Štev. 16.	V Mariboru 16. aprila 1896.	Tečaj XXX.
List ljudstva v poduk in zabavo.
lzhnja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na | Posamezni listi dobo se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po 5 kr dom za celo leto 2 fcld. 50 kr., za nol leta 1 fcld. 80 kr., za četrt leta j	Rokopisi se na vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
65 kr. — Naročnina se pošilja uprav nlštrn v tiskarni sv. Cirila, koroške alioe Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebna naročnine. |	dvakrat 12 kr., trikrat 10 kr.
Časniki so potrebni.
jJieuuaju ijuujc l'«4iiuiiih nagibov, vaak po svojem poklicu in svojem okusu. Politiki, ki se pečajo z javnimi zadevami države in svoje ožje domovine, berejo najraje uvodne članke in politični pregled, govore poslancev in tudi take dopise, ki govorijo o javnih, ob-čevažnib vprašanjih. Za take so časniki potrebni, kakor vsakdanji kruh. Kmet si ogleda najprej tržne cene, da izvč, koliko bi utegnil za svoje pridelke dobiti, kar jih ima na prodaj. Potem še le bere druge stvari, da se poduči in razvedri. Trgovci, prekupci in špekulanti pregledujejo samo oglase ali inserate, kje bi kaj našli, da bi se dala napraviti kaka dobra kupčija, za politiko se pa tako malo zmenijo, kakor malo se brigajo politiki za oglase. Politiki in'špekulanti pa so si v tem enaki, da se oboji ne zmenijo za drobne novice, če je kdo pogorel, ali se obesil, ali se ustrelil, kje je kaka veselica že bila ah še le bo.1 Take reči pa najrajši berejo radovedni ljudje, da imajo kaj govoriti in po soseščini pripovedovali. Ženske pa najraje pogledajo pod črto, ali za poduk in kratek čas, če je tam kaka zanimiva povest, kajti politika jih tako malo zanima, kakor oglasi na zadnji strani. Marsikdo, ki na tujem živi, si drži časnik iz domačega kraja, da izvč, kaj se godi v domovini, posebno je vesel, če najde kak dopis iz svoje rojstne fare. Tako so časniki več ali manj za vse le količkaj omikane ljudi potrebni. Prav je, da tudi delavni ljudje ob nedeljah časnike prebirajo, ker pri tem se česa naučijo, ob enem pa še kaj denarja prihranijo, katerega bi zapravili, ako bi celi popoldan v gostilnici sedeli.
Branje časnikov se bo pa še bolj razširilo in udomačilo, kajti v kratkem bodo tudi delavci in hlapci volilno pravico dobili. Vsled lega se bo tudi med njimi začelo politično gibanje. Agitatorji raznih strank jih bodo lovili in pregovarjali, da bi jih zvabili k svoji stranki. Če nočejo hlapci in delavci po temoti hoditi, morali bodo časnike prebirati, da se vsaj za silo seznanijo z vprašanji našega časa in da bodo tudi sami nekoliko razsoditi znali, katera stranka za njih korist bolj prav govori in deluje. Naša skrb mora biti, da hlapce pri-držimo pri krščanski stranki, da bodo tako volili, kakor njih krščanski in slovensko - narodni gospodarji. Ako tega ne storimo, ulovili jih bodo socijalni demokrati v svoje mreže, kar bo hlapcem v dušno škodo in moralno propast, gospodarjem v jezo in prepir, celi domovini pa v kvar. Prijaznost med posli in gospodarji že zdaj" ni prevelika, potem bi se spremenila v očitno sovraštvo. Zato bodo vsi krščanski gospodarji prav storili, ako svojim hlapcem dobre katoliške časnike v branje poso-jujejo ali pa naj jih pregovorijo, da si sami naročijo kak manjši časnik. Če hlapec k volitvi gre, mora vendar vedeti, za kaj se gre, in zakaj bo temu ali drugemu
kandidatu svoj glas jlal. Prepričati ga je treba, da krščanska stranka za vse stanove, ledai tudi za delavce in posle, najbolje govori in skrbi. Pa tudi v mestih je dosli slovenskih delavcev, ki nimajo o politiki nobenega pojma in nikdar nič ne berejo. Slepo capljajo za soci-jalno - demokratičnimi voditelji, ki prihajajo največ iz Nemčije; nevedni siromaki mislijo, da le ti »voditelji« jih prav učijo. Treba bo torej po naših mestih in trgih snovati katoliške delavske družbe, da se vsaj slovenski delavci rešijo brezverskega strupa ter ohranijo za nebeško in pozemeljsko domovino. Take družbe bi morale imeti svoje bralne izbe, kjer bi se delavci shajali, krščanske časnike prebirali in se v poštenem petju vadili. Sem ter tje bi se napravila tudi kaka veselica s peljem, godbo in podučnimi nagovori. Razuzdano, s klafanjem osoljeno popivanje po gostilnicah se mora umakniti poštenemu razveseljevanju in duševnemu izobraževanju, le tako se bodo delavci povzdignili na višjo stopinjo, po katerej hrepenijo. Pred vsem pa je treba veliko brati, posebno v politiki se izuriti, o socijalnih, narodnih, verskih, gospodarskih zadevah se podučiti, in to vse se najde v časnikih. Zato naj se novim volilcem, delavcem in hlapcem, branje časnikov živo priporoča.
t/Pisava rodbinskih imen.
(Interpelacija poslanca Višnikarja in tovarišev.)
Kakor poročajo javni listi, je poslal vodja okr. glavarstva baron Mac Nevin dvema odbornikoma hranilnice in posojilnice v Glinjah naslednji odlok: »V smislu cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854 drž. zak. št. 96 se poživljate, da pišete svoje rodbinsko ime v pravem pravopisju kakor se nahaja v matrikah glinjske župnije, »Sablatschan« in ne, kakor dosedaj napačno »Zablačan« in »Sablačan«. Ako se ne bodete pokorili temu povelju, vas zadene ostra kazen. — G. kr. okrajno glavarstvo v Celovcu, dne 13. januvarija 1896.
C. kr. vladni svetovalec: F. baron Mac Nevin.«
Pred vsem je pripomniti, da sta brata Zablačan vpisana v registru deželnega sodišča v Celovcu pod tem imenom, in smeta torej kot zastopnika posojilnice podpisovati svoji imeni le na ta način. Navedeni odlok ni utemeljen niti v postavi, niti v resničnih razmerah in tudi ni bil izdan vsled kake potrebe, marveč kaže Je odkrito sovraštvo nasproti slovenskemu pravopisju, katerega bi gotovo ne smel kazati vodja politične oblasti.
Pod cesarsko naredbo z dne 20. aprila 1854 drž. zak. št. 96 se lahko razumeva zelo veliko, toda da spada pod to določbo slovensko pravopisje, je znal odkriti in iznajti samo znani, germanizator baron Mac Nevin. Omenjena naredba ne^ .govori o kaki spremembi imen
in (udi no o pravom ali napadom pisanju imen. marveč .u u ii.h,mu j ,.-anja, s katerim se žalijo oblastva. A ko se pa baron Mac Nevin vkljub temu sklicuje na ta odlok, torej.se mora sklepati, da Se čuti žaljenega že s pravopisno pravilno pisanimi slovenskimi imeni in smatra to za demonstracijo. On ni v to poklican organ, da bi odločeval, kako se mora pisali ime. Njegova trditev, da je pisava slovenskega imena »Sahlatschan« pravilna, in nasprotno napačna »Zablačan«, je neresnična.
Uradno priznano, od 1. 1850. v drž. zak. in do-tičnih deželnih zakonikih navadno slovensko pravopisje ne pozna črke »tseh«, marveč le »č«. Ako Nemci nadomeščajo svoje čerke sch (š) in tseh (č) z drugimi znamenji, kar gotovo ni izključeno, tedaj bi se morali po menenju barona Mac Nevina sedaj navadna znamenja sch in tseh v nemških rodbinah in krajevnih imenih ohraniti na veke, nasproti pa izbacniti iz slovenskih imen vsi č, š in ž.
