Poštnina platana v gotovini LetO LV. V LJubljani, V petek, dne 2. septembra 1927 Št. 197. Posamezna številka S Din
Naročnina
Dnevno Izdajo za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdalo celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 stolp, peflt-vrsto mali oglasi po 130 ln 2 D, več JI oglasi nad 45 mm vlMne
po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din
o Pri vetjem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj
razen pondel)Ka ln dneva po prazniku
Uredništvo le v Kopitarjevi ulici St. 6/f/f Rokopisi se ne vračajo, nstranklrana pisma se ne aprelemalo ■j- Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328
Političen list ssa slovenski narodi
Uprava te vKopitarlevi ul.šl.O Čekovni račun: C/ubl/ana Ste v. 10.650 ln 10.349 xa inaerate. Sarajevo St.7563, Zagreb št. 39.0U. Praga in VuaaJ št. 24.797
Himalaja laži.
Zagledal je luč sveta volivni proglas samostojne demokratske stranke na jugoslaven-ski narod, »ki je« — kakor pravi proglas — »zložil za svojo svobodo celo Himalajo kosti.« Kakor je to nepobitna resnica, je istotako res, da proglas SDS predstavlja celo Himalajo samih najnesramnejših laži. Ni je politične stranke ua celem svetu, ki bi si upala stopiti pred svet s proglasom, kakršnega je objavila SDS, v katerem je vsaka beseda zlagana. Toliko je v tem proglasu najprcdrznej-ših laži, da bi proglas sam pred seboj moral zardeti, ako bi papir imel dušo.
Samostojna demokratska stranka se proglaša uvodoma za »nositeljico modernih idej in zaščitnico malega človeka«! Tako mali človek kakor moderne ideje odločno odklanjajo vsako skupnost s samostojno demokratsko stranko. Saj se Svetozar Pribičevič, ki je imel pogum ta proglas podpisati, v isti sapi baha, da je SDS »storila vse, kar je v človeški moči«, da je zatirala »protidržavne elemente«, to je, da je uvedla teror, sistiiala zakon in z bajoneti ter pendrekom strahovala ter preganjala v prvi vrsti male ljudi, kmeta, državnega uslužbenca, inteligenta. Ako je moderen fašizem, ako komu imponira Mussolini, ako smatra kdo za moderno nasilje nad demokratičnimi ustavnimi svoboščinami, potem je Svetozar Pribičevič najmodernejši človek na tem svetu, njegova stranka pa najbolj moderna, kar jih je v Evropi.
Vsakemu se je treba nekaj zlagati, to je načelo takih modernih strank, kakor je SDS. Zato se v svojem proglasu predstavlja v prvi vrsti za prvoboriteljico »kmetskega dela našega naroda« in zavzema za agrarno reformo v laki obliki, kakor se je izvedla pri Thurn-Taxisovih gozdovih. Tudi delavca spominja proglas SDS, da bi brez nje v naši državi ne bilo niti sledu socialne zakonodaje, katero je pisala na hrbte slovenskih rudarjev Orjuna. Razume se samo po sebi, da proglas SDS ne pozablja tudi na uradništvo in njegovo gmotno ter moralno stanje, kajti SDS je edina stranka v naši državi, ki »se je iskreno borila, da se ves upravni aparat v državi depolitizira«! V to svrho je SDS odstavljala, prestavljala in preganjala uradništvo, česar pa v proglasu ne omenja, ker ni treba, ko to itak ve vsak otrok v Jugoslaviji.
Najstrašnejše pa je za SDS volivno nasilje. Tega SDS ne more prenesti, ker je, kakor pravi proglas, »njen ideal zapadna pro-svetijena demokracija, v kateri se spoštuje volja naroda in se tej volji nudi možnost, da se svobodno izjavi in izrazi«. Zato so bile volitve, ki jih je vodil notranji minister Pribičevič, najbolj svobodne izmed vseh, kar jih je v naši državi bilo, se krogljice niso presi-pavale, se volivni shodi niso razganjali in se opozicionalno časopisje ni plenilo. Kajti SDS je bila vedno za »režim, dostojen svobodnega človeka«. Ta režim je bil TPŽ in kdor tega ni razumel, tega so poučile batine orjunašev. Ta režim je tudi spoštoval demokratično avtonomijo občin, kajti SDS — tako pravi proglas
__ »zahteva enakost in ravnopravnost vseh
delov in krajev države«.
Proti čemur pa SDS najbolj vstaja, to je korupcija, »nasilna, podkupljiva, nepravična in razsipna državna uprava«, »korupcija političnih strank in poslancev, ki nimajo za-slombe v svobodni volji naroda«. In če je SDS bila ves čas v prisrčni zvezi z znanimi korupcionisti ter z njihovo pomočjo vihtela bič nad malim človekom, je lo delala samo zato, da prežene korupcijo. In vse korupcij-ske, bankarske in nacionalizacijske afere, s katerimi je nerazdružno v zgodovini naše države sploh in Slovenije posebič zvezano ime SDS, so se zgodile samo zato, da se izvede »edinstvo naroda, svoboda človečanstva in vlada demokracije«, kakor zatrjuje proglas te slavne in najmodernejše stranke malega človeka.
Njena največja zasluga pa je vsekakor, da je dala naši državi novo ustavo, kakor se upravičeno trka v svojem proglasu na prsa. Čc je v svoji slabosti, čeprav je najbolj moderna stranka, storila morebiti tudi kakšne napake, vse ji jc odpuščeno, ker je izglasovala slovcčo vidovdansko ustavo, ki je umotvor vseli jugoslovanskih umotvorov. »Ni njena krivda,« kakor pravi sama v svojem proglasu, »če ni mogla izvršiti še večja dela«, dasi jc bila od ustave sem skoraj ves čas na vladi. Kajti kaj večjega kot je vidovdanska ustava sploh ni mogoče narediti; kvečjemu je
še večje in čudovitejše delo — prčujoči proglas SDS, ki je vsekakor umotvor laži, katerega ni v stanu nihče prekositi.
In tako ni ničesar v tem proglasu, nad čemer bi se ne bilo vredno diviti, kajti je vprav mojstrsko delo potvarjanja resnice in dejstev, če začnemo z zatrditvijo, da se je SDS borila vedno za poštenost in nepristra-nost v upravi in nehamo z zagotovilom, da bo stavila na dnevni red slejkoprej napredne
reforme na področju ekonomskega, finančnega in socialnega življenja v duhu moderne demokracije«. Človek strmi nad to drznostjo in ne more drugače, kakor da vzklikne s proglasom SDS:
Naj živi narod, naj živi demokracijal — Naj živi Orjunal Naj živi Slavonska bankal Naj živi gospod Svetozar Pribičevič in njegova stranka malega človeka! Zivio, trikrat
r Belgrad, 1. sept. (Izv.) Senzacija dneva je bil današnji prihod Stj. Radiča v Belgrad. Ob 11. je v klubu redigiral proglas na Belgraj-čane, katerega so danes priobčile »Novosti«. Radič je popoldne ob 4. sprejel v parlamentu časnikarje in jim dal daljši interwiew. Cilj njegovega prihoda, je dejal, je, da se informira, kake šanse ima HSS v Belgradu. Rekel je, da je njegovega mnenja tudi dr. Joca Jo-vanovič. Najboljši del srbske inteligence, ki je stal dosedaj ob strani, simpatizira sedaj s se-ljaškim pokretem. Nato je obširno govoril brez vsake zveze o seljaškem tipu države, o pasivnosti našega ljudstva, o ruski vlogi, o diktaturi, katero da želijo samo klerikalci in popovi, o blejskem sporazumu, ki da je »blod«, da on ni za diktaturo, ker ima večino.
Mandate je delil tako-le: Na Hrvatskem bo dobil 55—57 od 68 poslancev, v Bosni 12 do 14, v Dalmaciji 12—13. v Vojvodini 5—10—15, v Sloveniji, pa je dejal, da mu bodo najbrž ostali 4 mandati. Dr. Korošec bi brez blejskega pakta ne dobil niti 10 mandatov. Na Štajerskem bo sploh vse zgubil. Korošec in Vukičevič ne bosta na vladi.
Nato je obširno govoril o Vukičeviču in mu dajal nauke. Hvalil se je, da obiskuje njegova zborovanja do 15.000 ljudi in da je kmet zelo dobro poučen. Maksimovič bo propadel. 0 Vukičeviču pa je dejal, da bo sploh brez mandata, oziroma da bo skupno s Korošcem dobil 130 mandatov.
Demokrati bodo šli po volitvah z njim (Radičem) v vlado. To je gotova stvar. Hvalil je Pašiča, da je bil zelo pameteu, ko ga je dal zapreti, da pa je bilo zanj (Pašiča) napačno, da je razbijal stranke, svoje b;vše zaveznike. HSS in demokrati bodo tako močni, da za razbijanje sploh ne bo mesta. V Liki bo (Radič) dobil 3 mandate in bo imel v skupščini preko 100 mandatov. V bodoči vladi bosla samo dve skupini, ena za parlamentarizem, druga proti parlamentarizmu. Stranki narodnega sporazuma bosta demokrati in on, in
bosta sestavili vlado ter nasprotnike parlamentarizma vrgli ven. Zagovarjal je samoupravo, hrvatsko inteligenco, ki je v ogromni večini v njegovem taboru.
0 blejskem sporazumu je dejal, da je v bistvu za konkordat, kakor ga hoče škof Jeglič; najpotrebnejši je konkordat papežu, Rusi uiso shizmatiki, kakor ludi ne Srbi, papeževe suvereuitete pa sploh ni. Kar se tiče konkor-data, se je Uzunovič, predno je storil kak korali, posvetoval z Radičem. Nato je napadal pope, Jegliče, Korošce in denunciral, da hoče blejski pakt v bistvu suvereniteto papeža za jugoslovansko državo. Sem in tja je metal fraze o naši zunanji politiki, Italiji, italijanskem poslaniku Bodreru in napovedal svoje shode v Ptuju in Ljutomeru.
Radfčev proglas za Belgrad.
r Belgrad, 1. sept. (Izv.) Današnje »Novosti;: prinašajo proglas Stj. Radiča, ki je pričel sedaj s to taktiko, da za posamezne kraje iu mesta izdaja posebne proglase. V proglasu za Belgrad pravi, da hoče HSS preko vseh plemenskih in narodnih razlik, da se mora Belgrad dvigniti v obrambo narodne časti. Proglas končuje: Pavle Radič, Jokič, Masič in Slovenec dr. Marušič Vas pozivajo, da glasujete za HSS in dokažete, da je Belgrad za edinstvo SHS.
Kadlže^ shod v BeSgrada razbit.
r Belgrad, 1. sept. (Izv.) Danes ob pol 8. je Stj. Radič napovedal v hotelu »Jadran; prvi shod svoje stranke. Namen je bil očividen. Dasi je Radič vnaprej vedel, da mu bo shod onemogočen, je vendar hotel s tem dobiti šla-ger za volivno propagando na Hrvatskem. Ob pol 8. uri se je zbralo okrog 3 tisoč ljudi. Kakor je bilo pričakovati, ie bil shod takoj v začetku razbit, oz. razpuščen. Stj. Radič ni niti prišel na shod, ampak ga je zastopal Pavle Radič.
Velik strah Stalile pred balkansko ivezo.
v Rim, 1. sept. (Izv.) Povodom poročil o sestanku bolgarskega kralja Borisa z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom v Monako vem je postalo zopet aktualno vprašanje glede važnega problema velike jugoslovanske države na Balkanu pod vodstvom Jugoslavije. Politiki so posebno v skrbeh radi prizadevanj, s katerimi se hoče s pomočjo Francije ustvariti poseben balkanski Locarno, s katerim bi se izredno oslabila pozicija Italije na Balkanu in bi postali iluzorični vsi italijanski napori, s katerimi se Italija trudi v Albaniji, Italija slabo prikriva svoj strah, ko poudarja, da mora Grška radi solunske cone ostati nasprotnik Jugoslavije, ker grška narodna skupščina ni ratificirala Pangalosovih dogovorov. Panslavi-stičnim težnjam nasprotuje tudi macedonsko vprašanje. S strani Italije se potidarja, da ni padel Stambolijski radi svojih agrarno-social-nili reform, nili radi svoje politike, ki je bila prijazna boljševiliom, temveč radi macedon-skega vprašanja. V ozadju tiči Francija, katere tajinstveno delovanje je eklatantno dokazano s tem, da se jugoslovanska prijateljska pogodba ne objavi.
e Rim, 1. sept. (Izv.) V diplomatskih kro-
I gib je danes vzbudila veliko pozornost okol-! nost, da so danes vsi italijanski listi istočasno ponatisnili dopis belgrajsk. dopisnika »Miiu-j chener Neueste Nachrichten« ter komentar rimskega »Giornale d'Italia« o pogajanjih za | zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. »Miin-! chener Neueste Nachrichten« zatrjujejo, da je Jugoslavija izolirana, in da je vsa njena zunanja politika »en sam velik bluf«. Ze sami naslovi v velikih italijanskih listih so zelo zgovorni. Osrednje glasilo fašistične stranke »Popolo d'Italia«, kateremu je ravnatelj Mus-solinijev brat Arnaldo, je priobčil dopis »Mtinchener N. Nachrichten« pod naslovom: »Jugoslavija je izolirana in njena politika je en sam bluf«. Milanski Corriere della Sera« prinaša naslov: »Belgrajske politične sanje«. Turinska »Stampa« ima naslov: »Dva kralja. Sestanek, ki ga ni bilo. Jugoslovanske sanjo — gospodstvo na Balkanu — realnost — izolacija.« — V političnih krogih se spravlja ta pojav v zvezo s prihodom belgrajskega poslanika Bodrera v Rim. (Vse to kaže velik strah Italije pred novim kurzom naše zunanje politike. — Op. ured.)
Strašna povoden! v Vihodni Galiciji.
VEČ MEST POPLAVLJENIH. — PETROLEJSKI VRELCI POD VODO. — 50.000 LJUDI BREZ STREHE. — ŠTEVILNE ČLOVEŠKE ŽRTVE.
v Varšava, 1. septembra. (Izv.) Vremenska katastrofa v vzhodni Galiciji, posebno pa na ozemlju Malih Karpatov, je zavzela večji obseg, kakor se je moglo misliti po prvih poročilih. Ze v nedeljo so gorske reke narastle zelo visoko, ko se je pa v torek utrgal oblak, po katerem je v par urah padla na zemljo ogromna množina vode, je naenkrat nastala poplava. Petrolejske rafinerije v Borislavu in Drohobiču so bile takoj poplavljene. Povodenj
je v Borislavu porušila 57 večjih in 12 manjših hiš. Pod razvalinami je bilo pokopanih mnogo prebivalcev. Šestim podjetjem grozi vsled poplave popolno razdejanje. V splošnem sc smatra, da je ostalo brez strehe gotovo 50.000 ljudi. Največ škodo imajo mali kmetje v vzhodni Galiciji. Posebno so prizadete žage in lesna industrija. število mrtvih znaša gotovo vec kakor 100 ljudi. Številka pa seveda ne more biti točna, ker iz mnogih krajev ni uobenih poro-
čil. Avtentična poročila iz petih malih krajev poročajo o 55 mrtvecih. V mestu S tri ju je sredi Mesta majhen otočič, kamor so vsi ljudje zbežali, vsenaokoli pa je sama voda. Reke so porušile vse mostove. V Sokolovu čepijo ljudje na strehah in čakajo že poldrugi dan na pomoč, pa se jim nihče ne more približati. V Kosovu je poplavljenih in porušenih 600 hiš. Pri Bohatinu voda Dnjestra še vedno narašča, dočim v gornjem toku od davi že pada. V Pr-zemislu jo porušenih ne samo mnogo stanovanjskih hiš, temveč tudi vojašnice, ki so postavljene na višje ležečih krajih. Železnica je na mnogih krajih daleč razdrta. V Varšavi je vodno stanje Visle še le 1.72, torej pod nor-malo. Pričakuje se, da bo v prihodnjih dneh voda narasla za morda 1 meter. Od 1. 1860 Onjester in njegovi pritoki še niso napravili tolike povoduji. Pilsudski si je dal davi o stanju povodnji poročati. Pričakuje se, da bo ministrski svet, ki sedaj zboruje, odredil obširne pomožne akcije. Več polkov je že bilo odposlanih v poplavljeno ozemlje.
1 dvora na
Maša zadušnica za kralj« Ferdinanda. — Srebrna poroka princa Nikolo. — Marinkovič v avdijenci.
a Bled, 1. sept. (Izv.) Maša zadušnjpa za pokojnim kraljem Ferdinandom se je vršila dane.? ob pol 10 ua željo kralja in kraljice. Maše, ki se je vršila v župni cerkvi, so se udeležili kralj, kraljica v spremstvu princa Pavla, knegiuje Olge in njih staršev, grški princ Nikola in princesa Elizabeta. Mašo je daroval domači župnik Janez Oblak. Petje je vodil nadučitelj Rus. — V Bohiuju je v ponedeljek obhajal srebrno poroko princ Nikola. Svečanosti so se udeležili tudi naš kralj in kraljica, bivši grški kralj iu kraljica. — Danes je prispel na Bled zunanji minister Voja M a -rinkovič v spremstvu-šefa kabineta Peli-vanoviča, tiskovnega ravnatelja Hadžigjorgje-viča in poslanika Spalajkoviča. Marinkovič se bo mudil na Bledu dva dni, nato pa odpotuje v Ženevo. Kralj je sprejel Marinkoviča v avdi-enci in ga pridržal tudi pri večerji.
Volitve v zbornico za 701.
r Belgrad, 1. sept. (Izv.) Trgovinski minister dr. Spaho je razpisal volitve za ljubljansko zbornico za TOI, ki se morajo izvršiti do konca oktobra t. 1. Minister je imenoval volivno komisijo, kalore predsednik je višji dež. sodni svetnik L e v i č n i k. Zastopnik ljublj. oblasti je prof. Jarc, zastopnik marib. oblasti Jernej L o ž a r, zastopniki trgovine, obrti in industrije J e 1 a č i n ml., O g r i n in R o -j i n a. Namestniki so Stcrmecki iz Celja, Bureš iz Maribora in Rebek iz Celja. Volivna komisija ima dolžnost, da takoj prevzame posle in da izvede vse priprave.
Vukičevrč odpotova! v Bosno.
Ljuba Jovanovič zopet v Belgradu.
r Belgrad, 1. septembra. (Izv.) Ministrski predsednik Vukičevič je odpotoval v Bosno na agitacijsko potovanje, in sicer v Novo Gra-diško in Dervento, kjer se bo mudil štiri dni. Iz Marijanskih Lažni se je vrnil Ljuba J jva-novič,
Marinkovftev odgovor Pribičevfču.
r Belgrad, 1. sept. (Izv.) Dr. Voja Marinkovič je pred odhodom na Bled dal »Politiki« izjavo, v kateri odgovarja oa Pribičevičeve napade in pravi, da ima Pribičevič zelo slabe šanse, če se mora posluževati takih metod.
IZ POLITIČNE SLUŽBE.
r Belgrad, 1. sept. (Izv.) Premeščeni so: Ivan Gombač od okrajnega glavarstva Šmarje pri Jelšah k velikemu županu v Maribor, Ivan Puncer od okrajnega glavarstva Dolenja Lendava v Mursko Soboto, Otmar Gerič od okrajnega glavarstva Zlatar k okrajnemu glavarstvu Čakovae. Ostavko na državno službo je podal Flegar Stane, ker je prosil za službo pri obl. odboru.
NAGRAJENI TEKAČI.
v Newyork, 1. sept. (Izv.) Ernest Vler-kotter iz K din a je dobil v Toronta-mai atonu prvo darilo v znesku 30.000 dolarjev. Pretekel je pot v 11 urah 42 minutah 12 sekundah. Bil je pred drugimi tekmovalci skoro za 3 milje naprej. Drugo doiiio jo dobil Micnl iz Francije, tretje Comptou iz Kalifornije, četrto Leo-nard iz Kalifornije, pelo Ei ;son iz Ne\vyorka.
utajil kolenu
i«
Zbirka laži, ki so jo izdali sloventki radičevci v svoji brošurici, očita SLS tudi, da je padla pred radikali na kolena, da je šla v vlado kar na slepo in v vladi na slepo za vse glasovala, zlasti, da jc glasovala za proračun.
Velike nesramnosti so zmožni Radičevi apostoli in učenci v Sloveniji, to smo vedeli, da bodo pa bezali v tisto mesto, kjer imajo največ masla na glavi, tega pa nismo mislili. Prisodili smo jim vendar nekaj več pameti.
Kdo je prvi v naši državi najsramotnefe kapituliral? — Radičevci.
Kdo jc najgrše in z največjim cinizmom izdal svoje volivce, svoj program, svoje politične zaveznike, svoj narod? — Radičevci.
Kdo je padel na kolena pred centralizmom? — Radičevci.
Kdo se je ponujal za pokončevalca katoliške vere na Hrvatskem? — Radičevci.
Kdo je obljubljal, da bo vse Hrvate prepeljal v pravoslavje? — Radičevci,
Kdo je izdelal letošnji državni proračun? — Radičevci skupno z radikali.
Kdo je dve leti lede! v rlad!, pa se nI brigal ne za znižanje in ne za izenačenje davkov? — Radičevci.
Kdo se za § 82. ni zmenil, nanj ni opozo-ril niti proti njemu govoril? — Pucelj in vsi radičevci.
Ali so radičevci izvojevali, da se je ukinila carina na pluge, na galico in na kavne nadomestke, da se zniža cena soli, da se ukine 30odstoina naklada1 na dohodnino itd? Ne! To je dobila za slovenskega kmeta SLS, Radičevci so glasovali proti vsem dobrotam, ki jih je SLS izvojevala. Radičevci nosijo vso odgovornost za napake sedanjega proračuna, niso pa deležni nobene zasluge pri zboljšanju finančnega zakona. Oni so sodelovali le tam, kjer so mogli narodu škodovati, kjer bi mu mogli pa koristiti, so glasovali proti.
