Naslednja, 361., številka bo izšla v ponedeljek, 25. maja 2009. Rokopise sprejemamo do srede, 13. maja Uredništvo. Tržaška cesta 12,1360 Vrhnika Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Leto XXXVI, 360 številka 28. april 2009 stran 2 d Cankarjevi dnevi 2009 Vse za vrt in dom Odprli hišo hrane Nova ognjena bojevnica [) 16 Občina Log - Dragomer Nižji poslovno-stanovanjski objekt Praznovale so mame Prispelo 107 vlog za vpis v vrtec stran 17 do 20 10. pomladanski sejem OS zavrnil podražitev vrtca Občni zbor LD Šentjošt stran 20 do 27 Nazaj v Paplerjeve čas^ ^^^ | Lani intervenirali 24-krat BIIIIBB Ureditev pokopališča 1 1 Klekljarice so zborovale |||llli|| Moj otrok praznuje Noč v knjižnici stran 28 do 32 stran 33 do 46 Gasilke Žažarja na olimpiado Medalja se je pozlatila Na izbirnem tekmovanju v Kočevju so si žažarske gasilke v svoji kategorii z zmago priborile nastop na gasilski olimpiadi v mesece jul^u na Češkem. Veselje ob zmagi je bilo seveda nepopisno in udeležba na olimpiadi je nagrada za ves vložen trud za priprave in treninge, ki so ga dekleta vložile skupaj z trenerjema Franciem Trčkom in Janezom Jazbarjem. Zmagovalno ekipo so v domačem kraju pričakali podžupan in sponzor Franci Pišek, vodstvo PGD Žažar in GZ Horjul ter vaščani, ki so jim pripravili topel sprejem. Članice A PGD Žažar skupaj še z 14 ekipami iz 6 kategor^', ki bodo Slovenko predstavljali na Češkem, pa čakajo sedaj še tri mesečne priprave in treningi za čimboljši nastop v Ostravi na gasilski olipm^adi. Članice A PGD Žažar s mentorjema, ki jih čaka gasilska olimpiada v Ostravi. Avtor fotografije: Klemen Zibelnik, Mj Ministrica v občinski t • v • hiši Vrhnika, 31. marec - Na povabilo župana dr. Marjana Rihar-ja je občinsko hišo z delegac^o obrambnega ministrstva obiskala ministrica dr. Ljubica Je-lušič. Na sestanku, ki je potekal za zaprtimi vrati, so govorili predvsem o nepremičninskih zadevah. GT Članice FBC Borovnica so poskrbela za velik uspeh kluba, saj so osvojile naslov državnih prvakinj. Odlično igro skozi celotno sezono so kronale z deveto klubsko lovoriko in prvo v ženski konkurenci. Zadnja, odločilna tekma sezone: ŠDMH Zverine : FBC Borovnica - 1 : 5 J. T. Plezalni spektakel Državno prvenstvo v športnem plezanju 16. in 17. maj Športno plezalno društvo Korenjak organizira tekmovanje v balvanskem plezanju. Tekmovanje bo v športnem parku na Logu na umetni plezalni steni. Na tekmovanju se bodo pomerili najboljši plezalci iz Slovence. Vrhunec spremljevalnega programa bo obisk Maje Vidmar in Natalije Gros, ki sodita v sam svetovni vrh. V soboto in nedeljo bosta na prizorišču tekme obiskovalcem delili unikatne majice in fotografije s svojim podpisom. Na svoj račun pa bodo prišli tudi vsi, ki bodo izpolnili anketne vprašalnike in jih oddali ^ organizatorju. Čakajo jih bogate nagrade v vrednosti 4000 ev-NČ rov. Bili smo na Piramidi V torek, 7. aprila 2009, smo si učenci OŠ Dobrova, ki obiskujemo izbirni predmet vzgoja za med^e - televi-z^a, pa tudi drugi radovedni učenci v živo ogledali snemanje oddaje Piramida. Rok Kogovšek 5. obletnica vstopa v EU OBČINA HORJUL in DOBROVA-POLHOV GRADEC ČETRTEK, 30. april 19.30 MAŠA ZA DOMOVINO 20.30 SLAVNOSTNA PRIREDITEV KRESOVANJE Z ANSAMBLOM PROSEN Vsem bralkam in bralcem čestitamo ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, ob 1. maju prazniku dela in ob 9. maju dnevu Evrope. Čestitke pa še posebno veljajo vsem občanom občine Vrhnika za 10. maj, ki ga slavijo kot občinski praznik. Uredništvo NČ Počistimo z začetkom pomladi se postopno prebuja narava. Prav tako se tudi mi začenjamo prebujati in aktivno posegati v našo »prelepo« naravo. Začenjajo se namreč številne čistilne akcje, saj je treba počistiti vse, kar je sneg skrival pod svojo belo odejo. Marsikdo pa se vpraša: »Ali smo za čistilne akcje ali nismo?« Moje mnenje je, da mora vsak počistiti za seboj in pred svojim pragom, kar je nasmetil. Pa naj bo to otrok, študent, delavec, krajan, občan, kmet in še posebno politik. Prav politik in politične stranke bi morali nujno počistiti pred svojimi pragi. Dejstvo pa je, da vsi najprej počistjo pred sosednjimi in tretjimi pragi, lastna dvorišča ali okolico pa pustjo onesnaženo še naprej. Pri takem čiščenju se vedno najdejo stare smeti in nesne-ga, ki postanejo hit obtoževanj, kdo je to naredil, kdo je za to kriv in kdo ni dovolj dobro pospravil. Novinarji pa to izrabjo in stolpci časopisov ter radjskih poročil so polni takih novic in prepirov. Tako ne moremo doseči medsebojnih sporazumov, dogovorov in nenazadnje nekih političnih sprav. Zato je res najbolje, da počistimo najprej pri sebi, pred domačim pragom, nato pa še malo ali precej naokoli. Tako da bomo vsi zadovoljni in v neki zavidljivi počiščeni naravi živeli naprej. Simon Seljak avto Sola WWW.S^D.SI 01 425 42 04 Tržaška 2, 1000 Ljubljana NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Redna seja občinskega sveta Različni pogledi na ceno gradnje novega vrtca Vrhnika, 16. aprila - Občinski svetniki so na zadnji seji obravnavali 10 točk dnevnega reda, kjer se je najbolj žolčna razprava razvila okoli investicyske-ga programa za gradnjo novega vrtca Barjanček II. Investic^ski program namreč predvideva 2,9 mil^ona evrov vredno gradnjo, vendar so nekateri svetniki ugovarjali, da gre za previsok znesek. Svetnik Vlado Petek je tako menil, da bi morala občina izkoristiti čas reces^e, ko se gradbeni delavci skoraj tepejo za stranke in tako doseči nižjo gradbeno ceno. Menil je, da bo na koncu cena veliko večja, kot je predvidena. Pripombe so imeli tudi nekateri člani občinskega odbora za gospodarstvo, finance in proračun, ki so očitali odboru za gradnjo novega vrtca, da premalo upošteva njihove pripombe. Temu primerno je na koncu tudi predlog investic^skega programa komaj dobil zeleno luč: zanj je od 20 svetnikov glasovalo le deset svetnikov, štirje so bili proti, ostali pa so se vzdržali. Sicer pa se je občinski svet na seji seznanil tudi z letnim poročilom Medobčinskega inšpektorata in redarstva ter sprejel osnutek sprememb odloka o oskrbi s pitno vodo v občini. Obravnavali so tudi več zemljiških zadev, se seznanili z letošnjim letnim programom nadzornega odbora občine ter se strinjali z imenovanjem Vlada Petka in Janka Jelovška za člana nadzornega sveta vrhniške komunale. Svetniki pa so odločali tudi o predlogih za občinska priznanja. Tako bo častni občan postal akademik Boštjan Žekš, zlato plaketo bo prejel direktor komunale Stojan Jakin, srebrno pa etnologinja Tatjana Oblak Milčinski.(gt) Svečani podpis pogodbe (od leve): v. d. odgovornega urednika Simon Seljak, Tomo Cesar, direktor ZIC Vrhnika Boštjan Koprivec in predsednik Komisme za izdajanje glasila Richard Beuermann. Pogodba podpisana Pred dvema mesecema je Zavod Ivana Cankarja Vrhnika objavil Javni razpis za pripravo, izdelavo in tiskanje glasila NAŠ ČASOPIS. Na razpis sta se javili dve podjetji. Komis^a je izbrala najcenejšega in najprimernejšega ponudnika, in sicer podjetje TOMOGRAF, lastnika Toma Cesarja. Prav Tomo Cesar časopis oblikuje in pripravlja do tiska že skoraj dve desetletji. Tako časopis ter vse grafične obdelave in priprave pozna do podrobnosti. Dveletno pogodbo je podpisal v četrtek, 16. aprila 2009, v prostorih Zavoda Ivana Cankarja. Sedaj bo, kot doslej, celotno pripravo in oblikovanje ter prelom strani opravljalo podjetje Tomograf, tiskanje Našega časopisa pa tiskarna Set Vevče. S. S. Na kresovanje v Verd Vljudno vabljeni na tradicionalno kresovanje na Stari Žagi v Verdu. Prireditev se bo začela ob 18. uri v vsakem vremenu, saj premoremo pokrit prostor. Za dobro vzdušje bo poskrbljeno. Mladinski aktiv Verd Vabilo na kresovanje V četrtek, 30. 4. 2009, ob 20. uri vas vabimo na kresovanje na Ulovko (nad Vrhniko Zaplana). Igrala bo skupina Strmina. Vabi Berto Kogovšek Visok obisk na Tržaški 1 Občinsko hišo je obiskala obrambna ministrica Vrhnika, 31. marec - Na povabilo župana dr. Marjana Riharja je občinsko hišo z delegacyo obrambnega ministrstva obiskala ministrica dr. Ljubica Jelušič. Na sestanku, ki je potekal za zaprtimi vrati, so govorili predvsem o nepremičninskih zadevah. Ministrica je po sestanku dejala, da je bilo dosedanje sodelovanje med Vrhniko in obrambnim ministrstvom vedno dobro. »Res pa je, da imamo vsak svoje razvojne načrte. Zato je prav, da če sobivamo, te načrte uskladimo v skupno dobro.« Tako so se pogovarjali o gradnji vrtca pri vojašnici 26. oktober na Stari Vrhniki, ob tem pa so spregovorili tudi o vprašanju obstoja same vojašnice. Pojavile so se namreč govorice, naj bi vojašnica zaprla svoja vrata. »Vrhnika ostaja v vojaški presoji ena naših perspektivnejših mest, zato bo vojašnica ostala. Bomo se pa potrudili za čim bolj odkrit dialog z Občino Vrhnika, predvsem v pomenu, katera zemljišča bi še lahko prenesli v njeno last. Seveda pa mora tudi občina razumeti naše potrebe,« je dejala ministrica. Govorili so o vojaških stanovanjih, ki jih ima ministrstvo na Vrhniki kar veliko. Medtem ko so nekatera obnovljena in vseljena, pa druga samevajo in kličejo po obnovi. Tema pogovora so bila slednja, saj bi nekatera občina kupila in obnovila ter uporabila za lastne potrebe. »Dotaknili smo se tudi razvoja vojašnice Poveljstva sil Slovenske vojske na Raskovcu in različnih zemljišč, vendar bomo slednje morali doreči v prihodnosti, saj za tovrstno problematiko potrebujemo prisotnost pristojnih uradnikov.« Sicer pa se je ministrica zelo pozitivno izrekla o sodelovanju sil zaščite in reševanja v občini s Slovensko vojsko. »Vaši prostovoljci so dobro usposobljeni in opremljeni ter kot taki ne prispevajo le k večji požarni varnosti v občini, ampak v državi nasploh.« Župan dr. Marjan Rihar je sestanek ocenil pozitivno. »Z današnjim sestankom sem zadovoljen. Na dobro sodelovanje med nami in ministrstvom kaže dejstvo, da se je od najave obiska pa do danes že marsikaj razrešilo. Tako so bile kratkoročne težave, ki so tedaj obstajale, danes že razrešene, zato so bili današnji pogovori usmerjeni predvsem v prihodnost.« Gašper Tominc (foto: S.S.) Sprejem pred občinsko stavbo (od leve): podžupan, direktorica občinske uprave, ministrica in župan Pogovori v občinski sejni sobi so potekali za zaprtimi vrati. Vrhniško plinovodno omrežje se širi Zgodovina vrhniškega plinovoda sega na začetek devetdesetih let. Prvi odsek plinovoda je bil zgrajen na Vrtnarji, kjer je postavljena tudi merilna postaja. Ta del plinovoda deluje pod tlakom 1 bar. V drugi polovici devetdesetih je bila zgrajena merilno-regulac^ska postaja na Jelov-škovi cesti. V tej postaji se zemeljski plin s tlaka 1 bar zreducira na 0,1 bar oziroma 100 mbar. Od leta 1996 se je plinovodno omrežje od skromnih šeststo metrov v stanovanjskem naselju Vrtnarja povečalo na skoraj osemindvajset kilometra leta 2008. Izračun pokaže, da je povprečna letna stopnja rasti omrežja v zadnjih trinajstih letih skoraj skupni dolžini 3 km. Letos bo v sklopu rekonstrukc^e Stare ceste položen plinovod od Ceste gradenj do mostu čez potok Bela ter plinovod od Zelenice do Gradišča s poznejšo povezavo na plinovod na Hribu. Naslednja faza je izgradnja plinovoda na Lošci in v Janezovi vasi. Trenutno sta v izdelavi projektna do-kumentac^a Trojica južna stran, ki je osnova za plinifikac^o severozahodnega dela Vrhnike, ter projektna dokumentac^a za plinifikac^o Stare Vrhnike. V programu je bila tudi plinifikac^a Verda, toda ob letaa 2007 izvedeni anketi se jih je od približno sto petdeset gospodinjstev predpisana obveznost priključitve in uporabe zemeljskega plina, kjer je to mogoče. Obvezna priključitev ne velja v primeru uporabe obnovljivih virov energie, ki ne onesnažujejo okolja v večji meri kot zemeljski plin. Lani smo bili priča velikemu povečanju in nato zaradi reces^e padcu cen nafte na svetovnem trgu, kar je povzročilo, da se je s šestmesečnim zamikom podražil tudi zemeljski plin. Nepr^etna gibanja cen so bila tudi vzrok, da je bila zadnjih nekaj mesecev cena zemeljskega plina nekonkurenčna. Si-tuac^a se izboljšuje, saj se je z več kot dvajsetodstotno pocenitv^o plina aprila cena petintridesetodstotna. Z rastjo omrežja sta se večala tudi število odjemalcev in letni odjem. Od dobrih sto tisoč standardnih kubičnih metrov leta 1992 je odjem leta 2008 presegel milion osemsto tisoč Sm3 plina, kar je dvajsetodstotna letna rast. Lani je občinski svet sprejel lokalni energetski koncept, v katerem je predvidena nadaljnja plinifikac^a Občine Vrhnika. Omrežje se bo razširilo povsod, kjer je to ekonomsko upravičeno. Lani sta bila zgrajena plinovodno omrežje od trgovine Špar ob magistralni cesti do konca Sinje Gorice ter plinovod od Opekarske do Tojnic v za plin odločilo le dvajset. Istega leta je vrhniški občinski svet sprejel odlok o načinu izvajanja izbirne gospodarske javne službe distribuc^e zemeljskega plina v Občini Vrhnika. V njem je kot sistemski operater distribuc^skega omrežja določeno Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, ki skrbi za varnost obratovanja, zagotavlja zanesljivo dobavo zemeljskega plina in storitev, zagotavlja ustrezno kakovost in razumne cene. V okviru varstva okolja mora skrbeti za energetsko učinkovitost in izboljšanje lokalnih podnebnih razmer. Zato je v odloku vrnila na nivo začetka lanskega leta. Glede na trenutna gibanja in obljube Geoplina, ki je naš dobavitelj zemeljskega plina, lahko pričakujemo nadaljnji padec cen, ki bodo nižje od primerljivih cen kurilnega olja. Vsekakor zemeljski plin kot najčistejše in ekološko najprimernejše fosilno gorivo ostaja tudi v prihodnje pomemben ener-g^ski vir v energetski bilanci Občine Vrhnika. Več informac^ o plinovodnem omrežju in zemeljskem plinu je na spletni strani www.kpv.si . Richard Beuermann 2 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 3 Tudi Vrhnika se je pridružila veliki čistilni akc^'i Vrhnika, 4. april - Pod krovno organizacijsko taktirko okoljevarstvenega društva Barjanski zmaj je potekala že tretja spomladanska čistilna akcja, v kateri so sodelovale občine Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Log -Dragomer, Ljubljana in Ig. Smeti so pobirale skupine, organizirane po krajevnih skupnostih ali društvih, vsem udeležencem akcje pa je organizator priskrbel rokavice, vrečke in odsevne jopiče oziroma trakove. Triperesna deteljica Društva pr^ateljev mladine Mavrica je čistila okolico Močilnika. Na okrogli mizi v Dragomerju je sodeloval tudi predsednik Državnega zbora RS Pavle Gantar, ki se je pred tem udeležil akc^e v Notranjih Goricah. Vrhniški gasilci so v akc^o vključili kopico otrok. V vrhniški občini se je pobiranja smeti udeležilo enajst organiziranih skupin, bolj ali manj številčnih, vanje pa so v večini primerov vključili tudi otroke. Po bežnem pogovoru z nekaterimi lokalnimi koordinatorji akc^e je velikih kosovnih odpadkov vedno manj, še vedno pa se pojavljajo drobni odpadki, brez katerih pa verjetno nikoli ne bo šlo. Na žalost so se med odpadki našli tudi različni pripomočki uživalcev drog, kar vsemu skupaj daje še bolj žalostno podobo. Pobiralcem smeti po Ljubljan- skem barju je šlo na roko toplo in sončno vreme, malo manj pa predhoden dež, ki je nekatere ravnice spremenil v jezera. Zato akc^a ni potekala povsod, kjer bi si želeli, vsekakor pa je bila udeležba zadovoljiva. Tokrat je akc^o spremljalo tudi medobčinsko redarstvo, ki je kot nadzorni in prekrškovni organ popisalo večja odlagališča. Kot je pojasnil Dean Stepančič, vodja redarstva, so popisali tri odlagališča. »Prejeli smo tri prgave divjih odlagališč, katere smo si na terenu tudi ogledali. Gre za eno večje in dve Lovci na čistilni akc^'i Leto je naokoli in nič drugače kot prejšnja leta aprila smo se člani Lovske družine Vrhnika odzvali vsesplošni občinski čistilni akc^i okolja, katerega uporabniki smo tudi mi. 4. 4. ob 7. uri se je 25 članov LD zbralo na pakirnem prostoru Črni orel in se po navodilih gospodarja lovske družine porazdelili po skupinah ter se podali na vse predele lovišča Vrhnika. V akc^i smo pobirali vsemogoče neuporabne predmete, ki jih odvržejo nekateri neozaveščeni državljani, ki jim ni mar za čisto okolje, temveč, da se reš^o odvečne krame s svojega dvorišča. Nedvomno je, da lovci poznamo še tako skrit in odmaknjen predel lovnih revirjev naše občine, kjer ima divjad v osrčju gozdov svoje zatočišče in mir. Ravno v takih predelih so gozdne ceste in vlake idealne, da brezvestneži pripeljejo in odvržejo svojo kramo. Za primerjavo vam postrežem s podatkom, da smo člani naše LD samo v revirju Raskovec, kjer se zadržuje visoka divjad, pobrali 1200 kg raznovrstnih odvrženih odpadkov. Tudi na ravninskem barjanskem območju smo pobrali več kot 1000 kg odpadkov. Odstranjenih odpadkov je komaj četrtina in vsega ni bilo mogoče pobrati zaradi razmočenih tal. To je dovolj zgovoren podatek, kakšen odnos do narave imajo nekateri državljani tako lepo opevane Slovence. Če se zapeljemo le streljaj iz centra Vrhnike, pa naj si bo to proti Barju, Verdskemu logu ali po občinskih poteh, nam je vsem na očeh veliko nesnage in neurejenega okolja, kar ni v ponos niti občini niti krajanom Vrhnike. Pristojne službe bi morale imeti več posluha in ukrepati s strogimi ukrepi, če je storilec znan, čeprav vemo, da je kršitelja težko najti na kraju dejanja. Naše poslanstvo je povezano z naravo in člani zelene bratovščine znamo prisluhniti varstvu narave in divjadi v njej, zato nam ni vseeno, kaj se v njej dogaja. Letošnja akc^a čiščenja okolja je bila razpoznavna, kajti srečevali smo tudi druge pripadnike organizaci na terenu, ki so pobirali odpadke. Tudi njim vse priznanje, da so se odzvali klicu narave. J. P., tajnik LD Vrhnika manjši. Dokumentirali smo ju, naknadno pa bomo še ukrepali.« In kakšna je statistika akc^e? Skupno se jo je v vseh občinah udeležilo približno 1200 prostovoljcev, ki so iz narave odstranili 34 ton mešanih komunalnih odpadkov, 150 kg elektronske opreme, 250 kg plastike, 400 kg avtomobilskih gum in 590 salonitk. To je sicer več smeti kot lani, vendar jih je v naravi na splošno manj kot minula leta. Sicer pa je ob zaključku akc^e v Dragomerju potekala okrogla miza o vlogi posameznikov pri preprečevanju divjih odlagališč na Barju. Udeležili so se je župani barjanskih občin, predstavnik medobčinskega redarstva, ministrstva za okolje, organizatorja akc^e, krajinskega parka Ljubljansko barje in predsednik Državnega zbora RS Pavle Gantar (slednji se je čistilne akc^e udeležil v Notranjih Goricah). Razpravljali so o vlogi posameznikov pri preprečevanju nastajanja divjih odlagališč. Sogovorniki so si bili enotnega mnenja, da so domačini najboljši varuhi okolja, zato je treba okoljevarstveno zavest privzgojiti že malčkom. Ko- Čistilni akc^i so se pridružili tudi na Stari Vrhniki. rak h kakovostnejšemu okolju so videli v novoustanovljenem Krajinskem parku Ljubljansko barje, za katerega je predsednik Državnega zbora Pavle Gantar dejal, naj bo park, ki bo dvignil raven kakovosti življenja, ne pa je omejeval. Sicer pa je bilo nekaj kritik zaradi okoljevarstvenih inšpekc^, saj naj bi na tem področju država zaspala, zato bo saniranje divjih odlagališč dolgotrajen in drag proces. Gašper Tominc Čistilna akcna tudi v Bevkah V okviru organizatorja Barje. net smo tudi v Bevkah v okviru Krajevne skupnosti in športnega društva organizirali in se odzvali ter sodelovali pri čistilni akcý'i Ljubljanskega barja. Izvedli smo jo v soboto, 4. 4. 2009 ob 9. uri. Zbrali smo se v Športnem parku Bevke, se razdelili v skupine in začeli z čiščenjem oziroma bolje rečeno pobiranjem odvrženih pločevink in druge nesnage, ki ne sodi v tako lepo okolico. Očistili smo celotno traso teka, ki poteka enkrat na leto, in sicer del okrog Malega placa in Kostanjevice ter celotna dolžina ceste proti Drenovem Griču. Aktivno se je odzval tudi eden od domačinov, ki je s svojim traktorjem pomagal sanirati divje odlagališče na delu zemljišča, ki je ob dostopnem kolovozu proti Malemu placu. Nevestni občan je na zemljišče odložil celo sa-lonitke in druge gradbene od- pred kulturnim domom v Bev-kah. Grmovnice in druge trajne rastline so vestno obrezale, padke. Komunalno podjetje Vrhnika je torej odpeljalo več kot 2.560 kg različnih odpadkov. Naše žene so uredile cvetlične gredice na športnem parku in okopale in dodale zgornjo plast »sekancev« in tako osvežile »zeleno« podobo javnih površin. Zahvala velja tudi Turističnemu društvu Blagajana, ki je prispevalo nekaj trajnic in okrasnega lubja za ureditev cvetličnih površin. Ker sem omenila naše žene, naj omenim še naše moške predstavnike, ki so pridno polnili vreče, vozili samokolnice ter »vihteli« lopate. Skupaj je na čistilni akc^i sodelovalo 38 udeležencev, med njimi tudi nekaj otrok, ki smo jih spodbudili z motivacýskimi paketki krajevne skupnosti. Paketki so vsebovali liziko, čokolado in sok. Ob koncu čistilne akc^e je športno društvo organiziralo piknik za vse udeležence. Tako smo izkoristili pr^etno druženje s koristnim delom za našo okolico. Naj to pisanje sklenem z mis-l^o, da ni lepšega kot v sončnem nedeljskem popoldnevu sedeti ob kavici v ŠPB Baru Bevke in se spočiti v lepi zeleni okolici in urejenosti Športnega parka Bevke, ki nam je lahko v ponos in veselje. Za KS Bevke zapisala: Hermina Skodlar Tudi Ligojno smo počistili V soboto, 4. aprila, so se Krajevna skupnost, Športno in Gasilsko društvo v Ligojni združili in pod okriljem akc^e Očistimo Barje! organizirali čistilno akc^o tudi v Li-gojni. Pred nekdanjo osnovno šolo v Ligojni se nas je zbralo 25 prostovoljcev. Razdelili smo se v manjše skupinice in vsaka skupina se je odpravila na svoje območje. Dobili smo še rokavice, vrečke, odsevne jopiče in se odpravili na pot. Največ odpadkov smo našli ob cestah (še posebno v trnjevih grmih). Med njimi se je znašlo veliko plastenk, pločevink in škatlic od cigaret. Pobrali smo tudi nekaj zavrženih avtomobilskih pnevmatik, veliko raznoraznih embalaž (od hrenovk, bonbonov »kantic« od bencina, našli pa smo tudi gasilsko cev. Ob koncu čistilne akc^e smo analizo naredili ob zasluženi malici. Več kot 40 vrečk odpadkov, ki smo jih nabrali v več kot treh urah, bi škodovalo okolju in naši pitni vodi. Vendar onesnaževanje okolja ni edini razlog za spomladansko čiščenje. Veliko nam tudi pomeni, da živimo v lepi, čisti in urejeni okolici. Vsem, ki onesnažujete našo vas, sporočam, da odpadke lahko preprosto vržete v koš. Tako nam boste olajšali pot do čistega okolja.Anita Krajani Blatne Brezovice čistili 4. 4. 2009 smo se krajani Blatne Brezovice pridružili akcyi Stop divjim odlagališčem, ki je potekala na območju Barja. Zbrali smo se ob 8. uri pred prostori Krajevne skupnosti in se razdelili v skupine. Veseli smo bili, ker se je akcye udeležilo kar nekaj otrok, saj je treba že v mlada srca vcepiti čut in odgovornost za okolje. Po obronkih vasi in ob kolovozih smo pobirali plastenke, pločevinke in veliko druge plastične embalaže, ki jo odvržejo lastniki parcel ali mimoidoči. Zanimivo bi bilo izvedeti od povzročiteljev, zakaj to počnejo, saj ima vsako gospodinjstvo poskrbljeno za pravilno odlaganje odpadkov, poleg tega so na vasi postavljeni ekološki otoki, kamor je mogoče odlagati koristne odpadke. Če bi si vsi prizadevali in odlagali odpadke na mesta, ki so določena za to, take akcye ne bi bile potrebne in narava nam bi bila hvaležna. Kakor se bomo mi obnašali do narave, tako se bo ona obnašala do nas! S. J. 4 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Da^i odpr^ti^i vrat U^iic^iema Ittvtpl V soboto, 9. maja, bo podjetje Unichem, d. o. o., organiziralo že tradicionalni Dan odprtih vrat. Med 10. in 17. uro bo na naslovu Sinja Gorica 2, 1360 Vrhnika, odprto za vse tiste, ki želite kaj izvedeti o kakovostnih izdelkih za vzgojo in varstvo rastlin in hkrati tudi pričakujete odgovore na vsa vaša vprašanja glede rastlin in težav z njimi. Ves dan bosta potekala tudi kulturni in zabavno-razvedrilni program z razstavo. Za vzdušje bodo skrbeli glasbeniki in drugi izvajalci. Da se bomo lažje zavrte- PLANTEllA no tudi za p^ačo in jedačo. Podjetje Unichem bo namreč vsakemu podarilo bon za malico. Klub Gaia ob tej priložnosti organizira tudi tekmovanje Moja cvetlična greda, na katerem se bodo pomerili šolarji iz šestih slovenskih šol, in sicer v zasajanju 2x2 metra velike gredice. Strokovnjaki bodo zasaditve pregledali in izbrali zmagovalno šolo. Nagrada bo bogato in nepozabno presenečenje. Na prireditvi boste lahko ob 20-letnici Unichema tudi kupili po izredno ugodni li v ritmu zabavne glasbe, bo poskrblje- ceni izdelke za svoje rastlinske ljubljenčke. VABILO Ob rojstnem dnevu našega največjega pisatelja Ivana Cankarja in praznovanju Občine Vrhnika vas Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske s sodelavci vabi na pohod PO POTI CANKARJEVE DEDIŠČINE OD VRHNIKE - MAUSAR^E - VRHNIKE v soboto, 9. maja, ob 8. uri izpred cerkve sv. Trojice na Vrhniki. Poleg druženja na pohodu bomo spoznali kraje, ki jih Cankar opisuje v svojih delih, pa tudi druge zanimivosti ob tej poti. Prgave in dodatne informac^e na: 051 206 358 /Mar^a/ e-mail: maricka.dolenc@gmail.com 041 249 576 /Valentin/ UO DLNON Močilnik ponovno odprt Dnevno-nočni klub Delna lastnika gostinskega lokala Mo-čilnik Dejan in Simona Marinčič sta v pet- Močilnik zopet zaživel. Preurejena notranjost lokala ek, 10. aprila 2009, ponovno odprla vrata. V prenovljeni in lepo urejeni notranjosti prejšnjega gostinskega lokala je na novo začel delovati Dnevno-nočni klub Močilnik. Že prve dni odprtja je bilo zelo veliko gostov. V otvoritvenem večeru so nastopili: pevka Manca Špik, nato Domen Kumer, Damjan Murko in še nekateri znani DJ. Za vsak petek in soboto zvečer pripravljajo številne znane glasbene goste, saj bo prenovljeni lokal za te dneve namenjen predvsem mlajšim gostom. Kot obljubljata lastnika lokala Močilnik, bodo številni glasbeni večeri namenjeni tudi starejšim. Takrat bodo DJ predvajali predvsem plesno glasbo ter nekatere nostalgične glasbene zvrsti. Delovni čas Dnevno-nočnega kluba je: ponedeljek-četrtek od 10. do 24. ure, v petek in soboto do 4. ure zjutraj, v nedeljo pa do 22. ure. S. S. V času Cankarjevih dni Zavod Ivana Cankarja Vrhnika nudi 50 % popust pri nakupu prejšnjih izdaj Vrhniških razgledov ter nekaterih drugih knjig. Več o popustih pri nakupu določenih artiklov dobite v Turistično informativnem centru Vrhnika. Cankarjevi dnevi 2009 Ponedeljek, 27. april TRADICIONALNI 15. POHOD PO VRHNIŠKI POTI Zbor na. Trgu Karla. Grabeljška, start ob 7. uri. Pohod traja 6 do 7 ur. Planinsko društvo Vrhnika. Informacije: Edo Tomšič, 041 623 530. Petek, 1. maj PRVOMAJSKA BUDNICA Pihalni orkester Vrhnika po ulicah Vrhnike ob 6. uri. Sobota, 2. maj 27. TEK PO MEJAH KRAJEVNE SKUPNOSTI DRENOV GRIČ - LESNO BRDO Ob 10. uri. Informacije: Iztok Gruden, 041 780 778. S D Dren, Drenov Grič - Lesno Brdo. Torek, 5. maj »MOJA ISTRA« ODPRTJE RAZSTAVE AKADEMSKE SLIKARKE FULVIE ZUDIČ Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki ob 18. uri. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Sreda, 6. maj POLAGANJE VENCA PADLIM BORCEM ZA SVOBODO Na Drči ob 17 uri. ZB NOB Vrhnika. PROSLAVA OB 64. OBLETNICI OSVOBODITVE VRHNIKE Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 19. uri. ZB NOB Vrhnika. Četrtek, 7. maj TRADICIONALNO SREČANJE ODBOJKARSKIH EKIP OBČIN VRHNIKA IN BOROVNICA Dvorana OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, ob 17. uri. Petek, 8. maj SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB PRAZNIKU OBČINE VRHNIKA Podelitev občinskih priznanj in kulturni program. Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 20. uri. Občina Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Sobota, 9. maj 6. POHOD PO CANKARJEVI POTI (Ljubljana - Vrhnika) Start na Rožniku (Ljubljana) med 7.30 in 8. uro. Prihod na Vrhniko k Sv. Trojici okoli 13.30 ure. Odprta Cankarjeva soba na Rožniku, kulturni program pri Sv. Trojici na Vrhniki. Informacije 01 755 76 48, 01 241 34 19. Mestni muzej Ljubljana, Knjižni klub Svet knjige. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. POHOD PO CANKARJEVI DEDIŠČINI (Vrhnika - Mavsarija - Vrhnika) Start ob 8. uri na Sv. Trojici. Informacije: Valentin Ogrin, 041 249 576. Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske. BALINARSKI TURNIR V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA Zbor ob 8. uri na balinišču DU Vrhnika. Društvo upokojencev Vrhnika. DAN ODPRTIH VRAT CANKARJEVE SPOMINSKE HIŠE NA KLANCU Od 9. do 18. ure. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. DAN ODPRTIH VRAT STALNE SLIKARSKE ZBIRKE AKADEMSKEGA SLIKARJA IN GRAFIKA FLORISA OBLÁKÁ Od 10. do 17. ure. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. DAN ODPRTIH VRAT UNICHEMA Odprtje razstave. Svetovanje, prodaja, kulturno zabavni program. Sedež podjetja v Sinji Gorici št. 2, od 10. do 17. ure. Unichem. PREDSTAVITEV IN PREVZEM GASILSKE AVTOLESTVE Športni park Vrhnika ob 16. uri. Prostovoljno gasilsko društvo Vrhnika in Gasilska zveza Vrhnika. Nedelja, 10. maj Daniil Harms: J ELIZAVETA BAM Plesno gledališka predstava. Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 20. uri. Muzeum, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Torek, 12. maj LITERARNI VEČER S SLOVENSKIMI PESNIKI Ivan Minatti, Tomaž Šalamun, Ciril Zlobec Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki, ob 19. uri. Cankarjeva knjižnica Vrhnika, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika. Sreda, 13. maj MEDOBČINSKO PRVENSTVO V ATLETIKI ZA MLAJŠE KATEGORIJE Športni park Vrhnika ob 15. uri. Informacije: Jernej Fefer, 031 602 865 Športno društvo Vrhnika. Petek, 15. maj KONCERT MePZ IVANA CANKARJA VRHNIKA Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ob 20. uri. 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina NAŠ ČASOPIS 5 Na sejmu se je našlo kaj tudi za v lonec. Sredi trga je svoj program predstavljala tudi Sekc^a cvetličarjev in vrtnarjev ter drugih članov vrhniške Območne obrtne zbornice, z izdelki katerih lahko poskrbimo za lepši dom in njegovo okolico. Sejem je minil predvsem v pestri izbiri okrasnih cvetlic. Vrhniški center za ravnanje z odpadki je razdelil štiristo vreč komposta. ritt-taet ~ Turistično društvo Blagajana Vrhnika Komis^'a za lepše okolje, ki deluje v okviru TD Blagajana, vsako leto ocenjuje videz kraja, hiš, balkonov, skalnjakov, kmet^' ^ Naše delo se začne zgodaj spomladi s sejmom VSE ZA DOM IN VRT, kjer krajanom razdelimo brezplačne sadike. Letos smo jih razdelili kar osemsto. V želji, da bi Vrhnika postala še privlačnejša in zanimivejša, vzpodbujamo urejeno okolje tudi s podelitv^o priznanja blagajana. Veseli smo, da ima Vrhnika toliko urejenih hiš, vrtov, skal-njakov, ribnikov in še bi lahko naštevali. Tudi letos si bomo Vrhniko podrobneje ogledali, jo prehodili, prevozili s kolesi in avtomobili. Pri tem delu pa nam lahko, dragi občani, pomagate. Poglejte okoli sebe. Pri sosedu, pr^ate-lju in znancu ste gotovo opazili kaj zanimivega. Morda vas je navdušila nadvse urejena okolica ali pa ste opazili krasen balkon, skalnjak, ribnik, ko ste šli na sprehod. Obvestite nas z izpolnjenim glasovalnim lističem ali po elektronski pošti. Komis^a si bo predloge z veseljem ogledala in med njimi izbrala najlepše. Torej, občanke in občani, odprimo oči in opa-zujmo vrhniške lepote. Že vnaprej se vam zahvaljujemo za sodelovanje in pozdravljamo vse ljubitelje lepega in prijaznega okolja. Komis^a za lepše okolje IZBOR najlepšega kraja, hiše, balkona In kmetije v letu 2009 GLASOVALNI LISTIČ KRAJ OZ. DEL KRAJA (vpišete ime kraja oz. deia l^raja). STANOVANJSKA HIŠA (vpišete nasiov). BALKON (vpišete naslov in podrobnejši opis)_ KMETIJA (vpišete nasiov)_ IVlOJ NASLOV_ Glasovnico do 30. jun^a pošljite na naslov Turistično društvo Blagajana, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika ali jo oddajte v TIC, Jelovškova 1. Glasovnica je tudi na internetni strani Občine Vrhnika www.vrhnika.si in jo lahko pošljete tudi po e-pošti na naslov: drustvo.blagajana@kabelnet.net. Sodnyski trg je ponovno oživel Vse za vrt in dom Vrhnika, 4. april - Na Sodniškem trgu je potekal tradicionalni sejem Vse za vrt in dom, ki ga že leta prireja lokalno turistično društvo, na njem pa so v sodelovanju z vrtnarstvom Hlebec in Centrom za ravnanje z odpadki Vrhnika med obiskovalce ponovno razdelili na stotine brezplačnih cvetlic in štiristo vreč komposta. Kot je dejala predsednica društva Mirjam Suhadolnik, so bili z odzivom obiskovalcev zadovoljni, še bolj pa so bili obiskovalci zadovoljni s ponudbo. Predvsem gospe, kajti na voljo je bila zelo velika izbira okrasnih cvetlic, in to po zelo ugodnih cenah. Vsekakor dobra priložnost za očem všečno polepšanje balkona ali okolice svojega doma. Kot novost se je tokrat s svojim novim katalogom in bogatim razstavnim programom predstavljala tudi Sekc^a cvetličarjev in vrtnarjev Območne obrtne zbornice Vrhnika. Že pred časom so ga pripravili za sodelovanje na celjskem sejmu, kjer je bil zelo dobro sprejet, veliko zanimanja pa je njihov program požel tudi na Vrhniki. Zanimivo je bilo tudi pri Unichemovi stojnici, ki turističnemu društvu tako ali drugače že vrsto let stoji ob strani. Na stojnici so namreč pripravili pestro predstavitev svojega programa izdelkov za vzgojo in nego rastlin, dodaten magnet za obisk njihove stojnice pa so bile številne nagradne igre.