Št. 350. V Ljubljani, petek dne 17. februarja 1911. Leto-II. Posamezna štev. v Ljubljani in Trstu 4 vin. .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ia praznikih — ob 3. zjutra), ob ponedeljkih ob 5. zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvn mesečno K 1—, z dostavljanjem na dom K 1*20; s pošto celoletno K 18—, polletno K 9 —, četrtletno K 450, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28'—. t Telefon Številka 118. : BH |Hj II NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. jgg||l HjBSSjjMi Ugasila IlliiP* : Izven Ljubljane in Trsta 6 vin. : Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnin« upravništvn Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta lb v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor Je priložiti znamko. : Telefon številka 118. Našim „prijateljem“. »Slovenec* je molčal celih enajst mesecev in ves ta čas ni hotel vedeti, da izhaja v Ljubljani dnevnik »Jutro*, ki je postal že znan ne samo v Ljubljani, kjer se ga najde v vsaki hiši in po vsem Slovenskem, nego tudi daleč izven mej naše majhne domovine. Molčal je glavni klerikalni organ, ker je mislil, da bi nam delal reklamo, ako bi govoril o »Jutru* in za to je — ko nam je še moral odgovarjati — govoril o »glasilu mla-dinov*, četudi »Jutro* ni organ nobene stranke, nobene struje, nego popolnoma neodvisno politično glasilo, ki ima namen obveščati svoje občinstvo v dogodkih in opozarjati ga na delovanje naših narodnih sovražnikov. Mi nismo krivi, ako so tudi klerikalci naši narodni sovražniki, ali ker so oni to v resnici, nam ni bilo težko začrtati si pot v domačih strankarskih bojih: nastopili smo takoj v začetku proti klerikalizmu, ker smo trdno prepričani, da pomeni vsako povečanje njegove moči zmanjšanje naše narodne moči. Klerikalci so kmalu začutili veliko nevarnost, ki jim preti od ljudskega dnevnika, ki se sicer ne veže popolnoma za nobeno stranko, nego varuje svojo neodvisnost na vse strani, ali je vendar izrazito antiklerikalen in odločno naroden, ali klerikalno časopisje vendar ni hotelo nikdar imenovati »Jutra*, ker v katoliški tiskarni so čakali dneva, ko bodo pisali »Jutru* — nekrolog. No, v tem so se pa klerikalci temeljito zmotili. »Jutro* se je tako hitro priljubilo vsem in' tako hitro se je razširilo po vseh slovenskih krajih, kot do sedaj še noben slovenski list. »Slovenec" izhaja že 39. leto in je vendar po številu svojih čitateljev že zdavnaj in prav močno za »Jutrom* in sedaj so v »Slovenčevem* uredništvu končno sprevideli, da z molkom ne napravijo ničesar in začeli so z nami — polemizirati in imenovati pri tem »Jutro* s pravim njegovim imenom. So pač izgubili tudi klerikalci že vsako nado, da bi »Jutro* prenehalo izhajati in naravna posledica tega spoznanja je, da so začeli računati z dejstvom, da imajo v »Jutru* ne samo neizprosnega, nego tudi nevarnega nasprotnika. Še enega »prijatelja" imamo in ta je — v Trstu. Najslabše urejevani slovenski list »Edinost* si že danes domišlja, da je toliko uvaževana, da lahko z neke višave gleda na vse druge liste in da se kdo kaj zmeni za to, ako ga — ona »Edinost!* — noče poznati! Razumeli smo molk, s katerim sta pozdravila . »Jutro* oba ljubljanska dnevnika, ali molku »Edinosti* smo se morali in se moramo še danes — smejati, prav od srca smejati, ker danes se še v Trstu čita več »Jutro* kot »Edinost*, ki tam izhaja, a domišljavci v uredništvu »Edinosti* se bojijo, da nam ne bi delali reklame, ako bi svojim malo- številnim čitateljem povedali, da izhaja v Ljubljani dnevnik z imenom »Jutro*. V Trstu so podani vsi pogoji za naravnost briljanten razvoj slovenskega lokalnega dnevnika, ki bi bil količkaj moderno urejevan in takemu dnevniku ne bi mogel delati konkurence noben ljubljanski dnevnik. »Jutro* se razvija v Trstu naravnost imenitno, kar pomeni, da so tržaški Slovenci z »Edinostjo* nezadovoljni, čemur se nihče ne čudi. Mi s tem dejstvom računamo in ker je zadobilo »Jutro* v Trstu trden temelj, hočemo iti dalje in ne bo dolgo trpelo, ko bo imelo »Jutro* v Trstu, kjer še ima svojega administrativnega zastopnika in svoje raznašalce, popolno podružnico uprav-ništva in uredništva. Potem bodo še-le skakali naši »prijatelji* v tržaškem »Narodnem domu*, kjer niti toliko moči nimajo, da bi dosegli vsaj to, da bi se v hotelu »Balkan* dobili računski listki Ciril-Metodove družbe, ki se dobijo v s.zaspani“, »mrtvi* itd. v Ljubljani, kakor jo radi nazivajo veliki rodoljubi iz kavarne »Balkan*, v vsaki mali gostilni. Ne bojimo se naših nasprotnikov, naj se oni imenujejo kakor hočejo. Nismo se ustrašili konfiskacij, ki so nekaj časa kar deževale, nismo se bali in se ne bojimo denuncijacij, s katerimi so nas hoteli zastrašiti zagovorniki novih vojnih bremen in izdajalci slovenskega vseučiliščnega vprašanja, prenesli smo že marsikaj, pa ostajamo mirni tudi na kamenje, ki ga poskušajo metati na nas iz Trsta ljudje, ki sedijo v uredništvu oficijelnega organa tržaških Slovencev, a spadajo v kak — dom za invalide. Iz slovenskih krajev. Iz Dola pri Hrastniku, Bilo je na Svečnico. Neki kaplan se je zelo hudoval v svoji pridigi, da ljudje vse preveč zapravljajo in pijejo žlahtno vince. Mogoče ima dotični gospod prav, a glej ga spaka — ljudska govorica pravi, da naj najprej pometa pred svojim pragom. Ni ga skoro dneva, da ne bi dotični gospod in njegov »šef* posedala po gostilnah in brenkala po klerikalnih strunah. Zato sta si pa že tudi nabrala celo kopico skušenj o učinkovanju alkohola. Posebno starejši obeh duhovnih sobratov bi lahko marsikaj povedal, tako n. pr., da ni dobro, ako vince preveč gladko teče, sicer pozabi človek v svoji ginjenosti, da je vzvišen nad živalmi in se mu lahko pripeti, da liki gotovim četveronoscem rije z nosom po zemlji. — Natančnejša pojasnila pa daje župnijski urad sv. Jakoba v Dolu. — V kratkem, baje na pustni torek, prirede dolski kmetski zverarji veselico. Vspored je zelo bogat. Prireditev otvori predavanje gosp. Štrausa. Govoril bo iz bogatih svojih skušenj o velezanimivem predmetu »Kako se v vas hodi*. Nadalje bodo igrali burki — enodejanki. Prva je naslovljena »Kako smo pometli liberalce iz-občinskega odbora*. Nastopijo kaplan Kolenc, Hrastelov atek