Tako izgleda kapitulacija. Radičevci so tisti, ki o teh stvareh vedno in dosledno lažejo. Z lažniki pa slovenski volivec nima rad opravka.
Kako radičevo psuie!© S!<
Glasilo Radičeve omladine »S 1 o b o d n i Hrvatski B o r a c« je priobčil v 3. številki iz leta 1923., in sicer na uvodnem mestu, pod naslovom »Pašičevi Kranjci« nad vse podel članek, ki ga podajamo v točnem slovenskem prevodu.
»Deželni predsedniki in c. kr. namestniki v Ljubljani, v Trstu, v Mariboru in v Za-dru, šefi policije so bili Kranjci (Slovenci). V nacijonalni borbi za rušenje Avstrije so prišli ob 11. uri 55 minut, sicer ni za nje nihče vedel. Takoj po prevratu — kakor vse muhe, katerim je najljubši kraj pod repom, — so prišle množice Kranjcev v Belgrad, da zlezejo pod rep, in v toju, katerega je naperil z juga velikosrbski šovinizem na Zagreb in Hrvate, sekundirali so iz Ljubljane »braije Slovenci« in sicer s takim blatenjem na vse, kar je hrvatsko, da niti en srbski časopis ni tako pisal, kakor oni. In resnično, niso se prevarali. Kadar so bile srbske kobile namazane s petrolejem pod repom, kranjske konjske muhe niso mogle v tem kraju ostati. Ta pakaža jo v korupciji dorasla Srbe. To so oni, ki na isti način kakor Srbi, smatrajo: kar jc tvoje, to je mo;c, a kar je meje, to je samo moje. Zabiti butli, v praksi največji separatisti, a v teoriji centralisti, i to samo zato, ker vedo, da so siromaki in da bi od svojili davkov ne mogli živeti. E. pa dobro, gospod bu-lel, le pridi, čakamo te! Kranjec je vse, samo junak ne, to mu dokazuje zgodovina. Mali pauerski kramar z jezuitsko vzgojo, gleda samo to, odkod da izvleče korist. Medtem, ko je pokazal Kranjec svoje slabo spodnje perilo in svojo goloto, pokazati hočemo tudi mi Hrvati tej pakaži, kako je treba ravnati z njo.
Gospod Prepeluh nekdaj
»Avtonomist« z dne 11. aprila 1921 št. 1 Je pisal: »V isto kategorijo zatiranja svobode kakor Obznana, spada tudi kancelpara-graf. Njegovo potrebo utemeljujejo s tem, da se gre tu za boj proti klerikalcem. Kako je to vendar smešno in otročje! Klerikalizem obstoji pri vseh verah in bo obstal, dokler bodo kje kakšne vere. Proti veri se je pa vedno borilo na stotine ljudi z vsemi mogočimi sredstvi, zatirali so jo z ognjem in mečem, pobijali so jo s protiverami in znanostjo, pa še danes živi, čeprav ta boj traja že tako dolgo, odkar vera obstoji. Čudno, da Neroni niso prišli na misel kancelparagrafa! Naše mnenje je, da vere tudi kancelparagraf ne bo ubil, tudi duhovniške agitacije ne bo preprečil, pač pa označuje njegove zagovornike za jako nesvo-bodoljubne in nedemokratske ljudi«. —
Pucljev »Kmetski list «z dne 3. marca ti921 št. 9 poroča med drugim: »Ponašamo se s tem, da so ravno naši poslanci največ pripomogli, da postane kancelparagraf zakon«. —
In danes?
»Kmetski list« in SKS nista izpremenila svojega stališča glede kancelparagrafa. Nasprotno. Odkar so samostojneži postali radičevci, je njihovo protiversko in proticerkveno stališče vsak dan ostrejše — saj imajo za vodnika velikega protikatoliškega gromovnika, ki je obljubil, da bo vse Hrvate prepeljal v pravoslavje.
G. Prepeluh je podnačelnik SKS. On daje izjave. Izjave, v kateri bi bil povedal, da se on ne strinja s stališčem »Kmetskega lista« glede kancelparagrafa, te izjave pa nismo brali.
»Avtonomist< š.t 11 od 20. 6. 1921 je pisal: »Zadnjič enkrat je centralno demokratsko ča-Bopisje začelo gonjo proti klerikalnim avto-nomistom. Hotelo je dokazati, kako za nič so gospodarili svoječasno slovenski avtonomisti v stari Avstriji. Navajali so račune za neke krave itd. in hoteli s tem dokazati, da je bila po prevratu dežela Kranjska pasivna. To je bilo lahko. Zakaj po računskem zaključku likvidacijske komisije, ki ji je stal na čelu liberalec g. dr. T. se je računalo in ocenilo imetje bivše kranjske dežele sledeče:
1. Poslopje »Deželni dvorec« 774.000 kron, 2. Deželna hiša na Turjaškem trgu 50.000
Treba je priznati, da je banovinskih Slovencev mnogo, največ v Zagrebu, kjer so služkinje, perice, posredovalke, natakarice, »kuple-rice« in druge »dobre hčerke Marijinih kon-gregacij« in da se v mestu Zagrebu rekrutira večina žeparjev in drugih kriminalnih tipov iz kranjskih bratovščin. Mi bi bili srečni, ako bi jih mogli zložili in odpeljati na Dolenjsko in Gorenjsko, naj tam »ukajo«. Vemo, da ta pauorska, kruhoborska, jezuitska, farizejska pakaža hoče, da se polagoma vrine na razna mesta v Hrvatski. Ali gospoda z »rinčico v ušesu«, ti butli z zabito glavo, naj vedo, da vodimo račun o njih in da stojimo Hrvati proti njim na straži.«
»Kmetski list«, ki je prinesel navedeni radičevski pamflet v svoji 23. številki z dne 28. marca 1923 v hrvatskem originalu, je tedaj na naslov Radiča nopisal sledeče:
»No Kemec, nc Italijan ni slovenskega naroda teko psoval, kakor ga jc s tem člankom Radič. Čisto brez vsakega ponosa, čisto brez vsake moško časti je Slovenec, ki bi te psovke Radiča vtaknil nele v žep, temveč celo volil tistega, ki ga na najbolj podel način žali. Radičevo psovke povedo več, ko vsi njegovi prosrrami in vse njegove obljube. No more dati svobode tisti., ki psuie druge.«
In danes? Danes sta se gg. Pucelj in Prepeluh združila z Radičem in pod njegovo komando pričakujeta, da jima bi napolnili skrinjice »zabiti kranjski pauerski butli«, kakor je Radičevo glasilo blagovolilo opsovati Slovence!
Zastonj čakate, da bi vam »kranjski butli« storili 11. t. m. to uslugo!
kron, 3. Stavbišče v Salendrovi ulici 4.000 kron, 4. Mitniška hiša v Radečah 2.000 kron, 5. Mitniška hiša v Krškem 4.000 kron, 6. Domobranska vojašnica v Ljubljani 1,700.000 kron, 7. Prisilna delavnica z inventarjem 167.4-55 kron, 8. Deželna bolnica z inventarjem 1,733.000 kron, 9. Deželna blaznica na Studencu z inventarjem 605.600 kron, 10. Deželni muzej v Ljubljani s pohištvom in inventarjem 725.000 kron, 11. Deželno gledališče (operno) 4,153.216 kron, 12. Deželna kmetska šola na Grmu 255.495 kron, 13. Deželna elektrarna na Završnici 180.824 kron, 14. Dva deželna avtomobila 10.488 kron.
Lahko bi navedli še sto postojank, iz katerih se vidi, kako so ocenili centralisti (žer-javovci) naše domače premoženje. Manjka pa nam žal prostora. Kaj šele, če bi navedli naše premoženje iz bivšo Štajerske, kjer je dobila država po prilično enakih cenah miljardna premoženja. Kaj boste govorili o avtonomistih vi, ki ste vsa tn, naravnost ogromna imetja prodali za skledo leče, za centralistično ustavo! Samo Završnica je vredna najbrže do 100 milijonov kron.«
Tako je pisal »Avtonomist« leta 1921. Resnico je pisal. A kako to, da nima g. radičevski kandidat danes, ko je po izključni zaslugi poslancev SLS miljardno premoženje Slovenije zopet prišlo v oblast deželnih zborov — za SLS lepe besed?
Podpisani sem doznal, da sem za volitve v narodno skupščino za dne 11. septembra t. 1. vpisan kot namestnik predstavnika na volišču Sv. Marjeta na kandidatni listi Stje-pana Radiča. Izjavljam, da se je ta vpis izvršil brez moje vednosti in privolitve ter sem na podlagi § 35. zakona o volitvah narodnih poslancev zahteval od okrožnega sodišča, da me črta na Radičevi kandidatni listi. Sem bil in ostanem vedno pristaš Slovenske ljudske stranke ter mi nc pade niti na um, da bi delal družbo političnim aviatičarjem.
L i p 1 i n Franc 1. r., Gajovci.
Darujte za Ljudski sklati SLS I
je kandidatna lista SLS za volitve dne
11. septembra
Nosilec liste je

I s
V spominu bodo še vsem dogodki 1. junija 1925. Kranjska Orjuna je takrat nastopila z oboroženo silo, zažgala Rudarski dom in gasilcem ni pustila gasiti, s sekirami, revolverji, bombami in z drugim orodjem navalila na delavstvo, pri čemer je bil umorjen (»ju-stiiiciran«, so rekli) nedolžni delavec Fakin, in sploh nastopala tako, da se je čutila, da je ona nad zakoni.
To pa še ni bilo dovolj. Hoteli so imeli še druge žrtve med delavstvom, vzeti kruh iudi 137 rudarjem, ki niso odobravali početja terorističnih band. Da bodo naši rudarji znali, kako velika je bila ljubezen takrat vladajočega PPZ režima do delavstva, podajamo tu seznam onih rudarjev, katere je od PPZ režima protežirana kranjska Orjuna predlagala, | da se odpuste iz službe:
Sener Ivan, zapadno; BoSko Anton, zapadno;
i Ceparlin Anton, Vzhodno; Posovnik Karol, vzhod-! r.o; Trobiš Alojz, vzhodno; Hrušovnr Ivan, njiva; | Zupane (na št. 212); Breznikar Ivan; Brinar ?; Hudarin Adolf, Loke 163; Zupani: Martin ?; Drobiš Alojz, 'Loke 332; Koritnik Luka, Loke 163; Gluk Franc. Loke 1(33; Mučilar Anton, Doberna; Potrpin Gregor, zapadno; Udovč Franc, zapadno; Logar Franc, strojni: Pfeifer Karol, zunanji; Marin Franc, strojni; Barbej Jožef, zapadno; Plibeir-šek Franc, strojni; Boštjaičič Anton, vzhodno; Čop Anton, sep.; Gregi Maks, zap.; Mlakar Leopold, zap.; Pangeršič Miha, zap.; Močnik Alojz, Dobema; Podlesriik Franc II, zap.; Slapšak Jožef, vzhodno; Bedenik Franc, zap.; Kočevar Anton zap.; Inhart Franc, zap.; Mlakar Franc, vzh.; Plevnik Franc, zap.; Zdovc Konrad, sep.; Zupane Janez, sep.; Kur-nik Ivan, Loke 232; Zupan Jožef, sep.; Kramper-šek Milia, za,p.; Kralj Martin, zap.; Vidmar Franc, zap. Avsec Franc, vzh.; Jerein Konrad, Terezija; Fabjan Miha, osrednja; Cizelj Valentin, sep.; Ko-lenc Angela, sep.; Papež Ivan, zap.; Kalšek Franca, zun.; Povše, elektr. centr.; Črtane Frane, cementarna; Jagodic Franc, delavn.; Zalokar; Golo-| vrč Milan, zun.; Zupan Miha, sep.; Ocvirk Jožef, zap.; Celostin Jožef, Retje; Rep Matevž, zun.; Rep
Tomaž, zun.; Marčinar Franc, Ter.; Drnovšek Roza, zun.; Miler Jožefa, strežnica; Sefvšek Franc, zap.; Gačnik Ivan, zap.; Drnovšek ICarl, sv. Urh; 1'uncor Herman, osrednja; Riedler '?, paznik; Bevk Franc, kanclist; Borušak ?, Loke. Sipek Franc, Loke Ručman Polde, Loke 139; Anion, kurjai zun.; Hartman Franc, Češnovar Vencel; Altf Hin-ko, paznik; Holeše-k Val., zap.; Virč Matija, zap.; Močilar Anton, Dob; Brinar Ciril, vzh.; Fakin Maks, Dob; Labar, zap.; Medved Ignac, Trb. 49; Velkavrh, učitelj; Grabnar Vinko; Belin Ivan, hlapec; Modveišek Albert, sep.; Jager Franc, vzh.; Klonovšok Franc, zap.; Doiinšek Konr., Dob; Dolina ek Franc, zim.; OvSakar Ivan, Doberna; Koprive Rud., Doberna; Koprivnik Ivo, Doberna; Vevičar Franc, Dobema; Šuligoj Peter, Doberna; Covnilc Miha, Doberna; Covnik Miha, sin, Dobeip-na; Dobeljak Andrej, Doberna; Andrijani Peter, vzli.; Barovič, sin, kovač; Škrlj Josip, vzh.; Haupt-man Ivan stroj.; Taušel, sin, osr. del.; Taušel, srn, strojni; Sapotnik Leap., zap.; Buhaker, osr.; Ade-šok Val., zap.; Medved, zap.; Bastič Anton, stroj.; Seuer Jožef, hišnik; Razboršek Miha, paznik; Cav-zič Alojz, preddel.; Bastič Franc, vzh.; Jaklič Cen-ko, Tar.; Ivlančar Maks, sep.; Vidic Albert, sep.; Jazbinšek Franc, Loke; Zupan Anton, stroj.; Jesih Adolf, stroj.; Lanišnik August, mašin.; Rems Ivan, vzh.; Rems Konrad, stroj.; Leber, sin; Lindič Alojzija, sep.; Pajk Justina, zap.
Znano je, da je ob takratnih dogodkih demokratsko časopisje pisalo celi 5as proti delavstvu, označevalo rudarje kot protidržav-ne elemente in zagovarjalo zločine kranjske Orjune, edino »Slovenec« in poslanci SLS, kakor g. Krenužmr, so delali na to, da se Fa-kinov umor in ostali teroristični čini kaznujejo in se sploh na vseh mestih potegovala za ubogo delavstvo.
Zato trboveljski rudar pač ne bo tako nezaveden in slep, da bi glasoval za SDS, M je uvedla v državi protidelavski teror, zdaj pa se delavstvu hinavsko prilizuje. Rudar, ki hoče sebi dobro, bo oddal svoj glas za SLS, ki ga ni nikoli varala niti ga zapustila. Skrinjica SLS je I.!
Nadaljnje razkrajanje SDS.
DR. B0ŽIC IN REBEK ZAPUSTILA SDS.
Z ozirom na naš članek v .številki 195 od srede, dne 31. 8. 1927 pod gornjim naslovom smo prejeli sledeči popravek: Ni res, da stranko SDS v Celju zapuščajo najodličnejši pristaši, kakor dr. Božič in znani vodja obrtnikov Rebek. Ni res, da sva midva odložila mandate v občinskem svetu z motivacijo, da se ne strinjava več s politiko SDS. Nasprotno je res, da sva midva odložila le svoje občinske mandate iz povsem zasebnih in osebnih razlogov v polnem sporazumu z organizacijo SDS in z njenim pristankom ter da se s poli-
tiko SDS slej ko prej strinjava v vsakem osd* ru. Ravnotako je nasprotno res, da sva oba ostala člana SDS ter sva obdržala vse svoje funkcije v SDS in v drugih korporacijah, kjer imava odborniška mesta kot člana SDS ter sva ostala oba tudi člana odbora SDS, in jaz Ivan Rebek celo podpredsednik organizacije SDS v Celju, jaz dr. Božič pa predsednik njenega gospodarskega odseka.
Celje, dne 31. avgusta 1927.
Ivan Rebek.
Dr. Božič.
lov dokaz popolnega razpadanja SDS.
SDS je kompaktna, je složna, je enotna, vsi sklepi so soglasni, tako hitijo zatrjevati glasila SDS.
Med tem pa sla dr. Božič in Rebek izstopila iz občinskega odbora v Celju. »Jutro« trdi, da se je to zgodilo v soglasju s SDS, vsled zasebnih razlogov. Čudno soglasje in čudne zasebne razmere! SDS ve, da takle izstop dveh voditeljev tik pred volitvami silno slabo vpliva. Posebno slabo še, če izstopita dva naenkrat. Zato bi bilo nedvomno boljše znamenje soglasja in notranje discipline, če bi izstopila oba po volitvah in ne oba naenkrat. Javnost si težko predstavlja, da ravno pri dveh voditeljih SDS naenkrat nastopijo take zasebne razmere, da niti 14 dni ne moreta z odstopom počakati, ampak odstopita ravno takrat, ko je najbolj nujno treba paziti na popolno složnost in enoten nastop in vse zasebne ozire zapostaviti vsaj, dolder volivni boj ni dokončan. Da se pri enem človeku hipoma razmere tako bistveno izpremene, da javne funkcije ne more več vršiti, to je naravno in razumljivo, toda da taka izprememba nastane kar čez noč, pred volitvami pri dveh naenkrat in to pri dveh takih, ki sta to funkcijo že leta in lota izvrševala, to ni verjetno in lega si javnost ne bo dala dopovedati, četudi gg. dr. Božič in Rebek pošljeta celo serijo pojasnil in popravkov v vse časopise tega sveta.
Tudi si javnost ne zna tolmačiti, čemu je moral g. Adolf Ribnikar postati naenkrat poslevodeči podnačelnik SDS. Zakaj jc dr. Puc naenkrat odstopil? Zakaj ni bilo med vsemi stotinami odličnih liberalnih inteligentov mogoče dobili nobenega primernejšega načelnika kot je g. Adolf Ribnikar?
Vse to so znamenja, da sedanji oblastniki SDS bijejo zadnji boj na življenje in smrt. Slovenski del SDS stepa v volitve razbit, razprt, vodstvo je osamljeno, volivci so se razleteli in so zatekajo k drugim strankam.
Najgloblji jo raudor v Ljubljani. V Ljubljani se pritisk znane družbe najhuje občuti. Pristaši SDS morajo ravno v Ljubljani pod tem pritiskom največ pretrpeti, oni tudi najbolj vedo, da so ravno sedanji diktatorji SDS krivi vseh polomij SDS. Zato je jeza na te gospode v Ljubljani najhujša iu odpor proti gg. dr. Kramerju in Ribnikarju, ki zastopata diktaturo, najostrejši.
Zato so že nekateri stebri SDS v Ljubljani odločno nastopili proti. Na listi gospodarske stranke za občinske volitve se svetijo imena nekdanjih pristašev SDS, ki sedaj na listi treh gerentov niso hoteli kandidirati, dasi so jim ponujali mesta, na katerih hi bili Sigurno izvoljeni, in dasi jih je sam dr. Gregor Žerjav prosil za kandidaturo in kasneje zopet pregovarjal, naj na gospodarsko listo no gredo.
Lista dr. Giegoričeve gospodarske stranke za ljubljanske občinske volitve je nov naj-določnejši dokument, da je Ljubljana, tudi liberalna Ljubljana SDS zavrgla. To je poziv, da naj vsa dežela napravi isto.
Dr. žerjavu, dr. Kramerju, dr. Pivku nobenega glasu! SDS mora izginiti iz Slovenije. Maščujmo Jadransko banko, Slavonsko banko, ljubljanske gerente, milijone ljudskega denarja, or,junaška nasilja in uradniška preganjanja.
Vsi v boj proti SDS! Tako pozivajo ljubljanski mladi liberalci I
Stanojevlč podpis- ! prodaš pašičevcev.
r Belgrad, 1. septembra. (Izv.) Danes se je vrnil v Belgrad generalni tajnik glavnega odbora radikalne stranke Ivkovič. Izjavil je, da je Stanojevič podpisal proglas pašičevcev brez pripombe. Proglas se še ni objavil, pač pa sc je razširila vest, da ga nameravajo objaviti jutri.
¥ecero?kova" senzacija glede Mestne hranilnice je hsia - laz.
Včeraj je »Večernik« prinesel na prvi strani senzacijonalno notico, da je dr. Spaho te dni v Zagrebu ponovno izjavil, da je zahteval od mariborskega velikega župana takojšnjo upostavitev prejšnjega upravnega odbora. »Večernikov« izvestitelj je brzojavil, da je o tem minister dr. Spaho velikega župana brzojavno obvestil.
Pričakovali smo, da bo seveda tudi »Jutro^ prineslo to senzacijonalno laž. A je ni! Zakaj ne? Zato ne, ker demokrati mislijo, naj »Večernik« bero le. oni Mariborčani, ki takim izmišljenim senzacijam verjamejo, zato se jim že sme servirati taka debela, ki v širšo javnost itak ne pride. V »Jutru« bi se pa s takim poročilom preveč blamirali.
Informirali srno se na merodajnih mestih in do zdaj kak tozadeven telegram, kot ga »Večernik« že kol dejstvo navaja, še ni došel do Maribora. Nastopil je najbrže pot okoli
Mariborski oblastni odbor je dvignil pri Pokojninskem zavodu prvi del od finančnega ministrstva odobrenega posojila in bo začel takoj te dni s temile cestnimi deli:
V Prekmurju
ee bo dogradila nova cestna zveza Turnišče— Dolga vas in je že tudi razpisana licitacija gramoza.
Preko Murice pri Lepratu je bil sicer star most, ki je pa v tako nevarnem stanju, da je bil zaprt za promet že dalj časa. Oblastni odbor bo pustil napraviti novi most.
