrbi, ki jih Gilberta niti ni slutila.
Sam ni vedel, kako naj imenuje to usodo, ki je povzročila zdaj že tretjič srečanje dveh bitij, ki bi morali hoditi drugo mirno drugega, ne da bi se kdaj spoznali?
Ali se skriva res višja previdnost v naključjih vsakdanjega življenja?
»Da,« je odgovarjal samemu sebi, »po tem, kar mi je povedala danes, ne bo nič čudnega, ako jo uvede sam grof d’ Ormoa v svet. kjer bo občevala z njim, njegovo hčerjo in tem mladim možem, o katerem ml pripoveduje tako živahno, kakor ne bi mogla govoriti o človeku, ki ji ni mč do njega. Shajala sc bo z njimi... In potem?«
»Eh, potem,« je zaključil s tisto vdanostjo v usodo, ki io da človeku nujno šestdeset let delavnega in negotovega življenja, »potem — ako je slučaj v resnici dete višje previdnosti — utegnemo doživeti nekega dne, da stopi ta previdnost na dan... To-
da,« je dodal trdovratno, »skrivnosti, ki mi jo je zaupala njena mati pod strogo prisego molčanja, h kljub temu ne izdam. Nočem Ji vsaditi v srce onemoglega obžalovanja — kakor si ne lastim pravice, zabraniti združenja. ki ga kani morebiti skrivnostna pravičnost usode.«
In ko je Gilberta naposled umolknila, trudna od tolikih besed, fi Je odgovoril z usmevom, v katerem bi bila lahko opazila instinktiven strah:
»Tem boljše, draga moja. ko postaneš sloveča učiteljica v aristokratskih krogih. To bo vsai dokaz, da tvoj talent ni vseskozi Preziran. In zame bo lep dan. kadar bom videi, da morem res stopiti v pokoj, zakaj — med nama rečeno — zdai čutim prav zares, da se mi bliža starost.«
»Ubogi, dragi očka... Ah, kolika radost bo tudi me?1'-, kadar bom mogla storiti tvoje življenje istota-ko srečno in sladko, kakor si storil ti'srečno in sladko mojo mladost.«
Ni se mogel premagati, da ne bi objel s solzami v očeh tega toliko ljubljenega otroka... otroka svojega srca.
Kljub temu dogodku se je pričelo še isti dan življenje, kakršno je bilo po navadi.
Nadaljevale so se repetierje. ure pri Bobeti, plesni večeri —- izkratka, vse, kar je predstavljalo Gilbertino malo obrt in njen zaslužek.
Tekli so devi. tedni so minevali.
Nič se ni pojavilo novega, kar bi pričalo, da misli grof d.Ormoa na uresničenje svojih obljub.
2e je ugibala Gilberta žalostno: »Ničesar ne najdeta zame ... ObUubila sta mi nekaj, kar je težko izpolniti.«
Neko dopoldne sta sedela okrog enajste ure v sobici z venci; Gilberta je igrala Florestanu na starem klavirju v njegovo veselje Mozartovo sonato, ki jo je oboževal... sonato, podobno in sorodno mu po svoji starinski nežnosti...
In takrat se ie zdajci oglasil zvonec veselo in jako; začul se ie glas Roze, ki je odgovarjal nekemu gospodu. Naposled Je stara služkinja odprla vrata:
»Neki gospod želi govoriti z vami. gospod Roajane.«
Florestan in Gilberta sta vzkliknila istočasno. Deklica Je planila s svojega sedeža:
»Gospod grofi...«
On pa ie pomolil roko staremu režiserju:
»Pozdravljeni, dragi gospod. Pozdravljeni, gospodična! Kaj vidim? ... Venomer pri delu?«
»Oh. takoj vam pojasnim gospod grof. Moj očka sliši silno rad nekatere reči... in jaz jih igram v njegovo zabavo...«
»Dajete mu domače koncerte iz Mozarta. Slišal sem paT not in jih spoznal kar mimogrede, zakaj tudi moja hčerka mi prireja v časi takšne
zabave ... celo takrat, kadar jih niti ne želim.«
»Oh. gospod grof. ta glasba je vendar tako lepa!...« je vzkliknil Florestan.
»Je. ako Jo igra človek kakor gospodična. Pri meni doma Pa žal. ni tako. Moja hči ni prav posebna igralka. Imela ie samo domačo učiteljico. ki je oskrbela njeno vzgojo v vseh rečeh in je znala — Bogu bodi potoženo — dovoli klavirja, da bi smela biti užaljena po pravici, ako ji ne bi bili zaupali tudi te točke programa. No. in ker smo bili z vsem ostalim zadovoljni, se nismo ozirali na to. da le bila v klavirju le srednja moč... to pa se zdaj maščuje nad moiim otrokom. No. dekle je Še mlado ... zdai ji je sedemnajst tet... Še je čas. d» se uredi vse to Ki ka^-kor nalašč, se učiteljica moje hčerke poslavlja v našo veliko žalost prav zdaj od naše hiše. Bolehna ie nekoliko. in kar jo dela še občutljiveišo — podedovala je pravkar čedno premoženje. Z eno besedo, prosila na» ie, da naj Ji vrnemo njeno prostost Morali smo ji ugoditi, in vsem nar. Je žal. od mene pr do stare matere mojega sina. kateri Je bila čitateljt-ca hi tajnica. Sicer Pa zdaj ne gr za to. gospodična Gilherta.« te rr-dalfeval pofko /mk. »— kaj ne. hi* vam je Ime? AH vap smem kirvno-vatj s krstnim imenom? ...«
»Oh. prav srečna bom. gospoV grof.«
(T\n lla \
mo, da nam bo koristilo i nadalje, je dolžnost mariborskih Slovencev, da redno pohajajo predstave. Mesto Žepe Nemcev polniti, pomagajte lastni stvari*
Kakor zgoraj razvidno, je letos poskrbljeno tudi za obsežnejši in prav dobro sestavljeni repertoar, ki nam bo poleg drugih, nudil tudi novejše stvari v obilni meri. »Dramatično društvo« pač pojde še mogoče dalje: najelo si bo stalnega režiserja. Tudi to pa bo zopet veljalo mnogo denarja in bo društveno blagajno mogočno obremenilo. Včasih, ko delamo znova, da se dvignemo iz razne moreče letargije, nam ponuja tudi ta naš narodni faktor svojo pomoč. Ponovno kaže dobro voljo, zapričeto nadaljevati, a tudi — izpopolniti. Ne varajmo zaupanja. Tako ravnanje bi -zamoglo postati usodna ne le za društvo. marveč bi pomenilo hud udarec vsemu našemu narodnemu delu in 'družabnemu življenju. Če nikjer drugje, tu pokažimo, da vemo pojmovati, kaj sploh imamo. S tem bo našemu odru omogočeno uspešno delovati, marsikomu pa prihranjeno — se drugod zaposliti pri našem delu. Zavedajmo se!	—a.
Slovenska zemlja.
MARIBOR, ČUKI IN DRUGO.
