7. de<ember 1993, letnik 93/94
študentski časopis za <ivilno družbo / št. 6 izhaja vsak drugi torek
<ena: hrapavih 100 $IT
KOCKC
SO OOTCŽCNC
OBlflST NC
KDO PLAČUIE OBLAST
ali ne-umni zakoni
Fout years later: destrukcija.
NEVROZA
Spet super, kot vedno.
j
KRIŠNAMURTI V SLOVENtfllil
"Bogove so izumili naši zanikrni majhni umi"
TRIBUNA
STUDENTSKIJEZ
iz starih časov so se Študentom ohranili marsikateri spomini, morebiti so resnični, morebiti niso.
Med take spomine spada tudi Študentski jež.
Pravijo, v davnih dneh da je ŠOU vsako leto prtredil pitanega ježa. O svetem Martinu ali malo kasneje so ga zaklali in mast in meso prodali in je bil dobiček tolikšen, da jim je zalegel za vse cerkvene potrebe. Razdelali so ježa v koritu, to korito so potem izplaknili s kropom in je imelo vesoljno mesto raastno juho ves teden vse mesne dni. Kos od pleča pa so si prihranili za pustni čas in so jo tedaj
vtikale v lonce vsak dan druga gospodinja, da je dobil ričet žlahtnejši okus. Tolikšen je bil študentski jež! Neko leto, pravijo, je bil jež tako nemarno debel, da jim je raasti še Čuda ostalo. Nasolili so jo in dali v zvonik. Nad zvonovi je bil obok,
tjakaj nad obok so jo spravili, tam se jim ni bilo bati drznih tolovajev in požrešnih tatov.
Toda je bilo prevec masti in je bila pretežka. Predrla je obok nad zvonovi in je porušila še drugi obok pod zvonovi in bi bila kmalu predrla še tretji obok in porušila kor. Pa je bila nad tretjim obokom pajčevina - hvala bogu, da je mežnar ni bil ometel! V to pajčevino se je mast srečno
ujela in je v njej obvisela, da sta bila tretji obok in kor obvarovana od razdejanja. Včasi je le prav, če mežnarji puste v miru kako pajčevino.
Bližala se je pomlad. Študentom je primanjkovalo krme. Sklepali so in sklenili, da to ni prav in da gredo nad Študentsko vlado: "Gospod poglavar, čas za pašo je vsako leto prekratek, zima je predolga, pozimi je živina v hlevn pa več požre, kakor imamo krme, potem pa
spomladi crka od lakote. Dajte, pomagajte, da bosta dve poieiji in le ena zima!" Jim odgovori poglavar: "Hodite zbogom, Ijudje, vaša prošnja |e uslišana! Sedaj bo skoraj poletje, potem bo zima, za zimc zopet poletje -
evo, pa boste imeli dve poletji in eno samo zimo." Študentje so se hvaležno poklonili in so šli in domov prinesli veselo novico, da so študentje dobili dve poletji in eno samo zimo.
LARALAH
Spoštovani !
Pišem Vam po pooblastilu g. Hermana Rigelnika, v zvezi s člankom, objavljenim v 5. številki vašega časopisa dne 23.11.1993 na 6. in 7. strani pod naslovom "Država Slovenija, civilna inidativa OBVESTILO SLOVENKAM IN SLOVENCEM!". V članku so neresnične navedbe, ki pomenijo napad na čast in dobro ime g. Hermana Rigelnika. S člankom so storjena kazniva dejanja zoper čast in dobro ime.
Prosim, da mi sporočite ime avtorja, saj je članek nepodpisan, zaradi sprožitve sodnih postopkov. V primeru, da mi v roku 7 dni tega podatka ne boste posredovali, bom štel, da avtor ni znan in v tem primeru v skladu z določbami zakona za objavo odgovarja odgovorni urednik časopisa.
S spoštovanjem !
VLjubljani, 29.11.1993
m
Odvetnik
61000 M
 7/1.
Odvetnika: Miha Kozinc Emil Zakonjšek
61000 Ljubljana, Cigaletova 7/1., Tcl.: +38(0)61 32 59 76, Fax: +38(0)61 32 59 76
BpPH	i							
	\ W	)0l7k					\ \	
^H  TJ  f				n [ 11 r		V \lr\     \ r-	1 J	
&	¦		m					
				j \				
								
				fe/Mi		USLm		
			¦mm					
				a				
*&L-
SEPPUKU
Brali smo, da je Mitja Ribičič zagrozil, da ga preiskave o povojnih poljih smrti gonijo v samomor. Če je kaj resnice v pripovedih, da je gospod med vojno na Pohorju pobijal sumljive partizane s kolom, bi bil tak harakiri spodobno opravičilo za brutalno odvzeta življenja. In tudi, če možak osebno ne bi imel krvavih rok, bi bilo spodobno, da bi se vsaj nekdo iz partijskega vrha z diskretnim harakirijem opravičil za toliko umorov, mordašenajboljza umoreotrok.
DELU CAST IN POKOJNINO
Mladen Švarc je napovedal, da bo od Drnovška javno zahteval, naj mu država prizna toliko let delovne dobe kot udbašem, ki so ga v 70. in 80. letih nadzorovali. Dokurčilo mu je, da se mu ti upokojeni udbovci smejijo na cesti. (oni so dobili beneficirano press).
fmrcra
Je kondom zanesljivo sredstvo proti AIDS-m? Je, čega snameš le pred scanjem injukoim.
u
Rambo Amadeus:    v
RAD BI SLISAL AVSENIKE"
po premierah, sajveš, metuljčekza vratom pa se malo kurčiš itd., potem sem dal prošnjo za stanovanje na občini Stari Grad na osnovi moje udeležbe v kulturi in medijih, razumeš kurac-palac, lepiizrazi, lahko noč-nasvidenje itd., potem sem se odločil, da se prodam, za denar razumeš, da igram v nekem filmu, da igram... jebimimater če vem, v glavnem super, neki avto, džidži-midži, non-stop pijača, obstaja scena, kjer dajem avtograme, oboževalke pa, njih 15, vse mi hočejo fafat kurac. Lepo mije bilo, če sem iskren, le da je producent, slava mu, umrl od raka dva dni preden bi me moral izplačat v kešu. Jebi ga, tako sem ostal brez denarja, pa vendar je to nekako pravilno, ker če bi dobil denar, bi si kupil jahto in se po cele dneve vozil okrog in fukal kmetice, tako pa sem ostal brez denarja in sem še zmeraj na strani siromakov.
Kako se počutiš pod embargom?
en kurac, kar jaz delam. Pa tudi O.K. jim je, malo igrajo, trenirajo za te njihove nastope, denar kaplja, pa tudi veseljaki so, radi pojedo in popijejo.
¦ Danes si obogaten tudi s kongo sekcijo?!
R.A.: To ti moram povedati. Predvčerajšnjim sem šel ven v klub in se napil. Potem sem tam v klubu videl, da igrata tistadva (kongo sekcija) in še neki muzikantje, in jaz po tem svojem pijančevanju svoj egoizem toliko nabildiram, rečem, hočem tudi jaz igrat. Seveda sem domneval, da bom blamiral njih, sebe in celoten klub, kjer je bila zelo elegantna družba. Tam moraš imeti čevlje z usnjenimi podplati. Kdor ima podplate iz gume, ga vržejo ven. Pa še usnjeni podplati morajo biti iz goveje kože. Na vstopnini je človek, ki ti voha podplate, če so goveji, je O.K., če je svinjski, ven. Tako sem tam odigral par komadov, njim se je dopadlo in bilo je super. Oni so me povabili še včeraj, da igram z njimi in spet je bilo super.
R.A.: Embargo je, kot bi ti nekdo postavil a ponev na glavo in ti nič ne veš. Niti ideje ti li ne prihajajo več, ker embargo velja tudi za a ideje, niti tiste muze, ki sem jih včasih li mečkal za joške, z njimi delal pesmi, tudi :i one ne prihajajo več, ker so pod embargom. n Par dni nazaj pa so le prišle, in jih vprašam: il      "Kje hodite, pizda vam materna, že dve leti
se koncentriram, da napišem pesem, vas
pa ni!". One mi pa pravijo, jebi se ti, ti si
pod embargom.
¦ Živiš v Beogradu?
R.A.: Živim v Beogradu in poročen sem, le čez poletje živim v Hercegnovem.
¦ Slišal sem trač, da Nele Karajličživi pri tebi.
R.A.: To ni res. Stanoval je pri meni teden dni, ko je bil begunec. Ko pa sem videl, da ima on več denarja kot jaz, sem mu našel stanovanje na Dedinju, da ga plačuje in živi kot človek.
¦  Vidim, da si zamenjal muzikante?!
R.A.: Bobnar je isti, Neša in Bata (sak-sofonist in basist) so beograjski džezerji, in jebi ga, jazz koncerti so slabo plačani, ko pa jaz igram, potem je tu denar, marke, tako da sta onadva malo spregledala, da je to vse za
Danes
pa imam koncert insemnjihpovabil, da igrajo z menoj in da nam bo spet O.R.
¦ Kaj misliš,  kaj je trenutno v Beogradu alternativa?
R.A.: Uh, jebem ti, samo da premislim, zelo težko vprašanje, ker jaz sem že dolgo mainstream.
¦  Vidim, igraš na brucovanju.
R.A.: Seveda, to so manifestacije kmečkega karakterja, malo zabavne, narodne, disco in to je to. Ampak da razmislim, kaj je tukaj trenutno alternativa... spomnil sem se. Največja alternativa tukaj je kulturno živeti, brati knjige zvečer, ne gledati televizije.nehoditiveninposlušatimuziko, še večja alternativa pa je žiro račun, da se ti denar nakaže na žiro računu. To lahko dela le kakšen znanstvenik, zelo pameten človek, ali kakšen umetnik, vse, kar pa je keš na roke, to je mainstream. Verjamem, da ko Slobo dobi keš, da je na roke.
¦ Ali obstaja kakšen slovenski band, ki biga rad slišal?
Pride Bata (basist)-. Obstaja neki band,
igrajo narodno in avstrijsko muziko, kako
jim je že ime...
Oglasi se Rambo: Avseniki!
Bata: Ja, Avseniki. Rad bi slišal Avsenike.
BORIS PETKOVIČ
OST (Klub studenata tehnike), 4. november v Beogradu, pred okoli 400 ponorelimi bruckami in bruci, na najboljšem ozvočenju "u gradu", Antonije Pušič, ponarodel kot Rambo Amadeus, odigra in za Tribuno tudi pove.
MKaj' sipočelv zadnjih dveh letih, kar te nismo videli v Sloveniji?
R.A.: Od takrat sem malo naredil. Naredil
sem predvolilno pesem: Karamba-karambita, boljeje bilo za vreme druga Tita, ne vem, ali ste to uspeli slišati (slišali smo, slišali), delal sem ,muziko za gledališko predstavo, črnogorsko "Lažni car Ščepan Mali", to so me beograjski režiserji klicali, naj jaz to naredim, pa sem si vzel v najem obleko, se malo sprehajal
¦a o n o wm o m
TRIBUNA IZHAJA DVOTEDENSKO.
Je časopis za visokošolska, družbena, politična in kulturna vprašanja, katerega ustanovitelj in izdajatelj je ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA
UNIVERZE v Ljubljani (ŠOU).
Naslov uredništva: Kersnikova 4, Ljubljana, soba 206, telefon 061-319-496, telefax 061-319-448. Uradne ure med 10 in 14 uro vsak dan.
Časopisni svet TRIBUNE: Tone Vidmar, Miran Božovič, Lev Kreft, Darko Štrajn, Antiša Korljan, Janez Drnovšek.
Uredniki:Samo Resnik (publicistika, lektura), Manica Ferenc (univerza, študij, izobraževanje) Nataša Novak (kultura in oblikovanje), Lara Lah
(reportaže, politika, gospodarstvo), Ksenja Perko (študentski informator - "NEVROZA"), Primož Trobevšek (zobotrebčarstvo) in Gorazd
Drevenšek, "ki je za vse odgovoren".
Prelom: SLOVENEC; računalniška podpora: Zoran Obradovic
VIP: Mojca Prestor; uradne ure od 10 do 14 ure. Sprejema naročila na časopis. Cena izvoda je okroglih, oglatih, hrapavih ali gladkih 100 SIT, ob
naročilu 80 SIT. Naročnina plačljiva 2 krat letno (2 x 900 sit).
Tisk: MIŠMAŠ
Izhaja ob finančni podpori Ministrstva za Kulturo RS, ŠOU in predvsem ob pomoči tržnega oglašanja, zatorej - poslovneži - v pomoč!
"Tribuna šteje med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%."
D  KAKOSEJEKAUL CELIK
Q   BEOGRADSKA POSLA Q   NAFTAZAŽEJNE
Q   KNJIGE SE LAHKO TUDI KRADE
10   BOVESENEBOJE
E9   JAVNOSTIMA MNENJE?
ELJ   RACIONALNOIN EMOCIONALNO
E3  GLASSIČNA GLASBA
E3   BIZNIS, TOBAK & ŽGANJE
E3   ZGODBICA
ED   FANTJE, CE HOČETE VOJNO, JO BOSTE IMELI
HAVE WE GOT ENOUGH OF POLICE BRUTALITV?
Policaj unifoimo menja, pendreka ne.
KAKO SEIE KALIL ČELIK
Ekskluzivno objavljamo odlomke iz treh novih knjig Pavla Čelika, ki bodo v javnosti šele prihodnje leto.
Oavle Čelik je policaj z žlahtnim rodovnikom. Današnji upokojenec je v času svojega službovanja v milici ali pozneje policiji izstopal iz povprečja. Izjema, ki potrjuje štose o policajih. Šolal se je na Filozofski fakulteti, smer sociologija, kjer je pozneje tudi magistriral. V letih 1964 - 65 je na Tribuni urejal mednarodno in univerzitetno rubriko. Hkrati s študijem in delom na Tribuni je opravljal še delo miličnika. Po končanem šolanju bi se njegovi poklicni poti lahko reklo kar kariera. Javnosti postane znan predvsem konec osemdesetih in v začetku devetdesetih, ko služi v vrhu milice/policije in se odlikuje po prefinjenih in šolanih strokovnih prijemih. Med drugim se je šolal v Franciji.
Po upokojitvi pripravi izdajo kar treh knjig. Odlomki, ki jih objavljamo v tej številki, so izbrani iz knjige z delovnim naslovom Na južni straži, kjer dokumentira nastajanje slovensko-hrvaške meje. V prihodnjih številkah bomo objavili še odlomke iz knjige z naslovom Policija, demonstracije, oblast, kjer popiše in opiše demonstracije, javne manifestacije itd. in delovanje milice ter posredno oblasti od zgodnjih šestdesetih do Metelkove. Čega bomo uspeli nagovoriti, bomo objavili odlomke tudi iz tretje knjige Policaji in politika, verjetno tematsko najbolj dražljive od naštetih knjig. Govori o povezanosti policije in politike. Berite v kateri od januarskih številk Tribune. Prvi dve našteti knjigi bosta izšli januarja in pripravili teren za objavo najzanimivejše, tretje.
Knjigo Najužni straži bo Pavle izdal pri založbi Viharnik,
Poliajo, demonstracije, oblastpaprizaložbi Enotnost.
NENAVADNA PBIPONKA
Ko sem bil učenec, dijak, študent in navaden miličnik, sem slišal več oblik namigovanja na reki Kolpo in Sotlo. Vedno v povezanosti s Slovenci ali Slovenijo v razmerju do drugih predelov zvezne Jugoslavije. Starejši in najstarejši občani vedo povedati, da ni bilo brez tega niti v kraljevih časih.
(...)
V vse močnejših vetrovih slovenske pomladi so začeli v Ljubljani in tudi v nekaterih drugih mestih Slovenije prodajati priponko s čudnim napisom. To je bilo leta 1989. Večina je imela napisano razmeroma dolgo besedilo Ko bom velik, bom carinik na Kolpi. V sredini je bil dojenček in obris vode. Druga izvedba je imela le napis Ko bom velik, bom carinik, v sredini je bila zibelka z otrokom, ter obris reke. Dalo se je razbrati, da gre za mejno reko Kolpo. Vse izvedbe so bile okrogle oblike. Prodajali so jih na stojnicah s tednikom Mladina ali pa na
drugih krajih. To je teklo več ali manj javno. Priponka je zbudila radovednost prebi-valcev, da ne omenim delavcev organov za notranje zadeve. Začeli smo poizvedovati za neznanim storilcem. Včasih se je kdo od nas namuznil, češ, kaj pa se bo zgodilo, če bo ta napis resničnost. Verjetno pa ni nihče od nas niti sanjal, da bo to res že čez dve leti. Kdojebil "storilec"?
Ko sem pisal rokopis te knjige, sem se zanimal, kako je prišlo do te priponke. Največ mi je pomagal Gorazd Drevenšek (1), ki sem ga poznal več let in je bil v vrhu tedanje študentske organizacife na ljubljanski uni-verzi. Na kratko bom zapisal to zgodbo. Sedaj ni več nevarnosti za "storilca". Tedaj pa mu je grozila3. točka 10. člena zakona o prekrških zoperjavni red in mir. Za nošenje znaka, ki bi žalil domoljubna čustvaobčanov, je bila zagrožena kazen do 60 dni zapora. Največ bi bilo odvisno od sodnika za prekrške...
Misel o taki priponki je nastala na uredništvu študentskega lista Tribuna (2). Kje pa drugje, bi lahko rekel. Hoteli so dregniti v zelo občutljivo tkivo naše politike. Iskali so obrtnika, ki bi izdelal tako kovinski del kot nalepko. Moral bi biti tak, ki zna držati jezik za zobmi, saj je bilo pričakovati zanimanje policije za "storilce". Oboje so našli v lepem štajerskem mestu. Po tem je bila stvar razmeroma enostavna, treba je bilo le nekaj hrabrosti pri razpečevalcih priponke. Uspeli so, saj so organi za notranje zadeve tavali v temi na raznih koncih Slovenije, na primer v Ajdovščini, Kranju, Celju...Vpletenišedanes ne želijo javno spregovoriti o zadevi.
ODBITA ZAMISEL
Da ne bi samo kritiziral pogledov drugih, naj na kratko predstavim, kako smo si v vodstvu slovenske uniformirane policije zamišljali prihodnjo organiziranost službe. Na kratko: podobno kot druga področja znotraj ministrstva. Nismo terjali nobene predpravice.
Naše sodelovanje
Uprava  policije je sodelovala  pri  teh razpravah o novi ali dopolnjeni organizaciji notranjega resorja. Izdelali smo ducat obširnih gradiv, ki so pomenila v bistvu razpravo s stališči ministrovega kabineta. Skupaj je bilo popisanih 136 strani izvirnega besedila in zraven je bilo še več prilog. Skratka, obilo branja. Učinekvsegatega pisanja? Skromen. Zakaj? Ker smo uspeli le v nasprotovanju delitvi uprave na tri  dele. Namestnik  ministra B.B.(3) si je ustvaril o ^                         policiji in njeni orga-
niziranosti v prihod-nosti svojo zamisel. Vse je hotel podrediti taki shemi. Tisti, ki so ga podpirali, so postali #                         šefi notranjih organi-
zacijskih enot v mini-strstvu. Tako smo bili priča pravilu, da je nosilec zamisli o določeni enoti postal njen vodja, ko je bila potrjena z ministrovim podpisom. Drugačna rešitev V vodstvu slovenske policije smo si precej enotno delili stališče, da je treba graditi na stroki. Kaj je to pome-nilo za uniformirani in kaj za civilni del orga-nov za notranje zade-ve? Povezanost uni-
formirane policije bi dopolnjevali. To je bila zamisel, ki je živela vseh 45 let in so jo uspešno uresničevali. Pomenila je organi-zacijsko in delovno povezanost od postaje oziroma oddelka milice na terenu preko in-špektorata na upravi za notranje zadeve do osrednjega vodstva v upravi milice. Seveda tudi v obratni smeri. Javni red in mir, cestni promet, varovanje državne meje in druga strokovna področja je najboljše razvijati na povezani črti, linijsko, kot smo rekli s tujko. Podobno smo šteli za zaokroženo področje zatiranje kriminalitete, upravnih zadev, naših financ, kadrovanja, izobraževanja itd. Zmagalo je drugačno stališče. Uniformirana policija se je ožila v svoji organizaciji in delovni vsebini. Nastajale so nove enote na ministrstvu in na pokrajinskih organih, kar je jemalo kadre uniformi. Kakšno je bilo razpoloženje na terenu, osvetli dogodek, ko so mi na uradni poslovitvi načelniki inšpektoratov z očitkom govorili: Pavle, tisi dovolil spraviti uniformo nakolena, Solarpa jobo dotolkel...
Nedvomno sem se štel vsaj delno krivega za tako oceno. Ko nisem mogel več oporekati drugačnim zamislim, bi bil moral odstopiti, to pa pojasniti v javnosti.
UREDIL, ORIGINAL PREPISALIN PRI
TEM STRAHOTNIM STROJEPISNIM
MUKAM PODLEGAL TER PO
REMITENDI POLEGAL B. OSONKAR.
(1)   Gorazd je danes glavni in odgovorni urednik časopisa, kl ga pravkar bereš.
(2)  Hal
{3)Verjetno Bojan Brvar
Vse prtpombe je dodal urejevalec.

Zakajje Italija v obliki škornji/a? Ker v copato ne moreš zbasati toliko drekka.
LET'S GET POOR
KDO PLACUIE OBLAST
ali ne-umni zakoni
Oarlament, ta slovenski Olimp, vsem državljanom tako blizu, a kljub temu božansko razdaljo daleč, s sprejemanjem zakonov za navadne smrtnike skrbi, da bi bilo življenje Slovencev čimbolje urejeno. Ti zakoni zagotavljajo osnovo za razvoj demokracije in podjetništva, kar je predpogoj za splošno blaginjo. Le-ta pa je povezana z denarjem in ker tega ni, se lahko vprašamo, zakaj so bili nekateri pomembni zakoni sprejeti.
DENACIONALIZACIIA
Zakon o denacionalizaciji je bil predstavljen kot za Slovence pomembna zadeva, ki naj bi nam prinesla mnogo koristi. Učvrstil naj bi se naš položaj v mednarodni skupnosti in bivši lastniki, ki naj bi bili povečini uspešni svetovni poslovneži, bi se vrnili v Slovenijo. Tuji poslovneži bi pridobili zaupanje v Slovenijo in pokazali večje zanimanje za vlaganje v domače gospodarstvo.
Od obljub ni ostalo skoraj nič. Glede na razultat je jasno, da je bila denacio-nalizacija  predvsem  plačilo Cerkvi  za   njeno   vlogo   pri priznanju Slovenije. Le tega smo res dobili, a plačali smo ga tako, da smo del svojega ozemlja dali tuji državi. Res lep kavelj! In drag!
PRIVATIZACIJA
Najprej smo imeli Markovicev zakon. Pri njegovi izdelavi so sodelovali tudi Slovenci in Mr. Sachs. Bil je to Iepo in v duhu devetdesetih let napisan zakon. Socializem je prehajal v zadnjo fazo. Njegovi akterji, ki so se vse do tedaj zanašali na neuničljivost Države, so ugotovili, da zaradi privilegijev sicer lepo živijo, da pa je vse preveč odvisno od Države, ki je pričela propadati. Kapitalizem je postal nova uradna politika. Smisel novega zakona je bil pravzaprav v zagotovitvi zakonite preobrazbe politične v finančno in s tem v novem kapitalizmu zopet politično moč.
Novonastali opoziciji v Sloveniji
bi   uresničitev   tega   zakona
onemogočila eksistenco, zato je
takoj pričela z medijsko akcijo
proti njemu. Sprejet je bil novi
zakon o privatizaciji, ki še vedno omogoča
prej takoimenovano divjelastninjenje, toda
precej   širšemu   potencialnemu   krogu
zainteresiranih.
Novi zakon rok za privatizacijo časovno omejuje. Da Slovenci nimamo denarja za odkup vseh podjetij, je tako in tako javna skrivnost. Ker so vsi, ki nismo Slovenci, tujci, pomeni, da smo se odločili, da slovensko gospodarstvo prodamo slednjim. Ker smo jim na ves glas povedali tudi to, da moramo razprodajo izvršiti do določenega roka, je cena padla. Korist bodo tako tudi v tem primeru imeli tujci in tisti, ki nas bodo pri prodaji predstavljali.
ODTOK KAPITALA V TUIINO
Na kratko. Vlada je predlagala, parlament sprejel, podjetniki realizirali, javnost pa se je zbudila z dolgim nosom. Kapital je odšel na varno v tujino. In to zakonito! Še en zakon, ki je zmanjšal vrednost podjetij pred lastninjenjem in s tem imetje Slovencev. Na srečo se bo nekaj denarja vrnilo, ko bodo podjetja naprodaj.
SANACIIA BANK
Denar za sanacijo bank je namenjen kritju interne zadolženosti in preobrazbi banke. Pod pojmom "preobrazba banke" lahko ra-zumemo samo zagotavljanje vseh odvečnih delovnih mest in s tem hvaležnih volivcev. Interna zadolženost po končnem izračunu ne pomeni dolgov bank do gospodarstva, temveč obratno. Sanirati bi torej morali gospodarstvo (s takimi zadevami se Vlada ne ukvarja, za to naj poskrbijo novi lastniki) in ne bančnega sistema. Podjetja so trenutno naprodaj. Njihov dolg do domačih bank se pri cenitvi odšteje in kupec opravi ugoden nakup. Po dosedanjih izkušnjah je dolg ne samo odštet od kupnine, ampak tudi pozabljen. Na ta način je vrednost slovenskega gospodarstva zmanjšana za celotno vrednost dolga do slovenskih bank. Gospodarstvo ugodno kupujejo drugi, davkoplačevalci pa doplačujejo razliko. In sanirajo banke, seveda!
DAVCNA ZAKONODAJA
Ocene, koliko davkov Država v resnici pobere, so zelo različne in se gibljejo od 30
valci, igramo v tej igri pasivno vlogo in nihče nas ne vpraša, kaj želimo za to, da plačujemo vse te igrice. Ker zakona v času zadnjih volitev ni bilo, je lahko kapital pritekal v Slovenijo na toliko načinov, kolikor so imeli naši politiki domišljije. V gotovini, ki je bila potem posredovana dalje tiskarjem, marketinškim agencijam in podobnim brez ustreznih računov in obdavčitev. Še več, tiskarji so se lahko pohvalili, da je bilo njihovo delo prispevek k promociji njim drage stranke in si zmanjšali osnovo za davek. Tujcem se je vlaganje očitno izplačalo. Slovenijo glodajo s tako hitrostjo, da sta neodvisnost in samostojnost samo še lep spomin. Slovenčki pa so zadovoljni z drobtinicami.
VABSTVO NARAVE
Naši izvozniki v primerjavi z svojo tujo konkurenco iz zahodne Evrope plačujejo zelo majhne odškodnine in kazni za onesnaževanje okolja. Tovarne so mogoče zaradi tega res konkurenčnejše, toda na koncu bomo stroške obnove naravnega okolja plačali vsi. Gorivo ni samo premog
pokrijejo in tudi v blagajni še kaj ostane, vendar ostali nimamo od tega nič. Ko so na nas pozabili, so si zeleni bratje omogočili konkurenčno ponudbo, katere posledica je naval tujih lovcev v naše gozdove. Ogrožene vrste so tako ali tako problem vseh, zato bomo za reševanje problema kasneje plačali vsi.
do 60 odstotkov. Ne vem, kako ji uspe, vendar tudi vseh carin ne uspe pobrati. Carinske in davčne osnove so zato previsoke. Podjetja in posamezniki, ki želijo "pošteno" poslovati, hitro ugotovijo, da so nekonkurenčni. Nato jih nekega dne minister za finance razveseli z dejstvom, da je tako ali tako premalo inšpektorjev. Pameten podjetnik preneha plačevati davke. Če ga bo dacar čez leta vseeno obiskal in utajo ugotovil, bo šlo podjetje pač v stečaj. Eno več ali manj. Saj ni težko odpreti drugega. Odnos tujcev do davkov je vreden posnemanja. Plačaj, vendar tako malo, kot ti le dopušča zakonodaja. Zato jih v Sloveniji ne plačujejo.
NADZOR NAD SREDSTVI ZA VOLITVE
Na koncu pa še en zakon, ki ga nimamo. Če bi ga imeli, potem bi bili računi za financiranjejavni.zlorabepakaznive. Tako ni nobenih ovir za financiranje poktikov in strank z denarjem iz proračuna ter iz skrinj zainteresiranih tujcev. Čeprav proračun pokrivamo davkoplače-
FOTO: M. C. (DOMA DESNO OD FLOJDOVEGA MOPIDA)
in elektrika, tudi naravo samo skoraj dobesedno kurimo, a zanjo podjetniki nič ali skoraj nič ne plačajo, saj se še ni
našlo javno podjetje, ki bi za ta plačila skrbelo.
Uvozniki uvažajo vse po vrsti. Prazne konzerve, izrabljene gume, obrabljene katodne cevi, steklenice in druga embalaža ostajajo na slovenskih smetiščih. Tuji proizvajalci v svojih državah plačujejo odškodnine za onesnaževanje okolja po enoti (gumi, steklenici, konzervi,....) takoj, država pa s pridobljenimi sredstvi financira uničevanje le teh. Tako cena avtomobilske gume, ki jo kupimo v Nemčiji, vsebuje ceno njenega uničenja, cena v Sloveniji pa ne. Toda zaradi tega ni avtomobilska guma v Sloveniji nič cenejša, saj razliko kot dodaten dobiček pobere uvoznik. Zaenkrat smo veseli tudi kupci, saj gumo "poceni" dobimo. A račun za dodatek šele pride. Semmnenja, dasosrnejeleni, medvedi in druga večja ali manjša divjad v našihgozdovih tudi vsajmalo moje, ter daje zelena bratovščina tu zato, da zaty'e skrbi. Oni očitno menijo, da ni tako in našo divjad tujim lovcem nastavljajo za majhen denar. No, ne toliko majhen, da njim ne bi nič ostalo. Svoje stroške že
SUMA SDMARUM
Moj kalkulator ima premalo številk, da bi lahko izračunal skupno vsoto, za katero smo Slovenci oškodovani. Vsekakor ta številka presega večletni državni proračun, skupaj z izpadom dobička v višini vsajlO% letno (to je kapitalizem) v zadnjih treh letih pa presega vrednost celotnega slovenskega gospodarstva. SMELT, HIT, ELAN in podobne afere so samo koščička za glodanje, medtem ko je trenutni politični eliti ne glede na pripadnost Ideji ali Bogu v nekaj deset mesecih uspelo za male denarje razprodati Slovenijo. Za nagrado so si uzakonili visoke dohodke in privilegije ter se pripravili na kariere uspešnih poslovnežev. Tudi navadni Slovenci so bili primerno nagrajeni. Ne da bi se kaj posebej potrudili in pričeli na svojih delovnih mestih bolje delati, se je v povprečju vsem zvišal standard, pokupovali so avtomobile in belo tehniko, popravili fasede in nekajkrat večkrat stopili v bife na pivo.
NAROD HLAPCEV
IN DROBTINč-
KARJEV
Za današnje politike in vodilne strukture slovenskega gospo-darstva ne morem najti us-treznejšega izraza kot so drobtinčkarji. V pomanjkanju lastnih idej hodijo po svetu in se čudijo, kaj vse so drugi narodi naredili in kako uspešni da so. Učijo se pravilno jesti in komunicirati s podrejenimi, učijo se marketinških pristopov in tega, kako morajo gledati v kamero, da se bo njihov rating priljubljenosti dvignil. Ob vsem temjamrajo, da imajo doma dela nevajen narod, kije še brezdomišljije in kulture. Narod, za katerega morajo kljub vsemu skrbeti, zato najemajo kredite in razprodajajo skupno imovino. Rešitev svojega problema vidijo le v povezovanju s tujim kapitalom. Ta pa je omikan in zna biti zelo hvaležen, tako da vsake toliko pade tudi kakšno darilce. Kot psu klobasa z mize. Drobtinčkarjem je lepo. Njihov standard je daaaaleč višji od standarda povprečnega Slovenca, kar pomeni da so tudi precej uspešnejši. Uspeha, brez pametipanajnebibilo, marne. Žalosti jih le dejstvo, da so jim stolčki velekapitalistov nedosegljivi in da bodo morali ostati to, kar so. Škodoželjno se nasmihajo tujcem, ko jih spuščajo v domačo deželo. Naj kar vidijo, da je s tem narodom težko delati profite. Dragi drobtinčkarji, saj lahko postanete tudi vi velekapitalisti. Kdp vam pa brani. Postanite lastniki tovarn, podjetij, bank in čegarkoli že. Dokončajte že to svojo privatizacijo. Vse, kar zahtevamo je, da v naslednjih letih Slovenijo in njeno gospodarstvo organizirate tako, da bomo vsi na osnovi certifikatov , ki ste nam jih razdelili, letno dobili vsaj 10% dividendo. Bojim se le, da tega ne znate.
ALJOŠA VODOPIVEC
Kdajpiha veter?
Ko plapola slovenska zastava.
BEOGRADSKA POSLA
Oerjetno so, kljub vsemu, kar se je zgodilo v zadnjih par letih, v Sloveniji še ljudje, ki se spominjajo Beograda kot normalnega mesta, če ne več. Beograd je danes bolj umazan okoli gobca kot kdajkoli in vse bolj zgublja svojo urbano tradicijo. Prva stvar, ki pade v oči, so neverjetne gneče v mestnem prometu. Med daljšim bivanjem v tem mestu verjetno ne boste ušli napadu kakšnega dizelaša, kot navaden meščan pa ne boste spili kozarca mleka niti v najbolj divjih sanjah. Kaj se dogaja z Beogradom? Se duši v samem sebi ali ga duši kdo drug?
Slobodan Miloševič, predsednik Srbije, je po slabem letu razpustil skupščino in razpisal nove volitve za 19. december. Je to bilo presenečenje za meščane Beograda in državljane Srbije? V prvem trenutku gotovo, ampak ta trenutek je bil zelo kratek. Beograjčani so se kmalu znašli sami s svojimi težavami. Kako velikeso tetežave? Težko vprašanje. Sankcije trajajo že precej dolgo, Ijudje imajo vse manj denarja; živčnost, strah in obup v tem mestu so večji
kot kdajkoli. No, kafiči, pizzerije, diskoteke in podobna svetišča civilizacije vseeno niso prazna. Nasprotno.... zdi se, da srednjega razreda ni.
Kriminal je v modi, kriminal je v vzponu. Mogoče je kriminal malce premočna beseda za vse te temne dogodke, ki so v mestu vse pogostejši, bo pa kar primerna, če se kmalu kaj ne spremeni. Dogodek, ki je gotovo najbolj zaznamoval november, je brutalen napad na znanega matematikaBura Kurepa, diplomanta nekaj najbolj znanih svetovnih univerz. Kurepa so pretepli, mu vzeli tisti drobiž, ki ga prejema za pokojnino. On, človek v letih, udarcev ni preživel. Našli so ga mrtvega v neki kleti, storilci so ostali neznani.
V Beogradu vsi otrdijo od strahu, ko zagledajo fante obrith glav s svilenimi trenirkami, zataknjenimi v vrečaste hlače znamke Diesel. Tukaj jim pravijo dizelaši. To so ponavadi najstniki, ki so si za vzornike vzeli Arkana, Šešlja in ostale tough-guys s srbske scene. Verjetno so zrasli iz navijaških skupin, ki so svoj čas odvečno energijo trošile na tribunah stadionov nekdanje prve zvezne nogometne lige. Ko velikih derbijev ni bilo več, so dizelaši svoje divjanje prenesli na mestne ulice. V začetku so obračunavali samo med sabo: enidrugim so kradli college
jakne, trenirke in teniske. Danes so oboroženi, kradejo avtomobile, razbijajo izložbe. Zdi se, da nihče ni varen pred njihovimi napadi. Kaj pa njihovi vzorniki? Šešelj je po sporu z Miloševicem izginil. Na nobeni televiziji ga ni več, še manj pa njegove slavne vlade v senci. Zdi se, da Ijudem sploh ni žal. Nasprotno, Šešljevo izginotje s politične scene se zdi majhno olajšanje. Skoda je le, da je narod za to hvaležen Miloševicu.
Če bo Arkan tisti, ki bo prevzel mesto Miloševičevegapriljubljenega politika, bomo še videli. Kakorkoli že, Beograd je prelepljen z ogromnimi barvnimi plakati nove Arkanove stranke - Stranke srbske enotnosti. Na njih piše, da je ta stranka neodvisna. Tako je Srbija postala prva dežela na svetu, ki ima neodvisno stranko. Srbija in Beograd postajata vse bolj absurdna. Medtem se o Arkanu govori, da po krvavih poslih po BiH opravlja še umazane posle državne varnosti.
Za konec nikakor ne smemo pozabiti absolutnega hita meseca: veliki dveurni intervju predsednikaMiloševičaTanjugu, ki ga je prenašala tudi državna televizija. Če sploh lahko govorimo o intervjuju. Z Miloševicem se je namreč pogovarjalo devet
novinarjev. Vsakomur, ki se kaj spozna na novinarstvo, je jasno, da o kakšnem resnem pogovoru ne moremo govoriti. Zanimivo je, da so med temi devetimi novinarji bili tudi uredniki neodvisnih medijev: Borbe, NTV StudijaB, TVPolitike, dnevnikaPolitike. Vsi so ostali tako majhni in preplašeni pred Miloševicevo figuro, da se je vsak Miloševičev nasprotnik moral vprašati, ali bo ta knez spoh kdaj padel... Torej, iz tega nenavadnega intervjuja je kot absolutni zmagovalec spet prišel Miloševic, njegovim nasprotnikom pa ostaja samo upanje, da je predstavo videlo čim manj Ijudi. Zdi se, da se je po tem na srbski politični sceni marsikaj spremenilo. Ena od močnejših strank -Demokratska stranka - je spremenila smer. Nekoč izrazito protimiloševičevsko usmerjena stranka danes na ves glas hvali njegov govor na televiziji, verjetno upanjoča na svoj kos volilne pogače. Tukaj se ves čas nekaj dogaja, skoraj da ne mine ura, ne da bi se razkrila nova sramota. Kako dolgo bodo Beograjčani to še prenašali, bomo videli. A tisto, kar gotovo je pred njimi, je dolga mrzla zima In volitve, ki resnici na Ijubo, Beograjčanom niso veliko mar.
STANISLAV ŽABIČ
V Beogradu, novembra.
VZHOD - ZAHOD
Ozadnjih nekaj letih smo bili priče ob velikanskem preobratu v zgodovini, ki se ga bo še dolgo vredno spominjati. Ker se bo najbrž srečno končalo, si lahko čestitamo, da bomo lahko pravili zgodbice vnučkom, ter pri poznih devetdesetih sodelovali v kontaktnih oddajah o burnem koncu drugega tisočletja.
Vse te spremembe v vzhodnem delu naše poloble, ki bi jih lahko opisali za revolucijo devetdesetih, so povzročile preobrate v očitnih političnih ter manj vidnih gospodarskih tokovih. A te spremembe niso omejene le na Vzhod. Spremeniti se je morala tudi dolgoročna politika Zahoda.
NOVI VZHOP
Na Vzhodu, pod katerega bi uvrstil ex -Vzhodni blok + Jugoslavijo & Albanijo, se pojavljajo različni politični in gospodarski pojavi. Najbolj izstopajo poročila o nemirih, vojaških posegih, mobilizacijah in na koncu dalj časa trajajočih spopadih. Takim smo priča v Gruziji, Moskvi, Moldaviji in nenazadnje tudi v Hrvaški ter Bosni. V glavnem pri vseh gre za interese osamosvajanj in za njimi bojev za oblast nad določenimi ozemlji. Legitimno izbrana vodstva teh držav so krhka, brez potrebne stabilnosti, da bi uredila pogoje za nastanek željene demokracije, kakršna koli bi že bila, in za preureditev dogovorne ekonomije v tržno, ki obljublja določen gospodarski razvoj, na žalost pod peklenskimi pogoji. Take tragične razvoje dogodkov poganjajo ljudje, ki si želijo sprememb. Ob novi možnosti izbire, ki se pojavi ob padcu
enoumnega sistema, pa ideje o novi ureditvi divergirajo z vsemogočimi različki. Tako nastane kaos, v katerem se pojavijo najrazličnejše stranke, z še bolj pestrimi programi od skrajno desne do skrajno leve. A te nove in prenovljejene stare stranke po navadi predstavljajo le nekaj nad štirideset odstotkov volilnega telesa, ostalih volilcev pa njihovi programi ne prepričajo dovolj, da bi se jim priključili in zatorej ob volitvah volijo čim manjše zlo. Nevednost in dvom v zmožnost novonastalih strank pripomoreta k paradoksu post komunističnih držav, da na drugih svobodnih volitvah poberejo večino glasov v parlament prav neo-komunistične stranke. Če pa zmaga "nova" politika, kot se je zgodilo na Hrvaškem, ti nosilci upanja države ne pripeljejo do demokracije, ampak v naslednje enoumje, ki pa ni v nobeni specifičnosti različno od staro-komunističnega.
DDCD nillDD 0
Zaupanja vredni
KDO KAIVELJA
Komunisti, ki se znajdejo kot nov subjekt v političnem življenju take države, predstavljajo strnjeno skupino, ki je dobro izšolana in nudi neko perspektivo. Ta je še posebej zanimiva za ljudi, ki so izgubili zaupanje v prvo post - komunistično vlado. Ker ta vlada ne more zagotoviti socialne varnosti za določen sloj ljudi, katerim se standard močno poslabša, pade in upočasni potek reform prehodnega obdobja. Najmočnejša opozicija komunistom lahko postane stranka, ki si v program zapiše zelo napredne mednacionalne nestrpnosti ter s tem igra na čutno stran ljudi, ki jo lahko v veliki meri podprejo in ji s tem omogočijo lahko, predvsem pa gotovo zmago nad pluralizmom. Taka država zapluje v temna pota enoumja, v najslabšem primeru pa v etnične spopade oz. državljanski vojno. Tretji tekmec obema poloma je stranka sredine s karizmatično osebnostjo, ki nabere točke stranki v predvolilnem boju. Taki stranki se potem priključijo še podjetniki ter ljudje, kakršni so načeloma bolj zainteresirani za biznis kot za politični fuzbal. Taka stranka omogoči trdnejšo osnovo za izvajanje reform, ki so pa po naravi predvsem orientirane k ureditvi gospodarstva. Ljudstvo, utrujeno od političnega nategovanja voli tako stranko, da bi si zagotovili mirno življenje in up v boljšo prihodnost, pa kakršna bi pač še bila.
GOSPODARSTVO
V gospodarstvu pa so stvari bolj počasnev svojih premikih, čeprav bi si marsikdo želel
hitrejših razpletov. Gospodarstva se hočeš nočeš srečujejo s problemom prestrukturiranja in strokovnjaki hitijo od ene države k drugi gledat, kaj delajo pri sosedu. Pa ne zato, ker jih muči pubertetniški kompleks plonkanja, ampak preprosto tega še nihče ni nikoli naredil ali pa vsaj ne vedo, da je kdo to že kdaj delal in kako. Taka gospodarstva pestijo in obremenjujejo najrazličnejše težave, ki pa so večinoma vseh skupne.
Denar, ki v sodobnem času predstavlja tisto zadevo, ki vrti svet, je na Vzhodu zadeva zelo krhkega značaja. Vlade brez določene mere finančne discipline ugotavljajo moč inflacije in se veselijo nad novim izumom - tiskarno denarja. Tiskajo denar, ki ga prime kompleks jugo-slovanskega dinarja, in začne vrtoglavo izgubljati vrednost. Taka politika začne na vso moč izčrpavati gospodarstvo in s tem se oddaljuje možnost gospodarstvene prenove. Za tak luksuz, kot je prenova ali reforma, pa je potrebno imeti kolikor toliko trden denar ter dolgoročno perspektivo o mirni politični sceni.
Naslednja težava je v strukturi gospodarstev, v katerih nastopa družbena lastnina kot edini kapital, s katerim se da razpolagati. A ljudje, vajeni družbene lastnine, nimajo pravega odnosa do delovnih sredstev, saj so za njih samoumevna ter nikogaršnja oziroma od vsakogar ali družbena. Samoumevna jim je tudi nekdanja pravica, zdaj privilegij - zaposlitev. V takih pogojih je težko najti tržno iniciativo in inovativnost. Zelo sta si oddaljeni dve zadevi, v tržni ekonomiji neverjetno tesno sodelujoči obrti - proizvodnja in raziskave trga. In tako pride do tega, da se posluje po sistemu: če so Ijudje kupovali takele lonce že petintrideset letjih bodo pa še naprej. Vse izhaja iz dejstva, da je bila prodaja v dogovorni ekonomiji zagotovljena in je bil kupec primoran, da je nabavil določen izdelek, kljub temu da je bil zelo grob približek tega, kar je želel, ker drugega žal ni bilo. Za trg že nekaj časa velja pravilo, ki pravi skoraj dobesedno, da je treba izdelek najprej prodati in ga šele potem narediti. Tu odpadejo vsi udarniški sistemi o rekordnih produkcijah zaradi produkcij, ki so imeli svoj smisel v času povojnih pomanjkanj. Kje pa so danes rekordne prodaje? Prehodna faza med dvema sistemoma gospodarjenj —dogovornim in tržnim, je zelo pomembna. Takrat se dogaja veliko zelo zanimivih zadev, ki so lahko usodnega pomena za podobo države. To je kaotična faza. Zgodi se lastninjenje, začnejo se krhati bratski medsoseski odnosi, ki so v na gospodarskem področju pomenili klirinško
obradmavanje meddržavne trgovine. Tu pa s prehodom na devizno plačevanje obveznosti zastane tudi ponavadi kar nekaj let star dolg, ki pa ga dolžnik, do vratu v dreku, ne more nikakor vrniti. Tak dolg ne samo potegne v probleme obe stranki v terjatvi, ampak načne verigo potovanja tega denarja, kjer se nasadi najšibkejši in najmanjši.
Tak pojav pozna še različico, ki pa je na moč bolj zanimiva. Namreč, če se del države odloči, da bi rad bil sam na svojem in mu pri tem hazardu odločitev uspe, pa se tako gospodarstvo sooči z dodatnimi problemi, kot so navezanosti na trge v bivši državi. Poleg prodaje jim secesija zapre nekdaj preprosto dosegljive ter poceni surovine. Tako je Iahko secesija gospodarski samomor, ce je država mednarodno nepriznana in tako ne more računati na moralno, predvsem pa gmotno pomoč.
NA ZAHODU NIČ...
Taka pomoč je najdljiva le na Zahodu.F nasprotju z Vzhodom se Zahod pospešeno integrira. Pojavljata se dve zamisli o velikem prostoru s par sto miljoni prebivalcev, ki predstavlja idealne pogoje za industrijo, saj v takem velikem bazenu ne bi bilo carinskih dajatev. Prva naj bi povezala ZDA, Kanado ter Mehiko v novosvetsko varianto Evropske skupnosti. Tak prostor bi naj dal polet ameriški industriji, s cenejšo proizvodnjo ter velikanskm trgom z okoli štiristo milijoni prebivalcev. Tako bi najučinkoviteje kon-kurirali evropski zamisli o Združeni Evropi. To pa so recipročna prizadevanja evropske industrije, da bi uspešnejše konkurirala ameriškim ter japonskim podjetjem.
GOING EAST
Zelo zanimivo tržišče pa za zahodne države predstavlja Vzhodni blok. Tam najdeš stara produkcijska sredstva, ki imajo določen monopol, ter so zelo lahko kupljiva. Ključne tovarne se da kupiti za nekaj denarja, ki se bo večkratno obrestoval v kakem desetletju. Vzhod je kritično potreben svežega kapitala in ta bo prišel iz Zahoda za krepke obresti. VzhodgledanaZahodinobratno, vseskupaj pa me na moč spominja na kure pri moji babici: Tiste, ki so v kurniku, hočejo ven in tiste, ki so noter, na vsak način sihjo v kurnik. Oneže vedo. Meni se pa zdi, da je to, da smo že kar nekaj časa nekje med Vzhodom in Zahodom, zelo fino, in da bi bilo primerno izkoristiti vse prednosti, ki so nam s tako pozidjo dane.
BORUT GUBINA
Kakšnaje razlika med Abhazijo in Hrvaškco?
Abhazijčo?
AKTUALNO
Oevetega novembra so minila štiri leta, odkar je "padel" berlinski zid.  Slednji  simbolizira  začetek velikih sprememb za Berlin, Nemčijo, Evropo in končno svet.
Evforija, ki je novembra 1989 zajela svet, spremembe, ki jih je bilo čutiti v zraku, nikakor niso nakazovale današnjih dogodkov. Fouryears later je Berlin velika metropola, v kateri se je utrip iz nekdanjega zahoda preselil v nekdanji vzhod. Kreuzberg je praktično izumrlo spalno naselje, scena se je preselila na Alexanderplatz in BerlinMitte. Ogromno je novih klubov, lokalov, galerij in razstavnih prostorov. Razvili so se iz nekdanjih carinarnic, vojaških objektov in tovarniških skladišč. Lokali in kavarne so ohranili svojo nekdanjo identiteto in velika večina, razen tistih turističnih, je ohranila tudi sorazmerno nizke cene. Stanovanja v
priseljencev - v Berlinu živi skoraj 400 tisoč Turkov, nekdanji Jugoslovani pa so takoj na drugem mestu) je srednjega sloja, večina jih jebila zaposlenih v tovarnah, ki so predstavljale najmočnejše delodajalce. Gospodarsko politični program pa predvideva, da se bodo do konca 94 tudi fizično priselili državni in vladni organi in institucije, tovarne pa naj bi do istega roka preselile v nekdanjo vzhodno Nemčijo. Tako največje tvrdke (Siemens, Grundig, BMW) odpuščajo delavce kot po tekočem traku, posledica tega je brezposelnost in - razvrednotenje dela. Veliko delavcev, ki so ostali brez zaposlitve, zato raje, kot da bi delali za malo denarja,
	VZHODNI BERLIN	ZAHODNI BERLIN
4 s stanovanje, brez ogrevnja, brez opreme	450	
3 s stanovanje, brez ogrevanja, brez opreme		850
cena za m2 stanovanja	1500-6800	2300-5700
plača delavca s srednjo izobrazbo/mes.	1800-3600	2300-4200
plača KV gradbenega delavca	5000-7000	2100-3500
pivo 3 dcl, gostilna, kavama	2	4-5
pivo 4 dcl, klub	4-5	3-5
kebab	4-5	5-11
kosilo v restavraciji, menu	9-48	14-26
Levi's 501, nove	89-120	90-115
bullerji Doc Martens	140-260	160-750
Nemcem, ki so zdaj zaposleni v tistih preseljenih tovarnah, ki so prejšnji kader odpustile. Naslednja stopnja mržnje je -logično - uperjena proti gastarbajterjem, ki so (večini teče po žilah vroča južnjaška kri) znali obdržati stara ali si zagotoviti nova delovna mesta. Statistika iz leta 1971 pravi, da je največ mešanih zakonov v Nemčiji sklenjih s partnerjem Jugoslovanom. Slednji (Nenemci/ke, poročeni z Nemcem/ko) so upravičeni do socialne podpore prav tako kot nemški državljani. Zato je ta manjša, kot bi lahko bila, saj se podpora v Nemčiji deli tako, da je za leto dni sprejeta vsota, namerijena za socialno pomoč, ki jo potem po ustreznih obrazcih delijo pomoči potrebnim. Število prosilcev se s preselitvijo delovnih mest v vzhodno Nemčijo povečuje. Tako se socialna
podpora iz meseca v mesec manjša, negodovanje pa vse večje. Prav tako povpraševanje po delovnih mestih. Tako so se Nemci znašli v začaranem krogu - delo je vedno manj vredno, zaposlitev je vedno manj, država bo morala vsako Ieto nameniti več denarja za socialna vprašanja.
NACIZEM IN RASIZEM
Zato so vsa presenečenja, ki jih politiki izražajo nad porastom kriminala in nasilja, hlinjena. Naravno in nujno potrebno je namreč, da se za vsako "napako" poišče krivec. In bes leti seveda najprej na tiste, ki so najmanj potreben element. Za začetek priseljenci, nato vzhodni Nemci. Zato ni nič čudnega, da je Berlin postal eno izmed najbolj
nekdanjem vzhodu so cenejša - v povprečju so manjše tudi plače. Teoretično bi Berlinčani lahko stanovali na vzhodu in delali na zahodu, vendar pa je povpraševanje po delovnih mestih večje od ponudbe in torej velja načelo - bolje vrabec v roki kot golob na strehi.
STRUKTURA
Iz nezaposlenosti izvira večina negodovanja, ki pravkar doživlja svojo kulminacijo. Največ Berlinčanov   (takih   z   rodovnikom   in
živi od socialne podpore in občasno honorarno dela. Tako večina postopa in energijo namesto vproduk-cijo usmerja v destrukcijo. Lastno ali koga drugega.
S0VRASTV0
Sovraštvo je seveda v prvi meri namenjeno tistim, zaradi katerih so padli na socialni lestvici - vzhodnim
nacističnih mest v vsej Nemčiji. Gorijo domovi, na cestah "uradujejo" skin-headi. Liberalizma, ki ga je bilo čutiti prej, svobode iii vsaj navajenosti na druge - ni več. Velike i a zsežnosti je dobil tudi rasizem - posebno so iiti udaru Turki, saj simbolizirajo nespodob-nost prilagoditve. Zadnje bo kar držalo, saj sem se srečala z Ijudmi, ki po dvajset ali več let živijo v "civilizirani" Evropi, njihove žene in hčere pa so še zmeraj zakrite. Otroci se učijo od staršev ali na ulici in tako se začne... Pravijo, da je bil Berlin eno izmed najvarnejših mest v Evropi. Sicer je bil tak ali drugačen kriminal zelo razvit, vendar so te pustili na miru, če nisi drezal v osir. Danes te ogovorijo praktično na vsakem vogalu. Eni beračijo, drugi pojejo, tretji po podzemni železnici razlagajo (po čudnem naključju si je velika večina zgodb zelo podobnih) da že dva dni niso spali v spodobni postelji. Četrto obletnico dogodka, ki so ga vsi željno pričakovali, so počastili z demonstracijami prav tam, kjer je nekoč stal zid... Beton, kamenje in opeke so porušili, vendar bo meja med vzhodom in zahodom še dolgo prisotna.
IARALAH
Zakaj so sramne dlake skodmne? Da ne bodejo v oči.
1 llllillllll
PIJTE VISE MLIJEKA, IMANJE NAFTE
Iffhafs Up In The Wide Wild World Today?
Pij NAFTO, da boš velik in močan!
Omeriški kongres je pred kratkim ratifi-ciral (potem pa še senat, kjer je bilo manj dvomov) sporazum o severnoame-riškem območju svobodne trgovine NAFTA (North American Free TradeAgreement). Za njim sta ga potrdila še mehiška (z olajšanjem) in kanadska vlada. Sporazum predvideva postopno 99 odstotno odpravo carinskih omejitev med Kanado, Mehiko in Združenimi državami Amerike v petnajstih letih. Tako bo 1. januarja 1994 nastalo naj-večje svetovno tržišče s 360 milijoni po-rabnikov in kar 6.400 milijardami ameriških dolarjev notranjega bruto proizvoda. Pot do ameriške odobritve Nafte pa je bila težavna, s številnimi silovitimi polemikami v živahni ameriški javnosti.
Bill Clinton: (Naši) delavci so eni izmed najproduktivnejših na svetu. Zmagamo lahko edino, če bomo imeli dostop do tržišča. To nam daje NAFTA.
Še pred nekaj meseci je bila NAFTA številnim Američanom prav tako daleč in nerazumljiva kot urugvajska runda v okvim sporazuma GATT (Splošnega sporazuma o trgovini in carinah - General Agreement on Trade and Taxis). Toda s prepričevalno močjo politične alkemije je sprejem NAFTE postal celo manj monumentalen od sprejema podobnega sporazuma med Kanado in ZDA iz leta 1989, tako imenovane Nove kupčija (ETA). Dejstvo je, da večina Američanov, vsaj kratkoročno, razlike ne bo niti opazila. Ker torej carinske olajšave med Kanado in ZDA že obstajajo, je novi sporazum usmerjen predvsem v veliko revnejšo južno sosedo Mehiko. Nekateri
gospodarski analitiki so menili, da pomeni priključitev Mehike v družbo bogatih približno toliko, kot če bi Evropska unija v svoje vrste sprejela novo članico, katere gospodarstvo bi bilo takih razsežnosti, kot je nizozemsko.
"Bitka" za Nafto je (kotseza vse velikebitke spodobi) za seboj pustila zmagovalce in poražence. Največji zmagovalec je vsekakor ameriški predsednik Bill Clinton, ki po števil-nih porazih na domačem in mednarodnem političnem prizorišču tako zmago več kot potrebuje, saj mu (upravičeno) očitajo da v prvem letu svojega predsednikovanja ni naredil (skoraj) nič. "Tojepodobno velikan-skemudominu. Čebiizgubili, bivsakdorekel, daje bilo moje prvo leto popolna polomija in bi spregledali vse, kar smo do zdaj naredili. Tako pa (kersmo zmagali) gredo domine v nasprotno smer. Na koncu lahko dobimo celo "bonus" točke".
V boju proti sporazumu so se združili sindikati, ekologi, zveze porabnikov, des-ničarski narodnjaki in levičarski zagovorniki varovanja domačegagospodarstva. Zanimivo je, da je bila proti sporazumu celo Clintonova Demokratska stranka (proti sta glasovali dve tretjini demokratov), člani opozicijske Republikanske stranke (Nafto je avgusta lani parafiral Še republikanski predsednik George Bush) pa so glasovali za. Najbolj goreč zagovornik boja proti sporazumu pa je bil nedvomno Clintonov predsedniški protikandidat Ross Perot. Trdil je, da bo z "nevarnim" sporazumom ZDA kot cilivilizirana država, kjer so delavci dobro plačani, produktivni in z zakonom zaščiteni pred izkoriščanjem v tekmi z državo, ki takih standardov (še zdaleč) nima, prej ko slej poražena. Menil je, dabo prišlo do izgube stotisočev delovnih mest, bega investicij iz bogatlh ZDA in Kanade v Mehiko, saj je tam
GAMBIT Trade, Ljubljana, 8 061-13-11-31«
inženiring, prodaja. servis In svetovanje
MONITOR, Jesenice, 8 064-861 331
prodaja, svetovanje, distribucija TATUNG \n PHILIPS
ESAOPE, Nova Gorica, 9 065-27-760 računalniki GAMBIT in poslovna programska oprema v
1200 podjetjih
SAGA, Nova Gorica, 8 065-32-322
zastopstvo GAMBIT, inženiring, prodaja, servis
1NTEC, Trebnje, 8 068-44-548
prodaja in servis
FIRAMIDA, Zagorje, 8 0601-64-322 prodaja birotehnične opreme, potrošni material
GRAFIČNI PROGRAM
BASIC, Ljubljana, « 061-314-069
računalniSki inženiring. AUTOCAD in vse za AUTOCAD
CORTEC, Ljubljana, 8 061-223-464
računalniki GAMBIT, zastopstvo Number Nine
GAMBIT GRAF, Ljubljana, 8 061-13-12-040
grafične postaje GAMBIT in programska oprema
za CAD in DTP
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE RIC, Savska 3, Ljubljana, 9 061-13-15-356
D0C3 rtlll DD  D
Res pravi računalniki
MEHIKA
delovna sila veliko ccnejša, mehiška zakonodaja pa je tudi glede zaščite pri delu in varstva okolja veliko popustljivejša. ZDA le počasiokrevajoodnedavnegospodarske reces\je in Američani so spet v enem od svojih obdobijgospodarskega "pesimiz-ma". V napačnem času, saj se gospodarstvo spreminja v istem "tempom" kot ga doživlja tretji svet. Te spremembe (z Mehiko v ospredju) so dodatni strah, da je ameriško gospodarstvo res ogroženo. Perot je poudar-jal, da bo imela od Nafte največ koristi prav Mehika, saj se bo prisiljena prilagoditi strož-jim zahtevam trgov (mehiške carinske tarife na uvoz blaga iz ZDA so iz 100 odstotkov pred desetimi leti padle na okoli deset odstotkov, ameriške carine na mehiško blago pa so le okoli štiri odstotne), obdržala pa bo monopol pri pridobivanju nafte in njenih derivatov. Tuji mediji, zavarovalnice, banke in transportna podjetja bodo v roku petnajstih let dobili prost dostop do mehiškega trga. Varovanje intelektualnih pravic se bo tudi v Mehiki moralo prolagoditi standardom razvitih držav. NAFTA bo, pravi Perot, Mehiko obogatila (seveda na račun Amerike), saj se bo po napovedih nekaterih analitikov do leta 2003 mehiško gospodarstvo povečalo kar za 15 odstotkov. Kar zadeva varovanje okolja, je Clinton (poleg "ta" glavnega) sklenil še dva (stranska) sporazuma, ki ščitita ameriškega delavca in zagotavljata nadzor nad onesnaževanjem okolja (Cliton in mehiški predsednik Carlos Salinas de Gortari sta se že sporazumela o ustanovitvi posebnega sklada za razvojno banko v višini treh milijard
dolarjev). Na televizijskem soočanju s podpredsednikom AI Gorom pa je Perot nastopil spravljivo in defenzivno, kar je nedvomno prispevalo k sprejetju sporazuma. Toda pri številnih Američanih ostaja prepričanje, da je NAFTA slaba.
Ross Perot: Po sporazumu o prosti trgovini bo stotine ameriških ddovnih mest pobralo z velikanskim "srkom".
Dejstvo je, da je bil odločitev o sporazmu veliko bolj politična kot gospodarska. Po-membna je predvsem za "orazpoložitev" ameriških pogajalcev v urugvajski rundi pogajanj v GATT. Generalni direktor GATT Peter Sutherland meni, da je bilo sprejetje Nafte pogoj za uspešnost in končanje uru-gvajske runde v določenem rokii, do 15. decembra letos. Seveda ostaja med evrop-skimi in ameriškimi pogajalci še veliko nerešenih vprašanj in nesoglasij, predvsem glede zmanjševanja carin in problematičnih subvencij v kmetijstvu. NAFTA bo (ne glede napozitivenvplivnauspehGATT) nedvomno prispevala tudi k splošni Iiberalizaciji svetovne trgovine. Ostaja pa dvom ... bodo Združene države Amerike po njenem sprejetju pripravljene še na nadaljnje posebne ugodnosti (gre za projekt znižanja carinskih dajatev za najmanj tretjino, med 116 državami, članicami GATT)?
IZPOD PERESA HERMANA LUSTA
Kaj dobiš, če križašSlovenca in kapitalizem?? Levega razbojnika.i.
KNJIGE SE LAHKO TUDI KRADE
ZALOZBA. KIER LAHKO KUPUJETE 50% CENEJE
Ookviru ČZD ŠOU-a delujejo tri knjižne edicije, Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo, knjižnazbirka/C/frin Prevodi. Vse tri delujejo na Beethovnovi 9, kjer lahko kupujete tudi vse njihove publikacije.
Vse knjige in publikacije, ki izhajajo v okviru časopisno založniške def avnosti, lahko ob predložitvi indeksa kupujete 50% ceneje, če se oglasite na Beethovnovi 9. Od 6. do 10. 12 pa so posebej za vas organizirali prodajo na fakultetah.
Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za šolstvo in šport).
KDO IN KAJ SO PREVODl?
Odgovorni urednik Provodov je Marjan Šimenc, glavna urednica Karmen Klavžar, člani uredništva pa so še: Zoran Kanduč (pravo), Dušan Rutar (psihologija), Janez Šušteršič (ekonomija), Gorazd Jurman (filozofija, zgodovina), Nataša Homar (klasična filologija) in Aleš Pogačnik (primerjalna književnost).
Bistveno za to zbirko je, da študentje sarai opozarjajo na vrzeli v študijski literaturi. Študentska iniciativa se nato preveri na dveh nivojih, najprej na uredništvu, ki ga sestavljajo mladi, večinomaše neuveljavljeni strokovnjaki z različnih področij (prava, psihologije, ekonomije...), kasneje pa še pri univerzitetnih profesorjih, ki zbirko podpirajo in ji nudijo strokovno pomoč. Študentom je na ta način olajšan dostop do uredniških mehanizmov, obenem pa so njihove iniciative strokovno podprte in preverjene.
Pri projektu, kot je ta - namreč prevajanje temeljnih strokovnih del z različnih področij študija - imajo popolno podporo Univerze, kar pa pomeni zgolj moralno in strokovno pomoč, s prošnjo za materialno podporo programa pa so se obrnili na vsa tri ministrstva   (Ministrstvo   za   kulturo,
ZALOZBA KBT
Poglavitna naloga založbe Krt je, da s svojo knjižno dejavnostjo ustvarja prostor, skozi katerega poteka komunikacija med študentskim in neštudentskim bralskim občinstvom na eni strani ter tako domačo kot tujo teoretsko produkcijo v širšem smislu besede, ki se sicer zaradi svojega odstopanja od utečenih miselnih shem ali podobnih razlogov ne bi mogla prebiti v slovensko javno zavest, na drugi. Prostor torej, ki bi zapolnjeval običajno praznino izbire bralcev in pomagal k afirmaciji relevantnih drugačnih pristopov.
Po začetnem dokaj neizoblikovanem statusu se je založba Krt v zadnjih nekaj letih prpfilirala v eno od najbolj prodornih malih založb v Sloveniji, z razpoznavnim okvirnim programom in relativno uspešno blagovno znamko. Uspelo ji je kot prvi vpeljati nekaj predmetnih sklopov - npr. debato o civilni družbi, vprašanje demokracije in določeni aspekti politične filozofije nasploh, problematiko obrobnih skupin, vprašanje
ČASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTI, DOMIŠLIJO
IN NOVO ANTROPOLOGIJO
Virtualna resničnost
Komunikativna racionalnost in
politika
Mediteran v Sloveniji
in številke sestavljene iz večih
tematskih sklopov-.
-   Gledanje televizije, Antro-pologija, Sociologija revščine, Oikos, Michel Serres, Popizmi: 70
- Po zaporu kako naprej, Hendi-kepirano telo in telo kot hen-dikep, Terence McKenna: Miko Dioniz hiperrazsežnosti
V letošnjem letu so izšle naslednje knjige
in revije:
V knjižni zbirki Krt
Jelica Šumič Riha, Rado Riha: Pravo in razsodna moc Mary Wolstonecraft: Zagovor pravic žensk
Nancy Friday: Moške seksualne fantazije Zbornik: Ženska vgrški drami
žensk, šolsko reforma in posamezne dileme s šolstvom in vzgojo, teorijo zgodovinopisja - ki so tudi širše naleteli na ugoden odmev in postali del splošne intelektualne sfere. S tem si je Krt ustvaril nezanemarljiv ugled in veljavo zanesljive založbe. Tako pridobljeni kapital je potrebno pametno investirati, in sicer v obliki kontinuitete, ohranjanja značilnih in uspešnih programskih sklopov.
Program založbe Krt je namenjen skupini bralcev, ki jo sestavljajo študentje različnih usmeritev in širša javnost, katerih specifični interesi so hkrati splošno relevantni. Po njegovih izdajah naj bi torej segali tako študentje (že doslej so se knjige založbe Krt v marsikaterem primeru uvrstile na sezname študijske literature ali pa neupravičeno izostale iz njih) kot tudi vsakdo, ki se želi seznaniti z določenimi problemskimi sklopi in si ustvariti bolj diferencirano sodbo o njih. Krtove knjige po načinu in zahtevnosti načeloma niso ekskluzivistične, ne da bi zaradi tega žrtvovale ustrezno strokovno raven, se odpovedale teoretski strogosti in adekvatnosti obravnave svojega predmeta. Grobo rečeno: so informativne in populi-zatorske v najbolj žlahtnem pomenu te besede, drzne in hkrati berljive.
Predmetno področje Krtovih izdaj je v enem delu zamejeno z že omenjenimi tra-dicionalnimi segmenti, ki bi jih lahko s skupnim in splošnim imenom označili kot področje filozofije in vede o družbi. A tudi znotrej njih je potrebna nova porazdelitev
relativne teže, ki naj bo odvisna od trenutnega stanja aktualnosti, morebitne zasičenosti, potrebnosti (po sodbi uredništva) in od razvoja miselnih tokov doma in po svetu. Obenem je potrebno po istih kriterijih odpirati nova področja, ki si odpirajo s (postmodernistično?) pluralizacijo in popularizacijo teoretske produkcije, predvsem v svetu. Sem sodijo novi obrati in zastavitve na sicer od Krta zapostavlfe-nem naravoslovnempodročju in predvsem povsem specifičnega dela, ki povezujejo različne pristope na posebnem predmetu širšega interesa. Tako naj bi Krt skrbel za prevajanje novih in nekoliko stSrejših, a ne zastarelih teoretskih trendov po svetu ter omogočal objavo kvalitetnim domačim avtorjem z ustreznega področja. Krt bo poleg tega v povezavi z zainteresiranimi fakulte-tami skrbel za to, da se njegove izdaje vsaj deloma pokrivajo s študijskimi potrebami.
Oblikovanje konkretnega programa je naloga uredništva založbe Krt, ki se - odprto za vsak predlog od zunaj - na podlagi potreb Krtovih bralcev, občutenih ali ne, razmer na trgu knjig in idej, razvoja novih tem in rešitev, odloči za najboljše knjige.
PREVODI
Jean Jacques Rousseau: Raz-prava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi
CASOPIS ZA KRITIKO ZNANOSTl, DOMIŠLJIJO
IN N0V0 ANTB0P0L0GI10
Časopis obstaja že dvajset let in prav letošnji letnik je jubilejni.
Nismo klasična strokovna revija, ki bi pripadala eni stroki. Preseči skušamo ozke okvire posameznih strokovnih javnosti, za katere se zdi, da izgubljajo medsebojne povezave in da se vedno bolj oddaljujejo druga od druge, najbrž na škodo vseh, ki so vključene v ta proces. Tudi nismo zgolj interdiciplinarna revija, saj skušamo krog svojih bralcev razširiti prek vseh strokovnih javnosti, ne le na študente, temveč na vse, ki imajo posluh za odprta vprašanja družbe, v kateri živimo, in naše dobe nasploh. Tej temeljni uredniški usmeritvi se posvečamo predvsem, ko izbiramo in oblikujemo tematske sklope. Prednost dajemo tistim temam, za katere menimo, da so spregledane, pozabljene ali potlačene. Izkazalo se je, da te teme sovpadejo z vprašanji, na katere ena sama stroka ne more dati svojega dokončnega odgovora, oz. z vprašanji, kjer različni pristopi porajajo različne odgovore. In prav to je naš namen: soočiti te različne vednosti, jih postaviti drugo ob drugo in tako bralcu hkrati ponuditi več pogledov, kar je za duha izzivalno in zato tudi blagodejno. Newage, Droge na tehtnici, Virtualna resničnost in Mediteran v Sloveniji in številka o toleranci, ki jo pripravljamo kot številko, ki bo sklenila letnik, v katerem Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo praznuje dvajsetlenico svojega obstoja so primeri tega uredniškega pristopa.
Odslej bo tudi Časopis kupcem, ki bodo z indeksom dokazali svoj status študenta, v prostorih uredništva na voljo s 50% popustom.
MANICA FERENC FOTO:T1NAHAUSER
Kdo pride pozimi prej čez Vršič - Jelinčič ali Kunta Kinte?
HBIIi
TKO PRDI, ZLO NE MISLI
Oo nekih čudnih kanalih je v Slovenijo prispel novi CD veterank novosadske in jugoslo-vanske scene, skupine BOYE, z naslovom BOYE AREN'T AFRAID. Posnet v Holandiji, založila ga je izraelska hiša DORANIT ENTER-PRISES Ltd., je pokazal, da novosad-ske BOYE imajo kaj povedati. Pogo-varjal sem se z Biljo in Bebecom, v prijazni toploti njunega stanovanja, ko je burja izbrisala še zadnjega človeka z ulice.
¦  Kako je prišlo do tega, da ste ta material posneli v Holandiji in dagaje izdala izraelska založniška hiša?
BILJA: Material, ki je posnet, smo delali in pripravljali v zadnjih treh letih. V tem času je v bandu prihajalo do velikih sprememb. Ljudje so prihajali, odhajali in v nekem trenutku je bil band tik pred razpadom. V tem hipu največje krize je bilo zelo pomembno, da je bil tu Kebra in OBOJENI PROGRAM, da je bil tu Bebec in da smo vzdržali. Prišli so novi ljudje v band in imeli smo material. Takrat smo dobili povabilo od našega prijatelja Milana Čiriča, ki je že prej delal z nami, z DisciplinoKičme..., da pridemo v Holandijo, kjer je odkupil staro šolo na podeželju in jo začel spreminjati v snemalni studio, da mu pomagamo pri delu in da posnamemo material. Meni je zgledalo nemogoče, da se v trenutku, ko je nivo življenja v Srbiji prišel na 20,15,10 DEM mesečno, mi odpravimo v Holandijo živet in snemat. Potrebne so bile še vize, vhodne, tranzitne, čakali smo jih dva meseca, šest mesecev smo zbirali denar od sponzorjev. Ljudje niso verjeli, da mi to lahko naredimo, razumem jih, v času, ko ljudje ne verjamejo v mnogo manjše stvari, kaj šele, da vseeno lahko greš v Holandijo in posnameš CD. Malo ljudi je pomagalo, ker je malo Ijudi verjelo. Založbo, ki je izdala CD, DORANIT ENTERPRISES Ltd., vodijo ljudje iz Novega Sada, ki so naši prijatelji. To sta Ksenija in Reža Teleki, ki že dolgo spremljata delo BOY, OBOJENOG PROGRAMA in novosadske scene. To so Ijudje, brez katerih ne bi bilo nič.
¦ Kajsejepotem dogajalo vHolandiji?
BILJA: Tam smo preživeli tri mesece. Pomagali smo Milanu Čiricu pri urejanju studia in snemali material. Tu je Bebec nosil največji del bremena, vse je delal, nabijal nas je z energijo in je najzaslužnejši, da je vsa stvar uspela. Bilo je težko, nekateri so
D0C3 fllllDO 0
Res pravi računalniki
BOYE,OYE(S)!
"počili", niso vzdržali tega tempa in življenja nasploh, tako da je Bebec posnel vse kitare. Na CDju se kot gost pojavlja Zerkman s trumpetom iz Discipline Kičme in pa David Gardeur, ki je svoj čas igral z Ian Ackermanom, na klaviaturah.
¦  Ste komu pokazali material v Holandiji, ste kq/ hodilipo klubih?
BILJA: V času snemanja smo šli na en koncert, nismo imeli denarja da hodimo okoli, pa tudi cel čas smo delali, cele dneve in noči, glavna preokupacija nam je bilo snemanje. Bili smo malo v Amsterdamu, videli par koncertov, neke sešne, spreševali smo 0 holandski sceni itd. Pokazalo se je, da so URBAN DANCE SQUOD edini veliki holandski band. Šele zadnjo nedeljo smo se spoznali s človekom, ki bi nas lahko spravil po klubih in ki pozna URBAN DANCE SQUOD. Nam pa je bilo pomembno, da ves material v redu posnamemo in končamo to epizodo. Časa pa je še dovolj, da bomo nekoč tudi tam igrali.
BEBEC: Pomembno nam je bilo, da smo tam doživeli nekakšno samopotrditev. Ljudje, ki se gibljejo v teh njihovih glasbenih krogih in jim mi verjamemo, so nas slišali in rekli, to je O.K., to je super, ali so vsi srbski bendi tako dobri?
BILJA: To je drugačen krog ljudi, rekla bi umetnikov, ki imajo drugačen odnos do stvari in do vsega. Kontaktirali so z nami normalno, čeprav smojim mi že na začetku rekli, mismotisti, ki koljejo dol po Balkanu (smeh). Tako smo se strašno zbližali z Davidom Gardeurjem, ki je sicer stari frik, gostuje na CDju na dveh komadih, in on je pripeljal Rogiera Dijkmana, ki dela na VPRO televizijski postaji, tako da so naredili 0 nas oddajo.
¦ Na CDjuje 12 komadov, vsi pa se ponašajo z neko novo produkcijo, z nekim novim zvokom?
BILJA: Daj ti povej, Bebec, ti si producent
(smeh).
BEBEC: Čuti se, da smo delali na boljši
tehniki in v boljših pogojih, vendar so to še
zmeraj stare BOYE, v bendu je zdaj Jelena, tu
B0YE SE NE BOJE
Misli, madaje blokada
misli, mada pamet strada.
Mi smo ovdejedini
muzikom spašeni.
BOYE so markantne zaradi dobreglasbe in dobrih ritk. BOYE so tri ženske, vokal, kitara in bobni, ter ena neženska, pa še ta je basist.
Pomladi so snemale blizu Amstefdama, v deželi gostiteljici mnogih znanih in manj znanih glasebnikov iz bivše Juge. Džoni Stulič in Darko Kojic sta že vredna omembe, za zadnjega sumimo, da je tudi tokrat pustil prstne odtise na plastiki B0Y. Na zadnjem izdelku, ki so ga Boye uspele posneti & odpeti v federaciji, se je Zeleni Zub podpisal pod producentsko rubriko. Na novem izdelku sicer ni naveden niti pod special thanks to, vendar njegovo simbolično prisotnost kaže udeležba trobentača razpadle Discipline kičme Zerkmana, še bolj pa producentski pristop basista BOY Bebeka. Mnogi obetajoči bendi, ki so se znašli v balkanski godlji, niso ohranili vitalnosti. BOYE ostajajo sveže v glasbi ter aktualne in angažirane v besedilu. Ta bend ni samo preživel, odrasel je. Na valovih minimaliziranega, dopadljivega post novega vala, dopolnjevanega s široko paleto znanih pop, rock, jazz, blues, funky obrazcev, obdelanega z majhnimi studijskimi vpadi, predvsem samplingom (Koja again) je vodič Helenin nagajivi vokal. CD je založila DoranJt Enterprises, posneli so ga marca in aprila '93. Kje, razen na Nizozemskem, ga lahko kupite, ne vem, sam sem si ga sposodil od Tonija z RŠa, on pa ga je staknil nekje v Beogradu.
Končak bodo B0YE:
Jednog dana desit če se,
da vas nema prevaranti,   ,
da vas nemajoleranti,
da se sklone diletanti,
da se sila zemlji vrati,
da se čuju reči rnoje,
kada kažem Boye Boye se ne boje.
BORUTOSONKAR
je tudi kitarist Raša, ki nam bo pomagal na koncertih. Važno pa je to, da smo mi v Holandijo odšli sami, posneli sami, producirali sami. Zato je tudi naslov CDja BOYE AREN'T AFRAID (BOYE SE NE BOJE). Da še povem ime studia: "SING-SING" STUDIO METSLAW1ER HOLLAND.
MZvamije veliko delalKoja. Kajmisliš, je v tem trenutku pravapot, oditi od tod
(Kojaje šel v London) ali ostati tu?
BILJA: Težko je to reči. Ne moremo govoriti 0 pravi poti, ker je to stvar posameznika. Ljudje bodo to stvar razglabljali še čez pet, deset let. Takrat se bo tudi marsikaj pojasnilo. Mislim pa, moje osebno mnenje je, da je potrebno ITIIN SE VRAČATl.
BORIS PETKOVIČ
Kako na prelomu uničiti kajenje?? Zažgatigaje trebai.
Številka 6
Študcfitski informator
7.-20. december 1993
Centralizem in monopol
"Konec organiziranja štu dcn to v po regijah in popolna centra-lizacija združevanja študentov,''
Atran 3
Loesje - wat is dat?
Loesjeje v bistvu sinonim za svobodo izražanja misli
stran 10
(Ne) bivanje v domovih
Komisija rešuje probleme s pomanj-kanjem kapacitet na škodo starejših štu-dentov
stran 4

BIGSOU.................2-3
TRESOČA DENARNICA..........3-5
LJUBLJANA POD MLEČNO CESTO....................6-9
V BALONU POSLOVENIJI.........9
NOVA KRAMA........10
FAKSVLAND...........11
ADRESAR................12
NEVROZA.
Sama banda.
POPOLNA PREDVIDLJIVOST
ODLOCITEV ŠTUDENTSKIH
POSLANCEV
Novi mandatar študentske vladc je po odločitvi poslanccv študcntskcga parlamcnta poslal Mitja Štular. Dobil jc 34 glasov, kar jc /adostovalo za izvolilcv v pncm krogu. Seja študcnlskega parlamcnta, lahko bi ji rekli mandatarska seja, je potekala v dvorani ljubljanske«a Ma«istrata, kar je komcntiral \ ili Lamovšek. zdaj že bivši kandidat za mandatarja: "Ljubljana ni univerzitetno mcsto, kcr imamo to zborovanje na napaČnem kraju in kcr se poslanci žc spct ukvarjatc z mai<jinalnimi problcmi, to jc s politiko."
Vili jc sicer dobil 3 glasovc. Matej Novak 9. najresnejša protikandidatka Mitja Štu-larja, Bara Hieng. pa  15.
Mitja Štular ni bil iz\ oljen na osnovi svojega programa. Bara ga je označila za 11 stranifra-, vendar pa bi o njenem težko rekli kaj več. Poslanci so se z izvolitvijo Štularja odločili za vlado. ki bo delovala po starih načelih brcz \ ečjih prcsenečenj in sprememb. Staro, znano in preverjeno pa so vrednote, po katerih se ravnajo upokojenci, ne pa Ijudje, stari dvajset let. Proti spremebam pa se je
odločil tudi poslancc Kobe. vcndar v pozitivnem smislu. Predlagal je namreč moratorij na izvajanje ukrepo\ komisije za sprejeme \ Študentske do-
Matej Novak
Vili Lamovšek
move. Ta komisija namreč. na osnovi zelo sumljive inter-pretacije kriterije\ za možnost bivanja v študentskih domo\ ih. sredi študijskega leta meče iz domov veliko šte\ilo študentov višjih letnikov. Poslanci so se odločili. da bodo o tem pro-blemu resno ra/.pra\ljali na naslednji seji.
Resne razprave na naslednji
seji bo deležen tudi predlog
Zakona o skupnosti študento\.
PARIAMENT: dalje na Zstrani
NE
ČUJEM DOBRO
Od 1. decembra lahko vsak študent kupi samo 18 bonov za prehrano. Cene le-teh pa so se vrnile na julijsko raverL povprečno so se torej podražili za 50-60 tolar-jev. Ko so avgusta cene drastično znižali. so nam rekli. da je nekaj denarja ostalo in da... V Srbiji pred vsakimi \olit\7ami dvignejo plače in pokojnine. trgovine so polne raznoraznih pisa-nih reči, avtobusi redno vozijo. Po volitvah, ko oblast ostane oblast, pa j>re vse skupaj v tri le-pe....
Vsaka podobnost s ŠOU je popolnoma naključna in nenačrtovana.
MANDATAR MITJA ŠTULAR
"Moj minister ia medije bo boljši11
Mitja Stularje star 23 let, Živi v Kranju in je absol-vent Fakultete za elek-trotehniko in računal-ništvo, v svojili mladih letih je obiskoval glas-beno šolo, kopaje malo zrasel, je postal pred-sednik ZSMS. Kerjezelo resen in ambiciozen mladenič, so mu končno poslan ci študentskega parlamenta se zunpaVi sestavo studentske vlade. Sicer je Mitja Stnlar že SOU veteran, saj je bll trikrat zapored izvotjen za poshmca v štndentski parlament, pod vlada-vino Miha Kušarja paje bil podpredsednik parla-menta in predsednik Zakonodajne komisije.
G3 Kot mandatar moraš vlado sestaviti v dveh tednih po izvolini, kdo hodo tvoji ministri?
V glavi imam določena imcna. vendar zaenkrat šc ne morem go\ oriti o njih. Noben od mojih ministrov še ni dokončno določen. lahko pa se zgodi. da
bo v vladi ostal kateri od doscdanjih ministrov.
O8 Kako boš obvladoval svojo ministrsko ekipo?
Moj glavni nioto je resno in odgo\ orno delo. kar je ključ-nega pomena za uspeh \ lade. Svojo vlogo vidim predvsem v kvalitetnem koordiniranju in
nadzoru ekipe. delo posa-meznih resorjev pa morabiti povezano v celoto.
GS Imaš kakšno kritiko na delo vlade Miha Ku-šarja?
Imam občutck. da je bilo delo prejšnje vlade precej nekoor-dinirano. Očitno jc. da vlada kot ekipa v času pred pre-tekom mandata že izgublja energijo in ne dela tako. kot bi morala. Kar nekaj zako-nov. ki so zelo pomembni za študente. je tik pred obrav-navo v Državnem zboru. zato si ministri ne bi smeli pri\ oš-čiti tako velikega malodušja.
O8 Se ti zdi, da si bil za mandatarja izbran, ker nisi imel pravega proti-kandidata?
S svojimi protikandidati se nisem posebej ukvarjal.
MITJA ŠTULAR: daije na 2.strani
2 7. -20. december
BIG SOU V SVETLIPRIHODNOSTI
Nevroza
PARLAMENT
dalje
KONDOM JE VAROVALKA
Ob dnevu boja proti AIDSu (1. december) je
Študentska organizacija univerze v Ljubljani tudi letos
sproiila akcijo osveščanja o AIDSu.
Zaciikrat so poslanci študcntski vladi
izglasovali samo pooblastilo za po-
govore v Državnem zboru. Poslanec
Vcrbič jc vlado mcd dnigim obtožil. da
zakona ni uspcla pripra\ iti pravočasno.
čcpravjc šlo samo /a pravne in nc vse-
binskc popravkc
zakona. ki ga jc sc-
stavila žc njegova
vlada. "Ta vladani
š t udentskcm u
parlamentu v odo-
britev poslala niti
enc«a amandma-
ja, ki ga je prcd- *
lajjala poslanskim '->
klubom v Držav- *
nem zboru". jcdo- p
dal Verbič.
Mandat stare vlade sc jc iztckel. zatoje
bila parlamentu dolžna napisati zaklju-
čno poročilo o svojem delu. Poročilo je
dolgo eno tipkano stran. poslanec
Verbič pa ga je označil za pomijc.
Poslanci so poročilo sprcjeli kljub temu.
da v njem med drugim piše. da so odnosi
med vlado in Tribuno urejeni. kar seveda ni res.
Študcntski parlament pa je sprejel tudi zelo kulturcn sklep. RTV Slovenije se je namreč odločila. da ukine prenose koncertov iz Cankarjcvega doma. za študente glasbene akadcmije pa je bila to cdina možnost zastonjskcga poslu-šanja teh konccr-tov. Poslanci pod-pirajo akademske glasbenike. zato apelirajo na Janija Goloba. naj ne uve-ljavi tc programske
Bara Hieng
spremembe. Vili Lamovšek
imel genialno idejo. da bi v študentski parlament pripeljal kozo. vendar. na žalost lastniki koz ne zaupajo štu-dentskim poslancem. njihov odgovor je namreč bil: "Za tja ti je pa ne dam'\
Špela Stare
Čeprav se o AIDSu veliko govori, se ta bolezen zažira v človeštvo bolj, kot bi bilo to pričakovano in obvladljivo. saj govorjenjc samo nič ne pomaga. Še najmanj sanio enkrat lctno. Edino orožjc proti tcmu nezaustaljivemu pohodniku je osveščenost in zavcst. da je tudi on premagljiv. Premagljiv pa je le z znanjem in pravilnim ravnanjem. Prav na to premagljivost opozarjajo s preventivno akcijo na ŠOU. Projekt je bil organiziran v obliki pisem. ki so jih razposlali bruccm (ostali so imuni!?!). Pismo lcpo nagovarja bralca. da AIDS obstaja. nc izbira žrtev in da potcn-cialno ogro/.a tudi njcga. AIDS ni prcdstavljen lc kot spolna bolczcn. ampak prcdvsem kot globalcn prob-lem. Nc opo/.arjajo z ustrahovanjcm bralccv. prijazno pravijo: "Ni nam vsccno!"". V pismo so vložili rdcčo pcntljo. ki simbolno prcdsta\ Ija \ oljo do ži\ ljcnja in zcljo. prcmagati AIDS. Ni tabu. on obslaja. V ok\ im tc akcijc so x Študcntskcm zdravsh cncm domu na Aškcrčc\i organizirali anonimno tcstiranjc kn i. saj lahko s pravočasnim spoznanjcm o s\oji okužcnosti prcprcčimo širjcnjc tc kugc na zdra\c Ijudi. Kcr pa ubijalcc nc lo\'i samo 1. dcccmbra. ampak cclo lcto. jc ŠOU namcstil kondomatc. ki študcntom omogočajo bist\eno cc-ncjšc in lažje dostopnc kondomc. ki praktično in ne zgolj lcorctično prcprcčujcjo okužbo. Ta celoletna akcija se je izkazala za precej uspešno, saj študentje kondomate pridno praznijo.
Grc prcdvscm za višjo kvalitcto živijcnja in boj za lepši jutri!
Mojster
MITJA STULAR
dalje
Mislim. da sem zmagal prcd\scm zaradi svojih izkušcnj in znanja. Vsi ostali kandidati niso \- ŠOU do scdaj dclali nič. sam pa scni o njcncm dclo\anju ncd\onmo najboljc ob\cš-čcn.
GS Jasno je, cla študentski par-lamcnt scstavlja več poslanskih skupin, katera od njih te je podprla ?
Nc vcni. kdo konkrctno mc jc podprl. vendar pa nc žclim. da bi mc ljudjc podpirali na osnovi čcsa drugcga. kakor inojcga programa in dcla. Ni mi \šcč. da sc kakšcn prcdlog v parlamcntu žc apriori blokira samo /iito. kcr ga jc podal človck. ki pripada dnigi politični opciji. Trudil scm sc. da bi nastopal tak. kakršcn scni.
O8 Kakšna je tvoju politična opredelitev ?
Politično niscm oprcdcljcn. \ šlu-dcntski politiki pa mora prcvladati stano\ski intcrcs. Za\zcmam sc za vrednote. ko( jc resno. poštcno in odgo\orno dclo. zanje pa se mi zdi. da niso nikamor vezane. so obče človeške. Za poslanca nisem kan-didiral na nobeni od volilnih list. plakate pa sem si s flomastrom risal sam.
Otf Odnosi med Tribuno in prej-šnjo vlado so bill zelo zaostreni, kakšenje tvoj od-nos do Trihune? Mislim. dajekrivda za nastalo situacijo dcljcna. obc strani bi morali poglcdati svoje napakc. Za\-zemal se bom za normalizacijo odno-so\ in scm odločno proti vmcšavanju vlade v uredniško politiko Tribune.
Gš Meniš, da je Janez Drnovšek, minister za medije in zalozništvo, do-bro vodil svoj re-sor?
Nisem se poglabljal v njegovo delo. ven-dar lahko rečem. da bo moj minister boljši.
Špela Stare
Nevroza
BIG SOU... / TRESOCA DENARNICA
7. -20. december 3
ŠOU JE OBTOŽENA CENTRAUZMA IN MONOPOLIZACIJE
ŠOLT oziroma Studentska orgunizacija Ijudske tehnike je z enajstimi drugimi študentskimi organizacijami in pokrajinskimi klubi študentov 18. novembra sklicala tiskovno konferenco, na kateri so predstavili svojo kiitiko Zakona o skupnosti študentov. Ta zakon naj bi uredil pravni status študentske organizacije, ki zaenkrat v pravnem smislu ne obstaja, vendar pa gre po mnenju organizatorjev tiskovne konference za zakon, ki bo legaliziral samo eno študentsko organizacijo in to je po defaultu ŠOU.
Zakon o skupnosti študcntov so kriti-/irali Andrcj Mavcr. Boris Tomašič m Primož Vcrčič. Prcdvsem jc po njihovcm mncnju sporno avtomatično članstvo vsch študcntov v ŠOU. nc glcdc na oscbno odločitcv vsakega posamc/.nika. S lcm ŠOU /apira prostor vscm ostalim študcntskim združcnjcm. trcnutno jih jc vsaj dvajsct. ki tcmcljijo na prostovoljncm članslvu. ŠOU lako uvaja popoln monopol. čcprav ji avtomatično član-st\ o nc dajc nikakršnc lcgitimitctc. Dniga sporna točka /akona jc. da bo
prisilil vsa obstojcča /dru/cnja. da
uskladijo svojc aktc /. notranjimi akti
ŠOU.    Notranji
tcmcljni akti ŠOU
pa so mcd dnigim
odvisni tudi od
Ircnutno \iada-
jočc političnc op-
cijc. ki sc npr.
odloči prcko njih
ukiniti določcn študcnlski klub ali
združcnjc. "Tazakonpomenizancsljiv
konec organiziranja šludenlov po
regijah in popolno cenlralizacijo
zdniževanja študentov. " jc prcpričan Andrcj Maver.
Do ccntrali/acijc lahko pridc tudi v financiranju. čcprav jc Mitja Štular. novi mandatar študcntskc vladc. /.atrdil. da bodo Pokrajinski klubi svoja srcdstva dobili ncposredno od Štu-dcntskih scrvisov. brc/ vmcšavanja Ljubljanc ali Maribora. Na tiskovno konfcrcnco pa jc svojc mncnjc prišcl povcdat tudi. siccr ncpo-vabljc-ni. Janc/. Drno\-šck. dosc-danji ministcr za mcdijc in /a-ložništvo. Ni sc trudil s pripravo svojc konfcrcncc. na katcri bi lahko ja\ nosti na dolgo in široko razložil slališča SOU.  "SOUje v zakon vlozila največ
IZJAVA ZA JAVNOST
MARIBORSKIH ŠTUDENTSKIH POSLANCEV
Na študcntskih volitvah izvoljcne poslankc in poslanci študcntskcga parlamcnta (ŠP) ŠOU v Mariboni. sc v tcj izja\ i obračamo na javnost. da bi opozorili na nepravilnosti v dclu naj\ išjcga organa ŠOU v Maribom. Po volitvah. ki so bilc izvcdcnc 27. oktobra 1993. se jc parlamcnt na sklic prcdscdnika volilne komisijc scstal na svoji prvi rcdni scji 10. novcmbra 1993. Stvari so sc zaplctlc žc na začelku scjc. Prejeli smo namrcč scznam študcntov iz Visokc kmctijskc šolc (VKŠ). iz katcrcga jc očitno raz\ idno. da jim jc bila po /aslugi ncodgovornosti prcdscdnika \olilnc komisijc Bojana Gučka od\v.cta usta\ na pravica do uvcljavljanja svoje voljc na volilvah. Po d\'ch zaporcdnih glasovanjih snio drugič izglasovali. da sc na osnovi prito/.bc volitve na VKŠ ponovijo. Sklicalclj scjc jc na lcm mcstu scjo ludi zaključil. Čc jc bil lo formalni koncc. dejanski koncc scjc lo ni bil. Nckatcri poslanci v parlamcntu so hotcli nada-ljc\ ati scjo in s pomočjo manipulacijc Bojana Gučka to tudi doscgli. Tako sc jc scja ludi nadaljc\ala. \/\oljcni so bili tudi \ si organi parlamenta. prcdscdnik. podprcdscdnika za nadzor in zako-nodajo in člani obch komisij. Vcčina jc tudi tokrat razsodila scbi \ prid. Drugo zasedanje ŠP je no\ i predsednik Alcn h'anko\'ič sklical za 24. novembcr 1993. V prilogi h gradivu nam je poslal tudi vabilo za soočenje obeh kandidalov za prcdscdnika \ lade in njunimi programi. Samovoljno se je odločil. da nam nc bo
poslal programov kandidato\ /a mini-strc. Po Pravilniku o formiranju \ ladc morajo kandidati za ministrc oddati svojc kandidaturc s programom za dclo v rcsorju. za katcrcga kandidirajo. Iza oljcni mandalar pa lahko izbira sanio mcd tcmi kandidati za ministrc oddati svojc kandidature s programom za dclo x rcsorju. za katcrcga kandidirajo. Iz\'oljcni mandatar pa lahko i/.bira sanio mcd tcmi kandidati. Torcj spcl kršita pravilnika.
Druga scja ŠP se jc /ačcla ob 15.00. Na začctku sc jc zalaknilo pri sprcjcnianju zapisnika prcjšnjc scjc. 1/ njcga jc prcdscdnik hanko\ič i/pustil zclo pomcmbno dcjstvo. namrcč. da jc sklicatclj po drugcm glaso\anju za ponovnc \olit\c na VKŠ scjo prckinil. D\c uri jc trajalo. da sc jc vcčina poslancc^ spomnila tch jasno in glasno izrcčcnih bcscd. Vcčina poslancc\ jc priznala. da sc spomni i/.jave o za-ključku scjc. \ cndar nc bi bilo koristno. čc bi šla ta iz.java \ zapisnik. Zato ludi ni šla. Prcdscdnik Ivankovič siccr \c. kako sc kršijo pra\ ila. pri \ odcnju scjc pa sc mora ncnchno izgovarjati na dcjsno. da jc šclc na no\o iz\oljcn. Da pa nc zna jasno obliko\ ati sklcpa. pa vcrjctno ni samo st\ ar funkcijc. Prcd celotnim parlamcntomsta se predstavila oba kandidata za pred-scdnika vladc Primož Juhart in Tomaž Kričcj. Na volitvah je bil slcdnji na \cliko prcsenečenje vcčinc poslancc\ tudi izvoljcn. Tcmu jc sledila burna reakcija poslanca Jurišiča. ki je zahte\al
pono\ itcv \ olite\. kar jc scveda v nasprotju z ustavo. Kljub podpori prcdscdnika parlamcnta so poslanci prcdlog za\rnili. Kršitc\ usta\c bi sc skoraj ponovila. saj prcdscdnik parla-mcrita hotcl prcprcčiti prcdstaNitcv kandidatov za minislrc na Kričcjc\i listi. Prcdsta\ilc\ jcbila iz\cdcna. pra\ tako\'olitvc. Lccnkandidal /a ininistra jc dobil potrcbno štc\ilo glaso\. kar jc po študclski usta\ i prcmalo za polrdilc\ vladc. Po šcstih mučnih urah zascdanja >ŠP sc jc zadc\a okrog izvolilvc no\c šludcntskc \ ladc /našla spcl na začctni točki.
Kcr zgodba očitno ni končana vas vljudno vabimo na naslcdnjo scjo ŠP \ srcdo 8. dcccmbra. prcd\ idonia ob 13.00\ d\orani Uni\cr/itclncknjižnicc. O morcbitni sprcmembi \as bonio pravočasno obvcslili.
Poslankc in poslanci ŠP ŠOl >
Mariboru:
Mojca .lazhinšck
Rihard Čibej
Katarina Kampuš
Domcn Klemcnčič
Zvonc Mcža
l rška Podgoršck
Roman Založnik
Tjaša Pecarski
Dragica Kolctnik
Karlo Smodiš
Robert Judeš
Maribor. 30.11.1993
energi/e. drugi pa do tcga trenutka niste pokazali nobenega interesa. Upam si trditi. da je zakon odprf do vseh študentskih orgcmizacij, tiste. ki jih vključilev v skupnost ne zanima. pa lahko šc naprcj dehijejo kol društva. Sploh pa so vaši podpisi pokrajinskih kluhov blefcrski. " jim jc na kratko povedal Jancz Drnovšck. Rcs obstaja vprašanjc. zakaj so sc kritiki pojavili tako pozno. zakon jc namrcč \ ja\ nosti žc vsaj tri mesccc. Vprašanjc jc tudi. zakaj niso \se šludcntskc organizacijc in klubi konstrukti\no sodelovali pri pripra\i zakona. Zakon bi lahko bil sporcn. čc bi prišlo do zlorabe tcmcljnih aktov ŠOU. po dmgi strani pa bi razdrobitcv študcntske organizacijc lahko pomcnila izgubo njcncga \pliva na državno politiko.
Špela Starc
KDAJ B0M0
ŠTUDENTJE POSTALI
LJUDJE
Bili so časi, pravijo moji starši, ko ni bilo težko študirati. Cene sob niso bile oderuške, saj jih je bilo veliko več kot zainteresitraniii študentov. Stanovali so v lepih stanovanjih in tu in tam obiskovali predavanja. Slednja seveda niso bila obvezna, izpiti so bili veliko lažji. Poleg tega si bil študent tako dolgo dokler študiraš. Od takrat pa do danes sosc razmcrc fdrastično spre-menile. Študij jc postal zahtevncjši, soba v študentskem doinu pa luksuz. Cene privatnih stanovanj so zrasle zelo visoko in stanarine ter dodatni stroški pomenijo dancs za marsikatcrega študcnta popolni minimalizacijo njego-vih potrcb in želja. Edino upanje, ki mu preostanc, da bo imcl v drago plačancm stanovanju ali sobi vsaj glavno bcscdo in si bo lahko življcnje prilagodil, kakor mu pač vclcva bioritem.
Zato so toliko bolj presenetljivi in nerazumlji\i dogodki, kot je fiaslednji.
V  trosobncm stanovanju na obrobju Ljubljanc živijo štirjc študenti. Pla-čujcjo  siccr visoko. a  razmeroma ugodno stanarino. Stroski vodc, elckt-rikc in ogrevanja so všteti v ceno stanarinc. Pa sc meglenega popoldncva pojavi prcd vrati stanodajalcc. Vstopi. ne da bi pozvonil, ne pri/.ge luči. skratka - tihotapi se po stanovanju. Ko je   ncprijclno   prescncčcni   laslnik ugotovil. da jc bil zasačcn pri ncmar-ncm početju, se je znašcl tako, da je brez pravega razloga odnesel električno pcčico. ki jc dopolnjevala njcgovo ne dovolj kvalitctno kurjcnje. V prcccj razboritem stanju je razložil, da tcga pač da ne bo trpel. saj vendar ves dan in vso noč kuri.   Da naj sc kar izsclijo.
V  petnajstih dnch.
Naslcdnje jutro se čustva pomirijo in gazda je študcntom milostno dovolil. da lahko ostncjo. Pečice niso dobili nazaj.
In tako se sprašujem - kdaj bodo študentje končno pridobili mesto v družbi, ki jim pripada, da se ne bodo ukvarjali s prepotentnimi lastniki ? Se bo za izboljšanje tcga stanja borila tudi Študcntska Vlada? Ne vem. Treba bo še malo potrpeti. sanjati o sobi v študentskem domu in požirati poni-žanja.....
L
4 7.-20. december
TRESOCA DENARNICA
Nevroza
NJAM NJAM
OPOMBE:
N- Samo za notranje študente tj. študente. ki tam živijo oz. študirajo ?- Največ pet bonov na mesec Deccmbra lahko kupite samo 18 bonov. Prodajajo jih do 24.12 do 17:00.
PRODAJNA MESTA
Kersnikova4: pon.-čet. 8.00-19.00. pcl. 8.00-14.00. tel.: 318-454 Rožna dolina. blok 4: pon. - pet. 8.00-12.30. lel.: 271-473,
njaMB njaMB
Gostiščc Emavs                 50   340
EPF                                  40   320
HALOPizza                      60   360
Ježek                                70   340
Kitajska restavracija           80   370
Kolodvorska restavracija    50   340
Gostišče Korotan               70   350
Lačninoj                         120   400
Pedagoška fakulteta           40   320
TGOPohorje                   100   380
HotelSlavija                    100   380
Stephenson                      100   370
Škorec                              60   340
Študentski domovi             40   340
Tehnična fakulteta             40   320
Topnjam                          80   360
Visoka kmetijska šola         40   320
(NE)BIVANJE V ŠTUDENTSKIH
DOMOVIH
V četrtek. 25. novcmbra. so sc pred zgradbo na Kongrcsncm trgu 12. v katcri uradujc Komisija za sprejem v Študcntske domovc. na protcstnem shodu zbrali jczni študcntjc višjih lclnikov Univerze v Ljubljani. ki so ne dolgo tcga kot strcla /. jasncga prcjcli nalog za i/.sclitcv i/. Študcntskih domov. Nalog za izsclitcv jc izdala zgoraj imcnovana Komisija. kcr naj bi ti šludcntjc. siccr redno vpisani na s\ ojih fakultctah. žc izkoristili svojo pravico "bi\ anja" v ŠD.
Pogoji za scdanji zaplet. da ne upora-bimo hujšcga izraza. so nastali žc januarja 93. ko jc Univcrzilctni Svct kar sredi študijskega leta (to je že prva nepravovernost tega pri-mera). sprejel sklep. po katerem ima študent pra-vico bivanja v ŠD za čas trajanja svojega študija. to pa pri \ ečini visokošolskih programov pomcni 4 leta plus pol leta absolvent-skega staža. Poleg tega lahko študent še ALI en-krat ponavlja letnik ALI sc enkrat prepiše na drugo fakulteto ALI pa enkrat podaljša absolvcnta. Po tem sklcpu naj"bi'lorej štu-dent imel pravico BIVA-NJA (upam. da je pomen le besede vsem jasen) v ŠD 5 in pol let. Do tu morda vse lcpo in prav. Vendar se je Univerzitetnemu Svetu v sklep mimogredc zapi-salo tudi "z lctom prvega vpisa". In tu se odpirajo vrata za vse mogoče inter-pretacije.
Dobronamcren interpretator bi si "leto pr\ ega vpisa" verjetno razlagal tako. da nckomu pripade pravica do bivanja v ŠD takrat. ko sc prvič vpiše na fakulteto. medtem ko tc pravice nima. ko jc šc dijak ali pa počnc kaj dnigega. kar s šludijcni nima vczc. Ko pa jc Uni-verzitetni Svet poslal sklcp Komisiji. si jc Strokovna služba Koinisije sklcp intcrpretirala na za šludenle najslabši mo/ni način. Intcrprctacija Komisije fAv po nio/cni skmmnem nincnju iz sctmega sklcpa še zdaleč ni rozvidno) se. čc sklcpamo po njcncm ravnanju. glasi nckako takolc: študenl ima pravico bivanja v ŠD 5 in pol let po prvem \ pisu na fakulteto. ne glede na to. ali je ta čas
v Študcntskcm domu bi\ al ali ne. V skladu s to interpretacijo je Komisija Svetu Zavoda poslala nalog. naj iz ŠD izsclijo vse študcnte. ki so se na fakultelo vpisali prcd pct in pol ali več lcti. Problcm jc sevcda v tcm. da mnogi med njimi šc zdaleč niso vsch teh pet in pol lct BIVALI v ŠD. saj so iz teh ali onih oscbnih ali dnigih razlogov kakšno lcto pavzirali. V času pa\ ziranja pa štu-dent nima pravice bi\ anja \ ŠD. Razcn tcga. da si ravnanje Komisije lahko razlagamo kot do študentov zlonamerno početjc. jc Komisija s to intcrprctacijo kršila tudi 1. člen Odloka o pogojih in meri/ih :a sprejem v študentske domove (Ur.l.RS 34/92). ki
izvajanje sklepov Komisije za sprejem \- ŠD. ter razveljavitev sklepo\. ki so študentom s statusom študenta odvzeli pravico za bi\anje \ ŠD". Moratorij. ki je sicer načelne narave. narekuje študentski \ladi. da v pogovorih z Univcrzo poskuša doscči nek dogo\or. Študcntski minister za socialo. Uroš Slamič. si že nckaj časa prizade\a. da bi sprejeli pra\ilnik. ki bi določal natančna pra\ila igre pri sprejemu v Študentske domo\e. Ministrstvo za šolstvo. ki se od tega konkretnega primera distancira. je pri pripravi pravilnika pripravljeno sodelovati. Problem je torej na Univerzi. ki zago-varja mnenje. da pravilnik ni potreben.
pra\i "Pravicodohivanja vštudentskih domovih imajo REDSl študenti višjih in visokih šol v Republiki Sloveniji... " tcr 3. člen istega odloka. ki pravi Štu-dent ima pravico do bivanja v študent-skilt domovih do konca rednega študija ". Verjetno nima smisla pou-darjati. da so bili omenjeni študentje rcdno \pisani na svoje fakultetc. in da šc niso končali s^ ojcga rednega študija. Kcr jc pra\ ilnik. po katcrem sc ravna omcnjcna Komisija. kot akt podrejen Odloku. je ravnanjc Komisije cnako raMianju podjctja. ki z določili \ s\ ojem statutu krši državno zakonodajo. Siccr pa lo ni edini problem. Tudi če zgoraj napisano zanemarimo in pred-postavimo. da je ravnanje Komisije korcktno. ostane vprašljiv način izse-ljevanja. Študente se iz ŠD izseljuje na enak način. kot se jih \seljuje: z odločbo, na katero se lohko pritožijo. Kcr študentje v omenjenem primčru odločbe o izselih i niso prejeli (prejeli so samo nalog). se pravho gledano nimajo na kaj pritožiti. Krog je tako sklenjen.
Vsa zadeva pa sega zlasti na področje neurejenih pristojnosti med Mini-strsUom za šolstvo. Univerzo in ŠOU. Študentski parlament je na svoji zadnji seji, 24. novembra. sprejel moratorij i-na
saj zadostujejo sklepi Komisije za sprejem v ŠD. Glede na to. da so v Komisiji kar 4 predstavniki Univerze in samo 3 predstavniki študentov. je jasno. čigave interese izvaja Komisija. Komisija je letos do začetka novembra v ŠD vselila kar 942 brucov (lani \ istem času le 623). Do trenutka. ko to pišem (natančnih podatkov na žalost še nisem dobila). jih je bojda že več kot tisoč. Toliko brucov Komisija ni vselila v ŠD še nobeno leto doslej. Če k temu prištejemo še mnenje prorektorja za študentske zade\e. prof. JanezaMožine. da je treba poskrbeti predvsem za bruce. saj se bodo starejši študentje že sami znašli, je zadeva že jasnejša. Kbmisija (oziroma Univerza) rešuje probleme s pomanjkanjem kapacitet v ŠD na račun starejših študento\\ pa naj očitno stane kar hoče. Po ne do imam kaj proti brucom. Toda tudi ti bodo čez nekaj let starejši študentje in če pristojni do tedaj ne bodo uspeli pridobiti dovolj kapacitet za ŠD. bodo morda deležni podobnega diskriminacijskega ravnanja univer-zitetnih oblasti. kot so ga danes deležni njihovi starejši sotrpini. Današnje geslo se tako glasi: BIVATI ALI\rEBIVATI, TO LA XASXI l TRA-ŠANJE
VAŠA UNIVERZA
Nevroza
TRESOCA DENARNICA
7. - 20. december 5
STUDENTSKI SERVIS ŠOU
BORŠTNIKOV TRG 2, UUBUANA,
telefon: fakturni oddelek: 125-50-21,
posredovalnica sob: 125-40-62.
Zaposlltve                        in varovanjc otrok (220-300
Fizična dcla za fante so     SIT/u™)-
koncih Ljubljane. nekaj pa tudi v okolici.
vcčinoma oddana sproti. Kljub dolgi čakalni listi jc mogočc dobiti dclo vsak dan. za kar jc potrcbno čakati v proslorih študcntskcga scr-visa. Sclitvc so plačane od 500 do 700 SriVuro, delo v skladišču od 350 do 400 SIT/uro in dclo v proi/-vodnji od 300 do 350 SII7 uro.
Za dcklcta imajo razna dcla vadministraciji. za katcra jc zažcljcno računalniško zna-nje. Taka dela so plačana od 280 do 400 SIT/uro. Pogosto ostajajo dcla kot so čiščenje (220-330 SIT/uro), strežba (220-350 SIT/uro), pomoč v kuhinji(okoli250SIT/uro)
Boljc plačana dcla so prevaja-
nje. dclo hostcs in progra-
miranje.
Dncvno dobi dclo okoli 50
študcntov.
Dcccmbra bosta izšli dve novi
rcviji. ki naj bi bili konkurcnčni
Salamonovcmu oglasniku. Do
dcnarja lahko pridctc z ulično
prodajo in s tržcnjcm oglasncga
prostora.
Posredovalnica sob
Na voljo ima od 30 do 40 stanovanjskih cnot. Prcvla-dujejo enoposteljne in dvopo-steljne sobc s souporabo ku-hinjc in kopalnice. Vcč ponudb je za dekleta. Mesečnc najem-nincsood 100 do 150DEM + stroški. Sobe se najdejo na vseh
Servis prosi
ŠTl DEMSKI SERVIS VAS PROSI, da napotnicc. ki so bile izdanc v lctu 1993. potrditc in dostavitc na Študcntski servis do 20. dccembra 1993. Tako vam bo Študcntski servis izstavil račun do 24. dccembra 1993. Podjctjc. ki želi. da sc študentom. ki delajo pri njih. plača honorar do 3 1. decembra. mora plačati račun najkasncje do 28. decembra 1993.
Vsak honorar. ki ne bo nakazan na hranilno knjižico študenta do 31. decembra 1993. se šteje v osnovo za leto 1994.
POLOŽNICE V ŠD
Domski red Študcntskih do-mov v Ljubljani v svojem 18. členu določa. da so stanovalci ŠD dolžni plačevati stanarino do 20. v mesecu za tekoči mesec. Isti člen tudi določa. da v primcru. ko "stanovalec poravno -stroške bivnnja po položnici, se šteje, da so stroški
poravnani z dnem, ko dospe nokozilo na račun Zavoda". Pri tem sc Zavod sklicujc na 318. člen Zakona o obligacijah (Ur.l. SFRJ 29/78). ki pravi: "Ce se plačuje s posredova-njem banke a/i druge orga-nizacije, pri kateri ima upnik račun, in če pugodbeni stranki
SPORT
Zimski tabor
Enota za športno dcjavnost ŠOU razpisuje tcčaje smučanja za 1000 študentov na KRANJSKl GORl. ROGLI. KRVAVCU. GOLTEH. NASSFELDU. VAL GARDENl in KJR.OMPLATZU. Cena za 7- dnevno bivanje, vozovnico in hrano jc od 155 DEM do 180 DEM v Sloveniji in od 300 DEM do 350 DEM v tujini. kar predstavlja polovico cen. ki jih imajo turistične agencije. Tečaji potekajo od 15.1.94 do 15.3.94. Prijavite se lahko od 1.12. do zasedbe na INFO TOČKAH ŠOU.
TAI Jl QUAN
Šporlni resor ŠOU razpisuje tečaj TAI Jl QUAN. ki nudi poleg gibalnih vaj tudi meditativne. dihalne in zdravstvene vaje. Prijave sprejemajo na INFO TOČKAH ŠOU.
Odbojka
Odbojkarska selekcija, kombinirano moški in ženske, se bo udeležilaodprtegaprvenstva Avstrije, kibood 7.12. do 10.12. v Celovcu.
nista drugače določili, se šteje, doje dolgporavnan, ko prispe banki oz. organizaciji, pri kateri imo upnik račun, de-narno nakazilo v dobro upnika ali nalog (vinnan) dolžnikove banke ali organizacije, naj odobri računu upnika znesek, ki je v njem naveden. " Ker se mnogim študentom zdi ta člen precej dvoumcn in ker so kazni za zamudo plačila stanarine v ŠD prcccj restri-ktivne (trikratna zaporedna zamuda pomeni izselitev iz ŠD), smo se na SDK poza-nimali. kako jc sto zadcvo. Ga. Novak Vida nam je pojasnila. da ta člcn na cnak način kot Zavod intcrprctirajo tudi dmgc pravne oscbc. ki dclujcjo po pogodbenih obveznostih: Elck-tro. PTT ... ki jini občani plačujcmo prcko položnic in ki nam ob zamudah veselo poši-ljajoob\estila ^ stilu: " ob naši evidenci dne tega in tega smo ugotovili, daše niste poravnali računa... " Sicer pa SDK ni pristojen za tolmačenjc zako-no\. Tisti. ki jc mnenja. da se ta člen napačno mterpretira. se bo moral pač obrniti na Držav-ni zbor.
Iz izvedenega torej sledi. da se bodo študentje. ki bivajo v Študentskih domovih. morali še naprej truditi. da bo njihov denar preko položnic do 20. v mesecu prišel na račun Zavoda. Plačajte do petnajstega in pla-čajte v Ljubljani.       J. Slaček
L
POPUSTI
CD
Študentje imajo popuste za naslednje predsta\e:
Goli(film)                             ?.,8.in9.12.          300 SIT
Opcrni gala vcčcr K. Vidali   11.12.                    400 SIT
Tatovi mokrih robčkov           11., 12., 18., 19.12.   300 SIT
Betontrack                             13.12.                   400 SIT
Kazina
nudi plesne tcčaje študcntom po 1.000 SIT. Tečaj poteka vsak torck in čctrtck po d\ c šolski uri in traja cn mesec. Prija\ ite sc na INFO TOČKAH ŠOU.
Rekreacija
stane za celo šolsko leto 1.500 SIT. Prija\e sprejemajo na INFO TOČKAH ŠOU.
Tenis
Sezonske karle na teniških igriščih ŠD v Rožni dolini za
sezono od 15.4. do 15.10.94 so: -dopoldanske približno 40 DEM -popoldanske približno 60 DEM Prijave potekajo na informativnih mestih ŠOU.
V teniški dvorani BIT na Letališki 3 imajo študentje popust
pri vstopnini:
50 % za tenis in badminton (rezervacije na informativnih
me§tihŠQLil_
40 % za tenis in badminton (rezervacije v dvorani BIT, do
15.00)
30 % popust pri prodaji vstopnic z indeksom nudi tudi Tenis ŠRC Ježica. Savlje 6.
Tivoli
daje 20 % popust pri prodaji vstopnine za bazen, drsališče in savno. Prodaja poteka na info. mestih ŠOU.
Fitness
Studio Fivc stars - expo na Tugomerjevi 56 /A daje 33%
popust.
Studio Florida sport na Kopališki 3 v Domžalah in studio
Mr. Fit na Draveljski 44 v Ljubljani pa imata 30 % popusta
pri nakupu \ stopnic.
Fitness AR - Club na Miličinskega 2 (savna in hidromasaia)
daje 20 % popusta.
ROG
Študentje z indeksom imajo 20 % popusta pri nakupu koles v prodajalni kolcs ROG na Rozmanovi v Ljubljani in na Trgu svobode 5 v Mariboru.
Ostali popusti
- STING d.o.o. na Proletarski 1 daje 15 %popustapri nakupu računalniške opreme.
-  DUEM na Verje 16 v Medvodah daje 10 % popusta pri nakupu oblačil za vodne športe.
- IGOR ŠPORT, SHOP and SERVIS na Gortanovi 21 daje 10 % popusta pri nakupu športnih artiklov in 20 % popusta pri servisu športne opreme.
- SOČA RAFTING, p.p. 172 v Novi gorici daje 15 % popusta za vse programe.
-  PORENTOV DOM. Čičare 2 v Kranjski gori daje 20 % popusta za vse programe in storitve.
6 7. -20. december
LJUBLJANA POD MLECNO CESTO
Nevroza
K4
12.
10.12.
22.00
22.00
14.12.
15.12.
r.12.
19.12.
22.00
22.00
22.00
22.00
MOOM KiHT ( ATS (koncvri oldics f>ohfit'.\ skitpiiie) Ccna vslopnice jc 250 SIT /a študcntc in 400 /a nešUidcnte. s elansko izkaznico prosl vstop.
SEGA \ IX KR (piedstavitev vidco ieric Seua pod pokroviteljstvom VOM) "
Ccna vstopnicc jc 200 SIT za študcntc in 250 za neštudcnte, s elansko izkaznieo pros! vstop. SIIARKIAT (cgipča)iski etno jazz-naravnost iz Kairai Cena vstopnice jc 300 SIT za študcntc in 500 za ncštudentc. s člansko izkaznico prost vstop. TRIIIl NA IMA SVO.I Žl R
I ASKR SHO\\   (pred.staritcv laserjev firme. LASC. IX) Cena vstopnice je 200 SIT za študente in 250 za ncštudentc, s člansko izkaznico prost vstop. ALENKA PIMERIC  nvčer pod na.slov(jm () joj. težJ<<> /? bit skromen)
Okvirna tedenska shema K4
ŠKUC FORUM
15.12.
22.00
 Kma Ku^lor: HVDKA. piemiera video liltna \ produkciji \.S., 1 OIUM cV: \ 1»K, ki bo v SI.ON F.NSKKM MLADINSKKM
SKUC
d 16.12. dn ~.1.94              Branislav Potrič - instalacija
KUD
razstave
d 14.12. do 20.12.               Raz.stava lbtograilj na lcmo
Prcgnanci. Sodclujcjo: Žiga Koritnik, Smiljan Šiška, .Jožc Suhadolnik, Bojan Biccelj, Miha Kias, Bruno Belol' in Sijemen Ilondriks.
GLEJ:
TEATER KOT PRODUKCIJSKI CENTER
I 'rcči tclo v hoj. Ustvariti si svojo zgodho. Zavarovati sledi. Utelesiti realnosl. Hrepenenja m sirahove. Scin/e in rcme. Pina Bausch /c nckoč deja/a. da jo zanima. kaj premika Ijudi. /'redstave B/-~'/'()XTANCA pripovcdujejo o tem. S preprostimi sredstvi. Neposredno. Za umik za iu/c fasadc ni več čcisci. In kcir /e z hesedami težko izraziti. pove telo. ki se premika m premagiije mc/c. 1'reči iclo v hoj. Nci/ti nov jezik. Predati se in govoriti. () nasilju in iskanju nežnosn. () hližini in daljavi. Sprememhah in spreminjanju. Nič vcč m. karjc hilo. S/cdi pa so vn/nc. l' gihih. telesih plcsalccv. ki pripovedujejo o svojih zgodbah in pri tem izhajajo iz sehe. Clovekje lahko svct. BETONTANC zrcali la svei. I 'reči te/o v boj. Izostriti pog/ed. /eči proii zidu in ga premagati. Plescili.
Raimuml Hogh
Čc primcrjjini ra/Iičnc plcsnc kriiikc. dramaturgc in ostalc. ki so in šc pišejo o skupini Bclon-tanc. polcni so Hoghcjcve bcsc-dc ¦¦najmočncjše" in na najbolj-ši način prika/ujcjo Bctontanc kot fi/ično in ri/.ično glcda-liščc.
Naj bo Bctontanc in njiho\a /adnja prcdstava - Tatovi mokrih robčkov (premicra jc zc niimo. prcdstava sv bo ponovila II.. 12.. IH. in 19. dc-cembraj prilo/.nost. da zapišem nckaj vcč o trcnutncm dclo-\ anju in ust\ arjanju glcdališča Glcj.
Glcdališčc Glcj jc \ s\ ojcm 24-lclncm bn anju uspclo zadržati pozicijo cncga izmcd najbolj vnctljivih in ra/dra/Jji\ ih glcdališč \ slovcnski druž.bi. Kot cdina visoko slrukturirana ncod\ isna. ncinslitucionalna organi/acija ima ^ sc možnosti z.a produkcijo uniclniških dcl. ki \v.ncmirjajo okus publikc -cstctsko. dru/.bcno. m tudi politično. V dc\cldcscta lcla jc glcdališčc GIcj stopilo kol tcalcr mladih. radikalnih glcdaliških sku-pin. / razAijajočo nc\cr-balno. fi/ično uniclniško cksprcsijo. Pod svojiin /iidnjim \odsl\oin jc Glcj gosto\al po Slo\cniji. s\ojc glcdališko -umclniškc sposobnosti pa jc Glcj pnkaz.o\al tudi prcd c\ ropskopubliko- goslovali so \' Snbodci. Zagrcbu. Trstu. Glasgo\vu. Sal/burgu. Lon-donu. Utrcchtu. Gcnlu. Rotlcr-danui. Budunipcšti. Parizu. Frankfurtu...
"(ž/c/ /c vstopil v tretfe desct-/cl/e ustvarjanjd z veneracijo. ki /e hil rojcna v času iislanav-Ijonjo gledališča. Med najholj odmcvmmi postopki /c bilo hrisanje bcscdc vkspcriment. I.jitdje. ki v ~0. lclih niso prcpoznali ki/učnc^a pomcna lakralne gledališke praksc, so v naši gesfi vidcii dokaz za svojc trditve. dn takšna olcda-liška praksa, kol jc ekspe-rimenta/no gledališčc, tako ali tako ni inieln prihodnosti.
l cndar pa cksperinivnl m Ziiodovinsko vczan na dolo-čcno dobo, tcmvcč je predpo-L<¦>/ vsakršne krcativnc mnetni-ške praksc. 1'redvsem nam mora hili jasno. da sc Jc v zndn/ih 20. lclih razvilo dru-iiačiio razumevanje družbenih procesov, ki sc jc začelo uve-Ijavljati iin vseh področjih druzbcne^a življcnja. to je stanje duha. kijc kot cdino sta-hilnosl in konstanto proglasi/ spremeinbo, torej su ekspe-rimentu podvržena vsa naša dvjiinja in jc vcdno prisotcn ze sam po schi. " jc v tiskovncm matcrialu zapisala Ncvcnka Kopri^šck. umctniški \odja glcdališča Glcj. Bcscda ekspcrimcnt glcdališča Glcj ni motila. ncznoscn pa jc
postal slatus. ki jc bil Glcju dodcljcn - status dobavHclJa inladih nmctnikov naciona/nim institicijam. Glcdališčc GIcj jc bilo \ začctkih nckakšno rcšc-to. tcslni prostor mlajšim pis-ccm. rcžiscrjcm. V Glcju lahko prcpoznamo a\tonomno dmž-bcno funkcijo in mcsto. nc več minlji\ poja\. tcnncč lcgitim-no obliko. ki glcdališču podc-Ijuje s\ ojsl\ cn status v odnosu do oslalih. V z.adnjih štirih lctih jc postal Glcj cdcn izmcd najpomcmbncjših obliko\alcc\ slovcnskc ncod\ isnc glcdališkc sccnc - glcdališčc kol pro-dukcijski ccntcr.
Jezni otrod
Glcj scsta\'ljajo Iri glcdališkc skupinc. Tomaž Štrucl in njc-
go\ i "Jc/ni otroci" f.lngrv kidsj. Štrucl jc pnncscl Glcju skupino mladih otrok - igral-ccv. ki nc spoštujcjo klasičnih dram in glcdališke zgodo\ inc. anipak uživajo ob Mt\ -ju. rock glasbi in pop kulturi. Štrucl (ki se nlkakor ne nspe vpisati na Agrftj. jc ncpogrešljiva figura v produkcijah štc\ ilnih neod-\isnih umctniškihdcl -dclaljc žc kot plcsalcc. odrski in kostumski obliko\ alec. drama-turg. organizator. producent in rcžiscr. Njego\ i dosedanji glcdališki komadi: Lancomc. Hamlctt Packard in zadnja Hamlets n" Roscs. s katcro so gostovali na Nizozemskem. v Zagrebu in nazadnje \ Mari-boru. na Borštnikovem sre-čanju. Mimogrcde - Glej se \ bodočc odrcka Borštnikovem srcčanju. kcr niso zadovoljni z načinom. kakršncga inia BS do
njih. "\e gre za nikakršno utaljenosl. vendar nercdno plačevanje honorarjev (ki niso hogvekakšni) in še marsikaj drugega - kon-cept samega festivala, izbiranje   lckmovaInih predstav. ni način. s ka-
teriin noj hi bil Gle/ zado-voljcn. " pove N. Koprivšck.
Grenivka
Druga glcdališka skupina jc GRAPEFRUIT. Žc imc povc. da jc to glcdališka skupina. ki sc rada ukvarja z zakotnimi. grcnkimi stvarmi ali dogodki iz življcnja. Grapefruit jc skupina. ki sprcjcma staromod-no formo glcdališča kot dovolj zaba\ no in uživaško. Vodja skupinc jc Izlok Lo\ rič - dra-matik. ražiser. igralcc in obli-kovalcc v eni oscbi. Prvič sc jc skupina Grcpefruit predsta\ ila s parodijo kriminalne /godbc Midnight E.\cess. kasncjc pa so na odcr postavili šc igro o gangsterjih Columbus. Sch-\vartz and Caponc in Balkan Santa Claus. Zadnjo igro. pcr-formance - Ncurodancer. so premierno odigrali v začetku decembra.                         t&
Nevroza
LJUBLJANA POD MLECNO CESTO
7. - 20. december 7
f Ples na betonu
Trctja skupina pa jc Bcionlanc. o katcri lahko govorimo \ supcrlativih. Mcd onicnjcnimi skupinami glcdališča Glcj jc HctoiUanc dancs ncdvomno liajboljša. najbolj rcprczcn-lativna. To jc skupina. (minio lahko zapišcm). ki i/mcd vsch slovcnskih glcdališč ali glcda-liških skupin najvcč potujc. Bctontanc jc lcta 1990 ustano-vil Matjaž Pograjc. študcnt Agrfi. Za svojc prcdstavc jc /bral Ijudi podobnc slarosti m ra/ličnih profilov - igralcc. glasbciukc. plesalcc... Bclon-lanc jc nastal kot rcakcija na \isoko lniclcktualna umctniška dcla 80-tih in Pograjc pra\ i:" Jazniscm iicinlclcktua/ec. toda stojini nasproti pscvdo-intelek-tua/ccm. ki \c vrti/o v svojvm lastncm drckti ". Bctontanc veliko potujc in jc gosl mnogih plcsnih fcstivalov. obcncni pa uspcšno promovira slovensko glcdališko sccno. Siccr ni plcsni tcatcr ( Pograjc /.a scbc pravi. da jc rcžiscr in cclo trcncr. in nc korcograf). lcmvcč ri/.ičuo in fi/.ično glc-dališčc. Tudi intcrprcti \ prcd-stavah (Alma Blagdanič. Igor Dragar. Janja Majzclj. Blažka Mullcr. Ivan Pcternelj in Matcj Rcccr) sc rajc poimcnujcjo "Skupina košarkar/cv" kol pa plcsalci. Vprcdstavah jc vcdno
prisotna miscl '"iti čcz". prcsc-gati mcjc. zato so prcdstave Bctontanca vcdno tudi tvcganc (zaio oznaka rizično glcda-liščc). Bctonlanc vzncmirja. fascinira in vpcljujc no\ c glcdališkc clcmcnic. ki jih hija lovrstna glcdališča nc poznajo. Ravno to jc vcrjetno razlog. da so glcdalci v tujini nad Bclon-tanccm navdušcni. kcr takih prcdslav niso vajcni. Ncvenka Koprivšck pove. da publika v tujini dcjansko "na ril padc" ko \ idi njihove prcdsla\ c. Kakor-koli žc. Betontancjcglcdališčc. nabito /. cmocijaini. brutal-nostjo 111 nasiljcni - /. distanco sc\cda. Glcdališčc. s poudar-kom na igralcih. njiho\ih gibih. Dramaturško so prcdsta-\ c dodclanc in vcdno koniuni-kativnc. čcpra\ igralci nc go^orijo. Prcdsta\c go\orijo z gibi. s tclcsi igralcc\. BctoiUanc sc jc prcd dnc\ i \ rnil s lurncjc po Tunisu. Spomladi sc bodo odpra\ ili \ Amcriko. \ Scattlc. Na turncjo. poimc-no\'ano \n deskah - \ovc scn/e perfonnansov. kjer bodo nastopala tudi tako priznana umclniška imcna. kot so Dia-niando (joIcis. Llorv Uillson and Dancers, Prrctv l \i>ly Dance Companv. Kozuo Ohno in dmgi. Povabljeni pa so tudi žc \ Nc\\ York. v lcgcndarni tcalcr l.a Mama.
ALKŠ (AKŠ
	KUD
	predstave
~.12.	21.00    z\ i:z.\ Ri)i:či:i.\s( i;\,
	(ilodališče Anc Monroo
11.12.	21.00      ZVKZA RI)K( KI.ASC i;\,
	(»lodalisče Anc Monroe
12.12.	20.00    c;u M.u .ii: ... (;li\mac ji: ...
	(»I.r.MAC, nionodrama Zijah
	Sokolovič
IS.12.	20.00      Premicra videospotov: \'\\i SKKN
	TIIAT IIKAI) BLFORK in I.IKK
	11  I.IKi; II  IS, avlorji: 2.2.2.7.
	produkcija: \.S. MDKO in STRIP
	CORK \ sodolovitnju z \ l'K in
	HRIS. rc/iscr: Marko A. Kcuačič.
	siiomalcc:    Mirko Simte. nuMUa/cr
	Nc\"cn A. KorJa
	koncerti
IS.12.	20.00       Promocijski koncert skupine
	2.2.2.7 ob i/idu njihove (I) plošce
	i. iiHslovom Stripcore
	prireditve
15.12.	]'.()()      Novoletni živ/av /. obiskom Dedka
	Miaza
	predavanja
S.12.	20.00      Peter Nodopivoc: Kako sd Slovenci
	v 19. stol. vidcli s^ojo gospodarsko
	in družbeno prihodnost
15.12.	20.00       Iztok Goister: Ali nam jc narava ^
	napoto? (kullurolu.ški prislup v
	obravnavanju okoljskih vprašanj)
Zabruhajte z namj!
TRIBUNINA ORGUA,
sklicana za 15.
december v K4
poseduje vse
potrebne
predpogoje za
popoln propad.
K sreči bo tam tudi banda iz Nevroze.
KAR POGUMNO!
Za tiste, ki ste še vedno
preleni, da bi prišli pogledat na Metelkovo
Droge so še vedno prepov-edane, prireditvc pa so se vedno zastonj. Za ušivih 50 k)lat|C\ sc lahko \ Gala d\o-rani pogrcjctc z bclim kuhanim \"inom ali pa s črnim kuhanim vinom z dodatkom nima. Čc absliniratc. lahko za isto ccno dobitc Coca- colo. Solo ali Bobi palčkc. Juicc in Čips sta vrcdna 70 sil. Kaditc lahko za 85 sit -Boss. Čc prcmorctc 100 to-larjcv. si lahko pri\ oščitc pivo. Grisinc. Wcsl ali pa niknctc cncga lakratkcga (0.5) - izbi-rajtc nicd \odko. rumoin in vckijo. Prcmožncjši si lahko za 170 sil privoščijo amcriškcga \ ročcga psa (hot dog). Lahko sc okrepčate tudi \ šolski klcti. kjcr si mimogrcdc oglcdalc šc filni. pojilmu pa prisluliiiete go.stu 1001 noči Pivo jc 100 sit. cnako \Vcst. doniačc \ino - 70sit. za 50 sit pa dobitc kuhano vino. juicc. Fanto. Coca-colo. Radcnskoali Bobi palčkc.
Čc stc potrcbni loplcga obroka hranc. pa   pojditc poglcdal \ Pub.    Skuhajo vam Uidi po kiiajsko. Siccr pa lahko (ani tudi samo gasitc žcjo. Čc imatc problcmc z nizkim pritiskom. lahko pri njih dobitc kavo. po žclji tudi z smctano... Ah, kaj hi našlevali, dvignite svojc lcnc rili in sc priditc sami prepričal.                I.II.
Ob znaku bo ura 6, 9minutin50sekund.
		CD
		kotuerti
-.12.	19.30	LETNI KONCERT OKKESTKA
		ŠTl DKMOV AKADEMIJE Z V
		GLASBO (Bach, Mozart.
		Mcndelssohn - Barholdv)
8.12.	19.30	MLADI MLADIM: ROBERT
		PREDMK -roa, M ADIMIR
		MLINARIČ -klavir in (iOI)ALM
		K\'ARTET SGŠ (Andrc - Bloch.
		Bentzon. Strauss, Ivančič. Mozart.
		Hvorak. (rolob)
9.12.	19.30	KONCERT ORKESTRA
		SLOVENSKE FIIJIARMOM.IE,
		G^ OR(i\  G\ ORINANM -
		RATH -dirigcnt, CiVORGV
		GKIGER   -Irobcnta (Haitok,
		Pctrovics. Bruckncr)
10.12.	19.30	KONCERT ORKESTRA
		SLOVENSKE FII.IIARMOM.IE,
		GVORG^  G\ ORI\ANM -
		RAI H -dingcnl. GVORGV
		GEIGER -trobcnta (Bartok,
		Pctrovics. Brukncr)
11.12.	19.30	KONCERTM VEČER
		MEDNARODMH OPERMH
		PEVCEV OB 80-LETMCI
		KSEMJE VIDALI, MICIIAEL
		HOFSTATTER - dirigent
13.12.	20.30	K\ARTKT ENZO FABLANI Z
		GOSTI - BETONTRACK
1-1.12.	19.30	BIČKA NA BROI)\\A\'l" -
		otroški mu/ikal. pono\itvc od 15. do
		30.12.
14.12.	20.00	GLENN MILLER ORCHESI RA
		- v čast Glennu Millerju
16.12.	19.30	ORKESTER SLO\ ENSKE
		FILHAR.MOMJE, JANOS
		KOVACS - diriecnt, ANDREA
		CAPPELLEin   - violina
		(Srebotnjak, Beethoven, Prokofjev)
r.n.	19.30	ORKESTER SLOVENSKE
		FILHARMOM.IE, JANOS
		KOVACS -diriecnt. ANDREA
		CAPPELLEIT1 - violina
		(Srcbotnjak, Boethovcn, Prokoijev)
18.12.	22.00	ALENKA VTDRIH IN GOJMIR
		LliŠNJAK. Pesmi Hdith Piaff
19.12.	20.00	ALENK.V VIDRIII IN GO.IMIR
		LEŠN.IAK, Pcsmi Edith Piaff
		razstave
od 6.12. do 26.12.		^orld Press Photo - Pričevanje
		\idenc«ia (v sodehvanju s Fondacijo
		Ifurld Pre.s.s Photo iz Anisterdama)
dn 12.12.		Podoba v knjigi
dn 14.12.		Jurij Kocbck - podohe glagolov
	prireditve	
10.12.	20.00	P. Shaffor: LETICIJA IN
		Ll.ŠTREK
11.12.	20.00	BETOMANC - TATOVI
		MOKRIII ROBČKOV
12.12.	20.00	BETOMANC - TATO\'I
		MOKRIII ROBČKOV
15.12.	20.00	B. Slado: OB LETt OSOREJ
is.12.	20.30	LETM NASTOP AFS FRANC E
		MAROLT-45 LETMCA
IS.12.	20.00	BETONTANC" - TATOVI
		MOKRIII ROBČKO\
19.12.	20.00	BETOMANC - TATON I
		MOKRIII ROBC kO\
20.12.	19.30	LJrBIJANSKI KLOŠARJI -
		nvarioncte /.a odrasle (lutkovno
		niarionefno gledališče Kl\h'llkO\)
21.12.	21.00	VIDEO FILM DANC E FESTI-
		VAL - pregled sodobnih tokov v
		plesu na videu in filmu
	predavanja	
14.12.	19.00	Z DIŠEVMM R.AVNOVESJEM
		ZOPER SAMO.MOR - predavata
		prof. dr. Gorazd Mrcvlje in prof.
		dr. Vinko Potočnik
16.12.	19.00	PRAV \J\(:\A BII.IA NARA\ E
		KOT BOŽ.\NSK.\ BITJA -
		predava Marko Pogačnik - Društvo
		za primcrjalno rcligiologijo
		film
'.12.	20.00	GOLl/NAKED, britanski film
8.12.	20.00	GOLI/NAKED, biitanski nim
9.12.	20.00	GOLI/NAKED, britanski film
8 7.-20. december
LJUBLJANA POD MLEČNO CESTO
Nevroza
DRAMA
10.12. 11.12.
14.12.
15.12. 18.12.
19.30      G. Fevdeau: DAMA IZ MAXIMA 19.30      L. Pirandello: KOT ME II
IIOČ'EŠ (go.stovanje SLG iz Celjai 18.00      ISTAVI SE. SVET - POMISLI
NA OTROKE, koncert IMCEF
19.30      I. Cankar: ZA NARODOV
BLAGOR 19.30      G. Fevdeau: DA.MA IZ MAM.MA
MALA DRAMA
12.	20.00	\V. Allcn: SAM	ZAIGRA.I SE ENKR-VT,
9.12.	20.00	A. Nicolaj: BI.AGI POKOJMKI. DRAGI MOZ.IE	
10.12.	20.00	VI. Jesih:	1,11 BITI
11.12.	20.00	\V. Allcn: SAM	ZAIGRA.I ŠE ENKRAT,
16.12.	20.00	M. Jcsih:	L.IIBHI
1". 12.	20.00	M. Jcsih:	LJl BITI
18.12.	20.00	A. Nicolaj: BLAGI POKOJMKI, DRAGI MOŽ.FE	
21.12.	20.00	M. Jcsih:	LJl BITI
8.12. 14.12. 16.12. 18.12.
10.12.
OPERA IN BALET
19.00      Verdi: TRAVIATA
19 00      Slrauss: NETOPIR
19.00      Vcrdi: RIGOLETTO
19.00      Puccini: TOSCA
MGL
20.00
11.12.	11.00
11.12.      ¦	16.00
12.12.	11.00
12.12.	16.00
r.n.	19.30
18.12.	19.30
19.12.	11.00
19.12.	16.00
21.12.	16.00
19.12.
20.12. 21.12.
 A. Dorfman: DEKLICA IN SMRT in Glasbeni program komornega pevskcjia zhora GAl DEAVIUS D. Zupan: STORŽEK IN JlRČEk
D. Zupan: STORŽEK IN
JURČEK
D. Zupan: STORŽEK IN
JURČEK
D. Zupan: STORŽEK IN
JURČEK
I. Cankai: ZA NARODOV
BLAGOR
M. Kleč: VSEGA JE KRIVA
MARJANA DERZAJ
D. Zupan: STORŽEK IN
JURČEK
D. Zupan: STORŽEK IN JIRČEK
D. Zupan: STORŽEK IN JURČEK
mala scena MGL
20.00      G. Barvlli: MEDENI MESEC, premiera
20.00      G. Barvlli: MEDENI MESEC 20.00      G. Barvlli: MEDEM MESEC
GLASBENA MLADINA
9.12.                      10.00       lelika dvorana Sloven.ske
filhannonijc.
OBZORJA PIHALNE GLASBE -Orkestcr slovenskih   policistov, Milivoj Šurbek - dirigenl, Jože Humer - pravljičar
/ 0.12.                    19.00      grad Bogenšperk nad Litijo. SLAVA
VALVAZORJA KRANJSKEGA -Edita Garčevič - mez/.osopran, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani. prof. Eva No^šak -Houška - mentorica
15J2.                   18.00      grad Tivoli - MGLC. MUZA PRI
MUZI - Milena Pcrič - llavta, učenka SGŠ v Ljubljani, prof. Helcna Polas - mentorica
GALERIJA ŠOU
75.. 16. ,1Z, 18. .19.12
ZGODBA O PLESl: RDEČI ČEVELJČKI,   produkcija PLESM TEATER LJUBLJANA
OBSCURITV
VADITE SLEMANJE SČUPO
Če je nimate, si kupite lasuljo
Pisal sc jc 24.no\cmbcr 1993.
v Klubu K4 so imcli Obscuritv
koncert. ki jc bil promocija
njihoNCga pncga CD-ja.
Posncli so ga skupaj s sorodno
skupino    In    a
Spleen.  Konccrt
bibil lahkovcliko
boljši. čc Obscu-
ritv nc bi zapustil
pc\ cc. čc bi fantje
pravočasno našli
pravo zamcnja\o
zanj. če bi sc prcd
koncertom ugla-
sili. če bi bili nc-
katcri malo bolj
pri zavcsti. inčebi
bil koncerl v kak-
šnem bolj za kon-
certe pripravnem
klubu. kotje K4.
Kljub vsemu tcmu
so Obscuritv odi-
grali svoj repertoar
in če bi njihov ko-
ncerl trajal   malo
dalje. bi jim celo
uspelo zagreti vedno ledeno
hladno ljubljansko publiko.
Med poslušanjem plošče in
gledanjem koncerta obstaja
\elika razlika. Obscuritv so \
ži\o mnogo bolj cncrgični in
nckako bolj zvesti sami sebi kot
pa na plošči. kjcr so bolj togi
in zvenijo kakor klasični metal
bandi.
Tako na konccrtu kot na CDju
/\ok skupinc ni dovolj čist.
čcsar pa po mojc ni kri^ bcnd.
ampak bolj tonski mojstri za
mcšalnimi mizami.
Če bodo Obscuritv nada-
ljc\ali s takšnim tcmpom
dcla. bodo lahko kmalu
posncli popolnoma svoj CD
zboljšim produccnlom. Igra-
li bodo lahko \ vcčjih klubih
in d\oranah. inicli bodo
boljši sound in \cliko fanov...
OBSCURITV SO:
Alc.š Jurko\ič, bobnar. s\-o-
bodni umetnik in srohodni
plezalec
Rok Marolt, kitarist
Grcgor Musa, basist in
hipi
Aljoša Sa>vich, kitnrist in še
nekaj
Barbara, ne ve se, kako se
piše, kerje prišla pred 14
dnevi, vokal.
§' Kdoste, Obscuritv? Aljoša: "Začeli smo oktobra 91. Zbrali smo se na tak način.
kakor sc ponavadi zbcrejo RNRbcndi. Po d\ eh mesecih igranja smo imeli svoj pni konccrt \ Klubu K4. Po kon-ccrtu smo posncli pne demo
posnetke na štiri kanalki v placu. Producent je bil Mario od Miladojkc. Posneli smo štiri komade. eden od njihje bil pri-rcdba od T-Re.\. Children of the revolutiun. Sledili so kon-certi po Sloveniji. vrhunec slo-\ enskih koncertov je bil kon-cert z ameriškimi Obssessed na Humu. in v tujini z 2.2.2.7'. v Avstriji in na Češkem. Ta tura je bila prva liga (sc.\ & drugs & R'n"R). Lctos maja smo odšli \ Akadcmika skupaj s skupino IN A SPLEEN. V štirinajstih dnch smo tako mi
najst dni pred promocijo CDja jc prišla Barbara. kar pomeni da v Sloveniji ni pe\ce\."
^" Kakšnaje glasbena us-meritev benda? Aljoša: "Bond je začel igrati pmgressive deoth nietal, potem smo omehčali vode : deter-gentom, zašli smo v plovbe na vodi. "
Rok: "'Naša glasba izhaja iz starega rocka (Black Sabbath. Iron Butterflv) in se dopolnjuje z že izumrlimi in še živečimi trendi. BistAOJev tem. da nas zanima glasba. ne pa etiketa. ki stoji za njo. To znači R'n"R."'
•" Kakšno muziko po-slušate?
AIjoša:"Jaz poslušam Metal-lico. to je najboljši bend. Sledijo Trouble. Prong. Coc. Ego mal function. Rok posluša Black Sabbath. Uriah Heep. Iron Maiden. Aleš posluša praskanje nohto\ po plezalnih stcnah. sledi Metallica. Musa posluša Hazard. Uriah Heep. Ozzv. Barbara pa Alice in Chains."
€r Kdopiše tekste?
Rok:"Tekste piševa Musa in jaz. Pomen naših tekstov je iskanje meje med ži\ ljenjem in smrtjo ter \pli\om religije na družbo. Po drugi strani pa pozitivno razmišljanje o živ-ljenju in radosti obstoja."
^" Kakšen bo vašjutri?
RokfPromocija CDja po Slo-
kot IN A SPLEEN posneli ma-terial za Split-CD z naslovom Dance \vith a devil \n a pale moonlight. CD je izšel v nakladi 1 milijon tisoč izvodov. Po snemanju ^ studiu nas je zapustil pe\ ec Blaž Oc\ irk. in sicer zaradi ljubezenskih raz-logo^' in razmer. Novega pevca smo iskali šest mesece\; štiri-
veniji. Potem se bomo zaprli v klet in štancali no\ e komade in zbirali denar in prispevke dobrih ljudi za ponoven obisk studia konec leta 1994."' Aljoša:"!^/, ki še niste videli Obscuritv vežbajte slemanje s čupo in pokažite takšno znanje
na koncertu.''      _, , v  .,
D. kalasmkov
Nevroza
LJ... / V BALONU PO SLOVENIJI
7. - 20. december 9
KINOTI
9.12. 16.12.
16.12. 16.12.
'.12.
8.12. 9.12.
10.12.
11.12.
12.12.
13.12.
14.12. 15.12. 16.12.
r.1'2. 18.12.
19.12. 20.12.
21.12.
PREMIERE V UUBUANSKIH KINEMATOGRAFIH
KINO BEŽIGRAD
Stephen Herck: PRVAKI (Champions) KINO UNION. ŠIŠK.A
Chris Columbus: SAM DOMA 2 (Home Alone 2: Lost In Xew York) KINO HČ
Vincent \Vard: ZEMLJEVII) ČLOVEŠKEGA SRCA fMap o/tJie llunuui Ilearl) KIXO KOMPAS Roland Jofle: MESTO RADOSTI (City ofJov)
KINOTEKA
Robcit Van Ackeren: ŽENSKA V PLAMEMH
(Die Flatnbierte Frau)
Jcnnic Livingston: PARIZ GORI (Paris h
Burning)
ŽENSKA V PLAMEMH
Nicole Conn: CLAIRINA LUNA (Claire ofthe
Stoon)
Mark L. Lestei: NEKOM ROLIRANA MOČ
(Firestarter)
Roeland Kerbosch: ZA IZGIBLJENEGA VOJAKA (Vor een verloren Soldaat) NEKONTROLIRANA MOČ Monika Treut: ŽENSKA NESPODOBNOST'
(Female Misbehavionr)
Monika Treut: MOJ OČE PRIHAJA (My Father Is Coming)
NEKONTROLIRANA MOČ Todd Havnes: STRIP (Poison)
Gregg Araki: ŽIVLJENJE NA KONCU (The Living End)
Gus Van Sanl: MOJ MALI IDAHO (My Own
Phvate Idaho)
Jean Beaudin: S CLAUDOM DOMA (Being At
Home l-Vith Claude)
Program Arhiva RS (dokumentarni filmi)
Bruce Beresford: ČRNO OGRINJALO (Black Robe)
Louis Malle: NASVIDENJE, OTROCI (Au revoir les enfants)
Charlie Chaplin: VELIKI DIKTATOR (The
Great Dictator)
Normaii Jcwison: VOJAKOVA ZGODBA (A
Soldiers Storv)
Graham Bakei: TUJA NACIJA (A/ien Sation)
Alan Parkei: MISSISSIPPI V PLAMEMH
(Mississippi Buniing)
ZAPRTO
Program Arhiva RS (dokumentarni filmi) 30-letnica Ijubljanske Kinotckc - Gostovanje Kinoteke iz Humina (PROGRAM MAXA LINDERJA)
Louis Mallc: ATLANTIC CITV
Gostovanjc Kinoteko h Ilumina (ITALI.JANSKI
NEMI KOMIČM FILMI)
GALERIJE
NARODNA GALERIJA
do 10.1.94
do6.194 9.12. - 9.1.94
od 14.12. do 30.1.94
Fran Klomcnčič - slikc
MODERNA GALERIJA
.lancz Marenčič - fotografije Odmik in hli/ina, razstavljajo: Bernd in Hill Bechcr, Andreas Gursk>, Candid Hofcr, Axel Iluttc, Simonc Nicweg, Thomas Ruff, Jorg Sasse, Thomas Struth in Petra \Vunderlich. Arnulf Rainer - slikc
MALA GALERIJA
14.12. do r.1.9            Pedro Cabrita Reis - instalacije
do 19.12.
tibll.il
GALERIJA TIVOLI - MGLC
Gorazd Šefran - grafike
MiSTNA GALERIJA
od 16.12. do 9.1.94
Razstava študentov Pedagoških akademij v Ljubljani in Mariboru v štud. letu 1992/1993
Janez Zorko - skulpture
KIS - KLUB IDRIJSKIH
ŠTUDENTOV
Po nekajletnem ncdelo\ anju se je KIŠ ponovno zbudil leta 1991. Prva naloga jc bila. da si zagotovi denarna sredstva. da bi laliko kaj počeli. Po dolgih pogajanjih s Sen-isom storitev d. o. o.. jim je to. kot enim prvih v Sloveniji. tudi uspelo. Zdaj prejemajo del dohodka. ki ga servis ush ari s posredovanjem del študentom in dijakom. Dejavnosti KlŠa so usmerjene predvsem \ veselja. ki si jih štu-dent s svojim plitkim žepom težko privošči. Organizirali so d\a uspela izleta v Benetke in Muenchcn. pripra\ ili tečaj plesa, tenisa in likovno delav-nico. Na tradicionalnem Čip-karskem festivalu so imeli svojo stojnico. Večkrat poma-gajo dijakom idrijske gimnazije pri pripravi plesov. Imajo zagotovljen termin za rekre-acijo \ šporlni d\ orani \ Idriji. Za letos je že stekla akcija organiziranega inštruiranja di-jakov. Poskušali bodo na\ ezati stike z občinskimi \eljaki. da jim predstavijo s\oje delo in problcmc. Največji problem je se^cda prostor. ki ga nimajo. Tam bi se študentje lahko sreče\ ali. \ anj bi postavili \ saj en računalnik za tisle. ki ga doma nimajo.
Pojavlja pa se problem z dcnarjcm, ker bi se naj po novem vsn sredstva ohmočnih klubov stekolo v ŠOl'. Od tu noj bi štitdentje prejemali nekakšno miloščino na podlagi prošenj. Zalo se jc KIŠ \klju-čil v skupino študentskih klu-bo%. ki so proti temu zakonu. T.H.
Mladinski in študentski klubi. ki karkoli počnete. pišite. kaj počnete. če nic ne počnete. pa napišite. zakaj ne. Sporočite vsaj svoje telefonske cifre. da vas lahko pokličemo in zaslišujemo. Na naslov: Tina Hauser, TRIBl NA, Kersnikova 4,61000 Lju-bljana
	MARIBOR
	SNG - OPERA IN BALET
r 12.	19.30      Aisbil: ORESTEJA
8.12.	19.30      Aishil: ORESTEJA
9.12.	19.30     Aishil: ORESTEJA
10.12.	19.30      Milenkovič - \Vorkman: LU3NA
	NAD MISSISSIPIJEM
10.12.	19.30      SIMFOMČM KONCERT, Simf.
	orkester Mariborske Filharmonije
	(Unionska dvorana)
11.12.	19,30      Milcnkovič - \Yorkman: LUNA
	NAD MISSISSIPIJEM
12.12.	19.30      Kalman: KNEGINJA ČARDAŠA
15.12.	19.30      Verdi: RIGOLETTO
16.12.	19.30      Rimski - Korsakov: CARJEVA
	NEVESTA
19.12.	1 -.00      Čajkovski: HRESTAČ
20.12.	19.30      Dante Alighieri: LA DIVEVA
	COMMEDIA - INFERNO,
	dramatik: Nenad Prokič, režiser:
	Tomaž Pandur
	$TUK
-.12.	POTEPANJE PO ALŽIRIJI -
	diapozitivi
10.12.	LET 3 - koncert
r.12.	ZORAN PREDIN - ZADNJA
	VEČERJA - promocija kasete in
	albuma
	tedenslca shema
pon.	20.00      Kino v dvorani - vstopirina je 150 sit
	21.00 - 2.00      Jazz večer - vstop prost
tor.	Spoznavni večeri in brucovanja
sre.	Kino in disco
čet.	Rock večer
pet.	21.00 - 2.00      Art video kino in groovv music
sob.	21.00      MADISON club
	KOPER
	MKC
11.12.	PRIMAVERA FESTIVAL
	Zagotovo bodo Why stakla, Kvaka
	22, JARS, v ožjem izboru so Pat
	ambulance, Diktatura decibela,
	vabljeni bodo Polka band, ex
	Pohane dlake, Fancv Iazy...Koncert
	bo trajal pet ur, začetek bo ob osmih,
	posvečen bo boju zoper ATDS.
18.12.	Primož Schmidt Quartet (Lj)
	Babv Can Dance
Obvestilo:	Iz MKC je odšla siva tigrasta muca. Sliši na vrata od
hladilnika.	Vrnite jo na Gregorčičevo 4, Koper, MKC.
Reklama:	na isti naslov lahko pošljete svojega.
	
SEMPETER PRI NOVI	
	GORICI
	CRMK
10.12.	tematski večer: LES NEGRES
	VERTES
11.12.	koncert ARU DI GOLPE (Udine -
	Italija)
r.n.	glasba s CD-jev: Hard Core, Punk...
18.12	glasba s CD-jev: Rcx:k, Hard Rock
	w
	CRNOMELJ
	MKK BELE KRAJINE
11.12.93	23.00      KUD IDIOTI - koncert
18.12.93	etno večer s tamburaškima
	skupinama iz Dragatuša in
	Sodevcev
10 7. - 20. december
NOVA KRAMA
Nevroza
LOESJE - WAT IS DAT?
Žc kar nckaj časa sc po ulicah Ljubljanc (pa tiu/i Marihora in drngih slovcnskih mcsi) na vsch mogočih in ncmogočih mcstih pojavljajo plakati s podpisom Locsjc (heri: Lušjc) Plakati s črnini liskom na bclcm papirju ponujajo svojini ininioidočim bralccm kratkc. udarnc. svc/.c. huniorističnc. vprašujočc... od/.ivc na svcl okoli nas.
SVET JE LEPŠI S  TEBOI
LOESJE KOT DEKLE
Locsjc sc jc na simbolični ravni kot dcklc iz soscskc rodila 24. novembra 1983 v Arnhcmu na Nizo-zcmskcm. In žc komaj rojcna jc svoje soscdc začcla "vzncmirjati" s svojimi kratkimi tcksti. ki jih jc lcpila po ulicah svojcga mcsta. Locsjc sc s svojimi razmišljanji nc razlikujc od dnigih mladili dcklct.
cdina ra/.lika jc. da sc nc stara kronološko (dancs inia žc 10 lct) in nima svoje fizičnc pojavnosti. Obstaja prcko sporočil na plakatih.
IN KOT LJUDJE
Na bolj rcalncm nivoju pa sc jc idcja o Locsjc rodila žc nckoliko prcj. spomladi 1983. ko sc jc dcvel ljudi \ Arnhcmu odločilo razvili novo pobudo za bcjj iz neskončno utmjajočcga krojja političnih ^ibanj tistcga časa. Idcja jc zaživcla in Locsjc jc bila kot podjclno dcklc s plakata na Nizozcmskem sprcjcta /. dobrodošlico. Tako sc jc lcta 1985 cclo udclcžila narodnih \olitc\ v nizozcmski parlamcnt. Od listcga časa scjc Locsjc. zlasti po padcu bcrlinskcga zidu. začcla pojavljati tudi zunaj mcja svojc državc in jc obiskala vsc državc bivšcga v/.hodncga bloka. In lcta 1990 sc jc na mcdnarodncni ckološkcm taboru Ecotopia na Madžarskcm srcčala z dvcma mladima sloNcnskima nadcbudncžcma. ki sta Locsjc princsla ludi v Slovcnijo.
LOESJE V SLOVENIJI
V Sloveniji jc Locsjc najmočncjša \ in okoli Maribora. kjcr sc z njcnimi idcjami uk\arja kar 40 ljudi. V Ljubljani pa Locsjino podobo rišc 15 entuziastov. Ti ust\arjajo lokalnc scrijc plakatov. s katcrimi sc odzivajo na dogodkc v s\oji ncposrcdni okolici. Obja\ljajo tudi plakate iz mcdnarodnc serijc. ki jih enkrat mesečno s\ojim sodcla\cem pošljc ccntrala v Arnhcmu. Za razliko od lokalne serije. kjer grc dobra idcja iz gla\c neposredno na papir tcr nato na ulicc. sestavlja mcdnarodno scrijo plakato\ mcscčni izbor okoli 20-ih najboljših plakato\ iz vsch drža\. kjcr Locsjc ustvarja. Lokalne skupine pa nato izmcd tch 20 izbcrcjo okoli 6 tistih. ki pridejo na ulicc \ njiho\ ih mcstih. Na izbor plakatov pa vpliva kar nekaj dcjavnikov: polcg dobrc misli scvcda še. ali jc sporočilo. ki je kot odzi\ na dogodkc nastalo npr. nekjc na Poljskcm. razumlji\o tndi slovcnskcmu bralcu. polcg tcga pa šc prevcdljivo v slovenščino. Mnogc domislicc lahko s prevodom prcccj sprcmcnijo s\oj pomcn ali pa so cclo povscm ncprc\cdlji\c. Locsjc jc po\ scm ncformalna organizacija. ohlapno
združcnjc. ki temclji na cntuziazmu in osebni motivaciji. idcjah in iniciati\ah. Ljudjc. ki so aktivni \ Locsjc. so akti\ ni zato. kcr tako žclijo in dclajo zato. kcr jim jc to \ šcč. Za vse, ki bi radi sodelovali pri nastajanju Locsjinih plakatov, pa sporočilo: ogtasite se v Študentskcm naselju v Roini dolini, blok 3, soba 101.
Pa še sporočilo za vas, ki ste morda mncnja, da bi mestni inšpcktorji morali "pomesti" s to civilno iniciativo: Locsjc je v bistvu sinonim za svobodo izražanja misli. Poleg tega pa jc ljubljanska Loesje bolj disciplinirana od nizozemske. Plakatc namreč lepi lc tam. kjer NI napisa PLAKATIRANJE PRE-POVEDANO.                                      Jana Slačck
SOLA ZA JAZZ
V Ljuhljani poučujcjo ja:z na Srednji glasbeni in balctni šoli
\a Srcdn ji ^lasheni in haletni šoli so lansko šolsko leto iistano\ ili no\ oddelek. Imeiui.jc sc oddclck (' - kjer so jilasbeniki .la/.z smeri.
Profcsorji. ki poučujcjo na lcj smcri. so inicli s\ojc
proslorc   na   Poljanski   6.   ki   pa  jc   /aradi
dcnacionali/acije prišla v rokc
prcjšnjiin lastnikom. Opatiji
Stična. Mcd njinii jc tudiprof.
Nada Žgur. ki sc jc cdina pri
nas poklicno uk\arjala / jaz-
zom.  Lcta   1985 jc odpiia
privatno šolo jazz solo pctja.
Pra\ i. da jc /clo pomcnibno
niladim glasbcnikom ponujati
sodobnc rcči. Pri sprcjcinnih
izpitih jc bila /clo stroga. zato
ima \ lctošnjcm lctu samo tri
dijakc. za katcrc pa mcni. da
so zclo pcrspckti\ni. Ostali
profcsorji jazz oddclka so:
prof. Matc\ž Smcrkol. ki uči
kontrabas in zgodovino jazza.
prof. Alcš Strajnar - kitara.
prof. Alcš Rcndla - lolkala. prof. Toniaž Habc -ritmični solffcgio. gosla i/. Zagrcba: prof. Saša Ncstro^ ič - saksofon. prof. Vcljko Glodič - kla\ ir. Prcdmcti so scsta\ ljcni i/klasičnih in spccializiranih. nicd katcrc spadajo: osno\ c aran/.iranja. osno\ c inipro-
viziranja. zgodo\ ina jazza. skupinska igra. ritmični solffcgio. kla\ir. harmonija tcr glavni predmct. Zacnkrat jc jazz smcr samo \ pncm in drugcm lctniku tc šolc. vpisanih pa jc pctintridcsct dijakov. Tcčcjo pogo\ori za nadaljc\anjcjazzštudija na Aka-demiji /k\ glasbo. ki pa zdaj šc nima možnosti. Upajmo. da našim pnim jazz glasbenikom. ki bodo zaključili izobražc\anjc na Srednji glasbeni in baletni šoli. nc bo trcba v tujino. Ravnatclj. gospod Toma/. Buh: "Mi-slim, da lohko računamo, do bo v štirih letih na nnši šoli sto dvajsetja" glashenikov. Samenje zbrati ta/ente in Ijudi, ki veliko znajo, o tega mla-dim ne morejo sporočiti. Poskušamo in trudimo se dvigovati roven jazzo. I 'v/ tisti, ki vas to zanima, lahko 1 ~. moja v Slovenski Filhannoniji pri-sluhnete zaključnemu koncertu pn-e-ga in dnigega letnika v spremst\>u Big Banda."                       CVETKA
CVET
Nevroza
FAKSYLAND
7. - 20. december 11
Piranje prcjšnji konec tedna bil prcstolnica slovenske arhitckture. V njem sc je zbrala vsa slovcnska arhitckturna smetana. prisotni pa so bili tudi gostjc iz tujinc.
Piran jc primerno okoljc za takšcn dogodck. saj ima razen ohranjcnega cnotncga arhitckturnega videza tudi primernc prostorc - kar nekaj manjših galcrij. v njcm pa jc tudi scdcž Obalnih galerij. ki organizirajo Piranskc dnevc arhilckturc - \ sakolctni scminar z mcdnarodno udeležbo. Osrcdnja dogajanja so bila v tcalni Tartini. kjer jc bila ol\oritcv. vsa prcdavanja in podclilcv nagrad. Otvoritcv jc bila v pctck. 27. novembra. takoj /a njo pa so predavatclji predavali. Ioan Andrescu iz Tcmiš\ čirja (Ronumija) prcdaval na tcino Preži\ ctjc in mulacijc Ronumskc arhitckturc. Govoril je o času diktaturc Ccauscsca. ko jc bila država siccr revna. vendar so nckatcri imcli dcnar. ki so ga razmelavali s posnemanjcm dikiaiorjcvcga sloga. Ta sploh ni bil lipično socialislično-stalinističcn. ampak si jc za vzor v/.cl francoski ncoklasicizcm. V tcj utopični državi jc bila tudi arhitcktura utopična. Gradilo sc jc lahko vse kar si jc kdo zamislil. čc lc pri tcm ni prišlo do vcčjih zaplctov. V nasprotncm primcru "jc bila proccdura prcccj nckom cnvionalna..."'. Državljani so živcli v pričakovanju diktatorjevcga padca. medtcm pa jc cvclel črni trg. ki jc produciral bogatašc. ki so lahko gradili karkoli. Tako se jc izoblikovala oblika. ki sc jc ncštctokral ponovila: mogočcn kubus s stranskima stolpičcma in monu-
PIRAN - PIRANO
mentalnim stopniščcm. Uporabljali so mnogo možcnega marniorja in drugih dragih materialov. Ceauscscu jc lako zgradil srcdi s\oje prcstolnicc zgradbo. ki zclo spominja na Loinrc. do njc pa vodi široka alcja na katcri so mogočni \odomcti. Ko so ti dclo\ ali. jc vsa Bukarcšta bila brcz vodc. Na srcčo jc k Ijubljencmu \odilclju lc rcdko zašel kak gosl. Christos Papoulias iz Alcn jc go\oril o svojih dclih. ki so oslala \cčinoma na papirju. saj sc sam uk\arja s lcorijo injc \ opoziciji grškc arhitckture. Pokazal nani jc cno s\ ojih rcaliziranih dcl. ki stoji na otoku kjcr ni nc clcktrikc nc \odc. in jc nioral narcditi poscbnc zgradbc za /.agolovitev osnovnih potrcb. Hiša jc
grajena iz materialov. ki so jih do^ ažali z ladijami. saj na otoku ni nobcnc mfrastrukture. Postavljena je \zdolžno ob nara\ni tcrasi in nadaljujc njen nara\ni padec. Omcnil je tudi svojo udcležbo na natečaju za muzcj akropole. ki ga jc siccr izdclal. vendarjebil ncoccnjen zaradi nestrinjanja s komisijo. Poh\ alil jc osmansko arhitckturo - vrhunsko predelavo krščanskc katcdralc Sv. Sofijc \ Kon-stanlinopolu \ džamijo z minarcti. ki sc sta\be nc dotikajo. vendar s s\ojo \išino oprcdclijo namišljeni kubus k\ adcr. ^alter Nebcl jc predsla\ il nekaj s\ojih projckto\ \- Bcrlinu. Komplcks Bcrlinskcga vclcscjma naj bi prc\/.cl nckalcrc prircdit\c drugih scjmo\ \ Ncmčiji in s tcm dal novi prcstolnici ži\ ljcnjc. Ta namcn jc imcla tudi olimpiada. lc. da mcsto tcga nc bi bilo sposobno organizirati zaradi razccpljcnosti. Hnaški arhitckt Tomislav Odak jc prcda\al o vojni m njcnih \pli\ ih na arhitekluro. Andrcas Kerkal iz Budimpcštc o vzhodnocvropski
arhitckturi in posledicah no\ega kolonializma. Franciscallman zDunajapajeteoretičnodefinirala nekaj s\ojih projekto\' indi\idualnih hiš - "Prostor mora bili poln prostora."
Po prcdavanjih so podelili peto nagrado PIRANESI, edino srcdnjeevropsko arhitekturno nagrado. ki jo je žirija. sesta\ ljena iz preda\ ajočih arhitektov. podelila Avslrijcem Muchu l ntertrifaleru, Gerhardu Horburgeru, Hermannu Bossu in Danielu Sasteru za hotel v avstrijskih Alpah, ki se poleg funkcionalnosti ozira tudi po skladnosti z okoljem. Poh\ale pa so dobili predstavniki Madžarske, A\strije in Slovenije. Nagrado je podelil in s tem prireditev zaključil slovenski minister za okolje in prostor. arhitekt Miha Jazbinšek.
Tibor
12 7.-20. december
FAKSYLAND
Nevroza
Kam, kje, kako in kdaj v Ljubljani
AŽBE, galerija, Mcstni trg 18 II. 8 226-036.
>:  10.00-13.00 m 16.00-l9.00. sob. 10.00-13.00, ned. zaprto
AMIČM SPOMEMKI EMONE IN SIIT,
Jakopičev vrt, Mirjc 4 in Hrjavčeva 8 ter Kongrcsni trg
ARIIITEKTl RM MVZE.1 - GRAI) FVŽINE,
Studcncc 2a. 8 140-97-98,  ;.   10.00-15.00. sob.. ncd. zaprto
ARIIITEKTl RM Ml"ZE.I-PI EČMKOVA
ZBIRKA, Karunova 4. S 213-008. ,:.  tor. in čct. 10.00-14.00. pon.. src. in pct. dostop do arhivskega gradiva
ARS. prodajna galerija. Čevljarska 2, 8 218-075, Z 10.00-19. urc. sobotc od 10.-13. urc. ncd. in prazniki /aprto
BEŽIGRA.ISKA GAI.ERI.IA, Dunajska 31.
8 313-648, 10.00-13.00 in 16.00-19.00. sob.  10.00-13.00, ncd. zaprto
CANKAR.FEV DOM. Presernova 10. 8  125-81-21. Z- 12.00-22.00. ned. 15.00-18.00
COMMERCE, galerija, Hinspielerjeva 6.
8 132-22-41389, Z 9.00-19.00, sob. 9.00-13.00, ned. zaprto
CRNl ČE, goslinsko podjetje, Štajerska cesta 4,
8 372-284
DAIRV QUEEN, Tast food. Cankarjeva ccsta 2, 8 210-831
DAJ - DAM, restavracija, Cankarjeva cesta 4, 8 210-619
DESSA, arhitekturna galerija, Židovska steza 4, 8 216-010, G 10.00-15.00. sob., ned. zaprto
Dlt, dijaški dom Ivan Cankar, Poljanska ccsta 26,
«318-577
DIJAŠKI DOM BEŽIGRAD, Kardeljeva ploščad 28, 8 342-867
DI.JAŠKI DOM POL.IANE, Potočnikova ulica 3,
8 327-471
DIJAŠKI DOM \ IC, Gcrbičcva 53 DRAMA SNG, Erjavčcva 1. 8 221-462
EQURNA, prodajna galcrija, Gregorčičcva 3,
8 223-932,l 10.00-13.00 in 17.00-19.00. pet. 10.00-13.00. sob. m ncd  /aprto
ELNOGRAFSKI Ml ZKJ SLOVEM.IE, Muzejska 1,
8 218-886, Z 10.00-18.00, ned. 10.00-13.00, pon.zaprto
FAR.MAC E\ TSKO - MEDICINSKA ZBIRKA BOIHSLAVA I.A\ IC KK. Vcrovškova 57.
8 168-21-61 22 72. Z 8.00-15.00. sob. in ncd. zaprto. Obvezna najava obiska dan prcd oglcdom.
FEMKS, prodajna galorija, Mcstni trg 10.
8 221-193. ¦.-;.   10.00-13.00 in 16.00-19.00, sob. 10.00-13.00. ncd   /.aprto
FIGO\'EC, «^ostilna. (iosposvctska 1. 8 217-279
GaLERIJA ZDSLf, Komcnskcga 8. 8 320-730,
10.00-18.00, sob., ncd. zaprto
(iEMA, prodajna galcrija.Gornji trg 24, 8 268-264. Z 17.00-19.30, srcdc in sob. 10.00-13.00, ncd. in pon. zaprto
lURIJA \ FDROG, razstavna galcrija,
TržaSka 40, 8226-461 461, !¦ 9.00-17.00. sob.in ncd. zaprto
INSl/LA. prodajna galcrija, Gosposka 1,8 221-794. >:.   10.00-13.00 in 16.00-19.00, sob. in ncd. zaprto
I!NTERMARKET - podjetje za tržcnje, siostinstvo in turi/em. Ccsta 27. aprila 31 - nicnza \ rožni dolini, 8 223-811
KlNO DVOR, Kolodvorska 11.8 310-730 KINO BFŽKiRAI), Linhartova 11.8 314-790 KI\O KOMPAS, Miklošičcva.S  132-01-41 KINO KOMl-NA, Cankarjcva 1.8 219-997
KINO RIO. poletni kino, Slovcnska 28.
8 215-335
KINO ŠIŠKA, Trg prekomorskih brigad 3,
8 159-32-84
KINO l'MON, Nazorjeva 28 219-564 KINO \'IC'. Trg MDB. 8 125-90-38 KINOTEKA, MikloSičcva 28. 8 311-391
KRIŽANKE, kulturno - infoiTnacijski center,
Trg francoske revolucije 7, 8 214-025. Z 10.00-18.00, sob. 10.00-13.00, ned. zaprto
L.ABIRINT, galerija, Trg republikc 1,
8 125-ON55, S 10.00-19.30. pon. 13.00-19.30, sob. 9.00-13.00, ned. zaprto
LAKOTNIK, restavracija, Ajdovščina 4, 8 310-970. Boni za Klasje.
LALA, prodajna galerija, Židovska 5,
8 226-155,- 10.UU-i3.uu m 17.uu-2U.Ujj^ aob. 10.00-13.00. ncd. /aprto
LJI;DSKA KUIIINJA, restavracija,
samopostrežna restavracija, Streliška ulica 12, 8 314-766
LOVEC, restavracija, Trg MDB 1. 8 213-413
LI.TKOVNO GLEDALIŠČE LJfBLJANA, Krekov
trg2, 8 314-789
MALA GALERIJA, Slovenska 35. 8 214-106, ¦X 10.00-18.00, ned. 10.00-13.00, pon. zaprto
MESTNA GAI.FRI.IA, Mcstni trg 5. 8 212-896, ¦;.-.-      10.00-18.00. ned. 10.00-13.00. pon. zaprto
MESTM MIZEJ, (iosposka 15. 8 222-930. zaradi prcnovitvcnih dcl odprto občasno, inlb 8 214-025
MESTNO GLKDALIŠČE, Čopova 14, 8 214-111
MIRJE, jjostilna, Tržaška ccsta 5. 8 218-060. Boni m Vič.
MODERNA GALERI.IA, Cankarjcva 15, 8 214-106. 10.00-18.00, ned. 10.00-13.00. pon. zaprto
Ml'ZE.F NON EJŠF ZGODOVINE, Cclovška 23, 8 323-968. 'i 10.00-18.00, pon. zaprto
MLZE.I PTT SLON'EM.TE, Stara Loka 3. Škotja Loka, 8 064 621-149, L čct. 8.00-14.00, sob. in ned. 9.00-13.00 in 15.00-18.00
NARODNA GALERIJA, Cankarjeva 20. 8 219-716, Z 10.00-18.00. ncd. 10.00-13.00, pon. zaprto
NARODM MUZEJ, Muzejska 1, 8 218-886, L 10.00-18.00, ned. 10.00-13.00, pon. zaprto
OPERA IN BALET.   Župančičeva 1, 8 331-950
PaPINO, dostava hrane na dom, Tomačevo 21, 8 376- 111
PICLFK, galerija. Verovškova 57.8  168-21-61 22 72. ••:. 8.00-15.00. sob., ncd. zaprto
POI) LIPO, gostilna, Borštnikov trg 3, 8 221-277 POI) VRBO. restavradja. Ziherlova 36. 8 224-291
PRIRODOSLOVNI Ml ZF.I SIX)\ EM.IE, Muzejska 1, 8 218-862, Z 10.00-18.00, ned. 10.00-13.00, pon. zaprto
SeMEMŠČE, Dolničarjcva ulica 4, 8 310-682
SLOVENSKI GLEDALIŠKI FS FILMSKI MUZEJ,
Mestni trg 17, 8 210-142, Z tor., čet. 10.00-12.00, sre. 10.00-12.00 in 16.00-18.00
SLOVENSKI ŠOLSKI Ml ZEJ, Plečnikov trg 1, 8 213-024, 0 9.00-13.00, sob. in ned.   zaprto
SPOMINSKA SOBA IVANA CANKARJA, Cankarje: vrh na Rožniku, 8 214-025.  0  po dogovoru
STROJNA FAKl LTETA, Aškerčeva cesta 6, 8 126-13-10
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE, Krekov trg 2, 8 312-860
ŠESTICA, gostilna, Slovenska cesta 40, 8 219-575
ŠKUC, galerija, Stari trg 21, 8 216-540,® 12.00-20.00
ŠPANSKI BORCI, kultuin[ dom, ZalpSka 61. 8 448-920
TEHMŠKI MIZEJ SLO\ EMJE, Grad Bistra pri Vrhniki, 8 754-422 in 317-588, © 8.00-16.00,sob. in ned. 8.00-18.00, pon. zaprto
TIVOLI - MGLC, galerija, Pod Turnom 3, 8 225-632, 10.00-20.00, ned. 10.00-13.00, pon. zaprto
TOBAČM MUZEJ, Tobačna 5, 8 224-110, Z vsako prvo sredo v mesecu 10.00-16.00
TRIGLAV, restavracija, picerija, samopostrežna restavracija, Miklošičeva cesta 12. 8 318-371. Boni za GP Ljubljana
VODMKOVA, DOMAČIJA, galei ija,Vodnikova 65. 8 558-973, 10.00-14.00 inl6.00-19.00, sob., ned. 10.00-13.00, pon. zaprto
Z.-VLA, prodajna galcrija, Gosposka 7, 8 213-566, L 10.00-13.00 in 17.00-19.00,sob. 10.00-13.00, ned. zaprto
ZEMLJEPISM MIZEJ,
Trg trancoske revolucije 7, 8 213-537, Z 9.00-20.00, sob. 18.00-13.00, ned. zaprto
ZGODOVINSKI ARim   UfBLJANE, Mestni trg
27, 8 131-01-66, L 8.00-14.00, sre. 8.00-16.00, sob. in ned. zaprto
Naslov: Trihuna, za Nevrozo, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana Telefon: (061) 319-496 - Ksenja ali Zoki
Študcntski informator, št. 6 Iredila: Ksenja Perko
Spisali: Peter Brucclj. Cvetka Cvet. Aleš Čakš.
Tina Hauser. Zoran Obradovič. Ksenja Perko.
Špela Stare. Tibor Kecer
Izrisala: Uroš Hrovat & Jaka Klemenčič
Računalniško obdclal in dolgo, dolgo ne spal:
Zoran Obrado\ič
Naslednjič bo. obljubim!. adresar predelan.
Ob znaku bo ura 22, 4 minutc in 30 sekund. Ding.
Za odsotnost s Tribunine orgije, 15. decembra v K4, zdravniških opravičil ne sprejemamo.
THINK PINK
JAVNA MNENIA VČERAJ. DANES. JUTRI
Če jih več sprašujejo, nas več verjame
Osako soboto nas TV Slovenija preseneti s podatki javnomnenj-skih raziskav. Roko na srce, nekatera vprašanja včasih spravijo marsikoga v smeh in bi lahko celo rekli, da so bedasta. Vendar se tukaj ne bi vtikala v metodološko pravilnost izvajanja ali objavljanja. Najsi bodo raziskave oziroma sondaže takšne ali dru-gačne, nikakor ne smemo zanemariti njihovega pomena.
Javnomnenjske raziskave med drugim odrejajo tržne deleže mnenjskih vodij. Mnenjski vodje, posamezniki ali institucije, se v odnosu do javnega mnenja lahko uvrstijo v dve večji skupini.
Prvo, na srečo manjšo, sestavljajo oblikovalci javnega mnenja. Izkušnje iz zgodovine kažejo, daje na žalost tovrstno početje uspelo Ijudem, ki so znali povzročiti kvečjemu obdobja trpljenja. Njihov odnos do javnega mnenja se je iz oblikovanja prelevil v iskanje popolnega nadzora in upravljanja,
pri čemer so sredstva opravičevali cilji. Tovrsten odnos do javnega mnenja je značilen predvsem za totalitarne družbene ureditve.
Pred manj kot desetletjem je v Sloveniji obstajala le ena javnomnenjska raziskava, sicer ni bila sama sebi cilj, podatki so bili uporabljeni tudi za znanstvene namene, a objava dela podatkov, ki so bili dostopni javnosti, je bila političen dogodek. Del podatkov je bil seveda nedostopen širši javnosti. Danes nihče ne more oporekati metodološki pravilnosti izvedbe. Pripisali bi ji lahko kvečjemu nezanimivost, ker podatkov ni bilo mogoče primerjati z izsledki podobnih raziskav.
V drugo skupino mnenjskih vodij lahko uvrstimo ljudi, ki javno mnenje skrbno spremljajo, se zanj zavzemajo in ga skušajo skladno s svojim poslanstvom tudi materializirati.
Ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let se je kot v večjem delu
Barometer dvajsetih naložbeno najzanimivejših podjetij
PETROL
KRKA
LEK
ZDRAVILlSCE ROGASKA
PIVOVARNA LAŽKO
ZAVAR. TRIGLAV
ZLATARNA CELJE
MURA
PIVOVARNA UNION
NEIMENOVANI
GORENJE
ZAVAR- ADRIATIC
ISTRA-BENZ KOPER
NEIMENOVANI
HOTELI RIVIERA PORT.
MERCATOR
KOVINOTEHNA
SAVA KRANJ
SLOVENIJALES
CZP DELO
Delo Stik, 21.10. in 26.10.1993
9.7% ) 9.47. 9%
	SLOVENSKI TEDNIKI Doseg v tisočih (10-75 let)							MECHANA, 2/1993		
700	647									
5Q0.										
400.	:5:$:"::'::-:?x	347								
	lills			274						
200	&&:¦*&:•:¦						202	199		
	X;X;X;X;X\		:::::xX:Xx:-:						:W:v:::::::::v	
100							•;«XvX;X;X'			
0			>xx>*x"&:							
	NEDEUSKI          JANA               STOP             DRUŽINA DNEVNIK							SALOMONOV OGLASNIK		
vzhodne Evrope tudi v Sloveniji pojavilo kar nekaj podjetij ali posameznikov, ki so začeli delati in objavljati raziskave javnega mnenja. Razcvet smo doživeli v predvolilnem času. Največ so prispevali mediji, ki so bili pripravljeni tovrstne raziskave objavljati. Zgodilo se je torej, da smo dobili množico podatkov, pridobljenih s podobnimi instrumenti in podobnimi metodološkimi postopki, ki smo jih lahko primerjali. Nezaupanje v tovrstne podatke je postopoma izgubljalo svojo moč.
Vloga občila, ki objavi podatke, je, verjeli ali ne, zelo pomembna. Medij seveda v prvi vrsti išče za objavo popularne in ažurne teme. Tako v svetu kot pri nas obstaja vrsta medijskih hiš, ki si lahko celo privoščijo lastnoraziskovalne skupine. Drugi naročajo javnomnenjske raziskave pri agencijah ali institutih. Neglede na izvor podatkov morajo pristojni v mediju, kot tudi raziskovalci, vztrajati pri objavi postopka, ki je do podatkov pripeljal. V svetu se korektnost izvedenega raziskovalnega projekta, ne glede na njegov obseg, jamči z uporabo
standardiziranih metodoloških postopkov, z neodvisnostjo in končno tudi z imenom izvajalca. Kontrolo pa omogoča primerjava sorodnih podatkov, pridobljenih po po-dobnih metodoloških postopkih.
Javnomnenjske raziskave, ne glede na vsebino, predstavljajo del demokratične družbe. Večjih je, manjša je nevarnost, da bi lahko z njimi manipulirali. Povezavo med demokracijo in javnim mnenjem so zaznali že utemeljitelji demokracije v antični Grčiji, ki so trdili, da je demokracija mogoča samo v mejah dosega Ijudskih glasov. S stoletji je javno mnenje izgubilo pomen neposredne, izvršne volje Ijudstva, raziskovanje javnega mnenja pa je pridobilo ime za razvoj družbe potrebnega početja.
Torej, kaj nas čaka? Vse več javnomnenjskih raziskav iz različnih področij življenja, od politike do nogometa. In hvala občilom, da je tako.
S. M. (KAR POMENIPOLEG STUDIA MARKETING ŠE SUZANO MIHEUN)
IF MARIJOANA WA5 LB&AL,
I WOULP 3L 0UTSTANDIN6
IN
 FIBLO
Dnevnik
Kdajje tvoja punca predebela?
Kojo sredi sončenja zaloti Greenpeace in vrže v morje.
THCG
PRVAKI
KULTURA
(CHAMPIONS / THE MIGHTY
ZDA, 1992. Walt Disney/Touchwood Pacific Partners I. Režija: Stephen Herek. Scenarij: Steven Brill. Foto-grafija: Thomas Del Ruth. Glasba: David Newman. Igrajo: Emilio Estevez, Joss Ackland, Lane Smith, Heidi Kling, Josef Sommer, Joshua Jackson.
trenutno zadnjeuvrščeni v svoji ligi. Gordon se s tem znajde na "tankem ledu": njegov vase zaverovani slog življenja je povzročil, da se bolj težko vživlja v "delo za skupnost", kot zakrknjenemu samcu pa mu tudi otroci niso kaj prida pri srcu. Konkretna zadolžitev, ki so mu jo naložili, pa se povrhu tega navezuje na njegove osebne travme. Kot fantič je bil namreč najboljši strelec šampionskega hokejskega moštva, vendar pa zaradi njegovega zgrešenega prostega strela Gordonova ekipa ni zasedla prvega mesta in Gordon je od tedaj zasovražil hokej...
Ekipo Prvakov sestavlja precej znanih imen. Koproducent Jon Avnet je sodeloval npr. pri filmih Tvegan posel (Risky Business, 1983) Paula Brickmana, s katerim je zaslovel Tom
Odvetnik Gordon Bombay (E. Estevez) na svoje življenje in delo gleda kot na igro, kjer prideta do izraza njegova tekmovalnost in agresivnost. Ko ga aretirajo, ker je pijan drvel po ulicah Minneapolisa, je obsojen na 500 ur "dela za skupnost": treryrati   mora   hokejsko   moštvo   iz slumovske četrti, ki ga sestavljajo sami otroci, glede na svoje športne uspehe pa so
Cruise, Ocvrtizeleniparadižniki (Fried Green Tomatoes, 1991), ki ga je tudi sam režiral, in Manj kot nič (Less Than Zero, 1987, r. Marek Kanievska). Scenarist Steven Brill nam je bolj znan kot igralec (Seks, laži in videotrakovi, Razglednice iz pekla, Batmanova vrnitev) in nastopa tudi v Prvakih (vloga javnega tožilca Franka Huddyja).  Od igralcev seveda najbolj
izstopata Emilio Estevez {Repo Man, St. Elmo 's Fire, Young Guns) in Joss Ackland (Sicilijanec, White Mischief, Lov na Rdeči oktober, Smrtonosno orožje 2). Režiserja Stephena Hereka pa pri nas poznamo po njegovem   prvencu   Dolgolase  pošasti
(Critters, 1986), kjer je bil tudi koscenarist, in po komediji Nepovej mami, da smo sami (Don't Tell Mom the Babysitter's Dead, 1991), režiral pa je še Bill & Ted's Excellent Adventure (1989).
Prvaki so eden Disneyevih "družinskih" projektov. Kot je izjavil koproducent Jordan Kerner, naj bi šlo za film o otrocih, "vendar pa se poglavitni del zgodbi osredotoči na Gordonovo soočenje z lastno preteklostjo, tako da se mora odločiti, kakšne vrste človek hoče postati". Kljub sorazmerno solidni ekipi ustvarjalcev pa ne moremo reči, da jim je uspelo narediti kaj več kot povprečen film. Problema Prvakov ne predstavljajo običajni stereotipi sami po sebi (ošaben yuppie, ki mora "odrasti", gospodovalna očetovskajigura nekdanjega trenerja, ki hoče zmago za vsako ceno, arhetipska podoba modrega starca), pač pa njihova prav duhamorna predvidljivost in "tenkočuten" občutek za pojasnjevanje -tudi tam, kjer pojasnila niso potrebna, pri čemer pridejo prav kar sami dialogi. Lep primer so besede Geralda Duckswortha (J. Sommer), ki svojemu podrejenemu uslužbence pet minut po začetku filma izjavi: "Treniranje te bo naučilo sočutja in dalo ti bo občutek zajair play... Iz tebe bo naredilo boljšega človeka". Emiliu Estevezu se verjetno še nikoli ni ljubilo manj igrati, Jossu Acklandu pa je vsaj uspelo ohraniti svojo običajno dostojanstveno pozo. Kot zanimivost povejmo, da je Buena Vista, distributerska hiša filmov iz Disneyeve proizvodnje, tudi v resnici sponzor ameriške hokejske ekipe z imenom The Mighty Ducks (v filmu je tako ime Gordonovi otroški hokejski ekipi, v ZDA pa je bil to tudi naslov tega celovečerca), ki menda dosega kar spodobne rezultate.
IGOR KERNEL
Zakaj se Samo Resnik-san po Slovencu sprehaja vjaponkah?
Da negredo muhe na tastature.
KULTURA
Kadarkoli že se odpravljamo na likovno razstavo, s seboj nosimo številne predsodke in vnaprejšnja vrednotenja tega, kar bomo tam videli. Do likovne pedagogike sem imel nekakšen omalovažujoč odnos, kot do nekega vsiljenega koncepta poučevanja o elementih likovne kulture, ki naj bi bil edini nosilec vednosti o tem, kaj je dobro in kaj slabo, in ki naj bi nam govoril, kakšno je pravilno obnašanje v likovnem svetu. Mogoče je temu kriv tudi učitelj tehničnega pouka v osnovni šoli, ki ni imel pojma o likovni pedagogiki in prikaterem smo mo-rali prerisovati na steni obešeni portret Josipa Broza, tako da lahko razumemo obup učencev, kiniso bilinajboljnadarjeni za risanje in so se tako izneverili režimu. Spomnim se tudi razstav, ki so jih z našimi risbami postavljali osnovnošolski učitelji -vedno so bile bolj izraz njihovih želja in projekcij kot objektiven prikaz naših ustvarjalnih zmožnosti. A časi se spreminjajo in tudi likovna pedagogika je vzela v vednost nove umetnostne tokove. Tako tudi razstava vizualij v Mestni galeriji nakazuje dovolj širine in odprtosti, da si jo skoraj mora ogledati vsakdo, ki se ukvarja z likovno kulturo.
In kakšnoje v likovnipedagogiki razmerje medtistim, karnajbibilo "umetniško", in sistematičnim znanstvenim pristopom ? Ali
RACIONALNO IN EMOCIONALNO
LIKOVNA RAZSTAVA PEDAGOŠKIH FAKULTET IZ LJUBUANE IN MARIBORA
Jure Bricman, diplomsko delo, PF Maribor
naj se ukvarja samo s formalnimi, oblikovnimi rešitvami, in kje je tista meja, ko likovno delo preseže poigravanje s fonnalnimi vzorci in postane več od vsote
likovnih elementov in kompozicijskih možnosti? Dela na razstavi bolj odsevajo iskanje oblikovnih rešitev kot željo po njihovem preseganju, a moramo upoštevati
dejstvo, da smo videli samo posamezn^, in od profesorjev izbrana dela študentov. Nekatere stvari so tako videti kot konstrukti, prenapolnjeni z oblikovnimi rešitvami, ki postanejo same sebi namen, a takšne so tudi dileme, s katerimi se srečuje vsak ustvarjalec. Na razstavi lahko najdete številne zanimive obdelave Iikovnih vprašanj, in zakaj bi morala vsaka slika, grafika ali fotografija biti Umetnina z velikim U? To je že stvar naših predsodkov, in razstavo bomo jemali kot pomoč in slovar pri svojem ukvarjanju z vizualnim.
Kar je najpomembnejše - mladi ustvarjalci s Pedagoškihjakultet v Ljubljani in Mariboru se zavedajo tistega likovnega trenutka, ki je več od medijske manipulacije s pogledom, zavedajo se v pogled "°A    vgrajenih mehanizmov, ki skozi vizualno kulturo tako  usodno zaznamujejo    naš    življenjski prostor.    In    skušajo   preseči manipulabilnost,   vodljivost pogleda z organizacijo nove likovne izkušnje.
FRANCI NOVAK
iJf^:-.    ?WW^    ¦-•¦.-   ^^^^

Zakaj so križali Jezusa?
Ce biga utopili, bi morali danes za vratom nositi akvari/e.
\

KULTURA
Saj sem vam rekel, ko smo se zadnjič brali po nastopu Diamande Galas, daje Ljubljana čuden kraj, in da sepostavite v nizki štart za koncert Philipa Glassa. In priznati moram, da ste me zvečine kar pridno ubogali in zasedli dvorano skoraj do zadnjih vrst drugega bal-kona. In priznajte sedaj tudi vi, da vam ni bilo žal, lahko pa je žal tistim, ki ste v torek, 23. novembra, ostali doma in (bognedaj) gledali televizijo.
Mislim.dajePhilipGlasstretjisodobniveliki skladatelj resne glasbe, ki je v zadnjih desetih letih osebno gostoval v Ljubljani (poleg Globokarja in Cagea), kar pač naše preljubo prestolnico postavlja med bolj zakotne vasi na svetu.To je posredno priznal tudi gospod Glass, ko je rekel, da takole solo najraje nastopa po manjših mestih, potem pa še ni skrival presenečenja ob spoznanju, da so naše trgovine polne njegovih cdejev (s čimer se zgoraj omenjenagosta ne bi mogla pohvaliti). Slednje gre prispevati dejstvu, da je Glass pač daleč bolj poznan širši publiki, da njegova glasba, predvsem v zadnjih letih,
GIAS
že kar nevarno koketira s popom, in da poleg nenaročene glasbe ustvarja še muziko za gledališče, razne projekte in prireditve in seveda za film.
PhilipGlassjekotavtorvglasbenisvetvstopil v šestdesetih letih, ko je v umetnosti (predvsem v Ameriki in predvsem na likovnem področju) zagospodoval tim. minimalizem in koncept "manj je več", in tako je tudi sam padel pod to oznako. Da je ta v njegovem primeru sporna, se je v Glassovem kasnejšem ustvarjanju še bolj izostrilo. Kar Glass počne od svoje opere Einstein on the Beach dalje, je tudi po njegovih lastnih besedah bližje konceptu "več je več", saj so njegove kompozicije, čeprav v osnovi (vsaj na videz) preproste, polne premišljenih variacij in bogate orkestracije. In čeprav je obstajal strah, da bodo na solo nastopu, ogoljene do bazičnega skeleta, kompozicije padle v monotonost, se to ni zgodilo. Nastop je jasno pokazal, da je klavir pač Glassovo osnovno izrazno sredstvo, in da je pravzaprav "vse" zamišljeno skozenj. Sam v Glassovem izvajanju nisem pogrešal prav ničesar, pač pa mi je nastop samo s klavirjem dal razsežnost, ki je do sedaj pri njem nisem izraziteje začutil. To je intimni nagovor poslušalca, ki temu omogoči, da se popolnoma prepusti toku glasbe in razpoloženja.
Glass je svoje skladbe vsakič pospremil s krajšim komenterjem ali anekdoto in s svojim izrazito nezvezdniškim in nepretencioznim nastopom, ustvaril imeniten stik s publiko, kar je ta z dolgim aplavzom in izklicanima podaljškoma tudi nagradila. Samo upamo lahko, da bo v kratkem prišel k nam tudi s
svojim Ensemble, do nadaljnega pa, Ijube bralke in dragi bralci, si lahko mirno privoščite počitek, prinasse Vsajletosne bo slišalo nič več, za kar bi bilo potrebno hitetipo karte.
Z. K. FOTO: TINA HAUSER
1. KRS je najslabša radijska oddaja
2. Vsak četrtek je še slabša
3. Ta eetrtek bo najslabša
4. Tudi lukaj pišc ašbalsjan
P. S.: Nikoli ne more biti tako slaba, da nebi mogla hii i se šlabsa (ponaredil        Š

Zakaj ima Drago T. črne šipe na alfi? Kerjih čisti s Slovencem (malpuša barvo)
KULTURA
MED PLATNICAMI
Bliža se konec Ieta in kot je že običaj, se produkcija nosilcev zvoka v tem času enormno poveča. Zatorej poglejmo, kaj se nam lepega obeta. Kot božična darilca so vsekakor popularne tako irnenovane Greatest Hits kompilacije oziroma zbirke hitov. Takšno si je privoščil tudi David Bowie in jo naslovil The singtes cotlection, na dvojnem CD-ju se stiska kar 37 skladb. Pop will eat itself so izdali podobno kompilacijo z naslovom Sbcten Diferent Flavours of Heil, kottudi RolIingStones, kisoseodpravili na snemanje novega albuma, ki bi naj izsel predvidoma v poletju naslednjega Ieta. Zamenjava za Billa Wyraana je trenutno bivši basist Milesa Davisa - Derril Jones, producent pa Don Was iz zasedbe was not was. Konec novembra pa je pri novi založbi RolUngStones - Virgin izšla kompilaci \a/ump Back, na njej pa je osemnajstže velikokrat slišanih skladb. The ORF, ki zapuščajo dosedanjo založbo Big Life, so izdali živ album Live 93, ki je izšel za njihovo novo založbo Island records. Popularna risana zabavljača iz MTV • Beavis in Butthead - sta izdala album, na katerem jima pomagajo muzikantje Nirvana, Run DMC, Cher, Aerosmith in Sir mix a lot. Naslov plošče je Beavis and Butthcad Experience in bo poleg glasbe vsebovala še kopico pametnih nasvetov in priporočil risanih norcev.
The Stone Roses pripravljajo dolgo pričakovani dmgl album, ki bo predvidoma izšel aprila prihodnje leto. Skupino je med snemanjem zaradi pravnih zapletov zapustil njihov dosedanji producent John Leckie, ki se sedaj ukvarja z novo ploščo Ridf. Leckieja je nadomestil Paul Schrdeder. Stone Temple Pilots so ponovno izdali svoj prvi singel iz miljonskega debi albuma Core - Sex jype Thing, kateremu bo dodanih še nekaj živih posnetkov iz letošnjega Reading festivala. Stone Temple Pilots že snemajo novalbum, ki bo izšel prihodnje leto. Prvi december je bil svetovni dan boja proti AIDSU, za ta boj je izšel tudi kompilacijski album - No Alternative, ki je rokersko nadaljevanje tako imenovane/taf/7ctf serije, v kateri so že izšli projekti Red Hot and Red/ Blue in Red Hot and Dance. Neobjavljene štikle za ta album so prispevali Smashing Purapkins, Bob Mould, Patti Sraith, Urge Overkill, The Breeders, Soul Asylura, Sonic Youth, Soundgarden in God God Dolls, na plošči se je vkopala tudi neoznačena skladba Nirvane - Sappy.
Ko smo že pri Nirvani, pa še omenimo, da so 6. decembra izdali že dragi singel iz miljortske plošče/rt Utero, tu sta skladbi RapeMe mAll Apollogies, v sodelovanju z MTV-jem pa naj bi v kratkem izšla tudi Odštekana Nirvana. Mariborska underground založba Front Rock je pravkar izdala drugi del popularne kompilacije No Border Jam. Na n]em so tokrat slovenske in nemške skupine. Izstopajo:Pridigarji,It'snot4Sale,Frakcija FM, Deaf Indians in CZD.
ALEKSANDER LIS
KEMUA, SPLOSM PRIROCMK
W. Schroter s sodelavci, Tehniška založba
Slovenije,
Ljubljana 1993, 712 str., 4725 SIT
Zlato! ... Iskanje enostavno, opis zadovoljiv... V morski vodi je le 10 mg zlata / m3 vode, tako da je - razočaranjeje veliko - pridobivanje zlata iz morske vode neekonomično.
Splošni priročnik bi pravzaprav lahko označili bolj za učbenik, ki sicer pokriva široka področja, ni pa to knjiga, kjer bi dobili predvsem količinske podatke o snoveh, kot je to značilno za klasične priročnike. ]e prevod nemškega izvirnika z naslovom Chemie, ki sta mu na koncu dodani še poglavji o nomenklaturi organskih in anorganskih spojin izpod peres domačih avtorjev. Če bi ga primerjali s podobnimi angleškimi ali ameriškimi učbeniki oziroma priročniki, manjka poglavje o osnovah spektroskopije, s katero določamo strukturo molekul.
Knjiga je razdeljena na tri poglavja: Splošno kemijo, Anorgansko kemijo in Organsko kemijo. Ta se dele naprej na nič manj kot 43 poglavij in 212 podpoglavij, da o podpodpoglavjih sploh ne govorimo, kar vse kaže na veliko preglednost podane snovi. Skrbno je opremljena s kazali, teksti pa z uokvirjenimi osnovnimi definicijami, ter s formulami, tabelami in skicami. Občasna uporaba krepkega tiska še razbija monotonost besedila. Izrazita prednost tega dela je torej sistematičnost, ločnost podatkov po straneh oziroma zračnost, ki je sploh značilna za prevode iz nemškega govornega področja.
Ji pa manjka določena življenskost oziroma praktični primeri, v čemer prednjačitovrstna literatura v angleščini. Prednost te knjige pred podobnimi je še, da podaja tudi tehnološke vidike pridobivanja pomembnih snovi, na primer kovin in plastičnih mas, slabost pa, da se še vedno drži nekaterih, že opuščenih poimenovanj: ekvivalent, normaliteta... Knjiga je sodobno oblikovana in priročnega formata, in težko bi verjeli, da obsega kar 700 strani. Študentom bo dobrodošlo dopolnilo k že uveljavljenima učbenikoma: M. Tišler: Organska kemija ter F. Lazarini, J. Brenčič: Splošna in anorganska kemija. Še bolj pa \o priporočamo srednješolcem in tudi nekemikom, saj je tovrsten kompromis med kemijskim priročnikom in učbenikom nepogrešljiv za vsako malo bolje založeno domačo knjižnico.
PROF. DR. SAŠA A. GLAŽAR GRE60R PREAC
PROMOCIJA SLOVENIJE V SLIKIIN BESEPI
PRLEKI PRIHAJAJO
Če bi čakali na državne institucije, bi mah prekril okamenele naivce. Pa so se tega lotili pri mladi založbi JACK. "Jackovi" pripravljajo projekt "Slovenija na videu", v katerem naj bi s petimi dokumentarnimi dvajsetminutnimi filmi celovito predstavili geografske, etnografske, prostorske, kulturne in gospodarske značilnosti Slovenije.
Turizmu z realsocialističnimi filmi, prospekti in razglednicami morda le bije poslednja ura. Upanje povečujejo tudi sveže natisnjene monografije Slovenija iz zraka (Mladinska knjiga- preko 200 posnetkov iz letala, helikopterja ali balona sta naredila Jože Hanc in Stane Klemenc, knjiga je razdeljena na devet pokrajinsko povezanih poglavij; pesnikovo "Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti..." bi lahko spremenili v "Letal nad zemljo sem našo in ..."), Slovenski vinogradi (Založba Mihelač) in Prlekija, ki je nastala v potu in solzah odbora zavednih Prlekov.
Njena predstavitev je ob rujnem vincu, domačem kruhu in zaseki ter živahnosti 83-letne prleške pisateljice Erne Meškove Cankarjev dom za trenutek spremenila v prleško ambasado v Ljubljani. Prlekija bo svet obkrožila še na razglednicah, njihov avtor pa je v objektiv ujel tudi večino fantastičnih fotografij v monografiji Prlekija. Takih posnetkov še nisem nikjer videl.
Da pa bi lahko Prleke, pa tudi ostale Štajerce, Prekmurce, Korošce, Gorenjce, Dolenjce, Notranjce, Belokrajnce, Primorce, Šavrince, Čiče... na njihovih prireditvah in v njihovih enklavah tudi razumeli, je poskrbel prof. Logar z dlanjo v dlani z Mladinsko knjigo. S pomočjo knjige, kaset in zemljevida narečij in govorov s skupnim naslovom "Slovenska narečja" - vsqj 40jihje, bomo zagotovo presegli "jezičnost" Matije Čopa.
GREGOR PREAC
BUKVA NO GA VICKE
PRLEKIJA (monografija; Jotografije Ciril
Ambrož, spremno besedilo Matjaž Kmecl,
Anton Trstenjak, pisateljicaErnaMeško,...),
Knjižnica Ormož in Marktrade Ljubljana,
Ormož 1993, str. 121, 3832 SIT
Michael Guttenbrunner: PESMI (pesniška
zbirka), Založba Wieser, Celovec-Salzburg
1993, str. 75, 1782,50 SIT
Cvetka Lipuš: DOBA TEMNENJA (pesniška
zbirka), Založba Wieser, Celovec-Salzburg
1993, str. 47, 1590 SIT
Ivo   Svetina:   DISCIPLINA    BOLEČINE
(pesniškazbirka), ZaložbaObzorja, Maribor
1993, str. 101, 1302 SIT
Srečko Kosovel: PESMI (reprint pesniške
zbirke iz leta 1926), Založba Karantanija,
Ljubljana 1993, str. 94, 1260 SIT
SOCIOLOGIJA          POSTMODERNIZMA,
Znanstveno publicistično središče, Ljubljana
1993, str. 286, 2310 SIT
KRATKA ZGODOVINA ETIKE, Znanstveno
publicistično središče, Ljubljana 1993, str.
302, 2499 SIT
Borut Korun: KAČA in JAGUAR (potopis),
samozaložba, Velenje 1993, str. 331, 3360
SIT

Iztok Tomazin: ČO OJU - TURKIZNA BOGINJA, Prešernova družba, Ljubljana 1993, str. 253, 5880 SIT (za člane Prešernovega kluba 4720 SIT in 15% popusta pri gotovinskem plačilu) Vid Snoj: ZGODNOST (esejistični prvenec-literarne kritike), Revija Literatura, Zbirka Novipristopi.Ljubljana 1993, str. 139,1470 SIT
Matej Bogataj: KONEC KONCEV (esejistični prvenec- literarnekritike), Revija Literatura, Zbirka Novi pristopi, Ljubljana 1993, str. 149, 1470 SIT
Igor Zabel: LISE NA STENI (kratka proza; tned zgodbo in pesmijo), Založba Aleph, Ljubljana 1993, str. 69, 1400 SIT Goran Gluvič: HARMS DANES  (kratke zgodbe o slovenskih pesnikih in pisateljih, rojenih okrog leta 1960), Založba Aleph, Ljubljana 1993, str. 81, 1575 SIT Brane     Mozetič:     PASIJON     (kratka homoerotična proza),  Založba  Aleph, Ljubljana 1993, str. 103, 1575 SIT DOUBLE VISION, FOUR SLOVENIAN POETS (Dve viziji, štirje slovenski pesniki:   Aleš Debeljak, Alojz Ihan, Brane Mozetič, fure Potokar; pesniška zbirka), Založba Aleph, Ljubljana 1993, str. 105,  1400 SIT THE DAY TITO DIED (Dan, koje umrl Tito; sodobne slovenske kratke zgodbe), Sklad Vladimira Bartola, Ljubljana 1993, str. 105, 1400 SIT
Aleš Debeljak: MOMENTI d"ANGOSCIA (Mi-nute strahu; pesniška zbirka), Sklad Vladimira Bartola in Flavio Pagano Editore, Neapelj 1993,  1400 SIT
Janko Skale: LOVSKE SLIČICE  (lovske
zgodbe), Cankarjeva založba, Ljubljana
1993, str. 221, 2856 SIT
Charles   Bukovski: FAKTOTUM (roman),
Založba Karantanija, Ljubljana 1993, str.
173, 1700SIT
James Joyce: LJUDJE IZ DUBLINA (novele),
Založba Karantanija, Ljubljana 1993, str.
211, 1700SIT
Thomas   Mann:   SMRT  V   BENETKAH
(roman), Založba Karantanija, Ljubljana
1993, Str. 200, 1700SIT
Franz Kafka: SPLET NOROSTIIN BOLEČINE
(novele), Založba Karantanija, Ljubljana
1993, str. 133,  1700SIT
Drago Urbanc: POSTANIMO    USPEŠNI
(priročnik), Mladinska knjiga, Ljubljana
1993, str. 180, 2295 SIT
msE
LOVSKE
To seveda niso "lovske" naših politikov, temveč spomin navdušenegalovca, ljubitelja narave in enega naših redkih in prvih slikarjev lovskih motivov Janka Skaleta. Zgodbe ali, kot so jih poimenovali pri Cankarjevi založbi, lovske sličice sožal pod prahom v predalu čakale dolgih petdeset let, dokier jih ni ob 100. obletnici avtorjeve smrti v knjižnoobliko strnil njegov sin Aleksander Skale.
S svojo toplino bodo zgodbe morda tudi člane raznih Gibanj za zaščito živali prepričale, da lovci živali ne Ie ubijajo, temveč tudi varujejo in oskrbujejo.
Pričakujemo naslednje delo iz gozdov -Gobarske sličice. Avtorja ni potrebno posebej predstavljati.
ZDRAVNIKI S PERESI
Če zagrebški zdravniki slove po jazzu, pa slovenski po pisateljevanju o nevsakdanjem. Slavko Grtim nas je popeljal v mesto Gogo; njegove pokveke z grbavcem Teobaldom na čelu nam že dolgo povzročajo nočne more.
Borut Korun nas v svojem že četrtem potopisu KAČA in JAGUAR vodi med indijanska ljudstva Srednje Amerike. }e tenkočuten opazovalec Ijudi in narave, dober poznavalec običajev, verovan), izročila in zgodovine ter odličen stilist. Z njim boste podoživljali miselne pustolovščine -potovanja skozi pokrajine duhat skozi področja civilizacij eksotičnih narodov, izginjajočih kulturin naravnih znamenitostt Iztok Tomazin m le zdravnik in akupunkturist, gorski vodnik, gorski in letalski reševalec, letalec z zmajem in padalom, temveč tudi alpinist z dušo in telesom, saj je v 19 letih opravil okrog 2000 plezalnih vzponov vseh težavnosti v gorah Evrope, Azije, Afrike ter Severne Amerike. Njegova knjiga opisuje osvojitev himalajskega vrha ČO OJU, turkizne boginje - strah, pasti, trpljenje, praznoverje, tovarištvo, trenutki odločitve, življenje v snegii, ledu in samoti... Napeta pripoved, kako se približaš smrti na tri korake, a si začuda izbere drugo žrtev.
NAJ ZIVl PESEM
Pesmim sicer ni odklenkalo, a ker gredo pesniške zbirke najslabše v promet, se jih založbe prav rade otepajo. Zato je razveseljivo, da so ob koncu leta knjižne police bogatejše za tri nove pesniške zbirke. Vse $o takorekoč slovenske: njihovi avtorji so Slovenec (!vo Svetina), Koroška Slovenka (Cvetka Lipuš) in nemško govoreči Avstrijec, ki je povezan s slovensko kulturo na Avstrijskera Koroškem (Michael Guttenbrunner). Do konca leta jih pričakujemo še pet, kar pa je glede na število knjigin publikacij, ki letno izidejo vSloveniji (okrog 3500), zanemarljivo. Če bi lahko, bi Red svobode z zlatim vencem (to niso odlikovanja, ki sojih vrnili slavni vojskovodja Janez Janša, slavni pisatelj Di-mitrij Rupelin slavni nekdanji urednikTribu-ne Igor Bavčar, kije v našem časopisu pred led navdušeno zapisal Živela proletarska revoluaja!) podelili založbama Wieser in Karantanija ter mariborski-Založbi Obzorja.
Zakaj ima Tribuna uvodnik? Kerse vsi bojimo Lare

fc
WHERE THERE IS SELF LOVE IS NOT
^v  "%r
KRISNAMURTI V SLOVENŠČINI
K
rišnamurti se je rodil v Indiji. Leta 1911, ko je bil star petnajst let, ga je odpeljala v Anglijo Annie Besant. Solalo ga je Teozofsko društvo, ki mu je tudi naprtilo vlogo nekakšnega odrešenika in svetovnega učitelja, todaleta 1929 je organizacijo kot njen vodja razpustil in začel predavati po celem svetu. Bistvo njegovega naukaje, da se svet da spremeniti, če se ti, ki tole bereš, resno vzameš v roke.
Končno sem staknil dve njegovi knjigi v slovenščini - Življenje pred nami (Life Ahead) in Svoboda je onkraj znanega (Freedom From the Known). 0 kvaliteti prevoda raje molčim, ker je že sam naslov druge knjige zelo pesniško poslovenjen. "Ja kako bigapa tiprevedeU?" Dobro vprašanje. Če hočem ohraniti pomen (Freedomfrom the known), ga bom prevedel Osvobodite se znanega/naučenega! ali Kako se ne učiš, kako se ne da naučiti. Prevoda knjig sta tudi obilno začinjena s tiskarskimi gremlini, ki učinkujejo kot posrečeni odtujitveni efekti, pa nič zato. Čudi me to, da se nobena eminentna založba ne spravi izdati Krišnamurtija v celoti. Morda naša mala Slovenija raje kupuje prevode skandinavskih vrtnarskih priročnikov (Kako vzgajati brstični ohrovt z metalcem plamena), prevode eksotičnih kuharic ("... nakoncujuhidodamo to in to začimbo, katero najdete jeseni na skoraj vseh Tihomorskih otokih.") in prevode leposlovja, ki nas prepričujejo, da si v kurcu, če imaš preveč denarja. Znanilci predrznih sprememb niso zatajili. Prevoda Krišnamurtija imata skupaj 271 strani in staneta 630 tolarjev vsak. Prevedel in založil (prevod?) je Miha Jensterle. Naslednjih nekaj odlomkov je prevedel M. C. iz še neprevedene knjige Meeting Life, založila Tribuna.
BOLECINA
S koncem bolečine pride strast. Zelo malo nas res razume, ali se poglobi v vprašanje bolečine. Je možno narediti konec vsemu
trpljenju? To se sprašujejo vsa človeška bitja, morda ne preveč zavestno, globoko v sebi pa hočejo izvedeti, kot mi vsi, kje se konča človeško trpljenje in bolečina. Trpljenje in ljubezen ne moreta obstajati hkrati. Trpljenje je velik šok za živčni sistem, udarec celotnerau fiziološkemu kot tudi psihološkemu bitju. Običajno od njega bežimo z jemanjem mamil, s pijačo in s sodelovanjem pri različnih verskih pobegih; postanemo cinični ali sprejmemo stvari kot neizbežne.
Se v to vprašanje lahko resno poglobimo? Je sploh možno opustiti beg pred bolečino? Umre mi sin in pride neznosna bolečina, šok; in ugotovim, da sem res zelo osamljeno človeško bitje. S tem se ne morem soočiti, tega ne morem preboleti, torej od tega pobegnem. In pobegov je veliko - verski, posvetni ali filozofski. Se je možno odpovedati kakršnikoli obliki pobega pred bolečino, osamljenostjo, potrtostjo, šokom; in ostati popolnoma z dejstvom, s to stvarjo, imenovano trpljenje? Ste zmožni zadržati vsak problem, držati ga, ne poskušati reševati ga, ampak ga gledati kot dragocen dragulj, skrbno obdelan? Sama lepota dragulja je tako privlačna, tako ugaja, da ga ne prenehamo gledati. Na isti način bi Iahko, brez misli ali pobega, držali našo žalost, potem bi prav to, da ne bežimo od dejstva, prineslo popolno prostost od tistega, kar je povzročilo bolečino.
SMRT
Skupaj moramo spregovoriti tudi o tem, kaj je smrt. Je stvar, s katero se bomo morali vsi spogledati. Naj smo bogati ali revni, nevedni ali polni znanja, rnladi ali stari, smrt čaka vsako človeško bitje, vsi bomo umrli. In nikoli nismo bili zmožni razumeti narave smrti, vedno se bojimo smrti, kajne? Da bi razumeli smrt, moramo raziskati, kaj je življenje. Ali zapravljamo življenje, razsipamo energije v različnih oblikah, jih zapravljamo s specializiranimi poklici? Lahko ste bogati, lahko imate vse mogoče sposobnosti, lahko ste specialist, slaven znanstvenik ali poslovnež, Iahko imate oblast, položaj, toda, bo to na koncu življenja še kaj vredno? Vse to trpljenje, žalost,
tesnobe, negotovosti, neumne iluzije, ki jih človek zbira - njegovi bogovi, svetniki in tako naprej - je vse to potem brez vrednosti? To je resno vprašanje, ki si ga morate zastaviti. Nihče drug ne more odgovoriti. Ločili smo življenje od umiranja. Umiranje je na koncu življenja, odložimo ga za čimdlje, toda na koncu dolgega potovanja bomo morali umreti. In čemu pravimo življenje -služenju denarja, odhajanju v pisarno, kjer smo od devetih do petih? In spremljajo nas neskončni konflikti, strah, skrb, osamljenost, obup, depresija. Ves ta način bivanja, ki mu pravimo življenje, te neskončne muke, njegovi neskončni spori, prevare, pokvarjenosti - je to življenje? Temu pravimo življenje, poznamo ga, domače nam je, to je naše vsakodnevno življenje. In smrt predstavlja konec tega, konec misli, katere smo zbirali in v njih uživali. Navezani smo na vse to. Navezani smo na naše družine, denar, znanje, prepričanja s katerimi živimo, ideale, na vse to smo navezani. In smrt pravi: "Zdajje tega konec, stari." Bojimo se umiranja, ker je prenehanje vsega, kar vemo, vsega, kar smo izkusili, zbrali -lepo pohištvo, ki ga imamo in čudovito zbirko slik. Smrt pride in reče: "Tega ne moreš imeti več." Oklepamo se znanega v strahu pred neznanim. Lahko izumimo reinkarnacijo. Toda nismo se pozanimali, kaj je tisto, kar bo rojeno v naslednjem življenju. Zdaj je vprašanje, zakaj so možgani ločili življenje od smrti? Zakaj se je pojavila ta ločitev? Ali ta delitev obstaja zaradi navezanosti? Ali lahko živimo v sodobnem svetu s smrtjo - ne mislim samomora, ne govorimo o tem, ampak o tem, ali je možno končati navezanost, kar je smrt za časa življenja? Navezan sem na hišo v kateri živim. Kupil sem jo, zanjo plačal veliko denarja, navezan sem na vse pohištvo, slike, družino, na spomine povezane s tem. Pa pride smrt in vse to zbriše. Torej: ali lahko živite vsak dan svojega življenja s smrtjo, končate vse vsak dan, končate vse svoje navezanosti? Ker to pomeni umreti. Ločili smo življenje od smrti in smo zato stalno prestrašeni. Toda, če združimo življenje in smrt, boste odkrili, da obstaja stanje duha, v katerem se vsa znanje in spomini nehajo. Potrebujete znanje, da napišete pismo, da pridete sem, da govorite, da vodite račune, da greste domov... Ali možgani lahko uporabljajo znanje, ko je potrebno; in so
obenem prosti vsega znanja? Naši možgani ves čas sprejemajo; sprejemate, kar zdajle govorim. Sprejeto postane spomin; in ta spomin, zapis, nujen na določenih področjih - na področju telesnih dejavnosti. So torej možgani sposobni uporabiti znanje, ko je potrebno, a biti obenem prosti starega znanja? So možgani lahko svobodni, da delujejo popolno v več razsežnostih? To pomeni, da vsak dan, ko greste spat, zbrišete vse, kar ste zbrali; umrite konec dneva.
UUBEZEN
SPRAŠEVALEC: "Zaljubil sem se, todavem, da zveza nima prihodnosti. To se mije že večkrat zgodilo in nočem se spet zaplesti v vso to bedo in kaos, čeprav sem obupno nesrečen brez te osebe. Kako bise lahko tega znebil?"
KRIŠNAMURTI:"Osamljenost, puščoba in nesreča, katero čutiš brez te osebe, ki jo ljubiš, je obstajala, preden si se zaljubil. To, čemur praviš ljubezen, je le vzburjenje, začasno zakrivanje tvoje praznosti. Pobegnil si pred osamljenostjo skozi to osebo, to osebo si uporabil za zakrivanje svoje osamljenosti. Tvoj problem ni ta zveza, ampak tvoja praznost. Pobeg je zelo nevaren, ker kot kakšno mamilo skrije pravi problem. Ker v sebi nimaš Ijubezni, stalno iščeš Ijubezen, da se napolniš od zunaj. To pomanjkanje ljubezni je tvoja osamljenost; ko spoznaš resničnost tega pomanjkanja, se ne boš nikoli več poskušal napolniti s stvarmi in Ijudmi od zunaj.
Obstaja razlika med razumevanjem jalovosti takega pobega in odločitvijo, da se ne spuščaš v take zveze. Odločitev ni dobra, ker utrjuje stvar, proti kateri se odločaš. Razumevanje je popolnoma drugačno. Odločitev je potlačitev, nasilje, konflikt; če pa vidiš, da je ta osamljenost, ta praznina vtebi; in da vsako dejanje opazovalca, da bi jo spremenil, samo še utrjuje problem, je to razumevanje. Celo poimenovati problem z besedo osamljenost je poskus opazovalca, da bi se težave znebil. Tako dejanje ne spremeni ničesar, samo utrdi osamljenost; toda popolno "ne-dejanje" v zvezi s to osamljenostjo je sprememba. Gre preko čutenja in razmišljanja, zaobide ju. Karkolise dogaja v tebi -jeza, potrtost, Ijubosumnost ali kakršenkoli že drugkonflikt - odvrziga v trenutku. Končaj ga."
GOSTINSTVO T    U    R    I    Z    E    M
TopniSka 33-61 000 LJUBLJANA TELEFON: (061) 327 374 327 384 TELEFAX:           (061) 12? 089.....-.....
PONUJ A
GOSTINSKE STORITVE V RESTAVRACIJAH S POSTRE2BO
ALI SAMOPOSTREZBO ORGANIZIRA PREHRANO V SOLAH, FAKULTETAH
IN ZAVODIH
ORGANIZIRA ZABAVNE PRIREDITVE BRUCOVANJA
Vključeni smo v vcrigo gostninskih lokalov: TopniSka 33, Emonska 8, Jamova 2 v Ljubljani, kjer lahko vnovčite naSe bloke za prehrano.

i

Kako M. C. pride do stola? Spije en pir (sploh ne zvija rok).
MAJND JOR OVN BIZNIS KLICAJ
BIZNIS, TOBAK IN ZGANJE
HAŠE POSTPUBERTETNIŠKE PARANOJE
mm Matejem (tržno oglaševanje) sva pri našem časopisu zadolžena za tržno beračenje. Matej popolnoma, sam pa le občasno, ko je treba iti na obisk h kakšnemu uspešnemu podjetju in žicati denar, za katerega lahko ponudiva samo neslane članke in oglase. Tako gre to. Menda nas bodo vtaknili v proračun - to pomeni kakšnih pet gajb pera letno. Zadnjič sva se odpravila na Magistrat International (Podjetje je najverjetneje poimenoval gospod Gradišnik), ki uvaža tobak, žganje, dišave, sladkarijo, kavo... So v isti stavbi kot neka francoska ambasada, če sem prav razumel, in v pritličju je stroga in pedantna vratarka, kateri se je Matej vljudno predstavil in razložil po kakšnih poslih prihajava. Sem se moral predstaviti tudi sam."Bond... James Bond." Ampak dekletu ni bilo do šaljivosti in je zahtevala osebno, te pa ne nosim s seboj in sem ji razložil, da je ne kažem niti miličarjem (prej osle). Malo sem pozverinil, oprostite mi. Na začetku se je potem vse srečno končalo - dobila sva neke v plastiko zašvasani kartici s klinčkoma, da bodo vsi vedeli, da sva Ie obiskovalca. Dvigalo je potegnilo kot slab zgled in v trenutku sva bila na ne vem katerem štuku. Po hodniku so se sprehajala mična dekleta z dolgimi nogami in kratkimi krili (per aspera ad astra). Sprejela naju je nasmejanagospa Helena. Ko smo se usedli, Matej začuda ni naročil sadne kupe, ampak samo kavo in sok. Kot običajno je začel flozati duhamorne banalnosti in gospa direktorica ga je prijazno poslušala. No po par minutah sem še sam začel kvasiti neumnosti, na koncu pa smo ugotovili, da je težko reklamirati tobak in žganje, ker se prodajata brez reklame in polnita državno
sišIBi
blagajno. Če se prav spomnim, nisva naberačila nič ali morda možnost tesnejšega sodelovanja v bližajoči se prihodnosti. Sva pa dobila ogromni nalepki, zelo nobel svinčnike in še bolj cokane vžigalnike. Vžigalnika sem dal Duletu in Leksu (naj se ona obremenjujeta s tem, komu bosta podarila vžigalnika), svinčnika pa Robiju in Ireni. Vidite, tako sem skopuški, da si celo zapomnim, komu kaj dam. Matej pravi, da jih ne deli naokrog, ker jih ima doma v kleti že veliko skladovnico in jih bo po smrti vzidal v piramido. Pred slovesom nama je gospa Helena razkazala celo nadstropje, ki je zelo srčkano - belo z veliko pisanih slik. Gotovo lepše od našega uredništva, kjer je neka svinja pokracala sveže pobeljeno steno, kjer se zbirajo nedružabni in pretenciozni pisuni, kjer je vsakič, ko vstopim, vzdušje naelektreno kot v Santa Barbari in nemalokrat v zraku obvisi mučna tišina, kjer nihče nič ne ve in mu je vsega dovolj, kjer je nadstropje niže pravi pekel, kjer črna vlada brusi svoje trozobce ter greje olje, v katerem nas bodo skuhali.
M. C. ASHTRAV
P: S. Članek sem moral prepoloviti, ker bo Matejtisto, karsempisalo GEA COLLEGEU, poslalcenjenimgospodom ingospodičnam v blagoslov. Veste, kogre za denar, morašbiti vljuden, olikan, prijazen in predvsem ne prevečiskren (pare nemaju mirisa). Imam pa veliko za povedati o bobih, krofih, donatsih in senilnih puristih, katerejejeljemati hudič, kerje tudi sam Bog obupal nad ekscesivno primjeno tujk in se angeli sprašujejo čemuje temu tako. Vkolikor (če) se to nima, končati v doglednem času, bomo primorani se poslužiti drastičnih mer, oziromanamreč...
JATA-MESO Zalog
Hladilniška pot 37 Polje pri Ljubljani
ZA TISTE, ki si danes SAMI pripravljate kosilo, VAM nudimo sveze rn zmrznjeno piscancje m puranje meso, ki je pakirano in pripravljeno na VEC NACINOV.
Veščina priprave NAREZKOV je danes cenjena,
zato VAM nudimo:
obarjene klobase, poltrajne klobase, šunke in šunkarice,
trajne klobase, prekajeno meso in pražene izdelke.
Za tiste, ki si DELATE leto dni zaloge:
JATINE KONZERVE.
Za tiste pa, ki znate SAMO JESTI, pripravljamo:
pristrižene puranje perati,
mesne solate. in za najbolj lačne ... tudi SENDVICE.
VALVASOR JE ODKRIVAL SLOVENIJO ¦ TRIBUNA VAM ODKRIVA JATO.
Zakaj Tribuni ne zmanjka štosov? Kerje večina slabih.
iif
SHIT 'APENS
Teden tega sem po nekaj letih izganstva v politiki spet bral eno novejših številk revije Fantasj and Science Fiction, iz januarja 1990, z enim tistih esejev Harlana Ellisona, ki so tako osebni, da si ne morem predstavljati, da bi jih kdo tukaj lahko napisal.
Esej je napisan za Harlanovega prijatelja, ki mu Ellison pojasnjuje, za kaj gre v filmu "Field qf Dreams". Harlan piše o svojem očetu, o baseballu, in iskanju svojega očeta čez zgodbe, ki jih je napisal v desetletjih svojega pisanja.
Kako je neke predlanske noči srečal Faulknerjev stavek - "No matter what it is a writeris writingabout, ifthe writerisaman, heis writingaboutthesearchforhisfather.", kako je tisto noč jokal. 0 sanjah, ki jih varujemo, ker spomini preveč bolijo. Dobrih pet let tega sem ležal v sobi vrh nekega stopnišča v Londonu - sto metrov od Britanskega muzeja in njegove knjižnice - in prosil očeta, naj odide, da bom živel svoje življenje. Tedaj je bil mrtev že poldrugo leto in tisto jesen se je začel vračati. Nenedoma sem hodil z njegovimi koraki in delal njegove kretnje in govoril njegove besede. Morda je prišel, ker sem bil tisto jesen tako blizu samomora, kot se da priti blizu, da se še lahko izgoljufaš mimo, morda zaradi razočaranja, ker se je njegovo življenje tako zavozilo; prosil sem ga, naj gre, in je šel.
Zgodba, ki bi ji naj povedal, je iz zgodnjih petdesetih let, in iz Maribora. Ko mi je poleti '83 mama poslala v Ljubljano v študentsko naselje telegram, naj pridem takoj domov, ker oče umira, sem na vlaku obljubil, da bom, če nocoj umre, zjutraj šel v blok dvesto metrov od naše hiše, pozvonil v pritličju in nekemu staremu možu razbil gobec. Ker mi je ubil očeta.
Seveda lahko kdorkoli reče, da sem bedak in da mi očeta ni ubil gospod Malnarič, da ga je ubil nek čas, ko so bili tisti na oblasti bolj nori, kot si je dežela lahko privoščila, ali da ga je ubilo, ker ni bil dovolj močan, ali ker so bili okoli njega preveč napačni Ijudje, pa naj gre za Neli ali Turka ali Arsenjuka ali Mirana ali celo mojo mamo, ampak moja mama je verjela, da ga je ubil ravnatelj Druge gimanzije Malnarič v začetku petdesetih let, in ker verjamem, da sistemi in države obstajajo v odločitvah posameznikov, nimam razloga, da se ne bi strinjal z njo. Brez res mnogih malih svinj nobena diktatura ne deluje.
Takrat so se na mariborskih šolah šli gestapo. (Zmagovalciv vojnisiradinavesijo obeske premaganih, pravi major v Mailerjevih Golih in mrtvih). Na učiteljišču so imeli četico mladih norčkov, ki so patruljirali po cerkvah in oprezali za sošolci ali profesorji, ki bi si drznili priti k maši. In mama trdi, da je bilo takole: ko je norček opazil koga, ki ga je poznal, mu/ji je stopil za hrbet, ji/mu položil roko na ramo ter slovesno rekel: "VIDEL SEM TE!" Naslednji dan so sklicali mladinski sestanek in videni je bil izključen iz šole. Ali bila izključena.
Slišal sem o dijakinji četrtega letnika, ki so jo nekaj mesecev pred maturo obiskali starši. S Prekmurja, z dežele, radi bi videli stolnico. Naslednji dan je bila izključena. (Sploh mi nijasno, kajje bilo potem s temi otroci. Nekateri so šli nagimnazijo injimje bilo pozneje verjetno bolje kot nekdanjim sošolcem v prosveti. Drugi?) Mama je imela na nekem koncertu v stolnici - v prvem Ietniku, ko še ni vedela - srečo, da je stala v senci.
Ne vem, ali je oče tedaj hodil v cerkev. Verjetno da, a gotovo ne v mestu. Učil je na Drugi gimanziji. Očitno je, da ni bil primeren kader, vendar verjetno ni naredil nobene resnejše napake. Rezali so ga torej drugače. Dijakinja ga je prijavila, da jo je posilil, mislim, da v tajništvu šole in mislim, da na mizi.
Suspendirali so ga. Tožil je.
Mladim političnim aktivistom se rado zgodi, da jini uidejo daigi vonji mladosti. Nekako se je zgodilo, da je zdravniški pregled pokazal, da oče tiste deklice ni mogel posiliti, ker je bila še vedno virgo intacta, nedotaknjena devica. Videl sem ta Iist z zdravniškim izvidom, in
Zgodbica
SAMORESNIK
November je prinesel zbornik ob 130 letnici 3. gimnazije v Mariboru, s pripovedjo o izganjanju vernih dijakinj in dijakov s tedanjega učiteljišča. Pa izkoriščam tako odprta vrata kot priložnost za zgodbico, kako so mali človečki živeli svoje življenje tudi tam in takrat, ko je bilo po Kunderovi sliki pravo življenje le nekje drugje.
peticijo, ki \o je njegov razred napisal zanj. Da so si upali.
Božo, ki je organiziral peticijo, mu je trideset let kasneje - univerzitetni profesor in dekan - govoril na grobu. Vseeno so ga premestili iz Maribora. Nekaj let je učil v Murski, tudi Milana Kučana, ki se ga je leta '80 še spomnil, potem je šel v Veliko Nedeljo, mama je takrat že učila, najprej v Slovenskih goricah in potem v Halozah, na Runču in v Leskovcu, prvi otrok jima je umrl in sta ga pokopala v Ormožu, skušala sta dobiti službo v Mariboru, njej je uspelo, njemu ne čisto, bil je klasični filolog in ni imel prave diplome. Ko se je končno vrnil v Maribor, je prišel na Delavsko univerzo, ki je končala delo mletja. Ker je šel pozno v šole - preden je lahko šel v gimnazijo, je bil nekaj let doma, v Trobelnem v Tuhinjski dolini, njegov oče je bil še skoraj nepismen - in ker med vojno ni učil za Nemce, mu je manjkalo let. Učil je, dokler je nekako mogel in dokler ni bil dovolj star, da je Iahko šel brez Iet v pokoj. Zadnja leta je precej pil. Pil in pel, doma. Potem je prišla prva kap, leta '76. Vmes sta porabila tisti del življenja, ker smo varčevali za hišo.
Rekel je, da me bo naučil nemško   in   latinsko,   pa nekako ni prišlo do tega. Napisal je nekaj zgodb, ki niso bile objavljene. Kmečke zgodbe, vsaj ena ni slaba.
Najpovem še nekaj: 1957 je napisal za Prosvetni vestnik članek o nekih mučkah tedanjih ptujskih prosvetnih šefov. Verjetno so imeli potem ti kakšne sitnosti z Ljubljano, ker jim je bilo močno do tega, da bi članek preklical. Vedeli so da mu je podatke dala mama. Takrat je učila v Leskovcu. To je kakšnih trinajst kilometrov od Ptuja, proti hrvaški meji. Nista še bila poročena. In tako je približno vsak teden -enkrat, dvakrat - pripeljal avto v Zgornji Leskovec par večjih živin iz Ptuja. Ti šefi so potem sedeli z ravnateljem in učiteljskim zborom na konferenci, kjer so se ostali učitelji eden za drugim distancirali od dvajsetletne punce in govorili o njejgrde reči. Punca pa ni hotela reči, da članek ni resničen. In kose je znočilo, seje avto vrnil v dolino, puncapa vsvojosobo v šolskem pritličju in drugi učiteljisoprihajalipred vrata trkat in šepetat, da pač nimajo izbire in naj ne zameri. Čez nekaj dni je avto spet prišel.
Ko sem imel tri leta in sva z mamo čakala v zbornici, da oče konča neko delo, sem se zmotil in povedal, da sem bil v bližnji cerkvi krščen. Oče je najprej mislil, da bo zato izgubil službo. Če bi kaj takega rekel na mamini šoli, bi jo morda res izgubila. 1988, ko smo na nočnih patruljah po Ljubljani pisali grafite za Janšo in demokracijo, sem se spomnil
svojega prvega grafita iz tretjega razreda osnovke, s kredo po tabli po pouku. Tisto leto je mama na grobu zamenjala lesen okvir s kamnitim.
Prijatelj sodnik mi je pravil o sedanjem velikem humanistu, ki ima iz tožilskih let največ realiziranih smrtnih obsodb v Sloveniji. Iz časovjq/ca-pročpravosodja. In podobne zgodbe. Z očetom sva nekoč računala, kdo je pobil v njegovi dolini več ljudi, partizani ali Nemci. Zdi se, kot da so se šli neke vrste rokomet in so Nemci zmagali, ker so pobijali cele družine, partizani pa so streljali samo moške. Očeta so enkrat ali dvakrat iskali, da bi ga ubili, pa ga ni bilo doma. morda je enkrat bil. Še v 60. letih je ponoči večkrat kričal - "streljajte, streljajte, hudiči!"
Verjetno je bil sumljiv, ker je bil profesor in ni bil organiziran. Morda je tudi preveč vedel. Jeseni '41 je skrival kasnejšega ljubljan-skega župana Dermastjo, mož je bil menda kar zgovoren, kako bo partija prišla na oblast, in kaj bodo potem z oblastjo, in oče ni bil nikoli organiziran. Umrl je ob pol šestih zjutaj v petek 20. julija
1984. Pred tem je dva meseca umiral. Mislim, da je biio to peto umiranje od prve kapi Ieta '76. Zdelo se je, da bo morda zdržal še pol leta ali več, če bo še tokrat prišel čez krizo. Z mamo sva bila zadnje tedne zelo izčrpana in zase sem v ponedeljek zadnjega tedna napovedal, da bom vzdržal do sobote in potem kolapsiral. Mislim, da se mama od tedaj ni nikoli čisto spočila, in dviganje ji je prineslo polovično invalidnost zaradi hrbtenice. Zadnji večer je bil spet enkrat jasen in se je poslovil od vseh. Spal sem na tleh v spalnici, da bi slišal, če bi ponoči kaj potreboval. Zjutraj je rekel, naj mu pomagam vstati, da bi se poscal. Dvignil sem ga in v rokah mi je umrl.
Droben ko je bil na koncu, je bil še vedno težek, in dvignil sem ga lahko le s sunkom. Mama mi je kasneje dolgo očitala, da sem ga jaz ubil.
Pokopali smo ga v soboto popoldne in dovolil sem si, da sem na grobu povedal nekaj stavkov iz Pridigarja. O kamenju in časih. In morda še - ne spominjam se več dobro -zadnji Hopkinsov sonet. Sedmo leto teče. Pod oknom cvetijo hruške.
OK, ne skrbite, ne protestiram; čisto dobro vem, da ima večina Ijudi najbrž slabša življenja. Samo zgodbico sem želel povedati.
(napisano pomladi 91)
Avtoriev pripis: deklico s kompa ratlvistike na FF, ki se ji je ta zgodba zdela greh, ali koga dnigega, ki \o je prebral z gnusom, pa proslm, naj skuša najti noveiico "Croatan" Harlana Ellisona (F&SF, maj '75), skupaj z avtorjevim pripisom o svoji vazektomiji, ali pa zgodbico "Lost Boys" Orsona Scotta Carda (F&SF, okt. '89)t tudi skupaj s pripisom (o sinu).
l
Kajje razlika med blondinko in WCškoljko? WC školjka po uporabi ne laufa za tabo.
SE MAL PA'U KONC
republika slovenija OBČINA KAMNIK
SEKRETARIAT ZA OBRAMBO im>. .oeii «31-229
Šle»,IM      818/79 Dstunv        26/11-1993
V ? 0 K L I C
stfmooc -----------V^V.---^----------•
L-f Dne 16. deceT.bra ob B.OC u.-i se zglasite NA NOGOMETNEv
IGP.ISCU "PRU&TEUSTVA" MEKINJE zaradl skltca enot, itl bo predviHoma tra;al ia il.OC ^re .
Na zborno mesto se javite v eivilni obleki.
S seboj prinesHe ta vpokllc. vojaško knjižico in obrazec
za rsfundacijo, Kl ga doblte v kr,;iSarni.
Neo^rLvičcn izostsnek je prekršck. ki se kaznuje po 66. olenu Zakona o vojaški~dolžnosti (Uradni list RS, št. 16/91).
 T*.a obr-a^bo
 Primož TrobevSek  jrij 17a
 61  aig  KoBenda
 fitevilto. ž.vljevi «3
 Batuai manj kot najfcrajši Sas
 ^^f ACI/4 f
, roj.
 TrobevSek
 stanujoS                        (
 Due ^g# decenbra ob 8.00 uri boa globoko spal. če vam paša,
 po;jdite B-jmi na itOGOmCTO IGHIŠČS in igrajte nogoaet do 11.00 ure.
 Zaradi neDe lahko pridete goli.
 3 seboj prinesite nalo zdrav« paneti.
 Isostanka ni treba opravi5evati.
 sekratariata  zi napad
BEPUBLIKA SLOVENIJA
OBČINA KAMNIK
SEKRETAR.AT ZA OBRAMBO
l«l.. (O6H83'-3J3. B3'-63B la«. 1061] 83^-229
ŠlnilM      818/93
n«lu^      26/11-1993
Pc pocatkih  Območnega   štaba   zS teritoriamo  obrarabo Doiržale   se  niste  udeležili   uspcsabl jan ia d ne   16/10-1993 v  Konendi  iz  nair,  neznarjift  v^rokov.
Pisno izjavo s potrdili  dostavite v najkrajšon. času na Sek"er.ariat  Z3  obrarobo Oboine  Kaonik,   Maistrova  ulice 18 (nač  avtobusno  postajo).
 Catuni  skrajnl čas
 8pon.na seffl sft udeležil  -^pos.bl  Kofflendi  iz yaa ne2inanih vzrokov.
Pisno opravižilo (Če ste pismenl) dostavit« v n^JkrajSsn čaau na  nagiov,  Križ 17a, 61 218 Konenda  (žakajo va« lepe nigrade).
P.S. Pantje,5e hočet« vojno, jo boste iaeli.

Rebusa sta lahka in nagradna, kar ne pomeni, da je tako lahko priti do nagrad, ker boste morali očitno sami priti po Trdino in Nju Ejdž. Brez muje se mi še čevelj ne obuje, ali kako so rekli stari pametni strici, ki ne morejo veČ skakati čez luže, ker mladost skače čez vodo, kjer je most.
M.C.
ZEBUICO NA GLAVICO
"Rad bi poudaril: če bodo obdavčili študentsko delo, bo to v prvi vrsti zasluga Tribune"
Miha Kušar zajano
CASH FROM CHAOS
Zadnji glavni urednik Tribune (ki bi naj skrbel tudi za Jinančno uspešnost časopisa) Samo Amon (Samon) je zadnje čase postal viden sodelavec časopisa Finance. Glede na ceno Financ (350 SIT) in glede na bajeslovne honorarje, ki jih pisci dobijo, lahko sklepamo, zakaj je prejšnja Tribuna šla k vragu. Ali so tudi Financam dnevi šteti?
mali OGLASI
JANIN JANI
"Če pa si uredništvo domišlja, da bi s članki, objavljenimi v tretji številki, lahko vplivajo na izid volitev v študentski parlament, se mi zdi, da nekoliko precenjujejo sami sebe."
Janez Drnovšek zajano
POSTENJE VEUA!
RTV Slovenija pod patronatom
države    lovi    obvezne    žrtve
programov TV Slovenija in jih vabi
k plačevanju naročnine.
ona: A bova prijavila televizor?
mož: Da bova dobila Corso?
ona: Glede na to, koliko dobijo z
naročninami, bi morali podariti
Jaguarja.
mož: Prav, prav, papočakajva, da
ponudijo Jaguarja.
InŠTRUIRAM fiziko in matematiko za srednje šole in fakultete. V primeru neuspeha vrnem denar. Pridem na dom. Telefon: 064/ 50- 501 (Uroš).
SYNTHESIZER Yamaha DX-7 (2x rom, sustain pedal, volumen pedal, dinamika...) prodam za 950 DEM. Telefon: 068/45-158 (Marjan).
Prodam atlas svetovne zgo-
DOVINE (nov) in zbirko STO ROMANOV. Poceni! Telefon: 061/576-469 ali 068/47-316 (Nataša).
PrODAM slikarsko stojalo novo, pro-fesionalno, za samo 100 DEM. Telefon: 064/70-697.
STUDENTKI, mirni Primorki najameta enosobno stanovanje v Ljubljani-do 300 DEM. Za uslugo nudiva 7-dnevno prenočišče ob morju. Telefon: 066/51-559 (Tatjana).
STANUJEMO na Metelkovi in nujno potrebujemo "peč na drva, na olje ali na PLIN". Če imate slučajno kakšno peč, ki je ne potrebujete več, bi bili zelo srečni, če nam jo odstopite. Lahko pa nam jo tudi samo posodite do pomladi. Kličite: 319-496 rned 17. in 19. uroali 0602/42 158 kadarkoli ali pa kar uletite na Metelkovo in poiščite Tino.
Intervju
VinciVogue Anžlovar Tomaž Štrucl & iztok Lovrič
JefffiPivač
Mediana
Angelin Preljocaj
Moda
Ksenija Baraga Smirnoff natečaj
Bellum contra malum
Vojna za Metelkovo
Obznana
Andrej Rozman
naročilnica ......................................,..........,.................
Naročib na M'zin md dnigim pomeni: da imte pri plačilu 10% popusta, da boste mdprvimi, ki bodo brali novo kvilko mije, da ostajate v stikusstvarmi, ki so ttga vredm
hfoin mi ndno poUljajle vkJjučno od stevilke....
/me:..................,...................;................ Vlica:...................................
Priimeh:................................................  Kraj;......................................
Podjetje:................................................ Tekfon:................................
Načinphčila; s poloznko z ramnom
Naročilnico pošljlle na naslov:
MW, Kemikova 4,61000 Ljubljana, t(l: 0611)14 0$9
Zakajjanša ne rabi vojnega letalstva? Ima prevecgolobov.
ijjHIBMfll
MATE
OVOLJ
(DO AS I SAY NOT AS I DO!)
li kaj naj pomeni ta čudna kratica (asoušiejšn internešnl for divelopment of sekšueliti). Ja no dobro... AIDS. A čakate na AIDS?
Seveda, že ves čas čakamo na AIDS. In zraven čakamo še par kvadratnih kilometrov butastih plakatov, ki jih razne institucije tiskajo s proračunskim denarjem tistih, ki še niso umrli za AIDSom. Ni še dolgo tega, ko je bila cena kondomov za moj regresirani žep dober razlog za vzdržno življenje (da o ostalih bizarnih vzrokih molčim). Pa ni tako lahko svoji dragi razložiti, da je Stediril zdravju škodljiv, da je krema za diafragmo groznega okusa in da se naj končno tudi ona spravi v lekarno po kondome. Sploh pa hočem kondome na recept. Pa ne tistih smotanih, katerih pol zavojčka strgaš, preden ti uspe končno enega montirati. Hočem kondome najboljše kvalitete, ki dišijo po kostanjevem cvetju in ob intenzivnem trenju začnejo igrati našo himno:"Samo milijon nas je" (Agroseme). Pa tiste rdeče pentlje! Saj to ni res! Boj proti AIDSu. Če bi se vsaj našel kakšen duhovitež in tisto knofco z rdečim trakcem pripel v neposredno bližino svojih genitalij, ki ga vodijo skozi to solzno dolino. Ampak ne, ljudje si jih pripenjajo kar tja nekam k srčni čakri, ki je tako zapacana z nikotinom in ljubosumjem, da bi lažje prebavila kakšno medaljo za pogum ali predvolilno broško katere od naših... pardon - vaših strank. Da ne pozabim - za trenutno aktualno kugo je kriva Cerkev, ker v predverjih cerkva še ni kondomatov in ker pri verouku ni spolne vzgoje. Otročički si potem znanje nabirajo prek pornografije. Pred tem o spolnosti mislijo, da gre za nekakšno klistiranje ali kaj podobno svinjskega. Nadalje gre zasluga za širjenje AIDSa našim staršem, ki skrbijo, da se njihovi otroci parijo po parkih in kleteh (ker "ta klošar že ne bo spal pri nas, pa še na -ic se piše in nima doktorata"). Pačasisohudizadnječase (minutaimakaršestdeset sekund) - Slovencem sproščeno onegavljenje preprečuje tudi rodovno plemenska skupnost, ki se tudi ob obilnih Ietinah in uspešnih roparskih pohodih izkaže za odlično kontraljubezensko sredstvo (tu strogo ločujem fuk in ljubezen) - punce samo še migajo z ritkami, fantje pa histerično šparajo za avto. Ali tako nekako, jaz ne vem nič - me je nekdo pripeljal...
NADA NIHIL
o <
CO   Q_
< to
o
___  LJJ
^ Z
co
I     I >co to
o o
O-Q
 >o
Želim postati naročnik
OBIBUHE
Moj naslov:
2
o
e
EKSA?
TRIBUNA, študentski časopis, izhaja vsaka dva tedna ob torkih. Cena posamezne številke je 100 SIT, ob naročilu pa pribl. 80 SIT. Na leto izide 22 številk. Naročnina plačljiva 2 krat letno (2 x 900 sit).
Naročite se lahko tudi na tel. 061-319-496 med 10 in 14 uro Mojca Prestor (sprejema naročila na časopis in morebitne reklamacije).
Sl DRZEN?
Meniš, da si sposoben bolj kot tvoji konkurenti? Imaš ideje, ki si jih doslej skoraj vedno uresničil?
POTEM Sl TA PRAVI ZANAS!
Tribuna ti bo omogočila, da boš svoje ideje udejanil. Obljubljaš, da bo s tabo Tribuna postajala kulten časopis, kot ga na Slovenskem še ni bilo?
§ š
o
TOREJ, ČE TE ZANIMA:
/. raziskovalno novinarstvo: medij je kontrolna institucija zdrave družbe. Če pa se v državi krade, ravna malomarno, če je državna politika nerazgledana in brez idej, so tudi mediji krivi. Razen če ne prideš ti na pomoč.
2. promocija časopisa: če meniš, da bi naredil žur, ki bi o njem vsi govorili, si vabljen. Moral pa boš poiskati tudi sponzorje.
3. Če meniš, da so slovenske oglasne agencije v redu,  j ampak ti bi želel še kaj več, moraš priti do nas. Zate \
je oglasno trženje predvsem užitek.
4. Nekoč si videl ulične prodajalce časopisov. Meniš  I pa, da bi se dalo ulično prodajo spet upeljati, in to bolj zanimivo kot je bilo včasih.                                       •
5.  Pri vsem tem pa me denar ne bo zanimal prej,  ' dokler se ne bom dokazal. Ker pa vem, da mi vse stvari ratajo, bo dnarja k' pečka.                               I
P. S.-. Tojesevedatekst, kikličepretencioznekretene.   l
Vabjjeni tudi normalni Ijudje.                                    \ P2. S.: Vljudno vabljeni tudimajhni, grdi, neumniin
zakompleksirani                                                       I