198. štroiltra f Llubljani, v ponedeljek, 30. avgusta 1915. XLV1I1. leto »Slovenski Narod* velja v LJubljani na dom dostavljen: celo leto naprej • • • . K 24-— pol leta „ • . • . # 12*— četrt leta „ • • • • , 6*— ca mesec «, ....... 2-— v upravništvu prejeman: celo leto naprej . , • • K 22*— pol leta ,i .....liče trt leta „ ••.••« 550 na mesec .. . • • . » 1'90 Dopisi naj se frankirn;o. Rokopisi se ne vrsčsjo. tfr&g&i^tvo; Enallova ulica 5 (v pritličju levo,) telefon št S4. Isha]a mk dan zvečer izvzemal nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari. ——— Posamezna slsv>&a velja 10 vinarjev« —— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Ztaro£na tizli rca" Iclefon št. 85. .Slovenski Narod' za Avstro-Ogrško: celo leto skupaj naprej • K 25*— pol leta „ „ • • • 13*— četrt leta „ „ • • ■ 650 na mesec „ . . 230 velja po poŠti: za Nemčijo J celo leto naprej . . . K 30w za Ameriko in vse dru^e dežele s celo leto naprej . . . . K 35.-- Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka*1 Upravništvo (spodaj, dvorišče levo), Knaftova ulica št 5, telefon št8S* OB DOBERDOBSKI PLANOTI, PRED GORICO, PRED TOLMINOM IN PRI BOVCU SO BILI ITALIJANI Z VELIKIMI IZGUBAMI ODBITI. Dunaj, 29. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo 29. avgusta. Italijansko bol išče. Posamezni italijanski napadi na soški fronti so postali včeraj večji in ljutejši. dosegli pa niso, kakor navadno, nikjer nobenega uspeha. V odseku Doberdob smo pozno zvečer odbili artiljerijsko močno pripravljen napad na Mcnte dei sei Busi. Dopoldan sta 2 polka mobilne milice 4 k rat naskočila hrib sv. Mihela, vdrla na posameznih točkah v naše jarke, bila pa sta povsodi s težkimi izgubami vržena ven. Na goriško mostišče je pričel sovražnik pred nekaj časa saperski napad. Naši topovi in metalci min pa so vse sape. ki so se približale naši fronti, razrušiii. Tolminsko mostišče se je nahajalo celi dan pod težkim artiljerijskim ognjem. Temu je sledil napad, ki so ga izvršili 2 polka in 2 alpinska bataljona in ki so ga naše čete v boju na nož na pest odbile. Ravnotako brezuspešni so bili posamezni sunki, naperjeni proti mostu zapadno od Tolmina in v prostoru severno od tega prehoda, ter 4 napadi na fronto Mrzli Vrh - Sleme. Tudi napad izvršen z znatnimi silami v prostoru pri Bovcu se je ustavil. Tu kakor povsodi so ostale naše pozicije trdno v rokah branite-Ijev. Ob koroški fronti je precej mirno. V tirolskem obmeznem ozemlju trajajo topovski boji z naraščajočo silo. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. K o f e r, fmL SOBOTNO POROČILO Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA. , Dunaj, 28. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Italijansko bojišče. Na primorski fronti nas je poskusi! sovražnik ponoči in danes ob zori na več krajih napasti, toda bil je povsodi odbit. Tako vzhodno od Po-lazza in pri Sv. Martinu na Dober-dobski planoti ter pri naših pozicijah na višini in severno od tolminskega mostišča. V prostoru Bovec traja boj naprej. Na Tirolskem se bližajo Italijani severno od doline Sugana našim pozicijam. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r, fml. Bombe na Schio. »Stampa« poroča 27. avgusta. Bvokrovnik se je prikazal ob 6. v višini 300 m nad Schio in je vrgel štiri bombe na mesto, ki so vse eksplodirale. Nekaj poslopij je bilo poškodovanih, en kmet ubit, en otrok ranjen. Potem je aeroplan obstreljevala artiljerija, vrnil pa se je ob 8. in je vrgel z višine 1000 metrov zopet bombe, ki so poškodovale hudo več poslopij. Kakor poroča »Secolo« iz Vidma, so vrgli avstro - ogrski letalci bombe tudi na grad Framo Sotto in so ubile enega karabinjerja. j Avstro - ogrski letalec nad Brescio. Preko Chiassa poročajo, da se je pojavil dne 26. avgusta zjutraj ob pol 7. nad Brescio avstro - ogrski letalec, ki je vrgel z višine 300 metrov štiri bombe na tamkajšnjo orožno to-varno,vse so zadele. Šest delavcev je mrtvih, okoli 40 ranjenih, med temi 10 težko. Težek poraz Italijanov pri Lavaronu. Iz Inomosta poročajo dne 28. avgusta: Preteklo noč in včeraj je došlo v naše mesto obilo ranjenih italijanskih vojakov, katere smo vjeli v težkih bojih pri Lavaronu, kjer so doživeli Italijani občuten poraz. 115. italijanski pehotni polk ie razpršen in odbit, imel je velike izgube, jako mnego mrtvih Italijanov leži pred našimi strelskimi jarki, veliko število ranjencev in vjetnikov, med vjetniki se nahaja tudi polkovnik in več oficirjev imenovanega polka. Pasirali so Inomost še drugi italijanski vjetniki, vsi pa pravijo, da je poraz Italijanov grozovit. Kake obrekuje »Corriere delia sera«. Iz vojnoporočevalskega stana: -Corriere della sera« priobčuje pritožbo, katero bi bili baje sestavili italijanski interniranci v Avstriji; tam se čitajo pritožbe, da se nahajajo v mokrih barakah, na gnili slami ali na golih tleh da morajo ležati. Pritožba, kateri se na prvi pogled vidi. da je izmišljena, se konča z apelom na ves civiliziran svet. Diplomatični zastopniki nevtralnih držav so imeli zadnje čase ponovno priliko, da so se mogli svobodno razgovarjati z vjetniki, izrekli so se prav povoljno in priznali so, da se postopa z vjetniki humano in da so nastanjeni v stanovanjih, ki odgovorjajo higijeničnim zahtevam in da tudi v drugih ozirih ni ničesar očitati. Saiandra v Trentinu. »Corriere della sera« poroča iz Trentina: Salandro sta sprejela tu oba njegova sinova, ki sta poročnika. V četrtek je šel na fronto, da razpravlja s kraljem važne državne zadeve in mu da v podpis važen dokument, tičoč se italijansko - turške vojne. Saiandra se je sešel potem s Cadorno, z generalom Porrom, nakar se je vrnil v Treviž. Tam je govoril z ministrom Ciuzellijem. Na vprašanje glede vojnega položaja, je rekel Saiandra: »Počasi prodiramo, pa gotovo.« — Saiandra je potem odpotoval s svojo soprogo in hčerjo za nekaj dni v dolino Cadore. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 28. avgusta. Iz vojnega poročevalskega stana: Poročilo sovražnih generalnih štabov. Italija, 25. avgusta. V odseku Tonale so se polastile naše čete po primerni artiljerijski pripravi 21. avgusta gorenjega konca doline Strino in so prisilile sovražne oddelke, ki so ga imeli v rokah, da so se umaknili, pri čemer so nam pustili 8 barak. Na zavojevane pozicije je začel sovražnik takoj intenzivno streljali s topovi, nakar so napadli pehotni oddelki in oddelki strojnih pušk. Mnogo orožja, municije in materijala je ostalo v naših rokah. V gorenji dolini Cordevole je poskusil sovražnik včeraj s topovskim ognjem in z ročnimi granatami poškodovati naše pozicije na Col di Lama do Salesei in Agai, moral pa je opustiti to zbog našega uspešnega ognja. Ob Soči in posebno pri Tolminu, pri Plaveh in na Kraški planoti je so- | vražnik jako žh alrao obstreljeval naše okepe. Sovražni poskus, da bi se popravila pred kratkim pretrgana železniška črta iz Nabrežine, se je izjalovil radi posebne paznosti naših. Danes zjutraj je plul sovražen aeroplan nad Brescio, všel srečno ognju naših odbijalni1! baterij in ie vrgel štiri bombe, 6 oseb je ubitih, druge ranjene, vse iz civilnega prebivalstva. 