Ustanovili so si jo in zdaj jo obešajo ob vsaki priložnosti na veliki zvon — namreč organizacijo Orlov. Sai našim klerikalcem tega nikdo ne zavida, zlasti g. dr. Verstovšku, ki vodi pri celem podjetju kolo kot velika uharica (bubo maximus), naj Cukajo in sovajo. kolikor se jim zdi. Iznajdejo naj varianto na narodno: Čuk se je oženil tra - la - la. Sova ga je vzela hop - sa - sa. Zanimivo na je pri celi zadevi to: Niso si usta-« noviU telovadne organizacije, da bi pohajali iz nie ljudje narodne zavesti, ponosa In bodočnosti, na katere bi narod lahko računal, niso je ustvarili kot branik in utrdbo proti Švabom, ustanovili so sl jo kot neko nalašč-društvo proti Sokolu, ki bi naj kljubovalo. da bi zasegel Sokol s svojo svetlobo in svojimi solnce ljubečimi perutmi v vse mariborsko Slovenstvo. Za našo Čukulado in bodočo sovarijo se v Mariboru prokleto malo zanimajo. Čuki so kvečjemu zato. da se postavljajo na kakšni božji poti da služijo kot avantgarda pri raznih igrah iz življenja svetnikov in — skoro — pardoh, bi bili pozabili, da Jih psujejo in bunkajo Švabi, jim pobirajo čepice ter si pustijo od njih pljuvati v obraz. Vse to prenašajo molče kakor svetniki - mučeniki, ki so jih pekli na ražnjih. Občudovanja. vredna pa je njih vstrajnost v agitaciji za sveto stvar. Tako v polmraku, ko so zatvorili trgovine ter so prestale šivilje goniti Šivalne stroje in so naše punce na promenadi ali na potu domov, tedaj se čutijo sove in čuki v svojem elementu, ker pač ne morejo zatajevati svoje narave. Frfotajo okolo naših deklet ter jih ne obletujejo kakor vešče, pa ne samo na cesti, temveč silijo tudi v stanovanja. »Gospodična imamo telovadno društvo. Ne bi 11 hoteli sodelovati? Ste mogoče Sokolica? A »Sokol« se malo briga za svoje ljudi, je na jako slabem glasu. Sokoli pijančujejo in se tepejo, društv.o nazaduje. Uri nas je čisto drugače. In gospodična, ali ste že premislili, kai bo z Vašo dušico na onem svetu? Sokoli ne verujejo — v papeža!« To pravijo enkrat, dvakrat, petkrat — brez
uspeha in kljub temu, da so že sli-    , , --rrr | ■■■
FRAN RADEŠCEK:
Slovenski četaš Franjo Goreč in njegovi doživljaji v balkanskih vojnah.
II.
DotiČni moj prijatelj, ki je malo prehitro obsodil Srbijo, češ, da ne nudi Gorcu potrebnega zaslužka, se je — hvala bogu — grozovito zmotil.
Goreč le dobil zadostno denarno podporo od vojnega ministrstva, da si ie mogel omisliti novo civilno obleko in mu ie ministrstvo tudi preskrbelo službo v oficirski zadrugi s pre-cej dobro plačo.
Ne samo Goreč in z njim njegovi tovariši, ampak tudi Častniki so imeli na svojem pohodu celih enajst mesecev neljube spremljevalce.
Preduo ie priSSl Goreč v Bel-grad, je dobil od glavne komande popolnoma novo perilo in uniformo In v Skoplju je Skočil v reko Vardar, se dobro umil, laSe si je namazal s petrolejem in se preoblekel v čisto obleko, staro pa je vrgel v Vardar, Iribam v hrano.
Toda niti to ni zaleglo. Ko je prišel v BeJgrad. je zopet imel »spremljevalke«. Moja soproga je poparila vso njegovo obleko in perilo in vsak tvečer. predno je legel v posteljo, se le dobro umil in oblekel čisto perilo
šali neštetokrat od naših deklet: »Sem Sokolica — ali pa sploh ne telovadim.« — Če bi telovadila^tedaj bi telovadila pri »Sokolu« in še ne odnehajo. Človeka bi začelo griztl, če bi navajal, česa se poslužujejo pri tel agitaciji. Čukulada je izrazito klerikalna institucija, kj nima na pra-porju boja proti Švabu, marveč proti narodnjaštvu; v pridobivanju članov uporablja dobro znana obrekovanja in podtikavanja razbojništva In brezverstva Sokolu. Zbog tega kličemo našim zavednim puncam: Ako bi vara še prišli sitnariti te tret-ierednice In bodoče nune In bodoči kuiarjl v sovarijo, zapodite jih. — Kličemo pa »Sokolu«: RazPni svoja krila in zberi vse pod seboi! A vse) narodni javnosti kličemo:	Bodite
oprezni!
Štajersko.
O deželnem zboru. Kot smo že
zadnjič poročali, se vrše pogajanja za delazmožnost našega deželnega zbora. Oni. ki so imeli prvotno priliko čitati poročila, da se je situacija obrnila na bolje in tega niso vzeli z rezervo na znanje, gotovo ne pridejo na svoj račun, kajti razpoloženje med Nemci je po večini postalo zopet vse preje, kot ugodno. Danes, v četrtek, se zopet vrše pogajanja. Najbrže, da se že d*nes odloči tudi usoda deželnega zbora. Ker slovensko - klerikalni klub vstiaja na svojih zahtevah, bi zamogel — tako se sodi — le odločen pritisk nemškega učiteljstva na nemške poslance doseči preobrat situacije.
Maribor. (Sokolu.) Na ponovne prošnje naših dijakov se tem potom obračamo do »Sokola« s prošnjo, da pove. ustanovi li dijaško vrsto ali ne. Radi bi vedeli, pri čem da smo. oziroma če se res moramo pustiti zasmehovati od čukov.
Št. Martin na Pohorju. (Surovi fantje.) 25. t. m. sta prišla brata Kapun in neki Vodenik v gostilno Ruperta Potočnika. Fantje so se ga naipreje pošteno navlekli, potem pa pričeli razsajati in pobijati, vsled česar jih je Potočnik pognal iz gostilne m vrata zaklenil. To je pa fante le še boli razkačilo, vlomili so vežna vrata in z noži naskočili Potočnika. Le ta jih je pozval k redu, a so mu zagrozili, da ga »zakoljejo« in pobijejo. Potočnik je nato skočil po svojo lovsko puško in ker še niso hoteli mirovati, ustrelil. Pri tem je šel ves naboj šiber Mihatu Kapunu v noge in ga nevarno ranil. Ostala dva sta sicer zbežala, a orožniki so ju kmalu izsledili Pri aretacijli pa je postaj zopet Vodenik silno rabijaten, za<;gl suvati in grizti, skratka, hotel je preprečiti aretacijo, kar bi se mu bilo morda tudi posrečilo, da ga ni sunek v levo spodnje gležnje primoral, se udati. Oba ranjenca so oddali v inkvizicijski oddelek bolnice v Mariboru.
Ptuj. (Cvetke iz vrta g. Brenčiča.) Imamo nekega poslanca. Ime mu je Brenčič. Nekoč prideta dva dijaka na Dunaj in si želita ogledati državno zbornico. G. Brenčič iu pelje na galerijo. Pridejo do nekih vrat, koder je bilo napisano »Hier«! G. Brenčič Jih odpre, misleč, da se »tam skozi pride« na galerijo. Kmalu se mu zazdi, da nekaj po karbolu diši. V tem je pristopil tudi služabnik in dejal z nebeškim smehljajem: »Tu g. poslanec, je prava pot.« No ja, če smo pa nerodni!
in za teden dni ni bilo ne duha ne sluha po teh preklicanih spremljevalkah slavnih borilcev. Pač nekaj spominov so vendar zapustile in sicer na Gorčevem telesu, kjer so ga — posebno na prsih in po hrbtu — strahovito razmesarile, da se opazovalcu dozdeva, kakor bi bilo toliko cepljenih koz po životu.
To, mislim, je bila ena najhujših muk na bojnem polju, kjer sploh m bilo niti Časa misliti na čistost, ampak se je drlo čez drn in strn vedno naprej in naprej — od zmage do zmage med monotonim žvižganjem krogel!, vpitjem bojujočih se človeških mas in gromenjem topov.
Pomisliti je tudi treba, da sploh ni bilo niti časa kuhati topla jedila, ampak je vojaštvo živelo večinoma ob samem kruhu, ki le bil čestokrat še surov, vode pa večkrat niso niti dobili. Pač malokdo s! more predstavljati vse one težke muke in velike napore, kakoršne je prestal Goreč in z njim na tisoče drugih junakov.
Da Je Goreč junak, »slovenske gore Ust«, »pričuje nam že dejstvo, da Je prostovoljno preživel vse težave brez bolezni z uspehom in s svojimi čini je popolnoma zadovoljen spremljal obe zadnji balkanski vojni. Upihnil Je luč življenja marsikateremu Turku, Arnavtu in Bolgaru.