(gt) Gospe so bile še zlasti vesele brezplačnih cvetlic, ki sta jih zanje pripravila TD Blagajana in Vrtnarstvo Hlebec. Zahvala Turistično društvo Blagajana Vrhnika se zahvaljuje vsem sponzorjem ter vsem, ki so kar koli pomagali in finančno prispevali, da je sejem Vse za vrt in dom v soboto, 4. aprila, zelo lepo uspel. Sponzorji so bili: UNIC-HEM, CRO, KPV, Vrtnarstvo HLEBEC, Radio 1 (Orion) in NAŠ ČASOPIS. TD Blagajana Obvestilo TD Blagajana Vrhnika bo upoštevala pripombe nekaterih razstavljavcev na sejmu Vse za vrt in dom, da bi ga v prihodnje organizirali v sredini aprila. Predvsem gojitelji okrasnega cvetja so se pritožili, da je dosedanji sejem prekmalu zaradi nestabilnega vremena. TD Blagajana Zaslužni za uspelo prireditev »Gregorjevo 2009« Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske (DLNON) kot nosilec uspele četrte prireditve Pozdrav pomladi »Gregorjevo 2009 - Luč v vodo« se zahvaljuje vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli k tej uspeli prireditvi. Posebno pa so se ob tej prireditvi izkazali pri varovanju sodelujočih in obiskovalcev: PGD Vrhnika, PGD Stara Vrhnika in Komunalno podjetje Vrhnika. Za rekordno število nastopajočih »gregorčkov« so darila prispe- vali: Območna obrtna zbornica Vrhnika, Baby center Ljubljana, Mega phone Vrhnika, Blago Mix Vrhnika, TIC Vrhnika, Pekarna Baškovč, Pekarna Adamič, Gostilna Turšič, Ames Ljubljana, Štirn, d. o. o, Jernejev kot, Aleš Kovač in Trgovina Kocka. Pogostitev vseh obiskovalcev na prireditvi so omogočili: KS Vrhnika - Vas, Gostilna pri Kranjcu, Ciril Kržič, Jože Šušteršič, Vinogradništvo in vinarstvo Mavrič. Domače pecivo in ocvirkovo potico so prispevale gospodinje iz KS Vrhnika - Vas in od drugod. Za veselo razpoloženje sta poskrbela domači ansambel in Jaka Nadlišek, ozvočenje pa je postavil Vojko Ržek. Koliko ur je bilo potrebnih za pripravo in izvedbo tega običaja, vemo samo člani in sodelavci. Uspela prireditev nas obvezuje, da jo bomo drugo leto pripravili ponovno na tem mestu tako kot letos ali pa še bolje. Člani DLNON in sodelavci Predavanje o gobah in gobarjenju V domu KS Stara Vrhnika in z njihovo pomočjo je Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske pripravilo predavanje o gobah in gobarjenju. Tako je društvo izpolnilo obljubo obiskovalcem lanske gobarske razstave, ki so hoteli zvedeti kaj več na to temo. Pred številnimi poslušalci je odlič- no predaval Branko Vrho-vec iz Horjula, ki društvu že več let zapored postavlja razstave. S pomočjo lepih diapozitivov je predaval po treh sklopih: - o lesnih gobah in uporabi le-teh v zdravilstvu in tehniki, - o nevarnih in strupenih gobah in morebitnih posle- ni i i dicah, če jih uživamo, - in o užitnih gobah, ki jih nabiramo lahko vse leto v naših krajih. Prav tako so obiskovalci zvedeli, kakšen odnos do narave moramo imeti gobarji pri nabiranju gob in drugih gozdnih sadežih, glede onesneževanja in povzročanja škode v naravi. Ljubitelji narave, ki žel^o zvedeti kaj več na to temo, se lahko včlan^o v sekc^o gobarjev pri DLNON, in sicer na: GMS 041 249 576 ali 051 206 358, e-mail: maricka.dolen-c@gmail.com Krajevni skupnosti Stara Vrhnika se zahvaljujemo za sodelovanje pri izvedbi predavanja, ki je po mnenju prisotnih lepo uspelo. Društvo ljubiteljev narave in običajev Notranjske 6 NAŠ ČASOPIS 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ribarnica Riva s sredozemskim kotičkom Odpri hišo hrane Vsaj nekaj novega V prostorih znane in že nekdanje vrhniške »Mlečne« so v soboto, 21. marca, odprli Hišo hrane. Že nekaj časa so Vrhničani z zanimanjem spremljali, kaj se dogaja s prenovo prostorov in kaj bo v njih. Prva je začela delovati trgovina s sadjem in zelenjavo DG 69, nato Pekarna in slaščičarna Marta, nazadnje pa ribarnica Riva. Uradno odprtje je bilo na prvi pomladni dan ob prisotnosti vseh lastnikov trgovinic, številnih Vrhničanov in gostov. Otvoritveni trak sta prerezala župan Vrhnike dr. Marjan Rihar in lastnik DG 69 Franc Marolt, ki je bil tudi pobudnik za Hišo hrane na Vrhniki. Za kulturni program so poskrbeli pevci Kvinteta Raskovec in igralca komedianta. Po uradnem odprtju je vrhniški župnik Blaž Gregorc blagoslovil nove prostore. Pred obnovljenim objektom ko ljudi. Še več pa jih je bilo v Hiša hrane se je zbralo veli- vseh treh prodajalnah, saj so se Prodajalna sadja in zelenjave DG 69 lastniki za otvoritveni dan zelo potrudili z raznovrstno izbiro hrane. Zbrane je prvi nagovoril Franc Marolt, direktor DG 69, ki je izrazil zadovoljstvo, da Vrhničanom lahko v eni hiši ponudbo zelenjavo, sadje, kruh, sladice, raznovrstne ribe in morske sadeže. Še posebno pa je pohvalil arhitekta Uroša Jereba, ki je znal umestiti obnovljeno stavbo v naravno okolje. Nato je spregovoril še župan dr. Marjan Rihar ter izrekel vse čestitke za odprtje Hiše hrane, ki bo Vrhniki prinesla dodatno kakovost življenja. Za zelo zanimiv kulturni program so poskrbeli Kvintet Raskovec in znani komedianti iz televiz^skih zaslonov, ki so množico nasmejali ljudi do solz. Lastniki vseh treh prodajaln so se izkazali z otvoritveno pogostitv^o ter na tak način tudi povabili Vrhničane na redne obiske. Največja je trgovina DG 69 s prodajo sadja in zelenjave. Ustanovili so jo leta 1997, od leta 1998 pa delujejo pod imenom DG 69, d. o. o., Vrhnika. Sedaj imajo tri maloprodajne trgovine: na Drenovem Griču, v Idr^l in na Vrhniki, kjer je zaposlenih 28 delavcev ter nekaj študentov. Ob odprtju so nam povedali: »Smo v postopku certificira-nja za prodajo biološko pridelanega sadja in zelenjave, ker želimo v našo ponudbo vključiti tudi biopridelke in izdelke in s tem ugoditi strankam, ki prisegajo na bolj zdrav način prehranjevanja. Z nakupom in obnovo objekta ob Tržaški cesti smo obstoječo stavbo popolnoma prenovili. Nova zunanja podoba Pekarna in slaščičarna Marta in ureditev parka je prinesla svežino na ta del Vrhnike. Notranjost stavbe je na novo zasnovana, v njej se sedaj nahajajo tri specializirane trgovine: trgovina s sadjem in zelenjavo, ribarnica in pekarna. Ravno zato smo poslovno stavbo poimenovali HIŠA HRANE.« Druga prodajalna je Pekarna in slaščičarna Marta, podjetja Pekarsko Nova, d. o. o. Pekarstvo Nova je podjetje, ki je bilo ustanovljeno novembra 2007 in ima sedež na Celovški ulici 197 v Ljubljani. S pekarstvom se ukvarjajo od leta 2004 in večino proizvodov (98 %) prodajo v lastnih prodajalnah. Imajo tri lastne prodajalne: Pekarno Lev, Pekarno Center in Pekarno Marta. Strankam nud^o vse vrste pekovskih izdelkov. V Pekarni Lev izdelujejo tudi različne vrste slaščic in piškotov. Vztrajajo pri čim bolj naravnih surovinah. Zaradi vse večje konkurence manjših pekarn vid^o prihodnost v specializiranih proizvodih, na primer bioržen kruh, ki je tudi bolj zdrav. Kot tretjo trgovino predstavljamo ribarnico Riva, podjetja Rival Junior, d. o. o. To podjetje s sedežem v Logatcu, lOC Za-polje, se ukvarja z različnimi dejavnostmi, ki se med seboj povezujejo: pridelava in prodaja hrane, logistika, skladiščenje in prevozi ter maloprodaja. V vrhniški ribarnici nud^o dnevno sveže ribe ter tudi pestro izbiro zamrznjenih. Še posebno je vpadljiv sredozemski kotiček, kjer postrežejo z morskimi delikatesnimi solatami. Ob koncu lahko zapišemo in rečemo: »Naj HIŠA HRANE živi in uspešno deluje. S. S. Hiša hrane ob odprtju Nagovor lastnika DG 69 Franca Marolta Takole sta prodajala sadje in zelenjavo nekdanja jugoslovana PSC Vojko Ravbar Clio za zvestega kupca Konec marca so v Poslov-no-trgovskem centru Ravbar v vrhniški obrtni coni izročili ključe novega Renaultovega clia zvestemu nagrajenemu kupcu Jožetu Pretnarju s Pa-kega pri Borovnici. Ključe sta nagrajencu izročila Vojko Ravbar, lastnik PSC Ravbar, s. p., in direktor trgovske skupine Bela plus, Tone Mo-horčič. Skupina Bela plus je veriga večjih slovenskih trgovin, ki nabavljajo in prodajajo izdelke bele tehnike, računalništva, avdio- in videonaprav in številnih drugih pripomočkov v gospodinjstvu in za izrabo prostega delovnega časa. V Bela plus je združenih 15 podjetnikov iz vse Slovenije, kjer imajo že 25 trgovin, skupaj z lastniki in družinskimi člani ter zaposlenimi pa že okoli 90 ljudi. To pomeni, da so vsi ti manjši trgovski centri po Slovenci predvsem družinski, izključno v lasti družabnikov, ki tvorbo skupno nabavo in distribuc^o izdelkov ter se dogovarjajo o enotnih in skupnih cenah. Tako nastopajo s konkurenčnimi cenami in tudi s kakovostnim servisiranjem svojih prodajnih artiklov. Lani decembra so skupno pripravili akcijsko nagradno prodajo svojih izdelkov v vseh trgovinah verige Belo plus. Kupci so ob nakupih izpolnjevali nagradne kupone. Nagradni sklad je bil v znesku 18 tisoč evrov, glavna nagrada pa osebni avto clio. V nagradno igro se je vključil tudi PSC Ravbar in ravno njegov zvesti kupec Jože Pretnar s Pakega pri Borovnici je prejel glavno izžrebano nagrado, osebni avto clio. Ta je v Ravbarjevi trgovini decembra kupil nov sodoben televizor, ki mu je prinesel srečo ob žrebanju glavne nagrade. Srečni kupec je ob predaji ključev povedal, da že vrsto let kupuje v trgovini PSC Ravbar, saj je s cenami, prijaznostjo in strokovnostjo prodajalcev zelo zadovoljen. S. S. Direktor skupine Bela plus Tone Mohorčič izroča ključe novega clia srečnemu dobitniku Jožetu Pretnarju s Pakega pri Borovnici, zraven pa je lastnik PSC Vojko Ravbar. 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika Podjetje Aktanta Tudi avtodomi v najem Podjetje Aktanta, d. o. o., je bilo ustanovljeno oktobra leta 2007. Ustanovila sta ga dva partnerja, Ivo Pivk in Rafael Slovša. Podjetje je bilo ustanovljeno z namenom opravljanja naslednjih glavnih dejavnosti: - oddajanje avtodomov v najem, - prodaja poslovnih in promocyskih daril, - poslovno svetovanje ter v zadnjem obdobju še - trženje novih proizvodnih programov podjetja Argo, d. o. o., iz Horjula. NAŠ ČASOPIS Že v začetku ustanovitve je bila glavna dejavnost oddajanje avtodomov. Za namene oddajanja avtodomov je podjetje nabavilo dva avtodoma. V naslednjem letu načrtujejo nabavo še enega novega vozila. Za uspešen nastop na trgu ponudnikov oddajanja avtodomov v najem so uredili spletno stran www.najem-avtodoma-aktan-ta.si, kjer si potencialne stranke lahko ogledajo vse tehnične značilnosti avtodomov, pogoje najema, cenike, zasedenost avtodomov, prek posebnega spletnega obrazca pa lahko pošljejo tudi povpraševanje za najem avtodoma. Trženje oddajanja avtodo-mov so pospeševali tudi z izdajo posebnih zgibank o avto-domih, z oglasi v časopisih, rev^i AVTO-DOM in na specializiranem portalu: www. avtobivak.net. Rezultat vseh aktivnosti je bila dobra zasedenost avtodo-mov že v prvem letu poslovanja. Oba avtodoma skupaj sta bila zasedena 230 dni. Avto-doma je najelo 30 različnih strank. Prodaja poslovnih in pro-moc^skih daril pa je postala nekakšna glavna dejavnost. Predvsem se zavedajo, da morajo biti odjemalci storitev in proizvodov zadovoljni s kakovostjo storitve in proizvoda, ceno ter z odnosom zaposlenih do njih. Odjemalcem žel^o ponuditi vedno najboljše in vzpostaviti dolgoročen partnerski odnos. Za dosego tega cilja so leta 2008 vodili več aktivnosti. Sestavili so širok prodajni program, ki je primeren za čim širši nabor kupcev. Skrbno so izbrali dobavitelje in pridobili ustrezne nabavne kanale z optimalnimi nabavnimi pogoji. Tako zdaj podjetje posluje z največjimi in najbolj priznanimi evropskimi dobavitelji pro-moc^skih proizvodov. Prav tako je podjetje konec leta 2008 postalo član PSI (To je Promotional Product Servise Institute - članstvo omogoča določene prednosti pred konkurenco na trgu). Brez tega članstva se ne bi mogli udeležiti največjega sejma, ki poteka dvakratna leto, enkrat v Dusseldorfu in enkrat v Parizu. Na tem sejmu so zbrani vsi dobavitelji in proizvajalci promoc^skih proizvodov, kar je za podjetje, ki se ukvarja s to vrstno de- Nekaj poslovnih daril Novi prostori podjetja Aktanta v obrtni coni na Vrhniki javnostjo, ključnega pomena. Na sejmu si je poleg nabavnih aktivnosti za prihajajoče leto mogoče pridobiti informac^e o vseh novostih promoc^skih proizvodov. Pridobiti je mogoče nove kataloge ter vzorce od različnih dobaviteljev. Zato je oglaševanje prioriteta podjetja Aktanta kot zaupanja vrednega ponudnika poslovnih in promoc^skih izdelkov. Uredili so drugo spletno stran www. aktanta.si, ki je namenjena prodaji poslovnih in promoc^skih izdelkov. Prek oglasov v časo- pisih so posebej reklamirali tudi to dejavnost. Za potrebe trženja posebnega inovativne-ga izdelka »magično svetleče milo SOAPY«, ki se lahko uporablja tudi v promoc^ske aktivnosti, so izdali posebno zgibanko in opravili so potrebna testiranja na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor in na inštitutu SiQ Ljubljana. Več o tem izdelku si lahko preberete na: http://www.aktanta. si/novo-na-slo-trziscu/. Sistematsko delo, profesionalen odnos do kupcev, pravilen izbor artiklov in konkurenčne ponudbe so pripomogli, da so zdaj kupci med drugimi: Argo, Butan Plin, Zavod za gradbeništvo Slovence, Sanolabor, Adria Shell, KD Finančna točka, KD Življenje, Fortrade, M Sora, Geoplin Plinovodi, Mines, Stanovanjski sklad RS, Electrolux, Elektro-servisi, Prva TV, Komunalno podjetje Vrhnika, Kraft Foods Ljubljana, Zagreb in Beograd. Letos so se odločili za trženje novih programov podjetja Argo in poslovnega svetovanja. V sodelovanju s podjetjem Argo, d. o. o., Horjul in Rico-magas Češka, so že leta 2008 začeli s pripravami na trženje programa dimniških sistemov iz polipropilena. V ta namen so izdali poseben katalog, ki zajema sestavne dele dimniških sistemov in uredili internetno stran: www.ricomgas.si, ki potencialnim kupcem omogoča vpogled v tehnične značilnosti posameznih elementov dimniških sistemov. V sredini marca 2009 so podjetje preselili v nove poslovne prostore: Pod Hruševco 46 C na Vrhniki. Ustvarjeni prihodki leta 2008 so dobra podlaga za uspešno poslovanje, še posebno, če jih gledamo z vidika položaja podjetja na trgu na področju oddajanja avtodomov pa tudi na segmentu promoc^skih in poslovnih daril. Razlog za optimizem je primerno število zadovoljnih kupcev (30 najemnikov avtodoma in več kot 70 kupcev, ki so lani v podjetju kupili poslovna in promoc^-ska darila). Ob koncu lahko z veseljem ugotavljamo, da ob ukinjanju in krizi vrhniškega gospodar- A stva nekateri podjetniki z optimizmom gledajo naprej. S. S. Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Prejeli smo! Bojan ZADRAVEC Sinja Gorica 98 1360 VRHNIKA kot prvopodpisani v imenu krajanov naselja Sinje Gorice - Sap Vrhnika, 11. 4. 2009 DIREKCUA REPUBLIKE SLOVENUE ZA CESTE Tržaška cesta 19 1000 LJUBLJANA PROMETNI INŠPEKTORAT REPUBLIKE SLOVENUE Tržaška cesta 19a 1000 LJUBLJANA OBČINA VRHNIKA Tržaška cesta 1 1360 VRHNIKA POLICUSKA POSTAJA VRHNIKA Krpanova ulica 3 1360 VRHNIKA SVET ZA PREVENTIVO IN VARNOST V CESTNEM PROMETU OBČINE VRHNIKA na naslovu OBČINE VRHNIKA ZADEVA: ZAHTEVA PO USKLADITVI PROMETNE UREDITVE NA REGIONALNI CESTI VRHNIKA-LJUBLJANA SKOZI NASELJE SINJA GORICA - SAP IN NA LOKALNI CESTI SINJA GORICA-SAP-VELIKA LIGOJNA Spodaj podpisani krajani naselja Sinja Gorica - Sap glede na stanje po ureditvi ceste in pločnikov skozi naselje Sinja Gorica - Sap v letu 2008 in zaradi neurejenih pločnikov na lokalni cesti ZAHTEVAMO USKLADITEV PROMETNE UREDITVE kot sledi v spodaj naštetih točkah: 1.Prometni znak za označitev kraja SINJA GORICA se prestavi v smeri Ljubljane do izvoza, na regionalno cesto, za hišne številke 105, 107, 107A, 107B. Tako začne veljati omejitev hitrosti 50 km/h od znaka naprej, kar omogoča varno vključevanje na regionalno cesto in z nje. 2.Na celotnem odseku od prej omenjenega izvoza do krožišča pri Kovinarski se omeji hitrost na 50 km/h, kot je že bilo pred ureditv^o. Pet križišč in enaindvajset izvozov na tem kratkem odseku, s poslovnih in zasebnih dvorišč ne omogoča mešane hitrosti 50 km/h in 70 km/h, kot je urejeno sedaj in s tem varnega vključevanje v promet in iz njega. 3.Pri izvozu za Veliko in Malo Ligoj-no ter pri izvozu za UNICEM - VIDMAR se odstrani previsoke prometne znake za obvezno smer, ki so postav- ljeni na otokih pri prehodih za pešče in se jiz zamenja z nižjimi. Previsoka betonska ograja pri hišni številki 20 in omenjeni prometni znak zelo ovirajo izvoz z lokalne ceste Sinja Gori-ca-Sap-Velika Ligojna. Prej omenjeni znaki pa tudi zelo ovirajo izvoz z regionalne ceste. 4.Na lokalni cesti Sinja Gorica-Sap-Velika Ligojna se pred prečkanjem ceste s traso bivše železnice postavi hitrostno oviro. Na omenjemen odseku, ki nima urejenih pločnikov in jo uporabljajo krajani in otroci kot šolsko pot do postajališča šolskega avtobusa, je zelo nevarna zaradi stalne prekoračitve hitrosti in s tem ogrožanja peščev. Obenem naj se na tem odseku postavi prometne znake z obvestili o šolski poti in postajališču šolskega avtobusa. 5.Zahtevamo, da se do ureditve sig-nalizac^'e poveča nadzor na omenjem odseku s prisotnostjo policie in me-ritv^o hitrosti. Zgornje zahteve vam pošiljamo zaradi stalne nevarnosti udeležencev v prometu na omenjenem odseku in več nesreč, kot sta bili zadnji 11. 4. 2009, ko sta bila očitna vzroka prevelika hitrost in nepregledno križišče pri zav^anju levo z regionalne ceste. ''Pomagamo lahko samo na lokalni cesti'' Zbrane podpise in zahteve so krajani Sinje Gorice med drugim poslali tudi na vrhniško občino, vendar kot je dejal župan dr. Marjan Rihar, lahko občina ukrepa le na lokalni cesti do Velike Ligojne. »To si bomo kot občinska uprava tudi ogledali na terenu, in sicer v okviru obiska krajevne skupnosti, ki bo predvidoma 13. maja.« Vse ostale zahteve krajanov pa se nanašajo na regionalno cesto, ki je v pristojnosti države, tu pa ima občina bolj ali manj zvezane roke. Sicer pa si je prizorišče nedavne nesreče ogledala tudi vrhniška polic^'a, ki bo na tem odseku povečala nadzor, na upravitelja ceste - DRSC pa bo posredovala prošnjo, da preveri ali je domnevno sporna prometna signalizac^'a ustrezno postavljena.(gt) ZAHTEVAMO, DA NAM IN VSEM, KI UPORABLJAMO CESTE IN PLOČNIK SKOZI NAŠ KRAJ, OMOGOČITE VARNO UPORABO. V uredništvo smo prejeli pismo o nekorektnem ravnanju urgentnega zdravnika v vrhniškem zdravstvenem domu. Vsebina pisma je bila posredovana direktorju ZD Vrhnika, Zdravniški zbornici Slovenya, dr. Primožu Rusu in županu Občine Vrhnika dr. Marjanu Riharju. Besedilo pa je naslednje: »Pišem vam zaradi nekorektnega ravnanja urgentnega zdravnika v vrhniškem zdravstvenem domu. Moja mama, Mar^a Jurca, ki bo 17. maja dopolnila 86 let, je v sredo popoldne, 25. marca 2009, zbolela. Ob 22.30 se ji je stanje poslabšalo, dobila je vročino, zaradi hudih bolečin pa je zelo težko dihala. Takrat sem prvič poklicala 112 in prosila za urgentne-ga zdravnika na Vrhniki. Povedala sem mu o vseh maminih težavah in ga lepo prosila, če jo lahko pride po- gledat. Želel je govoriti tudi z mamo, ki ga je kljub temu, da je težko govorila, večkrat prosila, naj pride. Svetoval ji je, naj vzame tableto za pomiritev in naj pokliče, če se bo situac^'a poslabšala. Ob pol treh zjutraj sem ga ponovno poklicala. Obisk na domu je odklonil in zahteval, da mamo pripeljemo v ambulanto, češ, da ji doma ne more pomagati. Povedala sem mu, da je to nemogoče, vendar je vztrajal pri svojem. Poklicala ga je tudi moja sestra, pa je bil do nje silno nepr^a-zen, obisk na domu pa je seveda odklonil. Tako sem morala počakati do sedmih zjutraj, ko sem poklicala dr. Rusa. Deset minut čez sedmo je bil že pri mami in ob pol osmih jo je reševalec odpeljal v Ljubljano na urgenco, kjer so jo zadržali zaradi pljučnice. Dr. Rusu bi se seveda radi zahvalili za takojšnjo pomoč. Tisto noč je bil dežurni zdravnik na Vrhniki dr. Hajdinjak. Menim, da je bilo njegovo ravnanje nedopustno in se ne bi smelo več ponoviti. S spoštovanjem, Milena Mesarič in Mimi Kozamernik.« 7 8 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kdo nam vlada? Odgovor na to vprašanje postaja iz meseca v mesec bolj zaskrbljujoč. Prvi primer: odvetniške tarife. Po 23. členu Ustave mora država vsem državljanom zagotavljati pravico do sodnega varstva. Ta pravica pa jim ni dosegljiva, če jim istočasno niso dosegljive odvetniške storitve, saj je odvetništvo po 1. členu Zakona o odvetništvu del pravosodja. Država je obenem z zakonom tudi določila, da morajo biti vsi odvetniki obvezno včlanjeni v Odvetniško zbornico, sami zbornici pa je dala velika pooblastila, da lahko posameznemu odvetniku celo odvzema pravico opravljati odvetniški poklic. Država je torej Odvetniški zbornici podelila (zagotovila) monopolni položaj, ki ga pa sedaj zbornica izkorišča za izsiljevanje višjih tarif. Odvetniki so namreč kolektivno zavrnili tisto zastopanje v sodnih psotopkih, ki ga za revne državljane naroči in plača država. Zaradi monopolnega položaja zbornice pa ni možno, da bi lahko država na javnem razpisu izbirala drugega (ugodnejšega) ponudnika. Odvetniška zbornica bi se morala zavedati, da ji je država zagotovila monopol zaradi javne koristi zagotavljanja sodnega varstva in ne zaradi pr^ateljskih vezi z odvetniki. Od njih bi zato pričakovali, da se bodo obnašali bolj državotvorno in ne bodo odklanjali zastopanja, ki ga za revne državljane naroča in plačuje država po tarifi, ki naj bi jo po lanskem "Šturmovem zakonu" (tako kot v veliki večini evropskih držav) določala država (parlament) in je povsem primerljiva s tarifo odvetniških storitev v Nemč^'i. Uzakonjen monopol in svobodno oblikovanje cen nista združljiva. V kolikor dopustimo, da izvajalec svobodno postavlja tržne cene, je potrebno ta monopol razgraditi in zagotoviti konkurenco. V kolikor pa se zaradi javnega interesa monopol ohrani, pa mora monopolist sprejeti dejstvo, da ima pri oblikovanju cen zaradi javnega interesa glavno besedo država. Cene lahko obvladuje le konkurenca ali pa (v primeru monopola) nekdo tretji (država). Žal se je zadnje odvetniške "stavke" minister Zalar lotil tako, da je popustila njihovi zahtevi in v 19. členu zakona zopet zapisal, da odvetniško tarifo določa Odvetniška zbornica. S tem je država zopet postala ujetnik (talec) izvajalca, katerega monopol je sama uzakonila. Tako stanje je sicer odlično za odvetnike, ni pa dobro ne za državo, ki (pri edinem izvajalcu) naroča te storitve in ne za državljane, ki pri iskanju pravnega varstva vse težje plačujejo svojega odvetnika . Ni dobro, če minister (oziroma vlada) postavlja interes določenega lob^a pred interesom države oziroma državljanov. Drugi primer: t.i. izbrisani. "Izbrisanemu" gospodu Todoroviču, ki je leta 1992 zavrnil slovensko državljanstvo ("ker" - kot pravi - "je Slovenca nekulturna država"), je prvostopenjsko sodišče priznalo odškodnino v višini 17.000 evrov, kar z zamudnimi obrestmi pomeni najmanj 55.000 evrov. Gospod je seveda napovedal pritožbo, ker zahteva mnogo več. Te dni je Okrožno sodišče v Mariboru obravnavalo zastaralni rok odškodninskega zahtevka "izbrisane" gospe B. K. v višini 64.000 ev-rov in določilo, da zastaralni rok začne teči šele z izdajo dopolnilne odločbe, kakršne te dni pospešeno izdaja ministrstvo za notranje zadeve. Gospa B. K. si lahko z zamudnimi obrestmi obeta kakšnih 200.000 evrov. Za primerjavo naj omenim, da je družina padlega moža in očeta, ubitega s strani JLA v vojni za Slovenko, dobila zakonsko omejeno odškodnino v višini 3.200 evrov. Slovenska demokratska stranka je ponovno vložila ustavni zakon, s katerim bi t.i. izbrisanim omejili odškodnine in podrobneje določili, kdo je do njih upravičen, pa so ga poslanci vladnih strank že na samem začetku v celoti zavrnili. Predsednik vlade je pred časom sicer napovedal, da bo vlada odškodnine omejila z zakonom, a je na seji Ustavne komisme 15. 4. 09 predstavnik ministrstva jasno povedal, da je zakon že skoraj dokončno pripravljen, da pa ne bo omejeval odškodnin. Ker je torej zopet zmagal nedržavniški lob^', bo slovenske davkoplačevalce tudi zaradi t.i. izbrisanih še vrsto let močno bolela glava. Tretji primer: reprogramiranje tajkunskih kreditov. Država skuša s sredstvi davkoplačevalcev ohraniti vitalnost slovenskih bank, da bi le te lahko podjetjem pomagale prebroditi kratkoročne likvidnostne težave. A celo banke, ki so v večinski državni lasti (NLB, NKBM in Abanka), so s pomočjo teh državnih injekc^' že reprogramirale dolgove raznim holdingom, kot je Infond Holding Boška Šrota. Razni IUV-ji, MIP-i in Pomurke pa se lahko obrišejo pod nosom, pa čeprav bi na primer nekaj bančnega drobiža lahko rešilo 90 ton zmrznjenega mesa. Če bi prostor dopuščal, bi^ lahko naštel še sto primerov, ko vlada leporeči, odločajo pa lob^'i. Že sedaj se upam napovedati, da bo državni projekt elektronskega cestninjenja pristal v naročju Golobičeve Ultre. Kako pametno je Boško Šrot pred enim letom brez ovinkarjenja naročil uredniku Dela, "da je treba podpreti Pahorja in rušiti Janšo", ker bi to koristilo holdingu. Za lob^e, ki žel^o obvladovati Slovenko, je namreč zelo pomembno, katera politična opc^a je na oblasti. In bojimo se lahko, da bosta celo gospodarska kriza in stiska državljanov izkoriščena za razvodenitev pravne države in za utrditev oblasti posameznih lob^ev. France Cukjati, dr.med., poslanec Državnega zbora P.S.: V prejšnjem sestavku sem med ostalim citiral tudi povelje po-litkomisarja Frica Novaka, ki je bilo objavljeno leta 1943, katerega avtentičnost pa ni dokazana. Je pa citirano povelje na las podobno drugim njegovim poveljem, katerih avtentičnost je dokazana, kot na primer njegovo povelje Komandi 1. čete Šercerjeva bataljona z dne 5. jul^' 1942: "... morate 12 internirancev, ki smo jih rešili iz ujetniškega vlaka tekom 24 ur likvidirati. Likvidac^o izvršite tajno. Strogo pazite na to, da se o tem ne bo ničesar izvedelo in da Vam kdo ne pobegne. Za izvršitev te naredbe osebno odgovarjate." Petnajst let Liberalne demokracie Slovence Marca je Liberalna demo-krac^a Slovence praznovala svoj petnajsti rojstni dan. 12. marca 1994 so se na Bledu na ustanovnem kongresu v Liberalno demokrac^o združile štiri stranke: Liberalno demokratska stranka, Demokratska stranka, Socialistična stranka in Zeleni - ekološko socialna stranka. V počastitev te obletnice se je na svečani seji sestal svet LDS. Predsednica Katarina Kresal je v uvodnem nagovoru povedala, da je v petnajstih letih Liberalna demokrac^a Slovence preživela različna obdobja, ves čas pa dosledno vztrajala na liberalnih vrednotah, kot so spoštovanje človekovih pravic in svoboda posameznika, ločenost cerkve od države, svoboda lastništva in podjetništva, pravna država, preprečevanje diskriminac^, strpnost do drugače mislečih in brezkompromisna zaščita manjšin, od istospolno usmerjenih do narodnostnih. Ob zaključku svečanosti je podelila priznanja Liberalne demokracie Slovence. Med prejemniki priznanj za dolgoletno prizadevno in uspešno delo v LDS je tudi Igor Novljan, prvi predsednik vrhniškega Občinskega odbora Liberalne demokracie. Vrhniška LDS je pod nje- govim vodstvom v več mandatih postala najmočnejša politična stranka v občini. Igor Novljan je pomemben in vpliven član občinskega sveta Vrhnika že četrti mandat. Kot direktor podjetja Pri-mis, d. d., je vodil in koordi- Dragomer ter nov otroški vrtec na Vrhniki. Kot aktiven član sodeluje tudi v odboru za izgradnjo novega vrtca Barjanček 2. V tem mandatu je predsednik Odbora za gospodarstvo, finance in proračun pri občinskem svetu ter vodja niral izgradnjo Osnovne šole Antona Martina Slomška, ki je bila takrat ena lepših v Slovenii. V mandatu 2002 do 2006 je bil podžupan Občine Vrhnika, zadolžen za družbene dejavnosti. Pod njegovim neposrednim nadzorom sta bila uspešno dograjena prizidek k osnovni šoli Log svetniške skupine LDS, ki je tudi najmočnejša svetniška skupina. Poleg političnega dela je Igor Novljan zelo aktiven tudi v civilno-družbeni sferi. Dvanajst let je bil predsednik Športne zveze Vrhnika, zadnja leta je predsednik Mešanega pevskega zbora Ivana Cankarja Vrhnika. Po njegovi zaslugi je Občina Vrhnika navezala uspešne kulturne stike s švicarskima mestoma Lenzburg in Dottikon. Njegovo obsežno družbeno in politično delovanje je zapustilo pomemben pečat razvoju Liberalne demokracie in vrhniške občine, zato smo prepričani, da je priznanje prišlo v prave roke. V nadaljevanju je svet LDS določil listo kandidatov za volitve v evropski parlament. Za nosilca liste je bil izvoljen evropski poslanec Jelko Kacin, ki mu na listi sledio dolgoletna dopisnica RTV Slovenie iz Trsta Mirjam Muženič, podpredsednik LDS psihiater dr. Slavko Ziherl, vodja sektorja za evropske zadeve in kulturni razvoj na ministrstvu za kulturo mag. Sonja Kralj Bervar, predsednik Mlade liberalne demokracie Borut Cink, načelnica upravne enote v Ljutomeru mag. Darja Mohorič in predsednik sveta LDS Aleš Gulič. Lista dokaj posrečeno predstavlja generaciski, teritorialni, poklicni in interesni presek Slovenie. Dejstvo, da na sicer tajnem potrjevanju liste ni bilo glasu proti, pa je zelo dobra popotnica za uspešen nastop in dober volilni rezultat na juniskih volitvah. Richard Beuermann VSEM BRALKAM IN BRALCEM NAŠEGA ČASOPISA ČESTITAMO ob 27. APRILU, Dnevu upora proti okupatorju, 1. MAJU, Prazniku dela, ter 9. MAJU, Dnevu Evrope. Prebivalcem Občine Vrhnika voščimo za občinski praznik - 10. maj, pridružujemo pa se tudi spominu na 6. maj, dan ko so leta 1945 borci NOV osvobodili Vrhniko. Območna Organizacija SOCIALNIH DEMOKRATOV Vrhnika Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Tržaška cesta 12, Vrhnika Uradne ure: ponedeljek in torek od 9. do 15. ure sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek od 9. do 13. ure Tajnica Barbara Kovačič HC - telefon: 750 66 30; faks: 750 66 36 E-naslov: info@zavod-cankar.si Direktor Boštjan Koprivec Telefon: 750 66 34 E-naslov: direktor@zavod-cankar.si Poslovna sekretarka Irena Oblak Telefon: 750 66 32 E-naslov: poslovodstvo@zavod-cankar.si Kultura: Tatjana Oblak - Milčinski Telefon: 755 76 48 (Cankarjev dom Vrhnika) E-naslov: kultura@zavod-cankar.si; cdv@siol.net Sport: Daniel Cukjati Telefon: 750 66 35 E-naslov: sport@zavod-cankar.si Turizem Telefon: 750 66 33 E-naslov: turizem@zavod-cankar.si Sodelavec občinskega glasila Simon Seljak Telefon: 750 66 38; 040 234 090 E-naslov:nascasopis@zavod-cankar.si Vodja vzdrževanja Jože Nagode Telefon: 750 66 37 E-naslov: vzdrzevanje@zavod-cankar.si TIC - Jelovškova ulica 1 Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure; Sobota od 9. do 14. ure Telefon: 755 10 54; 051 661 063 E-naslov: tic@zavod-cankar.si 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina »Na vas se lahko vedno zanesemo!« Dragomer, 11. marec - Tokrat so se v Dragomerju na svojem redni letni skupščini sestali gasilci Gasilske zveze Vrhnika. Obravnavali so poročila za minulo in načrt dela, pozdravili pa so jih tudi vsi trye župani in poveljnik GZS Matjaž Klarič. Vrhnika NAŠ ČASOPIS Ivan Turk, predsednik zveze, je označil minulo leto kot uspešno, saj so program dela uspeš- V društvih zveze so dejavni tudi veterani. Nekateri delujejo v okviru tekmovalnih enot, ničarke,« je pojasnila predsednica komisme za delo s članicami Albina Molek. Aktivna je bila lani tudi mladina. Udeležila se je spomladanske čistilne akc^e, organizirala likovne delavnice, se družila na morju in sodelovala na različnih tekmovanjih - pri nekaterih je bila celo njihov organizator. Če govorimo o tekmovanjih, velja omeniti najboljše dosežke lanske tekmovalne se- ravnih nesreč, ki se očitno iz TV ekranov sel^o v našo resničnost. Za govornico so stopili tudi vsi tr^e župani, katerih občine sod^o v Gasilsko zvezo Vrhnika. Mladen Sumina iz gostiteljske občine, Log - Dragomer, je izrazil zadovoljstvo, da so za lokac^o občnega zbora izbrali Drago-mer, katerega gasilci letos praznujejo 40. obletnico organiziranega obstoja. Vrhniški župan dr. Predsednik GZ Vrhnika, Ivan Turk Poveljnik Vinko Keršmanc: lani smo intervenirali 87-krat! Občni zbor je potekal v Dragomerju, katerega gasilsko društvo letos praznuje 40. obletnico obstoja. no opravili kljub dejstvu, da se naloge in delo v gasilskih organizac^'ah nenehno povečujejo. Opozoril je na še vedno problematično usposabljanje kadrov za specialna znanja, ki potekajo v Izobraževalnem centru na Igu ali Sežani, saj pr^avljenemu kandidatu nekateri delodajalci ne dovol^o na zdravniški pregled in izobraževanje, čeprav jim gasilska zveza poplača nadomestilo plače za čas odsotnosti od dela. Poveljnik zveze Vinko Keršmanc je prebral poročilo o lanskih intervenc^'ah, po katerem so gasilci opravili 87 intervenc^'. Porabili so 358 m3 vode, 31 kg prahu, 20 kg absorbenta in 20 litrov penila. Med požari še vedno prednjačio dimniški požari, sledjo prometne nesreče ter požari v naravi in na stanovanjskih objektih. ki dosegajo zavidljive rezultate, drugi pa ostajajo zvesti gasilski organizac^'i v obliki udeležbe različnih srečanj. Kot je pojasnil Pavle Bizjan, predsednik veteranov, so se lani udeležili srečanj veteranov drugih gasilskih zvez notranjske reg^e, podali so se na pr^etno potepanje po Dolenjskem, jeseni pa so se pridružili srečanju s članicami v Podlipi. Slednje v društvih zavzemajo vedno vidnejše vloge. Sodelovale so pri raznih organizac^'ah, na slavnostnih sejah, tekmovanjih, paradah in drugih prireditvah. »Posamezne članice srečamo tudi na gasilskih vajah, ki potekajo v okviru meseca požarne varnosti, pa tudi na kakšni intervenc^'i. Članice smo bile izvoljene tudi v upravne odbore PGD in GZ in kar nekaj jih opravlja delo tajnika in blagaj- zone: člani A Podlipa - Smrečje so na državnem tekmovanju v vaji z motorno brizgalno zasedli 9. mesto, na državnem tekmovanju v orientac^'i pa so pionirji PGD Blatna Brezovica zasedli 12. mesto. Posebno mesto pripada pionirjem PGD Brezovica pri Borovnici, ki so lani na memorial-nem tekmovanju za pokala Rudolfa Maistra na Uncu že četrto leto zapored osvojili prvo mesto. Zbor delegatov je med drugim nagovoril tudi poveljnik Gasilske zveze Slovence Matjaž Klarič. Izrazil je zadovoljstvo nad dobro utečenimi programi znotraj vrhniške gasilske zveze in pohvalil dejavnost podmladka, veteranov in članic. Sicer pa je spomnil na velik prispevek gasilcev notranjske reg^e pri sanac^'i lanskih na- Marjan Rihar je spomnil na nujnost preventive pri dimniških požarih, ki so najpogostejši vzrok intervenci', in na velike vrhniške industr^'ske komplekse, ki po propadu nekaterih vrhniških podjeti samujejo. Obstaja namreč nevarnost, da bi taki objekti postali tarča objestnežev in nepridipravov, ki bi lahko zanetili tudi požar, ta pa bi zaradi zapuščenosti stavb ostal v začetni fazi prikrit. Gasilcem je priporočil tudi sodelovanje z medobčinskim redarstvom. Andrej Ocepek, borovniški župan, pa je dejal, da je gasilsko pros-tovoljstvo v času, ki mu daje tempo evro, zelo cenjena, a tudi zelo redka dobrina. »Vedno ste priskočili na pomoč, ko smo vas potrebovali. Na vas se lahko vedno zanesemo!