26. avgusta. V dolini Sugana so pomaknile naše čete svoje pozicije s črte Monte Civaron - Masobach do pozicije Marte Armentere Monte Sa-lubio. Sovražniku se ni posrečilo, da bi preprečil naše prodiranje, poleg tega smo vjeli nekaj mož. V dolini Seebach je obstreljevala naša artiljerija neko v stranski dolini skrito sovražno taborišče. Sovražne čete so zbežale in naši šrap-neli so jih uspešno zasledovali. V gorenji Soški dolini so zavzeli naši oddelki alpincev nekaj močnih sovražnih okopov na južnih strmih pobočjih Rombona. Vjeli smo okoli 30 mož, med temi 1 oficirja, poleg tega smo vplenili 2 strojni puški, puške in mnogo municije. Na Kraški planoti je postavil sovražnik mnogo novih baterij in začel streljati s temi močno na celi fronti. Kljub temu smo nadaljevali brez prekinjen ja svoje približevalno delo. Včeraj je bilo na levem krilu naših črt zajetih nekaj strelskih jarkov, pri čemer so vplenili 60 pušk, en žaromet in raznega materijala. Italijanska poročila. Iz vojnega tiskovnega stana javljajo: Italijanska uradna poročila z dne 26. avgusta trde, da so avstro-ogrske čete, presenečene po italijanskih šrapnelih v dolini Seebach, v neredu bežale. Vsa ta vest je svojevoljno izmišljena. V italijanskem uradnem poročilu z dne 28. avgusta se poroča o jurišu avstro - ogrskih čet na gozdič ob cesti Sdraussina-San Martino, pri katerem je prišlo do boja od moža do moža in so avstro - ogrske čete bežale. Vsa ta vest je popolnoma izmišljena. V resnici so bile italijanske čete ob tej cesti prisiljene od avstro - ogrskega artilerijskega ognja, da so se begaje umaknile. Tekom jutra dne 28. avgusta so Italijani z močnimi silami ob imenovani cesti štirikrat poskusili juriš. Ob 7. dopoldne so sicer sovražne sile vdrle v naše pozicije, a so bile brez-izjemno z velikimi izgubami nazaj vržene. Naše pozicije so povsod trdno v naših rokah. Nad 200 italijanskih trupel leži pred našimi ovirami. Mi imamo 17 ranjencev. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. --oecolo« poroča, da je bil zadnje dni pri nekem jurišu ranjen Enzio Garibaldi. Ranjen je močno na obrazu. Italija je plačala po izkazu italijanskega zakladnega urada v mesecu juliju vojnih stroškov: za armado 460, za mornarico 50 in za kolonije 69, skupno 579 milijonov lir. Mnogo dobav še ni plačanih, zato mesečni vojni stroški presegajo izdatno preli-minirano vsoto 500 milijonov lir. Italija je vkrcala zadnje dni v Brindisi, kakor poročajo iz Ženeve, 30.000 mož, kam odplujejo, še ni znano, najbrže pa v severno Afriko, kjer tamkajšnje obrežne italijanske posadke potrebujejo ojačenja zbog ved-nega prodiranja arabskih rodov. »Avanti« piše: »Ali smo res tako daleč, da je potreba posebnih društev, da se potlačijo vznemirljiva poročila? To je vprašanje, ki more obdati s skrbjo one, ki kažejo toliko navdušenosti za obrambo domovine. Popre) smo čitali samo o razširje-vanju domovine, seda} se zadovoljujemo z obrambo domovine ...« »Stampa« upa sedaj na — rusko pomorsko zmago pri Rigi, na sijajne uspehe zaveznikov v Gallipoliju in »Corriere« grozi Bolgariji, ako se bo še kaj upirala; dalje pelaga rešitev iz položaja na male države, Holand-sko, Dansko in Švico. Kakor se vidi, nimajo nikakega zaupanja več v svojo lastno moč. Italijanski finančni minister je naznanil v seji italijanskih velikih bank, da je sklenjeno posojiio pri angleški državi v višini ene milijarde. Privolilo se je Angliji, da ima v italijanskem carinskem departementu svojega carinskega sosvetovalca. »Avanti« poroča o odkritjih zlorabe pri vojnooskrbovalni komisiji v Benetkah. Socijalnodemokratični člani so izstopili iz komisije, ker nočejo imeti nič opraviti s to zločinsko družbo. Podpore dobivajo samo nekateri po protekciji, revne delavske rodbine ne dobivajo nič. Baje tudi ni vse v redu v takih komisijah v Vero-ni, Padovi, Bolonie, Milanu in Rimu. Iz Lugana poročajo, da je vprašal italijanski poslanec Raimondi v raznih listih, ali je to prav, da se ravna z avstrijskimi vjetniki tako dobro, da se jim dovoli pri šampanjcu in pa- trijotičnih pesmih slaviti rojstni dan njhovega cesarja, dokler sc ne ve, kako se godi italijanskim vjetnikom v Avstriji. Civilna uprava tripolitanske kolonije je preložena začasno v Italijo. Vojaške oblasti ostanejo Še v Tripo-lisu. Poštni promet z mestom Tripolis je povsem ustavljen. Italijansko vojno časopisje zahteva od ministra Barzilaia, ki hoče iti po Italiji delat propagando za vojno, naj gre tudi v Pijemont, ker Tu-rin nastopa vedno bolj energično proti vojni. — Zupan mesta Belluno je odstavljen, ker dela propagando za mir. VOJNA S TURČIJO. Neka korespondenca iz Rima poroča, da prične vojaško sodelovanje Italije proti Turčiji ne na Gallipoliju, marveč v Mali Aziji. Predlogi četve-rozveze so hoteli, kakor znano, sode-, lovanje v Dardanelah, ali v Italiji ni volje za to, namerava pa se večje izkrcanje v Mali Aziji in akcije proti Smirni. NA ČASTNEM POLJU PRVIH VELIKIH BITK V VOJNI PROTI RUSIJI SO IZVOJEVALE NAŠE ČETE, MED NJIMI V PRVI VRSTI SLAVNI HRVATSKI POLKI, NOVO ZMAGO. Dunaj, 28, avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Rji s ko bojišče. Naše, v vzhodnji Galiciji stoječe armade, so predrle včeraj pred tedni zgrajeno rusko fronto ob Zloti Lipi na več točkah. Bojevale so se pri tem na častnem polju prvih velikih bitk, ki so se vršile na začetku vojne vzhodno in jugo - vzhodno od Lvova in katerih prvo obletnico obhajamo te dni. Tako vzhodno od Przemvsla-nov, kakor tudi zapadno od Podhaj-ce in Monasterzvske, smo vdrli v sovražne črte. Med Gologorami in Brzezanimi smo zavzeli ruske pozicije v razdalji 30 kilometrov; pri tem so jurišali med Gologorami in Duna-jowom avstro - ogrski poikl, pri Br-zezanih pa naše in nemške čete. Poraženi sovražnik, ki je pustil 20 častnikov in 6000 mož kot vjetnike, je brezuspešno poskušal,dobiti izgubljene pozicije s protinapadi nazaj. Moral je bojišče zapustiti ter se je pričel danes zjutraj na celi fronti umikati. Tudi vzhodno od Vladimira Vo-linjskega je prišlo do obsežnejših bo. jev. Armada feldcajgmajstra Puhal-la je vrgla sovražnika v smeri proti Lučku nazaj ter ga je pričela zasledovati. Severno od Pripjetskih močvirij se bližajo naši zavezniki mestu Ko-brin od juga in zapada. Pri Kamjeniecu Litovskem se boreče avstro - ogrske čete so vrgle sovražnika iz njegovih pozicij severno in vzhodno od tega mesta. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H 6 f e r, fml. RUSI SE NA CELI VZHODNO-GA-LIŠKI FRONTI UMIKAJO, ZASLEDOVANI OD NAŠIH ČET, KI SO VJELE 10.000 SOVRAŽNIKOV. Dunaj, 29. avgusta. (Kor. urad.) Uradno razglašajo 29. avgusta. Rusko bojišče. Naši uspehi vzhodno od Vladimira Volinjskega in ob Zloti Lipi so štrli ruski odpor na fronti 250 km. Goreči kraji in razrušene naselbine povsodi označujejo umikanje. Število vjetnikov, ki smo jih dobili v roke, se ie zvišalo na 10.000. Čete gen. kav. barona Pflanzer-ja Baltina, pri katerih predvčerajšnjem prediranju so preiskušeni hrvatski polki in peh. polk št. 52 zopet pokazali svojo hrabrost, sledijo sovražniku na Buczacz. Iz nemških in avstro - ogrskih sil sestavljena armada generala Bod-merja prodira čez Podhajce in proti Z3ovnowu. Od Rusov zažgano mesto Zlo-tow je v posesti armade gen. kav. Bohm - Ermollija. Armadni zbori fcm. von Puballo so porazili več sovražnih zadnjih kritji ter so ostali sovražniku, ki se umika na trdnjavo Luck, za petami. Pri Kobrinu, kjer pridobivajo naši zavezniki nadalje na prostoru, so Ruscm odprta pota le še proti severovzhodu. Avstro - ogrske sile so dospele v okolici Sereševa do jugovzhodnega roba Bjelovješke pušče. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r. fml. PRODIRANJE SEVERNIH NEMŠKIH ARMAD. MESTO NAREV ZASEDENO. Berolin, 28. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 28. avgusta. Vzhodno bojišče. Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga. V bojih severo - vzhodno od Bauska in Schonberga Je sovražnik poražen. Vjeli smo nad 2000 Rusov, vplenili 2 topa in 9 strojnih pušk. Sovražni sunki proti posameznim delom naše fronte, med krajema Radzi-viliški in Svjadoše, so bili odbiti. Jugo - vzhodno od Kovna čete generalobersta von Eichhorna zmagovito prodirajo. Med Bobrom in Bjelovješkim lesom se vrši zasledovanje. Mesto Na-rev je zasedeno. Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega. Ta armadna skupina prodira v Bjelovješki les in čez Lesno - Pravo, katere vzhodnji breg. Je ob dolenjem teku že zavojevan. Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena. Pri zasledovanju je prekoračena cesta Kamjenjec Litovsk - Misezlče. Mod rekama Muhavfco in Pripjetom ženeio naše čete sovražnika pred seboj. Nemška konjenica je včeraj porazila sovražno kavalerijsko divizijo pri Samareh ob cesti Kovel - Kobrin. Jugovzhodno bojišče. Pod vodstvom generala Bod-raerja so predrle nemške in avstro-ogrske čete včeraj ob Zloti Lipi ruske pozicije, severno in južno od Brze-zanov. Ponoćni sovražni protinapadi so bili krvavo odbiti. Danes zjutraj se je sovražnik po nadaljnih neuspehih nehal upirati. Zasledujemo ga. Vrhovno armadno vodstvo. r (Radziviliški leže 10 kilometrov vzhodno od Schonberga, Svjadoše 60 kilometrov vzhodno od Ponje-veža.) RUSKI PORAZ JUGOVZHODNO OD KOVNA. — MACKENSENOVE armade so dospelle do Crte poddubno. Berlin, 29. avgusta. (Kor. urad.) iVVolffov urad poroča: Veliki glavni stan 29. avgusta: Vzhodno bojišče. 'Armadna skupina generala feldmar-šala von Hindenburga. Jugovzhodno od Kovna smo štrli trdovratni sovražni odpor. Naše čete sledijo umikajočim se Rusom. Gozdna pokrajina vzhodno od Avgu-stova je prekoračena. Dalje proti jugu smo dospeli v zasledovanju do £rte Dombrova - Grodek — odsek Narevke, vzhodno od mesta Nareva. [Armadna skupina generala feldmar-šala princa Leopolda Bavarskega. Ta armadna skupina, ki zasleduje sovražnika skozi Bjelovješki les, se bliža s svojim desnim krilom Sereševu. Armadna skupina generala feldmar-šala von Mackensena. Med boji z zadnjimi kritji so bili Rusi potisnjeni do črte Poddubno ob cesti v Prizano - Tevle - Kobrin. Naši od juga sem prodirajoči zavezniki so zasledovali sovražnika do blizu Kobrina. s surovostjo, ki mora navdajati naše čete in naš narod z globokim ogorčenjem, so pognali Rusi z maskiranjem svojih pozicij na tisoče prebivalcev, svojih rojakov, med njimi mnogo žen in otrok, našemu napadu nasproti. Nehote je zahtevalo naše streljanje medd njimi nekaj žrtev. Jugovzhodno bojišče. Združene čete so vrgle včeraj poraženega sovražnika čez Pomorza-ny - Konieckv - Korowo In za odsek Korobieca. Vrhovno armadno vodstvo. Ofenziva v vzhodnji Galiciji. Iz vojnega poročevalskega stana javljajo: Avstrijska armada je začela na jugo - zapadnem delu ruskega bojišča ofenzivo. Ta fronta gre od So-kara čez Przemvslani na Zloto Lipo, potem ob Dnjestru do vzhodu je strani Černovic. Najprej so napadle avstrijske armade na ozemlju Przemvslani - Monasterzyska in vrgle Ruse iz pozicij med Golo goro (zapadno ZIoczowa) do Dunajeva, medtem ko je bavarska armada zavoje-vala mesto Brzezanv. Avstrijske če-• te so vrgle Ruee tudi med Podhaj-cem in Monasterzvsko. Vsa ruska fronta med Bugom in Dnjestrom se umika na Strvpo, ki teče za Tarno-poloan proti jugu. — Tudi v ozemlju Vladimir - Volinskega je avstro - ogrska armada začela ofen-tivo in vrgla Ruse na Luek. S tem K> se začele operacije naše armade na Volinj; naprej bodo Rusi pregnali iz vzhodnje Galicije. V kratkem bo zaseden Kobrin, ki leži na vzhodu Brest Litovskega. Operacije proti Grodnu in Vilni napredujejo. Ruske irmade, stisnjene na ozkem prostoru «aa vzhodu in severo - vzhodu Brest Litovskega, so v kritičnem položaju. Čete generala von Arza pri zavzetju Bresta Litovskega. Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: O bojih čet generala von Arza pri Brestu Litovskem so znane dosedaj naslednje podrobnosti Njihov napad je bil naperjen zlasti na obe utrdbi ob cesti Bjela-Brest Li-tovsk ter je pričel 25. avgusta popoldan. Prva utrdba se je nahajala južno od ceste pri koti 144 južno od kraja Kobilarn', druga severno od ceste pri koti 141 južno od kraja Koro-ščin. Na utrdbo Kobilani je navalila košiška honvedska divizija, na ono pri Koroščinu čete krakovske pehotne divizije. Boj v zaprekaji južne Utrdbe je trajal od 5. ure 45 minut popoldne do 10. ure 45 minut zvečer. V ljutem sovražnem infanterijskem ?n strojnem ognju so morali naši razbiti desetkratne žične ograje s kopiti in lopatami ter prekoračiti minska polja. Ob a uri zvečer pričel na- skok, kateremu Je sledil srdit bo! na nož. Posadka utrdbe, kolikor je je še ostalo, je končno zbežala proti Bugu. V boju se je posebno odlikoval košiškj honvedski polk. Utrdba se je nahajala ob 11. uri popolnoma v naših rokah, nakar se je zagnal takoj en bataljon za sovražnikom ter zasedel ob 3. zjutraj most čez Bug, ki so ga bili Rusi razstrelili. Z utrdbe pri Koroščinu, ki je bila sprva močno zasedena, je ruska pehota naše napadajoče čete živahno obstreljevala. Proti 8. zvečer smo tudi tu jurišali. Posadko je bilo treba tudi iz te utrdbe vreči z bajonetom. V jutranjih urah 26. avgusta je vdrl neki nemški rezervni zbor od severa sem v utrdbe severne fronte, v cita-delo in v samo mesto, ki so je bili Rusi zažgali. V mestu je bilo le malo ljudi. Plen še ni ugotovljen. POLURADNO RUSKO POROČILO O UMIKANJU RUSKIH ARMAD. Iz Londona poroča korespon-denčni urad: »Dailv Mail« javlja iz Petrograda: Tu je bilo izdano pol-uradno poročilo, ki pravi: Prišel je čas, da si izbero naše armade pripraVno pozicijo, kjer morejo ostati in katera jim more potem, ko bodo polki zopet spopol-njeni in vojni materijal nabran, služiti kot izhodišče za odločilno prodiranje. Car se hoče bojevati »usque ad finem«. Pariz, 27. avgusta. (Kor. urad.) »Agence Havas« javlja: Car je sprejel v Pe'rogradu bivšega francoskega ministra Cruppija. V razgovoru je car poudarjal, da je cela Rusija odločena nadaljevati vojno do konca. Francija naj se zanaša na njeno neomajno voljo se bojevati do končne zmage. Sazonov o vojni, London, 28. avgusta. (Kor. ur.) »Times« prijavlja brzojavko ruskega ministra zunanjih del Sazonova njenemu petrograjskemu dopisniku. Sazonov zavrača z ogorčenjem dolži-tev, da dvomi Rusija o poštenosti svojih zaveznic in obeta novic, da Rusija ne sklene prej miru, dokler je en sovražen vojak na ruskih tleh. Dopisnik je brzojavil tudi vojnemu ministru Polivanovu, ki je izjavil, da ruska vlada zdaj sklicuje dva milijona vojakov. Odločitev v vojni se ne zgodi pred prihodnjim letom. Upa, da bo mogel Petrograd ubraniti. Armade bodo br.ez težav prebile zimo. Zato je pripravljen letnik 1917. Prihodnje leto bo pripravljenih dva milijona mož za vojno. RUSKO UMIKANJE. Skoro vse velike ruske trdnjave so že zavojevane. Splošni položaj Rusov je sedaj naslednji: Riga in Vil-na ter