mamtom/m: \\v-. http://v/v,'w.mandrac.si, ureclnisWo@mandrac.si ČETRTEK, 14.SEPTEMBER 2017 / ŠTEVILKA 1219. LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR Slovenska verzija knjige Ricka Harscha: Kamniti koraki (po starih izolskih ulicah, ki smo jo nati-j snih v sklopu akcije poTISK bo kmalu razprodana. Te dni bo krenila j pokličite na 040 211434 ali pošljite mail na urednistvo@mandrac.si. Ce je priključitev aneksija, je Primorska Krim V začetku sedemdesetih sem jih poslušal od urednika informativnih oddaj Radia Koper, da to ni nobena priključitev ampak, da smo se Primorci kvečjemu združili z matično domovino, Kljub temu se je to priključevanje vleklo skozi leta in končno postalo državni praznik,V (Mef) v svojem uporu proti priključevanju nisem premogel več od javnih izjav, tudi na proslavah ob »priključitvi«, da smo v resnici Primorci priključili Slovenijo. Pa so to vsi vzeli za dobro šalo in nas priključevali še naprej. Priključevali so nas tako močno, da smo, po koncu rajnke domovine, ki je v nas še vedno videla okno v svet in stik z “razvitim zahodom”, dokaj na hitro izgubili večino tistega, kar smo gradili po vojni. Izgubili smo velike, sodobne tovarne, izgubili smo pomembne infrastrukturne objekte, izgubili smo turistične zanimivosti in na koncu smo izgubili tudi nekaj svojega ponosa. Vsake toliko sicer še zagori kakšen plamenček tigrovstva, partizanstva in svetovljanstva, ki pa ga različne vlade, stranke, odbori, nadzorniki, uprave in podobna sodobna jedra moči, hitro pogasijo. Ampak, pesimist le nisem. Še vedno znamo izžvižgati predsednika države na kakšni tovrstni proslavi, še vedno znamo odgnati izpred luških vrat požrešne kravatarje, še vedno znamo zagroziti, da bomo naredili blokado na železnici. To so realne grožnje in to v Ljubljani, ki nas priključuje, dobro vedo. Da bi naredili blokado na Črnem kalu pa so pobožne želje nevednežev. Saj bi vendar ostali brez sorodstva, glede na to, da se nas je, vsaj v Istro, večina preselila iz “Jugoslavije”, kot so rekli včasih. Bojim se, da bo kakšna priložnost za upor prišla prav kmalu. Na sedežu RTV Slovenija gotovo že načrtujejo “priključitev” koprskega rtv centra in njegovo prekvalifikacijo v dopisništvo. Takim poskusom smo se vrsto let uspešno upirali. Bomo videli, ali bodo naši zanamci, sposobni tega. ^ ara Veterinarski center Centre veterinario HOTEL ZA MALE ŽIVALI ALBERGO PER PICCOLIANIMALI Trgovska ulica 4, Izola tel 05 6401300 dežurni telefon: 031344 832 nnn INTES4 SNJMOIO BANK OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. ■ ŽEJNE ČEZ VODO To sem hotel napisati na vlaku, od Ljubljane do Kopra. Pa ni bilo vlaka. Ni bilo »lisičke,« s katero sem se najraje peljal. »Lisička« je vozila iz Maribora, v Ljubljani je bila okrog pol desetih, do Kopra je vozila skoraj poltretjo uro, tako kot vsak lokalni, hitri ali neki tretji vlak. Vsi vlaki so od Ljubljane do Kopra vozili poltretjo uro, minuta gor, minuta dol. Vsi, brez razlike. V voznem redu lepo piše, da »lisička« vozi po voznem redu. Že sem se veselil, da bom v vagonu z restavracijo pri Stanki naročil kavo, ali kaj drugega, pa ni bilo ne vlaka ne Stanke. Med kolegi železničarji, sprevodniki je bila znana kot »kratka Stanka.« Bila je visoka skoraj dva metra in kot mladinka je igrala košarko. Tako so jo klicali samo med seboj, ko jih ne sliši, kajti njena jeza je bila legendarna in nihče se ni upal razjeziti Stanke. Ampak, vlaka ni bilo, ni bilo ne vagona - restavracije, ne Stanke. Bil je nadomestni prevoz. Avtobusni. Že tretje leto namreč ni vlaka, ki bi peljal med Ljubljano in Koprom in nazaj. Tovorni vlaki peljejo vse kar peljejo, potniškega vlaka pa ni. Slovenske železnice pa nič. Briga jih. Samo obljubljajo, kako se bo lepo voziti z vlakom od, tam nekje, leta 2020. Zakaj zdaj ne peljejo, ne povejo. Ponujajo nadomestni prevoz. Z avtobusi. Da bi nas lepše peljali, tako piše v časopisu, morajo kupiti nove garniture vlakov in nove lokomotive. Par sto milijončkov, pa nas bodo vozili, prevažali, po celi Evropi, ne le od Ljubljane do Kopra in nazaj. Pa sem se spomnil, tega je že več kot eno desetletje, ko so dobili naš denar. Oni trdijo državni denar, a od kod državi denar, če ga ne vzame od državljanov, za nove kompozicije za prevoz potnikov. Za zglobne ali nagibne ali nekakšne take vlake, ki nas bodo od Ljubljane do Maribora in nazaj, pripeljali v eni urici in petnajstih minutah. Do Kopra spet poltretjo uro, ampak, peljal se boš v negibnem vlaku, ki te nežno ujčka in ziblje, ker se nagiba na ovinkih. Pa za ta Maribor (in nazaj) so obljubljali, da bo vlak kot tramvaj. Vsako uro bo vozil, da se potnikom ni treba več odpravljati na pot za avtom, pa iskati in plačati parkirni prostor, pa plačati bencin, cestnino in parkirnino, ampak bodo potovali kot gospodje. Tudi hostese bodo ponujale čajčke in kavice in vse kar ti duša želi. Pa so nas in vse, razen sebe, prepeljali žejne čez vodo. Tudi železničarje, sprevodnike, skretničaje in ostalo rajo. A denarja ni. Nekdo gaje zapravil. Nihče ne pove kdo in zakaj. To ni pisalo in ne piše v časopisih. V njih samo piše da Slovenske železnice rabijo toliko in toliko milijončkov za nove kompozicije potniških vlakov, ki nas bodo peljale po Sloveniji in Evropi. A do Beograda nimaš vlaka, razen mednarodnih, katerim je Beograd samo ena od postaj na poti od severa Evrope do Atene, ali do Istam-bula. Do Carigrada, kakor se že imenuje tisto mesto kjer igrajo košarko in kjer so naši zmagali, upajmo da ne zadnjič. Da o Mostarju, Sarajevu, Zagrebu, Pulju, Rimu, Benetkah, ne govorim. Ni da ni teh vlakov, ampak vozijo skoraj dvakrat več časa, kot pred pedesetimi leti. Preverite. Tako je o železnicah pisalo v časopisih. Pa je pisalo še nekaj, da sem, ko sem to prebral, pomislil da ima naš parlament spet dan odprtih vrat in, da so otroci prevzeli oblast. Pa ni bilo tako. Otroci zavzamejo parlament in prevzamejo oblast v državi zadnje šolske dneve v šolskem letu, a novo šolsko leto se je komaj začelo. Nakaj drugega je. V vseh časopisih, na straneh notranje politike je slika mladca, ki, ne da bi kaj vprašal starejše in pametnejše, skliče izredno sejo odbora za obrambo, da obrani slovensko morje pred hrvaškimi gusarji. Sedita prijatelja, Ivo in Ivan, oba komaj izpuščena iz zapora, naivna in nedolžna, žrtve in maščevalci, in se smejita:«Dobro smo jih naučili.« In tu je podobnost s Slovenskimi železnicami - tudi oni in njihova mladina nas peljejo žejne čez vodo. Mi pa to »kupujemo«, kot da nam Stanka, ki je ni več, ponuja šampanjec, ki ga nikoli ni imela. Odprtje Centra starejših V petek, 15. septembra ob 11.00 uri bodo v Livadah odprli Center starejših Izola s 60 oskrbovanimi stanovanji in Centrom dnevnih aktivnosti za starejše. Neprimerno bi bilo imeti pomisleke o tej investiciji v trenutku, ko so nekateri stari in novodobni Izolani zelo srečni, ker so dobili stanovanje v tem objektu, nekaj pripomb pa je le vredno podati. Prvič, ni čisto jasno, kdaj je to postal Center starejših Izola, saj v Izoli že imamo Dom upokojencev in hotel upokojencev (kot včasih poimenujemo Hotel Delfin). Drugo vprašanje je, s čim oziroma, kako so oskrbovana stanovanja, precej vprašanj pa se poraja tudi v zvezi s Centrom dnevnih aktivnosti za starejše, saj naj bi se tja menda preselila številna društva, ki imajo zdaj prostore po mestu pa tudi Univerza za tretje življensko obdobje, ki je zdaj v stari občinski palači. Kako bodo vsi našli tam primerne prostore nikomur, vsaj kolikor je nam znano, ni jasno. Ampak, zdaj res ne gre gledati drago plačanemu konju v zobe. Objekt stoji, stanovanja so oddana v najem, najemniki so v glavnem zelo veseli tega dejstva, kako bo objekt, ki je več sto metrov oddaljen od trgovine, zdravstvenega doma in najbližje gostilne in cerkve funcioniral pa se bo pokazalo čez čas. DM URAD ZA UPRAVLJANJE Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM UFFICIO GESTIONE PATRIMONIO DEL COMUNE Sončno nabrežje 8 - Riva del Sole 8/6310 Izola - Isola JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Vse zainteresirane obveščamo, da bo v Uradnem listu RS št. 47/2017 z dne 01.09.2017, na spletni strani Občine Izola (www.izo-la.si) (pod rubriko za občana - razpisi) ter na oglasni deski Občine Izola objavljen javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v lasti Občine Izola. CONCORSO PUBBLICO PER L’ASSEGNAZIONE IN AFFITTO Dl LOCALI D’ESERCIZIO Si informa il pubblico interessato che sulla Gazetta Ufficiale della Rs n. 47/2017 del 01.09.2017, sul sito web ufficiale del Comune di Isola (www.izola.si) (nel riguardo Per il cittadino - Concorsi Pubblici) e sulEAlbo pretorio 6 stato pubblicato il bando di concorso per l’as-segnazione in affitto di locali d’esercizio di proprieta del Comune di Isola. V__________________________________________________________4 MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Rebalans proračuna Proračun bo bogatejši za 280 tisočakov V četrtek, 21. septembra, se bo na 21, redi seji sestal izolski občinski svet. Odločali bodo o prenosu stanovanjskega in poslovnega fonda z občine na Komunalo pa tudi o rebalansu proračuna za leto 2017. Rebalans občinskega proračuna je potreben zaradi nekaterih investicij, ki so vezane na državno ali evropsko sofinanciranje, pa tudi zaradi obveznosti občine ob nekaterih sprostitvah plačnega sistema v javni upravi. Besenghijeva palača V rebalansu so predvidena sredstva za sanacijska dela v palači Besenghi v višini 63.600,00 EUR (transfer iz državnega proračuna 24.788,00 EUR in lastna proračunska sredstva 38.812,00 EUR). Občina Izola in Javni zavod za podjetništvo Izola sta bila namreč uspešna pri prijavi na razpis Ministrstva za kulturo in pridobila del sredstev za izvedbo prve faze prenove palače v kateri danes domuje izolska podružnica Glasbene šole Koper. Skladno s sprejetim konservatorskim načrtom bo v tej fazi izvedena menjava dotrajanega stavbnega pohištva (okna, polkna, vhodna vrata), restavriranje skulpture beneškega leva na pročelnem ometu, restavriranje kamnitih portalov in tlaka v avli objekta ter obnova zunanjega stopnišča. Vrednost prve faze obnove palače, ki bo delno izvedena v letu 2017, delno pa v letu 2018, znaša 212.000,00 EUR, od tega bo 82.626,00 EUR projektu primaknilo Ministrstvo za kulturo (24.788 EUR v letu 