« Nova gasilska tehnika Vrhnika ima novo ognjeno bojevnico Vrhnika, 10. april - Redkokdaj je v gasilskih vrstah čutiti toliko veselja kot tokrat, kajti vrhniški gasilci so v svojo sredo sprejeli novo sodobno avtolestev. Množica gasilcev vrhniških in sosednjih društev jo je pričakala pred vrhniškim gasilskim domom, kjer bo nastanjena. Uradni sprejem vozila, za katerega je vrhniška občina odštela 631 tisoč evrov, bo 9. maja ob občinskem prazniku. vamo tri tričlanske posadke, ki bodo začele z usposabljanjem predvidoma še v tem mesecu, nato pa bomo poskušali opraviti čim več vaj, ki bodo vključevale delo z avtolestvio,« je dejal poveljnik zveze Vinko Keršmanc. Kot smo izvedeli, naj bi že predvidoma maja izvedli eno od večjih gasilskih vaj v Bistri, kjer bi v samo reševanje vključili tudi novo pridobitev. Prihod nove »ognjene bo- To je sodobna avtolestev na podvozju magirusa, ki s svojo teleskopsko lestvio, na koncu katere je delovna košara, doseže višino 32 metrov oziroma 27 metrov reševalne višine. Kot je pojasnil predsednik vrhniške gasilske zveze Ivan Turk, se je potreba po njej izkazala v zadnjih letih, ko je na Vrhniki zraslo vedno več visokih gradenj. »Za zdravstvenim domom imamo blokovsko gradnjo, pa po novem Zlatico na Vrtnari'i, nekaj pa se jih še obeta. Vedno več je tudi neu-ri, kjer pri prekrivanju streh s ceradami in polivinili tovrstne naprave močno olajšajo delo.« Pa ne samo olajšajo, je še dodal Turk, marveč bo delo gasilcev zato tudi varnejše in učinkovitejše. Zaenkrat je vozilo s svojimi proračunskimi sredstvi poravnala Občina Vrhnika, vodstvo gasilske zveze pa upa, da ga bodo s svojim deležem podkrepile tudi sosednje občine. »Z Borovnico in Horjulom imamo podpisano listino o vzajemni pomoči, tako da od njih pričakujemo, da bodo pristopile k projektu, upam pa tudi, da se bo opogumila še katera od preostalih sosednjih občin. Računamo tudi na donatorje,« je pojasnil Turk in dodal, da ne glede na to v primeru intervencie ne bodo nikomur odklonili pomoči. Vozilo avtolestev ima tričlansko posadko. Na njeni predstavitvi pred vrhniškim gasilskim domom je njene sposobnosti predstavljal Bojan Vrhovec, ki tudi sicer v ljubljanski gasilski brigadi skrbi za tovrstno vozilo. »Predvide- Takole je novo vozilo z avtolestv^o zapeljalo pred gasilski dom na Vrhniki. Z avtolestv^o naj bi izboljšali požarno varnost in gasilcem omogočili varnejše intervenc^e. Prva sta si Vrhniko iz ptičje perspektive ogledala poveljnik Kerš-manc in župan dr. Rihar. Ognjena bojevnica bo deležna uradnega krsta 9. maja ob občinskem prazniku. jevnice« na Vrhniko je spremljal tudi poveljnik Gasilske zveze Slovence Matjaž Klarič, ki novo gasilsko tehniko vidi kot veliko požarno-varnostno pridobitev za to območje. Najbližji avtolestvi sta namreč v Ljubljani in Postojni. »Danes sem iz Ljubljane do sem potreboval skoraj pol ure, vemo pa da v intervencii minute, če ne sekunde, lahko zelo veliko pomenio. Zato menim, da je avtolestev za to območje velika pridobitev, ki bo močno dvignila operativno pripravljenost gasilcev. Stanovanjski požari zahtevajo ustrezen ukrep reševanja , pri katerem si lahko zelo veliko pomagamo z avtolestvio. To pa pomeni tako večjo varnost za občane in delo gasilcev, kot tudi za učinkovitejše gašenje, « je dejal Klarič in pohvalil smelo odločitev občine in gasilcev, da so se odločili za tako veliko investicio. V množici pred gasilskim domom je bil tudi župan dr. Marjan Rihar, ki se je skupaj s poveljnikom Kerš-mancem prvi podal v košaro avtolestve in sta se dvignila nad Vrhniko. »Gasilcem moram čestitati, da so skupaj z našo upravo v tako kratkem času izpeljali tako zahteven projekt. Vsekakor je vozilo velika pridobitev za našo občino, predvsem za reševanje na visokih in težje dostopnih objektih. Nenazadnje pa je nova sodobna tehnika tudi magnet za mlade, da se odločajo za vstop v gasilske vrste.« Avtolestev bo nastanjena v prizidku vrhniška gasilskega doma. Garaža je sicer že nared, do 9. maja, ko bo ob občinskem prazniku uradni sprejem vozila, pa bo treba urediti še njeno dvorišče - za lažji dostop z vozilom pa tudi za všečen videz celotnega objekta. Gašper Tominc 9 10 NAŠ ČASOPIS Občina ^ Vrhnika 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si OBMOČNO ZDRUZENJE RDEČEGA KRIZA VRHNIKA TEČAJ PRVE POMOCI ZA VOZNIKE MOTORNIH VOZIL Bodoči vozniki! Vabimo vas na tečaj in izpit iz prve pomoči za voznike motornih vozil. - Tečaje organiziramo enkrat na mesec, po potrebi tudi večkrat, na Poštni ulici 7B, z začetkom ob 17. uri. - Nudimo brezplačno izposojo literature. Prgave sprejemamo: vsak dan od 8. do 14. ure, ob sredah do 17. ure, v pisarni OZ RK Vrhnika, Poštna ulica 7B, po telefonu 7502-447 ali na e-naslov: vrhnika.ozrk@rks.si KRVODAJALSKA AKCyA V četrtek, 26., in v petek, 27. marca, je bila za občane Vrhnike, Borovnice in Loga - Dra-gomerja organizirana krvodajalska akc^'a v Cankarjevem domu na Vrhniki. Našemu vabilu na akcijo se je odzvalo 309 krvodajalcev. Izpolnili boste poseben obrazec - pristopno izjavo. Pooblaščena oseba preveri identiteto in jo s podpisom potrdi. Izjavo pošlje v priporočeni obliki na Slovenja-transplant, ki jo hrani v zbirki podatkov in IZLET ZA KRVODAJALCE Že na Krvodajalski akcji smo se dogovorili, da se bomo tudi letos odpravili na izlet, in sicer Dolenjska s splavarjenjem. Izlet je bil vabljiv, zato se vas je že kar precej pri avilo, nekaj prostih mest pa je še ostalo, zato vas vabimo, da nas čim prej pokličete in tudi vi so' boto, 30. maja 2009, preživite v naši družbi. Prjavite se lahko osebno v pisarni OZ RK Vrhnika ali po telefonu 7502-447. OPREDELITEV ZA POSMRTNO DAROVANJE ORGANOV IN TKIV Opredelitev za posmrtno darovanje organov in tkiv je najvišja oblika etične zavesti posameznika in najvišja obli- ka solidarnosti s sočlovekom. Z opredelitvjo za darovanje v času življenja lahko posameznik postane darovalec organov in tkiv po smrti. Z darovanjem in presaditvi o organa ali tkiva pomagamo bolniku ohraniti življenje ali pa mu zagotovimo, da bo njegovo življenje bolj kakovostno. Kdo lahko postane darovalec po svoji smrti? Darovalec je lahko vsak, pomembno je le, da je zdrav in da ni nosilec nobenih infekciskih bolezni oz., da nima maligne bolezni, ki bi se lahko s presajenim organom ali tkivom prenesla. Kje in kako se opredelimo za posmrtno darovanje organov in tkiv? Vsak, ki želi po smrti darovati organe in tkiva za presaditev, lahko svojo odločitev izrazi na Območnem združenju Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B. jo vpiše v elektronsko evidenco. Podatki se bodo ob prvem potrjevanju vnesli na kartico zdravstvenega zavarovanja, kjer bodo zapisani nevidno ter bodo dostopni šele po smrti posameznika. Za vse dodatne informacje lahko pokličite na OZ RK Vrhnika, pooblaščeno osebo Mojco Marolt, na telefonsko številko 7502-447. POMOČ BREZPOSELNIM Da znamo prisluhniti sočloveku, ko je v stiski, smo letos že dokazali. Že v prejšnjem glasilu smo se zahvalili organizacijam in posameznikom, ki ste ponudili pomoč za ljudi, ki so ostali brez dela. Pomoč še vedno prihaja, tako v obliki hrane, ki jo sproti razdelimo ljudem v stiski, kot v obliki finančnih nakazil na transakcjski račun OZ RK Vrhnika, ki bodo porabljena za nakup novih pre-hrambnih paketov. Zahvala velja darovalcem: Majda Gostiša, Helena Span-ring, Farmicom, d. o. o., Droga Ko inska, Valentina Fefer, veterani druge svetovne vojne. V pomoč so se s finančnimi jMa, sredstvi vključili tudi: Jožefa Friedrich, Mateja Andrini Matič, Gabrjela Grubar, Franc Zalar, Turistično društvo Bla-gajana, Ana Marinko, Marja Krže Podlipnik, Finvest, d. o. o., in v obliki hrane: Beti Novak, Jaka Puc, Mercator, Darinka Pintar, Milka Trček, Nataša Maček, Pivovarna Union, Planinsko društvo - mladinski odsek Vrhnika, Suada Hasičič, Janez Koderman, Viktorja Rusman, Stane Umek, Maria, Petra Mejač, Lado Mlakar, ario Mlakar in še kar nekaj darovalcev, ki ne željo biti imenovani, z velikim deležem prehrambnih artiklov. VABILO USTANOVITEV EKIPE PRVE POMOČI PRI RDEČEM KRIŽU V normalnih razmerah v organizirani družbi človeka varujejo zakoni, kar potrebuje za preživetje, pa ima v svoji bližini. Vendar se včasih družbeni red poruši, zakoni kršjo in človekovo naravno okolje zajame kaos, zato so njegova varnost, zdravje in celo golo preživetje ogroženi. Takrat si Rdeči križ prizadeva pomagati žrtvam in jih zavarovati. Da bi v primeru naravnih in drugih nesreč kar najbolje pomagali prizadetim, vas vabimo, da se nam pridružite kot prostovoljec-ka in postanete član-ica prihodnje ekipe prve pomoči Rdečega križa Vrhnika, ki jo želimo ustanoviti z vašo pomočjo. Kaj vam lahko ponudimo ob tem? V prvi vrsti brezplačen 70-urni tečaj prve pomoči, ki se konča z uspešno opravljenim izpitom. Mimogrede, razen specialnega znanja za potrebe vsakdanjega življenja pridobite tudi naziv POMOŽNI BOLNIČAR, kar pomeni, da s tem ustrezate posebnim pogojem za zaposlitev na delovnem mestu voznika v reševalnem vozilu. Ob sestavljanju ekipe bomo poskrbeli, da boste dobili več-delno oblačilo - uniformo RK, ki je predvidena za vse člane tovrstnih ekip v državi. Tako usposobljena ekipa prve pomoči pri Rdečem križu Vrhnika bi nudila pomoč ob urgentnih akcjah za potrebe občine ali morda tudi širše za primer naravnih in drugih nesreč večjih razsežnosti. Če bi želeli biti del sedemčlanskega tima - ekipe prve pomoči RK Vrhnika, nas čim prej pokličite na tel. št. 7502447, nam pišite po e-pošti: vrh-nika.ozrk@rks.si, ali se osebno zglasite na našem sedežu na Poštni ulici 7B, Vrhnika. Za OZ RK Vrhnika: Mojca Marolt Bolj star - bolj skavt! Vrhnika, 29. marec - Takšen je bil naslov prireditve vrhniških skavtov v Cankarjevem domu, kjer so pripravili dobro uro raznovrstnih skečev na temo življenja v skavtskih vrstah. Kot je po prireditvi, ki si jo Poročila o aferi ''čista lopata'' je ogleda a polna dvorana obiskovalcev, dejala stegovodja skavtov Špela Koprivec, so želeli s humornim programom nasmejati vse tiste, ki jim med letom nesebično stojjo ob strani. »Namen prireditve je bil predvsem zahvala staršem in vsem, ki nas podpirajo. Upam, da smo jim za eno uro privabili smeh na usta in jim tako polepšali današnje popoldne. Ker pa je bil pred dnevi materinski dan, smo priložnost izkoristili, da smo materam poklonili tudi drobno pozornost.« Na odru so Najmlajši skavti so ugnali Bedanca. nastopile vse štiri skavtske veje stega: volčiči, četa, klan in voditelji. Za druženje po koncu prireditve pa so poskrbele mame, ki so z napečenim pecivom razvajale brbončice vseh prisotnih. Sicer pa je za vrhniškimi skavti, ki so letos iz rok obrambne ministrice prejeli bronasto priznanje Civilne zaščite, že nekaj akcj. Tako so na vrhniški konec ponovno prinesli betlehemsko lučko miru in zbirali sredstva v tako imenovani trikraljevski akcji. »Čaka nas še tradicionalno zbiranje starega papirja ob dnevu Zemlje, potem pa je pred nami za večino najbolj zanimiv del leta, ki ga zaznamujejo predvsem izhodi, letni tabori in obljube.« Pomemben del skavtskega življenja tvori tudi katoliška vera, kjer za duhovnost skrbi vrhniški kaplan. »Z vrhniško župnjo res dobro sodelujemo. Kaplan je naš tako imenovani duhovni asistent, ki poskrbi za blagoslove, katehe-zo, maše, duhovne misli in podobno. Ta duhovna podpora je za nas zelo pomembna, saj smo skavti nenazadnje katoliški,« je še dejala naša sogovornica. Gašper Tominc Dan žena in materinski dan tudi v Verdu! 28. 3. 2009 ob 19. uri smo se matere, žene in dekleta zbrale v gasilskem domu v Verdu. S pomočjo Anite, Petra in Milene smo pripravili kratko prireditev v spomin na dan žena in materinski dan ter v veselje vsem ženskam. Najbolj so nas razveselili mladi z branjem pesmi in skupina otrok, ki je zaplesala nekaj otroških plesov. Ob koncu predstave so otroci mamicam razdelili tudi rožice. Veselimo se vseh takih druženj v Krajevni skupnosti Verd in upamo, da jih bo čim več. Vsi krajani ste lepo vabljeni vsako prvo soboto v mesecu ob 20. uri v gasilski dom v Verdu na srečanje ob kavici in prjetnem druženju. Lep pozdrav, vaša krajanka. Dragica Vsi skavti so se, zbrani na odru, zahvalili vsem, ki jim med letom stojmo ob strani. DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1360 VRHNIKA Tržaška cesta 33 E-pošta: dzm.zdravljenje@gmail.com Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081 SUPPORT SKUPINE - SKUPINE ZA SAMOPOMOČ NA VRHNIKI ZA LJUDI S ČUSTVENIMI TEŽAVAMI Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE na VRHNIKI organizira nadstandardno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč. Udeležba je brezplačna, število prisotnih na posamezni terapji je omejeno na 20 udeležencev. Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobjo, psihosomatske motnje ali kakšno drugo tovrstno težavo, Vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 041/341-081, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajčanin 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Ei^ Vrhnika NAŠ ČASOPIS 11 •Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Upokojenski kotiček • Materinski dan v domu starejših Varovanke prejele nageljne Tudi letos 25. marca, na materinski dan, so se v domu starejših občanov odločili, da bodo s kulturnim programom polepšali ta dan. Z direktorjem, gospodom Kociprom, se je OONsi Vrhnika dogovoril za sodelovanje pri programu in obdaritvi s cvetjem. Program, ki ga je zelo lepo vodila gospa Simona Medic, se je začel z nastopom pevskega zbora TRLICE iz Ligojne. Pevke so navdušile prisotne z izbranim petjem lepih slovenskih pesmi. Na odru smo občudovali prikaz klekljanja. Po venčku zapetih pesmi so se na odru predstavili stari znanci doma, to so bili plesalci in plesalke ljudskih plesov iz Ligoj-ne. Plesi vedno pritegnejo veliko pozornost gledalcev. Folklorni plesi imajo v KUD Li-gojna dolgo tradici'o. Iz njihovega nastopa pa je bilo vidno, da so pravi profesionalci. Program ne bi bil program, če ne bi vseboval delo našega rojaka Ivana Cankarja. Nastopil je gospod Roman Šneberger, zaposlen v domu, kar v vlogi samega Ivana Cankarja. Predstavil nam je znano črtico Skodelica kave. Njegov nastop je bil izredno preprečljiv in je požel buren aplavz prisotnih gledalcev. V nadaljevanju programa je spregovorila gospa Mojca Kucler Dolinar, nekdanja ministrica za visoko šolstvo. Spregovorila je o pomenu materinskega dneva nekoč in danes. Včasih se je ta dan imenoval tudi dan družine. Vloga matere in žene je bila vedno pomenbna, tako nekoč, ko so bile številčne družine in je bilo treba poskrbeti za marsikaj, pa tudi danes, ko so družine sicer manjše, vendar pa so matere večinoma zaposlene ter prav tako zelo obremenjene. Po zadnjem venčku plesnih parov iz Ligojne se je predsednik Občinskega odbora Nove Slovence zahvalil nastopajočim, vodstvu doma ter strokovnemu osebju za dano možnost sodelovanja. V spomin na ta praznik so prisotne varovanke dobile nagelj. Niso pa pozabili na tiste, ki so bile v sobah. V spremstvu vedno nasmejane in prijazne Katarine Ogrin so tudi tistim gospem podarili cvetje. Pozornost je mnoge zelo ganila, vse pa so bile vesele pozornosti. Zapisal: J. Zimšek Zimzelenčki iz Polhovega Gradca na Koreno Iz Polhovega Gradca, ki je najpomembnejše naselje na območju Pograjcev in ga je naš rojak Ivan Cankar štel za najlepši kvici bomo kaj več rekli drugič, saj v ta konec radi zahajamo, kadar je vreme naš komandant. Že ko smo hiteli po cesti proti slovenski kraj, smo pot ubrali proti grebenastemu hribu Ko-reno (725 m). Prvi del poti je speljan po bukovem gozdu do kmetj na Brišah. Z neba je sicer rahlo »mrcinilo«, toda vajeni vsega se nismo »dali motiti«. Prvi postanek smo si privoščili pri vikendu, nekje na sredi poti do vrha. Začelo je tudi snežiti, kar je ugodneje od dežja. Malo pred vrhom, ko se steza izvje iz gozda, so nas prevzeli lepi pogledi na Grintovce in Ble-goš. Prav pod nami je ostal Polhov Gradec s Kalvarjo, nad njim pa pohodniško-romarska Polho-grajska gora, Grmada in Tošč. »Še malo, pa bomo na Korenu, saj se cerkev sv. Mohorja in Fortunata že vidi,« so se bodrili tisti, ki so maloprej prebolevali kako virozo, a pohoda ne bi zamudili za nobeno ceno. Vrh Korena nam je ponudil razgled, kakršnega nismo pričakovali zaradi slabega vremena: na Ljubljansko barje z našo Vrhniko, Pograjce, celo Rogatec, Čemšeniško in Menino planino, Krajnsko reber, Veliko planino in Krvavec, pa Kalški greben, Blegoš. Tu pa se je ustavilo. Nizki oblaki in megla so počasi lezli na Juljce, nato na Grintovce, potegnil je mrzel in močan veter. Takoj smo se pobrali z vrha. Niti toliko časa ni bilo več, da bi si ogledali teren, kjer predvidevajo, da je bilo prazgodovinsko gradišče. Tudi o gotski cer- kmetji odprtih vrat Pr Janš, so pogledi uhajali k 12-metrskemu križu - svetilniku v tretje tisočletje in na novozgrajeno oboro pod cesto za damjake. Razkazovali so se nam nekaj časa, nato so se umaknili v zavetje gozda. V Horjulu smo si privoščili nepogrešljivo kavico in že načrtovali naslednji pohod. Zapis: Elica Brelih Foto: Janez Cerk Upokojenci na marčevskem družabnem srečanju Marčevsko družabno srečanje smo posvetili vsem praznikom, ki so se zvrstili v tem mesecu. V ta namen se je organizirala skupina naših članic in članov, ki so pripravili vsem nam v ve- liko veselje in obenem prjetno presenečenje kakovosten in zanimiv kulturni program, v katerem so se prepletale misli o mladosti in staranju, pesem o mami z lepimi ljudskimi, zapetimi za uho božajoče. Za svoj prispevek so bili nagrajeni z bučnim aplavzom in pozneje s čestitkami in stiski rok. Naj izrečem še eno čestitko za pogum solistkam in solistom in seveda vsem nastopajočim. Posebno čestitko pa zaslužjo Marta, Maša in Dolfe za ideje in realizacjo. Pričakujemo, da se bo kulturnikom pridružil še kdo, ki ima posluh za lepo slovensko besedo ali za petje bolj za zabavo kot za tekmovanje. Lepo bo, če nam bo uspelo v jesenskem času omogočiti delovanje kulturniške delavnice v društvenih prostorih. Po tako ustvarjenem prjet-nem vzdušju se je bilo treba prepustiti le še plesnim zvokom glasbe (Litjski odmev). Plesali in peli smo vse do dvajsete ure, ko smo si obljubili, da se kmalu spet vsi srečamo na podobni »delavnici veselja, prijateljstva in druženja«. Članice in člani socialne komi-s^e so na prvoaprilsko sredo pripravljali sezname jubilantov in bolnih, ki so jih obiskali v drugi polovici aprila. Dogovorili so se tudi, da se ponovno srečajo po velikonoč- Aprila praznujejo naši člani: Marja Beuermann, DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA Jožefa Petrovčič, OB POTOKU 24, VRHNIKA Ivanka Sedej, SINJA GORICA 64, VRHNIKA Janez Prebil, DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA Katarina Tešar, BLATNA BREZOVICA 14, VRHNIKA Jakob Albreht, VERD, CANKARJEVO NABREŽJE 5, Ivan Oblak, DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA Juljana Celarc, LESNO BRDO 29, VRHNIKA Antonja Drašler, DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA Ana Perko, DOM UPOKOJENCEV VRHNIKA Vinko Sigmund, USNJARSKA C. 11, VRHNIKA Ivana Žigman, MRAKOVA CESTA 2, VRHNIKA Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki aprila praznujejo rojstni dan. nih praznikih, pripravjo manjša darila za obiske in sestavijo seznam članstva, ki bi mu s konkretnim paketom hrane pomagali prebroditi trenutno krizo, ki je nastala v marsikateri družini. Izvršilni odbor je predlagal, naj se za prvič pripravi 30 takih paketov, v jesenskem času pa bomo akcjo nadaljevali. Tečaji ital^anščine in nemščine v društvenih prostorih in v Cankarjevi knjižnici na Vrhniki Lani jeseni smo se z direktorico knjižnice dogovorili za sodelovanje pri izvedbi začet-niškega tečaja italjanščine in nemščine. Trideseturna tečaja sta bila brezplačna in so se ga udeležili člani knjižnice in člani našega društva. Sprva je bilo zanimanje zelo veliko, nakar je začelo usihati, vendar so čakali rezervni interesenti, ki so se vključili glede na predznanje. Zato smo lahko izpeljali še nadaljevalna tečaja, ki se bosta končala maja. Za odlično organizacjo in izvedbo se moramo zahvaliti direktorici Knjižnice Vrhnika, ki je s svojo zavzetostjo, iznajdljivostjo in vztrajnostjo izbrskala evropska sredstva za tečaje. Naš prispevek je bil prostor v dopoldanskem času za tečaj ita-ljanščine. Kaj napovedujemo: Aprila in maja obiski jubilantov in pomoči potrebnih ter bolnih članic in članov. Nadaljevanje projekta Starejši za starejše (obiski prostovoljk in izpolnjevanje anket). Športna tekmovanja po programih. 14. maja izlet v Rogaško in okolico z družabnim srečanjem. Pohodi vseh pohodniških skupin po programih. Seja upravnega odbora po občnem zboru. Maja zaključek tečajev italjan-ščine in nemščine, ki sta bila organizirana v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico in DU Vrhnika. Pripravila: Elica Brelih Zimzeleni sončki na malem Ovčjaku Kje pa je to, se bo kdo vprašal. Ko smo zjutraj odhajali na pot, smo imeli v načrtu vzpon na Šumko, vrh na severnem robu Krasa nad Branikom. Pa smo se pod Šumko premislili in se povzpeli na Mali Ovčjak (575 m). Izhodišče za vzpon je bil Branik s komaj 78 metri nadmorske višine. Naša pot iz doline Branice proti Krasu se je začela pod mogočnim kamnitim viaduktom železniške proge, nato pa nadaljevala po pobočjih Čuka, ki ga pokriva gozdni rezervat črnega bora. Pot nad strugo hudournega potoka bi bila lahko dolgočasna, če ne bi bilo zanimivih rastlin. Na bodeči lobodiki smo poleg lanskih rdečih plodov že občudovali zelenkaste cvetove, ki so rasli sredi ploščatih poganjkov, podobnih listom. Bilo je še mnogo zgodnjih pomladanskih cvetlic. Belina zvončkov se je mešala z modrino morskih čebulic, vmes so se mešali vijoličasti votli petelinčki, pa ru- mene pasje čebulice in rumeno zeleno tevje. Malo višje smo se prebjali čez padla debla dreves ali se plazili pod njimi. Ko smo premagali strm klanec, smo se znašli na pobočni terasi, kjer se stiska nekaj hiš zaselka Pedro-vo (377 metrov). Odprl se nam je širni pogled na Vipavsko dolino in Trnovski gozd nad njo. Pri cerkvici sv. Duha smo si privoščili počitek, potem pa se sprehodili med hišami in občudovali značilno kraško arhitekturo. Pred eno od hiš smo naleteli na kamnoseške izdelke kiparja in slikarja Petra Abrama, ki biva v vasi. Pot smo nadaljevali proti Železnim vratom in kmalu zapustili običajne markacje ter naprej sledili modrim metuljčkom v rdečem krogu do roba pobočja, kjer smo se znašli v čisto drugem svetu. Namesto za Vipavska brda značilnega fliša so se pojavile apnenčaste skale, listavce so nadomestili črni bori, ki so rasli le do grebena. Tam se je pred nami od- ^ j/i fi j - "II.. .■ ■■ - * % 'H prla prava goličava, ker je pred leti kraški strani pogorel gozd črnega bora na. Na desni strani se je dvigoval 575 metrov visoki Mali Ovčjak, ki je zaradi ogole-losti, večje višine in zahodnejše lege obetal lep razgled. Zelo hitro smo se odločili zanj namesto nižje, delno z borovci poraščene Šumke (533 m). V četrt ure smo bili na vrhu. Razgled je segal prek Krasa do morja, na severu so se belili Juljci s Kaninom in Krnom. Vračali smo se čez pogorišče, na katerem se je razrasla nadležna robida, ki mimoidoče planince lovi za hlače. Dobro uspeva tudi tujerodna robinja, ki ji Primorci pravjo gacja in je najpogostejša drevesna vrsta na obsežnem pogorelem pobočju. Z Malega Ovčjaka smo se po cesti, zgrajeni po požaru, spustili na cesto, ki povezuje Komen z Branikom. Tja je po nas pripeljal avtobus in nas odpeljal v Branik na joto. Besedilo. Sonja Zalar Bizjak Fotografija: Sonja Repnik 12 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vrhniški upokojenci na izletu od Sesljana do Ogleja V četrtek, 9. 3. 2009, smo se vrhniški upokojenci odpravili na prvi izlet letos. Pot nas je najprej vodila do gradu Miramar v Tržaškem zalivu. Ker nas je bilo kar 60, da, prav ste prebrali, in to z enim avtobusom, smo se za ogled gradu razdelili. Okoli 30 jih je z vodičko Dominiko odšlo v grad, nekateri so šli na kavico, nekateri pa smo si ogledovali okolico gradu, še posebno čudovit park. Naš kolega je ujel le manjšo skupino, ki se je že vrnila z ogleda parka in čakala na ogled gradu. Ko smo se naužili grajskega razkošja, v katerem sta živela Maksimiljan in Sisi, smo pot nadaljevali do mesteca Sesljan. Tam smo se sprehodili po delu Rilkejeve poti nad previsnimi Devinskimi stenami. Pravega razgleda na Tržaški zaliv sicer zaradi megle ni bilo, vendar je šele tu marsikdo razumel Rilkeja in njegove eleg^e. Nadaljevali smo z ogledom Gradeža, »Otoka sonca«, saj sodi med najlepše kopališke kraje na Jadranu. Pot nas je vodila najprej po novem delu mesta do bazilike sv. Evhem^e s prekrasnimi mozaiki. Nato smo se sprehodili po starem mestnem jedru in si privoščili želeno kavico. Tudi v Ogleju so nas prevzeli mozaiki v Po-ponovi baziliki. Mozaiki so iz 4. stoletja in so se ohranili, ker so jih pri predelavi bazilike leta 1031 prekrili z zemljo in tlakovali z belo rdečimi marmornatimi ploščami. Zdaj so zaščiteni s steklenimi mostišči, po katerih hodimo in opazujemo prizore: Boj petelina z želvo, Dobrega Pastirja z mistično čredo, portrete dobrotnikov, prizor ribolova ^in mnogo rastlinja. Na stenah lahko občudujemo freske. Za ljubitelje umetnostne zgodovine več kot preveč za en dan! Zapis: E. Brelih Foto: Janez Cerk Društvo rejcev drobnice Notranjske Za večjo prepoznavnost reje drobnice Leto je naokoli in tako je v začetku marca potekal Občni zbor Društva rejcev drobnice Notranjske, ki je bil tudi letos v gasilskem domu v Podlipi. Zbralo se je okoli trideset članov. cev drobnice Slovence. Člani društva so se udeležili tudi državne razstave v Šmartnem pri Po pozdravnem nagovoru predsednika društva Janeza Malavašiča se je občni zbor začel z izvolitv^o delovnega predsedstva. Kot že vse občne zbore društva doslej, je tudi letošnjega vodil Jože Šušteršič. Predsednik društva je nato prebral poročilo o delu društva v minulem letu. Društvo je bilo leta 2008 zelo aktivno. Lit^l ter aktivno sodelovali na državnem tekmovanju v striženju ovc, ki je potekalo hkrati. Avgusta so se člani društva zbrali na strokovnem srečanju pri rejcu drobnice v Podlipi. Gotovo je rejcem v dobrem spominu ostal kuharski tečaj koletna strokovna ekskurz^a. Lani jeseni so se rejci drobnice podali na Kras. Prvi postanek je bil v Štanjelu, kjer so si ogledali to slikovito vasico v osrčju Krasa. Nato so obiskali pršu-tarno v Kobjeglavi. Ogledali so si tudi ekološko rejo mlečnih koz in okusili več vrst kozjega sira. Ob obhodu Volčjega gradu je marsikateri rejec pomis- stavitev in prepoznavnost reje drobnice. Poleg občnega zbora so člani DRD prisluhnili strokovnemu predavanju Apnenje in gnojenje s sadro. Dr. Tone Vidrih, profesor na Biotehniški fakulteti, je predstavil uporabo sadre na pašnikih za izboljšanje pašnih površin. Sledilo je družabno srečanje članov društva Ekskurz^a društva na Kras V sodelovanju z Društvom rejcev malih živali so rejci sodelovali na prodajni razstavi v Logatcu. Razstavljali so vse pasme ovc in koz ter pripravili pokušino sirov in sirnih namazov iz kozjega mleka in jagnjetine. Sodelovali so na prireditvi Zveze malih sirarjev na ljubljanski tržnici -Prazniku sira ter na turistični prireditvi na Medvedjem Brdu. Udeležili so se občnega zbora Zveze rej- Kuharski mojster Jože Zalar pri pripravi jedi iz mesa drobnice Kulinarična priprava jedi iz mesa drobnice. Okoli dvajset tečajnikov se je zbralo na kmet^l odprtih vrat Pr' Lenart na Koreni nad Horjulom. Kuharski mojster Jože Zalar je pokazal grobi in fini razsek mesa, pripravo mesa za porche in kako lahko uporabimo meso drobnice. Pripravil je več jedi za poznejšo pokušnjo. Ena izmed najbolj priljubljenih prireditev Društva je vsa- lil, da bi se drobnica na Krasu lepo pasla. Jeseni so se člani društva lahko udeležili tudi začetnega tečaja uporabe računalnika in interneta na Biotehniški fakulteti, ki je potekal na pobudo društva. Janez Malavašič je predstavil tudi načrte za delo društva v letu 2009. Načrti za nadaljnje delo so podobo kot doslej: sodelovati na prireditvah in si prizadevati za pred- do poznih ur. Društvo rejcev drobnice Notranjske je zelo dejavno vse leto. Za to je prav gotovo najbolj zaslužen predsednik društva Janez Malavašič iz Smrečja, ki si za prizadevno delo zasluži vso pohvalo. Vsem rejcem, ki sedaj, ko cvetko hruške, strižejo ovce, pa želimo hitre in natančne škarje. Gabrijela Bastarda »Red je vedno pas pripet« Podružnična šola Bevke tudi letos sodeluje v mednarodnem projektu Pasavček/Euc-hires. Projekt temelji na spodbujanju pravilne in dosledne uporabe otroških varnostnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Zaščitni znak projekta je lik pa-savca, živali, ki ima v svojem imenu besedo pas. Šaljiva besedna igra prispeva k smiselnemu povezovanju pasavčka s pripenjanjem varnostnega pasu. Vključevanje prometne vzgoje v ure rednega pouka, pridobivanje novega znanja skozi likovno in literarno ustvarjanje in končno tudi skozi igro je prispevalo k usvajanju znanja, s katerim se bodo otroci kot najbolj ranljivi udeleženci v prometu lažje soočali z nepredvidljivimi situacýami. V sodelovanju s PP Vrhnika, starši in lokalno skupnostjo so na šoli potekale številne aktivnosti, s poudarkom na varnem vedenju v prometu. Učenci so navdušeno sodelovali. Prvošolčki so novo znanje sprejemali z obilo ustvarjalnosti in radovednosti, starejši so pridobljeno znanje delili z mlajšimi in jih »poučevali« o koristnosti pripenjanja. Evalvacýa dela je pokazala, da se večina učencev zaveda vloge varnostnih pasov. Skrb za dosledno uporabo prenašajo tudi na svoje starše in tako uresničujejo poglavitne cilje in namene projekta. Vzgoja s področja prometne varnosti je proces, ki terja stalno nadgrajevanje znanja in hkrati nenehno opozarjanje na nevarnosti v prometu in dolžnosti, ki jih ima vsakdo od nas. Darja Poljanec, vodja projekta Zimovanje vrtčevskih otrok Zaključna prireditev Pasavček Prišel je težko pričakovani ponedeljek, ko je na parkirišče pred Enoto Želvica pripeljal avtobus. Otroci so veselo vriskali od navdušenja, saj so komaj čakali, da se odpravyo na tridnevno zimovanje. Že med vožnjo proti Ško^i Loki so se med seboj dogovarjali, kdo bo s kom spal, kaj vse bodo počeli, kakšne sladkarye in igrače imajo v svojih potovalkah. Strma in ovinkasta cesta jim je dala slutiti, da smo prispeli na cilj. Naš avtobus je ustavil pred kmetyo Ožbet, kjer smo se nastanili. Že takoj, ko se je direndaj iz sobe v sobo nekoliko umiril, smo se odpravili na lopatkanje. Po večerji sta bila modna revya pižam in pižama žur. Otroci so prespali noč brez težav in vsa naša skrb je bila odveč. Naslednji dan je minil tako hitro, da nekateri otroci kar verjeti niso mogli, da se naslednji dan že vračamo. Dopoldan smo se odšli lopatkat, popoldne pa smo od- Vrtec Vrhnika se je tudi v tem šolskem letu vključil v projektno delo Pasavček, katerega je razpisalo Ministrstvo za promet RS. Sam projekt se je kontinuirano izvajal čez celo šolsko leto v vseh enotah. Namen tega projekta je bil, da si otrok širi svoje obzorje, pridobiva nova znanja in izkušnje o prometu in prometnih predpisih in nenazadnje, da se otrok seznanja z varnim vedenjem in načinom vključevanja v promet. Zavedamo se, da otrok prav od nas odraslih sprejema prve navade in vedenjske vzorce, kateri so mu prva popotnica skozi nadaljnje življenje. Naš cilj je tudi bil, da spodbujamo in razvyamo otrokovo osnovno motivacyo za učenje, istočasno pa v starših ozavestimo pomembnost, da so oni in njihovi otroci med vožnjo pripeti s varnostnim pasom. Izvajanje pestrih vsebin, dejavnosti, različni pristopi in metode dela pri izvajanju projekta so šli na sprehod v bližnjo okolico. Za tem smo za kmetyo uživali v vožnji s škripcem, ob pomoči gospodarja zakurili taborni ogenj in si nato v hlevu ogledali domače živali. Otroci so najteže pričakovali čas po večerji, ko so se s svetilkami odpravili iskat škratov zaklad. Na škrate so se že pošteno jezili, saj so jim čez dan zagodli kar dvakrat. Med iskanjem zaklada so reševali različne naloge, vendar je bil na koncu njihov trud poplačan. Zaklad je bil skrit na drevesu in je bil res velik. Tisto noč so zelo težko zaspali, saj so bili polni vtisov in doživety. Naslednje jutro se je bilo treba pripraviti na odhod. Kljub pakiranju potovalk smo v dopoldanskem času klekljali zapestnice, zamesili in spekli domač kruh v krušni peči, ki so ga odnesli s seboj domov. Seveda pa so povsem odveč besede, da so otroci težko pričakovali snidenje s svojimi starši. Čeprav so imeli ob prihodu na Vrhniko okrog vratu medalje in so v rokah držali diplome, jim je topel objem mamice in očka pomenil največ. Vzgojiteljica Neva Pregelj Komac otrokom, njihovim staršem in nam, strokovnim dalav-cem dali nova spoznanja in izkušnje. Ob zaključku projekta Pasavček smo v več namenskem prostoru Želvica pripravili zaključno prireditev za vse starše in otroke. Skupina Škratov iz enote Barjanček je v uvodnem delu zaigrala skeč Škratova družina potuje na morje. Za tem so demonstratorji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu poiskušali s tehtnico in demo sedeži kar najbolj nazorno prikazati hude poškodbe, ki nastanejo ob različnih hitrostih, če otroci med vožnjo niso v otroškem sedežu pripeti z varnostnim pasom. Posebno doživetje za vse nas je bil obisk maskote Pasavčka, katerega so se otroci zelo razveselili. Vrhunec zaključne prireditve je bilo vsekakor reševanje ponesrečenca vkleš-čenega v avtomobilu in gašenje gorečega avtomobila. Za to demonstracyo so se izredno potrudili člani iz GD Sinja Gorica in Stara Vrhnika. Ob tej priliki bi se jim v imenu vseh otrok, staršev in strokovnih delavcev iskreno zahvalili za sodelovanje. Razšli smo se, ko je bila že noč. Nekje od daleč nam je odmeval v ušesih slogan: Red je vedno pas pripet. Vzgojiteljica Neva Pregelj Komac Miške iz Barjančka Mi smo male miške, ki v Barjančku smo doma. Na vratih je velika miška, kar pomeni naša igralnica. Tu nas kar veliko je, veselimo in igramo se: Tjaša rada »komandira«, Žan se ji pa ne pusti. Eva rada vse preizkuša, Lari nikamor se ne mudi. Bine rad pleše in skaklja, Gal vedno z njim se rad igra. Živa nam vedno kaj nariše, Zoja pa vsako nepravo dejanje nam opiše. Ko na hodniku se telovadi, so tam otroci zelo radi: Tian, Katja, Gal in Jan telovadili bi vsak dan. Kjer se sestavlja in gradi, tja Tjaž prav rad pri-hiti. Vendar ni nikoli sam, Luka, Žiga in Jury so tudi vedno tam. Tu pa so še naše gospodične, ki so rade zale, mične. Sara, Tia in pa Nina, njim všeč je krinolina. Ko pa sonček nam posveti, se v naravo odpravimo. Tam veliko je prostora, kjer brez skrbi poteče-mo. To miške me smo male, ki vas pozdravljamo in vsem skupaj vam povemo, da v vrtcu nam je zares lepo. Majda Žakelj 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 13 Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 360, 28. april 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 360, 28. april 2009 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-29-25/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9), 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1, Ur.l. RS, št. 102/2004 (14/2005 popr.), 120/ 2006 Odl.US: U-I-286/04-46), 30. člena Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (UPB-2, Naš časopis št. 354 z dne 27. 