Leto VI., štev. 2fa»
Ljubljana, sobota 14. novembra 1925
Poštnina pavSalirana.
Cena 2 Din
ea lihljt oh 4. «i«tr»K Ml
Stane mesečno Din ij—; ca tao» »emstvo Dta 40-— oMbreoN.
Oglati po tarifa.
Urednlitvo ■
Dnevna redakcija: Mikloiičeva cesta
itev. 16/L — Telefon »ter. ja. Nočna redakcija t od to. ure naprej ▼ Knaflovi nI, 6t. s/L — Telefon it. s«.
rap<Wk \
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
Upravntttvo: Ljubljana, PreSemova ulica it. 54. — Telefon St. 36.
lnseratnl oddelek« LJubljana, Preier* nova ulica it. 4. — Telefon St. 431
Podružnici: Maribor, Barvarska ulica - Celje, Aleksandrova cesta.
Ratan pri poštnem ček. zavoda j Ljubljana it. 11.841 ■ Praha čislo 78.180, Wien,Kr. 105.141.
LJubljana, 13. novembra.
Nedavno smo vodili kratko polemiko s klerikalnimi listi o vprašanju narodnega bogoslužja. Dokazovali smo, da ie vprašanje glagolice zadeva časti in ponosa našega naroda in tudi interes katoliške cerkve, ki bi na ta način dejansko pokazala svojo naklonjenost Ra-pram jugoslovenskim katoličanom ter storila važen korak naprej v stremlje nju po približanju s pravoslavno cerk /i io. o katerem katoliški učenjaki in tudi politiki, ki se predstavljajo kot branite Iti njenih interesov, tako radi govore. Apelirali smo na jugoslovenska škofe, naj opustijo svojo pasivno resistenco proti glagolici ter naj se pridružijo bor cem za enakopravnost našega jezika ori občevanju z Bogom. Sarajevski nadškof dr. Šarič pa se je javno izrekel proti temu, da bi se uvedba glagolice zagotovila s konkordatom. češ, da je to popolnoma notrania zadeva cerkve Isto stališče Je zavzelo tudi vse klerikalno časopisje od »Slovenca« do *Stra-že». ki je sploh odrekalo državi vsako pravico »vmešavati* se v to zadevo •.-Straža« je celo pisala, da imajo o uved bi glagolice odločevati samo jugoslovenski škofje ter je naglašala. da se Vatikan ne bo oziral na mnenje «kak-snih ministrov ali liberalnih žurnali stov».
Sedaj izjavlja škof dr. Aksamovič. ki je bil kot zastoonik jugoslovenskega episkopata v Rimu. da Vatikan ni načelno proti rešitvi vprašanja glagolice potom konkordata. Delegati jugoslovenskega episkopata da so pri Vatikanu ugotovili, da ni »niti govora o tem. da bi v Rimu obstoiala kakšna tendenca oroti glagolici.» Škofje so hoteli to vprašanje le pospešiti, da se reši adminlstra tivnim potom brez konkordata. Sv. Stolica na n; načelno proti temu. da se to vprašanje reši tudi v konkordatu. Tako škof dr. Aksamovič.
In vendar ie klerikalni tisk trdil, da je vprašanje glagolice samo notranja zadeva cerkve! Klerikalci so bili torej bolj papeški kot papež sam. Ali je bilo to v interesu cerkve, v prid glagolici ali pa dobrih odnošaiev med Jugoslavijo in Vatikanom, ali pa strankarsko - političnim namenom njihovega demagoške-ga hujskanja »vernega slovenskega ljudstva*, je seveda drugo vprašanje. Ne glede na vse to pa moramo vprašati, kako je mogoče, da se je nadškof dr. Šarič izrekel načelno proti rešitvi vprašania glagolice potom konkordata, dasi izjavlja škof dr. Aksamovič, da Vatikan ni nasproten tej zahtevi. Ali morebiti nadškof dr. Šarič ni vedel za mne nje Vatikana, ali ni bil že pred dr. Aksa-movičem ponovno v Rimu. kjer je raz-pravlial z merodajnimi krogi tudi o tem vprašanju? Kako je tudi mogoče, da naglaša škof dr. Aksamovič v svoji iziavi, da je jugoslovenski episkopat hotel samo pospešiti rešitev tega vprašanja administrativnim potom, pa ie vendar isti episkopat naenkrat občutil potrebo, izločiti vprašanie glagolice iz konkordat-nih pogaiani. Zakaj niso skušali jugoslovenski škofje že prei doseči rešitev tega vprašania administrativnim potom, da bi se ne izpostavljali ravno pred po-gaianji z Vatikanom snmu neiskrenosti?
Spričo vsega postopanja jugoslovenskega episkopata m zavlačevanja rešitve vprašania glagolice bržkone ni ne-osnovana domneva, da vendar obstom ali pa je vsaj obstoiala v Vatikanu tendenca proti glagolici. ker si ie težko misliti. da bi nadškof dr. Šarič in ostali škofje ne delali sporazumno z Vatikanom v tem vprašanju. Zdi pa se. da sedai pod pritiskom sološnega mnenia ju-goslovenske javnosti iščejo visoki cerkveni krogi pot. po kateri bi dosegli, da bi vsaj na videz izgledalo, da je rešitev vprašania glagolice njihova zasluga, ne pa »kakšnih ministrov in liberalnih žur-nalistov*.
Razčiščeno seveda tudi ni vprašanje, ali ni vse skupaj samo zahrbtna kra. s katero hočeio preslepiti naše vladne knoge in našo iavnost ter zavleči rešitev vprašania glagolice v brezkončnost. zakaj, ravn o zadnji nastop Vatikana v zadevi zavoda sv. .Temnima dokazuie. da nam Jugoslovenom Vatikan ni preveč naklon ien. kaT dokazuie vse dosedanje zadržanje iugoslovenskih škofov kot njegovih eksponentov v zadevi uvedbe glagolice v katoliško bogoslužje.
Novi Painlevejevi finančni predlogi
Pariz, 13. novembra, s. Na popoldanski seji finančnega odbora zbornice se je pro« učevalo po vladi predloženo novo besedilo ter je bil sprejet novi člen Z, ki se bavi z modaliteto plačila za izredni narodni davek. Ker Loucheur ni član odbora in ker pa ven« darle hoče staviti celo vrsto posredovalnih predlogov, se je seja odgodila. Dočim očita« jo listi desnice vladi, da je pri predelavi fi« r.ančnega projekta poslušala socijaliste, lz« raža levičarski tisk veselje o sporazumu med narodom in finančno komisijo.
Stališče min. sveta o Vukicevičevi ostavki
Ako Vukičevič popusti v glavnik točkah svojega programa- bo pozvan da prekliče ostavko. — V nasprotnem slučaju, ali de-misija g. Vukičeviča ali pa celokupnega kabineta.
Beograd, 13. novembra, p. Včeraj se je po nalogu gosp. Pašiča odpeljal poljedelski minister Miletič v Kragujevac ter se je danes vrnil v Beograd v sprem stvu Ace Stanojeviča. prvaka radikalne stranke, ki vedno pride v Beograd, kadar se radikalna stranka nahaja v krizi.
Popoldne se je vršila dolga konferenca med Pašičem in Stanojevičem, ki se ie pozneje sestal tudi z drugimi radikalnimi prvaki.
Ves dan so se v predsedništvu radi-kalskega kluba vršila živahna posvetovanja in med poslanci so se živo disku-tirali nepričakovani dogodki včerajšnjega dne. Radikalni poslanci so razdeljeni na dve skupini. Ena absolutno odobrava. da je gosp. Pašič izzval de misijo g. Vukičeviča, druga hoče. da se spor mirno likvidira. S strani te grupe je pričela danes protiakciia s tem. da je 36 poslancev podpisalo resolucijo, ki zahteva takoišno sklicanje plenarne seje radikal-skega kluba, na kateri se nai razoravlia. kako je mogel minister Vukičevič v vla di naleteti s svojim prosvetnim programom na odpor, ko je vendar radikalski klub ta program soglasno odobril. Do večera ie to resolucijo, ki bo jutri izročena predsedniku kluba Živkoviču. podpisalo še 14 članov radikalskega kluba.
Do napovedanega sestanka med Pa-šičem in Vukičevičem danes ni prišlo.
Beograd, 13. novembra, p. Nocoj se
je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o ostavki ministra Vukičeviča. Ugleden član vlade je izjavil Vašemu dopisniku, da je ministrski svet, ko ?e zaslišal referat gosp. Pašiča, po razoravS v te" stvari spreie! Pa-šičevo stališče. Pašič ~matra, da bi mo ral gosp. Vukičevič umakniti svo.ie na-redbe, s katerimi ie ukinil dosedaj 39 .gimnazijskih razredov predvsem v juž ni Srbiji in da se tudi ne more uvaževa ti njegovega stališča, da naj tudi vse strokovno šolstvo, zlasti poljedelske, tehnične in trgovske šole preidejo v njegov resort. Ako gosp. Vukičevič v teh dveh vprašaniib svoje stališče revidira. bi ga gosp. Pa^ič zaprosil, da prekliče svojo ostavko V nasprotnem slučaju. smatra gosp Pašič, da je treba ostavko predložiti kraliu v sprejetje. To Pašičevo mišlienje je bilo nocoj v mini strskem svetu sankcionirano. Ako kralj sprejme Vukičevičevo ostavko, bo najbrž prevzel resort orosvete dosedanii minister ver gosp. Trifunovič. odmosno bo Pašič izvede! morda širšo rekon-strukciio vlade, pri čemur ni izključeno, da sedaj povabi gosp Radiča k takojšnjemu vstopu v kabinet.
Ako pa krona odobritev Vukičeviče-ve demisije odklon1, bo Pašič predal ostavko celokupne vlade. Nocoj je bila znova razširjena govorica, da se je to že-zgodilo. Ta govorica je netočna.
Ključ situacije fe v Pasičevih rokah?
Kako presojajo beograjski politični krogi vzroke in pomen Vu-kičevičeve ostavke. — Položaj še nerazčiščen, — Avdijence. — Bojazen pred težko krizo.
Beograd, 13. novembra, p. Pričakovanje. da se bo že danes razpletla kritična situacija, nastala iz demisije ministra Vukičeviča. se ni obistinilo. Ves dan so trajale konference radikalskih prvakov in rezultat je očividno ta. da je odločitev v glavnem položena v Pašičeve roke. Danes se je bolj uveljavila ona verzija, ki pravi, da ie kriza nastala po volji in načrtu gosp. Pašiča. ki si je izbral ugodni trenutek, da iz kabineta iztisne vpliv Jovanovideve grupe. Dne 20. novembra je namreč po ustavi zadnji termin za predložitev budžeta Narodni skupščini. Ravno tako potečeio s koncem meseca sedanje dvanajstine in morajo biti do tega termina sprejete nove, sicer nastopi stanje ex — !ex. Ta dva dejstva jačata Pašičevo pozociio. ker je jasno, da bi do poteka teh dveh terminov v slučaju splošne krize nikomur drugemu ne uspelo sestaviti novo vlado. Situacija je torej precei v Paši-čevih rokah in kakor nocoj izgleda, bo tudi ostala. Seveda niso izključena presenečenja. ki bi pa imela za posledico velike perturbacije.
Vprašanje je sedai postavljeno tako, da mora gosp. Vukičevič. če hoče ostati v kabinetu, preklicati svoje odredbe glede redukcije gimnazii zlasti v južni Srbiji. Če tega noče. bo Pašič predložil kraliu. da se demisiia sprejme. Kralj bi mogel ta predfcg odkloniti in s tem izzvati demisijo celokupne vlade, a zooet bi po vsem. kar se čuje, bil le Pašič sposoben, da v kratkem sestavi nov ka-
binet. Za nadaljni razvoj dogodkov vlada v vseh političnih krogih razumljivo naoeio interesovanje.
Beograd, 13. novembra, p. Na dvoru danes ni bilo nobenih političnih avdi-jenc. ki bi bile v neposredni zvezi z ostavko m;nistra Vukičeviča. Pričakovalo se je. da bo gosp. Vukičevič danes znova sprejet, kar pa se .ni zgodite. Pač pa je bi! pozvan ob 5. v avdijenco minister financ Stojadinovič. ki ie. kakor se zatrjuje, kraliu razložil vprašanje dva-najstin in rednega proračuna. Oba zakona morata še ta mesec priti v razpravo. Nove dvanajstine morajo biti do konca novembra spreiete. red.ni proračun pa do 20. novembra predložen zbor niei. da se izroči finančnemu odboru. Avdiienca ministra Stojadinoviča je trajala do % 6.
Ob 6. je kralj sprejel ministra voine generala Trifunoviča. ki je predložil v podnis definitivno redigira.ni ukaz o po-miloščen.iu voiaških krivcev. LIkaz izide v jutrišnjih «Službenih Novmah«.
V popoldanskih urah sta se sestala predsednik radikalskega kluba Zivkovič in Ljuba Davidovič ter sta razpravliala o boikotu opozicije nroti podpredsedniku NS drju. Subotiču.
Politični krogi z napetostio pričaku-iejo nadal.inih dogodkov in smatraio. da se bo situaciia razčistila brez večjih po-tresljaiev. Vendar ie treba zabeležiti tudi. da se pojavlia bojazen pred težko politično krizo, katere posledice bi bile iako dalekosež.ie.
Invalidski zakon sprejet
Vladna večina je danes izglasovala zakon, s katerim je vse nezadovoljno. — Oster nastop SDS rsrofi drju Subotiču — Seje NS
odgodene do torka«
Beograd, 13. novembra, r. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela ob 10.30 dopoldne. V imenu SDS je preči tal posl. dr. Grisogono nastopno izjavo:
»Samostojno demokratski klub povodom incidenta, ki je bil po lastnem priznanju II. podpredsednika izzvan z neparlamentarnim in nepristojnim zadržanjem predsedujočega I. podpredsednika g. dr. Nfkole Subotiča napram staremu in uglednemu parlamentarcu, in ki se je kljub temu končala s tem, da se je na predlog istega podpredsednika in ob njegovi prisotnosti izdal pismen opomin, prvi v 23. letu parlamentarnega dela temu uglednemu parlamentarcu, in ki je izključil od seje dragega uglednega parlamentarca, šefa skupine, ki je iz poslanske solidarnosti in revo!tiran radi nedostojnega zadržanja g. podpredsednika protestiral pro ti temu, — enodušno in najodločneje obsoja postopanje podpredsednika kot neparla-mentarno in nedostojno ter zahteva od g. predsednika, da preskrbi zadoščenje dostojanstvu Narodne skupščine ln narodnih poslancev. Istočasno je sklenrl, da bo v času izključitve g. Prfbtčevida v znak protesta in soKdarposti izostal od sej Narodne skupščine. Na včerajšnji seji smo sodelovali, ker je bila na dnevnem redu Interpelacija, ki jo je predloži! naš klub, in ker smo upravičeno pričakovali, da bo predsednlštvo samo uvidelo napako g. prvega podpredsednika in predlagale reparacijo. Za nadaljne zadržanje napram predsedništvu si pridržujemo svobodne roke».
Nato so samostojni demokrati zapustiti zbornico. Na vprašanje posl. Fr. Smodeja o izjav' dr. Velizarja Jankovida, ki je baje v Waishingtanu rekel, da so Slovenci narodna manjšina, je izjavil predsedujoči dT. Subotič, da bo predsednik, ki je bolan, odgovoril pozneje.
Zatem je Narodna skupščina prešla na podrobno razpravo o invalidskem zakonu. K VI. poglavju je bi! prijavljen kot govornik posl. Stjepan Uroič. ker pa ni bil navzoč, se je takoj vršilo glasovanje in je bilo to poglavje sprejeto. K VII. poglavju je govoril posl. Rndoslav Agatonovlč, nakar je bilo sprejeto tudi to poglavje. Sprejeto je bilo tudi VIII. poglavje. Minister socijaine politike Milan Stmonov:č je odgovarjal na opazke opozicije, s čemer Je bila zaključena tudi podrobna razprava. Pri poimenskem glasovanju je bil invalidski zakon sprejet v celoti s 159 glasovi proti 48 glasovom.
Prihodnja seja skupščine bo v torek ob 10. uri dopoldne.
Nove konfiskacije v Trstu
Trst, 13. novembra, e. Davi so prišli poli« cijski agenti v tiskarno «Edinost» ter odne« sli vse dotiskane izvode «Novic». Isto opra« vilo so izvršili tudi v trafikah, kjer je bil list na razprodajo. Uredništvo «Novid» do« sedaj še ni dobilo tozadevnega dekreta. To je že 18 zaplemba tega lista. Popoldne ob 3. 10 prišli ti čuvarji reda zopet v tiskarno ter zaplenili današnio »Edinost*.
Zarota tudi na Španskem?
V Madridu so baje odkrili vojaško zaroto proti diktatorju Rive-
ri. — Aretacije generalov--Vlada namerava razpustiti frama-
zonske lože.
Po vesteh s španske meje pripravlja direktorij ukrepe proti prostozidarski
zvezi. Izdan je bil nalog, naj se aretira bivši vojaški guverner in minister Po-tela. V Madridu je razširjena govorica, da je bil aretiran rezervni general Oc-toara, ki je odličen prostozidar. Obenem so bile v Barceloni izvršene hišne preiskave pri voditeljih katalonskega gibanja.
Pariz, 13. novembra. 1. V zvezi z odkrito vojaško zaroto proti španski diktatorski vladi so bili aretirani v Madridu komandant Penlosa in generali Lo-pez, Ocho in Susa. Barcelonska policija je izvršila več hišnih preiskav ter je aretirala bivšega poslanca Triasa in črkostavca Olivo. Zaradi stroge cenzure ni mogoče izvedeti podrobnosti o odkriti zaroti, ki je bila v prvi vrsti na-__
perjena proti diktatorju De Riveri. 1
Italijansko-amerlški sporazum o vojnih dolgovih
Ugodni pogoji za odplačevanje italijanskih vojnih dolgov Zedi-njenim državam. — Izredno nizke obresti.
nov dolarjev, ki se postopoma zvišajo ns 18 mil. dolarjev. Od 16. leta naprej do 25 leta se zvišajo obresti na eno četrtino odstotkov in letni obrok od 20 na 30 milijonov dolarjev, od 36. do 35. leta dosežejo obresti eno petino odstotkov in odplače-valna vsota 31 do 38 milijonov dolarjev od 36 do 45 leta je obrestna mera tri četrtine odstotkov, letni obrok se pa dvigne od 43 na. 50 milijonov dolarjev. V naslednjih petih letih se doseže obrestna mera 1 odst. in letni obrok 56 do 67 miliionov dolarjev. V zadnjih petih letih se obrestna mera dvigne na 2 odstotka in letni obrok postopoma od 68 na 80 milijonov dolarjev (1700 do 2000 milijonov lir.)
Celokupna vsota ki jo ima po sklenjeni pogodbi plačati Italija Ameriki znaša 2 milijardi 407 milijonov dolarjev oziroma 60 milijard 17.5 milijonov lir (130 milijard Din).
Rim, 13. novembra, e. Iz VVashingtona po ročajo: Včeraj je bil dosežen sporazum gle de plačevanja italijanskih vo.inih dolgov Ameriki. Obe komisiji sta se sestali k plenarni seji, na kateri so se obravnavale konč ne ponudbe, ki jih je predložila predvčerajšnjim ameriška delegacija Italiji. Seja se je končala ob 13. z naznanilom, da je dosežen končni sporazum med obema delegacijama. Sporazum bo jutri v soboto podpisan.
Po prvih vesteh iz VVashingtona, bo Italija plačala v prvih 5 letih po 5 milijonov dolariev (125 milijonov lir) na leto in sicer brez obresti. Ostali dolg, ki ga ima odplačevati Italija Ameriki, je razdeljen na 57 obrokov. Obrestovanje se prične s šesthn letom in bo do končanega 15. leta znašalo eno osminko odstotkov. V teh letih bo Italija plačevala v letnih obrokih po 14 milijo-
Fašistovska akcija proti političnim emigrantom
Vlada predloži zbornicama zakonski načrt, ki določa izgubo državljanstva, konfiskacijo imetja in aretacijo političnih emigrantov. — Zaniboni bo ustreljen?
šena z orožjem. Za to insubordinacijo (bo« disi, da je bila le nameravana ali da je bila tudi izvršena), je določena smrtna kazen z ustrelitvijo. To kar imenuje civilni zakonik nameravani umor, naziva vojaški zakon in« subordinacijo, ki je bila izvršena z orožjem. Definicija je postranskega pomena. Glavno je, da bo Zaniboni ustreljen.
Jutri ob 10. se sestane ministrski svet. Ministrski predsednik Mossolmi bo poročal na seji o locarnski konferenci in o izgredih, ki so se vršili v nekaterih jugoslovenskih mestih proti Italiji in o pogajanjih v Wa» shingtonu za ureditev italijanskih dolgov. Notranji minister Federzoni bo podal po« drobno poročilo o delu. ki so ga izvršile varnostne oblasti za odkritje nameravane« ga atentata na min. predsednika Mussolini« je, o poteku zasliševanja atentatorjev in o ukrepih proti prevratnim elementom.
Rim, 13. novembra, s. Kakor piše «Epoca» vsebuje zakonski načrt proti političnim emi« grantom naslednje določbe: Izgubo italijan« skega državljanstva za vse one, ki v ino» zemstvu obrekujejo domovino in dobro ime Italije, konfiskacijo njihovega premoženja, takojšnjo aretacijo, ko se vrnejo v domovi« no in izgubo vseh trgovinskih pravic.
K temu dodaja »Tribuna*: Vlada hoče s tem zakonskim načrtom zadeti vse italijan« ske državljane, ki v inozemstvu pripravlja« jo zarote proti vladi in ki s svojim delova« njem močno škodujejo moralnemu in gospo darskemu ugledu Italije.
Današnji «Impero» objavlja razgovor svo jega urednika z višjim vojaškim avditorjem glede kazni Zanibonija. Zaniboni bo ustre« Ijeo, je rekel avditor. Kajti tu ne gre za zaroto, temveč za zločin, ki ga italijanski vojaški zakonik definira kot insubordinaci« jo proti predpostavljenemu, ki je bila izvr«
Rapallski dan v Jugoslaviji
Bodrero v zunanjem ministrstvu. — Manifestacije po raznih mestih. — Bomba v Novem Sadu.
Beograd, 13. novembra, r. Italijanski poslanik Bodrero je posetil včeraj pomočnika zunanjega ministra Jovana Markoviča, s ka
terim je hnei daljši razgovor. Poslanik Bodredo je zanikal vznemirljive vesti popo'. danskih listov, češ da je protestiral proti dogodkom v Splitu in da je zahteval upokojitev tamošniega velikega župana. Bodrero Je izjavil, da glede Splita ni dobil nobenih navodil in da v zadnjih dveh dneh sploh nI obiskal zunanjega ministrstva
Sarajevo, 13. novembra, r. V zadnjih dneh se je število tukajšnje policije zelo povečalo. Kljub vsem policijskim odredba-m pa se je zbralo včeraj par sto omladincev v Strossmayerjevi ulici, ki so demonstrirali proti Itall L Policija je demonstrante obkolila ter jih brez vsakega incidenta razpršila. Policija je bila vso noč na nogah. Vsi dohodi k italijanskemu konzulatu so bili, zastraženi.
Radi vladne odredbe, da se ne sme vršiti nobena spominska manifestacija na dan rapallske obletnice, ie vznemirjena vsa jav-
nost. Policija je zaplenila celo proglas »Ju« goslovenske Matice.«
Split. 13. novembra, r. Vest, da zahtevajo italijanske sodne oblasti izročitev poslanca dr. \Vilfana radi izmišljenih prestopkov, je povzročila veliko razburjenje.
Dubrovnik, 13. novembra r. Policija je prepovedala vsako manifestacijo. Šolskim trčencem je prepovedana pod kaznijo izklju čitve vsaka udeležba pri javnih manifestacijah. Po mestu so postavljene močne policijske in orožnlške straže. Na mestnih zidovih so bil nalepljeni letaki, ki pa jih je policija odstranila. Vse trgovine so zaprte. Po mestu nosijo žalne zastave.
Novi Sad, 13. novembra, r. Kljub policijski prepovedi so se zbrali danes Orjtrnaši pred hotelom »Kraljice Marije« toda policija je preprečila vsako manifestacijo. Medtem je na nepoiasnjen način eksplodirala bomba na dvorišču katoliške cerkve. PoH-ci.ia je aretirala sodelovca »Vrdovdana« Ra-taiiča, ki je osumljen, da je preskrbel bombo in jo Izročil neki drugi osebi.
Nujna pomoč poplavljenim krajem
Nujen predlog posl. Žerjava in Pivka.
Beograd, 13. novembra, r. Zaradi katastrofalnih poplav v Sloveniji, zlasti v mariborski oblasti, sta poslanca doktor Žerjav in dr. Pivko predložila Narodni skupščini nujen zakonski predlog za podporo prebivalstvu v prizadetih krajih. Kot prva pomoč se zahteva za te kraje kredit v znesku 10 milijonov Din. Predlog bo nujno predložen finančnemu odboru. Oba poslanca sta posredovala tudi pri vojnem ministru, da da na razpolago vojnotehnično osobje za reševalno in obnovitveno akcijo v poplavljenih krajih. Nadalje sta poslanca Intervenirala, da se lz razpoložljivih sredstev takoj nakažejo vsote, s katerimi bi se moglo skrbeti vsaj za življensko oskrbo naibednejših ponesrečencev.
Sofijski župan umorjen
Sofija, 13. novembra, s. Bivši ravnatelj mestnih kopališč je davi umoril tukajšnjega župana Madjarova. ker ga je ta odstavi s svojega mesta. Morilec se je po dejanju sam usmrtil. Ta drama baje nima nobenih političnih motivov. Župan Madjarov je sin bivšega ministra in poslanika Madjarova.
Stavka akademikov v Zagrebu
Zagreb, 13. novembra, r. Tudi današnji dan stavke je potekel enako mirno kakor včeraj. Policija neprestano straži pred uni« verzo in italijanskim konzulatom; do incis denta ni prišlo. Akademiki so se kakor včes raj zbrali dopoldne v vestibulu univerze, odpeli slovansko himno in se nato v redu razšli.
Omiljenje protislovenske politike na Koroškem
Celovec, 13. novembra, s. Koroški deželni zbor je razpravljal danes o nujnem predlogu socijalno-demokratskega deželnega poslanca Zelnitzerja, po katerem naj bi se za proučitev pritožb slovenskega prebivalstva Koroške o pravnih razmerah v jezikovno meSanih krajih Koroške in o šolskih razmerah Imenovali dve bomlsiji iz deželnih poslancev, ki bi proučili vse te pritožbe ter stavili deželnemu zboru predloge za odpravo nedostatkov. Ta nujni predlog je bil soglasno sprejet. V obeh komisijah, ki sta enakopravni odborom deželnega zbora, sta zastopana oba slovenska poslanca. Komisiji glede šolstva
predseduje deželni glavar Schuml.
•
Vest, ki prihaja iz Celovca, bi mogla biti za nas prijetno presenečenje in bi mogla zbuditi v nas nado. da bodo avstrijski Nemci skušali popraviti krivice, Id so jih zadali naši narodni manjšini s sistematičnim zatiranjem in preganjanjem slovenskega jezika. Toda zdi se. da so vodili sklep koroškega deželnega zbora povsem drugi razlogi.
Povodom zadnjih fašistovskih napadov na narodne manjšine v Italiji, se je pokazalo, da slmpatizira ves svet z ju-goslovensko narodno manjšino, ki je izročena fašistovskemu terorju na milost in nemilost. Prizadeti so bili seveda tudi južno tirolski Nemci, toda Avstrija ni mogla protestirati, ker nima za to moralične opravičenosti, saj je vsemu svetu znano, da zatira Avstrija z vsemi sredstvi pravice svojih narodnih manjšin. Ta sredstva sicer niso tako krvava kakor fašisiovska, vendar pa zasledujejo isti cilj.
To spoznanje je bilo morda povod, da se je koroški deželni odbor odločil za revizijo vladne politike napram koroškim Slovencem, da bi na ta način omilil pred svetom sodbo o avstrijski raznarodovalni politiki. Rezultati pro-ačavanja teh komisij bodo pokazali, kakšni nameni so vodili koroški deželni zbor pri sprejetju omenjenega sklepa.