V tem slučaju se pa ne govori o Kaki spremenim ali pačenju imen, ampak le o rabi slovenskega pravo-pisja, kateremu preti baron Mac Nevin s kaznijo. »Za-blačan« je isto kakor »Sablatschan« ali »Sablazhan«, vse tri pisave označujejo eno in isto ime in se popolno enako izgovarjajo. Da se določeni obstoječi predpisi glede priimkov in imen le v to, da uravnavajo le prave imenske spremembe in ne tudi pravopisja imen, je dovolj jasno iz vsebine in namena dotičnih predpisov.
Potreba, osebo zaznamovali, se pokaže v trenotku rojstva. Ko se je pričelo krščanstvo, dajali so vsakemu novorojencu na krstu ime. A to ni zadoščalo. Izbirali so si še razne priimke, da so ločili družine in rodove. Minolo stoletje so pričeli postavno urejevati označevanje imen. Patent z dne 1. novembra 1786. št. 591 določa, da žena in otroci dobivajo ime in grb moža, oziroma očeta. Za Galicijo izdani cesarski patent z dne 3. feb. 1776. je proti zborabi, da otroci in hčere pod-ložnikov preminjajo očetovo ime.
Patent z dne 23. julija 1787, št. 698 določa, da morajo židje prevzeti si določene nemške priimke. Dvorni dekret z dne 12. novembra 1787, št. 746 je izdal seznam nemških priimkov za Žide in sicer 109 moških in 53 ženskih. Drž. zakonik iz 1. 1811. govori o imenih soproge, zakonskih in nezakonskih, adoptiranih in legitimiranih otrok itd. Dvorni dekreti z dne 21. oktobra 1813, 21. oktobra 1815, št. 1185, in 19. februvarija 1820, številka 1650, obsezajo navodila za dušne pastirje, kako morajo voditi krstne knjige glede zakonskih in nezakonskih otrok. (Konec pr:h.) --
Cerkvene zadeve.
Dve svečanosti pri Sv. Štefanu.
(Konec.)
Komaj je bila končana prva, sledila ie že druga cerkvena svečanost, sicer ne izvanredna, ker se je v mnogih sosednih župnijah že vršila. C. o. Gregor so vpeljali namreč tukaj na novo slovesno III. red sv. Frančiška. Kako željno je ljudstvo tega- pričakovalo, kaže precejšno število udov. Mnogo tretjerednikov je imela naša župnija, ki so bili že poprej večinoma v Celju sprejeti, in vendar je pristopilo sedaj novih 210 udov in se bo, kakor slišim, to število še izdatno pomnožilo. Kaj bi tudi ne! Saj so sv. oče papež Leon XIII. dne 30. majnika 1883 vodilo III reda zelo polajšali in ga z novimi odpustki obdarovali, ter ga v svoji zlati okrožnici o framasonstvu tako gorko priporočajo, ko pišejo:
»Kakor ga je ustanovil njegov začetnik, meri vse
njegovo prizadevanje na to. da ljudi sklicuje k posnemanju Jezusovemu, k ljubezni do cerkve, in k izvrševanju vseh krščanskih krepustij in ravno zaradi lega veliko more storiti za zatiranje brezbožnih tajnih zadrug. Naj so torej družba III. reda vsak dan bolj razširja, in pričakovati sinemo razun drugih posebno ta sad, da se bo mod ljudmi pričela prava postavna prostost, bratimstvo in enakost; toda ne v tem smislu, kakor si jo predočujejo framasoni, temveč kakor jo je Jezus Kristus človeškemu rodu pridobil in kakor se je sv. Frančišek po njih ravnal«.
Rrez vsega dvoma trdim, kjer imajo tretjeredniki gorečega duhovnega voditelja, se vresničujejo besede č. pisatelja v predgovoru v molitveniku »Pot v nebesa — ali življenje udov III. reda sv. Frančiška Serat, ki med svetom živijo« — ko piše: »Ta red sv. Frančiška jih je največ poboljšal; jih je največ pripeljal k spovednici in k mizi božji; ta red jih "je največ" ohranil čistih in liogu zvesun.«
Bog blagoslovi torej novo vejico, ki je pognala na • velikanskem drevesu III. reda sv. Frančiška ! C. o. (Ire-gorju pa kličem v svojem, ter v imenu hvaležnih tretjerednikov za njegove iskrene poduke, ter njegovo očetovsko ljubezen in preveliki trud, ki so ga pri nas imeli, prav srčni: Bog plati!	A.
Kanonično obiskovanje in birma.
Milostivi knezoškof bodo letos naslednje dni in v naslednjih župnijah delili zakrament sv. birme: I. V dekaniji Rogatec: Dne 11. maja v Kostrivnici, dne 12. pri Sv. Petru na Medvedovem selu, dne 13. pri Sv. Emi, dne 14. pri Sv. Križu na Slatini, dne 16. pri Sv. Roku ob Sotli,.dne 17. v Rogatcu, dne 18. pri Sv. Flo-rijanu na Roču, dne 19. v Žitalah in dne 20. v Sto-percah. — II. V dekaniji Jarenina: Dne 25. maja v Jarenini, dne 26. pri Sv. Jakobu v Slov. gor., dne 28. v Svičini, dne 31. v Št. Ilju v Slov. gor., dne 2. junija pri Sv. Juriju ob Pesnici in dne 3. pri Spodnji Sv. Kungoti. Razun tega bodo dne 1. junija posvetili župnijsko cerkev Sv. Ilja v Slov. gor. — III. V dekaniji Kozje: Dne 7. junija v Podčetrtku, dne 8. v Olimju, dne 9. v Bučah, dne 10. v Polju, dne 11. pri Sv. Petru pri Sv. gorami, dne 13. v Podsredi, dne 14. v Kozjem, dne 15. v Pilštanju, dne 16. na Prevorju, dne 17. pri Sv. Vidu na Planini, dne 18. na Planini in dne 19. v Dobjem. — IV. V dekaniji Marenberg: Dne 28. junija v Marenbergu, dne 29. na Muti, dne 30. junija v Pernicah, dne 1. julija v Soboti, dne 2. pri Sv. Jerneju, dne 3. na Remšniku, dne 4. v Brezju in dne 5. pri Sv. Ožbaltu. — Na binkoštno nedeljo bodo pa mil. knezoškof, kakor vsako leto, birmali v stolni cerkvi v Mariboru.
Cerkvena glasba.
Za prelepo majnikovo pobožnost v čast Mariji preč. Devici je zložil g. Ign. Hladnik sedemnajst Marijinih pesmij pod naslovom »Ave«; za mešan zbor, samospeve in spremljavo orgelj, kot 25. delo«. — Hladni-kove Marijine pesmi 15. delo so pač splošno znane, zato bodo te pesmi, katere v glasbeni vrednosti veliko presegajo prejšnje, prav dobro prišle. Lahka in divna harmonizacija diči lepe melodije, in akoravno zastopa skladatelj prosti moderni slog. so pesmi povsem dostojne, in jih zato prav nujno priporočamo. Cena jim je 70 kr.
Ob enem je izdal g. Ign. Hladnik tudi „Pange-lin-gua in štiri Hymne za procesijo o presv. Rešnjem Telesu" za mešan zbor. Namenjene za na prostem, so lehko harmonizovane, in bodo skrbno naučene lepo in mogočno donele o svečanej procesiji, vsakemu zboru
so pristopne. Cena je temu delu 30 kr. Oba zvezka ob enem s poštnino le 85 kr. Dobila se pri g. skladatelju v Novem nicslu. Dolenjsko.
•fr- —
Gospodarske stvari.
Kako naj se žrebeta odstavljajo?
Navadno se odstavljajo žtebela še le v četrtem, celo v petem mesecu svoje starosti. Ce pa je kobila ali žrebe, ali oboje bolno, mora se žrebe že prej n. pr. v tretjem mesecu odstaviti. Predno se začne odstavljati, mora že navajeno biti povodeca ali uzde in tudi oves z otrobi in vodo že mora znali zobati. Da se tega lažje navadi, daje se kobili zmočen oves z otrobi pomešan v prav široki posodi, da tudi mladič do njega pride.