10. 2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na 21. redni seji dne 16. 04. 2009 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri zemljišču s parc. št. 2855/17 k.o. Vrhnika, vknjiženem v seznam I javnega dobra, se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri zemljišču s parc. št. 2855/17 k.o. Vrhnika se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška c. 1, Vrhnika, matična št. 5883407. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-149/2006 (6-03) Datum: 16. 04. 2009 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-29-25/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9), 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1, Ur.l. RS, št. 102/2004 (14/2005 popr.), 120/ 2006 Odl.US: U-I-286/04-46), 30. člena Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (UPB-2, Naš časopis št. 354 z dne 27. 10. 2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na 21. redni seji dne 16. 04. 2009 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri zemljiščih s parc. št. 1870/2, 1870/4, 1870/5, 1870/6 in 1870/8 vse k.o. Velika Ligojna, vknjiže-nih v seznam I javnega dobra, se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri zemljiščih s parc. št. 1870/2, 1870/4, 1870/5, 1870/6 in 1870/8 vse k.o. Velika Ligojna se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-22/2006 (6-03) Datum: 16. 04. 2009 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-29-25/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9), 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1, Ur.l. RS, št. 102/2004 (14/2005 popr.), 120/ 2006 Odl.US: U-I-286/04-46), 30. člena Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (UPB-2, Naš časopis št. 354 z dne 27. 10. 2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na 21. redni seji dne 16. 04. 2009 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri zemljiščih s parc. št. 2911/7 in parc. št. 2911/9, obe k.o. Vrhnika, vknjiženih v seznam I javnega dobra, se ukine statusa javnega dobra. Lastninska pravica pri zemljišču s parc. št. 2911/7 in parc. št. 2911/9, obe k.o. Vrhnika se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-51/2006 (6-03) Datum: 16. 04. 2009 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar, l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (94/2007-UPB2, 27/2008 Odl.US: Up-29-25/07-15, U-I-21/07-18, 76/2008, 100/2008 Odl.US: U-I-427/06-9), 23. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1-UPB1, Ur.l. RS, št. 102/2004 (14/2005 popr.), 120/ 2006 Odl.US: U-I-286/04-46), 30. člena Statuta Občine Vrhnika (Uradni list RS, št. 99/99, 39/00, 36/01 in 77/06) in Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (UPB-2, Naš časopis št. 354 z dne 27. 10. 2008) je Občinski svet Občine Vrhnika na 21. redni seji dne 16. 04. 2009 sprejel naslednji SKLEP O UKINITVI STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Pri zemljišču s parc. št. 2099/704 k.o. Blatna Brezovica, vknjiže-nem v seznam I javnega dobra, se ukine status javnega dobra. Lastninska pravica pri zemljišču s parc. št. 2099/704 k.o. Blatna Brezovica se vknjiži v korist Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika, matična št. 5883407. II. Sklep prične veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-101/2006 (6-03) Datum: 16. 04. 2009 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar, l.r Na podlagi 57. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07) ter 33. člena Statuta Občine Vrhnika (Ur.l. RS, št. 99/99, 39/00, 36/01, 77/06) sprejme župan Občine Vrhnika SKLEP O začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za stanovanjsko gradnjo Košace 1. člen (ocena stanja in razlogi za pripravo OPPN) 1)Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPPN) - del območja urejanja V1S/4, morfološka enota 2B/1 - je v prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 40/01, 272/01, 277/01, 304/04, v nadaljnjem besedilu: prostorski plan) opredeljeno kot stavbno zemljišče za gradnjo stanovanj in ureditev spremljajočih dejavnosti. Območje je predvideno za urejanje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. 2)Pobuda se nanaša na pripravo in sprejem OPPN za gradnjo približno 11 stanovanjskih hiš z vso spremljajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. Stanovanjske enote so zasnovane kot individualne hiše v nizu. 3)Pobudo za pripravo in sprejem OPPN za stanovanjsko gradnjo Košace je v imenu investitorjev, družbe Evenise d.o.o., Gabrče 24 a, 1360 Vrhnika in Andreja Peklaja, Sinja Gorica 111, 1360 Vrhnika, podal izdelovalec Sonet d.o.o. Vrhnika, Robova cesta 6, 1360 Vrhnika. 2. člen (območje OPPN) 1)Obravnavano območje leži na vzhodnem delu pobočja Tičnice. Teren je nagnjen od ceste Pot na Košace (LK 466801) proti Robovi cesti (DC 407) na vzhodu. 2)Območje obsega naslednja parcele s številkami: 2500/9, 2500/10, 2500/14, 2500/15, 2500/16, 2500/17, 2500/18, 2500/19, 2503/5, 2503/7, vse k.o. Vrhnika. 3)Območje OPPN se v fazi izdelave dokumenta lahko spremeni. 3. člen (način pridobitve strokovnih rešitve) 1)Strokovne rešitve za OPPN pripravi izbrani načrtovalec. 2)Strokovne rešitve se pripravijo na podlagi : -prikaza stanja prostora, -prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 2000 in srednjeročnega plana Občine Vrhnika za obdobje 1986 do 1990 s spremembami in dopolnitvami (Uradne objave Naš časopis, št. 4/87, 13/88, Uradni list RS, št. 21/90, 41/94, 50/94, 63/96, 70/96, 73/97, 76/98, 69/99, Uradne objave Naš časopis, št. 40/01, 272/01, 277/01, 304/0, 330/06), -strokovnih rešitev za ureditev povezovalne ceste mimo vrtca Barjanček, -smernic nosilcev urejanja prostora. 3)Strokovne rešitve za posamezne prostorske ureditve se lahko pripravio v variantah, ki se jih ovrednoti in medsebojno primerja s prostorskega, okolj-skega, funkcionalnega in ekonomskega vidika. 4. člen (program opremljanja) 1)Osnutek programa opremljanja se pripravi na podlagi dop. osnutka OPPN in se z njim javno razgrne. Predlog programa opremljanja se pripravi na podlagi usklajenega predloga OPPN ter sprejme kot priloga akta. 2)Izdelovalca programa opremljanja izbere Občina Vrhnika, stroške izdelave programa opremljanja pa krie investitor OPPN. 5. člen (roki za pripravo OPPN in njegovih posameznih faz) 1) Postopek priprave OPPN teče na podlagi 57. člena do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur.l. RS, št. 33/07) in sicer v naslednjih fazah: glej tabelo 2)Javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se pošlje članom Odbora za urejanje prostora ter kulturne dediščine ter svetu Krajevne skupnosti Vrhnika - Center. 6. člen (nosilci urejanja prostora) Nosilci urejanja prostora, ki podajo smernice za načrtovanje prostorske ureditve iz njihove pristojnosti, so: 1.Ministrstvo za okolje in prostor, Agencia RS za okolje, Oddelek za upravljanje z vodami, Einspilerjeva 6, p.p. 2608, 1109 Ljubljana; 2.Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana, Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana; 3.Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana; 4.Ministrstvo za obrambo, Di-rektorat za obrambne zadeve, Urad za civilno obrambo, Vojkova c. 55, 1000 Ljubljana; 5.Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Ljubljana Prule 27, 1000 Ljubljana; 6.Ministrstvo za obrambo, Uprava za zaščito in reševanje, Vojkova c. 61, 1000 Ljubljana; 7.Ministrstvo za promet, Direk-cia RS za ceste, Tržaška cesta 19, 1000 Ljubljana; 8.Elektro Ljubljana d.d., Distri-buciska enota Ljubljana okolica, Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana; 9.Telekom Slovenie d.d., Regionalna enota TK omrežje Zahod, Stegne 19, 1547 Ljubljana; 10.Komunalno podjetje Vrhnika d.d., Javna kanalizacia, Javna higiena, Javna razsvetljava, Javni vodovod, Plin, Pot na Tojnice 40, 1360 Vrhnika II.Občina Vrhnika, Oddelek za okolje in komunalo, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika 12.Drugi nosilci urejanja prostora, kolikor bi se v postopku priprave OPPN izkazalo, da so njihove smernice potrebne. 7. člen (obveznosti v zvezi s financiranjem priprave OPPN) Finančna sredstva za izdelavo strokovnih podlag, OPPN, programa opremljanja, smernic, mnenj in objav zagotavljata investitorja, družba Evenise d.o.o., Gabrče 24 a, 1360 Vrhnika in Andrej Peklaj, Sinja Gorica III, 1360 Vrhnika. 8. člen (objava) Ta sklep se objavi v Našem ča- FAZA OKVIRNI ROKI Osnutek OPPN maj 2009 Pridobitev smernic juni 2009 - juli 2009 Obvestilo o CPVO (30 dni) Dopolnitev osnutka OPPN avgust 2009 Osnutek programa opremljanja avgust 2009 Javno naznanilo 7 dni pred začetkom javne razgrnitve Javna razgrnitev in javna obravnava september 2009 (30 dni) Priprava stališč do pripomb in predlogov javnosti oktober 2009 Priprava predloga OPPN oktober 2009 Pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora november 2009 Usklajen predlog OPPN december 2009 Predlog programa opremljanja december 2009 Predložitev usklajenega predloga OPPN odboru januar 2009 in občinskemu svetu v sprejem Sprejem OPPN z odlokom in objava v Uradnem listu januar 2009 sopisu in začne veljati naslednji dan po objavi. Objavi se tudi na spletni strani Občine Vrhnika in pošlje Ministrstvu za okolje in prostor. Št: 3505 - 18 / 2008 Vrhnika, dne 14. 1. 2009 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan RIHAR Na podlagi 95. člena Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Vrhnika (UPB2 - Naš časopis, št. 354/2008), 99. člena Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Borovnica (Uradni list RS, št. 33/2008) in 100. člena Poslovnika o delu Občinskega sveta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 55/2007) je Občinski svet Občine Vrhnika na 20. seji dne 12. 3. 2009 in Občinski svet Občine Borovnica na 19. seji dne 26. 3. 2009 ter Občinski svet Občine Log - Dragomer na 19. seji dne 25. 3. 2009 potrdil uradno prečiščeno besedilo 1 Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., ki obsega: - Odlok o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (Uradni list RS, št. 98/2008) - Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (Uradni list RS, št. 11/09) Številka: 353-69/03 (1-02) Datum: 16. 4. 2009 Župan Občine Vrhnika dr. Marjan Rihar, l.r. Številka: 014-0002/2008-1 Datum: 16. 4. 2009 Župan Občine Borovnica Andrej Ocepek, l.r. Številka: 354-5/2007 Datum: 16. 4. 2009 Župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina, l.r. ODLOK O USTANOVITVI IN ORGANIZIRANJU JAVNEGA PODJETJA KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d.o.o. uradno prečiščeno besedilo 1 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja ustano-viteljstvo, ustanoviteljske pravice ter organizaciske in upravljavske spremembe Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje). Ta odlok nadomešča ustanovitveni akt Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika p.o., ki je bil sprejet z Odlokom o organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika (Uradni list RS, št. 18/91), in je podlaga za vpis v sodni register. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. nadaljuje poslovanje in delovanje skladno s tem odlokom. Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. je pravni naslednik Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.d. 2. člen Ustanovitelji in družbeniki Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika d.o.o. so Občina Vrhnika, Občina Borovnica in Občina Log-Dragomer. 3. člen Ustanoviteljske pravice so naslednje: 1. Določitev posebnih pogojev za izvajanje dejavnosti ter za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin; 2. Odločitev o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin; 3. Sprejem letnega poročila in zaključnega računa; 4. Imenovanje in razrešitev direktorja; 5. Sprejem odloka o ustanovitvi javnega podjetja, spremembe in dopolnitve odloka; 6. Odločanje o statusnih spremembah podjetja; 7. Razpolaganje s kapitalskim deležem občine v javnem podjetju; 8. Odločitev o prenehanju javnega podjetja; 9. Odločitve v zvezi s tekočim ustanoviteljskim in kapitalskim upravljanjem. Ustanoviteljske pravice iz tretje, četrte, pete, šeste in osme točke prejšnjega odstavka izvršujejo občinski sveti občin, ustanoviteljske pravice iz prve, druge in devete točke prejšnjega odstavka pa izvršuje skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic. Ustanoviteljske pravice iz sedme točke prejšnjega odstavka tega člena uresničuje 14 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 360, 28. april 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 360, 28. april 2009 vsaka posamezna občina samostojno, sicer pa se ustanoviteljske pravice izvršujejo v soglasju oziroma na način, kot je določen s tem odlokom. II. FIRMA, SEDEŽ IN PEČAT 4. člen Firma javnega podjetja je Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., Vrhnika. Skrajšana firma podjetja je: JP KPV, d.o.o. Sedež podjetja je na Vrhniki, Pot na Tojnice 40. 5. člen Podjetje ima pečat pravokotne oblike z naslednjo vsebino: Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. III. DEJAVNOST PODJETJA 6. člen Podjetje opravlja dejavnosti gospodarskih javnih služb, in sicer: 1. Oskrba s pitno vodo; 2. Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda; 3. Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov; 4. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov; 5. Oskrba s plinom; 6. Urejanje in čiščenje javnih površin; 7. Vzdrževanje in varstvo lokalnih in drugih javnih cest; 8. Javna razsvetljava; 9 .Urejanje pokopališč, pokopališka in pogrebna dejavnost. Podjetje lahko opravlja tudi druge dejavnosti, za katere je registrirano, s tem, da mora zagotoviti nemoteno opravljanje osnovne dejavnosti iz prejšnjega odstavka. Podjetje opravlja dejavnosti iz prvega odstavka tega člena na podlagi sprejetega odloka posamezne občine, ki ureja opravljanje posamezne dejavnosti na njenem področju oziroma pogodbe, ki jo podpiše s posamezno občino. Določila tega odloka, ki veljajo za gospodarske javne službe se smiselno uporabljajo, kolikor to ni v nasprotju z zakonom ali drugimi predpisi, tudi za inve-sticje v komunalno gospodarsko infrastrukturo v lasti občin in druge dejavnosti ter pravna razmerja (blago, storitve, gradnje) z občinami ustanoviteljicami. Dejavnosti iz prejšnjega odstavka lahko opravlja javno podjetje na podlagi 6. točke 17. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2, Uradni list RS, št. 128/2006) kot notranje naročilo. 7. člen Po standardni klasifikacji dejavnosti je dejavnost podjetja: 20.150 - Proizvodnja gnojil in dušikovih spojin 35.220 - Distribucja plinastih goriv po plinovodni mreži 35.230 - Trgovanje z plinastimi gorivi po plinovodni mreži 36.000 - Zbiranje prečiščevanje in distribucja vode 37.000 - Ravnanje z odplakami 38.110 - Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov 38.120 - Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov 38.210 - Ravnanje z nenevarnimi odpadki 38.220 - Ravnanje z nevarnimi odpadki 38.310 - Demontaža odpadnih naprav 38.320 - Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov 39.000 - Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki 41.200 - Gradnja stanovanjskih in ne stanovanjskih stavb 42.110 - Gradnja cest 42.210 - Gradnja objektov oskrbovalne infrastrukture za tekočine in pline 42.220 - Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacje 42.910 - Gradnja vodnih objektov 42.990 - Gradnja drugih objektov nizke gradnje 43.110 - Rušenje objektov 43.120 - Zemeljska pripravljalna dela 43.210 - Inštaliranje električnih napeljav in naprav 43.220 - Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav 43.290 - Drugo inštaliranje pri gradnjah 43.390 - Druga zaključna gradbena dela 46.130 - Posredništvo pri prodaji lesa in gradbenega materiala 46.770 - Trgovina na debelo z ostanki in odpadki 46.900 - Nespecializirana trgovina na debelo 47.190 - Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah 49.410 - Cestni tovorni promet 49.420 - Selitvena dejavnost 49.500 - Cevovodni transport 52.100 - Skladiščenje 68.100 - Trgovanje z lastnimi nepremičninami 68.200 - Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin 68.310 - Posredništvo v prometu z nepremičninami 68.320 - Upravljanje z nepremičninami za plačilo ali po pogodbi 69.200 - Računovodske, knjigovodske in revizjske dejavnosti, davčno svetovanje 70.220 - Drugo podjetniško in poslovno svetovanje 71.111 - Arhitekturno projektiranje 71.121 - GEO meritve in karti-ranje 71.129 - Drugo tehnično projektiranje in svetovanje 71.200 - Tehnično preizkušanje in analiziranje 73.110 - Dejavnost oglaševalskih agencj 73.120 - Posredovanje oglaševalskega prostora 74.900 - Drugje razvrščene strokovne in tehnične dejavnosti 77.290 - Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup 81.290 - Čiščenje cest in drugo čiščenje 81.300 - Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice 82.190 - Fotokopiranje , priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti 85.590 - Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje 85.600 - Pomožne dejavnosti za izobraževanje 96.030 - Pogrebna dejavnost 96.090 - Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene 8. člen Dejavnost podjetja se spremeni na predlog skupščine podjetja s spremembo tega odloka. IV. JAVNA POOBLASTILA 9. člen Javno podjetje opravlja za ustanoviteljice v skladu z 12. členom Zakona o gospodarskih javnih službah kot javna pooblastila tudi naslednje naloge v zvezi z dejavnostmi, ki jih na podlagi področnega odloka opravlja za posamezno občino: 1. Strokovno-tehnične, organi-zacjske in razvojne naloge v zvezi s komunalnimi infrastruk-turnimi objekti in napravami, s katerimi upravlja; 2. Izdajanje soglasj oziroma dovoljenj za priključitev na javno vodovodno omrežje, javno kanalizacjsko omrežje, javno omrežje zemeljskega plina, javno cestno omrežje ter na druge komunalne infrastrukturne objekte in naprave, ki jih ima v upravljanju; 3. Določanje pogojev in izdajanje soglasj k dovoljenjem za posege v prostor, če le-ti zadevajo komunalno infrastrukturo, ki jo upravlja oziroma gospodarsko javno službo, ki jo izvaja javno podjetje. 10. člen Javno podjetje opravlja dejavnosti iz prejšnjega člena na način in pod pogoji, ki jih določajo zakoni, odloki ustanoviteljic in drugi predpisi. V. OSNOVNI KAPITAL PODJETJA 11. člen Osnovni kapital javnega podjetja je 401.095,62 EUR. 12. člen Osnovni vložek posamezne občine v osnovnem kapitalu podjetja se določi z upoštevanjem kriterja števila prebivalcev tako, da so osnovni vložki sledeči: 1. Občina Vrhnika, osnovni vložek 265.373,08 EUR, poslovni delež 66,16 %; 2. Občina Borovnica, osnovni vložek 74.200,98 EUR, poslovni delež 18,5 %; 3. Občina Log-Dragomer, osnovni vložek 61.521,56 EUR, poslovni delež 15,34 %. 13. člen Ustanoviteljice dajejo javnemu podjetju v upravljanje infrastrukturne objekte in naprave na podlagi medsebojne pogodbe. Objekti in naprave, namenjene opravljanju gospodarske javne službe (infrastrukturni objekti in naprave), ki so na podlagi 76. člena Zakona o gospodarskih javnih službah postali lastnina ustanoviteljic, niso vključeni v osnovni kapital javnega podjetja. VI. RAZMERJA MED JAVNIM PODJETJEM IN USTANOVITELJICAMI 1. POVEČANJE OSNOVNEGA KAPITALA 14. člen O povečanju osnovnega kapitala odloča skupščina s soglasjem. (1) Povečanje osnovnega kapitala se lahko izvede tako, da se vplačajo novi denarni vložki ali izročjo novi stvarni vložki (efektivno povečanje), ali tako, da se za povečanje uporabjo rezerve ali dobiček podjetja (nominalno povečanje). (2) Nove vložke lahko prevzemajo in vplačajo dosedanje ustanoviteljice ali druge osebe. Dosedanje ustanoviteljice imajo prednost pri prevzemu novih vložkov v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu, tako da ostanejo razmerja med ustanoviteljicami nasproti osnovnemu kapitalu nespremenjena. (3) Izjave o prevzemu in vplačilu so ustanoviteljice dolžne podati najkasneje v štirinajstih dneh od prejema pisnega odpravka sklepa o povečanju osnovnega kapitala podjetja. (4) Če posamezna ustanoviteljica ne želi izkoristiti prednostne pravice, lahko povečata udeležbo preostali ustanoviteljici skupaj ali posamezno tako, da prevzameta ali ena od njju prevzame tudi vložek ustanoviteljice, ki ni izkoristila prednostne pravice. Navedena izjava mora biti dana v nadaljnjih 30 dneh, sicer skupščina lahko sklepa o vstopu novega družbenika. (5) Povečanje se izvede skladno s sklepom skupščine in sicer tako, da pridobjo dosedanje ustanoviteljice nov in samostojen poslovni delež. (6) S sklepom skupščine se lahko določjo še drugi pogoji in načini za povečanje osnovnega kapitala podjetja. 2. ZMANJŠANJE OSNOVNEGA KAPITALA 15. člen (1) Skupščina lahko sklene, da se osnovni kapital zmanjša. (3) Zmanjšanje je veljavno le: - če direktor vsaj dvakrat objavi sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala in v objavi pozove upnike, da se zglasjo pri podjetju in izjavjo, ali soglašajo z zmanjšanjem osnovnega kapitala; upnike, ki so podjetju znani, mora pozvati neposredno, - če podjetje upnikom, ki niso soglašali z zmanjšanjem osnovnega kapitala, poravna zahtevke ali zagotovi varščino. (3) Zmanjšanje osnovnega kapitala se lahko prjavi za vpis v register šele po enem letu od zadnje objave iz prve alinee prejšnjega odstavka in potem, ko direktor, predloži dokaze o tem, da je podjetje poravnalo zahtevke upnikom ali jim zagotovila varščino iz druge alinee prejšnjega odstavka. (4) Osnovnega kapitala ni mogoče zmanjšati pod zakonsko določen minimum zahtevanega osnovnega kapitala. 3. POSLOVNI DELEŽI 16. člen (1) Vsaka ustanoviteljica ima enega ali več poslovnih deležev, ki so sorazmerni z vrednostjo osnovnega kapitala v osnovnem kapitalu podjetja. 4. PRENOS POSLOVNIH DELEŽEV 17. člen (1) Poslovni deleži se lahko od-svojjo. (2) Ustanoviteljice imajo predkupno pravico pri nakupu poslovnega deleža, ki velja tako pri prodaji deleža drugim ustanoviteljicam, kot proti tretjim osebam. 18. člen (1) Ustanoviteljica, ki namerava prodati svoj poslovni delež dru- gi ustanoviteljici ali tretji osebi mora s priporočenim pismom s povratnico o prodaji in pogojih prodaje (cene, načina odtujitve in roka plačila) obvestiti vse preostale ustanovitelje. (2) Ustanoviteljica lahko uveljavi prednostno pravico v roku 30 (trideset) dni od dneva, ko je prejela pismo iz prejšnje točke, (3) V kolikor drugi ustanoviteljici ne željo uveljavljati predkupne pravice v predvidenem roku, sme ustanoviteljica odstopiti svoj poslovni delež tretjim osebam, vendar pod enakimi ali slabšimi pogoji kot jih je ponudila ostalima ustanoviteljicama. (4) Za odsvojitev poslovnega deleža tretjim osebam je potrebno soglasje vseh ustanoviteljic. (5) Če nobena od ustanoviteljic ni pripravljena prevzeti poslovnega deleža in tudi ni dala soglasja k odsvojitvi poslovnega deleža tretjim osebam, lahko ustanoviteljica, ki je zahtevala soglasje za odsvojitev, izstopi iz podjetja. 5. IZSTOP IN IZKLJUČITEV 19. člen (1) Ustanoviteljica sme iz podjetja izstopiti pod naslednjimi pogoji: - če poravna vse obveznosti, ki jih ima do podjetja. (2) Enostransko izjavo o izstopu je možno podati z odpovednim rokom treh mesecev in mora biti pisna in vročena direktorju podjetja ter drugim ustanoviteljicam. (3) Ustanoviteljica, ki je izstopila iz podjetja, ima pravico do vračila ocenjene vrednosti svojega deleža v času izstopa. Podjetje mu je dolžno to vrednost izplačati najkasneje v treh letih od dneva izstopa, z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. 20. člen (1) Ustanoviteljica je iz podjetja lahko izključena, v primeru da grobo krši odlok o ustanovitvi ali družbeno pogodbo. (2) Kot grobe kršitve štejejo zlasti: - če ustanoviteljica s svojim ravnanjem povzroča podjetju škodo; - če ustanoviteljica ne sodeluje pri upravljanju in s tem ovira redno delovanje podjetja ali uresničevanje pravic drugih ustanoviteljic; - če ravna v nasprotju s sklepi skupščine; - če na drug način grobo krši pogodbo. (3) O izključitvi odloča sodišče (4) Ustanoviteljica, ki je bila izključena iz družbe, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izključitvi. Družba mu mora to vrednost izplačati najpozneje v treh letih od dneva izključitve z obrestmi, po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. 21. člen (1) Z izstopom ali izključitvjo preneha poslovni delež dose- danje ustanoviteljice in vse z deležem povezane pravice in obveznosti. (2) V treh mesecih po izstopu ali izključitvi morajo preostale ustanoviteljice sprejeti sklep o znižanju osnovnega kapitala ali sorazmerno s svojim dosedanjim deležem povečati ta delež tako, da je višina osnovnega kapitala taka, kot je bila pred izstopom oziroma izključitvjo ustanoviteljice. (3) Če ustanoviteljice v treh mesecih po izstopu oziroma izključitvi ustanoviteljice ne sprejmejo odločitve iz prejšnjega odstavka, se šteje, da so pristale na zmanjšanje osnovnega kapitala in da je direktor dolžan ravnati v skladu s 454. členom ZGD. VII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI PODJETJA 22. člen Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti s svojim premoženjem, razen s premoženjem, ki predstavlja infrastrukturne objekte in opremo, naprave oziroma omrežje in je namenjeno opravljanju dejavnosti, ki se izvaja kot gospodarska javna služba. Infrastrukturnih objektov in opreme, naprav oziroma omrežja, ki je potrebno za izvajanje gospodarske javne službe, ni dovoljeno prodati, zastaviti, oddati v dolgoročni najem ali kako drugače odtujiti, prav tako ni predmet stečajne niti likvida-cjske mase. 23. člen Javno podjetje ne sme brez soglasja ustanoviteljic sklepati poslov ali sprejemati odločitev, ki se nanašajo na: 1. Pridobivanje, odtujitev ali obremenitev nepremičnin; 2. Izvajanje investicjskih del (iz lokalne javne službe); 3. Najemanje posojil in kreditov, z zapadlostjo nad enim letom, kakor tudi dajanje takih posojil ali poroštev; 4. Sklepanje zakupnih pogodb glede lastnih ali tujih sredstev; 5. Sklepanje kooperacjskih pogodb s trajanjem več kot eno leto; 6. Podeljevanje zastopstva in neomejenih pooblastil. VIII. ORGANI PODJETJA 24. člen Organi javnega podjetja so: 1. Skupščina; 2. Nadzorni svet; 3. Direktor. 25. člen Družbeniki odločajo s sprejemanjem sklepov na skupščini. Skupni organ za izvrševanje ustanoviteljskih pravic izvaja naloge skupščine podjetja. Način dela skupščine se določi s poslovnikom, ki ga sprejme skupščina. Posamezen družbenik ima toliko glasov, kot to izhaja iz višine poslovnih deležev posamezne občine ustanoviteljice in je določen v 12. členu tega odloka. 26. člen Skupščina odloča o: 1. Sprejemu družbene pogodbe; 2. Razdelitvi dobička in kritju izgube; 3. Opravljanju nadzora nad poslovanjem podjetja; 4. Dajanju soglasja k sklepanju poslov, ki se nanašajo na pri- 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Občina Vrhnika NAŠ ČASOPIS 15 Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS št. 360, 28. april 2009 • Uradne objave Občine Vrhnika, NAS ČASOPIS št. 360, 28. april 2009 dobivanje, odtujitev ali obremenitev nepremičnin ali drugih sredstev, če to ni izrecno opredeljeno v letnem planu, k financiranju in izvajanju inve-sticjskih del, k sklepanju zakupnih pogodb glede lastnih ali tujih sredstev, k sklepanju kooperacjskih pogodb s trajanjem več kot eno leto in k prenosu kakršnihkoli pravic javnega podjetja na druge; 5. Predlogih za delo direktorja javnega podjetja; 6. Ukrepih za pregled in nadzor dela direktorja; 7. Postavitvi prokurista in poslovnega pooblaščenca; 8. Uveljavljanju zahtevkov javnega podjetja proti direktorju ali ustanovitelju v zvezi s povračilom škode, nastale pri ustanavljanju ali poslovode-nju; 9. Zastopanju javnega podjetja v sodnih postopkih proti direktorju. 27. člen (1) Nadzorni svet ima šest članov, od katerih štiri člane izvoli in odpoklice skupščina, od tega dva na predlog Občinskega sveta Občine Vrhnika, enega na predlog Občinskega sveta Občine Borovnica in enega na predlog Občinskega sveta Občine Log-Dragomer, dva člana, ki zastopata delavce, pa izvoli in odpokliče svet delavcev, v kolikor se ta ustanovi in če to zahteva zakon. (2) Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo štirih let in so po preteku mandata lahko ponovno izvoljeni. (3) Nadzorni svet izvoli izmed svojih članov predsednika in namestnika. (4) Predsednik sklicuje in vodi seje ter podpisuje zapisnike in sprejete sklepe. V njegovi odsotnosti opravlja zadeve iz pristojnosti predsednika namestnik predsednika. 28. člen (1) Nadzorni svet nadzira vodenje poslov javnega podjetja ter pregleduje in preverja knjige in dokumentacjo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga in druge stvari 2) Nadzorni svet obvezno obravnava predloge letnih načrtov, poslovnega poročila, pred odločanjem skupščine in k tem poda mnenje. Nadzorni svet lahko zahteva od direktorja poročila tudi o drugih vprašanjih, pomembnih za poslovanje družbe. (3) Nadzorni svet lahko skladno z zakonom določi, da se smejo določene vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko direktor zahteva, da o soglasju odloči skupščina. Za sklep, s katerim skupščina poda soglasje, je potrebne večina najmanj treh četrtin vseh glasov skupščine. (4) Nadzorni svet o svojem delu in ugotovitvah obvešča skupščino družbe. (5) Nadzorni svet je dolžan izvesti naloge iz svoje pristojnosti, ki mu jih naloži skupščina družbe. 29. člen (1) Nadzorni svet mora biti sklican najmanj enkrat v polletju. (2) Vsak član nadzornega sveta ali direktor lahko zahteva, da predsednik nadzornega sveta takoj skliče sejo sveta, in nave- de namen in razloge zanjo. Seja mora biti sklicana najkasneje v sedmih dneh po zahtevi, izvesti pa jo je treba najkasneje v naslednjih 14 dneh. (3) Če zahteva najmanj dveh članov nadzornega sveta ali direktorja ni sprejeta, lahko ti sami skličejo nadzorni svet in predlagajo dnevni red. (4) Nadzorni svet je sklepčen, če je pri sklepanju navzoča več kot polovica imenovanih članov. (5) Nadzorni svet odloča z večino oddanih glasov. V primeru neodločenega izida odloča glas predsedujočega. (6) Nadzorni svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje uredi način svojega dela. Podrobnejše pristojnosti NS, organizacja dela, plačilo za delo in druge zadeve se uredjo v družbeni pogodbi. 30. člen Direktor zastopa in predstavlja javno podjetje ter organizira in vodi njegovo delo in poslovanje. Direktor odgovarja za zakonitost dela javnega podjetja. Pri svojem delu je dolžan varovati poslovno tajnost javnega podjetja. Direktor mora pri vodenju poslov ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Direktor odgovarja javnemu podjetju za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njegovih dolžnosti, razen če dokaže, da je pošteno in vestno izpolnjeval svoje dolžnosti. 31. člen Direktor javnega podjetja: 1. Organizira in vodi delovni proces; 2. Predlaga temeljne razvojne in poslovne politike, delovni načrt in program razvoja javnega podjetja; 3. Sprejema ukrepe za izvajanje delovnega načrta in programa razvoja; 4. Izvršuje sklepe skupščine javnega podjetja; 5. Daje poročilo o rezultatih poslovanja po letnem in periodičnem obračunu; 6. Zagotavlja zakonitost dela javnega podjetja s pravico zadržanja sklepov sveta delavcev oziroma drugega organa, če je z njimi kršen zakon ali splošni akt; 7. Izdaja posamične akte in pravilnike, ki urejajo delo in poslovanje javnega podjetja; 8. Določa notranjo organizacijo ter odloča o razporeditvi in zaposlitvi delavcev; 9. Odloča o nagradah in pohvalah delavcem; 10. Predlaga uvedbo disciplinskega postopka ter izreka disciplinske ukrepe v skladu z zakonskimi pooblastili; 11. Sklepa pogodbe, podpisuje poslovne akte, listine ter druge dokumente, ki se nanašajo na poslovanje javnega podjetja; 12. Na predlog strokovnih služb podjetja določa cene za opravljanje dopolnilnih dejavnosti; 13. Pripravlja predloge za statusne spremembe in prenehanje javnega podjetja ter spremembe v tehnično tehnoloških postopkih; 14. Opravlja druge naloge, določene z zakonom, tem odlokom in drugimi akti javnega podjetja ter sklepi skupščine in ustanoviteljic. 32. člen Direktorja imenujejo in razrešjo občinski sveti občin ustanoviteljic na podlagi javnega natečaja pod pogoji, na način in po postopku, določenim s tem odlokom. Postopek imenovanja direktorja se mora začeti najkasneje šest (6) mesecev pred iztekom mandata dotedanjemu direktorju, vendar ne prej kot eno (1) leto pred iztekom mandata. Direktorja se imenuje za štiri leta, ista oseba pa je lahko po preteku mandata ponovno imenovana. 