2017 in 57.838 EUR v letu 2018), preostanek sredstev mora občina zagotoviti iz proračuna (38.812 EUR v letu 2017 in 90.562 EUR). Terminali za reševalce Občina Izola in Javni zavod Zdravstveni dom Izola sta bila uspešna pri prijavi projekta na razpis Ministrstva za zdravje za nakup terminalov za reševalno postajo v višini 36.271 EUR. (država bo prispevala 20.811 EUR, Zdravstveni dom Izola pa 15.460 EUR). Za učinkovitejše delovanje je namreč pomembno, da so izvajalci službe nujne medicinske pomoči opremljeni z ustreznimi radijskimi terminali, ki omogočajo uporabo omrežja DMR. Ko bodo izvajalci službe nujne medicinske pomoči opremljeni z ustreznimi ročnimi in mobilnimi terminali, se bodo lahko vključili v sistem dispečerske službe zdravstva, s tem pa bo dispečerski službi zdravstva omogočeno, da bo lahko spremljala dejavnost ekipe omenjene službe na terenu, jih učinkovito usmerjala in na kraj nujnega dogodka poslala ekipo, ki bo temu dogodku najbližje. Plače, Adrion in poprečnina S sprejetimi aneksi h kolektivnim pogodbam se bodo popravile plače in regres nekaterih občinskih uslužbencev in poklicnega podžupana za leto 2017 in sicer za 39.655 EUR. Poleg tega bo občina Izola letos, preko projekta Adrion, prejela predplačilo v višini 160.000 EUR. Ker je država povišala povprečnino občinam za leto 2017 iz 530 EUR na 533,50 EUR, so se prihodki iz dohodnine povečali za 73.544 EUR (iz 7.385.046 EUR na 7.458.590 EUR). Z vsemi predlaganimi spremembami se skupni prihodki proračuna povišajo za 279.143 EUR, skupni odhodki, pa za 124.066 EUR. Evropa z vetrom v jadra piše: Ivo Vajgl ZAVEZNIŠTVO LIBERALCEV IN ' DEMOKRATOV ZA EVROPO < Zvečer sem v svoji pisarni v Evropskem parlamentu spremljal tekmo v Carigradu na nacionalnem kanalu latvijske televizije (vsaka izmed članic EU ima vsaj 1 kanal in samo Nemčija, Švedska in občasno katera izmed višegrajskih ali baltskih držav prenaša tudi kak športni dogodek). To kolumno sem začel dokler je dinamika boja v Carigradu to še dovoljevala, nato sem obstal in shranil že napisano besedilo. Zjutraj se je zasedanje začelo z govorom predsednika Evropske komisije J. C. Junckerja o stanju Unije in nadaljevalo celo dopoldne s kratkimi odzivi parlamentarcev, tistih, ki so v prestižnih notranjih trenjih v svojih skupinah prišli na seznam za eno-minutni nastop pred mednarodnimi kamerami. Dan pred nagovorom predsednika evropske komisije J. C. Junckerja o stanju Unije smo v skupini ALDE, katere član sem, kljub temu, da čutim, da se od večine, ki jo nese v desno in neo-liberalistično smer, odmikam, razglabljali, kaj bo prvi mož evropske vlade povedal. Lani ob tem času je bilo razpoloženje v plenarni dvorani v Strasbourgu poklapano. Nismo še predelali šoka ob napovedi britanskega izstopa iz EU, bilo je pred volitvami v Avstriji in na Nizozemskem, kjer se je nakazovala možnost, da bodo šli po poti Otočanov. To se ni zgodilo. Avstrijci so se odločili dati glas pro-evropskemu predsedniku države, Nizozemci so porazih populiste, novi francoski predsednik je močni EU privrženi Macron - in združena Evropa si je oddahnila vsaj še do trenutka, ko je na sceno stopil slovenski zet Donald. Letošnji Junckerjev govor je brez dvoma izražal večjo evropsko samozavest, zgrajeno na stabilnih razmerah gospodarstev večine držav članic, bolj ali manj utišanih sredobežnih težnjah in dejstvu, da je velika večina svetovnih problemov s svojimi epicentri dovolj oddaljena od naše celine. Vedno bolj vztrajni so glasovi, da EU potrebuje novo konvencijo, ki bo izpisala realnim odnosom primernejša pravila iger, zapolnila vrzel, ki jo za seboj pušča Združeno kraljestvo. Juncker je podprl idejo francoskega predsednika Macrona, naj bi še pred novimi evropskimi volitvami in »veliko« evropsko konvencijo opravili nacionalne konvencije v vseh državah članicah in na njih dosegli ponotranjenje evropske identitete ter povečali zanimanje za skupne evropske zadeve. Krize, skozi katere je EU (uspešno) jadrala preteklih nekaj let, so okrepile zavest, da EU ni samo skupno tržišče ali brezcarinsko področje, ampak da se bo treba potruditi za bolj usklajeno skupno razmišljanje o vedno znova omenjanih skupnih vrednotah, od spoštovanja pravne države, pravic manjšin, solidarnosti in vsega, o čemer govorimo, v praksi posameznih držav pa to pozabljamo. Opozorilo o spoštovanju pravne države, ki ga je izrekel Juncker (vsaj med vrsticami), velja tudi za naše hrvaške sosede. Tudi misel, da je demokracija zgrajena na kompromisih, in da se do rešitev problemov med državami ne pride po nevarnih poteh, ki bi jih ubiral (pre) mladi slovenski predsednik odbora za obrambo v Državnem zboru. In po vseh besedah, ki ostajajo besede, ne glede na količino izgovorjenega, sem na hodniku hinavsko potolažil latvijskega kolega. Objavo je finančno podprla skupina ALDE - Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo v Evropskem parlamentu Ivo Vajgl je dolgoletni novinar, diplomat in evropski poslanec ALDE/Desus, vedno bolj Izolan in naš politični komentator. Eden tistih s katerimi se lahko pogovorite tudi med sprehodom po našem mestu. Turistična sezona Z drevesi je treba znati živeti tudi drevesa živijo v nekakšnih družinskih skupnostih. Pri nas jih imamo še vedno za predmet. O drevesih zadnje čase govorimo veliko. Ne zgolj zato, ker smo postali bolj občutljivi do narave, kot smo bili nekoč, ampak zato, ker so naša mestna drevesa v delikatnem obdobju starosti. Zdi se, da je večina že v tretjem življenjskem obdobju, ko si zaslužijo več pozornosti kot mladci, ki jih počasi nadomeščajo. Dejstvo je, da je večina dreves v mestu že prerasla Abrahama, nekatera starejša pa so videla še Mu-solinija. Med te sodijo vsi pinijevi drevoredi, ki se, kljub starosti, zdijo še najbolj pri sebi, razen takrat, ko jih, kljub temu, da so zaščitena, posekajo gradbinci, zato da s tovornjaki lažje pridejo do gradbišča. Pokojni Stavbenik je pri Alcatrazu že ravnal tako. Zeleno podobo so Izoli dala tudi drevesa v Livadah, kjer je arhitekt Mihevc in njegovi nasledniki, poskrbel, da so betonsko naselje spremenili v zeleno oazo Izole, (foto zgoraj). Seveda so bila drevesa v času rasti povsem nemoteča, zdaj, ko so se razrasla in se zdijo že pravi gozd, pa marsikoga motijo. In potem potujejo na Komunalo zahteve, naj se to ali ono drevo odstrani, nekatera pa pomagajo odstraniti vse pogostejše in vse močnejše nevihte. Komunali ni lahko Da Izolanom ni vseeno za drevesa se zavedajo tudi na Komunali in na Občini, kjer čedalje več časa in energije posvetijo obveščanju javnosti o posegih v okolje, kot se je to zgodilo ob nujnemu sekanju palm, ki jih je napadel palmov vrtač. Te dni smo tako prejeli njihovo sporočilo, v katerem pojasnjujejo, kako se oni lotevajo problema mestnih dreves. »Ljudje se vse bolj zavedamo, daje „zeleno” urbano okolje pomembno ne le z estetskega vidika, temveč tudi in predvsem z vidika kakovosti bivanja v takem okoljm so zapisali v uvodu, potem pa še: V sklop vzdrževanja javnih površin spada tudi vzdrževanje in nega zelenja na javnih površinah, pri čemer pa veliko pozornost posvečamo zlasti negi dreves ter skrbi za dodatne zasaditve. Z željo, da bi naše mesto ohranili čim bolj „zeleno”, smo v letu 2016 skupaj z Občino Izola zagnali projekt „Izola, zeleno mesto”, katerega osnovni namen je dodatna ozelenitev mesta. Projekt predvideva zasaditev 64 dreves, od teh smo jih do sedaj zasadili 43. Težave imajo brado V urbanem okolju, kot je Izola, imajo drevesa bistveno slabše pogoje, kot jih imajo v naravi, zato jih je potrebno negovati od trenutka, ko jih posadimo. Njihova nega zahteva veliko strokovnega znanja, ki ga uporabljamo pri vsakodnevnih aktivnostih, a se pri tem srečujemo tudi z različnimi željami in potrebami občanov. Neprimerne lokacije zasaditve in neustrezna nega v preteklosti danes botrujeta situacijam, ko žal nekatera drevesa povzročajo škodo na javni infrastrukturi in imetju občanov. V preteklosti se je v novejših naseljih, kot so Livade, zasajevalo manjša drevesa, ki pa so z leti ponekod zrasla v prave orjake, s tem pa posledično povzročajo težave. S strani tamkajšnjih stanovalcev smo tako prejeli več dopisov, v katerih so nas prosili in pozivali k njihovi odstranitvi. V preteklosti smo sicer ta drevesa že obrezali tako, da veje ne bi povzročale težav. Vendar pa težave povzročajo korenine, saj so drevesa posadili na skalah, tako da so lahko razvila le plitve korenine, ki so dvignile betonske kocke in asfalt. Ravno zato smo se sanacije tamkajšnjih javnih površin lotili tudi z odstranitvijo motečih dreves. Pri skrajnih posegih, kot je denimo odstranitev drevesa, je torej potrebno najprej preveriti dejansko stanje drevesa, mesto zasaditve in vpliva na okolico. Ob predhodnem posvetu z občani in potrditvi občinskih pristojnih služb se za tak poseg odloči le, v kolikor je drevo poškodovano, bolno, predstavlja nevarnost za ljudi ali pa raste preblizu objektom in s tem povzroča materialno škodo. Ob morebitni odstranitvi pa stremimo k čimprejšnji zasaditvi novega primernega drevesa. V urbanem okolju je namreč pomanjkanje prostora za korenine in veje omejujoč dejavnik, ki vpliva na rast in razvoj že zasajenih dreves in hkrati na izbor vrste drevnine pri novih zasaditvah. Pri slednjem upoštevamo avtohtonost drevesne vrste, odzivnost na obrezovanje, primernost za vzdrževanje, hortikulturno skladnost, če je drevesna vrsta že posajena v Izoli, medonosnost dreves, predvsem pa nealergenost. Brest se je utrudil Tako-le se je na najbližjo hišo naslonil stari, oboleli brest iz parka Pietro Coppo. Da je bilo drevo res obolelo nam je potrdila tudi Tina Trampuš iz izolskega Zavoda za varstvo narave, ki nam je, neposredno po tem dogodku povedala, da je drevo poškodovano, napadeno od gljiv, delno suho in nevarno, zato bo najbolje, če ga povsem odstranijo in naredijo prostor za novo.. m 1 '■ Različne vrste negovanja Mladim pinijam odstranjujemo spodnje veje, s čimer jih ojačamo ter dvigujemo v višino. Starim pinijam po potrebi odstranjujemo suhe veje. Kot primer obrezovanja dreves naj navedemo obrezovanje Quercus ilex - primorskega hrasta oz. črnike, ki je množično posajen na parkiriščih v naselju Livade. Črnika zelo bujno reagira na močno obrezovanje, zato jim obrezujemo sekundarne in terciarne veje. Ogrodne veje