Ako se je žrebe navadilo povodeca in pa ovsa, ni ga več težko odstavljati. Najprvo ostaneta kobila in
¿rpho v nnntn lilnvn (J«| cp vorlnn virlil-» Jako
obema, če ju tako blizu privežeš, da se morela ovo-havali in lizati; le nato moraš paziti, dane pride žrebe do vimena. Ako pa ni hlev za to primeren, se postavi žrebe v kak soseden slan tako, da je le stena med kobilo in žrebelom. Ce je le možno, napravi se tolika ljuknjica med obema, da se z gobci dotikavata. Prva dva dni se naj žrebe trikrat na dan pripusti. Naslednje tri ali štiri dni le dvakrat, zjulraj in zvečer; poslej pa še nekoliko dni j samo zvečer. Od dne do dne se mu vedno manj časa pušča. Čez kakih deset dnij se na ta način do cela odstavi. Žrebelu se mora mlado, zdravo seno ali pa olava polagali in trikrat ali štirikrat na dan sveže, čiste vode ponudili. Poleg sena mora žrebe še vsak dan dobili najmanj eden liter namočenega ovsa, zmešanega s pšeničnimi otrobi. Pri tej zmesi mora biti polovica otrobov, polovica pa zobi.
Mesto vode je posneto mleko za žrebe še bolj zdravo; tudi tega mora trikrat na dan dobiti in sicer po eden liter; če mleka ni pri hiši, se mu pa voda daje. Mleka iz kake posode — seveda mora čista, umita biti — se žrebeta večjidel hitro privadijo. Ako se pa žrebe mleka ne dotakne, tudi ni prevelika nesreča — se pač mora počasi naučili in sicer takole:
Zob in otrobi, ki se mu dajejo, se mesto z vodo poškropijo z mlekom, potrosijo nekoliko s sladkorjem ter ponudijo žrebetu v dobro osnaženi posodi ali pa v jaslih. In zdaj se začne umetelno sredstvo: od dne do dne prilivaj ovsu mleka, ovsa pa deni vedno manje tako, da nazadnje ni druga, kakor mlečnat močnik in žrebe se je med tem že navadilo mleka.
Če žrebe prav radovoljno žre oves in otrobe, začne se mu polagoma druga klaja ponujati: sladka jabolka, v režnje zrezana, krompir v ploščicah, s sladkorjem potrošen, i. t. d. Vse to je zdravju jako ugodno, seveda se ne sme vedno ali v veliki meri dajati; le tu pa tam vmes med ovsom in otrobi.
Velike važnosti je za razvijanje mladega konja, da se redno, v pravi meri redi. Ne sme se mu preveč polagati, ker lahko zgubi veselje do klaje, a tudi ne premalo, da ne strada. Posoda, iz katere žrebe je, mora vedno snažna biti. Posebno je to opomnili, da se vselej zjedi do dobrega iz posode odstranijo, in posoda pomije, da ostanki ne skisajo in žrebetu ne škodijo. Tudi oves se mora odstranili iz jaslij, kedar se seno ali otava položi. Sicer žrebe tudi kislo mleko obrajla in mu to nikakor ni v kvar, a iz kisle, nesnažne posode pa še •sladkega mleka ne mara, tudi najboljšega ovsa ne. Mleko, ki se žrebetu daje, ne sme biti od krave, ki je pred kratkim povrgla; povzroči namreč — drisko. Kobila se mora prvi teden po odstavljenju včasi nekoliko
pomolzti, če se vidi, da ji vime oteka. Polaga naj se ji za časa dojenja zdravo, dobro posušeno seno, a vode naj dobiva le n.-ilo. Sicer je v. žre beli dosti opraviti, a uuu se ub.iiKi jiovrne, ker velja pravilo in ker kaže izkušnja, da dve leti staro žrebe je dvakrat toliko vredno v vsakem oziru, če se mu je prve mesece njegove starosti skrbno streglo, kakor žrebe iste starosti, katerega pak je gospodar zanemarjal.
Sejmo vi. Dne 18. aprila v Poličanah (za svinje). Dne 20. aprila v Središču in Št. llju pod Turjakom. Dne 20. aprila v Št. Petru pod Sv. gorami. Dne 22. aprila pri Sv. Juriju v Slov. gor., v Irnenem (za svinje) in Sevnici ob Savi. Dne 23. aprila na Ptuju, na Bregu pri Ptuju (za svinje), pri Sv. Juriju ob Pesnici, v Spod lločah in Ivniku. Dne 24. aprila v Št. Juriju ob juž. železnici in v Mozirju.
......... .____ ___________«J
Dopisi.
Iz Celja. (V s e t o.) Mestni odbor celjski premore prav prebrisanih glav. Znano je, da so s pomočjo mestne hranilnice pokupili mnogo gostilnic, da bi jih le Slovenci ne dobili, in znano je tudi, da dotične gostilnice niti obresti od kupnine ne nesejo. Mestne hranilnice hišo je lanski potres precej razrahljal. Dali so jo torej popraviti. Letos pa v obračunu trdijo, da je hiša vredna po navadi in še to več, .kar je popravilo stalo. To je ravno tako, kakor bi rekel: Suknja moja je stala dvajset goldinarjev, sedaj sem jo pa na novo podvlekel za 5 fl. in je sedaj vredna 25 fl. — Nemški Celjani imeli so dne 1. aprila svoj praznik. Bil je god njih, — to se pravi, Hismarckov rojstni dan je bil; topiči so pokali, da je bilo veselje, mi pa smo se smejali njih godu dne 1. aprila! Ker pa ti velmoži ljubijo avstrijskega sovražnika Bismarcka, sovražiti morajo avstrijske domoljube. Trn jim je torej v peti Slovenec, duhovnik in tudi pravičen Nemec. — Procesija ustajenja je bila letos brez običajne godbe. Kapelnik ni baje mogel zajamčiti preč. g. opatu cerkvi pristojnih glaseb. »Deutsche Wacht« se jezi na g. opata, mi pa na »muzikferajn«. Po naši misli, če se splača, da igrajo včasih v parku, ko je komaj petnajst do dvajset šetalcev, splačalo bi se pač, naučiti se in igrati pri procesiji, kjer posluša toliko stotin vernikov, in sicer — brezplačno, saj dobi »verein« podpore iz občinskih doklad.
S Teharij pri Celju. (Žalostna smrt; čuden ptiček.) V noči od dne 31. sušca do 1. aprila je pri nas zgorel kovač Valent Žnider. Pri njem so se uresničile besede: Kakoršno življenje, takšna smrt. Kar je zaslužil, je zapil, ob nedeljih je delal in koval, v cerkvi ga nisi nikdar videl, in k spovedi že več let ni hodil. Še prejšni dan, ko je žalostno smrt storil, so ga domači dušni pastir opominjali in nagovarjali, naj le pride k velikonočni spovedi, ali ošabno jim je odgovoril: »Če mi tisoč goldinarjev daste, pa ne grem.« — Teharčani so lansko leto pokazali pri volitvah, da so Slovenci, da nočejo imeti v obč. zastopu možev, ki se sramujejo, da jih je slovenska mali rodila. Ali imamo pa na Teharjih fanta Pepeta, ki ima oštarijo; ta ptiček je izlelel iz celjskega gnezda in dela svojim rojakom Celjanom vso čast, kar se tiče sovraštva do Slovencev. Že lani ob času volitev se je to revče šopirilo, pa kaj pomaga, ko še volilne pravice nima! Pred nekaj dnevi je pa ves zelen od jeze postal in se togote penil, ko je videl, da njegova natakarica bere slovenski časopis, kakor puran, če mu pokažeš rudečo ruto. In kaj je ta korajžen purmanček storil? Iztrga list iz njene roke,
ga na drobne kosce raztrga in reče in mogočno za-pove : V moji hiši se ne sme nič slovenskega brati, to za vselej prepovem!« Zdaj bo pa joj in gorje za Slovence na Teharjih, ko se je naš Pepo oglasil! Pa kaj, ko se ne bojimo! Našemu dragemu Pepetu pa svetujemo, naj svoja kopita pobere in gre v Celje prodavat svoje modrosti — če mu ni ljubo med nami in ne da miru! »Privandravcev« iz Celja ne potrebujemo, posebno pa še takih ne. Teharčani pa bodite pametni in ravnajte se po besedah: Svoji k svojim!