33. člen Direktor je lahko vsaka neomejeno poslovno sposobna fizična oseba, ki poleg delovnopravnih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: 1. Da ima najmanj visokošolsko izobrazbo; 2. Da ima najmanj 7 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 5 let na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih; 3. Da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost , zoper pravni promet, zoper upravljanje družbenih sredstev in naravna bogastva ter zoper družbeno in zasebno premoženje, in sicer za obdobje petih let po pravnomočnosti sodbe, vendar ne prej kot dve leti po prestani kazni zapora; 4. Da mu ni bil izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, in sicer za čas trajanja prepovedi; 5. In če je bil član uprave podjetja, nad katerim je bil začet stečajni postopek, ni bil pravnomočno obsojen na plačilo odškodnine upnikom po 19. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetj, in sicer za obdobje dveh let po pravnomočnosti sodbe. 34. člen Javni natečaj za imenovanje direktorja se objavi v Uradnem listu Republike Slovenje, poleg tega pa v enakem natečajnem roku tudi v javnih glasilih, ki jih določi organ za izvedbo javnega natečaja in v uradnih prostorih Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenje. Za izvedbo javnega natečaja imenuje skupni organ komisjo, ki skrbi za pravilen postopek izvedbe javnega natečaja. 35. člen Objava javnega natečaja vsebuje: 1. Navedbo prostega mesta direktorja javnega podjetja; 2. Pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat; 3. Navedbo dokazil, ki jih mora kandidat priložiti prjavi; 4. Postopek izbire kandidata; 5. Rok za vlaganje prjav ter naslov pošiljanja prjav; 6. Rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri; 7. Navedbo organa oziroma osebe, ki daje informacje o izvedbi javnega natečaja; 8. Kriterje za izbiro kandidata; 9. Druge okoliščine, ki so pomembne za izbiro. Rok za vlaganje prjav na javni natečaj ne more biti krajši od trideset dni od dneva objave jav- nega natečaja. Prjavi na javni natečaj za delovno mesto direktorja javnega podjetja morajo kandidati priložiti program razvoja javnega podjetja. 36. člen Komisja objavi javni natečaj, pregleda prispele prjave in sestavi seznam kandidatov, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo pogoje za imenovanje. Preden izvede postopek izbire kandidata (v nadaljevanju: izbirni postopek), mora komisja omogočiti kandidatom, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo pogoje za imenovanje, da se seznanjo z odlokom o ustanovitvi javnega podjetja ter predpisi in drugimi akti, ki se nanašajo na pravice in obveznosti ter pooblastila in odgovornosti direktorja javnega podjetja. 37. člen Izbira kandidata se opravi po opravljenem izbirnem postopku, v katerem se v skladu s kriterji, določenimi v javnem natečaju, ugotavlja strokovna usposobljenost kandidata. Izbirni postopek se opravi z vsakim kandidatom, uvrščenim na seznam kandidatov, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo pogoje za imenovanje. 38. člen Skupni organ predlaga v imenovanje občinskim svetom občin ustanoviteljic kandidata, ki je v izbirnem postopku dosegel najboljši rezultat. Če nihče od prjavljenih kandidatov v izbirnem postopku ni dosegel zadovoljivega rezultata, se javni natečaj ponovi, prijavljenim kandidatom pa vroči obvestilo o neuspelem javnem natečaju. 39. člen O imenovanju odločjo občinski sveti ustanoviteljic s sklepom, v skladu z drugim odstavkom 51. člena tega odloka. 40. člen Direktorja se predčasno razreši: 1. Če to sam zahteva; 2. Če več ne izpolnjuje pogojev za imenovanje; 3. Če ne izpolnjuje nalog, določenih v zakonu, tem odlokom in splošnih aktih javnega podjetja; 4. Če huje ali večkrat krši svoje obveznosti iz 30. in 31. člena tega odloka; 5. Če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči večjo škodo ali malomarno opravlja svojo dolžnost, tako da lahko nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti. Direktorja razrešjo občinski sveti občin ustanoviteljic. 41. člen V primeru razrešitve brez utemeljenega razloga pripada direktorju pravica do odpravnine v skladu z zakonom. Spore v zvezi z imenovanjem in razre-šitvjo direktorja rešuje sodišče, pristojno za upravne spore. 42. člen Če direktorju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prjavljenih kandidatov za direktorja ni imenovan, imenujejo Občinski sveti občin ustanoviteljic vršilca dolžnosti. Vršilca dolžnosti direktorja imenujejo Občinski sveti občin ustanoviteljic do imenovanja direktorja, vendar največ za eno leto. Ista oseba ne more biti imenovana za vršilca dolžnosti direktorja več kot enkrat. O imenovanju odločjo občinski sveti ustanoviteljic s sklepom, v skladu z drugim odstavkom 51. členom tega odloka. IX. SKUPNI ORGAN ZA IZVRŠEVANJE USTANOVITELJSKIH PRAVIC 43. člen Skupni organ sestavljajo župani Občine Vrhnika, Občine Borovnica in Občine Log-Dragomer. Organ zastopa in predstavlja župan Občine Vrhnika. 44. člen Sedež organa je na Vrhniki, Tržaška cesta 1. 45. člen Organ izvršuje ustanoviteljske pravice iz 3. člena tega odloka in usklajuje odločitev občin ustanoviteljic v zvezi z zagotavljanjem gospodarskih javnih služb, ki jih izvaja javno podjetje. 46. člen Organ opravlja svoje naloge v imenu in za račun občin ustanoviteljic. 47. člen Organ se sestaja in odloča na sejah, ki jih sklicuje in vodi župan Občine Vrhnika. Pobudo za sklic seje lahko posredujejo: 1. Župan Občine Vrhnika; 2. Župan Občine Borovnica; 3. Župan Občine Log-Drago-mer; 4. Direktor JP KPV, d.o.o.. Pobuda za sklic seje mora vsebovati razloge za sklic seje in ustrezno gradivo. Pobuda se posreduje županu Občine Vrhnika, ki v osmih (8) dneh po prejemu pobude skliče sejo organa. 48. člen Vabilo za sejo s predlogom dnevnega reda in gradivom mora biti poslano najkasneje sedem (7) dni pred sejo. Na sejo se obvezno vabjo vsi župani, lahko pa se povabi tudi druge pobudnike za sklic seje. Skliče se lahko tudi korespon-denčna seja. 49. člen O poteku seje se piše zapisnik, ki mora vsebovati vse sklepe, ki jih sprejme skupni organ. Prepis zapisnika mora biti pripravljen v treh (3) dneh po seji. Zapisnik se posreduje v podpis županom. 50. člen Strokovne in administrativno-tehnične naloge, potrebne za nemoteno izvajanje nalog organa, zagotavlja Občinska uprava Občine Vrhnika. 51. člen Organ lahko kadarkoli odloči, da bo odločitev o določeni zadevi iz svoje pristojnosti prenesel na občinske svete občin ali da bo v posamezni zadevi zaprosil občinske svete za mnenje. O preneseni zadevi in o ustanoviteljskih pravicah, ki so v pristojnosti občinskih svetov, iz 3. člena tega odloka, odločajo Občinski sveti Občine Vrhnika, Občine Borovnica in Občine Log-Dragomer na način, da se delež ustanoviteljskih pravic, ki pripada posamezni občini, in sicer pripada Občini Vrhnika 66,16 % ustanoviteljskih pravic, Občini Borovnica 18,5 % in Občini Log Dragomer 15,34 %, deli s številom svetnikov, ki so se pri posameznem glasovanju opredelili. Tako pridobljeni rezultat predstavlja utež glasu opredeljenega svetnika, ki se pomnoži s številom glasov »pRoTI« in številom glasov »ZA« v posamezni občini (delni rezultat glasovanja). Končni rezultat glasovanja predstavlja vsoto vseh delnih rezultatov glasovanja. Občinski sveti o zadevi odločjo v roku petnajstih dni od dneva zahteve oziroma zaprosila organa. 52. člen Organ sprejema vse odločitve soglasno. V primeru, da soglasja ni mogoče doseči, o zadevi odločajo Občinski sveti Občine Vrhnika, Občine Borovnica in Občine Log-Dragomer na način, določen v prejšnjem členu tega odloka. 53. člen Organ odloča samostojno. Organ lahko za mnenje o posameznem vprašanju zaprosi zunanje izvedence. 54. člen Organ sprejema svoje odločitve v obliki sklepov, ki jih podpisuje župan Občine Vrhnika. 55. člen Javno podjetje mora organ pisno zaprositi za izdajo soglasja za opravljanje poslov iz 23. člena tega odloka in za soglasje k ustanovitvi gospodarske družbe, kadar bi bil ustanovitelj ali soustanovitelj javno podjetje ter k vlaganju kapitala v že ustanovljene gospodarske družbe. 56. člen Organ mora odgovoriti na vlogo za izdajo soglasja v tridesetih (30) dneh od prejema vloge. Če v tem roku ne odgovori, se šteje, da je njegovo soglasje pozitivno. 57. člen Sredstva za delovanje organa zagotavljajo občine ustanoviteljice glede na osnovne vložke iz 12. člena tega odloka. Sredstva za delovanje obsegajo: 1. Materialne stroške; 2. Stroške strokovnih delavcev Občinske uprave Občine Vrhnika, ki bodo skrbeli za izvajanje nalog, ki izhajajo iz tega odloka; 3. Ostale potrebne stroške. Sredstva za delovanje organa vnaprej zagotavlja Občina Vrhnika. Občina Vrhnika dvakrat letno, in sicer do 31. 3. in do 30. 9. izstavlja račune za nastale stroške v zvezi z delovanjem organa Občini Borovnica in Občini Log-Dragomer. Občini sta izstavljene račune dolžni plačati v zakonitem roku na transakcjski račun Občine Vrhnika. X. FINANCIRANJE, DOBIČEK IN IZGUBA 58. člen Viri za financiranje dejavnosti podjetja so: 1. Sredstva, ki jih za uporabo javnih dobrin in javnih storitev po tem odloku plačujejo 16 NAŠ ČASOPIS Občina Vrhnika 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Uradne objave Občine Vrhnika, NAŠ ČASOPIS št. 360, 28. april 2009 uporabniki (cena storitev); 2. Viri, ki se zagotavljajo v okviru sistema financiranja javne porabe; 3. Donacye in dotacye; 4. Drugi viri, določeni z zakonom ali predpisom občine. Druge dejavnosti podjetja se financirajo s cenami storitev po tržnih načelih. 59. člen Pri vlaganju v javno podjetje, spremembi osnovnih vložkov in kritju izgube sodelujejo ustanovitelji v sorazmerju z vloženim kapitalom v podjetje, razen če se ne dogovoryo drugače. 60. člen Javno podjetje opravlja dejavnost gospodarskih javnih služb in vodi evidence o poslovanju ločeno po posameznih dejavnostih gospodarskih javnih služb ter občinah ustanoviteljicah. Za ostale dejavnosti pa se vodi ločena evidenca v skladu s skupnim dogovorom ustanoviteljic. Bilančni dobiček poslovnega leta ali izgubo poslovnega leta, ugotovljeno iz poslovanja gospodarskih javnih služb, se ugotavlja za vsako občino ustanoviteljico posebej. Bilančni dobiček poslovnega leta, ugotovljen iz poslovanja gospodarskih javnih služb, se razporedi za namene, ki so navedeni v pogodbi o upravljanju sredstev za potrebe opravljanja dejavnosti javnih gospodarskih služb. V pogodbi se določi tudi vire za pokrivanje izgube poslovnega leta, ki je bila ugotovljena na posamezni dejavnosti gospodarske javne službe za posamezno ustanoviteljico. Izguba do višine obračunane amorti-zacye infrastrukturnih objektov s pripadajočo opremo se krye tako, da se stroški amortizacye nadomestyo v breme izrednih prihodkov zaradi ustreznega zmanjšanja dolgoročne obveznosti do posamezne občine. Izgubo, ki je višja od obračunane amortizacye infrastrukturnih objektov s pripadajočo opremo se krye iz sredstev ustanoviteljic. Bilančni dobiček poslovnega leta, ugotovljen na ostalih dejavnostih, se na podlagi sklepa skupščine nameni: 1. Delno ali v celoti za oblikovanje rezerv; 2. Delno ali v celoti za izplačilo ustanoviteljicam podjetja v razmerju poslovnih deležev. Bilančni dobiček lahko ostane delno ali v celoti nerazporejen. Izguba na ostalih dejavnostih podjetja se krye na podlagi sklepa skupščine iz sredstev rezerv ali iz prenesenega dobička preteklih let. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 61. člen Mandat članom nadzornega sveta KPV, d.d., preneha z dnem vpisa podjetja v sodni register. 62. člen Občine ustanoviteljice so dolž- ne v roku šest mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejeti in podpisati družbeno pogodbo javnega podjetja, s katero podrobneje uredyo organizacyo in delovanje javnega podjetja, delovanje in odločanje organov in druga vprašanja. Za pripravo družbene pogodbe podjetja in za izvedbo vpisa podjetja v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani je zadolžen direktor. 63. člen Konstitutivno sejo skupnega organa Občine Vrhnika, Občine Borovnica in Občine Log - Dra-gomer za izvrševanje ustanoviteljskih pravic občin v javnem podjetju skliče župan Občine Vrhnika v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka. 64. člen Pravice do sodelovanja delavcev pri upravljanju javnega podjetja se podrobneje uredyo z notranjimi akti javnega podjetja skladno z določbami zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju in skladno s sklenjenimi kolektivnimi pogodbami. 65. člen Javno podjetje mora prilagoditi svojo organiziranost in uskladiti splošne akte javnega podjetja v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka. 66. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o organi- ziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika (Uradni list RS, št. 2/91), prvi odstavek 9. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Vrhnika (Uradni list RS, št. 71/95) in Odlok o ustanovitvi skupnega organa Občin Vrhnika in Borovnica za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnem podjetju Komunalno podjetje Vrhnika, d. d. (Naš časopis, št. 307). 67. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenye, objavi pa se tudi v uradnem glasilu Naš časopis. Odlok v Uradnem listu Republike Slovenye objavi Občina Vrhnika, stroški objave breme-nyo občine ustanoviteljice glede na osnovne vložke. Odlok o spremembah Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o. (Uradni list RS, št. 11/09) vsebuje naslednjo končno določbo: 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenye, objavi pa se tudi v uradnem glasilu Naš časopis. Odlok o Uradnem listu Republike Slovenye objavi Občina Vrhnika, stroški objave breme-nyo občine ustanoviteljice glede na osnovne vložke. Številka: 110-9/2009 (2-02) Datum: 23.04.2009 TELEFONSKE ŠTEVILKE VRHNIŠKEGA ZDRAVSTVA Na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07-UPB3, 65/08) Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika objavlja javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta VIŠJEGA SVETOVALCA ZA INVESTICUE, v Oddelku za okolje in komunalo Občinske uprave Občine Vrhnika. Pogoji: - najmanj visoka strokovna oziroma prava bolonjska stopnja gradbene, upravne smeri, organizacya dela - najmanj 4 leta delovnih izkušenj - obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv - opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka - kandidat ne sme biti pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in ne sme biti obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, - zoper kandidata ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati gradbene smeri. Kot delovne izkušnje se šteje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe in čas pripravništva v isti stopnji izobrazbe, ne glede na to, ali je bilo delovno razmerje sklenjeno oziroma pripravništvo opravljeno pri istem ali pri drugem delodajalcu. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi drugo delo na enaki stopnji zahtevnosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira, pri čemer se upošteva čas opravljanja takega dela in stopnja izobrazbe. Kandidati, ki nimajo opravljenega državnega izpita iz javne uprave, morajo najkasneje v enem letu od sklenitve delo- vnega razmerja opraviti obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv skladno z Zakonom o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - UPB3, 65/08). Na delovnem mestu bo izbrani kandidat opravljal naloge, ki se nanašajo na inve-sticye iz področy v pristojnosti Oddelka za okolje in komunalo: - organiziranje medsebojnega sodelovanja in usklajevanja z drugimi organi, - sodelovanje pri oblikovanju sistemskih rešitev in drugih najzahtevnejših gradiv, - samostojna priprava zahtevnih analiz, razvojnih projektov, informacy, poročil in drugih zahtevnih gradiv, - vodenje in odločanje v zahtevnih upravnih postopkih, - vodenje najzahtevnejših upravnih postopkov, - samostojno opravljanje drugih zahtevnejših nalog, - druge naloge po nalogu župana, direktorja občinske uprave in vodje oddelka. Pisni vlogi mora kandidat priložiti: 1. pisno izjavo o izpolnjevanju pogoja glede zahtevane izobrazbe, iz katere mora biti razvidna stopnja in smer ter leto in ustanova, na kateri je bila izobrazba pridobljena; 2. pisno izjavo o doseženi delovni dobi; 3. izjavo kandidata, da • je državljan Republike Slovenye, • ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in da ni bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, • zoper njega ni bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, 4. pisno izjavo, da za namen tega natečaj-nega postopka dovoljuje Občini Vrhnika pridobitev podatkov iz 3. točke iz uradne evidence; 5. pisno izjavo o opravljenem državnem izpitu iz javne uprave (v kolikor ga je kandidat opravil) ; 6. pisno izjavo o opravljenem strokovnem izpitu iz upravnega postopka Pryava naj vsebuje kratek življenjepis z navedbo znanj in veščin, ki jih ima kandidat poleg formalne izobrazbe. Izbrani kandidat bo delo na delovnem mestu višji svetovalec za investicye opravljal v nazivu višji svetovalec III z možnostjo napredovanja v naziv višji svetovalec II in višji svetovalec I. Z izbranim kandidatom bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas nadomeščanja delavke na porodniškem dopustu s polnim delovnim časom in z možnostjo podaljšanja. Formalno nepopolne pryave se v skladu s 24. členom Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 139/06) ne bodo uvrstile v izbirni postopek. Kandidate vabimo, da pošljejo pisne prijave z življenjepisom in zahtevanimi pisnimi izjavami ter telefonsko številko, na kateri so dosegljivi na naslov: Občina Vrhnika, Tržaška cesta 1, 1360 Vrhnika s pripisom »Javni natečaj - višji svetovalec za investicye » do 06. 05. 2009. Za pisno obliko pryave se šteje tudi elektronska oblika, poslana na elektronski naslov: tanja.kohne@vrhnika.si, pri čemer veljavnost pryave ni pogojena z elektronskim podpisom. Pryavljeni kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v roku 8 dni po opravljeni izbiri. Dodatne informacye je mogoče dobiti pri ge. Tanji Kohne, na tel.: 01/755-54-17. V besedilu natečaja uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Obravnavane bodo samo popolne pryave. Občina Vrhnika URGENCA - DEŽURNI ZDRAVNIK 112 ZDRAVSTVENI DOM VRHNIKA uprava 75 55 110, 75 55 111 telefaks 75 55 112 splošna ambulanta - Ana Švigelj, dr.med. 75 55 135 narocanje.svigelj@zd-vrhnika.si dispanzer za pljučne bolezni - Jovanka Tanjga, dr.med. 75 55 130 narocanje.pulmolog@zd-vrhnika.si fiziologja 75 55 132 laboratory 75 55 133 patronažna služba 75 55 152 in 75 55 153 patronaza@zd-vrhnika.si glavna medicinska sestra 75 04 415 dispanzer za otroke in šolsko mladino Helena Rožmanc Drašler, dr.med. 75 55 121 narocanje.rozmanc@zd-vrhnika.si Sreten Nakićenović, dr.med. 75 55 128 narocanje.nakicenovic@zd-vrhnika.si Lucya Odlasek Kunstelj, dr.med. 75 55 123 narocanje.kunstelj@zd-vrhnika.si Branka Čegovnik, dr.med. 75 55 129 narocanje.cegovnik@zd-vrhnika.si šolska zobna ambulanta - OŠ Ivana Cankarja Matej Leskošek, dr.dent.med. 75 04 033 šolska zobna ambulanta - Borovnica Marjeta Jugovic, dr.dent.med. 75 47 104 šolska zobna ambulanta - OŠ Log Dragomer Marjeta Jugovic, dr.dent.med. 75 66 414 ZASEBNI ZDRAVNIKI - KONCESIONARJI IN DRUGI ZDRAVSTVENI DELAVCI ZASEBNE SPLOŠNE AMBULANTE V ZD VRHNIKA mag. Darko D. Lavrenčič, dr.med. 75 53 847 Dunja Piršič Koren, dr.med. 75 05 418 Ljubomira Prebil Božovič, dr.med. 75 04 112 Primož Rus, dr.med. 75 04 755 ZASEBNI PEDIATER Gregor Caserman, dr.med. 051 632 120 ZASEBNI SPLOŠNI AMBULANTI V ZP BOROVNICA Marya Munda, dr.med. 75 48 300 Majda Žagar, dr.med. 75 48 300 PATRONAŽA IN ZDRAVSTVENA NEGA - BOROVNICA Marya Žakelj, dipl.m.s. 031 880 745 ZASEBNI PSIHIATER Irma Kuhar, dr.med. 031 357 873 in 75 55 150 MEDICINA DELA, PROMETA IN ŠPORTA Mitja Miklič, dr.med. 75 51 269 FIZIOTERAP^A Irma Brus, višja fizioterapevtka 75 53 361 Katarina Breitenberger, višja fizioterapevtka 75 53 361 Marya Murn, višja fizioterapevtka 75 51 628 ZASEBNI ZOBOZDRAVNIKI Ladka Kastelec Stanovnik, dr.dent.med. 75 02 333 Judita Cvelbar, dr.dent.med. 75 53 785 Mihaela Leben Zevnik, dr.dent.med. 75 02 345 Polonca Keršič, dr.dent.med., spec. ortodont 75 05 295 Jožef Keršič, dr.dent.med. 75 57 310 Melanya Legat, dr.dent.med. 75 66 003 Marya Ogrin, dr.dent.med. 75 02 492 Kristina Tozon, dr.dent.med. (ZP Borovnica) 75 47 190 GINEKOLOŠKA AMBULANTA Marya Ilyaš Koželj, dr.med. 75 04 539 ZASEBNA ZOBOTEHNIKA Veronika Kranjec 75 53 227 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 17 Poslovno-stanovanjski objekt v Dragomerju naj bi bil nižji Investitor poslovno-stanovanjskega objekta v Dragomerju že išče možnosti za upoštevanje pripomb, ki so bile izrečene na Zboru občanov 18. marca 2009. Objekt naj bi bil nekoliko nižji, iščejo se najustreznejše možnosti za ureditev prometa ter ureditev vrtca v objektu. Investitor poslovno-stanovanjskega objekta Trgovina Dragomer, Ermin Topuz, je sporočil, da že iščejo ustrezne rešitve oziroma možnosti za upoštevanje pripomb krajanov in svetnikov. Kot je povedal, načrtujejo nekoliko nižji objekt, kot je bil predviden sprva. Prvotno naj bi bil objekt visok največ 15 metrov, znižali naj bi ga na 13 metrov. Investitor išče tudi možnosti za ustreznejšo ureditev prometa na Dragomerški cesti. Ureditev naj bi bila predvsem odvisna od dogovorov z okoliškimi lastniki. Kot je potrdil župan Občine Log - Dragomer, potekajo tudi dogovori za ureditev vrtca v objektu. Skupaj z investitorjem občina išče možnosti za organizac^o trioddelčnega vrtca. Iščejo možnosti za ureditev vrtca v objektu. Novi poslovno-stanovanjski objekt v Dragomerju naj bi bil nekoliko nižji (skica je simbolična). Leta 2008 manj prometnih nesreč Leta 2008 je bilo na območju Občine Log - Dragomer obravnavanih 31 odstotkov manj prometnih nesreč kot leto poprej, povečuje pa se število kaznivih dejanj. Rajko Jesenek, komandir Polic^ske postaje Vrhnika, je pojasnil, da je bilo leta 2008 na območju Občine Log - Dragomer obravnavanih 69 prometnih nesreč, leto poprej pa kar 100. Najpogostejši razlog za prometno nesrečo je bil premik z vozilom kar je bil vzrok za kar 49 odstotkov vseh prometnih nesreč, sledjo varnostna razdalja (22 %), neprilagojena hitrost (14%), nepravilna stran in smer (9%) ter neupoštevanje prednosti (3%). V prometnih nesrečah, ki so se zgodile leta 2008, ni bilo smrtnih žrtev ali hudo telesno poškodovanih oseb, 18 oseb pa je bilo lažje telesno poškodovanih, kar je za 45 odstotkov manj kot leto poprej. V Logu - Dragomerju je bilo leta 2008 obravnavanih več kaznivih dejanj kot leta 2007, in sicer 83 kaznivih dejanj, kar je skoraj 11-odstotno povečanje. Več je bilo tatvin in goljufij, zmanjšuje pa se število velikih tatvin in poškodovanja tuje lastnine. Policisti so preiskali slabih 17 odstotkov kaznivih dejanj. K manjši preiskanosti naj bi prispevalo veliko kaznivih dejanj ponarejanja dejanja, ki so bila storjena na cestninski postaji Log. V vsem letu je bilo takih dejanj 36, kar pa ne vpliva na varnost prebivalcev Občine Log - Dragomer. Bilo je 13 intervenc^', policisti pa so obravnavali 31 kršitev javnega reda in miru. Največ kršitev javnega reda in miru je bilo storjenih na javnem kraju, sledjo pa kršitve v stanovanju in na drugih krajih. Na Polic^ski postaji Vrhnika ugotavljajo, da je zaskrbljujoče povečanje družinskega nasilja. Policisti so vložili veliko truda tudi v preventivne dejavnosti, med katerimi so najpomembnejša predavanja o nasilju nad otroki, družinskem nasilju in drogah. Rajko Jesenek je pojasnil, da si prizadevajo, da bi bili v Občini bolj prisotni, zato so se odločili, da bodo območje, za katerega skrbjo, razdelili v polic^ske okoliše. Žel^o pa si tudi pobud s strani občanov, ki jih ti lahko sporoč^o na elektronski naslov ppvrhnika@polic^'a.si. Občani polic^o lahko obvest^o tudi v primeru dogodkov, ko je potrebno posredovanje. Vesna Erjavec OBVESTILA IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DRAGOMER -LUKOVICA Računalniški tečaj za starejše V prejšnji številki Našega časopisa smo vas obvestili, da bomo ponovno organizirali računalniško izobraževanje za starejše. Nekaj mest je še na voljo in pričakujemo vašo prgavo. To izobraževanje bo namenjeno začetnikom in bo trajalo 5 dni, in sicer: od 11. maja do 15. maja 2009, predvideno od 16. do 20. ure. Za prgavo povprašajte na tel. št. 031 654 294. Število udeležencev je omejeno! Izlet v Kostel Še se lahko pr^avite za izlet v Kostel. Objava je na naših oglasnih mestih. ŠPORT ŽENSKA BALINARSKA SKUPINA Ustanovljena je ženska balinarska skupina v DU Dragomer - Lukovica. Če želite sodelovati, pridite v Kotiček 21. aprila ob 11. uri. Dogovorile se bomo o kraju in urniku vadbe. IGRANJE PIKADA IN DRUGIH ŠPORTOV V KOTIČKU V Kotičku DU se lahko pridružite skupini pri igranju pikada. Tudi šahovnico lahko prinesete s seboj. Če želite sodelovati, pridite v Kotiček. Pokličite na tel. št: 031 654 294. V ŠPORTNO SKUPINO VAS VABI ODBOR DU. Prispelo 107 vlog za vpis v vrtec, 54 iz matične občine Do 31. 3. 2009 je za vpis v Vrtec Log - Dragomer za šolsko leto 2009/10 prispelo skupaj 107 vlog, od tega 54 iz Občine Log - Dragomer, kar je enako kot lani. Na občini predvidevajo, da bo kljub enakemu številu vlog zavrnjenih manj otrok kot lani. Sprejeti naj bi bili predvsem mlajši otroci, prostora pa naj ne bi bilo za vse otroke drugega starostnega obdobja. Komis^a za sprejem otrok v Vrtec Log - Dra-gomer bo aprila obravnavala 107 prispelih vlog, od tega 54 iz Občine Log - Dragomer, 53 pa iz preostalih občin. Pri sprejemu bodo imeli prednost tisti otroci, ki skupaj z enim od staršev prebivajo v Občini Log - Dragomer vsaj 11 mesecev. Tisti starši otrok, ki v občini prebivajo dlje, bodo za vsako dodatno leto prebivanja dobili dodatno točko. Od 54 prispelih vlog iz Občine Log - Drago-mer bodo obravnavali 4 vloge otrok, rojenih leta 2009, 27 vlog otrok, rojenih leta 2008, 12 otrok, rojenih leta 2007, 7, rojenih leta 2006, 3, rojenih leta 2005, in enega, rojenega leta 2004. Od 54 otrok iz te občine jih 8 ne izpolnjuje pogojev, saj bodo na dan 1. 9. 2009 mlajši od 11 mesecev. Pomočnica ravnateljice Jožica Zorc je povedala, naj bi bilo v prvem starostnem obdobju, in sicer od 1 do 3 let sprejetih skupaj 28 otrok od 35 ter v dru- gem starostnem obdobju 5 otrok od skupno 11. Jolanda Fon iz Občine Log - Dragomer je pojasnila, naj bi 7 otrok iz prvega starostnega obdobja, ki ne bodo sprejeti v Vrtec Log - Dragomer, sprejeli v konces^ski vrtec, ki je v ustanavljanju. V konces^skem vrtcu naj bi bilo prostora za 14 otrok. Tako bi vanj lahko sprejeli tudi sedem otrok, ki niso iz matične občine, prebivajo pa v šolskem okolišu. Po predvidevanjih naj bi bilo v Vrtec Log - Dra-gomer sprejetih skupno 33 otrok iz Občine Log - Dragomer, v konces^'-ski vrtec pa 14 otrok, od tega 7 iz matične občine, 7 pa iz šolskega okoliša. Zavrnjenih naj bi bilo 6 otrok iz Občine Log -Dragomer. Vesna Erjavec Prednost pri sprejemu v vrtec otrokom iz naše občine Log - Dragomer, 25. marec - Občinski svet se je v prostorih Osnovne šole Log - Dragomer sestal na devetnajsti redni seji, na kateri je obravnaval dvanajst točk dnevnega reda. Sprejet je bil pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, ki daje prednost otrokom Občine Log - Dragomer. Občinski svet se je seznanil tudi s poročili redarstva, policée in zdravstvenega doma. Občinski svet Občine Log - Dragomer je na seji sprejel Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, ki daje prednost otrokom iz Občine Log - Dragomer, saj največ točk prinese stalno prebivališče otroka in enega od staršev v občini, in sicer vsaj 11 mesecev. Poleg tega bodo starši, ki v občini prebivajo dlje, za vsako dodatno leto prebivanja dobili dodatno točko. Komis^o za sprejem otrok bo po novem imenoval župan in ne ravnateljica. Svetniki so na seji poudarili, da je ta pravilnik boljši, saj preprečuje manipulac^o s prebivališčem. Namreč dlje kot nekdo živi v tej občini, več točk bo dobil in to pomeni korak naprej. Tudi poskusno točkovanje, ki so ga že opravili, je dalo rezultate, ki so v prid otrokom iz te občine. Do 25. marca je bilo vloženih kar 94 vlog, od tega 51 vlog za otroke iz Občine Log - Dragomer. Občina išče možnosti konces^skih vrtcev, kljub temu pa se postopki za izgradnjo novega vrtca niso ustavili. Svetniki so se na seji seznanili z delom Medobčinskega inšpektorata in redarstva za leto 2008. Vodja MIRED Stanislav Bele je na seji pojasnil, da so večino minulega leta namenili ustanovitvi MIRED, vzpostavitvi redarske službe ter izdelavi občinskih programov varnosti za vseh sedem občin soustanoviteljic. Svetniki so večinoma poudarjali, da bi morali biti redarji na območju občine prisotni vsak dan. Zmotilo jih je predvsem dejstvo, da kljub enoletnemu obstoju medobčinske redarske in inšpekc^ske službe vozniki še vedno nepravilno parkirajo avtomobile, ograje ob cestah se razraščajo v cestišče, nekatere hiše imajo še vedno speljano odvodnjavanje s strehe na cestišče, ^Bele je pojasnil, da so redarji polna pooblastila za delo dobili šele pred dobrima dvema mesecema. Poudaril je tudi, da namen inšpekc^e in redarstva ni sankcioniranje, temveč izboljšanje stanja. Občinskemu svetu je informac^e o varnostni problematiki na območju Občine Log - Dragomer podal komandir Polic^'-ske postaje Vrhnika Rajko Jesenek, ki je dejal, da so na tem območju obravnavali več kaznivih dejanj kot leto pred tem. Leta 2008 je bilo manj tatvin, poškodovanja tuje lastnine in nesreč s hudimi telesnimi poškodbami. Največ kršitev javnega reda in miru je bilo na javnem kraju, na tem območju pa se povečuje družinsko nasilje in goljufije. Policisti veliko dela vložko tudi v preventivne dejavnosti, med katerimi so najpomembnejša predavanja o drogah, nasilju nad otroki in družinskemu nasilju. Poslovno poročilo Zdravstvenega doma Vrhnika za leto 2008, ki ga je svetnikom predstavil direktor zdravstvenega doma mag. Emil Židan, razkriva, da je bilo poslovanje v letu 2008 uspešno navkljub presežku odhodkov nad prihodki, ki se jih bo poravnalo iz presežkov prejšnjih let. Židan je predstavil tudi ključne načrte za leto 2009, kot novost je med drugim predstavil elektronsko naročanje v laboratory' in posredovanje rezultatov zdravnikom v elektronski obliki ter računalniško odčitavanje rezultatov analiz v diagnostičnem laborator^u. V prvi obravnavi so svetniki in svetnice sprejeli Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Log - Dragomer, druga obravnava odloka pa je bila prestavljena na naslednjo sejo. Sprejeto je bilo prečiščeno besedilo Odloka o ustanovitvi in organiziranju Javnega podjetja KPV, d. o. o. Občinski svet je na seji na podlagi odstopne izjave razrešil Janka Gaberščika članstva v Nadzornem odboru Občine Log - Dragomer. Svetniki so se seznanili tudi z rezultati glasovanja za imenovanje direktorja JP KPV, d. o. o., in sprejeli sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra v lasti Občine Log - Dragomer na parc. št. 2022/16, k. o. Log. Vesna Erjavec Občina Log-Dragomer Dragomer, Na Grivi 5, p.p. 09 1358 Log pri Brezovici telefon: 01/750-77-00; faks:01/750-77-05 Uradne ure v občinski upravi Občine Log-Dragomer za osebni obisk in po telefonu so: v ponedeljek od 9. do 12. ure, v sredo od 9. do 12. ure in od 14. do 16. ure in v petek od 9. do 12. ure. 18 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina je (komunalna) skupnost v zadnji 359. številki Našega časopisa, ki je izšel 30. marca 2009, je pod naslovom »Vsaka demokrac^a se meri po tem, kako močna je opozic^a«, Marko Popit prikazal delo njegove Liste za Dragomer, Log in Lukovico po polovici mandata. Pri tem je očitno izbral način blatenja drugih, saj so zapisani argumenti neverodostojni, polni neresnic in očitno namernih zavajanj. Predvsem zaradi objektivnosti bralcev in občanov sem prisiljen odgovoriti, zaradi omejenega prostora žal samo na ključne podrobnosti. Zgrožen sem nad izjavo Marka Popita, ki trdi, da bivši svetniki v vrhniškem Občinskem svetu: Sumina, Lončar, Mavsar, Kosednar, Pirnat in jaz »iz različnih vzrokov niso zmogli ali znali« vnesti v vrhniške proračune programe, o katerih govori Pismo o sobivanju. To je huda obtožba, brez kakršnega koli argumenta!. Zgrožen sem še posebej zato, ker popljuva tudi svojega družinskega pr^atelja Sumino, ki je vodil takrat odbor za finance pri občinskem svetu in bil še kako odgovoren za tovrstne zadeve. Zgrožen sem zato, ker spomin Marka Popita očitno ne seže dlje kot do plezalne stene in pozablja, da so prav ti omenjeni svetniki v občinskem svetu Vrhnika uspeli s postopki za novo občino, uspeli z izgradnjo prizidka k OŠ Log Dragomer, uspeli s pločniki ob magistralni cesti za varno pot občanov in občank, uspeli ohraniti zobozdravstveno ambulanto v OŠ, uspeli dograditev Doma krajanov v Dragomerju za potrebe devetletke, uspelih Je očitke Marka Popita mogoče razumeti kot izraz njegove bolečine, da mu takrat ni uspelo priti v vrhniški občinski svet? Moram pa poudariti, da lahko dokažem rezultate mojega in našega dela v občinskem svetu, da sem na njih ponosen. Žal mi je le, da nekatere občinske službe niso bile kos, hote ali nehote, vodenju posameznih postopkov, na primer urbanističnih, čeravno so bile odločitve svetnikov nedvoumne. Zato sem ponosen, da sem bil skupaj z omenjenimi svetniki član takega občinskega sveta, ki je takrat toliko storil tudi za Marka Popita in vse občane. Občani lahko samo upamo, da bo kaj takega lahko kdaj zapisal tudi Marko Popit. Marko Popit se očitno ne zaveda, kaj pomeni neupoštevanje predpisov še posebej, ko gre za delo »po domače«. Vsaka nezakonitost povzroči škodo in zagovarjanje nezakonitosti, še zlasti ko gre za davkoplačevalski denar, me skrbi. Zgrožen sem nad izjavo, da bodo občani morali sofinancirati komunalne projekte v naši občini. Občina Log Dragomer ima precej davkoplačevalskega denarja na bančnem računu in vodstvo občine trdi, da smo bogata občina. Zagotavljanje tolikšnega davkoplačevalskega denarja za plezalno steno kaže na to, da se bo občinski denar trošil le za nekatere, izgradnjo čistilne naprave in kanalizac^e ter drugih projektov pa bomo morali občani sofinancirati. Pri ustanavljanju občine teh namenov nismo imeli in vsaj jaz pri tem nisem imel fige v žepu. Zgrožen sem nad tako omaložujočo interpretac^o Pisma o sobivanju. V osmi točki Pisma, kjer so navedene prioritete pri investic^ah, je na prvem mestu navedena kanalizac^a in čistilna naprava, to pa zato, ker je tudi Sumina javno zapisal pred volitvami, da je idejni načrt za čistilno napravo pripravljen in občinski urbanisti na Vrhniki so nam njegovo umeščenost v prostor pokazali. Pri pisanju Pisma o sobivanju Marka Popita ni bilo zraven, ni ga bilo zraven niti na sejah Občinskega sveta Vrhnika, ni ga bilo zraven niti na vseh pogovorih v Državnem zboru in Vladi. Sam pa sem bil. Tudi zato me mot^o njegove navedbe, ker vem, da jih ne more podkrepiti z dokazi! Po črki zakona velik del občine Log Dragomer praktično še danes ne izpolnjuje pogoja za njeno ustanovitev, ko zavrača lastne pošte na Logu. Ali se z zagovarjanjem pošte na Brezovici razmišlja o^ tem, da se omenjeni del občine priključi občini Brezovica? Še več, ta loška pošta pokriva tudi KS Bevke, kar bi lahko pomenilo, da si Bevke in Log prej zaslužita lastno občino kot pa nekdo, ki to pošto na Logu odklanja. Zgrožen sem tudi nad izogibanjem odgovornosti Marka Popita in skrivanjem pred morebitnimi neuspehi njegove Liste, ko neverodostojno govori o pozic^i in opozic^i. Ponovno trdim, da Lista za Dragomer, Log in Lukovico ima v Občinskem svetu Log Dragomer absolutno večino in za sprejem kakršnekoli odločitve ne potrebuje nikogar več. Ta Lista oz. krajše LIDLL vodi delo v vseh odborih Občinskega sveta razen pri Nadzornem odboru, ki ga je zaradi politične kulture do sedaj vodil član iz opozic^skih vrst. Torej popoln nadzor, vodenje in sprejemanje odločitev. Pa naj bo dovolj. Pritlehnost argumentov Marka Popita je na tako nizkem nivoju, da bo zame, in za vse vpletene, najbolje, da na taka dejanja čim prej pozabim. V nasprotnem si strežem(o) po zdravju in prihodnosti. Zato samo upam, da se bom v prihodnje odgovarjanja na tovrstne provokac^e Marka Popita uspel vzdržati. Si bom pa dovolil Marku Popitu dati nasvet - usmerite se v prihodnost in položite račune na koncu mandata. In za konec? Za konec bom posnemal nekdanjega predsednika Kučana, ki je znal slikovito citirati besede Pridigarja iz Svetega pisma. Modri Sirah je namreč dejal: „Srce naduteža je kakor lovska jerebica v vabljeniku in kakor vohljač preži na tvoj spodrsljaj. V zasedi je, dobro v hudo sprevrača, še najboljše bo omadeževal." Branko Gorjan Log - Dragomer čistilo več kot 220 prostovoljcev V soboto, 4. aprila, so se na Ljubljanskem barju zbrali številni prostovoljci, ki so se udeležili čistilne akcye STOP DIVJIM ODLAGALIŠČEM NA BARJU. Udeležba na območju občin Vrhnika, Borovnica, Brezovica, Log - Dragomer, Ljubljana in delno na Igu je bila množična, saj se je akcye udeležilo več kot 1200 ljudi. Območje Občine Log - Dragomer je čistilo več kot 220 posameznikov. Akcye so se udeležili upokojenci, mladi, športniki ter druga društva in zavedni posamezniki v želji po čistejšem in bolj urejenem okolju. Po končani čistilni akcyi je v Dragomerju potekal osrednji dogodek s kratko javno razpravo, ki se je je udeležil tudi predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar. Občina Log - Dragomer je letošnjo tradicionalno čistilno akc^o organizirala v povezavi s sosednjimi barjanskimi občinami na pobudo spletnega portala Barje.net, ki je povezovalo že lansko čistilno akc^o. Občani in drugi prostovoljci so se zbrali pred gasilskim domom v Dragomerju, kjer je bil koordinator za območje Drago-merja^ in Lukovice Blaž Rupnik, in v Športnem parku na Logu, kjer je bil koordinator Ludvik Rožnik. Koordinatorja sta prostovoljce razdelila v posamezne skupine in jim dodelila območja za čiščenje. Organizatorji so poskrbeli za varnost in dodatno motivac^o udeležencev akc^e, saj so prostovoljcem priskrbeli odsevne trakove in brezrokavnike. V sodelovanju s komunalnim podjetjem pa so bile priskrbljene tudi vreče in rokavice. V akc^o so bili vključeni člani gasilskih društev, športnikov, upokojencev, študentov, d^akov ter drugih interesnih skupin ter posameznikov, ki so počistili okolico prometnih poti, sprehajalnih poti v naravi, okolico otroških igrišč in športnih površin. Po svojih močeh so za čistejše okolje poskušali poskrbeti tudi na barjanskih travnikih, v gozdovih, okolici potokov, bajerjev in strug. Župan Mladen Sumina je dejal: »Pohvalil bi vsa krajevna društva, tako gasilce, športnike, upokojence, mlade in vse ostale, ki so v akc^o vložili veliko truda. Pohvala gre seveda tudi obema koordinatorjema.