in Babič — tri priznano najboljše moči. Drugo pod imenom »Mož pod panto-feljnom*, uprizorita zakonska Kranjc. Nadalje nastopi pevski in glasbeni zbor dolskih tercijalk. Dirigira farovški »direktor", znana Stoparca. Sliši se tudi, da se hočejo članice novoustanovljenega »Marijinega* društva udeležiti veselice korporativno; vsled dobrih odnošajev med njimi in dolskimi klerikalci, ki so skoraj brez izjeme očetje po več nezakonskih otrok, nekateri celo priznani prešestniki. Obeta biti prosta zabava, kar najbolj sijajna in živahna. Na svidenje torej! Iz Novega mesta. Pred tukajšnim okrožnim sodiščem se bodo vršile ta mesec sledeče porotne obravnave: dne 20. februarja dva detomora, Mežnar in Žugelj; 21. februarja uboj Badža; 22. februarja, Furlan, hudodelstvo tatvine in težke telesne poškodke. Afera Jarc-Rozman. Kakor znano, je državni poslanec Evgen Jarc s svojo tožbo proti K. Rozmanu radi razžaljenja časti sramotno propadel. Jarc je sicer vložil priziv, a ga je pozneje umaknil. Vrh tega Jarca silno peče vest, ker ne more dobiti za Novo mesto sposobnih zdravnikov. Za razpisana mesta so se oglasili trije prosilci. Eden od teh je že imenovan, drugi je umaknil prošnjo, torej ne ostane nikaka izbira. Železniško ministrstvo je, kakor smo čitali, podaril za Schul-vereinsko šolo v Šiški 500 K, za jeseniško pa 1500 K. Naše mnenje je, da bi železniško ministrstvo storilo veliko bolje, če bi se bolj brigalo za železniške uslužbence. Slučaj Schiffrer n. pr. je našim čitateljem že dobro znan. Schiffrer je bil 30 let v železniški službi in se je konečno v službi ponesrečil. Zdravniki so izjavili, da je vsled nesreče za nadaljno službo nesposoben in ga radi tega vpokojili. Železniška uprava mu je sicer dovolila pokojnino, nikakor pa ne popolne. Kljub vsem priporočilom ni bil pri vpokojitvi niti pomaknjen v višji plačilni razred; o kaki odškodnini pa sploh n j govora. Delo, katero je on poprej opravljal sam, opravljata sedaj dva uradnika. Takih in enakih slučajev je mnogo. Beljaška direkcija naj se torej raje pobriga za svoje siromašne uslužbence, kakor da bi razsipala denar za take nepotrebne stvari. Iz Postojne. (Lovski ples.) V soboto, dne 18. februarja priredijo Postojnski lovci veliko brakado (ples) v zgornjih prostorih hotela »Pri Kroni*. Brakada se vrši na čast sv. Hubertusu in sv. Predpustu in zato bo nekaj prav posebnega. Na tej brakadi pridejo do besede tudi nedeljski lovci, vendar pa ne bodo nevarni gonjačem in drugim lovcem. Streljati se sme srne, lisice, sploh vse. Posvariti pa moramo lovce že sedaj in jih opozoriti na to, da bodo streljale tudi srnice in zadele bodo v srce marsikaterega lovca. Ker pa poznamo lovce in njih neustrašen pogum, vemo, da se ne bodo pustili preplašiti in bodo prišli v velikem številu na brakado. O polnoči bo glavni izpit iz latinščine in prepričani smo, da bo dobil vsak pravi lovec iz tega predmeta odlično. Vabimo tudi vse prijatelje lova in lovcev, da pridejo in si ogledajo to prireditev, dolgočasili se ne bodo. Obleka je lovska, športna ali promenadna. Vabila so se že razposlala. Ker se je vsled velikanskega števila vabljenih res težko izogniti kaki pomoti, prosimo, da pride vsak prijatelj lova, če tudi vsled pomote ni dobil vabila, na brakado, gostoljubni postojnski lovci ga bodo sprejeli z odprtimi rokami. Pridite torej v soboto prav gotovo v Postojno, žal vam ne bode. Lovski blagor! Vest, da se vrši maškarada tukajšnega Sokola v nedeljo, dne 26. februarja in ne, kakor se je baje prvotno določilo, en dan preje, t. j. v soboto, dne 25. februarja, je provzro-čila tu splošno začudenje in, če smemo verjeti različnim govoricam, še celo razburjenje. Zato bodi na tem mestu povedano v pomirjenje vseh teh razvnetih duhov, da se vrši običajna maškarada postojnskega Sokola v soboto, dne 25. februarja v prostorih Narodnega Hotela ob 8. uri zvečer. Toliko v vednost vsem onim, ki se zanimajo za to prireditev! Na zdar! Splošni pregled. Češka realistična stranka obhaja te dni 251etnico t. zv. rokopisnega boja, ki je bil nekako začetek novega gibanja v češki politiki pa tudi v češkem kulturnem življenju. »Čas*, glasilo čeških realistov je posvetil skoraj celo številko s 15. t. m. proslavi te znamenite 251etnice. Pred 25 leti je namreč izšel iz vrst nove filologične in filozofične šole (Gebauer, Masaryk) prvi odločilni napad na pristnost znanega kraljedvorskega in zelenogor-skega rokopisa, ki sta tvorila do tedaj nekako podlago starega kričečega ro-doljublja. V češkem narodnem taboru je nastal vsled tega velik krik proti novi učenosti, ljudje, ki so se upali dotakniti narodnih svetinj, so bili na-zvani izdajalci, norci, podkupljeni od židov in vlade. Toda resnica je zmagala nad lažjo, Masaryk je dokazal nepristnost in danes nihče veš ne veruje na pristnost onih dokumentov, ki so bili takrat narodne svetinje. Po 25 letih stoje Čehi brez onih dokumen-mentov kulturno enako visoko in je s tem dokazano, da narodna ideja ne potrebuje v svojo obrambo nikakih zgodovinskih laži, ampak da ji je resnica najboljši porok za obstoj. Zmaga v rokopisnem boju je bila prva večja zmaga Masarykova v javnem boju, nato je sledila zmaga v Hilsnerijadi, potem boj z mladočeško politiko, iz česar se je ustanovila nova realistična stranka, ob 251etnici prve zmage pa obhaja Masaryk zmago na Aehrenthalom, kar kaže njegova zadnja brošura. Praška »Union* piše na »Slovenčeve* baharije o Šusteršičevi taktiki sledeče: Težko je proti »Sloven- Iz Rima prihaja za nos se drži, kaplanom-štacnarjem pomoči več ni! cu* polemizirati, ker je poln neresničnosti. Dr. Šušteršič bi moral povedeti, kdaj je kabinet Bienerth po njegovem srečnem vodstvu stal pred Sedanom in kedaj je izvlekel Čehe iz močvirja njih zavožene politike. Posebno odločno pa je treba zavračati trditve, ki jih navaja »Slovenec* glede ustanovitve enotnega češkega kluba. Ravno nasprotno je res. Na koncu pravi članek, da je naravnost komično, da zahteva po vsem tem »Slovenec* od češke strani lojalnega prijateljstva. Ker kaže »Slovenčev* članek vse prej nego lojalno prijateljstvo. Med Bulg^irljo In Avstrijo hoče baje bulgarski car napraviti ožjo zvezo, kakor poroča »Daily Mail*. Zato baje želi izpremembe ustave, da bi mogel