Od Sv. Bolfanka v Slov. gor. (Dve pisan k i). Črez vse dragoceno pisanko je dobila že v posti 16-letna deklica Karolina Reš, namreč sv. katoliško vero, ko je krivoverka pristopila k sv. kat. cerkvi. Mili so navzoči, zraven obilno vernih, tudi štirje mali bratje in sestra, kateri so z gorečimi svečami spremljali sestro belo oblečeno pred oltar. O koliko solzic je bilo pri tem, posebno ko so g. župnik tudi te. otroke nagovorili,
l.-r>* pT.oyi> 7mn!rlnnfi C'rntice brC7 O^ptil lirf1*/ pitforo
brez premoženja, brez doma, ter njim gorko na srce položili, da naj Boga imajo za svojega Očeta, a bi. D. Marijo za svojo mater! O da bi si to pomnili in tako ravnali! — Drugo pisanko je dobila cerkev sv. Bolfanka, pddobo sv. Gere; za katero je kmetica G. Š. iz Biša ^ 100 gld. darovala, a na občno zadovoljnost krasno iz-^ delal g. Perko. Vse naj bo k večji časti božji. Aleluja!
Iz Rečice pri Mozirju. (Naše misli). Da ljudje, kateri imajo pokvarjene oči, večkrat reči napačno vidijo, to nam je bilo znano; ali da možje, katerim je Bog podelil zdravo pamet, bister um in ki še druge brati učijo, sami pa napačno čitajo in očile resnice krivo zavijajo, to nam je bilo do danes uganjka, ali uganjka je istina postala. Celi svet toži o neznosnih davkih, ki jih mora dandanes ubogi kmet plačevati, resnico to uvidevajo na najvišjem mestu na Dunaju, kar nam potrjujejo besede poljedelskega ministra, le neke vrste dopisniki so še, ali iz nevednosti, ali iz sovraštva do kmeta, katerim so davki še premajhni, češ, naš kmet še vse to lahko zmaguje. Taki gospodje pač ne razumejo bede, ki se že po nekedaj premožnih družinah naseljuje, tem je pač zboljšanje družabnega življenja le deveta briga; imajo pač pripravno pero in mogočno besedo za svoj žep, a trdo srce za ubogega kmeta. Seveda lahko je vsak mesec potisniti davkarju pobotnico in smehljajoč spraviti odšteti denar, toda povejte nam le enega kmeta v celej gornji Savinjski dolini, ki bi imel 600—800 gld. vsako leto . suhega dohodka? Lahko je pisariti, da našega kmeta današnji davek ne stiska, ako jaz svojo plačo potegnem, pa kdo mi jo daje? Ne-li več ali manj krvavi kmečki žulji? Res je vsak delavec vreden svojega plačila in čisto prav, da je dobi, pa kmet ne dela za to, da bi za plačilo udrihali po njegovem hrbtu. Nekateri tudi pravijo, da naš kmet preveč zapije. Greh bi bil, ako bi grdo pijančevanje razuzdancev odobravali ali sploh k temu molčali, vsak poštenjak mora tako razkošno življenje najojstreje obsojati; a grda krivica bi bila, če bi se kdo drznil trdili, da je savinjski kmet splošno udan pijančevanju. Ako delaven mož celi teden ne vidi kozarca vina, kdo mu bo zameril, če si ga v nedeljo v veseli družbi privošči? Ali je že potem pijanec? So pa li naši novi Amerikanci bili sami razkošni pijanci, o tem bo pač najboljšo sodbo vedel tisti, kateremu še iz Amerike dopisujejo; za marsikaterim pač res še vran ni zakrokal. Pa glejte no! Tudi Amerikanci še niso popolnoma podivjali, saj jih še šola zanima! Kako lepo očetovsko spodbujajo svojo deco k pridnemu šolskemu obiskovanju! Oče, ki svojemu otroku tako govori, še ni popolnoma izprijen. Naša kmečka pamet nam pravi, da ga menda ni več tudi v Savinjski dolini razumnega
človeka, ki bi ne uvidel potrebe zdravega šolskega poduka. a zelo se nam dozdeva, da bi se še Amerikancu nos povesil, ako bi po na.šiii šolah le Mat.< kiaijevait: Boljši je dober poduk v konjskem hlevu, kakor nezdrava vzgoja v šolskih palačah. Nekateri tudi pravijo, da je kmet svojeglaven, no seveda, zakaj mu je pa liog glavo dal; in ravno ta naša svojeglavnost loči med šolskim podukom in med šolskim poslopjem; tu povemo iz vseh ust, da ravno predraga šolska poslopja so trn v peli, ker tisočaki, s katerimi se šole zidajo, so iz naših žepov; zalo smo bili in bomo vsikdar, zoper vsako predrago zidanje, naj si bo komu ljubo ali ne. Ne smrdi nam šolski poduk, pač pa predragi šolski zid; razumete ? A glejte si čuka? Skoraj mi bo zmanjkalo papirja, in kako me še mika, a menim, tako se je našemu kmečkemu nevošljivcu godilo, ko je naš zadnji dopis iz Rečice le nekoliko oglodal, glavne stvari pa jezljivo prezrl; bojda je^manjkalo papirja .... Le vas g. urednik, prosim, v «a k dopis, ki vam še nride pod prste, vrzile ea v koš, ker tako želi naš savinjski »Domovinar«.
Politični ogfled.
Avstrijske dežele.
Dunaj. Nj. veličanstvo so dne 14. aprila slovesno vsprejeli nemškega cesarja Viljema in njegovo soprogo. Popoldne je bil pri Viljemu ministerski predsednik, grof Badeni. Včeraj pa je bila velikanska vojaška parada. Govori se, da hoče cesar Viljem utrditi zvezo Nemčije, Avstrije in Italije. — V torek se je zopet sešel državni zbor. Na dnevnem redu je podržavljenje severno-zapadne železnice na Češkem. Prav je omenil dr. Lueger, da finančni minister vedno ima dovolj denarja za bogatine, za kmete in obrtnike pa nikoli. — Volitev dunajskega župana bode dne 18. aprila.
Češko. V Pragi se na Karolov most zopet postavi kip sv. Ignacija Lojolanskega. Zoper to je v mestnem zboru sicer bobnalo par Mladočehov, pa njihova ni obveljala. — Zadnji teden je bil v Pragi shod avstrijskih socijalistov. Izrekli so se za Badenijevo volilno preosnovo in za organizacijo po narodnosti. Med delavci v Avstriji je socijalistov komaj 3 do 8 odstotkov.
Solnograško. V Solnogradu so letos pri dopolnilnih občinskih volitvah liberalci povsod propadli. Nikakor škoda piškavega liberalizma!
Štajarsko. Nemški prenapetneži bi kaj radi, da bi v Maribor prišel na dr. Reiserjevo mesto nemški notar; toda to ne bi bilo ne pravično, ne avstrijsko. — V Knittelfeldu se dne 19. aprila ustanovi kalol. delavsko podporno društvo.
Koroško. Katol. politično in gospodarsko društvo za Slovence ima danes sedmi letni občni zbor v Celovcu pri »Sandwirtu«. — Namesto dr. Poscha so v Celovcu za župana izvolili tovarnarja Julija Neunetja. — Po novi občinski volitvi imajo v Črni Slovenci 6, Nemci pa 8 odbornikov.
Kranjsko. Letošnjih dopolnilnih občinskih volitev v Ljubljani se slov. katoliška stranka ne udeleži. Hoče počakati, da se tudi meščani povsem navolijo liberalnih puhlic in psovanj. — Kranjska hranilnica, ki še je vedno v nemških rokah, je te dni razdelila v dobrodelne namene 41.339 gld.