« Letos so udeleženci čistilne ak-c^e pobrali bistveno manj smeti kot lani, kar kaže na uspešnost prejšnjih akc^ in ustvarjanje novega odnosa do okoljevarstva. Udeleženci akc^e so pobrali 2816 kg mešanih komunalnih odpadkov, 150 kg odpadne električne in elektronske opreme, 40 kg plastike in 100 kg avtoplaš- čev. Na celotnem območju Ljubljanskega barja so prostovoljci pobrali več kot 34 ton smeti. V času akc^e so bili na terenu tovornjaki komunalnega podjetja, ki so sproti odvažali zbrane Akc^e se je udeležil tudi krajan Loga in poslanec Državnega zbora Ivo Vajgl. količine. V akc^o sta bila vključena tudi Medobčinski inšpektorat in redarstvo. Na dan akc^e sta bila na terenu inšpektorja, ki sta se odzivala na prgave divjih odlagališč. Po končani čistilni akc^i je v Dragomerju potekala kratka javna razprava na temo Stop divjim odlagališčem na Barju - vloga domačinov in prostovoljcev pri reševanju problematike odlaganja odpadkov na Ljubljanskem barju. Razprave so se udeležili predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar in nekateri barjanski župani. Gostitelj kratke javne razprave, župan Občine Log - Dragomer Mladen Sumina, je povedal, da ga veseli, da se je čistilna akc^a končala na območju Občine Log - Dragomer. Dodal je, da se zahvaljuje predsedniku Državnega zbora dr. Gantarju in drugim funkcionarjem, ki so se odzvali na povabilo. Vesna Erjavec Na čistilni akc^i so sodelovale različne generac^e. V Dragomerju so sodelujočim postregli z golažem, klobasami in p^ačo. Po končani čistilni akc^i je v Dragomerju potekala kratka javna razprava o vlogi prostovoljcev in domačinov pri odstranjevanju in preprečevanju odlaganja odpadkov v naravo. Razprave, ki jo je gostil Mladen Sumina, so se udeležile številne ugledne osebnosti, med drugimi tudi predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar. Prejeli smo! • Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! •Prejeli smo! Zakaj poginjajo krave na Logu pri Brezovici? Drugič! V novoletni številki Našega časopisa (22. dec. 2008) je bilo objavljenih veliko lepih želja in čestitk za novo leto 2009. V rubriki Prejeli smo pa je bil tudi prispevek Zveze društev za varstvo okolja (ZVOS) z gornjim naslovom (str. 26), ki je imel namen opozoriti na dolgoletno nerešeno problematiko na Logu pri Brezovici, saj prizadeti prebivalci v naselju Mole nimajo veselih novoletnih, niti drugih praznikov. Hkrati sta bila objavljena tudi komentar in odgovor župana Občine Log - Drago-mer g. Sumine. Če smo prav razumeli, je problem odprt zaradi nepravnega delovanja republiških inšpekc^', kjer občina nima pristojnosti. Občina pa da načrtuje preselitev farmske vzreje iz stanovanjskega naselja. Zaradi nakazane nemoči občine so se občani zaradi nadaljevanja nemogočih bivanjskih razmer v tem delu občine prito- žili tudi predsedniku države. Zahtevali so pravno državo. Predsednik je že zahteval tudi pojasnilo župana Občine Log - Drago-mer, skupaj z listinami, ki naj potrd^o ali ovržejo pritožbe občanov. Tudi občani so od župana zahtevali ustrezno dokumentac^o. Izvedeli so, da župan nima nobenih dokumentov, ki bi dajali omenjenima kmetovalcema (g. Novaku in g. Sedeju) pravico do opravljanja farmske in žagarske dejavnosti in tudi ne za nekatere naknadno postavljene objekte, da o onesnaževanju okolja in stanovanjske soseske z gnojnico, izpušnimi plini po cele ure vključenih traktorjev, in gorivi ne govorimo. To tudi pomeni, da občina nima nobene dolžnosti vlagati denar v preselitev. Šlo bi celo za prekršek, saj gre za nedovoljeno (črno) farmsko in žagarsko dejavnost. Glede na pozitivne izkušnje, ki jih imajo v nekaterih drugih občinah, izjavi o nemoči občine ne moremo verjeti. Znano je, da župan ni edini objektivno odgovoren za stanje. Prvo stopnjo ter glavno delovno, pravno in upravno odgovornost po statutu nosita občinska uprava ter še posebno direktor občinske uprave. Med drugim občinska uprava po statutu opravlja tudi inšpekc^ske naloge. Zato postavljamo direktorju občinske uprave g. Andreju Kosu javno vprašanje, kako je zaradi pritožb občanov ukrepal, ali je angažiral državne inšpekc^e v zadevi in ali ima uprava dokumentac^o, ki dovoljuje omenjeno farmsko in žagarsko dejavnost v naselju Mole. Na spletnih straneh občine smo prebrali tudi tole pr^azno in hvalevredno sporočilo občinske uprave, ki nas navdaja z upanjem, da bo kalvar^a, ki jo preživljajo občani, končana čim prej: »Zaposleni v upravi se zavedamo, da smo v tej službi predvsem zaradi vas, občanke in občani. Želimo biti pr^azni in učinkoviti.« Mag. Tomaž Ogrin Zveza društev za varstvo okolja 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Občina Log - Dragomer NAŠ ČASOPIS 19 JAVNI POZIV ZA POSREDOVANJE PREDLOGOV ZA IMENOVANJE KANDIDATOV ZA ČLANE SVETA ZA VARSTVO UPORABNIKOV JAVNIH DOBRIN Spoštovane občanke in občani! Svet je ustanovljen za varstvo uporabnikov javnih dobrin, ki se zagotavljajo z gospodarskimi javnimi službami, kot so: - oskrba s pitno vodo, - odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, - ravnanje s komunalnimi odpadki, - vzdrževanje občinskih cest in javne razsvetljave, - gasilska služba, - urejanje pokopališč, pokopališka in pogrebna dejavnost itn. Svet ima predvsem naslednje pristojnosti: - usklajuje, varuje in zastopa interese uporabnikov javnih dobrin v razmerju do izvajalcev gospodarskih javnih služb, - daje organom Občine Log - Dragomer pripombe in predloge glede izvajanja gospodarskih javnih služb z namenom, da le-ti sprejmejo potrebne ukrepe za zagotavljanje varstva uporabnikov javnih dobrin. Svet mora biti sestavljen tako, da člani zastopajo vsa tri naselja v občini. Glede na določilo 5. člena Odloka o ustanovitvi Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin v Občini Log - Dragomer, da je treba imenovati 5 članov, pozivamo vse občanke in občane, da predloge za kandidate za člane Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin posredujete Komis^'i za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve najpozneje do ponedeljka, 18. 5. 2009, do 12. ure na naslov: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1358 Log pri Brezovici. Upoštevali bomo predloge, ki bodo do navedenega datuma prispeli na naslov komisme. Na kuverto s predlogi je treba pripisati: »Ne odpiraj - imenovanje kandidatov za člane Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin.« Kandidati bodo naknadno pozvani, naj izpoln^o pr^avni obrazec. Predsednik Komisme za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in administrativne zadeve Marko Kraner, l.r. Na kratki javni razpravi v Dragomerju sodeloval tudi Gantar Na kratki javni razpravi v Dragomerju, ki je v soboto, 4. aprila, sledila veliki povezani čistilni akciji na Ljubljanskem barju, je med drugimi uglednimi osebnostmi sodeloval tudi predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar. Na veliki čistilni akc^'i so se prostovoljcem pridružile tudi številne ugledne in znane osebnosti, ki so po končani čistilni akc^'i sodelovale tudi na kratki javni razpravi o vlogi domačinov in prostovoljcev pri reševanju problematike odlaganja odpadkov na Ljubljanskem barju. Na razpravi so poleg prostovoljcev sodelovali župani barjanskih občin: gostitelj razprave župan Občine Log -Dragomer Mladen Sumina, župan Vrhnike dr. Marjan Rihar, župan Borovnice čistilne akc^'e Tomaž Toni. Sogovorniki so si bili enotnega mnenja, da so domačini najboljši varuhi okolja, strinjali so se tudi, da je oko-ljevarstveno zavest treba vzgojiti že v otroštvu. Gostitelj kratke javne razprave Mladen Sumina je poudaril, da se s takimi akc^'ami krepi zavest in vceplja odgovornost do okolja. Poudaril je tudi, da se na nacionalni ravni ne naredi dovolj za okolje, poleg tega pa tovrstne teme neupravičeno zapostavljajo tudi med^'i. je dejal, naj bo park, ki bo dvignil raven kakovosti življenja in ne omejeval. Tomaž Toni, predstavnik organizatorja povezane čistilne akc^'e, je povedal, da je vloga domačinov in prostovoljcev ena najpomembnejših pri reševanju problematike odlaganja odpadkov na Ljubljanskem barju. Poudaril je, da se z vključevanjem vedno večjega števila prostovoljcev pričakuje, da bo na Barju vedno manj smeti, poleg tega pa se bo izboljšala tudi kultura. Toni je pojasnil, Sogovorniki so si bili enotnega mnenja, da se okoljevarstvena zavest začne krepiti že v otroštvu. Župan Mladen Sumina je na razpravi gostil številne znane in ugledne osebnosti. Andrej Ocepek, župan Brezovice Metod Ropret in podžupan Ljubljane Jani Mo-derndorfer, predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar, generalni direktor Direktorata za okolje dr. Dar^ Krajčič, predstavnica Ministrstva za okolje Jelena Hladnik, predstavnik Medobčinske inšpekc^'e in redarstva Dean Stepančič in predstavnik organizatorja povezane Kritičen je bil tudi do vzgojno-izobraže-valnih organizac^', saj je dejal, da tej problematiki namen^o premalo časa. Sogovorniki so rešitev problematike odlaganja odpadkov videli v novoustanovljenem Krajinskem parku Ljubljansko barje. Predsednik Državnega zbora Pavel Gantar je kot zelo pomembno izpostavil ustanovitev parka, za katerega Veliko gledalcev je z zanimanjem spremljalo prireditev. Prireditev sta spretno povezovala Ema in Jošt. Obvestilo Vsem udeležencem čistilne akc^e na Logu sporočam, da zaradi tehničnih razlogov v tej številki Našega časopisa ne bo ne članka ne slik s čistilne akc^e. Vse bo objavljeno v naslednji številki Našega časopisa. O rezultatih čistilne akc^e je okoljevarstveno društvo Barjanski zmaj sklicalo posvet o tej akc^i. Ugotovitve so: da je akc^a v glavnem uspela, organizirano je bilo tudi nagradno žrebanje. Nagrajence so žrebali vodje ekip. Srečni nagrajenci za Log so: 1. Jerca Novak Rožnik 2. Martina Tomše 3. Marjan Trček 4. Mojca Štrukelj 5. Alja Svikart 6. Iso Kartezović 7. Marko Popit. Vsem izžrebancem želim lepo in pr^etno doživetje po reki Ljubljanici. Vodja akc^e na Logu Ludvik Rožnik Otroški pevski zbor prve triade se je predstavil s Kužekom, Jožek ima hiško in slovensko narodno Čin, čin Drežnica. Na odru so zapeli tudi najmlajši. Na prireditvi sta se predstavili dve skupini otrok iz Vrtca Log - Dragomer in osem skupin učencev iz Osnovne šole Log - Dragomer. Zbrane obiskovalce je v začetku pozdravil Ludvik Rožnik, svetnik Občinskega sveta Log - Dragomer. V uvodu sta obiskovalce pritegnila nastopa najmlajših otrok iz Vrtca Log - Dragomer, ki so se na odru predstavili s petjem in plesom. Otroci iz enote Log pa so si v pesmici, sestavljeni posebej za to priložnost, zaželeli novega vrtca. Sledil je nastop drugo-šolcev, ki so se predstavili z recitiranjem. Na odru so se izkazali tudi člani folklornega krožka, ki deluje na šoli. Predstavili so se s spletom Rdeče češnje in navdušili gledalce. Tudi lutkovni krožek je poskrbel, da so obiskovalci na prireditvi sprostili, saj so na odru uprizoril dramsko igro Jajce. Gledalcem sta se na flavti in violini da ne pričakuje, da bi tisti, ki so bili udeleženi na čistilni akc^'i, med letom odmetavali odpadke. Čistilna akc^'a na Barju naj ne bi bila pomembna samo zaradi odstranjevanja odpadkov in čistejšega okolja, temveč predvsem zaradi ustvarjanja neke nove kulture, novega odnosa do okoljevarstva. Vesna Erjavec Folklorni krožek se je predstavil s spletom Rdeče češnje. Prireditev Osnovne šole Log -Dragomer ob materinskem dnevu Praznovale so mame Log - Dragomer, 24. 3. 2009 - V Občini Log - Dragomer so se otroci, učenci in učenke zbrali v večnamenskem prostoru, da bi se ob materinskem dnevu poklonili svojim mamam, babicam in damam. predstavili Luc^a in Nina Kosednar. Ula Ana Leban pa je s svojim soplesalcem Maticem Adamičem zaplesala v energičnih ritmih rokenrola. Skupaj s soplesalcem sta dokazala, da nista zastonj postala državna prvaka v kategor^'i mlajših mladincev. Nastopila sta tudi otroški pevski zbor prve triade in Orffov orkester. Prireditev sta spretno povezovala Ema Purkart in Jošt Urbančič, učenca Osnovne šole Log - Dragomer. Mamice so ob materinskem dnevu prejele najlepše darilo - veselje v otroških očeh in izjemen nastop. Obiskovalci, ki so se prireditve udeležili v izjemno velikem številu, so se strinjali, da so tovrstne prireditve najlepše in najboljše, saj potekajo v zelo sproščenem vzdušju. Organizatorji so pripravili pester program, otroci so se izkazali, obiskovalci pa so bili nad nastopi očarani. Vesna Erjavec 20 NAŠ ČASOPIS Občina Log - Dragomer 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@log-dragomer.si Materinski dan Naše drage mamice so imele svoj praznik. Mi otroci smo jim pripravili kratek program in jih s tem razveselili. Zelo mi je bilo všeč, kako smo nastopali. Vsi smo bili zelo ponosni (nad svojim nastopom) in tudi učiteljica Lojzka nas je pohvalila. Vsak od nas je bil srečen, ko so ga pohvalili starši. Še bomo nastopali. Ema Purkart, 2. b Prireditev ob materinskem dnevu Bližal se je materinski dan in otroci ter mame smo že nestrpno čakali prireditev, ki jo vsako leto pripravimo v šoli. Tako smo se 24. marca zbrali v šolski jedilnici, kjer smo otroci prvega do četrtega razreda pripravili zanimiv program. Prireditev sta vodila Jošt Urbančič in Ema Pur-kart. Med prvimi so nastopili otroci iz vrtca Log in vrtca Dragomer. Otroci iz vrtca Drago-mer pod vodstvom vzgojiteljic Ivice in Tomi so zaplesali afriški ples ter zapeli pesmico Moj očka ima konjička dva. Otroci iz Loga pa so predstavili, kako imajo radi svoj vrtec, vendar da si vseeno žel^o novega, ker ta že razpada. Sledili so nastopi prvih in drugih razredov, ki so zapeli več pesmi. Še posebej nam je bil všeč nastop državnih prvakov v rokenrolu. Otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, so se predstavili s flavto in violino. Ljudske plese so nam zaplesali otroci iz Folklorne skupine Ljudski plesi, ki jih je vodila ga. Klavd^a Turk Suka. Predstavil se nam je tudi otroški pevski zbor z več pesmimi. Čisto zadnji so nastopili otroci v Orffovem orkestru. Zaigrali so na ksilofon, metalofon, bobne, ... Mame so razveselile tudi vzgojiteljice in učiteljice, ki so zapele pesmico Mamica je kakor zarja. Nastopajoči smo bili zadovoljni, ker smo razveselili mame, mame pa vesele, ker so dobile uro razvedrila in lep rdeč nagelj. Tjaša Malis, 4. a Materinski dan v Občini Log - Dragomer Na Logu že vrsto let pripravljamo proslavo v počastitev praznika materinskega dne. Dvorana gasilskega doma je bila za to proslavo vedno nabito polna. Ta praznik so prinesli v Evropo iz Amerike leta 1910. Najprej so ga praznovali v Nem-č^l, potem v Avstr^l in leta 1912 so ga prvič praznovali tudi na tleh zdajšnje nove države Slovence. Po koncu druge svetovne vojne, od leta 1945, se je pri nas in v vsej Jugoslaviji praznoval 8. marec, dan žena. Sedaj v novi samostojni državi Slovenci se zopet vse bolj uveljavlja stari praznik, to je materinski dan. Ker smo mi Ložani v novi Občini Log - Dra-gomer, smo letos že drugič pripravili proslavo v večnamenskem prostoru Osnovne šole Log - Dragomer, ki je bil poln do zadnjega kotička. Tako da so ljudje stali ob stenah prostora, kar se zgodi redko kdaj. Že pri vhodu v sam prireditveni prostor so fantje osnovne šole podarjali mamicam in materam rdeče nageljne. Rdeč nagelj je znamenje slovenstva. Lepe rdeče nageljne so učenci podarili ženskam, mamicam in materam v znamenje spoštovanja, ljubezni in zahvale za ves trud, ki ga imajo med letom s svojimi najdražjimi. Zahvala in ljubezen pa naj bi trajala vse tja do drugega materinskega dne, to je vse leto. Tako bi odpadel marsikateri manjši prepir. Kulturni program so kot vsako leto pripravili učenci in učenke šole Log - Dragomer pod vodstvom svojih prizadevnih in vztrajnih učiteljic. Pri programu so sodelovali tudi otroci Vrtca Log pod vodstvom njihovih dobrih in potrpežljivih vzgojiteljic. Program sta popestrila dva že izkušena plesalca. Vsem nastopajočim pa tudi njihovim mentorjem, ki imajo največjo zaslugo za uspelo proslavo, se lepo zahvaljujem. Lepa hvala tudi ravnateljici ga. Mihaeli Mrzlikar za vsestransko pomoč. Ludvik Rožnik Materinski dan v vrtcu Prireditev v sproščenem vzdušju Log - Dragomer, 19.3.2009 - Otroci iz Vrtca Log - Dragomer in njihovi starši so se v izjemno velikem številu zbrali v večnamenskem prostoru OŠ Log - Dragomer na prireditvi ob materinskem dnevu. Na prireditvi sta nastopili dve skupini iz Enote Log in pet skupin iz Enote Dragomer. Mali nastopajoči so gledalce navdušili. Po uvodnem nagovoru pomočnice ravnateljice Jožice Zorc so se kot prvi predstavili otroci, stari od 1 do 2 leti, iz skupine Bibe iz Dragomerja z Mojco in Bojano. Starši so ob nastopu malčkov spremljali videofilm, ki je bil posnet en teden pred prireditv^o v Vrtcu Dragomer. Na filmskem traku so bile predstavljene rajalno gibalne igre najmlajših. Malčki so se izkazali tudi na odru, kjer so zaplesali rajalni pesmi Ringa raja, Pleši medo in pesem Mi se mamo radi. Sledil je nastop malo starejših otrok iz skupine Žoge iz Dragomerja, starih od 2 do 3 let, s Sašo in Manuelo. Njihov nastop je bil raznolik, saj so na odru zapeli pesmice in predstavili gibalne igre. Kot tretji so nastopili 3 do 4 leta stari otroci iz skupine Metuljčki z Jadranko in Karmen, ki so predstavili FIT-plesno-gibalni igri Dajenček in Telebajsek. Nato je sledil nastop skupin Kapljice z Loga, starih od 2 do 5 let, z Damjano in Tanjo, ki so se predstavili s plesno igro Me smo male peri-čice. Marsikateremu gledalcu se je ob njihovem nastopu na obrazu pričaral nasmeh. Kot peti so nastopili Zajčki iz Dra- Kapljice so bile male peričice. Bibe so pred številnimi gledalci pogumno nastopile na odru. Žoge so zaplesale in zapele. gomerja, stari od 4 do 5 let, z Dragico in Lid^o. Na odru so predstavili plesne koreografije Koračnica, Afriške živali in Ruska ob klavirski spremljavi vzgojiteljice Dragice. V solo nastopu pa se je s pesm^o Jaz sem mala roža predstavila Eva Trpin Dolinar. Otroci iz skupine Medvedki z Loga, stari od 4 do 6 let, z Natašo in Ireno so na odru uprizorili glasbeno plesno pravljico Mesto cvetja. Izvirna zgodba, koreografija in ples so navdušili gledalce. Kot zadnji so se predstavili otroci iz skupine Žabice iz Dragomerja, stari od 5 do 6 let, z Ivico in Tomi. Zaplesali so afriški ples Juri Muri ter zapeli pesmici Moj očka ima konjička dva in Jaz pa grem na zeleno trav'co. Po nastopih otrok so na oder stopile tudi vzgojiteljice, ki so prireditev zaključile s pesm^b Mamica je kakor zarja. Na prireditvi je bilo očitno, da je glasba že sama po sebi spodbuda otrokom za aktivnost. Vzgojiteljice so pripravile izjemno raznoliko prireditev, saj so gledalci na odru sprem- Medvedki so glasbeno pravljico Mesto cvetja najprej predstavili z risbami, nato pa so jo uprizorili s petjem in plesom. ljali pevske nastope, FIT-plesne igre, rajalno-gibalno igre, glasbeno pravljico, plesno igro in plesne koreografije ob instrumentalni spremljavi. Zagotovo so vzgojiteljice v prireditev vložile veliko ustvarjalnosti in izvirnosti ter potrpežljivosti, da so otroke predhodno motivirale z vajami v vrtcu. Seveda pa ne bi šlo brez malčkov, ki so premagali strah pred nastopanjem in tujim okoljem ter na odru zaspali. Vesna Erjavec 16. in 17. maja 2009 na Logu pri Brezovici Državno prvenstvo v športnem plezanju Športno plezalno društvo Korenjak je društvo, ki ima za seboj že kar lepo zgodovino. Začelo se je leta 1996, ko so nekateri člani društva na OŠ Log - Dragomer postavili 40 kvadratnih metrov veliko plezalno steno. Z leti so jo postopoma povečevali in prenavljali, nazadnje leta 2003. Lani pa je društvo Korenjak ob podpori Občine Log - Dragomer začelo postavljati največjo balvansko steno na prostem v Slovenci. Ker je plezalna stena resnično izjemna, bo letos na njej prvikrat potekalo tudi tekmovanje za državno prvenstvo. Vse skupaj se bo dogajalo v soboto in nedeljo, 16. in 17. maja, v športnem parku na Logu (za trgovino Mercator), ob tekmovanju pa bo tudi pester spremljevalni program. Poleg nagrad, ki jih bodo prejeli najboljši tekmovalci v vsaki kategorii, bo tudi nagradni sklad za obiskovalce vreden kar 4000 evrov. Vsak večer ob 20. uri bo žrebanje glavnih nagrad tistega dne. V nagradni igri bodo lahko sodelovali vsi, ki bodo izpolnili anketni vprašalnik in ga oddali organizatorju, nagrade pa bodo prejeli le tisti izžrebanci, ki bodo v času žrebanja navzoči na pri- reditvi. V soboto zvečer bo glavna nagrada treking kolo SCOTT v vrednosti 700 evrov, v nedeljo pa bosta glavni nagradi kar dve, in sicer gorsko kolo SCOTT v vrednosti 700 evrov ter projektor TOSHIBA v vrednosti prav tako 700 ev-rov. Poleg glavnih nagrad bo v soboto in nedeljo tudi žrebanje nagrad presenečenja v skupni vrednosti 1900 evrov. Prvi dan tekmovanja, v soboto, bodo tekmovali cicibani in cicibanke, mlajši dečki in mlajše deklice ter starejši dečki in starejše deklice. V vseh ka-tegor^ah bo postavljenih pet balvanov, za katere bodo imeli na voljo po štiri minute. Ob pol enih se bo začel spremljevalni program, h kateremu sodi tudi hoja po "nagajivi brvi" in vožnja z "norim skirojem". Pra vključuje hojo po vrvnem traku, kjer bo vsak lahko preizkusil svoj čut za ravnotežje. Na "norem skiroju" pa se bodo najbolje izkazali tisti, ki jih ne bo zmedlo, da kadar obrnejo krmilo v desno, skiro zav^e v levo in obratno. Najboljši bodo seveda nagrajeni. V obeh igrah se bodo lahko vsi navzoči preizkusili v soboto in nedeljo. Vrhunec spremljevalnega programa bo prav gotovo obisk naših vrhunskih plezalk, Maje Vidmar in Natalie Gros, ki se lahko pohvalita z izvrstnimi rezultati na tekmah svetovnega pokala ter svetovnega in evropskega prvenstva. V soboto bo gostja dneva Nata-l^'a Gros, ki bo na prizorišču tekme ob 16.40. Prvih šestdeset obiskovalcev bo dobilo unikatne majice z njenim podpisom, preostali pa bodo prav tako lahko dobili njen avto-gram na fotografiji. Nedeljsko tekmovanje bodo začeli člani in članice s tekmovanjem v kvalifikac^'ah ob pol desetih dopoldne. Tudi končali ga bodo oni, saj se bodo ob pol sedmih zvečer pomerili v velikem finalu. Vmes, med kvalifikac^ami in finalom, pa se bodo med seboj pomerili kadeti in kadetinje. Tekmovalci bodo imeli pet balvanov, na katerih bodo lahko pokazali svoje najboljše plezalske spretnosti. V nedeljo bo gostja dneva Maja Vidmar, ki bo na prizorišču ob 17.40 in bo tako kot Natalia prvim šestdesetim podelila unikatne majice s svojim podpisom, preostali pa bodo lahko dobili podpisane fotografije. Ves dan bo tudi, tako kot dan prej, potekalo tekmovanje v hoji po "nagajivi brvi" in vožnji z "norim skiro-jem". Tekmovanje so podprli sponzorji. Zlata sponzorja sta JAN SPORT in MOBITEL, srebrni sponzorji so PIVOVAR- NA UNION, IGLU ŠPORT, DFG CONSULTING, TOSHIBA in EUROTRADE, bronasti pa TENDON, PETZL, STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO POPIT, MIZARSTVO NOVAKI, TAVČAR TISK, ANVINA, HERVIS, TOYOTA CENTER, HESTIA, COOLTRADE in EU-ROPLAKAT. Med^ski sponzor tekmovanja je RADIO 1, pokrovitelj pa OBČINA LOG - DRAGOMER. Pri organiza-c^l tekmovanja pomaga tudi več kot 40 prostovoljcev, brez katerih tekmovanja ne bi bilo mogoče izpeljati. Oba dneva bosta zelo zanimiva za obiskovalce in tekmovalce, saj bo vsak lahko našel kaj zase. Športno plezalno društvo Korenjak obljublja zanimivo tekmovanje in pester spremljevalni program prav za vse obiskovalce, tudi tiste, ki jih športno plezanje ne zanima najbolj. Vabljeni torej 16. in 17. maja v športni park na Logu, kjer boste lahko preživeli lep dan in morda s seboj domov odnesli novo kolo, projektor ali pa katero drugo nagrado. Mojca Breskvar 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 21 Letos že deseti pomladanski sejem V nedeljo, 29. marca 2009, je Turistično društvo Horjul organiziralo že deseti pomladanski sejem in tretjo go-lažjado. Zaradi slabega vremena so stojnice postavili v športni dvorani pri osnovni šoli, kotle za kuhanje golaža pa pod nadstreški šolske kolesarnice. Na letošnjem sejmu je bilo nekaj razstavljavcev in prodajalcev, ki se sejma udeležujejo že vseh deset let. Mednje sodi Janez Škof, po domače Janšev ata s Korene, ki slovi po suhomesnatih izdelkih. Suhomesnate izdelke so predstavile še kmet^e odprtih vrat Pr' Ramovš iz Horjula, Pr' Lenart ^ s Korene ter Rupnikova biodomač^a iz Žažarja. Kot se za sejem spodobi, smo srečali še prodajalca suhe robe iz Ribnice Goršeta, sladke dobrote Bince Celarc z Butajno-ve, figurativno pecivo iz medenega testa Cirile Šmid, izdelke iz drobnih naravnih materialov Mar^e Alič ter velikonočne okraske Ane Ašič. Roštoharjevi iz Zasavja so ponudili vrsto zelenih butaric, Jože Topolovec pa balone in sladkorno peno za otroke. Lea Smrtnik se je predstavila s pisanim ročno izdelanim nakitom. Na sejmu ni manjkalo niti raznih kozmetičnih pripomočkov. Jana Anderson je predstavila čudovite izdelke iz stekla, Tanja Dobovšek lončarske mojstrovine, Valentina Zdenka Kralj pa enkratne vi-traže. Svoj prostor za delavnice so imeli tudi otroci iz Vrtca Marjetica in osnovne šole. Na paviljonu Turističnega društva Horjul smo zasledili razglednice in zemljevide horjulske občine. V sklopu pomladanskega sejma so horjulski turistični delavci organizirali tudi tretjo golažjado, na kateri so sodelovali štirje kuharji golaža: Zvone Hižar, Jana Končan s pomočnico Majdo Čepon, Jože Mole in Ida Intihar. Posamezni tekmovalci so le delno razkrili recepte, ki pripomorejo k dobremu in okusnemu golažu. Zvone Hižar pravi, da vmeša malo »šnopsa«, če mu je verjeti, Jana Končan je v letošnji golaž dodala veliko vina, saj meni, da je v času reces^e treba biti nekoliko »zadet«. Jože Mole je v golaž vmešal vse, kar je ostalo na mizi, kar je viselo na veji in nekaj naključnih sestavin, ki so se sprehajale po bližnji okolici. Za boljši okus je dodal celo nekaj morske soli in veliko žažarske ljubezni. Predsednica TD Horjul Ida Intihar ni hotela izdati svojega recepta. Tudi letos so bili v komis^i za ocenjevanje golaža pravi strokovnjaki in poznavalci dobrih okusov: dolgoletni upokojeni kuharici Mar^a Logar, Tončka Nagode in Mihael Kapel, predstavnik Doma starejših občanov Veho. Komis^a je enotno prisodila vsem enako prvo pe-sto. Nagrade za kuharje golaža so prispevali: Picer^a Boter - Franci Pišek, župan Jani Jazbec in gospod Gorše iz Ribnice. Podelili so jih člani komisme, vsakemu pa sta čestitala tudi župan Jani Jazbec in podžupan Franci Pišek. Prireditelji sejma in golažjade se zahvaljujejo vsem, ki so kakor koli prispevali po svoji moči, da je prireditev uspela. Posebna zahvala Janezu Rožmancu, Tinetu Čeponu in Darku Praprotniku. V kulturnem programu ob podelitvi nagrad so nastopile najmlajše horjulske mažoretke, Zvončice, folklorna skupina Navihanke in mlada ansambla Kva dej in Korajža. Program je vodila in povezovala Marta Vrhovec. France Brus V kulturnem programu so nastopile tudi Navihanke. Podelitev nagrad kuharjem golaža v navzočnosti strokovne komisme, župana, podžupana in povezovalke programa. Predstavitev TD Horjul na letošnjem sejmu Kmet^a odprtih vrat Pri Lenart se predstavi. Čebelarje Čebelarskega društva Dolomiti sta predstavila Stane Jurca in predsednik društva Janko Prebil. Janševe suhomesnate izdelke obiskovalci sejma že dokaj dobro poznajo, zato so kmalu pošle. Domača izdelovalka vitražev in drobnega nakita na letošnjem sejmu Na sejmu je za otroke poskrbela delavnica iz Vrtca Marjetica. Turobno deževno vreme so pregnale s svojim plesom Zvončnice. Pod nadstreškom za kolesa je kuhal golaž Jože Mole. Skrb za lepši videz kraja Na pobudo vodstva Vaškega odbora Horjul so v soboto, 28. marca 2009, v Horjulu organizirali očiščevalno akc^o, ki se jo je udeležilo okrog 20 občanov. Istega dne je tudi Cestno podjetje iz Ljubljane napotilo na del državne ceste v Prepolni smetnjaki. Odpadki z fotovo ne sod^o v zabojnike pri opališču. Horjulu stroj za pometanje ceste, saj se je pozimi na njej nabralo veliko peska, ki so ga pozimi posipali zaradi poledice. Vsi imamo radi lepo okolje brez smeti in navlake. Tega se zavedajo tudi nekateri vikendaši s Korene oziroma Samotorice, ki smeti namesto v svoje kontejnerje odlagajo v zabojnike pri pokopališču ali pri farni cerkvi v Horjulu. Tako ni dovolj prostora za odlaganje odpadkov občanov, ki to storitev redno plačujejo Komunalnemu podjetju Snaga. V kontejnerjih pri pokopališču so našli tudi gospodinjske odpadke in oblačila, ki prav gotovo ne prihajajo z urejenih grobov. Razmisliti bi morali o postavitvi posebnega zabojnika za odlaganje dogorelih sveč, saj le-te predstavljajo večji del odpadkov iz pokopališča. France Brus vikendov prav horjulskem po- Občinski svet ponovno zavrnil podražitev cen vrtca Občinski svetniki so na seji ponovno zavrnili podražitev cen v Vrtcu Marjetica in tako ostajajo nespremenjene: 436,83 € za I. starostno obdobje od 1 do 3 let in 332, 15 € za H. starostno obdobje od 3 do 6 let. Na temelju letos sprejetih sprememb Zakona o vrtcih in prav tako pred nedavnim objavljenega Pravilnika o metodologii za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo, morajo vrtci do konca leta preveriti in uskladiti svoje aktualne cene programov. Podatki že kažejo na izgubo kot posledico krize, ki pa naj bi v prihodnje še bolj pokazala svoje zobe; največji udarec bo gotovo zadan staršem. Na podlagi cen lestvice slovenskih vrtcev iz februarja 2008 je vrtec v Horjulu v prvem starostnem obdobju - jasli na 35. mestu, v drugem starostnem obdobju - vrtec pa na 43. mestu od 194 ocenjenih. Obe mesti ga uvrščata med dražje v Slovenci, a še vedno spada med cenejše v naši bližnji okolici. Kljub temu občina ostaja nemočna pri oblikovanju ekonomske cene, saj lahko vpliva le na slabih 20 odstotkov cene, ki vključuje živila, materialne in nematerialne stroške, preostali odstotki pa so stroški plač zaposlenih. Ob težavah, ki jih prinaša kriza, odpuščanje delavcev, zmanjšanje dohodka, bo treba bolj racionalno upravljati s financami, vsekakor pa zagotovo ne na račun otrok. Ob vse večji finančni krizi, ki zajema vsa področja našega življenja, bodo v horjulskem vrtcu ekonomske cene ostale še nekaj časa nespremenjene in tako občina ne bo dodatno obremenila staršev. OH Zasebno cesto odnesel plaz Pred dnevi je zaradi razmočenega terena na zasebno cesto do Koprivčeve domačne zdrsnil zemeljski plaz in tako onemogočil dostop s kakrš- Plaz na poti do Koprivčeve domačne nim koli prevoznim sredstvom. Do domačne, do katere je speljana le zasebna pot, je tako mogoče le peš, in še to s težavo, ker nevarno prež^o skale in podrta smreka, da bodo zgrmeli po pobočju v prepad. France Brus 22 NAŠ ČASOPIS Lovci nismo morilci divjadi Občni zbor Lovske družine Šentjošt V preteklosti je lovsko leto trajalo od aprila do aprila prihodnje leto. Prav tako je prva številka rev^e Lovec izšla aprila. Vendar se časi spreminjajo in zdaj občne zbore lovskih družin začenjamo z novim letom. Starešina izvršnega odbora lovske družine na občnem zboru poroča o gospodarjenju z lovišči in opravljenem delu v prejšnjem letu. Blagajnik poroča o finančnem poslovanju, tajnik o svojih zapisih pomembnejših dogodkov in morebitnih spremembah v predpisih glede poslovanja lovske družine. Na občnem zboru sprejemamo tudi nove člane v našo lovsko družino. Pazljivejši bralec bo lahko iz navedenega hitro ugotovil, da so to formalnosti, ki v glavnem veljajo za vse vrste društev. Kaj pa je pri lovstvu posebnega, da privlači ljudi, da se začnejo usposabljati za lovce in se vključevati v lovske družine? Sta to hoja in gibanje v naravi, opazovanje divjadi in skrb zanjo glede prehrane pozimi. Je lovstvo ostanek prvinskega nagona iz pradavnine, ko je bilo človekovo preživetje odvisno le od lova? Po končanih občnih zborih lovci radi nadaljujemo svoje druženje na kmet^ah odprtih vrat ali v gostilnah, kjer pripovedujemo svoje lovske dogodivščine, šale in tudi manj pr^etne stvari. Npr.: kako je žival takoj padla, s prvim strelom, a jo je lovec nekaj minut pustil v tišini. Manj pr^etno je poročati, če je krogla slabo zadela, ker jo je zanesla vejica na poti k cilju. Potem je bilo treba iskati za-streljeno žival do večera in še drugo jutro s psom sledilcem krvi, vendar plena niso našli. V takem primeru ponižani lovec sam pri sebi razmišlja in se čudi: »Ni bilo daleč, natančno sem zadel, kot vedno, na streliščih in na tekmah.