Grodno se še drže. Železnica, ki veže Vilno in Grodno, je zelo ogrožena. Rusi se umikajo na celi fronti od južne strani Grodna čez Bjelo-stok. Brest Litovsk in Kovel. Rusko južno krilo, ki stoji še v Galiciji, je odrezano od središča. To je sedanji strategični položaj, ki je seveda ne-vzdržljiv. Rusi morajo imeti željo, da se rešijo iz tega položaja čim prej mogoče in s čim manjšimi izgubami, morajo torej nadaljevati svoj umik in se vzpričo tega vsakemu vsiljuje vprašanje, kako daleč pozdejo nazaj in kje bodo svoje armade ustavili. Na to vprašanje pa sedaj še ne more nihče odgovoriti. Predvsem je treba ohraniti v spominu dejstvo, da so pač padle skoro vse ruske trdnjave, da pa ruska armada še ni razbita niti vjeta. Če se je začelo umikanje ruske armade v takem času, da je največji del ruske armade že na varnem, potem splošni položaj za Ruse še ni popolnoma obupen. Sicer znajo pri sedanjih zasledovalnih bojih izgubiti Še stotisoče ljudi, ali jedro bi v tem slučaju bilo obvarovano uničenja, oziroma vjetja. Iz poročil, kar jih je na razpolago, se ne da spoznati, v kaki meri so se ruske mase že umaknile, čisto gotovo je le. da so še vedno močne ruske čete na bojni fronti, ker nam javljajo uradna poročila, da morajo zvezne armade pri svojem prodiranju vedno premagovati močne odpore. Za umik imajo Rusi na razpolago samo še tri železniške proge in pa ceste, ki so vse prej kakor dobre. Pri tako omejenih sredstvih za umikanje, je malo verjetno, da bi se mogel umik vršiti v redu. En kor je navadno, če maršira v rednih vrstah, 50 kilometrov dolg. Armada treh korov torej 150 kilometrov. K temu je potem še prišteti tren. Ko bi Rusi imeli zadosti dobrih cest, bi se torej že umaknili, a ker mora brez dvoma več armad rabiti eno cesto, se raztegnejo kolone lahko do 500 kilometrov. 2e te dimenzije pojasnjujejo, kako silno težaven je umik, ki naj se izvrši v redu. Rusi imajo kakih deset armad, a samo tri j ali štiri linije za odhod. Ce se vrši 1 umik y neredu, potem je seveda sko- ro izključeno, da bi Rusi tudi še tako daleč zadaj mogli svoje armade urediti in koncentrirati ter jih pripraviti za odpor, kaj še da bi mogli sploh misliti na kako protioferizivo. Zmedenost v krogih entente. Rusko umikanje je zmedlo pojme vojaških strokovnjakov četverozve-ze, ki hite ublažiti katastrofalni vtisk rusjcih porazov z najneverjetnejšimi razlaganji ruske strategije. Eden izmed najbolj znanih ententnih vojaških kritikov, polkovnik Barone, je posebno priden prorok. Kakor poroča »N. Fr. Pr.«, zatrjuje polkovnik Barone vedno znova, da se približujejo nemške in avstrij. armade svojemu — poginu. Nemške in avstrijske zmage niso nikake zmage, ker se Nemcem dosedaj še ni posrečilo, uničiti znaten del ruskih vojsk. Vsi ob-koljevalni načrti nemških generalov so se ponesrečili in mojstrsko rusko vodstvo — pravi polkov. Barone — je spravilo svoje armade v nove ne-dobitne pozicije, katere napasti bi bilo naravnot blazno. Do nove ruske črte bodo dospeli Nemci šele po dolgih, težavnih pohoditi med neprestanimi boji in z velikimi žrtvami. Navzlic vsem naporom, navzlic ogromnim izgubam ne bodo Nemci in Avstrijci dosegli te črte pred koncem oktobra — ko začenja ruska zima. Ta zima pa bo njihovo usodo zapečatila. Čudežna nova ruska pozicija se nahaja po mnenju polkovnika Barona ob rekah Dvina in Berezina. Polkovnik Barone, katerega fantazija je neizčrpna, pravi, da bo zgodovina morda nekdaj učila, da je bilo letošnje rusko umikanje prava rešitev Evrope___ V »Tribuni« se izraža general Carsi o vojnem položaju tako - le: Dvomi iz političnih vzrokov, da bi končno zmagali centralni državi, ali dogodki na vzhodu mu jemljejo vsako navdušeno besedo. Vidi se, da je Nemčija vredna Moltkejeve zapuščine. Vojlia na vzhodu je dokaz za brezprimerno višino vojaške izobrazbe in vojaških študij v armadah Nemčije in Avstro - Ogrske. Vtisk padca Brest Litovske trdnjave je v celi Italiji jako znaten. Brest - Litovsk in Vilna. Geneva, 28. avgusta. (Kor. ur.) Pariško časopisje pravi o padcu Brest - Litovskega: Ta trdnjava ni imela nobenega pomena več, čim so jo Rusi zapustili in je ostalo le toliko vojaštva, da bi mogla zavarovati armadi nemoten odhod. Zopet enkrat se je izjalovilo upanje voditeljev nemških in avstrijskih armad, da bodo zajeli ruske armade. Nekaj drugega pa je zasedenje Vilne, čije*pa-dec se vsak dan pričakuje. Opustitev Vilne, velikega mesta z 200.000 prebivalci, je za carjeve armade bolestna potreba. Tudi Grodno hočejo Rusi opustiti. Francoski listi napovedujejo, da bodo Rusi vsled svojega »novega strategiškega načrta« najbrž opustil tudi trdnjavo Grodno. Listi priznavajo, da je v kratkem času pričakovati zasedenja Vilne. London, 29. avgusta. (Kor. ur.) »Dailv Chronicle« pravi: Vse kaže, da padeta kmalu Grodno in celo Vilna. Prihodnja dva meseca do nastopa zime bosta kritična. Zaupamo popolnoma, da bo naš zaveznik prestal ognjeno preizkušnjo, a strašno težka bo in zasluži velike simpatije. Vesti o veliki odločilni bitki. Po poročilih nevtralnih listov se pripravlja odločilna bitka med ruskimi in našimi armadami severno od močvirij ob Pripjetu in sicer pod pogoji, ki so za Ruse zelo neugodni. Moč nemških in avstrijskih vojsk cenijo Angleži na 120 pehotnih in 20 konjeniških divizij. RUSKE NOTRANJE RAZMERE. Štokholmski list »Svenska Da-gebladet« priobčuje dolgo poročile o razmerah na Ruskem. Bistvo tega poročila je: Odkar je bila ruska armada prisiljena, da se je začela umikati, se je izvršil v Rusiji velik preobrat. Najprej se je to pokazalo v dejstvu, da se je ruska vlada začela približevati narodu. Vojni minister Suhomlinov in štabni šef Januškije-vič sta bila odstavljena. Tudi v ministrstvu so se zgodile važne pre-membe. Sicer so vsi novi ministri več ali manj pripadniki konservativnih strank, toda z birokracijo, ki je kriva razmer, vsled katerih se mora ruska armada umikati, nimajo nobenih stikov. Ustanovljena je bila pol-parlamentarna preiskovalna komisija, da dožene krivce sedanjih razmer in ta komisija je odstavila že celo vrsto uradnikov, guvernerjev in njihovih namestnikov. Zdaj se vse bolj kaže, da se zgode nove premem-be v ministrstvu in sicer take, da bo novo ministrstvo po svoji sestavi dokaz, da je gospodstvo birokracije pri kraju. Za nadaljevanje vojne so vse stranke v dumi, glede končnega uspeha vojne pa vladajo različni nazori. Eni so mnenja, da ima Rusija take Človeške rezerve, da jih skoraj ni izčrpati, da bodo Dardanele kmalu padle in bo lahko Rusija prodala svoje žito in dobila kar treba vojnega materijala. Končno pa da bo tudi domača industrija kmalu sama mogla preskrbovati armadi vsa; najpotrebnejši materijal. Drugi pa so mnenja, da je položaj za Rusijo jako težak. Človeških rezerv je pač dovolj, ali za izvežbanje teh rezerv je premalo časa na razpolaganje. Na zavzetje Dardanel ni zanesljivo računati, vsekako pa bo poteklo še mnogo mesecev, predno bodo Dardanele odprte. Na lastno industrijo pa že celo ni računati. Najboljši del ruske industrije je bil na Poljskem in v Kurlandiji in ta je uničen. Kar ni prišlo Nemcem v roke, to so Rusi sicer odpeljali, a če tudi so rešili cele vlake strojev itd., je vendar vse zmešano in se dolgo in dolgo časa ne bo moglo rabiti. Rusija to tudi sama ve in zato je naročila v Ameriki za 150 milijonov dolarjev strojev za izdelovanje vojnih potrebščin. Končne je zelo vpoštevati tudi to, da ni iz-vežbanih delavcev. Na Poljskem in v Kurlandiji je bilo industrijalnega delavstva precej, v pravi Rusiji pa ga ni skoro nič. Iz navadnega kmeta se pa ne da napraviti kar v kratkih tednih industrijalnega delavca. — Tako so torej mnenja v Rusiji razdeljena; za nadaljevanje vojne so pa, kakor rečeno, vse stranke: ene upajo, da si bo Rusija sama pomagala, tisti, ki tega ne verjamejo, pa upajo, da bo dejanjska blokada Nemčije in Avstrije pomagala četvero-zvezi do zmage. Parlaraentaričen kabinet na Ruskem Kopenhagen, 27. avgusta. (K. u.) Vesti iz Petrograda zatrjujejo, da bo sestavil predsednik dume Rodzi-janko parlamentaričen koalicijski kabinet, v katerem bodo zastopani predvsem oktobristi, pa tudi kadeti in Člani centruma. Nacijonalisti (desnica) bodo najbrž izključeni. Iz ruske dume. O seji dne 21. t. m. poročajo, da je vodja kadetov Maklakov ostro kritikoval vojaško cenzuro rekoč: Živimo v najstrašnejšem trenotku ruske zgodovine. Dogodki na fronti nam segajo v dušo, a vendar se dela politika prikrivanja, lazi in goljufije. Zahteval je, naj vlada odstopi in naj se zagotove državljanske svoboščine. Delavski poslanec Hvo-stov je prijemal policijo, da strelja na štrajkujoče delavce in da je general Russkij stavke proglasil za ve-Ieizdajstvo. Interpelacija je bila soglasno sprejeta in tudi Bobrinski je zahteval, naj vlada koj odgovori in krivce kaznuje. V osvojeni Poljski. ^ Za gubernatorja poljskega glavnega mesta Varšave je imenovan ge-nerallajtnant Etzdorff. Mestno upravo vodi poseben, od gubernatorja sestavljen meščanski odbor, ki je sklenil, najeti za nujne izdaje potrebno posojilo 5 milijonov rubljev. Nemške oblasti so uvedle v Varšavi monopol na moko, meso in premog. V osvojenih poljskih okrajih je bila izdana posebna jezikovna naredba, ki določa, da morajo biti vsi javni in privat. napisi sestavljeni v nemškem in poljskem jeziku, in sicer pravilno in z enako velikimi črkami. Rus. napisi so prepovedani in se morajo odstraniti do najpozneje 31. decembra 1915. Pripustni pa so poleg nemško - poljskega teksta tudi napisi v židovskem žargonu. Za vse pod nemško upravo se nahajajoče osvojeno ozemlje na vzhodu je bil določen generalguverner in sicer general Beseler. Za šefa njegovega štaba je bil imenovan gene-ralmajor von der Esch, ki je pripadal dosedaj kot vojaški poblaščenec višjega poveljstva na vzhodu civilni upravi na Poljskem. Dosedanja civilna uprava Poljske levo Visle bo preložena v Varšavo in ji bo podrejena vsa Rusko - Poljska. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. »Times,« javlja iz Petrograda, da je imelo 24 članov dume in drž. sveta posvetovanje o reorganizaciji vlade. Zedinile so se, da treba vrlega ministrskega predsednika, da je treba sporazumljenja z liberalnimi strankami, da bodo te vlado podpirale, in končno določbo in omejitev programa. Minister Krivošein se sicer brani, prevzeti ministrsko predsedstvo, vendar je upanje, da to stori. Wolffov biro javlja, da se v Pe-trogradu ne boje toliko prodirajoče nemške armade, kaKor revolucije. Železniški promet med Petre-gradom, Rigo in Revalom je popolnoma ustavljen. »Lokalanzeiger« poroča, da je v dumi nastal razpor. Grof B >brinski in nekateri drugi poslanci so se lo- čili od svoje stranke, ker rečejo koalicije s konservativci. »Dailv News« priznavajo, da je položaj Rusije kritičen, ker je ruska armada odrezana od stoinega mesta. Iz Kodanja poročajo, Ja po sodbi ondotnih krogov bo Rusija morala ali skleniti mir ali pa se udati boju obupanja. Kar Še more storiti Rusija, je le krčevito upiranje, ki se mora končati s katastrofo. Ruski ministrski svet je sklenil, da se smejo Židi v Rusiji v bodoče svobodno naseljevati in postati lastniki nepremičnega premoženja. Le Petrograd in Moskva ter nekatera ozemlja, kakor Turkestan in kozaški okraji ob Donu so jim tudi zanaprej prepovedani. Dosedaj so se smeli Židi naseljevati le v poljskih in nekaterih zapadnih gubernijah, pa tudi tam le v mestih. ZAPADNO BOJIŠČE. POLOŽAJ NA FRANCOSKI FRONTI. Beroiin, 28. avgusta. (Kor. urad.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, dne 28. avgusta. Zapadno bojišče. Zavrnili smo francoski napad z ročnimi granatami na Lingenkopfu, severno od Miinstera. Na velikem delu fronte ie bilo delovanje artiljerije in letalcev zelo živahno. Sovražni letalci so brezuspešno obmetavali Ostende, Middlekerke in Briigge. V Mullheimu na Badenskem so bile ubite tri civilne osebe od letalskih bomb. Veliki glavni stan 29. avgusta: Zapadno bojišče. Nobenega bistvenega dogodka. Vrhovno armadno vodstvo, Letala. Montmorencv, ^ 29. avgusta. »Agence Havas«: Štiri sovražna letala so preletela naše linije v smeri na Pariz. Zasledovani po letalcih utrjenega taborišča, so se trije pri Com-piegne-u obrnili. Dva sta letela čez naše linije pri Tracy le Monteu, tretjega so naši letalci zadeli, da je padel in zgorel v gozdu Halatte.Trupliobeh letalcev smo naši zgoreli. Četrto letalo je prišlo iz Montmorencvja in je vrglo pet bomb, ki pa niso škode napravili. Vsled močnega bombardiranja naših baterij je moralo bežati. DELO NEMŠKIH PODMORSKIH ČOLNOV. »Frankf. Ztg.« poroča prekc Amsterdama, da je nemški podmorski čoln 15. t. m. potopil pri otokih Scil!y angleško transportno ladjo, na kateri se je nahajalo 2000 mož kanadskih čet. 1000 mož je utonilo. FRANCOSKA KRIZA PORAV-NANA. Govor m in istrskega predsednika Vivianija. V Franciji je vladalo zadnje tedne jako kritično razpoloženje. Nesoglasja med parlamentom in vojaškimi krogi, ostro kritikovanje postopanja vojnega ministra in končno pritožbe poslancev, da jim vlada onemogočuje kritično presojevanje svojega delovanja so izzvala nevarno ministrsko krizo, katere posledice bi bile nedozirne. Pod pritiskom parlamenta se je morala vlada končno odločiti, da poda zbornici primerna pojasnila v vojaškem in političnem položaju. Vlada pa je hotela trt storiti le v tajni seji. Poročila iz Pariza so zatrjevala, da je navzlic vsemu temu situvacija še vedno zelo prekarna. Vesti o ruskih porazih, poročila o osvojenih ruskih trdnjavah pa so delovala kakor mrzel dež. Francoski politiki so se zavedli položaja, v katerem se nahaja cela en-tenta in tako so kar čez noč potihnili v Parizu notranji spori; zbornica je rezignirala na vsa pojasnila, na tajno sejo in kritiko ter se je v znak zaupanja vladi in narodne solidarnosti nepričakovano odgodila do 16. septembra. Pred odgoditvijo pa je imel min. predsednik Viviani patri-. jotičen nagovor, v katerem je poudarjal, da vlada ni opustila nobenega sredstva, da dovoli parlamentarnim odsekom daiekosežno nadziranje. Ministrski predsednik je izjavil nato svojo pripravljenost za tajno sejo, čeprav vlada nima poročati ničesar novega in je nadaljeval nato: 45 let je prenašala republika breme strahovite rane, toda trditev, da ni skrbela za vojaško obrambo, je napačna. Nemško časopisje poskuša trditi, da vlada v Franciji spor. Dokler ne rešimo zopet junaške Belgije in ne osvojimo Alzacije in Lotaringi-je, ne bo med nami nikakega raz-dvoja. To gotovost nam daje poseb-i no brezprimerno občudovanje arina- de in voditeljev, ki vsi molče izvršujejo junaško delo in imajo samo edino željo, da ostanejo nad politiko. Da se konča veliko