Primorsko. V Gorici je dne 6. aprila na shodu govoril dr. Lueger. Slovenci ga kar prehvaliti ne morejo. — V Gorici se v mestni slov. šoli, ki nikakor ni zato pripravna, samo trije šolarji. — Isterska deželna uprava se preseli še letos iz Poreča v Puli, ker v Poreču slov. poslanci niso niti življenja varni.
Hrvaško. Ban Hedervarv se je odpeljal v mrzle toplice v Briksenu na Tirolskem. Namesto dr. Krš-„¡•iviia \o imc-Mv vni: načelnikom za uk in bogačaslje državni pravnik dr. kiajcsovicz. — Bazpor v stranki prava se vedno bolj poostruje, tudi v zagrebškem mestnem zaslopu.
Ogersko. Več škofov je že izdalo pastirske liste v proslavo tisočletnice ogerskega kraljestva. — Krščanska ljudska slranka priredi letos deželni shod, kateremu bode predsedoval kardinal Vaszary. — Domobranski minister Kejervary je častnikom prepovedal obiskovanje državnega zbora, da, ne bi slišali, kako ministra poslanci zdelujejo.
Vnanje države.
Rim. Nemški cesar Viljem se ni sešel z italijanskim kraljem v Rimu, ampak v Benetkah. Pomenljivo! V imenu papeževem je z njim o pruskih cerkvenah rečeh govoril neapoljski kardinal SanfeHce.
Italijansko. Tudi Crispi je v Neapolju hotel govoriti z nemškim cesarjem; toda ta ga ni pustil K sebi. — Državni odvetnik Bacci odpotuje v Masavo, da sestavi obtožbo proti generalu Baratieriju, ki je, kakor znano, pri Adui pustil vojsko in pobegnil.
Francosko. Senat (gosposka zbornica) bode sicer dovolil stroške za vojno upravo na Madagaskarju v Afriki, ne pa za civilno upravo. S tem hoče prisilili Bourgeoisa, da z ministerstvom odstopi. Tudi predsednik Faure ni več Bourgeoisu naklonjen.
Rusko. Vlada hoče na Poljskem sestaviti nov šolski odsek iz ruskih upravnih uradnikov in nekaterih Poljakov. — Dva oddelka družbe »Rudečega križa« sta odpotovala v Masavo v Afriki; eden oddelek v pomoč ranjenim Italijanom, eden pa ranjenim Abesincem.
Bolgarsko. Carigrajski grški patrijarh močno želi, naj se bolgarska cerkev zedini z grško. To tudi srčno želi ruska vlada. Toda vsi Bolgari so zoper to zedinjenje in so zelo nevoljni na kneza Ferdinanda, da je bil pri grškem patrijarhu v Carigradu.
Turško. Sultan sicer pošlje krščanske uradnike v Armenijo in Macedonijo; pa kaj, da v Armenijo Grke, v Macedonijo pa Armence. — Mladoturška* liga ali zveza je poslala oklic evropskim državam, naj izsilijo svobodno vožnjo skozi Dardanele in naj odstavijo sultana. Ta oklic je pač zastonj.
Špansko. Volitve v državni zbor so končane. Izmed 430 poslancev je 300 konservativcev. — Predsednik severno-ameriških zedinjenih držav je pisal španski vladi, da zaradi Kube noče prepira s Špansko.
Afrika. Zdaj še le vemo, koliko italijanskih vojakov je padlo pri Adui. Iz bitke se je vrnilo skupno 161 častnikov in 3634 vojakov peščev in 385 topniča-rjev. V vojsko pa je šlo blizu 10.000 vojakov in 500 častnikov. Padlo jih je torej skoro dve tretjini. — Oni teden je pri Kasali polkovnik Stevani naskočil drviše, pa se je moral umakniti. Izgubi! je nad 300 mož.
Azija. Kitajsko cesarstvo bode prej ali slej razpadlo. Nato pa se Japonci že pripravljajo, ker mislijo svojo vojsko in brodovje preosnovati in znatno pomnožiti. Iz sedanjih šestih divizij napravijo trinajst. Število polkov pa se pomnoži od 28 na 52. Tudi so sklenili napraviti 56 novih ladij.
Za poduk in kratek čas.
^Jane^iausenbihlei^l
Slovenec nima sreče! Zopet je brilka smrt zahtevala svojo žrtev. Mož, ki je bil dika in ponos ne le
žalskega trga, temveč cele Savinjske doline, mož, ki je bil vedno na svojem mestu, kedar je bilo treba potegovati se .".a pravice zatiranega slov. ljudstva, očeta Savinjske doline, kakor ga je ljudstvo imenovalo, gospoda Janeza Hausenbihler-ja ni več med nami. V soboto zjutraj je umrl po kratki bolezni, v nedeljo popoldne ob 5. pa smo izročili njegovo truplo materi zemlji. Kako ga je vse ljubilo in spoštovalo, temu je priča njegov zares velikanski pogreb; kajti vkljub slabemu vremenu so prihiteli rodoljubi iz vseh krajev skazat rajnemu zadnjo čast. Navzočih je bilo 12 gg. duhovnikov, med katerimi smo z velikim veseljem zapazili preč. g. kanonika Aniona Hajšeka iz Slov. Bistrice. Zastopan je bil Celjski okrajni zastop, prišli so g. okrajni glavar, celjski sokoli, pevci celjske čitalnice itd., sploh ni mogoče našteti vseh odličnjakov, kateri so iz raznih občin obširne Savinjske doline prihiteli, da bi skazali rajnkemu poslednjo čast. Lahko rečemo, Žalec še ni imel tako velikanskega pogreba in ga tudi ne bo; kajti Žalec je imel le enega g. Hausenbihlerja in tpan prlinr"»n ie Bos poklical k sebi,Ha sprejme plačilo za svoje pošteno, neutrudljivo in nesebično delovanje.
Rojen je bil g. Janez Hausenbihler leta 1838., torej še le 57 let star moral je zapustiti svet; koliko bi še bil lahko dobrega storil, koliko smo še pričakovali od njega! Ce kdo, je gotovo on zaslužil častni naslov »oče Savinjske doline«. Videč, da je treba ljudstvo naj-poprej rešiti iz denarne stiske, storil je odločilen korak in osnoval posojilnico. Koliko bridkih ur je pri tem podjetju imel, in na kako razne načine so ga ovirali njegovi sovražniki, ki so hoteli vse onemogočiti, je še marsikateremu znano. Njegova železna volja, neopogljivi značaj in nesebičnost je premagala vse težave. Da se je zavod pod takim vodstvon lepo razvil, je umevno ; saj je stal on sam do konca temu zavodu na čelu.
Spoznal je tudi, da zemlja premalo donaša dohodkov po navadnih pridelkih, zato se je poprijel hmeljarstva in začel razlagati in dokazovati svojim rojakom, da so se ga tudi oni poprijeli. Izdal je zato brošurico: »Navod za umno hmelarstvo.« Hmeljarstvo je tako rešilo Savinjsko dolino gospodarstvenega poloma in marsikateremu pomagalo do lepega .premoženja. Srčna hvala pa gre nedvomno pok. g. Jan. Ilausenbihlerju za to veliko zaslugo. Pospeševal je tudi živinorejo sploh in pripomogel k temu, da Savinjska dolina slovi na daleč okrog vsled svoje konjereje.
Obrežje Savinje je pripravno za vrborejo. Marsikateri groš bi se dal zaslužiti z umno rabo tega vrbja za pletarstvo. Tudi te stroke se je poprijel rajni, zasadil je vrbje ob Savinji in na lastne stroške poslal na Dunaj mladeniča, da se izuči pletarstva. In če ravno je trpel njegov žep, ni mu bilo nikdar žal. Večkrat mi je pravil o nekem mladeniču, kateremu je tem potom pripomogel do lepega zaslužka in k dobremu kruhu; kajli mladenič mu je pisal vsako leto za god ter se mu za skazano dobroto zahvaljeval.
Spoznal je, da trta silno peša vsled strupene rose (peronospore). Vinograd je veliko stal, dobička pa ni bilo nobenega. Zopet je bil rajni g. Jan. Hausenbihler, ki je začel sadili ameriške trte, ter jih požlahnjevati. Seve, da je podučeval svoje rojake in jih vnemal za enako ravnanje.