Bolgari so prihajali v celih četah v srbske vasi in izpraševali prebi-
Goriško:
» jftf
Iz komenskega županstva. 30. septembra 1913. To poletje je minila triletna funkcijska doba našega županstva in naš župan »Cene Jakon-čev« je že delal priprave za novo volitev starešinstva. Da bi klerikalci lažje zmagali, je Županstvo po inspiraciji našega Naceta iz farovža izvolilo »znanih« 12 častnih občanov, kj bi v I. volilnem razredu preglasovali naše narodno napredne volilce in tako zmagali tudi v tem še nikdar poraženem razredu. Tukaj pa je klerikalni večini starešinstva spodletelo in c. kr. namestništvo v Trstu ni potrdilo predlog častnih občanov. Vsled tega je županstvo rekuriralo na c. kr. ministrstvo, naj bi ono potrdilo častne občane. — Župan Cene Ja-končev« Je zbog tega ustvaril razpoložene in razpostavljene volilne imenike, trdeč, da ne bode nove volitve starešinstva, dokler se ne vrne odlok od ministrstva. Na pritožbo manjšine je pa c. kr. okrajno glavarstvo zaukazalo županu, da mora volilne imenike zopet razpostaviti v vpogled Občinarjev inne čakati, kako in kdaj bo ministrstvo rešilo rekurz. Seveda je klerikalna večina starešinstva zaradi tega ukaza poparjena, kajti častni občani iz Dunaja niso še na vidiku. Gospod dr. Krek, naš po milosti našega Naceta iz farovža, bodoči častni občan »in spe«, mora še čakati, da bode poleg ednajstorice še nepotrjenih častnih občanov volil, če bode izvolitev častnih občanov pravomočna. Ako bodo predlagani častni občani od ministrstva potrjeni, bode našo občino doletela velika čast imeti gospoda dr. Kreka, ljubljenca gdč. Kamile Thejmerjeve. za svojega častnega občana, kajti g. dr. Krek le dobroznani duhovnik, profesor in doktor bogoslovja itd. v Ljubljani. — »Žilica« mu ni dala miru, dokler ni prišel in napočil zaže-Ijeni 28. dan decembra pret. leta. to je dan »tepežke« in nrjiznik »nedolžnih otročičev«, ter se mu je izpolnila vroča želja. — Druga njegova želja je. da bi bil zato naš častni občan. »Kjer ljubezen topla v srcu klije, čeprav na cvetje solnce tam ne sije, spreminja le se zemlja v raj povsod« piše pesnik Fran Gestrin. Klerikalni večini našega starešinstva pa nasvetujemo, naj dobro premišlja, če je to združenje duhovnika dr. Kreka z gdč. Kamilo Theimerjevo tudi velika zasluga za častno občanstvo našega trga.
Dnevni pregled.
Prijateljem »Dneva«. Vabimo vse prijatelje lista, da gredo na delo za »Dan«. Prepričali so se lahko, da stoji »Dan« vedno v službi dobre slovenske narodne stvari. Težak je naš boj — dobojevati ga ie treba. Najvažnejše sredstvo v boju proti mračnjaštvu in nazadnjaštvu je časopis. Ni pa dovolj, da se časopisje člta. treba ga le tudi širiti in sicer v najširše kroge našega naroda Tiskarna se ne straši stroškov, da svojim čitateljem v vsakem oziru ugodi. Imamo mnogo prijateljev — imamo tudi mnogo nasprotnikov. Zato vabimo vse naše dosedanje in nove prijatelie, da širijo »Dan« med narodom in tnn pridobivajo novih naročnikov. Poslej bo Prinašal »Dan« vsak dan slike. Po* skrbeli smo za izborne karikature, kj kažejo dogodke iz našega javnega življenja. Iz dopisov naših čitateljev sklepamo, da je s tem vsem ustreženo. V kratkem izide posebna zbirka
valce, kaj so. Ako je kdo odgovoril, da je Bolgar, mu niso ničesar storili. Pač pa so si zabelžili njegovo ime in strogo pazili na njega, da ga po delanjih spoznajo, kam pripada: kdor Pa |e rekel, da je Srbijanec, je bil neusmiljeno pobit s celo svojo družino, njegovo premoženje pa so si razdelili med seboj.
Tako je izgledala Macedonija Pred vojno in to je bilo »osvobojenje« uboge krščanske in slovanske raje izpod turškega jarma od strani krvoločnih tatarskih Bolgarov. Srbska organizacija je bila vedno bolj izpod-rivana, ker se je v prvi vrsti posluževala samo kulturnih sredstev iti zato se lahko sklicujejo razni »učenjaki« (kakor na pr. zloglasni tatarski podpihovalec prof. Sak, kateremu ie koburška dinastija vse, a pravičnost in humanost nič) na to, češ, ako se vpraša Macedonca. kaj je ali je. Srb ali Bolgar in prav gotovo je, da je vprašanec odgovoril po želji vpra-šatelja, ker se je bal krutega, nečloveškega, nekrščamskega in neslovanskega terorizma.
Cez 50.000 nesrečnih žrtev svojega prepričanja je padlo v Macedo-niji pod nožem bolgarske samopaš-nosti In to samo v zadnjih desetletjih.
O bolgarskih grozodejstvih bom imel še dovolj prilike pisati v smislu pripovedovanj očividca Fran Gorca in po raznih verodostojnih .virih.
»Klerikalni kongre9« z novimi slika-mi — za tem izide Balkanska vojna n. del. Ako bo število »Dnevovlh« naročnikov tako rastlo, bomo z no. vhn letom začeli pridajatl stalne priloge. Zavedamo se, da stojimo v boju za dobro stvar in v tej zavesti delamo. Ne iščemo dobičkov. Ust je pravzaprav last svojih naročnikov — čim več jih bo. tem boljši bo Ust. Zato, prijatelji, na delo! Le z dobrim Ustom, ki s krepko besedo nese res. nico v ljudstvo, bomo zmagali nad klerikalno tmo. širite »Dan«!
Ozadnje albanske vstaje. Milan Marjanovič poroča na podlagi avtentičnih informacij: 11. julija je Srbija opozorila velesile na agitacijo Sandanskega v Albaniji. Dne 28. avgusta sta bila na srbski meji Bajram Cur in Isa Boljetinac (sedaj: Boleti-ni) m tam organizirala Albance. Na poziv sta se podala v Valono na posvetovanje. Dne 1. septembra so velesile zahtevale, da bi Srbija dovolila Albancem obiskovati trge Dibra in Djakovico. Srbija je to dovolila. Dne 14. septembra Je Srbija odpoklicala svoje čete iz Albanije. Med tem le pa že 2. septembra poslal bodgarski polkovnik Markov iz Valone čez Srbijo velik šifriran telegram. Dne 16. septembra oznanjajo srbski obmejni uradi, da se pripravlja vstaja Albancev: 17. sept. je srbska vlada sklenila. da ojači straže. V tem času so pa prišli v Elbasan bolgarski četaški poglavarji Matov in Hodža in trije Bolgarski oficirji. Peter Canujev je z Dervišotn-Himo organiziral 300 četašev. Pop Christov Je dospel z novimi korniti. Dne 18. septembra je srbska vlada opozorila velesile, da se pripravlja vstaja in napad. Dne 20. septembra so začeli Albanci prehajati čez Črni Drin. En dan pozneje so že zasedli Piškopeje. Zanimivo je tudi. da so šli telegrami Iz Valone čez Budimpešto-Bukarešt y Sofijo. V Bukareštu se le posrečilo ujeti važne plane, ki so pa še tajnost. Pred tem so pa v Debri zaplenili telegram bivšega muftija, ki je sedaj v Valoni; moifti je v tem telegramu pozival Albance k uporu in pravi, da je od gotove strani (II) dobil zagotovilo, da postane v slučaju upora Debar albanski. Nasproti temu je pa drug albanski vodja Kaboša-Hasan pred 10 dnevi zaupno sporočil svojemu sinu v Ljumo: »Pridejo k vam tuji agenti; toda ne dajte se zapeljati sicer vas Srbi uničijo. Ostanite mirni.« — In res, ko so srbski uradi v Ljumi in v okolici Prizrena pobirali desetino, ni noben Albanec imel srbskih dinarjev. V»l »o pl tičali X avstrijskimi dvekronskimi novci. Razven bolgarskih topov, so imeli Albanci mnogo bolgarska pogajanja vršila na tej poročali, da je med pozivom velesil, da mora Srbija odpoklicati svoje čete iz Albanije in med albanskim uporom neka notranja vez, ker upor se ie takoj začel, kakor hitro so zapustile srbske čete albanske pozicije.