obrezujemo samo tam, kjer so v napoto. Platane, okrasne kostanje, breste, topole obrezujemo in krajšamo ogrodne veje tako, da nam ne pobegnejo v višino. Borovcem in cedram krajšamo veje ter vrhe po potrebi. Piramidalnih cipres v zadnjih letih ne sadimo, saj povzročajo alergije pri občutljivih ljudeh. Lipe redno obrezujemo na tri do pet let, odvisno od bujnosti rasti posameznega drevesa. Vsako posamezno vrsto drevesa torej negujemo v skladu s strokovnimi zahtevami po obrezovanju posameznih vrst. Krogci na načrtih Nedvomno se je odnos do mestnih dreves zadnja leta spremenil in da je k temu pripomogla tudi Komunala z izobraževanjem odgovornih za to področje. Po drugi strani pa lahko ugotovimo, da je ozelenitev novih gradbenih območij še vedno na ravni krogcev na načrtih, o vrstah dreves in o njihovi negi pa nič. ur Enako je povedal tudi Radoš Petrovič iz izolske Komunale, ki je organiziral dokaj komplicirano odstranitev vej in na koncu še debla starega drevesa. Kaj bodo naredili s koreninami pa še ne vemo, zagotovo pa njihova odstranitev ne bo preprosta. Toda drevo, ki je desetletja dajalo senco obiskovalcem parka, si to skrb tudi zasluži. TO IN ONO Trgatev z obetavnimi neznankami Vinogradniki letos težko povedo, kakšno letino pričakujejo. Zagotovo bo težko tako kvalitetna kot lanska, toda vremenske razmere, vsaj v slovenski Istri, niso bile zelo slabe. Nekatere je prestrašila suša. Letošnja trgatev in z njo letošnje vino sta ponovno z znamenju vremena. Poletje, z vsem svojim soncem in pomanjkanjem dežja, je bilo sicer za turistične delavce idealno, za trte pa manj. Kot je povedal vinar Tilen Praprotnik iz Kocine, so zgodnje sorte, kot so sivi in modri pinot ali cipro, imele srečo, da so dozorele še pred tisto najhujšo sušo. »Zgodnje sorte smo lahko trgali že sredi avgusta, saj so imele dovolj sladkorja še preden je suša dobro udarila. Na žalost pa malvazija in rdeča vina te sreče niso imela.« Malvazija je zato morala počakati še nekaj tednov na trtah, idealen čas za trganje pa, pravi Tilen Praprotnik, bi bil ravno ta teden, a je to skoraj nemogoče zaradi preveč dežja. »Tisti, ki imajo manjše vinograde so verjetno uspeli potrgati malvazijo, za večje vinogradnike je to, v tem vremenu, skorja nemogoče. Mokrega grozdja pač ni dobro pripeljati v kantino.« Podobnega mnenja je tudi Mirjan Ivančič iz Šareda, ki pravi, da so večinoma belo že natrgali, poskušajo pa izkoristiti vsak trenutek brez dežja. »Večjega stresa sicer ni. Najbolj smo se bali toče, ki pa do nas na srečo ni prišla. Smo pa imeli letos vsekakor več težav z divjadjo kot s sušo. Dobre lege suše skoraj niso opazile«, pravi Ivančič, ki čaka primeren trenutek še za rdeče sorte. »Najraje bi tiste, ki so zrle, nabrali že zdaj, a bo morda ravno zaradi vremena treba počakati še kakšen dan več. Nič hujšega, no.« Pri starem zdravstvenem domu je včeraj odtekala pitna voda, na Velikem trgu pa so odkrivali, kje iz kanalizacije odtekajo fekalije. Za Tilna Praprotnika pa refošk in ostala rdeča vina niso še niti v delovnem načrtu. »Ko bomo končali nabirati malvazijo bomo razmišljali še o refošku. Predvidevam pa, da bomo trgali še vsaj nekaj tednov. Vmes pa se bomo morali ukvarjati še s čim drugim, naprimer z maceracijo. Letos se bo trgatev očitno kar močno potegnila v jesen.« Tako Tilen Praprotnik kot Mirjan Ivančič pa pravita, da bo letošnja letina količinsko sicer nekoliko bolj skromna, a kljub temu kar dobra. »Verjetno ne bo to najboljša letina zadnjih let, bo pa zagotovo dobra. Veliko pa bo odvisno od vremena. Če nam bo to dovolilo, da naberemo malvazijo čimprej, bo to seveda dobro«, je povedal Praprotnik. Mirjan Ivančič pa pravi, da se mu zdi, da imajo vinarji podpisano nekakšno tripartitno pogodbo z naravo in državo. »Narava in država vsakič pobereta svoje, letos pa bo, kot kaže, ostalo nekaj še za nas.« m MiT OECD BI NAS UPOKOJEVAL PRI 67-tih piše: Franc Krajnc Med nalogami, ki jih Sloveniji priporoča Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) so tudi zagotavljanje dolgoročne fiskalne vzdržnosti. Ugotavljajo, da je proračunski primanjkljaj že močno upadel in se približal ravnovesju. Javni dolg upada, vendar je še vedno visok in skupaj z velikim obsegom potencialnih obveznosti, kot so državna poroštva, povzroča, da so javne finance ranljive. Priporočajo, da mora Vlada zasledovati cilj fiskalnega uravnoteženja do leta 2020, konsolidacija v letih 2018-20 pa naj bi znašala 0,75 odstotka BDP. To z drugimi besedami pomeni, da bi se do leta 2020 moral znižati javni dolg v BDP s sedanjih 82% na 75%, a bo še vedno presegal EU usmeritev, da me znašati do 60% v BDP! Sledi kar nekaj priporočil; Ohraniti bi morali zgornje meje porabe, izboljšati učinkovitost in prilagoditi strukturo javne porabe, da bi se izognili ponovnemu povečanju javnega dolga. Problem je, ker javna poraba presega proračunske prihodke, vračati pa je treba tudi stara posjila z obrestmi vred. V OECD tudi menijo, da bi hitrejša in dobro premišljena privatizacija zmanjšala javni dolg in visoko raven pogojnih obveznosti. Morda ne vedo, da smo v Slovenji od leta 1993 do 1997 tako rekoč uničili ali razvrednotili nekoč odlična družbena podjetja, da so jih potem socialistični direktorji poceni odkupili. V OECD pravilno ugotavljajo, da bo staranje prebivalstva v Sloveniji v prihodnjih letih povečalo pritisk na porabo oziroma na pokojninski sklad, ki ga že sedaj mora vsako leto z več kot milijardo evrov dofinan-cirati državni proračun. Trenutno je v Sloveniji že 605.000 upokojencev in 830.000 delovno aktivnega prebivalstva, od katerih morda kar tretjina ne prinaša dodane vrednosti. Priporočajo zvišanje zakonske upokojitvene starosti na 67 let. V OECD vidijo rešitev kako bi odpravili primanjkljaje v pokojninski blagajni; preprosto - zvišati prispevke za ZPIZ! Dotaknili so se tudi zdravstva. Bolnišnicam, ki izkazujejo skoraj 170 milijonov evrov izbube (SB Izola 16), bi morali omogočiti prilagoditev zdravstvenih storitev spremembam v povpraševanju, vključno z zapiranjem slabo delujočih oddelkov. Bolnišnicam bi morali dopustiti več vpliva na odločanje o večletnih naložbah in jim dovoliti, da obdržijo učinke doseženih prihrankov. V Sloveniji zaznavajo tudi problem dolgotrajne brezposelnosti. Priporočajo podaljšanje trajanja nadomestila za primer brezposelnosti. Ne povedo pa, da bi pri 100 tisoč brezposelnh potrebovali nova proračunska sredstva. Poenostaviti bi morali sodne postopke, okrepiti upravljanje javnih podjetij in nadaljevati s privatizacijo. Zaman smo pričakovali, da bi OECD priporočala zmanjšanje državnega birokratkega aparata in števila občin, ki so se od leta 1991 namnožile z 61 na 212, ali kar za skoraj 350%. Franc Krajnc je dipbmirani ekonomist, dolgoletni vodilni delavec Primorskih novic, nato urednik mesečnika Primorski utrip, zdaj pa spletne strani Slovenski utrip ter finančni komentator Mandrača. Invalid postaneš šele, če te pol manjka 35 letnico delovanja bodo člani društva in povabljenci proslavili to soboto ob 16. uri v izolskem kulturnem domu. O tem, kako je danes biti član in predsednik takšnega društva smo se pogovarjali s predsednikom v drugem mandatu, Francem Po-ropatom. - Praznujete 35 let delovanja društva. To je že lepa obletnica. - Samo enkrat jo lahko praznuješ. Moji zanamci so bili čvrsti, krepki, ljudje, ki so imeli radi invalide in so držali društvo skupaj. - Ste najštevilčnejše društvo v Izoli. - Ja, Društvo invalidov je največje društvo v Izoli in trenutno šteje 641 članov, skupaj s podpornimi. Članov, ki imajo odločbo o invalidnosti, pa je 375. Na žalost pa se veliko mladih invalidov ne vpiše v društvo, saj si ne želijo hoditi na izlete s starejšimi, čeprav moram povedati, da je med nami veliko takšnih, ki smo še zelo aktivni in se tudi športno udejstvujemo. Društvo je s te plati zelo aktivno. Je pa sistem v državi takšen, da prej kot te določijo za invalida, te mora manjkati vsaj polovica. Hočejo imeti čim manj invalidov, pa nas je kljub temu še vedno veliko. - Več vas je, kot članov društva upokojencev. - Veliko, predvsem pa nas je veliko več aktivnih. Sicer ne vem, kako smo v primerjavi z ostalimi društvi, saj skrbim predvsem za svoje društvo. Moram pa povedati, da imam okrog sebe nekaj zelo aktivnih in pridnih poverjenikov, ki ljudem, ki so osamljeni, pomagamo tako in drugače, posebej danes, ko so finančni vložki veliko manjši, kot so bili nekoč. Občina Izola nam je sredstva prepolovila in le upam lahko, da se bodo časi izboljšali. Obljubljeno nam je bilo, da bo drugo leto malo boljše, ker trenutno samo životarimo. Res sicer je, da določena sredstva dobimo od osmih programov, ki jih imamo od Fiha (Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji), ampak to še vedno ne zadostuje za potrebe tega števila ljudi, da bi jim lahko omogočili vsaj nekaj od tistega, kar lahko ponudimo. Pomembno je predvsem, da se ljudje družimo, da tisti, ki preživijo veliko večino časa za štirimi stenami domačega stanovanja (teh je veliko predvsem v starem mestnem jedru), gredo malo ven. Prva takšna priložnost bo že proslava ob 35. letnici društva. - Obiskujete člane, ki so manj družbeno aktivni? - Redno jih obiskujemo v bolnišnicah, v Domu upokojencev ali če so bolni doma. Okoli petnajst nas je aktivnih prostovoljcev, ki smo vedno na razpolago vsakemu, ki kaj potrebuje. Včasih je bilo lažje - Enako so govorili tudi za vašega predhodnika, Zmaga Vi-šnjevca. - Ja, res je. Morem pa poudariti, da je bilo v tistih časih lažje biti predsednik Društva invalidov. FIHO je namreč šele leta 2010 uvedel stroge sankcije glede delovnih invalidov. Če si hotel biti član Društva invalidov, si moral imeti odločbo ZPIZ-a, da si invalid prve, druge ali tretje kategorije, sicer si lahko le podporni član. Takrat je imel Zmago 800, tudi 900 invalidov, zdaj pa je to omejeno. Zato sem poudaril, da imamo 375 članov z odločbami. - Kje so nastajale te poškodbe? V tovarnah? - Ja, veliko je delovnih invalidov, ki so bili nekdanji delavci naših propadlih tovarn, naprimer Delamarisa, Mehanotehnike ali Stavbenika. - Kakšen je njihov status? - Iskreno povedano, so to ljudje na robu preživetja. Lahko se naš državni BDP krepko dviguje, a naše pokojnine so vedno iste. Zase ne bom govoril saj v teh raz- merah z ženo normalno živiva, ampak v društvu imamo člane, ki si ne morejo privoščiti niti enega samega izleta. Si ne morejo privoščiti niti normalnega obroka. Saj jim vsake toliko pridemo nasproti, kolikor le lahko, a gre za ljudi, ki so dobesedno na robu preživetja. Veste, lahko naštejem malo morje Izolanov, ki se preživljajo s 380 evri pokojnine. - Zakonodaja, ko so jo sprejemali zadnje čase, ni bila nič kaj prijazna do vas. - Naša zveza, z našim predsednikom Dragom Novakom, enim redkih zelo zagnanih ljudi, ki skuša na vseh področjih pridobiti izboljšave za invalide, se trudi, a država nima nobenega posluha. - Poleg tega, da morate skrbeti za ljudi, imate še vedno dovolj energije za različne dejavnosti. - Ja, kolikor se da poskušamo naše člane, predvsem tiste, ki sicer ne morejo, odpeljati na kakšen izlet. Dvakrat letno imamo naprimer organizirane izlete za težke invalide. To so invalidi prve kategorije in izletov do Sežane ali Postojne se jih udeleži kakšnih 40 ali 50. Povabimo jih na kosilo in na kozarec vina. Vedo, da se spomnimo nanje in so nam zaradi tega hvaležni. Okoli božiča jih tudi obdarimo z darilnimi paketi, teh je okoli 150. 