V Savinjski dolini
«e bo začelo takoj z regulacijo Bolske v vramj-skem okraju. Zgradila se bo potrebna nova cestna zveza Sv. Andraž—Sv. Peter in vršijo se že vse predpriprave, da se enkrat temeljito popravi po lanskem hudourju skoraj uničena cesta proti Solčavi.
Zaton Pribičeviča in njegove stranke.
Glavno glasilo radikalne stranke >Samo-uipravas v Belgradu popisuje smešno-žalostno razpadanje SDS. Prvi dezerter je bil sam predsednikov brat Milan Pribičevič in njegovi prijatelji, ki so se preselili k zemljoradniški stranki. Komaj je Pribičevič to prebolel in začel govoriti zopet o svojih uspehih in komaj je svet začel zopet verovati v moč in velikansko bodočnost SDS, ki je znana, da ima prvo besedo v našem političnem življenju, pa se je znova zaliliskalo. Gospod Milan Rajič, ljubljenec g. Pribičeviča in še trije drugi člani glavnega odbora SDS in trideset uglednih pristašev jo naenkrat izstopilo s skupnim proglasom, v katerem javljajo, da, puščajo g. Pribičeviča in njegovo gardo in gredo k demokratom. To je bila strela iz jasnega in cela dva dni veliki Šef SDS ni mogel izpregovoriti nobene besede. Končno je padla izjava o neres-mosti cele te akcije in Pribičevič je izjavil, da je SDS s tem samo pridobila. Po tej tezi bo SDS tedaj najmočnejša, ko bo v njej ostal sam g. Pribičevič.
Najnovejši dezerterji iz SDS so objavili dve stari in znani stvari: da je pri SDS teror in diktatura. To sicer najbrže ni glavni vzrok ali, ker jih Pribičevič ni demantiral, zakaj bi jim md ne verjeli?
Milan Fabjančič:
V viharju pod Triglavom
(Dalje.)
Počila sta se in nahrbtnik je preromal na Cepanova pleča. Čepan pa si je mislil, da so se morali divji kozli trenirati pač tisočletja, da zamorejo tako lagodno skakati po pečinah brez vseh srčnih in pljučnih težav in bridkosti.
Ura se je pomikala nevzdržno naprej, steza pa je s:lila vse bolj kvišku. Pri stu-denčku, kjer je počivalo nekoliko turistov, sta se vsedla, založila in se napila čiste vodice, ki pa je imela čisto drugačen okus kakor v dolini, kajti preblizu je v zaseki še ležal počrneli sneg. Okrog studenčka so se po grmovju podile ovce, ki jih je pastirček v težkih' iu prevelikih čevljih zavračal proti dolini. Zrak se je pričel zgoščevati, nad dolino so so začele dvigati megle in skalovje je zadobilo komaj vidno temačno barvo, kakor da se v osrčju teh skalnatih skladov kuhati nejevolja in srd. Cepan se je oziral po nasekanih grobenih in po navpičnih stenah in je vprašal, če je že kdo lazil po teh škrbinah.
Turist, ki se je pozneje izkazalo, da je skrbnik koče in je stoje počival, se je ozrl kvišku in spregovoril: >Po teh grebenih? O, pač! Jug je preplezal vse te grebene čisto od kraja pa ija do konca, tisti, ki sc jc pozneje ubil.. .<
>Jug?c se je zavzel Cepan in tiho pri-
Maribor, 1. sept. 1927. sveta, da pride potem kot »globtroter« v Maribor. Istina je, da je minister g. dr. Spaho naročil velikemu županu g. dr. Schaubachu, da naj njegovega prvotnega dekreta ne izvede, ker je želel le vedeti za razloge, ki jih je pa veliki župan doprinesel obenem z revizijskim poročilom. Temu poročilu se bo pridružilo zdaj še poročilo državnega pravdništva, da bo cel akt popolnoma instruiran in si ga bodo demokrati, kadar bodo šli zopet v Belgrad »intervenirat«, vtaknili za klobuk.
Kar zadeva sporno vprašanje, ali je poslovanje sedanjega gerenta in sosveta javno, pa bodo zadevo rešili juristi sami in ne bo treba vprašati »Jutro« et compagnie za mnenje, ker tisti časi so minuli.
»Večerniku« pa svetujemo, naj se tako laže, da bo njegova laž držala malo dalje in ne le, da ne drži niti od »Večernika« do »Jutra«.
Obrambna dela
pri Muri in sicer v Podturnu. ki so že začeta, se bodo končala v najkrajšem času. Pri Podturnu je delala Mura s trganjem rodovitne zemlje največ škode.
Dol Koroške, ki pripada naši d/žavi, je bil glede cest doslej na najslabšem. Nekdanje deželne ceste so niso popravljale ne med vojno in tudi po prevratu do danes sta jim bila poprava in gramoz španska vas. Oblastni odbor je dovolil kredit, da se cestne zveze našim dobrim in zavednim Korošcem temeljito popravijo in onemogočijo za prihodnjost katastrofe za cestne naprave, kakor se je n. pr. zgodilo lansko leto ob nalivih in povodnjih.
Treba še tudi omeniti, da je že prevzel g. inžener Fišer pri oblastnem odboru službo šefa gradbenega oddelka in bo tudi on sam si ogledal ter vodil zgoraj imenovana cestna dela in popravila.
Tako se ruši koliba, ki jo je s toliko muko zgradil g. Pribičevič in mesto da bi 11. septembra sedel vrhu velike stranke, ki bi igrala dominantno vlogo v političnem življenju, mora z žalostjo šteti ostanke svoje vojske in razmišljati koliko časa mu bodo šc ti zadnji ostali zvesti.
Sedaj že nihče več ne verjame, da so j samostojno-demokratski dezerterji, ki so bili člani glavnega odbora, bili v SDS deveta luknja na piščalki — kakor je rekel Svetozar Pribičevič —, ampak je veliko verjetneje, da jc teror v stranki g. Pribičeviča zavzel take mere, da jih niti najzvestojši oprode »velike-
ga voditelja« ne proneso. A g. Pribičevič, ki kot minister notranjih del ni poznal nobene druge volje kakor svojo, sedaj vpije proti terorju! Dogodki v njegovi lastni stranki pa dokazujejo, da če je kje teror, ga je največ tam, kjer je Svetozar Pribičevič, ker je pred tem terorjem iz stranke moral pobegniti njegov rodni brat.
Poslednji dogodki najbolje kažejo, da naj krivcev za svojo popolno osamljenost g. Pribičevič ne išče v daljavi. Nihče drugi kot on sam je kriv, da je SDS v nevarnosti, da ostane popolnoma ob strani, ker je on sam z negovanjem osebnega kulta, z ekskluzivnostjo in pretirano ambicioznostjo privedel svojo stranko in samega sebe v mrtvo ulico. Posledica te
v Ženeva, 1. septembra. (Izv.) Tajna seja sveta Društva narodov se je vršila točno ob 12.30. Dnevni red se ni bistveno spremenil. Glede Gdanskega se je razvila prav živahna debata. Poljaki so predlagali, da se vprašanje mimicijskega skladišča na tako zvani »Wach-terplatte« in vprašanje glede pravice poljskih vojnih ladij, da smejo pristajati v gdanskem pristanišču, odstavi z dnevnega reda. Svet je sklenil, da ostane vprašanje glede pristajanja vojnih ladij na dnevnem redu, da pa sc stvar radi municijskega skladišča odstopi posebnemu pravnemu komitetu. Na ta način to vprašanje pri tem zasedanju ne bo prišlo več v poštev. Ostali dnevni red se ni spremenil. Prva javna seja sveta bo jutri dopoldne ob 10.30. Danes dopoldne se bodo VTŠili najbrž nekateri privatni razgovori med glavnimi delegati.
v Ženeva, 1. sept. (Izv.) Danes popoldne je bilo v Ženevi tiho. Ni bilo nobenih važnih razgovorov. Streseman je popoldne odšel na izlet po jezeru. Chamberlain se še ni sestal z nobenim svojih tovarišev. V splošnem se vse
incidenti ob francosko- italijanski meji.
v Pariz, 1. septembra. (Izv.) Incidenti na italijansko-francoskem obmejnem ozemlju se v zadnjem času silno množijo. Skoro ni tedna, da ne bi italijanske obmejne straže ali fašistične organizacije vznemirjale francoskega prebivalstva. Neki zdravnik na Rivieri se je te dni v spremstvu višjega francoskega železniškega uradnika v obmejnem gorovju izgubil nevede na italijanska tla. Dasi sta oba turista imela potne listine v redu, so ju obmejne italijanske straže aretirale, suvale in odvedle na italijanski komisarijat. Italijanski agitatorji so nahujskali množico, ki je oba turista napadla in ju z grožnjami prisilila, da sta morala klicati: »Zivio fašizem!«, fašistovska tolpa pa je pri tem izrekala žaljivke o Franciji. Oba turista so obdržali na italijanskem komisarijatu preko noči in jima niso dali niti piti niti jesti.
v Rim, 1. sept. (Izv.) Na poročila »Temp-sa< o manifestacijah italijanskih častnikov na francoski meji, je list »lmpero« začel ofen-
in take politike jo današnji položaj SDS in tu ne pomaga noben« zmerjanje in klevete ampak samo iziprememba mnnir,«
Tem >Samoujpravnim< besedam .nimamo ničesar dodati. Ponatiakujemo jih, da bodo slovenski člani SDS vedeli, da niso le oni tisti, ki toliko trpe pod pritiskom klike SDS, ampak, da jo v tej stranki sploh diktatura in tiranija doma. Kakor se po vsej Sloveniji najzvestejši člani SDS upirajo tej partizanski komandi, tako se godi tudj v Belgradu. Le da so belgraj-ski uporniki SDS odločnejši in tudi javno povedo, kaj jih je nagnalo iz SDS, dočim so naši mirni in samo tiho zapuščajo to stranko nepoštenja iu sramote. Učinek pa je povsod istL Mene ... tekel... ufarsin ...
delegacije bavijo še z notranjo organizacija svojega stališča v Svetu D. narodov. Zato popoldne v političnem oziru ni bilo dogodkov.
v Praga, 1. sept. (Izv.) Za petek in soboto napovedano posvetovanje treh zunanjih ministrov Male antante v Ženevi bo imelo nastopni program: Najprej bodo reševali vprašanja, ki so na programu seje Društva narodov, če direktno ali indirektno zadevajo Malo antanto. Dalje bodo razpravljali o rezultatih ženevske s veto v ue gospodarske konference. Teh posvetovanj se bodo udeležil; tudi gospodarski eksperti vseh treh držav Male antante. Nato so bo razpravljalo o politični situaciji na Balkanu ter bodo glavne točke: položaj, ki je nastal po smrti kralja Ferdinanda v Romuniji, poskusi za zopetno ,vedbo monarhije v Grčiji ler jn-goslovansko-bolgarsko zbližanje. Ena glavnih točk bo tudi razmotrivanje o madjarsko-ro-munskem konfliktu, ki se je pri zasedanju interparlamentarne unije v Parizu, poostril. Zavzeli bodo tudi stališče glede Rothornierove akcije.
živo in objavlja vojaška povelja, kakršna morejo dajali *amo generalni štabi in iz katerih, če so avtentični, izhaja, da je ob italijanski meji bila izvedena delna francoska mobilizacija. P,ri tej je sodelovalo 135 baterij različnih kalibrov, 38 bataljonov pehote in 7 polkov konjenice. Med njimi so bile tudi kolonialne čete.
Francofko-ameriška trgovinska pogajanja.
v Nevvfork, 1. sept. (Izv.) Državni depar-tement v Washingtonu je naročil ameriškemu poslaniku v Parizu, da takoj uvede s francosko vlado pregovore za sklenitev francosko-ame-; riške trgovinske pogodbe. Napravil se je načrt za pogodbo, v katerem se dovoljujejo Ze-dinjenim državam pravice največjih ugodnosti in ki naj služi kot baza za pogajanja. Oficielno se objavlja, da sklenitev nemško-franooske pogodbe povišuje francoske carine lako, da bi to utegnilo ameriško trgovino zelo omajati, Zedinjene države so že prej hotelo začeti pogajanja, ki pa jih je Francija ustavila z utemeljitvijo, da bo pozneje v položaju, razpravljati z Ameriko o pogodbi, ko bo nemško-francoska pogodba sklenjena.
ZAŠČITA VOJAŠKIH OSEB V FRANCIJI
PRED KOMUNISTIČNEM IZZIVAČI.
v Pariz, 1. sept. (Izv.) Ker v zadnjem 'asu komunistični provokatorji vedno pogosteje nadlegujejo francoske vojaške osebe, je vojni minister Painleve izdal odredbo, da nobena vojaška oseba ni primorana nekaznovano trpeti žaljenja po civilnih osebah. Pri vsakem nadlegovauju mora vojaška oseba takoj zahtevati pomoč policijo. Ce policije ni blizu, sme vojak tako osebo aretirati ir. jo privesti na prvo policijsko stražnico. Vsaka vojaška oseba mora pri tem pomagati.
Koča v gorah, ki so jo takorekoč vso znesli na ramah pod vrhove, je kakor okrep-čilua oaza sredi puščave. Tu se odpočiješ, tu se zavaruješ pred razbesnelimi gorskimi viharji. V njej se počutiš kot zmagovalec, ki je premagal hud odpor in malovažno se lahko smeješ vsem zaprekam, ki niso mogle zlomiti tvoje volje in tvojega truda. V koči se hitro odpočiješ in kmalu preide vsa silna utrujenost, Vetran in Cepan sta si naročila pol litra pristnega cvička. Iz Vetranove pipe se je pričelo kaditi prav mirno in zadovoljno, kakor da bi sedel v lesenem hramu sredi vinskih goric. Bila sta dva, bili so trije in bili so štirje poliči te lahke pijače, ki te navda z dobro voljo, da bi zavriskal kakor pravi sin planin. Blaženi Triglav, ki točiš na svojih tisočletnih skalah pristno dolenjsko kapljico in združuješ v svojem m op čnem okrilju vse svoje sinove, četudi si včasih malo preveč hudomušen in srdit. Čast in slava tvoji častitljivi starosti, če rad poslušaš dolenjsko zdra-vico!
Sklenila sta, da danes ne gresta nikamor naprej, saj lx) jutri še Triglav tam, kjer je. Preveč je bilo udobno za temi kamenitimi ko-činimi stenami, ki so jih znotraj oblagale lično rezane desko. Vsi vrhovi so bih še v sivih kapah, lo sempatja so vetrovi razpršili za hip megle, ki so se trudne vlačile po knme-nitem valovju, za hip samo, da si nejasno zapazil vrh Triglava stolp, ki je kakor svarilen prst žugal proti oni strani pregorelim juinja-
erskem
je kandidatna lista SLS za volitve dne
Nosilec liste je
dr. Anton Korošec
stavil: »Sem ga poznal.« Čepan se je spomnil tega mladega skalaša, ki ga je nekoč spraševal v Ljubljani, ko se je vrnil s planin ves pečen in ožgan od solnca in zraka, da se mu je lupil obraz, čemu lazi po čereh in kakšen užitek ima. Njegove filozofske, kakor skale svetlosive oči so se razprle in nekam zamišljeno je odvrnil:
»Užitek? Užitek je pravzajprav v zavesti, da si premagal odpor in zapreko, ki se ti stavita na pot.«
»Pa če bi se ubil?«
»Petem...«, ves obraz in oči so se mu zamaknile v tiho premišljevanje, »potem nisi premagal odpora, bil se preslab.«
Cepanu se je trpko stisnilo srce, zakaj pri takih drznih plezalcih pristavljajo »ki se je ubil« in bi tudi z gotovostjo lahko trdili »ki so bo ubil?« O, tajne sile Zlatorogovega kraljestva!
Slo je dalje kvišku, le kvišku. Nič več ni bilo grmičja, vse povsod sanm divja skala, vsa siva in težka, surova iu neotesana, ki so jo že tisočletja glodali zimski viharji in spirale ledeno snežnice. Megle so se združevale, iz doline pa jih je gonil kvišku mrzel veter in jih uboge in brezsilne zaganjal v stene, da so se plašne prerivale in butale ob strašne kame-nite pregrade. Soluca ni bilo več; skrilo se je, veter pa je žvižgal in premetaval bele megle kakor kltpe prozlrnih paičolanov in jih gonil ves razjarjen pred seboj. Pričel je pršili ieden dež in gotovo bi Vetran sedaj ne imel
užitka, če bi slekel srajco, ker se je pregrnil z dežnim plaščem in ves potan in razbeljen od napora stopal z odprtimi ustmi in sopel. O, zdravi gorski zrak!
Vetran ni mogel več nositi, oprtil je Ce-pana in mu razložil težko dihajoč: »Ce ne boš mogel nositi, pa vrzi proč! Jaz sem pri kraju s svojimi silami.« Z odprtimi ustmi je dihal ves razbeljen in bil ves siroten. Saj to ni bilo že več dihanje, bilo je gaganje!
Še nikdar ni tako težko hodil Čepan, še nikdar ni tako težko nosil in ni minilo dolgo, ko je gagal že tudi on in pričel vidno zaostajat za kvišku se vijočo karavano. V mučeni-ško skremženi obraz, so ga zbadale dežne ledene kaplje kakor Sivanke in kmalu je začutil, da mu od mraza drevene razmočene roke. Le kvišku, samo kvišku, počasi, prav počasi!
Megle so se razpršile, skale so jih vpile vase, dež je prenehal in veter utihnil. Posijalo je solnce in vrhovi so se dvigali proti nebu kakor da so vstali iz sveže kopeli, le čisto na vrhuncih so jih ovijale bele meglene kape. Čist zrak je napolnil celo kamenito morje, iznad Triglava je mežikalo solnce in na kraj poti vzidani plošči si lahko čital, da je kamen ubil dijaka. Smrt in lepota se združujeta v mejah Zlatorogovega kraljestva.
Še dobre pol ure preko pekočih kamnov in viseče steze ob pošastni globeli, ki je na-ličila ogromnemu peklenskemu kotlu in Čepan in Vetran sta se utrujena iu zasopla vsedla na klop v koči.
Cestna dela mariborskega oblastnega
odbora.
Marbor, 1. septembra.
Zasedanje Društva narodov.
Zadušnica po i kralju Ferdinandu.
Romunski ministrski svet v vlaku.
v Bukarešt, 1. sept. (Izv.) Danes je bila ob 40 dnevnici smrti kralja Ferdinanda slovesna zadušnica v cerkvi v Curtea Arges. Prisotni so bili vsi člani kraljevske rodbine, vlade, regentskega sveta in diplomatskega kora. Med vožnjo v Curteo Arges je v vlaku vlada imela ministrski svet. Pri tem je vojni minister poročal o obisku italijanske eskadre dne 7. decembra v Constanzi ter predložil načrt sprejemnih svečanosti. Ministrski svet je la načrt odobril. Ko je bila maša zadušnica končana, so se udeležniki vrnili v Bukarešt.
ROMUNSKO VOJAŠKO LETALO ZAPLENJENO V BOLGARIJI.
v Bukarešt, 1. sept. (Izv.) Romunski vojaški aeroplan je danes 14 km pred Varno moral na bolgarskem ozemlju zasilno pristati, ker je zgubil orientacijo. Bolgarske oblasti so aeroplan zaplenile in pilota aretirale. Po intervenciji romunske vlade sta bila pilota potem izpuščena, nakar sta se vrnila v Con-stanzo.
Gajda izjavlša.
v Praga, 1. sept. (Izv.) General Gajda je izjavil praškemu dopisniku lista >Kolniscke Zeitung«: »Predobro vemo, kje se nahajamo, da bi hoteli služiti nasilnemu prevratu. Češkoslovaški fašizem ima za cilj nacionalno, vendar pa ne šovinistično prizadevanje. Prizadeva si dvigniti princip avtoritete na vseh poljih. Naše glavno načelo je, da se javno življenje depolitizira. Politika praškega gradu je premalo nacionalna. Glede poteka disciplinarne preiskave je Gajda izjavil kot vzrok, da se protestni aktj niso objavili, ta, da bi bila oseba prezidenta s tem preveč pritegnjena v proces.« Gajda je končno i ■ javil: »Bojeval se bom do konca in vem, da boni zmagal.«
v Praga, 1. sept. (I v.) Kakor se govori, bo na podlagi materiala, ki se je našel pri novih hišnih preiskavah, prišlo do novega disciplinarnega postopanja proti generalu Gajdi.
De &?vero¥, .parlamentarizem".
v Madrid, 1. sept. (Izv.) 0 načrtih Prime de Rivere glede narodne skupščine se čuje, da naj bi narodna skupščina imela samo posvetovalen glas, dočim bi pravo delo ostalo edino v vladi. Narodna skupščina naj se razdeli v 20 komisij, ki bi imele na teden po tri seje. Plenarne seje bi se vršile samo enkrat na mesec, interpelacijske debate ne bi bile dovoljene, vlada pa bi na interpelacije odgovorila ali pa ne. Predsedstvo narodne skupščine bi imenovala vlada, ravnotako 300 člaaiov skupščine, dočim bi samo ostali člani bili izvoljeni.
Poleti preko Oceana.
v Newyork, 1. sept. (Izv.) Londonska letalca sta davi drugič odletela na polet preko Atlantskega oceana. Letalo namerava na potu pristati v Harbor Guraze v Novi Fundlandiji, da tam popolni zalogo, nakar bo takoj letelo dalje v Ooydon. Letalo »Royal Windsor« je tudi davi odletelo iz \Vindsora v Onlariu z namenom do NVindsora na Angleškem. Letalec Wocd je davi ob 9.18 odletel in hoče doseči Anglijo brez pristanka na potu. Do 12. ure newyorškega časa o letalu še ni prispela nobena vest. V Ameriki so radi tega vedno bolj v skrbeh.
v London, 1. sept. (Izv.) Inštruktor južnoafriške letalske družbe Baentley je danes v letalu sistema De Havilland Moth poletel iz Londona v Capetovvn. Levine si prizadeva dobiti pilota za polet proko Atlantskega oceana, ali pa, ako bi letalo »St. Rafael« ne imelo uspeha, za velik polet na vzhod. Pri tem pa Levine nima sreče. Pridobil si je sicer kapitana Hincliffea, toda družba, prj kateri je zaposlen, mu ne da za to potrebnega dopusta.
O letalcu Hamiltonu nI nobenih vesti.
v London, 1. septembra. (Izv.) O usodi letala, s katerim je kapitan Hamilton s princeso Lowenstein-Wertheim odletel v Kanado, ni nobenih poročil. V Newyorku ni nobenih vesli, da bi bil kak parnik srečal letalo. Vsa vprašanja med evropskimi in ameriškimi pristanišči so ostala brezuspešna. Skrb o usodi letala je tembolj utemeljena, ker se je medtem vreme na Oceanu katastrofalno poslabšalo. Hamburške, angleške in ameriške vremenske postaje poročajo o velikih viharjih in megli , na Oceanu. Letalo so danes popoldne pričakovali v Ottavi.
v Strassburg, 1. septembra. (Izv.) V pristanišču Lauterburg ob Reni je eksplodirala tovorna ladja »Nafta II.«, ki je imela nato-vorjenih 900 ton poljskega surovega olja. Nesrečo je povzročil neki mornar s sosedne ladje, ki je bil pijan in je po eksploziji izginil. Mornar je v pijanosti zašel najbrž na napačno ladjo, prižgal vžigalico in s tem povzročil nesrečo. Bili sla dve detonaciji, ki sta se slišali 20 km daleč. Tovorna ladja je zletela v zrak. Trije možje so se še rešili. Sestra kapitana ladje je s šestletno hčerko skočila v vodo. Kapitan jima je vrgel rešilni pas. Ker pa je olje na vodi začelo goreti, je dobil tako težke opekline, da ni mogel več držati droga in se je njegova sestra s hčerko potopila. — Skoda se ceni na poldrug milijon frankov.
INTERPARLAMENTARNA UNIJA. ' v Pariz, 1. sept. (Izv.) Predsedstvo inter-parlamentarne unije je včeraj soglasno sklenilo, da sprejme vabilo nemške skupine, da bi se prihodnji kongres unije vršil meseca julija 1928 v Berlinu Pred konferenco bo kratko zasedanje ekseluilivnega komiteja, ki bo najbrže meseca aprila 1928 v Pragi, ad Ženeva.
VOJAŠKE VAJE OB MARNI. v Pariz, 1. sepl. (Izv.) Na bojnem polju, ! kjer se je v vojni vršila prva bitka ob Marni, 1 r>e vršijo sedaj veliki manevri, ki imajo svrho, da natančno rekonstruirajo vse vojne dogodke med 5. in 12. septembrom 1914. Tam se na- j hajajo tudi mnogi tuji vojaški atašeji, da prisostvujejo ponovitvi velike zgodovinske bitke.
PRIJET NEMŠKI VOHUN, v Pariz. 1. sept. (Izv.) Na francoskem vojaškem vežbališču Bitscher v Alzaciji so prijeli špiona, ki je baje nemški oficir. Kot turist napravljen se je približal vojakom in jih izpra-ševal o novi francoski infanterijski puški. Neki vojak se je spustil v pogovor, je zvabil vohuna v zasedo, ker je hotel dati vojaku 1000 frankov za puško. Pri tem so ga prijeli.
ŽIČNA ŽELEZNICA NA ETNO. v Rim, 1. sept. (Izv.) Da bi bila naravna čuda gore Etne poinikom bolj pristopna kakor doslej, namerava italijanska vlada zgraditi žično železnico, ki bo vodila cd Nicolosia pod observatorijem do kraterja.
k Važna konferenca glede prevzema zdravstva od strani oblastnega odbora. Za 6.
t. m. jc napovedana v Belgradu konferenca zastopnikov mariborske in ljubljanske oblasti glede prevzema zdravstva. Konference se bosta udeležila za mariborsko oblast odbornik za zdravstvo dr. A. Veble in upravni uradnik Stegncr.
k Frančiškanska gimnazija v Kamniku.
Iz Belgrada nam poročajo, da je minister za prosveto podelil frančiškanski gimnaziji v Kamniku pravico javnosti. Pravico javnosti je ta gimnazija svoj čas žc imela, pa jo je Pribičevič kot minister za prosveto ukinil.
k Nobena gimnazija se ne ukine. Iz Belgrada nam poročajo: Samostojno demokratske govorice, da se ukinejo ozir. okrnejo gotove gimnazije, se v ministrstvu za prosveto odločno zanikajo.
k Iz prosvetnega ministrstva. Za referenta za srednješolstvo v oddelku za Slovenijo je imenovan prof. dr. B a j e c iz Kočevja, za referenta za ljudsko šolstvo pa Rudolf \V a g n e r, učitelj na 1. deški meščanski šoli v Ljubljani.
k Na Kredarici bo v nedeljo, dne 4. septembra, zadnjič redna božja služba ob osmih. Nadalje pa nedeljska sv. maša odpade. — Aljažev klub.
k Naročnikom »Časa«. Letnik XXI. je s 6. zvezkom, ki danes izide, zaključen. Zdaj prosimo vse p. n. naročnike, ki za ta letnik naročnine še niso poravnali, naj jo vendar takoj pošljejo. Naj prečitajo našo prošnjo na ovitku. Naj nam ne povzročajo mučnega dela in stroškov. Čakali bomo do 11. t. m.; takrat pošljemo odlašavcem čeke. — Uprava »Časa«.
k Sv. Križ nad Dravogradom. Radi volitev v narodno skupščino, ko morajo naši možje in fantje izpolniti svojo volivno dolžnost in oddati kroglice v prvo skrinjico, se glavni cerkveni shod tu ne vrši v nedeljo, 11. septembra, na Marijino ime, marveč že dne 8. septembra, na Malo gospojnico, ozir. prihodnjo nedeljo, dne 18. septembra. Častiti župnijski uradi se naprošajo, da to razglase vernikom.
k Namestitev absolventov nižjega tečaja višjih pedagoških šol v Belgradu in Zagrebu ter konservatorija v Ljubljani ua meščanskih šolah Mariborske oblasti. Ministrstvo prosvete je z odlokom O. N. št. 52.439 od 30. avgusta 1927 namestilo: Na deški meščanski šoli v Celju: Franca Jaušovca in Mlačnik Ignaca; na dckl. meščanski šoli v Celju: Lovrec Zinko; na meščanski šoli pri Sv. Lenartu v Slov. g. Martine Milico; na meščanski šoli v Ljutomeru Kecelj Minko; na dekl. meščanski šoli v Mariboru Martine Franca in Rudež Josipa; na prvi dekl. meščanski šoli v Mariboru Pirk-maier Ljubo; na II. dekl. meščanski šoli v Mariboru Kosi Emo in Perme Olgo; na meščanski šoli v Mežici Godicl Rudolfa; na meščanski šoli v Ormožu Turk Fortunata in Senčar Milico; na deški meščanski šoli v Ptuju Strm-šek Vckoslava in Hasl Dragotina; na dekliški meščanski šoli v Ptuju Verhovnik Marto; na
je kandidatna lista SLS za volitve dne
Nosilec liste je
n
kom, ki so se bili včeraj opogumili in privlekli topove na njegovo sivo teme. Pazi, pazi, strašne so sile in tajne Zlatorogove!
Večerni hlad je zgostil oblake, nebo pa se je prevleki« s skrivnostno temino in od koroške dežele je zažvižgal mrzli gorski veter. Visoki velikani so se v svoji hladn i. rezki resnosti s svojimi ogromnimi golimi in na-oranimi prsi zatopili v večerne sence, ledenik je v globoki, temno zažeti mračnosti dihal težke misli. Ledeni veter je bril, se brusil na ostrih čereh čisto mirnih, v nepremičnost oka-menelih gorskih skladov in se piskajoč razburjal nad njimi, ker so mu zapirali pot in mu onemogočali svobodni razmah. Kakor s črnim plaščem se je zagrnilo celo Zlatorogovo kraljestvo in obmirovalo v poltemi, le veter-žvižgavec je neizprosno zahteval svojo veko-večno pravico in motil ta svečani gorski mir, ki se človek počuti v njem tako nebogljenega in sirotnega. Nobenega sočutja ni v teh temačnih stenah, bolj prezir in sovraštvo, neka topa okostenelost in trdosrčnost, ki jo je zasekala v njihove pošastne obraze neprestana borba z vsemi naravnimi silami in okrutnostmi.
Ncč. V koči je že vse mirno, vse počiva. Zunaj pa buta silen vihar, buta ob okna, da se tresejo in žvenketajo, žlebovi cvrče in žu-bore v dežju in vetru, krčevito se oprijemlje kočina streha sten pod seboj, da je ne odnese strašni gospodar temne noči in trešči v prepad. Divja gonja gorskih duhov, omotičen žvižg pobesnelih pastirjev, ki so od severa
prignali svoje pošastne črede in jih z gromom in bliskom zganjajo v smer osvobojenih gorskih sil. Mraz, pravi zimski mraz je preglodal kočine stene in silil ped odeje. Kdo more spati, ko se zdi, da se premikajo gore, da se rušijo kameniti skladi in se razlega gromski krohot gorskega vladarja.
Čepan, ki se je zvil od mraza in utrujenosti pod odejami v klobčič, je v mislih zašel v dolenjske gorice, ki jih ob taki uri pretresa trgajoči in udarjajoči grom črno zabasanega neba, jih užiga ognjevita strela, da se žare in blišče ponižni kozolci in slamnate koče, ki vse trepetajo strahu in iz njih vre ena sama vroča molitev proit nebu, z gričev pa cinglja v tresočih se stolpih in kriči, vpije kakor si-rotni otrok, ki jo zašel na streho in se drži le z eno roko še za obstrešni kolec in obupno vpije plavajoč nad smrtnim prepadom. Tu pa vihar, grom, ki pretresa meso in kosti, tresk, ki te vsega zvije, blisk, ki li švigne pred očmi, da se omamljen opotečeš in vsemogočni krohot razdraženega gorskega vladarja. Sredi črnih, z žarečimi bliski pretkanih oblakov pa se je izločila veličastna podoba divjega kozla z bleščečimi zlatimi rogovi, s širečimi se no-zdTvmi in z v vetru podrgetavajočo brado. Stal je sredi besneče glorlje miren kakor skala z visoko dvignjeno glavo in svetlikajočimi očmi. Čepan, Čepan, bediš ali sanjaš?
Zjutraj jo bilo vse belo in koča kakor odrezana od celega sveta. Snežilo je nepresta-
no in vihar se je podil krog koče, ki je kljubovala celo noč, cel dan in še prihodnjo noč.
»Prikimala je starka zima,« je menil Ve-tran, ki se je naslanjal ob tej nenadni dogodivščini med nebotn in kulturno dolino. »Včeraj še strašna vročina, danes sneg. Kaj takega se ne doživi vsak dan. Saj to je zelo zanimivo, ha!« Zakresal je v pipo.
>S Triglavom pa, mislim, da ne bo nič, čeprav ga imava tik pred nosom,« je dvomil Čepan in stopil k oknu, da bi se razgledal | pa ni videl drugega kakor premetavajočo se meglo nalotavaječega snega.
»To bova videla jutri, Čepan, če bova na Triglavu ali ne,« je povzel Vetran, ki mu ni bilo nič kaj všeč, če bi ne mogel izvršiti svojega namena. »Sicer je pa že ta sneg, la zima vredna, da bi si jo šel človek za nalašč pogle-| dat. V resnici je zanimivo v gorah. Sedaj | razumem, zakaj ljudje tako radi hodijo v gore. Vedno kaj novega, haha ... Čisto prava zima, sneg naletuje. Saj bi ne verjeli v Ljubljani, če bi jim pripovedoval! Ali bi verjeli, Čepan?«
»Bova videla, Vetran.«
»Ne, ne,« je povzel znova Vetran kakor da bi hotel odpoditi nevero in pomisleke. »Šele polagoma človek spozna, da ima turizem v resnici nekaj vsebine. Za listo plezanje, kakor bi lezla muha po steni, pa nisem. Saj človek ni nuiha! V resnici je zanimivo.«
(Dalje.)
meščanski šoli v Slov. Bistrici Bačič Bogo* mira in Ličen Teodoro; na meščanski šoli V Slovenjgradcu Trobej Joško; na meščanski šoli v Šoštanju Lekše Josipa; na meščanski šoli v Vojniku Ločnilc Angelo. — Imenovani naj nastopijo takoj službena mesta. Dekreti slede.
k Namestitev absolventov višje pedagoške šole in drugih učnih oseb na meščanskih šolah. Ministrstvo prosvete je s svojim odlokom št. 35.000 z dne 29. avgusta 1927 brzojavno obvestilo prosvetni oddelek velikega župana ljubljanske oblasti, da je namestilo absolvente višje pedagoške šole na meščanske šole kakor sledi: Frančišlco Zoreč in Antonijo Artel Brežice; Zofijo Verbančič in Vale-, rijo Ivane na Jesenice, Ivanka Prosenc in Jo-* žico Premrov v Krško, Franca Rupnika in Ivano Kune na II. deško v Ljubljani, Maksi-i mira Rožmana v Rakek, Ladislava Vaniša V Ribnico, Milo Bežek v Trbovlje, Terezijo Dokler, Cirilo Zupanec in Tomaža Zargaja v; Tržič; dodelilo pa je Josipa Pahorja, učitelja v Marcnbergu, na I. deško meščansko šolo v; Ljubljani; Jerico Slapšak uršulinski meščan-, ski šoli v Ljubljani, Felicito Labernik meščanski šoli v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani, Heleno Kreiner zasebni dekliški meščanski šoli v Kočevju; premestilo pa Heleno Po-< točnik s I. deške na I. dekliško meščansko šolo v Ljubljani. — Na imenovanih šolah nameščeni absolventi višje pedagoške šole morajo po odloku ministrstva prosvete O. N, št. 41.647 z dne 30. junija nastopiti svojo službo dne 1. septembra, sicer bi se proti njim uporabil 7. odstavek člena 133. zakona o drn žavnih uradnikih.
k Prvi bankovec iz okradenega ambu-lančnega voza najden. V torek ob pol osmih je brzojavila pošta v Sodražici, da je sprejela prvi tisočdinarski bankovec, ki je bil v vrečah oropanega ambulančnega voza na progi Grosuplje-Ljubljana. Bankovec je prinesel na pošto neki kmet iz Sodražice.
Štefica Vidačič in druge lepotice so ponosne na svojo lepoto. V tej seziji bodo dale svoji lepoti še poseben izraz v elegantnem uzorčastem Kasha-plašču. Tako blago je za Ljubljano uvozila tvrdka
DRAGO SCHWAE — LJUBLJANA
ter ga oddaja našim damam po izredno nizkih cenah
Gospodičiue, ki hočejo šivati perilo za se, sprejema zopet v pouk (vornica perila M. Alešovec, Cankarjevo nabrežje I., kjer se izdeluje vsakovrstno perilo po meri in najnižji ceni.
KUŠAKOVIČA KALODO.NT i najboljša pasta za zobe
0 Delavska zveza priredi javni delavski shod v ponedeljek, dne 5. septembra v prostorih Rokodelskega doma, Ko-menskega ulica. Interes Vas sam zahteva, da pridete tovariši na shod v čimvečjem številu, da slišite poročila svojih voditeljev! Zaupniki in vsi tovariši, izvršite podrobno agitacijo v obratih od moža do moža, da bo naš shod nad vse veličasten!
O Limanice. Samostojni demokrati nameravajo napraviti menda iz muhe slona. Za svoj današnji shodič agilirajo z vsemi sredstvi, med drugim pošiljajo delavcem in obrtnikom vabila, na katerih pa ni niti z eno besedico omenjeno, da priredi shod SDS, temveč je podpisano neko imaginarno iu fiktivno »Politično društvo«. Gospodje, ali je celo vas sram, da pripadate SDS? Seveda, če bi se shoda udeležili tudi pristaši nasprotnih strank, potem bodo gospodje kar hitro proglasili shod za »zaupni sestanek«, kot se je to zgodilo v sredo na Viču na sestanku dr. Puca.
O Tiskovne tožbe sc množo. Posledica se< danje volivne borbe je gotovo tudi izredno ve« liko število tiskovnih tožb, ki se pri ljubljanskem deželnem sodišču kar množe. Največ teh tožb je privatnega značaja, več tožb pa je vložilo tudi državno pravdniŠtvo proti komunistom radi njihovega načina pisave o raznih zunanje in notranje političnih problemih.
O Sokol Ljubljana je prosil prejšnji ge-rentski svet, da jim podaljša najemno dobo za letno telovadišče v Tivoli. Bratje dr. Puc, Turk in Likozar so to prošnjo odbili. Pod sedanjim ger.entskim sosvetom je pa Sokol Ljubljana vložil ponovno prošnjo za podaljšanje najemne dobe — in prošnja je bila na predlog ge-rentskega sosvetnika Jožeta Pirca ugodno rešena. To je dokaz »terorizma«, kj ga izvaja sedanje magistratno zastopstvo nad Ljubljano.
O Ljubljanski trg že dva dni pogreša navzočnosti g. Likozarja, bivšega gerenta mesta Ljubljane. Da pojasnimo njegovo odsotnost, sporočamo občinstvu, da g. Likozar točasno trga ne more nadzirati, ker so na ljubljanskem barju veliki prekopi in se gradi vodovod in seveda ne po njegovi zaslugi, čeprav ga je Barjanotn demokratska stranka že pred 25 leti obljubljala.
O Razstava umetniške šolo »Probiula«. V nedeljo, dne 4. septembra, ob desetih se otvo-ri na tehniški srednji šoli razstava umetniške šole »Probuda«, ki bo odprta do vštetega 8. septembra vsak dan od 9 do 12 dopoldne.
© Triglav je bil presenečen, ko je gosp. Kveder Viktor, mestni tržni organ, ndnoli torek svojega 20 mesecev starega Nitija v nahrbtniku prinesel na vrh Triglava. A obenem je gosp, Alojzij Knafelc o priliki, ko je bil 72 tič posetil vrh Triglava Aljažev stolp belo prepleskal. Potrebno barvo je podaril gosp. Ravhekar, trgovec z oljnatimi barvami v Ljubljani.
O »Edinost«, organizacija mestnih nameščencev, ima danes ob 7 zvečer sestanek v Konzumu na Kongresnem trgu. — Odbor.
O Žrtvi zastrupljenja z gobami. O žalostnem slučaju zastrupljenja z gobami v šušter-šičevi družini v Rožni dolini smo že poročali. Danes moramo javili, da je v sredo zvečer podlegla v bolnici zastrupljenju z gobami ga. Ana Hvalova, mati gospe šušteršičeve, ki je umrla včeraj zjutraj. 19 letni sin Adolf šušter-šič je že izven vsake nevarnosti, dočim leže oče, g. šušteršič Julij ter hčerki Vanda in Erika bolni doma in so izven nevarnosti. Pogreb obeh preminulih gospa se vrši danes ob 2 popoldne izpred mrtvašnice v bolnici k Sv. Križu. — Kakor nam naknadno poročajo, sta g. Julij SuiterSlč ter hčerka Vanda že okrevala.
© Ob pricetku Šolskega leta opozarjamo cenj. učiteljstvo glasbenih, javnih in privatnih šol na naso veliko izbiro vseh šolskih not, etud, šol itd. za klavir, violino, petje itd. Stalno smo posebno bogato založeni s klasičnimi in zadnjimi modernimi skladbami za vse instrumente. Matična knjigarna, Kongresni trg.
O Oblastno priznana pevska šola prof. dr. Pavla Kozino. Začetek pouka v solopetju 1. septembra. Novi učenci se sprejemajo vsak dan od 1 do 3 popoldne v Beethovnovi ulici 9-1. Preizkušnja glasu in ukovina po dogovoru.
O Mostna ljudska kopel v Kolodvorski nHci bo v ponedeljek, dne 5. septembra 1927 zopet otvorjena.
© Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 22. do 31. avgusta 1927 je bilo v Ljubljani rojenih 47, mrtvorojen 1; umrlo je v tem času 48 oseb, od tega 6 tuicev in v zavodih 10 oseb. Vzrok smrti: v 2 slučajih jetika na sopilih, v 2 rak, v 2 bolezni na srcu, v 1 starost, v 2 nezgoda; ostalo druge bolezni.
© Nalezljivo bolezni v Ljubljani. Od 22. do 31. avgusta 1927 so bili v Ljubljani prijavljeni naslednji slučaji nalezljivih bolezni: 2 griže, 1 škrlatinke, 1 ošpic.
© Prvi sladki letošnji vinski mošt 20% sladkobe se toči v gostilni in kavarni »Leon«, Kolodvorska ulica 29.
VOIKA
nasproti Mestnega doma.
Maribor
□	Nakup sanatorija perfektna zadeva. O nakupu mariborskega sanatorija od strani oblastnega odbora smo že poročali. Nakup je postal včeraj, v četrtek, perfektna zadeva.
□	Državna trgovska akademija v Maribora. Šolsko leto 1927./28. Ponavljavni izpiti se prično v sredo, dne 7. sept. t. L, točno ob 8. ari. Zadnje vpisovanje v I. in II. razred se vrši še končno dne 8. sept. od 10. do 12. ure v prostorih drž. trgovske akademije na Zrinj-skega trgu št. 1, I- nadstropje. Sprejemni izpiti se prično 9. sept. ob 8. uri. Natančne podatke o taksah za sprejemni izpit zvedo prizadeti pri ravnateljstvu. Končen sprejem dijakov in dijakinj v L razred bo objavljen dne 11. sept. na oglasni deski ravnateljstva. Pri-četek pouka dne 12. sept. točno ob 8. uri, — Vse podrobnosti zvedo dijaki v šoli. — Ravnateljstvo.
□	Pevci »Drave« pozor) Redne pevske vaje za moški zbor se zopet pričnejo v ponedeljek, dne 5. septembra, ob 19. uri 30 m. Novi pevci dobrodošlil Ne pozabite točnostil — Odbor.
□	Porotne liste za 1. 1928, Seznam oseb, ki se morajo v L 1928. vpoklicati po določbah zakona od 23. junija 1873, državni zak. 5t. 121, kot porotniki, bo od 14. septembra naprej skozi osem dni (do 22. sept.) razpoložen v konskripcijskem oddelku mestnega magistrata vsak delavnik od pol 8. do 14. ure. Vsakdo lahko v tem času seznam vpogleda in zahteva pismeno ali ustmeno, da se to ali ono v njem popravi, posebno, da se črtajo osebe, ki niso sposobne za službo porotnikov, ki se ne smejo vpisati v seznam, ali pa, da se vpišejo osebe, ki niso vpisane, in končno, da uveljavi razloge za svojo oprostitev.
□	Vrtna veselica. Kat. prosvetno društvo v Melju priredi v nedeljo, 4. septembra, običajno letno veselico na dvorišču Kat. omladine v Cvetlični ulici 28. Na sporedu je razen godbe tudi šaljiva pošta, amerikanski zapor in podobno. Ker se bo morebitni čisti dobiček porabil za pogrebni odsek, se vsi društveniki in prijatelji društva vabijo k prav obilni udeležbi. — Odbor.
□	Požar v Svečini. V sredo zvečer je nastal v Svečini požar pri posestnici Mariji PetriČ. Na pomoč so bili klicani mariborsld gasilci, ki pa vsled pomanjkanja vode sploh niso mogli stopiti v akcijo. Pomagali so le spraviti na varno, kar se je dalo, ter z vodo, katero so nosili od daleč v škafih, reiiti ostala poslopja, da se niso vnela.
□	Bratska podružnica nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev v Ptuju priredi v nedeljo, dne 4. septembra t. 1., pri vsakem vremenu veselico. K tej prireditvi napravi podružnica Maribor letrti izlet s pošt. pevskim društvom iz Maribora. Odhod iz glavnega kolodvora ob 11. uri 30 min. dopoldne. Člani službe prosti sc prosijo, da se tega izleta udeležijo.
□	Novi grehi tatinskega Krajnca. Poročali smo že, da je bil aretiran v Mariboru opasen uzmovič ICrajnc. Oddan je bil sodniji. Včeraj je dobila mariborska policija obvestilo, da je Krajnc ukradel nekemu kmetu v Podlehniku izpod postelje 15.000 Din ter ž njimi pobegnil.
□	Stanovanjski vlomilec, ki je bil, kakor smo že poročali včeraj, od policije aretiran, se zove Štefan Pavličevič, star je 39 let ter doma iz Zagreba. V Mariboru se nahaja komaj par mesecev ter jc bil zaposlen pri ključavničarju g. Kumercu kot pomočnik. Dosedaj jc zagrešil vlome pri Hadeku, dr. Moricu, dr. Stamolu, dr. Stajnku in DervenSeku. Policija je dobila nazaj skoro že vse ukradene predmete, med temi vso obleko. Našli so jih pri raznih gostilničarjih in natakarjih, kjer jih je Pavličevič deloma zastavil, deloma prodal.
Celje
& Javna tombola. Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojavnih uslužbencev, krajevna skupina Celje, priredi dno 4. septembra t. 1. ob 3. uri popoldne na Dečkovem trgu pred Narodnim domom veliko javno tombolo z mnogobrojnimi krasnimi dobitki, kateri so žo v izložbi trgovine Josek, Glavni trg. Tombolske karto po 3 Din sc dobijo pri vseh pismonosih in raznih trafikah.
Trlbovlie
Kaj to pomeni? Župan Sit ter je bil pred nastopom županskega mesta uradnik bolniške blagajne. Ko je bil izvoljen za župana, je prosil za dopust, da moro mesto upravljati. Dopust se mu ni dovolil. Šele, ko je nastopil minister socialne politike dr. Gosar, se mu je po njem dopust dovolil. Pred dvema dnevoma pa je dobil g. Sitter obvestilo, da je odpuščen iz službe Okrožnega urada. Pričakujemo, da nam g. dr. Bohinjec, ravnatelj Okrožnega urada, pojasni, kaj je temu vzrok.
Žična želcznica in drobilnik. Pred nekaj dnevi so je začela delati nova žična železnica, ki bo napeljana iz vrha Retja čez Plesko na dnevni obrat Neža. To bo največja dosedaj pri nas zgrajena žična železnica in bo prenašala materijal v novi drobilnik, ki se jo začel delati v Skalovacu in bo z zasipanjem jam preskrboval vse trboveljske jamske obrate.
Vodovod. S podaljšanjem vodovoda od Tratnika proti izolirnici so prične v kratkem. Koj nato pridejo na vrsto tudi druge priključitve stranskih vodovodov, ki so zamišljene v letošnjem proračunu.
Radio hoče menda občina napeljati namesto telefona v občinsko bolnico, ker še do danes ni telefonski aparat vpostavljen, in ker je žica žo davno napeljana do droga pri izolirnici.
Posvetovalnica za matere v Trbovljah posluje redno vsak ponedeljek in čclrlek od 2 do 4. ure popoldne. Uradne ure sestre so v mesecu septembru islotako le v ponedeljek in četrtek od 9. do 11. ure prodpoldno.
»Turški križ«. »Slovenec« je že poročal, da priredi Krekova mladina v nedeljo pri g. Logerju gledališko predstavo »Turški križ-. Začetek pa ni ob pol 4. ampak ob pol petih popoldne. Lepake, ki smo jih nabili, so nam nasprotniki, posebno pri steklarni in kemični tovarni, raztrgali. Zadevo smo javili orožnikom. Vabimo občinstvo, da se nadvse zanimive igre udeleži.
Brežice ©Js Savi
Osobna vest. Ker je dosedanji gvardijan tukajšnjega samostana p. Odilo Hajnšek odšel po misijo-nih v Ameriko in so je radi svoje odsolnosti odpovedal gvardijanski časti, jo bil za novega gvardijana imenovan p. Ananija Vračko. Za vikarja pa je bil sem prestavljen p. Hubert Marovt iz Marija Nazarje.
Novica za damo. Ženski svet mesta in okolice bo brezdvomno razveselila novica, da je otvorila Luise Werdouscheg modistovski salon v hiši gosp. Slivnika. Okusna izbira klobukov lastnega izdelka prav nič ne zaostaja za zagrebškimi proizvodi.
Začotek šolo. Šolsko lelo pričneta osnovna in meščanska šola v ponedeljek 5. septembra s skupno službo božjo v farni cerkvi ob 8 uri dopoldne.
Avgusta meseca so umrli: Domačini Anton Drama 75 let in Janez Vogrinc 74 let, oba iz Bre-zine; v bolnici pa Ivan Šopetavc, 10 let iz Stare vasi-Bizeljsko; Marija Stritof. 22 let iz Vulčilče-vega, Gjukič Dušan, 44 let, iz Novega Sada, Josip Cvirn 49 let iz Rožnega pri Blanci, Topo! Štefan 62 let iz Ilamiice, Jerčič Franc '17 let iz Češnjico pri Cerkljah, Antonija Lončar 57 let iz Šmarja pri Sevnici. Rojenih jc bilo 7 deklic in 4 dečki.
Me&iška dlolina
Črna. S prerano smrtjo župnika g. Dobrovca je osirotela naša župnija, n 28. avgust t. 1. je bil za Črno dan veselja in radosti, ko jo dospel novoime-novani župnik g. Razgoršek v spremstvu g. dekana in drugih duhovnikov. Župljani in zastopniki krajevnih oblasti so mu priredili slovesen in prisrčen sprejem; hiše so bile okrašeno z znstavami, pokali so topiči. V cerkvi se je vršilo slovesno vmešče-vanje. Slovesnost dneva je zaključila orlovska akademija, prirejena na čast novemu g. župniku. Tri leta je že bival med nami g. Razgoršek kot kaplan, in sicer še pod Avstrijo. Deloval jo neumorno v cerkvi in na polju prosvete. Zato je bil kot izdajalec odveden od nas, sedaj se je z veseljem vrnil v našo sredo. Dobro došel!
Prevalje. Tudi v naši dolini so se začeli množiti hmeljski nasadi, imnmo jih žo 10. Bili so zelo lepi, ker vsebuje zemlja vse snovi, ki jih hmelj potrebuje. Rranje je končano, pridelalo se je. kakih 30 meterskih stotov. Hmelj od starih kakor novih nasadov je prvovrslon, ker se jo posrečilo, da se je obral popolnoma zelen.
Slovenskai ter a fina
Obisk iz Amerike. Pretekle dni so je v Prekmurju mudil g. Golob, župnik v South Bctlehem. O. župnik je bol povsod z velikim veseljem sprejot.
Orlovski uastop v Dolnji Lendavi. Na Mali Šmaren, dne 8. septembra priredita oba prekmurska odseka — žižkovskl in bogojinski — v Dolnji Lendavi javen telovadui nastop. To bo prvi orlovski nastop v D. Lendavi ln jo ie radi tega pomemben.
Mlekarska zadruga ▼ črensoveih. Pred kratkim so je nanovo konstruirala mlekarska zadruga v Crensovcih, pod imenom »Prva prekmurska mlekarska zadruga«. Za predsednika je bil izvoljen drž. cestni nadzornik in posetnik g. Jožef Cigan. V odboru je tudi g. kaplan J. Meško. Zadruga ima dosedaj 86 članov in kakor vse kaže, bo dobro uspavala.
Kamnite
Poboj v S m are i. »Slovenec« je v št. 196. pomotoma poročal, da je o priliki žegnanja v Šmarci neki Radomeljčan s sekiro ubil nekega pd. Dolenčevega. V resnici je Dolenčev, to je France Tomšič iz Šmaree ubil Antona Šinkovca iz Radomelj. Uboj se ni zgodil na cesti, temveč v gostilni. Šinkovec je 30. avg. poškodbi podlegel, Tomšič pa se je sam javil na sodišču v Kamniku. Stvar je torej sedaj v rokah sodnije, ki bo dognala resnico; zalo nobenih nadaljnjih dopisov o tem ne bomo priobčevali. — Ur. — Obenem moramo vprašati okrajno glavarstvo, če je res, da je za cfrkveno žegnanje izdalo dovoljenje za podaljšanje policijsko ure in za muziko in ples? Če je temu tako, moramo to na vsak način obsojati! Nasprotno naj se ob takih dnevih policijska ura skrajša do 8 zvečer, pijača naj se toči samo čez ulico. Razen tega naj okrajno glavarstvo ob žegnanjih in podobnih prilikah, ko običajno prihaja do pretepov, pošlje v dotične kraje orožnike, da morejo takoj posredovati.
Žiri
Dva volivna shoda sta bila v nedeljo. Enega
je imela združena napredna lista, drugega pa sa-i mostojni kmetje. Vzbudila nista nikakega zani» j manja in sta bila slabo obiskana.
Porofil se je bivši načelnik »Orla« br. Ivo I Kavčič z gdč. Marijo Pečolin, br. Franc Miklavčič I pa z gdč. Albino Kopač, hčerko bivšega obinskega gerenta Martina Kopača. Vsem želimo obilo srečel
Umrl je v Zabrežniku Gregor Šubic vsled , udarca, ki ga mu je zadal v glavo konj pri vojakih. Bil je nekaj časa v vojaški bolnici, nato pa prišel domov, kjer je po enomesečnem brezuspešnem zdravljenju podlegel težki rani. Naši zvesti družini prisrčno sožalje!

Kočevje
Nova brivnica. Poleg hišo trgovca Porupskija na trgu Kralja Petra Osvoboditelja je otvoril svojo brivnico II. Hulter.
Smrtna kosa. V Šalki vasi je umrl 27. avg. J. Kovač, star 76 let.
Ukraden voz sena. Hlapcu posestnika X. v šalki vasi se je prevrnil voz sena. Ker so je bil dan žo nagibal proti večeru, ga je pustil ležati čez noč na travniku. Ko je prišel drugo jutro, da bo naložil, ni bilo sena na mestu. Takoj mu je bilo jasno, da gre za tatvino. Ljudje so pa vedeli povedati, da jo neki Š. meni nič tebi nič seno na svoj voz in ga odpeljal na svoj dom. Š. so izgovarja, da mu je čin hlapec dovolil, kar seveda ne drži.
»Nova Samouprava«. Kakor se zdaj Ietoviščarji večinoma že vračajo, tako se jo vrnila tudi kočevska »Samouprava«, ki je bila odšla pred mesecem na oddih. Vrnila se je s spremmbo, da ima zdaj priimek »nova«, dočim je imela prej priimek »ljudska«. Pa tudi to se sklada povsem s prejšnjo primero, saj se počitničarji navadno vrnejo vsi pomlajeni v novih oblačilih. Čeravno v istih rokah, je vendar v njej zaznati par s prejšnjim pisanjem nasprotujočih si misli.
Razpis nagrad za sceničnc osnutke. Uprava
velesejma je razpisala 4 nagrade za scenične osnutke, in sicer: enega po Din 1000, enega Din S00, dva po 600 za Župančičevo »Veroniko Deseniško«, Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« in poljubno slovensko ljudsko ali pravljično igro. Konkurentom je dano na prosto, da med imenovanimi deli volijo eno ali drugo, konkurira pa lahko vsak posameznik za vsa dela. Osnutki morajo biti izdelani v barvah v velikosti 30X51 s pasportujem vred. Konkurence se smejo udeležiti vsi slovenski oblikujoči umetniki. Materijal mora biti vposlan do 12. uro dne 15. septembra t. 1. v zaprtih kuvertah, ime z geslom na upravo Ljubljanskega velesejma. Žirija obstoji iz sledečih gospodov: upravnik Narodnega gledališča arh. Kre-gar, akademik in slikar Vavpotič, arh. dr. Viu-nik, ravnatelj velesejma Dular in profesor Šest.
Knjige In revija
„Čas".
Znanstvena revija Leonove družbe. Letnik XXI.
1926/27.
Izšel je ravnokar šesti (zadnji) zvezek letnika. Naročniki ga bodo brez dvoma veseli. Prinaša zelo dosti pouka.
Za 1100 letnico rojstva sv. Cirila je napisal prof. dr. Fr. K o v a č i Č (Maribor) izredno lep članek (str. 293—315). Človek bi mislil, da je že dr. Grivec v svoji letos izdani knjigi o naših blagovest-nikih vse povedal; a v »Času« čitamo Se toliko novega o tem vprašanju in tej dobi. Ves članek je pisan tudi z državoslovnega stališča. Vodeč nag v 9. stoletje nam g. pis. najprej predstavi nemškorimski imperij, kaj je bil po svojem namenu in kaj v resnici: v resnici je germaniziral (tudi s pomočjo nemškega episkopata 9. stol.) vso obrobne narode. Potem pa nam pis., ko je že obširno govoril o vsem nadčloveškem trudu Metodijevem za organiziranje slovanske podonavske države, predstavi dva sodobnikn dva kralja: Slovana Svo-tcpolka ter Madjara Štefana I- Kakšna razlika med njima in kakšen usodepoln vpliv na sledeča slolet-jal Svetopolk je zavrgel Metodovo delo, ni maral za slovansko bogoslužje, pregnal je Metodove učence, uničil z vsem lom slovansko podonavsko državo, ki bi bila lahko nastala ln bila most med za-padom ter vzhodom; madjarski kralj Štefan I. j>a vse drugače I Lepo pravi: »Kralj Štefan I., utemeljitelj mndjarskega kraljestva in krščanske civilizacije med Madjari. se jo poprijel tega, kar je nekdaj podcenjeval Svetoj>olk: uredil je v svoji državi v zvezi z apostolsko stolico samostojno cerkveno organizacijo. Pri pokrščevanju Madjarov so imelt glavni delež slovanski duhovniki; liturgično terminologijo, ki sta jo Slovanom dala sveta brata, so si izposodili Madjari ter la (terminologija) še danee priča, koliko vrednosti jo bilo in je delo Cirila in i Metodija, ki ga pa kratkovidni Svetopojk ni znal ce-| ivitib Ob tej v z j) o rod bi so flain mile prav oči ! odpro zo vse strašno zlo, ki ga jo zakrivil Sveto-| jiolk, dočim so Madjari skoro 900 let uživali sadove pametne politike svojega velikega kralja. In še v
Preljubo prijateljic«!
Opažam vedno, kako si oto£-| na. Seveda glavobol, rame I I bolečine ln težave noiego spola I nam Jc podarila mati naravo 1 I Znanost pa Je Iznašla sredstvo | za ubloženje teh nadlog. Pos-1 kust vendar enkrat
Aspirin*
tablete
I ln prepričano sem, da ml Jih | boš pohvalilo. Pozi po no originalnost zavojev, ki Jo spoznaš po modro-belo-rudečl varstveni znom-
rff^'
enem oziru jo Kovačifev članek zelo i>ou?en: v krepki jiojasnitvi, kar jo cirilinelodijska ideja. Ni samo v zbližanju cerkva (dasi jo to najvažnejše!), ampak tudi v pravem coikvcnem demokrati z m u: sveta brata sta bila prijatelja nižjega, za-nlčevanega ljudstva, nista se hotela družiti z veljaki (Svetopolkom), ki so svoj narod prezirali, so ga sramovali. Po njiju stopinjah jo vobče vedno hodil tudi slovenski duhovnik, zgled: Slomšek in Krek. Članek kažo silno obširno obzorje pisateljevo; zato pa tudi v čitatelju vzbuja vse polno velikih misli. Res, krasen donesek za Cirilov jubileji
K zgodovini katoliškega dijaškega gibanja med Slovenci (str. 315—326), spisal dr. Kajetan Gantar (Ljubljana), jo druga razprava v tem zvezku: obravnava prvo fazo v pokretu slovenskega kat. dij.ištva t. j. nekako od letu 1884. do leta 1880. Iz marljive obdelave vidimo staro resnico: kako majhni, kako neznatni, komaj vidni so začetki velikih pokretov. To neznatno začetke pis. zasleduje z vso možno pozornostjo (podatki plsmenf in ustni). Starejšim, ki so vse to doživeli, pri vsem sodelovali, bo spis obudil prijetne spouiino, mlajšim pa poglobil jtogled v to zanimivo dobo. K str. 323, op. pod črto bi omenil, da je |x> moji vednosti tislo latinsko čestilko dunajskim kat akademikom leta 1889. zložil sam rajni semeniški vodja dr. Jan. Kulovic.)
Str. 326—339 sledijo pregledi. Kateremu bi dal človek prednost? Na ix>dlagi brošure dr. Jos. Jeraja »Državljanska vzgoja« poroča dr. L. Sušnik o državljanski vzgoji (320—330). Dr. Jos. Jeraj je pisal sicer v jirvi vrsti za učitelje, ali čr-pal bo vsakdo iz njegove knjigo obilo kruha in pobude.« (Ktr. 329.) — Znani don Sturzo je lani izdal knjigo (284 str.) o ital. fašizmu. Obširno o njej poroča isti prof. dr. L. Sušnik (330—335). Važna jo poročevalčeva končna opomba na koncu: Sturzo no čuti krivic, Slovanom zadanih. — Zelo zanimiv je sestavek o sodobnem gibanju v islamu (sp. K. L.), str. 335—337. Ker imamo islam tudi v naši državi, bi želeli, da nas »Čas« o vsem tem stalno obvešča. — Jasno je razložena Markonijeva zakonska zadeva (str. 337 nsl.), spisal dr. G. Rožman. — Sledi še šest strani slovstva. Tu se meni zdi najvažnejše poročilo o knjigi lorda Edv. Grey-a »Flinfundzvanzig Jahre Politik«. Marsikomu se bo zbudila želja, da bi to knjigo imel in či-tal. Prav pregledno o njej poroča dr K. C. — Obširno je šo ocenjena »Ljudska medicina med koroškimi Slovenci« (zbrala t P. Košir in V. Mddem-dorfer, ocenjuje Fr. Kotnik). Krajše pa Grdinova »Štiri leta v ruskem ujetništvu« (S. Kranjc) ter Ko-vačičev »Ljutomer« (Frst).
S tem zvezkom je torej letnik XXI. zaključefl. Pridejano kazalo glasuo govori, koliko važnih vprašanj in dogodkov je »Čas« v tem letu 1926/27 obravnaval; spomnim naj le nekatere: Willlg in cerkev, Frančišek, svetnik našega časa, Kriza modor-ne demokracijo, Beethoven, Fr. Mikiošič, Iz zgodovine majske deklaracije, Action Francaise ... Vso to dokazuje, da nam je taka znanstvena revija — potrebna.	D. B.
* >v *
Vrtec in Angelček. Izšla jo št. 1. novega letnika 1927-28 Mladina bo vesela zabavno vsebino kot novo lepe oblike naših mladinskih listov. Vrteo z Angelčkom (10 številk) stane za 1. 1927-28 Din 22, Angelček sam Din 8. Uprava je v Ljubljani, Sv. Petra c. 80.