To je pa zanimivo! Albanski kmeti plačujejo svoje potrebščine z dvekronskimi avstrijskimi novci. Avstrijski kmet na jugu pa še krajcarjev nima. Ali bodo mar sedaj avstrijski vojaki rekrutirani iz albanskih kmetov (!) ali iz avstrijskih državljanov?
Slovenska Bolgarija. Diploma-tični krogi trdijo, da so se turško-bolgarska pogajanja vršila na tej podlagi: Bolgarija dovoli svobodno pot turški armadi, ki šteje 250 tisoč mož, v Macedonijo in Albanijo. Obema deželama da Turčija avtonomijo: Bolgarija Je pa zopet 'dobila del Tracije. Trikot Kara-Agač-Ksanti Gimiidžina se proglasi za avtonomnega, da se prepreči intervencija Ru-munije. Savov — bolgarski milijonar je bil takoj s tem zadovoljen.
»•Nemčija In Balkan«. Pod tem naslovom prinaša »SrbObran« dopis iz Berlina, ki slika razpoloženje poučenih nemških političnih krogov, kar se tiče Balkana. Za časa cele balkanske krize se je Nemčija — med tem. ko so v Avstriji delovali kanije — držala precej rezervirano.
V srbsko-bolgarskj vojni se je pa postavila očitno na stališče Grške in Rumunske in s tem pripomogla tudi Srbiji. V Srbiji je za nemške interese deloval konzul Schlieben. ki je mnogo pripomogel do ožjih gospodarskih stikov med Nemčijo in Srbijo, kateri gre Nemčija v vseh m-dustrijalnih zadevah kar najbolj na roko in se tudi Srbija na nje zaupljivo obrača. Ker Če Nemčija razširiti svoj trg na Balkan zato se prav nič ne razburja vsled Albanije, ki je Avstrijo stala že lepe milijone. V Berlinu izjavljajo, da politika Nemčije ni naperjena proti monarhiji — toda, da Nemčiija tudi noče izzivati nobenih konfliktov z Rusijo radi Balkana. Nemčija išče potov, da si pridobi Rusijo in to na ta način, da si Rusija ne odtuji Anglije. — Odno-šaji med Srbijo in Nemčijo postajajo tako prijazni, da je že gotovo, da pride prestolonaslednik Aleksander v Berlin. — Kakor je videti, si Nemčija stavi čez Balkan trgovsko pot
na Južna morja. Nemčija nastop} dedščrno, ki sl Jo le Avstrija s svojim sovraštvom zagradila.
švabski prijatelj! Albancev so
nad vse iznajdljivi ljudje — v lažeh, Seveda. Vsak dan si izmišljajo nove laži proti Srbom in v tej svoji gorečnosti za albanske roparje lažejo yčasih tako na debelo, da se človek mora res čuditi drznosti, s katero svoje laži in izmišljotine servirajo čitateljem raznih nemških listov. Ta dni je n. pr. »Albanska korespondenca«, ki jo na Dunaju izdaja neki Svab, priobčila vest, da so Srbi nekje v Albaniji postavili šest Albancev pred strojne puške in jih postrelili. To »izvirno« poročilo »Alb. Kor.« so seveda z največjim veseljem pograbili in ponatisnili vsi nemški listi, med njimi tudi nadvse »resna« »N. Freie Pr.« in mi bi stavili, da se je našlo prav malo Švabov, kj bi se jim zdela ta vest malo čudna. In vendar, kak nesmisel je tol Postaviti Sest ljudi pred strojne puške, kakor bi Srbi municijo na cesti pobirali! Na šestorico ljudi se ne strelja s strojnimi puškami niti v boju in vsak lajite, ki nikdar vojak ni bit, dobro ve, da se porabljajo strojne puške samo proti velikim gručam napadalcev in le švabski žurnalisti tako sovražijo Srbe, da v tem slepem sovraštvu nič več ne mislijo, temveč lažejo kar tjavendan, ker pač vedet, da tudi čltatelji njihovili listov Srbu tako sovražijo, a se jim lahko servir t vsaka, še tako velika laž, da je lu naperjena proti Srbom.	ot
Isinail Keitial se oglaša. Ko so
arna.vtski razbojniki napadli na srbsko ozemlje in so se morale maloštevilne srbske posadke umikati pred njimi, je provizorična albanska vlada v Valoni pod predsedstvom pro-slulega pustolovca Ismall Ketnala molčala, ker so ji gotovo ugajala »junaška« dela njenega člana Jse Boljetinca. Sedal se je pa stvar zasukala. Srbi podijo arnautske razbojnike in njihovega poglavarja Iso Boljetinca kot zajce in na enkrat se je oglasil predsednik provizorične albanske vlade v Valoni, Ismail Ke-mal. Iz Valone namreč poročajo, da misli Ismail Kemal prositi velike sile, da bi posredovale pri Srbiji, da njene čete ne bi prekoračile meje avtonomne Albanije! I? te moke pa najbrže ne bo kruha, ker se bodo srbske čete najbrže ravnoipliko zmenile za albansko mejo pri preganjanju arnautskih razbojnikov, kot se je albanski »vojni minister« Isa von Boletiu (tako ga nazivajo švabski listi, ki so ga napravili za avstrijskega plemenitaša) zmenil za srbsko mejo, ko je šel na svojo roparsko ekspedicijo. Srbi bodo že toliko pametni, da bodo poiskali razbojnike v njihovem roparskem gnezdu in jih kaznovali po zaslugi, navzlic vsem Ismail Kemalovim protestom. o.
Bolgarofilom v album. Nekateri slovanski listi so se syoječasno silno zgražali nad tem, da so se Srbj zvezali z neslovani (Grki), da so branili pred Bolgari — svojo hišo. Tudi bolgarski emisarji, ki so pred kratkim potovali po slovanskih središčih, so to očitali Srbom. Sedaj so se pa Bolgari združili proti Srbom, z Ar-nauti, ki ne samo da niso Slovani, temveč so k temu navadni cestni razbojniki, s katerimi morejo simpatizirati kvečjemu Švabi in dotični slovanski listi se nad tem nič ne zgražajo in tudi oni bolgarski emisarji nič ne protestirajo v Sofiji. In s Turki bi se baje tudi radi združili Bolgari proti Srbom, samo da se Turki menda nič kaj preveč ne vnemajo za kak nov bol s Srbi. ker imajo še v dobrem spominu Kuma-novo, Bitoli in druge kraje, kjer so Srbi pokazan, da smatrajo vojno za čisto resno stvar.	o.
»Slovenec« proti plemstvu. Kdo bi si mislil, da bi se hotel »Slovenec« norčevati iz plemstva, ko ima sicer tak rešpekt pred naslovi? In vendar, ko napada inž. šukljeta, se norčuje tudi iz plemstva, pa ne samo iz Šukljctovcga. temveč tako nekako iz plemstva sploh. Pa bo že pokazal dr. Šušteršič »Slovenčevim« urednikom m jih naučil »manire«, ker je tudi njegova srčna želja, da postane plemič, kar.se lahko tudi zgodi, ker dež. glavarji na Kranjskem in tudi drugod navadno dobijo plemstvo. Potem bo. seveda, tudi Šušteršičev sin plemič, kakor je Šuklietov sin dobil plemstvo po očetu m ako se »Slovenec« norčuje iz sedanjih plemičev, velja to norčevanje tudi bodočim plemičem, torej dr. Šušteršiču in njegovima sinu. to pa vendar ne gre, da bi se »Slovenec« norčeval iz teh dveh mož, ki sta tako zaslužna za slovenski narod. Prepričam smo, da je dr. Šušteršič že storil potrebne korake, da se kaj takega ne Ponovi več	o.