Čeravno je bil strokovnjak v gospodarstvenih rečeh, vendar se je dal od vsacega podučiti in je tudi ravnal po njegovemu nasvetu. V Savinjski dolini pa ga ni bilo predavanja ali zborovanja, na katerem bi ne bil žalski trg zastopan po rajnem gospodu Hausenbihlerju, le huda bolezen ga je mogla zadržati.
Ustanovil je žalsko požarno brambo ter veliko daroval; njegovo zadnje delo pa je bila ustanovitev tamburaškega zbora. Kako mu je vendar bil pri srcu;
čeravno najstarejši ud, bil je najmarljivejsi in nobene vaje ni izpustil. Kako lepo ga je bilo videli, njega osivelega starčka s lamburico v roki! Kolikokrat smo ga občudovali zaradi njegove vstrajnosti. Kako smo težko čakali, da bi ta zbor enkrat javno nastopil in vendar tega nismo doživeli! Pa če bi smel izraziti skrivno misel, bila bi ta. da udje tamburaškega zbora ne morejo lepše pokazati ljubezni in spoštovanja do svojega rajnega ustanovnika, kakor da krepko nadaljujejo pričeto delo.
In kako je bil delaven posebej kot tržan! Težko je najti moža, ki bi mu bil enak! Bistrili mislij, odločnega duha, mož-beseda skoz in skoz, ki je pa nosil občutno srce za vsacega. Kdorkoli se je pri njem oglasil, ter ga prosil pomoči, rajni Hausenbihler je pomagal, če je bilo le količkaj mogoče. Koliko nesreč je obvaroval, koliko stisk je rešil in koliko jeze, prepira in sovraštva zabranil, vedo povedati tržani. Saj je pa bil mil, ljubezen in dobrotljivost je sijala z njegovega obraza; in vsak, kateri se je k njemu enkrat zatekel, zaupal mu je takoj in bil prepričan, da mu tioče dobro. Kmetje ou mu punujau iuueij, plačal ga je po pravični ceni, in ker je kupčija s hmeljem kočljiva stvar, zgubil je zraven marsikateri tisočak. Zraven pa vendar njegova hiša ni pomanjkanja trpela, vsakdo je bil v njegovi hiši ljubeznivo in gostoljubno sprejet. Njegova »gorca« je slovela daleč na okrog. Vsak, ki jo je obiskal, imel jo bo v vednem spominu; izpiti je moral po stari slovanski navadi »bilikum« in si s tem pridobiti hišne pravice.
Dasiravno je bil njegov delokrog tako obsežen, kakor malokaterega, in dasiravno je užival zaupanje cele Savinjske doline, ni se nikakor silil v javnost. Vsa častna mesta je prepuščal drugim in le kedar je vedel, da je neobhodno potreben, stopil je v vrsto narodnih boriteljev. Okrajni zastop, katerega podpredsednik je bil, županstvo žalsko, katerega je bil večletni predstojnik, posojilnica, konjerejsko društvo, hmeljska zadruga in pažarna bramba, tamburaški zbor vedo povedati o njegovem nesebičnem delovanju za blagor slovenskega ljudstva.
Kot narodnjak je bil vsakemu uzor. Dela njegova so dokaz, kako je ljubil svojo domovino in spoštoval svoj materni jezik. Trg Žalec je prospel ravno po Janezu Hausenbihlerju do tako častnega naslova »narodni Žalec*.
In še nekaj moram omeniti. Rajni je bil velik prijatelj šole in mladine. Njegova zasluga je, da se je razširila šola v štirirazrednico. Kot načelnik krajnega šolskega sveta je bil vedno navzoč pri sklepu šolskega leta, ter prinesel s seboj košarico pomeranč, peres, svinčnikov itd, ter obdaroval najpridnejše otroke. In kake zlate nauke je dajal onim otrokom, ki so iz šole izstopili! Fantje naj se kaj izučijo, naj si svet ogledajo, naj pa nikdar ne pozabijo domačega kraja in maler-nega jezika; naj se pri vojaškem naboru lepo obnašajo, da svet zve, da so se kaj naučili. — In ko je bil »tepeškov dan«, imel je polne žepe krajcerjev, petič in desetič. Vsak otrok je bil obdarovan, a tisti bolj, kateri je »slovenski tepeškal«. In če so mu branili, odgovoril je: »Danes imajo otroci svojo pravico.« — Revni otroci so večkrat dobivali pri njem kosilo.
Bil je pa rajni J. Hausenbihler tudi veren kristijan. V njegovi gostilnici se je molilo vsaki večer angeljsko češčenje. In kako pobožno je sprejel na smrtni postelji zakramente za umirajoče! Milo se mi je storilo pri srcu, ko se je zahvaljeval s tresočim glasom za sveto obhajilo.
Kakor je bil rajni milega srca . in dobrotljiv, je vendar nasproti višjim nosil glavo po koncu in nikdar ni pustil teptati narodovih pravic. Ni se dal splašiti pred nikomur in čeravno je moral na Dunaj, šel je s ponosom, da pridobi ogled in pravico svojemu narodu.
In Lega moža pozemcljske ostanke, kateremu tudi nasprotnik ne more kaj očitati, položili smo k zadnjemu počitku. Marsikatero oko je bilo rosno, ko if ob i govem grobu zad-uicia ¡H -nn: »Nad zvezdami«. On ji-sicer šel pred prestol božji, da sprejme ondi zasluženo plačilo, mi pa neutolaženi gledamo v prihodnost, kako bi nadomestili rajnega blagega g. .). Hausenbiblerja. Tolaži nas le prepričanje, da nad nami čuje Oče vseli narodov, kateri našega ubogega ljudstva ne bo zapustil.
Smešnica. »Zakaj pa vsakokrat povabiš na obed gospo Klepeluljko, kadar imaš goste?« — »Prijatelj, veš zato, ker ona sila veliko novic zna in jih neprenehoma pripoveduje; gostje pa jo radi poslušajo, in tako na mizi veliko ostane«.
Razne stvari.
Domače. (Milosti vi knez o škof) bodo dne 28. aprila slovesno blagoslovili kapelo v mariborski ka-detni šoli. Dan poprej pa pridejo v Maribor na kanonično obiskovanje vojaški škof, dr. Koloman Belopotocki.
(Razstavo cerkvenih oblačil) so v nedeljo otvorili milost, knezoškof s posebno ljubeznivim nagovorom. Razstavljena obleka je kaj krasna, zato pa je tudi obiskovalcev razstave bilo vedno veliko.
(Mlad učenjak umrl!) Včeraj zjutraj ob 4. uri je umrl pri svojih stariših v Celju docent ali učitelj slovenskega jezika na graškem vseučilišču, gospod dr. Vatroslav Oblak, znan slovenski učenjak in pisatelj. Naj v miru počiva!
(Duhovne vaje) se obhajajo ta teden v Majš-bergu. Vodijo jih trije častiti gospodje lazaristi od Sv. Jožefa v Celju.
v (Na zatožno klop) pride zopet »Slov. Gosp.« in sicer zaradi dopisa iz Gornje Radgone v letošnji 10. številki o volitvah v okrajni zastop. Toži nas več kme-tovrBračkovcev od Sv. Jurija ob Ščavnici, katere zastopa gospod dr. Brumen na Ptuju.
(Tatinski lovec). V noči pred velikonočno soboto je šel Lovrenc Vajda, posestnik v Bukovcih niže Ptuja, s tovarišem v borovski gaj na lov na fazane, ne da bi imel zato pravico. Toda graščinski lovec ga je čakal. Vajda hoče bežati. Ker pa Vajdi lovec zakriči: »stoj!« obrne se Vajda ter obstreli lovca na desni rami. Zdaj pa ustreli lovec dvakrat Vajdo in ga tako težko rani v desni nogi, da je obležal.
(Zahvala.) Slavno vodstvo »Družbe sv. Mohorja v Celovcu« je blagovolilo enorazredni podružnični šoli v Ojstrici za šolarsko knjižnico darovali precejšno število knjig svoje zaloge. V imenu mladine zahvaljujeta se podpisana za ta korjsten dar. Bog plati!— Sv. Jurij ob Taboru, dne 12. aprila 1896. Ignac Šijanec, učitelj; G. Zupančič, načelnik kraj. šol. svčta.