« Ni pr^etno poročati, koliko je bilo v prejšnjem teklem letu prestreljenih živali in nikoli najdenih. Nekateri ljudje o lovcih ne mislio najbolje. Kmetje se zavzemajo, da bi lovci morali pokončati čim več divjih prašičev, ker ti na-pravdo mnogo škode na njivah, košeninah, preveč razr^ejo in pojedo. Drugi men^o, naj ostane vse tako, kot je. Divjad naj živi v miru, v sobivanju z ljudmi. V današnji, vse bolj potrošniško usmerjeni družbi lovci skrbimo za varstvo narave in njenih dobrin, ki so omejene. Če ne bomo ohranili narave, bo človek izumrl, kot se že dogaja nekaterim živalskim vrstam, ki so na robu izumrtja. Človek s svojim koristoljubnim ravnanjem z naravo ogroža sam sebe. V dokaz, da imamo tudi lovci svoj etični kodeks, moralo in odgovornost do narave in divjadi in ne le koristoljubje, prilagam v razmislek pesmico: SNEG, KOT VRESJE, RDEČE ZACVETI Krokar noč je v črna krila skril, prvi sneg je zemljo posrebril. Svit z goščavo je telesa zlil, sled in divji klic: »Ostal sem živ!« Sneg kot resje rdeče zacveti: »Kje so drugi, ki so v vrsti šli.« Dolga, dolga je boleča gaz. »Tu bom legel,« je zamrl glas. V dolgem licu drobceno oko, v njem ugaša zvezdnato nebo. Krokar noč je v svoja krila skril, sneg je črno truplo v bel prt zavil. Jože Praprotnik Blagoslov ognja na veliko soboto zgodaj zjutraj pri farni cerkvi v Horjulu 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Velikonočno praznovanje Veliko noč, največji krščanski praznik, kristjani praznujejo na prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. To je praznik zmage življenja nad smrtjo. K praznovanju velike noči od velikega četrtka do vključno velikonočne nedelje sod^o blagoslov ognja, vode, jedil na veliko soboto pa tudi procesna Kristusovega vstajenja pred nedeljsko prvo mašo. Lepo, pravo pomladansko vreme je omogočilo, da so ministranti, cerkovniki in ključarji blagoslovljeni ogenj raznesli po domovih, s katerim so gospodinje zakurile v štedilniku ali peči. Popoldanskega blagoslova jedil: šunke, potice, rdečih pirhov in hrena, ki imajo simbolični pomen, se je v Horjulu udeležilo toliko faranov, da je bila farna cerkev skoraj premajhna. Tudi nedeljska procesna vstajenja je potekala zelo svečano ob petju velikonočnih pesmi, pritrkavanju zvonov, nošenju bander, neba in Najsvetejšega. Skratka, izredno doživetje, k čemur je pripomoglo tudi čudovito vreme. France Brus Velikonočna procesna v prelepem pomladanskem jutru ob pritrkavanju Cerkev svete Marjete je bila skoraj premajhna za vse, ki so v soboto popol- zvonov dan prišli k blagoslovu jedil. Blagoslov butaric in oljčnih vejic na cvetno nedeljo Izredno lepo toplo in sončno vreme je letos na cvetno nedeljo h kapelici Roženvenske Matere Božje v Horjulu privabilo k blagoslovu zelenja in cvetja številne horjulske farane. Z delavnice izdelave butaric v gasilskem domu na Vrzdencu Za malico je poskrbel s pico podžupan Franci Pišek. Butarice, če jih niso naredili doma ali v delavnici v soboto pred cvetno nedeljo na Vrzdencu, je bilo mogoče kupiti tudi na spomladanskem turističnem sejmu v Horjulu.Po tradi- c^'i so Vrzdenčani pripravili dovolj leskovih in vrbovih šib, bršljana, brinja, vresja in oljčnih vejic, da so v delavnici izdelali toliko butar, da so se k blagoslovu zelenja in cvetja k farni cerkvi oziroma k Mar^'ini kapeli v Horjulu zapeljali kar z dvema vozovoma in zapravljivčkom. Za pr^etno presenečanje na delavnici v soboto pred cvetno nedeljo v gasil- skem domu na Vrzdencu je poskrbel podžupan horjulske občine Franci Pišek, ki je vse udeležence delavnice izdelave butar počastil s pico in sokom. France Brus K blagoslovu cvetja in zelenja so se Vrzdenčani odpeljali v Horjul z dvema vozovoma in zapravljivčkom. Butarice in oljčne vejice je v čudovitem pomladnem vremenu blagoslovil domači gospod župnik Janez Smrekar. Pisana množica odraslih in otrok se je na cvetno nedeljo zbrala pri blagoslovu zelenja. Ukradena blagajna v jarku V noči s srede na četrtek oziroma s prvega na drugi april so doslej še neznani zlikovci vlomili v Mercatorjevo trgovino na Vrhniški cesti v Horjulu in med drugim odnesli tudi veliko stoječo jekleno blagajno - sef. Nekaj dni pozneje so jo lastniki zemljišča našli med čistilno napravo in Pikčevim kozolcem, in sicer izpraznjeno v jarku z vodo, zaraščeno z gostim grmovjem. Blagajna je bila odprta in na njej so še vidne sledi varjenja. Jeklena Mercatorjeva blagajna v Pikčevem jarku ob kozolcu na sliki. France Brus 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 23 Proslava ob deseti obletnici Gasilske zveze Horjul V soboto, 28. marca 2009, je bila v športni dvorani pri Osnovni šoli Horjul svečana proslava ob deseti obletnici Gasilske zveze Horjul. Na proslavi so podelili najzaslužnejšim gasilcem priznanja Gasilske zveze Horjul in Gasilske zveze Slovence ter razvili prapor GZ Horjul. Slovesnosti, ki se je začela s prihodom praporov v dvorano ter z intonac^o državne in gasilske himne MPZ Horjul, so se poleg gasilcev iz horjulske občine udeležili še predstavniki GZ Slovence, predstavniki reg^e Ljubljana, predstavniki GZ Dolomiti, Brezovica, Ljubljana in Vrhnika, horjulski župan Jani Jazbec in drugi gostje. Predsednik GZ Horjul Lado težav. Neznanje smo s trdim delom prebrodili. Vsako pripombo in nasvet smo sprejeli v pozitivnem smislu. Veliko smo se naučili tudi od starejših gasilcev, katerim še danes radi prisluhnemo. V teh 10-ih letih se je zveza hitro razv^ala. Veliko dela je bilo narejenega na področju izobraževanja, tekmovanj in opremljanja. To opravljeno leta delovanja dobro sodelujemo s sosednjimi gasilskimi zvezami. Z najbližjimi imamo podpisan dogovor o medsebojni pomoči v primeru nesreč, kar se je že nekajkrat izkazalo za uspešno. Skupaj organiziramo tekmovanja v gasilsko športnih disciplinah, kvizih in orientac^'i. Društva iz sosednjih zvez pa se rada odzovejo na povabilo, ko se izvajajo ga- Vsi nagrajeni GZ Horjul ob njeni 10. obletnici na za treniranje ekip. Vse to se odv^a po gasilskih domovih in na vaških cestah. Zato gre vsa zahvala tekmovalcem, mentorjem in vodstvom društev za požrtvovalno delo, saj so le s trdim delom vidni rezultati. Veliko skrb naše zveze bo še naprej pridobivanje novih članov v gasilske vrste. Recepta za to ni. Je samo volja do dela in pomoč človeku v nesreči. V gasilskih vrstah ni prostora za politična nasprotja, ampak je nenehno prisotno spoznanje, da le z dobro voljo, organiziranim delom in nenehnem izobraževanju ter sledenju novim tehnolog^am lahko zagotovimo pravočasno pomoč ljudem v stiski, kar je naš osnovni namen in naloga. Ob zaključku tega govora ne gre brez zahvale. V imenu upravnega odbora se zahvaljujem občini Horjul, bivšemu in sedanjemu županu za vso finančno in moralno podporo. Zahvaljujem se upravnim odborom vseh petih gasilskih društev za dobro sodelovanje Postrojeni prapori pred slovesnostjo ob 10. obletnici Gasilske zveze Horjul Gostje in horjulski župan ob intonacni državne in gasilske himne MPZ Horjul Delovno predsedstvo, v ozadju MPZ KUD Horjul Gospod župnik Janez Smrekar je blagoslovil novo razviti prapor. V kulturnem programu so nastopile tudi horjulske mažorete. Predaja prapora GZ Horjul praporščaku Janezu Šušteršicu Ob navzočnosti predsednika GZ Horjul Vlada Prebila sta župan in boter Jani Jazbec razvila prapor GZ Horjul. Prebil je v uvodu pozdravil vse navzoče in v obširnem poročilu o delovanju v prvem desetletju zveze dejal : »Po ustanovitvi samostojne občine Horjul je tudi v naših vrstah, seveda po temeljitem razmisleku, prišlo do spoznanja, da se tudi gasilci strnemo in organiziramo v novo gasilsko zvezo. Odločitev ni bila lahka. Največji problem je bila izbira pravega kadra. V veliko oporo nam je bil takratni župan, ki nas je opogumil, nam dal veliko volje in s svojimi močmi tudi pomagal pri izpeljavi tega zahtevnega projekta. Prav te dni pa mineva že 10 let od ustanovitve Gasilske zveze Horjul, v katero je združenih pet prostovoljnih gasilskih društev: PGD Horjul, Vrzdenec Zaklanec, Podolnica in Žažar. Nemalo je bilo začetniških delo je sad predvsem skupnega timskega dela. Prevzet je bil en gasilski dom, v štirih društvih je bil posodobljen avtopark. Nabavljenih je bilo 5 modernih gasilskih vozil in precej nove zaščitne opreme. Gasilska vozila smo opremljali z novimi UKV postajami. Za financiranje opreme in vozil je priskočila na pomoč tudi država. Še vedno pa sami gasilci s svojim delom preskrbimo znatni del sredstev za lažje delo v društvih. Velika pozornost je bila usmerjena v izobraževanje kadra, saj gasilska pravila zahtevajo vedno več novega znanja.« Predsednik GZ je prebral poročilo o številu vseh gasilcev, ki so napredovali od gasilca do višjega gasilskega častnika. Svoj govor je nadaljeval: »Vsa silske vaje. Naša zveza je postala že dobro znana po tem, da ima zelo uspešne tekmovalne ekipe, ki se lahko mer^b z najboljšimi slovenskimi ekipami na področju gasilskih tekmovanj. Uspehov je bilo veliko. Prav tako tudi pokalov. Največji uspehi so prav gotovo dosežena tretje in drugo mesto članic A na državnem gasilskem tekmovanju, tretje mesto članov A na pokalnem tekmovanju GZ Slovence za leto 2008 in prvo mesto članic A na že prej omenjenem tekmovanju, kar jih vodi v kvalifikac^e za olimp^'-ske igre letos jul^a na Češkem. Če jim uspe uvrstitev na gasilsko olimpiado, bo to prav gotovo zgodovinski trenutek za našo zvezo. Zavedati se moramo, da naša zveza nima ustreznega poligo- v teh 10-ih letih in želim, da bo tako tudi v naprej. Zahvala gre vsem ostalim gasilcem, veteranom, mladini in ostalim občanom naše občine, ki nas podpirajo, nas vzpodbujajo in le na tak način vemo, da delamo v dobro nas vseh.« Z gasilskim pozdravom Temu obširnemu poročilu o delu GZ Horjul sta sledila pozdravna nagovora predsednika reg^e Ljubljana I. tov. Franca Brade-ška in domačega župana Jan^a Jazbeca. Kot se ob takem jubileju spodobi, so najzaslužnejši gasilci za svoje delo v gasilstvu prejeli priznanja in pohvale GZ Horjul, pa tudi odlikovanja GZ Slovence. Za popestritev proslave je iz grl MPZ Horjul pod vodstvom zborovodje Gorazda Jana za-donela Florjanova pesem, ki ji je sledilo razvitje praporja. Župan Jani Jazbec je predal prapor predsedniku GZ Horjul Ladu Prebilu, le-ta pa naprej praporščaku Janezu Šušterši-ču. Ob prevzemu prapora je predsednik GZ Horjul Lado Prebil obljubil, da bo članstvo vedno in povsod dokazovalo, da je vredno biti član gasilske organizac^e in da bo pod tem praporom enotno in složno. Botra praporu sta Občina Horjul in njen župan Jani Jazbec, trak na prapor pa so pripela vsa gasilska društva, sosednje Gasilske zveze in Rajko Vrhovec z družino. Slovesnost ob izročitvi prapora GZ Horjul je z blagoslovom zaključil gospod župnik Janez Smrekar. V kulturnem programu, ki sta ga povezovala Aleš Vrho- vec in Katarina Vrhovec, so poleg MPZ KUD Horjul nastopile tudi znane horjulske mažoret-ke. Uradnemu delu je sledilo to-variško srečanje z Ansamblom Prosen ob odličnemu prigrizku in p^ači iz Picer^e Boter, za kar je poskrbel podžupan Franci Pišek. Ob pr^etnih zvokih Ansambla Prosen so se nekateri veselo zavrteli in tako proslavili prvi desetletni obstoj GZ Horjul. France Brus Aktivnosti RK Horjul Marca smo ponovno organizirali tečaj prve pomoči. Organizacija tečaja postaja naša stalnica. Predavanje teorije in praktični prikaz reševanja ponesrečencev ter nuđenje prve pomoči nam posreduje gospod Zlatko Kvr-žič. Zlatko je zaposlen na Reševalni postaji v Ljubljani, je reševalec, zato svoje mnoge izkušnje v praksi in teorii deli z nami na pr^eten in zanimiv način. Aprila smo organizirali predavanje onkologinje o boleznih dojk z edukativnim pregledom. Predavanja in pregleda se je udeležilo 123 občank. Vedno nasmejana, polna optimizma, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku gospa specialistka ginekologinja, onkologinja, primar^' mag. Vida Stržinar, dr. med., nam je že tretje leto zapored predavala in naše občanke tudi pregledala. Dr. Vidi Stržinar se v imenu občank zahvaljujemo za vso skrb za naše zdravje, predvsem pa za njeno toplino. Obe predavanji sta bili v osnovni šoli v Horjulu. Šoli se iskreno zahvaljujemo za nudenje prostorov ob organizac^'i predavanj. Krajane Horjula in okolice obveščamo, da bomo zbirali oblačila 6. 5. 2009 od 14. do 17. ure v prostorih RK Horjul, Slovenska 7, Horjul. KORK Horjul 24 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Tekmovanje v spajanju sesalnega voda PGD Žažar je v soboto, 4. aprila 2009, v športni dvorani OŠ Horjul organiziral tekmovanje v spajanju sesalnega voda. Med ekipami iz vse Slovence je med člani zmaga odšla v Šmartno na Pohorju, med članicami pa v Žažar. Gasilsko tekmovanje v spajanju sesalnega voda je novost na slovenskih tleh, tovrstna tekmovanja pa so v sosednji Avstr^i že zelo razvita. Tekmovanje deluje na načelu dvobojev ekip na izpadanje, ekipi sočasno opravljata vajo, boljša ekipa pa napreduje v naslednji krog. Po prvem tekmovanju v Staršah pri Mariboru so se v PGD Žažar odločili, da bodo pripravili tekmovanje v spajanju sesalnega voda v športni dvorani OŠ Horjul. Pr^avljenih je bilo 25 ekip iz vse Slovence, med njimi tudi ekipe, ki se pripravljajo za kvalifikac^e na gasilsko olimpiado na Češkem, ki bo jul^a. Prvi spopadi bo bili v moški kategorii. Napeti in iz- Vsem sodelujočim moškim ekipam je priznanja in pokale podelila predsednica PGD Žažar Katarina Vrhovec. enačeni dvoboji so že kazali, da bo treba v finalu pokazati vse svoje znanje in hitrost. Kljub temu pa je bilo potrebno tudi nekaj športne sreče in pomoči nav^ačev s tribun. V finalnem dvoboju sta se pomerili člani PGD Šmartno na Pohorju in PGD Žažar, slednji pa so morali priznati premoč hitrejših Štajercev, ki so za vajo porabili le 16,95 sekunde in se zadovoljiti z drugim mestom. Zato pa so lovoriko najboljših v kategorii članic le odnesle domačinke. Članice PGD Žažar so suvereno premagale nasprotnice iz Tinj in z izredno hitrim časom, 19,57 sekunde, pokazale svojo pripravljenost za prihajajočo sezono. Za dobro razpoloženje so s tribun poskrbeli glasni navlači in uradni napovedovalec s svojimi duhovitimi komentarji, za kar se mu najlepše zahvaljujemo. Po tekmovanju so za Najbojšim ženskim ekipam je izročil priznanja in pokale i Pišek. podžupan in sponzor Franci zabavo in ples poskrbeli člani Ansambla Prosen, za kar se jim iskreno zahvaljujemo pa tudi za ozvočenje prireditve. Prav lepo se zahvaljujemo tudi Občini Horjul, Franc^u Pišku - Boter, Jan^u Jazbecu, PGD Starše, PGD Drenov grič - Lesno brdo, PGD Šentjošt, PGD Horjul, KUD Podlipa - Smrečje, Rajku Vrhovcu, Mi-star, Gasilski opremi, Gamati, Stami za njihovo pomoč in podporo. Za večurno in korektno sojenje se zahvaljujemo sodnikom, vsem članom PGD Žažar ter drugim za njihovo pomoč pri pripravi in izvedbi tekmovanja. S samo izvedbo tekmovanja smo bili več kot zadovoljni organizatorji pa tudi tekmovalne ekipe. Zato si želimo, da bi to tekmovanje postalo tradicionalno in bi tako še bolj povečali prepoznavnost občine in prispevali k razvoju gasilstva. tekst Mj foto: Franc Brus Moška tekmovalna ekipa v akc^i Ženska ekipa iz Žažarja v akc^i Članice A PGD Žažar se pripravljajo na tekmovanje. Odvoz kosovnih odpadkov V torek, 14. aprila 2009, je Snaga javno podjetje, d. o. o., iz Ljubljane v Horjulu organizirala pomladanski odvoz kosov- Jože Vrhovec je usmerjal odlaganje in sortiranje po nih odpadkov, ki so jih občani pripeljali na zbirno Delavec Snage pri nakladanju kosovnih odpadkov na posebej pri rejen tovornjak za odvažanje takega materiala. nih odpadkov. Na zemljišče poleg Športnega parka na Vrhniški cesti so že na veliko soboto nekateri občani vozili razno kopalniško opremo, pohištvo, vzmetnice, senčila in gospodinjske aparate, ki so jih najbolj oblegali zbiralci raznovrstnih kovin. Zanje namreč na Dinosu iztrž^o kar nekaj deset centov za kilogram. Vso odlagalno akc^o, zlasti v ponedeljek, 13. aprila, ko so bili ljudje zaradi praznika doma in pripeljali največ kosovnih odpadkov, je usmerjal Jože Vrhovec. Po njegovi oceni so občani navozili kar več kot 150 kubičnih metrov kosovnega materiala, kar je nekako pet do šest velikih tovornjakov za odvoz tega materiala. Prav je, da se dvakrat na leto znebimo pohištva in drugega nerabnega materiala na tak način, sicer bi končal na obrobju gmajn in grap, kar pa zelo onesnažuje okolje. France Brus sortiranje posameznih kosov-mesto. Še vedno pripravljajo butare za kurjavo Še pred desetletji skoraj ni bilo kmečke hiše, kjer ne bi pripravljali iz dračja »hoste«, kot pravdo v Horjulu butaram, s katerimi so kurili v kmečkih pečeh in kotlih za kuhanje hrane za prašiče. Zato so bili gozdovi bolj urejeni in veje niso ležale vse povprek kot dandanes. Zavedati se moramo, da fosil- Pogled na skladovnico butar Pri Štantovih v Žažarju na goriva vedno bolj onesnažujejo ozračje in da je vedno večji poudarek na obnov- kjer je kamera ujela vse polno butar, ki sta jih pri-ljivih virih energie. Tega se dobro zavedajo Pri pravila gospodar Stane in njegova žena Mar^a. Končanovih, po domače Pri Štantovih v Žažarju, France Brus Tr^e telički krave Špice, stari deset dni, za katere skrbi gospodinja Pavla Jazbar. v četverčki v Žažarju Sedemletna krava Špica, rejca Albina Jazbarja iz Žažarja, je konec marca letos povrgla kar štiri teličke, od katerih pa le prvopovrženi zaradi nepravilne lege ni preživel; zadušil se je s porodno vodo. Preostali telički, ki jih prikazuje fotografija, pa ob skrbi gospodinje Pavle Jazbar prav lepo napredujejo. Veterinar iz Veterinarske postaje v Ljubljani mi je v telefonskem razgovoru povedal, da v svoji dolgoletni praksi še ni doživel, da bi krava povrgla četverčke. Pomagal pa je že ob telitvi dvojčkov in trojčkov. France Brus 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Občni zbor Društva upokojencev V soboto, 28. marca 2009, je v avli Osnovne šole Horjul potekal 29. Občni zbor Društva upokojencev Horjul, ki se ga je udeležilo nekaj več kot petdeset članov društva. Horjul NAŠ ČASOPIS 25 trelu Mehanika, ki finančno podpirajo delovanje društva. Ob izpadu pevcev Žažar-skega tria zaradi bolezni v glasbeni skupini sta za popestritev druženja ob malici in Samotorici, prav tako načrtujemo udeležbo na srečanju upokojencev Osrednje pokrajinske zveze v Podpeči. Naši »lazarji« bodo opravili vsaj deset planinskih izletov, Spremljali bomo dejavnosti občine in pomagali pri izvedbi v obliki in obsegu, ki ga zmoremo starejši. Posebni del delovanja društva pa so stiki s člani društva, Gostje Občnega zbora DU Horjul, med njimi je tudi horjulski žu- Delovno predsedstvo in županov nagovor Ja pan Jani Jazbec. Za uvod je predsednik društva Andrej Korenčan pozdravil vse udeležence zbora, člane društva in goste: župana Občine Horjul Jan^a Jazbeca, predsednico DU Vrzdenec Tončko Filipič in predsednika DU Polhov Gradec Mat^a Golca. Na kratko je predstavil DU Horjul. Društvo deluje že 29 let in je vanj vključenih 231 članov. V minulem letu se je vanj na novo vključilo devet upokojencev. Žal smo se v tem obdobju za vedno poslovili od devetih članov, in sicer: Pavla Bizjana, Mar^e Čepon, Cirile Stanovnik, Franca Slovša, Gregorja Čepona, Ivanke Ma-rolt, Ivana Jurca, Julke Zupet Udeleženci Občnega zbora DU Horjul, zbrani v avli Osnovne šole Horjul. Oblak in Gregorja Miklavčiča. Njihov spomin smo počastili z enominutnim molkom. Občni zbor je potekal po ustaljenih pravilih. Izvolili smo delavno predsedstvo. Predsednik le-tega je vodil nadaljnje delo zbora. Sledila so poročila o delu društva, finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora in poročilo športne komisme, ki vključuje največ pohodni-kov oziroma planincev, organiziranih v združenju Lazar. Predsednik društva Andrej Korenčan je podrobneje seznanil, kako so poverjeniki društva obiskali člane, ki so praznovali okrogle obletnice: 60, 70, 80, 90 in vse več kot 90 let starosti. Izročili so jim skromno darilo z voščilnico in z njimi pr^ateljsko po-kramljali. V minulem letu je društvo organiziralo tri celodnevne izlete, in sicer dva izleta v Rez^o in enega na Koroško s splavarjenjem po reki Dravi. Prav pr^etno je bilo srečanje horjulskih in vrzdenških upokojencev na Samotorici pa tudi udeležba na osrednjem medobčinskem srečanju upokojencev v Logatcu. Predsednik društva je pohvalil uspešno sodelovanje z osnovno šolo, z Občino Horjul, z organizac^o RK in drugimi društvi v občini. Iskreno se je zahvalil županu Janku Jazbecu, Občini Horjul, Metrelu, d. d., in Me- kozarcu p^ače poskrbeli članici društva Vida Rožmanec in Mar^a Klemenčič z razstavo voščilnic za vse priložnosti, s poudarkom za velikonočne praznike. Prikazali sta tudi vezene prtičke, pirhe, senene izdelke za aranžmaje za veliko noč in svileno cvetje. Predsednik društva je pohvalil njuno domiselnost in izrazil željo, da bi se v prihodnje tudi drugi člani in članice predstavili s svojimi izdelki. V prihodnjem letu bomo za širjenje obzorja in znanja o naši domovini Slovenci in bližnjih sosedov organizirali vsaj dva ali tri celodnevne izlete. Z našimi vrstniki z Vrzdenca se bomo konec poletja spet srečali Pri Hlipč' na Za popestritev zbora sta z razstavo ročnih del poskrbeli članici DU Horjul Vida Rožmanec in Minka Klemenčič. v sodelovanju s Turističnem društvom pa načrtujemo obisk občinske učne poti ob sv. Urhu do Prosce. ki ga izvajajo poverjenice in poverjeniki; to je še vedno ena naših poglavitnih skrbi. France Brus Hitro zasuč' se okol' Pod tem naslovom sta v Prosvetnem domu v Horjulu v soboto, 4. aprila 2009, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti Ljubljana okolica in Prosvetno društvo Horjul organizirala območno srečanje folklornih skupin Ljubljana okolica 2009. Na srečanju v Horjulu so nastopile FS Velike Lašče, FS Grof Blagaj Polhov Gradec, FS Rožmarin Vnanje Gorice s pritrkovalci z Vrhnike in FS Klas iz Horjula. Kot prva se je domačemu občinstvu, ki je dodobra napolnilo dvorano v Prosvetnem domu, predstavila domača folklorna skupina Klas PD Horjul z Ježevanjem v Žažarju z vodjo skupine in avtorico odrske postavitve Mar^o Čipić Rehar, avtorjem glasbene priredbe Luko Čepo-nom in oblikovalko kostumske podobe Mar^o Makarovič, ki so ji tako kot drugim skupinam gledalci v dvorani navdušeno zaploskali. Folklorna skupina iz Velikih Lašč je pod vodstvom skupine, avtorice odrske postavitve in avtorice glasbene priredbe Nataše Hribar predstavila plesni splet z naslovom Ofiranje. Folklorna skupina Grof Blagaj KUD Polhov Gradec se je predstavila z odrsko postavitv^o in vodjo skupine Anito Kobe s Štajersko trgatvijo. Folklorna skupina Rožmarin s pritrkovalci z Vrhnike KD Vnanje Gorice je zaplesala splet gorenjskih plesov ob žegnanju. Vodja skupine je Andrej Kunej, avtor odrske postavitve Edvard Zore in avtor glasbene priredbe France Slabe. Program je pr^etno povezoval Tomaž Si-metinger. Strokovni spremljevalec letošnjega srečanja v Horjulu je bil profesor slovenskega jezika s književnostjo Mirko Ramovš. Od leta 1966 bil sodelavec Glasbenonarodopisnega inštituta, kjer je kot etnokoreolog do upokojitve leta 2002 raziskoval slovenski ljudski ples. Ob koncu prireditve je ob burnem aplavdi-ranju predstavnica Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana okolica, Tatjana Avsec vodjem folklornih skupin izročila priznanje in nagelj. France Brus Nastop skupine Klas iz Horjula s spletom plesov Žegnanje v oko- Folklorna skupina Velike Lašče je predstavila splet plesov Ofira- Folklorna skupina Grof Blagaj KUD Polhov Gradec s predstavit-lici Horjula nje. v^o Štajerska trgatev Folklora skupina Rožmarin s pritrkovalci z Vrhnike FS Rožmarin ob izvedbi spleta Gorenjski plesi ob žegnanju Vodje folklornih skupin z napovedovalcem programa, ki jim je ob zaključku predstave Tatjana Avsec predala priznanje in nagelj. 26 NAŠ ČASOPIS Občina Horjul 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Nastop Folklorne skupine Klas z gosti Prosvetno društvo Horjul in Folklorna skupina Klas sta v soboto, 28. marca 2009, v Prosvetnem domu v Horjulu organizirala srečanje folklornih skupin, na katerem so poleg domačega Klasa nastopile kot gostje horjulske Navihanke in Folklorna skupina iz Vipave. Za nazoren prikaz drobcev iz življenja naših prednikov je med posameznimi plesnimi spleti poskrbela amaterska igralka Vesna Cestnik, ki se že vrsto let ukvarja z igranjem in je leta 2008 prejela reg^'sko Linhartovo nagrado za glavno žensko vlogo. Horjulskemu občinstvu, ki je dodobra napolnilo dvorano v Prosvetnem domu, se je FS Klas predstavila s koroškimi plesi po teritvi lanu, s trentarskimi plesi Vrnitev s planin, z dolenjskimi plesi Polka je ukazana in s plesi iz okolice Ljubljane Ježevanje v Žažarju in žegnanje v okolici Horjula. V FS Klas Horjul plešejo: Plesalke: Ana Burjak, Katarina Grdadolnik, Neja Grda- dolnik, Nika Hrovat, Sabina Končan, Andreja Marolt, Petra Marolt, Martina Mole, Sabina Nagode, Petra Pečan, Anita Pe-klenk, Tjaša Peklenk, Tina Prosen, Suzana Rožmanec, Ančka Seliger, Barbara Seliger, Kristina Verbič in Darja Zdešar. Plesalci: Gašper Burjak, Jure Burjak, Jernej Čepon, Jaka Ga-brovšek, Matej Jereb, Boštjan Nastop Folklorne skupine Klas iz Horjula Priznanje in simbolična darila za vse vodje skupin In še skupinska fotografija za spomin na srečanje FS v Horjulu Za nazoren prikaz majhnih drobcev iz življenja naših prednikov je med spleti poskrbela igralka Vesna Cestnik. Končan, Gašper Kozjek, Nejc Lončar, Andrej Marolt, Jošt Marolt, Toni Mrzlikar, Primož Nagode, Gašper Peklenk, Blaž Prosen, Matevž Seliger in Jernej Vrhovec. Godbeniki: Neža Cankar, Grega Čepon, Luka Čepon, Jaka Kastelic. Vodja petja: Kristina Čepon, Mentorji: Jernej Čepon, Ma-r^'a Čipić Rehar, Jerneja Grda-dolnik. Navihanke, ki delujejo drugo leto v osnovni šoli pod vodstvom Nataše Kogovšek v okviru izbirnega predmeta ljudski ples, so predstavile gorenjske plese s sekanjem pir-hov na velikonočni ponedeljek in nadaljevale s plesi Židana marela, Ta potrkana in Hitro zasuč' se okol'. Folklorna skupina Vipava se je predstavila s spletom goriških plesov Jou, jou, repa in Takole so se na horjulskem odru zavrtele Navihanke. Goriški plesi Folklorne skupine iz Vipave fižol in s tržaškimi plesi Šagra na Vrabčah. Folklorna skupina Vipava deluje od leta 1994 in bo letos praznovala 15. rojstni dan. Deluje pod mentorstvom Sil vane Bajc in obujajo stare ljudske običaje v plesu in pesmi na Goriškem, Tržaškem, v Istri in Posočju. Skratka, FS Klas iz Horjula je uspel skupaj z gosti še en lep prikaz spletov plesov iz različnih predelov Slovence, zato so bili vsi nagrajeni z dolgotrajnim aplavzom. France Brus Planinsko društvo Horjul Dolina Glinščice V nedeljo, 22. marca 2009, smo horjulski planinci organizirali pohod v 2,5 km dolgi kanjon reke Glinščice na Primorskem. Reka izvira v Klancu pri Kozini, potem pa si svojo pot utira do mejne vasice Botač in teče po ital^'anski strani do Jadranskega morja (Miljski zaliv). Od leta 1984 je najbolj zanimivi del doline na ital^anski strani razglašen za naravni park. In prav tega smo si ogledali tudi mi. Naš pohod je potekal po krožni poti iz kraja Boljunec po pobočju Kraškega hriba, mimo cer- kve sv. Marije na pečeh na najvišjo razgledno točko ter spust mimo 30 m visokega slapa, ki nekako loči sredozemsko in kraško podnebje, do vasi Botač. Potem smo se vzpeli po cesti do nekdanje železniške proge na pobočju Stene, šli skozi dva železniška predora ter se po stezi spustili na začetek doline, kjer je tudi planinski dom na 60 m nadmorske višine. Poleg izredno slikovite doline je le-ta znana tudi po 14 km dolgem starorimskem vodovodu za oskrbovanje Trsta. Menda je neprekinjeno deloval od 1. do 6. ali 7. stoletja, ko je bil namerno poškodovan. Na začetku poti so še dobro vidni ostanki vodovoda. Ob vznožju Kraškega hriba stoji že prej omenjena cerkvica, o kateri legenda pravi, da jo je dal sezidati Karel Veliki, ker je hotel biti tam pokopan. Nekdanja železniška proga je bila del povezave med Istro (Pulj) in Trstom. Delovati je začela leta 1887, vendar je bolj kot tovornemu prometu služila živahnim potniškim vožnjam (istrske in kraške kmetice so oskrbovale Trst z mlekom, zelenjavo, Ob koncu leta 1958 je bila proga ukinjena, leta 1966 pa so bile odstranjene še tračnice. Strma pobočja soteske nud^o tudi užitke številnim alpinistom in plezalcem. Tu je bila leta 1929 ustanovljena tudi plezalska šola, ki jo je vodil Tržačan Emilio Comici, prvi ital^anski plezalec, ki je preplezal 6. stopnjo. Udeležba na izletu je bila številčna in raznolika (znani, neznani, starejši, mlajši - naš najmlajši pohodnik Jakob je štel 4 leta in pol); kar 29 nas je bilo, ki smo uživali v prečudovitih razgledih, pomladno toplem in ne vetrovnem vremenu ter dobri družbi. Zahvaljujem se vsem udeležencem za pr^e-ten izlet! Simona Smrtnik 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@horjul.si Občina Horjul NAŠ ČASOPIS 27 Nova svetloba nove pomladi. (gozdovniška spremna beseda za pomlad, ki prihaja) Pozdravljeni, draga bitja. To večno sveže, čudežno kroženje časa se je prebilo skozi zimo, ki je hribe zamedla z metri snega in se z mrzlim vetrom ovila okrog marca. Letos se zima s poslednjimi kremplji vztrajno oklepa zemlje in zraka. Kako hitro smo pozabili, da so pred nekaj leti ob koncu marca že zelenele bukve. Prehitro. Sicer pa: lahko se veselimo prave zime, ki napoveduje tudi pravo poletje. Upam, da bo moč stare harmonie planeta še premagovala posledice kakofoničnega hrupa naše človeške prismoje-nosti. Toda ... Nič hudih, zašiljenih besed. Nič več nasilja. Pomlad prihaja in z njo silen, neustavljiv razmah sle po življenju. Razumimo življenje kot svetlobo, kot razumevanje, modrost. Naš sodobni svet prihaja v dni, ko bo zelo dobro razumeti v globino, kaj se dogaja. Prihajamo v čas, ko bo silno dobro imeti toliko modrosti, da bomo spoznali resnice, ki nam jih bo sporočilo podnebje, vode, rastlinski in živalski duhovi. V teh zadnjih dneh marca 2009 vam želim veselo pomlad in nič strahu. Četudi se igre igrajo z nami, neverjetne, škodljive igre, Veliki vrtiljak melje gen^e naših talentov, trudi se nas prepričati, da je plastično siva vsakdanjost nekaj običajnega, normalnega in da so krivoverci tisti, ki upajo živeti drugače. Pomlad je čas mladosti, naj podpre vse vaše premike nazaj proti primarnemu stanju duše in telesa, kjer se srečata neizkušeni, ustvarjalni otrok ter z orodji oborožen zakrknjenec odrasle dobe - in naj se spoznata ter se skupaj zl^eta v Človeka. Čas je, da se to zgodi, ker čudna prihodnost se boči nad obzorjem. Nebo nad nami je tanka lupina, krhka tančica pred uničujočimi ognji Sonca. Vode, kri zemlje, zemlja, sveto tkivo planeta, kakor drugod, tudi v naši dolini ječita pod divjimi udarci človekove brezčutnosti. Povabim vas, dragi Horjulci, iskreno vas prosim, da se še pred olistanjem sprehodite ob glavni vodni žili, ki teče pod vasjo. To, kar boste videli, je stanje, ki ga zapuščamo le mi, ki tu živimo. Poskusite začutiti bolečino tega prizora. Bolečino grmovja, rib, ptic. ŽIVIH SOBIT^. Potem boste razumeli, da se neki čas končuje in bo zlepa ali zgrda zelo kmalu zelo drugače. Gospodarska kriza gor ali dol. Tako ne more iti več naprej. Toda, kot sem rekel, draga bitja. Nič besa, nič jeze. Vsi smo blodili skozi prevarano zgodbo, vsak po svojih močeh. Planet bo poskrbel, da se bodo stvari postavile na svojo mesto. Človek je mogočno bitje, zato pristopi in začni celiti svet, namesto da ga drobiš in ugašaš. Ugašaj raje žarnice. Ste opazili, da se v horjulski občini ponoči ugasne javna razsvetljava. To je