Nove težke obtožbe proti jngoslovenskim škofom
Beograjska »Politika*, objavlja daljši čla-eek o zavodu sv. Jeronima v Rimu, v katerem navaja med drugim nastopno:
^Takoj po koncu vojne je naša vlada za-počela najres.nejšo akcijo pr; italijanski vladi, da nam vrne narodni zavod sv. Jeronima, ki je bil pod italijanskim sekvestrom. Po dolgih pogajanjih in velikih žrtvah, ki smo jih morali doprinesti radi rešitve zavoda, je bil dosežen sporazum z italijansko vlado Januarja meseca 1. 1924. S tem sporazumom Je italijanska vlada priznala jugoslovenski narodni značaj zavoda sv. Jeronima, naši vladi pa vse one premgative, ki jih je imela Avstro - Ogrska do vojne aad zavodom. Ta'*o Je preše! zavod v posest naše države in predno bi ga imeli izročiti redni upravi, bi imeli z Vatikanom dogovoriti naše pravice ter dobit: od njega priznanje, da je ta zavod naša narodna astanova. Vprašanje je bilo zelo važno, ker prihajajo v zavod sv. Jeronima gojenci skoro iz vseh škofij naše kraljevine v svrho višje bogoslovne 'zebrazbe. To so duhovniki, ki se pripravljajo, da ob svojem času zavzamejo najvišja mesta v katoliški cerkveni hierarhiji naše države.
Na žalost je ta težka misija našega zastopništva pri Vatikanu našla v naših škofih namesto iskrenih pcmagačev ogorčene nasprotnike. Oni se niso strinjali s tem. da bi se zavod imenoval »Sv. Jeronim, zavod Srbov, Hrvatov in Slovencev«, še manj pa, da bi naša vlada sodelovala pri imenovaiju predsto:nikov v njem. Ko je nekaj časa izgledalo, da se bo dosegel s sv. StDiico sporazum, ki bi nas zadovoljil, so škof! z ncvo energijo nadaljevali svojo akcijo, ki jc imela glavni cilj, da našo državo popolnoma odstrani od zavoda. O tem, kakšne žrtve s m j doprinesli, da <-ešimo zavod izpod sekvestra, kdo bo zavod ščitil v slučaju potrebe, niso vodili računa. Glavno je bilo. da se doseže cilj, ki so si ga postavili fn da se odstrani od uprave mngr. Butkovič ki je pošten narodnjak in pri tem zelo dober katoličan. Iskala se ie samo primerna prilika in čudno je, da je bil izbran ravno trenutek, ko bi imeli obnoviti pogajanja za zaključitev konkordata. Nadškof dr. BaueT ln škof Aksamovič sta dokončala delo, v ka terem sta imela Iskreno podporo nadškofa dr. Sariča. Neka disciplinarna odredba pred stotnika zavoda proti gojencem jim ie bila primeren povod, da predvsem obračunajo s sedanjo upravo. Ko sta rektor Biasotti in prorektor Butkovič odklonila zahtevo, da naj prekličejo ukrepe, podvzeie proti nediscipliniranim zolencem, se oni razvl'1 naj-živahnejšo akcijo proti Vatikanu, da prisilijo predstojnika k popuščanju v zavesti, da se bodeta raje dala pregnati nego pustila ponižati svoj ugled. Zares, njihova akcija je aspega. Monsgr. Luka Bergondini, državni podtajnik v Vatikanu, Je porval nepopustljiva predstojnika, nai zapustita zavod.
Ostalo je samo Se to, da gg. dr, Baoer in Aksamovič dobita to zadoščenje, da vidita na upravi zavoda svojega človeka, kf bi bolje branii njunlne Interese nego Interese zavoda In države. Ta želja Je ostala neizpolnjena. ker Je prišel na opravo zavoda italijanski duhovnik in gg. dr. Bauer in Aksamovič sta zapustila Rim ponižana, četudi sta aspeia v svolem protldržavnem poslu.
Kakorkoli je položaj, ustvarjen s pomočlo naših škofov, težaven, vendar pa upamo, da vlada ne bo popustila v obrambi tega našega velikega narodnega zavoda. K sreči imamo ra to sredstva, ker le Imetje zavoda v naših rokah In so B£.Se pravice utemeljene v pisanem sporazumu z Italijansko vlado. Dokler teb frrsvie Vatflcas aa bo
spoštoval, ne moremo priznati nobenih koncesij v tem vprašanju, ker želimo, — kar nam nihče ne more zameriti — da dobi bodoči katoliški duhovniški naraščaj ki bo
študiral na zavodu sv. Jeronima, poleg bogoslovne izobrazbe tudi boljšo »arodno vzgojo kakor pa dosedanji
Davčni vijak v Franciji, Angliji in Ameriki
Pariz, 11. novembra. Amerikanci in Angleži prav radi obtožujejo Francoze in tudi druge Evropejce. da plačujejo premalo davkov. Zato tudi smatrajo, da bi mogli pri primernem fiskalnem naporu poravnati svoje zunanje dolgove. Cail!auxova pogajanja v Washingtonu so se izjalovila vsled docela različnega naziranja med francosko in ameriško komisijo g!ed; plačilne inoči Francije.
Francozi anglo - saksonske trditve energično pobijajo. Profesor na Sor-boni Henri Hauser n. pr. prihaia do presenetljivih ugotovitev. Tako trdi. da je plačeval letos Anglež s 1000 funti šter-lingi dohodkov dohodninskega davka 135 funtov. Teh 1000 funtov je bilo v isti dobi vredno 68.000 francoskih frankov in se ie od njih plačalo v Franciji 11.604 frankov davka, dočim znaša 135 angleških funtov le 8180 frankov.
Pri dohodkih 10.000 funtov šterlingov ali 680.000 frankov je znašal davek na Angleškem 46 %. na Francoskem pa kar 70 %. Te številke je povedal bivši ministrski predsednik Francois - Marsa! na nekem predavanju decembra 1924 in mu doslej nihče ni ugovarjal.
Nedavno je izdelal neki francoski ban kir podobno primerjavo med francoskim in ameriškim davkom. Niegove številke delujejo kot kako odkritje. Ali veste n. pr. da se v Ameriki ne plača prav nič davka od 1000 dolarjev dohodka? V Franciji pa plača, če štejemo dolar za 20 frankov, tak človek vrednost 66 dolarjev, če ie samec, in 48.70, če ie ože-njen. Zakai šele dohodki ood 6000 franki so davka prosti. Pri 2000 dolarjih (40 tisoč frankih) dohodloov je v Ameriki za samce 15 dolarjev davka, za oženjem* nič. Francoz pa plača v prvem slučaju 213. v drugem 122.80 dolarjev. Cim višje gremo, tem slabše ie. Pri dohodkih nad 3000 dolarji p!ača Ameri/kanec 30 dolarjev (samec) in 7.50 (r,žen;en). Fran coz pa 420. odnosno 346 66 dolarjev!
Iz teh podatkov izhaia. da plača Pri enakih dohodkih, računanih v zlatu, francoski kapitalist za 2000 ali 3000 do-lariev 14 krat več in če le še oženlen. celo 46 krat toliko kot njegov kolega v Zedinlenlh državah. Od 4000 do 10.000 se spreminjajo koeficiienti od 13 do 17 za samce in od 16 do 25 za oženiene Za dohodek 25.000 dolarjev plačajo Francozi 7 krat toliko kot Amerikanci
«In zdaj nai še kdo govori.* tako vzklikne orofesor Hauser. «o premajhnih davkih v Franciji!*
K tel sliki je dodati še to. da ie ravno včeraj sprejei finančni odsek reprezentančne zbornice v Wash!ngtonu novi zakon, po katerem se v Ameriki znižajo davki za 308 milijonov (tolarjev. Za ože-njene začenja dohodnina šele pri 3500 dolarjih dohodkov. Pri tei vsoti plačuje Francoz že 346 dolariev davka!
V	Ameriki se torej davki znižujejo, v Evropi pa nas čakajo ogromna nova bremena, da bomo mogli poravnati svoie dolgove ori bogatem stricu onstran velike luže. _
Iz angleške mornarice
Na podlagi izkušenj zadnjih let je angleška vojna mornarica polagoma krenila na nova pota. Zlasti se ie izkazalo, da mora imeti voino brodovje rotovo število letal in velikih podmornikov. ki lahko slede brodovju tudi na visoko morje. Angleška mornarica se je lotila dela in izpopolnila svoie zračno brodovje v zaželienem smislu.
Angleški listi poročaio sedaj o novem podvodniku. ki bo večii kot vsi dosedanji in bo v kratkem popolnoma gotov, .le to lad'a tipa «X». ki so jo začeli graditi že pred štirimi leti. Podrobnosti se doslej niso mogle izvedeti, ker je admi-raliteta varovala največjo tajnost. Poi-vodnik je dograjen, vendar še ni popolnoma opremljen. Napravil je že četo vrsto poskusnih voženj in se ie v vsakem oziru popolnoma obnese!. Sedai ie 'adia pripravljena, da nastopi nad 30.000 kilometrov vožnio po raznih morjih, kjer nai pokaže svoio sposobnost za visoko-morsko plovbo. Pokazati se ima pri tem potovanju tudi. ali odeovaria nod-mornrk zdravstvenim pogojem moštva za tako dolgo vožnjo.
Kakor rečeno, manjkajo še podrobnosti. Ve se le. da je najnoveši pod-vodnik angleške mornarice 3600 ton težak. kar odgovarja mali križarki. Na krovu ima štiri velike tokove v stolpih kakor ie to na bojnih ladiah. Ima tudi večje število torpednih cevi. Zato ie ta veliki podvodnik kai nevaren nasprotnik. Kar se tiče hitrosti, le le znano, da bo ladja lahko sledila križarkam. kadar plove na površiu in bo torei znašala vsaj 25 morskih mili na uro.
V	kratkem dobi angleška vojna mornarica še eno novo lad!o. Vrižarko «Eme rald». ki so to začeli graditi že v zad-niem letu vojne. Takrat ie š!r> za to. da zg^-ade nov tip krlžark. ki nai prekov najhitrejše nemške tornedn? lovce, ne glede na topove, proti katerim ie vsaka tornedovka brez moči. Turbine te nove ladle Imajo 80000 krniskih sil. ki da!e-io ladi! hitrost 35 do 40 morskih nfli nn uro. torei skoraj 70 kilometrov. «Eme-rald* bo s tem najhitrejša ladja na sveta.
Politične beležke
+ Naši klerikalci ln zavod sv. Jeronima. Atentat vatikanskih politikov na zavod sv. Jeronima je vzbudil v vsej naši državi ogromno ogorčenje. Splošno se smatra, da je Vatikan, prezirajoč obveze lojalnosti napram našemu narodu, z odstavitvijo rektorja in prorektoria ter z imenovanjem zagrizenega italijanskega duhovnika za rektorja izvršil naravnost sovražen akt proti Jugoslaviji. Naša sicer v vprašanjih narodnega ponosa ne prebrza in preodločna vlada ie tokrat vendarle z energično gesto zahte vala remeduro. Vsi narodni Slovenci. Mrvati in Srbi odobravato ta korak. Edi ni. ki so takoj skočili pokonci, da branijo nasilje Vatikana proti Jugoslaviji, so — seveda — naši klerikalci Papež je odstavil Jugoslovenom prijaznega rektoria in prorektorja. cSlovenecs pa proglaša razburierie. ki je bilo s tem izzvano, za — framazon^ko 'ntrigo! In takoj se ie oglasi! gosp. Korošec, ki do-kazuie. da Jugoslavija v zavodu pravzaprav nima ničesar govoriti in da spada sv. Jeronim pod — papeževo upravo. Zakai ga te pa potem lialiia med voinn sekvestrirala in zakai smo mira!' 1. 1923. s težkimi žrtvami plačati, da je Italila ukinila sekvester ter nam izročila zavod? Ootovo ie. da ima Vatikan cerkveno disciplinsko oblast nad rektorjem in goienci. ker so vsi d u -h o v n i k i. toda ravno tako gotovo je da ie sklicevanje na to oblast v zadevah uprave zavoda gola zloraba in da ie ukrep, kakršen je bil storien. nai-grša nelojalnost naoram naši državi. Na vzlic temu ga klerikalci br?n:,'o na žive in mrtve, kakor vedno vsako klerikalno stvar, ki ie nn^eriem nro.fi .Tiuto®'*""?.
-r Zn'<al Ie b'! iTV?en napnrf na nosts. Beograjski »Balkan« P!še. da je bil naoad na «Ed;nosi* v Trstu zato izvršen ker se nahaia v icfem poslopju tudi framazonska loža. Faš'sti. ki so napovedali b"!i5ev'l<om. framazonstvu in vsem anacilonalnim internacilona^m boi izfreblie.iia. so bili besni na »Edinost*. ker ie dala v svojem poslopju zavetišče na'večiemu nepri'ate!iu režima v Italiji. In tako ie noleg framazon-ske lože v poslooiu «Ed'nosti» trpel.i tudi uredništvo s tiskarno. — «Bfl'Van» ie odkril stvar, o kameri doslei n!bfe nI vedel, naimani pa v Italiji oni fašisti, ki so Izvršili napad na »Edinost«. Ne vemo točno, kateremu namenu rti sjnž; izmišljena trditev «Balkana» Znač'!no i? samo. da Istočasno brani tudi <Jr. Ninčiča ter označuje Mussolinija kot <am-stvo miru in reda na itigu Evrope! Ome niti bi bilo tudi, da ravno te dni tudi klerikalni »Mali list* v Trstu, glasilo duhovnika Sčeka. označ,-;e člane političnega društva »Edino?' v Trstu, torej ne tiskarne in !iredr'štva «Edinosti». za člane framaznnske lože in da ie bila nri rodpredsedniku dr. Vratkoviču zarali te dentmciiaciie izvršena tudi brezuspešna hišna preiskava. Navajamo oba Primera le ko-t dokaz, kam vodi strankarska zagrizenost. Ob prvi priliki bodo ti liudie. ko se iim bo zdelo primerno njihovim strankarskim in osebnim namenom. seveda "a nntboli bruoen način kazali svoia »narodn? čustva* Tudi to je omembe vredno, da ljubljanski »Slovenec* baš te dni dela reklamo za tržaški klerikalni izrodek. medtem ko se bo naibrže čutil silno ogorčenega nad «ve-!esrhski-i» pisavo »Balkana* . . .
4- «Nad Adrljo se bliska ...» — Praški «23. Riien* prinaša dališi članek na uvodni strani, v katerem obravnava tržaške dogodke in razmerje med Jugoslavijo in Italijo. Fašizem, pravj list, te dete ulice: rodil se je na ulici, a je še ne obvlada. V tem ie njegova slabost. Napad na »Edinost* ni prvi in ne poslednji. Slovenci od prevrata dal.ie trpijo pod italijanskim režimom, kakor so prej trpeli pod Avstrijo. Slovencem ie bila usoda najbolj krivična, nad njimi se je največ grešilo. Italijanski fašizem igra hazardno igro. Kdor seje veter, žanje burjo. Ta pregovor ne laže. Preizkusila ga je Avstrija, pa če ne prestanejo italijanske provokacije in fašistovske nasilnosti, ga bo preizkusila tudi Italija. Jugosloveni ne provociraio. pogoltnili so že marsikatero bridko. Ju-gosloven lahko dolgo trpi, toda ne pozabi. Zato se fašisti igrajo več kakor opasno. Beograd se sicer opravičuje v Rimu in Rim v Beogradu; kajti diplomacija je vedno in povsod vljudna in se lahko tudi hlini. toda kadar pričenja govoriti narod in glas njegovega srca, tedaj je obračun hud. Kri ni voda in fašistom ponavljamo, da Jugosloveni niso Grki! Jugosloveni bi si raje volili smrt kakor drugi Kri. Oni imajo svojo preteklost, na katero so lahko ponosni. Oni ljubijo domovino, so junaškega srca in koncem koncev, če bi prišlo do spopadov, bi bila vsa moralna in tudi dejanska simpatija vsega sveta na njihovi strani. Svetovna vojna pa nas je poučila, da je pravica in zmaga vedno na strani zatiranih. Bilo bi zatorej dobro. ako bi Mussolini položil tržaškim fašistom hladen obkladek na razvnete glave, kajti v tej igri. ki jo igrajo, gre za mnogo več kakor se misli. Nad Adrljo se bliska. Verujmo in upajmo, da to bliskanje ne bo rodilo strele . . .
+ Vatikan za Jugosloveni v Italiji. Beograjski listi objavljajo iz avo dja-kovskega škofa Akšamoviča. ki se je te dni vrnil iz Rima. o odnošajih Vatikana napram Jugoslovenom v Italiji, škof Akšamovič je dejal: 'Spričo vesti, da se Hrvatom in Slovencem zabranjuje uporaba narodnega jezika v šolah, v cerkvenih pridigah in ob ostalih prilikah, kjer je bila dovoljena, smo ponovno opozorili sv. Stolico na to vprašanje, v kolikor spada v delokrog cerkve. Ob tči priliki se nam ie pokazala statisti- 1
ka, iz katere smo se mogli prepričati, da je sv. Stolica v večini takih slučajev posredovala, in sicer z uspehom. Prišli smo do prepričanja, da obstoji pri sv. Stolici tendenca, da zaščiti naše soro-jake v Italiji.« Skoro istočasno, ko je škof Aksamovič podal to izjavo, je Vatikan pregnal iz zavoda sv. Jeronima v Rimu jugoslovenske duhovnike. Že prei so bili izgnani iz številnih istrskih župnij slovenski in hrvatski duhovniki, iz Gorice in drugod pa slovenski frančiškani, a namesto njih so prišli Italijani. Tudi tržaški škof dr. Karlin se je moral pred leti umakniti Italijanu. Namesto slovenskih duhovnikov pošilja Vatikan našemu ljudstvu zagrizene laške nacijonaliste, katerim cerkev ni dovolj svet kr2j, da je ne bi zlorabljali ali proti Slovencem in Hrvatom. Naš jezik se preganja iz molitve in iz cerkvene pesmi in kar ne opravijo fašisti, poskušajo doseči italijanski duhovniki. Niti en slučaj ni znan naši javnosti, da bi Vatikan zavze! nepristransko stališče naoram slovenskim in hrvatskim duhovnikom ter pravicam našega naroda v Italiji. Preveč je nasprotnih zgledov, da bi se zde'a izjava škofa Akšamoviča verjetna. Mogoče, da ie videl v Vatikanu kako statistiko o premeščenju slovenskih in hrvatskih duhovnikov, pa je zamenja! tozadevne rubrike. Dandanes so taki časi. da brez vidnih dokazov tudi izjave samih škofov ne drže. pa bi bilo zelo potrebno, da bi škof Akšamovič navedel vsaj nekaj konkretnih primerov o naklonjenosti Vatikana napram našim rojakom v Italiji. V ostalem, kaj bo govoril g. Aksamovič, saj so preganjani duhovniki povedali povsem nekaj drugega in če tem ne verjame, naj vpraša svojega kolega g. škofa Karlina, ki — je Vatikan pregnal v času. ko v Italiji fašizem še ni bil gospodar.
Iz Zveze kulturnih društev
Danes, v soboto, se vrše naslednja preda« vanja:
V	Prosvetnem društvu za šentjakobski okraj ob 20. pri Češnovarju. Predava dr. Čsdež: »Prikazni na nebu».
V	dijaškem društvu «p repo rod* ob 17. Predava prof. Jeras: eOb !01etnici srbskega umika čez Albanijo*.
V	Sokolu I. na Taboru predava oib 35. prof. Majcen o jugoslovenski mafiji.
V	Sokolu v šiški predava oŠ? 20. v gostil« ni «Pri raci«, prof. Pavfič: -^življenje po smrti®.
V	Sokolu na JeSici se vrši predavanje pod pokroviteljstvom Higijenskega zavoda m sicer ob 20. v šoli o prvi pomoči pri nezgc» dah.
K vprašanja inozemskih delavcev
Z zakonom o zaščiti delavcev {§ 103) se je v naši državi uredilo vprašanje zaposlovanja ia dovajanja delovnih sil tz inozemstva. Ta zakon. W Je stoml v veljavo dne 14. junija 1022, se glasi: »Noben delodajalec ne sme privajati delavcev Iz inozemstva, dokler ne d"bi za to jtovolila od ministrstva za socijalno politiko, ki izdaja dovolila šele potem, ko »astlSi mnenje dotlčne krajevne posredovalnice za deio (borze dela) in pristojnih Delavskih zbornic*. Drugi odstavek tega člena govori o posredovanju za rssetjevanje domačih delavnih moči v reo-zemstvo.
Na podlagi tega člena je izdajo ministrstvo za soc. politiko dne julija 1924. pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev, k; urejuj« postopanje v smislu gorenjega §. Po tem pravilniku se smatrajo za delavce vse vrste fizičnih tn intelektualnih delavcev ne glede na spol, vrsto poklica ln višino nagrade — delavci, nameščenci in uradniki, torej, ki prihajajo v Jugoslavijo po delo aH v uk (čeprav Je slednji brezplačen). Da dobi inozemec predpisano dovoljenje, mora njegov delodajalec potom pristojne Inšpekcije dela (za Slovenijo v LJubljani a!i v Mariboru) vlofiti prošnjo, iz katere Je razvidno, da ie dotični hrazemec res neobhodno potreben za podjetje in da takih specialistov v naš! kraljevini n: brezposelnih na razpolago. V svrho te ugotovitve si mora delodajalec od državne posredovalnice za delo preskrbeti tozadevno potrdilo, ki ga mora potrditi i Delavska zbornica. Ce nastanejo sedaj dvomi o posebnih sposobnostih Inozemca, se inšpektor dela lahko prepriča o istiiritem stanju zadeve na licu mesta. Izjemne določbe veljajo samo za ino-zemce-monterje, k! prihajajo v našo državo na račun svojih tvrdk v svrho postavljanja rn napravljanja novih strojev, naročenih v inozemstvu. Ti monterji smejo biti zaposleni najdalje tri mesece. Tozadevno dovoljenje jim izda politično oblastvo (srezko poglavarstvo oz. policijsko ravnateljstvo).
Dovoljenja sa zaposlitev inozemca Izdaja v vseh drugih slučajih le ministrstvo za soc. politiko. Dobi ga delodajalec za določen čas ali delojemalec osebno za nedoločen rok. Z angaiiranhr inozemcem mora delodajalec sklenit! pismeno pogodbo, v kateri se zaveže zagotovit! delavcu najmanj Iste delovne pogoje kot domačim silam. V pogodbi mora biti tod! določba o povrnitvi potndh stroškov v domovino delavca, da v slučaju odpusta ne nastanejo spori. Te pogodbe morajo ob vstopu v službo potrditi politične oblasti. Prekršštev teh odredb je kazniva z denarno globo (od 100 do 300(1 Din), v slučaju ponovitve cdo z zaporom do enega meseca.
Z ministrskim odlokom O/it. 323/IV. z dne 30. septembra 1925 (ki Je bil objavijo.; tudi v »Jutru*) pa je ministrstvo za soc, politiko preklicalo začasno vse odloke, ^ katerimi so bHe proSnJe za zaposledmje in->-zemcev — zaposlenih Se predno je stop i v veljavo zakoo o zaščiti delavcev, t. j. pred 14. junijem 1922 — odbite. Nastopi: le nov položaj tudi za prošnje takih -starih* iaozeoicev, katerim eiso bila fczdaaa
Ne potnjte v Pariš!
Najnovejše razkošne toalete vidits v izvrstni veseloigri:
Kraljica punčk
Elitni kino Matica.
dovoljenja za podaljšanje zaposlitve. Vs; zadevni delodajalci so bili s tem pozvani, naj vloiijo ponovne prošnje. Ta odredba Je sad konference v Beogradu, kjer so se pritoževal« gospodarske korporacije nad vladajočo prakso v tem vprašanju.
Povod (O/št. 322/IV. od 30. sept. lecos) je bilo pravniško staMSče, da zakon ce mere bia veljaven za nazaj predno Je stopil v veljavo. Logično je torej, da se določbi zakona ne morejo raztezati tudi aa isnc osebe, ki so bile pri nas zaposlene že predno je bS zakon uveljavljen. Smisel sakemc. pa ie nedvomno ta, da se mora veljavnost te odredbe raztegniti ee samo aa dovajanje snozemcev, nego sa pravico zaposlovanja icozemcev sploh. Bilo bi sploh zelo umesao, če bi se nejasnost besedila — ki po eoslovsem tolmačenju dopušča tudi nasprotno razlago — legelativaim potom avtentično uredila.
Prizadevanje gospodarskih krogov na konferenci v Beogradu je Slo obenem tudi za tem, da se kot delavci v smislu § 103. smatrajo samo fizični delavci, ne pa tudi intelektualci (nameščenci, uradniki in siičai) kakor je po stalni praksi mterprearaic ministrstvo zakon ia kakor ga tolmači člen 2, imenovanega pravilnika. Zategadelj so se cule na konferenci zahteve, da Je treba nadomestiti pravilnik s novim, ker je sedanji v opre k: z zakonom, ki po razlagi gospodarskih krosov pozna samo ročne delavce. Kakor smo informirani, se pripravlja sedaj v tem smislu nov pravjhsik, ki bc ves kompleks problemov nanovo uredil. Pri novem pravilniku se bedo menda posebno upoštevale zahteve gospodarski korporacij, ki žele čim milejšo prakso jlede izdajanja dovoljenj za zaposlovanje inc zenic ev Treba je priznati, da Je sedanji pravgmk v marsičem pomanjkljiv ia da je njegova modifikacija mestoma čisto neumestna. Predvsem so roki, za katere se izdajajo zapo-siovalca dovoljenja razmeroma kratki ia Je nasploh posžopanje preveč komplicirano e birokratsko. Osnova i napaka dosedanjega postopanja je ta, da je za izdanje vsakega dovoljenja pristojno izrecno ie ministrstvo, pri katerem se kupičijo cele gore prošenj in vlog, tako da je ekspeditivno reševanje Istih naravnost iluzorš&o. Razen tega je tudi stvarno poznavanje konkretnih slučajev naravrest nemogoče, Zato so napake is pomote neizbežne.
Slišat? je bilo v tel zadevi že docete umestne nasvete, naj bi se obravnavanj« tega predmeta izročilo o b I a s t e i m organom, ki so jim razmere sigurno bolj znane kot ministrstvu ter v vsakem primeru lahko Izdajo res najprimernejši uferep.
Končno velja omeniti še do, da bi bilo treba uvesti za naše sonarodnjake iz Primor; a, Koroške, Madžarske ic Grške posebne olajševalne okoiščine., ker je treba uvaževati, da je večina teh ljudi gospod irsko in politično primorana tskac zaslužka pri nas. (Rirski begunci so v tem pogledu popolnoma izenačen: z domačimi delavci!) Doslei so se prošnje sonaroditjakov iz Primorca, Koroške, Madžarske in Grške obravnavale po istih normah kot prošnje ostalih iaozemcev - drugorodcev, ki sc nam narodnostne tnji in nevarni, le da jc bila praksa v večini slučajev nekoliko blažja. Tž IJudie-pa zaslužijo gotovo vsaj isto obzirnost ko'-Rusi.
Vprašanje izločftve inozemskega življa i: naših podjetij ter s tem iz našega celokupnega življenja je za našo državo ogromnega pomena. Pomisliti moramo n. pr. na slučaj vojne in na okoSnost, da bodo skoro vse velike industrije, predvsem železna, tekstilna in kemijska industrija ter rudekopi, ki proizvajajo za armado, v takem primeru izročene aa milost in nemilost tujerodnim elementom (ravnateljem, aiženjerjem drugim tehničnim uradnikom), od katerih zavisi pravilno obratovanje in sigurnost našega gospodarskega življenja. Dalje ireb-upoštevati to, da prihajajo k nam inozemc: ie redkokdaj sami in da dovajajo s sebo; številne rodbine ter s tem JačaJo tuji element v naših že itak narodnostno zelo mešanih in ogroženih industrijskih krajih. Posebno velja to slednje za nas Slovence, ki smo na meji ia tembolj izpostavljeni tujemu vplivu. Z vsakim tujim intelektualcem — in inozemc so to večinoma! — prihaja k nam oov pionir nemške ali italijanske misli, kar gotovo ne služi koristim naše domovine. Replicirati ie treb3 tudi na napačno trditev, da je obzirnejše postopanje napram inozemskim zapnsler.cem potrebno tudi s stališča mednarodnih obzirov radi morebitnih represalij, ki bi se izvajale proti našim delavcem v inozemstvu. Ta strah je v glavnem reuptavičen, in sicer zato, ker mi pošiljamo v inozemstvo skoro izključno nekvalificirano delavstvo, k; je tujim državam neobhodno potrebno (in ki opravlja najtežje in najslabše plačar.e službe). Običajno domačini take službe prezirajo. p> sebno proti pla£!lu. katerega prejemajo naši izseljenci. V pešiev bi prišle v vprašanju retorzije Avstrija, Italija in Nemč:ja.
Dodati pa Je treba še to, naj bi aaJj vlado pri razmotrivanju tega vprašanja vodsla predvsem misel, da ie našemu intelek-ual-nemu naraščaju treba preskrbeti službe v črmovinl Malo znano, a resnično dejsrvo je, da je že danes večje število Intelektualce. (iitženjerlev, celo kemijske stroke, ab-entev srednjih tehn. šol bi stičnih — da trgovskem hi pisarniškem uradništvu ne govorimo —) brezposelnih.
O specljalnlh razmerah v Sloveniji izpre--vVvorimo prihodnjič. Podprli bomo naše podatke s statističnim gradivom, da bc pr<v blem Jasen, kar je v našem primera postno važno.
Maribor v ognju in vodi
Maribor, 12. novembra.
Dolgotrajno deževje, ki smo ga sicer vajeni vsako jesen, je nocojšnjo noč zlilo nad Maribor pravo povodenj. Zemlja je že napita vode in je zato ne vsrkava več. Po vseh ravninah so že včerai stale velike luže. potoki pa so naraščali. Po noči se je dež še zgostil in naenkrat je pričelo tudi grmeti in bliskati, kakor v poletju. Proti jutru je lilo. S hribov, ki obkrožajo Maribor skoro krog in krog, so pričeli hruti novi ootoki blatne vode. ki je grabila za seboj hosto, bruna, prodec, zlasti pa listje in naenkrat so bili zamašeni kanali po ulicah. Najhujše je drla voda od Laj-teršberga. s Piramide in od Kalvarije. Potok od Treh ribnikov, ki so prestopili bregove, je narastel v reko in se razlil deloma no Tomšičevem drevoredu, deloma pa čez mestni park in drl v zadnii ribnik pred županiisko palačo. Tamoš-nji veliki odvodni kanal ni mogel več požirati velike množine vode, ki je nato drla na Ciril Metodovo ulico in se nato razlila proti Trgu Svobode in po Maistrovi ulici, kjer je prihrumela zlasti pred ljudske in meščanske šole v Cankarjevi ulici ter pred žensko učiteljišče in trgovsko šolo, kjer so morali postaviti nad vodo mostiče. da so mogli otroci v šolo.
Večja nevarnost pa je nastala na Aleksandrovi cesti v bližini kolodvora in v nižje ležečem Meliu, kamor se ie v zgodnjih urah končno zlivala vsa ta voda od raznih strani. Več kleti je bilo mahoma polnih vode zlasti nri trgovcih Pučku in Pregradu, odkoder so morali ogniegasci s sesalkami spravljati vodo. Celi potoki pa so preplavili tudi Trubarjevo, Gregorčičevo in Gosnos! o ulico, kamor so bili nanešeni plazovi blata in peska. Policija in zlasti požarna bramba sta bili skoro vso noč na de. !u. Po polnoči ie povrh tega še izbruhnil požar na Aleksandrovi cesti pri Pelikanovem skladišču avtomobilov, kjer ie pričelo goreti oglje v novem avtomobilu, vrednem baje nad 200.000 Din. V bližini je bila zaloga bencina, ki bi napravil ogromno škodo, če bi se vnel. Vendar je prispela pravočasno požarna bramba in požar ugasnila. Avto ie zgorel. Proti jutru ie začelo še goreti v podstrešju neke hiše na Meliski cesti. Spodnii del poslopja so ognjegasci rešili.
Drugače nočna povodenj ni napravila posebne škode. Najhujše ie bil prizadet jutranji promet, ker je na vseh križiščih drla voda. ponekod do pol metra visoko. Več šolariev maniših in večiih, je naval vode podrl, večina je prišla seve vsa premočena v šolo, tako da so v večih zavodih pouk za danes ukinili. Situacijo si ie na vse zgodaj ogledal s šefom stavbnega urada tndi mestni župan.
Kmalu se je po mestu razvedek), da je divjalo neurie tudi drugod s tako silo. da je promet skoro povsod ukinien. Pripeljali so samo vlaki po ptujski pro-
gi in šolarski od Pragerskega z zamudo, medtem ko je bila koroška pro?a --Sv. Lovrencu na Pohorju razdrta od hudournika, na severu je bila preplavljena in s peskom zasuta proga pod Št. ( Hjem nad Pesnico in tudi dopoldanski osebni vlak, ki pripelje pošto z juga. ni dospei. ker ie bila razdrta proga pod Poljčanami. Na vse strani je odhitelo iz Maribora železniško rešilno osobje. V St. Ilj, kjer so bile ogrožene tudi hiše, je šla pomagat tudi mariborska požarna branita.
Tudi Drava je močno narasla in moč_ ni blatni valovi donašajo skozi r-esto odplavljeni les. Tekom dne je deževje precej odienjalo. vendar je še ves dan rosilo. Zelo so prizadete tudi nove mariborske stavbe, ki ne morejo nadaljevati z delom in ce iim kvari vsled dežja novo zidovie.
Kako je biio nekdaj na policijskem komisarijatu na Rakeku
Razmere, ki so vladale predlanskem r.a policijskem komisarijatu na Rakeku, so bile te dni predmet zanimive kazenske pravde pri ljubljanskem deželnem sodišču. Leta 1923. ie list «Orjuna» prinesel članek, ki je dvigni! mnogo prahu. Očital je namreč policijskemu komi_ sarijatu na Rakeku, da .ie ta urad sramota za našo državo, da tam urad-ništvo pijančuje; da je zloglasna špionka Androličeva celih 8 dni živela na tem komisarijatu in v njegovih uradnih prostorih kot gost, ter da jej je bilo vse odprto, celo miznica s tajnimi šiframi! Z neko vlačugo da so neki drugi uradrfki komisarijata dobili nalezljivo bolezen, in sicer v uradnih prostorih: zlasti pa je članek očital svoiečasnemu načelniku tega urada Bogoljubu Prediču, da svojo službo zanemarja, da protizakonito izdaja dovoljenja za prehod čez mejo in zlasti da lažnivo obvešča svoie predpo stavljeno ministrstvo. — Radi teh očitkov je državno pravdništvo dvisnilo obtožbo proti odgovornemu uredniku «Orjune» radi pregreška razžalienia urada in uradnika v pogledu na službeni posel (§ 104. s. k. z.).
Obtoženi odgovorni urednik je nastopil obširen dokaz resnice, čigar pro-vedba je traja'a zelo dolgo, ker so se zasliševale priče po raznih krajih. Pri glavni razpravi so se dalje zaslišale še nekatere priče, ki so izpovedale prav strahotne podrobnosti. Senat je smatral, da se je dokaz resnice v slavnem povsem posrečil, in je obtoženca oprostil.
Bogoljub Predič, ki je kompromitiran s to oprostitvijo, odnosno provedenim dokazom resnice, je že pred časom premeščen in se sedaj nahaja v Subo-tiči. Izrečeni očitki so mnogo pripomogli k očiščenju tega zelo važnega mejnega urada. Državno pravdništvo je prijavilo ničnostno pritožbo. Pričakovati je, da bo postopalo tudi proti
Samo še dva dni — Oglejie si izvrstne reklamne fotografije. Hitite da ne zamudite! Mladini vstop pri tem filmu ni dovoljen —
Elegantno! Veselo! Razkošno! Novo!
Prvič v Ljubljani!
Veliki nemški „Trlanon-fi!m", Berlin
Kraljica punčk
ali Na pragu življenja
Imenitna veseloigra poina ljubezni, smeha do solz in Izvrstne zabave v 6 velikih dejanjih. Najlepši in naielegantneiSi kino IgrVec, splošno priljubljeni HARRY LIESTKE, kot prikupljivi gr< f Duplcssis — Ljubi encc vse kino publike Vlggo Larzen — Temperamentna črnolasa Maria Jacohlni — Elegantna zapeljiva plesalka črnolasa Erra Bognar prav, pridno skrbijo za imenitno zabavo — Srčkane punčke - Razkošni rles v .Bonbonieri" — Sijajne najmodernejše toalete — Hotelski tatovi — Lažni grofi — Prava ljubezen Smtha in komičnih situacij dovolj. Preskr-'nite si pravočasno vstopnice. Smejite se In ne mislite na smrt.
Pazite na znamko .BALKANF1LM*. Predstave ob 4., i/e6-. !/j8., 9. V nedeljo ob 3., '/25., 6., V28. In 9. Prvovrstni umetniški orkester svira pri vseh predstavah.
Elitni kino Matica
vodilni kino v Ljubljani.
Te Mori 124.
krivcem, proti katerim je bil proveden dokaz resnice, o katerem gori poročamo. Zadeva z oprostitvijo odgovornega urednika seveda ne sme biti še končana.
Velja Vukičevič
Gosp. Velja Vukičevič je bil v vladi Narodnega bloka minister za pošto in brzojav, v vladi RR pa je prevzel za Svetozariem Pribičevičem prosvetni portfelj. Radi načelnih nesoglasij v vladi in radikalskem klubu je podal 12. tega meseca svojo demisijo, ki lahko ima , zelo dalekosežne politične posledice, > ker spada g. Vukičevič med najstarejše in najuglednejše radikalske politike.
Pismo iz Ptuja
Ptuj, 12. novembra.
Naše mesto je dobiio z elektrifikacijo, ki se menda bliža h koncu, čisto novo lice. Dočim je poprej po tilicah brlela le tuintam kaka plinovka in metala na mimoidoče dolge sence ter dajala mestu mračno lice, žare danes povsod električne !uči in ima Ptuj sedaj res lice mesta. Ni bila lahka naloga, v današnjih časih preskrbeti v te svr-he potreben denar. Zato pa metii.no, di je glavni cilj Zadružne elektrarne, ki upravlja elektrifikacijo, ne samo nuditi zadružnikom električni tok Po najnižjih cenah, temveč z vestnim gospodarstvom polagoma amortizirati investiran kapital. Naj pri tej priliki obenem pripomnimo, da je namestitev nekaterih nastavljencev pri tem pod:etiu, ki je last vseh zadružnikov napravilo zelo slab utis. Nekateri so vse prej kot narodno zavedni ter občujejo le v krogin naših narodnih nasprotnikov. Prepričani smo, da bo načelstvo zadruge tudi v tem oziru napravilo red.
Tudi mestno gledališče, katero ima v najemu Dramatično društvo, dobi novo električno instalaelio. Dela se izvršujejo že več tednov, upamo pa, da bo kmalu končana, nakar prične Dramatično društvo s predstavami. Velik udarec za režiserja je premestitev gdč. Jurmanove iz Ptuja v Št. Vid in izstop g. Zupančiča. Prepričani smo, da bo g. Majcen kot vztrajni narodni delavec storil vse. da bo mrtva gledališka sezona kmalu prenehala in da dobimo zato v zadoščenje več predstav.
Sokol se pridno giblje in je telovadnica vsako popoldne zasedena. Le oddelek za članice je še razmeroma maihen. Načelnik Komac vrši s svojimi predn;aki veliko nalogo; njim gre vse priznanje. Prosvetni od- j sek Sokola ie pričel preteklo nedeljo s so- < kolskimi večeri, ter je ime! predavanje sa- j veznega staroste br. Gangla velikanski j uspeh. Obširna dvorana Društvenega doma ie bila polna, kar je v Ptuju pri predavanjih zelo redek slučaj. O delovanju drugih kulturnih društev — prihodnjič.
Vojaški obvezniki iz Ptuja smo dne 4. t. m. izvršili prisego vrhovnemu poveljniku. O. mestni vikar ie v patrilotičnih besedah opisal pomen besede ter po izvršitvi navzočim čestita!. Po kratkem nagovoru mestnega komandanta g. podpolkovnika Sta.-menkoviča smo se navzoči polagoma razšli. Mučno 'e bilo le čakanie od pol S. zjut-
21.763 Hudi
je v petih dneh obiskalo zagrebški Balkan« j Palace»kino, kjer se predvaja velefilm o mo= j derni kulturi telesa
„Moč in lepota"
(\Vege zur Kraft und Schonheit)
Elitni Kino Matica
raj do poldne, kar je zakrivila nepraktična organizacija evidence magistratnega vojaškega referenta. V četrtek in naslednji dni so opravili prisego obvezniki zunanjih občin tekom dobre ure.
Sarajevo - Verdunu
Dne 11. novembra, pred sedmimi leti, so bile ustavljene sovražnosti med udeleženci v veliki vojni, ki je objela ves svet, ter je bilo sklenjeno premirje. V spomin na fran* coske dneve, ki so bili organizirani po vsej Bosni za postavitev spomenika hvaležnosti Franciji in v znak hvaležnosti Verdumi, ki je najbolj trpel v svetovni vojni, toda ju« naški odbijal strahovite naskoke nemških armad, je izročila sarajevska občina potom francoskega poslanika na našem dvoru mes stu Verdunu dragoceno preprogo, izdelano po nacijonalnih motivih v Sarajevu, s sle* dečim vtkanim napisom: «Sarajevo a la vila le invincible«.
Svečana izročitev se je izvršila v sredo popoldne. V francosko poslaništvo so prit šli predsednik sarajevske občine Ibrahim Hadži Omerovič in direktor srbsko central* ne privredne banke v Sarajevu Ivaniševič, imenom odbora za spomenik hvaležnosti Franciji predsednik dr. Miljanič, generalni tajnik Marodič, dr. Bogdanovič in ga. Sim* ka Jovanovič. Francoski poslanik Grenard je sprejel sarajevsko deputacijo v navzoč* nosti celokupnega poslaniškega osobja in številnih članov beograjske francoske kolo* nije. V svojem nagovoru je sarajevski žu* pan izjavil: «Hoteli smo javno izraziti hva* ležnost za zavezniško in bratsko pomoč, s katero je Francija za večno zadolžila na* šo državo. Pri tej priliki pa smo se spom* nili tudi viteškega trpljenja in junaške obrambe mesta Verduna. Naj bo dar šara* jevske občine vsaj skromen izraz občudo* vanja in hvaležnosti napram junaškim bra* nilcem Verduna.® Francoski poslanik Gre* nard je bil vidno vzradoščen radi izredne pozornosti in upoštevanja važne vloge, ki jo je igralo mesto Verdun v svetovni vojni. Izrazil je imenom francoske vlade, franco* skega naroda in posebno imenom mesta Verduna iskreno zahvalo za dragoceni dar, želeč obenem naši državi in troimenemu na* rodu čim sijajnejšo bodočnost.
Trojni umor v Aleksincu
V	Aleksincu v Srbiji se je dogodil te dni krvav zločin, kakršnih je malo v policijski kroniki. Nepoznani razbojniki so namreč sredi mesta vdrli ponoči v trgovino Katarine Jovanovič, odnesli blaga ino in nato '""inili v temi. Na bregu so srečali dva občinska stražnika in nekega muzikanta, ki se je vračal z neke zabave. Ustavili so vse tri in jih iz strahu, da ne bi bili morda izdani, pobili s sekirami na tla in ubili. Noč je bila temna, v mestu je vladala smrtna tišina, edine priče razboiniškesa 7ločt-na pa so bile ubite. Oblasti so sicer odredile takoj obsežno preiskavo, vendar pa kljub vsej marljivosti zločincev še vedno niso izsledili.
Katarina Jovanovič je bogata trgovka in so razbojniki očividno domnevali, da ima v blagajni veliko vsoto denaria v gotovini. Čakali *o. da -o bili v mestu zaprti vsi lokali, nakar so s potreb-nin vlomilskim orožiem vdrli v trgovino in razmetali tamkaj vse blago. Nato so se spravili na blagajno, ki so jo nameravali razbiti. Ker pa se jim to ni posrečilo. so jo naložili na voz. ki so ga pripeljali s seboj in potem pobegnili. Na potu jih je prvi zapazi! službujoči stražnik Dragutin Kostič, ki je stekel takoj za njimi in oddal tudi en strel iz svoje puške. Na ta stre! je prihite! še drugi stražnik Nikola Rakovič. nakar sta pričela oba zasledovati razboinike. Bilo jih je 5 do 6. Stražnika sta na zasledovanju prispela do sn/)menika padlim Rusom v vojni 1. 1875. Svoje službeno vestnost pa sta plačala s smrtio. Kaj se je tamkaj godilo, ni pojasnjeno. Oba so našli naslednje jutro mrtva na kraju, kjer so razbojniki kasneje blagajno razbili in pobrali denar iz nie. Razbojniki so iih zaklali in strašno raz-mesarili s sekirami. Malo dalje je ležal ravno tako silno razmesarjen muzikant Svetomir Brankovič. ki se je vračal ponoči z veselice v Zitkovcu. Prišel je očividno mimo ravno v trenutku, ko so razbojniki razbijali blagajno in so ga ti iz strahu, da iih ne bi izdal, potem zaklali.
V	blagajni so našli zločinci samo 5 tisoč dinarjev in nekaj malih dukatov. Po zločinu so izginili v neznani smeri brez vsakega sledu. Dosedaj je bilo aretiranih okoli 10 oseb. o katerih se misli, da so sodelovale pri zločinu. Vendar na vsi odločno zanikajo vsako krivdo.
Drugi veliki ntm režije
Cecil B. de Mille „Dezerteri života"
(Na pragu smrti.) Drama iz življenja v 6. dejanjih. Glavne vloge: Rod la Rocque, Vera Rey> nolds, Michael Varkony.
Kino «UUBLJANSKI DVOR»
Telefon 730,
Predstave ob nedeljah ob pol 11 dop. in ob 3, Vi 5., 6., Vi 8. in 9. uri zvečer, ob de« lavnikih ob 4., Vi 6., H 8. in 9.
Policija dosedaj ni mogla ugotoviti niti tega. odkod so vzeli razbojniki voz, s katerim so odpeljali blagajno. Gotovo je le to, da je bilo pri vlomu udeleženih 5 do 10 oseb, kajti drugače nikakor ne bi mogli težke blagajne spraviti tako hitro iz trgovine na vrh hriba, na katerem se nahaja spomenik Rusom.
»opisi
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Šentviško gledališče naprednih občanov je v polnem razmahu. V nedeljo, dne 8. novembra je uprizorilo rusko tragedijo sSpavaj moja dek!lca». Predstava je nad vse častno uspela. Igralci so lahko ponosni na svoje vloge, društvo samo si pa lahko šteje v veliko čast, da spada med najboljše diletantske odre. — V nedeijo dne 15. novembra se uprizori repriza c Vdove Rošl:nke». Obenem se praznuje 10-leinica igranja na diletant-skili deskah gdč. Dore Kregarjeve v glavni vlopri Rošlinke. Da lahko posetijo predstavo in pozdravijo našo požrtvovalno ju-bilantko kot narodno kulturno delavko — ne samo iz bližnje, marveč tud! daljne šentviške okolice, se predstava prične ob 6. uri. Cene običajne.
DOMŽALE: Dramatični odsek »Unije« gostuje 15. t. m. (nedelja) s Špicerjevo dramo x-Na poi.iani« predstava se vrši ob 5. pop. v Sokolskem domu. Predprodaia vstopnic je v Sokolskem domu. Cene obieii ne. Vse ljubitelje drame vljudno vabtrno na poset prireditve.
BLED. Občani prosimo poštno ravnateljstvo, naj nastavi posebnega pismosošo za Bled 2. S tem bi bik) zelo ustreženo številnim interesentom, ki morajo sedaj sami vsak dan po pisma in časopise na pošto.
LITIJA. Drama «Morje», ki se uprizori danes zvečer ob 20. uri v Sokolskem domu v pr'd CMD, se ponovi v nedeljo dne 15. novembra cb isti uri. — Za današnji družabni večer je samo še nekaj vstopnic. — .-Radio - koncert* samo danes!
NOVO MESTO. Občinstvo opozarjamo,
da priredi dramatični odsek napredne dijaške organizacije «Prosveta» danes ob 8. uri zvečer v Narodnem domu tridejansko komedijo «Narodni poslanec*. — Upamo, da naša prva prireditev letošnje leto najde odmev pri vseh prijateljih naše nrsli. Do-kažimo, da stopamo skupno z našim dija-štvom in pojdimo zvečer vsi v Narodni dotn. Predprodaja vstopnic v trgovini g. Koširja na trgu Kraljeviča Petra, od 7. naprej se dobe vstopnice pri glavni blagajni.
LAŠKO. Laščanom ter občinstvu iz okolice in drugod se nudi v nedeljo dne 15. novembra prijetna prilika, da lahko slišijo za spremembo enkrat tud; boljšo glasbo in pst-je. Koncertlrat prideta namreč vojaški orkester iz Ban.ialuke in skoro gotovo tudi moški pevski oktet (vodja Gostiša) iz Zidanega mosta. Glede na to priredi laiko Olepševalno društvo zabavni in občedostop-ni družabni večer v prostorih kopališča cTermaa. Začetek cb 16. uri popoldne. Vstop nina prosta. Vabljen vsakdo.
Danes
Nekaj posebnega, kar še ni bilo v Ljubljani, nudi nam film
»Elegantna sodrga"
To je moderno filmsko delo iz sedanjega velemestnega življenja — toliko zanimivih, še nevidenih prizorov, tako da bo vsak še tako razvajen kino obiskovalec rekel po obisku: »Res prav zadovoljen sem bil.» — Igralci: Eugen Klopfer, Marv Odette, Ralph Artur Roberts, Hannv Weisse, Johannes
Riemann, lika Griining, Herman Picha. Vstopnina nezvišana. — Za mladino obisk
ni dovoljen. Predstave vsak dan pop. ob 3., Vi 5., 6., Vi 8. in 9. uri, v nedeljah tudi ot pol 11. dopoldne.
Kino «Ideal»
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Sobota. 14.: ob 4. pop.: »Ifigenija na Tavri* dijaška p. dstava r.ri zni"anih cenah.
Nedelja, 15.: ob 3.: »Kraljice Vidke kresna noč®. Mladinska predstava. Igrajo gojen« ke ženske gimnazije in osnovne šole. Ob 8.: «Periferija». Izv.
Ljubljanska opera
Sobota, 14.: «Povratek». F.
Nedelja, 15.: ob 3.: »Netopir*. Znižane ce* ne. Izv.
Mariborsko gledališče.
Sobota, 14.: »Gorenjski slavček*. Premijera
Nedelja, 15.: »Gorenjski slavček*.
Torek, 17.: »Zakleti grad*. Premijera.
Celjsko gledališče
Nedelja, 15. ob 16.: »Georg Dandin» ali «Prevarani soprogo. Znižane cene.
Šentjakobski gledališki oder
Sobota, 14.: ob 20.: »Težke ribe*. (Repriza.)
Iz ljubljanske gledališke pisarne. Po-
setnike današnje dijaške predstave »Ifigeni-ja na Tavridi« opozarjamo da je začetek točno ob 4. popoldne, konec pa ob 6. zvečer. V torek, 17. t. m. je v drami proslava 25 letnega umetniškega delovanja gospe Polonice Juvanove. Pri iei priliki se vpri-zori prvič Golarjeva drama »Zapeljivka*. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
Mariborsko gledališče otvori letošnjo sezono danes, v soboto, s Foersterjevo opero »Gorenjski slavček«, ki ie stalno na repertoarju ljubljanske opere in ima kliub neštetim vprizoritvam (okrog 40) še vedno svežo privlačno siio. Brez dvoma bo ugajala tudi v Mariboru. Začetek vseh predstav ie do nadaljnega ob 20.
Šentjakobski gledališki oder ponovi danes v soboto ob 20. veseloigro »Težke ribe« v sledeči zasedbi: Onufrin Tjaputkievič — g. Kams, Dorota, njegova žena — gdč. Špendetova, Vanda, njuna nečakinja gdč. Petričeva. Vistovski kapitalist — g. La-v-
rič. Henrik, njegov nečak — g. Rebolj. Bur-činski — g. Košak, Helena, njegova hči — gdč. Zagarjeva, Patagovič — g. Gnldovec, Franc, sluga — g. Blaž. Kdor ljubi smeh, nai poseti predstavo! Predprodaja vstopnic v kavarni Zalaznik na Starem trgu.
Repertoarji. V Beogradu ima Nar. gledališče na sporedu: Pikovo damo, Tra-vlato. Trubadurja. Zaljubljeno ženo, Ce bi hotela. Zora. dan, noč, V zatišju, Keana, Pri belem konjičku. — V Zagrebu se uprizarja: Dlogeneš, Boris Godunov (Pimen -Aleks. Crriff: Samozvanec-Skupjewski), Morie, Traviata itd. — V Pragi igrajo: Onjegina, Libušo, Aido, Cezarja in Kleo-patro, Kraljico lutk, Rensko zlato, VValkO-ro. Wallensteina. Sevilskega brivca, Prodano nevesto Pana Tvvardovvskega, Macbe-tha, Cyrana de Bergeraca in Pericholo (gostovanje glasbenega Študija Hudožestvenl-kov iz Moskve). — Na Dunaju izgleda spored Državne opere takole: Rigoletto (z Battistinijem), Boris Godunov (v naslovni vlogi dr. Schipper), Siegfrled (dirigent Weingartner), Hernani (z Battistinijem), Bohžme. Čarobna piščal, Ples v maskah, (z Battistinijem) in Somrak bogov (dirigent Weingartner). Vo!ksot)era ima na sporedu
Tannhauserja in Bajazza (z Zaleschiiem). Deutsches Volkstheater daje Schnitzls.-je-vo »Samotno pot« z Bassermannom in \Val-lensteina, tudi z Bassermannom; v Josef-stadtu igrajo še vedno Ga!sworthyjevo »Družbo«.
Koncert J. Tkalelča v Novem Sadu. V sredo, dne U. t. m. ie koncertiral v Novem Sadu čelist g. Jure Tkalčič iz Zagreba. Izvaja! je večinoma moderen spored za svoj instrument. Na klavirju ga je spremljal pianist g. Ciril Ličar.
Japonska pevka v Evropi. Pred kratkim je dospela v Evropo japonska umetnica Hatsue Yuasa, mlada pevka, ki hoče Evropi pokazati kakšna je japonska glasbena in pevska kultura. Dama ie nastopila parkrat v Berlinu in bo gostovala sedaj na Dunaju in v Pragi ter eventualno koncem novembra v Zagrebu.
Razstava moderne poljske grafike v Ljubljani V nedeljo, 15. t m. se otvori ob 11. dopoldne v Jakopičevem paviljonu razstava moderne poljske grafike. Zbranih je 250 značilnih del novejše poljske grafike v pregledno potujočo razstavo, ki ima namen pakazati kulturnemu svetu visoki razvoj te umetniške panoge na Poljskem. Razstava je
bila doslej v Pragi, v Bogradu in v Zagrebu Povsod je bila zelo simpatično sprejeta. Opozarjamo nanie in na slovesnost njene otvoritve ljubljansko umetnost ljubeče javnost, ne le radi tega. ker bo imela priliko videti visoki razvoj grafične umetnosti pri posameznih poljskih umetnikih ampak posebej še zato, ker ji bo ta nmetniška razstava nudila možnost, da se seznani z originalnim in globokim poliskim umetniškim čustvovanjem, ki smo ga dosedaj občudovali samo po svetovno priznnalh popularnih delih poljske literature. Razstavo je priredila Narodna Galerija. Odprta je od 15. t. m. do 8. decembra dnevno od 10. do 5. ure. Pri blagajni je na razpolago katalog s kratkim informativnim Hvodom. Društvo prijateljev Poljske« bo priredilo več predavanj, ki jih bo pravočasno naznanilo.
»Srpska Književna Zadrega« Izda letos sedem knjig in sieer: Pesmi Vlad. Nazora, Pripovedke Milorana Glišlča, Pripovedke Velika Petroviča, Avtobtografijo Vlaha Bukovca, Spomine imbra Tkalca, Bon-marchž, knjlž. študijo Bogdana Popoviča ter Figarovo ženltev od Bonmarchčja. Vseh sedem knilg bo v alatno vezanih. Kolo stane 100 Din.
Domače vesti
*	Premeščenja velikih županov. S kraljevim ukazom je moravski veliki župan Brana Perunič premeščen v Vranjo, Bori-
vcje Stanojevič iz Vranje v Smederevo, Ojurica Gjorgjevič iz Smedereva v Bregal-nico. Dobrica Matkovič pa lz Bregalnlce na sedež moravskega okrožja.
*	Napredovanja v politični službi. Za vladna svetnika sta imenovana okrajni glavar Fran O g r i n v Kamnika in okrajni glavar Ludcvik P1 n k a v a v Laškem. V višjo plačilno skupine L kategoriie so po-iraknjeni dr. Rudolf Andrejka m Anton Mea clnger, vladna svetnika pri velikem županu ljubljanske oblasti, nedalje okrajni glavar Matej Kaki v Črnomlju, okrajni glavar Josip Žnidaršič v Kranja in policijski nadsvet-nik dr. Josip Mlekuž v Ljublani. Za policijskega nadsvetnika je imenovan Alojzij Gerzinič v LjubljanL
*	Imenovanja v justlčnl službi. Z odlokom ministra pravde so avskultanti Fr. Go-rečan, Bogomir Kobal, dr. Lovro Lipič in dr. Andrej Dolinar imenovani za sodnike v v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani z istočasnim imenovanjem za sod-rike-poedince.
*	Izpremembe v poštni službi. V področju ljubljanske poštne direkcije so po službeni potrebi premeSčen? naslednji poštni uradniki, oziroma uradnice: Ludovik Flo-renini iz Mengša v Ljubljano, Miroslav Šu-bic iz Mokronoga v Maribor. Marlia Glo-bočnik iz Maribora v Dravograd, Dušica škerl od Zgornje sv. Kungnte v Maribor, Frančiška Kastelic iz Si. Vida nad Ljubljano v škofjo Loko, Marija Rablč iz Mežice v Celje in Ana Kurent iz Celja v Hoče pri Mariboru. Uradnica Angela Toroš, roj. Go-renc, je trajno upoko;ena.
*	Novi varažtflnskl župan. Včeraj se je v Varaždinu vršila volitev župana, pri kateri je bi! z 20 glasovi izvoljen zajedničar Ivan Kcvačevič. Šest glasovnic je bilo praznih, dečim ie radikal Lazar dobil 2 glasa in ra-oikal Kiš 1 glas.
*	Smrtna kosa. V Slov. Bistrici je umria v sredo gospa Vilje.tiina Tomšič, soproga tamkajšnjega svetnika, g. Tomšiča. Pogreb se ie vršil včeraj popoldne. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje!
+ Ureditev penzij optantom. Finančni minister je izda: naredbo, da ima:o osebe, ki so z opcijo pridobile naše državljanstvo, pravico do penzije, v kolikor so za to dani pogoji, od onega dne, ko so postali naši državljani. to je od dne izdaje dekreta o opciji Izplačilo perzijskih pristojbin od dneva ustavitve do dneva izdaje dekreta o I opcij! ostane in suspenso do ratifikacije, oziroma konvencije, s katero se določi, kateri državi pade v breme to izplačilo.
*	Nove poštne forbe s ključavnicami Da se prepreči« malverzaclje in poneverbe državnega denarja pri transportu, se ie poštno ministrstvo zanimalo za novi ameriški izum: patentirano k!;učavnico, ki se ne more odpreti po nepoklicani osebi. V kratkem bo nabavilo nove poštne torbe s tako patentirano ključavnico, ker je komisija, podala izjavo, da so v resnici praktične.
*	Škrlatica v Splita. Ministrstvo za narodno zdravje je prejelo iz Splita poročilo, da je tamkaj trideset oseb obolelo na škr-]atici. Razen tega sta se pojavila tudi dva slnčaja trebušnega 'egarja. Zdravstvena ob last je Izdala potrebne odredbe, da se prepreči nadaljno širjenje teh nalezljivih bolezni. V Šlbeniku je epidemi:a škrlatice ustavljena in se je šolski pouk ponovno priče!.
*	Slovenski brivec v Zagreba. !z Celja nam poročajo, da se je znani celjski narod-irak, brivec Koštomaj, preseH! v Zagreb. '<jer je otvoril dva brivska salona in sicer v Maksi.riirski ulici 34 in v Gunduličevi ulici štev. 13.
*	Redka ugodna prilika se nudi vsakomur pri rcakupu čevljev, ker tovarna čevljev, Peter Kozina Ko. Tržič, razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler traja zaloga. Vse blago je garantirano najboiše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici v Ljubljani, na Bregu 30.
*	Prenočišče v Bloški polici. Pišejo nam: Kot trgovski potnik sem bi! prisiljen že več krat prenočiti v Bloški potici, dobil pa nisem niti enkrat pravega prenočišča. V to svrho bi bilo potrebno, da bi eden Izmed gostilničarjev napravil vsaj za par tujcev temu primerna prenočišča. Apelirati bi bilo tudi na politično oblast, da bi se za to zanimala. Na Bloški polici je križišče cest. k! vodijo na ftakek. Dolemsko in Hrvatsko in so radi tega potniki primorani tamkaj prista M oziroma prenočiti.	2086
*	Sejem v Škoijl Loki. Dne 25. t m. na dan sv. Katarine, se vrši vsakoletni sejem za živino m poijske pridelke. Kmetovalci škofjeloškega okraja se opozarjajo, naj priženejo svojo živino in pripeljejo tudi svoje poljske pridelke, kakor zelje, krompir ln sadje itd. ker bodo najlažje in tudi najdražje prodali ter Izgubili najmanj časa. Mesarji in kupci od daleč in blizu pa so vabljeni, da obiščejo sejem v Skofji Loki, kjer bodo najugodneje kupili živino k druge poljske pridelke.
*	Smrtna nesreča pri vajah vojne mornarice. Kakor nam poročajo lz Boke Kotor-ske, je v pondeljek z:utraj pri spuščanju
čolna z minonosca »Jastrebas srtonfi mornar Jovo Klapavica, rodom iz Budve v Dal maciif. V čolnu je bilo šest veslačev. kl pa so se s pomočjo plavania In rešilnih pasov razen enega vsi rešili. Reševanje Je bilo tež ko, ker Je bila velika burja In močan morski tok. Klapavico pa je pokril čoln, kl se Je po nesreči prevrnIL Verjetno je, da ga je veda potegnila pod propeler.
*	Tatvine v Škofjl Loki. V noči na 12. t m so nepoznani uzmovlči posedli škofjo Loko In tamkaj temeljito pogospodarill. UdrH so najpreje v trgovino Thaler in šu-bic ter odnesli več bal sukna Iti volne, omot s 50 komad! svilenih naglavnih rut. 9 kož črnega usnja. 8000 Din gotovine ter več kovanega denaria. Dalje so tatovi vdrli bržkone s pomočjo ponarejenih ključev v hišo posestnika in mesarja Hafnerja in odnesli iz mesnice neka? gotovine. Potem so obiskali mestno elektrarno kjer pa niso našli gotovine in so v nadomestilo Vnesli nekai žarnic. Iz trgovine »Ferber« pa so odnesli 5000 Din gotovine. Predrzne svedrovce zasleduje orožnlštvo na vse kriplje. Sled za niiml vodi v Ljubljano. Ka>ti svedrovci so bili domačini in ne morda TržačanI kar se je mi;li!o spočetka, kajti ti b! opravi!! svoj posei vse temeliiteie.
*	Železniška hlaga na Izropana. Na postaji Karanca v Voivodini so v noči od prešlega torka na sredo doslej neznani zlikov-cf vlomili v postajno blagajno ter odnesli vso gotovino. Svota se še nI mogla ugotoviti. gotovo pa je, da znašala mnogo tisoč dinarjev. Za roparji ni nobenega sledu.
VOIKA
čevljev in n eavic izložbe n spioti Me^tne^a doma se res l irplača ogledati. 6*90
|
mmmlm®
nogavic g žigom in znamko (rdečo, modro aH zlato)
„kiju6«
da se prepričale, kako ea par traja kakor itirje pari drugih. Dobivajo se v prodajalnah. Nogavice brez žiga .ključ so MQV«j«M. ttatf
Iz Ijubiians
u— Poplava na Barju. Vodna katastrofa tudi Ljubljanskemu barju ni prizanesla; z malimi izjemami je vse pod vodo in nevarnost še vedno ni odstranjena, ziasti ker dež kar noče prenehati. Zato si ie včeraj pisebna magistratna komisiia pod vodstvom gerenta Turka ogledala situacijo in odredila vse potrebno za slučaj, da bi voda še naraščala.
u— Akademiki! Da dostojno končamo solidarni in protestni štrajk. sklicuje Akciiski odbor skupščino v univerzitetno avlo za da nes. eno uro pred koncem štrajka. to je ob 10 dop. Ob 11. se začno redna predavanja. Opozarjamo, da bo vstop v avlo dovoljen edinole akademikom proti legitimaciji.
Akciiski odbor, o— Pozor rodoljubi! Šentpeterska moška in ženska podružnica CMD priredi v nedeljo 15. t. m. običajni Martinov večer v vseh restavracijskih prostorih g. !. Maidiča na glavnem kolodvoru. Spored zelo bogat. Začetek ob 19., konec ob 2. uri. Vstop prost. Pridite!
u— Oglete si krasno izbero bluz, obleke in plaščkov Krištofič-Bučar. Stari trg 9.
u— Kollzejskl oder se spomni Sletnlce ra-pailske pogodbe z učinkovito dramo »Kani. ki se vrši 15. t m. v restavracl.il pri Levu na Gosposvetski cesti. Začetek točno ob 8. zvečer.
u— Loterija na Taboru. Cen), občinstvu zlasti prijateljem sokolskega Tabora in brat skemn članstvu sporočamo, da se vrši loterijsko žrebanje nepreklično v torek, dne 15. decembra ob 18. uri na Taboru pod državnim nadzorstvom. Sokolstvu naklonleno občinstvo bratsko vabimo, da izdatno seže Po loterijskih srečkah, ki stanejo po 10 Din in se dobe po vseh Itublianskih trafikah in v poslovni pisarni na Taboru ob uradnih urah. Še par tednov in videli bomo. koliko nam ie sreča mila. Zdravo! Loterijski odsek Sokola v Ljubljani na Taboru. 2021 u— Portugalka iz prvovrstnih dolenlskih goric se toči v restavraciji hotela »Štrukelj«.	2140 n— Cenj. damam popravlja vse vrste klo-btkov po namižjih cenah modlstka Z. Mah-nič-Gorjanc 348 u— V restavraciji »Kolezljl« danes zopet priznano izborne krvave, riževe hi pečene klobase. 2141 ts— Goska za Martinovo. Posestnica Marija Jereb, stanujoča v Rožtf dolini št 8 na cesti II, je red ti a krasno gosko, ki naj bi prišla na njeno mizo na Marttoorvo. Na ubogo gosko pa je že nekaj časa prežal skriti tat in jo v noči na četrtek res izpihal z domačega dvorišča.
u— Martinov večer v društvu »Soča« v Ljubljani. Danes, v soboto 14. t m. ob 8. zvečer priredi društvo »Soča« v Ljubljani »Martinov večer« v salonu pri »Levu«. Nastopi g. Kragelj s šaljivim nagovorom, nato sledi komični prizor, petje In godba. Vabljeni vsi člani in pri:ate!ji. Vstop prost. 3036 n— Sokol hi Orjuna Vič priredita plesno šolo za članstvo. Otvoritev v nedeljo 15. t. m. ob 14. uri v Sokolskem doma na Viču. Bratje in sestTe, udeležite se polnoštevilno. Zdravo!
u— Odpovedan izlet. Umetnostno - zgodovinsko društvo odpoveduje nedeljski Izlet v Zagreb zaradi negotovih železniških zvez.
u— Razstava modeme poljske grafike. V
nedeljo dne 15. novembra ob 11. uri dopoldne se otvori v Jakopičevem paviljonu razstava modeme poljske grafike. Podpisano društvo uljudno vabi vse cenj. občinstvo, zlasti pa prijatelje poljskega naroda k otvoritvi — Društvo ljubiteljev poljskega naroda.
u— Ljubljančanka Izgubila v Splitu 9000 Dfct Tukajšnja toSna posestnica to zosttl-nlčairka gospa Ivanka Gorše ie proilo sredo izgubila v Splitu svojo ročno torbico, v kateri je imeia 9000 Din gotovine.
u— Martinov večer priredi društvo za zgradbo Sokolskega doma ca Viču v nedeljo dne 15. novembra točno ob 8. uri zvečer v Sokolskem domu z zelo pestrim sporedom: Drzni zrakoplovec, burka, Martinova goska. kupleti, šaljiva pošta In ples. Vstopatea malenkostna 5 Din. K mnogoStevikU
| Otvorite svetu Vas dom! |
Koncerte, opere, operete, drame predvajane po svetovnih umetnikih vseh evropskih kulturnih središč morete krasno poslušati dnevno doma z dvocevnim
radio aparatom Jugoreflex.
Cena kompletnemu aparatu z montažo in vsem samo Din 4.000'—
Ogled in predvajanje pri
J. G0REC, palača Ljubljanske Kreditne banke
Na željo Vas cbišče strokovnjak na domu.
Ves pails materijall
NOGAVICE
M dame, gsspol« In otroke
vseh »pat	_ ______________
isiM iTistMi a žaasagsjtets Židovska ulica 4.
F.& H. Kozman
udeležbi vab' vse napredno isi Sokolu naklonjeno občinstvo odbor. Zdravo!
u— Narodna čitalnica v Šiški uprizori na »Martinovem večeru«, v nedeljo dne 15. novembra velezabavno veseloigro «Damo-kljev meč». Vstopnina prosta. Začetek ob 20. uri.
u— Krojna šola. Židovska ulica 5 se preseli na Stari trg 191. Radi tega pričetek tečaja dne 15. novembra. Vpisovanje do
14. novembra v Ž!dovski ulici.	2n37
u— policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policij sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 sum tatvine, 1 goljufija, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 2 Izgreda, 1 prestopek prekoračenja po'icijske tire ia l prestopek kaljenja nočnega miru.
u— Za zimo se oskrbujejo. Na Selu in v Vodmatu so tatvine skoro na dnevnem redu. To pa zato, ker se ravno ondi skriva In živi največ temnih elementov. V noči na 12. t m. so se spravili tatovi celo nad stavbeni les na stavbišču električne centraie na Selu tn ga spravil- v razne drvarnice v vrednosti nad 500 Din.
u— Zatekla psa K Jakobu Riharju na Viču se je zatekla v pondeljek srednje velika psica z dolgo belo dlako. Istega dne se je zatekel k Ivanu Cigliču, starujočemu na Glincah, mlad psiček črnkaste dlake, z malo liso pod vratom.
Na pragu življenja
stoji lepa in vesela
Kraljica punčk
če želite obilo smeha in izvrstno za> bavo, pridete ie danes z njo v
EHtni kino Matica.
Iz Maribora
a— Pri Egločanu... Lije, lije in tako ne vemo, ne kod ne kam. Gledališča še ni, koncerti kapljajo nnd Mar bor skoro red-keie, kot mana z nebes, lep'h in vedno ravno za spoznanje premalo razgrnjenih 'ensfc iz biografom pa smo že tudi nasičeni. Torej, ka) bi in kam? Pa Ti le zašušljalo po ulicah in gre od ust do ust. da lahko zveš čisto natanko svojo bodočnost; ne sicer ori stari «kartenšloearcls tam za brodom nad Dravo, ampak prav! fn pristni nezmotljivi egiptovski grafolog je počastil v dneh vesoljnega potopa dolgočasni Maribor. In meščan' romajo v procesijah proti hotelu številka 13, kjer Je učen! mož razprostrl svoj ta!in«tvenl šotor In sprejema po dne-H fn ponoči. Niti 8-urnega delavnika ne po-zna in prav je tako. Dame v kožuhih In svi-I" vendar ne moreio podnevi na takšno pot Tn dekleta! Vsaka hoče vedeti, če {! je zvest ln kdal Jo vzame. Učiteljske kandida-ttnje so se kar vse zvrstile, da jim pove, kako bo Izpadel usposob'ie>nostni. Kadar zmaguje javno mnenje, podleže tudi močnejši spol, čeprav trpi ponosna moška čast. V kavarni se prkiuša platini, da !e udarilo celo v njegovega najučenejšega gosta, ki pobaše vsak dan vsaj 20 časopisov, šel le tudi on in !e slišal, da bo dobil kmaiu zelo neprijetno pismo od ženice, kl mu je zelo blizu srca, ki pa je «fa!š». Sel je domov, a že na cesti !e preje' štlrioglato pismo, v katerem mu dolgoletna ljuba sporoča, da si ie Izbrala drugega hi da je torej naj ne nad leguje več. Gola resnica In tako Je grafolog razširi! Mljentelo tudi na močnejši spol. Ce so mu daH obrtno dovoljenje, ne vemo, tudi veseMčnega davka doslej še ne pobirajo, ker !e to prosta obrt. Tarifa pa Je <*je nach dem», odločuje obleka, po 10 do 20 dinarjev. Poilcrla vodi evidenco in bo posegla takoj, ko bo ogroženo narodno gospodarstvo ln ljudsko zdravje s pametjo vred. Doslej pa njena ura še ni prišla. Še je torej čas, če hočete videti skozi »temne oblake bodočnosti*.
Iz Cel ja
e— Voda In elektrika. Radi zadnje povod-n)i nam je zmanikalo elektrike ln kar je še bolj čudno — vode. Povoden) )e poškodovala stari transformator pri Westenu v Ga-berju In v četrtek zvečer je bilo mesto tn okolica v temi. Ljudje so si svet!l; s svečami, kjer niso hnel! plina, a po cestah so križišča razsvetljavali ognjegasci s plame-nlcami. Da bo opustošenje še bol) polno, nas le izdal še vodovod pri Vitanju. Tako je bi!o Celje brez vode ln elektrike v petek opoldne. V prvih popoldanskih urah pa je zopet zasvetila elektrika to voda J« privrela po ceveh na dan.
e— Mestno gledališče. Uprava gledališča opozarja obč:nstvo, da mora naročene vstopnice za operno predstavo dvigniti in vplačati pri blagajniku g. Hubertu (Ooričar 5c Leskoviek) tekom pondelika Sn torka. Ce bi kdo do torka 17. novembra do šestih zvečer naročene vtopnlce aB lože ne vplačal, bo Ista brez fzjerne prodana dalje. Naval občestva na blagajno je velik hi neupravičene nevolje in kritike občinstva na gledališko upravo več nego dovolj. Zaio pa bo uprava postopala tudi z vso poslovno doslednostjo ter ne bo delala za prav nik-->-gar i zlem. Za bodoča operna in dramska go-stavanja sporočamo občinstvu, da rezervi-
ranja ni ki da se bo po teh izkuSnjah predvsem skušalo v prvi vst: ustreči rednim obiskovalcem gledališča iz Celja rn dežele. Popoldanske nedeljske operne predstave bi naj bile namenjene v veliki meri občinstvu z dežele, ki pri prvem gostovanju še ni moglo v zadostni meri dob ti vstopnic. Kdor koli pa Izmed naših rednih obiskovalcev gledališča v Celju meni, da se mu je zgodila krivica, naj blagovoli to sporočiti in naj bo že vnaprej zagotovljen, da se mu bo ustreglo prhodnllč. Kritika listih mnogoštevilnih Celjanov ln Celjank, ki so doslej povsod m ob vsaki prRik! čutili potrebo, da so zabaviiali na naše gledališče in se ga dosledno izogiba!', češ da so se za gledališče že dovolj »žrtvovali« v parketu hi v ložah, pa za gledališko upravo ci bila in ne bo merodajna
e— George Dandln. V petek je mora! •George Dandhn v mestnem gledališču radi tehničnih ovir izostati. Predstava se bo vršila v nedeljo popoldne do Štirih. Že kupljene vstopnice veljajo za nedeljo. Reprize ne bo.
e— Organizacija natakarjev. Minuli četrtek ob treh popoldne so se sestali v kavarni »Evropa® k zborovanju celjski hotelski, kavarniški ;n gostilniški nameščenci. Izredni čas je bil kriv, da Je b:!o število zborovalcev zelo malo. Navzoči delegat iz Ljubljane ie poročal o stanju v tej stroki in Je bilo po obširni debati sklenjeno, esne-vati iokalno organzacijo.
e— Mestni kino. Javnosti, ki se za otvoritev kina zelo zanma, se poroča od mero-dajne strani, da se predstave gotovo začno Še pred koncem tega meseca. Prezidava In preureditev dvorane se Je radi deževja zakasnila. Vendar pa bo kino sedai tako prenovljen fn preurejen, da podietnlk sam tega ni pričakoval. Dvorana bo ena isaijbojj modernih v Jugoslaviji, a če pom's!itno na električno kurjavo, bo menda sploh edina v državi. PodjetnTt si je stavil tudi nalogo, da pridni za kino velezanimive resne in šaljive filme.
Iz Trbovelj
t— K julriitiji vojaški zaprisegi. Jutri ae bo vršila pri Forteju zaprisega vojaških ob. veznikov v trboveljski občini, katerih je po vsej priliki okoli ^00. Na prošnjo srezke« ga glavarja v Laškem bo najbrže že danes zvečer dospela iz Btnjaluke vojaška godba, ki fco jutri dopoldne koncertiraia pred rud. nižko restavracijo ns Vodah. Ker se odpe« Ije !e ta z opoldanskim vlakom naprej v Laško, jo bo popoldne nadomestovala do« mača rudniška godba. Pričakovati je, da bo» do zbrane na Vodi take mase ljudstva, kas kor ak dolgo niso bile.
t— Težave pri izdajanju legitimacij. Tue di danes bodo še delili pri Forteju legitima« cije v svrho jutrišnje prisege. Dosedaj je bil zelo velik naval, tako da so morali ča« kati ljudje po več ur, da so prišli na vrsto. Prvotno je biio rečeno, da bodo delili legi* timacije na več krajih, končno pa se je zgo> dilo, da Jih dajejo za vso obširno trbovelj« sko ob!ino (e pri Forteju na Vodi. Težave povzročajo zlasti tisti obvezniki, ki se niso pred ' tom dni zglasifi ne poziv občine.
t— K jubilejnemu koncertu «Zvona». Zna ni gospod iz Trbovelj ie priobčil v »Slo« vencu® o jubilejnem koncertu »Zvona® po» ročilo, s katerim je dokazal svoje popolno neznanje na glasbenem področju. Zagreši! je poleg tega fatalne zmote, da mora! včerajšnji »Slovenec® priobčiti popravek v rubriki crProsveta*. Iz njega je razvidno, da ni imel znani gospod tiskanega sporeda na razpolago, s čimer ie dovoljno osvet« !jc-na poročevalčeva vestnost in nepristra« nost
t— Ogled za zgradbo nove mesnice. Včc raj popoldne se je vrši! komisijonalni ogled za ohrtnoaoblastveno in stavbno^policijsko dovoljenje za zgradbo mesnice g. Franca Tratnika na zemljitču ge. Kristine Kuken> bergove.
t— Gerentske posle je prevzel včeraj do* poldne v prisotnosti srezkega glavarja Pin* kave g. Gustav VoduSek.
t— V ljubljansko umobolnico so odpeljat H fotografa Mirka Cokana, ker se mu je omrači! um.
t— Premeščen je k železniški direkciji v Beograd g. Vinko Sajovic Iz Trbovelj, ki je dosedaj služboval v Ljubljani pri želez« niški direkciji
t— Krajevni upravni odbor Brato\>ake skladnice bo sklepa! v pondeljek 16. t. m. o datumu hi o programu otvoritve nove bolnice.
Iz Primoria
• Ogenj v Povhovi urarni v Trstu. V nrar ni znanega zlatarja Povha v Trstu je te dni izbruhnil ogenj. Začelo je goreti v dveh zs. bojih, katera je prejel g. Povh od tvrdk. Požar je napravil precej »Vode, ki pa Je kri. ta z zavarovalnino. Kako je požar nastal, ni zntno.
0 Nesreča ?. granato. Na Oslavju pri Pev. :ni jc pred dnevi prekopaval SOletni Anton Mikuž svoj vinograd. Pri kopanju je zadel s krampom ob granato, ki se je razpočlla in raztrgala nesrečnrga moža na drobne kose. Radi tega dogodka vlada med goriškimi okoličani bojazen in potrtost, da se bodo
nesreče ponavljale, ker je še mnogo zemlje neprekopane, v katero se je zarila marši« kakšna granata med vojno.
® Koncert gdčne Ljubice Sfiligojeve v Gorici se vrši danes dne 14. novembra v dvorani Trgovskega doma ter prinaša delou ena domač slovenski program, deloma arije iz oper ruskih in italijanskih skladateljev.
* Otvoritev gledališke sezone v Gorici. Goriško aDrarnatično društvo^ je otvorilo letošnjo sezono s Cankarjevo dramo v treh dejanjih iJakob Ruda® Naslovno vlogo je igral g. Košuta, novi režiser Dram. društva^ v ostalih vlogah so nastopili: g. Gomilšček, Živeo, Krasne, Vendramin, Medvedšček, Malnaršič ter gdčne Kledetova, Kosov« in Jugova.
^m^mmmmmmmmm^mmammm^mammmKmm^mmmtmmmmtmmmmm^^m
ŽMe soKolsKe loterije za Tnbor-15. tiecemiira t.L
Newyorško pismo
New York. koncem oktobra.
Nevr York je zapr! svoje poletne par* ke in zabavišča ter se pripravil na zimsko sezoio. Z vsakim parnibom. ki pri« plove iz Evrope v newvorško pristanišče, pribalajo v Ameriko znani evropski umetniki in pevci, angažiranj za tukajšnja gledališča in opere, največ za Chicago Opera Companv v Chicagu. ir. za Metropolitan - Opero v New Yorku. Tu pojejo pevci svetovnega slovesa: Tit Ruffo. madame Galij Churchi. slovanski mojster šaljapin. madame Jeritza iti «The great white Way». sijajni .iewyor-ški Broadway. žari v oa.ini svetlobi tisočerih in tisočerih žarnic; nad pročelji gledališč, oper. kinov in trgovin b!e-šče v pestri iluminaciii krasni transparenti; do širokem Broadwayju valovi morie elegantnega sveta. V tem morju ie nepregledni tok taksikabov. avtov in razkošnih limuzin, v katerih sede new-vorški finančni kralji, dandiji in vele-mestni pustolovci s svoiimi v dragoceno krzno zavitimi ženami, ljubicami in oriležnicami. V razkošnih kabareith šam panizirajo miliionarii. njih parasiti in sateliti. v dražbi mladih «Butterflyes»„ kratkokrilih nočnih metuljčkov. T! »metuljčki* so večinoma mlade igralke in plesalke, angažirane v tuk-rišniih bur-ieskih. vodvi!ih in varijitejih. Dasi zaslužijo mlade dive komaj po 50 dolarjev na teden al! celo manj, imaio vendar na sebi nakitja in draguljev, ki reprezanti-ra časih vrednost 50.000 do 100.000 dolarjev in morda še več . . . Stanujejo pa te mlade igralke v .tajrazkošnejšin anart manih. kjer imaio najete cele vrste soban. fmajo seveda svoie negovalke rok. maserke, služkinje. lakaje , . . pa se primeri, da zalote od milifonarjeve soproge najeti detektivi nezvestega usko-ka v takem liubavnem gnezdu, in idila ie vsai za enkrat končana. Sledi senzacionalna razporoka s sijajnimi aiime.iti, časopisje napolni svoie kolone z gradivom. o katerem v6. da bo priialo čitate-ijem, odvetniki natrpajo v svoie malhe Krezove tisočake in stvar se lahko prične »znova.. „
•
Nedavno ie priredil mešan zbor tukajšnjega slovenskega pevskega društva »Domovina® prvi slovenski radio - koncert, ki je trajal .iad eno uro. «Domovi-na» ie xapela par slovenskih narodnih in umetnih pesmi, katere ie poslušalo na tisoče !n tisoče Američanov in liudi dragih narodnosti v svoiih domovih. Radio-koncert »Domovine*, koie pevovodja je zaslužni slovenski pevec. gosp. Ignacij Hudi. je izpadel novoiino in ameriško časopisie se je laskavo izrazilo o niem v svoiih kritikah. — Dne 28. oktobra zvečer na ie koncertiral v Carnegie Hal!, največji riewyorški dvorani, jugoslovenski violinski virtuoz. gosp. Zlatko Ba!okovid. Kakor vedno, tako ie bil tuii to pot niezov koncert zelo triumfalen. Z veliko duševno silo in mojstrsko preciznostjo je izvajal Brahmsovo sonato v D-mo!u. Smetanov cikel «lz rtroje domovine*. Ooldmaricov «Addagio».- Chopinov »Nocturno*. Sarasatnvo »Anda-iuško romanco* ter razne Krelslerieve in drage kompozicije. Na klavirju ga ie spremljala odlična ameriška umetnica Miss Mariam Allenova.
Gospod Balokovič ie priredil v Ameriki že celo vrsto sijajno uspelih koncertov. s katerimi si ie na mah osvojil srca Američanov. S temi koncerti je nesel slavo svoiega imena širom ameriške Unije, in — tast is not least! — rudi slavo masnega jugoslovenskeea naroda! . . . Ameriška iavnost mu ie dala mesto med na-boJišimi svetovnimi violinisti m časopisje n! štedilo z najbolj laskavimi oriznanii. Evo. da omenim samo nekai takih primerov:
»Zlatko Balokovič ie dosegel odličen uspeh,» — New York Times: »Batoko-vič ie sijajen umetnik* — Los Angeles £xammer: »Violinist ook?zuie moistr-sko ženiialnost* — Los Angeles press; »On ie obvladuioč. on ie avtoriteta. on ie glnbnk. cm ie gonliivo človeški* — San Frnnchco ETaminer: — »Kdor ga nos'uša. «e mora čuditi njegovemu tonu* — St Lotiis Times: — «Ba!okovič ie proda'•"•m '"of nov Krei-sler* — Wasbingfon Herald itd., itd.
Balokovič ie koncertrra! tudi v predsednikovi Beli b;ši v Wa<:hingtonu. kier sestoialo poslušalstvo ir predsednika Coolidgea in njegove soproge, članov ka 'lineta iti niihovih sonrog ter celokupnega diplomatskega zbora — Balokovič 'n Meštrovič! Dvoie velikih sinov našega narodr,. na katera nai bi bil ponosen
:- herni Jugosloven! Oba sta se prosla-
;;:t širom sveta, oba sta moistra v svo-■ imetnostl in nnša norbo1'a a-^liasadcr-n v prostranem svetu narodov!
A. S
Gospodarstvo
Naša finančna politika
pariška cRevus des Balkans» objavlja
daljšo izjavo našega finančnega ministra dr. Stojadinoviča o finančni politiki Iz nje po«
vjemamo:
eMoji finančni načrti stremijo po doseže? aju ciljev, ki jih imam stalno pred očmi iz» tt »rvih dni svojega ministrovanja. Ti so: finančna sanacija, ravnotežje državnega pro računa, likvidiranje vseh vojnih dolgov in vojnih obveznosti napram drugim državam. Rezultati našega za več let izdelanega fi* eačnega načrta so popolnoma zadovoljivi.
Sedaj se ukvarjamo s pripravami za dr* HvrA proračun T026./27., ki naj stopi v ve» Jiavo 1. aprila 1926. Do takrat bomo potre« 5wvali &e štiri proačunske dvanajstine, toda to dejstvo nas ae vznemirja, kajti te dva« najstine so del načrta, katerega ravnotežje ■e izveš dvoma. Številke našega novega dr« ravnega proračuna bodo nedvomno višje kakor one dosedanjih proračunov. K izdat* ioni pride več sto milijonov novih izdata kov, ki pa v resnici ne pomenijo nove obre» cenitve za državo. Tako pridejo k izdat* kom prometnega ministrstva novi za nakup južne železnice, ki se je nahajala doslej v orivatnih rokah. Toda izkoriščanje teh prog bo gotovo kompenziralo stroške nakupa.
Položaj dinarja je na vseh tržiščih izrecu co ugoden. V zadnjih mesecih je obstojala naša valutna politika v zadrževanju dinar* -eveAausse, da bi se tako dinar postopno, 3 veliko previdnostjo in stalne boljšal.
Obtok novčanic je prekoračil šesto mili* jardo, kar pa ne pomeni inflacije. Naša va* lutna politika nas je prisilila, da smo naku* pili številne inozemske devize, ki j'h pa mo* ramo realizirati vsak trenutek. Ti devizni nakupi so povzročili gotovo povečanje ob* roka bankovcev.
Vprašanje, ki nas -sedaj zaposluje, je pro* blem likvidiranja vojnih dolgov. Mi smo že !ansko leto poslali v Zediniene države misi* jo, ki je dobila važne informacije o uredit* v> naših dolgov. Upamo, da bomo mogli kmalu poslati tia novo misijo, a sedaj s konkretnimi predlogi. Dalje upamo, da bo Amerika pri tern upoštevala našo plačilno imožnost in naše žrtve.
Položaj na lesnem trgu
Prilike na domačem lesnem tržišču so r.espremenienio slabe, toda tudi na inozemskih tržiščih ni dosti bol'še. čeprav se ie bilo nedavno že nokazalo mafhno zbolišanie položaia. Konkurenca naš,-mu lesu na italijanskem tr/'š"n ie s,»da' precej brez pomena, ker ie v Italiji nastopila velika rezerviranosi. Enako Av-striia kliub s^lim nizkim cenam toži o slabi kupčiji. Isto ie z Rnmunilo. kier se kupiči'0 neraznečane zaloge, kaiti Or-čiia. Egini in Italiia. ki med drugimi prl-"laiaio za nio v poštev. ne moreio absorbirati toliko zalog. V Italiji vlada mlač-nost zlasti v trgovini s trami. Kot vzrok se navaia občutno obdavčenie novoz'-danih hiš Naiveč ie tam zammania še za rezani les tretje vrste za kratko in ozko blago
Naši lesni izvozniki žele predvsem sta hiTzaciio dmaria in valut onih dr?av. ki so odiemalke našega lesa. Za razvoi te-čaia italransVe l:re je zlasti važno, kako se bodo zakltačila nogaiama o vprašanju italijanskih voirtfh dolgov Ameriki, ki se vrše v Wa shfnsjton« Pnvolien rezultat bo nedvomno vnUval na liro v smeri stab^izacije. Nikakor si lesni trgovec sr»ričo današniih prilik ne more želeti skoka dinaria. Vzemimo nrime* kupec si mora nabaviti neobdelan les za sezono v naprej ter ne more storni-rati večiih naročil, za katera ie moral položiti crotovino.
Dorrači lesni industriji ie treba zdra-ve p^dlagf v oogledn carinskih in prevoznih tarif. Zborovanje tesnih ?ndr«trii-eev in trgovcev, ki se bo vrš:lo v gradti. bo nedvomno nokazalo zet o žalostno sl:ko. Pri tias b? b'1o ž^eti tudi ori'entaci?e oo tvorih rr?išč'h. Pogostokrat se imenuie izvoz domače bukn^'«* v Šnaniio. Sezona za bukovino se bh'?a. toda m' še nimamo trgovinske pogodb." s to državo, zaradi česar se mora naše-blago cariniti v Šnantii oo maksimalni tarifi. Zato bodo morali naši producenti še za nanrei nroda'ati blago, narnenie-no za Šnanijo. italiianskim orek""CPm ki delaio tako dobre kupčile sSoanito na našo škodo in orodaiajo les kot blago italiianskega izvora.
Za vz<r!ed. kako se da Wago rar >-čati tudi v težiih okolnnstih. nam 'ah-ko služi Poliska. Carinska voma Poli-ske z Nemčiio povzroča Pol'ski s<Cf*r mnogo preglavic, toda kHub temu rrguie ta z Nemčiio no svorh afl'h»riiah v Odanskem Nada1'e izvaža pri!iska les tudi v Avstraliio in celo v Palestino: v palestinski luki .lafi namerava več Potiskih po^ipfnikov m izvoznikov postaviti skladišča za les. Pri nas vidimo zad-nie dni no naših železnicah dan na rt™ transr>nri? ?'rir>v. Vi se se^V* nreko Rakeka v Palesf'no. Toda ni še bilo slišati, da bi kdo skušal proučiti možnost izvoza v te kraie. Domača luka ie tu. paro-plovn? družbe, ki tmav> službo s severne Afriko, obstojalo tudi. ?n imamo na razr*olago tudi poročila naših agencii konznla+ov. P^zana lelovina m smreko-vhta n^">ata 5 tO angleškecra fimta 5fer->;nga c'f Jafa To ie cena. ki bi v danih '■:ond;c'iah konveiirala Potrebne bi pa greda bile železniške olajšave,
Trrna ooročfla
Novo<adska blagovna borza M i m.)
Turščica: baška, 10 vagonov 129: srem-ska. nova, 50 vaeonov 99; sremska, 1 va-son 107 ^0; sremska. stara, 6 vagonov 110 40 vagonov 132. fižol: ba5W, 2 vagona '35. Tendenca mla&a.
= Poštna kraalfntca v oktobre t I. Šte-v&o čekovnih rafemov le znaSalo koncem oktobra 12.308 napram 12.176 v začetku meseca. Samo v LjuMlanl se je število čekovnih računov v tem času povečalo od 4170 na 4194. Od začetka t L do konca oktobra t !. |e bilo novo ©tvor) enih računov: v Beograd« 508. v Sarajevu 35, v L)ublian1 106. v Zagrebu 263. Stanle vlog je bito 31. oktobra t. 1. 325.75 nrTrifltta Din napram .340.65 nriiHona Din dne 30. septembra t 1. Vohčd le biio v oktobra t i. 443.877, a izplačil 161.343. Sktipna vsota vplačil le dosegla 1823.43 milijona, s izphčfi 1R38.32 rni-Hlona D?n: skirwo (inrej 3661.75 mifjona Din. Od tega je bilo prometa brez gotovine 1653.95 mflliona Din. odnosno 45.17 odst.
= Kosleriev predlog o nstanovltvl Vrt-rtltnega S3v«da ra emlgracllo. Znani brvat-sk" ekon^-mtst ljnd<*vit St Kosfer ie oos'a} itrinfsfrrskega sveta, ministru za socRalnn politiko, ministru trgovine in !ndt»strije, mfeii^tra r;m?>TijRi d©'. f;nančneT"u minfstrt! ter predsedniku Narodne skupščine stroVovTjn obrazložen predlog z zakonskim načrtom c^de vprašania ustan^vin^e kreditnega zavoda za našo emigracijo. Po mtfi^ic e. fCosrerja na? bi se nstanov"! orH-iieeira.n'" krenitni zavod ~ delnfšto glavnico 10 milijonov Din v zlatti. Q. Kosier mlsV, a? bi mogei sedež tega zavod" biti v Zagrebu in d^ bi se v nrvem leru ie giavire podružnice v Beograd". Lji^bMa-ni,	Voverrt Sadu, Sarajevu ta Spii-
tu. Ta »redloj bo vzel v razmotrivanje tudi trvnis trski svet.
= Stanle pnsevlrov v meseca oittibni 1926. Po p^To^ilu m:n'strstva za kmetilstvo in vode le Ml o v oktobru t. 1. siplošno sta-tiie posevkov, ki so b'li v	o,~c""i*'Tii,
odnosno ki 5e niso bi^ snravtjpni. d"bro. Žetev turščice ie bila končana. Pr;de'ek ie zelo drber. Trgatve v v:t?ograd!h s« b'!? zakliučene. V severnih ob'asti'n ie pride'ek kakovosti, ker }e tek^m dazorevpnja <rro-zdi" b'1o hbdno vreme. V^ograc" v katerih so se trgatve vršile kasneje, s« d?'i vino boljše k«kov>sti. ker ie trr^^iti- bili-še dozorelo. Pr'd«lek v rtr^-rMi ie deb^r, vendar siabš' Vakor isn'. Stanje živine ie bilo v tem času covrJin". Krme ie bi'o dovolj. fifTS7in» b-le-rrj so b!le razš'rlene le v oosamernih kraiih.
= 7»hra"a rv->*a frt ^rev07a sršKe ?'»!-ne preSn .for^s^vll?. M!n'strstvo za kme-tilstvo 'n vode je z?bran'lo uvo? in prevoz grške živine nrek" Tnrn«'r>vHe. Ver vladalo v firčiii živinske kužne b-l^zni.
= «Gospodarski Ve«tT>1j{». Izšla je 11. številka z raznimi spisi iz 7adružn:štva, živinoreje. m'ekarstva. čebelarstva, kletarstva, sadjarstva, polledelstva in drugega. L'st Izhajn mesečao v Gorici In s??ne 10 lir letno. Naslov: Via S. Giovanni 6, ;'., Gorica.
— Dobave. Direkcija državnih 2 '3.""*nic v Ljubljani sprejema do 20 t. m. ponvdbe za dobavo 50 komadov karb'dn:"n svrt:!jV: rio 27. t m. za dobavo steklenega inventarja ter za dobavo 550 komadov zavornih cn-kelj. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem ode'enju te direkc ie. — V-š>-le se bodo naslednje ofertaine licitacije: 23. t m. pri intendanturi Dravske rf-Vzinke obl as 3 v L)tib'jani glede d-^bave 200.000 kg sena: .7. decembra pri direkciji državn h Želesnic v Sarajevu glede dobave strešnikov in opeke ter giede dobave vijakov z maifcami; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu giede dobave 4120 komadov električnih žarnic; 9. decembra pri direkciji državnih železnic v Ljub'ja?ri giede dobave 16.000 kg okroglega bakra: pri direkciji pošte b telegrafa v Ljubljani glede dobave 12 polnogumijastih obročev (pogoji so na vpogled pri omenjen direkcij'): pri di-ek-ciji državnih že'ezn:c v Zagrebu giede dobave materijala za varnostne naprave; !0. decembra pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega železniškega materijala za gornji ustroj; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede drbave 11.000 kg bakrenih palic. Predme®! oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Prodale. Dne 17.. 18. ta 19. t. m. se bo vršila pri ljubljanski carinarnici javna dražba raznega zaplenjenega svilenega blnga. Pri drrekciji državnb železnic v Subotici se bo vršila dne 7. decembra licitacija za prodajo okrog 600 kom?do" rabljenih pločevinastih karbldnih kant. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubliani na vpogled.
= X!. britanska industrijska razstava se bo vršila od 15. do 26. aprila 1926. kakor pretekla leta deloma v Londonu, deloma v Birmingnamu.
= Cenitev evropske sladkorne produkcije. Znani dunajski sladkorni statistik dr. Gustav M"kusch je objavil svojo drugo cenitev evropske produkcije pesnesta sladkorja. Dočim je v avgustu t I. ocenil Izglede produkcije na 7,395.000 ton, ceni sedaj ce-lokutmo produkcijo sladkorja v Evropi na 7,685.000 ton napram 7,163.000 tonam v enakem času lanskega leta. Zmanjšal je svojo cenitev samo pri Italiji in pri Jugoslaviji, pri slednji od 100.000 na 80.000 ton.
13. novembra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševa nja. drage ponudbe in v oklepajih kopčljski zaključki). Vrednote: Investicijsko 75.50 —78. Vojna škoda 0—317. zastavni Kran'-ske 30—22, komunalne Kranjske 20—22. Celjska posojilnica 200—205, Ljablianska kreditna 210—0, Merkantilna 100—102, (101), Praštediona 0—960, Kreditni zavod 175—185, Strojne 120-0, Vevče 120—126, Sttvbna dražba 100—110, Sešir 145—148. Blago: les: črni gaber, hlodi od 16 cm prem. naprej in od 2 m dolž. naprej, fco vag. nakladalna postaja 0—450; bukovo oglje vilano. ieo vag. Postojna tranz. 0— 95; jeicvi plohi 30, 40. 50 rtrtn. F, !!» DI.
monie, od 4 m, fco tsakiad'. postaja 840—0; poljski pridelki slo a do.nača. foo vag Beltinci 0—265; pšenica. baSka 76, foo a akt. post. 0—242; turščica stara, suha 0—565, umetno sašena, fco vaz. slav. post. 3 vagoni 145—145, (145). nova času primerno suha, kv. gar. slov. post. fco slav. post 0— 105. umetno sušena, par. Novi Sad 0—142; oves: dvojnorešetan, fco vaj. slav. post. 1 vagon 165—165, (165), dvojnorešetan, fco vag. slav. post. 170—0; proso, fco prekm. post. 0—210; otrobi, drobni, fco nakl. post 0—118; krompir: lepi beli. fco prekm, post. 0—72, lepi rosa. fco prekm. post 0—72; iežice. zlatorumenc fco nakl. post, 190—0, jabolka merkantilna, fco štaj. post. 0—350; Sižol: beii ban., b-n, egal. vreče, par. Postojna tranz. 0—273, rjavi ban., b-n, egai. vreče, pa'. Postoina 0—260, ribnlčan. fco Ljubljana 300—0. prepeličar. fco Ljubljana 300—340. mandalon. ?co. Ljubljana 357—0; brinje letošnje, italijansko ali istrsko, fco Ljubljana 385—0; kolonijaino blago: riž brilliante štev. 333, fco Postojna tranz. 0—6.34.50; rozine Sultanine. Smyrna. Extra v zabojih po 13 kg, b-tara fco prosta luka. Trst 0—156.80; krma: seno: sladko, stisnjeno, fco šta!. post 0—75, polsladko, stisnjeno, ico štaj. post. »—60; slama, stisnjena. fco štaj. post. 0—50.
ZAGREB. Tendenca v bančnih papirjih da lje zelo slaba. Industrijski papirji zanemarjeni. Vojna škoda, prorrptna se ie začela trgovati po nižjem tečaju kakor ;e Di! vče-rašnii. Tekom sestanka pa se ji ie zaradi več ega povpraševanja tečaj okrepi! na 315. — Devizno tržišče ie bilo mrtvo. Tečaji brez posebnih sprememb. Edino Italija Je zaradi svoje mednarodne ok-epitve porasla na 230. Skupni promet ie znašal 6.8 milijona Din. Notirale so devize: Dunaj 791.3—801.3, Berlin 1339—1349. Italija Izpla čilo 228.37—235.77. London izplačilo 272.92 -274.92 Newyork kabei 56.3—55.9 ček 56.15—56.75. Pariz 166 in pet osmink —168 in pet osmink. Švica 1085.5-1093.5; valute: dolar 55.5—56.1; efekti: bančni: Es-komptna 121—122, Kreditna Zagreb 135— 138. Hipo 65 —66. Jugo 109.5-11 a Ljubljanska kreditna 210—0, Praštediona 950—955, Slavenska 49 -50. Narodna 4200—0: industrijski Eksploataci.ia 40—47. Isis 59—62. Slavonija 43—43.5. Trbovlje 325 -345. Vevče 12->— 125: državni: investicijsko 74—77, aErarne 0—48. Voma škoda, promptna 314— 315, za november 315—317, ze december 316.5—319.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 796 - 796.5. Berlin 1345—1347. BruseV 257 -257.25. Bukarešta 26.2 - 26.3. (talila 228.5-229. London 273.75—273.95. Newyork 56.42 in pol - 56.47 in pol, Pariz 228 - 229.25, Praga 167.5-167.55. Švica 1PS9-I089.5.
CURIH. Beograd 9.20, Berlin 123.55, Nevv york 518.80, London 25.15, Pariz 21.20. MIlan 21.05, Praga 15.375, Bud;mpešta 0.07270, Bukarešta 2.425, Sof ja 3.75, Varšava 77, Dunpj 73.10.
TRST: e f e k i i: obligacije Jfulijske Krajine 60.50, Zivnostenska 2S2, Dalmazla cement 659, Split cement 475, Krka 358; d e-vize: Beograd 43.60 — 44, Dunaj 347 do 357, Praga 73.25 — 73.75, Curih 473 — 477, Newyork 24.60 — 24.80; valute: dinarji 43 - 43.75, 20 zlatih frankov 95 — 98.
DUNAJ. Beograd 52.55 — 12.59, Borita 168.75 — 169.25, Budimpešta 99.28 — 99 58, Bukarešta 3.29 — 3.31, London 34.3650 do 34.4650, Milaci 28.64 — 28.76, Newyork 70S.65 — 711.15. Pariz 28.86 — 29.04, Praga 20.99?5 - 21.0725, Varšava 110.75 do 111.25 Curih 136.55 — 137.05; dinarji 12.51—12.57.
PRAGA. Beograd 59.945, Curih 651.25, London 163.60, Milan 137.375, Dunaj 477625.
BERLIN. Beograd 7.43, Newyork 4.195, Pariz 17.12, Praga 12.42, Curih 80.83.
LONDON (Opoldne). Beograd 274, New-york 484 75. Dunaj 34.4, Švica 25.15.
NEWYORK. (zaključno 12. t. m.) Beograd 1.77 in pol. London 4.fW ln tri četrtinke, Italija 4.05 in po!, Dunaj 14, Švica 19.28.
Sokolska sla vnosi na Rakeku
Sokolski dom na Rakeku je že toliko dograjen. da bomo mogli v nedeljo, 15. t že slovesno otvoriti dvorano Svečani program obsega naslednje točke: i. Nagovor staroste. 2. Župančič: Pesem mladine, dekle macija. 3. Lajovic: Pastirčki, poje mešan zbor Sokola Unec-Rakek. 4. Uspavanka, samospev poje s. Kraševčeva iz Cerknice, pri klavirju br. Kraševec. 5. Krylov-Gove-kar: Medved snubač. izvajajo igralci dram. odseka Sokola Unec-Rakek. 6. Gerbič: Rožmarin. poje ženski zbor Sokola Unec-Rakek pri klavirju s. Zdenka Gornikova. 7. Pet8fi-Blaznež, recitira br. De Glerija. 8 Zaje: Seijanka, samospev, poje br. Baričevlč, pri klaviru s. Baričevičeva iz Cerknice 9. Adamič: Vasovalec, poje oktet iz Cerknice. 10. Petka, izvajajo sestre Sokolice iz Ra-kega. 11. Adamič: Mlad junak, poje mešani zbor Sokola Unec-Rakek. Med posamezni m4 točkami telovadba. V odmorih svira ljubljanski kvartet. Po sporedu prosta zabava.
Sokol L (gospodarski odsek) vabi na predavanje ki se vrši danes zvečer ob 8. url na Taboru. Po predavanju prosta zabava in ples.
Sokol LlabLiana II. javlja, da se vrši prijateljski sestanek celokupnega članstva v gostilni pri br. Kavčiču v soboto dne 21. t. m. ne pa v soboto 14. t m., kakor je bilo prvotno objavljeno. — Zdravol
Prosvetni odbor sokolskega društva LJubljana B. priredi v dneh 22.. 29. novem bra ter 1. decembra drugo svo;o idejno šolo v letošnji sezoni, katero so dolžni absolvi-ratl vsi člani in članice, ki so priglasili svoi vstop v društvo in s tem k sokolski organizaciji v i 1925- kakor iudl vsi on!, ki so iz
kakršnegakoli vzroka izostali od prve, ki se je vrSfla dne 22. maja. Mejna šola bo obsegala predavanja ia sokolske organizacije, Meolofije ln zdravstva ter tvorila obenem podlago oflcijelnetmi sprejemanja član stva k društva dne 20. decembra. Materija! ki se bo predelal v teh predavanjih, razni otrivajo nato obvezanci na sktrpnem de-batnem večera, koder vsak posameznik poda svoje mnenje o temel-nih sokolskih vpra Sanjlh in načelih ter dokaže, ali in v koliko Je zmožen in pripravljen, da prevsame na sebe dolžnosti, ki mu jih nalaga sokolska ideja. Vsak obvezanec le torej brezpogojno obvezan absolvirai! to idejno šoto! Oprosti ga edinoie prosvetni odbor sporazu>nno s prednjačkim zborom, na podlagi tehtne opravifbe. Bratje in sestre — zavedajte se v poinl meri že v početku svojega sokolskega življenja vsestransko svo ih sokolskih dolžnosti in z njimi v zvezi tudi disciplinarnih predpisov naše organizacije. Zdravo! Prosvetni odbor.
Sokol v Kranja opozarja občinsrvo na predavanje ki se vrši danes v soboto 14. t m. ob 20. v pritličju Nar. doma. Predava br. Cvar o «Orgar.izaciii JSS» in br. Žagar o temi: Naša naloga, smer in ciij. Državno ejedlnjenje proslavi Sokol v pondeljek, 30. t. m. z običajno akademijo in s zaobljubo na novo pri avijenega članstva.
Sokolsko društvo v Šoštanju ponovi v nedeljo 15. t m. ob 8. uri zvečer na splošno željo občinstva P. Petrovičevo kmečko šalo sVozeU. Pridite!	2034
Priprave rask6ga Sokoistva za vseso-kclski zlet v Pragi. Savez ruskega Sokoistva v emigraciji, ki ima svoj sedež v Pragi je že pričel z obsežnimi pripravami za Vili. vsesokolski zlet. Ruska sokolska društva v Pragi, Brnu, Bratislavi in Mor. Tfe-bovi bodo poslala na zlet nad 200 čianov, ravnotako pojde iz Jugoslavije nad 100 ruskih Sokolov na zlei v Prago. Ruski Sokoli bodo nastopili na zletu popolnoma samostojno. Ruske Sokolice bodo nastopile z lastnimi ritmičnimi prosti.ni vabami, ki so že sestavljene in se pridno vadijo. Savez ruskega Sokoistva je povabil na zlei tudi oitaia sokolska društva v posameznih evropskih mestih in bodo ruski Sokoli zastopani v častnem številu na zletu. Začetkom novembra je »Savez« začel izdajati informativni sokolski list »Obzor Russkoj Sokol-skoj Žizni«, ki bo izhaja! dvakrat na mesec. List bo imel Idejne in tehnične članke, ter bo obveščal članstvo o vseh pripravah za VIII. vsesokolski zlet
Šport
Po tekmah v Padovi, Napolju in Rima
Tekma v Padovi, ki je glede našega tno» štva v vseh športnih krogih napravila naj« boljši vtis, je brezdvomno naš nogometni 9port precej rehabilitirala. V tem oziru ni nič manj važna tekma v Napolju, pri kate^ n so naši nogometaši tako častno odrezali. Napoljski listi so po tekmi poudarjali, da je jugoslovensko moštvo predvedlo tako le* po igro. da so se južnoitalijanski nogometa* ši naučili mnogo koristnega. Takoj po na« poljski tekmi se je perfektuirala tekma s prvakom Napolja. Medtem pa je prispela prošnja italijanske federacije, naj naša re« prezentanca mesto v Napolju igra v Rimu. Že iz te ponudbe se jasno vidi, da je lepa igra naših nogometašev vzbudila tudi v rim* skih krogih veliko zanimanje. Ta predlog je bi! sprejet in naša reprezentanca je od* potovala v Rim, da skoraj na mah uniči pr» votna lepa uspeha.
Brezdvomno je, da zadene glavna krivda za ta neuspeh saveznega kapetana Zinajo, ki je, čeprav ni imel na razpolago komplet* nega moštva, akceptiral to tretje tekmo, ki je bila gotovo težja kot ona v Napolju. Iv= kovid je bil bolan, Vrbančič pa blesiran. Zagrebški listi napadajo sedaj vodstvo JNS ter očitajo zlasti to, da je dovolilo, da naša državna reprezentanca nastopi proti kaki mestni reprezentanci. Naša reprezentanca bi se morala brezpogojno iz Napolja vrniti domov.
Ni izključeno, da bo prišlo vsled poraza v Rimu do krize v vodstvu JNS. Odbor ZNS se je bavii s to zahtevo ter sklenil, da odločno protestira proti postopanju JNS ter zahteva, naj vodstvo JNS izvaja potreb* nc posledico io naj odstopi. Zagrebški pod* savez je pozval ostale podsaveze, naj se pridružijo temu protestu.
Včeraj, v petek, popoldne se je naše mo* stvo vrnilo skozi Ljubljano v Zagreb. Raz* položenjc med igrači kljub Padovi in Na* polju ni najboljše.
Hazenske mladinske tekme v Ljubljani
Jutri dopoldne ob pol 12. se vrši na pro* štoru Atene ob glavnem tivolskem drevo« redu in ne kakor je bilo prvotno javljeno na prostoru Ilirije, prvo kolo mladinskih pokalnih tekem. V tej prvi tekmi nastopita mladinski družini naših dveh vodilnih klu* bov Atene in Ilirije. Oba kluba sta si vzgo« jila izvrstne mlade moči, zavedajoč se, da jim je napredek zagotovljen le, ako razpola« gata z zadostnim številom mladih sil. Ju*
trtfnja tekma bo izredno zanuasva in nape«
ta, ker bo odločila, katera družina pride v poštev za finalno tekmo. Športno bo nudi}« dovolj užitka, ker nastopi v obeh družinah po več igralk, ki stalno nastopajo v prvih postavah. Omeniti je predvsem obe sestri Šapljevi ter Doberietovo od TKD. Atena in Petanovo, Špornovo. Jermolovo, Kochove od Ilirije, katere nam jamčijo, da bo igra v marsikaterem oziru lepša in zanimivejša od iger prvih družin. V slučaju slabega vre« mena bo tekma jutri zjutraj odpovedana ia odgodena na pozneje, termin. Cer.e k tekmi so sledeče: stojišča 8 Din, dijaška in voja« ška stojišča 5 Din, mladinska stojišča 3 Din. Upamo, da bo cenjeno občinstvo znalo ce» niti neumorno delo našega podsaveza iti obeh klubov za razvoj ženskih športov tet bo v obilnem številu posetilo to naj pomenih nejšo tekmo letošnje sezone.
Prvenstvene nogometne rekms. Jutri r nedelje se bo nadaljevalo, ako ce bosta igri §či, poplavljeni, VIL kolo prvenstvenih tej kem. Vsled izpada SK. Siavije iz tekmovat nja, nastopita jutri samo Jadran in Slovan ter njiju rezerve. Tekma med navedenim* kluboma bo brezdvomno zanimiva. Jadraš si bo skuša! na vsak način utrditi pozicijo, toda tudi Slovan si nc bo pustil kar tako odvzeti zmago. Pričakuje se torej ostra bor.: ba. Tekma se odigra na igrišču Ilirije ter prične ob 14. Rezervi odigrata tekmo na igri šču Primorja ob 10. dopoldne.
Iz LNP. (Službeno.) Vsled poplave obeh igrišč v Celju je tamošnji MO medmestno tekmo, ki bi se imela vršiti jutri, v nedeljo dne !5. t. m., odpovedal, kar se daje na zna« nje nominiranim igralcem. — Pods. kape tac.
Iz damske sekcije SK. Ilirija. Danes po« poldne ob 6. uri trening v telovadnici. Pol« noštevilna in točna udeležba dolžnost De* finitivna sestava za jutrišnjo mladinsko tekamo je sledeča: Tatjana, Koch H, Olga, Jol« ka. Vida, Vilma, Erna, rezerva Milena. Ope« zarjam ponovno, da si igralke pravočasne preskrbo opremo. K tekmi naj prinese vsa. ka igralka svojo dijaško knjižioo ali pa rojstni list, da se more na zphtevo izkazati kdaj je rojena. Brez zadostnih podatkov o svoji starosti igralke ne bodo mogle nastopiti. Tekma se vrši na prostoru Atene ob pol 12. uri dopoldne. Garderoba sc nabija v ortopedičnem zavodu v Mladiki, kamor je priti najkasneje do 11. ure. — Načelnik.
Glavna skupščina Jugoslov. PlivaČhegc Saveza se vrši 29. t. m. ob 11. uri dopoldne v Zagrebu. Pravico glasovanje imajo vs; klubi, ki so izpolnil! svoje obveznosti na. pram JPS. V smislu sklepa upravnega oČj bora z dne 6. t. m. bodo vsi oni klubi, ki do 26. t. m. ne izpolnijo svoje finančne ob--veze proti savezu, a so bili o tem obveščeni avtomatično črtani iz saveza.
Sah
Šahovski turnir v Moskvi
Po svečani otvoritvi, c kateri s.no že pe* ročali, sta se sprijela Capabianca in dr. La-sker. Igra se je končala neodločno. To je bi! Is dvajset: spopad med obema mojstroma. Od teh je bilo 14 partij remis. Capablanoa je dobil petkrat, dr. Lasker pa enkrat. Prvi dan ;e igral še Marshail proti Veriinsfce-mu, Bogoljubov je premagal Grunfelda, Ra-binovič Zuboreva, Romanovskij Gothllfa is Yttes Samisha. Tri partije so ostale roosis. Igrali so jih Hotimirskij-Reti. Tartakover-Ujinzenevskij in LowenfischJ3ogač«iik. Partija Spielmann-Rabinovtč je bf!a prekinjena, V črnih figurah je dobi! Marshail proti Re-tije v 30 potezah angleške igre. Bogoljubov pa proti Yatesu v sicilski igri. Zunanji gosti se ze!o čudijo izrednemu zanimanja moskovske javnosti za šahovski turnir. Ljubitelji šaha so prispeli celo iz Vladivostolca. Baje je postavila zveza ruskih šafcistov proti inozemskim mojstrom svojo najboljšo reprezentanco, kar ie razvidno že iz tega. da so odnesli Rusi takoj prvi dan tri zmage nad inozemcL Z največjo napetostjo pričakujejo vsi udeleženci turnirja, kako se bo nadaljevala ir, končala tekma med Capa-blanco in dr. Laskerjem.
Odbor ljubljanskega šahovskega kluba
naznanja, da je določil za začetek glavnega turnirja pondeljek 23. t. m. ob 18. uit Ta dan se vrši žrebanje in določi razpored igranja. Igralo se bo štirikrat na teden ta sicer v pondeljek, torek, četrtek ta petek. Sreda in sobota sta na razpolago prekiaje* nim partijam in drugim prireditvam. Prljav-nir.a znaša 26 Din, kavcija pa 50 Din. Prijave sprejema g. Mrzlikar R. v kluboven, lokalu. Nagrade se bodo določile pozneje. Pravico- udeležiti se tega turnirla i/na jo sle deči gg.: Dernovšek, Iskra, Jerošov, Kra-gelj, Mrzlikar, Pire. Pevalek, Rapnik, Stu-pan, Valentinčič, C. Vidmar, J. Vidmar, Vogelnik, Volkar, ing. Zupane. Damski odsek ima danes igrafr.i večer od 16. naprej. Članice naj se večera udeleže poinoštevilno. ker je program posvetovanje glede izvedbe proslave 20 letnice, odkar je postal dr. Vidmar šahovski mojster. Nagrade zmagovalcem ožjega turnirja se razdele danes ob 17. po predsedniku B. Pieničarju. Po sedanjem stanju bo prvi Vogelnik, dmgi Pevalek ali Rupnik, četrti Iskra. Ob 18. ari se pričnejo konzul t ančne partije v grupah z urami.

Ljnbljana, 13 novembre 1925.
porodilo
Ljubljana. 306 m nad morjem
Kraj ! opazovanja		ob	Zračni tlak	Zračna temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine mm
| Liubtiana . .	.	7.	765-0	68	sev. zap.	dež	12-7
1 Ljnbljana . .		14.	763-1	65	jug. zap.	obl.	
Ljubljana . .	.	21.	763-0	7-0	.	dež	7-0 i
Zagieb ...	*	7.	764-4	8-0	sever	obL	
Beograd . .		7.	764-3	120	sev. vzh	dež	9-0
Dunaj . . .	•	7.			brezv.		18-0
j Praga . . .	.	7.	766-7	o-o		obl	
] Inomost . .	.	7.					
Solnce vzhaja ob 6 54 zahaja ob 16*34, luna vihala ob 318. zahaja ob 1S-34. '•."rr.mrter nižji temperatura nižja
Dunajska vremenska napoved za soboto: Negotovo vreme večinoma se* jasno, megleno, temperatura nekoliko nižja.
Katastrofa poplav se širi proti jugovzhodu
V Sloveniji je začela voda padati, narašča pa na Hrvatskem in že tudi v Srbiji. -Nevarna situacija v ljubljanski okolici. - Obupne slike iz Prekmurja.
V Sloveniji in na Hrvatskem še vedno dežuje in reke stalno naraščajo. V Zagrebu je dosegla Sava včeraj popoldne že 4.40 m nad normala Iz raznih krajev prihajajo vrh tega poročila o hudih nalivih, ki situacijo še poslabšujejo. Povodenj je splošna po vsej državi. Dosedaj sta največ trpela mariborska oblast in pokrajina okrog Zagreba, dočim so pokrajine ob spodnjem toku Save v vedno večji nevarnosti. V Prekmurju so vode začele že padati in položaj v Murski Soboti ni več tako kritičen. Vojaštvo s pontoni prevaža prebivalstvo in vodi vsa reševalna dela. Tudi v Mariboru je minula nevarnost poplave.
Vedno žalostnejša poročila pa prihajajo iz Hrvatske in tudi iz Bosne. V Zagrebu so Cvjetna, Savska in Mira-marska cesta pod vodo. Med prebivalstvom vlada velika panika. Sredi noči so morali ljudje izprazniti hiše in odnesti se seboj, kar se je dalo. Voda je udrla v kleti in dvorišča in napravila tamkaj velika opustošenja. Trnjanska cesta nudi nenavadno sliko. Matere nosijo svoje otroke, očetje najpotrebnejše stvari, odrasla deca posteljnino, starci gonijo živino. Vse hiti in beži pred vodo. Velike vodne mase si delajo pota na vse strani. Vojaštvo, redarji in mestni delavci so priskočili ogroženim hišam na pomoč s čolni. Voda narašča s silno brzino, tako da je lahko opaziti vsake četrt ure, kako se dviga iu raste. Potok Gernomerec ni mogel sprejeti vse vode, ki se zliva s hribov in je zato Ilica do ceste proti Sv. Duhu pod vodo. Tramvajski promet je tamkaj ustavljen. Trnje je podobno velikemu jezeru. Vojaštvo neprestano utrjuje savski nasip. ker grozi nevarnost, da ga voda razbije.
Nad Somborom je divjala v noči od četrtka na petek strašna nevihta. Lilo je. grmelo in se bliskalo, kakor da bi se odprle nebeške zatvornice. Potok Grabna se je zjutraj razlil, vdrl v podzemska stanovanja, kleti in dvorišča in pregnal prebivalstvo. Razburjenje je bilo tem večje, ker se ie znašlo občinstvo nenadoma v popolni temi. Ponekod stoji voda 3 do 4 m visoko. In po njej plavajo sodi z vinom, pohištvo, drva in drugi predmeti. Nesreča je tem večja, ker ima občina na razpolago samo eno sesalko in je še ta pokvarjena. Tudi Krapinščica je prestopila bregove in je besni element razrušil vse brvi in odnesel tudi slabejše mostove.
Iz vse Bosne in Hercegovine se javljajo težke posledice poplave. V Više-gradn je dosegla Drina 3 m nad norma-lo. Telefonski promet med Sarajevom in Beogradom je prikinjen. V Goraždi je 20 hiš pod vodo. Prebivalci so rešili le golo življenje, dočim ie pohištvo popolnoma uničeno. Promet med Ustipra-čo in Sarajevom ie prekinjen, ker je Prača odnesla most. S tem je pretrgan tndj promet s Sandžakom. V Hercegovini so vode odnesle celo vrsto mostov. Iz Metkoviča poročajo, da se je Neretva strašno razlila in izgleda vsa okolica kakor morje. Vsa polja in vinogradi so globoko pod vodo. Parnik <:Maidan» radi močne struje vode ni mogel odpluti. Reka Lima ogroža veliki železniški most na novi progi Užice-Vardi-šte. Ob 3. popoldne se je na tej progi med postajama Jator in Šargan odtrgala velikanska skala, ki je padla na vlak, razbila lokomotivo in prva dva vagona s prtljago. Človeških žrtev k sreči ni bilo, pač pa je bil promet na tei progi takoj nkinjen.
Od Zagreba do Ljubljane
Zagreb je bil včeraj zjutraj na nogah. Jutranji listi so poleg demisije pros\ et-nega ministra obsežno opisali povodenj, pretečo samemu Zagrebu na dveh krajih: na Posavju, kjer se je luža po Savski in Miramarski cesti razlila liki jezero v Trnje, ter pri Čer:;omeru, kjer st je začela vleči po Ilici in izpoajeuati hišne v oslove. Alarmirano vojaštvo je v kamionih hitelo reševat z lopatami, krampi in vrvmi; razburjenje meščanstva pa je polagoma pojenjavalo, ker v center mesta vode Ie ni bilo blizu — in ko so rednim izdajam jutranjikov sledila še posebna izdanja. je zagrebška ulica biia že zopet ztrolj pri svojem političnem interesu: «Posebno izdanje — užasne popiave? A drugo ništa?»
Vlak iz Zagreba proti Zidanem mostu vozi zopet redno, opasnosti so docela ukionjene, razgled preko poplavljenih ravnin pa je še vedno grozoten. Pri Podsusedu se Sava razliva vsepovprek in sega tik do železniškega nasipa. Obema kopališčema štrlijo jedva še strehe izpod gladine. In vso pot, koder teče proga blizu Save. se širi pred očmi kalno valeveče jezero, ki je z ogromno maso vode pregrnilo polja in otočja, da samo še krošnje dreves štrlijo iz nje. Katastrofalna se zdi poplava v okolišu Zaprešiča, kjer je nekaj ur bil prekinjen promet. Pri Savskem Marofu, kjer je tok Save že znatno oddaljen od železnice, ni videti poplave, toda oddelki vojaštva z lopatami in krampi dajo spoznavati. da so bili pozvani k reševanju ob savske bregove.
Najopasnejše pa je zaenkrat pri Do-bovi. kjer visoko narasla Sotla zaustavlja pred kratkim železniškim mostom ter se pod niim jezovito preliva v divjem valovju čez široka polja. Ko vlak previdno prefeze še to preizkušnjo, je na varnem. Od Brežic do Zida-
nega mosta je Sava navzlic svoji obil-nosti čvrsto uklenjena v strugo in le ma lokje še sega preko brega do hiš. Enako ni videti nikakih opasnosti od Zidanega mosta proti Ljubljani, kjer je Sava zopet na dolgo in široko razlita v pokrajini cd Kresnic do Zaloga in dalje proti Črnučam, odkoder neugnano drvi navzdol.
Položaj v Ljubljani in okolici
Ljubljana, 13. novembra.
V	Ljubljani sami deževje dosedaj še ni napravilo prevelike škode. Pač pa je pone» kod voda že vdrla v kleti. V zapadnem de» lu mesta morajo skoro pri vsaki hiši odprav Ijati vodo na prosto s pomočjo sesalk. V Trnovem in v vilah na Mirju postaja stvar že kritična. Enako občutijo nevarnost tudi po Rožni dolini. Gradaščica, Mali graben in drugi potoki so na mnogih mestih že presto« piliš voje bregove in se voda preteče razli« va po travnikih in sili že do hiš. Močno ogro žene so zopet vasi okrog Polhovega gradca do Dobrave.
V	stalni in še večji nevarnosti so vasi na Barju. Ljubljanica se vali kalna in deroča in se močnejši tok komaj še drži v glavni strugi. Velike množine vode pa so sc že razlile po travnikih in njivah ter v bližini bregov popolnoma razrile zemljo. Črna vas, Karolinška zemlja, Podpeč, Studcnec, Ig so v stalni nevarnosti in se ljudstvo boji kata« strofe. Vse pričakuje v strahu noči in jutra. Ponekod so že odgnali živino v višje ležeče kraje.
Ljubljanica pa postaja nevarna tudi že v dolnjem toku. V Mostah je že ušla iz struge in se razliva po travnikih proti Štepanji va« si, na levi strani pa do eeste. Novi most, ki se šele gradi na Fužinah pod elektrarno, bo komaj vzdržal strašen pritisk deročih vod« nih mas. Starega jc. kakor znano, odnesla Ljubljanica šele pred kratkim. V Vevčah je voda že pridrla v vas in je okoli šest hiš v vodi. Hišni stanovalci so morali iskati za« točišča pri sosedih. Najhujše pa bo sledilo, ako bo Sava še naraščala, kajti potem za« padejo silni nevarnosti tudi vasi v Zaloški ravnini.
Poplava v Pesniški dolini
Maribor, 13. novembra.
Vaš poročevalec, si je danes ogledal tudi Pesniško dolino v bližini Maribora, ki je poplavljena od postaje Pesnica nad Mari« borom do trga Sv. Lenart v Slov. goricah. To je dolžina nad 10 km. Ogromni kom« pleksi travnikov, njiv in sadonosnikov so preplavljeni, le dolge vrste vrb še štrlijo iz širokega jezera. Ponekod samevajo tihi kmečki domovi, obdani po brezmejni vodi, ki pa k sreči polagoma pada. Grad Hrasto« vec. v katerem ie ruska gimnazija, stoji med gozdovi, kot bi se dvigal iznad morja. Po vodi plavajo jesenski poljski pridelki, les itd. Vas Sv. Marjeta nudi iz daljave s svojo cerkvijo sliko blejskega otoka. Razli« ta Pesnica, dere pod to vasjo vse križem, dokler ne zgine za trgom Sv. Lenart na desno proti PtujiT.
Okrog Radgone
Maribor, 13. novembra.
Ko se je davi vozil poročevalec «Jutra» skozi Radgono, je tudi ta počivala sredi kroginkrog deroče Mure, ki je segala skoraj gori do lesenega mostu. Po ulicah je bilo vse mirno, kakor ponoči, trgovine prazne, po delavnicah zastoj. Mesto jc sicer radi tamošnje razstave v avstrijskih iti frank« furtarskih zastavah. Prebivalstvo pa se ne briga za zastave in slavoloke, ampak s stra« hom gleda na valovanje Mure. Cesta od Radgone proti naši meji je bila tudi pod vodo, tako, da je bilo treba po njej voziti z največjo opreznostjo. Slovenski avstrijski državljani so radevolje dajali v našem je« ziku informacije, pa tudi avstrijski obmejni organi so bili skrajno uslužni. Trga Gor. Radgona povodenj ni zadela, pač pa je nc« kaj hiš v vasi Sp. Gris v vodi.
Lendava odrezana
od prometa
Dolnja Lendava, 13. novembra, ob pol 24. Lendava je radi poplave odrezana od pro« meta proti postaji. Voda je podrla cesto. Vas Petešovci, Benica, bližnja kolonija in trije mlini so krog in krog obdani od vode. Pri Petešovcih je Mura izstopila in prišume« Ia do vasi. Sicer pa voda polagoma pada. Oblastva so zaprosila v Ptuj za vojaško po« moč. Upamo, da prispejo pionirji še tekom noči. Ker pa še neprestano dežuje, se je ba« ti, da jutri ponovno narajste voda.
Na Hrvatskem Sava še vedno raste
Zagreb, 13. novembra, n. Sava še vedno narašča. Predrla je vse nasipe ter preplavila ves kompleks vrtov in ulic, ki se nahajajo od Save pa skoro do železniške proge. Pre« bivalstvu pomaga 400 vojakov s 6 tovornimi avtomobili. V mestu se je ustanovil pose« ben urad za poplavo, kjer se prijavljajo vsi oni, ki so morali evakuirati svoia ogrožena stanovanja. Računa se, da je voda dosedaj vdria v okoli 100 hiš. Poplavljenci so nasta« njeni v mestni pristavi in mestnih šolah, hrano pa dobivajo iz vojaških kuhinj.
Popoldr.e jc bila pri vršilcu dolžnosti ve« likega župana v Zagrebu, dr. Grabariču, kon ferenca, katere so se udeležili zastopniki vojske, mesta, odbora za regulacijo Save in gradbene direkcije. Zastopniki vojske so iz« javili, da bo vojska vsem oblastim rada da« la na razpolago vse, kar bo potrebno za za« ščito prebivalstva in mesta.
Poplava v Srbiji
Beograd, 13. novembra, p. Reka Jaaar jc poplavila železniško progo Šabac»Loznica. Promet je ustavljen. Nova državna cesta Valjevo«Loznica jc zelo poškodovana. Po« ginilo je več živine in izgubilo življenje ba« je tudi več liudi.
Po poročilih iz Sarajeva bosenske vode šc vedno naraščajo. Drina je zrasla že 6 m nad normalo.
Prekmurje pod vodo
Veliki župan v opustošenih krsj?h. — Murska SoJota podobna jezeru. — Vlada dovolila 50.009 Din kot prvo pomoč.
Maribor, 13. novembra.
Kakor smo že včeraj poročali, je veliki župan dr. Pirkmaier radi elementarne katastrofe v mariborski oblasti, zlasti v Prekmurju, prekinil svoj dopust in nastopil službo, da vodi rešilno in podporno akcijo v prid prizadetega prebivalstva. Ze v četrtek je brzojavno in telefonično obvestil pristojna ministrstva v Beogradu io nesreči in zaprosil pomoči. Davi je notranji minister brzo-iavno obvestil mariborskega velikega župana. da je določi! za prvo pomoč Prekmurcem 50.000 Din. Se tekom do-roldneva ie nato gosp. veliki župan odpotoval v spremstvu tajnika, srezkega poglavarja dr. Majcena v Prekmurje z avtomobilom preko Gornje Radgone, ker ie bi! dohod drugje onemogočen.
Med potom si je veliki župan ogleda! škodo v vaseh od Gornje Radgone do Murske Sobote, ki pa k sreči niso bile posebno prizadete. Edino ceste so tnočrao poškodovane. V Murski Soboti sta najprej informirala velikega župana o vodni katastrofi srezki poglavar L1-povšek in domači župan dr. Šomen. Nato so si gospodje na pontonih ptujskih pijoiirjev ogledali najbolj prizadete ulice, na katerih se še sedai vzdržuje promet edino s čolni.
Pogled na opustošeno Mursko Soboto.
Pogled na Mursko Soboto je še danes popoldne nudil prav obupno sliko. Vsa Murska Sobota, takozvana »velika občina« s samostojnimi občinskimi štatuti in okoli 3000 prebivalci plava dobesedno v jezeru vode. Po nekaterih ulicah je stala voda dopoldne še poldrugi meter visoko. Najhuje je prizadeta ulica Mala Kaniža. ki je domala zginila pod vodo. Tam so hiše revnejših slojev postavljene iz blata, ki jih je voda tekom dneva razmočila in izpodjedla. da se iih je zrušilo devet. Osem hiš pa je tako poškodovanih, da ie brvrttiie v niih že onemogočeno in se pričaknie. da sr; vsak hip zrušijo. Po nekak"'' oralih hišah, ki so trdnejše, pa jim tudi sega voda večinoma do oken, ljudje še stanujejo in se prevažajo od hiše do hiše s čolni. Ljudje se krčevito drže svoiih stanovanj, kar je bilo včeraj skrajno oposno. Ponekod se niso hoteli izseliti.
četudi se iim ie streha rušila nad glavo. Morali so jih s silo izgnati. Radi tega ie bilo tudi mnogo več škode, kakor bi je bilo treba, ako bi bili ljudje previdnejši. V ostalem pa je reševanje zelo otežkočeno. ker ie voda nastopila v četrtek popoldne takorekoč tekom četrt ure, tako da so se znašli ljudje v svojih stanovanjih sredi vode. da so se tega komaj zavedali. Okrog srezkega poglavarstva sio še sedai vse ceste v vodi. edino dohod je omogočen. Davi so se pripeljali z rešilnim vlakom vojaki ptur skega piionirskega odde!ka s 13 pontoni in so tak<oj pričeli z reševalno akcijo. Ljudje so vso noč zmrzovali pod provi-zorno streho, odkoder so jih odvažali na k»o!odvor ter jih nastanili v zakurjenih železniških vagonih.
Težke poškodbe na poslopjih.
Vsa važnejša poslopia v Murski Soboti so več ali manj težko prizadeta. Na gimnaziji je pouk odpovedan dr. pondeljka. V dijaškem konviktu je voda zalotila dijake — okrog 50 po številu — baš pri obedu. V hipu je bilo poslopie •obdano z vodo. tako da ni mogel n'hče uteči. Šele proti večeru so jih rešili iz mučnega položaja. Vsa živila so seveda uničena. Dijake so deloma prevzeli usmi Ijeni meščani na stanovanje in hrano, deloma pa so odšli domov.
Več ljudi se je le slučajno rešilo gotove smrti. Takih obupnih prizorov je bila cela vrsta. Med drugimi je voda popoldne presenetila v šoli učiteljico ročnih del Marijo Švarc. ki ni hotela oditi iz šole. temveč je vztrajala v svoji sobi. Medtem pa je pridrla voda in uboga učiteljica ie ostala do večera skoraj do prsi v vodi. Podobno se je zgodilo tudi uptokojeni učiteljici Ahčinovi. Obe sta sedaj v opasnem zdravstvenem stanju. Cela vrsta naših uradnikov ie po po-vodnji kruto prizadeta. Uničeno jim je pohištvo, ter so noco.išnio noč prespali večinoma v poslep.iu sodišča. Tudi bolnica .ie okoli in okoli obdana z vodo. Pri iličja so morali izprazniti. V bolnici ie utonilo 15 svini. Snloh ima na živini Murska Sobota ogromno škodo. Poškodovan je znatno tudi hote! Dobrai. kjer ie večina našega uradniŠtva na hrani. V poslopju se udira strop in bo radi tega
hotel za nekaj časa neraben. Pred narodno šolo stoji celo jezero. Najhujši naval vode je bil včeraj popoldne med 2. in 4. uro. Ljudi se je polastila strašna
panika. Prvi trenotek ni nihče vede!, kako naj si pomaga. Vsak, kdor je mogel. ie pomagal svojemu bližnjemu pri reševanju. Tako se ie n. pr. pripetilo, da se ie nekemu pismonoši, ki je pomagal reševati pri tujih liudeh, v tem času podrla niegova koča.
Brez stanovanja je preko 100 rodbin.
Kako iih bodo nastanili, še danes ni jasno, ker je v Murski Soboti že itak silno ostra stanovanjska kriza. Krivdo na povodnii valijo predvsem na novo železniško progo, ki bi morala imeti več prodorov, da bi sc mogla voda odtekati. Včeraj so jo sicer na enem kraju pretrgali, vendar nameravajo to storiti še na enem kraju, kier jo bo treba izstreliti z ekrazitem. Škode dosedaj sploh ni mogoče preceniti. Posamezna privatna podjetja cenijo svoio lastno škodo na po! milijona dinarjev, na več sto tisoč dinajev itd. Uničena je n. pr. glavna zaloga tobaka tvrdke Čeg in Gašper. Mnogim trgovcem ie voda zalila in uničila zaloge najrazličnejšega j blaga. Pod vodo je seveda tudi lekarna j dr. Biča. ki so mu uničeni vsi medika- | menti.
Posebno hudo jc dejstvo, da v vsej Murski Soboti
nimajo sedaj pitne vode ker je povodenj zalila vse vodnjake. Hrane ni dobiti v nobeni gostilni, najmanj pa še kruha ali vina.
Aleksandrova cesta, ki je bila popoi-dne še pod vodo je biia zvečer že odprta za promet. Pri reševanju so sodelovali poleg domačinov še ptujsko vojaštvo, domače orožništvo. ki je biio vso noč v službi, da prepreči tudi eventualno ropanje po poškodovanih hišah. Neprijetno je tudi to, da ni nikjer luči, ker so uničene vse zaloge karbida in petroleja.
Nevaren je posta! tekom današnjega dneva položai pri Veržeiu in Dokležov-ju, četudi je Mura pri Radgoni ves dan padala. Mali betonski most pri Dokle-žovju se je nagnil in se je bati, da se
vsak hip zruši. Baje tudi velikemu železniškemu mostu preko Mure ne zaupajo. Ko si je veliki župan ogleda! položaj, je zbral na kolodvoru vse v poštev prihajajoče osebe okrajnega glavarstva in občine ter takoj napravil načrt za prvo pomoč.
Ustanovil se je poseben odbor, v katerega so poklicani zlasti zastopniki vseh strank, ki jim je izročena večja vsota denarja oa notranjega ministra določene vsote. S tem se ima takoj urediti ljudska kuhinja za one. ki so brez strehe in najbolj prizadetim. Na mestu e bilo izplačano 35 naibedne.išim osebam nad 20tisoč Din.
Cesta pri Dokležovju. ki vodi k državnemu mostu pri Veržeiu, je v dolgosti deset metrov popolnoma razdrta. Radi odtoka bodo morali še tudi na tem mestu progo razdreti. Ljubljanska železniška direkcija je že izdala dovoljenje. da se v slučaju ponovnega naraščanja vode razstreli železniški nasip na km 2S.2 ali 29.1. Poročila iz Avstrije pravijo namreč, da Mura še vedno narašča. Promet proti Murski Soboti bo tako nekaj časa še nemogoč. Popoldne ie še odpeljal vlak samo s te strani Mure proti Ljutomeru.
Popoldne so prišli klici na pomoč tudi od drugod iz Prekmurja. Zlasti je po stala ogrožena naselbina goriških beguncev v Besnici pri Murskem Središču. kjer je Mura preplavila bregove in obliia naselbino. Voda še vedno narašča. radi česar je odredil veliki župan, da se iim v najskrajnejšem slučaju priskoči na pomoč s pi.ionirji.
Ljutomer sam je danes še brez nevarnosti. Ogrožena pa je občina Pristava pri Ljutomeru. Tjakai so odšli že zjutraj pionirji reševat. Do večera pa še ni nikakega poročila o uspehu. V Radgoni sami je padla Mura danes za 2.60 m.
Druga žrtev v povodnji. Poštni voz v vodi.
V četrtek popoldne je pelja! poštni voznik iz Cankove pošto v Mursko Soboto. V trenutku, ko je bil s poštnim vozom v vasi Rankovci na mostu, je udri val vode v voz in ga podrl s konjem vred v valove. Poštar in konj sta utonila. Pisemsko pošto so povečini rešili.
Ogromni plazovi na cestah.
Najhujše so seveda poškodovane ceste. Okrajna cesta od meje pri Radgoni do Murske Sobote je do temelja izprana. V vasi Gerlinci so se utrgali ogromni plazovi ter prinesli na cesto cele vinograde. tako da je nakopičenega do 7 m visoko blata. Ker stoji okoli in okoli voda, tudi teh plazov niso mogli odstraniti s ceste, radi česar je promet proti Cankovi onemogočen.
Iz življenja in sveta
Stoletnica smrti Jeana Paula
Danes pred sto leti je zatisnil oči Jo-hann Paul Friedrich Richter, s pisateljskim imenom Jean Paul. Mož, ki spada med največje nemške humoriste, ie prišel na svet v Wunsiedlu, dne 21. marca 1763. i. Njegov oče je bil učitelj, orga-nist in župnik.
Jean Paul je obiskal najprej gimnazijo v Hofu, od tam je šel na univerzo v Lipsko. Hotel se je prvotno posvetiti teologiji, kmalu pa je uvidel, da ga literatura bolj mika kakor bogoslovje. Začel je pisati in je delal zelo vztrajno. Njegovi prvi spisi so satiričnega značaja. Izdal jih je v dveh knjigah. Slabe gmotne razmere so ga prisilile, da je moral ostaviti Lipsko in se vrniti k študijam. Šel je domov v Topen k svoji materi, postal je domači učitelj in čez nekaj let se je zopet oglasil z literarnim proizvodom «Izbor iz hudičevih listov*. Niegova ura oa še ni bila prišla. Cez !eta ie dovršil roman «Nevidna loža». To delo mu je prineslo veliko slavo, ki se je neprestano stopnjevala. Sledila so nova dela in Paulov ugled je bil vedno večji. Preselil se je v Weimar k Herderju in saški vojvoda Hildburghau-sen ga je imenoval za legacijskega 6vetnika. Kot tak je še! v Berlin, kjer se je seznanil s Karolino Mayerjevo, hčerko sodnega svetnika Maverja. Leta 1801. se ie ž njo poročil. Po poroki je napisal «Titana*. ki je izšel v šestih knjigah in «Cepcarska !eta». V teh dveh delih je dosege! J. Paul višek svoje pisateljske sile. Kmalu nato se je naselil v Koburgu in pozneje v Bavreuthu, kjer je umrl dne 14. novembra 1825.
V	umetniškem oziru je Jean Paul zelo vsestranski. Sprva satirik, ie pozneje postal humorist v pravem pomenu besede. Dičila ga ie plemenitost mišljenja. naivna ljubezen do vsega dobrega, odpor proti pokvarjenosti in človeškim slabostim. Bogate so Jean Paulove misli. oblika pa mu je pomanjkljiva. Niegova dela so tozadevno nekako površna, brez pile in nedognana. Kot pesnik ni nikoli perfektno obvladal metrike, v kompozitorskem pogledu je bil brez sistema in celo okus ga ie včasih izdal. Največjo vrednost imajo vsekakor njegove idilično-humoristične črtice. Nemci prištevajo Jeana Paula med najboljše može njihovega peresa in se ga posebno letos spominjajo z veliko hvaležnostjo.	__
Borzna panika v Newyorku
V	torek je bil na borzi v Newyorku, poleg londonske največji na svetu, dan, kot ga še ne pomnijo. Borzijancev se je polastila panika, ker so tečaji skoraj vseh efektov začeli nenadoma strahovito padati.
Tečaii vseh papirjev so začeli padati, ko je prišla vest, da je bostonska Fe-deral Reserve banka zvišala diskontno obrestno mero od 3.5 odst. na 4 odst. Zato so začeli vsi borzijanci prodajati svoje efekte, ki so se iih hoteli znebiti za vsako ceno. da bi rešili, kolikor se še da- Tekom petih ur ni menjalo nič
manj kot 3 milijone in 400 tisoč delnic lastnika. To je rekord v prometu, edin v zgodovini borzijanstva. Panika ie bila tem večja, ker se je bilo bati in se je že govorilo, da bo zvišala diskontno mero tudi newyorška Federal Reserve banka, vendar se to doslej še ni zgodilo. ker se ta zavod ravna po Angleški banki, ki doslej še ni izpremenila svoje obrestne mere. Splošno sodijo, da panika v borznih krogih še ni končana in da se je bati novih pretresljajev, zlasti na inozemskih borzah.
Kakšen strah se je polastil newyor-ških borzijancev, se vidi že iz tega, aa je bilo zadnje pol ure pred sklepom borze prodanih 1,061.000 komadov efektov. Med kupci in prodajajočimi skupinami, ki so se hoteli znebiti svojih papirjev, je nastala silna gneča. Na Wa!lstreetu so se odigravali prizori, kot jih je malo v zgodovini in se pojav Ijajc le pri velikanski!] polomih. V dvorani je bilo tako razburjenje, da je mestoma skorai prišlo do pretepa, ker je vsakdo hote! prodati svoje efekte za vsako ceno.
Torkov rekordni dan je še za dobrih 100 tisoč komadov delnic prekosil oni črni dan meseca maja 1901.. ko so tako silno padle delnice železniške družbe Northern Pacific. Takrat so zsrubili nekateri borzijanci milijone dolarjev. Tudi ta teden ni bilo mnogo boljše. Vendar so tokrat zgube razmeroma manjše, ker je več ljudi prizadetih kot pred 24 leti. Vsekakor bo torkova panika v Ne\v-yorku imela še posledice za marsikateri borzni papir.
X Bikoborbe v dobrodelne namene! V Parizu nameravajo v starem rimskem amfi« teartru v Rue Monge uprizoriti v dobrodel« r,e namene velike bikoborbe. V predprodaji je bilo prodanih zelo malo vstopnic, ker so cene tako visoke, da si morejo le zelo pre« možni privoščiti to «rzabavo>!.
X Umor radi stanovanjske odpovedi. Pred par dnevi je bilo v Gaardnu pri Kielu v Nemčiji odpovedano stanovanje delavcu Johnku, ki je iz jeze in obupa šel in po krat« kem prepiru ustrelil svojo gospodinjo Bran« desovo, njenega 221etnega sina in obe hčer« ki, stari 13 in 10 let. Mlajša hčerka je bila takoj mrtva, ostali pa se bore v bolnišnici s smrtjo. Johnk je nato šel v svojo sobo in se ustrelil.
X Novo avtorsko pravo v Italiji. «Popo« Io di Roma« piše o načelih vladnega načrta zakona o avtorskem pravu. Po tem predlo« gu italijanske vlade se podalja zaščitni rok od 30 na 50 let, začenši s smrtjo avtorja. Ko zapde avtorska pravica, bo država od dotičnega dela pobirala majhen odstotek in s tako dobljenim denarjem razpisavala na« grade ter tako dvigala literarno delovanje v Italiji.
BEOGRAD že v tretji reprizi pred--vaja največji in najlepši film sveta, nepozabni velefilm
„Nibelungi"
.Va splošno ieljo in zahtevo cenj. obiskovalcev prinese ta velefilm še ta mesec
Elitni kino Matica
tJUTRO* žt. 26S
1
Sobota 14. XI. 1925
Ljudska visoka šola ¥ Trbovljah
Sistematično delo ZKD za Jjnbfjansko sV.zst v Trbovljah v Setu 1924,'35 je povzrc-- da so pričeli krajevni činiteiji razrniS-:iati. kako se naj bi započeto delo med delavstvom nadaljevalo, vendar pa na bolj ši-rckem temelja, da bi bili prosvetni uspehi «c veliko boljši. Zaključek tega premištjeva-aja ie bi! ta, da se je osnovala Ljudska visoka šola katere kuratorij še imenovala že omenjena ZKD.
Ko ]e kuratorij razmišljal, kakšne smernice se naj bi dale Ljudski visoki šoli, ki mora biti po svojem pomenu šola za živ:jen ;e, je bi! končno soglasnega mnenja, da na; stremijo njene smsrnlce edinole za KDlttviranjem človeka, ki se naj navadi samostojno mislit! in ocenjevati življenje, da bo zmožen vživeti se v dnšo drugega človeka in bo posta! trdnega, zaokroženega mačaja, aa kratko individualnost.
Zaradi vsega tega se je posvetila v te-fccčem šolskem leta posebna pažnja domo-graastvu v najširšem pomenu besede, ker no 's, česar nam manjkaš, lahko rečemo po Grtmdtivign, ustanovitelju ljudske visoke šole na Danskem: Profesor. učenjak ne rrore biti vsakdo in tudi tri treba, toda jugoslovanski državljani, izobraženi ia kaj priča državljani b! morali biti vsi.=
V seznamu predavanj, ki smo se jih na-n-eniii točno opredeliti s skup-rim razmišljanjem poslušalcev b predavateljev, so navedena samo redna predavanja, ne pa izredna, ki se bodo tudi vršila. Redna preda, vsnja, ki so v seznamu, se bodo vršila po možnosti vsako nedeljo popoldne izredna pa med tednom. Poleg tega se bo Ljudska visoka šola potrudila, da bo njena knjižnica kar najbolj dorastia nastalim razmeram, da bo lahko vsakdo priše! do primernega čtiva.
Naša kulturna institucij bo delovala todi v Hrastniku in Zagorju, kjer st bodo prav tako vršila predavanja, po možnost! pa tudi v Litiji. Izobraževale najširših ljudskih plasti je postalo trdi v Jugoslaviji silno pereče, česar se zaveda zlasti trboveljska Ljudska visoka šob. ki ie menda doslej po svojem ustroju edina to vrste pri nas. Zato pa pričakuje sadov svoiega delovanja predvsem prš tistih, katerim ie namenjena: najširšim ljudskim pla-fciem v rudarskih revirjih.
Seznam predavanj,
inž. Pavel Vrbič: 1. Premog in ti as tanek premogovega ležišča. 2. Splošna gospodarska važnost premoga. 3. Domača produkcija premoga v razmerju s svetovno.
Pro!. Ivan Dolžan: 1. O postanku sveta. 2. Razvoj življenja. 3. Razvoj človeka
Dr. Vinko Čremošnjik: L Različne razvojne dobe končno razdobje zatona moža fa žene. 2. Medsebojno razmerje obeh spolov, ljubezen, zakca, ženitev, zakonsko ia izve« zakonsko spo'no občevanje, umetnost o obeh razmerjih. 3. Razmerje obeh spolov do kuj tare sodobnosti, mož ia žena doma in v poklicnem življenju, v različnih stanovih, pri različnih plemenih Ln narodih.
Prof. Anion Melik: i. Glavni činiteiji slovanske zgodovine. 2. Pregled jugoslovanske zgodovine. 3. Zemljepisna značaj-nost Jugoslavije. 4. Slovenna in državna celota SHS.
Bivši pomočnik ministra 2S Sume in rade Pra:', Mokorič: i. Gospodarski položaj Slcvetrje v naši kraijevmi. 2. Gospodarski razvoj naše kraljevine od zedinje-nja do danes. 3. Naš naroano-gospodarski program.
Pisatelj Anton Podbevšek: S. M:se>.i razvoj v starem veku. 2. Miselni razvoj v srednjem veku. 3. Miselni razvoj v so-vem veku. 4. Filozofski seminar.
Pisatelj dr. Ivan Lak: L Trubar in reformatorji. 2. Vodnik in liiriia. 3. Prešeren in njegova doba. -i. Stritar in njegova šo-'e. 5. Aškerc, pesnik svobode. 6. Cankar, glasmk ::ovega življenja.
Slikar Ivan Vavpoiič: I. Razvojne sinile v upodabljajoči umetnosti. 2. Socijalne tendence v cnoderr.i umetnost:. 3. Umetnost v življenju deiavca. 4. O slovenski moderni v zvezi z razstavo.
Pisatelj Anton Podbevšek: t. Smernica vzgoje 'n izobrazbe do 17. stoletja. 2. Početki modernega vzgojeslovja in njegov nadaljuj razvoj. 3. Pregled pedagogov polpreteklega časa s posebnim upoštevanjem slovenskih.
Skladatelj L M. Škcrjanec: i. Temeljni pojmi o irlasbi. 3. Kratek zgodovinski oris razvoja umetne glasbe s posebnim upoštevanjem slovenske. 3. Uvod v glasbeno estetiko, formalno in vsebinsko, s primeri iz domače in svetovne glasbene lit--'ature.
Višji režiser Josip Šest: 1. človek in teater, kratek oris zgodovinskega razvoja. 2. Sodobni teater, pregled struj. 3. Slovenski teater. 4. Umetnost Igralca.
Kuratorij«
Visoko šolo upravlja poseben kuratorij, ki ga je imenovala ZKD v LJubljani in je
sestavljen tako-!e:
Iz Trbovelj: Predsednik: inž. Julij Pauer, rudniški ravnatelj TPD; podpredsednik Gustav Vodušek, bivši nadzornik in šolski ravnatelj v p.; tajnik Anton Podbevšek, pisatelj; blagajnik Robert Plavšak. šolski upravitelj; odborniki: dr. Janez Jenšterle, zdravnik, dr. Tone Cizej, zdravnik, A!o'z Bučar, šolski upravitelj, gospa Dragica Grilc-Dostalova, šolska upraviteliica, gdč. Ana Lapornik, šo!. upraviteljica.
Iz Hrastnika: Odborniki: inž. Friderik Drolc, rudniški ravnatelj TPD; Franc Lebar S-clski upravitelj, gdč. Hermina Lunder, šol. upraviteljica.
Iz Zagorja: Odborniki: inž. Franc Lcskot. rudniški ravnatelj TPD, Franjo Golob. šol. upravitelj, Janko Levstik, šolski upravitelj.
Nadomestne volitve
Kcrsnič, kroječ v Ljubljani ia Jernej Ležat, konfekcijonar v Ljubljani.
V priredbenem okraju Ljubijan&okolica
so bili postavljeni za kandidate v I1L raz« redu za člana: Ivan Oblek, trgovec a senom na Vrhniki, ze namestnike: Fr3nc šušteršič, gostilničar v Zspužah in Joško Majaron tn govec v Borovnici, v IV. razredu pa za člas ne: Ivan Vrhove, krojač v Dravi i ah in Fr. /ene, trgovec v Vodmatu, za namestnike: Leopold Hude, trgovec v Grosupljem in Valentin Rihar, strojar o Polhovem gradcu.
Volitve se vrše v Ljubljani za mesto pri davčni administraciji in za okolico pri davč< nem okrajnem oblastvu v Hrenovi ulici ter pri davčnem uradu na Vrhniki.
Zveza trgovskih g remijev, Zveza indu= strijcev. Zveza obrtnih zadrug. Jugoslovanska obrtna zveza ter Gremija trgovcev v Ljubljani 22 mesto in okolico priporočajo vsem volllcein, da se zanesljivo in polno= številno ačeieže teh za gospodarske kroge važnih volitev in da združijo svoje glasove na gornje kandidate.
v ps
V	nedeljo 15. t. tn. od S. do 13. sc bodo vršile nadomestne volitve v pridobninske komisije za vso Slovenijo razen Prekmurja. Združene gospodarske organizacije v Ljub; Ijsni so se ujedinile na skvpno kandidatno listo za volitve v I. ir. II. razredu ne ozem---iiu bivše dežel Kranjske in za volitve v ITI. in IV. razred pridobninskih komisij Liubljas na mesto 'n Liubiiana okolica
V	pridobninsko komisijo l. razreda se kandid'ra kot član Karo! Bolaffio, veletrgo* vec v Ljrbljani in kot namestnik Jurij Vei rovšek. veletrgovee v Ljubljani.
Za !!. pridohninski razred so določeni na= stopni kandidat' za člane: Kavčič J. J., dru* žabnik tvrdke Rosman & Tschurn v Ljuhs liani in Ivan Greporec. veletrgovec v Ljub« Ijani, za namestnike Anton Rojir.s, tovarn nar v Ljubliani in Franc Dolenc, veletrgos vec v Stari Loki.
V	priredbenem okraju TI L razredu Ljubi Uanatmesfo so bi!i postavljeni kot fcandis dati za člane: Josip Olun, trgovec v Lj»<b* Ijani in Ivan Dachs. gostilničar v Ljubljani; 73 namestnike: Anton Ravhekar, trgovec v Lj"b'ianl in Josip Senica. m;zar v Ljubljani.
Za IV. priredhen! razred Lrjblianaimesto so določeni kand:dati za člane: Josip Rehek ml., ključavničar v Ljubljani in Ivan Sres boi, čevljar v Ljubljani, za namestnike: Iv,
V Celju;
Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem svojim članom, da se vršijo volitve v pri=> dobninsko davčno komisijo v nedeljo, 15. t. m. in sicer za Celje mesto pri davčni oblasti L stopnje (poslopje poštnega urada) od 8. do 13. ure.
Volitev bo osebna in ustna z izključitvi^ jo katerihkoli pooblastil, le nedoietniki aH osebe pod varstvom morajo izvrševati svojo volilno pravico po zakonitih zastopnikih. Več družabnikov enega podjetja ima samo en glas, ki ga odda eden izmed njih. Posebne legitimacije ali volilne glasovnice se ne razpošiljajo; zato je tudi volitev po no= šti, kakor je bila dovoljena v času, ko so legitimacije in glasovnice še razpošiljali, iz* ključena. Volilci katerih ne pozna niti pred; sedr.ik, niti člani volilne komisije, sc mora« 50 legitimirati s plačilnim nalogom aii na kak drug verodostojen način.
Da vedo člani, kako je vsak posamič raz; vrščen v razrede davčnih družb, jim je greš mij razposlal posebne pozivnice, kjer se je označil razred v katerega dotični davčni za= vezanec spada in za katerega ima voliti. Davčni zavezanci I. tn IL razreda, ki bi imeli voliti v Mariboru in stanujejo v Ccs !ju, se Se posebej obveščajo, da zadostuje če volijo mesto v Maribor«, pri davčni oblasti L stopnje v Celju.
Na skupni gospodarski listi stopijo na mesto sedaj izločenih članov komisije na» stopni kandidatje in sicer za:
/. razred: Josip Roscnberg, industrijalec v Mariboru, Hinko Glintz, ravnatelj tovim ec Viljem Freund v Mariboru.
II.	razred: ivnu N. šoštarič, trgovec v Mariboru ter namestnik Aleksander Stark! v Mariboru. Nadalje Anton Cvenkl, trgovec v St Petru in namestaik Karo! Lolbner, tr« govec v Celju.
III.	razred: Ivan Rebek, tovarn»r v Celju ter namestnik Miloš Pšeničnik, trgovec v Celju.
IV.	razred: Ivan Bizjak, krojač v Celju ter namestnik Anton Rode, lastnik tiskar« ne v Celju.
Te dopolnilne volitve so za naše goape* darske kroge, posebno pa zc trgovine fn obrt izredno važnega pomena in zato je sat rnoumeven interes vsakega posameznika, ds. pridejo v komisije res objektivni, o gospa« darskem položaju posameznega dtvkoplaSe valca informirani člani, ki bodo anali interese posameznega v okvirju zakonitih pred. pisov energično in uspešno braniti. Občna pridoonina zaenkrat zaradi kontingenta res ni občuten davek. Za Slovenijo znaša pri< bližno sanjo 1300.000 Din, a ravno ta okot nost nas sili do tega, da smo oprezni, kajti sliši se, aa se namerava povišati na dvojne izmero, po novem davčnem zakonu pa naj bi sploh znašal 10 odst. od čistega dobička. Zato bode članstvo teh komisij postalo ia> redno važno, ker bode imelo dolžnost, de zaščiti davkoplačevalce pred pretiranimi ocenami dobičkov, obratov in podjetij. Veža na pa je volitev v komisijo nadalje tudi iz tega razloga, ker se finančna uprava, kadar se ji očita davčno preobremenitev Slovenk je, dosledno izgovarja na davčne komisije, češ, da v davčnih komisijah je mesto, kjer naj zastopniki davkoplačevalce uravnajo davčno breme tako, da bo prhnerao plačil« ni zmožnosti posameznih davkoplačevalcev.
Pr; obsežnih pravicah, kakršne imajo davčne komisije, se more tudi pri najstrož* jih davčnih merilih prilagodit: ocena višini davka, ki vstreza plačilni zmožnosti davko* plačevalcev.
Ako se bomo brigali za volitve tn imeli v komisijah res svoje zastopnike, potem morajo v Sloveniji v doglednem času vstj gfe= de davka na poslovni promet in glede d«® hodnine prenehati pritožbe o davčni prt. obremenitvi.
MaJi ©glas?, ki slozijc v posredovalne te socialne aamerte ©bilnstva, vaafca beseda 5® p®?. NaJtnanjgB soesefe DSffl
2csitye, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega ssačajia. vsaka besede Din S - —. NaJmanJSO inetefc 0!n {©•««*
V gostilni <;Pavšek&
-a Hirtinovi csrtS
lev nedeljo koncert
Martiaoira gopka. — Vsako bO?o*o i- nerioljo krvave
domaSe fc!obs«c. 38338
Slike za legitimacije
t^riplc-«. e»jt>itrt|» fetomt B c £ g o HlbSEK. ljub-!>asL Vs!v*sori«v trs t®
Prva gorenjska detavidca
usnjenili oblek
t- krr cajtopleje piporoža i chSInptvt:. — V =a!ocri
vedno izerotovtjene od Din 80(1 aa;>rei. — E. Prearc.
krojač n: itdelovateij CP-ei«t:h oblfi v 5 r s c j c.
38348
Akadeiničarba
uaje ir.*t?T!fccije ca vse reiia giana-jije. — PoaciiiK f. urr. <Jctrs» r'.'1. Šifro
»Uspehi
Poštena delavka
ralajSa ia močna, is ras-aafeanje blagi in opravlja, nj® dragega dela v Ergovi-se 3prej»6. Vajene
imajc prednost. — Naalctr ceve aprara «Jntra» SS3S7
Dva dečka
pciier.ib starSev z .tefcia. pod iS let stara, Ld bi imeia veseijo do ijevljarsie obrti se takoj »prejmeta. PoGcdbe ca epravo «Jntra» poč šifro cHarliiv uSettee«.
Gospodična
rorsvs ta poStcns, a večletno prak?o iš&5 priciemo shižbo kjerkoli, eveatnelno gre tadi k otrokom. C«aj. nopi&o pres: ca upr. Jntra noč saačko <Skromna 23>.
SS564
Prodajalka
z večletno prikso. s <?obri-rai spričevali, ananjera venskega ic italijanskega jezika 2e!5 mv>?ta ta takoj-Sen nastop. Ponndbe pod saačko cisvRžbana 1S475> R3 cnravo <Jntra». 28550
Gospodična
ki rs rame tndi h!Sna dela m iMe 3a Zaf^eb k dvema otrokotaa 3—5 let Poizve je v Skcfji nlici !5.1 a!i v Zagreba, bana Je!2č:<5a g!. 4	SS549
Modistlnja
iirrovrstna moc, vse^sras-»io rsv^ihar.a, si»o?na u-ao*tojneff3 vodstva, kakor tndi veSča v prodaji se eprejmo v »talno slaibo. Polejr fiksne plače tndi ččlez na dobifke. Kaatcp čakaj. — Ponudbe v grbo-trvattici. po možnopd v cin*li^i podati as naslov: Siri! M a n e v i 4. p.v-.modna. nanufsktnrca i palanterij-Jca	Kuza^noro —
SrM.vj.	28401
Šteparico
•-ridno in zmožno i8?e tver-»a vsa dela. Stpfop t^kof Zp!at»>?I pri M Novaka Comp., Gosposka nliea 18, s upiri-Vrsli, 4,—č. popoldne.
Žeie7asfrtt£ar
»n kljtičavnlčaf
unoien vii»»h del pri «tm¥-•5^1 ter gp!«ane(ra kljo*av-
ai?ar«tv5. ovent wmo Se-sr tpr#ijnje v
isvtnctrtfako podjetje Pred-
rr&rt imsto »umri Tora^ev-
no ponndbe i» rrppipl *?rri-•ievrtl »12 npravo «.Tntrs» •• trija t Celju*.
33538
Prodajalka
biarejša mo<5 2eii Ciesto samostojne voditeljice kake podrnSaire. — Dopise pod Šifro cPodmžnlcs* na upr. cJutrar	2861S
Dekle
z dežele ere koi pomočnica gospodinji, da bi f« naučila kuhati. Delati zna vsa. Gre tndi brezplačno
Cenjene dopise pod Šifro «2naif2e!jna> aa upravo cJntns.	SS406
Mesto natakarice
tfčem v kaki večji, boljši gostilni. Naelcv pove upr. cJutTfc>.	2350®
Državni uradnik
vpokojea, sreč.njih let, zmožen francoščine. š86e primerne alnžbe. — Dopise na upravo «Juira> pod zaa^ko
Dve gospodični
c večletno prakso Selita primernega mesta v večji trgovin? kot prodajalki ia blag-ajničarki v Ljubljani Pismeae ponudbe na podružnico <Jufcra» v Mariboru pod c Prodajalka ia blaga j-
Gospodična
z večletno prakpo aa polti želj vstopiti v trgovino aH kako drugo podjetja kot blagajničarka ali kaj drugega. Ponudbe na podružnico <Jutrs» v Mariboru pod saačfco «Poštena».
Absolviran
akademik
Sii tet iiar, mirnega značaja, išče primerne službe s decembrom. Naslov pov* unr. «Juira».
Bencfn-motor
4 R? in motorno kolo 2H HP, oba v dobrem stanje proda Jos. Prusnik v Kamnika.	28504
Usodno prodani:
mlatilnieo, bencin - motor, 2 soda =a bencin, kovaSki meh, nakovalo, primož, vrtalni stroj. Škarje za pločevino, 2 knsefcska voia, S kočiji in rasne drage stvari. &®e!cv v car. * Jutra*.
2S34S
Hletna deklica
zdrava in krepke postave, z nekaj razredi mefčanske Sole ter boljgib etarSev. želi vstopiti v eoli^no trgovino kot učenka Naslov j-a poslati na upravo «Jutra» pod ?ifro <Pridno dekle*. 286S3
•I® **1
npvA — čtrniN
Wolfov2 t!Ti. Te!efcn: M 4S1/U
Knjigovodja
bilancist, dober organizator ia poslovodia. z dolgoletno prakso, zmožen &iov„ nemškega in Italijanskega jezika. 2ell strremeniti mesto. Cenjene ponudbe na opravo *Jntra> pod značko «Dober organizator*.	28820
Dekle
poSieao in pridno, nnoino Šivanja ia vs?>> hišnili de! i5«e slaSbe v Ljabljanl. — S.islov povo DDnva «Jiur*»
sssa
poSt"n<» dekl«-
•	aUjitr. se i S 3 e
~ pnn>n5 »n»pon'inM v tr-.'nvsjri hi3i rrven Linb' irtn«.
iN-1 ra apravo c.Tu:ri» red »Pešt-esMi i!i77».
2S553
Oospodična
ilče slnilt^ k otrotoa. — P»«Siije ci«re ia oprsvija tadi drnga dela. Ponudbe: gestilna «Pod lipo., Ljeb-Ijtna, BcrStcftov trg St. 8.
2J610
Prodajalka
dobra rao5 Seli ?pretr,(*niti mesto gre tndi na deSelo v v*«jo trgovino. T>Gry«r na npr. <Jatra. pod Šifro »Dobra taoč 14318». ??6!4
Prodajalka
►tarejJa tnoč leti nrrviatl vodrtvo kake podrniSniee v pronetnem krajo. — Popise pod znaftko .PodruSni^a. na epraro cJstras v Celja.
2S38S
Radio
apčras^ ia	deie
lina v salogi Trzne Bar, l.inbljans, Cankarjevo ca hr»$i> B	432
Peč
dobri ohranjena, vaajhna, se po nizki eeni proda. —
J»as!o7 pove npravs <J«tra.
Stekl«=m=i tresna opeka
je topet v salogi pri Mm-leaih onekarsab. d. d v LJubljani	iSŠ
Železna peč
dobro ohranjena. 140 co »isoka. se pe selo nitki ceni proda — Vgnao Tnrk. Ambnij) 88. p. S5a|jradeena
Vsakovrstno
zlato kupuje
po aajvigiEb penah
Cerne, Juvellr
Ljnblloea. Wo!fova alica 3 433
Polhove, rajSJe. sraja&ove \s lisičje
kože
knpajc vedno D Zdravič. Ljnbljaaa, Florijanika nI. 9 43!
Bukovih drv
«niitb v polenib s 25—!WČ okroglih, eca. 100 vagonov knpim. Ponudbe 2 navedbo rene franko ltalijan«ka meja pod «!. Q. 11» ca npr. «Jtttra>.	28422
Tvornica čajnega peciva in keksov
se odda v najem aH proda po zelo egodn! ceni v prometnem krajo na Gorenjskem. Knpeu ni potreba položiti cele vsote naenkrat. Naetov pove uprava .Jutras 2SS12
Velika prazna soba
se takoj odda proti pla&ilo pa? nsseeev naprej. Nsjdo« v upr. «Jntra»,	3S606
Sobo
opremljeno ali prasgno. igže-ta dvs gospoditni. Ponndbe na npr tjutr&» ped ilfro Soiidal 14528».	28824
Dva gospoda
Wela soba. Ponndbe pod • Mirna 14523» aa apravo .Jntra.,	SS623
Opremljena soba
lepa, se odda dveoaa gospodičnama s hrano ali hrei nje. — Naslov pove uprava «Jutra».	38818
Registrirna blaga'«a
se k«pl. Ponndhe pod šifro .Blagajn« na ccr. <Jutra» 3S815
Magnet
ecnailinder.fci. kapi Jos Prssaik v Kamnikti. ffiSOS
Hrastove reme!'ne
Itanten 50 X 30 do 100 X 100 mm. SO cm dolge, knpim mesefno 4 vagone. — Cena franke vasron Jesenic. — Ponndbe na unravo t.» pad .Kanteh.'	25394
aLjublj. Zvon« 1916
knpim ali camenjasn ta letnike i?S4, t SDS. ali 1901 Ponndbe pod .Ljnhljanski Zvon tSlfl. L.-. podrnJnleo .Jntra« v Hariborr. 398SS
Pisalni stroj
s r.riliro In latiniro poeenl proda Dermota. Rafpotna allea Jt. 6, Tmcvo. 28821
Kolo
u.oito to iieesko ee proda. Nasiov pove oorava .Jotra» SS!?3
Trgovina
z meianira blagom, dobro vpeljana, na celo promet-nesi kraja pri farsi eerkvi v malem mesto mariborskega okraja, h uradi družinskih razmer s lepo eno-nadstr. biftn ugodne proda. Ponudbe oa opravo cjRtra. pod .Zanesljiva bodofno.t.
2S534
V Šmartno pri Litiil
poleg gasilnega doma pri
cesti se preda takoj hiša * 2 sobama, kuhinjo, vežo, 2 kletmi lepim vrtani — pripravna sa obrtnika. Pojasnila daje istotan Josipi-es PaaiS.	28318
500 Din nagrade
dobi tisti, ki mi preskrbi kmečki niin v najem Pogoj stalna voda tn žitna okolica Najemnino plaftam tudi aa po! leta naprej. — Ponudbe na upravo »Jutra* pod .Dobra uajem2ina»
28599
Hišo
v Kentpetersfcem okraju. Mostah ali Vodmatu kupim, fspraznjenje stanovanja takoj, ali v najkrajšem čs«u pogoj. Ponndbe z navedbo <*ene. leere in posrojev na upravo <Jutra» pod mačko <Svoj dom» do 18. t. m.
28617
Stanovanje
Kdor mi odda stanovanje S—4 sob in pritiklin dobi kot nagrado za 2 leti abo-nem<»nt-ložo v gledališču. —
Ponudbe n3 npravo c.Ttitra» pod Šifro cAhocement-lo2a ca stanovanje*.
Opremljena soba
l«»pa. z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, v bližini električno železnice Fe odds p 15. novembrom samo solidnem« boli-*emn £rospo''u. — Ponudbe pod «t5. november« na npr. c Jutra*.	S8Š00
Soba
se odda s 15. novembrom. Kaslov pove oprava «Jutra*
Privatni nradnlk
iSvia s t. decembrom opremljeno sobo s po«ehi»im vha-dom in električno razsvetljavo. Ponudbe pod značko «Privatni uradnik* n3 unr. «Jutra>.	23502

Sostanovalec
ae sprejme k boijšema gospoda v Sp. Š:3ki. Naslov v acr. tra>.	2S537
Starejši gospod
Želi dopisovati z gospodično ali mlado vdovo, ki ima Ifcstno gostilno. — Piemeae ponudbe prosim a polnim naslovom na upr. «Jutra» pod «Veselje*.	29608
Gsp. Sonja V...S
m vljudno prosi ta cenjeni naslov, oziroma razgovor o aaaai sadevL F. V, 89612
Srne, zajce, Jereb! je
itd. kupuje fa prodajs Anton V e r b i č, Ljubljana, Stritarjeva ulica, 436
Stojnica (štant)
z dobro streho ee iSče za čas Miklavževega b e j m a proti odškodnini v n^jem. Ponudbe na unravo cjutra> pod «Plahta*.
Špago, dreto
in vse vrste vrvarskih i£-delkov ter v to stroko spadajoče blago dobite » Eklad&ču cS o c o p jc i a* v Ljubljani, Gosnoevetska o St. 2.	m
Maribor 32
Zakaj motči5? Bolna? Dolgčas po Tebi. Poljube Tvoji 285S7
Kmetski mladenič
humorist, žeti dopisoval 9 enako deklico. Dopise je poslati na podružnico Jutra v Mariboru pod ddeaina
ljubega*.	2SS4!
Mesečna soba
0 posebnim vhodom se odda gospodo. Naslov v upr. «Jutra».	28579
fyad zakonski par
bre3 otrok, ves dan odsoten. iSče sobo ic kuhinjo, odnosno dve sobi. Ponudbe pod Šifro cNajemnina na npravo «Jutra*.
Prazno sobo
iKčea sa takoj. Plačam pol leta naprej. —- Ponudbe na opravo «Jutra» pod značko «Takoj 14474*.	28555
Posestvo
blizu Ljubljane, l uro proti Gorenjski, ob eesti na uajlepSem mestu kraja, obstoječe Iz hiSe. gospodarsk poslopja in 5 ha vrta. travnikov, njiv ln gozda, se rvroda. Razen eneca gozda, ki obsega poMrug ba p* i?Ži v.-a ostalo e hISo vred skupaj. Kraj je priljubljena izletca točka. Naslov v cor*vi cjctn>» S826S
Opremljeno sobo
s souporabo kuhinje iSče zakonski par bret otrok v •vedinl mesta. — Ponudbe pod «PT»čam dobro 14S*»9» na upravo «Jutra*.
Snažno sobo
po možnost: ^ posebnim vhodom, v bližini bolnice iSčem za takoi. — Ponndbe pod značko «Dr. S. H. M.» na upravo cJutra*. 2S607
Mesečno sobo
« ^osebnim vhodom	s
t. decembrom carin, uradnik. Ptvnudbe pod značko »Električna hsČ* ca upravo < Jetra* a	£5625
Fina šivilja
k! bi Šivala nekaj časa stoaj ali bi dala nagrado. iSče opremljeno sobo — če mogoče s souporabo kuhinje. Ponudbe pod cTakoj rabim* n3 coravo «Jutra».
28801
Večji dijak
se sprejme v popolno oskrbo Naslov pove oprava .Jntra.
Lepa soba
s „ takoj odda solidnemu gospoda ca i^iklo^ifievi c.
Si. 6/n.	28626
FoTterier
mlad. Čistokrven, do S saa-seeev star, se kupi. Naslov pove epr sJntraf 286!8
Kot družabnica
vstopim k trgovskemo pod-jetjo, najraje v canufak-turno v Ljubljani. Glede kapitaia estmeno. Ponodbe pod .Družabnica 109» na apravo «Jatra». 28B46
Trgovina
I lokalom, s prostori ia topim stanovanjem, v prometnem industrijskem krajo ca Gorenjskem, v bližini tovarna se proda, event. se sprejme družabnik (-ca* e potrebnim kapitalom Din 100.000. Cenjene dopisa pod .Brez konkorenet* na upr. «Jotra».	88465
M od is t in je !
Igfera droiabnieo • koncesijo. event M se odelelfli
t- primernim kapitalom v Ee obstojefem damskem salona v ali izven Ljnbljane. — Dopis« oa opravo «Jntra» pod cHcdistiaisa. 2S6S7
G. Pavla Lavriha
iasdarmerljskega narednika II. ki., ki je odtel končan pomladi v Južno Srbijo, baje v Varvar, naprotam,
da sporo?! svoj cenj naslov na: Dr. Stane Rape. Ljubljana, GradiSJa Stav. 2.
28638
Inka 3
Preje!. Bivala! Mnogo mislim na Te. PIS1, da kraj«! fss. Poljuba.	88849
Maja
Rvalal Oprosti! Poilji natančen naslov s sliko na opravo .Jntra» pod zna&ko .Sposnanje Z».	28848
Lepa devoika
z dežele, stara 18 let, Seli dopisovati s »ladira gospodom s mesta. Dopise 9 polnim naslovom na upravo «Jutra» nod cGorenjka 18».
2S847
Ravnatelj
rečic {»dn*?rije. akademsko Izobražen. 86 tet star. Seli ^opisovati . holj&o. izobraženo gospodično od 16—23 let. Poznejša ženitev ni is-kljnčena. Keanonlmno korespondenco s sliko naslovit! pod .Sta:ca cr-?a. no npravo .Jut-r.-,.	23831

se dobe najceneje pri tvrdki 6797a

Klavir
dobro ohranjen, Ee boljše znamke ee knpi takoj. — Ponudbe a navedbo znamke cene na upr. <Jntra» pod ifro .Dober tj dobra *n*ffiia»	28483
Harmonika
skoraj nova, tubosova, trikrat uglajena, tri vrstna B. E. A. se proda. Haslov v opravi <Jotra».	25480
Okasijske
gramofonske plošče
Foirtrot, Shlmmv. Bine;. Shimmy-Fos in druge po znatno znižanih cenah — dokler je zaloga. A. Ras-berger. Ljubljana, TavCar. •eva (Sodna) E. 28288
Izgubila se je
majhna dagtska tistnlsa na Slestnem trgu p.-ed SnttKcr-jem. — PoSten najditelj se naproia, tia jo odda v
m v e v
Snežni csvijt in galoiie "K™
OBJAVA.
Dne 17., 18. in 19. novembra 1925, se vrši javna dražba zaplenjenega blaga. Razprodaja se vrši v partijah, malih količinah, po komadu in po metru. Dražba se začne ob 10 uri v sladišču „A" Ljublj. carinarnice
1 sanduk IS broj 3a i to:
0700 kg: Sivena roba od česte svilene ikamnt vžšebojne — 5 komada — bluze — vrednost 800 Din.
9 kg: Šivena roba od vunene tkanine do 300 gr težine na 1 m2 višebojne, okrašene svilenom pozaman-terijom 42 komada — marame — vrednost 2700 Din.
! kg: Sivena roba od vezova na vunenoj tkanini vezena svilom — 4 komada — bluze — vrednost 800 Din.
1	sanduk IS broj 3 i to:
5 kg: Česte svilene tkanine dvobojne. desinovane, odredjene dužine, porubljene — 73 komada — marame
—	vrednost 3000 Din.
27	kg: Česia svilena tkanina bojena — 254 m — vrrednost 24.300 Din.
! sanduk VG bro; 36 i to:
30 kg: Polusvilene tkanine, desinovarse, dvobojne. odrediene dužine, porubljene — 392 m — vrednost 11900 Din
45-800 kg: Svilena tkanina, desinovana, dvobojna, odredjene dužine, porubljena — 70S komada — marame — vrednost 38.075 Din.
7 kg: Polusvilene tkanine višebojne, desinovane — 70 m — vrednost 3500 Din.
7 500 kgr: Svilena tkanina bojena — 95 m — vrednost 6750 Din.
28	300 kg: Poiusvilene tkanine desinovane, bojene, odredjene dužine, porubljene — 452 komada — marame — vrednost 11.320 Din.
7-500 kg: Pozamanterija svilena iednobojaa — 2000 m — vrednost 6750 Din.
28*300 kg: Polusvilene tkanine desinovane, bojene, odredjene duž ne, prosto porubljene — 452 kom.
—	marame — vrednost 11.320 Din.
7 500 kg: Pozamanterija svilena bojena — 2000 m
—	vrednost 6750 Din.
38 kg: Šivena roba od pletene svilene materije višebojne, koja se u komadu na metar prodaje — 248 jumpera — 260 kapica i 32 para čarapa — vrednost 49.000 Din.
11-500 kg: Svilena pletena materija u komadu, koji se na metar prodaje bojena — 60 m — vrednost 5450 Din.
2-500 kg: Čipke Damučne beljene 230 m — vrednost 2500 Din.
2	kg: Čipke svilene jednobojne — 200 m — vrednost 3000 Din.
3	kg: Sivena roba od česte svilene tkanine jednobojne obšivene svilenom pozamanterijom — 3 komada
—	marame za na iedja — vrednost 3800 Din.
Glavna carinarnica L reda
u Ljubljani.
Gustave le Rouge:
40
Misterija
(Roman)
Peto poglavje.
Duh na ladji.
Že ves teden je jadrala «Morska lastovka« proti jugu. Ves čas je bilo krasno vreme in niti najmanjša neprilika se ni dogodila na vsej vožnji.
Vsak dan je prihajala Misterija na krov in se sprehajala po njem z možakom, ki je bil napol indijskega tipa.
Imenoval se je Nathan Mahel in ostali člani udruženja Mygalov so imeli pred njim veliko spoštovanje. Na predvečer Misterijinega odhoda je ta Nathan, o katerem ni bil prej nihče ničesar čul, prišel v San=Francisko, baje v važni misiji.
Vsak dan se je cele ure pogovarjal z mlado ženo. Izdelovala za načrt za ogromno revolucijonarno organizacijo, ki naj bi pre« prezaia ves civiliziran svet.
Nathan je bil velik in suh, temne polti in zelenih oči. Njegov obraz je bil izrazit in živahen in je kazal bodisi obupno melan« holijo, bodisi neizprosno krutost. Razen pogovorov z Misterijo ni skoraj zinil besedice.
Kapetan Bazil je bil vzhičen, da je imel tako mirne potnike. Vsak dan si je čestital k izborni kupčiji, ki jo je napravil, ko jih je sprejel na krov.
Misterija je bila v neprestani zvezi z Mygali. «Morska lastovka« je imela radio po~tajo in ni preteklo dneva, da ne bi Nathan sprejel ali odda! kake šifrirane brzojavke.
Med tem ie bila jadrnico obiadrala rtič Horn in nevarno valovje okoli njega in spet začela voziti proti severu. Misterijin namen ie bil, izkrcati se v Irskem argentinskem ali brazilskem pristanu. Toda v katerem, tega še ni povedala.
Vi bližini južnega tečaja je parkrat snežilo, to je pa tudi bilo vse. Ves ostali čas so imeli krasno vreme, in moštvo, ki ni imelo skoraj nobenega dela, je zvečer poslušalo fantastične pripovedke, ki jih mornarji vedno prav radi eujejo.
To so bile starodavne povesti, ki prehajajo od roda do roda že skozi stoletja, povest o blodečem Holandcu, na podlagi katere je spisal Rihard \Vagner svojo opero, povest o morski kači, o sirenah, kakor tudi starodavne tradicije o gusarjih Južnega morja.
Kadar pa mornarji ne pripovedujejo starih povesti, si izmišljajo nove. Najbolj nevedni mornar je neke vrste prerok, ki vidi naj« navadnejše stvari v nadnaravni luči.
Ravno radi tega, ker je kapetan Bazil prepovedal, da se zani« majo za ogromni zaboj, ki ga je dal ukrcati v San«Francisku, in za katerega ni vedela niti Misterija, niti njeni ljudje, so se mornarji pogosto menili o tej skrivnostni stvari.
—	Ladja je začarana, o tem ni dvoma, je izjavil nekega večera Bolton, najstarejši med moštvom, s prepričevalnim glasom. Odkar smo odpotovali iz San*Franciska, nismo ne enkrat imeli slabega vremena, kar ni naravno.
—	In ti si mnenja, da je ta zaboj temu vzrok? je vprašal drug mornar. Tem bolje, če je to fetiš, ki prinaša ladji srečo.
Toda Bolton je odkimal.
—	Take stvari se vedno slabo končajo, je zamrmral. Če vrag prisede k igri, je človek izgubil, še predno je začel. Meni bi bili ljubši krepki viharji, kot to prokleto lepo vreme, ki nas samo dolgočasi.
—	Kaj pa misliš, da je v zaboju? je vprašal naiven Čilenec.
—	Kaj jaz vem! Enkrat smo na jadrnici «La Barbade« ukrcali velike lonce, ki so jih našli v andskih votlinah. V vsakem loncu je bila mumija Indijanca, vsa sključena, z brado na kolenih. Na vsem potu je moštvo tlačila mfira. Končno se je neko lepo noč ladja kar meni nič, tebi nič pogreznila, ne da bi kdo vedel, kako se je to zgodilo. Od petnajstih mož posadke sem se rešil jaz ed" ii.
—	Naravno! je dejal Čilenec in začel govoriti šepetaje. Duše Indijancev niso hotele zapustiti svoje domovine. Potegnile so ladjo
na dno morja, to se samo ob sebi razume. Menda je tovor enake vrste v velikem zaboju.
—	Pravili so mi, je rekel eden mornarjev, d.', je v njem trupk soproga nekega milijarderja, maziljeno in zaprto v trojno krste.
Ta zanimivi pogovor je nenadoma prekinil prihod zamorca Tambulija. kuharja «Morske lastovke«, ki jc ves prestrašen pri* hitel k moštvu.
—	Videl sem ga!... je jecljal in vrtel svoje velike preplašene oči. Dotaknil se me je ...
—	Kdo pa? je vprašal Bolton nemirno.
—	Hudič, ki je v zaboju!
In Tambulijevi zobje so šklepetali in njegov obraz, ki je bil navadno črn kot ebenovina, je postal siv od strahu. Ves se je tresel. Ko se je malo pomiril, je začel pripovedovati.
—	Šel sem dol po vodo, je razlagal zamorec, ko se naenkrat pokaže tik mene črna senca, se me dotakne in izgine v smeri veli. kega zaboja. Zdelo se mi je, da sem se dotaknil nečesa mehkega kot svile ali peroti netopirja.
—	Strahovi imajo netopirske peroti. so vzkliknili preplašeni mornarji.
—	In kakšna ie ta senca? je vprašal Bolton radovedno.
—	Zelo dolga in velika, suha in črna od nog do glave. Najbolj sem se pa ustrašil, ker je imela tudi obraz ves črn in brez oči, ust in nosa!...
—	To je strašno! so vzkliknili vsi mornarji obenem.
—	Trenutek pozneje, ko se me je dotaknila, je bila že čisto v drugem kotu. Nerazumljivo mi je, kako je mogla priti preko kupa sodov in zabojev.
—	Zakaj ne greš tega povedat kapetanu? je vprašal Čilenec
—	Kaj še! 2e zadnjič, ko se mi je zdelo, da sem opazil nekai črnega, sem mu povedal, pa me je brcnil in odšel ter dejal, naj se raje brigam za svojo kuhinjo.
Čeprav je kuhar precej pretiraval, je bila njegova povest ven dar resnična. Med tem ko so mornarji ugibali, kake vrste duh bi mogla biti ta senca, se je ta pomikala naprej v spodnjem dciu ladje in sicer z neverjetno spretnostjo.


črna | Čaj za gespode
| Tnočan.plemsrv-i angleškemu. V okusu odgovarjajoči, posebno . prirce*ep.za uživanje z mlekom. j ah smetano kot zajairek.
Domske
izdeluje prvorazredno po najsolidne;šin cenah
Ellza Zonn&r, LfnMfana
Čevliarslca atica 2 /II-
■»BS-ESJfSiSSHSitSlEHHSB«
kupuje in prosi oferte z na-	g
vedbo nakladalne postaje, mno-	1
žine vagonov in cene za dobavo	|
do konca tega leta. 6790a	1
Ernent fVlarinc, Selje5	|
Zrinjsko Frsnkoiansiia u!.	1
a
Proda se pod ugodnimi pogoji zelo dobro ohranjen
Znamke Chevrolette. — Naslov pove uprava ,Jutra".	6858a
Iproflaiisiifiieifi
Immm lefošnie jesenske in zimske seziie!
Prava resnica!
Zastonj!
Nobena prevara!
o ■s
s &
S) ©
iS
Da si pridobimo nove in stalne odjemalce za naša novo ustanovljena podjetja, izdelovalnico konfekcije in čevliev .VOIKA*, dajemo v lasu od 12. novembra do 22. decembra 1.1 zastonj sledeče:
1	par lepih močnih ..VOlKfl" čevljev — 1 tina cetir srajco —
2	ovratnik - - 1 bete gpo-*wje hlače — 1 sv »eno kravato In
1 sar nogavic ,,VOIKA '
ako kupite ali naročite pismeno v gori omen enem času eno elegantno moSko obleko ali pa Rbb vrhnjo zimsko sukno sa originalna ceno 900 Din. — Vsakdo si naj ogleda ln se piepriča, da le obleka sama res vredna 900 Din, vse drugo pa je zastonj, lzgotovimo
obleko tudi takoj po meri, ako si izberete blago. Zunanji naročniki!	Zahtevajte ilustrovani cenik!	Ne zamudite!
Plačate samo vrednost vrhnje obleke, z vsem drugim pa se oblečete od nog do glave zastonj.
Z®to vsi na Krekov trg 10, k TiKSTILBAZARJU!
Si e
-a
o
&
8 3
#
im pmnaH
(Stabilne bater! e Tndor London) t? i
ii
.akumulator, MARIBOR,
Strossmayerjeva ulica 3.
Piomail Milili (Basi)
išče za takoi več neoženjenih
iSiii5 v

f PJJ Hy- PERJE 5
mmm^mjMi
			
			
tf
Ho PETHŽC,
Ljubljana,
| Gosposvetska c. 8. j
Telefon 343.
iKlobučevinasii ffilcasti) kisfeuk;
od 120 Din naprej in
baržunati klebukš
od 150 Din naprej se dobe pri tvrdk:
Šal. jegšic,
Ljubljana, Slomškova 27
Izšla je
Biasnibova
s pripadajočo hišo in eno parcelo. Tovarna je opremljena z vsemi potrebnimi stroji ter je zelo dobro vpeljana. Naslov se izve v upravi tega lista.
63-38—a
asistenta
sa operativo zelo spretnega, se sprejme takoj. Naslov pove upr.
lista.	6862
i zs navadno lete 1926,
j ki ima 365 dni.
| .VELIKA PRAT1KA" je
J najstarejši sioven. kmetijski koledar, koji je bil najbolj vpoštevan že od naših pradedov ^ Tudi letošnja obširna iz-i daja se odi;ku;e po bo-i gati vsebini, zato pride 4 prav vsaki slovenski rod-1 419-a bini. | Dobi se v vseh trgovinah
4	po Sloveniji in stane 5
5	Din Kjer "bi jo ne bi o s dobiti, nai ss naroči po
dopisnici pri
\l Blasnika naslednikih.
; tiskarni in litografični med
J Ljubljana, Sreg 51.12.
Pogubo vsaki družini
prinašajo nalezljive bolezni. Kako se jih ubranite in jih pobijate, izveste iz knjige:
DR. JOSIP TSČAR:
BOJ NALEZLJIVI VI BOLEZNIM
Cena s poštnino vred D 19-50
Naročila na knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena soprog*, gospa
¥iii@mina Tomšič
soproga mestno-občinskega tajnika
danes ob 9. uri dopoldne, po mučni bolezni, previdena s tolaždi sv. vere, v 59. letu starosti umrla.
Pogreb nepo-abne rajnke bo v Slovenski Bistrici, dne 13. novembra 1925 ob 4. uri popoldne.
Prosimo tihega sožalia. Slovenska Bistrica, 11. novembra 1925.
Rodbina Taasšščava.
MM malčkom za Miklavži
Da olajšamo Miklavžu nakuo deških in otroških čevliev in oblek, prodajamo do 10. decembra 1.1. obleke za dečke in otroke, kakor tudi vsakovrstno obutev za šoloobvezne otroke brez vsakega dobička.	6300-a-"!
Fran Serenda & Sie, Ljubljana, Erjavčeva c. 2
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DoaoroonnnnoD^
g
z večletno prakso in izkušnjo pri „Dieselo- * vem" motorju samo z večletnimi spričevali, e po mogočnosti neoženjenega, ne izpod 30 let P starega, išfeiO za takoi
SJEDINJEHi PAR0ML1NI d. d., SjeSovar.
i m sponane
iz prve roke imam vedno v komisiji, v gostilni pa: prvovrstne domače krvave, jetrne in mesene klobase S danes, jutri ter vsako nadaljnjo soboto in nedeljo.
6660a
Joško Jeiačin, Dolenjska cesta.
Ob bridki izgubi naše srčno ljubljene mamice, oziroma stare mamice, gospe	^
Harije Spacapan
nas veže dolžnost, da sc zahvalimo za vse nešteto izkazano nam sočutje in prijateljstvo. Predvsem nas veže dolžnost izreči presrčno zahvalo g. Slavku Premeku za ganljive besede, Iti jih je izrekel ob odprrem grobu naše nepoz3bljene mamice. Tem potom se zahvaljujemo tudi uradn;štvu poštne direkcije, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za pokioniene krasne šopke in končno vsem, ki so v tako častnem številu spremili drago pokoinico na njeni zadnji poti.
Selo-Mcste št. 31, dne 13. novembra 1925.
Rodbina Špacapan
Rodbina Cotič.
Zahvala
vsem, ki so za časa bolezni in ob prerani izgubi naše prel ube soproge, odnosno hčere, nečakinje, svakinje, gospe
učiteljice v Orli vasi
odkritosrčno sočustvovali z nami. Posebna zahvala čč. duhovščini z g. dekanom Medvedom na čelu za tako častno spremstvo, osobito domačemu g. župniku Grobelšku za njegovo tolažbo v najtežjih dneh ter v srce segajoče poslovilne besede v cerkvi. Iskrena hvala gdč. učit. Ahtikovi in preds učit. dr. g. Zdolšku za isto tako pretresu joče besede ob grobu; pevskim zborom šentrupevskemu, šent-pavelskemu, gomilskemu in učit. za ginljive žalo-stinke; g. dr. Tajnšku za požrtvovalno lajšanje trpljenja rajnici; vsem, ki ste prihiteli od blizu in daleč, zlasti številnim stan. tovarišem in tovarišicam in slednjič vsem darovalcem prekrasnega cvetja.
Bog plati vsem!
St. Rnpert pri (tamilskem, 9. novembra 1925.
Rudolf Gizefi soprog: LIza Brišnik, mati, in ostali sorodniki.
Povodom smrti našega ljubljenega polbrata, strička ;n prastrira, gospoda
h?ana Eisbacherja
so nam došii mnogobrojni izrazi sočutja, za katere izrekamo tem potom na i prisrčne jšo zahvalo.
Iskreno se zahvaljujemo za častno spremstvo n3 zadnji poti vsem gg. predstojnikom tukajšnjih oblasti, kakor tudi uredništvu, učiteljstvu, županstvu in občinskim odDor-: ikom zastopnikom industriie, trgovine, obrti, denarnih zavodov, glavnih tobačnih založnikov, trafikantov ter vsemu ostalemu številnemu občinstvu.
Posebna hvala gre monsi^noru in nadžupniku dr. Fr. Krulicu, za v srce segajoče poslovilne besede, vriim gasilcem iz Laškega in Rimskih toplic, županstvu in dekanu g. iomažiču v Kozjem za spontane žalne obrede, ožjim prijateljem pokojnika: gg. sodn. nadsvetniku dr. Peitlerju, dr. Jankoviču, notarju dr. Barietu in davčnemu nadupravitelju Sier-icu iz Maribora in uredništvom dnevnega časopisja za obsežne posmrtne članke.
Najlepše se zahvaljujemo gg. pevcem iz Laškega in Celja pod vodstvom g. notarja Drukarja ter oktetu iz Zidanega mosta za genljive žalostinke; posebno pa g. odvetniku dr. Kolieku za pozorno inicijativo in slednjič vsem darovalcem krasnega cvetja.
Laško, dne 10. novembra 1925. imenom sorodnikov : KONRAD ELSBACHER.