Dezerterji so v vojnem času navadna prikazen. V vsaki državi se najde tj udi. ki ali nimajo poguma iti y vojno, ali pa mislijo, da se nimajo za kaj vojskovati. Tudi iz Srbije j« zbežalo iz strahu pred vojno par G-zauov. ki kot voiaki takointako n«
bi veliko pomenili, saj je znano, da 'cigani nikdar in nikjer niso bili dobri vojaki. Kadi teli par ciganov bobnu, dunajsko časopisje vsak dan, da se 'dezertaciie iz Srbije vedno bolj množijo, tako, da bi se človeku že začelo dozdevati, da je iz Srbije zbežala vsaj polovica armade že. Srbski listi registrirajo te vesti in se norčujejo iz dunajskih listov, katerim sporočajo. naj se rajše brigajo za one številne avstrijske dezerterje, ki jih kar mrgoli v Srbiji, posebno pa v Crnl Gori, kjer je bajevže več avstrijskih dezerterjev kot Črnogorcev in da Črnogorke niso tako poštene kot so, bi že bilo bati, da se ne pokvari — črnogorska junaška rasa. o.
Žrebe ga udarilo s kopitom. Pri pokladaniu krme konjem ie te dni enoletno žrebe s kopitom udarilo v desno koleno Izletnega hlapca Jane-, za Smoleta iz Bresta pri Tomišlju in ga težko poškodovalo.
Aretacija radi tatvine. Pretekli pondeljek je orožništvo aretiralo 22-letnega samskega dninarja Naceta Koniča iz Bleda in ga izročilo okrajnemu sodišču v Radovljici. Aretiranec je na sumu, da je v začetku septembra izvršil več vlomov in tat-, vin v Mlinem in v Bohinjski Beli.
Bukev mu je padla na nogo. Francetu Burgerju iz Loke pri Mengšu je te dni padla med delom bukev na levo nogo in mu jo je strla.
Desno nogo sj je zlomil in to na dveh krajih 1 Dietni Jakob Draksler od Sv. Stefana pri Šent Jurju na Štajerskem, Nesel je namreč svojemu očetu kosilo, pri tem pa je padel med lijode ju si zlomiti na dveh krajih desno roko, kakor suro že povedali.,
Ljubljana.
— Završnica, Napredni poslanci se v deželnem zboru na vso moč trudijo, da osvitle nekoliko to temno Završnico od vseh strani, klerikalci Pa tega truda ne priznavajo, češ da ip že osvetle kronice, ki jih bo'dežela stran vrgla in jih bodo smeli naprednjak^ tudi nekoliko plačati. Milan pl. Suklje in tstebi podajata žalostne izjave o tei hidroelektričnl napravi in dokazujejo precej dobro, da je vse podjetje zavoženo, in napi edni poslanci prosijo v deželnem zboru, nai se dokaže, da ta dva strokovnjaka nimata prav. To ie vendar popolnoma odveč, ker je to vendar že »Slovenec« »dokazal«. Kdor ne verjame, naj bere včerajšnjega »Slovenca!« Kdo je Stebi? Ga ne poznamo. Kak strokovnjak je to. ki ga mi ne poznamo? Milan pl. Šuk-He? »buft!« Dr. Tavčar ima 70 delnic »Narodne tiskarne«, zato Je on Odgovoren. Kogar ta dokaz ne pre-priča, da ie pri Završnici vse v redu. nai se raje s petami bife, ne pa z gospodarskimi vprašanji ukvarja. Te deželne kristjane pri razpravi o Završnici najbolj bode v oči. da ima rdr. Tavčar 70 delnic tiskarne, (ki precej dobro uspeva) medtem, ko oni s svojimi delnicami v Katoliški tiskarni krijejo večen deficit. Dobro bi bilo, da bi napredni poslanci, ki v deželnem zboru sede. nastopili malo boli energično, obenem pa potom shodov pojasnili ljudstvu to. kar jim te zabranjervo storiti v deželnem zboru.
— Dr. Krek In Kamila. Dr. danes je vložil zoper Kamilo dru^o tožbo radi članka »Moje upravičenje v »Slov. Narodu«. Pribijemo, da Je to najgrša nehvaležnost, ki si jo Človek le more mislili. Nobenemu človeku, niti ne liberalcu, še ni ženska s tako vnemo javno priznala svoje ljubezni, kakor jo ie ljubeča Kamila svojemu dragemu Janesu. Zdaj pa gre ta črni nehvaležnež In toži to »noro babo«, in greši prvič zoper božjo postavo »ljubezni do bližnjega«, drugič pa ne pomisli, da itak nima »nobenega pomena tožiti »norca«, ki za svoja dejania ni odgovoren. S tem Pa tudi indirektno prizna, da ima Theimerjeva nekoliko Dfay- k° trdi. da se dr. Krek ne zmeni dosti za dolžnosti katoliškega du-
v er se Pa dr. Krek potolaži, ker mu liberalci prav nič ne zamerijo, da je pod kožo ravno tako krvav kot mi in naj raje prepust! tožbo tistim, ki so gotovo boji upravičeni tožiti, kakor n. pr. dr. Šušteršič. Tu bi bila tožba na mestu! Če bi Kamila kakemu navadnemu človeku očitala to. kar očita deželnemu glavarju, bi io ta že zdavno tožil in jo prepričal ali da ie res nora ali pa. da laže. Ker pa dr. Šušteršiču sodi-?asov* k<> se ie tam storiti in bi ITnJ?Ce tce.a pravi! do tožbe n-U' ?-.bl ea pn‘ Kranjski večje znriol&e ° i v ceI' Ce io sam to* rS^rj\ ^r pa vredna.	ni	truda
— Klerikalni deželm f>osla*et -oageljčkj. »Slovenec« z velikim zadoščenjem konštatira. da so prišli
tkalni poslanci v zbornico z na-gebeki v gumbnicah. Tudi mi pozdravljamo to leoo navado, samo svetujemo, da si za prihod., sejo za-
taknejo v gumbnice kamrice, — ki so tudi lepe rožice. Ce ne verjamejo, nai vprašajo dr, Kreka. Zraven jim bodo Pa še v pomoč, če jih Završni-ca, proračun ali kaj takega »ščiplje«.
— Gledališke predstave, katere prirejajo slov. igralci v deželnem gledališču, dne 4. in 5. oktobra bodo skromen poskus vzdržati slov. dramo po možnosti, z ostalimi igralci In člani dramatične šole. Kajti dramski emsembl se ie zelo skrčil in šlo ie naših igralcev precejšno število v tujino. Pred vsem gospa Danilova v Ameriko, g. Bukšek v Osjek. g. Molek v Maribor, gdč. Vera Danilova na nemški oder v Steyr. kot I. subretka. R. Thalerjeva kot I. pevka v Zateč, ostali ansambl bo treba izpopolniti ako bo slov. občinstvo podpiralo te predstave. Deželni odbor je dal proste dneve v deželnem gledališču brezplačno pa razpolago v katerih ne bo zagrebška opera gostovala. Gosp. Dpnjlo je dobil za to vodstvo koncesijo. V soboto 4. pktobra se vprizori prvič na tem odru Givardinija življenjska slika »Prestop ženi«, v proslavo imendanu Njega Veličanstva cesarja Fran Josipa. V nedeljo Se vprizori Lev Sterna burka »Gospodje sinovi«. Pri predstavi svirajo bivši člani orkestra Slov. filharmonije. Predprodaja vstopnic in prednaznaniia za lože v trafiki gospe šešarkove.
— »Prosveta« naznanja, da se vrši sestanek Prosvetašev v četrtek 2. oktobra ob 8. uri pri Novem Svetu. Ker so na dnevnem redu važna vprašanja, kakor II. obrambna razstava, obrambni muzej, jubilej »Prosvete«, prosimo vse cenj. somišljenike. da se sestanka gotovo udeleže.