delo sedanjosti z dobrim uspehom, potrebujemo potrebne ravnodušnosti in molčečega odobrenja vsake volje. To ni bilo nikdar potrebnejše. Zbornica je soglasno sklenila, da se govor Vivianija javno afišira. Tako vlada na Francoskem zaenkrat zopet političen mir. Kako dolgo, to je drugo vprašanje._ Boj za Carigrad. Turško uradno poročilo. Carigrad, 27. avgusta. (Kor. ur.) Iz glavnega stana se poroča: Dne 26. avgusta se v oddelku Anaforte, izvzemši artilerijskega in inianterijskega dvoboja ni zgodile ničesar posebnega. V oddelku Seddil Bahra je naša artiljerija na levem krilu razrušila del sovražnih strelskih jarkov. Na ostalih frontah je položaj ne-izpremenjen. Carigrad, 29. avgusta. Glavn: stan javlja: Na dardanelski fronti je sovražnik dne 27. t. m. pri Anaforte po artiljerijskih pripravah z morja in s kopnega napadel naše delno krilo pri Kireč - Tepeu in naše središče južno Asmak - Derea. Sovražnik je •bil na obeh mestih nazaj vržen in je imei velike izgube, ne da bi bil dosegel kak uspeh. Pri Kireč - Tepeu je bil en sovražni bataljon popolnoma uničen. Sovražnik ie napravil tri na-,.pade na naše središče, pa je bil vselej z velikimi izgubami odbit. Izstrelki naše artiljerije so opetovano zadele neko sovražno križarko in neko transportno ladjo. Pri Adi Burnu je bilo v noči od 26. na 27. avgusta živahno artiljerijsko streljanje: ena sovražna transportna ladja in en demorker sta bila od naše artiljerije poškodovana. Pri Sedilbahru običajno artiljerijsko ter infanterijsko streljanje. Sicer nič pomembnega. Glavni stan poroča 29. avgusta Dardanelska fronta: Sovražnik je dne 28. t. m. ponovil svoje 26. in 27. t. m. proti odseku Ana-forta izvršene napade. Sovražni navali so bili v zadnjih treh dneh posebno trdovratni. Navzlic temu smo vrgli sovražnika popolnoma nazaj pri čemur je imel velikanske izgube. S protinapadi smo zopet osvojili nekaj od sovražnika zasedenih jarkov v našem centru; pri tem smo pobili v jarkih se nahajajoče sovražne vo-•jake. V bejih zadnjih 2 dni je imel sovražnik 10.000 mrtvih. Naše izgube so razmeroma majhne. Naši letalci, ii so se boja udeležili, so uspešno obmetavali sovražnikove pozicije in taborišča. Sicer se ni pripetilo ničesar pomembnega. Pred BiiolfDe os Balkan Srbija se hoče z Bolgarijo direktno pogajati. Sofija, 26. avgusta. (Kor. urad.) Po sporočilih iz kompetemnega vira zahteva srbska vlada direktna pogajanja z Bolgarijo radi odstopa makedonskega ozemlja. Pašić je baje pripravljen odstopiti Bolgariji ozemlje do Vardar ja, ako prevzame en-tenta garancijo, da bo dobila Srbija kompenzacije v Bosni in Albaniji. Tu smatrajo za izključeno, da bi se Srbija ali Grška uklonili glavni bolgarski zahfevi, da morajo bolgarske čete makedonsko ozemlje takoj zasesti. Lastnoročno carjevo pismo srbskemu kralju. Iz Sofije poročajo: V Niš ie prispel ruski general knez Urusov, da izroči kralju Petru lastnoročno pismo carja Nikolaja. Mešetarji ne odnehajo. »Frankfurter Ztg.« javlja iz Carigrada: Navzlic vsemu trudu francoskih in angleških diplomatov se Srbija in Grčka še vedno upirati ugoditi zahtevam Bolgarije. Na pritisk Anglije deluje sedaj romunski ministrski predsednik Bratianu v smislu entente in daje Belgradu in Atenam »dobre nasvete«'. Res se mu je posrečilo pridobiti Srbijo v toliko, da je pripravljena odstopiti Makedonijo do Vardaria, Grška pa vztraja na svojem odklanjajočem stališču. Četverozveza ie Bolgarijo o stališču Srbije že obvestila. Iz Ženeve poročajo: Agence Havas javlja iz Sofije: Poslaniki če-tverezveze so v četrtek obvestili bolgarsko vlado, da pristaja Srbija na njihove predloge. Bolgarija še ni odgovorila. Politična situacija je neizpremenjena Sofija., 27. avgusta.. (Kor. urad.) »Agence Telegrafique Bulgare« javlja: Z ozirom na dejstvo, da so voditelji opozicije protestirali, ker noče vlada sklicati izrednega zasedanja sobranja, poudarja oficijozna »Narodni prava«: Ker se situvacija ni prav nič spremenila, ne obstoja niti notranja, niti zunanja potreba, da bi se zbralo sobranje pred po ustavi določenim časom. Vlada je svoječas-no izjavila, da ne bo zapustila nevtralnosti, dokler ne bodo popravljene krivice, prizadejane Bolgariji v Bukarešti, da pa bo, če se pojavijo spremembe in nastane potreba aktivne intervencije, vlada povprašala parlament za mnenje.« Vesti o turško - bolgarskem sporazumu. »Frankfurter Ztg.« javlja iz Carigrada: Razumljivo je, da se pojavlja za potek turško bolgarskih pogajanj, kar največje zanimanje; vesti o že sklenjenih pogodbah pa so preuranjene. Solunske vesti o bolgarskih pripravah. »Leipziger N. Nachrichten« javljajo preko Haga iz Soluna: Na turški meji je koncentriranih 150.000 mož bolgarske armade. Kralj Ferdinand je pred par dnevi to armado inspiciral. — (Solun je še izza prve balkanske vojne znana tovarna laž-njivih vesti.) Romunija in Bolgarija. »Vossische Ztg.« poroča: Razna znamenja kažejo, da se Romunija po nalogu četverozveze pripravlja za slučaj, ako bi se Bolgarija obrnila proti Srbiji. Kriza v bolgarskem kabinetu. Genadijeva stambulovistična stranka zahteva, da izstopita iz kabineta stambulovistična ministra Dobri Petkov in Apostolov. Radoslavov hoče Petkova obdržati. Genadijevci bodo najbrže podlegli. Grška ostane nevtralna. Lugano, 27. avgusta. (Kor. ur.) V razgovoru z atenskim korespon-dentom »Idea Nazionale« potrjuje bivši predsednik Gunaris, da bo Grška ostala nevtralna, zlasti ker odklanja grški narod in celo venizeli-stična zbornična veČina vsako teritorijalno koncesijo. Ako bo Italija proglasila aneksijo Dodekaneza, bo izzvala globok razdor z Grško, ki se nikdar ne sme odreči teritoriju, kateri ji pripada po etnografičnem principu. Grška zbornica. Novi grški kabinet se je v petek predstavil grškemu parlamentu. Z ozirom na negotovost položaja, ni podal Venizelos nikake politične izjave. Konec ententine diplomatične akcije na Balkanu? Po poročilih dunajske »Polit. Korrespondenz« ni Jzključeno, da bo ententa z ozirom na dejstvo, da ni upati na sporazum med Bolgarijo, Srbijo in Grško, svojo diplomatično akcijo na Balkanu zaenkrat sploh ustavila. MONARHISTIČ1N NEMIRI NA PORTUGALSKEM. Pariz, 29. avgusta. »Tempsu« se poroča iz Lisabone: Notranji minister je poročal zbornici: V severni Portugalski razburjajo monarhisti znova prebivalstvo. Odrejene so potrebne pretiodredbe. Zaplenilo se je bombe in orožje. Most v Trofi na pol poti med Porto in Braga je lahko poškodovala dinamitna eksplozija, promet ni prekinjen. Zveze med Brago in Guimaraes so odrezane. V drugih okrajih se ni kalilo miru. V Lisaboni so bili le neznatni slučaji. Trenotno je položaj na Portugalskem normalen. Z druge strani se poroča, da so bile zveze med Brago in Tajzas odrezane, ampak so zopet vzpostavljene. 