delati zveze tudi brez posebnega dovoljenja sobranja. Bagdadska železnica bo zgrajena popolnoma po nemških željah. Visoka porla je sklenila, da glede tega vprašanja obravnava samo z Nemčijo. Pogajanja se bodo tikala najprej do perzijskega zaliva, nato šele bo Turčija vprašala za mnenje tudi Francijo m Anglijo. Nemčija in Avstrija. Socijalno-demokratični poslanec Hirscb je v etatni seji notranjega ministrstva in-terpeliral zaradi dveh slučajev v zadnjem času, ko je policija nastopila proti avstrijskim podložnikom. Hirsch je rekel, da taki nastopi delajo državi malo časti. Neki trgovski potnik, ki je potoval po kupčiji iz Avstrije v Anglijo, je bil zadržan na poti. Ako bi bil Anglež ali Amerikanec bi mogel nemoteno potovati. Soc. demokratični poslanci so glasno protestirali proti takemu postopanju nasproti podanikom sosedne monarhije. — Isto se je zgodilo v Avstriji proti Rusom. Kaka zveza je to? V Ameriki se vrši vseameriški trgovski konkres, ki naj obravnava tudi vprašanie otvoritve panamskega prekopa. Kongres je otvoril prezident Taft. Udeležilo se ga je nad tisoč zastopnikov vseh ameriških driav. Predsednik Taft je izrazil željo, da bi pa- LiSTEK. MICHEL ZEVACO: Most vzdihljajev. Roman iz starih Benetek. Dva dni je Roland strmel pred mislijo, da je bilo njegovo •našito, z mravljinčjo pridnostjo dovršeno delo zaman, da bo moral pričeti vse iznova, grebsti še leta in leta, in zadirati svoje nohte v kamenje, dokler mu roke sploh ne odreko pokorščine . . . — Toda kako sem mogel dospeti semkaj? Kako se je zgodilo, da sem se zmotil? . . . To vprašanje si je zastavil tisočkrat, z zamolklim rohnenjem, ki je bilo zdaj njegov jok. Nato ga je mahoma obšla neodoljiva želja, da bi dvignil to ploščo, stopil v to novo ječo, videl še ta drugi grob! . . . In nato — kdo ve? . . . Morda najde tam gori gotovejšo pot do svobode, do življenja! Tekel je v rov, povzpel se na vrh in pričel odpraskovati malto okrog plošče. Od časa do časa je prenehal, uprl se z ra-mamami ob ploščo in jo poizkusil dvigniti. In tako je bil, v noči tega rova, podoben titanski kariatidi, ki podpira podirajoči se svet. Ko je dvanajstič poizkusil, se je plošča dvignila. Roland je pomolel glavo skozi odprtino, in njegove oči so se srečale v prvem trenotku s pogledom človeka, ki se je preplašen in osupel upiral vanj! Rolad je stiskal med zobmi dolg kremen, ki mu je bil dal po malem obliko bodala. Z eno ramo je odrival ploščo, z drugo roko pa je zagrabil svoj kremen, s trdnim namenom, da ubije onega drugega, ali pa, da bo sam ubit! . . . XV. Celica obsojenih na smrt Z naglo kretnjo se je Roland osvobodil, spustil ploščo zaj ter se postavil pred tistega Človeka, ki ga je gledal, ne na-ne" da bi črhnil in ne da bi se ganil, bedast od osuplosti in kakor pribit na mestu. — Kdo ste? je zarenčal Roland s hripavim glasom. Mož mu ni odgovoril takoj. Bil je divjega obraza, goste, dolge in razmršene brade, trdih in izrazovih potez in čudnih oči, v katerih je odsevala divjost in plakost obenem . . . Globoko je zavzdihnil in odgovoril naposled: — Jetnik sem . . . Rolandovo lice se je takoj umililo. Z napeto radovednostjo je pogledal to človeško bitje,' ki ni bilo niti sodnik, niti krvnik, niti ječar, nego jetnik, kakor on sam — morda celo mučenik, kakor on sam. In zapazil je da tudi njemu cunje jedva zakrivajo nagoto. Slabe dokolenice, že vse razcapane, in ostanki nekakšnega jopiča so tvorili vso njegovo obleko. — Kako dolgo ste že tu? je povzel iznova. Ne vem ... nič več ne vem, kako dolgo! ... je odgovoril neznanec z mrklim glasom, ki je bil krotek in surov obenem. Roland je začutil, kako se je mu grlo stiska od tesnobe. Nepopisna razburjenost ga je popadla: spoznal je ta potrti glas, kakor da bi bil njegov lastni. In po strašni bedi tega nesrečnika je meril svojo lastno bedo. In s prijaznostjo, skoraj z veseljem mu je pomolil roko. Ta človek — morda bolje rečeno, ta zver — v katerem se je zdelo, da s poslednjim naporom jedva še plapola plamenček razuma, je bil njemu sličen — bil je njegov prijatelj, skoraj brat njegov! Toda mož se je prestrašen odmaknil. — Jetnik sem, kakor vi, je dejal Roland s čudno mehkobo, trpel sem in trpim, kakor vi trpite. Kdorkoli ste, najino trpljenje si je podobno v tem trenotku, in najine muke so sestre... Ali se nočete pobratiti z menoj, s tem, da mi podaste roko? — Ali veste, kdo sem? je odgovoril neznanec z divjim glasom. Zdi se, da sem velik zločinec, pred katerim se mora zgražati vsak pošten človek. Ropal in ubijal sem, storil sem mnogo zločinov. Ko sem Š? živel na zemlji, so se me bali vsi ljudje. Trepetali in bežali so pred menoj. In tukaj gledajo celo ječarji name kakor na tigra. Samo z bodalom v roki stopajo v to ječo. Povem vam, da sem zakrknjen razbojnik, prokleto bitje in izvržen čovek. Vi imate še morda koga, ki vas objokuje. Jaz nimam niti očeta, niti matere, niti brata, nobene rodbine, nobenih prijateljev — izkratka, žive duše nimam na svetu. Ako plakam, ako mi muke izvabljajo krike in ihtenje, ako sem lačen, ako žejen, ako me tare mraz, nihče ne ve za to, nihče se ne vznemirja. Vznemirjajo se ljudje o meni le toliko, ker bi zmirom radi vedeli, kakšno grozodejstvo snujem v svoji glavi celo na dnu te ječe. In ta roka, glejte, je še krvava od mojega zadnjega zločina. Dotaknite se je, če si upate! S silovito, gnevno gesto je jetnik iztegnil svojo roko, ki je vsa drhtela. Roland jo je prijel ter jo krčevito stisnil. Nekaj kakor solza se je v tem hipu zasvetilo na njegovih že dolgo izsušenih trepalnicah. In obdržal je grčasto, strašno roko neznančevo v svojih dlaneh. — Potemtakem, je povzel neznanec plaho, vas res ni groza pred menoj? ... v — Ne, je dejal Roland trudoma. — Ne odganjate me od sebe? — Saj vidite, da nel . . . In to pot se je Rolandu posrečilo nasmehniti. — In vendar veste, da sem razupit zločinec . . . — Vi ste ubog jetnik, kakor jaz, tolažiti vas hočem. Kajti' tudi vi me tolažite, že s samo vašo navzočnostjo. — Molčite, molčite! Vaš glas mi trga srce! . . . — Ubogi nesrečneži Torej ste menda trpeli še več kakor jaz? . . . — Oh, molčite; preveč prijazno govorite z menoj! Jetnik se je zrušil v počep, zakopal lice v dlani in zaihtel. Roland ga je motril z nekakim veseljem, ki ni bilo brez krutosti. — On še lahko joče! je zamrmral sam pri sebi. Ne, bn ni pretrpel toliko kakor jaz! Dajte, dajte, je povzel, osrčite se . . . Meni samemu se je posrečilo izkopati rov trideset čevljev visoko. Dvema nama pojde delo laglje od rok, in potem uideva skupaj iz tega pekla. — Kaj pravite? je vzkliknil jetnik trepetaje. — Pravim, da če mi hočete pomagati,, lahko obadva prideva v svobodo. (Daijt.) namski prekop ne služil političnim namenom, ampak pospeševal svetovno kupčijo. Velika železniška katastrofa se je pripetila blizu Pariza. Brzovlak, ki vozi na progi Paris-Brest je zadel v največjem diru v osobni vlak, ki je vozil na istr progi proti njemu. Sunek je bil strašen. Lokomotivi sta tako trčili druga ob drugo, da sta začeli goreti. Nekaj vagonov se je sesulo na mestu. Z velikim trudom so izvlekli izpod razvalin mrtve in ranjene. Mrtvih je 15, ranjenih okoli 20. Vlak je vozil s hitrostjo 85 km na uro. Velika nesreča se je zgodila v Lisaboni. V vojašnici se je ob priliki obiska vojnega ministra vdrl strop v neki sobi, ker je bilo preveč ljudi in je bilo čez 160 ljudi težko ranjenih. Zaradi nemirov v Albaniji baje obišče sultan še letos to deželo, da pridobi zase srca svojih podanikov. Nesreča na Ontarijskem jezeru. Pri drsanju na Ontarijskem jezeru v Ameriki se je zgodila grozna nesreča. Ko je bilo na ledu največ ljudi, se je led udrl in je utonilo 80 ljudi. DNEVNE VESTI. Zopet vprašanje na klerikalce. Teden dni že molčimo in čakamo, da nam kak odličen klerikalec, n. pr. podpredsednik trgovsko-obrtne zbornice, g. Kregar, v „Slovencu" razloži kako je bilo s klerikalno sleparijo vtrgovsko-obrtni zbornici. Čez tisoč glasovnic so ponaredili. Podpisavali so mrtvace, ljudi, ki niso ničesar vedeli o podpisih. Sleparili so najodličnejši klerikalci. Celo njihove žene so pomagale. Ali se gospoda ne spominjajo kako je bilo v pravljični noči ko je nekaka klerikalna gospa izdahnila: ,Čeb’ nas zdela dubl, pab’ vidi kuga de-lama, nas prav gotov vse skp zaprejo, jest se kar bujim tega?* Mandljevi volile! so spregledali. Iz njegove vestno sestavljene okrožnice so se Mandljevi volilci poučili, kako je gospodarstvo sleparske ljudske stranke. Volilci vseh vol. okrajev kar strme nad sleparijami in slepljenjem ljudstva, ki je uganjajo dr. Susteršičevi trabanti. Mandljev naslednik Vehovec bo imel prokleto težko stališče pri volitvi, zato se tudi stranka tako boji nadaljne shode skli-cavati. Kmetje dr. Šušteršiča in dr. Lampeta kar preklinjajo, ,in, kakor došla poročila slove, prosijo Boga, da bi ga še na drugo nogo udaril! Kmetom se že oči odpirajo! Za slabo pride še slabša vest. Slabo vest, pravijo »Slovenčevci* da imajo liberalci zaradi poloma pri »Glavni posojilnici." In poleg slabe vesti tudi nobene požrtvovalnosti. Naše mnenje je, da je očitanje glede slabe vesti podobno tatu, ki preganjan kriči za prvim pred seboj: primite ga, držite ga! Sicer pa naj se gospodje v tej zadevi sami med seboj pomenijo. Le glede požrtvovalnosti bi dobroves-tne »Slovenčevce" na to le opozorili: Začetkom oktobra 1. 1902. je vseskozi klerikalna Vaclavska posojilnica v Pragi po zaslugah mosignora Drozda napravila strašanski polom. Ta prelat Drozd je ta zavod s svojo blagoslovljeno roko in s svojim razkošjem z njegovo kuharico in drugimi babura-mi tako značajno vodil, da je šlo nič manj nego 7 reci sedem milijonov rakom žvižgati. Denar je bil krvavo zasluženi prihranek malih obrtnikov, delavcev sploh le malih eksistenc. Ta polom ni zahteval le denarnih, zahteval je tudi človeških žrtev. Mnogo se jih takrat obesilo ali drugače šlo v rani grob. Drozd, blagoslovljeni krivec vse te nesreče je šel še gorak iz ječe svojemu bogu odgovor dajat za njegovo vzor apostolsko delo. Zapustil pa je v češkem ljudstvu tako sovraštvo! za seboj, da ko se je njegova MALI LISTEK. Slov. deželno gledališče. „BOHEME“. (Konec.) Čisto v soglasju z značajem Mur-gerjevega romana »La vie de boheme", ki nam ne podaja toliko jednotno se razvijajočega dejanja, kakor predvsem raznovrstne, izprememb bogate slike in epizode, obsoja tudi operni tekst, katerega sta spisala na podlagi tega romana gg. Ulica in Giacosa, iz vrste dramatičnih slik, ki so samo v lahni zvezi med seboj in torej brez strogo jednotnega dejanja. Za navdušene Wag-nerijance bi sicer že samo to zadoščalo, da bi izrekli nad opero svojo obsodbo, mi za svojo osebo pa smo mnenja, da imajo poleg najvišjega i-deala muzikalne drame, kakršnega nam reprezentujejo Wagnerjeva dela, na vsak način tudi še druge vrste muzikalnih dram svojo umetniško eksistenčno pravico, treba le, da se lahko izkažejo z kuharica pred par leti omožila, so njo in njenega ženina od poroke z gnjili-mi jajci spremili, njo za nameček pa še z gorjačami. Gospodje, ki sedaj nas animirate k požrtvovalnosti za vaše oove lopovščine, povejte, koliko pa ste vi takrat žrtvovali iz vaše lastne duhovne posode v Pragi? — Lani je Drozdov sobrat, monsignor Weis po vzorcu Drozda privedel koroško posojilnico do škandaloznega poloma. Za navajanje podrobnosti je stvar še preveč živa v spominu, zato vas zopet le vprašamo: koliko ste tukaj žrtvovali za rešitev po vašem apostelju zapeljanih žrtev? Mi le vemo, da so bile takrat v nasprotju z vašimi lažnjivimi trditvami, tudi vse vaše posojilnice na Kranjskem tako falitne, da v nekaterih ni bilo 14 dni niti ficka v blagajni. In tudi to vemo, da če bi vam takrat za vašo nesramno izdajstvo slovenskih interesov ne bi bila priskočila vlada na pomoč, bi bil še pred polomom v »Glavni posojilnici" povsod pri vaših zavodih nastal tak splošen in strašen polom kakršnega še ne pozna zgodovina zadružnega obstoja. In še nekaj imamo vas vprašati, ali to za danes še odložimo. Vi pa kar nadaljujte o slabi vesti, dobre itak še nikoli imeli niste. Kulturno delo klerikalcev v Šmartnem. Pred približno 14 dnevi je imelo »Katoliško izobraževalno društvo za Št. Petrsko Posavje" svojo veselico v Šmartnem. V noči, ko so rajali »izobraženci", je eden iz te blažene sredine pomazal z gnojnico hišo vrlega narodnjaka g. Mat. Dolničarja. G. Dolničar je vse izobražence na ta način kaznoval, da je prilepil na svoji hiši tam kjer so ti backi pustili svoje sledove, velike lepake s sledečo vsebino: »Mimoidočim v pojasnilo! To je pomazal zlobnež ali »izobraženec" v času po veselici »Kat. slov. dr. za šentp. Posavje" v gostilni pr.i Kebru* v Šmartnem v noči dne 29. januarja 1911. — To je seveda bodlo zagrizene klerikalce, vzlasti ker so se poštenjaki na Posavju zgražali nad takim surovim dejanjem, a kaplan Petrič je to umazano delo zagovarjal z prižnice: češ »Pomazati liberalcu hišo, to je mal greh. »Tako izobraževalno delo se goji po katoliških izobraževalnih društvih. Katoliška tiskarna, »Slovenec" In »Domoljub*. Še enkrat opozarjamo naše somišljenike, posebno pa šolska oblastva, da vse liste in tiskovine, ki se s »Slovencem" in »Domoljubom* vred pod eno streho tiskajo, iz naših hiš, iz naših šol, iz naših uradov ven pomečejo. Lista sta postala zadnji čas tako satansko lažnjiva, da je naravnost škandal za tiste, ki to tiskarno podpirajo in puste, da se taki listi v slovenskem jeziku izdajajo. Iz vrst somišljenikov se nam piše: Včerajšnje »Jutro" nam je prav iz srca govorilo, da je razkrinkalo klerikalne učitelje in njih zvezo s »Slovencem" in »Domoljubom*. Prosimo pa pojasnila, v čigavem taboru stoji izdajateljstvo in založništvo brošure , Jahreshauptbericht il b e r den Zustand des Volksschul-wesens in Kr a in* v Ljubljani, ki se je tiskalo pod isto streho kakor »Slovenec" in »Domoljub". Bav-bav, naš vrli sotrudnik in prijatelj, je zajahal pegaza! (Pegaz je tisti konj, ki ima perutnice, in ki ga zasedejo pesniki, kakor mislijo pesni-kovati.) To veselo novico bodo gotovo z velikim veseljem vzeli na znanje naši bralci, posebno prijatelji poezije. Za danes omenjamo samo — v tolažbo radovednosti slavnega občinstva — da uspehe Bav-bavovega pesniko-vanja prinese s primerno originalno sliko vred jutrišnja številka »Jutra*. Dvojna mera. Pred leti se je mestnemu učiteljstvu strogo prepovedalo, da bi v šoli prodajali otrokom samoučila, češ, da to prepoveduje šol. zakon. Mi sicer ne odobravamo tega koraka c. kr. okr. šol. nadzornika, ker zadostnimi umetniškimi momenti; mislimo celo, da imajo takšne umetniške panoge še mnogo večjo vrednost kakor kakšne epigonsko natančne ali sterilne kopije velikega bayreuthskega mojstra. Ako primerjamo mladoitalijanske-ga muzika Puccinija s starejšimi ve-risti, lahko konstatujemo pri njem nekaj prednosti, pa tudi nekaj poman-kljivosti. Presega jih na vsak način po skrbnejši boljši tehniki, a oni zopet ga nadkriljujejo po neposredni invenciji; kljub temu pa stoje zlasti lyrične partije v »Bohčmi*, tudi kar se tiče muzikalne invencije, na upoštevanja vredni višini. Opažamo nekakšno nagnenje k takoimenovanemu muzikalnemu ali fresco-stylu; neokretni čopič kulisnega slikarja je namreč tudi v muziki precej dostikrat zaslediti. Naše operno osoblje se je zavedalo svoje dovolj težke naloge in se je lotilo z resnobo in ljubeznijo. Dolgotrajen aplavz je pomenjal sigurno več kot konvencijonalno izražanje pohvale. Kapelnik g. profesor F r. R e i-n e r je opero vestno naštudoval in je to nehumanitarno delo, ker se je na ta način onemogočilo, da bi se otrokom revnih staršev dalo čimveč učnih pripomočkov zastonj, ki jih je učiteljstvo le na ta način lahko dobilo, ker dotacije v ta namen so kaj siromašnega značaja. Čudno se nam pa zdi, da je ta prepoved veljala le za javne mestne šole, medtem ko se na ljubljanskih zasebnih, samostanskih šolah vrši še isto delo nemoteno naprej. Imajo li ljubljanske zasebne — samostanske — šole prednost pred javnimi — mestnimi — šolami? Če se je bilo že tako §-ski, da je storil nehumaniteren čin na eno stran, naj se bode vsaj dosleden pri jahanju §§. Zanimivosti iz naprednega zavoda. Zastarela učiteljica pokliče gojenko, ki je storila velik »greh" — videla jo je razgovarjati se s svojim plesalcem — in pravi: »Če se ne morete skušnjavcu in skušnjavi zoperstaviti, kličite Marijo na pomoč; postanite Marijina devica in stopite v Marijino družbo!" — Kajpada, na naprednem zavodu nimajo drugega opravila kakor vzgajati tercijalke! Mogoče bi bilo tej stari devici ljubše, da bi mlada gojenka rajala kje v kaki beznici, kjer se zbirajo »Marijine device", o katerih poje narodna: »Lan’ so mi prav’li Micika, Micika, letos . . . itd. Zadnji dan za reklamacije j e danes. Poživljamo volilce, da danes, kdor še ni, dopoldne pogledajo volilne imenike če so pravilno vpisani ali ne! Ljubljanske dame in gospodične imajo svoj sestanek v svrho dobrodelne prireditve za »Domovino" v petek, 17. t. m. v »Narodni kavarni". Vabljene so na ta sestanek brez izjeme vse dame in gospodične, ki kažejo količkaj simpatije do »Domovine*. Ker je še do prireditve le malo časa, je želeti točne in številne udeležbe, da se vse podrobnosti prireditve končno urede. Posebna vabila se ne razpošiljajo. Sestanek je ob petih popoldne. Slovensko deželno gledališče. Jutri, v soboto se igra prvič Gerh. Hauptmanna igrokaz v petih dejanjih »Voznik Henšel" (za nepar*abon-nete) z gospo Danilovo in g. Verov-škom, g. Bohuslavom, g. Povhetom, g. Skrbinškom in g. Danilom v glavnih ulogah. Gerhart Hauptmann je danes najslavnejši nemški dramatik, a igrokaz »Voznik Henšel" je njegova najboljša drama. — V nedeljo popoldne se zaradi vztrajno lepega in gorkega vremena ne igra, pač pa že ob 7. zvečer, ko se vrši slavnostna predstava v proslavo 35 letnice slovenskega akad. društva »Triglava". Na izrečno željo se uprizori Srečka Albinija jugoslovanska opereta »Baron Trenk" (izven abonnementa; za lože par). Ker bo predstava že ob 9. zvečer gotova, blagovoli naj, kdor se po predstavi udeleži plesa v »Narodnem domu", priti k predstavi v plesni obleki, da se poda tudi s tem prireditvi slavnostni značaj. Tak je običaj tudi po drugih mestih. Gg. akademiki se udeleže predstave z društvenimi znaki. Kdor se plesa ne udeleži, more priti seveda oblečen kakor hoče. — Še ta mesec se uprizori Jaroslava Vrchlickega vele-zabavna historična veseloigra »Noč na Karlstejnu* in burka »Pri belem konjičku*. Prve dni marca pa se uprizori Gounodova opera »Margareta* (Faust). Iz pisarne sloveftskega gledališča v Mariboru. Radi izredno slabega obiska letošnjih predstav je odbor sklenil tretjo predstavo v mesecu popolnoma opustiti. Vsled tega odpade že napovedana predstava »Graničarji* v nedeljo dne 19. t. m. Upamo, da nam slavno občinstvo tega ne bode štelo v zlo, kajti ako vidimo, da se požrtvovalnost diletantov tako malo upošteva, da celo naši najpremožnejši inteligenti ne prihajajo k predstavam, je pač samoobsebi umevno, da društvo ~r~ f~r IMOU-U-aig energično vodil; ako loki na nekem mestu v prvem aktu niso bili povsem čisti, to spričo vseh ostalih vrlin, ki jih je pokazal orhester Slov. Filharmonije včeraj, komaj more priti v poštev. Režiser, g. N u č i č je opero in-scenoval z dobrim okusom, vestno in s hvalevredno pozornostjo se trudeč, da zakrije nekatere pomankljivosti kulis. — Pesnika Rudolfa, Miminega lju bimca, je pel kot gost gospod E r-nesto vitez Cammarota, tenorist hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu, ki je tej ulogi z zmagovitostjo svojega lepo se vzpenjajočega, v vseh legah čistega in toplo barvanega glasu pripomogel do sijajne veljave. G. Cammarota najde zlasti v ly-ričnih momentih čudovito mehke in v srce segajoče akcente. Pri premijeri je bil na nekem mestu v drugem aktu izdatno previsok, česar včeraj ni bilo več slišati. V igri bi želeli malo več živahnosti; res je sicer, da se nahaja kaj mnogo pesnikov z malo temperamentom, res je pa tudi, da je tradici- ne more napredovati in je primorano vsled žalostnih razmer storiti korak nazaj, ker mu sicer preti nevarnost, da vsled vednih izgub popolnoma propade. Obžalujemo sicer, da zadenemo s tem tudi naše pridne poset-nike predstav, toda sila kola lomi in ako se naše stanje ne izboljša primorani bomo napraviti še en korak nazaj. Nismo se strašili dela in se tega ne bojimo tudi v prihodnjosti. Tolaži nas pri tem žalostnem dejstvu edino zavest, da nas ne zadene krivda našega nazadovanja. Odgovornost naj pa nosijo oni, ki so nas v svoji malomarnosti in brezbrižnosti pustili na cedilu. Grda razvada je ukoreninjena v našem gledališču. Še pred koncem predstave ali pa takoj, ko pade zastor, zapuste nekateri obiskovalci svoje sedeže in obupno silijo v garderobo. Zastopam mnenje, daje najmanj brez-t akno st do igralcev ravnotako kakor do ostalega občinstva takšno prezgodnje odhajanje iz gledališča; do igralcev, ker zaslužijo ti svojo pohvalo koncem zadnjega akta istotako kakor ob drugih aktih; do drugega občinstva, ker treba zaradi takih zgodnjih odhajačev vstajati s sedežev, kar vedno moti. Kdor že hoče na vsak način pokazati svoje nerazumevanje za glasbo ali tudi za dramske predstave in hoditi pred sklepom, naj stori to vsaj mirno in ne moti drugih, ki v prihodnje takšnih neumestnih kapric,ne bodo več tako mirno prenesli kakor so jih dosedaj. Oddaja semenskega krompirja. Lanska krompirjeva letina je bila na Kranjskem in sploh v južni Avstriji zelo slaba, mnogo čez zimo hranjenega krompirja je segnilo ali še gnije, zato bo letos spomladi prav gotovo pri nas na Kranjskem veliko pomanjkanje semenskega krompirja in bodo cene najbrž izredno visoke. Z ozirom na to okoliščino je podpisana družba nakupila v tujini več vagonov semenskega krompirja, ki ga bo mogoče oddajati po 9 do 10 K 100 kg z vrečami vred. Ta semenski krompir je različnih vrst, je dober za jed in za vsakovrstno gospodarsko porabo ter se v drugih deželah prav dobro spo-naša. Ker je množina tega naročenega krompirja le omejena, zato bo mogla družba po označeni ceni le tista naročila zvršiti, ki jih dobi takoj, oziroma pravočasno. Občinam, podružnicam in kmetijskim društvom se priporoča skupna naročitev v celih vagonih, ker potem ne le voznina manj stane, ampak bo mogoče družbi nastaviti najnižje cene. Vsi kmetovalci se že sedaj opozarjajo, da bo spomladi semenski krompir težko dobiti in da bo cena prav gotovo znatno poskočila. Pravočasno došle naročitve se zvršijo v drugi polovici meseca marca ali v pričetku meseca aprila. Obrtna zadruga na Bledu. Dne 25. marca t. 1. priredi obrtna zadruga na Bledu preizkušnjo obrtnih vajencev v pisarni zadružne bolniške blagajne na Bledu, Mlino št. 3. Vsi vajenci, kateri so učno dobo dovršili in nameravajo napraviti preizkušnjo, naj vlože pismeno prošnjo na obrtno zadrugo na Bledu katera je koleka prosta. Prošnjo ima podpisati tudi učni mojster in se mora najpozneje do 15. marca t. 1. doposlati. Vajenci, kateri so člani obrtne zadruge na Bledu, vplačajo ob enem s prošnjo znesek K 5., kot pristojbino, vajenci od mojstrov, kateri niso člani zadruge, pa imajo vposlati K 12 kot pristojbino za preizkušnjo. Tudi obrtni pomočniki, kateri še nimajo te preizkušnje in imajo že učno spričevalo, se sprejmejo k preizkušnji. V tem slučaju so pristojbine enake ter se ima učno spričevalo prošnji priložiti. Ta preizkušnja je za vsakega rokodelca zaradi tega potrebna, ker brez te svoj čas ne dobi obrtni list za samostojnost mojstra, brez ozira na to, ali se je učenec učil v takem kraju, kjer obstoji obrtna za- jonalno in običajno, predstavljati si poeta s precejšnjo porcijo živahnega temperamenta. — Gdč. M. Ni da-sova je pela svojo Mimi muzikalno vseskozi korektno, s finim občutkom in prav umetniško^ zavestjo ter je v stopnjevanju obsežne skale čuvstvenih nijans pokazala svoje čisto posebne vrline in hvalevredne ambicije resne umetnice. Bila je ljubka in nežna v prvem dejanju, ko vzplamti v nekakšni sanjavi razvnetosti v njenem srcu ljubezen, izborno je karakterizovala srečo, veselje in lahkoživost v drugem, in svojo globoko bolest v tretjem dejanju. Njeno umiranje v zadnjem aktu je bilo ganljivo, a vendar estetično. Pevski del partije je izvedla z enako preciznostjo; posebno krasno je vspel duet v prvem iktu in veliki ljubavni duet v tretjem dejanju. Gdč. Nždaso-va razpolaga z izredno sympathičnim glasom zelo prijetnega timbra, ki obdrži poslušalca trajno v nekakšnem intimnem čaru in najboljšem razpoloženju. Gdč. Š m i d o v a ima kot Mu-sette priliko znova pokazati svej prijetni in dobro šolani glas; kakor v »Č a r o s t r e 1 c u*, tako je tudi tu- druga ali ne. Ako je bil učenec dolžan obiskovati obrtno šolo, priložiti se ima prošnji tudi spričevalo obrtne šole. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. V seji upravnega sveta dne 15. t. m. se je odobrila čista bilanca za leto 1910., katera izkazuje vsestranski napredek. Čisti dobiček za leto 1910. znaša vštevši prenos iz leta 1909. 358.273 K 72 vin. proti letu 1909. več za 52.184 K 34 vin. Občnemu zboru, ki se je določil na 2. marca t. 1. se je sklenilo predlagati sledečo razdelitev: Reservnemu in pokojninskemu zakladu se dodeli razun posebnega ažijskega skupička V. izdaje delnic v znesku 73.114 K 74 vin. še nadaljnih 50.193 K 62 vin. tako, da znaša ta potem 610 000 K; delničarjem se izplača kot 7 °/o, lani 6'/, °/o dividenda 210.000 K in se prenese na novi račun 50.290 K 26 vin. Skupni promet banke presega v letu 1910. 1000 milijonov kron. Prva prireditev v Domžalskem Sokolskem Domu bo v nedeljo dne 19. februarja t. 1. in sicer plesni venček Domžalskega Sokola, kjer sodeluje ljubljanski orkester. Vstopnina 1 K Obleka promenadna. Preskrbljeno bo z najboljšimi okrepčili. Te prireditve se gotovo vdeleže zavedne Slovenke in Slovenci iz Domžal in okolice — pa tudi iz Ljubljane — v prav mnogobrojnem številu, da tako z veselimi poskočnicami ob zvokih ljubljanskega orkestra slavimo tisti dan, ko se je vršila v Domžalskem Sokolskem domu prva prireditev, med tem ko bo slovesna otvoritev dne 2. julija t. 1. ko priredijo tri bližnje župe izlet v Domžale in bo glavna točka sporeda velika javna telovadba. Maškarada, ki jo je priredil Sokol na Vrhniki se je obnesla tako dobro, da nismo pričakovali. Vsi prostori Narodne čitalnice so bili nabito polni. Maske so bile najrazličnejše, mnogobrojne, elegantne. Prijetna za-baza je v resnici odgovarjala pomenu naslova maškarade »Preporod na ljubljanskem barju" in je trajala do ranega jutra. Obiskali so poleg mnogo-brojnih domačinov-Vrhničanov to maškarado, ki je bila od dosedaj prirejenih gotovo prve vrste, tudi dragi gostje iz Borovnice, čislane narodne gospe in gospodične ter bratje Sokoli iz Logatca in Notranjih goric. Čast jim! Moralni vspeh te prireditve ne more noben zavistnež zbrisati, če še tako laže. Vrhniški Sokol je s to prireditvijo zopet pokazal, da je vedno na svojem mestu in da ima njegovo delo vedno večjih in boljših vspehov. Zavednim Vrhničankam in Vrhničanom, ki so mu pomagali, pa bodi v plačilo zavest, da pomagajo društvu, ki je pomoči potrebno in pomoči tudi vredno! Na zdar! Lovski ples v Metliki prirede v nedeljo 19. t. m. v prostorih »Narodne čitalnice* metliški lovci. Poskrbelo se bode, da bo imela ta veselica značaj prave lovske zabave, ki naj bi nudila posetnikom neprisiljeno radost v lovsko okrašenih prostorih. Nahajali se bodemo sredi zelenega gaja na prostrani poljani, lovski rogovi pa bodo vabili k plesu in ob poskočni godbi rajali veseli pari ob zvokih mamljivih valčkov. Prija elji lovcev dobrodošli. Za Cirll-Metodovo družbo je izročil našemu upravništvu g. Dragotin Fakin, vodja ljub. elektrarne svoto 7 K, katero je nabral v restavraciji Rancinger v Trbovljah. Geslo: Da rod slovenski, še ni propal, to priča svo-tica nam mala, katero družba je vesela Ciril-Metodu darovala. Trbovlje 13. februarja 1911. Restavracija Rancinger. »Tl proketa baba, v hišo ne boš hodila*. In * „da zlodja le sram ni*, je rekla gospa Antonija Vičič sprevodnikova žena proti gospej Klun obe v Ljubljani, ko je gospa Klun hotela iti v hišo, kjer gospa Vičič stanuje. O dogodku je pravila gospa Vičič v prodajalni Stupica in ta z kaj zlasti briljirala v sicer maloštevil nih koloraturnih stavkih. Prav pohvalno omenjamo tudi njeno igro; da je imela njena koketnost nekaj ljubeznivega, dekliško nedolžnega in ne pa-riško-rafinovanega na sebi, je dajalo njeni Musetti nekaj posebno presrčne-ga. G. P e r š 1 je izvedel svojo ulo-go s temperamentom in bravuro, ki jo daje že dovolj zrela umetnost. Njegov sonprni glas, čegar efektno mo-dulovanje priča o veliki pevski izvež-banosti, zasluži priznanje, kakor tudi njegova igra, ki daje sklepati na zares inteligentnega igralca, ki mu je daleč vsaka šablona. Collin g. Križaja je bil jako zadovolji/, v pevskem o-ziru nič manj kot v igralskem. Hvalimo zlasti sigurni nastavek in voluminozne tone srednje lege. G. Boh u-s 1 a v je ustvaril famozno komično figuro par excellence; iz tako malopo-membne uloge kot je Bernard, je znal ustvariti zgovoren typ, ki zasluži prav specijelno priznanje. Zbor je bil dovolj točen in v igri zadostno agilen. —a— dobrim namenom, da naredi mir med obema, je pravila o tem tudi drugim. S tem pa gospa Klun ni bila zadovoljna. Šla je gospo Vičič tožiti. Sodišče je obtoženko obsodilo na 70 K globe. Pes „Kastor“ kot priča zaslišan. Morda, ko ta naslov prečitate, porečete, ha, to mastno raco nam podari „Jutro“ za petek, ko se vsak pošten kristjan posti ob suhih polenovkah in kislem zelju. Ampak, da to ni nikakova raca, prosimo, le berite naprej. Stvar je čisto resna in takale: G Jurij Klemenc, mesar in posestnik na sv. Petra cesti v Ljubljani ima psa kosmatinca ki sliši na ime „Kastor“. (Tudi če mu »pudel“ rečete, vas bo slišal). Kastor je navadno priklenjen na verigi. Ker pa je Kastor jako učen in poln hudih muh, (bolh namreč nima) ga včasi pokličejo hčere g. Klemenca k sebi v kuhinjo, kjer imajo z njim razne šalo-igre. Nekoč morda po takem posetu se je ,Kastor“ spustil skozi dvorišče na cesto, v trenotku ko pride mimo šolarček, sinko g. Kovačiča vpokoje-nega sprevodnika. Morda je deček psa kaj podražil, morda je imel .Kastor* ta čas tudi kake druge muhe v glavi, skratka, pes se zapoleti v dečka in ga vgrizne ob stegno. Deček je zato nekaj časa bolehal in kot oče trdi, ima od takrat še sedaj „spopade“. Stvar je prišla pred okrajno sodišče. Zaslišale so se priče, ki bi ugotovile, jeli »Kastor‘ res tako zloben, ali je sicer dobrovoljen pudelček. Pa vse priče so potrdile le zadnjo omenjeno dobro lastnost „Kastorjevo“. Sodnik bi se bil pa tudi rad seznanil osebno s tem porednežem. Privedli so psa pred sodnika. Ko ga je dekla izpustila je „Kastor“ kot bi bil doma, prav do-brovoljno posetil povrsti vse v sobi navzoče, nazadnje šele se je spomnil, ■da se spodobi se tudi g. sodniku predstaviti, ki ima odločiti o njegovi na-daljni usodi. In glejte, kot bi bil »Kastor vedel zakaj se gre, je bil tako prijazen z g. sodnikom, da je isti mo-Tal konstatirati, da je „Kastor“ še preveč ljubeznjiv. G. dr. Tominšek kot zastopnik obdolženca pa je hotel doprinesti tudi dokaz, da se .Kastor” razume na maniro. Ravno ko je neka priča se pripravljala za prisego, je dr. Tominšek „Kastorju“ le namignil, naj bo miren, in uspeh je bil naravnost presenetljiv: ,Kastor“ se je postavil na zadnji nogi, stal kot vojak ravno po konci ter v trenotku ko je priča dvignila prste za prisego, je tudi .Ka-stor“ Pomolil desno taco, v kak namen, tega ni pojasnil. Vse to pričanje pastorjevo je toliko zaleglo, da se obravnava preloži v svrho zaslišanja novih prič ter izvedencev. Dr. Kandare (pisarna dr. Ravnihar) je kot zastopnik zas. tožitelja predlagal tržnega nadzornika g. Ribnikarja, a nasprotni zastopnik je predlagal g. Skaleta, nadz. mestne klavnice. Sodišče je sklenilo, da se zasliši g. Skale. No, sedaj vidite, da to m nikakova raca za petek in kako vlogo igra .Kastor* kot priča v tej pravdi ? „Lepl Pepček« je imel to nelepo navado, da je svojega znanca — tudi lepega Jakoba j- večkrat pital z raznimi naslovi živalskega pokolonenja. Nekoč je naročil tovarišu Sl. da naj •Jakobu pove, da ga bo on .za škandal s 3 prsti udaril na glavnem trgu, kobo največ ljudi”. <»Lepi Pepček* zdaj trdi, da je takrat ipan, ulica Fabra, Bevk, trg Goldoni, Vovk, ulica Carduci, Stanič, ulica Molinpiccolo, Sekovar, Vojaški trg, Ilrast. Poštni trg, Može, ulica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, Geršina, Rojan, Baunaclier, Cair.pomarzio, Bi ‘Ulia, S. S. Martiri, Ercigoj, ulica Masimiliana, Bončeij, ulica S. Marco, tovarna ur v Švici Cternit : • • mm H Česky hostinec v Terstu k6,oootoooo: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. TA Stritarjeva ulica »tov. S. Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu in Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4l|1°|0. Naročila sprejemajo razen prodajalne pisarne tj šentjanSkee premo* družbe tl v KriževniSki ulici št. 8, H. nadstr., sledeče tvrdke: Fr. Babič, Dolenjska cesta; E. Kavčič, Prešernova ulica; Leskovic & Meden, Jurčičev trg; 1 Mencinger, Sv. Petra cesta; B Sevar, Sv. Jakoba trg;Urad.gospodar društvo, Kongresni trg; Naročila in denar za premog za Šiško sprejema Lud Kotnik, trgovec v Spod. Šiški. Za sprejemanje nafcčil, kakor tudi za inkasiranje je opravičen gosp. Josip Baraga Naročajte izvrstni šentjanški EEEEEEE premog! -----------------------— Po analizi, izvedeni po c. kr. geologičnetp državnem zavodu na Dunaju potem po dr. A. Plussu, profesorju kemične tehnologije na c. kr. visoki šoli za poljedelstvo na Dunaju in končno po laboratoriju »Združenih mostecko-duchcovskih rudarskih revirjev" ima šentjanški premog 4059—4733 kalorij in796—1157o/o pepela in se potemtakem more vzporejati z najboljšim češkim. Cena mu je 2 K 40 h za 100 kllogr.; tedaj nižja, kot cena vsakega drugega premoga. Kdor jc kdaj kuril z njim, ne opusti ~ ga nikdar več. ~ JULIJA štor- Orm' ... r ^ d |9| mi Wm n Prešernova ulica štev. 5. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čcvllev. Elegantna^ in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah. Nekaj izborno ohranjenih automobilov -e M ir. »h? \ fi': selh. -velilrosti se ceno proda,. Moje ime jamči za solidno In dobro postrežbo. — Zavod za popravo automobilov in trgovina Ing. JUEIJ TIEJ, Dunaj XVII., Santergrasse 13. Kupujte „JUTR0“! Izvod samo 4 vinarje. Gospodična ki službuje že nad 2 leti pri nekem notarju izven Ljubljane, želi vstopiti v službo pri kakem notarju ali kot blagajničarka v Ljubljani. Prijazne ponudbe na inserat. oddel. „Jutra“ pod „K 16“. Češka gostilna v Trstu Tovarniška znamka „IKO“. Lastna Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani Prešernova ulica štev. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih. — Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče kakor: kovinsate in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, umetne cvetlice, kovine, porcelana in perl. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo Najniže cene! TURK in BRATA ROJINA. Patent \w jbotjše pokrivanje streh General, zastop: V. Janach & Co.,Trst. O-la/vna, zaloga: T. Iv o ni, Ljubljana. Olimpija krema 2f S (S) a g > B O rc •55 “> Meittl uvoz ka velepražarna. Nova podružnica v Ljubljani Šelenburgova Milko Krapeš Ljubljana, Jurčičev trg 3, priporoča svojo trgovino ur, juvalov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih oprav itd., itd. 6/10-1 Popravila tse točno, solidno in ceno izvrše. Telefon interurban štev. 129. Prva Primorska Tvornica za lesne izdelke - - -' - z vodno silo - - - - A. Križnič & Co. oTd fcolod-Tror-u. Podmelec === Sprejema v izvršitev! vse v stavbeno mizarsko stroko ■mtrTT im 11« ■■m...... minil ■ spadajoče izdelke za hiše, vile, šole, bolnišnice, cerkve, javna poslopja itd. kakor: Okna, vrata, podove, portale; popolne opreme ljudskih šol, šolske klopi po Rettig-ovem patentu itd. ......... — Proračuni in načrti brezplačno. - ■ Parketna tvornica °PremUena z najnovejšimi stroji nudi par- ketne deščice iz hrastovega in bukovega lesa. Postrežba takojšnja za vsaktero množino! ..... Zahtevajte vzorce in cene. ■■■ Strugarski oddelek nudi vse v strugar, stroko spadajoče izdelke. JAMSTVO! = —JAMSTVO! Vsa dela so solidno in strokovnjaško izvedena! Obisk strokovnjaka Interesentom brezplačen. ■ je suha krema, brez maščobe, ob enem najfinejše milo, raditega J“ Olimpija krema, sredstvo 1 lonček 1 krono 20 vin. pošti franko 1 K vin. — Dobi se v glavni zalogi: Lekarna Trnkoczy, Ljubljana. Vabilo k plesni veselici ki jo prirede privatni izvoščki in strežaji v soboto dne 18. februarja 1911 v gostilni gosp. Jos. Boštjančiča, Kolodvorska ulica 29. Vstopnina 60 vin. Začetek ob 8. zvečer. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabijo prireditelji. čf r,,:? priporočajmo kot priznano ŽIC '«IM» mamko f pridatek f za kavo! je najcenejši in tudi najbolje informirani slovenski dnevnik. Valjčni mlin v Domžalah L BONČAR, LJUBLJANA Centralna pisarna in skladišče: Vegova ulica št. 6. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Gruden & Co., Stolni trg štev. 9. Ed. Šmarda potovalna pisarna t Ljubljani, Dunajska cesta 18. /3«3? Prodaja originalnih voznih listov („šifkart“) k3dlIisO O Ofill* franzoske linije čez Mavre v 3Iew»York Zvezdna ::: ::: tkanina z znamko repata zvezda je najboljše blago za obleke in perilo.