0 oskrbovanih stanovanjih - Ste imeli invalidi kakšne prednosti pri najemu novih oskrbovanih stanovanj? - Nismo. A naj povem, da imam jaz, kot gradbinec, kar nekaj pripomb na ta stanovanja. Preprosto se mi zdijo predraga za to, kar nu-dijo.za te betonske stene. Razmišljal sem tudi sam o tem, da bi se prijavil, a sem se odločil, da v ta beton ne grem živeti. To so zelo draga stanovanja in invalidi smo morali tako kot vsi ostali, ki so se prijavili, najprej izpolnjevati pogoje. Ampak veste, kaj je najbolj narobe? To, da naši vodilni Občinarji spravljajo invalida, upokojenca, glasbenika in nogometaša vse v en koš. Invalidi bi morali imeti poseben status. To so vendarle ljudje s posebnim statusom, obremenjeni s svojimi boleznimi. Imajo manjše pokojnine kot sicer, ker so morali predčasno zapustiti delovno mesto. - V sklopu oskrbovanih stanovanj se gradi tudi Center dnevnih aktivnosti za starejše. Je ta center namenjen tudi invalidom? - Dobil sem vabilo na otvoritev centra. Rečeno je bilo, da bo to dnevni center za vse upokojence, tudi invalide in zato bom vsekakor poskušal naše invalide čim bolj usmerjati tam, seveda pa jih ne morem in niti nočem siliti v to. Kljub vsemu moram poudariti, da smo vendarle kot društvo tudi sami izjemno aktivni. - Ob 35. obletnici ste prejeli občinsko priznanje. - Ljudje vedo, da smo invalidi v Izoli še vedno aktivni in to priznanje mi je dalo še več elana, volje in poguma, da bom še bolj mislil na invalide in jim skušal pomagati. - Bi pa verjetno raje videli, da vam dajo več denarja. - Če bi nam dajali toliko, kolikor nam je svoj čas dajala takratna županja Breda Pečan, bi lepo živeli. Takrat smo dobivali 8000 evrov, danes pa razpolovljeno, 4000 evrov. Zato smo nekoč lahko ljudem dajali ozimnice, tistim najbolj socialno ogroženim pa smo lahko tudi nudili pomoč. Zdaj tega, žal, ni več. d.m. Na proslavi, ki bo v soboto, 16. 9. ob 16.00 uri v kulturnem domu bodo štirje pozdravni govori, podelili bodo nekaj priznanj, pripravili pa so tudi bogat kulturni program. Vabljeni. 7-dni v termah Topolščica Člane in podporne člane Dl Izola obveščamo, da smo pričeli z vpisovanjem za 7-dnevno ohranjevanje zdravja v termah Topolščica. Odhod: 02.10. 2017 Prihod: 09. 10. 2017 Vse informacije dobite na društvu. Predsednik Dl Izola: Franc Poropat EKO STRAN Rebrače, meduze, ki se jih je treba bati Po koncu napetosti v službi se v zgodnjem poletju, ko gneča še ni prehuda, z največjim veseljem za teden ali dva ustalim v Izoli in se prepustim branju in plavanju. Le kaj je lepšega od skoka v jutranje morje, ki se šele prebuja in je bistro in gladko kot zrcalo! Vse lepo in prav, če se mi ne bi nekega jutra zazdelo, da sem med plavanjem nekaj centimetrov pod gladino podrsala ob želatinast neviden balonček, za katerega bi prisegla, da je, ko ga je oplazil moj zamah, živčno zavibriral. Pomislila sem na neškodljive klobučnjake, na katere so me opozarjali zadnja leta, in plavala naprej. Pa se je ponovilo. In potem še enkrat in še enkrat. V strahu pred neznanim in nevidnim sem skušala plavati čim bolj na gladini in se izviti iz jate neznanih plavajočih predmetov. Ko se je vreme malce poslabšalo in je zapihala burja, je bilo spet vse v redu in prav. Pa se je zadeva ponovila. In glej ga zlomka! Pod pomolom na Svetilniku sem jih zagledala - mali prosojni želatinasti pelati, ki so lebdeče migetali v plitvini. In zdi sem mi, da jih je bilo čedalje več. Včasih se mi je zdelo, da gre le za pasove oz. jate, par tednov nazaj pa sem imela občutek, da plavam v mineštri. Pa sem začela spraševati vse naokrog. Brez uspeha. Celo domačini niso vedeli drugega kot to, da česa takega prej niso nikoli opazili. In tako mi ni preostalo drugega, kot da sem se pozanimala sama. In to, kar sem ugotovila, se mi zdi pretresljivo: Želatinasti prosojni pelati naj bi bile v resnici rebrače oz. Mnemi-opsis leidyi, - tujerodna vrsta, ki naj bi v Sredozemlje in s tem tudi v Jadran prišla z morskimi tokovi, ladijskim prometom pa tudi prek Sueškega prekopa. Na njihovo naselitev v novem okolju vse bolj vplivajo podnebne spremembe, pravi raziskovalka in direktorica oddelka za Oceanogra-fijo na tržaškem inštitutu, Paola Del Negro. In ker se temperatura vode tudi v Sredozemlju dviguje, jim ustvarjamo idealno okolje za preživetje in razmnoževanje. Žal pa je nesproščeno plavanje zaradi rebrače še najmanjše zlo, saj je stvar veliko manj nedolžna, kot se zdi. Pojav rebrače je namreč v Črnem morju, kjer so jo opazili najprej, zdesetkal plavo ribo in povzročil veliko škodo ribolovu. Hrani se namreč s ikrami, planktonom in ličinkami. In da bo mera polna, naj bi bila dvospolnik in se zato vrtoglavo hitro razmnožuje. Raziskovalce torej upravičeno skrbi in stikajo glave za rešitev, dokler ne bo prepozno. Nam, običajnim Zemljanom pa gre le upati, da se bo pojav, ki je ena od neželenih sadov globalizacije, tudi reševal globalno. Na najvišjih političnih ravneh. Da bo segel preko arbitraže in prispeval k okoljskemu osveščanju vseh tistih politikov, ki hlastajo le za dobičkom, odgovornost za okolje pa prelagajo na naslednje generacije. Če vsi, ki živimo ob tem morju, ne bomo ukrepali se nam lahko zgodi, da bo rebrača uničila ribji zarod, mi pa zaradi lastnega egoizma in ugodja ves planet, ki ga - ker ne ukrepamo - vedno bolj bičajo naravne katastrofe. Nadja Gliha Olenik Alenka Malej z morske biološke postaje Piran pravi, da so v Jadranskem morju posamične primerke zabeležili leta 2005, vendar jih kasneje niso našli. V letošnjem poletju pa so se množično pojavili tako na vzhodnem kot tudi zahodnem delu severnega Jadrana vključno s Tržaškim zalivom. Pojav sedaj skupaj s hrvaškimi in italijanskimi kolegi raziskujejo tudi na Morski biološki postaji Piran Od ribiškega praznika in Male barke 2 so minili trije tedni, panoji s fotografijami ribiške Izole, oziroma njihovi ostanki, pa še vedno stojijo, kot kakšni ranjenci po bitki na Sutjeski. Ne vemo, kdo je odgovoren zanje, ampak skrajni čas je, da jih nekdo pospravi, saj že dolgo vemo, da je cesar gol. Kaj je naredila rebrača v Črnem morju V svoji študiji z naslovom Vidiki ogroženosti in ohranjanja biološke raznovrstnosti diverzitete je leta 2008 prof. dr. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje zapisal: V začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja je v Črno morje z balastnimi vodami prišla ameriška vrsta rebrače Mnemiopsis leydyi. Rebrače so morskim klobučnjakom podobne želatinaste planktonske živali, čeprav je ta podobnost le navidezna. Tujerodna rebrača Mnemiopsis leydyi se je v Črnem morju zelo hitro ustalila in v kratkem povzročila pravo gospodarsko katastrofo. Črnomorsko ribištvo je namreč po prihodu rebrače povsem upadlo. Rebrače so se v novem okolju pričele masovno množiti in hraniti z zooplanktonom, predvsem z ribjimi jajci in ličinkami. Najhuje je to prizadelo inčune, šnju-re in papaline, ki so z gospodarskega vidika izjemno pomembne vrste rib v Črnem morju. Sodeč po raziskavah ruskih raziskovalcev, so se posledice pojava tujerodne rebrače pokazale tiudi na populacijah velikih ribojedih vrst rib ter delfinov. Nadležna rebrača se je nato s tokovi razširila v Azovsko in Marmarsko morje, pred kratkim pa tudi v Egejsko morje. Pred petimi leti ji je uspelo v balastnih vodah tankerjev preko rečnih povezav priti tudi v Kaspijsko morje. V vseh osvojenih morjih rebrača Mnemiopsis Ieydyi ni imela nobenega plenilca, svoje tekmece pa je skoraj iztrebila. Leta 1997 pa se je v Črnem morju iznenada pojavila druga vrsta rebrače, Beroe ovata, ki je bila prav tako doma iz vzhodnih obal Severne Amerike in ki je v Črno morje tudi prišla z balastnimi vodami v tankerjih. K sreči je bila ta rebrača povsem specializirana glede prehrane, saj se prehranjuje izključno z rebračo Mnemiopsis leydyi. Že v nekaj letih so se razmere po skoraj dvajsetletnem kolapsu črnomorskega ekosistema normalizirale. Število nadležne rebrače se je drastično zmanjšalo, število komercialno pomembnih rib pa je pričelo počasi naraščati, s tem pa si je opomoglo tudi črnomorsko ribištvo. Ruski strokovnjaki sedaj razmišljajo, da bi plenilsko rebračo Beroe ovata naselili tudi v Kaspijsko morje in tako poskušali povrniti nekdanje stanje. Primer pojava nadležne rebrače, ki je povzročila ekološko katastrofo v Črnem morju, je torej povezan s pomorskim prometom. Zato je redno spremljanje izpusta balastnih voda v prekooceanskih (in drugih) plovilih izjemno pomembno. Taki primeri so se že dogajali; spomnimo se le odkritja Amerike davnega 1492, ko je Krištof Kolumb iz svojih potovanj v Evropo zanesel marsikatero novo vrsto kulture in živali, nehote pa tudi določene tuje organizme kot je npr. koloradski hrošč. Nogometaši so pri vrhu 3. SNI Mesto Ekipa Točke 1 m TKK Tolmin to 2 Farna Vipava 9 3 m Elta Izola 9 4 m Adria Miren 7 5 Bilje 6 6 © Ajdovščina Škou 1 7 w NK Jadran Hrpelje Kozina 0 8 o Ilirska Bistrica O 3. SNL-zahod Rezultati 4. kroga Farna Vipava : Ajdovščina 2 :1 (0 :0) Adria : Ilirska Bistrica 3 : 1 (1 : 1) TKK Tolmin : Bilje 0 : 0 (0 : 0) ' Jadran HK : Elta Izola 0 : 3 (0 : 2) Jadran Hrpelje-Kozina : Elta Izola O : 3 (0 : 2) Jadran Krvavi potok, 10.09.2017 ob 16.00, gledalcev 50 Elta Izola: Bičič Nick, Juršič Erik, Mandir Marin, Pletikos Chris, Vidakovič David, Zyba Adem, Topič Marko (58’ Zupan Miha), Rastovac Erik, Nikolič Žan (76’ Memič Aldin), Lee-Him Kristian Franklyn, Banovič Dejan (67’ Ečimovič Nikola) Strelci: 0:1- Banovič Dejan (IV), 0 : 2 - Vidakovič David (40’), 0:3- Topič Marko (47’) rOmiBmi Začenja se svetovno prvenstvo v razredu laser V Splitu se v četrtek s prvimi plovi začenja člansko svetovno prvenstvo v olimpijskem razredu laser standard, kjer bo pod taktirko trenerja Vasilija Žbogarja nastopil tudi slovenski up v tem olimpijskem razredu Žan Luka Zelko. Letošnjega svetovnega prvenstva se bo udeležilo 150 najboljših jadralcev na svetu, med drugimi tudi vsi trije dobitniki olimpijskih odličij iz Ria de Janeira, Avstralec Tom Burton, Hrvat Ton-či Stipanovič in Novozelandec Sam Meech. Slovenijo bo zastopal mladi Mariborčan Žan Luka Zelko, ki trenutno zaseda 46. mesto na svetovni jakostni lestvici tega olimpijskega razreda. Da je njegova forma v letošnjem letu visoka, priča podatek, da je na omenjen lestvici v zadnjih 12. mesecih napredoval za kar 46 mest. Četudi je o vremenskih pogojih, ki bodo jadralce pričakali na morju pred Splitom še prehitro govoriti, je Zelko pripravljen na vse scenarije. »Prve priprave sem v Splitu opravil že julija in mislim, da me tukajšnji pogoji ne morejo presenetiti. Nenazadnje mi je Split zelo domača destinaci-ja, saj sem prihajam jadrati že svojo celotno jadralno kariero. Tako da mislim, da imam na tem prizorišču veliko izkušenj, ki mi bodo na prvenstvu prišle še kako prav.« Zelka bo na prvenstvu v vlogi trenerja spremljal Vasilij Žbogar, ki Split odlično pozna. Nenazadnje je bil prav Split ena izmed njegovih glavnih pripravljalnih baz, ko je jadral v razredu laser. Žan Luka Zelko se te prednosti še kako zaveda, a o rezultatskih ciljih ne želi govoriti. »V letošnjem letu mislim, da sem naredil velik preskok, kar želim potrditi tudi na svetovnem prvenstvu. Vsekakor mi še dodatno samozavest daje dejstvo, da imam ob sebi trikratnega dobitnika olimpijskih medalj Vasilija Žbogarja, ki je tukaj že osvojil evropsko prvenstvo v razredu laser in mislim, da mi lahko s svojimi izkušnjami močno pomaga.« Jadralci so včeraj prevzeli svoje jadrnice in Žan Luka Zelko je z jadrnico, ki nosi številko 102 zadovoljen. Danes so pred jadralci meritve opreme, jutri sledi slovesna otvoritev, v četrtek pa prvi plovi. Prvenstvo se bo z zadnjimi plovi zaključilo naslednji torek. Uspešen zaključek Diplomatske regate 2017 V soboto, 9. septembra, ko se je v Izoli zgodila že 15. Diplomatska regata, organizatorjem vreme ni bilo naklonjeno. Dan se je začel z oblaki iz katerih je občasno pokukalo sonce. Ko so posadke, skupaj s svojimi gosti, odplule proti regatnemu polju, je udeležence regate dodobra namočilo več zaporednih in močnih nalivov. Kljub za jadranje neugodnim vremenskim razmeram, se je posadkam na regati pridružilo kar 37 povabljenih VIP gostov. Prireditve se je udeležilo 94 diplomatov iz 32 držav, med njimi je bilo tudi 18 veleposlanikov in 11 častnih konzulov. Na večerni prireditvi se je zbralo 552 diplomatov, politikov, gospodarstvenikov in jadralcev, katere je med ostalimi nagovoril tudi podpredsednik vlade in minister za zunanje zadeve Republike Slovenje, gospod Karl Erjavec. Na regato je bilo prijavljenih 51 jadrnic, žal so nekatere posadke, predvsem tiste, ki so na regato nameravale pripluli iz oddaljenih marin, zaradi slabega vremena udeležbo odpovedale. V absolutni konkurenci je prva prečkala ciljno črto jadrnica Maxi Jena s krmarjem Mitjo Kosmino, kot druga je štartno linijo prečkala jadrnica Adriatic Europa s krmarjem Dušanom Puhom, tretja pa je ciljno črto prevozila jadrnica Generali s krmarjem Samom Žvanom. Veslanje Drugo mesto za slovenske mlade veslače v Šesteroboju 2017 Pionirji in mlajši mladinci so nastopili na jubilejnem 60. Šesteroboju reprezentanc Zgornje Avstrije, Koroške, Istre in hrvaškega Primorja, Furlanije Julijske Krajine, Benečije in Slovenije. Naši veslači in veslačice so po lanski zmago tokrat osvojili drugo mesto, zmagala je reprezentanca Furlanije Julijske Krajine. Posamezne zmage za Slovenijo so osvojili Izolanka Ilaria Mačehi v enojcu za mlajše mladinke, Pia Gruškovnjak in Jera Vovk v dvojem dvojcu za mlajše mladinke, Urban Jerman v enojcu za mlajše mladince, Ruby Čop in Ela Bajec v dvojnem dvojcu za pionirke ter Jaša Baši, Filip Polše, Jure Čas in Filip Koren v dvojnem četvercu za mlajše mladince. Skupno je zmagala Furlanija Julijska Krajina, druga je bila Slovenija in tretja Zgornja Avstrija. Prihodnje leto tekmovanje v Beljaku na Osojskem jezeru gosti Koroška. V ponedeljek 11.9.2017 je bilo odigrano 27. kolo v taroku za posameznike za letošnje občinsko prvenstvo. Najuspešnejši je bil Ivica Grdič z 8 točkami in razliko +880, sledita Cveto Ličen in Božo Praprotnik s po 7 točkami. Prvi z razliko +1111, drugi pa z razliko +24. Na četrto mesto se je uvrstil Anton Sevčnikar s 6,5 točkami in razliko +375. Na petem mestu je pristal Bogo Strohsack s 6 točkami in dobro razliko +715. Naslednji turnir bo v ponedeljek 18.9.2017 v kavarni hotela Delfin Izola s pričetkom ob 16.00 uri. Med 5000 veslači z vsega sveta tudi Izolani prvenstvu. Med nastopajočimi so bili tudi trije devetdesetletniki ■ en veslač in dve veslačici. »Ugotovili smo, da v naši kategoriji do 42 let večina nastopajočih aktivno trenira. Seveda so izjemno pripravljeni, smo pa vsekakor zelo zadovoljni z nastopom in časom, ki smo ga v enem letu znižali za dobrih deset sekund.« Pretekli konec tedna je Bled preživel v veslaški mrzlici. Na sporedu je bilo namreč veteransko svetovno prvenstvo v veslanju, ki se ga je letos udeležilo tudi nekaj izolskih čolnov. Nastopil je redni gost veteranskih prvenstev Igor Božeglav, dvojec brez krmarja Nika Babič - Aleksandra Prelaz in osmerec s krmarjem, oziroma krmarko v katerem so veslali in krmarili Nataša Janževič, Gorazd Jamnik, Matjaž Pavlin, Boštjan Pavlin, Tomaž Hvala, Vladimir Apollonio, Gregor Nemec, Igor Krulčič in Erik Tul. Igor Božeglav, ki je po številu nastopov na veteranskih prvenstvih že nekakšen veteran med veterani, je tokrat nastopil v kar petih kategorijah in nanizal dve zmagi, eno drugo in eno tretje mesto. Veteransko svetovno prvenstvu na Bledu je bilo prvenstvo superlativov. Pravijo, da je bila to največja veslaška prireditev v zgodovini športa, saj je nastopilok okoli 4700 veslačev, razdeljenih na 900 startov. »Veslalo se je takorekoč od zore do mraka, bil pa je pravi veslaški spektakel. Zadovoljen sem s svojim veslanjem, je pa letošnji rekorder tekmovalec iz Rusije, ki je zmagal v vseh šestnajstih kategorijah, v katerih je nastopil. Bilo je tudi več slovenskih posadk kot v preteklih letih, menda vsaj ena iz vsakega slovenskega kluba. Najbolj uspešen pa je bil blejski osmerec, kije praktično raztrgal konkurenco.« Božeglav pravi, da se bo vsekakor udeležil tudi evropskega prvenstva v Nemčiji naslednje leto, saj je v tem času sklenil v veteranski karavani veliko prijateljstev, kar je tudi smisel tovrstnih tekmovanj. Erik TXtl, ki je v preteklem letu prevzel logistični del »misije osmerec«, ki si je po desetih letih rekreativnega veslanja zadal nalogo, da uspešno nastopi na veteranskem svetovnem prvenstvu. A Erika Tula je že v mladih, športno aktivnih letih krasila močna želja po delu in rezultatih, zato so preteklo leto odtrenirali skoraj, kot če bi šlo »zares«. In v bistvu je šlo zares. »Povedmi moram, da je bilo celo zadnje leto podvig, ne le to svetovno prvenstvo. Za nas je bilo svetovno prvenstvo pravzaprav to, da smo uspeli celo leto trenirati«, je povedal Erik Tul, nekdanji mladinski svetovni prvak v enojcu in olimpijec v dvojcu z Luko Špikom. »Težko je bilo vse uskladiti, težko je prepričati odrasle ljudi, da eno leto trdo trenirajo, namesto da gredo na dopust, naprimer. Ostali člani posadke so prenehali z veslanjem pred 25 leti, šele zadnjih deset let smo se ponovno zbrali.« Tudi nastop na svetovnem prvenstvu ni bil mačji kašelj, saj je Bled gostil 4700 veslačev iz 900 klubov in 46 držav, ob vseh ostalih gostih in spremljevalcih, zato je bil tudi čas za treniranje na jezeru izjemno omejen. »Vsekakor je to bila dobra izkušnja. Za mene, ker sem se nekaj novega naučil, za ostale, ker so prvič videli, kako tako veliko tekmovanje zgleda. Zdaj se že dogovarjajo kako naprej, eni bi bolj resno, drugi manj resno, jaz pa, po pravici povedano, manj resno kot tako niti ne znam (smeh)«. In ko Erik Tul pravi, da so trenirali kar resno, ima v mislih štirikrat tedenski trening še pred službo, torej četrt do šestih zjutraj, do sedmih in pol. Vmes pa so se odpravili tudi na priprave. »Nastop na tem prvenstvu je bil resničen izid. Vedeti morate, da smo mi odraščali skupaj, takorekoč od pionirjev do veteranov. »Izjemno sem zadovoljen, da smo tak projekt pripeljali do konca. Ker smo videli, da smo kar hitri, smo s sponzorsko pomočjo tudi najeli boljši čoln in računali na to, da bomo dosegli dober rezultat. Želeli smo si tudi dobrega štarta, da bi tekmo vodili in nadzirali.« Žal pa ni šlo vse po načrtih. »Takoj po štartu naše skupine je nemški čoln tako silovito potegnil, da so takoj imeli en čoln prednosti. Nato se je začel lov. Na koncu smo bili v skupini četrti, skupno trinajsti. Po času bi v večini ostalih skupin bili drugi, zmagali pa ne bi v nobeni.« In to kljub enoletnemu rednemu treniranju in pripravam. Zdaj, pravi Erik Tul, se bo osredotočil bolj na kolesarjenje, saj je bilo to zadnje obdobje fizično zelo naporno. »Seveda na kavču ne znam biti. Ampak to poletje, ko smo trenirali najprej zjutraj, nato pa še zvečer, sem preostanek dneva takorekoč prespal. Za naprej pa bomo še videli. Kdo ve, kaj se bomo dogovorili, ko bomo ta projekt dodobra proslavili. Saj se je tudi ta naša zgodba z osmercem začela pred desetimi leti ob kakšnem pivu in dobri volji.