(Cerkveno posodo) lepo in dobro snaži, kakor se nam piše, Tomaž Plevčak pri Sv. Florijanu na Boču, ne da bi zato rabil snažni prah ali živo srebro, ki posodo več ali manj pokvarita.
(Celjska mestna hranilnica) je imela lani vsled potresa samo 842 gld. 51 kr. čistega dobička. Čimbolj hira ta »šparkasa«, tem bolj hira tudi celjsko prisiljeno nemštvo.
(Za nakup vojaških konjev) so v Ljutomer dne 6. aprila prignali 113 konjev; toda komisija je samo dva podčastniška konja kupila.
• (Jubilej pri kmetu.) Letos je znani posestnik Jožef Karba v Babincih pri Ljutomeru pred svojim godom dopolnil petinsedemdeseto leto svojega življenja;
■ -_

]etos je pa obhajal Ludi petdesetletnico kot gospodar sedanjega posestva njegovega. V t i hišo »Slov. (!<>-gj, . !.	• dkar list obsliiji. .lubilar opravlja
jo vsa težavna opravila kmečka, tudi duha je še mla-deniški vedrega, liog daj tako še mnoga leta!
(Utonil a.) Pijančevanju udana posest niča Marija Kralj iz Bistrice pod Sv. gorami je v noči dne 6. aprila pijana padla v potok Cehovec in utonila.
(Smrt.) Pri Sv. llju v Slov. goricah je umrl dne 12. aprila g. Martin Lorber, bivši dolgoletni župan in cerkveni ključar, v 83. letu svoje starosti. Rajni je bil trden narodnjak. Bog mu daj večni mir!
J (Pri dopolnilni voli t vi) v okrajni zastop slovenjebistriški je b'il dne 11. aprila izvoljen g. Jakob Vehovar, izvrsten Slovenec in župan na Spodnji Ložnici.
(Nesreča pri streljanju.) Na velikonočno nedeljo je kmečki sin Franc Lesjak v Ivanjkovcih preveč nabasal staro, že zarjavelo pištolo. Ko jo sproži, pištola razleli in mu odtrga tri prste.
^i/oioka.) iiiiiuunjo nedeiju, Juu 10. „^.ila, sc v Celju poroči vrli narodnjak gosp. Josip Ahtik z gospodično Miciko Sprahman. Častitamo!
(Nagla smrt.) Jože! Fras, posestnik v Žikarovcih v Slov. goricah in občinski pisar 7 občin, je šel dne 8. aprila k nekemu županu pisat; toda ondi zboli in naglo umrje. Svetila mu večna luč!
- (Duhovniška sprememba.) Čast. gosp. Marko Černko, mestni vikar na Ptuju, je dobil župnijo sv. Miklavža v Sevnici ob Savi. — Ministerstvo za uk in bogočastje je za župnijo Ljutomer ustanovilo tretjo ka-planijsko službo.
Društvene. (Dijaški kuhinji) v Mariboru je poslalo čislano bralno društvo pri Sv. Križu na Murskem polju 3 gld. 75 kr., nabrane na veselici dne 6. aprila.
^(Celjski Sokol) priredi prihodnjo nedeljo zvečer pri »Zamorcu« velik lamburaški koncert in telovadne produkcije. Tamburaški zbor, ki šteje 30 udov, vodi g. dr. Hinko Šuklje.
(Bralno društvo v Studenicah) priredi dne 19. aprila veselico s petjem, dvema gledališkima igrama in prosto zabavo. Začetek ob Vit!..uri zvečer. Vstopnina za ude 10 kr., za neude 20 kr.
(Bralno društvo v Kapeli pri Radgoni) priredi dne 3. maja izlet v Boračevo, kjer se vrši v gostilnici g. J. Veberičevej veselica s tamburanjem, petjem in tombolo. Najprijaznejše prosimo vsa narodna društva v okolici, da ta dan zborovanja in veselice opustč in nas v mnogobrojnem številu počastijo s svojim pohodom. Več prihodnjič.	Odbor.
(Slovensko društvo »Edinost« v Gradcu) je izvolilo v odbor te-le gg.: Franjo Rebec, predsednik; Fr. Bolta, podpredsednik; Ivan Šetina, tajnik; Matija Peterlin, blagajnik; Jurij Verglez, knjižničar; M. Jeglič, gospodar; A. Lukanc in J. Lužar, odbornika.
(Shod ko njere jce v.) Konjerejskega kroga Središče načelnik, g. Ivan Kočevar, vabi vse kmetovalce in živinorejce ormoškega okraja k velikemu shodu ko-njerejcev na dan 19. aprila ob 2. uri popoldne v go-stilnico g. Venigerholca v Središču. Na tem shodu bode gospod M. Jelovšek, deželni živinozdravnik iz Braslovč,
i prednašal o konjereji in umni živinoreji v obče. Priča-| kuje, da se obilno udeležijo loga shoda za umno živinorejo vneti posestniki.
iz drugih krajev. (Uganjka). Iz Ljubljane se poroča, da Heinov konj ni svojega konjskega tovariša, nego je predsednika Ileina za nos zgrabil. Mladoslovenci na Kranjskem pa le svoje slovenske rojake tako napadajo in grizejo, da se Ilein veselja krohoče. Kdo je torej modrejši, Heinov konj ali Mladoslovenci ?
(Umor v samostanu). V Budapešti v samostanu usmiljenih bratov so našli oni dan brata Aleksandra Bakonyja umorjenega v njegovi sobi. Sumi se, da ga je umoril samostanski hlapec.
(Glasbena Matica) v Ljubljani ni samo priredila koncerta dne 14. aprila, ko se je iz Ribnice pripeljal poseben vlak, ampak ga priredi tudi danes in jutri, dne 17. aprila.
(Z aob ljubljena procesija) za od vrnitev potresa v Ljubljani je bila na - velikonočno nedeljo po-j '.'.r.c cb 2. ::: '„o!no	h kape'' FVisknvon.
Vodili so jo prevzvišeni knezoškof Missia v družbi vseh i ljubljanskih duhovnikov; vernikov je bilo gotovo okoli 25 tisoč.
(Velikanski požar) je nedavno v Manili na Filipinah v vshodni Aziji upepelil 4 tisoč hiš. Blizu 30 tisoč ljudij nima sedaj strehe. Pravi čudež pa je, da pri tem požaru ni nihče ponesrečil.
(Vojaški beguni na Ogerskem). Ogerski domobranski minister je povedal v državnem zboru, da zbeži vsako leto povprek 33 tisoč potrjenih in 'še ne potrjenih mladeničev. Zdaj išče ogsrska policija 160 tisoč vojaških begunov. Gotovo je med temi primeroma največ židov.
(Tovariša ustrelil). Neki prostak lovskega bataljona št. 31 je te dni, ko so bile vaje v graški okolici, dvakrat ustrelil na svojega nadporočnika; toda le prvi strel je zadel in sicer nekega vojaka v hrbet, da se je revež zgrubil smrtnoranjen.
(Barantača z dekleti), Žida Langerja, je dhi dan prijela dunajska policija. Prodal je že nad 700 deklet v Carigrad, Aleksandrijo, na itumunsko in v Ameriko. Ko so ga zasačili, našli so pri njem še 8 tujih, za prodajo namenjenih deklet.
(Meteor.) Oni dan je v Veliki Dolini na Hrvaškem, ki so ljudje delali na polju, padel z neba meteor na neko hišo. Poslopje je bilo hipoma v ognju in je do tal pogorelo.
(Potres). Danes 14. aprila se je čutil v Novem mestu in bližnji okolici na Kranjskem ob 3. uri 39 minot zjutraj močan sunljaj, ki je trajal dve sekundi. Zašklepe-tala so okna in vrata. Slišalo se je ob enem votlo podzemeljsko gromenje.
(Priporočba.) Zavarovanje vseh vrst pri »Unio catholica«. Pošteni, delavni zastopniki na deželi se iščejo. Več pove redovoljno glavni zastop v Gradcu, Radetzky-gasse štv. 1.
I^oterijne številke.
Trst 11. aprila 1896:	5, 59, 76, 66, 73
Line »	»	13, 76, 58, 15, 59
Kmetija
obsegajoča 40 oralov zemlje (travnikov, njiv in gozdov), zidan, z opeko krit hram, zidana gospodarska poslopja, vse v dobrem stanu, pri veliki cesti v ivanjcih pri Radgoni, pod zelo ugodnimi plačilnimi pogoji se takoj proda. Natančneja pojasnila daje lastnik Jožef Trttenjah, kmet v Ivanjcih pri Radgoni. 1-3
Trgovino z mešanim blagom
in stanovanjem želi takoj v nsgem vzeti mlad, oženjen trgovec. Tista mora biti blizu župnijske cerkve ali pa v veliki okolici, in sicer tam, kjer ni blizu prevelike konkurence. Trgovina mora biti živahna in shajalna.
Pismene ponudbe se sprejemajo pod naslovom: „Dobra trgovina" na upravništvo „Slov. Gospodarja".	1-3
Peter Punda,
kovaški mojster v Spodnjih Ivanjcih
v gornjeradgonskem okraju,
izdeluje izvrstne pljuje in pošilja na vse strani. Posestnik, kateri si prav dober pljug želi, naj se pri gori omenjenem ustmeno ali pismeno oglasi; tukaj v kratkem ga dobi. 3-3	J. Teratenjak.
Javno zalivalo
izrekam zavarovalnici Nnrtli liritish ml Mcr-oantile za popolno in pošteno požarno odškodovanji; (¡00 11., katero mi je točno izplačala j>o zastopniku g. Kolšeku na Vranskem in priporočam to zavarovalnico vsaktcreniu. Dobrovlje 9. aprila 1S9G.
Matija Kokovnik.
j Zidanje šolskega poslopja.
Krajnl šolski svet na Hajdini pri Ptuju
da zidati novo šolsko poslopje in v to svrlio razpišejo se s tem ponudbe za gradivo in opravila.
1.	Proračun za zidarsko gradivo fl. 15.830"71
2.	„ „ tesarsko gradivo „ 3.507 63
3.	Za opravila mizarjev, ključarjev, steklarjev in pleskarjev „ 3.669'80
4.	Za opravila-4onžarjev . . . „ 769'
5	kleparjev	r.07-12
6.	„ „ slikarjev . . . „ 143' —
7.	„ druga opravila . ... „ 350" —
Proračun, stavbeni načrti in stavbeni pogoji so na ogled pri načelniku krajnemu šolskemu svetu na Hajdini.
Ponudbe naj se s priloženim 10% vadi-jem frankirane dopošiljajo do 30. aprila 189G krajnemu šolskemu svetu na Hajdini.
Krajni šolski svet na Hajdini pri Ptuju
dne 12. aprila 1896.
Načelnik:
1-2	Jan. Gra/iar.
Zidanje šolskega poslopja.
Krajni šolski svet pri Sv. Lovrencu više Maribora da zidati novo šolsko poslopje, in na to svrlio razpišejo se s tem ponudbe za gradivo in opravila. 1. Proračun za zidarsko gra-
	divo			fl.	10.425-80
2.	Proračun za		tesarsko gra-		
	divo	. .		n	1.149-50
3.	Za opravila		zidarjev in po-		
	davačev . .		* t t	n	6.143-08
4.	Za opravila kamenarjev' .			»	1.274-95
5.	it	it	tesarjev	»	1.009-24
G.	n	n	mizarjev	M	2.012-02
7.	n	i»	ključarjev	it	1.660-50
8.	it	n	pomazačev .	n	437-74
9.	it	it	steklarjev	it	311-92
10.	n	n	kleparjev	it	640-12
11.	n	n	lončarjev	n	288- —
12.	n	n	slikarjev	n	259-22
13. Za razne oskrbitve				n	3.096-27
Oni gospodje, ki se za eno ali drugo imenovanih gradiv ali opravil zanimajo, naj svoje ponudbe zapečatene in frankirane pri-pošljejo do I. maja 1896 podpisanemu krajnemu šolskemu svetu.	>
Proračun, stavbeni načrti in stavbeni pogoji so na ogled pri krajnem šolskem svetu Sv. Lovrenc nad Mariborom.
Krajni šol. svet Sv. Lovrenc nad Mariborom
28. dne meseca sušca 1. 1896.
2-3
Načelnik: Karol Baumgartner.
Da zavrnemo iz hudobnega namena razširjene govorice, dajemo na znanje, da se pri nas vedno prodajajo
iurtTiiSke truge z vsem potrebnim tudi takim strankam , ki pogreb svojih pokojnih same oskrbijo, po najnižjih cenah in mnogo lepše izdelane kakor drugod. Truge za otroke od 50 kr. naprej.	3-3
II. štaj. zavod pogrebnikov, Tegetthoffove ulice 18 in Blumengasse 10.
"V Ž£>-ni\j«i'iji
lleiis ¡1..« »V». «jit.
lesotržca v Gornji Hoči, -o vsakovrstno
žganje po jako nizki ceni dobi.	7 13
Izvrstne c. kr. jedino priv.
škropilnice proti peronospori
inženirja Zivica,
katere so se splošno razširile zaradi svoje jedno-stavnosti, trajnosti, lahke porabnosti pri vsakem oli-
uciv.aiiju	.m. j iz-
dajamo z garancijo po dosedanjih nizkih cenah
Živic in drugi v Trstu.
DOT- Razpošiljamo škropilnice tudi s po sodami nove vrste.
Obrazce s cenikom dopoSiljamo radovoljno ranco.	3-10
Izdelujemo tudi razprašilnike za žveplo, neprenehljive vinske stiskalnice itd.
Dobro ohranjen glasovir
(Stiitzlliig-el)	1-3
z zabojem so za 100 ghl. takoj proda. Kupci naj so blagovolijo oglasiti pri Silv. lientjurcu, organi*tu pri Ss. Petru in Pavlu v Ptuju.
Lepa puša na prodaj.
V Pesniški dolini ležeča puša z lepim sadovnjakom, travnikom, njivami in gozdom je na prodaj. Tam se lahko 30 glav goveje živine redi. mleko se v mesto prodaja. Cena 8000 gld., dolg hranilnični 3000 gld. se prevzame. Več pove dr. Radaj, c. kr. notar v Mariboru.	3-3
Žganjarija
R. Wiesei ja v Hoči pri idariboru.
Aajveča žganjarska zaloga na Stajarskem po čuda nizkih cenah. Zdravilski konjak za bolcstnike in okrcvalcc, kemično razložen in spoznan za čisto vinsko prekapnino.	2
Rnzne
uradne pečate
najceneje priskrbi
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Tekalec
v Vojniltii pri Celjjii
se priporoča in naznanja, da izdeluje iz meni doposlane domače preje niizn«»
prle (Tischzeug) in platno za prtiče v celi širokosti, kakor tudi ozko platno, serviete in obrisače. Kdor bi svoje preje ne imel, naroči si lahko omenjeno blago tudi pri meni. Za naročila in delo se priporoča
Štefan Oečlro,
3-6	tckalski mojster.
v/
Preklic!
Podpisani preklicujemo svoje postopanje pri kazenski obravnavi dno 28. febr. 1896 proti g. Wethy-ju' in obžalujemo, da smo v naglici izrekli, da so gg. Tommasi, Puhr, Luhn in Korže pri takratni obravnavi krivo prisegli.
Marnberg, dne 12. aprila 1896.
Strajhar, Zapečnik, Miklavec
Priporočam svoje douia izdelane, kilo težke, bakrene
valtu um
komad 12 gld. Kdor vzame 6 komadov, dobi 7°/0 odpustka. 1500 komadov že v rabi.
Bakrene plošče, cevi, izdelani kotli za žganje in pranje vedno v zalogi.
A. Fiebiger,
liotlar koroške u.lioo 6, v MARIBORU. 5