40 oseb je bilo aretiranih. Portugalska in angleška. »Pester Lk>yd« poroča, da je novi predsednik portugalske republike, Machado, proglasil načelo, da mora Portugalska odločno stati na strani Angleške. S tem je v zvezi vest, da je šla posebna portugalska komisija v London se dogovarjat z vlado glede gospodarskih koncesij, za katere bi Portugalska pomagala Angleški v sedanji vojni. Srbija in Bolgarijo. »Echo de Bulgarie,« poroča v svoji številki z dne 21. t. m. o stališču srbskih strank glede zahteve četverozveze, naj odstopi Makedonijo (celo ali le dele, ni natančno znano) Bolgariji, »Echo« pravi, da zavzemajo srbske stranke intransigent-no stališče. Naučni minister Ljuba Davidović, vodja mladih radikalcev, ki je sicer zelo vnet za sporazumlje-nje Srbije in Bolgarije, zastopa stališče, da more Srbija odstopiti le tisti del Makedonije, ki sega do Vardarja. Po njegovem mnenju ie nemogoče napraviti med Srbijo in Bolgarijo etnično mejo; Srbija mora imeti politično mejo, ki ji jamči gospodarski razvoj; tako jamstvo bi dala železnica skoz Vardarsko dolino. Minister javnih del, Draškovič, se je izrekel za to, da napravi Srbija Bolgariji teritorijalne koncesije ni pa zadovoljen, da naj Srbije te teritorije odstopi če-tverozvezi, nego bi imel raje direktno sporazumljenje med Srbijo in Bolgarijo. Rekel pa je, da se Srbija na noben način in v nobenem slučaju ne umakne na mejo, določeno pred balkansko vojno 1. 1912. Trgovinski minister Marinkovič, vodja napred-njakov, je rekel: Sem prijatelj spo-razumljenja med Srbijo in Bolgarijo, a sedanji trenotek ni zato ugoden. Posredovanje četverozveze ne bc takemu sporazumljenju v korist. Ce-tverozvezi ni za obnovitev balkanske zveze, nego le za pridobitev Bolgarije. Usilila bo nove meje, te pa ne bodo ustvarile med balkanskimi državami prijateljstva, nego kvečjemu začasen modus vivendi. Glavna ovira pa je ta, da je v četverozvezi Italija, ki trdi, da ima interese na Balkanu in zato ne želi sporazumljenja. — V enakem smislu, pravi »Echo de Bulgarie«, piše tudi srbsko časopisje. »Mali 2urnal« piše že tretjič, naj četverozveza okupira Bolgarijo, pa bo vse v redu. »Bitolske Novine«, organ ministrstva notranjih del, zastopa stališče, da Srbija tega, kar ima v rokah, ne more dati za negotove obljube; vedeti mora kaj se ji kot pridobitev zajamči, predno bo mogla povedati, koliko odstopi. »Novosti«, glasilo ministra Marinkovi-ča, so pred zasedanjem skupščine celo pisale: Bolje da Srbija neha biti neodvisna država, kakor da bi prostovoljno kaj odstopila. — Tudi »Budućnost«, ki izhaja namesto socijal-nodemokratičnega lista »Radničke Novine«, je proti vsakemu popuščanju ter piše: Če dobi Bolgarija vsled pritiska četverozveze Makedonijo pridobi tudi dva smrtna sovražnika. Eden ji bo koj napovedal vojno, drugi pa jutri. — Tako je bilo po poročilu imenovanega bolgarskega lista razpoloženje v Srbiji pred sestankom skupščine in med njenim zasedanjem. Kaj je skupščina v svojih tajnih sejah sklenila, oziroma če je res dala vladi popolno svobodo in v kakem stadiju so zdaj pogajanja, se ne ve natančno. — A Bolgarija? Njeno stališče tudi ni natančno znano. »Echo de Bulgarie« piše v svoji številki z dne 22. t. m.: Pozitivni uspehi posredovanja četverozveze se morajo malu pokazati. Če se diplomacija četverozveze ne odloči, da zareže v sporno vprašanje, ampak se bo le sukala okrog njega, bo že v nekaj dneh odločitev bolj oddaljena, kakor je bila kdaj poprej. Prizadevanja Četverozveze so v bistvu priznavanje bolgarskih zahtev. Bolgariji je nemogoče se ganiti, dokler je v veljavi v Bukareštu sklenjeni mir in dokler nima bolgarski narod realiziran svoj narodni ideal, se ne pridruži četverozvezi. Zadnje demarše v Sofiji, v Nišu In v Atenah, kažejo, da je diplomacija četverozveze priznala bolgarsko stališče. Ne vemo, kak uspeh bo imel ta korak: z ozirom na grški in srbski odpor nočemo biti sicer pesimisti, ker energičen nastop četverozveze lahko vse v red spravi.z ozirom na intransigentni odeor Grške in Srbije tudi nismo optimisti. Dnevne vesti. — Odlikovanje. Najstarejši sit: polkovnika v p. gospoda Mihaela Lukanca pl. Savenburg, Rudolf Lu-kanc pl. Savenburg, stotnik generalnega štaba, dodeljen najvišjemu poveljstvu južno - zapadne fronte, je dobil signum Iaudis. Preje je že dobil vojaški zaslužni križec III. razreda z vojno dekoracijo. To je že šesto odlikovanje v rodbini. Častiti rodbini, ki ima tri člane pred sovražnikom, naše iskrene čestitke! — Imenovanja v armadi. Nad-poročnik v rezervi 31. lovskega bataljona Tomaž Bevc je imenovan za stotnika v rezervi. — Za rezervne nadporocrlike so imenovani rezervn poročniki: dr. Ivan Likar pri 78. pp., dr. Josip Požar pri 79. pp„ M. R e b e k pri 8. lov. b., Krešimir B o-b e k pri bos. herceg, lov. btlj., Ka-rol Križ pri 20. lov. btlj., Teodor D r o f e n i k pri 96. pp., Oton K o -s er pri 97. pp.. Josip O r n i k pri 3. pijon. btlj., Milan B 1 a ž o n pri 9fi. pp., Teodor M a t e 1 j a n pri 7. lovsk. btlj., Ivan V i d m a r pri 78. pp., Josip B r e z n i k pri 18. pp., dr. Martin M a 1 e r i č pri 53. pp., Edmund B e v c pri 2. bos. herc. pp., Dominik L u š i n pri 17. pp., Viktor Vasic pri 12. lovsk. btlj.. Anton T r i 11 e r pri 47. pp., Ivan Žagar pri 17. pp. — Za poročnike v rezervi so imenovani praporščaki in kaidetje: Rajko Stole c pri 17, pp.. Beno K r al i pri 7. pp.. Ivan Berce, Leopold K u n š e k, Franc L o b o j e c, Josip Pleva, Vilj. L e s n j a k in Emil A m b r u š pri 7. pp., Oskar M u 1 e j, Viktor A r n e j c in Kornelij Dobrota pri 17. pp., Klement Pavlo v š e k in Matija M a 1 e š i č pri 22. pp., Anton Sar tor i, Aleksander R i ž n e r in Vladimir Kavč-n i k pri 27. pp., Franc S t o k 1 a s a pri 35. pp., Avgust P e r t o t, Alojzij 11 e, Ludovik Guba in Valentin S i b i c pri 47. pp., Ivan pl. Kos pri 53. pp., Karoi R i v e c pri 92. pp., Edvard L o z e j pri 4. bos. erc. pp., Oton B e 1 i g o j pri 4. pp. ces. tir. strelcev, Josip Maček *ri 7. lovsiv, hi?j., Stanko Ambrož pri 10. lov. btlj., Ivan J e Č m i n e k pri 2. sap. btlj., Franc K o 1 a r i č pri 8. pijon. btlj., Friderik V d o v i č pri železn. polku in Viktor Jernej pri 8. huz. polku. — Padel Ie na severnem bojišču stavec Ivan Kline iz Maribora. Ob izbruhu vojne je moral, kakor mnogi drugi mariborski Slovenci veliko pretrpeti, pozneje je bil potrjen v vojake. Sedaj je umri junaške smrti. — Od junakov podmorskega čolna štev. 12. pogreša se med drugimi tudi Ljubljančan torpedni instruktor Makso Pustavrh, kateri je bil tudi udeležen pri uspešnem napadu na francosko okolopnico »Jean Bart«, ter zato prejel srebrno svetinjo I. razreda. — Konec moratorija. Z dnem 31. avgusta ugasne zadnja moratorij-ska naredba (izvzemši posebne določbe, ki veljajo za Galicijo in Bukovino). Ker bodo istočasno odpravljene tudi utesnitve glede terjatve napram kreditnim zavodom, je s tem moratorij v Avstriji sploh popolnoma odpravljen, najboljši dokaz, na kako zdravi podlagi se nahaja naše narodno gospodarstvo. — Spomenica o ukrepih vlade v vojnem času. Vlada je izdala posebno spomenico, ki vsebuje obširen sistematičen pregled vseh njenih ukrepov, odrejenih povodom vojne. Knjiga je razdeljena v naslednje oddelke: 1. Aprovizacija in kmetijstvo. 2. Trgovina, industrija obrt, rudarstvo. 3. Železnice, plovba, pošta in brzojav. 4. Kreditna in splošna finančna uprava. 5. Justica. 6. Poduk. 7. Splošna oskrbovalna organizacija. 8. Varstvena policija. Knjigo je dobiti v c. kr. dvorni in državni tiskarni za 5 kron. — V aprovizačnih zadevah se obračajo občine in drugi interesenti često na trgovsko ministrstvo. Opozarja se, da je najvišja instanca za razdeljevanje moke in žita notranje, za razdeljevanje krmil pa polje-deljsko ministrstvo. — Darilo. Njeni ekscelenci baronici Schwarz je izročil gospod Robert Mosković darilo 50 K za okrep-čevalno postajo. — Oproščen slovenski duhovnik. »Pol. Korr.« javlja, da ie bil slovenski duhovnik Cornota obdolžen vohunstva in da se je v Veroni vršila proti njemu obravnava, pri kateri je bil oproščen. — Krošnjarji, ki služijo pri vojakih in ki vsled tega niso mogli v smislu zakonitih predpisov prositi za obnovitev svojega »patenta« tri mesece pred potekom stare svoje pravice, lahko vlagajo svoje prošnje tudi že prej ali pa pozneje. — Moste še vedno brez moke. V Mostah ni dobiti nič moke. Trgovci so pač dali denar za moko, pa je ne dobe, tako da zdaj nimajo ne denarja, ne moke. — Posestniki iz Št. Vida, Čer-nuč, Jezice in Ljubljane, ki so prodali svoje konje meseca junija erarju in dosedaj Še niso oddali kopij svojih evidenčnih listov, naj prezentirajo te kopije v najkrajšem času pri c. kr. deželni finančni blagajni, ki jim bo izplačala denar. — Kdor kaj ve, kje se nahaja Amalija Blažič z otroci iz Lokvice št. 25 pri Opatjem selu, naj blagovoli sporočiti Edvardu BlažiČu, k. k. Wach.-BIl. Nr. 1, 1. Komp., 1. Zug, Post Zettling-Thalerhof bei Graz. — Kolera v Ljubljani. Ministrstvo notranjih zadev razglaša 27. avgusta: Po poročilih z dne 26. t. m. je bilo v Ljubljani ugotovljenih 7 slučajev kolere pri vojakih, ki so se vrnili z bojišča. — Kdor ve, kje se nahaja družina Franc Volarič. oče, in brat Ivan Volarič iz Kobarida št. 17 ter moja soproga Amalija Volarič rojena Ku-rinčič iz Suzida, naj blagovoli sporočiti na naslov: Franc Volarič, Hei-denansiedlung 34, Post SteinbruckJ, Nieder - Osterreich. — Iščemo Alojzijo Vižintin z možem in dvema otrokoma iz Št. Mar-hodu iz domovine na Lokvici in od tina na Krasu. Pustili smo jo pri od-takrat ne vemo več o njej. Naj sporoči svojim staršem in sestram, kje se nahaja, in sicer na naslov: Almira Vižintin, Krolendorf, Post Ulmerfeld Nr. 21- Nieder - Ast^reich, — Iščem svojo mater Terezijo Sabotič iz Stanobiša pri Kobaridu. Kdor ve, kje se nahaja, naj blagovoli sporočiti na naslov: Ivan Sabotič, I. R. 7, Pionierabteitung, Graz, Ka-pellenstrasse 36. — Umrla je gospa Antonija J e-i 1 o č n i k, soproga črkostavca Pavla; Jeločnika, kateri se sedaj nahaja pri vojakih. Rajnka zapušča štiri nepreskrbljene otroke. Pogreb bo danes popoldne ob 5., Rožna ulica 39. Naš© sožalje! — Kolera. Uradno se razglaša, da se je primerilo v Beljaku šest slučajev kolere, v Vipavi pa štirje slučaji. Vsi oboleli so vojaki. — Ponočna brzovlaka št 5 in 6 vozita zopet na progi Dunaj-Mari« bor-Trst in obratno. — !z dvorskega okraja. No, tega pa še ni bilo. Mnogo let že obstoji trg za živila ob tobačni tovarni in prebivalstvo bližnje okolice je zadovoljno kupovalo ondi živila. Nad tem se nihče ni spodtikal razun kake posamezne delavke iz tovarne. Pretekli petek zjutraj pa je nastopila nčka moška oseba, o kateri se ne ve, kdo je, niti ako je upravičena poditi kupoval-ke z onega prostora. Ta oseba je celo suvala z roko vsakogar, ki ni urno bežal, mu žugala tudi, da bo drugo pot še vse kaj hujšega, ako se kdo razun delavk na ta trg prikaže. Okoličani vprašamo: Zakaj tobačna tovarna ne da nabiti tablice na vrata, ki bi zabranjevala vstop drugim, razun tovarniškemu osobj u ? In ako to obvelja, naj pa še tovarniške delavke ne prihajajo na glavni trg. To nam že preseda; krajevne razmere jasno dovolj kažejo, kako potrebno je, da mesto ljubljansko obpričetku Tržaške ceste napravi javni trg živil za vse sloje. Naš del mesta, Gradišče marsikaj živo potrebuje, česar ni tukaj. Ob mirnem času ni dvoma, da si tukajšnje prebivalstvo želi dobiti tudi še cestno železnico, pošto, kavarno, park, ceste, kanalizacije i. dr. Meščani Tržaške, Rimske in Bleiweisove ceste že sedaj toplo polagama na srce slavni mestni gosposki, da te naprave že vnaprej stvarno razmišljuje. Iz poštne službe. Poštni pristav Štefan Koren v Mariboru je imenovan za poštarja v Halbenrainu pri Radgoni. Iz Šoštanja nam poročajo: Tu je umrl po dolgi mučni bolezni notar g. Vinko K o 1 š e k. Pogreb se je vršil v soboto dne 28. avgusta popoldne. Pokojnik je zapustil vdovo ht pet otrok. Za šoštanjske Slovence pomeni smrt gospoda notarja Kolska nenadomestljivo izgubo. Kar je rajni delal za nas v društvenem, družabnem in gospodarskem oziru, se v kratkih vrstah ne da popisati. Med nami mu bo ohranjen vedno hvaležen spomin. C. kr. učiteljišče v Mariboru. Gojenci, ki hočejo v šolskem letu 1915/16 nanovo vstopiti, oziroma zopet vstopiti v ta zavod, naj to naznanijo ravnateljstvu s poštno dopisnico do 1. septembra. Prebiranje črnovojnikov v Ma« riboru iz letnikov 1865. do 1872. se vrši v Gambrinovi dvorani od 6. septembra do 12. septembra; v Slovenski Bistrici se vrši prebiranje v gostilni Kac 14. in 15. septembra; pri Sv. Lenartu se vrši prebiranje v Aublovi gostilni 17. in 18. septembra. Iz Gradca. Sejmi za vprežno in plemensko govejo živino so zaradi kuge - slinavke in grintavke zopet ustavljeni. Justifikacija v Gradcu. Sodišče c. fn kr. vojaškega poveljstva vj Gradcu naznanja, da je bil poddesetnik Karel Jandl 26. domobranskega pešpolka radi ponovne dezertacije obsojen na smrt in dne 28. avgusta ob 7. zjutraj ustreljen. Velika nesreča se je zgodila v petek ponoči v livarnah v Donavicu na Zgor. Štajerskem. Čeber tekočega železa se je prevrnil v neko jamo, kjer se je nahajalo več delavcev. Strašna tekočina je trj delavce popolnoma sežgala, tri pa težko opekla. Drobne novice s Štajerskega. Velik požar so imeli v Sedlarjevem pri Podčetrtku. Zgorelo je kljub vsemu naporu gasilcev 17 poslopij. Zgorele so tudi celi vrsti posestnikov vse zaloge žita in krme. —i — Iz Št. Jurja ob Južni železnici. Nedavno se je pripeljal na dopust dragonec Selič iz Slivnice. Vlak je obstal nekaj sto korakov pred postajo. Selič je mislil, da je vlak že na postaji in je skočil iz voza. V tistem nomentu je pridrvel t nasprotne strani brzovlak in je reveža čisto razmesaril. Na severnem bojišču mu je granata ubila konja, dočim se njemu ni nič zgodilo. — Iz Rogatca. Kočarja Nikola; Jurič in Urban Vodušek sta napadla; ponoči delavca Jerneja Nežmaha in sta ga do smrti pretepla. Oba suro-veža so zaprli. — Iz Ptuja. Padel je na bojišču učitelj na nemški šoli. na Bregu Majcs Flek. Bil ie doma. iz, .Sevnice* Dunajska podružnica slovenskega planinskega društva priredi prijateljski sestanek v soboto, dne 4. septembra 1915 ob 8. zvečer v vrt-jiem salonu restavracije Gabriel, III. jGartnergasse 9. — Slovenski gostje ^dobrodošli! Umrl Je v Osijeku bivši hrvatski ^koaHcijonaiki poslanec dr. Ante Be-denič. Goreči vlak. V petek se je užga-4a streha nekega vagona pri lokalnem vlaku Zagreb - Samobor, krat-iko potem, ko je odpeljal z zagrebškega kolodvora. Vlak je hitro zavalil nazaj in ogenj so pogasili, ne da fc>i se bila pripetila kaka nesreča. i Ciganska tolpa se potepa v va-.jaždinskem okraju, kjer je izvršila T.več velikih ropov ter napadla posamezne vasi z revolverji. Pri neki ta-•iki priliki je bil v Križancih kmet Hor-jvat smrtno obstreljen. Oblasti sumijo, da je to ista tolpa, ki je strahovala pred tedni brežiško okolico. »Kbo - Ideal«. Predvajanje prvovrstne času primerne drame .»Zofia« ali vojne blodne vožnje otroka na Poljskem v »Kino - Idealu« je {vzbudilo velikanski uspeh. V tem aiapetost vzbujajočem filmu nastop v glavni vlogi znamenita umetnica fiedda Vernou, katera se je v tej jdrami priljubila slav. občinstvu. Dru-