« Zelo dober rezultat sta dosegli tudi veslačici Aleksandra Prelaz in Nika Babič, ki sta v svoji skupini zasedli peto mesto, skupno pa dobro 67. mesto med 104 nastopajočimi, a.m. ŠPORTIH) Š0LRIDRESTRHL »PRVI KORAKI V ŠPORT« ŠPORTNE DELAVNICE ZA OTROKE STARE OD Z * 8 LET NOVOST: VADBA ZA OTROKE 6 - 8 LET VADBA ZA OTROKE DO 3. LET SKUPAJ S STARŠI INFO: ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE POLANJA Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/ 644 817 (Tone Barič) SPORTNASOLAMAESTRAL@GMAIL.COM Zvezdice odpirajo vrata Društvo prijateljev mladine iz Izole je trdoživa organizacija. Že vrsto let skrbi za vse tiste mlade, ki si želijo preživljanja prostega časa v družbi vrstnikov in doživetij, ki si jih sami ne bi mogli privoščiti. Prva generacija nekoč popularnih Zvezdic, ki jih je v devetdesetih najprej vodila Barbara Motoh s prostovoljkami, kasneje pa je dobila še sodelavce, je že končala šolanje in imajo že svoje otroke. Morda bodo tudi oni obiskali katerega od programov, ki ga, po komaj končanem počitniškem programu, pripr ':''-jo v stari italijanski šoli, kjer ima izolsko Društvo prijateljev mladine svoj sedež in prostor za izvajanje različnih programov. To soboto, od 9. do 12. ure jih boste lahko spoznali na Dnevu odprtih vrat, pa tudi tukaj. • Vsak dan od ponedeljka do petka POPOLDANSKO VARSTVO od 14. do 20. ure. Varstvo je brezplačno, zaželjena pa je prijava. • PONEDELJEK: od 14. do 16. ure UČNE URE ter socialno-pedagoška pomoč, od 16. do 18. ure USTVARJALNICA, od 18. do 20. ure RAČUNALNIŠKI KROŽEK. • TOREK: od 14. do 16. ure UČNE URE ter socialno-pedagoška pomoč, od 16. do 18. ure NOVINARSKI KROŽEK, od 18. do 20. ure ZA PESEM DOLG VEČER (učili se bomo pisanja, se preizkusili v poeziji in prozi, gostili izolske pesnike in pisatelje itd) • SREDA: od 14. do 16. ure UČNE URE ter socialno-pedagoška pomoč, od 16. do 18. ure ŠPORTNE AKTIVNOSTI NA PROSTEM, od 18. do 20. ure FILMSKI VEČER (ogled filmov in risank) • ČETRTEK: od 14. do 16. ure UČNE URE ter socialno-pedagoška pomoč, od 16. do 18. ure KROJIMO IN ŠIVAMO, od 18. do 20. ure IGRA BREZ MEJA (družabne igre, lego kocke, karte,...) • PETEK: od 14. do 16. ure UČNE URE ter socialno-pedagoška pomoč, od 16. do 19. ure KUHARSKE DELAVNICE (zaželjena prijava), od 19. do 20. ure FILM, FOTOGRAFIJA, ANIMACIJA.. • SOBOTA: od 8. do 13. ure VARSTVO (prijava obvezna). • VSAKA TRETJA SOBOTA V MESECU bo tematsko obarvana, pričnemo v soboto, 16.9., ko bomo imeli DAN ODPRTIH VRAT, na katerem se boste lahko informirali o vseh naših dejavnostih med 9. in 12. uro. • Poleg naštetega bodo potekale seveda dejavnosti ob TEDNU OTROKA (prvi teden v oktobru), ŠOLA NA POČITNICAH (počitniško varstvo) v času jesenskih, novoletnih, zimskih ter prvomajskih počitnic, ZELENI NAHRBTNIK se bo znova podal na pot po vrtcih, konec šolskega leta bomo TABORILI NA DRAGONJI, tudi kakšen izlet na sneg ne bo manjkal, hodili bomo na pohode ter izlete, pa še marsikaj se bo dogajalo... Vse dejavnosti med šolskim letom (razen počitniškega varstva) so za otroke brezplačne. Zaradi boljše organizacije pa je prijava na določene aktivnosti zaželjena. 16 kortežanskih prvošolcev Vrsto let se je podružnična šola v Kortah soočala z upadanjem števila na novo vpisanih otrok, tako da so nekajkrat komaj zložili učencev za prvi razred. Zadnja leta pa se je trend obrnil in vse več staršev vpisuje otroke na šolo v domačem kraju. Zato j e na kortežanski šoli v začetku tega leta bilo res veselo, saj je v šolske klopi prvič sedlo kar 16 otrok. Prvošolčke so s petjem, plesom ter recitacijami sprejeli učenci od drugega do petega razreda. Prireditve sta se udeležili tudi ravnateljica Irena Sivka Horvat, ki je novim učencem in njihovim staršem namenila prijazen pozdrav, ter odhajajoča pomočnica ravnateljice, Vanja Lukežič. Učenci so spoznali razredničarko in vodjo podružnice. Majo Burdych, ter drugo učiteljico, Petro Mekiš, ki jih bosta letos popeljali skozi prvi razred. “Na Podružnični šoli smo srečni, da bo v letošnjem šolskem letu šolo v Kortah obiskovalo kar 51 učencev. Dodaten razlog za veselje pa je tudi dolgo pričakovana razširitev šole z novo učilnico, ki je v načrtu že to jesen. Dodaten prostor nam bo prišel še kako prav, saj tudi v prihodnje pričakujemo številčen obisk naše šole” je ob začetku šole zapisala učiteljica Ana Dobrinčič Orbanič. V knjižnico s psom V sredo 20. septembra, ob 18. uri. bodo v Oddelku za mlade bralce koprske knjižnice na Verdijevi ulici 2, odprli razstavo in predstavili programoa Beremo s Tačkami (R.E.A.D.) in bralne urice Tačke v knjižnici, ki ju v sodelovanju z Društvom za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke organizira koprska knjižnica. Predstavili bodo dosedanje izkušnje in načrte za letos, sledilo pa bo predavanje z naslovom Kako motivirati otroka za branje (tudi s pomočjo psa), ki ga bosta izvedla defektologinja Ksenija Funa iz Centra za komunikacijo, sluh in govor Portorož ter Gregor Geč iz društva Tačke pomagačke. Dogodku bo sledilo druženje z vodniki psov in zaposlenimi knjižnice, ki vam bodo na voljo za morebitna vprašanja. Z R.E.A.D. programom in bralnimi uricami so začeli lansko jesen, letos pa nadaljujejo še bolje organizirani in z dopolnjeno vsebino. Na obali so s kužki trenutno le na oddelku za mlade bralce v Kopru, v kratkem pa se obeta, da bodo začeli s tem projektom tudi v Mestni knjižnici Izola. s.Ferietič Četrtek, 14.september 2017, št. 1219 11 -------------------------------------------------------------- Kultura----------------------------------------------------------------- Izolski dan na Festivalu slovenskega filma V torek zvečer se je z nagovorom častnega pokrovitelja festivala, predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Mira Cerarja, v Portorožu začel jubilejni, 20. Festival slovenskega filma, ki vsako leto obiskovalcem ponudi izbran pregled najnovejše domače avdiovizualne produkcije in bogat spremljevalni program, namenjen vsem, ki si želijo izvedeti več o filmski industriji. Koni Steinbacher je za svoje delo prejel celo vrsto stanovskih nagrad in priznanj, od nagrade Prešernovega sklada do nagrade Saša Dobrile za življensko delo na področju filmske animacije. Na 13. FSF v Portorožu pa je prejel Vesno za najboljši animirani film, in sicer za kratki animirani film Mrtvaški ples. Avditorij Portorož je te dni središče slovenske filmske pokrajine, saj se na 20. Festivalu slovenskega filma občinstvu predstavljajo vsi najboljši novi slovenski filmi. Tisti, ki pravkar pobirajo nagrade po tujih festivalih in tisti, o katerih smo že veliko slišali in smo jih nestrpno pričakovali, pa tudi ostali, o katerih še nič ne vemo in jih na festivalu odkrivamo prvič. Kot je povedala nova direktorica festivala, Jelka Stergel, ki je festivalu spet dodala nekaj festivalskega blišča, so letos prejeli rekordno število prijav, kar 186, od tega so jih na festival izbrali približno polovico. Na letošnjem FSF so ali še bodo skupno prikazali skoraj sto filmov, 84 v uradnem programu in trinajst v spremljevalnem. V tekmovalni program je uvrščenih 52 filmov, od tega 16 celovečernih. Doslej smo videli film Marka Naberšnika - Slovenija, Avstralija in jutri ves svet, ter celovečerca Košarkar naj bo, režiserja Borisa Petkoviča in Ivan, Janeza Burgerja. Danes bomo videli Družinico Jana Cvitkoviča, nato pa še Rudarja Hanne Slak in Vztrajanje Mihe Knifica. Za nagrade z novo podobo filmske Vesne, dekleta, “ki se vzpenja in pleše”, se bo, ob celovečercih in dokumentarcih, potegovalo tudi pet srednjemetražcev, 21 kratkih filmov, med katerimi so tudi animirani, osem študijskih filmov in dve manjšinski slovenski koprodukciji. Vesne bodo podelili v soboto, o zmagovalcih pa bosta odločali dve tričlanski žiriji. Danes je “izolski dan” Izolani se ne moremo pohvaliti s posebej odmevno udeležbo na dosedanjih festivalih. Pravzaprav je bil še največkrat prisoten Koni Steinbacher s svojimi animiranimi filmi, poleg njega pa smo videli še filme Borisa Benčiča, Borisa Palčiča in Davorina Marca. To pa je tudi vse. Koni Steinbacher bo na festivalu prisoten tudi letos, saj bodo danes ob 16.45 v glavni dvorani Avditorija prikazali njegov najnovejši animirani film z naslovom Zakaj je Istra tužna. Gre za 12 minutni animirani film, ki je nastal na osnovi kratke zgodbe Nelde Štok Vojska. Koni je v filmu poskrbel za vsebinsko in animacijsko oživitev srednjeveških fresk v cerkvi sv. Trojice v Hrastovljah. »Tistega dne, ko je Bog ustvarjal Istro in Istrana, je bil zelo slabe volje,« je zapisala Nelda Štok Vojska v svoji kratki zgodbi Zakaj je Istra tužna. To je pripoved o ubogem Istranu, ki mu Bog ni napovedal lepe prihodnosti, le trdo delo na slabi zemlji in tiho vdanost cerkvenim in političnim gospodarjem. Ob hudi nevihti se zateče k sveti Trojici in prosi za milost ...Tako kot običajno, je Koni poskrbel takorekoč za vse, razen scenarija, kjer je uporabil že napisano zgodbo in glasbe, ki jo je prispeval Aleš Lavrič. Film so že videli udeleženci ene od Librisovih narečnih delavnic v Hrastovljah ter gledalci v Prekmurju, zato lahko pričakujemo, da bo prej ali slej zašel tudi na katero od izolskih prizorišč. Še dva “izolska zeta” S tem pa se, vsaj malo izolski festivalski dan, šele začenja. Ob 19. uri bodo v glavni dvorani predstavili dokumentarni film Družina, Roka Bička, ki je Izolan v toliko, da živi z Izolanko, režiserko Yulio Roschino in je reden obiskovalec našega mesta. Ob 20.30 pa bodo v glavni dvorani predstavili film Družinica, Jana Cvitkoviča, primorskega režiserja, ki je z Izolo povezan preko festivala Kino Otok, ki ga je pripeljal k nam, preko igralke Mojce Fatur, ki ji je namenil glavno vlogo v svojem prvencu V leru, pa tudi sicer je v Izoli kot doma, tako kot igralka v Družinici, Irena Kovačevič, ki je bila za vlogo nagrajena na festivalu 10 LEilZOLSKETREiJE UNIVERZE piše: Aleksandra Krejči Bole ■Jgjf 'V No, pa smo dočakali deseto obletnico obstoja izolskega Andragoškega društva Morje. V teh desetih letih se je v društvo včlanilo kar nekaj upokojencev, ki v njem tudi aktivno sodelujejo. Veliko nas je uspešno prispevalo pri izgradnji njegovega 'imidža' in organizaciji dela. Vseskozi imamo isto predsednico društva, osebo, ki je v uspešno delovanje naše »univerze« posvetila ogromno znanja in energije. Tatjanina beseda je vredna upoštevanja in je zmeraj dobrodošla. Člani odbora se menjajo. Včasih so bolj zagnani in prilagodljivi, imajo dobre ideje, včasih rabijo malo več časa, da pride do uresničitve kakšnega sklepa. A jim ne gre zameriti, saj je vse to volontersko, neplačano delo. Dejstvo je, da društvo deluje, kljub temu, da imamo prostorsko, časovno in finančno stisko. Število članov je presenetljivo veliko. Prevladujemo ženske članice. Zdi se, da smo ženske na sploh bolj pridne in angažirane. Vidi se, da smo bile v aktivnem življenju matere, gospodinje, uradnice in nam je sedaj, ko smo upokojenke, vsaka obveza lažja. Moški člani imajo svoje »fore«. So tudi pridni (nočem se jim zameriti), ustvarjalni, prisrčni, ponavadi vsevedni in v glavnem ne hodijo po tečaju »na kofe«. Beseda »kofe« skriva druge oblike pijače, odvisno od letnega časa. V društvu spoznaš osebe, ki so ti bolj ali manj všeč in katerimi si ti bolj ali manj zanimiva persona. Pridobivaš nova znanja, čeprav moram priznati, da mi po nekajletnem obiskovanju enakega tečaja ne bi škodilo, če bi se ponovno vpisala v začetnega. Ker sama poučujem, verjamem, da se tudi »moji učenci« večkrat tako počutijo in si mislijo: Kaj delam tukaj? Ampak, dobra volja je najbolja. Nova odkritja vedno najdejo pot. V društvu in njegovi bližnji okolici sem se naučila novih receptov, poglobila znanje o društveni in politični eliti v Sloveniji, izvedela kaj je potrebno za dobro počutje in zdravje starejših oseb, kaj se dogaja v naši ljubi deželici in v Izoli. Moja najljubša aktivnost na društvu je Gledališka šola. Obiskujem jo kar nekaj let. Tam sem se popolnoma »našla«, tam se počutim kot riba v vodi. Poznate tisti občutek, ko komaj čakaš, da nekam prideš? No, tako se mi, člani naše gledališke skupine počutimo vsakič, ko se srečamo in čeprav mi novo besedilo ne gre vedno od rok in stric Alzheimer me (tako se mi zdi) bolj pogosto pokliče zadnje čase, mi vsako naše snidenje prinese dobro razpoloženje in občutek pripadnosti tej skupini. Hvaležna sem društvu, da mi je ponudilo to možnost in tako prineslo novo dodano vrednost in izziv v moje življenje. V naši skupini manjkajo moški. Zato ob tej priliki pozivam malo sta-rejše/fejst fante, da se nam pridružijo. Ne bo vam žal, saj smo »dramske igralke« same super punce. To vam bomo dokazali 14. oktobra tega leta na proslavi ob deseti obletnici Andragoškega društva Morje. Torej, se vidimo? Aleksandra Krejči Bole je upokojena profesorica angleščine in ruščine, kot upokojenka je aktivna v andragoškem društvu Morje. Rada piše in potuje. O sebi pravi, da verjame v človeka in njegovo pravico, da sam odloča kaj želi in hoče doseči v življenju. Njena stališča niso brezpogojno tudi stališča uredništva. 14. 9. četrtek 19.00 Mestna knjižnica Izola srečanje bralnega kluba KIRA KNJIGA Gabrifila Babniki Slišna doba Po poletnih antično-rimskih pustolovščinah se z bralnim klubom KIRA KNJIGA v jesen podajmo s slovensko knjigo slovenske avtorice Gabriele Babnik (1979). Vendar ne ostajamo v domovini, temveč se bomo z njenim tretjim romanom Sušna doba (Beletrina, 2012), za katerega je leta 2013 prejela nagrado Evropske unije za književnost, odpravili v podsaharsko Afriko, kjer bomo spremljali nenavadno in kompleksno ljubezensko zgodbo med 62-letno Slovensko in 27-let-nim Burkinafascem. Njuno sprva erotično razmerje se skozi roman vse jasneje izrisuje kot beg pred osamljenostjo in tudi travmatično preteklostjo. Prisrčno vabljeni.. 19.00 Sončna dvorana otvoritev razstave likovnih del Nik3 KOfSiČ »Era NOVUITI« 15.9. petek 19.00 Manziolijeva palača Razstava del ki so jih ustvarile udeleženke likovnega tečaja, pod vodstom Fulvie Grbac, tekom šolskega leta 2016/2017 21.00 Hangar PRISMOJENI PROFESORJI BLUESA (blues; Ljubljana) in NEVERMIND (rock; Koper 16.9. sobota 10.00 Sončna dvorana Sobotna ustvarjainica Akrilne barve brezplačna likovna delavnica za otroke od 6. leta daljePredhodne prijave: 05/66 31 390, oi.izola@jskd.si 11.00 Ljubljanska ulica - Pri špini razstava Poletje pri špini - FABJO KALIGARIČ Umetnost črte, linije, kroga in prostora. Izolski arhitekt in njegov skiriti kotiček. 17.9. nedelja 17.00 Kulturni dom Deus ex machina - poklon Woody Allenu glasbena komedija. Režija: Filippo Facca 20.9. sreda sprehajališče na Lonki Postavitev skulpture avtorja Zorka Dežjota Šavrinka, vrnitev matere iz Trsta 19.00 Manziolijeva palača Predavanje o medicini Predavatelj: Felice Žiža čtrtd*HH*E*HHH**E**B*i 19.00 Mestna knjižnica Izola Cikel ruskega filma PUŠKIN - ZADNJI DVOBOJ Režiserka Natalja Bondarčuk je posnela film o vzrokih in okoliščinah smrti slovitega ruskega romantika A. S. Puškina. Literat je namreč preminul v dvoboju, v katerem je pesnik branil čast svoje soproge. Film nakazuje, da je bil v spletko vpleten dobršen del takratne družbe, ki je vključeval tudi Puškinove prijatelje. Biografska drama traja 105 min. Film je slovensko podnaslovljen. 22.9. petek 21.00 Hangar GWYN ASHTON (blues/rock; Avstralija) k MESTNA KNJIŽNICA IZOLA - URNIK PONEDELJEK - PETEK 9.00 - 18.30 SOBOTA 8.00 - 13.00 Razstava NAŠIH PRVIH 50 L(;T V IZOLI in USTVARJALNOST URSULINK Od 10. septembra do 31. oktobra 2017 bo v Mestni knjižnici Izola na ogled razstava NAŠIH PRVIH 50 LET V IZOLI. Sestre uršulinke v letošnjem letu praznujejo 50. obletnico prihoda v Izolo. Za svoje delo so na občinski praznik, 8.7.2017, dobile tudi občinsko priznanje. V vitrinah ustvarjalnosti si boste lahko ogledali dokumente, fotografije, knjige in različne predmete, ki govorijo o pomenu njihovega dela za župljane Izole od prihoda leta 1967 do danes. Ogledali si boste lahko tudi umetniške slike in fotografije vseh tistih, ki so živele in delale med župljani Izole Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa http://center-izola.si Center za kulturo, šport in prireditve http://www.odeon.si Centra per la cultura, lo šport e le manifestazioni rg Izola - Isola Ta teden v Izoli ne spreglejte... ^NAPOVEDUJEMO .g i e e VORONEŠKA DEKLETA C v £ v ZBOR DUHOVENSTVA - SANKTPETERBURŠKE _____ /|METROPOUJE , D . . ^Slasbena potovanja hPREDPROpfliA.rlB EURF Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39, gsm: 051 394 133, m: galerija(5>center-izola.si): pon-pet: 10.00-12.00, pon in sre 17.00-19.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/ 396 283, m: info@odeon.si): pol ure pred vsako projekcijo; blagajna prizorišča: v uri pred dogodkom. URAkulture Galerija Alga razstava KDLU TUBA IZOLA Mala barka ' ?bor duhovenstva« -IŠANKTPETERBURŠKE ^jftfe.^METROPOUJE ' * ^^^HP^Iasbena rrotovanja PREDPRoSmmS eur'" Galerija Insula razstava ALENKA VICELJO Korale Razstava bo na ogled do 4. oktobra 2017. Kava bar TISA fotografska razstava Univerze za tretje življensko obdobje Barbara Cassermann Stacion Rudolf Semelbauer Mali Deejay Galerija Plač Ljubljanska 32 Sobota, 16. 9. Ob 11.00 Odprtje razstave slik mlade slikarke iz Avstrije VERONIKA FERK Pasquale Besenghi degli Ughi" Izola vabi k vpisu La Comunita degli Italiani "Paspuale Besenghi degli Ughi" di Isola invita a iscriv-ersi alle seguenti attivita pomeridiane / Skupnost Italijanov "Paspuale Besenghi degli Ughi" Izola vabi k vpisu v sledeče popoldanske aktivnosti: - Corso di chitarra e ukulele / Tečaj kitare in ukulele - Corso di canto e minicantanti / Tečaj petja za odrasle in za otroke - Corso di pittura / Likovni tečaj - Coro misto "Haliaetum" / Mešani pevski zbor "Haliaetum" - Filodrammatica "Piasa pida" / Gledališka skupina "Piasa pida" - Corso di violino / Tečaj violine Per maggiori informazioni telefonare allo 041 381 656 o inviare un'e-mail all'indirizzo / Za dodatne informacije, prosimo pokličite 041 381 656 ali pošljite e-mail na naslov segreteriabesenghi@gmail.com poletje A- mmi LJUBLJANSKA ULICa1_ARGO DRI ŠdInI razstava Plač Ezolanov SO DOTA, 16. 9. ob/AtlE 11.00 ARqO PRI SpilNI FABJO KALIGARIČ Umetnost črte, linije, kroga in prostora. Izolski arhitekt in njegov skriti konjiček. Bunkerfest se je slišal Tradicionalni Bunkrfest je letos imel obilo smole. Začelo se je z napovedmi, da zaradi najrazličnejših zapletov festivala letos ne bo, potem je dokaj pozno padla odločitev o organizaciji festivala, nato so organizatorji ponudbo skupin še dopolnili, na koncu pa jih je pričakalo slabo vreme oziroma nenehna grožnja z dežjem. Verjetno je to še najbolj vplivalo na skromnejši obisk od tistega, ki so ga pričakovali organizatorji, prisotni obiskovalci pa so povedali, da je bilo prizorišče odlično, nastopi zelo dobri, ozvočenje in luči kot za velike festivale in če bi bilo pod odrom več ljudi, bi bil Bunkerfest verjetno največji glasbeni dogodek v Izoli v tem letu. Veronika Ferk v Plaču Izolanov v soboto, 16. septembra ob 11.00 bodo v galeriji Plač Izolanov odprli razstavo mlade slikarke Veronike Ferk, Mariborčanke, ki že nekaj let živi v Nemčiji, vendar redno prihaja v Izolo, kjer živi njen oče. Njene slike so svojevrstne ilustracije, prežete z veliko gibanja, objekt pa nekakšne plesalke nenavadnih obrazov in gibkih teles. Razstavo je naslovila z Back home, kar priča o tem, da se pri nas res počuti precej doma. Enkrat tabornik, za vedno tabornik! Marca letos so izolski taborniki praznovali 60. obletnico delovanja, uradno proslavo pa bodo člani Rodu Jadranskih stražarjev imeli to soboto v Simonovem zalivu. Letos smo spoznavali Gorenjsko, saj smo taborili v Završnici pri Žirovnici - prejšnja leta pa smo bili v Podbeli (2016), v Kozjem (2015) in pred tem v drugih lepih krajih po Sloveniji. Spomnimo, da se je taborništvo v Izoli začelo leta 1957, ko je taborniški duh zavel s Pavletom Lešnjakom in Ernestom Lupincem. Skozi desetletja je nato veliko tabornikov in tabornic pripomoglo k temu, da je iz Odreda jadranskih stražarjev Izola zrasel Rod jadranskih stražarjev Izola, ki danes šteje več kot 100 aktivnih članov. Skozi taborniške vrste je v življenje vstopalo veliko Izolank in Izolanov, ki so kasneje opravljali ali še opravljajo pomembne naloge v naši lokalni skupnosti. Od nekaterih smo se žal že poslovili, mnogi pa so še vedno aktivni. V zadnjem desetletju sta izolske tabornike vodila dolgoletni načelnik, Tomaž Korenika in starešina Iztok Božič - Nanič, seveda pa ne bi bila uspešna brez vodnikov, ki so otroke naučili taborniškega duha in taborniških spretnosti. Enaka zahvala pa gre vsem članom, ki so omogočili vsakoletna nepozabna taborjenja. Šesto desetletje V svojem šestem desetletju delovanja je Rod Jadranskih stražarjev še naprej cvetel in se širil, z vedno več novimi člani in aktivnimi starejšimi grčami. Po Bojani Baričič je leta 2008 starešina postal Iztok Božič-Nanič in po skoraj desetletju, leta 2017 pa Vi-lette Čibej. Načelnik roda je leta 2008 postal Tomaž Korenika, ki je po osmih letih to funkcijo predal Gaji Marčeta. V vseh teh letih smo prirejali različne akcije, kot so fotoorienta-cija, misija JPN, lov na palačinke, staršeboj, zbiranje starega papirja itd. Udeleževali smo se pomembnih taborniških tekmovanj, kjer smo dosegali visoke uvrstitve. Pa naj omenimo samo nekatera tekmovanja, kot so državni in področni mnogoboj, TO-TEM-a (taborniško-odbojkarske-ga tekmovanja na mivki), ROT (republiško orientacijsko tekmovanje), Glas svobodne Jelovice in mnoga druga. Dve obletnici hkrati Leto 2017 pa za izolske tabornike ni pomembno le zaradi praznovanja 60. obletnice delovanja rodu, ampak tudi zaradi še ene obletnice. Naše taborniško kolesarsko rekreativno tekmovanje Bičikleta žur je letos namreč kolesarilo že petindvajsetič. Letos se je tekmovanja udeležilo kar 35 tričlanskih ekip iz celotne Slovenije, saj je tekmovanje namenjeno tako tabornikom kot rekreativcem, ki želijo prvi majski konec tedna preživeti v naravi in raziskovati najbolj skrite kotičke izolskega zaledja. Najlepše je taborjenje V vseh teh letih pa nismo pozabili na poletni oddih, saj vsako leto julija organiziramo taborjenje, ki je najbolj nepozabno in najboljše doživetje v taborniškem letu. V šestdesetih letih delovanja je v rodu delovalo veliko Izolanov, ki so s skupnimi močmi uspešno premagovali različne ovire in s svojo dejavnostjo pustili pečat tako v svojem življenju kot v zgodovini Izole. Takšna sta bila tudi Tonček Juriševič in Ernest Lupine, (foto) Enkrat tabornik, vedno tabornik. Balinarska ekipa Društva gluhih in gluhonemih Koper je na letošnjem državnem prvenstvu v Škofji Loki osvojila prvo mesto. K temu velikemu uspehu so prispevali trije Izolani, Boris Škoda, Stjepan Vinček in Ivanka Vinček. V ekipi je bil še Miloš Sardoč iz Kopra. Naše Milke ni več. Obnemele smo ob tem spoznanju, me prijateljice s kave. Nismo in nočemo verjeti, da ne bomo več slišale njenega prijaznega pozdrava, njenih besed, ko nam ponuja pomoč, da bo namesto nas postorila, kar same ne zmoremo. Ni več upanja, da bo premagala bolezen, kljub vsemu smo verjele, da se ona ne bo predala, tako kot se v življenju nikoli ni, čeprav jo je preizkušalo na najbolj trpke načine. Izgubila je hčerko edinko, poleg tega pa je zbolel še mož, za katerega je nato skrbela dan in noč. Ja, vse to je Milka zmogla in ob vseh težavah je še vedno imela toliko sonca v sebi, da je vsakemu podarila prijazen nasmeh. Zato vemo, da je zdaj tam med zvezdami angel po imenu Milka. Milka Sore, hvala ti za vse! prijateljice s kave Predzadnja CSlffiOOKHMJB Društvo prijateljev mladine za živali Tokrat bomo pri Društvu prijateljev mladine tudi malček dobrodelni... V mesecu septembru zbiramo hrano za mačke za izolsko Društvo za dobrobit živali, ki se trenutno sooča z resnično velikim številom zavrženih in prostoživečih muc... Na našem sedežu zbiramo vse, od konzerv, vrečkic, škatlic in briketov, v primeru večjih količin pridemo tudi iskat. Zbrano hrano bomo Društvu predali na Svetovni dan živali, 4.10. Prispevajte po svojih močeh - ena vrečkica stane zagotovo manj kot 0,50 EUR! Pomagajmo skupaj! Če nas slučajno na našem sedežu ni, bo pred vrati naših prostorov škatla, v katero lahko odvržete hrano... Hvala, muce vam bodo hvaležne! Slišanje glasov tudi v Izoli Slišanje glasov, ki jih drugi ne slišijo, videnja ali druge podobne izkušnje so v današnji družbi razumljene predvsem kot znak različnih duševnih motenj. Drugačen pogled na ta pojav razvija mednarodno gibanje »Hearing voices« (Slišanje glasov), ki ga zastopa mednarodna organizacija Intervoice. Slišanje glasov - Slovenija že nekaj let razvija podoben pristop, predvsem preko vzpostavljanja podpornih skupin za ljudi, ki slišijo glasove (in imajo druge nenavadne izkušnje) in njihove podpornike/ce. Vse zainteresirane vljudno vabimo na prvo podporno skupino v Izoli, ki se bo zgodila v četrtek, 28. septembra, ob 19hl5. Za več informacij o lokaciji in še čem pišite na mail slisanjegla-sov@gmail.com ali pa pokličite na 030 323 129 vsak delavnik med 9h in 15h. Sven Vath ni nič kriv Ponoči so policisti na prireditvi v Izoli 34-letnemu Postojnčanu zasegli dva zavojčka z belo praškasto snovjo, 25-letnemu Tolminčanu pa PVC vrečko s posušenimi rastlinskimi delci. Sledi hitri postopek. Nekako je zašel k nam V Izoli so odkrili ukraden osebni avto BMW 320, bele barve. Policisti so ugotovili, da je bilo vozilo avgusta ukradeno v Italiji. Nadaljuje jo z zbiranjem informacij, kako je avto zašel sem. Dva motorina v eni noči Ponoči je v Izoli nekdo ukradel zaklenjeno kolo z motorjem Gilera Runer 50, KPC1-626, vredno 1000 evrov. V Izoli je nekdo ukradel tudi kolo z motorjem Piaggio ZIP 25, črne barve, reg. št. KP6KJ1. Iz kolesarnice ... Nekdo je iz kolesarnice ukradel gorsko kolo znamke CUBE Analog 2016, modro sive barve. Materialna škoda znaša 700 evrov. Opravičil pa seje Mati in otrok sta peš prečkala mostiček v marini, ko se je v otroka zaletel otrok na kolesu, kar je imelo za posledico da sta oba padla. Otrok na kolesu je vstal, se opravičil, zatem pa odpeljal. Deklica, ki je bila peš, je dobila udarec v glavo (lažje poškodbe). Kdo je kršil red in mir? Občanka je naznanila, da ji je zagrozil sosed, s katerim sta v sporu zaradi dovozne poti. Ugotovljena je bila kršitev javenga reda in muru in izdan plačilni nalog. Pozabljeno - izginjeno Tujec je naznanil, da je bil v poznih popoldanskih urah v gostinskem lokalu in je v njem pozabil torbico z dokumenti in denarnjem. Po dveh urah se je vrnil v lokal, vendar predmetov ni več našel. Ponaredek za zlato Neznanec je pri nakupu v zlatarni vnovčil ponarejen bankovec za 50 evrov. Ponaredek so odkrili na banki. Kazen za grožnjo Občanka je naznanila, da ji je na plaži grozil oče otroka, na katerega je pazila v dogovoru z njegovo materjo. Izdan plačilni nalog. Neznanec zlomil roko Iz bolnišnice na hribu so nas obvestili, da oskrbujejo moškega, ki naj bi bil pretepen prejšnji dan. Moški je naznanil, da ga je prejšnji dan zvečer napadel neznanec. Zlomljeno ima kost na roki. Policisti nadaljujejo z zbiranjem informacij. S tiralice v zapor Izsleden je bil moški, za katerim je bila razpisana tiralica. Priveden je bil v zapor. Prijatelj že ni bil Nekdo je preluknjal vse štiri pnevmatike na parkiranem tovornem vozilu. Škoda znaša 800 evrov. Kdo je bil na slabšem Občanka je opoldan sporočila, da ji bivši mož zvoni in razbija po vratih. Ni bil izsleden. V večernih urah je bila z otrokoma in partnerjem v parku, ko je do njih pristopil njen bivši mož, ki je bil pijan, in je napadel njenega partnerja. Napadalec se je pri napadu poškodoval. Izdan mu je bil plačilni nalog, on pa je podal kazensko ovadbo zoper nasprotnika, ker je prepričan, da ga je on poškodoval. Do daske Občanka je naznanila, da je sosed že dopoldan predvajal zelo glasno glasbo in navijal motor, popoldan pa se je zadeva ponovila in so ga opozorili. Reagiral je tako, da je glasbo predvajal na še večji jakosti in je še bolj privijal plin na motorju. Za nagrado je prejel plačilni nalog. ODDAMO - Garsonjero na Kajuhovi ul. 34 v Izoli, velikosti 32 m2, oddam, od novembra meseca, za daljše časovno obdobje. V hiši je dvigalo, pred njo pa možnost parkiranja. Tel. 031 235 319 - Oddam enosobno stanovanje v Gramscijevi ulici, primerno za dve osebi, v drugem nadstropju večstanovanjske hiše. Popolnoma opremljeno za daljše obdobje, tel 041 792201 - Oddam ločeni del stanovanja, velikosti 20 m2 s kopalnico in WC-jem ter ločenim vhodom v središču Izole. Tel. 030 460 141. PRODAMO - Na brkinih prodam lepo veliko, povsem obnovljeno hišo s 7.3 ha zemlje: gozd, njive, travniki in sadje. Primerna za večjo družino, obrt ali kmetovanje. V račun stanovanje na obali ali ljubljani. Tel.: 031 688 900 - Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio - v Semedeli PRODAM garsonjero (22,53 m2) + klet 3m2, prodam za 55.000 evr ali zamenjam za podobno v Izoli.(inesmayer67@gmail.com) KUPIMO - Kupimo manjšo garsonjero ali stanovanje na Obali, vrednosti do 80.000 evrov, najraje na izrazito mirni, tihi lokaciji. Tel: 01 75 405 75 ali 051 205 609- NAJAMEMO - Iščem garsonjero ali enosobno stanovanje v Izoli od junija do oktobra (z možnostjo podaljšanja). Nina. Tel: 041 909 615 ZAMENJAVA - Menjam novo opremljeno stanovanje v bloku Velenju (2. nad. - 60m2)za stanovanje v Izoli do 40m2 z doplačilom. Vzamem tudi stanovanje v najem, do 200 eur mesečno najemnino. Tel: 070 780 530 Prodam : soda inox 700 in 120 litrov, prešo za grozdje, pivalni stroj Bagat Slavica z omarico 855x44x-88cm) in šivalni stroj Bagat Ruža step v kovčku. Cena po dogovoru, tel 030 341 550 - Glasbeni duo (bobni, kitara) iščeva prostor za skupinske in bobnarske solo vaje. Tel.: 068 153 959 - Iščem osebo za prodajo kmetijskih pridelkov na stojnici v avgustu. Plačilo po dogovoru. Tel. 031 861 013 Un anno e’ gia’ trascorso dalla pre-matura scomparsa del nostro adora-to figlio, padre, fratello, compagno e zio Dario Carboni. II suo ricordo vivra’ per sempre nei nostri cuori, piu’ forte di qualsiasi abbraccio, piu’ importante di qualsiasi parola. Minilo je leto od prerane izgube našega dragega sina, očeta, brata, moža in strica Daha Carbonija. Njegov spornim bo v naših srcih živel večno, mojčnejši od vsakega objema, pomembnejši od katere koli besede. ___________Isola / Izola, 10. 9. 2017 Eiseti +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Anja Sekalo dobro pozna Šli Lanko. Kako tudi ne, saj ima tam moža, ki mu pomaga pri vodenju turistične agencije. Ob rednih povratkih v domačo Izolo pa nekdanja odlična študentka Turistike pripravi Šlilanški večer na katerem pove marsikatero zanimivo o tej deželi, pripravi pa tudi celo vrsto različnih jedi, ki jih obiskovalci z veseljem preizkušajo. Če si upajo. Marjan Kralj ima galerijo Rex v kateri hrani celo vrsto dokumentov, fotografij in celo opreme nekdanjega ponosa svetovnega ladjarstva. Ob zaključevanju redakcije smo izvedeli, da so ga obiskali zbiralci in ljubitelji Rexa iz Italije, ki skušajo pri nas odkupiti eksponate, ki so v lasti zasebnikov. Njegova opozorila so preslišali vsi, razen občine Koper, kjer so se zavzeli za to, da se deli Rexa ohranijo doma, občina Koper pa bi se resneje lotila turistične umestitve ladje Rex v ponudbo obalnega turizma.