korak, ki ga pozdravlja vsak ekonom in ekolog v duši. Nekateri sicer mislio, da se bo zdaj še bolj razpasla droger^a in z njo povezane aktivnosti, toda teh problemov se bo treba lotiti drugače, kot pa z razsvetljevanjem vseh skritih kotov doline. Ritem noči, nujno pogojen s temo, pa je bil ob številnih svetilih zmeden in onemogočen. Rastline potrebujejo noč, prav tako nočne živali, žuželke, netopirji, sove ... Gozdovniške duše to dejanje vsekakor pozdravljamo in upamo, da se bo vodstvo skupnosti pogumno odločalo v dobro zdravju in blagožitju vsega življenja, ki ga je Narava poklonila temu koščku dežele. Pomlad 2009 je tista, v kateri se smetišča po okolici Horjula in drugih vasi ne morejo več izmuzniti očem povprečnega popotnika. Vstati bo treba! Konec je maličenju, ki si ga privošč^o posamezniki. Gre za to, ali si zaslužimo pomladi naslednjih let. Ne zapravimo jih, naj govorno dejanja. Ne zapravimo te sedanje, ki nam pred oli-stanjem kaže grozljivo, zastrupljeno podobo. Kako naj nas preživi pomlad, če je nismo vredni? In še imenitnejše vprašanje, kako bomo tako pokvarjeni prihodnje pomladi preživeli mi? Zato predlagam: Poklekni k divji travi in ji spregovori v jasni besedi. Zmoreš to? Ali pa so lupine oholega strahu okrog tebe še prevelike? Ne obupaj! Nič besa, nič jeze, le malo ponižnosti in poguma, pa boš rešil svet v sebi. Naredi to za pomlad. Pomlad v sebi. Primož Bizjan, gsrk Kulturna dediščina v Občini Horjul Lurška kapela v Ljubgojni Naslov: Ljubgojna Lastnik: vaška skupnost Pogovorno ime: lurška kapela Občina: Horjul OPIS: Ob križišču vaških cest na vzhodnem robu vasi stoji razmeroma visoka kapela zaprtega tipa, v svojem ikonografskem izrazu prepoznavna tudi kot lurška kapela. Nastala je okrog leta 1920. Zunanjščina je bogato členjena s polkrožno dekoracijo v malti in z opeko; poseben poudarek kapeli dajejo stranska okna s polkrožnimi zaključki in bogato zasnovan vhod z vencem polkrož-ne profilac^'e. Notranjščino krasi kip Lurške Matere Božje, ki stoji v značilni kamniti votlini. Razgibana streha je prekrita s cementnim eter-nitom. VREDNOST: KS VALORIZACUA: Kapela je grajena zelo kakovostno. Izstopa njena velikost, zato je osrednji ambientalni poudarek vzhodnega dela vasi. Zlasti je zanimiva členitev na zunanjščini in kakovostno oblikovanje lurške votline. NAMEMBNOST: Religiozno znamenje. VARSTVENI REŽIM: Za kapelo velja varstveni režim I. stopnje. Ohrani naj sedanjo podobo in zasnovo. Vsi posegi morajo potekati v sodelovanju s pristojno spomeniškovarstveno službo. OCENA STANJA: Kapela je v dobrem stanju. Kobalova kovačnica Naslov: Ljubgojna 13a Lastnik: Anton Kobal Hišno ime: Kobal Občina: Horjul OPIS: Kovačnica je zasnovana kot zidana stavba pravokotniškega tlorisa, ki se podaljšuje v odprto lopo. Po hišnem izročilu bi naj nastala okrog leta 1860. Zgrajena je iz kamna in je grobo ometana. Pred pol stoletja so ji vgradili tri velika okna. Lesen vhod z rahlo usločeno preklado vodi v notranjost kovačnice, ki ima razmeroma plitek obok (češke kape). Stene so ometane, po tleh je položena zemlja in le ob delovnem pultu so v tla zabiti okrogli leseni čoki. Dobro je ohranjeno kovaško ognjišče, meh je zaradi utesnjenosti prostora na podstrešju. V kovačnici je ohranjenega veliko starega orod-j a in naprav, saj lastnik občasno če opravlja kovaška dela. Odprta lopa pred vhodom sloni na lesenih stebrih. Ostrešje je narejeno v kon-strukc^'i špirovcev in razpirač. Somerna dvokapna streha je prekrita z opečnim zareznikom. VREDNOST: KS VALORIZACUA: Kovačnica je edina tovrstna obrtniška stavba v Občini Horjul in ena zadnjih, občasno še delujočih hišnih kovačnic iz 2. pol. 19. stoletja na širšem rovtarsko-polhograj-skem območju. Doživela je nekaj preureditev in posodobitev, ki pa niso razkrojili njene temeljne podobe. Lastniki so v njej opravljali storitveno in proizvodno dejavnost in bili s tem pomemben dejavnik v servisiranju vsestransko razvite kmet^ske dejavnosti v Ljubgojni in okoliških vaseh. NAMEMBNOST: Obrtniška delavnica - kovačnica. VARSTVENI REŽIM: Za kovačnico velja varstveni režim I. stopnje. Ohrani naj sedanjo podobo in zasnovo. Potrebna so popravila sten. Za nadaljnji obstoj so pomembna predvsem redna vzdrževalna dela. OCENA STANJA: Kovačnica je v dobrem stanju. Lesen križ pri kamnolomu - pruhu Naslov: Podolnica Lastnik: vaška skupnost Pogovorno ime: križ pr' pruhu Občina: Horjul nim. Po oceni je nastal okrog leta 1900. Kip je verodostojno rezbar-sko delo, ki vsebuje vse bistvene anatomske značilnosti atletsko grajenega moškega - Kristusa, pribitega na križ. Sicer dokaj korpulentno telo ne kaže znamenj pretiranega trpljenja, le glavo je umirajoči Kristus nekoliko sklonil na svojo desno stran. Telo je popleskano v svetlo rumeni barvi, tkanina pa v sinje modri. Križ je zaščiten z valovito bakreno strešico, ožji prostor okrog križa pa je zaprt s kovinsko ograjo. VREDNOST: KD VALORIZACUA: Križ dopolnjuje slikovitost severozahodnega dela vasi Podolnica. Kristusov kip je dobro rezbarsko delo in zato eno od osrednjih likovnih privlačnosti v kraju. NAMEMBNOST: Religiozno znamenje ob vaški cesti. VARSTVENI REŽIM: Za znamenja velja varstveni režim II. stopnje. Ohrani naj sedanjo podobo in zasnovo. Vsi posegi morajo potekati v sodelovanju s pristojno spomeniškovarstveno službo. OCENA STANJA: Križ je v dobrem stanju. Lesen križ, Pri Boghku Naslov: Podolnica Lastnik: vaška skupnost Pogovorno ime: Pri Boghku Občina: Horjul VREDNOST: KD VALORIZACUA: Križ slikovito dopolnjuje središče vasi. Kristusov kip je dobro rezbar-sko delo. NAMEMBNOST: Religiozno znamenje ob vaški cesti. VARSTVENI REŽIM: Za znamenje velja varstveni režim II. stopnje. Ohrani naj sedanjo podobo in zasnovo. Vsi posegi morajo potekati v sodelovanju s pristojno spomeniškovarstveno službo. OCENA STANJA: Križ je v dobrem stanju. Kajžarjev kozolec Naslov: Podolnica 8 Lastnik: Franc Košir Hišno ime: pri Kajžarju Občina: Horjul OPIS: V severozahodnem delu Podolnice stoji tik ob cesti lesen križ s Križa- OPIS: V osrednjem strnjenem delu vasi Podolnice stoji tik ob cesti lesen križ s Križanim. Po oceni je nastal okrog leta 1900. Kristus je dobro rezbarsko delo, pri katerem je avtor sledil anatomii atletsko razvitega moškega. Kristusovo telo je dokaj korpulentno in po obliki spominja na kip Križanega pri kamnolomu. Tudi tu je umirajoči Kristus glavo rahlo sklonil proti svoji desni. Telo je popleskano skorajda belo, tkanina modro. Križ je zaščiten z valovito bakreno strešico. Prostor okrog križa je zaprt s kovinsko ograjo, na sprednji strani rasteta dve manjši cipresi. OPIS: Kozolec je zasnovan kot dvojni - nizki kozolec. Nastal je okrog leta 1930. Ima dva para oken. Nosilni stebri stojmo na betonskih in kamnitih podstavkih. Podporne ročice so usločene in z značilnimi utori povezane z nosilnimi stebri in prečnimi tramovi. Ostrešje je narejeno v konstrukc^'i trapezastega povezja. Somerna dvokapna streha je prekrita z opečnim zareznikom. Zatrepa sta obita s pokončno pritrjenimi deskami in poudarjena z okrasnimi linami v obliki deteljic. VREDNOST: KD VALORIZACUA: Kozolec je značilni predstavnik nizkih kozolcev, ki so v Horjulski dolini dokaj pogosti. Vsekakor je soliden tesarski izdelek, zasnovan kot izrazito utilitarni shrambni objekt, ki je imel vedno pomembno mesto v življenju razvite kmečke domačne. NAMEMBNOST: Shramba za seno, vozove, kmečko orodje in naprave. VARSTVENI REŽIM: Za kozolec velja varstveni režim III. stopnje. Ohrani naj sedanjo podobo in zasnovo. Potrebna so predvsem redna vzdrževalna dela. OCENA STANJA: Kozolec je v dobrem stanju. 28 NAŠ ČASOPIS Občina Borovnica 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Urednik borovnica.eu, občinski nagrajenec in »glavni vaški opravljivec « Igor Trček, prejemnik občinskega priznanja za urejanje spletne strani borovnica.eu, je za Naš časopis spregovoril o okoliščinah njenega nastanka, razlogih, zaradi katerih še vztraja pri tem garaškem delu, pa o različnih lepih in nelepih namigovanjih, ki se širijo o njegovem delu. Pa začniva na začetku. Zakaj borovnica.eu? V bistvu sem bil razočaran nad lokalnimi volitvami pred dvema letoma. Manj, kot bi želel. Verjetno, če bi jim rekel, da kaj napišem zanje, ne bi imel nihče nič proti. Ker pa rečem, naj mi sami napišejo v Wordu in pošljejo, je http://www.borovnica.eu Pogrešal sem informačně, kaj se dogaja. Vsepovsod se je govorilo, da se v Borovnici nič ne dogaja, potem si pa vzel v roke Naš časopis in videl, da se je zgodila tisoč in ena stvar. Sicer prejšnji mesec, tebe pa ni bilo zraven. No, in s to idejo, da bi bil na internetu nekakšen koledar dogodkov, sem začel. Malo sem pogrešal tudi forum - stari je zvodenel v božje roke - in tako se je počasi začelo. Iz raznih vetrov so nato letele še dodatne ideje in na koncu je namesto foruma s koledarjem nastal kar portal. Kako je zadeva rasla, približno vemo. Ampak, Igor, povej, ali res nimaš pametnejšega dela? V bistvu imam! Ha-ha! Imam. Ampak, če nekaj z veseljem delaš, ti ni žal ne časa ne denarja. Je kaj odziva od društev? pa že problem. Najbrž malo lenobe ^ hehe. Kako, čeprav je malo odziva ali ti celo mečejo polena pod noge, še vedno vztrajaš? Kaj pa vem! Jaz vidim, da odziv je. Ljudje berejo. Ne pr^'avljajo se toliko z imenom in priimkom, ker se, kot je videti, malo boj^o, ampak na dan vsaj sto ljudi dostopa do strani. Nekdo bere v Anglii, nekdo celo v Argentini. Če ne bi imel na strani števca in videl, da se obrača, bi najbrž že zdavnaj nehal. Verjameš, da se je z uvedbo spletnega koledarja povečala obiskanost prireditev v kraju? Gotovo. Res je, da starejša populac^'a ne gleda toliko interneta, ampak tisti, ki pa so aktivni, ki se vsak dan voz^o v službo v Ljubljano in nato domov, ne bodo nikdar gledali oglasnih desk. Kateri del strani so ti osebno najbolj všeč? Jaz mislim, da bo najboljši del galer^a slik, ko bo dodelana. Zelo sem ponosen tudi na to, da mi je uspelo spro-gramirati, da se v glavi strani menjajo slike. Marsikdo me je že vprašal, kje za vraga sem dobil neko sliko. Vedel je, da je v Borovnici, ne pa kje, ker objavim le določen del slike. Ko pa povem, se ponavadi tolčejo po glavi. Vidim, da jih zaznajo in razmišljajo, kje bi to bilo. Tako malo spoznavajo svoj kraj. Imaš v prihodnosti morda kakšne namene prjaviti se na razpisu kot konkurenca aktualni borovniški strani? V bistvu je to neko logično nadaljevanje mojega dela. Še bolj kot to pa bi želel, da bi se vse borovniške strani združile pod eno domeno. Ker v Borovnici imeti pet domen, je brez pomena. Jaz nisem tak računalniški »frik«, da bi to združil v neko smiselno celoto, najverjetneje bi bilo precej težav. Ampak če bi pa dobil neka sredstva, da bi to lahko izvedel ... Da bi bila prva stran za vse strani, potem bi pa imele različne organizac^e svoje podstrani. V Borovnici je takšnih strani kakih pet, šest, živi pa floorball in moja. Aja! Pa zaradi konkurence se je začela borovnica.si nadgrajevati! Kaj praviš na tezo, da Civilna iniciativa brez borovnica.eu ne bi bila tako uspešna? Verjamem. Ampak verjamem pa tudi, da bi investitor s pravim pristopom na tej isti strani tudi lahko dosegel. Samo oni niso šli do ljudi, četudi so imeli vse možnosti, še celo pozval sem jih k temu. Še zdaj jih prosim, naj mi dajo kakšne fotografije, ko bo projekt narisan, pa nisem še nič dobil. Kaj pa očitek, da je borovnica.eu samo izpostava določene politične opcje? Ej, to me je pa pogrelo!! To me je pa tako pogrelo, da sem napisal članek v Naš časopis! Res! Ej, da bi vsaj napisali, da je stran od SLS, ker sem že nekajkrat kandidiral na njihovi listi, me še ne bi tako pogrelo. Ampak, da so mi rekli, da sem od SDS, ko še nikoli nisem bil na njihovi listi ^ V končni fazi je to odraz tistih, ki so aktivni na forumu. Če bi bili pa tam bolj aktivni socialni demokrati ali krščanski demokrati, bi pa vsi rekli, da je to njihovo. Kaj misliš, da je borovnica.eu še povzročila v kraju? Kaj pa vem ^ Mislim, da se je precej povečala informiranost. Enkrat sem se zamislil. Pred tem forumom so rekli, da je v Borovnici eno samo opravljanje, ne? No, zdaj sem pa jaz postal glavni vaški opravljivec, dobesedno. Ha-ha! Se mi pa zdi, da zdaj po Borovnici kroži manj dezinformaci'. Ker zdaj lahko rečeš, da na borovnica.eu pa drugače piše in koga popraviš. Se pravi, da je zbirka informac^', govoric, idej, ki jih lahko na hitro preletiš. In če malo spremljaš, dejansko veš, kaj se dogaja v kraju. V kratkem načrtuješ kaj novega? V kratkem bo poletje in bo treba ba-lirati. Ha-ha! Tako da ne bo kaj dosti časa. Verjetno zgolj manjši popravki. Kaj večjega bo počakalo jesen, ko bo več časa za viset za računalnikom. Zdaj je pa zunaj dovolj dela. Damjan Debevec PEVKE ZPZ TONJA IZ BOROVNICE VAS VABIMO NA LETNI KONCERT, ki bo V SOBOTO, 16. MAJA 2009, OB 20. URI v večnamenskem prostoru OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. Nastopili bodo tudi učenci vokalno-instrumentalne skupine OŠ Borovnica. PRIDITE IN Z NAMI PREŽIVITE PRUETEN PEVSKI VEČER! Ljudski pevci Fantje z vasi z gosti vab^o na prireditev FANTJE SE ZBIRAJO. Večer ljudskih pesmi in glasbe domačih inštrumentov, bo v soboto, 9. maja 2009, ob 20.15 v Brezovici pri Borovnici na Prodi pod kozolcem. Pridite, luštno bo! »antikvarnega« sadovnjaka so borovniški sadjarji začeli že lani, ko so posadili nekaj sadik »paplerke« oz., kot mi je bilo naknadno razloženo - »Paplerjevega bobovca«. Z namenom njihove ohranitve sad^o stare »borovniške« vrste iz časov nadučiteljev Frana Paplerja (1875-1903) ter Janka Zirovnika (1909-1924). Ljudje se še spominjajo njunih sadjarskih podvigov, saj prav njima pripadajo zasluge za nastanek velikih borovniških sadovnjakov. Le-ti danes toliko zaradi nezainteresiranosti kmetov, temveč zaradi zgrešene občinske politike, ki na mestu najstarejših borovniških sadovnjakov vzpostavlja elitne gradbene parcele. Sadjarji so na to glasno opozarjali, pa so bili očitno »zgolj glas vp^očega v puščavi«. A vrnimo se k urejanju sadovnjaka pod stebrom viadukta. Stare »borovniške« vrste, ki jih sad^o, naj bi služile kot matična drevesa za cepiče našim zanamcem. Tokrat so posadili tri nove: »rineto«, Nazaj v Paplerjeve čase Borovniški sadjarji nadaljujejo svetlo tradicjo svojih predhodnikov, še posebno velecenjenega sadjarja, čebelarja, nadučitelja Frana Paplerja. Po lani zasajenih »paplerkah« so aprila letos v parku pod stebrom viadukta, ki se počasi spreminja v urejen sadovnjak, posadili še tri avtohtone vrste sadja. S projektom urejanja t. i. žalostno jemljejo konec, pa ne »kanadko« in »grafenštajnc«. Iščejo še druge znane stare vrste, pa jih zaenkrat še ne dobijo. Morda vi kaj veste o njih? Sadjarji pa ne ostajajo le pri tem projektu, v mislih imajo še vsaj dva. Prvi, kratkoroč-nejši, je sajenje češenj ob bloku pri Borovniščici (namesto eksotičnih grmovnic), kjer je za zamudo kriv investitor. Drugi, dolgoročnejši, je zasaditev vseh vrst sadnega drevja ob stari železniški progi - »od orehov, češenj, sliv, jabolk, najrazličnejših sort, seveda vse na stari podlagi sejancev, ki čedalje bolj prihajajo v modo oz. nujno spremembo od hibridnih sort (na videz kakovostnih, a praznih sadežev).« Za konec se lahko še malce pomudimo pri Paplerju, točneje njegovih »paplerkah«. Sadjar Rudi Cerk me je opozoril, da ne gre za »Paplerje-vo parmeno«, kot naj bi bilo zmotno napisano, temveč za »Paplerjev bobovec«. »Gre namreč za križanca med zlato parmeno in štajerskim bobov-cem kot osnovo. Ta križanec je nastal nekje v letih 1895-1900. Ni pa nikjer napisano, ampak najstarejši možje, s katerimi sem se pogovarjal - Tone in Pavle Petrič - ki sta ga še poznala in tudi z njim sadila ter se učila čebelarstva, sta vedno rekla Paplerjev bobovec, niV sadovnjaku pod stebrom so sadjarji posadili stare borovniške kdar kaj drugega. sorte. Damjan Debevec Ureditev pokopališča Ureditev pokopališča in izgradnja nove vežice je v Borovnici že večna tema. Po jeseni 2007, ko smo svetniki zaradi cene (1.12-0.000,00€) enotno zavrnili županov predlog izgradnje vežice na koncu novega dela pokopališča, je končno prišel v odločanje nov DIIP. Zakaj je g. župan za nekaj listov papirja potreboval leto in pol, meni ni znano. Tudi na vsebino imam nekaj pripomb, predvsem na finančne postavke, ki so premalo razdelane. A kakor koli, DIIP je na mizi in obravnava dve P r e d n o s t i : 1. več kot še enkrat cenejša in-vestic^ska vrednost naložbe - 306.955,00 evrov (v ceno projekta so vključeni stroški projekta, sprememba OPPN, ureditev parkirišča - nadaljnja širitev grobnih polj se ureja po načrtu in skladno s krajevnimi potrebami), 2. bistveno več grobnih polj - 884, 3. možnost zmanjšanja stroškov investic^e pri gradbenih in obrtniških delih v lastni rež^i obča- Opis Novi del pokopališča Centralni del pokopališča Število mogočih grobnih polj 339 884 Parkirišče Da/v bližini vežice, vendar omejene možnosti širitve. Da/možnost večje parkirne površine, če bi bilo potrebno. Centralni križ Ni predviden Da, v sklopu ureditve Stara mrliška vežica Ostane na isti lokacyi. Rušenje, na isto lokacyo pride centralni križ. Oddaljenost od cerkve 340 m 170 m Lastništvo parcele v lasti občine najem (700 do 800 evrov/leto) Možnost začetka gradnje jesen 2009 pomlad 2010 Investicyska vrednost 615.000 evrov 306.955 evrov alternativni rešitvi ureditve pokopališča. Prva predvideva ureditev vežice na župn^skem vrtu, druga pa na koncu novega dela pokopališča. Obe rešitvi imata slabe in dobre lastnosti. Varianta 1: ureditev mrliške vežice na župn^skem vrtu: nov (rušenje obstoječe vežice in pomoč pri obrtniških delih), 4. lokac^a v sredini pokopališča - boljša dostopnost, 5. na mestu sedanje mrliške vežice se postavi centralni pokopališki križ, 6. enkrat krajša pot do cerkve: 170 m, 7. dolgoročna možnost širitve grobnih polj. S l a b o s t i: 1. občina ni lastnica zemljišča, 2. najem zemljišča za 99 let (stavbna pravica) in plačilo najemnine župn^i (700 do 800 ev-rov/leto, ki se revalorizira vsakih deset let (enako kot je sedanja najemna pogodba za staro pokopališče iz leta 2004), 3. zaradi sprememb OPPN je realizac^e naložbe mogoča spomladi 2010. Varianta 2: ureditev mrliške vežice na koncu pokopališča za vratarno LIKO: Prednosti : 1. občina je lastnica zemljišča, 2. z gradnjo bi lahko začeli v jeseni letos, leta 2009. Slabosti: 1. več kot še enkrat dražja vrednost naložbe: 615.000,00 evrov, 2. manj grobnih polj: 339, 3. enkrat daljša pot do cerkve: 340 m, 4. centralni pokopališki križ ni predviden, 5. obstoječa vežica ostane, 6. omejena možnost širitve grobnih polj in parkirišča, 7. parkirišče je neposredno ob vežici in poslovilni ploščadi. Zame je poleg možnosti širitve najmočnejša postavka cena izvedbe. Ta je v DIIP-u sicer ocenjena na palec in mogoča so odstopanja, a vseeno DIIP jasno pokaže, da je varianta v centralnem delu veliko cenejša. Res je, da je skromnejša, a vprašanje je, ali si v teh časih res lahko privoščimo dražjo varianto? Aljoša Zerjav, BLN 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 29 1. MAJ 2009 TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA VABI NA TRADICIONALNI POHOD NA ŽUPNCO. SREČANJE POHODNIKOV BO OB 12. URI. HRANA IN PUAČA ZAGOTOVLJENA! VLJUDNO VABLJENI! Moj otrok praznuje V si radi praznujemo I n vsi želimo kaj posebnega za svoje otroke. V si smo radi v družbi pr^'ateljev I n pr^'aznih ljudi, A kar je še lepše, N asmejanih ljudi! Vemo, da je lahko drugače, zanimivo, nenavadno. Vemo, zato vas vabimo. KAM? Zabočevo 10, 1353 Borovnica. KDAJ? Od 1. maja vsako sredo ali petek od 17.00 do 20.00. ZAKAJ? Ker je to na kmet^l, ker je na podeželju, ker bo nostalgično in veselo in zabavno - tako, kot je bilo v času naših mam in babic ^ Ker bo drugače, morda malo nenavadno ^ ker se splača preveriti in se prepričati ^ KDO? Otroci od 7. do 12. leta. Čistilna akc^a DA ali NE??? V tem sestavku ne mislim razpredati o organizac^l in njenih podrobnostih o letošnji čistilni akc^l. Pričakujem, da bodo o tem pisali tisti, ki so bili neposredno odgovorni za izvedbo čiščenja našega okolja. Tu bi rad podal povsem drugačen pogled na to. Tudi sam sem se podal na to akc^o in si zadal nalogo, da počistim pred svojim pragom. Tako sem se sprehodil po Cesti pod goro od Pizzerie KIM- VI pa do vaške meje nekje pri Svetetovih na Bregu. Skoraj neverjetno je, da sem na tej kratki razdalji nabral za polno plastično vrečo odpadkov. Pri vsem tem je pomembno, katerih odpadkov je bilo tu največ odvrženih v naravo. Na prvem mestu so škatlice od cigaret, nato pločevinke od piva in ne nazadnje tudi cel kup ostankov papirnatih robčkov. To so odpadki, ki nimajo nobene teže in bi jih lahko vsak, ki jih je prinesel že do tu, lahko tudi odnesel seboj in jih odvrgel v domači ali javni smetnjak. Resnično nepr^etno je pobirati take odpadke, za katere veš, da jih je odvrgel naš krajan, naš občan. Pa to še ni vse. Predel ob Cesti pod goro in trasa stare železniške proge sta vsem Bo-rovničanom tudi priljubljeni sprehajalni poti. Lepo in prav je tako. Na teh sprehodih nas mnogokrat spremljajo tudi naš štirinožni ljubljenčki, ki seveda ob tem opravno tudi svojo življenjsko potrebo. Kako in kaj je s tem, vsi ljubitelji teh kužkov sami dobro vedo in tudi kaj jim je storiti ob takih priložnostih. Za podkrepitev Odbor za pripravo razvojnih nalog v občini začel z delom Na seji občinskega sveta 19. februarja letos je bil po dolgotrajnih kadrovskih usklajevanjih imenovan 6-članski Odbor za pripravo in uskladitev razvojnih nalog v Občini Borovnica. Pobuda za tak odbor je bila dana na Odboru za finance in proračun v začetku jul^a 2008, ko je ta razpravljal o učinkih oz. posledicah referenduma o OPPN ob Borovniščici. Ugotovljeno je bilo, da je načrtovanje in urejanje prostora v občini stih^sko in deloma samovoljno s strani občine. Ne glede na probleme, ki so nastali z že omenjenim prostorskim načrtom, so se začele priprave za OPPN ob železnici, za obvoznico proti Brezovici pri Borovnici, določitev lokac^e doma upokojencev, omenjena pa je bila tudi morebitna sprememba namembnosti zemljišča sedanje tovarne LIKO. Ti projekti pa se mnogih točkah med seboj izključujejo. Poleg tega so se organizirale različne civilne iniciative, in odbori in sicer CIB, Civilna iniciativa Borovnica s prvo podpisanim g. Petrom Svetetom, ROB (Razvojni odbor Borovnica), ki ga je vodil župan, ter BF (Borovniški forum, društvo za sonaravni razvoj in kulturo dialoga, ki ga vodi g. Edvard Bešlagić). Vse te skupine so se organizirale s ciljem večjega pozitivnega vplivanja javnosti na nadaljnji razvoj občine. Naloge odbora so predvsem naslednje: - priprava strategie razvoja Občine Borovnica, - priprava programa ureditve starega vaškega jedra Borovnice, - sodelovanje pri pripravi prostorskih pogojev za izdelavo OPN, OPPN, DIIP, - preveritev možnih lokac^' za objekte, kot so: kulturni dom, knjižnica, dom za ostarele, pa tudi opredelitev dejavnosti v objektih, kot so zdravstveni dom, vrtec, šola, trgovski center, športne in rekreac^ske površine, sodelovanje z zunanjimi instituc^ami in druge naloge, ki jih bosta določila občinski svet in župan. Odbor je bil konstituiran 2. marca, imel pa je štiri seje, na katerih je razpravljal o vrednotenju lokac^' za gradnjo knjižnice dr. Marje Borštnik (devet predlogov), o OPPN za trgovski center Mercator, kjer bo v nadstropju na voljo 1.300 m2 površne, namenjene poslovnim in drugim dejavnostim, in o DIIP pokopališče, ki je končno izdelan v dveh variantah (izdelal: PRIMIS, d. d., Vrhnika). Odbor je pri tem menil, da je primernejša - sprejemljivejša varianta gradnje mrliške vežice in poslovilne ploščadi na župn^skem vrtu, ker je umeščena na sredini pokopališča, izvedba pa polovico cenejša od druge variante. Tako bi dolgoročno zagotovili ustrezno število grobnih polj. Veliko razprave in pozornosti pa je bilo namenjene vprašanju ohranjanja starega vaškega jedra. Na 3. seji 17.03.2009 je odbor v razširjeni sestavi: Franjo Modr^an, Peter Črnilogar, Mar^a Ocepek, Slavko Gabrovšek, Edvard Bešlagić, Boštjan Tro-ha, Krune Stevanovski, Edo Wallner in Aljoša Žerjav soglasno sprejel naslednji sklep »Odbor ugotavlja, da je v Občini Borovnica potrebno ohraniti staro vaško jedro, v katerem se bodo odv^ale družbene, kulturne in tradicionalne dejavnosti, kot so: osnovna šola, vrtec, krajevna knjižnica, cerkev, gostinstvo in drugo.« Delovna skupina, ki jo vodi Slavko Gabrovšek pa bo pripravila smernice za izdelavo idejno-urbanističnih zasnov (IUZ) in določila območje starega vaškega jedra. Ideja odbora je predvsem, da bi se v vseh, za nadaljnji razvoj občine pomembnih odločitvah, poiskalo čim večje soglasje stroke in zainteresirane javnosti. Vemo, da je popolno strinjanje težko doseči, ne sme pa se ponoviti postopek sprejemanja OPPN ob Borovniščici. Ta je vnesel med ljudi veliko slabe volje in žal še več politikantstva, ki ni bilo v korist nikomur. Pobude CIB so se začele v času, ko poti nazaj praktično ni bilo več. Nemogoče je bilo namreč pričakovati, da bo investitor, ki je zemljišče po pridobljenih informacijah in pogojih gradnje na občini odkupil od lastnikov po ceni za stavbno zemljišče in ne za kmet^sko, to pustil nezazidano. Sprememba namembnosti iz kmet^skega v stavbno pa je nastala že leta 2004. Po dolgotrajnih pogajanjih je bilo mogoče le še modificirati predlagano gradnjo blokov glede števila, višine objektov in se dogovoriti za dodatno komunalno opremljenost (celovita ureditev Gradišnikove ulice s priključkom na Ljubljansko cesto, več parkirišč, peš most čez Borovnišcico ipd.). Franjo Modr^an teh dejstev prilagam dve fotografiji, ki zgovorno kažeta te nepr^etne stvari za nas same in naše okolje. O teh zadevah obstaja tudi zakon, ki naj bi ga vsi spoštovali, sicer pa so za to predvidene tudi kazni. Spremljal sem tudi skupino osnovnošolcev, ki so imeli za nalogo počistiti del opuščene žel. proge od začetka borovniškega mostu, mimo čuvajnice št. 666 pa do asfaltne ceste, ki vodi iz doline.Menim, da so Znova nabrali več ton odpadkov V gozd je šel peš, nazaj pa z motorjem! Vsebarjanski ekološki akc^i 4. aprila se je tudi letos pridružilo veliko število prostovoljcev. V Borovnici in okolici je čistilno akcijo koordiniralo Turistično društvo, udeležilo pa se je je od 130 do 140 občanov iz najmanj desetih društev in organizac^. Čistili so na vseh koncih doline, ob glavnih cestah, pešpoteh, ob potokih, v gozdovih, na travnikih^ Udeleženci so se zjutraj zbrali na občini, kjer so prevzeli vreče, rokavice, malico ter odsevne brezrokavnike. Predsednik Jure Furlan je tudi med samo akc^o pridno skrbel, da skupinam potrebnega materiala ni zmanjkalo. Končni izplen je bil preko 250 vreč smeti, ločenih in mešanih odpadkov. Polno je bilo tudi kosovnega odpada in salonitnih plošč. Samo lovci so ob cesti Borovnica-Pokojišče na izjemno zahtevnem terenu nabrali za cel kamion gospodinjskih aparatov, avtomobil- skih delov, ipd. Ob zaključku akc^e je za svojevrstno presenečenje poskrbel portal barje. net, ki je izžrebal imena petnajstih srečnežev in jih nagradil z vožnjo z balonom, čolnom po Ljubljanici,^ Glede dobrega izida čistilne akc^e je predsednik Furlan izrazil zadovoljstvo, se mu pa glede na (ne)udeležbo borovniških društev porajajo zanimive ideje: »Naredil bi takšno varianto, kot jo ima ižanski župan Cimper-man. On jim ob pripravi proračuna reče: Fantje, tisti, ki vas ne bo na ižanskem karnevalu, za maškare, lahko odmislite kakršenkoli tolar iz proračuna. Glede na to, da je v Borovnici 25 društev, bi lahko boga in pol pospravili.« Kakorkoli že, borovniška dolina je po opravljeni akc^i nedvomno pr^etnejši kraj za bivanje. Damjan Debevec delo dobro opravili. Toda kaj, ko je že po enem tednu (ponovno sem se sprehodil 11. 4. 2009) na tej trasi že polno pločevink in še kaj se bi našlo. Resnično, nerazumljiva so ta dejanja, saj verjetno to počno eni in isti obiskovalci te poti. Prepričan pa sem, da tega ne počno starejši in da je to delo mlajših. Pri tem pa se že postavlja vprašanje vzgoje in odnosa do urejenosti naše skupne narave. Pravzaprav ne obsojam nikogar, temveč imam v mislih le prošnjo in željo, da se s takim razmetavanjem ne bi nadaljevalo. Torej čistilna akc^a da ali ne? Iz navedenih dejstev so čistilne akc^e nujne, dokler bomo imeli tak odnos do naše okolice, našega domačega praga. Vse spoštovanje in pohvale pa zaslužno tisti, ki to izvajajo in pobirajo smeti in odpadke, ki jih odmetavajo ljudje, ki nimajo niti najmanjšega občutka za čistočo. SKRBIMO ZA ZDRAVO IN ČISTO OKOLJE TER LEPO NARAVO!!! Čistil, fotografiral in pripravil: Franc Klančar Pogrebščina. Skrita depon^a pod staro progo. 'Borovnica v slikah •Borovnica v slikah •Borovnica v slikah • Borovnica v slikah •Borovnica v slikah Urni gasilci Predsednik PGD Brezovica pri Borovnici Jože Drašler ne počiva. Na domačem terenu teden za tednom neutrudno uri svoj podmladek za tekmovanje v Šoštanju. Mladinci pa mokri do kolen in ii ' S I nasmejani do ušes še kar nimajo dovolj. * * Gimnastični podmladek Borovnice Jg_ Mladina, ki se vsak torek in četrtek, v večernih urah, udeležuje gimnastike v telovadnici Telesno vzgojnega društva Partizan Borovnica, je za trenutek postala za pričujočo gasilsko sliko. Je med učenci in učenkami legendarnega Toneta Žerjava (na sliki levo) kak bodoči Štukelj ali Šajnova? Damjan Debevec 30 NAŠ ČASOPIS Občina Zbor OO Desus - podpora listi in Karlu Erjavcu Občinski odbor stranke DeSUS Borovnica je imel 3.aprila 2009 letni zbor. Udeležilo se ga je veliko članov stranke in vabljeni gostje. V uvodu so se navzoči z minuto molka spomnili nedavno umrlega pobudnika in enega od ustanovnih članov stranke DeSUS g. Ivana Sisingerja. Imenovani je bil predsednik sveta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovence. V nadaljevanju so sledila dob^o vsi socialno ogrože- bo ostal stranka, ki je po- Borovnica 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si redna letna poročila. Predsednik občinskega odbora g.Nikolaj Stražišar je v poročilu o delu in o programu za leto 2009 povzel glavne smernice. Stranka bo še naprej sooblikovala tako gospodarsko politiko, ki bo uravnoteženo vrednotila predvsem delo in ne le kapital. Podpirala bo zahteve delavcev po pravičnejšem plačilu za delo in udeležbo pri dobičku podje-t^. Vztrajali bomo pri javnem nadzoru vseh vej oblasti, pri ustrezni socialni politiki, ki temelji na načelih solidarnosti in pravičnosti. Predvsem pa se bomo zavzemali za tako zdravstveno politiko, ki bo zagotavljala dolgoročen, stabilen, učinkovit in kakovosten zdravstveni sistem, enako dostopen vsem ljudem. Glede draginjske-ga dodatka se strinjamo s predlogom, da tak dodatek ni, tudi zaposleni z nizkimi dohodki. Verjamemo, da se bodo kljub hudi finančni in gospodarski krizi, ki vse bolj pritiska, našle možnosti za čim prejšnje izplačilo le-tega. Zbor so pozdravili tudi gostje, tako je mag. Čuk povzel nekatere glavne usmeritve stranke in še posebno poslancev, ki se v parlamentu zavzemajo za uresničitev tega programa. G. Sluga, predsednik OO Vrhnika, pa je v svojem nagovoru ugotavljal, da so problemi v občinah podobni, na Vrhniki pa je še posebno zaskrbljujoča vse večja brezposelnost. Maja bo kongres stranke, na katerem bosta deloma spremenjena statut in poslovnik stranke, glede programa pa bistvenih sprememb ni pričakovati. DeSUS Čestitamo vam ob 27. aprilu - dnevu, ko obeležujemo boj proti vsem okupatorjem slovenske domovine! Obenem vam želimo vesele prvomajske praznike! Slovenski demokrati OO SDS Borovnica sebno občutljiva za socialne probleme, posebna pozornost bo usmerjena v oblikovanje demografske politike, ukrepe, ki zadevajo aktivno staranje (aktivnosti ljudi v pokoju, primerne zaposlitve in začasna dela, prenašanja znanja na mlade in podobno). V nadaljevanju je predsednik povedal, da se izvršni odbor stranke redno sestaja enkrat na mesec. Naši predstavniki se redno udeležujejo sej občinskega sveta, čeprav v njem nimamo svojega predstavnika. Tako smo seznanjeni z aktualnim dogajanjem v občini. Prav v povezavi s tem je predsednik omenil nekaj kritičnih projektov, ki se nikakor ne realizirajo, četudi se o njih v občini pogovarjamo že več let. Kot je znano, bo stranka DeSUS na volitvah poslancev za evropski parlament, ki bodo 7. jun^a, nastopila s svojo listo kandidatk in kandidatov. Zbor stranke DeSUS Borovnica je soglasno podprl samostojno listo za te volitve in še posebno njenega nosilca, to je predsednika stranke g. Karla Erjavca. OO stranke DeSUS •Kotiček borovniških upokojencev • Kotiček borovniških upokojencev Rojstni dnevi Gospod JANEZ SEČNIK je 31. 3. praznoval 92 let. Je naš dolgoletni član in častni član Društva upokojencev. Našega obiska je bil zelo vesel in pričakal nas je v dobrem razpoloženju. Kljub bolezni ga njegova življenjska volja ni ovirala, da ne bi bil nasmejan in dobre volje. Želimo mu še veliko veselih in zdravih dni. Gospod JOŽE PETELIN je 1. 4. praznoval 93 let. Tudi on je naš dolgoletni član. Kljub visoki starosti opravlja manjša dela. Veseli se toplih pomladnih dni, da bo šel na vrt. Želimo mu še veliko veselja in trdnega zdravja. v Človekov mir Ko zjutraj vstanemo in poslušamo radio, beremo časopis in gledamo televiz^o. se soočamo z žalostnimi novicami: nasiljem, zločini, vojnami in nesrečami. Ne morem se spomniti niti enega dne, ko ne bi poročali, da se nekje dogaja nekaj groznega. Celo v teh sodobnih časih je jasno, da človekovo dragoceno življenje ni varno. Nobeni prejšnji generac^i se ni bilo treba soočati s toliko slabimi novicami, kot jih izvemo danes. Zaradi stalnega zavedanja strahu in napetosti bi se morala občutljiva in sočutna oseba resno vprašati o napredku našega sveta. Ironično je, da prihajajo resnejše težave iz industr^sko razvitejših družb. Dandanes je pismenost tako visoka, kot ni bila še nikoli, vendar je videti, da izobraževanje ni prineslo dobrote, temveč le duševni nemir in nezadovoljstvo. Vidimo lahko, da mora biti z našim napredkom in razvojem nekaj zelo narobe. Če temu ne bomo namenili pozornosti dovolj zgodaj, lahko za prihodnost človeštva nastanejo katastrofalne posledice. