Posamezni izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina S šilingov.
V.b.b

SLOVEflSif8
'*•

■ A
'» -..v*;.	«■'
Kb ■ ■
Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovcc-Klagenfurt, Gasometergasse 10, telefon 5b-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Cclovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov:
Celovec-Klagenfurt 2, Postfach 124.
letnik XIV.
Celovec, petek, 6. marec 1959
Štev. 10 (877)
Počistite najprej pred lastnim pragom!
»orno na nahujskani mladini, marveč v prvi vrsti Politikih, novinarjih in vseh tistih uitranaciorialistih, n° Brennerju nočejo videti mostu med dvema naro-temveč le pregrajo, leži krivda," je dejal rimski *°ročevalec	avstrijskega	radia, ko	je poročal	o proti-
Cv*lrijskih demonstracijah italijanskih itudentov v zvezi * tožno Tirolsko.
t«m je brez dvome, zelo dobro zadel bistvo in vzro-*° težave, ki se navadno pojavljajo pri rojevanju ^tilnikih	problemov,	ne le pri	vprašanju	avstrijske
v	Itclijl, marveč pri takih vprašanjih	sploh. Z
,0l>nim zlorabljanjem patriotičnih gesel, ki pa v toki 1-5 nimajo več ničesar skupnega z resničnim pe-0!'*mom, pač ni težko ustvariti vzduija, v katerem Jo ji Najbolj upravičene in Je tako skromne želje menj-* mogoče prikazati kot „protidržavno stremljenje" in
‘Pr*drzno izzivanje", ki v enostransko poučeni in načrtno M
v ta namen preparirani javnosti nujno vzbuja no-*,rPnosf napram manjšini ter nerazumevanje za njene ,v,J«njske ootrebc.
velja	za položaj	na Južnem	Tirolskem,	velja pa
v enaki meri tudi za razmere pri nas na Korolkfem v Avstriji. Sicer se gotovi krogi z vsemi močmi trudi-bi izpodbili vsako primerjavo med Južnimi Tirolci boškimi Slovenci,' vendar je 2e ta njihov poizkus 0,b°l|!l dokaz, da jih pri lem ne vodi pošteno hoto-^e’ marveč |o njihovo prizadevanje zelo podobno se-Qnlemu početju v Italiji, nad katerim se tako silno 0*bur|ajo> Dejstvo namreč je in ostane, da gre v obeh j^merlh za manišini, katerih posebne pravice so za-^^ene z mednarodnimi pogodbami in katerih nadalj-°bst<>j in enakopravni rarvol s*a ogrožena, posebno *Iq0, driav*' v	ih manjšini živita, doslej še ni-
v P°kazali dovolj pripravljenosti, da bi dokončno iz-^ določila, ki so v mednarodnih pogodbah nanašajo ^onjiinsko zaščito. Toliko manj razumljivo je krčevito 0 *nftovanje tistih ljudi, ki skušajo javnost preoričali da bi Ihto, kar je za Južne Tirolce nedolžno ^ *o koroške Slovence moralo biti temno črno. Za-j^^l bi se morali, da delalo s tem svojim bratom v p0dv'1 državi skrajno slabo uslugo, lastni državi pa iz-p0i 'le|o argumente in možnost za še bol| odločno pod-° r*oii manjšini v Italiji.
k»|0,	pH	GVP glasilu ..SUd-Ost Ta-
l0*Pos* , tudi vale ..šepajoče primerjave" spodnjo v C° Poro*anje*. ki se mu z drugimi besedami pravi It| jJ'V° pon^n ,n *ostrupljanje odnosov do manjšin, lt0 Vi^° v Avs,rf|l- Se mar ne zavedate, da pomeni to-T,fo|POie^e ”0i V hrbe! va!,m lastnim bratom Južnim n,u cem in da spadajo vaš „noll-korespondenf” ter nje-»ld^0dobnl v vrsto tistih ljudi, ki v manjšini nočejo
^»taviH
med sosedne države neprehodne pregrajo s ka-
Južna Tirolska ponovno v dunajskem parlamentu
Da bi Avstrija svetovno javnost opozorila na zadnji razvoj v južnotirolskem vprašanju, se je v sredo s tem problemom zelo izčrpno bavil parlament na Dunaju, kjer je podal zunanji minister Figi načelno izjavo, predstavniki posameznih strank pa so obširno tolmačili svoje stališče.
Minister Figi je v svoji izjavi zavrnil stališče predsednika italijanske vlade, češ da je pariški sporazum že izpolnjen in da je to sploh notranja zadeva Italije. Dejal je, da ima Avstrija kot sopodpisnica pravico ugotoviti, če tozadevni italijanski zakoni dejansko predstavljajo izpolnitev sporazuma, „To pa ni samo pravica in dolžnost Avstrije, marveč je tudi pravica in dolžnost tistih sil, ki so podpisale italijansko mirovno pogodbo.” Naštel je celo vrsto .grehov”, ki jih je Italija zagrešila v svojem odnosu do Južnih Tirolcev; posebno je poudaril politiko potujčevanja in tujerodnega priseljevanja ter govoril o neenakopravnem položaju nemškega jezika, ker je še vedno italijanščina izključni uradni jezik, nemščina pa le pomožni jezik, .čeprav je v pariškem sporazumu predvidena enakopravnost obeh jezikov ter primerno razmerje obeh narodnostnih skupin pri razdelitvi javnih mest". Avstrija, je poudaril minister
Figi — se ne bo pustila zavajati od demonstracij, ki nosijo izrecno neofašističen značaj, marveč je prepričana, da je pravica na njeni strani, zato .svobodni svet na Južnem Tirolskem ne more in ne sme trpeti kršitve pravnih načel, h katerim se priznava in ki jih je odločen braniti, sicer odvzame svojim argumentom moč in vero”.
Podobne so bile tudi iziave predstavnikov posameznih strank. SPO-poslanec Neu-gebauer je poudaril, da je Italija dala nacionalistom proste roke za poitalijančenje Južne Tirolske in je kot dokaz navedel mesta Božen, Brixen in Meran, v katerih je bilo leta 1921 še 53.000 Nemcev in le 8 Italijanov, dočim se je razmerje do leta 1953 že. tako močno spremenilo, da so našteli 8T.000 Italijanov in samo 33.000 Nemcev. .Zahtevamo svobodo in neodvisnost za kolonialne narode — je dejal dr. Neugebauer — zahtevamo svobodo za vse zatirane narodnosti in protestiramo proti sporazumom, ki ustvarjajo novo krivico; zahtevamo pa tudi pravico in pravičnost za Južno Tirolsko."
'OVP-poslanec Gorbach je dejal, da ravna Italija iz slabe vesti, kar ima za posledico pretiran nacionalizem, s katerim skuša nemško Južno Tirolsko z vsemi silami
tako hitro kot le mogoče poitalijančiti. Zastopnik FPD Pfeifer je pozval na bojkot Italije, za Južne Tirolce pa zahteval finančno pomoč za izgradnjo njihovih kulturnih in gospodarskih usfanov, dočim se je KP-
OPOZORILO
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem ima v soboto, dne 7. marca ob 9. uri svoj
občni zbor
v dvorani I Delavske zbornice, Celovec, Kolodvorska.
Vsi povabljeni zastopniki so naproše-ni, da se zbora zanesljivo udeležijo.
V..
Korak naprej k vzhodno-zahodni konferenci
moslu zn zbliianje med narodi, marveč hočejo
^ k- P° in °e k° mo0°*e graditi združeno Evropol ' *e namreč tega zavedali, potem se qotovo ne kj |j0stožoveli tako smešnih in nevzdržnih »argumentov”, v*akdo z le malo dobre volle in dovzetnosti za i>0 ter objektivna dejstva z lahkoto izpodnese sfvar-y 0 In jih razgali v vsej absurdnosti.
P° S° ,rdl,ve' * ka»eriml skuša omenjeni list do-*011 neutemeljenost primerjanja med koroškimi Slo-trhlih ^ *u*n*m* Tirolci, od prve do zadnje zgra|ene na *®mel|lh nespravljivega odnosa do koroških Slo-v in v njih ni najti niti trohice razumevanja za »tj Po,'»be, za naš položaj. Drugače bi pač morali ^ In priznati,
d, '">« Jugoslavijo kol matična d,lava kljub lamu, *!, * 11 * * ovslrijskl državni pogodbi .samo pristopila". **l*IMh*V*C° ,U<li do,,n0!,' tonltnali se za položaj slo-Not" hr,°,lkih otonjSin v Avstriji ter Avstrijo opo-S, ' obveznosti, ki jih je le-ta glede leh manjlln ^ 0 1 mednarodno pogodbo; o« 1"Hi eno samo določilo člena J Je ni bilo izvede-Koj b' Imele itirl velesile kol sopodpisnice državne 'l/o ' '0*01 dovoli povodov za tozadevno Inlerven-h j’! ov*lrijski vladi, na kar smo jih koroikl Slovenci <Jq diščanski Hrvati tudi opozorili;
,udi koroški Slovenci svoje izvoljeno predvojni^ 0 v obeh osrednjih organizacijah, kar na mero-*tor	v deželi in državi vedno dobro vedo, ka-
tod| e^° *HI<e x našo narodnostno skupino: isto vedo ° 1 "Ofodn* nasprotniki, kar dokazujejo njihovi dQ	proti našemu narodnemu vodstvu;
po<|r|v1,no v Času, ko se |e vsestransko potujčevanje, Iz-it** * *n nci^rtno tujerodno priseljevanje šele za-Sjj	i® to zdaj primer tudi na Južnem Tirolskem’)
fyoync Slovenci imeli svoje poslance v deželnem in So j** zboru; trenutni položaj pa samo dokazuje, 6r*doy ^ ** 9enoc,dna politika germanizacije že na-ko ° ^ab5na 1® formalna enakopravnost v resnl-V*U<| ** n«šteti pripadniki slovenske narodnostne skupine ®,®lo|>?05podorske in socialne odvisnosti ter neprikritih ,,*kov l,ran| nacionalističnih organizacij in posamez-do uPo|o javno priznati k svojemu narodu;
^vOioQ Cde obstoja koroških Slovencev ni bilo nobenega ^dbQ °C*i ne 1 stfani Avstrije, ko je bila državna po-®ae°fcPlSe,n° in P°5,a,a obvezen ustavni zakon; ^®toellorC,,	sporno ozemlje je bilo točno zna-
ko je Ho za dvojezično šolsko odredbo nQc!° tokrat z nacistično preteklostio obreme-* Hišo u °na*ls** J® poskriti po varnih zatočiščih in si ^ nac|*H° ^	monopola v manišintki politiki!, pa
duhovni očetje njihovih zločinov na Ko-^0®<no ( h *** V nob®n*b dvomih, ko so pripravlfali ,0y®Pcev	nosilno množično izselitev koroških
Io|ela celotno slovonsko in dvojezično
^r*rt®fia jem, *IOro*b* Slovenci borimo za ohranitev ma-P«l,g )e° 1,1 no,o<Jnlh oblča|ev in svo|stav; če pa >,,0 »<J,„ pt*^° ** 10 '•»»iezlčnoil na ozeml|u, k|ei žl-9 *l'ugega dva naroda, |e lo le Izraz nale
Desetdnevni uradni obisk britanskega ministrskega predsednika Mac-Miilana in zunanjega ministra Lloyda v Sovjetski zvezi je potekal ob izmenjavi številnih vljudnih poklonov fer se zaključil z MacMillanovim pozdravom v ruščini: Na svidenje in vse do-bto! Vendar so na Zahodu že med obiskom skeptično izjavljali, da MacMillanova vloga .ledolomilca" ni povsem uspela; zlasti so Rusom zamerili, da je Hruščev prav bivanje britanskega premiera v Moskvi izrabil za nov napad proti zahodnim silam, ko je zagrozil, da bo Sovjetska zveza v primeru, da glede Nemčije ne bi prišlo do sporazuma na podlagi sovjetskih predlogov, sklenila posebno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo, kateri bi potem izročila tudi upravo v Berlinu.
Dejansko pri britansko-sovjefskih razgovorih ni prišlo do konkretnih rezultatov in tudi v uradnem poročilu poudarjajo, da je obisk britanskih državnikov služil le izmenjavi misli. Kljub temu pa predstavlja tudi ta izmenjava misli pozitivno dejstvo, saj so z obeh strani poudarili, da zdaj bolj podrobno poznajo medsebojna stališča, kar bo lahko bistveno koristilo pri bodočih pogajanjih, do katerih bo po vsej verjetnosti prišlo že to pomlad.
Sovjetska vlada je namreč še za časa bivanja britanskih gostov v Moskvi odgovorila na zadnje zahodne note glede Nemčije in ponovno predlagala, da bi sklicali konferenco na najvišji ravni, ki naj bi se meseca aprila začela v Ženevi ali na Dunaju. Hkrati pa je ugodila tudi zahodnim predlogom, ko pravi, da se strinja tudi s sklicanjem konference zunanjih ministrov, če
zahodne države niso pripravljene na sestanek nu najvišji ravni. Glede udeležbe na konferenci predlaga SZ poleg štirih velesil še obe Nemčiji fer Poljsko in Češkoslovaško, med raznimi vprašanji, ki jih predlaga za diskusijo, pa so: sovjetski predlog za mirovno pogodbo z obema Nemčijama, ki bi ostali ločeni in nevtralizirani; skupni ukrepi, da se odpravi nenormalni položaj, ki je nastal s tujo zasedbo v zahodnem Berlinu; sporazum za evropsko varnost: razorožitev in umik čet na obeh straneh, ustanovitev brezafomskega področja ter zmanjšanje oboroženih sil štirih velesil na ozemlju drugih držav; prepoved jedrskih poskusov in jedrskega orožja.
poslanec Fischer iz solidarnosti, ker „je Južna Tirolska naša skupna stvar” odrekel svoji prvotni zahtevi, da je treba to vprašanje ■ predložiti OZN.
Kakor je bila razprava o Južni Tirolski dolgotrajna in obširna, tako je kratek in praktično brez pomena njen konkretni uspeh: vse stranke so sprejele skupen poziv zvezni vladi, naj ukrene vse, da bo sporazum o Južni Tirolski uresničen v celoti. Treba je ugotoviti, da se zaradi tako prazne in posplošene fraze res ni izplačalo zgubljati toliko besed, zlasti še pred najvišjim državnim forumom, ki bi lahko sklenil tudi bolj odločne ukrepe. Morda pa je ravno to najboljši dokaz, da se Avstrija v svojih zahtevah glede Južne Tirolske trenutno ne počuti ravno v najboljši koži, ko ji že z raznih mednarodnih strani očitalo, da tudi v okviru njenih meja ni vse v najboljšem redu, da postavlja zahteve, za kakršne je v domačem okviru vse preveč gluha in nesprejemljiva. Pa tudi posamezni govorniki v parlamentu bi se morali spomniti, da skoraj vsaka beseda, ki so jo povedali glede Južnih Tirolcev, v enaki meri vel|a tudi za manjšine, ki živijo v Avstriji.
Po treh mesecih se je Tito spet vrnil v domovino
Poslanstvo miru in prijateljstva
Tri mesece se je mudil predsednik FLRJ maršal Tito s svojim spremsivom na potovanju po Aziji in Afriki, kjer je obiskal države, ki želijo prijafeljsko sodelovanje z Jugoslavijo in si prizadevajo za ohranifov miru v svolu. Ves svefovni fisk je potovanje predsednika Tita spremljal z veliko pozornostjo. Sovjetski in vzhodni tisk, posobno kitajski, je ob nastopu Titovega potovanja začel posebno ostro protijugoslovansko kampanjo in očital Titu, da ima s svojim potovanjem tendenciozne namene. Vendar vsa gonja ni mogla zmanjšati pomena tega miroljubnega potovanja, ki je služilo zbližanju med narodi.
Najprej jo maršal Tito obiskal Indonezijo, kjer je v razgovorih s predstavniki te dežele prišla do izraza sorodnost gledišč, katere osnova je v neodvisni politiki in aktivnem mednarodnem sodelovanju in skupnem prizadevanju za mir. Iz Indonezijo jo Tito odpotoval v Burmo, kjer so pri političnih razgovorih potrdili obojestransko željo po utrditvi prijateljskega sodelovanja na kulturnem in gospodarskem področju. Posebno prisrčen je bil sprejem Tita v Indiji, kamor je prispel iz Burme. V razgovorih s predsednikom Nehrujem in drugimi po-
nopredne in evropsko miselnosti |o katori sicer mnogo govorijo tudi naši nasprotniki, pač pa so njihova dejanja v očitnem nasprotju), ki pa bo postala resničnost le no podlagi dejanske »olorontnostl in iskrene pripravljenosti na sodelovanje in spotazumevanjo, nikdar pa na podlagi nacionalistične ožine in ustvarjanja umetnih »železnih zaves";
da so tudi zahteve in želje koroških Slovencev podrobno in izčrpno nakazane ir. obrazložene v spomenici, ki smo jo izdelali in pristojnim forumom ter vsej Javnosti sporočili v zvezi s členom 7, kar pa so nespravljivi nacionalistični krogi označili kot »predrzno izzivanje in ošaben napuh tito-komunislov".
Vsa taka in podobna dejstva so splošno znana. Spoznati in upoštevati jih le taki nočejo, ki koroškim Slovencem sploh hočejo odrekati obstoj in pravico do enakopravnega Življenja. Njihovo sovraštvo do naše narodnostne skupine jih je že popolnoma zaslepilo, da v svoji nacionalistični zaslepljenosti in politični kratkovidnosti ne vidijo niti za korak daleč. Tako tudi ne vidijo škodljivosti svojega početja, pogubnega zlasti za nji-
hove brate na Južnem Tirolskem, kajti Italija bi morala biti popolnoma slepa, če ne bi videla nepovoljnega položaja Slovencev v Avstriji. Pot od takega spoznanja do uporabe sličnih metod pa je zelo kratka in tudi v Italiji je mnogo ljudi, ki so prežeti z nacionalističnimi idejami. Zalo »uspehi" ne izostajajo, kar najbolj jasno kažojo zadnj| dogodki okoli Južne Tirolske, ki jih pri nas sicer zelo ostro obsojajo, za domače razmere pa slične odnose do koroških Slovencev smatrajo za naj-večje junaštvo in poseben izraz domovinske zvestobe.
Toda nam taki izpadi ne škodujejo, saj nam pravic, ki jih itak ne uživamo, ne morejo vzeti. Toliko bolj pa škoduje fo Južnim Tirolcem, ki bodo matični državi in * delu njenih državl|anov za tako dvoml|ivo podporo v njihovi borbi ver|efno zelo hvaležni. Pa tudi svetovna javnost vedno bol| skeptično spremlja prizadevanja Avslrije v zvezi z južnotirolsklm vprašanjem, kajti nedavno opozorilo londonske »Times”, češ da so zahteve Južnih Tirolcev v blsfvu iste kot zahteve koroških Slovencev, dejansko ne pomeni nič drugega kol: Počistite najprej pred lastnim pragom ... 1
litičnimi predstavniki dežele je prišlo do izraza da bosta obe deželi storili vse, da se ohrani mir v svetu. Odnosi mod Jugoslavijo in Indijo se stalno boljšajo in krepijo. Iz Indije je Tito odpotoval na Cejlon, ki se pravtako kot Jugoslavija prizadeva za popustitev napetosti v svetu. Iz političnih razgovorov, ki so jih imeli državniki obeh držav, izhaja upanje, da bo v svetu kmalu konec kolonializma in bodo svobodno zadihali vsi nerodi. Ob odhodu iz Azije je Tito izjavil novinarjem, da je Azija v zadnjih letih doživela velikanski napredek,
ki je zajel tudi južne pokrajine.
V Afriki se je Tito najprej ustavil v Etiopiji, kjer so pri političnih razgovorih potrdili skupno željo po poglobitvi prijateljskega sodelovanja. Tudi Sudan, kamor je prispel Tito iz Etiopije, jo za poglobitev sodelovanja z Jugoslavijo. Sudan se obenem zavzema tudi za sodelovanje z vsemi državami v svetu. Posebno navdušeno pa so bili Tito in njegovo spremstvo sprejeti v Združeni arabski republiki. Obisk v ZAR je sovpadel s sedemdnevnim praznovanjem dneva neodvisnosli. Povsod, kjer so je Tito pojavil, ga je arabsko ljudstvo navdušeno pozdravljalo in izrekalo simpatije do Jugoslavije. Predsednik Naser je ob neki priliki dejal: .Naša politika sloni na pozitivni nevtralnosti in ne no povezovanju ne z Vzhodom ne z Zahodom." Tito pa je dejal: »Politika ZAR in Jugoslavije temelji na enakih temeljnih načelih in ima skupni cilj, čeprav se pota obeh držav ločijo. Mi bomo vedno ostali na strani prebujenih narodov Azije in Afrike v obrambi neodvisnosti In prizadevanja za mir.’ Tudi uradni politični razgovori v ZAR so potekali v duhu prijateljskega sodelovanja in prizadevanja za mir v svetu.
Pred odhodom v domovino se je maršal Tito ta teden ustavil še v Grčiji, kjer se je na otoku Rodosu sestal s premierom Karamanlisem. Tito ga je seznanil s svojim dvomesečnim potovanjem po Aziji in Afriki, Kara-manlis pa je seznanil Tita z ureditvijo ciprskega vprašanja. V ostalem pa so državniki obeh držav govorili o poglobitvi prijateljskih odnosov med obema državama.
Maršal Tito je sinoči odpotoval z vlakom iz Soluna v Skoplje, jutri pa bo prispel v Beograd. Tisk in inozemski diplomati v Beogradu z zanimanjem pričakujejo Titovo vrnitev, saj pričakujejo, da bo ob vrnitvi govoril o splošnih vtisih s svojega potovanja in zavzel tudi stališče do gonje proti Jugoslaviji v času svojega po-lovanja.
Mnenje drugih:
Nedvomno Je obstoj nemške manjšine na JuZnem Tl* rolskem v nevarnosti. Na Dunaju pričakujejo, da se bodo pogajanja o izpolnjevanju parifke pogodbe nadaljevala v znamenju večje uvidevnosti italijanskih oblasti in v duhu nacionalne strpnosti.
Pri tem pa seveda ni moč mimo dejstva, da se Avstrijci v svojem boju za pravice Južnih Tirolcev poslužujejo prav tistih argumentov, ki jim glede Slovencev na Koroikem odrekajo vsako veljavo. Ko trde, da |e Brenner .zvezni člen”, ne pa naravna ločnica, pravijo o Karavankah ravno nasprotno. Ko zahtevajo ohranitev južnofirolske manjSine kot celote in ugotavljajo, kako se Iz leta v leto veča Število Italijanov na nemškem ozemlju, imenujejo naraščajoče nesorazmerje v Škodo slovenskemu prebivalstvu na Koroškem .naravno asimilacijo” in gredo Se dalje, čeS da je na KoroSkem vsega le 13.000 Slovencev. Avstrijci pravijo, da italijansko oblasti dovoljujejo delovanje neofašističnih organizacij na Južnem Tirolskem, ker si obetajo, da bodo s tem manjSino ustrahovali. Na KoroSkem pa ne samo, da se deloma celo ravnajo po diktatu različnih Šovinističnih in neonacističnih organizacij, marveč jih celo finančno podpirajo, kot na primer »Kdrntner Landsmann-schaft” in .SOdmarko”. Slovenci nimajo niti enega predstavnika v deželnem ne v zveznem zboru. Južni Tirolci pa jih imajo v regionalnem parlamentu 15, v državnem pa 3. Na Južnem Tirolskem imajo po zakonu dvojezične napise, na KoroSkem pa so uničili Se zadnjih neka| slovenskih napisov, ki so ostali Se iz prvil povojnih let. Južni Tirolci imajo eno najmočnejših zadružnih organizacij v Evropi in so ekonomsko mnogo močnejSi od priseljenih Italijanov, gospodarske postojanke koroSkih Slovencev pa so skrajno Šibke in pod neprestanim pritiskom. In tako bi lahko naSfeli Se celo vrsto takih zgovornih primerjav.
.Ljudska pravica", t. 3. 1959 Ljubljana
Die Frage SOdtirol schldgt noch immer hohe Wel1en. Die Proteste der dsterreichischen Regierung sind sicher-lich berechtigt. Sie decken sich Obrigens auch mit der Meinung der demokratischen Linkskrdfte in Ifalien selbst. Auch dort werden die Mcthoden der Democristiani ge-gen die SOdtiroler missbilllgf. Um aber bei den Protesten der bsterrcichischen Regierung zu bleiben: hdlten solehe Proteste gegenOber Ifalien, besser gegenOber der italienischen VP, nicht viel mehr Gewicht, wenn dster-reich den Italicncrn cin Beispiel entgegenhalten kttnntel Mit wie viel grdsserem moralischen Gewichf kdnnfe man auflrumpfcn vrenn die Behandlung der slov/enischen Min-derheit in Kdrnfen eine solehe wfire, die jede Be-schwerde von Seife der Minderheit aussehliessen w()rdc! Leider ist dies nicht der Fali und nimmf unserem be-sfimmt berechtigten Protest wegen SOdtirol viel von sei-nem Gewicht. Lciderl Die volle ErfUllung des Artikels 7 des Staitsvertrages wGrde in Osterreich nicht viele An-forderungen stellen, w0rde aber Frieden in unserem Lande schaffen und wfire ausserdem noch geeignef, den Ifalienern zc zcigen, wie man es macht.
.Volksvville", 27. 2.	1959, Celovec
Avstrijski podtajnik za zunanje zadeve, socialist Krei-sky, je imel govor, v katerem je obravnaval tudi južno-firolsko vprašanje. Njegove besede bi se lahko zdele zelo prepričljive, vendar bi jih moral nasloviti tudi — nase. Če ne drugače, bo mogoče na kaj takega pomislil, ko bo prečftal članek v londonskem .Timesu” o južnotiro skem vpraSanju. List namreč pravi, da bi se avstrijska vlada morala odreči vsakemu vmeSavanju ter se spomniti, da pritožbe slovenske manjSine na KoroSkem niso mnogo drugačne od pritožb Južnih Tirolcev.
.Primorski dnevnik", 27. 1. 1959, Trsi
Dr. Lakomy vervvios darauf, dass sich wohl die Slo-wenen der Gleichberechtigung erfreuen dUrfen, bei der Bbergrossen deutschen und windlschen Mehrheit ist dies nicht der Fali (zdaj bi pa le radi vedeli, s kom smo Slovenci potemtakem enakopravni — op. ured.) . . . Dr. Einspieler betonte, dass die Kdrnfner Windischen, die wiederholt ihre Treue zu Kttrnfen und Osterreich unter Bewcis gestellt haben, mdglichsf bald im Wege der Minderheitenfeststellung erneut das Bekenntnis zu Gsferreich ablegen wollen, um damit auch zu beweisen, doss sie nichts mit dem Slowenenfum zu tun haben wol-len (torej se tistemu, ki bi se priznal za Slovenca, že v naprej očita nelojalnost, in to imenujejo svobodno odločitev — op. ured.) . . . Eingehend sprach Abge-ordnefer Dr. Knaus Ober die Tdtlgkeit des Minderhciten-aussehusses im Kdrntner Landfag, dessen Vorsftzender Dr. Knaus ist. Der Redner erinnertc daran, dass 90 Prozen! der Eltern die diktatorische Schulverordnung von 1945 ablehnt. Sie ist nicht gesetzlich — aber nach Meinung von Verfassungsrechtlern .versfeinert” (aus brOchl-gem Material). Dr. Knaus zeigte die Gefahren, die ein slowenisches Territorium bringen w(irde. Nicht nur die Kinder und Beamten mOssten slowenisch lernen, jeder Ort, jede Strasse, jeder Flur und jedes Waldsl0ck mOssfe slovrenlsche Bezeichnung erhalfen (po členu 7 državne pogodbe velja to tudi za jezikovno meSano ozemlje — op. ured.) . . . Schulgcsetz und Minderheitenfeststellung selen zwei Fragen, die gcfrennt behandelt werden konnen. Aber wo ist denn eigentlich die slovrenische Minderheit, fragte Dr. Knaus! Im Kdrntner Landfag bc-kennt sich keiner von den 36 Abgeordneten zur slowe-nischen, oder wie sle es selbst sagen, zur jugoslawi-schen Minderheit . . .
. Korntnor Nachrichten", 27. 2. 1959, Celovec
Jasno in sončno pomladansko vreme
Kakor že dolgo ne pomnijo, se letos vzdrži jasno in toplo zgodnjepomladansko vreme. Lepo vreme zavzema domalega vso Srednjo Evropo. Na Koroškem dosega temperatura preko 16 stopinj nad ničlo. Temperature presegajo za 3 do 4 stopinje temu letnemu času ustrezajoče povprečje.
Nasproti temu pa je na Južnem Kitajskem nastopila ostra zima. Južnokitajska pokrajina je pokrita s 15 cm debelo snežno plast- » jo. Dolga desetletja se prebivalstvo te pokrajine, ki leži po svoji legi na obrobju tropov ter je znana po skoraj vseletnem pomladansko milem vremenu, ne spominja tokšnega vremena. V Pekingu ugotavljajo letos največ snega v dobi 80 let.

Ljudska skupščina LR Slovenije v novem poslopju:
Svoboden slovenski narod ima vse možnosti za razvoj in napredek
Ves slovenski narod je 19. februarja, ob 15-letnici prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju, obhajal velik zgodovinski dogodek. Ta dan je namreč dobila Ljudska skupščina Slovenije svoj lastni dom. Slavnostne otvoritve slovenskega parlamenta se je udeležilo veliko število častnih gostov in vsi ljudski poslanci Slovenije. O velikem pomenu dogodka je spregovoril predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko, ki je med drugim dejal:
Slovenski narod, v vsej zgodovini pod-jarmllevan In zatiran kakor je bil, ni Imel syolih suverenih pravic, zato tudi ni imel svojega predstavniškega doma. Suverene pravice in svobodo si je ramo ob rami z vsemi jugoslovanskimi narodi izbojeval šele v minuli vojni.
*
Velikanska petnadstropna skupščinska palača je bila grajena po načrtih arhitekta ing. Glanza. Posebnost stavbe je obsežen in umetniški portal, ki sta ga umetniško okrasila kiparja Zdenko Kalin in Karl Putrih. Motive za okras portala sta slovenska umetnika vzela iz življenja slovenskega človeka, iz vseh področij udejstvovanja
ljudi v Sloveniji, upoštevajoč tudi naravna bogastva in rodovitnost slovenske zemlje. Poslopje, ki se nahaja v Ljubljani v Šubičevi ulici, v bližini grobnice narodnih herojev, pa ni samo na zunaj lepo in grajeno po najmodernejših arhitektonskih načelih, marveč je tudi v notranjosti najmoderneje opremljeno. Najpomembnejše delo, ki so ga opravili slovenski umetniki za okrasitev notranjosti parlamenta, je prav gotovo freska zgodovine Slovencev, ki jo je napravil ' Slavko Pengov. Freska krasi vežo pred skupščinsko dvorano.
Pohištvena oprema je bila izvršena po načrtih ing. Serajnika. Gradbena dela je opravilo gradbeno podjetje »Tehnika", ki je pričelo z gradnjo leta 1954. Skupni gradbeni stroški so znašali 1 milijardo in 172 milijonov dinarjev. S skupščinskim poslopjem se je Ljubljana, ki se v zadnjih letih močno veča in pridobiva na lepoti, obogatila za nov zgodovinsko pomemben objekt, ki bo prav gotovo privabljal tudi številne občudovalce.
Takoj po otvoritvi nove skupščinske zgradbe sta začela zasedati oba doma Ljudske skupščine LRS in razpravljala o važnih tekočih vprašanjih.
Težave s premogom tudi pri nas
Da se kupi neprodanega premoga v Zahodni Nemčiji vedno bolj večajo, je splošno znano in so se s tem perečim problemom bevili že vsi pristojni krogi vključno vlade. Samo ustreznih ukrepov za odpravo grozeče krize še niso našli in je še vedno na dnevnem redu usoda tisočev rudarjev, ka terih nadaljnja zaposlitev je močno ogrožena.
Podoben problem pa imamo tudi v naši državi, ker tudi pri nas se kopičijo zaloge nakopanega premoga, za katerega manjka kupcev. Na izvoz ni misliti, na domačem trgu pa je uvoženi premog cenejši, kar položaj le še zaostruje in se v mnogih premogovnikih že sprašujejo, kaj bodo napravili z delavci.
S pristojne strani sicer zagotavljajo, da
bo treba najti tako rešitev, ki bo zagotovila nadaljnjo zaposlitev rudarjev, vendar si glede ustreznih ukrepov še niso na jasnem, marveč se tozadevna posvetovanja vrtijo le okoli različnih načrtov, pri katerih pa je načelna rešitev še precej dvomljiva. Tako govorijo o izvedbi akcije za cenejši premog, vendar jo nameravajo izvesti tekom poletja, ko povpraševanje po premogu gotovo ni tako veliko kot v zimskem času in je zato uspeh akcije že v naprej osporavan. Še največ uspeha je pričakovati od posebnih trgovinsko-političnih ukrepov, s katerimi naj bi zajezili uvoz inozemskega premoga; pa tudi ta poskus more privesti do konkretnega uspeha le takrat, če bodo ceno domačega premoga znižali vsaj na sedanjo ceno uvoženega blaga.
Na veliki prelomnici

Medtem ko ob vsestranskem poveličevanju načel človečanstva lakota in beda v svetu naraščata, tako imenovani Zahod in Vzhod mrzlično tekmujeta, kdo bo močneje in bolj moderno oborožen, kdo bo imel najbolj uničujočo atomsko bombo in kdo bo prvi vzletel na Luno ali na Mars. Ta tekma požira letno milijarde, magacini se kop:čijo, kmetijstvo in industrija široke potrošnje pa brez potrebnih tržišč zahajata v krizo. Namesto da bi se v velikem svetu sporazumeli za reš tev problema stradanja v svetu, ki bi dal novega zagona kmetijstvu in industriji široke potrošnje ter spraznil zaloge blaga po magacinih, bogate države Amerike in Evrope medseboj tekmujejo, katera si bo na račun bede milijonskih narodov v zaostalih državah skovala večji politični kapital in si izsdila hvaležnost sestradanega primitivnega ljudstva. S takozvano gospodarsko pomočjo, ki jo dajejo zaostalim državam, revščine ne odpravljajo, n:ti ne moremo verovati v namen, da jo hočejo resno odpraviti. Vse bolj izgleda, da je pri tej pomoči odločilna težnja, kje bo ta pomoč sprožila še večjo možnost akumulacije kapitala v rokah finančnih krogov bogatih držav za nadaljnje jačanje politične moči in za nadaljnje oboroževalne eksperimente na račun gladujočega prebivalstva.
Ta tekma se nadaljuje in zaostruje. Doslej je bila neenaka. ZDA so zaradi svojega ogromnega enotno urejenega gospodarskega prostora z deljeno in visokoproduktivno proizvodnjo, ki omogoča nepregledno kopičenje kapitala, pusrle za seboj vse svoje tekmece. Že nekaj časa pa se tako na vzhodu kakor tudi na zapadu Evrope prizadevajo ustvariti ZDA podoben, velik in enotno urejen gospodarski prostor. Letos pomladi so se države vzhodne Evrope, ki so članice takoimenovanega Varšavskega pakta, na posvetovanju „Sve-ta za vzajemno gospodarsko pomoč“ odločile za čim tesnejšo in izravnalno gospodarsko povezavo. Na tem posvetovanju so poleg držav članic Varšavskega pakta bili navzoči tudi predstavniki držav Daljnega vzhoda (Kitajska, Mongolija, Severna Koreja in Severni Vietnam) in izrekli svojo pripravljenost, da se aktivno pridružijo gospodarskemu sodelovanju in izgradnji takozvanega vzhodnega bloka. S tem se pod vodstvom Sovjetske zveze na vzhodu Evrope, začenši od Vzhodne Nemčije, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije tja do Tihega oceana poraja nov enoten gospodarski prostor, ki hoče v gospodarski sedemletki v posameznih deželah zlasti razvijati tiste gospodarske panoge, za katere so dani posebno ugodni pogoji. Posebno važnost hočejo pri tem posvečati težki industriji, gradnji elektrarn in industrializaciji manj razvitih dežel.
Območje na svobodno trgovanje na zapadu Evrope
Zgolj politično gledano so ti načrti vzhoda — v katerih realizacijo niti malo ni dvomiti — reakeja na večletna prizadevanja na zapadu Evrope, da v OEEC ustvari skupno evropsko tržišče s svobodnim neomejenim pretakanjem blaga, kapitala in delovne sile.
OEEC je v dobi Marshallovega plana na pobudo ZDA nastala organizacija 17 evropskih držav, ki je imela namen, da postopoma v celoti odpravi trgovinske in carinske ovire in omejitve v nadaljnjem trgovanju ter omogoči svobodno pretakanje kapitala in delovne sile v gospodarstvu včlanjen h držav. Prizadevanja OEEC niso bila deležna takega uspeha, kakor so ga nekatere države pričakovale. Zato so 1952 Zapadna Nemčija, Francija, Belgija, Holandska, Luxemburg in Italija sicer v okviru OEEC, vendar v bistvu proti ostaFm članicam ustvarile svojo posebno Zvezo za premog in jeklo (Montanunion). Leta 1957 pa so sklenile med seboj nadaljnjo pogodbo, po kateri so s L januarjem 1959 pričele odpravljati medsebojne trgovinske in carinske omejitve pri vsem blagu, s katerim medseboj trgujejo; istočasno pa ustvarjajo skupne predp se in carine za trgovanje z drugimi državami. To zvezo imenujejo Evropsko gospodarsko skupnost (EGS). Skupni gospodarski prostor teh držav, ki ga enbtno urejujejo in ki zajema 160 milijonov prebivalcev, je sprožil nemal poplah med ostalimi državami članicami OEEC. Danska, Norveška, Švedska in Finska so pričele z enakim namenom ustvarjati Skandinavsko carinsko zvezo, druge države na čelu s Anglijo pa se potegujejo za ustvaritev Območja svobodnega trgovanja (Fre handelszone), ki naj bi zajelo vse članice OEEC in ki sc v bistvu ne razlikuje od načel EGS, vendar pa v poti k dosegi skupnega evropskega tržišča.
Kairo. — V Kairu se je začela seja Sveta arabsko lige, na kateri razpravljajo o emigraciji Zidov lz vzhodnoevropskih dežel v Izrael, kakor tudi o ukrepih, ki jih bodo skupno uveljavile arabske države, do bi to preprečile. Sodijo, da bo Arabska liga posredovala pri romunskih oblasteh in da bo protestiralo pri vladi ZDA zaradi finansiranja izseljevanja Židov«
Nikosia. — Ciprski efnarh Makarios, ki je bil fd leta v izgnanstvu, se je v nedeljo vrnil na Ciper« kjer ga je navdušeno sprejelo nad sto tisoč ljudi-Zbrano množico je Makarios nagovoril: BVaše trplj®* nje je rodilo vstajenje naše dežele. V našem boju svobodo je bilo mnogo herojev, predvsem pa je bt* heroj Oeorgij Grivas". Makariosov govor je množico nenehno prekiniala z navdušenim ploskanjem, ko P° je omenil voditelja odporniškega gibanja, so ovacij« dolgo niso hotele poleči.
New York. — Generalni sekretar OZN Dag Ham* marskjold je odpotoval na obisk v azijske dežele« Hammarskjold se bo mudil na obisku v Aziji ?*'r' tedne. Iz Azije pa bo generalni sekretar OZN odpO" toval tudi na obisk v Sovjetsko zvezo.
u
Bonn. — Zahodnonemški gospodarski minister Erhard je po triurnem razgovoru s kanclerjem Adenauerj•^,, izjavil, da o njegovi kandidaturi za predsednika r0~ publike še ni odločeno. Kakor je bilo že objavljeno« je izvršni odbor Demokrščanske stranke v začetku pr°' teklega tedna soglasno predlagal Erharda za predsedniškega kandidata. Velika večina parlamentom« skupine Demokrščanske stranke pa se je izrekla Pr0^ Erhardovi kandidaturi in zahtevala, da še nadalj« ostane gospodarski, minister.
Washington. — Ameriški list „Washington Post’ P'“ še, da bi bilo treba čimprej najti naslednika za z«* nanjega ministra Dullesa. V zvezi z EisenhowerjeV« izjavo na tiskovni konferenci — po kateri bi utegnil« biti zamenjava Dullesa potrebna — piše časopis, d« ni nobenega točno določenega roka, v katerem bi bilo treba storiti ta korak. List meni, da je treba izvesti zamenjavo v zvezi z ameriškim položajem v mednarodnih pogajanjih in zaradi stališča zahodnih do Berlina In do nemškega problema sploh.
Berlin. — Sovjetski znanstvenik Blagonravov je P° zahodnoberlinskem radiu izjavil, da bi lahko s pomočjo televizijske kamere, nameščeno v raketi, videli f«^' od zdaj nevidno stran Lune. Znanstvenik je izjavil, izstrelitev rakete na Luno ni tako težka zadeva.
New York. — V skrbniškem svetu Združenih narodov je med razpravo o Kamerunu izjavil predsednik vlo-de Kameruna Aidžo, da Kamerun ne bo pristopil k trancoski državni skupnosti, ko bo postal neodvisen Priključitev k Franciji — je poudaril — bi bil protisloven korak nazaj in ne bi bil v skladu s statusom Kameruna. Po besedah premiera Aidža ima Kamero« namen svobodno se pogovarjati s svojimi prijatelji I« sosedi. Izrekel se je tudi proti novim splošnim za*«' nodajnim volitvam pred razglasitvijo neodvisnosti K«' meruna.
Varšava. — Poljski državni tožilec je zahteval nacističnega vojnega zločinca Ericha Kocha smrtno kožen. Razprava proti temu zločincu se je začela *e pred več tedni pred sodiščem v Varšavi. Kocha *« obdolžili za številne zločine ter za uboj in internacij« 200.000 Judov in okoli 70.000 Poljakov. Hkrati je dolžen, da je poslal na prisilno delo v Nemčijo Pfi' bližno 60.000 Poljakov.
La Valetfa. — Malteška laburistična stranka je *P° ročila, da je ljudstvo otoka že dokazalo svojo P^‘ vrženost nekdanjemu premieru Mintoffu, ki je po*vf prebivalce otoka, naj dvignejo svoje prihranke ^ državne banke. Mintoff je dejal, da bodo Maltef«'' tako prisilili britansko vlado, da bo poravnala Pr' manjklaj banke v znesku dva in pol milijona tu«*0* šterlingov.
Pariz. — V francoskih vojaških krogih v Alžiriji °P° zarjajo na možnost, da bi premestili nove francosk« čete iz garnizij v metropoli in Zahodni Nemčiji °° alžirsko bojišče. Poudarjajo, da bi te čete preme**1 1 v okviru širše reorganizacije metod francoskega v°* skovanja v Alžiriji. Boji v tej deželi trajajo že 52 mesecev, 200.000 vojakov, ki so jih poslali pred tremi le 1 iz oporišč v Zahodni Nemčiji in Franciji« Pa n' Pr'P° moglo do zloma uporniškega gibanja aliirsk®^0 naro da. Določeno število francoskih oficirjev v Alžiriji ču ti, da v sedanji stopnji alžirske vojne ni mogoča p° polna vojaška rešitev tega spopada.
Tunis. — Predsednik Tunizije Habib Burgiba je P°' zval predsednika de Gaulla, naj stori vse, kar je njegovi moči, da se preneha vojna v Alžiru. Burgib« je dejal, da je De Gaulle edina oseba, ki v fe,TJ vprašanju še lahko nekaj stori. Burgiba je napoved pomembne koncesije v korist Francije, če bi prišlo « rešitve alžirskega vprašanja. Tunis je pripravljen 0 stopiti Franciji pomorsko oporišče v Bizerti, če sc ^ konca leta konča vojna.
Bruselj. — V Belgiji je zadnje dni preteklega m« seča stavkalo 250.000 rudarjev in drugih industrij* delavcev zaradi napovedane zapore nekaterih P ^
mogovnikov. Premogovna kriza v Belgiji tem, da je sedaj več kot 7 milijonov ton pr01 obtičalo v skladiščih in belgiska vlada je na P«1
k aŽ® mo4°
do Skupnosti za premog in jeklo sklenila zapreti P^ mogovnike ter zmanjšati letno proizvodnjo za A lijone ton. Delavci so se temu sklepu vlado °Pr*^er zahtevali nacionalizacijo rudnikov in vseh drugih e ^ gefskih industrij. Proti pričakovanju so lastnik' r niških bazenov sklenili sporazum s sfavkujočim' ^ obljubili, da bodo rudarjem nekaterih rudnikov tos preskrbeli novo zaposlitev.
zel«
Berlin. — Vzhodnonemški tisk v zadnjem <-asU aVZ0-obširno piše o nacističnih vojnih zločincih, ki majo visoke položaje v zahodnonemški adm' ^	^0t
in v sodstvu. Razon lega je v Bundosvvehru ve sto generalov in admiralov nekdanje nacistične de. Po podatkih vzhodnonemškega odbora za^ i0(J-enotnost je v zahodnonemškem sodstvu kakih nikov, ki so med nacistično vladavino samo	jo
čiji poslali v smrt 26.000 ljudi. Vzhodnonemški resnico povezuje z bodobo mirovno pogodbo.
rfvtie
Jlo jz, DCiuijgliei'
Cankarjev sodobnik in prijatelj
^ Ljubljani je prejšnji teden v 82. letu s Orosti umrl dr. Lojz Kraigher, eden najpomembnejših slovenskih pisateljev starejše pneracije, sodobnik Ivana Cankarja, ka-življenje in delo je v dveh zajetnih orisal in analiziral v taki podrob-n°sh, kakršne je bil zmožen le kot osebni Prijatelj in sopotnik velikega pisatelja res-nice in pravice.
Lojz Kraigher, ki je bil rojen v Postojni, i6 bil leta 1903 na Dunaju promoviran za doktorja medicine. Poleg svojega zdravniškega poklica, ki ga je opravljal v raznih Ravenskih krajih, je svoje življenjske sile Posvetil narodnemu delu in zlasti pisateljevanju, $ katerim je bogato prispeval v za-, Qd slovenske literature. Poleg krajših del Kraigher napisal drame „Sko!jka"( „Na ,0r>ti sestre Žive” in »Umetnikova trilogija" (posvečena Cankarjevemu spominu), nada-j1’* romana »Kontrolor Skrobar” in »Mlada iubezen* ter novelo »Peter Drozeg". V Sy°iih delih je opisoval slovensko družbo, njene moralne, etične in narodne značil-"°sti, svojim delom je dal sproščenost in k°t lahkoten in spreten slikar slikal notra-ni° fiziologijo človeka, njegovo okolje in
Pokrajino.
Kot sad dolgoletnega vztrajnega in po-^Požljivega poglabljanja v Cankarjev mi-Se,r|i in intimni svet je v dveh knjiqah (ki 'kupno obsegata skoraj 1500 strani) izšla °k>sežna zbirka njegovih študij, prepletenih 2 osebnimi spomini, o njegovem velikem
'«rega
knjigah
Nekaj o kulturnem programu v „Beli hiši“
Gledališki kritik ameriškeqa lista »Post Times Herald” Richar Coe je zapisal, ie, kar zadeva sezono 1958/59, Bela hi-■Q sedež ameriškega predsednika — 7 'o najslabši umetniški repertoar v vseh Rženih državah Amerike. Coe je v dokaz povedel, da so decembra pri večerji v Beli 'ši nastopili amaterski igralci na harfo, na sPfejemu za diplomate je pel neki otroški _°r iz Washingtona. Ob priliki imenova-nic’ novega predsednika Kongresa pa je Ce|o nastopil kavbojski kitarist Rudy Han-S6r' iz New Jerseya.
^ Kritik Coe je pikro pripomnil, da bi si on , Primeru, da bi bil na tako visokem polo-prav qotovo ne želel poslušati tako livnih reči.
^rugi kritiki so še opozorili, da so v V|u letih Eisenhovverjevega predsedniko-Qnia nastopili v Beli hiši razni ugledni jetniki, kot sta pianist Rubinstein in pev-l^? ^arian Andersonova, da so predsedni-' ^A vabili v Belo hišo umetnike, ki so VQli splošno priznanje.
prijatelju — Ivanu Cankarju. Ta zbirka tudi najbolj zgovorno priča o tem, kako zvesto je Kraigher spremljal Cankarjevo umetniško rast in njegovo človeško usodo, saj nam je Cankarja predstavil v najpodrob-nejšem opisu takega, kot je dejansko bil — pisatelj — borec za resnico in pravico, za lepši in pravičnejši svet.
Zato ni čudno, da je življenjska usoda Cankarja in Kraigherja privedla do iskrenega prijateljstva, saj je tudi Loiz Kraiqher hodil pot naprednega slovenskega intelektualca, ki se je že v letih pred prvo svetovno vojno kot moralni kritik zavzemal za pravičnejše odnose med ljudmi ter je svojo življenjsko pot zaključil kot aktivni bojevnik za novo moralno, socialno in politično družbeno organizacijo svojega ljudstva. Bil je zgleden slovenski razumnik, ki sfci mu bila demokratično prepričanje in globoka ljubezen do ljudstva naravni potezi njegove čustvene, umetniške in intelektualne narave. Zato je delo, ki ga je opravil in zapustil bodočim rodovom, spomenik njegove umetniške vere ter brezkompromisnega boja za resnico in pravico.
Narod, kateremu je Lojz Kraigher služil vse svoje življenje, mu je svojo hvaležnost izkazal ob njegovi 80-letnici, ko je prejel visoko odlikovanje — Red dela I. stopnje; poleg tega pa je prejel za svoje neutrudno ir veliko življenjsko delo tudi Prešernovo
nagrado. Poseben izraz hvaležnosti in priznanja pa je bil pogreb, ki so se ga poleg ožjih družinskih članov, znancev in prijateljev udeležili tudi številni najvišji pred-stevniki političnega in kulturnega življenja. Ob tej priložnosti se je od pokojnika poslovil najprej podpredsednik Ljudske skupščine FLR Jugoslavije Franc Leskošek, ki je poudaril, da je bil Lojz Kraigher človek, ki je v 'svojem življenju vedno zavestno in borbeno stal na strani napredka in se ni bo! prevzemati nase bremena take svoje odločitve, marveč je tudi v času najhujšega nasilja kot slovenski razumnik ne samo z besedo, ampak tudi z dejanji izpričal svojo pripadnost naprednemu vseljudskemu gibanju. Njegova veličina je v tem, da je pojmoval svoje pisateljevanje kot del enovitih naporov za človeka in je zato svoje delo za kulturo slovenskega naroda vedno jemal kot prispevek k boljšemu življenju delovnega človeka.
Pisatelj Beno Župančič, ki se je poslovil v imenu Društva slovenskih književnikov, pa je pokojnega Lojza Kraigherja orisal ko* moža, »v katerem se je veliki meri zbralo vse tisto, kar zmeraj pričakujemo in tudi moramo pričakovati od moža, ki se trdno prepričan, trdno odločen, oborožen z zavestjo odgovornosti pred svojim ljudstvom, prebija skozi življenje in mu po svojih najboljših močeh nesebično služi."
V Ljubljani bo spet mednarodna grafična razstava
Ljubljanski biennale, kakor imenujejo Mednarodno grafično razstavo v Ljubljani, si je v umetniškem svetu ustvaril že dobro ime in se umetniki najrazličnejših dežel sveta radi odzivajo povabilu na to prireditev. Udeležba pred dvemi leti je pokazala, da
jim odgovornim delom mednarodna komisija, ki bo ocenjevala posamezna dela ter podelila nagrade. Kakor je izjavil sekretar prireditve, ravnatelj Moderne galerije v Ljubljani Zoran Kržišnik, pričakujejo letos še večjo udeležbo kot pred dvemi leti, zla-
OOCXXXXXXXXXXXXXXXX>r*-XXXXXX>OOC/^jCCX^C COOOOCOC 3000CX30000000COC CODOOCXXXXXXXXXXOOOOOOCC cnr<x30000000000r)00000r X XOCX X1 oooooooooooooc
Pod svobodnim soncem
je najbolj brani slovenski roman, ki ga mladi in stari vedno spet radi vzamemo v roke in prisluhnemo glasovom iz stare zgodovine slovenskega rodu.
Če tega romana še nimate, si ga takoj naročite pri knjigarni »Naša knjiga" v Celovcu, Wulfengasse 15, ki ima še nekaj izvodov na zalogi.
V platno vezana ilustrirana izdaja stane samo 69 šilingov.
Zaloga je majhna — zato pohitite z naročili
ooooooooocoooooooooorrxx»ooocco^c>rx^x>joooooooooooooooooccxxxx300000oooooooooootxxJOOCxx>oooooooocxxxxxDoc)oo(xx>ooooooooooooocxxx>
sloves prestolnice Slovenije v umetniškem smislu ni več omejen le na ožji pa tudi ne samo na evropski krog, marveč si je utrl pot tudi na druge celine.
Letošnji Ljubljanski biennale se bo začel 7. junija, že 1. junija pa bo pričela s svo-
sti pa napovedujejo dvig kvalitete. Ker si prireditelji želijo razstaviti le dela, ki so nastala v času po zadnji tovrstni prireditvi, bo letošnja razstava predstavljala prerez skozi najnovejše stvaritve grafične umetnosti..
KULTURNE DROBTINEm
(J) Turistično svetovno znani Bled bo dobil še novo privlačnost. Občina je odobrila 400 milijonov dinarjev /a aradnjo moderne kinodvorane, ki bo imela 1200 so-etežov. Računajo, da bo dvorano dograjena že do no vembra in bi tako filmski fesfival, ki so qa doslej prirejali v Puli, lahko žo prihodnjo zimo priredili no Bledu.
© Wcrner Berg bo skupno z drugimi avstrijskimi umetniki razstavljal v Tokiu v okviru 5. mednarodne umetniške razstave.
$ Cina Lollobrigida. slavna italijanska filmska igralka, ki je poročena s slovonskim zdravnikom Mirkom Škofičem, bo letos v poletju snemala v Ljubljani, kjer bodo delali posnetke za film .Madamc Sans-Gene". Film bodo izdelali v jugoslovansko-italijansko-ameriški koprodukciji in bo z jugoslovanske strani sodelovalo slovensko podjetje »Triglav-film". Poleg Lollobrigide bodo rcr.topali v filmu še drugi znani igralci, kot Peter Ustinov, Anthony Quinn, Mickoy Rooney in drugi.
© Partizanska poezija v nemščini. Berlinska založba „ Aufbau-Vorlog" je izdala zbirko jugoslovanske partizansko poezije pod naslovom „Ti črna zemlja". Od Slovencev »ta v zbirki zašlo,oana Zupančič in Levec.
© Pisatelj Miško Kranjec jo bil izvoljen za glavnega
urednika Prešernove družbe v Ljubljani, ki je imela zadnjo nedeljo svojo vsakoletno razširjeno sejo glavnega odbora.
0 Proslava dneva mladosti v Jugoslaviji bo lotos še bolj veličastna kot dosedanja leta. Na seji zveznega odbora za organizacijo dneva mladosti so določili progo, ki jo bo letos prehodila štafeta mladosti, tor program glavne prireditve 25. maja v Beogradu. Pot letošnje štafete bo dolga okoli 6500 km, toroj 2500 km več kot lani.
© Srbohrvaški piavopis bo verjetno izšel ob koncu tekočega leta. S lom se bo izpolnila želja, ki so jo pred skoraj 110 leti izrazili izbrani srbski in hrvafski kulturni delavci, ki so se lota 1850 zbrali na Dunaju. V teku štirih lot je zdaj posebna komisija s pomoč;o naštetih sodelavcev pripravila gradivo za tisk pravopisa in slovarja, ki bo izšel tako v cirilici kakor tudi v latinici.
© Znani francorki pisatelj Jean Paul Sartre ima v delu kar celo vrsto knjig: najprej namerava dokončati esoj o Flaubertu, ki bo imel značilni naslov .Družinski idiot"; sledil mu bo scenarij o Freudovem življenju, ki so mu ga že odkupili v Amoriki; tretja knjiga bo filozofske vsebine, četrta pa drama. Prav tako pa piše Sartre tudi avtobiografski roman, kateremu namerava dati nasfov Spomini malomeščana.
© Dnevnik Ane Frank, ki je zelo razburi! z nacistično miselnostjo prepojene. Nem^e, jo kot žepna izdaja v založbi Fischer dosegel rekordno naklado 500.000 izvodov.
Izvedba oratorija „Ustvaritev“ v počastitev Haydna
Ob 150. obletnici smrti velikega glasbenika Haydna priredi celovški mestni urad za prosveto v ponedeljek 9. marca ob 20. uri v veliki dvorani Doma glasbe izvedbo Haydnovega oratorija »Ustvaritev". Pri izvajanju oratorija boste sodelovala moški in ženski zbor iz Celovca, posebni zbor z učiteljišča in orkester celovškega rfnesfnega gledališča. Kot solisti bodo sodelovali Liselotte Maikl in Kurt Equiluz iz dunajske Državne opere in Franc Pacher in celovškega mestnega gledališča. Predstavo bo vodil prof. dr. Karl Schmidt.
Haydn je skomponiral veliki oratorij »Ustvaritev”, ko mu je bilo 65 let. Haydn je poleg Mozarta mnogo doprinesel, da se je uveljavila nemška glasbena umetnost in zmanjšal vpliv italijanskih mojstrov.
Mirt zvvitter
104
^žna Tirolska—manjšinski problem Nemcev
(Ob desetletnici italijansko-avstrtjskega sporazuma v Parizu)
V
gl ^inovejši slavnostni številki društvenega sko se je vključila tudi »Avstrijska liga za nj°Si'a je prispevat uvodni članek spet držav- Združene narode”.175) Tudi ta organizacija '®kretar prof. dr. Franz Gschnifzer, po- združuje zastopnike vseh gledanj in slojev, 2vQVne besede pa so ji napisali avstrijski zato sega njen vpliv v široke množice. Še cjr6zn' kancler inž. Julij Raab, vicekancler važnejše pa je, da zaradi njene povezave L ' ®runo Pittermann, zunanji minister inž. z »Društvi za Združene narode", ki skoraj ,ic°f5°ld Figi, prosvetni minister dr. Hein- v vseh državah propagirajo misel spora-q Grirrtmel, obrambni minister Ferdinand zumnega in mirnega sožitja med narodi in |n ' Prezident avstrijskega zveznega par- državami, omogoča njeno angažiranje za ^lenta (jr pe|;x Hurdes, predsednik Zve- Južno Tirolsko dragoceno poglobitev in šir-avs,rijskih sindikatov državni poslanec jenje zanimanja svetovne javnosti za vpra-k0,Qnn Bohm, salzburški nadškof dr. Andreas šanja nemške manjšine.
zfi| fack'er> vsi deveti glavarji zveznih de- 19. decembra 1957 je poseben odbor n6 rePublike Avstrije, deželni glavar Juž- udruženja zaključil spomenico k vpraša-S\/r.''r°lske dr. inž. Alois Pudd. predsednik njem Južne Tirolske, namenjeno Združenim
narodom.
Dne 11. marca 1958 napove generalni tajnik Lige, generalni konzul Dr. Alain Stuchly-Luchs objavo gornje spomenice ter
SVp"rol'ke dr. inž. Alois Pupp, predsednik oSe. ^r- Silvius Magnago in druge ugledne pro ,n°sti- »Bergisel-Bund kot prvoborec za -lužne Tirolske in kot društvo, ki
*0r| aseno 'n neumorno vedno spet opo-	;>jucmy-Lucn5 oajuvo yumjc
„na Pr°blem Južne Tirolske174) je sicer	poroča o svojih razgovorih z vodilnimi
°zna P°l>tična organizacija, dejansko	predstavniki urada Združenih narodov za
h Usme,ialec in organizator vse politike	Evropo v Ženevi, ki je prevzel razpošiljanj pg?°ei Avs,flje Južnim Tirolcem, pristoj-	njfe spomenice državnikom, vladam, politi-
tiroij^QlTlen* ,n izvršni organ za vsa južno-	kOIT|( poslancem, znanstvenim ustanovam
V ^ ,V,P»rašania obenem.	in pomembnejšim javnim delavcem vseh v
^	° i ično propagando za Južno Tirol-
174) p	175) Pripomba:	»Osterreichijche Liga dor Verein-
<lr- Hoiriricl' P ° m h a :	Besede prosvetnega ministra	len Nationen' t glavnim sedeiem na Dunaju in podruS-
lc'a Drimmla!	nicami v vseh zveznih deielah Avstrijo.
Združene narode včlanjenih držav. Zaradi parlamentarnih volitev ter sestavitve nove viade v Italiji udruženje počaka z objavo spomenice. Šele prve dni julija 1958, ko so ravno v teku avstrijsko-ifalijanska pogajanja na Dunaju, Liga objavi spomenico kot nekak moralni pritisk na ta pogajanja. Razpošljejo jo v obliki pisma vsem Ligam Združenih narodov ter štirih prilog v obsegu 29 strani v angleškem, francoskem in nemškem jeziku.
Priloga I z naslovom »Informacija" poda kratek zgodovinski pregled o senžermenski pogodbi, Berlinskem dogovoru o preselitvi iz lefa 1939 ter o razvoju ter sklenitvi Pariškega sporazuma z dne 5. septembra 1946. Nato sledi naštevanje sedem točk, zaradi katerih Južni Tirolci smatrajo kljub Pariškemu sporazumu razvoj položaja ne-povoljnega. Te točke so: 1.) Nezadovoljiva rešitev Avtonomije zaradi spojitve pokrajine Božen s pokrajino Trident v skupno Avtonomno področje. 2.) Nepopolna enakopravnost nemščine tudi kot notranji uradni jezik med uradi. 3.) Nepopolnost avtonomije nemškega šolstva glede šolske uprave 4.) Zapostavljanje Nemcev pri dodelitvi mest javne uprave in v javnih ustanovah. 5.) Izpodrivno priseljevanje Italijanov v pokrajino Božen. 6.) Pristranost pri posredovanju služb in dodelitvi stanovanj nasproti Nemcem. 7.) Nevarnost postopne omejitve Nemcev na podeželje in podeželjske poklice.
Priloga II. z naslovom »Izvajanje Pariškega sporazuma’ posebej izčrpno obravnava spomenico Južnih Tirolcev, predano italijanski vladi aprila 1954, spomenico avstrijske vlade Italiji z dne 8. oktobra 1956 ter memorandum italijanske vlade z dne 9. februarja 1957, ki odgovarja na gornjo spomenico avstrijske vlade. Liga podaja k posameznim točkam razlage in dodaja obširno stališče Nemcev. Po opisu najnovejšega razvoja podpre Liga zahtevo Avstrije po posebni mešani avstrijsko-itali-janski komisiji ekspertov, ki naj bi nadzirala izvajanja Pariškega sporazuma ter vseh vprašanj nemške manjšine Južne Tirolske.
Kot prilogi lil. in IV. sta dodana spomenici izvleček iz »Documents of American History", v kolikor se nanašajo na Južno Tirolsko ter besedilo Pariškega sporazuma z dne 5. septembra 1946.
Spomenica je imela v nekaterih zapad-nih državah delne uspehe v tem, da je tisk objavil v izvlečkih njeno besedilo ter v spremnih komentarjih skrbel za širjenje interesa na vprašanjih nemške manjšine Južne Tirolske v svetovni javnosti.
Da bi izkoristila z gornjo spomenico dosežene uspehe je udruženje decembra 1958 naslovilo še poseben poziv na Ligo za Združene narode v Italiji, naj bi predvsem ona zastavila svoj vpliv v korist zahtevam južnotirolskih Nemcev.
(Nadaljevanje)

Zapiski ob občnem zboru Hranilnice in posojilnice
v Pliberku
Slovenska prosvetna zveza naznanja:
Naše zadružništvo brez dvoma še davno ni doseglo svojega končnega cilja in viška. Zadružništvo pomeni še področje mnogega hvaležnega in koristnega dela. Podoba je, da je šele majhen del ljudi organiziranih v zadrugah. Skozi zadruge gre še vedno le nekaj odstotkov vsega denarnega in blagovnega prometa. Vendar so za naše zadružništvo dani po naših vaseh zdravi temelji za še bolj uspešen razvoj preizkušenih organizacij za gospodarsko samopomoč naših skromnih eksistenc kmetov, delavcev, obrtnikov in malih trgovcev. Še bo treba z zavestno in strokovno vzgojo za-
Potujoči kino SPZ predvaja
slovenski umetniški film
„ T R I ZGODBE"
v nedeljo, dne 8. marca 1959, ob 20.00 uri
v Kotmari vasi pri llnu.
družne misli delati na tem, da se bo čim več ljudi povzpelo do spoznanja, da je za prospeh zadruge treba vložiti sebe, delo in kapital.
Važni činitelji za prospeh zadruge so nomreč človek, delo in kapital. Množici je treba posredovati in pojasnjevati pojme o zadružništvu, vzgajati je treba ljudi v dobre zadružnike. V zadrugi nosijo odgovornost drug za drugega, kar pomeni: eden za vse, vsi za enegal Zadružno prosvetno gibanje mora razvijati v članih socialno, to je družabno čustvovanje ter odstranjevati škodljivo sebičnost ter jih izobraževati v zavesti, da je zadruga skupna vrednota v korist vsakemu posamezniku in s tem tudi celoti.
Uspeh zadruge je združen z zadružno zavednim človekom, delom in kapitalom. Brez človeka, dela in kapitala, to je gmotnih sredstev kakor denarja, orodja, zgradb itd., kar imenujemo kapital, zadruga ne mcrd dosegati svojega namena. Kreditne zadruge, naše hranilnice in posojilnice, imajo zlasti opravka z denarjem: v njihov delokrog spada zbiranje hranilnih vlog in podeljevanje posojil v koristne namene.
Občni zbor Hranilnice in posojilnice v Pliberku preteklo nedeljo je pokazal živahno zanimanje za naše zadružne probleme. Navzoči zadružniki so točke dnevnega reda obravnavali stvarno in v volji, da bi dosegli še uspešnejši razvoj domače kreditne zadruge. V kratkih stavkih je bil petek občnega zbora naslednji:
Mirko Kumer je pozdravil navzoče, posebno poslevodečega podpredsednika Zveze slovenskih zadrug dr. Mirta Zwittra. Iz poročila predsednika upravnega odbora Lojza Mlinarja je bilo posneti, da se je promet hranilnice in posojilnice od zadnjega občnega zbora pred tremi leti zelo dvignil ter so v razveseljivi meri narasle tudi hranilne vloge. Dejal je, da seve še davno ne na višino, ki bi v tej okolici bila mogoča, če bi še mnogi drugi nalagali svoje prihranke pri domačem denarnem zavodu.
Predsednik nadzornega odbora Mirko
Razne Testi
V	občini Ledince se je pred nekaj dnevi 69-letnemu kmetu in lastniku žage Janezu Miklu primerila huda smrtno nevarna delovna nesreča. Pri podiranju lesa je prišel pod deblo, pri čemer mu je zlomilo medenico. Ponesrečenega Mikla so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico za nezgode v Celovec.
V	Vernberku je Gašper Rauter zadel s svojim mopedom v obcestni kamen in se hudo poškodoval. V Hovčah pa je neki motociklist zadel v 50-letnega pešca Janeza Šilerja. Oba sta strmoglavila. Dočim je motociklist pobegnil, je ostal šiler na kraju nezgode hudo poškodovan. V Beljaku so pobeglega motociklista prijeli v osebi stre-harskega pomočnika Feliksa Sternata iz Beljaka.
V	Beljaku se je v nedeljo okoli 4. ure zjutraj izkazal neki policist, ko se je vrača' iz službe. V Anteldgasse je v nekem gospodarskem poslopju zapazil, da gori. Nemudoma je s silo vdrl skozi vrata prizidane garaže ter spravil en avto na varno. Odprl je tudi vrata ogrožene kurnice. Slu-
Kumer je povedal, da se je odbor vestno zanimal za poslovanje zadruge in ugotovil, da je poslovanje v redu. Naglasil je predvsem važnost za skrb o varnosti in zanesljivem jamstvu podeljenih posojil, da ne bi nastala kakšna škoda za zadrugo. Kakor pa kaže, je zadruga v tem pogledu posvečala poslovanju dovolj pažnje in previdnosti. V splošnem izkazuje posojilnica zelo močno likvidnost razpoložljivega denarja, kar bi ji omogočalo celo dovolitev več posojil v korist donosnosti podjetja.
Iz računskih zaključkov, ki jih je občni zbor soglasno odobril, je bilo razvideti, da je, kakor že povedano, promet razveseljivo narasel ter je bilo poslovanje aktivno in razpolaga zadruga s precejšnjo rezervo.
Razrešnici dosedanjemu odboru je sledila volitev novega upravnega in nadzornega odbora. Razen dveh v zadnjem času umrlih odbornikov, Janeza Kosa v Šmar-jeti in Ignaca Mačeka v Pliberku, katerih se je občni zbor v spoštljivi hvaležnosti spomnil, so bili vsi dosedanji člani ponovno izvoljeni v upravni in nadzorni odbor. Predlog zadružnika Buchwalda, da bi se v odbor izvolil tudi kakšen delavec, je občni zbor samoumevno upošteval ter se priključil tudi mnenju dr. Zwittra, da naj odbor
ustreza strukturi prebivalstva v okolišu zadružne dejavnosti.
Ob zaključku je bila živahna razprava o perečih vprašanjih za večji razmah zadruge, pri kateri je poslevodeči podpredsednik Zveze nanizal vrsto navodil in koristnih nasvetov. Med drugim so razpravljali tudi o izgradnji primernih poslovnih prostorov za kmečko gospodarsko zadrugo. Načrtovana gradnja se je zavlekla, ker je oblast zavlačevala potrdilo kupne pogodbe od Breznika nabavljenega zemljišča, in sicer sta potrdilo kupne pogodbe ovirala bivši pliberški župan in namestnik okrajnega glavarja v Velikovcu. Da se je zadeva končno uredila, je bilo treba mnogo prizadevanj in danes so dani pogoji, da bodo načrt v doglednem času tudi uresničili.
Po tem občnem zboru lahko pričakujemo, da se bo kreditna zadruga, kakor tudi blagovna, v tem kraju še hitreje in močneje razvijala. Pogoji so dani, če bodo zadružniki, v prvi vrsti člani odborov, zavedni in strokovno dobro vzgojeni ljudje storili vsak v svoji okolici svojo zadružno dolžnost. Vežno pa je, da se k zadružnemu delu pritegne čimveč mladine z živahnejšo zadružno propagando od osebe do osebe, s sestanki, tečaji, v kmetijski šoli in s tiskom.
Gradnja elektrarne t Kazazah
Na nekem zborovanju v Velikovcu je deželni glavar Wedenig povedal, da je nadzorni odbor Dravskih elektrarn na Dunaju končnoveljavno sprejel sklep o gradnji elektrarne v Kazazah. Razgovorom delničarjev sta prisostvovala tudi deželni glavar We-denig in deželni svetnik Sima. Proračunska postavka projekta kozaške elektrarne znaša 668 milijonov šilingov. Pričakujejo, da bodo v najkrajšem času že oddali dela za izgradnjo potrebnih dovoznih cest.
Če bo do tega res prišlo, bo pri gradnji dalje časa zaposleno veliko delavcev in pričakujemo, da bodo zaposlili v prvi vrsti domačine. Znano je, da mora prav iz ve-likovškega okraja največ delavcev iskati zoslužka v drugih oddaljenih krajih. Zaposlitev in zaslužek drugod pa brez dvoma neugodno vplivata na gospodarstvo v domačem kraju, ker delavci potrošijo velik del zaslužka v krajih, kjer delajo. Na ta način so prikrajšani domači obrtnik, trgovec in ne nazadnje tudi kmet.
IztirjcTalec nima prijetnega dela
Nihče ni vesel, če se pojavi v hiši iztir-jevalec, ali kakor pravimo eksekutor, ter hoče zarubiti kakšne predmete za poravnavo dolgov ali drugih obveznosti, posebno zaostalih davkov. Toda pomisliti je treba, da eksekutor izvaja le svojo uradno dolžnost. Če to stori dostojno in vljudno, mu ni kaj očitati. So pa ljudje, ki se ob tekih neprijetnih obiskih ne morejo brzdati te se z žolčem in gnevom znašajo nad iztirjevalcem.
Tak neprijeten primer je doživel tudi iz-tirjevalec v Krivi Vrbi. Po svoji dolžnosti se je oglasil pri neki stranki, ki ga je poslala h knjigovodji, kateri je zanjo urejal ročune. Knjigovodja pa je bil nataknjen, razhudil se je ter eksekuforju sploh ni pu-sti: do besede. Še več, v jezi je zgrabil velik pepelnik ter ga zalučil za njim. Na srečo ga ni zadel, vendar je iztirjevalec moral prekiniti svoje uradovanje. Doživljaj je prijavil orožnikom in na sodišču so knjigovodji naložili pogojno 4 mesece zapora.
Pliberk
Iz Pliberka je bil premeščen g. prošt Lenart Trabesinger, ki je prevzel proštnijo v Tinjah. Pri veliki večini prebivalstva obeh narodnosti je bil zaradi svoje korektnosti,
iz Koroške
čajno mimo vozečega se motociklista je pozval, da je obvestil požarno brambo. Ta je tudi v najkrajšem času prispela in podušila ogenj, ki bi lahko povzročil veliko škodo.
V bližini Grabštanja se je preteklo nedelje pripetila prometna nesreča, pri kateri je bilo devet oseb poškodovanih. Trčila sta dva osebna avtomobila, od katerih enega je šofiral mehaniški mojster Mihael Rauter, drugega pa zdravnik dr. Peter Lessing iz Hamburga. Vse ponesrečence so prepeljali v bolnišnico v Celovec.
Pred nedavnim je hišni posestnik Karl Grubelnik v Labotu opazoval, ko je šla neka ženska proti mostu labodske reke. Napotila se je poleg mostu na levo stran obrežja. Kmalu nato pa je slišal, da je nekaj štrbunknilo v vodo. Pohitel je pogledat in videl, da je ženska krilila sredi vode, ki jo je hitro odnašala. Nemudoma je obvestil orožnike, ki so takoj z gasilci in drugimi ljudmi pričeli preiskovati reko na obeh straneh obrežja. Šele drugi dan opoldne so našli utopljenko, 54-letno kmečko delavko Magdaleno Perhtold.
odkritega družabnega odnosa do vseh ter poštenega stališča glede neokrnjenosti pravic obeh jezikov pri bogoslužju in cerkvenem petju zelo priljubljen in spoštovan. Pri vseh seve ne, kajti ljudje, ki narodno enakopravnost tudi v cerkvi gledajo enostransko in z nacionalno nestrpnostjo, so mu povzročili marsikakšne nevšečnosti.
Mesto župnika v Pliberku je prevzel g. Alojz Kulmež, domačin iz bližnje okolice. V nedeljo je bila slovesna instalacija. G. Kulmež je bil že nekaj let kaplan v Pliberku ter tako razmere dobro pozna, zato lahko pričakujemo, da bo tudi njegovo delovanje v Pliberku in okolici v zadovoljstvo vseh.
Celovec
Na seji celovškega mestnega sveta je podžupan Scheucher poročal, da je prosvetno ministrstvo odobrilo celovškemu mestnemu gledališču subvencijo v znesku 1',730.000 šilingov. Poleg tega subvencionirata gledališče deželno glavno mesto in koroška dežela z vsoto 4,100.000 šilingov. Gotovo visoke vsote! Na seji so sprejeli tudi sklep, da bodo izplačali 37 socialno potrebnim visokošolcem štipendije, z zneskom 7 .950 šilingov pa bodo oprostili oziroma znižali šolnine 251 celovškim učencem na trgovski akademiji in trgovski šoli.
Slovenska prosvetno društvo »Danica« V Št. Vidu v Podjuni vabi na priredite* igre
„Prisega v polnoči4"
ki bo v nede"jo, dne 8. marca ob 14.30 url pri Voglu v St. Primožu in ob 19.00 uri v Narodnem domu v Žitari vasi.
Vabijo igralci.
Št. Jan/ v Roža
Slovensko prosvetna društvo »Srce« * Dcbrli vasi gostuje v nedeljo, dne 8. marca 1959, ob 3.00 uri popoldne z zgodovinsko igro iz ijudlovsko-rimske dobe
»DEKLE Z BISERI«
v Št. Janžu v Rožu pri Tišlerju.
Srčno vabljeni k številni udeležbi!
Potres v Podjuni
V noči od četrfka na petek preteklega tedna so rahli potresni sunki prebudili prebivalstvo v več krajih Podjune iz spanje-Potres so občutili v Velikovcu, Dobrli vasir Pliberku, Globasnici in v Železni Kapli-Potresne sunke so občutili dvakrat, prvič ob 23.15 uri, drugič pa ob 1.00 uri in so trajali obakrat po nekaj sekund. Škode niso ugotovili nobene.
Zastopnika koroškega velesejma v Frankfurtu
Prezident koroškega velesejma mestni svetnik Novak in direktor velesejma sta se udeležila otvoritve pomladanskega velesejma v Frankfurtu. Ob tej priložnosti sta bila gosta pri sprejemu inozemcev. Naslednji dan so bili razgovori med zastopnikoma koroškega velesejma in avstrijskim trgovinskim delegatom v Nemčiji ter zastopnik* nemške strokovne skupnosti za lesno-pf®' delovalne stroje. Nadalje sta razpravljal o perečih velesejmskih vprašanjih z dr. W<®' derspahnom, direktorjem frankfurtskega velesejma.

Reden letalski promet na celovškem letališču

Pod predsedstvom namestnika deželne^ glavarja Krassniga je bila pred nekaj dnr vi seja nadzornega odbora letalske družb® Celovec-Vrbsko jezero, ki ji je sledilo zborovanje članov družbe. Med drugim *° sklenili, da je za predvideni letalski Pr°' met nujno potrebno nabaviti ustrezni ognj®-
OBVESTILO
Slovenska kmečka zveza
uraduje
vsak četrtek od 8. do 13. ure v prostor' Gasometergasse 10/1 v Celovcu.
gasilski voz, ki bo stal 300.000 šilingov. P0" lovnemu vodstvu so poverili tudi nalog0; Ja postavi nov 9 metrov visok kontro °

Z rednim letalskim prometom namerava) pričeti v začetku maja. V letošnji seZ<?^, računajo na vrsto poletov na celovško falsko pristanišče in cenijo, da bo v letu 800 pristankov raznih letal mednar nih letalskih družb.
Petek, 6. marec: Perp. in Fcl. Sobota, 7. marec: Tomaž Nedelja, 8. marec: Janez od B-Ponedeljek, 9. marec: Frančišek Torek, 10. marec: 40 mučencev Sreda, 11. marec: Sofronij Četrtek, 12. marec: Gregov
Leopold Suhodolčan:
^ Miško je v šoli pri ročnem delu naredil ali pel kozarcev žganja, nato pa ' hišico. Pofem jo je postavil na vrt y6<" hišo, da jo je lahko videl skozi okno. lin ^an Pečani natrosil zrnja ali drobil!' Zunaj je bilo za dober škorenj snega, v | 0 Pa je tiščal nos na šipo in opazo-0 drobne ptice. Kako prijetno mu je bilo ^'srcui Tembolj prijetno zato, ker je bil I isko vojna sirota brez očeta in brez ma-c^re' 2ivel je pri teti. Ta ga je imela si-r zelo rada, a se je le malokdaj pogo-''arjala z njim kot mati. Miško se je zato °9ovarjal s pticami.
j reden je nekega večera legel spat, je je 6nkraf pogledal ptičjo hišico. Skozi okno 1^'ial nanjo pramen svetlobe. Bolj se je . lsko potapljal v spanec, tem svetlejša Postajala hišica, tem svetlejša in večja, ,,iQi dokler ^ grad.
0 ie Miško stopil čez njegov prag, je da je stopil v ptičji grad. Pri vhodu I ,9° pozdravili vrabci. S kljuni so se do-nili tal. Vrabci stojijo samo pri vhodu
PTIČJI GRAD
ni stal na vrtu pravi prav-
v ptičji grad, naprej ne smejo, ker so se pregrešili s svoio požrešnostjo. Nato je stopil k Mišku lišček in ga popeljal v slavnostno dvorano. Tu so bile zbrane vse ptice, ki prezimijo pri nas. Na najlepšem stolu je sedel kos, ves je bil odet v žametasto črnino. Ko je zagledal Miška, je vstal in mu prišel naproti. Toplo ga je pozdravil, s kljunom se je celo narahlo dotaknil njegovega lica in ga popeljal k svojemu stolu. Potem je kos spregovoril s svečanim glasom:
„Pozdravljen, dragi dobrotnik! Dolgo smo te že čakali. Končno si le prišel. Se enkrat: Bodi pozdravljen!"
Ves ptičji zbor je zacvrkutal. Miško je moral sesti na stol poleg kosa. Medtem je lišček že zbral svoje pevce in so gostu zapeli tri najlepše pesmi. Nastopila je tudi slavna pevska sinica in zapela lepo pesem o pomladi, da je imela cela dvorana solzne oči.
Potem je spet vstal kos: „Dragi Miško! Na včerajšnjem našem zboru smo se zmenili, da ti povemo naslednjo našo željo:
Združili
Medved, svinja in lisica
so se medved, svinja in lisica
dogovorili, da bodo orali zemljo in Pšenico.
Iq| Pra*ai° drug drugega, kaj bo kdo de-J1) kpko najdejo seme, da se preživijo. ul V|r>ja reče: „Jaz vderem v skedenj in ^dem seme, z rilcem bom pa orala." ®dved pravi: Jaz posejem."
'S|ca pristavi: Jaz z repom požanjem.” ^0rali so in posejali. Prišla je žetev.
V/7;o se razgovarjati, kako bi pospravi ^'delek.
V|nja pravi: Jaz bom žela." pedved reče: Jaz bom vezal snope." rQ.°*eh so 'n povezali snope. Sedaj se f?0 dogovarjati, kako bi omeli.
IJica pa: Jaz bom pobirala klasje.” ^'nja pravi: .Jaz pripravim pod." edved reče: Jaz zložim snope ter jih
^nem.”
sLVinia pravi: Jaz bom stresala in ločila od pšenice."
p|e 'Ca reče: .Jaz očistim z repom pšenici
SNa
pravi: .Jaz bom vela."
^ Medved pristavi: .Jaz razdelim žito." n6 0r,^ali so. Medved razdeli žito, a ga ji P°razdeli pravično. Ker ga svinja prosi, vSq a samo slamo, pšenico si pa vzame SQrn, a lisici ne da ničesar.
Lisica se razjezi in ga gre tožit. Pravi, da bo pripeljala človeka, ki bo žito pravično razdelil.
Svinja in medved se prestrašita in medved reče svinji: .Zakoplji se v slamo, a joz splezam na hruško."
Svinja se zakoplje v slamo, a medved spleza na hruško. Lisica odide ter sreča mačko, jo vzame s seboj, češ da gresta k skednju miši lovit. Ker je mačka vedela, da je na skednju dosti miši, rada privoli, med potjo pa skoči zdaj na to, zdaj na drugo stran za pticami.
Že od daleč jo opazi medved na hruški in reče svinji:
.Gorje, svinja! Glej, lisica vodi s seboj strašnega biriča! Ogrnil je kunji kožuh pa lovi celo krilate ptice ob poti."
Medtem pa izgine mačka medvedu izpred oči in pride med travo do skednja. Tam začne šušljati po slami. Svinja dvigne glavo in pogleda, kaj je. Mačka opazi njen rilec in misli, da je miš, pa jo zgrabi s šapami za rilec. Svinja se prestraši, zakruli in skoči ter zdrvi v potok, a mačko obideta groza in strah ter skoči na hruško. Medved si misli, da je lisica že zadavila svinjo in da gre zdaj nadenj, pa pade od strahu s hruške na zemljo in se ubije.
Tako je ostalo lisici vse žito in še slama povrhu.
.Radi bi, da bi prevzel v kraljestvu ptic-pevk, ki prezimimo pri vas, preskrbo s hrano, da bi postal torej naš minister za preskrbo. Ali sprejmeš, dragi Miško?"
In spet-je ves ptičji zbor zacvrkutal, da je zašumel razsvetljeni grad.
V tem so pristopili trije ptički kraljički. Vsak je nesel v kljunu veliko drobtino sladko. potice. Ustavili so se pred Miškom. .Zate je, dragi gost!” je rekel kos. .Vzemi!"
Miško pa je odgovoril: „Te tri drobtine poklanjam trem najbolj lačnim in prezeblim pticami"
V tretje je zacvrkutal ptičji zbor in se nato še s kljuni trikrat dotaknil tal. Črni kos pa ga je poljubil na obe lici. Ko pa se je s kljunom dotaknil še njegovega čela, je Miško odprl oči.
Zunaj je bil že dan. Ptice so že sedele na strehi hišice in čakale na njegove drobtine. S perjem so si grele .ozeble nožiče. Miško se je brž oblekel.
In preden je odšel v šolo, je natrosil pticam sladkega prosa.
MANKO GOLAR:
Zabitovci so delali okna
(IZ PRLEKIJE)
So zidali tudi v Zabitovcih gasilski dom. Zakaj ga ne bi, ko pa gasilec brez gasilskega doma ni gasilec, kot ni šolar brez šole šolar. So ga postavili na županovem travniku, kajti župan je bil župan, ne pa Bahirov Tunek, ki ni imel travnika — in kako bi potem postavljali na njegovem!
Je imel župan tudi krčmo in kislo vino, in sc gasilci dobri gasilci in znajo gasiti tudi s kislim vinom. Žejo namreč! In se je županov travnik naslanjal na županovo krčmo, krčma pa na gasilski dom in je bilo vse troje tako rekoč pri roki. Blizu je bil še plot z latami, kajti late so potrebne za veselice. Plot brez lat sploh ni plot in ni vreden, da stoji!
So torej postavljali v Zabitovcih gasilski dom in so vsi pomagali, samo oče župan je tiščal roke v žepe. Kaj ne bi! Županom se delo ne spodobi!
In je gasilski dom že stal. Lep je bil in je bila streha krita z novo slamo in je bil stolp visok, da ga ni bilo skoraj moči doseči z roko. So ga vsi občudovali in zatikali palce za telovnik in pljuvali predse. Tako se tudi spodobi!
Pa se je zgodilo, da je hotel pogledati župan skozi okno, in se je skazalo, da tega ni mogel napraviti. In so potem Zabi-tovčani dolgo časa strmeli predse, kaj bi meglo to pravzaprav biti.
Potem pa je dejal Bahirov Tunek: „Se mi zdi, da smo pozabili napraviti okna. Le poglejte!"
Župan pa: .Kaj boš klatil! Si pozabil, da si Bahirov Tunek, ki zamenjuje pisker z loncem! Žlobudralo!" In je potem Tunek molčal.
Pa so le šli gledat, kako je kaj z okni in so jih iskali tri dni. Se svetili so si, oken po le ni bilo.
.Tak, pa jih res ni," je rekel oča župan in vrtal z debelim palcem po nosu.
.Kaj bi zdaj," se je oča zopet odkašljal. .Dobro, da smo napravili vsaj vrata, kajti potem ne bi mogli niti oken iskati!"
.Okna morajo biti," se je zopet oglasil Bahirov Tunek, čeprav ga ni nihče ničesar vprašal. .Kako pa naj potem kažemo ljudem jezike, če bi preveč prodajali zijala!"
So imeli Zabitovčani trde butice, pa so jim prišle sedaj zopet prav. .Takole vam pravim, možje,” je bil zopet Tunek na vrsti, „se bomo v zid pač zaletavali toliko časa, da ga bomo predrli za okna, kajti zakaj imamo glave!" In je bila Tunekova misel vsem hudo všeč in ga je še oča župan vzpodbudno potrepljal po ramah.
Se je prvi zakadil proti zidu kot jarec Bahirov Tunek. Močno je reklo '„bum", Tunek pa se je držal za butico in rekel: .Zvezde sem že videl. Kmalu bo zid skozi."
Zdaj se je zagnal v zid Smehov Nacek kot županov kozel. Zopet je reklo ,bum", a še bolj glasno kot Tunekov „bum", ker ima Nacek še tršo butico kot Tunek. Pa je zastokal Nacek: .Možje, jaz sem pa videl že luno, če nista bili celo dve! Takih se ne vidi z našega oknal Bogme, da ne!’
Zdaj je bil na vrsti vrli župan. Ta je imel najtršo butico. Kajti, ko je šel čisto v kot gasilnega doma, se zapodil kot občinski bik, da se je gasilska koča kar stresla, je reklo .uuurn". In je hudo zelo priletela županova glava z županom vred v zid.
.Joj, joj! Tri sonca, tri sonca sem videl in Tunekove zvezde in Nacekovo eno ali dve luni. Vse na en mah!’
In tako so napravili v Zabitovcih okno. Če je hotel pogledati kdo skozenj, se je zaletel v zid in je lahko videl vse, kar se mu je zahotelo. Tudi tri sonca z luno in zvezdami vred.
So Zabitovčani res nasukani in imajo možgan vsaj za tri Veržence! Bogme!
*	' c y,, -,	-|j|	--
Kje ste,
Eamut&vi?
Anton Ingolič
h
“ii
.jii!
Ife,:,.
»Vn
J>r'lšam te, Marka, če
imaš
. je hotela, vedeti teta kovčka, nisem...«
tlita.,..
kovček
lajj “^Aoiči siem Videla,« me je teta rešila
e,
^re’ ' ak° si zapuščen. Leto dni brez ma-^ eto1 dni brez skrbne ženske rake. *!>W f>. si preveč pošiljal domov, nase lih ...J115* mislil, kaj? Le čakaj, Luka, boš
C*1/ Wl.
Ja nj. lJubeznivim govorjenjem, kakršnega, (\ malo nisem bil navajen, je pripra-llen in okusen obed. Zares,
SSviT *■
izza, sedmine, ki za pokojnim dedkom. Pot
tako smo jo
obe-
----	UltJlUilVUllIl. lU' UTJf
^ti kuh .Polm'a9Utl umiti posodo in pospravim lni°' s čimer sem se teti bolj pvi-
uWl
Ro
>ya končala z delom, ije rekla: »Zdaj ,p0;’ a P° kovček!«
>P0	kovček?«
Res,	113 postaji!«
Jl’ bilo r * - S6Tn nekaj kozarcev Vina, vse V'Ajen nj^nat°l.0|k°'li mene, vendar tako bosta ji n: ^ bil, da ne bi vedel, da na J Aimam kovčka.
»Teta,, povedal sem vam, da nimam kovčka,« sem, rekel.
»Jaz pa ti povem,« mei je teta, smehljaje zavrnila,, »da ga, imaš. Ni ga rudarja,, ki b: prišel v te kraje brez kovčka,. Ko gre na pot, si ga dla delati, tudi pražnjo obleko si kupi in kako srajco pa spodnje hlače, mogoče tudi čevlje, brisačo in dVa, tri robce. Tako prihajajo sem naši ljudje. Tudi ti imaš vse to.«
Torej nisem vinjen samo, jaz, vinjena je tudi teta. Toda ne, teta govori trezno, resno, celo hudomušen, nasmešek ji je zgini! z lic.
»Počakaj, takoj se preoblečem! Eibist-fold ni Strmec, če greš ven, se moraš praž-nje obleči. Kako naju bodo znanci gledali! Kdo je to, Jera? Pa jim bom odgovorila: Marko, moj nečak Marko! Mein Neffe Marko!«
Pogledal sem, v ogledalo nad zofo in zagledal podolgovati, strašno- shujšani, neobriti obraz. Iz meseca, v mesec sem1 odlašal z nakupom britve,. Saj ostriči bi se, bil lahko dal In kakšen jei ovratnik pri srajci! Obleka jei samo še za v jamo. Seveda bi moral imeti kovček in. v njem vse, o čemer je govorila teta,tam bi morala biti tudi britev, morala bi biti kaka knjiga. Da, tudi knjiga. O takem kovčku sem sa * njal, ko šemi bil še šolarček, ampak vse to je šlo na Strmec.
»Tako, pojdiva!«
Teta je imela modro obleko, svilen ro-
bec in črno usnjena torbica. Lepa je' bila in smehljala se ja, kaor mati, kadar me je, šolarja, hotela presenetiti s posebnim darilom.
»Vidiš, Marko,« je teta, še dteijala, ko mi je pokazala usnjena torbico, »tule imam listek, z njim bova dvignila kovček, z njim bova ... Noi, pridi, boš že videl, kaj vse dobiva za tale listek, ki ga že dolgo hranim. Ivan ne ve zanj, zato ne boš povedal, da sva šla skupaj po kovček. Ra zumeš, Marko?«
»Teta...« sem zajecljal.
»No, no, pojdiva,, da boVa do mraka nazaj!«
Bilo mi je, kot da se z materjo spuščam po domačem sadovnjaku dol v Podlog, kjer mi bo mati za veliko noč kupila nova obleko; trave še niso zelene, tudi drevje še ni v cvetju, toda sonce ima že toliko toplote, da ogreva ne sama zemljo, marveč tudi ljudi.
Westfalija,! Tu sem preživel skoraj devet mesecev, od začetka novembra leta devetnajst sto petindvajsetega do! konca ijulija naslednjega leta. Dežela dimnikov in tovarn, dežela velikih mest, dežela bogastva in tudi; bedet. SeVedai sem to deželo spoznal predVsem pod zemljo. Pod zemljo pa ni nič drugačna:, kot je Avstrija in kot so gotovo! druge dežele sVeta.
Tretji dan po prihodu sem sle spustil v jamo. Jama je jama! Tu je Več opornikov,
tam jih je manj, tu je globlji jašek in padaš nekaj minut dalje, drugod si prej v peklu. Hudič je tu in hudič je tam. Samo da si v začetku tako neumen in ga ne vidiš, prezelen si, da bi se zavedal, da ti grozi na Vsakem koraku smrt. V Koflachu sploh nisem mislil na nesreče, čeprav je mesec pp mojem prihodu zasula tri rudarje in so dVa potegnili mrtVa iz jame. Hodil sem na delo, kot da se meni ne more zgoditi prav nič, potil sem se pod zemlje, bil vesel, če so me pohvalili rudarji, še bolj, če mi je paznik rekel prijazno besedo, zunaj pa spal, zahajal v kantino in bral časopise, se z Vsakomer, ki se je hotel z menoj pogovarjati, spustil v pogovor, ob nedeljah pohajal po gozdovih nad revirjem, sam ali s starim Zaplani, pa razmišljal o Strmcu, domu in materi ter tuhtal, kako bi prišel d!o očeta. Dodobra sem spoznal rudarsko! delo, Videl sem, kako je treba zasaditi sveder ali kramp V tak sloj, kako v drugačnega:; vedel sem, kako* ;je treba pripraviti podpornike in jih podstaviti, toda delal nisem drugega ko potiskal Vagončke, k odkopu prazne, od odkopa polne. Vagončki, vagončki, vagončki! Na stotine, na tisoče sem jih spravil na križišče, od koder jih je lokomotiva odvlekla proti jašku, tam so zdrknili v dvigalo in zleteli navzgor. Sele v Westfaliji sem dobi! lopato, šele v Westfaliji sem postal rudar.
Tisti prvi ponedeljek mi je bilo malo

ZA GOSPODINJO IN DOM
Koristna uporaba ostankov jedil
Manj vredni ostanki, kakor krompirjevi olupki, otrobi, solatni in zelenjadni otreb-ki, slabo izluščeno in zakrnelo zrnje, ki ga odstranimo pri prebiranju riža, ješprenčka ali kaše, so dobra krma za perutnino in kunce. S kosti obran hrustanec in žile od pljuč so najboljša beljakovinska krma za nesnice. Prašičem damo ostanke jedi, ki jih pri pomivanju postrgamo in z majhno količino vroče vode poplaknemo s krožnikov. Ne dajmo jim pa vode, v kateri smo pomivali posodo.
Glede drugih ostankov ali bolje presežkov hrane pa nekaj nasvetov, kako jih s pridom porabimo.
Ostanke mesa, kuhanega ali pečenega, pripravimo dobro in brez škode za zdravje kot polpete, mesni zvitek za juho, burek, omletno potico, mesne cmoke in podobno. S tem dodamo skrobatim živilom, vlečnemu ali omletnemu testu, krompirju itd. polnovredne beljakovine.
Kosti razsekamo in skuhamo iz njih dobro kostno juho ali zalijemo z njo omako. Tudi pri telečjih zarebrnicah, ki jih bomo cvrle kot dunajske ali pariške zrezke, odstranimo kosti in iz njih napravimo obaro. Če jih pustimo in ocvremo z mesom, so brez potrebe zavržene. Kosti od prekajene svinjine skuhamo v ječmenčku. Druqače pa kosti, ki jih ne zbiramo v industrijske namene, mečemo na ogenj. Sežgane in prav dobro zdrobljene primešajmo krmi za perutnino.
Kože od prekajene slanine tudi shranimo za ješprenček. Da se bodo hitreje skuhale, jih zvečer namočimo, potem pa drobno zrežemo ali zmeljemo.
Kruh, ki nam je preostal, tanko narežemo in posušimo v drobtine. Tudi s kruhovimi cmoki ali grmado bomo dobro postregle in preprečile, da se kruh ne bo pokvaril.
Preslan in pogret krompir je najbolj
Hladne noge
Mnogi točijo), da imajo celo v topli postelji hladine noga. Gotovo je Vzrok za to V šibkem krvlieim obtoku, ki delov telesa, ki so najbolj oddaljeni od srca, ne oskrbujejo dovolj s toploto. Če imate hladna noge, skačite Vsa) dve minuti na dan preko vrvi za skakanje in če je le mogoče, tekajte niefcaj minut po prstih. Razen tega čimVečkrat skrčite in sprostite prste v čevljih.
Zjutraj ko vstanete, si masirajte noge z močno suho ščetko za umivanje.
Se učinkovitejše so menjajoče kopeli.
Napolnite eno Vedro z zelo toplo, drugo z zelo hladno Vodo — v vročo vodo zmešajte za pest morske in čajno žličko evkaliptove soli. Potem se udobno namestite in potopite noge do kolen najprej v vročo, potem V mrzlo vodo. Držite noge trikrat del ji v vroči vodi kot V mrzli. Tako menjajte tri dlo štirikrat in končajte z mrzlo vodlo. Na kraju si otrite nogei s frotirko, nato pa zdrgnite s kafro. Pozimi ne nosite nikoli preozkih čevljev in pretankih nogavic. Ta bi težave še povečalo.
Krvavitve iz nosu
Krvavitev iz nosu nastane po navadi zaradi manjših motenj v obtoku. Te so zlasti V pubertetni dobi Vsakdanji pojav. V zrelih letih kri redkeje teče iz nosu. Nekateri ljudje krvavijo v hudi Vročimi, otroci pa takrat, kadar preveč tekajo in nalagajo organizmu prehude napore. Včasih — to je sicer redkokdaj — pride do krvavitve iz nOsu tudi zaradi neprijetnega vonja in med napornim umskim delom. V nekaterih primerih krvavimo iz nosu, če se močno useknemo in poči krvna žilica.
Najprej poskusimo s hladnim obkladkom na čelu in tilniku. Kri borno ustavili, če bomo s prstom pritisnili na krvavečo mostnica in skozi drugo globoko dihali. Krvavečo nosnico lahko zamašimo tudi s kosom vate ali gaze, ki jo namočimo v aspirin (aspirinsko tableto raztopimo v žlici vode). Pomaga tudi dviganje desnice, če krvavite iz desne nosnice, in seveda obratno.
Pri tem velja omeniti tudi napako, ki jo
pogosto delamo. Kadar krvavimoi iz nosu, se po navadi nagnemo nazaj, to pa je narobe. Raje se nagnimo malo naprej in pustimo, da kri odlteče, namesto da bi jot požirali:. Kri se ustavi, brž ko preneha dražljaj, ki je povzročil krvavitev.
Če krvavitev predolga traja, je treba poklicati zdravnika, ker to ni Več Vsakdanji pojav in lahko* izgubimo mnogo krvi.
Ali ste nagnjeni k debelosti?
Izogibajte se jedi, ki soi zeloi hranljive, alkohola in tudi preveč soli. Vašo dnevno uporabo tekočin zmanjšajte na 9 gel. Jejte V glavnem pečeno, meso, ribe, jajca, posneto mleko, črn kruh, solato in listnato povrtnino. Nikoli se ne lotite shujševalnih kur brez posvetovanja z zdravnikom — in predvsem — nikoli ne pretiravajte! Če ste pTed kosilom hudo lačni, pojejte jabolko, pa si potolažite lakoto s trdo kuhanim jajcem.
škodljiv. Zato ga ne Če smo ugotovili, da
kuhajmo za zalogo, je kuhanega preveč,
ga takoj pretlačimo ali zmeljimo in zamesimo v krompirjevo testo. V hladni shrambi lahko počiva do večera, ko ga spečemo v krompirjeve polpete.
Kocene od zelja, cvetače, ohrovta olupimo, očistimo olesenelih delov in pripravimo kot zelenjavno juho ali dobro omako. Dobrodošli so posebno pozimi.
Kuhani goveji jezik
1 goveji jezik., slana, voda, koreničje. 4 zrna popra, 3 zrna pimenta, 2 klinčka, lovorov list.
Pri nakupu izberemo najdebelejši jezik, ki ima gladko in ne pretrdo kožo. Odrežemo mu košček na debelejšem konlcu in nato denemo V Vodo za celo uro. Nato <fa dobro obdrgnema s soljo, da odlstranTn*7 z njega sluz, ga še operemo in nato skuhamo v slani Vodi s koreničjem in začimbami. Se toplega olupimo, zrežemo na p®* šeVne rezine, ki jih polijemo z malo juh® in serviramo si kislim hrenom, špinačo, jajčno omako ali podobnim.
Rjai napravi vsepovsod, torej tudi V gospodinjstvu, veliko škodo. Vendar ta škoda, ne pride sama od sebe, marveč je posledica nepazljivosti ali napačnega ravnanja. Najboljši dokaz za to jel perilo.. Kadar se pojavi na; perilu rja, bodo kaiji kmalu nastale še druge rjaste! lise, če pride za,-rjaveili kos v stik z drugimi vlažnimi rečmi, na primer če oprano perilo leži V hladni vodi.
Vedeti pa je treba, da so nevarni samo sveži rjasti maidteži, ki jih najbolje in najhitreje odstranimo, z limonsko kislino. Zarjaveli dieil perila ali blaga dobro namočimo v tej kislini, nato pa držimoi penilo nad Vodno. paro. ali ga obesimo na sonce. Potem je treibal rjasti madež dobro oprati,
ZDRAVSTVENI KOTIČEK Bronhitis ali bronhialni katar
Hladno in vlažno vreme kaj rado povzroča različna vnetja in katarje dihal. Eno izmed najbolj pogostih obolenj dihalnih organov je bronhitis. Bronhitis je vnetje sapnika in bronhijev, se pravi cevčic, po katerih prihaja zrak pri dihanju v pljuča. Vnetje ima za posledico povečano izločevanje sluzi, včasih pa tudi gnoja. V začetku obolenja peče bolnika v prsih izza prsnice, pozneje pa pride do suhega kašlja-njo, ki je trdovratno. V akutnem stadiju obolenja je pogosto povišana tudi telesna temperatura. Ko kašelj čez nekaj časa „ dozori", začne bolnik izločevati sluz, ki je pomešana z gnojem. Če je izkašljevanje zelo težko, najdemo v sluzi tudi kri. Kri lahko pride razen iz sapnika tudi iz nosa in žrela, kajti tudi tu je sluznica vneta in lahko krvavi, kar pa ni nič nevarnega. Količina izpljuvka je različna, pri otroku izpljuvka skoro ni, saj navadno ves izplju-vek pogoltne. Zaradi tega ni čudno, če pri otrocih, ki imajo bronhitis, kaj rado pride do najrazličnejših prebavnih motenj.
Vzrok bronhitisu je največkrat prehlad, ki je posledica gripe ali pa okuženja s klicami, ki so sicer normalni gostje dihal. Bronhitis pa je tudi lahko posledica draženja dihal s prahom ali z raznimi kemični-
bolezen traja več kot mesec dni, gre
Rja ne pride sama
in sicer najprej v mlačni, nato' pa v hladni Vodi.
Kako nastane rja na perilu? Na robce jo pogosto prenesemo s ključev, ki j^1 brez tulca nosimo v istem žepu. Žepni bec pač ni vedno. suh. Včasih pride rja na perilo, ko' ga namakamo v leseneu1 škafu in, visi čez rob na: obroče1. Če so 113 škafu leseni: obroči, moramo paziti, d!a 30 žeblji vedno dobro, zatolčeni V les. Če ni®' kro. bluzo ali obleko obesimo na obešalnik s kovinsko kljuko, se kaj lahko razvije rja. Tega, se ubranimo, če kljuko on®i' jem,oi s kosom čistega, platna:.
Ne pozabimo!: pletilke, škarje, iu, poda1'7' ni- reči zarjavijo, na vlažnem mestu in P0-tem puščajo rjaste madeže na, ročnem delu, ki ga imama trenutno' V rokah.
m: snovmi. Za bronhitisom obolijo najboll pogosto ljudje, ki stalno žive v zaprtih prostorih, dalje tisti, ki stalno dihajo skozi ust0 ter slabotni in rahitični otroci.
Če bronhitis pravilno in pravočasno zdrO' vimo, mine v enem do dveh tednih. ™
kroničen bronhitis, ki je trdovratna in re*' nejša bolezen. Vedeti moramo, da je vsa dolgo trajajoči bronhialni katar sumljiv tuberkulozo ali na vnetje pljuč. SčasoU10 lahko pride tudi do razširjenja pljuč in daj govorimo o pljučnem napihu ali e0' zemu.
V akufnem stadiju zdravimo bronhitis IV ko, da pijemo topel čaj in vzamemo d*0 do trikrat na dan po eno tableto aspirin0 in ležimo, dokler imamo povišano temp0 raturo. Bolečine v prsih omilimo, če inha11' ramo toplo vodo ali topel slezov čaj. ^ kašelj »dozori”, jemljemo zdravila za •*' kašljevanje in razne sirupe, ki jih predP'**
zdravnik. Pri kroničnem bronhitisu se
d/
ramo ogibati nazeba ter vsega, kar - . pljuča, zlasti dima in prahu. Priporoči je tudi sprememba zraka. Kdor ima p0* sto bronhitis, si mora dati pregledati n°. saj so razne motnje pri dihanju skozi n čest vzrok bronhitisa.
Dr. S.
!
sitno, suj nisem vedel, kako sei bom izkazal kot nalagač. Divje sem se zagnal v delo,. Bil sem spočit in teta me je dobro nakrmila. Vendiar me je prolti koncu šihta pošteno zdelovalo, z mene je kar teklo, nog skorajda nisem čutil in na dlaneh so se mi napravili krvavi žulji.
Ko smo odhajali, me je poklical paznik.
»Dobro, Lamut,« je rekel. »Mera je bila. pravilna, ne nalagaj nič manj in dlobil boš poleg mezde še premijo.«
To je bil zame: več kot uspeh. Dobro sem se najedel in naspal, zato mi je drugi dani šlol že bolje od rok. V svojem veselju nisem opazil ney'eVoljnih kopačev. Ali mi zavidata:, namesto da bi bila Vesela, da jima) sproti spravljam stran nakopani premog? Prvi kopač je bil Nemec, drugi Poljak, ki je nemščino hudo lomil, zato sva se skorajda bolje razumela;, če sVa: govorila Vsak sVoj jezik. Paznik me je spet pohvalil. Zato sem se tretji dan zelo zavzel, ko mi je Poiljak dejal, dla: ne delam priv.
»Da ne delam prav?«
Ustavila sva se na poti k ijašku, Nemec jo bil že odšel naprej, midVai pai sVa čakala na križišču naložene Vagončke.
Začudeno sem ga gledlal'. Znojen in umazan je bil, samo oči so se mu svetile iz obraza in zobje, ko je odlprl usta.
»Paznik je Vendar rekel...« sem začel užaljeno.
»Si delavec ali nisi?« me je jezno prekinil. »Si rudar?«
»Kaj pa drugega kot rudar!«
»Nisi!« je pribil Poljak in zobje so se mu v luči moje svetilke zablisnili. »Nisi,« je ponovil mirneje, »nisi, če poslušaš paznika. Paznik gleda na lastnike, delavci so mu malo mar. Paznik pravi: premijo dobiš, če naložiš vagonček tako, da pada premog z Vagončka. Res, tol je tebi v korist, še v Večjo korist gospodlolmi lastnikom, in) seveda tudi gospodu pazniku, Nekomu pa je v izgubo. Ali Veš komu?«
»Komu?«
»Ne Veš, da je kopač plačan od vagončka? Do vrha naloženi vagončki štejejo prav toliko kot naloženi samo db roba. Pri tvojem nalaganju nama gre s Huber-jem Vsak dati en Vagomčefc po zlu!«
Naslednji dan me je bilo malo sram. Bedak! Za. prazno pohvalo in tistih nekaj pfenigov sem kopačema odtrgal od zaslužka. Zares: sem bil zelenec! Mi Vsi, kar nas je p*od zemljo rudarjev, kopačevi, vozačev, nalagačeV in dlrugih delavcev, smo vendar ena sama vojska, rudarska Vojska, moramo držati' skupaj, saj se gospoda že tako redi na naš račun. Medtem ko mi v jami osem ur požiramo pTah in se kopljemo' v slanem znoju, se gospodje lastniki Vozijo z avtomobili, posedajo pol kavarnah, dobro jedlo iln pijejo! najboljša Vina, oblečeni pa so med delavnikom lepše* ko mi za največjh praznike. Zanje sem torej
delal več, kot je bilo treba, jemal pa: zaslužek Poljaku, ki ima: številno* družino, in Nemcu, ki najbrž tudi ni mnogo na boljšem. Ko sem tistega jutra naložil prvi Vagonček, sem pogledal Poljaka. Pokimal mi je. Menda! se je* celo nasmehnil. Tudi jaz sem se nasmehnil. Vidiš, tovariš, torej le nisem takšen zelenec, kot si morda, mislil!
Tisti dan mi paznik ni rekel besede, Poljak' pa me je, preden smo stopili v dvigalo*, tovariško potrepljal po ramenih.
»Kdo ti je rekel,« me je čez nekaj dni prijel paznik, »da ne smeš nalagati zvrhano?«
»Nalagam, kot sem nalagal,« sem. odgovoril mimo.
»Pazi se, če ne boš delal, v redlu, boš sfičail,« mi je zagrozil, pioibrkljal s palico, ki jo je imel Vedno s seboj, po premogu in zaukazal: »Še deset lopat!«
Bil sem v precepu.
»Nalagaj tako, da bo vagončeik videti zvrhan, v resnici pa ne bo poln,« me je zvečer poučil stric. »Rabi pač tudi pamet, ne samo roke* in lopato!«
Tako sem tudli delal in paznik me ni grajal, seveda me ludi pohvalil ni več, (todla kopača sta me* sprejela V trojko kot svojega.
Kar se je zgodilo mesec pozneje, je bilo zame še boilj poučno.
Bilo je sredi šihta, malo pred južino.
Z mene jel teklo, kot da bi me kdo pol'v
si
vročo Vodlo, nisem imel premočenih s3> mo hlač, celo v čevljih se mi je nab1^ pot. Roke sem šei komajda vzdigoval. , drugič zaceljeni žulji so- se mi znova prli; ko sem naložil vagonček in s eni _ hotel zravnati, sem se moral opreti na ^ pa.to. Že nekaj časa sem pogledoval Pf0,p kopačema, kdaj bosta odvrgla sveder kramp. Nič ni kazala, da, se bo k1®- <gj zgodilo. Huber je znova in, znova zasa^j sveder v črno: plast, Antek, pa zamahe^ s krampom, kot da se je šiht šele* z* Tudi lačen sem že bil. Tega jutra, sem
aieI,
.J
poleg kruha, slanine in pijače še zavi ktksoV, fig in rožičev. Bilo je namreč klavžeVo, in zjutraj sem našel v Vsa čevlju zavitek teh dobrot. Na kaj vse j} mislila teta! Že leta in leta nisem nič za, Miklavža, toliko sladkarij pa SP ^ nikoli. Zahvalil sem se teti. »ZahVa 1 svetemu Miklavžu,« je dejala smeh »Najprej pa poglej, če je morda, Pr_in (0. še kaj.« Zares,, pod posteljo s,oi bili še., pli copati in Volnene nogavice*. »Glej. - ^ sveti Miklavž je pameten mož in. žens ^ mu smilimo. Od dlanes bo kar manj P° ^ tanja in ribanja.« Seveda je tudi str’^carij bil, copate z nogavicami, namesto sla ^ pa steklenico slivovke. »Jerai, ‘*eI?'npak je smejal, »res,, si! se pooitročila,. jjh cepat na bom nosil, pri moji dluši, ne bom.«
(Nadaljevanje sledi)
Wll-LIAM S A R O Y A N :
Zgodba o gosji pečenki
^feprosf zakonski mož je prinesel neko *U'r° svoji ženi pitano gos in rekel: »Pri-pr°v' mi to ptico; ko pridem zvečer do-a,°vi bi jo rad jedel."
Žena je ptico oskubila, očistila in spe-a' Popoldne jo je obiskal njen ljubček. reden je odšel, je vprašal, kaj mu bo , a^a za popotnico k prijateljem. Pogledal ,e v peč in zagledal pečeno gos.
•To je za mojega moža," je rekla žena.
^<>00000OOOOOOOOOOO
'Prva pomlad.
*°m ob potočku, ki pod ledom le malo je ilv, Postolo je kopno n malo zeleno;
am duh pomladi že sem zauiil.
*v°nček tam prvi je vstal,
'ePo pozvonil,
Jr°»e svoje budil;
Vsem znamenje vstajenja je dal:
ganite, vstanite! as ie tu — zmaga, že prepada, vsi pokonci, vstanitel
l!1 Sn,o prvi,
Vj Pozvonimo,
,Sen' prihod pomladi oznanimo,
0 Vjl na nas se bodo ozrli.'
Andrej Kokot
^^ooooooooooooooo
»Sedaj pa speči to prekleto žival," je dejal, »in ko pridem domov, jo bom pojedel."
Žena je gos zopet pripravila. Prišel je ljubček. Zopet nežni objemi, solze, poljubi, tekanje in upiranje, še več solz, še več poljubov in ljubček je odšel z gosjo.
V mestu je zakonski mož srečal nekega starega prijatelja in mu rekel: »Pridi nocoj k meni; moja žena peče gos. Vzela bova nekaj steklenic riževega žganja in se malce poveselila."
Tako je zvečer prišel mož domov s prijateljem in vprašal ženo:
»Ali si gos pripravila?”
„Da," je rekla žena, »v peči je."
»Sijajno," je rekel mož vzhičeno, »pravzaprav vendarle nikoli nisi bila slaba žena. Najprej bova s prijateljem nekaj popila, nato bova pojedla gos."
Mož in njegov prijatelj sta zlila po grlu je mož rekel: »Torej dobro, prinesi nama gos."
Žena je odgovorila: »Pri hiši nimamo betvice kruha. Stopi k bratrancu po kruh. Gos brez kruha ni nič."
»Pa dobro," je rekel mož in odšel.
Medtem je žena rekla moževemu prijatelju: »Moj mož je znorel. Saj nimam gosi. Pripeljal vas je v hišo, da vas umori; saj vidite, kako velik nož si je pripravil. Bolje bo, da se zgubite čimprej.”
In prijatelj je odšel. Mož se je vrnil in vprašal po prijatelju in gosi.
•Hočem jo imeti," je rekel ljubček. »Če 1 i® ne daš, te ne bom več ljubil.”
'n Dubček je zginil z gosjo.
ŽvQčer je sedel mož k mizi in rekel: ' r"*si mi gosi"
"^šno gos?" je rekla žena. j 8i aos, ki sem ti jo zjutraj prinesel," _e,Qf mož.
' misliš resno?" je vprašala žena. ^ vendar nisi prinesel nobene gosi. °rc*a si o tem samo sanjal."
'Sqj
■Sem
2e
z gosjo pečenko," je tulil mož.
pQ 6ria ie pričela kričati: »Moj mož je ob
rt, .e*‘ Domišlja si, da so njegove sanje esrUca.»
so sosedje in verjeli ženi. Mož pa |(t golčal in ni imel drugega jesti kakor ^ 'n sir in vodo.
g0 r?9° jutro je mož ženi prinesel drugo S 'n jo vprašal? »Ali je to gos?" je odgovorila žena. sanjam?" — »Ne." to gosja glava?" — „Je."
•peruti?" _ „Da."
^erje?-
»Da.”
Kc’ 0 torej,” je rekel mož. »Speci mi jo! Phdem zvečer domov, jo hočem jesti." ®nQ je gos pripravila. Prišel je ljubček. f^l°Pet imaš gos v peči. Duham jo," je
•ti •
)e ne smeš vzeti. Sinoči je mož straš-PrgL^točil, prav tako tudi danes. Bilo je ^o. Ljubim te, toda gosi ne dobiš."
ljubke ljubiš ali me ne ljubiš," je rekel m^m » »Ali vzamem gos ali je ne vza-
ln ,
p °Pet je odšel z gosjo.
'nesi mi gos," je rekel mož zvečer.
»tJbo
•Vir- °9' moj mož," je vpila žena. »Popol-Ponorel. Gos, gos gos! Kakšno gos
n 1 Gosi ni! Ubogi, ubogi moj mož.”
•	rrHli
ztni, s° zopet sosedje in zopet verjeli
Nqj|
Naje| . onje jutro je kupil mož tretjo gos. no p| nekega velikana, ki je nosil gos ^irih ^ Pred njim. Najel je tudi godbo ^ tcjk^^benikov, ki so obstopili nosača. Poklic^ sprevodu je korakal po cesti in
•	I S°S6de'
i* sle<j'i t3r'šel do doma, je videl, da mu ' 0 mnogo ljudi.
K v6$ 0r'l i'h je: »Mohamedanci, sosed-VSl ctrUnVe*' nel->0t ribice v morju, vojaki in h..	'' P°glejte sem! Vidite gos?"
Ptico
0,em ie dal
s pladnja. "Gos!” je
gos ženi.
»Tvoj prijatelj je popadel gos in zbežal," se je lagala žena. »Kakšen je ta tvoj prijatelj? Ves dan sem se mučila, da ti pripravim pošteno večerjo."
Mož je pograbil nož, ki je ležal na mizi, zbežal na cesto in tekel za prijateljem. Končno ga je videl teči v daljavi in je vpil za njim:
»Samo eno nogo, prijatelj, samo eno nogo. To je vse."
»Moj bog," je rekel prijatelj, »prav zares je znorel."
Prijatelj je tekel še bolj kakor prej. Mož je omagal in se ves upehan vrnil domov k ženi. Zopet je jedel samo kruh in sir. Po tej večerji je zopet pil riževo žganje.
Med pitjem pa se mu je pomalem začelo svitati, kakor je to že tako pri uživanju alkohola. In ko se je močno napil, mu je bilo kar naenkrat vse jasno. Dvignil se je in svojo ženo pošteno premikastil.
»Če mora tvoj ljubček vsak dan jesti gos," je rekel, »bi mi morala to povedati. Jutri bom prinesel dve gosi. Moraš namreč vedeti, da sem tudi jaz včasih lačen."
MARK T W A I N :
Korenina
Najstarejši človek v Buttalu, sto štiri letni John Wagner, je pred kratkim prehodil miljo in pol v dveh tednih.
Je prav tako vesel in bister kot kateri koli tistih starcev, ki se tako vztrajno in neutrudno pojavljajo v časopisih, in v vsakem oziru prav tako zanimanja vreden.
V preteklem novembru je šel v nalivu brez vsake druge zaščite razen dežnika skozi pet ulic in oddal svoj glas za Granta, pri tem pa pripomnil, da je glasoval že za sedeminštirideset predsednikov — kar je bila laž.
Njegova »druga žetev" bogatih rjavih la: je včeraj prispela iz New Yorka in dobil bo nove zobe — iz Philadelphije.
Prihodnji teden se bo poročil s sto dve leti starim dekletom, ki še vedno jemlje perilo v pranje.
Bila sta zaročena osemdeset let, toda njuni starši so še pred tremi dnevi vztrajno odklanjali pristanek.
John Wagner je dve leti starejši od veterana z Rhode Islanda, in vendar ni v svojem življenju še nikdar pokusil kapljice alkohola — razen — razen če štejete whisky.
ZLOČINI OBTOŽUJEJO:
Pekel v Treblinki
Toda vedenje SS-ovcev ni dopuščalo nobenega dvoma o usodi, ki čaka te ljudi. Najmanj sto petdeset, po navadi sto osemdeset do dve sto oseb so stlačili v živinski vagon. Med vožnjo, ki je trajala včasi dva ali tri dni, so bili jetniki brez vode. Mučila jih je tako huda žeja, da so nekateri nesrečneži pili lasten urin. Spremljevalci konvoja so terjali za požirek vode sto zlotih, in ko so prejeli denar, niso marali po navadi dati niti tisto trohico vodq. Vagoni so bili tako zabasani z ljudmi, da so često morali vsi ves čas stati. Poleti je je vedno dogajalo, da se je kakšen starec ali na srcu bolan človek že v začetku poti zgrudil mrtev. Vrata vagona pa so ostala zapahnjena vse do konca potovanja in mrliči so se razkrajali, zastrupljajoč zrak v vagonih. Čc je kdo ponoči prižgal vžigalico, je straža spremljevalcev streljala v stene vagonov. Kakor je pripovedoval brivec Abraham Khon, je bilo v njegovem vagonu mnogo ranjenih, pet oseb pa je zaradi tega obstreljevanja obležalo mrtvih.
Vlaki, ki so prihajali iz zahodne Evrope — iz Francije, Bolgarije, Avstrije itd. — so imeli ob svojem prihodu v Treblinko dokaj drugačen videz. Ljudje, ki so dospeli z njim, niso ničesar vedeli o Treblinki; vse do zadnje minute so verjeli, da jih pošiljajo semle na delo. Nemci so jim natvezili, kakšne udobnosti in prijetnosti jih čakajo v novem bivališču. Nekateri vlaki so bili polni ljudi, ki so dospeli s prepričanjem, da jih bodo spravili od tod v zamejstvo, v nevtralne dežele; ti so plačali nemškim oblastvom težke vsote denarja, da so dobili inozemske potne liste in vizume za prehod čez mejo.
Neki dan je pripeljal poseben vlak državljane Zedinjenih ameriških držav in rojake iz Kanade in iz Avstralije, ljudi, ki jih je vojna zalotila v Evropi, zlasti še na Poljskem. Po dolgem natezanju in visokih podkupninah so naposled dosegli, da smejo odpotovati v nevtralne države. Vlaki, ki so prihajali iz zahodnih dežel Evrope, sploh niso imeli vojaškega spremstva; v njih si videl zgolj železniške uslužbence. Imeli so celo spalne in jedilne vozove. Popotniki so vzeli s seboj ogromno prtljage, zajetne kovčege in torbe; takisto so se dodobra založili s hrano. Ko je vlak stal na kaki postaji, so tekali po peronu njih otroci in vpraševali, ali je še daleč Ober-Majdan,
Kdaj pa kdaj so prispeli iz Besarabije in iz drugih pokrajin konvoji ciganov. Večkrat so bili celi vlaki zabasani z mladimi Poljaki — delavci in kmeti, ki so se udeležili kakih uporov zoper okupatorja ali pa so se borili v partizanskih oddelkih.
Težko bi bilo reči, kaj je strašnejše: če greš v smrt tako, da prenašaš okrutne muke in se zavedaš, kako blizu ti stoji, ali pa da ji greš naproti v popolni nevednosti, in naivno gledaš skozi vrata svojega predela celo tedaj, ko že telefonirajo iz Treblinke v taborišče podatke o pravkar dospelem vlaku in o številu oseb, ki jih je pripeljal s sabo.
Da bi Nemci prevarili ljudi, ki so prihajali iz zahodne Evrope, so dali postaji tik pred taboriščem smrti videz kolodvorskega poslopja. Tam, kjer so se izkrcali popotniki prvih dvajsetih vagonov, je stalo značilno kolodvorsko poslopje z blagajniškimi linami, s shrambo za prtljago in z. buffetom; povsod so puščice kazale smer: „Proga v Bialystok“, „Pro-ga v Baranoyicze“, „Proga v Wolkowysk“ in podobno. Ob prihodu takih vlakov je celo II igral orkester. Vsi godbeniki so bili skrbno II oblečeni. Kontrolor v uniformi železniškega uslužbenca je sprejemal vozne listke in prepuščal popotnike na trg pred „postajo“. Tri ali štiri tisoč oseb, vse obložene s kovčegi, podpirajoč starce in bolnike, je poplavilo trg. Matere so nosile svoje dojenčke, starejši otro-
ci pa so se oklepali staršev in se z vprašujočimi pogledi ozirali po trgu. Ta trg, na katerem se je obrnilo milijone človeških nog, je imel na sebi nekaj vznemirljivega in grozljivega.
Še tisti trenutek so jeli ljudje z budnimi pogledi iskati podrobnih vzrokov svojega nemira. Po tleh, ki so jih utegnili v vsej naglici pomesti šele nekaj minut pred prihodom vlaka, so ležale neke culice in odprti kovčegi, tu so še bili čopiči za britje in neke posteklenjene ponve. Kako neki pridejo te stvari na tale trg? In kako da se železniška proga končuje tik pred peronom in da zadaj raste rumena trava, izza nje se pa dviga tri metre visoka ograja iz železne bodeče žice? Kje neki so proge, ki vodijo v Bialystok, v Siedlec, v Varšavo, v Wolkowysk? Le čemu se novi stražniki tako čudno posmehujejo, ko gledajo može, ki si popravljajo kravato, majhne, skrbno oblečene starke, dečke v mornariških oblekah, vitka mlada dekleta, ki uživajo, ker se jim ni zmečkala popotna obleka in mlade matere, ki z ljubeznijo uravnavajo svojim dojenčkom plenice,
Vsi ti stražniki v črnih uniformah in podčastniki SS so bili podobni gonjačem živine pred vrati klavnice. Zanje ti ljudje, ki so pravkar dopotovali, niso bili več živi ljudje in so se morali celo proti svoji volji smejati, če so bili opazili pri njih kako gesto sramu, ljubezni, bojazni ali skrbi za bližnjega sorodnika, ter zaskrbljenost za prtljago; smejali so se, ko so slišali, kako so matere svarile otroke, ki so se nekoliko oddaljili od njih ali so jim popravljale oblekco; smejali so se ob pogledu na ljudi, ki so jemali iz žepa robec in si brisali potno čelo ali si prižigali cigareto; smejali jo se dekletom, ki so si popravljala frizuro ali si s prestrašeno kretnjo oprijemala krilo, ki *ga je dvigal veter. Smejali so se, ko so videli starce, ki so skušali sesti na svoje kovčege; smejali so se ljudem, ki so nosili knjige pod pazduho in bolnikom, ki so si s svilenim robcem ovijali vrat.
Vsak dan je prispelo v Treblinko do 20.000 oseb. Dnevi, ko jih je dopotovalo samo šest ali sedem tisoč, so bili tako redki, da so jih šteli med puste dni. Štiri ali petkrat na dan se je trg napolnil z ljudmi, ki so se izkrcali iz vagonov. In ti tisoči, desettisoči, stotisoči jetnikov z zaskrbljenimi in preplašenimi očmi, vsi ti mladi in stari obrazi, lepotice temne in svetle polti, grbasti in sključeni ljudje, plešasti starci, boječi mladeniči in mladenke, vsi so se zlivali v en sam potok, ki je odnašal s seboj človeški um, vznešeno človeško znanje, deviško ljubezen, otroško začudenost, starčevski kašelj, človeško srce.
In vsi, ki so prihajali, so drhte zaznavali iste čudne, porogljive poglede, zdaj zadržane, zdaj odkrite: poglede superiornosti, ki jo čuti živa beštija nad mrtvim človekom.
V teh kratkih trenutkih na trgu so prišlece osupnila nekatera neumljiva in vznemirljiva znamenja.
Kaj neki tiči za tistimle šest metrov visokim zidom, ki je zakrit s smrekovino — njene veje so se jele že sušiti — in z raznimi pokrivali? Ta pokrivala so že sama po sebi vzburjala poglede: bila so prešita, raznobarvna, narejena iz svile in bombaževim; po vsem so močno spominjala na odeje, kakor jih jemljejo popotniki s seboj v vlak. Čemu neki so izobešena na tem zidu? Kdo jih je bil prinesel? Kje so njihovi lastniki, Zakaj jih več ne potrebujejo? In kdo neki so ti ljudje z modrimi prevezami na rokavih?
Vse te misli so vzburjale njihovega budnega duha in govorice, ki so si jih med seboj šušljali, so se grozljivo spovračalc v misli. Ne, ne, to je vendar nemogoče. In nesrečnež je brž pregnal strahotno misel.
(Se nadaljuje)
Anekdote o Churchillu
Maršal Montgomery mu je dejal nekoč: »Ne kadim in ne pijem alkoholnih pijač, zato smatram, da sem sto odstotno uporaben človek."
»Jaz pa — je dejal Churchill, ki kadi in pije — sem uporaben za dvesto odstotkov."
*
Na svojem domu v Chartvvellu je imel nekoč Churchill goste na kosilu. Med drugim so prinesli na mizo tudi veliko pečeno gos. Kot je navada po angleških družinah, bi moral gos razrezati Churchill kot gostitelj. Zadeva pa ni bila lahka, ker je Chur-
chill velik ljubitelj živali. Zato je kmalu odložil nož in vilice in dejal ženi: »Kar ti opravi to delo, Klementina, jaz ga ne morem, ker je bila ta gos moja prijateljica." *
Pripovedujejo, da je nekoč v Beli hiši v Washingtonu predsednik Roosewelt nenadoma udrl v Churchillovo spalnico prav v trenutku, ko je ta popolnoma gol prihajal iz kopalnice. Roosevvelt se je opravičil in se hotel umakniti. Tedaj pa mu je Churchill zaklical: »Kar naprej, premier Anglije nima ničesar za skrivati pred predsednikom Združenih držav Amerike."
Stran
Celovec, petek, 6. marec 105S
Štev. 10 (877)
Se vedno nejasnost glede parlamentarnih volitev
V zadnjem času je opažati, da delo v parlamentu in v vladi ne poteka tako zadovoljivo, kot bi bilo pričakovati. Vzroke je treba iskati v tem, ker sta si koalicijski stranki v precejšnjih nasprotjih in ker še do danes ni prav razčiščeno vprašanje, kdaj bodo prihodnje parlamentarne volitve. Prvotno bi morale biti nove volitve šele prihodnje leto spomladi, a so bile s sporazumom med SPO in OVP preložene na jesen letošnjega leta, ker bi tako sovpadle z deželnozborskimi volitvami v štirih deželah — med drugim tudi na Koroškem — in volitvami v delavske zbornice. S tem bi se skrčila volilna propaganda ter se zmanjšali izdatki v volilne svrhe. Trenutno pa je položaj tak, da OVP-jevski krogi vedno bolj delajo na tem, da bi prišlo do volitev že maja letos, ker je po njihovem mnenju sedanja koalicija nesposobna za odgovorno delo in bi morala biti zaradi tega novo izvoljena.
Dokončno bo vprašanje novih parlamentarnih volitev odločeno na zadnjem zase-
Gospodarski položaj in brezposelnost pri nas
Najnovejša statistika avstrijskega instituta za gospodarsko raziskovanje kaže, da gospodarski položaj v naši državi ni preveč razveseljiv. Industrija je sicer proizvedla več, vendar pa je nakopičenih v skladiščih mnogo izdelkov in zalog, dočim je naročil vedno manj. Predvsem je v zadnjem času nekoliko nazadoval izvoz. Posebno slab je izvoz železa in jekla, na kar v veliki meri vplivajo dežele »evropske gospodarske skupnosti’ s svojo gospodarsko politiko.
Posledica takega bolj kritičnega gospodarskega položaja v deželi je prav gotovo letošnja večja zimska brezposelnost. Tudi konec februarja je bilo v vsej Avstriji še 13.201 brezposelnih več kot lani v istem času. Celotno število brezposelnih v državi je znašalo konec preteklega meseca 226.354 oseb, od tega je bilo 143.133 ali 63,2 % moških in 83.221 ali 36,8 odstotka žensk. V primerjavi s koncem januarja se je število brezposelnih zmanjšalo za 1504 (0,7 %).
Tudi ZDA imajo svoj umetni planet
donju parlamenta v sedanji sezoni, ki bo 18. marca. Za obravnavati je vrsta vprašanj, zakonskih predlogov in izboljšave nekaterih že obstoječih zakonov, kar sta pripravile obe koalicijski stranki. Tako bo treba rešiti vprašanie ljudskih delnic, izboljšati položaj bolniških zavarovalnic, izdelati zakon o kmetijstvu, na novo osnovati letalsko družbo AUA ter obravnavati in dokončno rešiti še številna druga vprašanja, ki so doslej povzročala že velike težave in nasprostva med koalicijskima strankama.
Končno bo treba rešiti tudi vprašanje manjšinskega šolstva na Koroškem o katerem so se v teh dneh pogajali na Dunaiu in |e vicekancler Pittermann v tej zvezi izjavil, da obstojajo (zgledi za skorajšen sporazum v tem vprašanju.
Ce bi se torej do 18. marca izkazalo, da koalicijski stranki res ne moreta najti zadovoljive rešitve glede posameznih vprašanj, bodo volitve v novi parlament verjetno še letošnjo pomlad.
Dobra dva meseca Že obkroža Sonce prvi sovjotski umetni planet in se je do danes oddaljil od Zemlje že več milijonov kilometrov. Izstrelitev tega planeta je povzročila na Zapodu precej preglavic. Nekateri so bili dogodka veseli, drugi so bili nevoščljivi, nekateri so celo trdili, da je vse skupaj samo izmišljeno in da kaj takega sploh ni mogoče. Znanstveniki v ZDA pa so začeli s še resnejšim delom in vložili vse sile, do bi bili enakovredni s sovjetskimi kolegi.
Štirje poskusi, izstreliti raketo na Luno, ameriškim znanstvenikom niso uspeli, peti poskus pa se jim je v torek zjutraj ob 6.11 uri posrečil. S Cop Canaverala so izstrelili štiristopenjsko roketo, ki je ponesla v vesolje 6 in pol kilograma težki planetek, katerega premer znaša 60 centimetrov. Celotna štiristopenjsko raketa je bilo 72,0 m dolgo in je tehtala, s tekočim kisikom napolnjena, 54.000 kilogramov.
Planet cbda<a aluminiiast ovoj, ki je prevleče*1 zlato plastjo, hkrati služi kot antena za aparate, ki nahajaio v notraniosti planeta. Med drugim so v P*° net vgrajeni dva Geigerjeva števca, ki sta velika ko* dve cigareti, oddajna naprava in fotocelica ter dve bateriji.
Umetni planet so krstili z imenom .Pionir IV". Knna*u po izstrelitvi je dosegel Pionir IV že 40.000 km bfdn0 na uro, kar zadostuje za premaganje zemeljske privlak nosti. Kmalu po startu se jo izkazalo, da je Pionir ^ krenil nekoliko s predvidene poti in je šel mimo t°ne v veliko večji razdalji, kot je bilo predvideno. ZarO^1 tega ni bilo mogoče izvesti nekaterih moritev v območi* Lune ter napraviti zaželjonih posnetkov s fotocelico. računali so, da bo Pionir IV potreboval za enkrat00 obkrožitev Sonca 14 mesecev, njegova brzina na poti, ki bo eliptična, sc bo gibala od 96 000 do 115*^ Ulomerov na uro.
Za zopetno uvedbo prohibicije v Ameriki
Na Koroškam je bilo konec februarja brezposelnih, kar pomeni, da je bilo 1084 brezposelnih več kol lani v istem času.
Pred 25 leti so v Ameriki ukinili prohibicijo, to je prepoved uživanja in točenja alkoholnih pijač. Prohibicija je imela dobre posledice. Ljudje so bili trezni ter so se posebno po brezalkoholnih praznikih in zabavah vračali sveži in okrepčani na delo. Tieznost je brez dvoma doprinašala tudi k blaginji prebivalstva.
Vsi ljudje se seve, kakor tudi nikjer drugod, niso odpovedali alkoholu, zato je cvetela črna proizvodnja alkoholnih pijač in s tem zelo razvito tihotapstvo. Mnogi takšni podjetniki so obogateli, mnoge pa je zasačila in uničila policija, ker med tajni-rhi proizvajalci in tihotapci alkoholnih pijač ter policijo je bila stalna borba na življenje in smrt.
Vseh 25 let po ukinitvi prohibicije so na delu tudi nje zagovorniki, abstinenti in njihova združenja, ki se zavzemajo za zopetno uvedbo prepovedi. V marsikaterih kra-
Nova NSDAP se bori za priznanje
Vedno spet pridejo na dan stvari, ki zgovorno pričajo o tem, da je tudi v naši državi še vrsta ljudi, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da za nacizem in nacistično ideologijo v današnjem času ni več prostora. Že večkrat smo poročali o »junaštvih" takih elementov, ki se na vse kriplje trudijo, da bi nadaljevali »slavno tradicijo" rjavega fašizma. V ta namen se poslužujejo tudi raznih organizacij, ki jim že v imenu dajejo izraz in videz proslulih ustanov iz dobe hitlerizma.
Tako poleg drugih takih organizacij obstoja tudi tako imenovana domovini zvesta mladina, ki si je prisvojila značilno kratico HJ; pri tej organizaciji pa ne spominja na
žalostno preteklost le naslov, marveč prav tako tudi delovanje, ki se v glavnem omejuje prepevanje nacističnih pesmi in nagla-šanje velenemške miselnosti med člani, ki se radi ponašajo s svojimi na nacistično dobe spominjajočimi uniformami.
Iz poročila poluradnega časopisa »Neue Dsferreich’ pa je razvidno, da se pri nas v Avstriji bori za javno priznanje tudi nova NSDAP, ki je v svojem imenu zamenjala samo eno besedo in se zdaj naziva National sozialistische demokrafische Arbeifer-partei. V kolikor se duh in cilji te nove stranke razlikujejo od njene zločinske predhodnice, doslej še ni znano, pač pa bo o novi NSDAP že na pomladanskem zasedanju razpravljalo Ustavno sodišče na Dunaju.
jih jim je že uspelo doseči prepoved uživ°' nja, prodaje in uvoza alkoholnih pijač. Pf*' bližno 26 milijonov Amerikancev živi v p°" krajinah, kjer so pokrajinske ali krajev°e oblasti spet uzakonile prohibicijo. Popoln0' -ma sta s tem zakonom zajeti državi Ok*°' homa in Mississippi. Kdaj in v koliko bod° abstinenti popolnoma uspeli, je negotov0' čeprav se prizadevajo z vso požrtvovalno5*' jo in fanatizmom. Na drugi strani pa prohibicije z vso energijo branijo priia*e'*! dobre kapljice, ki jih tudi v Ameriki 1,1 malo.
Navdušeni nad takim razvojem so razen pobornikov prohibicije najbolj črni p'0**’ vojalci alkoholnih pijač in sanjajo o P°' vratku njihovih zlatih časov. Računajo, d° obstoja že danes okoli 100.000 prepoved0' nih žganjarn, ki tisoče litrov alkoholnih P' jač tihotapskim potom razpečavajo v „5^ hih’ pokrajinah in krajih. Čeprav obl0*' odkrijejo marsikakšno prikrito žganjarn0, jim ne uspe, da bi jih zatrli. Tihotapstvo 'j1 korupcija cveti, črno proizvedene alkoh° ne pijače pa so navadno tudi malovredne kakovosti ter zaradi tega škodljive l0 zdravje.
Visoka umrljivost za gripo v Angl1)1
Smrtne žrtve gripe v Angliji so minuli I®" den zelo narasle. Po podatkih britanske? ministrstva za zdravstvo je za gripo urnr 1221 oseb nasproti 245 osebam teden P0^ prej. Dve tretjini za gripo umrlih je n° 65 let starih.
Jabolčna in hruševa drevesca te' vinske trte oddaja drevesnica in<J' Marko P o I z e r na Vazah, pošf°> St. Vid v P. — St. Veit i. J.

iiuuuutJiiJOuuDnmii
RADIO CEIOVFC.
Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00. 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00.
Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magaz:n
—	11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Penro mešano — 13.00 Opoldanski koncert.
Sobota, 7. moreč:
I.	program: 8.00 Lepo obnašanje in popevke —
8.45	Sirni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 13.00 Opoldanski koncert — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 Za samotne in bolne — 15.30 Z vseh dolin zveni — 16 00 Posneto za vas — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Iz narlamonta — 17.10 Glasba za staro in mlado — 18.15 Kjer ljudje pojejo, se ustavi
—	19.00 Biseri iz Avstrije — 10.30 Mala večerna melodija — 21.00 Quiz za 100.000 Šil.
II.	p r o g r a m : 6.20 Z glasbo v dan — 8.20 Glasba
na tekočem traku — 9.00 Povesti za najmlajše — 11.00 Ljudske melodije — 14.15 Srečanje pri televiziji — 14.45 Tehnični pregled — 15.00 Mladinski koncert —	16.00
Zabavni koncert — 17.10 Lepa pesem — 18.10 Delopust zate in zame —	19.20 Oddaja podkanclerja — 20.15
Zopef nastali svelovi — 21.00 Eysler — zlati mojster.
Nedelja, 8. marec:
I.	program: 6.10 Vesele melodije — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Moje srce je polno glasbe — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 17.05 Glasba k čajanki —
17.45	Zveneči globus — 19.00 Športna poročilo — 20.10 Kriminalna uganka: .Kdo je storilec?*.
II.	p r o g r a m : 7.05 Godba na pihalo — 8.00 Lelo v pesmi: marec — 11.00 Orkestralni koncert — 13.15 Muzikalični dessert — 15.00 Iz operel — 16.00 Lahka glasba — 18.00 Zabavni koncert — 19.10 Dirigira Robert Stolz — 20.00 Dežju, viharju in vetru naproti — 21.40 Od mene do tebe.
Ponedeljek, 9. marec:
I.	program: 8.00 Operni koncert — 8.45 Zapiski iz domovine — 13.00 Opoldanski konceri — 14.00 Poročilo, objave. Za našo vas (slov.) — 16.00 Orkester Albert Pratz — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Za ženo in družino (slov.) — 18.30 Mladina in film — 20.15 Faffy Ceorges s svojimi solisti — 20.45 In kaj mislite vi
—	21.00 Igra radio Dunaj.
II.	p r o g r o m : 8.20 Lahka giosba — 9.35 Poznano delo velikih mojstrov — 13.30 Iz oper — 15.30 Kaj je
Avstrija	—	16.00	Otroci mi pojemo — 16.30	Muzikalični
coctaijl	—	17.10	Kulturna poročila — 17.15	Znanje za
vse — 17.55 Veseli srednji valovi — 19.30 V spomin na Haydno — 22.35 Operetni koncert.
Torek, 10. marec:
I.	program: 8.C0 Koroški domači koledar — 8.45
Vaši	nohti so	bolni	—	14.00	Poročila,	objave. Rdečo,
rumeno, zeleno . . . (slov.) —- 14.30 Pesmi iz Koroške 14.45	Mojstri balade	—	15.45	Avstrijska	lirika —	16.00
Igrajo Deutschmeistri —	16.30 Koncertna ura — 17.10
Fiffy-filty — 18.30 Radijska prijateljica — 20.15 Orkestralni koncert — 22.10 Ljudske melodije.
II.	program: 8.20 Zabavno glasba — 9.35 Dola
velikih mojstrov — 13.30 Znameniti orkestri — 16.00 Oddaja za žene —	16.30 Plešoče tipke — 17.15 Brali smo
za vas	—	20.00	Noči v New Orleansu —	21.00 Štirje
proti štirim — 22.20 Salzburški nočni sludio.
Sreda, 11. marec:
I.	program: 8.00 Pesmi in povesti o deželi Drave
—	8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. Kar
želite, zaigramo (slov.) —-- 14.45 Glasba za mladino — 16.00 K-L-M-zabavna glasba — 17.10 Popoldanski koncert	—	17.55	Urno	zaigrano	— 20.15	2ivljenje	polno
glasbo: VVilli	Glah6	—	21.00	Srečanje s	kritiki —	23.15
Glasba za nočnega dolavca.
II.	program: 8.20 Glasba za dobro voljo — 9.35
Dela velikih mojstrov —	13.30 Za prijatelje oper —
15.30 Mali ansambel — 16.30 Dunajske melodije — 17.15 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 19.30 »Ta dama ni za ogenj", komedija — 21.00 Zabavna glasba.
Četrtek, 12. marec:
I.	program: 8.00 Operetni koncert — 8.45 Avstrij-
ci v inozemstvu — 14.00 Poročila, objave. Narodnogospodarski pomenki (slov.) —	14.30	Solistična ura —
15.30	Aktualna reportaža — 17.15 Pisan šopek melodij
—	18.00 Oddaja za krnele — 18.30 Mladina v poklicu
—	20.15 Lov na čarovnice na Koroškem in Štajerskem
—	21.00 Zveneča alpska dežela.
II.	program: 8.10 Zabavna glasba — 9.35 Dela
velikih	mojsfrov —	14.15 ZnameniJi	orkestri	—■	15.30
Ljudski	plesni zvoki	— 16.00 Oddaja	za žene	—	17.55
Glasba za delopust — 19.30 Pisan spored melodij —-
20.30	Umetnost biti poročen.
Petek, 13. marec:
I.	program: 8.00 Orkestralni koncert — 8.45 Radijska beležnica —	14.00 Poročila, objave. Zgodovina
odkrivanja sveta: 2elja po dišavah (slov.) — 14.45 Komorna glasba —	15.45 Španska lirika — ,16.00 Dobro
razpoloženi — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Koroške pesmi — 18.10 Prosti čas je dragocen — 19.00 Zgrabi srečo — 20.15 »Cesar", slušna igra — 22.10 Za-Ijubjlene melodije.
II.	program:	8.20 Glasba na tekočem traku —
9.35 Dela velikih mojsfrov — 15.30 Srečanje popoldne
—	16.00 Otroška ura — 17.15 Znanje za vse — 17.55 Glasba osreči — 19.35 Ljudske melodije iz Švedske — 20.00 Koncert zvečer — 21.15 Lepe melodije, lepi glasovi.
Televizijski program:
Vsakodnovna oddaja:	20.00 Cas v sliki.
Sobota, 7. 3.: 19.30 Kaj vidimo novega? — 20.15 »Ugrabitev Sabineric", burka. Prenos iz Nemčije.
Nedelja, 8. 3,: 17.00 Za mladino. Pustolovščino miške
—	17.45 Kot starih knjig — 20.15 »Neopravičena ura" — prenos iz Nemčije.
Ponedeljek, 9. 3.: 19.30 Da in ne. Voliki zabavni quiz
—	20.15 Aktualni Šport — 20.30 Ali star Theatre — 21.00 Ilustrirani »vet.
Sreda,	11.	3.:	17.00	Za mladino	— 17.30 Stanovanja
živali — Poučni film — 17.45 Za družino: Pri cvetličnem zdravniku — 19.30 »Oče je najboljši”, kratki film
—	20.15 »Svet najmanjšega z veliko gledan", film Walt Diesneya — 21.00 4. evropsko tekmovanje v petju popevk.
četrtek, 12. 3.: 19.30 Iz operet, oper in dram — 20.15 »Podgane", tragikomedija G. Hauptmanna. Prenos iz Nemčije.
Petek,	13.	3.:	19.30	Popevke —	20.15 Mi smo sredi
operacije.
RADIO LJUBLJANA
Poročila dnevno: 5.05. 6.00. 7 00. 13.00. 15 00. 17 00. 22.00
Sobota, 7. marec:
5.00	Pisan glasbeni spored — 8.05 Mladina pojo —
8.30 Znani plesni orjeostri — 9.30 Skladbe za razne instrumente —	10.10 Pesmi mladinskih brigad —	11.00
Radi bi vam ustregli s tole melodijo — 11.30 Poje Pat Boone — 12.00 Beneški fantje v soboto opoldne — 12.15 Kmečka uniVerza — 12.25 Alpski zvoki — 12.40 Napevi izpod zelenega Pohorja — 13.30 Tenorsko in sopran-ske arije — 14.30 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.45 Zabavne melodije — 17.10 Od Mozarta do Čajkovskega
—	18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Godba na pihala
—	10.45 Okno v svet — 20.00 Pokaži, kaj znaš — 21.30 Zabavni zvoki.
Nedelja, 8. marec:
6.00	Veder nedeljski jutranji pozdrav —	7.35 Vodri
zvoki — 8.00 »Zlata vrtnica", igra — 9.00 Zabavna matineja — 10.00 Se pomnite, tovariši ... — 10.30 Poje invalidski zbor — 11.00 Nedokončana simfonija — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas —- 14.15 Voščila — 15.45 Nastopa trio orglic — 16.30 Igra zabavni orkester — 16.45 Pojeta Vilma Bukovec in Miro Brajnik — 17.00 Zvoki za zabavo — 17.30 »Pravda za oslovo senco", igra — 18.30 Od Haydna do Rahmaninova — 19.00 Zabavna glasba — 20.00 Rovija zabavne glasbe — 21.00 Slovanske glasbenice pred mikrofonom — 22.15 V plesnem ritmu.
Ponedeljek. 9. marec:	.
5.00 Jutranje melodije -	tedilnik ~	>
lahka glasba - 8.35 It opere Seviljski brivec - ^ Pisani zvok* z Dravskega polja — 10.10 Obisk Pr' mačih skladateljih —	'200 Jugoslovanski pevci »«,
ne glasbo — 12-15 Kmetijski nasveli — 12.25 Na' in domače vile — 13.30 Poje Ljubljanski komorni j
—	13.50 Zvoki kitare — 15.40 Iz domače knji*®1' |f
—	16.00 Operne melodije — 17.15 Človek med
tehnika — 18.15 Kolednica mladinskih brigad — Zabavne melodijo —	20.45 Kulturna tribuna —
Koncert orkestra Slovenske filharmonije.
Torek. 10. marec:
5.00 Pester spored glasbe — 8.05 Pevci domače
—	8.40 Potopisi in spomini
—	9.45 Operetni
vrstijo — 10.45 Za dom in žene
9.00 Arijo in d'/0"
P'"
11.00 Iz sol
glasbe
11.30 Za otroke
12.15 Kmečka o*"
,ii<
13.30 Znani zborovski prizori
14.15 Zanimiv0**' ,
znanosti in tehniko — 14.30 VoSčila — 16.00 Za gla’b“)|, ljubitelje — 17.10 Zabavni potpourri — 18.00 0^ ^ pogovori —	20.00 Plesni orkestor RTV Ljubljano
mikrofonom — 20.30 »Dnevnik Blazneža", igra San Remo — II. del.
Sreda, 11. marec:	»oC
5.00 Pisan spored — 8.05 Popularne melodijo ^yjj Jezikovni pogovori — 9.15 Iz filmov in glasbeni*
— 10.10 Vsakomur nekaj z domačih livad — 11-0®
moški zbor »Slava Klavora" — 12.05 Hammond Qpt'
ritmu — 12.15 Kmetijski nasveti
orcjl*
12.25 Iz čeških
13.30 Trio Avsenika s pevcema D. FilipliČ
fr*11'
poP*'
iE
coni Korenom pred mikrofonom —	13.45 Od
do popevke — 16.00 Koncert po željah — 17.30 * ske in šiptarske pesmi — 18.00 Kulturna kronika *"* ^ Poje Lou van Burg — 20.00 VVagner: Lohengrin 3.
— 21.35 Znane popevke.
četrtek, 12. marec:
5.00 Za dobro jutro — 8.05 Poje ženski zbor i* ga — 8.40 Potopisi in spomini — 9.00 Odprimo ^j# atlas — 10.10 Orkestralei operni odlomki —	q6'
Franc Sinalra — 11.00 Kmečka godba igra — daja za cicibane —	12.15 Kmečka univerza
Popevke na tekočem fraku — 13.55 Narodne 14.15 Turistična oddaja — 14.30 Voščila — 16-00 smo za vas — 17.10 Iz opernega sveta —	ali*1
cert lahke glasbe —	20.00 Četrtkov večer c
pesmi in napevov — 22.15 Po svetu Jazza.
Petek, 13. marec:	,Q ^
5.00 Jutranje melodije — 8.05 Solistična y*a f.$arj* 8.40 Zabavna glasba — 9.45 Pozdravi za r*1*0 j0pc
—	10.10 Dopoldanski koncerf — 11.00 Za dorn ^ 6^
—	11.10 S popevkami po Evropi — 11.40	^5 S*0'
maČih napevov — 12.15 Kmetijski nasveti	^ poj*
venske pesmi — 13.30 Igra Vaški trio	vr)0 kni1
operni lenorist Franco Corelli — 15.40 Iz sVC ^ 17;* ževnosli —	16.00 Petkovo glasbono popold°e po\c
Za mlade ljubitelje glasbe — 17.25 Zabavni y0(\Cet'
—	18.00 Radijski leksikon — 20.30 M°J**roV,^or<wlcih* ne literature — 21.15 Oddaja o morju 'n P