Daritov: Silvin Sardenko. 8°, 82 str. V celo platno vezana Din 25. Novo pesniško delo. Drobna knjiga izbranih spominov. Izredno intimna, vendar naivna dovolj, kakor more pisati sam o sebi lo pristen lirik. Globoka misel so menja s toplo Iskrenostjo in pesniško lepoto, večkrat najdeš vsa troje obenem. Pesnitev bo vzbudila marsikomu versko radost v spominu, da je bil že tudi sam večkrat poseben predmet božje previdnosti in usmiljen osti. Knjigo je tiskala Zadružna tiskarna. Mično vinjeto je izvršil Iv. Pengov ml. Prikupno vezavo jo napravila knjigoveznica K. T. D Daljša ocana sledi. Knjigo je založila Pijeva knjižnica, ki se je ustanovila z namenom, da izdaja in širi verskoprosvotna dela naših pisateljev.
Dijaški koledar zn Sol. I. 1927.-28., ki izide v založbi Slovensko dijaške zveze v nekaj dneh, bo izpolnil občutno vrzel. Izdala je tak koledar enkrat Jugosl. Matica, pa je nadnljevanje v naslednjih letih izostalo. Drobni sveičič, ki ga jo enkrat izdala Tiskovna zadruga, nikakor ni mogel zadovoljevati. Zato se jo Slovenska dijaška zveza odločila, da tak koledarček izda odslej naprej vsako leto. Koledar obsega poleg knlendarija Članka o našem dijaškem organizacijskem življenju, o no-vom življenju, ki se budi v današnjem dijaštvu, dalje članke praktične vsebine, preglede, formulo ln boležnico. Pričakujemo, da si bo koledarček nabavil vsak slovenski dijak, in da bodo segalo po njom tudi naše dijakinje, ki jim jo prav tu ko namenjen. Dobival se bo po knjigarnah in v organizacijah.
Naročajte .Slovenca* I
Ia demonstracij za Sacco in Vanaettija t Parizu.
Ena izmed slik kaže razdejani in razgrabljeni časopisni kiosk, druga pa otplenjeno trgovino na bulvaru Sebastopol v Parizu, kjer je množica nedavno demonstrirala za usmrčena laška
anarhista.
SMka nn levh
Spomenik,
ki so ga te dni odkrili v Dinantu v Belgiji 45. in 146. belgijskemu pešpelku, M sta 23. avgusta 1. 1914. jimaško branila mestece Dinant pred 3. nemško armado.
h življenja amei
8. Montanus.
Rev. dr. Dohn Zarotnik.
Prošlega zadnjega maja je bil na wa-sttmgtonskem katoliškem vseučilišču promo-viran za doktorja cerkvenega prava naš gorenjski rojak Rev. John L. Zaplotnik. No, en novi doktor, to ni samo na sebi niti med ameriškimi Slovenci nič izrednega. Da, tudi za ameriške Slovence je že minula doba, ko si jih moral le po raznih rudnikih in tovarnah iskati. Pretrdo so si morali tam služiti kruh, da bi tudi svoje otroke pošiljali v to težaško kruhoborbo. Kateri so količkaj mogli, so jhn omogočili večjo izobrazbo, vsaj v raznih strokovnih kurzili. Danes jih najdeš že vse polno po raznih trgovinah in uradih (office), brez, žuljev.-Nadarjenejši med njimi so začeli pohajati tudi višje šole. Domala vse večje naselbine imajo že slovenske zdravnike, /zobozdravnike. advokate, ki so promovirali na tamkajšnjih vseučiliščih. Ne mine skoraj leto, da bi' se njih število za katerega ne pomnožilo Seve, ti niso popolnoma naši. Domovina jih komaj še sme šteti med svoj inteligenčni prirastek. Njih imena so slovenska, govorica morda napol, duh docela ameriški. Ni čuda. Rojeni Amerikanci so. Materinega jezika so se učili le od staršev. Lepota slovenske domovine jim je znana le po njih. Odkod naj vzamejo navdušenje za njo, ki nazadnje ni njih domovina mati! Kljub temu se mati Slovenija veseli napredka otrok svojih sinov in hčera. Novi doktor Rev. John Zaplotnik pa je še naše gore list. V do-movini mu je kot marsikateri v njenem lastnem naročja, spoznal njeno lepoto, jo vzljubil, jo ljubi bolj kotmarsikateri v njenem lastnem naročju. Ker ni kak hotno novus, o katerem bi domovina tostran in onstran oceana še ničesar ne vedela, temveč si je na obeh straneh že zasi-gural častno ime, zasluži, da se ga ob njegovi promociji malo spomnimo.
Rojen je bil dne .19. septembra 1883 na Lužah pri Kramjiu. Prvih šest gimnazij je dovršil v Kranju. Dne 30. avgusta 1902 je odšel v AmeriKo, ter stopil v Št. Pavelsko semenišče v Minnesoti. Po dveletnem modroslovnem in štiriletnem bogoslovnem študiju je bil dne 12. junija 1908. posvečen v mašnika za škofijo Omaha v Nebraski. Nastavljen je bil za kaplana na angleška župniji sv. Neže, h kateri so spadali tudi številni Hrvati in nekaj Slovencev. Za te se je posebno zavzel. Kmalu se je med njimi sprožila misel, kaj če bi se organizirali v posebno župnijo. Po devetih letih vnetega dela in po premaganih mnogih teža«-vah se mu je res posrečilo organizirati samostojno hrvatsko župnijo, ker so bili Hrvati v veliki večini. Leta 1917. je bila župnija pravno ustanovljena in njemu kot prvemu župniku poverjena. Z mladostnim navdušenjem je šel na delo, da pozida najprej župno cerkev in župnišče, potem pa v doglednem času že župnijsko šolo. Kdor malo pozna ameriške razmere, ve. do to ni lahka stvar. Navdušenje za lastno cerkev je poceni. A ko se pravi, ljudje božjri, toliko in toliko tisoč bo stala samo cerkev, se to navdušenje kaj rado ohladi. Kajti ves ta denar mora ljudstvo skupaj spraviti, povečini delavsko ljudstvo, ki ob raznih križali ne ve, odkod vzeti denar aa vsakdanje potrebe. Ni čuda, da je malo duhovnikov ustanoviteljev narodnih župnij, ki bi ne dobila pri tem sivih las. S primeroma neznatnim zasigu ranim kapitalom začne. Ostalo gre na dolg. Cerkev in župnišče se dvigneta kakor goba iz tal. Ko ju ljudje vidijo, kaj radi pozabijo, da sta* pozidana na dolgu in stisnejo roko. Ti župnik in škof glejta, kako se bosta » podjetnikom pobotala. Koliko noči žnpoik v
iških Slovencev.
takem položaju pretuhta, kje bo dobil denar, da se za nekaj mesecev otrese podjetnika in upnika! Večkrat ga mora ali z lepo ali z grdo spravili iz župnišča, ker se ni zadosti »na-kapljalo«. Tudi Rev. Zaplotnik je že ob letu po ustanovitvi hrvatske župnije ma seval v novi cerkvi sv. Petra in Pavla., ki je bila samo še božja in upnikov, ne pa hrvatska. A vnet in vzoren duhovnik kakor je, si je znal pridobiti srca svojih župljanov. Zato mu ni lilo težko jim odpreti tudi roke. Poleg tega se je pokazal tudi vzornega gospodarja, kair ljudem ni ostalo skrito in je še povečalo zaupanje napram njemu. Tako je dolg od leta do leta ginil. dokler ni popolnoma zginil in začel rasti kapital za zidanje župnijske šole.
Pri vsem svojem obilnem delu in skrbeh je še našel čas za pisateljevanje. On je rojen zgodovinar. Pisatelj teh vrstic je vedno obžaloval, da mu ni bilo dano, se takoj po dovršenih bogoslovnih študijah posvetiti temu predmetu. V tem slučaju bi danes gotovo zavzemal stolico cerkveno zgodovine na v.ashing-tonskem katoliškem vseučilišču, ter delal čast njej in svojemu narodu. Župnijsko delo ga je preveč zaposlilo, da bi mogel ta študij intenzivno gojiti, a veselja do njega mu ni moglo zamoriti. Vsak prosti čas je porabil, da je kam skočil, nabirat snov za svoje spise. Pi-jonirska doba naših ameriških milijonov je njegovo polje, na katerem je doma, kakor nihče drugi.
Imela smo že življenjepise naših indijanskih misijonarjev: Barage, Piroa, Skole. A za temi je pohitela še cela vrsta drugih slovenskih izseljenskih misijonarjev, kateri apostolsko delo, deloma med Indijanci, deloma med naseljenci je polagoma prišlo v pozabo. Zamrlo časopisje tiste dobe, nemško, angleško in naša »Zgodnja Danica«, je pač poročalo o njih plodonosnem delovanju, a novejšemu rodu niti vseh imena niso bila več znana. Zaplotnik je domala vsem tem pozabljenim junakom postavil spomenike. Ko je po starih časniških poročilih iskal življenskih podatkov o onem, je naletel na ime drugega. Ker tujci naša imena redko čisto pravilno pišejo, včasih pa namenoma tako, da jih po svoje lažje izgovarjajo, je moral pri mnogih šele dognati, če ima res s Slovenci opraviti. Tako je o našem Leonu Osredkarju našel sledeče varijante: Ozdecar, Ozdecor, Ozkar, Ottiscar, Odisear, 0' Rector.
Kakor hitro je pod spaoenim imenom ugotovil sina svojega naroda, če treba tudi več let sledil po Ameriki in po domovini, dokler ni imel snovi za daljši ali krajši življenjepis skupaj. Koliko potov, koliko pisarjenja sem in tja, pogosto pi šarjenja brez vsakega odmeva je bilo treba, ve Ie tisti, ki je kdaj zbiral zgodovinsko snov. Marsikak dolar je v ta namen žrtvoval, ki ga ni nikoli nazaj dobil. Kajti ko je bil življenjepis gotov, ga je poslal Koledarju Ave Maria, odkoder je vedel, da nima nikakega honorarja pričakovati. Ker Koledar Ave Mnria m znanstvena publikacija, ni navajal virov, iz katerih bi mogli spoznati, koliko truda ga je vsak stal. Vsi slone na strogo zgodovinski podlagi. Nekatere je z vsem znanstvenim aparatom priobčil v angleški zgodovinski reviji »Cathol ic Records and studi es, published by the Unites States Catholic Historieal Sooiety of New York«. Angleščina mu v besedi in pisavi prav taiko gladko teče kot slovenščina ie hrvaščina.
Pri rokah imam ia njegovega peresa življenjepise sledečih slovenskih misijonarjev v Ameriki: Jakoba Trobca, Andreja Skopoa, Janeza Stibiela, Andreja Andoliška, Jožefa Reša, Janeza Tancerja, Jožefa Bevra, Otona Skofafei, Ivana Levca, Leona Osredkarja. TikM
življenje njih sorodnikov, ki so jih potegniti za seboj v Ameriko, je zasledoval, zlasti onih, ki so se, kakor že, v javnosti odlikovali. Opisal je Baragovo sestro Antonijo, kolikor znano prvo Slovenko, ki je stopila na ameriška tla. Nadalje Jerneja Pirca, nečaka Franca Pir-ca, ki je bil trikrat državni poslanec v Minnesoti in celih petnajst let član, vmes tudi predsednik okrajnega sveta. V letošnjem Koledarju Ave Maria je gosp. pisatelj napisal zanimivo zgodovinsko sliko: Kako je Kanmičan skušal preprečiti ameriško državljansko vojsko .To ni kaka humoreska, dasi se skoro tako bere. Profesor Andrej Bernard Smolnikar, rojen Kamničan, prvi slovenski komunist. in krivoverec povrhu, se je "prav resno domišljal in prizadeval preprečili državljansko vojsko (18G2). Seve, ko so takratni ameriški voditelji videli, da mu malo ozir. še precej manjka, so šli mimo njega v boj. Poleg teh daljših življenjepisov ima Tiunkova knjiga »Amerika in Amerikanci«, še polno krajših iz peresa Rev. Zaplotnika. V delu ima življenjepis našega misijonarja kamnogoriča-na Marka Kapusa S. J., v načrtu pa ua podlagi zbranega materiala še marsikaj drugega. Če bo kdo pisal slovensko misijonarsko zgodovino, ne bo mogel mimo Amerike, kamor so se slovenski misijonarji obrnili potem, ko se v Afriki radi klime ni?o mogli ukoreniniti. In ko bo prišel do ameriške misijonske zgodovine, ne bo mogel mimo Rev. Zaplotnika. Jeranova »Zgodnja Danica« vsebuje o tem mi-sijonu bogat, še malo izčrpan material, do katerega Rev. Zaplotnik kljub prizadevanju žal ni mogel priti, dasi je bil pripravljen plačati prepis misijonskih poročil. A tudi komur bo ta material na razpolago, bo uioral poseči po Rev. Zaplotnikovih življenjepisih, ker je on črpal snov pred vsem iz ameriških virov in delovanje naših tamkajšnjih misijonarjev na licu mesta študiral.
Škofu vsetranska delavnost zmožnega Rev. Zaplotnika ni ostala skrita. V njeno priznanje ga je leta 1922. imenoval za svojega prosinodalnega eksaminatorja, kar je za enega foreignerja, tujca nt.i-.aj izrednega. Leta li;25. je škofija dobila svojega pi-vega novo-m&šnika hrvatske krvi. Ker je župnija sv. Petra in Pavla edina hrvatska v škofiji, je bilo čisto nara. "o, da ga je škof poslal Rev. Za-plotniku za pomočnika. Ta je vedel, da kri ni voda, zlasti pri Hrvatih ne. Dasi je bolje znal hrvatski kot njegov tamkaj rojeni pomočnik, je vendar računal s tem in se odločil župnijo prepustiti pastirju rojaku. Ko jc ljudstvo zvedelo o njegovi nameri, je na vsak način hotelo, da še nadalje on ostane župnik. A to trenutno razjioložeiije župljanov ga ni odvrnilo oa storjenega sklepa. Škofu je pojasnil svoje mnenje in ta se je strinjal ž njim. Nikakor pa ni bil voljaai, ga iz škofije pustiti. Odkril mu je namero, da ga hoče nastaviti za šolskega nadzornika v škofiji. V ta namen nvu je sugeriral, naj bi si na kakem vseučilišč' sp »polnil svoje znanje, ua njego\e stroške. Rev. Zaplotnik je ponudbo hvaležno sprejel. A ker se sredi semestra ni hotel vpisati, se je odločil napraviti študijsko potovanje v Palestino, Egipt, Grško in Italijo, ter spotoma obiskati domovino. Ko je vse te kraje najprej teoretično dobro preštudiral, se je odpravil na pot. V jeseni se je na washingtonskem vseučilišču vpisal za kanonsko pravo. Za doktorsko disertacijo si je izbral temo »De vicariis fomneis«, ki jo je letošnji maj predložil in bil na /odlagi nje in predpisanih ustnih izpitov zadnjega maja promoviran za doktorja cerkvenega prava. Dizertacija olwega 138 strani velike osmerke. Izdalo jo je vseučilišče med svojimi publikacijami. Ze bogata bibliografij« kaže, da ni dok) novinca ua znanistveiaeni polju.
Doktore! Ko Ti v svojem in v imeeu domovine častitam k promociji, obenem izražam željo, da bi se kot pisatelj vrnil na zgodovinsko polje in napisal celotno zgodovino tega, kar so naši misijonarji pijonirji storiM za Ameriko. Vedno je bila moja zelja, da bi se kdo našel, Iti bi Amerikancem v njih jeziku povedal, da so med »Gatholic Maikkers of America« tudi neznatni Slovenci častno zastopani, častueje, kot marsikateri drugi večji narod. Če jim Ti ne boš tega povedal in dokazal, jim ne bo nihče. S tem boš Slovencem v tamkajšnji katoliški javnosti veliko koristU, obenem pa za našo kulturno zgodovino napisal eno najlepših poglavij. Ako boš glede tukaj nagromadene snovi potreboval moje pomoči, sem Ti drage volje na aazpolago. Bog s Teboj!
Šport
NEDELJSKE NOGOMETNE TEKME. Semitinalc pokala za poškodbeni f<wid: liirfja «1-Krukovo.
InteruM-ijonalita tekma: S. K. Rapid, Celove« —
S. K. Slovau.
Nedelja, 4. t. m. naui prinese prvo uiternarf-jonalno tekmo letošnje jesenske sezone. Agilni S. K. Slovan, ki je pred kratkim praznoval svojo 15 let-I niro, je angažiral za ta termin celovški itapid. Go6t I nam je sicer še popolnoma neznan, vendar igra v svoji domovini prav važno vlogo ter beleži lepe rezultate. Vsekakor bo enakovreden nasprotnik S. K. Slovanu, ki še bo pač moral potruditi, ako hote doseči lep uspeh. Tekma se vrši na igrišču Ilirije in prične ob 17. uri.
Kot predtekma se vrši istotani ob 15.30 uri semifinaina tekma za pokal poškodbenega fonda in sicer med Ilirijo in Krakovom. Zmagovalec te tekme pride v finale s Primorjem. Ilirija sicer ne more nastopiti s kompletnim prvim moštvom, ker nastopijo nekateri njeni igrači v podsaveznem tesmu v Belgradu. Tako bedo moči precej izenačene ter obeta biti ta tekma z agiinim in požrtvovalnim Krakovom prav lepa in zanimiva.
Nadaljevanje juniorskih tekem za p-okul SK Ilirije. — V nedeljo, 4. t. m. odigrat' pokalno tekmo juniorski moStvi Jadrana in Marsa ob 10. uri na igrišču SK Ilirije. Finale mod Ilirijo in Mariborom se vrši prihodnjo nedeljo 11. t. m. kot predigra tekmi Ilirija :Borac (Split).
Darovi
Enratavrij za slepce se iskreno zahvaljuje p. n. gospem, ki so nabirale lelos članarino rednih in podpornih članov pri raznih društvih. Dobili smo po ge. Ludvigovi Šentpeter. podražu. sv. Cirila in Metoda) 158 Din, fiolobovi (orliška porizv.) 10, Zit-kovi (Kolo jugosl. sester) 220, Cvelbarjevi (Dobrodelnost) 1518, Prolčevi 466 in Vohinjčevi 740 (žen. podruž. sv. Cir. in Met. v Šiški), Bahovčevi (Atena) 1140, Šerkovi (Ženski pokret) 179, Sičevi (Šent-Jakob.-trnovska podruž. sv. Cir. in Met.) 40, dr. Ma-jaronovi 480, Wessnerjevi 120, gdč Viti Zupančičevi (slov. učiteljice) 320 Din. Poleg ieh pa so nam poslali po ge. Sičevi Polit, društvo Št. Jakob 100, Ženska Ciril-Metodova podruž. Št. Jakob-Traovo 100 in Moška istotam 100 Din; neimenovan gospod 100 in Moška istotam 100 Din; A. Čepon mesto venca nn grob gdč. Remčevi 100: neimenovan gospod 53 Din Po pošlni hranilnici so darovali: "Vzajem, zavarov 1400. Zadr gesp. bfinka 1000. Stavb. zadr. »Akad domo 720 40; Ptujsko prednj. 'Irnštvo 200 Kavčič R. v Ormožu in Vovko I. v Sv IVru pri Novem mestu po 100, Obrt. hran. in pos. društvo na Bledu 50, Pokorn Fr. v Besnici 25, trnoga 1. v Zdolcih in Zidar Fr. v Lembergu po 10; Brleč Fr. v Kandiji 2.50: pa hranilnice ozir. posojilnice: Maribor 2000, Ljubljana ljudska 1000, Sevnica in Ormož po 500; Novo mesto, Poljane nad Šk. I .oko, Škocijan pri Mokronogu |x> 250; Braslovče Celje ljudska, Kranj, Maribor spodnješt. po 200; Kmet. del. Dol pri Hrastniku, prekmurska v Mur. Soboti, Ruše, Vel. Lašče, za sodni okraj Lašče in okolico, Vrhniko po 100; Črnomelj Hajdina, Hoče, Ljutomer okr., Slivnica pri Mariboru, Središče ob D-.. Škofja Loka ljudska, št. Jernej na Dol, Vilnnje po 50; Dragatuš, Sv. Anton v Slov. gor., Sv. Martin pri Vurbergu, Št. Janž na Dr. polju po 25; Cerklje ob Krki, Dravograd, Sv. Benedikt v Slov. gor., Št. Rupert pri Mokronogu, Virrberg po 20; kmečka v Radovljici 15; Cerklje pri Kranju, Kraniska gora, Št. Peter pri Mariboru, krneč, v Tohar jih. V plen,je po 10 Din. Prisrčna uioiu uaruvtuceui m iskrena prošnja do onih, ki bi se mogli šc spomniti največjih reveže* —■ slepce«.
Gospodors/i^o
Jesenski velesejem.
Razstava kmet. »trojor. Poljodelce opozarjamo na veliko razstavo kmetijskih strojev, ki se vrši v okvirju Kmetijske razstave od 17. do 26. septembra t. 1. v Ljubljani. Razstavljeni bodo vsakovrstni
stroji in orodje za kmetijstvo, sadjarstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo, kletarstvo, mlekarstvo in sirar-stvo. Razstavljenih bo na stotine strojev v velikem paviljonu, ki meri 600 m'-' prostora. Bo to največja, dosedaj prirejena razstava kmetijskih strojev. Poleg tega se vrši v okvirju kmetijske razstave še sadjarska in zelenjadna razstava, mlekarska, sirar-ska, čebelarska in vinska razstava. Dne 25. sept. to jo v nedeljo, pa se poleg vsega tega vrši Se velika razstava plemenskih konj, zvezana z dirko. Legitimacija stane 30 Din in dovoljuje polovično vožnjo na vseh osebnih in brzovlakih. Legitimacije se lahko naroče pri velesejmskem uradu v Ljubljani, prodajajo jih pa tudi kmetijske organizacije in denarni zavodi.
Razstava plemenskih konj se vrši dne 25. sep-tebmra t. 1. v Ljubljani na Kmetijski razstavi na velesejmu. Razstavljeni konji se bodo delili v sledeče skupine: 1. Štiri- in petletne toplokrvne kobile, 2. tri- in štiriletne nirzlokrvne kobile, 3. žre-betne kobile, 4. eno- in dveletne žrebice, 5. žrobč-ki, 6. žrebci, 7. gospodarski konji. Prijave sprejema upraviteljstvo drž. žrebčarne. na Selu in vele-sejmski urad. Za odlikovane konje se dobe denarne nagrade, zlate, srebrne in bronaste kolajne ter diplome.
Radin-razstava amaiterjev na pokrajinski razstavi »Ljubljana v jeseni« se vrši od 17. do 26. septembra. Odlikovanci-amaterji dobe lepo nagrado v denarju in materijalu. Prijavilo se jo že lepo število razstavljalcev, prosimo pa, da se vsi zamudniki prijavijo najkasneje do 8. septembra pismeno pri Radio-klubu, Ljubljana.
Izbrano namizno sadje in zclenjad si bo po nizki ceni mogel kupiti vsak posetnik pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni«, ki se vrši od 17. do 26. septembra. Sadje bo razstavljeno v amerikan-skih zabojih po 25 in 50 kg vsebine. Zastopano bo vsakovrstno namizno sadje sadjarjev z Dolenjske, Gorenjske in Štajerske.
Pristni med vseh kakovosti in po nizki ceni bo naprodaj na pokrajin slu razstavi »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra Za kvaliteto medu < jamčijo imena naših najodličnejšlh čebelarjev- i razstavljalcev.
Konferenca ailinarlev.
Iz Belgrada nam pišejo: Kmetijsko ter trgovinsko ministrstvo sta posliia belgirajski Industrij- • ski zbornici izjavo, da želita slišati mnenje mlinarjev sedaj, ko se stavljajo predlogi o mletju enolične moke.
Radi tega je Centrala industrijskih korpora-cdj po sporazumu z belgrajsko Industrijsko zbornico sklicala mlinarje iz cele države na predkon- ; ferenco v dvorani Industrijske zbornice na dan 2. sept. ob 10 dopoldne.	:
Ker je to izredno važno za vse mline, je pričakovati velike udeležbe.
Zveza mlinov Srbije je pri tej priliki sklenila vse prisotno mlinarje pozvati na splošno konferenco mlinske industrije dne 3. sept. Na tej konferenci bi so razpravljalo o delu mlinske Industrije v splošnem, o železniških tairifih z ozirom za mlinarake izdelke od .45 na 7 zl. kron, o izdelovanju moke za potrebe vojnega ministrstva, o konvenciji zveze madjarskih in avstrijskih mlinov ob priliki povišanja uvoznih carin v Avstriji za mlinarake izdelke od 1.40 na 7 zl. kron, o , ukrepih za izboljšanje dela naših mlinov ter o možnosti ustanovitve zveze mlinov za celo državo.
Tržno poročilo.
Žatoc, 3il. avg. Nakupovanja hmelja se nadaljuje; cene so okrog 2550 Kč za 50 kg.
Niiruberg, 30. avg. Dovozi 450 bal, od tali 400 po železnici. Povpraševanje je bilo za prvovrsten hmelj, srednji hmelj pa se je težje plasiral. Cene za prvovrstni hmelj so neizpreinenjene. Notacije so bile za tetnanski 240 —320, halertanski prima 270—290, srednji 220—260, tržni 170—235.
Zvišanju ccn za pisane tkanine. Iz Prage poročajo, da so vodilne tvornice pisanih tkanin i ozirom na dvig cen bombažnega prediva za 50—00 odstot in ker se ta dvig še vedno nadaljuje, zvišale s 1. sept. t. 1. cene pisanih tkanin za povprečno 20 odstot. Istočasno so uvede splošen pribitek na karirano blago. V juniju so bile zvišane za 10 odstot.
Celjska posojilnica zvišuje kapital. Celjska posojilnica d. d. ima svoj občni zbor dne 20. sept. v svoji sejni dvorani ob 17. uri. Dnevni red je: zvišanje kapitala in izprememba pravil.
Merkantilna banka sklicuje svoj občni zbor na dan 14. t. m. ob 16. uri v sejni dvorani Zadružne gospodarske banke v Ljubljani. (Bilanca 1926, volitve upravo in nadzorstva.)
Odtok zla!a iz Anglije. Odkar pe ie uvedla zlata valuta v Angliji, znaša odtok zlata pri Bank of England 6.2 milijona funtov šterlingov. Izgledi so za velike dovoze iz Južne Afrike, kjer Argentinija direktno kupuje zlato.
Avstriji ponuja Amerika poceni dolarje. V zadnjih dneh se je zelo povečala na Dunaju ponudba dolarskih kreditov. Prišlo je do zaključkov na bazi4.875% in še nižje; tudi za nemški račun so b le stavljeno Dunaju kratkoročne ponudbo
Avstrijski suhi premog. Alpinska montanska družba namerava v kratkem zgraditi drugo napravo za sušenje premoga. S sušenjem sp kurilna j vrednost premoga zviša od S500 na 5150 kalorij. Pri tem se seveda znatno zniža premogova teža, ker v premogu ni več vode. Letno bo mogla Alpinska montanska družba dobaviti v svojih dveh napravah 120.000 ton suhega premoga.
Ureditev turških dolgov. Po dolgotrajnih pa-gajanjih je prišlo do sporazuma z inozemskimi upniki Turčije glede vprašanja kuponov. Gre za plačilo 64.5% vsega turškega javnega dolga, ki je znašal 131 milijonov zlatih funtov. Ostanek bodo morale plačati nr.3leds!vene države Turčije po ključu (v odstotkih celokupnega dolga) Grška 8.4, Sirija in Libanon 4.1, Jugoslaviia 4, Irak 2.5, Bolgarija , 1.3, Mosul 1.1 in Hedjas 1.1%.
Kred. zavod 160 den., Kranj. ind. 845 d on., Ruše 260- 270, Vevča 135 den., Stavbna 56 den., šešar 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoj. 86.50. agrari 50.50. vojna odškodnina 356, sept. «58.50, okt. 300—362, Hrv. esk. 91, Hipobanka 515—5«, Jugobanka 91—92, Praštediona 850- 860, Ljublj. kreditna 140—147, Se-čerana 510. Trbovlje 465—470, Vevče 135—140.
Dunaj. Podon.-savska-jadr. 77.80, fcivno 98.50, Hrv esk. 11, Alpine 47.25, Greinitz 6.50, Leykam 12.15, Trbovlje 58.50, Slavex 12.40.
BLAGO:
Ljubljana. Les: Brzojavni drogovi, smrekn-jelka, bor od 8—12 m fko vag. meja, 10 vag. po
290; iščejo se: bukova drva suha, cepauice, fko v. naklad, post. 19 50 den., bukovi nežamani plohi 88 100 in m od 2.50 dolž., od 20 cm širine, L, H., fko vag. naklad, poet., 420 den., traml po noti kupca fko vag naklad, post., 240; zaključki 10 vag., tendenca neizpremenjena.
Dež. pridelki: Vse samo ponudbe slov. post., plač. 30 dni, dob. prompt: pšenica bačka 78 do 79 kg, 2% ml. tar. 844.50—352, ista za september 347 —349.50, sremska 78-79 kg, 2% ml. tar., 337-339, slavonska 78-79 kg, 2% ml. Ur. 334— 339, koruza bačka, nav. vozu., 250—255, ml. tar-, 245—250, moka fko Ljubljana, pri odjemu cel. vag., j plač. po prejemu 500, zaklj. 1 vag., tendenca neiz-i premenjena.
Turlsiilca
D p. Josip Ciril Oblak:
O
m še kaj.
Barsci
Dno 1. septembra.
. DENAR.
Iialija tendirala mednarodno in f»i nas malo čvrsteje. Zaključena je bila v Ljubljani po 309.50. Drugače v kurzih ni izpromemb. Premet jo slab; privatna ponudba znatna, Narodna banka je dala Curih ter nekaj Londona.
Ljubljann. Berlin 13.52—13.55 (13.535), Curih 10.94—10.97 (10.965), Dunaj 7.99-8.02 (8.005), London 275.85—276.(55 (276.25), Newyork 56.G5—56.85 (56.75). Praga 168.05—108.85 (168.45), Trst 308.50 —310.50 (309.50).
Zagreb. Berlin 13.52—13.55, Curih 10.94— 10.97, Dunaj 7.9875—8.0175, London 275.85—270.05, Newyork 50,65—56.85, Praga 168.05—168.85, Trst 308.83-310.83.
Curih. Iiolgrari 9.13, Amsterdam 207.825, Berlin 123.38, Budimpešta 90.75, Bukarešt 3.21, Dunaj 73.08, London 25.215, Newyork 518.70, Pariz 20.332, Praga 15.365, Trat 28.23. Sofija 3.75. Varšava 58, Madrid 87.63.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.48, Kodanj 189.80, Milan 38.03, Newyork 709.20, Pariz 21.01, Varšava 79.23. Valute: dolarji 707, angleški funt 31.13, lira 38.03, dinar 12.48, češkoslovaška krona 21.02.
Praga. Devize: Lira 183.75, Zagreb 59.4250. Pariz 132.25, London 104.05, Ne\vyork 33.75.
Dinar: Newyork 176.12, London 276.10, Berlin
7.40.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 197—199, Ljublj. kreditna 140 den., Merkantilna 80 bi., Praštediona 850 den.,
Ko sem pričel pred več kot 30 leti po nekem 1 naravnem popotniškom nagonu »planinariti« po svetu, je bila četa takozvanih slovenskih ihribolaz-cev« razmeroma še jako mala. Dame« je narasla v veliko armado, v kateri se v zadnjem času odražajo posebne sorte »hribolazci«, takozvanl plezalci. Da je temu številu slovenskih turistov primerno naraslo tudi število takih, ki mislijo, da so poklicani, povedati na papirju drugim ljudem razne dogodovščine na svojem potu, je tudi precej naravno. Te svojo duševne produkte imenujejo »potopise«. Kakšna duševna lirami so ti takozvani »potopisi«, nam je prav efektno povedal Izidor Cankar v svojem romanu ^S poli« ... Zdaj imamo tudi že takozvano »plezalno« — sit venia verbo — literaturo.
Takozvani potopisi seveda niso nič novega v slovenski literaturi.
Ze slavni Janeiz Negoda, kakor je imenoval sebe Fran Erjavec, posnema v znamenitem svojem potopisu »Iz Ljubljane v Šiško.- z izvrstno ironijo tedanje potopise. Teh je bilo že tedaj — legija I Erjavec jih je menda s posebnim veseljem bral, saj so baje i njegovega »slinarja z Golovca« tako navdušili, da bi ga ne bil živ krst več obdržal doma. Kes bi bil moral imeti ledeno srce, da bi ga ne bili pogreli spisi, v katerih je tako »mično« popisano, kako se pota križajo, kdaj gre cesta po ravnem ali navkreber, koliko minut in sekund se potrebuje od te vasi do one, kje je nabita nemška kažipolna tablica (tedaj šo ni bilo »Slov Planinskega društva« I), koliko cm je široka in s približno koliko žeblji je pribita na steno hiše ali na tram...
Da se tudi danes v sedanjem času >med cvetlicami na peščenem polju naše literature ne obnaša slabo potopis;, — da so poslužim Erjavčeve ironije, — kaže, da imamo zato tudi že strokoven list »Planinski Vestnikr.
Nekdo je napravil izlet na divno gorenjsko stran. »Dobro se je imel«, oblezel je vse »znamenitosti«, >na katere njemu, kakor tudi vsakemu ostanejo spomini neizbrisni.« Ko se je vrnil z »okrepčano in prenovljeno dušo« (tako misfl vsaj velika večina teh »potopiscev«, — mora stati na koncu vsakega poštenega potopisa!) domov, misli seveda, da je neobhodno potreba, da spiše :>za reklamo* potopis. Torej pero v roke!
Zjutraj točno ob 5.20 uri (za človeštvo in njegovo zgodovino zelo važno!) je vstal. Da je sijalo solnce, 'ega ne sme pozabiti povedati, ln prijateljevo pismo! To jc silno važno! Če le možno se citira vsaj kak pasus iz pisma z vsemi ortografič-nitni napakami vred. Vlak je imel zamudo 27 minut in nekaj kislih sekund (to si je še takrat zapisal v rmotes«, da bo imel tako velepomenibni podatek za svoj — potopis). Med čakanjem sta šla zajtrkovat — kar je silno važno — v bližnjo gostilnico, kjer vsakemu popotniku radi postrežejo«. (Tu se naštejo in oceni, kar sta snedla in spila.) Potem sta plačala toliko in toliko ter odšla nazaj na kolodvor, kjer jih je čakal hlapon. Kondukter — dobro ga je slišal — je s hripnvim glasom za vpil »vstopiti« in potem sta se v takem in takem vozu peljala . itd.
Na koncu »umotvora-' je treba eventuelno postaviti še par verzov Gregorčiča ali Vodnika, da dobi spis bolj spoetično lice«. In potem v javnost 7. njim! Takih potopisov, ki so podobni drug drugemu kakor čifut čifulu, se je nabralo žo precej v naši »turistični literaturi«. Mnogo ljudi jih, hvala Bogu, ni bralo, a kdor jih je — naj jih je potem že pisal Peter, ki z matematično natančnostjo z metrom in z uro v roki navaja razdalje in višine posameznih took, kažipotnih tablic in drugih takih znamenitosti, ali Pavel, katerega je na potu vedno
močil dež in so mu oblaki ob vsaki priliki zakrili prekrasni razgled, — gotovo jih ne bo nikdar več, še manj pa se bo navdušil za naše lepe kraje in prirodo, za katero končno gre, a vzbuditi zanimanje za lepe lu-aje ter poglabljati v lepoto pri-rode, to je gotovo vsakega potopisa namen, kl se zahteva od njega, naj si bo že Eunnstveo ali leposloven ali pa oboje.
Zato pa tudi ni tako laliko pisati potopisov, kakor mislijo izvestni turistični >pisatelji«, ko je treba izpolniti vse te in one jzahteve«, ki so aa izvoljenca lahke, za drugega težke iu aeizpolnjive. Lahko je seveda povedati, kdaj je dotični slavni turist vstal, koliko je imel vlak zamude, kolikokrat na dan in kaj je jedel, v kateri gostilni, »kjer vsakemu radi postrežejo z jedjo in pijačo«, so je ustavil, koliko je gora visoka, s kako barvo in i<atero društvo je zaznamovalo pot, koliko tablic in kje jih je videl nabite, koliko boračev je srečal itd., ali to, oprostite, ni — literatura in nje — namen...
Napisati dober potopis, ki naj ima literarno vrednost, je kočljiva stvar. Treba imeti dosti fi* nega opazovalnega duha in čustva in — least nont least — okusa.
Kdor nima nobenega smisla in nobenega poj* ma o botaniki, niti v geologiji, niti sploh o p<ri-rodoslovju, ni pravi turist, ni pravi popotnik, t« naj ostane rajši doma, ali pa vsaj ne piše — potopisov! Tudi zgodovinski podatki so dobrodošli, a tu je morda najkočljivejša stran potopisa. Nil ogabnejšega v potopisu kakor naštevanje letnic in brezpomembna, suhoparna, vsiljiva zgodovina pri vsaki malenkosti. Isto velja za drugo, inuujstveno primes, pa uaj bo to botanika ali geografija ali tudi problematična nomenklatura.
Potopisov pa bi sploh ne smel pisati tudi nikdo, ki ni v njem tudi nekaj pesniške žile, po tudi porcije zdravega humorja, a pri tem jih toliko zaide v ogabno neprebavljivo sentimentalnost ali brezokusen humor. Ki ni humor.
To je zelo subtilna reč. Tu ni nobenega recepta, nobenih norm: v pravilnem doziranjn vseh teh »sestavin« dobrega potopisa leži punotum aa-1 lions.
Potopisen', ki pričenja svoj potopis s popisom zajtrka in hoje na kolodvor, ni nič boljši od onega kmečkega, a zato vsaj naravnega fanta, ki prična svoje pismo s tem, da vzame pero v svojo desno; roko, jo pomoči v črno tinto ter pozdravlja svoje ljubo dekle čez hribe in doline. Samo, da jo tai kmetski fant priprostejši. naprisiljenejši, narav* nejši in tudi — prisrčnejši... toda oni kmetski fant noče biti — literal ...
A ne bom (lociral, kako. bi moral kdo pisati, in po katerem receplu, — ker lega ni. V tem oziru ima nad vse prav I.ajovic, ko pravi, da je kritika nekaj negativnega pravzaprav: ti ne poveS in ne učiš, kako bi imel pisali in koinponiratl, ampak, kako ne smeš, da bo dobro.
Razume pa to samo — mojster. Kugy je eden izmed njih.
Kdor hoče pisati potopise, vzemi v roko najnovejšo Kugyjevo knjigo... Pa tudi to ti ne pomaga, ako nimaš svojih misli, srca in glavo na pravom mestu, pa makar, da preštudiraš vse Ratze-, love študije o slikanju prirode. Skratka, ako iam od sebe nisi mojster. Zidati — po našem Vodniku — se lahko naučiš, pisati ne. Dobiš lahko nekaj forme, a lastnih misli iz tujih knjig ne moreš črpati. Kdor pa nima teli, la nima dostopa v kraljestvu izvoljenih, ki jih jo obsenčil dobri genij.
Turistični pisatelj ima največ priložnosti, da postane dolgočasen in da muči bralca z nepotreb-
II. STADIGNSKE LOTEPJJE
Glavni dobitek vila »Stadion«, Din 160.000.—

Mark Twain:
Kraljevič m siromak.
Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljap.ee.
Vsebina:
Predgovor.
Prvo poglavje: Rojstvo kraljeviča in siromak.-..
Drugo poglavje: Prva lota malega Tomažka.
Tretje poglavje: Toinažek sreča kraljeviča.
Čeftrto poglavje: Prvi križi in težave kraljeviča.'
Peto poglavje: Tomažek visok plemenitaš
Šesto poglavje: Tomažek dobi nauke.
Sedmo poglavje: Prvo kraljevsko kosilo malega Tomažka.
Osmo poglavje: Veliki državni pečat.
Deveto poglavje: Sijajna prireditev na reki Temzi.
Deseto poglavje: Kraljevič v škripcih.
Enajsto poglavje: V mestni hiši.
Dvanajsto poglavje: Kraljevič in njegov rešitelj.
Trinajsto poglavje: Kraljevič izgine.
Štirinajsto poglavje: Kralj je mrtev — živio kralj!
Petnajsto poglavje: Tomažek kralj.
Šestnajsto poglavje: Državni javni obed.
Sedemnajsto poglavje: Fičfirič Prvi.
Osemnajsto poglavje: Kraljevič pri potepuhih.
Devetnajsto poglavje: Kraljevič pri kmetih.
Dvajseto poglavje: Kraljevič in Čudni puščav;1
Enoindvajseto poglavje: Hendon rešitelj.
Dvaindvajseto poglavje: Žrtev izdajstvo.
Triindvajseto poglavje: Kraljevič jetnik
Štiriindvajseto poglavje: Rešitev.
Petindvajseto poglavje: Na Hertdonoveni doni;.'.
Šestindvu.jfseto poglavje: Zatajon.
Sedemindvajseto poglavje: V ječi.
Osemindvajseto poglavje. Žrtvovanje.
Devetindvajseto poglavje: V London!
Trideseto poglavje: Tomažkov napredek.
Enoin seto poglavje: Spoznavahii sprevod.
Dvaintrideseto poglavje: Dnn kronanja.
Triintrideseto poglavje: Edvard kralj.
Konec: Pravica in povračilo.
Napisati hočem pravljico, ki mi jo je pravil nekdo, ki jo je slišal od svojega očeta, ki jo je tudi slišal od svojega očeta in jo je le ta zopet slišal cd svojega očeta — in tnlco dalje nazaj v davne čase. Tri to let in več so jo očetje izročali svojim sinovom in jo tako ohranili. Morebiti je zgodovinska resnica, utegne pa tudi bili legenda, ustno izročilo. Znabiti se je v resnici prigodila, znabiti pa tudi ne; lahko pa so je prigodila. Morebiti so jo modri in učenjaki nekdanje čase verovali, zna pa tudi biti, da so jo samo neučeni in priprosti ljudje ljubili in jo verovali.
Prvo poglavje.
Rojstvo kraljeviča in siromaka.
Nekega jesenskega dne v drugi polovici šestnajstega stoletja se je v starodavnem londonskem mestu rodil siromašni družini s priimkom Kanti sin, ki si ga niso želeli. Taisti dan se je tudi neki drugi, bogati družini z imenom Tudor rodil sin, ki so si. ga silno želeli. Vsa angleška država si ga je želela. Angleška je tako zelo hrepenela po njem, si ga želela in prosila Boga, da bi ga ji dal, da je ljudstvo sedaj ko se je bil res rodil, malodane znoreli od veselja. Ljudje, ki so se komaj poznali, so si podajali in stiskali roke, se poljubovali in ideali. Vse je praznovalo in visoki in nizki, bogatini in reveži so pirovali, plesali in poslali prav zidane volje. In lo je trajalo več dni in več noči. Po dnevi jc nudilo londonsko mesto krasen prizor. Z vsako hiše, z vsakega okna so vihrale zastave, in po ulicah so korakali sijajni sprevodi. Enako krasen prizor je nudila noč. Na vseh cestnih vogalih so goreli kresovi in okrog njih so rajale množice veselega ljudstva. Po vsej deželi niso govorili o ničemer drugem kot o tem novorojenem detetu, o Edvardu Tudorju, angleškem prestolonasledniku, ki je zavit v svilo in baržun ležal v zibelki, in so ni zavedni vsega toga rajanja in veselja, ni vedel, da ga negujejo veliki plemenitaši in visoke gospe čujejo nad njim — on so Iudi ni zmenil za nič.
Živa duša pa ni govorila o onem drugem detetu To-mažku Kantiju, ki je ležal zavit v borne cunje, razen firomakove družine, ki ji je pravkar bil prišel delat preglavice s svojim prihodom.
Drugo poglavje.
Prva leta malega Tomažka.
Preskočimo nekoliko let.
London je bil petnajst sto let star in za tiste čase zelo veliko mesto. Štel je kakih sto tisoč prebivalcev, nekateri mislijo, da celo še enkrat toliko. Ceste so bile ozke in krive in umazane, zlasti v tistem delu mesta, kjer so bivali starši malega Tomažka in ki ni bil daleč od Londonskega mostu. Hiše so bile lesene, prvo nadstropje je štrlelo iznad pritličja na cesto in drugo je molelo svoje komolce preko prvega. Čim višje so bile hiše, tem širše so bile. Videti so bile kot ogrodja iz močnih vse križem stoječih tramov, med katerimi je bila opeka ali kamenje, ometano z ometom. Tramovi so bili rdeče ali modro ali črno pobarvani, kakršen je bil pač okus posestnika, in tako so bile hiše prav slikovite videti. Okna so bila majhna, so imela majhne šipe v obliki romba, in so se odpirala na zunaj in na tečajih kakor vrata.
Hiša, v kateri je stanoval Tomažkov oče, je stala v neki umazani ozki zagati, ki so ji rekli Ofal Kort, zadaj za ulico Puding Lane. Bila je majhna podrtija, ki je na vseh koncih lezla na kup, bila pa je natlačeno polna bednih, siromašnih družin. Kantijevi so imeli eno sobo v drugem nadstropju. Mati in oče sta imela v kotu neko posteljišče, Tomažek in stara mati in dve sestrici Bet in Nan niso imeli tako omejenega prostora — vsa tla so jim bila na uslugo in so lahko spali, kjer se jim je zljubilo. Na tleh so imeli eno odejo, dve, in nekoliko svežnjev stare, umazane slame; ampak temu ni bilo mogoče reči postelja, ker ni bilo nič urejeno; zjutraj so zmetal! vse skupaj na ono samo kopico, zvečer pa si je vsakdo izbral ž nje, kar je zase potreboval.
1=111
'ji • 4
§ , " J g
B- g * 3 I
« S" i s
I po" 2
► 5 2* o« i
3 o P » p E cj
a P s s- 4
3 3 ' S
o> e w W W g O lU Q
* F 2 g 8 i «p p s-
C7Q	^ (D
£ 3.1 /m
_ <L M _. S.

3 O N
fi < O
O
"l g i c. s P ®
s - x S
M r fi,
3 ~
o <
w o —
» • —,
~ CM _ < C
s- *
- a.
■S? V
p*
N. S j> i
d B BJ • g
i o
m U B -I
SN
„ <
h. o- s »'S* P*
=111=111
n,im popisovanjem in nevažnimi podatki. Gleliti pn mora v prvi vrsti, da vpliva na čut in srce bralen, da isti doživi z njim njegovo pot. A v edina naših potopisov ni nikako umetniško doživetje, niti nimajo strokovne, niti znanstvene vrednosti. To je konglomerat statistike in brezidejna komplikacija absolutno n »važnih dogodkov, v katerih umet: iško ne doživlja nič niti pisec niti bralec. Tak potopis je pol Vič pol miš in je k večjemu, in še to — slab — vodič ali kažipot.
Dober potopis napisati pa ni tako enostavna stvar, kakor bi človek mislil, in zakaj? Lessin.g primerja v svojem : Laokoonu slikarstvo in pesništvo in razvija te-le misli:
Stvari, ki so v naravi ena poleg druge, pred-ofiiti, je stvar slikarije, dočim predočuje pisatelj ali pesnik predvsem dogodke, ki se vrste časovno drug za drugim. Vendar pa ni izključeno iz delokroga pisateljskega tudi popisovanje stvari, ki so v naravi ena poleg druge. Tu pa je treba, da pisatelj kolikor moči kratko, primerno, plastično in resnično predoci kraj in da ne zaide preveč v de-tajlirano popisovanje, ker potem bi zašel čez svoje meje, v delokrog slikarja in zgrešil glavni smoter... To pa ni čisto točno in danes marsikaj ne drži več... Imamo pa tudi literaturo, ki ni samo znanstvena.
V tem oziru so poleg Francozov Nemoi mojstri ter se kaže ta genre literatura v njihovem >Kosmosu<, kjer se takorekoč spaja znanost s poezijo.
Ko je izšla znamenita Kugyjeva knjiga t-Aus dem Leben eines Bergsteigers«, ki je fenomen v nemški literaturi, sem jo stavil za zgled. Toda tudi Slovenci nismo čisto brez vsake svoje literature s svojih planin, čeprav v drugem ž; jiru. Tu je že skoro pozabljena knjiga Janeza Mencingerja >Ho-ja na Triglav«, ki se vse premalo omenja.
Mencinger ni iskal po zemljevidih po*ov in natančnih posameznih vrhuncev, tudi ni iskal po notesih podatkov za svoj spis, ampak je zajemal iz — čutečega srca. Zato je dosegel tudi namen, ki ga mora imeti vsak potopis. Seve se ne more zahtevati, da bi vsakdo pisal a la Mencinger, kar cel potopisen »romanc takih »spominov«, v katerih pisatelj poleg klasičnih prizorov in zanimivih epizod razvija razne filozofične misli. A to se more zahtevati, da se naj ne muči bralec s suho sia-tistiko; zato imamo razne »Baedeckerje«, »vodnike«, »cenilnike« itd. in z zgolj takimi nevarnimi podatki, ki nimajo prav nobenega pomena niti za znanstven niti za leposloven potopis. Zato tudi ne rečem, da so ti Mencingerjevi, pred vsem bele-tristični »spomini« z vsakega stališča najboljši potopisi, a pisani so tako, da jih vsak z veseljem in z zanimanjem bere in z zadovoljstvom odloži.
Berite izvestni potopisci poleg Kugyja tudi to »hojo«. Na krasnem Velem Polji, kjer je nekdaj Vodniku prekipevala duša vzpričo veličastja pri-rode in so se izlila njegova čustva v lepo odo, boste "srečali tudi starega našega popotnika Erjavca. Spomnite se ga tedaj, vzemite v roko njegovo »pot iz Ljubljane v šiško« in če boste razumeli njegovo ironijo, boste pisali drugače, oziroma sploh — ne boste pisali!
Dne 24. septembra ob 2. uri zjutraj bo prišlo solnce zopet v nebesni ekvator, dan in noč bosta enako dolga, tedaj imamo jesensko enakonočje in takrat bo začetek jeseni.
V septembru se skrči dan od 13 ur 27 minut na 11 ur 45 minut, torej za uro in tričetrt. Čas pa, za katerega se skrči dan, ne odpade v enaki meri na jutro in večer, nego tako, da traja popoldne manj časa ko dopoldne. Raditega se prične v jeseni nekako prehitro mračiti. Nasprotno imamo pa v februarju, ko je že precej daljši dan ko v decembru, v jutro enako pozen dan. Dan se zjutraj kar neče napraviti.
Vzrok temu pojavu je treba iskati v tem, da se mi ne držimo v dnevnem časomeru solnca nego umišljenega, povprečnega solnca. Raditega se tudi pr;i-i poldan ne v jem a z našim poldnem. V septembru in naprej do novembra je pravo poldne vedno preje ko naše poldne, radi tega nastopi tudi pravi večer preje, nego bi nastopil večer našega umišljenega solnca. Rezultat je torej zgoden mrak. Koncem meseca je popoldne za blizu tričetrt ure krajše od dopoldneva.
Luna, Prvi krajec bo 4. t. m. ob 11.45, polna luna 11. t. m. ob 12.54, zadnji krajec 18. t. m. ob 3.30 in mlaj dne 25. ob 22.11. (Najbližje nam pride 12. t. m. ob 18. uri na razdaljo 359.280 km in v največji razdalji bo 27. ob 23. uri v 406.450 km.
Živalska svetloba se n«m vedno bolj kaže zjutraj Živalska svetloba je, kakor vemo, ogromen oblak, čegar srediče je solnce, sega pa do tira Zemlje, torej ima premer krog 300 miljonov km. Debelina znaša pa nekako četrtino polmera, torej kakih 40 milijonov km. V pomladnih večerih jo opazimo kmalu za solnčnim zahodom na južni strani v obliki svetlega stožca, ki se pričenja s svojim začetkom tam, kjer je zašlo solnce in se neha visoko nad južno stranjo obzora. V jesenskih jutrih pa se začenja na vzhodni strani in neha tam kot pomladi. Dasi ni pričakovati velikih razlik v obsegu in sestavi živalske svetlobe v različnih mestih oblaka, vendar je v jesenskem času stožec tanjši in bolj podolgast. Čas za opazovanje živalske svetlobe je od 1. do 8. in zadnjih pet dni v septembru.
Planeti. Merkur je ta mesec neviden. Nahaja se v bližini solnca na nebu. Dne 2. t. m. je ravno onkraj solnca.
Venera je vidna za malo časa le še prve dni septembra. Tudi ta planet se navidezno približuje soincu, a v nasprotju z Merkurjem bo Venera dne 10. t. m. med solncem in zemljo. Proti koncu meseca bo Venera vidna kot Jutranjica na jutranjem nebu.
Mars je tudi neviden planet. Nahaja se onkraj solnca v razdalji blizu 350 mitijonov km.
Jupiter je sedaj najsvetlejši planet. Vzhaja že kmalu zvečer. Dne 22. t. m. bo Jupiter v opoziciji s solncem in bo viden radi tega vso noč. Jupiter je zanimiv planet, ker moremo že z manjšim daljnogledom opazovati Jupitrove štiri večje planete.
Saturn je na večernem nebu nekoliko višje nad obzorom. Zahaja kmalu zvečer na jugozahodu.
Stalnice. Nad južnim obzorom imamo v vzhodni veji Rimske ceste Strelca in v zahodni Škorpijona z glavno zvezdo Antares. Zahodno od Antares višje nad obzorom jc palnet Saturn. Blizu Zenita v Rimski cesti je sozvezdje Orla, v Zenitu pa Labod in pred njim, proti zahodni strani Vega v Liri.
Nad zahodnim obzorom imamo svetlo zvezdo Arktur, nad severno stranjo Kapello, na severovzhodu pa vzhajajo Plejadi ali Gostosevci.
Strokovna zve*a dentistov za Slovenijo. Na
podlagi od velikega župana odobrenih pravil, se je vršil v sredo dne 31. pr. m. Ustanovni občni zbor »Strokovne zveze dentistov za Slovenijo«, Po voliivi odbora se je sklepalo o važnih stanovskih
vprašanjih.
Merkurjev izlet na Grosuplje z ogledom podzemske jame je v nedeljo dne 4. septembra. Odhod ob 6.25 zjutraj z glavnega kolodvora. Prijave društveni pisarni Gradišče 17-1 ( telefon 2652).
Prvo slov. tam. dr. »Krim« priredi v nedeljo, dne 4. t. m. izlet na šmarjetno goro. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. Odhod z jutranjim turistovskim vlakom. — Odbor.
CELJSKA POROTA.
Dne 31. avgusta se je zagovarjal pred poroto Josip Horvat-Kiš, posestnik v Cetinovcu (Hrvatsko) in v Prepužah pri Konjicah, radi zapeljevanja k požigu lastnega gospodarskega poslopja v namenu doseči zavarovalnino.
Po obtožnici je Horvat lansko zimo v Prepužah skušal zapeljati Alojzija Grila, da bi mu ta proti nagradi bi»0 Din zažgal gospodarsko poslopje, in bi potem Horvat-Kiš dobil od obeh zavarovalnic, »Slavije« in »Vzajemne zavarovalnic« v Ljubljanie, 5.000 in 1S.000 Din, kar pa je A. Gril odločno odklonil. — Drugič je po obtožnici Horvat sam ali s pomočjo druge osebe zažgal gospod, poslopje v Prepužah in oškodoval zavarovalnici za najmanj 13.097 Din.
V preiskovalnem zaporu je obtoženec krivdo popolnoma zanikal, šele pri prezidialnem zaslišanju je sodišču omogočil, da poišče še drugo krivce. Pred poroto je v toliko priznal, da se ne spominja in da ne izključuje možnosti, da bi ravnal tako, kakor se mu očita. Priče so ga brez izjeme obremenjevale. Porotniki so 2 stavljeni vprašanji potrdili, drugo pa le z omejitvijo, da prizadejana škoda znaša več kot 1.000 in manj kot 10.000 Din, kakor očita obtožnica. Na podlagi krivdoreka je bil z uporabo posebne milosti obsojen na eno leto težke ječe s postom in trdim ležiščem enkrat v mesecu in v povračilo stroškov. — Senatu je predsedoval dr. Premšak, votanta dr. Stepančič in Brelih; državni pravdnih dr. Rus, zagovornik dr. Kerschbaumer.
Podoben je bil tudi naslednji slučaj, ki se je topot kot zadnji obravnaval pred poroto. Martin Sušeč, posestnik na Kozjaku (sod. okraj Slovenjgradec), je sporazumno s 241etnim Rudolfom H r i -berškom 4. I. 1926 zažgal svoje gospodarsko poslopje in je banka Slavija, ki je svoto 15.000 Din izplačala, utrpela škodo. Pozneje je Sušeč, videč, da mu je prvič uspelo, še nagovarjal Hriberška. da mu zažge še hišo, ki jo je tudi zavaroval za 15.000 Din. Tokrat se Hriberšek ni udal. Sušca pa naj bi bil Pavel M a r t i n c, ki mu je posodil 22.500 dinarjev, k temu početju nagovarjal. Porotniki so krivdo Sušca in Hriberška potrdili, Martinca pa oprostili, nakar je bil prvi obsojen na 18 mesecev drugf pa na 1 leto težke ječe. Obtožence sta zagovarjala dr. Kalan in dr. Hrašovec; senat isti, drž. pravdnik dr. Rus.
S tem je jesensko zasedanje porote zaklju-
(" -si mi i t lom vljudno obvestiti cenjeno občinstvo in osol ito svoje bivše stalne posetnike, du sem s 1. septembrom 1927 prevzela vodstvo kuhinje v dobroznani
restavraciji HINKO KOSIČ - MARIBOR,
Vcirirjsks ulica 24,
kjer bom conjcnim postom nudila slej ko prej okusno domačo in ludi finejšo hrano v izdatnih porcijah, tako da bo z mojo postrežbo lahko vsakdo zadovoljen, bodisi abonent ali slučajni post. — Restavrater p. KOSIČ pa se bo potrudil, da si bo lahko vsakdo oplalinil grlo z zajamčeno pristnimi belimi in črnimi dalmatinskimi in štajerskimi vini in da se v bodoči zimski sezoni nikdo ne bo dolpočasil v njepovi zimski vrtni verandi. — Sprejemam abonenie po jako zmernih ccnah in se za obilni poset priporočam
bivša voditeljica kuhinje v hotelu »KOSOVO« v Mariboru.
Anica Ljubi
Družba Ilirija
■ drva - koks - oglje.
Pisarna in skadišče ,
Dunajska cesta 46, poleg Iv. Zakotnika.
Telefon št. 2820.	Telefon št. 2820.
Naročila sprejemajo tudi sledeče trgovine: Pavlin Fran, Gradišče 3. Jančar Ivan, Miklošičeva cesta 4. Leben Franc, Poljanska cesta 27. Kač Franc. Dunajska cesta 1 b, poleg Kreditne banke. Velkavrh Antonija, trafika, Sv. Jakoba trg 9, Mrak Emil, Pot v Rožno dolino.	6S33
Novoustanovljena zadruga!
PHHrorteva tiskarna
r. z. z o. z.
v Celju, Prešernova ulico 17
obvešča cenj. občinstvo, da otvori ž začetkom šolskega leta svojo hEltlgarnO in IrgOVlItO S pISaralŠhElft! poirebšctnamt. Knjigarna ima knjige svoje in drugih založb in vse šolske knjige. Ima bogato izbiro vseh pisarniških in šolskih potrebščin.
ripfrlira (z dežeIe).
UCRIIgja stara 15 let pridna in poštena, že izurjena v kuhanju, želi takoj stopiti v službo pri dobri kršč. družini, najrajši v Ljubljani. Naslov v upravi: Stev. 6785
Št. 24.021/27—ref. IX.
6839
Razpis
Občni
trgovcev v ob pol 8. zbornice.
Naznanila
zbor Pomočniškega zbora Gremija Ljubljani je danes, dne 2 .septembra uri zvev^r v maii « •orani Trgovske
Mestni magistrat razpisuje oddajo zidarskih, tesarskih, kleparskih, mizarskih, steklarskih in pleskarskih del za napravo nove remize za vozove mestnega pogreb nega zavoda na Ambroževem trgu.
Ponudbe je vložiti do 5. septembra t. 1. do 11 dopoldne. Potrebni ofertalni pripomočki se dobe pri mestnem gradbenem uradu, pri katerem je vložiti ponudbe.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI dne 1. septembra 1927.
2 mizar, pomočnika
se sprejmeta v delo, vajena pohištva in politira-nja. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6772.
Mizar, pomočnika
dobrega, mladega, s hrano in stanovanjem, išče Fr. Nagllč, mizar, KrJko.
šofer
perfekten vozač in mehanik z izvrstnimi, dolgoletnimi spričevali, dobro opisan, za razne vozove, dobi takoj dobro, stalno službo. Dopise z navedbo curriculum vitae na »Predilnica Tržič«. 6819
Opremljena SOBA
z električno razsvetljavo se odda s 15. septembr. Naslov v upravi: št, 6804
Dipl. učiteljica
poučuje nemščino, francoščino in angleščino. — Šelenburgova ulica 4/1.
ZASTONJ
se odda podstrešni prostor v prvem nadstropju za takojšno napravo enega ali dveh stanovanj. Dolenjska cesta štev. 12.
se proda iz proste roke. Obstoji iz 5 oralov koše-nine, 4 mernike posetve in 3 oralov zaraščanega gozda. - Natančni pogoji se izvedo na Hruševem št. 10, p. Dobrova p. Lj.
Staro železo
in kovine kupuje FR. STUPICA, železnina v Ljubljani. 6744
Gosposvetska cesta 5
plačuje
rdeč fižol Din 4"— prepeličar „ 4"— mandalon „ 3'50 suhe gobe do „ 70'— vinski kamen „ 7*—
Večje množine
po dogovoru.
Vsakovrstno
po najvišjih cenah orne, iuvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev.
/vasgočr/
SNEŽNE ČEVLJE
sprejema v popravilo vsled bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Tre-bar, Sv. Petra cesta 6, in Prešernova ulica 30.
Volna - bombaž Mizarji!
za strojno pletenje in ročna dela, dobit« po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA. Stari trg 12 - Židovska 4.
Bukove in hrastove plohe in deske, popolnoma suhe, ima stalno v zalogi Družba Ilirija, Dunajska cesta 46, poleg Iv. Zakotnika.	Telefon 2820.
Živinsko
irmilno sol
oddaja na debelo A. Vol k Ljubljana, Resljeva c. 24
fsiserirajie
o
Mafboljše šolske violine,
vsa godala, potrebščine 'rt strune dobile le pri nuiziku-strokovnjaku bivšem učitelju Glasbene Matice
Alfonz BressnSlc-u
Ljubljana, Mestni trg 3 (poleg magistrata).

Cenj. čifateljem se priporočajo naslednje tvrdke:
Ivan Križnar
krovec Ljubljana, Hrenova ul. 9
IVAN JAV0RNIK
m on ar
Llubljana, Domobranska c. 1 Stolnica poleg Zmajskega mostu
Dlož Jančar
pleskar
Uuftifana, Breg
f» Ul
Kopitarjeva ulica 6/II
Dožolna lekarna pri .Mar. Pomaga,'
Mr. ph. M. Leustek
Liubtjanči. Resljeva cesta i
trgovina vseh vrst usnju in čevljarskih potrebščin
Llubljana. Sv. Petra testa 32
FRISTOU k BR1CELJ
črkoelikarja, Ljubljana
Resljeva cesta 2 Telet. 2908 Ustan. 1903
Franc Walm
splošno krovstvo Ljubljana. Galjevica 9 pri dolenj. kolodvoru.
tapetnik Ljubljana. Krekov trg 1
KOUflCIC & JftPEU
trgovini s spec. kolonij, in materij, blagom UU3UANR. Kongresni trg 19
Siaiifro Mezde
splošno kteparstvo Ljubljana Bohoričeva ulica št. 3
Prodajalna K. T. D. (11. RliCman)
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 2.

se dobi pri
Bolafflo & $in©was Ljubljana..
Lastno prešanje na dvorišču si lahko vsak ogleda.
Prosimo,
da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig.
Damsko kolo
dobro ohranj., prodam.
Nac'ov v uoravr St. 6760.
j K A /.Piv O D A J A
i pohištva (omar, postelj, stolov, miz), posteljnine ; in gospodinjskih predmetov bo v soboto, 3. sep-i tembra t. 1. ob 9 dopoldne v Ljubljani, Metel-j kova ulica 1 (nasproti ' cerkvi Jezusov. Srca).
KNJIGOVEZNICA K.T. D.
črtslulca In tvorulca poslovnih knjig V LJUBLJANI, Kopitarjeva alicn 6/1L
Zahvala,
Za premnoge izraze iskrenega sožalja ob priliki preranc smrti našega ljubega soproga in očeta, gospoda
Karoia Pirša
kakor za poklonjcne krasne vence in cvetje, se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. — Posebna zahvala pa bodi izrečena častiti šentviški duhovščini, gg. zdravnikom ter končno vsem Številnim znancem in prijateljem za čaščeče spremstvo na njega zadnji poti.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1927.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Karal C0&
Urednik: Franc Terseglav.