— Upravnlštvo »Novih Akordov« naznanja, da se je 5. številka »Novih Akordov« razposlala pomotoma pred natisom priloge ter bo vsled tega 6. številki priložena glasbeno - književna priloga imela dvojni obseg. 4. m 5. štev. »Novih Akordov« prinašati zopet lepe nove skladbe naših domačih umetnikov.
— Ljubljanski glavni kolodvor. Pričenši s prvim oktobrom 1913 dobi postaja Ljubljana južni kolodvor ime Ljubljana glavni kolodvor.'
— Društvo »Sokol L« priredi v nedeljo dne 5. t. nj. k vojakom odtu£ iajočim članom odhodnico. v gostilni »pri zlati ribi«, Stritarjeva ulica. Člane, kakor tudi prijatelje društva vabi k obilni udeležbi odbor.
— Društvo slov. trg. sotrudni-kov priredi kakor običajno tudi letos za svoje člane in prijatelje društva plesne vaie oz, plesne zgbavc kater se vrše od 3. ure popoldne do 7, ure zvečer v mali dvorani Nai. doma. Vstop dovoljen samo vabljenim. Kolegi, kateri vabila niso prejeli. nai se blagovolijo obrniti na društvo. Isto velja za dame.
— Za sokolski sklad na odgovor visoke c. kr. deželne vlade v protest prepovedi cvetličnega dne v Ljubljani je nabral br. Novak na izrednem občnem zboru od zavednih brivskih mojstrov, v gostilni V. Mraka na Rimski cesti dne 30. septembra t. 1. 5 K 76 v pod geslom: Smo se do dobrega pomenili, r— in za sokolski sklad skupaj zložili. — da nam ostane zavest saj še ta ▼-da nekaj zavednih brivskih mojstrov še tudi Kranjska ima. Na zdar. (Op. ured: bravo, bravo!)
— Bil ie začetnik, zato bo zaprt, ne da bl bil kaj ukradel. Tatvina tii pošteno dejo; toda falot, ki hoče v teinu ročnemu delu kaj doseči, mora imeti prakso. Franc Mikolič. 151etni fante, je ni imel. zato bo pa za prazen nič zaprt, kjer bo prišel do boljše teorije nočnih poklicov. Pot s svobodnih Želimeli v zapor je bila sledeča: France ie prišel s kmetov obiskat svojega sorodnika, ki je služil pri gostilničarju Rudolfu Škulju v Florijanski ulici. Dotna fantu ni bilo kaj očitati — komaj je prišel v mesto, se je pa že začelo slabo vplivanje mestnega ozračja na prazen žep Franceta, kj bi bil najbrže rad majo poveseljačil, kakor se to v mestih dela. Kako storiti? Fante gre in vzame ključ prvega nadstropja in poskuša vdreti v sobo. kjer so spali gostilničarjevi otroci. Ni šlo. Zato je vdrl v sobo, kjer jp imela svoj# imet-fe shranjeno kuharic# Knez. Tam Je vzel iz kovčega t#ško, jo raztrgal ker je ni znaj odpreti, vzel iz nje denarnico na pol prazno in en zlat prstan in malo ogledalce. Vsa otročarija se zrcali v tei tatvini. Ko so otroci začeli kričati, je prišel gostilničar. France je bežal v drugo sobo, kjer se le skril pod postelj. Pod posteljo pa ni miroval. Grunta) je, kako bi si zmanjšal oz, ušel kazni, ki ga čaka. Zato ie zamašil denarnico v postelj, prstan in ogledalo je yr;gel pod mizo. Pa vse skupai ni nič pomagalo. Moral ie s stražnikom. Kazni mu pošten človek ne more Privoščiti, ker bi se dalo mladiča tiu-di drugače ozdraviti. Zapor ga bo utrdil v njegovih naklepih.
Lisic* v človek podofoi se večkrat priklati na 'Ljubljanski trg.
kjpr se peča s petelini kmečkih ženic. ne da bi dala za nje kakšen denar. Zgodilo se ie to v soboto in danes zopet.
— Več let bolna ženska s tremi nepreskrbljenimi otroki prosi dobre ljudi za kak mal dar. Radeckega c. štev. 1.
— Koncert, v hotelu pri Tratniku, Danes prirede bivši godbeniki Slov. Filharmonije koncert pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Cerny-ja. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 40 v. Cisti dobiček ie namenjen godbenikom, kateri so večji del z družino brez angažma, ter odvisni samo od koncertnega zaslužka. Za obilen obisk se priporočajo bivši godbeniki Slov, Filharmonije.
— Umrli so v Ljubljani; Lovro Jereb, bajtar, 61 let. Marija Bergant, tovarniška delavka, 22 let. Martin Kraker. c. kr, poštni ekspedient v p., 76 let. Matevž Podbregar, delavec, 72 let. Boris Podboj sin strojevodja južne že!.. 1 leto. Katarina Mubi. žena posestnika. 55 let, — Ivana Csa-der, vdova c. in kr. nadporočnika. 83 let.
— »Konec Bizanca« se Pred*
vaja. danes zadnjikrat v kino »Idealu«. Ta krasijo koloriran film napravi na vsakega globok vtis. Jutri »Drama o starem mlinu«. V soboto »Kadar zvonovi zvone«, ena naj-boli tragičnih dram. kar se jih ie še kazalo. V torek veseloigra »Njega komorna sobarica« in krasni naravni posnetek »Vulkansko jezero«.
— Loterijske številke. Brno: 13. 5. 1. 64. 3. Gradec: 2. 8. .33, 69, 89.
1 .! P"W
Trst.
Pjesna šola. Kakor vsaka druga šola. tako ie tudi plesna Šola naprava, ki hoče doseči svoj namen s tem, da človeka izobražuje in izpopolnuje. Znak kulturne zaostalosti je, če se človek na dostojnem plesu oziroma v družbi vede tako, kakor da bi ne bil niti za trohico seznanjen z oliko. Razume da vsakdo ne ljubi te zabave, odnosno športa* T.O Pa postranska stvar, kajti vsi ljudje pač ne moremo biti popolnoma enakih misli, želj in stremljenj. ž vsakega stališča je torej plesna šola potrebna. Sicer pa je to v interesu mladine same, ker brez potrebne izobrazbe se je^pač težko približati boljši družbi. bele kadar se Čutimo kolikor toliko popolne, se lahko svobodnejše gibamo. Odveč bi bilo vsako razpravljanje o potrebi plesne šole, saj nam v teni oziru vendar zadosti jasno, sveti sedanji čas in družb#, v kateri se razvijamo. Naj k tem a že dodamo, da kultura ni frkijnUm mtr-nopol takozvapih »boljših krogov«, ampak ima do nje pravico ves narod. Tega se izobraževalni odsek Nar. delavske organizacije zaveda, zato goji poleg predavanj, knjižnice čitalnice, glasbe itd. tudi plesno šolo. Naraščaj ima torej za izpopolnjevanje in napredovanje najlepšo priliko. Plesna šola se ie otvorda pretekli pondeljek. Zanaprej se bo vršila trikrat v tednu, in sjcer v pondeljek. četrtek in soboto od pol 8. do pol 10. zyečer. Vstopnina za vsak večer posebej znaša: za dame 20 vin., za gospode 50 vin. V tej šoli se bodo poučevali poleg navadnih vsi najboljši in najmodernejši plesi. Uspeh je gptov. za k#r nam iamči ime voditelja plesne šole: P_oučuje namreč splošno znani in priljubljeni plesni Profesor g, Umek. Druga pleiiUa va]a se vrši danes v četrtek. Učenci in učenke se lahko vsak čas priglase Plesna šola ni namenjena samo članom in članicam organizacije, ampak vsem onim. ik se za stvar interesi rajo.
Gotova društva se niti v svojih pozivih na razne prireditve ki ih prirejajo ne morejo vzdržati zabavljanja, kakor se je to Pripetilo v nedeljski številki »Dneva«. Raj čudno doni n. pr., če se kdo Povzdiguje do neba, češ, naša prireditev bo povsem druga od prireditve onih društev. kj uprizarjajo veselice s samo godbo in plesom in zopet godbo in zopet plesom. Tako sikanje v pozivih pač ni in ne mre biti najboljše agitacijsko sredstvo; s tem se občinstva ne priveže nas.e.
Najuoveiše hrz^avno poročilo:
» Lavoratorp« m pasa »F-diuost« sta si skočila v lase. Boj je hud. Odločitev še ni padla. »Edinost« Se krepko brani, »Lavoratore« pljuva kri. O izidu ravsanja poročamo. Na zdar!
Prva žrtev.
Klerikalna predrznost pred sodiščem. ■— Obrekovalec župnik Lovši« obsojen. — Dokaz resnice.
Včeraj se je vršila pred okr. sodiščem v litij! razprava moti župniku Lovšinu, ki je na nekem zborovanju na Gori rekel. da_ odkritja Ka-milp Theimerjeve nimajo vrednosti, ker je to nora baba. Gdčna. Theimer ie vlogjila proti župniku tožbo in Včeraj je bila razprava.
Župnik Lovšin je prva žrtev klerikalnih laži; čital je »dokaz resnice« v »Slovencu« in je mislil, da je vse res, kar je tam napisano. Sicer pa naši župniki itak niti v pridigah niti v govorih niso posebno izbirčni v izrazih in jim je vse eno. če koga razžalijo. Le da so naši ljudje potrpežljivi in vse psovke prenesejo.
Gdčna. Theimer p# je šla taikoj pred sodišče iskat zadoščenja.'Včerajšnja obravnava je bila posebno zanimiva, ker je bila prva med onimi, kakršnlih se nam še mnogo obeta.
In naravno je. da se je tako*} prva končala z Obsodbo klerikalnega obrekovalca, kaikor se je moralo Zgoditi po pravici in kakor se bo nemara tudi .v bodoče zgodilo. Gdč. Tlieimer je prišla osebno k obravnavi. Zastopal jo je dr. Kokailj.
Župnik le najprej odločno tajil, da bl bil rekel one besede. (Kakor se^ vidi, postaja pri naši duhovščini laž nekaka samoposebi razumljiva lastnost.) Na to pa je sodnik zaslišal šest prič. Od teh so štiri izpovedale, da so natančno slišale one besede, ko je govoril župnik, dve priči pa sta potrdili, daje župnik v tem smislu govoril. Župnikovo žaljenje je bilo torej dokazano.
In kaj se je zgodilo? Župnik je takoj nato priznal, da le res tako govoril (torej je priznal svojo laž) In ie ponudil dokaz resnipe.
Dr. Kokalj je rekel, da kot zagovornik tega ne more pripustjti, kot človek pa pripušča. Sodnik pa je dokaz resnice odločno zavrnil. Da bi se pa župnik Lovšin lahko na svoje oči prepričal, kakšna je klerikalna morala, je dr. Kokalj pokazal originalna pisma dr. Kreka, ki jih je imel s seboj. Z dvignjeno roko jih Je pokazal, da so jih vsi videli in pre-čital odstavke, iz katerih se vidi, kdo je bil nor. Priznanje dr. Kreka v pismih kažejo, kako }e dr, Krek cenil Kamilo Theimer kot duševno visoko stoječo žensko. (Župnik bi se bjl lahko na svoje oči prepričal, da je to res pisava dr, Kreka.) Nazadnje je zagovornik predlagal najyjšio kazen, posebno, ker je bil župnik ze dvakfst ?aradl žaljenja obsojen, in je govoril svdje besede pred množico.
Sodnik je obsodil župnika Lovšina na 100 kron. Župnik Lovšin naj se sedaj »Slovencu« zahvali za dokaz resnice. Prva obsodba ie torej padla — druge slede.
 .............i n ■ >
Vse pride na dan.
Najden novorojenček,
Pne 16. t. m. je našel železniški Hvai /?randel pri stražnici št. 139 blizu Mefiohip v Jarku novorojenčka ženskega spola. Dete je bilo smrtno ranjeno na glavi. Odnesel ie dete s seboj na dom in je poklical Zdravnika.
Rojsfvo v vlaku.
Okrožni zdravnik dr. Balcar je takoj preiskal novorojenčka in je dognal, da je neka ženska povilg v vlaku in je vrgla otroka skozi okno ven. Otrok je kmalu na to umrl. O materi pa ni bilo sledu. Oblast jo je z vso silo iskala.
Sledovi.
Dognalo se je, da se je zločin zgodil v vlaku, ki pride ob pol 7. zjutrai iz Benesova v Prago. Toda brezsrčna mati ie izginila v svet in vse iskanje je bilo zaman. Spraševali so po vseh kolodyorih — izkazalo se je, da je izstopila v Pragi.
Sprevodnik.
Sprevodnik, ki je vozil tisti dan, se je spomnil, da je v Čorčanih vstopila 401etna ženska, ki ga je prosila, naj ji da poseben k«PČ- $pr.eyQ(Jnik ji je ugodil. Med vožnjo je porodila. V Pragi pa je izginila.
Detomorilka prijeta.
Po dopisu so iskali to žensko po vsej deželi. Dne 18. so jo videli v Privozih z neko neznano žensko. Dne 28. se ie posrečilo orožništvu, da so jo prijeli. Imenuje se Marija Lehka, doma iz Smichova. Syoj zločin je priznala.
~WJ UIIU TrtTf
Najnovejša telefonska in brzojavna
Srbsko - albanska vojna.
SRDI/A DO DELALA NA SVOJO ROKO.
Belgrad. L oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Avstro - Ogrska in Italija se trudita združiti vse velike Sile na skupno Intervencijo pri srbski vladi, da bl
se srbsue čete omejile na to, da poženejo albanske napadalce preko meje. Do take skupne Intervencije Pa skoraj ne pride gotovo, ker se nekatere velike sile ne marajo vmešavati v to zadevo, druge pa odkrito priznavajo Srbiji pravico, da kaznuje napadalce tako, kakor ona smatra za potrebno.
Sicer se pa Srbija na tako zahtevo niti ne bi mogla ozirati, ker ak0 bi napadalce samo vrgla preko meje. bi bili napadi tudi v bodoče na dnevnem redu. ker bi se napadalci vedno lahko umaknili na sigurno ozemlje avtonomne Albanije, brez vsake bojazni, da bi lili doletela kazen. To se Pa ne sme zgoditi in zato bo svobodna armada preganjala napadalce brezobzirno tudi po ozemlju avtonomne Albanije, da P<>-kaže Arnautom. da ozemlje avtonomne Albanije ni in ne sme biti Pribežališče za razbojniške čete. ki bl napadale na srbsko ozemlje.
SOLIDARNOST BOLGAROV IN ARNAUTOV.
Belgrad. 1. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Casopjsje se bavl obširno z izvajanji glasila bolgarske vlade, ki pravi, v glavnem: Da ie solidarnost Bolgarov z Arnauti naravna In da ond brzda ljudstvo, ki hoče vporabitl priliko in se maščevati nad Srbijo samo zato, ker bodo takointako komplikacije, v katerih Bolgarska dobi ono, kar ji pripada.
Belgraisko časopisje odgovarjat da bi Bolgarska najbolje storila, akQ bl bila mirna, ker Srbiia ie pri vsej izčrpanosti še vedno dovoli močnat da pripravi Bolgarski novo Brega!* pico. Sicpr ie oa naravnost smešna trditev glasila bolgarske vlade, da ona brzda ljudstvo, kn le notorično znano, da ie ljudstvo ne bi ubogalo, ako bi ga hotela mobilizirati. Ko bl bolgarska vlada ne vedela tega, bl gotovo že mobilizirala In skupno i Arnauti napadla Srbijo.
Na komplikacije tudi ni treba upati bolgarski vladi, ker tudi ako pride do njih. ne hn imela Bolgarska nobenih koristi pač pa bj lahko Imela škodo, ako bl hotela nastopiti proti Srhlii.
BFG ALBANCEV.
Belgrad, 2. pktobra. Albanske čete se nahajajo v Vrarilšču; Izpred Prizrena so bile albanske jolpe pregnane in vržene čez mejo.
Srbske čete so že včerai zvečer vrdle 15 km daleč v Albanijo.
Od včeraj se bijejo krvavi bol prj Dlbri. Dibra sama ie že v srb* skib rokah.
Srbske čete s» izgnale Albance tudi iz Ohrfde. Vsa srbska obmejna mesta so osvobojena od albanske sodrge.
PAŠIC.
Belgrad. 1. oktobra. Pašič se na svojem potu y Belgrad ne bo ustavil na Dunaju.
PROMET MED SRBIJO IN BOL-GAR1JO PREKINJEN.
Belgrad, 1. oktobra. Ker so po srbskih železnicah prehajali v Mace-donljo bolgarski komiti v trgovce preoblečeni, se ie moral železniški promet med Srbijo in Bolgarijo prekinit). dokler sp ob mejah ne napravi red.
ALBANSKA VLADA ŽE IZJAVLJA
Valona. 1. oktobra. Valonska vlada ie naenkrat začela izjavljati, da se boji prj Dlbri in Strugi vrše brez njenega sporazuma. Vlada z vsemi temi boji nima ničesar skupnega. Vse te dogodke smatra vlada za obžalovanje vredne, ker bodo Ie škodovali Albaniji. (To izjavlja albanska vlada danes po 14 dneh obmejnih bojev, ko sp Albanci po notah tepeni. Preje je vlada molčala kot grob. Posvetovanja ustašev so se vršila v y a Jo ni in upornike vodi ministpr albanske vlade. Če bi bili Albanci imeli' kakšne vspehe. tedal bi si bili te vspehe vsi lastili.)
VLADA SE PREOSNUJE.
Valona. 1. oktobra. Ker ima vlada Je blagostanje naroda pred očmi Op praznitev polnih kas) zato se bo kabinet Ismalla Kemala preo-siiov#la v reško.
ESSAD PASA JE ŠE VEDNO TURŠKI GENERAL.
Belgrad. 1. oktobra. Essad paša ie telegraitral icrškCinu vomcunu ministru, da sc bo kot turški general boril «a avtouonJio Albanije Ju *a suvereniteto sultanovo.
VELESILE PA ČAKAJO, KA/ BO.
Berlin. J. oktobra. Med velesi-lami se radi albanskih dogodkov nj pričelo še z nikakimi pogajanji In vprašanje le. če sploh pride.
ESSAD PAŠA JE TUDI POLITIK.
Solun. 1. oktobra. Essad paša še vedno zahteva reformo kabinet«. Za slučaj, da se njegovi zahtevi ne ugodi, grozi, da udere v Berat.
K. JURMAN
<*r LJUBLJANA -m Šelenburgova ulica
Optični zavod z električnim obratom, — Aparati, poljska kukala, daljnogledi. Za prvovrstno tehniko se jamči. — Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.
ALBANSKA SKOMINA PO GRŠKEM OZEMLJU.
Belgrad, 1. oktobra. Albanske tolpe so udrle čez grške ineie. Od tam so Jih grške čete že zapodite proti severu.
ČRNA GORA IN SRBIJA.
Cetinje. 1. oktobra. Ker Ima črnogorska vlada z albanskimi razmerami dovolj opravka, zato se še ne jnisli na pogalania med Srblio In Cr-nogoro radi ureditve odnošajev.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 80 vinarjev. Pismenim vprašanlem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji iuserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zvečer.
Išče se stanovanje s hrano za
dve gospodični pri boljši družini, če le mogoče s klavirjem. Ponudbe pod »Trst« na »Prvo amončno pisarno«.
Lep bel pes (špic) pristne beneške pasme se ceno proda. Rimska cesta 9., I. nadstr., vrata 12.	955-2
Oglejte si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo In
šolsko mladino ::
v trgovini
• • • •
S- ..Pri Skofu“ ^
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 8 — zraven Škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu“.
Zadnje novosti!
Priporoča se največja izbira jesenskih in zimskih kostumov, modernih jop in =■ plaščev, vrhnih kril za
dame in deklice.
Za gospode in dečke
velika izbira oblek, površnikov, zimskih sukenj, nepremočljivih pelerin najnovejšega kroja. — Radi neznatnih ■- stroškov cene brez konkurence. «
Konfekcijska trgovina
A. Lukič, Ljubljana
Pred škofijo štev. 19.	:
Gospodinjile
najceneje
ako se poslužujete k pripravi Vašega zajutreka, malice ter večerje zrnati kavi podobnega „pravega :Francka: z kavi-nim mlinčkom".
In zakaj?
Ker »pravi :Franck"
poseduje blagovonjav okus, ki povzdiga vonjavo zrnate kave ter je pritem vendar najcenejši, ker je najizdatnejši kavin pridatek.
V hotelu „ Tivoli* se odda nekaj
ib Bil
po zmerni ceni.
Tovarna pianinov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
Izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjalu in najnovejšem lastnolzumljencm modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. veleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje In popravljanje glasbenih inštrumentov.
Hotel ,Lloyd‘
z restavracijo in najlep-šim vrtom
priporoča p. n. slav. občinstvu
Karol Tavzes
hotelir
Sv. Petra cesta št, 7. Gospice, ki imajo veselje učiti se kuhati, se vedno sprejemajo.
Ena prvih
restavracij
z dnevnim prometom 150 kron v Zametu, 10 minut od Reke, na glavni cesti Reka-Trst-Ljub-ljana, se z vsemi restavracijskimi potrebščinami radi odpotovanja za več let odda v najem. — Natančneje pri
Fr. Lenae,
restavrater, Zamet, Istra.
S
I
I
■
:
s
Modistinja
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrše.
i
3
s
■
8
■
5
iisa
Naznanilo.
V petek, dne 8. oktobra 1913 prodajale se bodo na prisilni dražbi hiše Elija Predoviča v Ljubljani in sicer:
hiša	na	Predovičevem	selu	Št.	81	najmanjši	ponudek	K	49.920-58
55	55	55	55	55	33	55	55	55	22.451-43
55	55	55	55	55	34	55	55	55	14.72546
55	55	55	55	55	36	55	55	55	15.428-56
5»	55	55	55	55	'38	55	55	55	28-623-62
55	55	55	55	55	39	55	55	55	12.83696
55	55	55	55	55	40	55		55	12.744-40
55	55	55	55	55	41	55	55	55	12-941-73
55	55	55	55	55	42	55	55	55	13.494-78
55	55	55	55	55	43	55	55	55	13.01208
55	55	55	55	55	44	55	55	55	12.001-28
55	55	55	55	55	45	55	55	55	27.66831
55	55	55	55	55	46	55	55	55	13.32259
Prodaja se vrši pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi štev. 16 ob 9. uri dopoludne.
Kupci se vljudno vabijo.
najcenejše samo v
modnem salonu
Al. Vivcd-Mozetič
Ljubljana, Pred škofijo 21, II. nadstr.
(poleg rotovža). Sprejemam vsa popravila.
r
Povečanje portala v najmodernejšem stilu!
v parterju in v I. nadstr. sedanjega lokala, ter za celo fronto hiše (G. Simonetti) Mestni trg 6, da bo mogoče, z elegantnim
(t
aranžiranjem izložb, vsaki čas prepričati cenj. odjemalce o moji najpolnejši izbiri v konfekciji za dame, gospode, dečke in
DDDDDDDDDDDDDDDnDD dekliC©. DDDDDDDDDDODDDBDCID
Radi ogromne zaloge oddajam blago pod lastno ceno, še pred sezono!
Angleško skladišče oblek
\0. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5. ja
a	-	-..**
Moderne srajce, bele ftn barvaste,
tenninske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice i. t. d. vse v največji izbiri in najboljši
kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana, =‘pr$,?
glavne
Krepkega, zdravega
iz boljše rodbiue, 14 let starega s primerno izobrazbo sprejmem takoj.
I. Engelsberger,
trgovec, Tržič na Gorenjskem.
Del. glavnica: 8,000.000 K.
Rez. fond nad ■ K 1,000.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica štev. C, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
IMT A\\
Poslovalnica „Prve ees. kr. avstrijske državne razredne loterije.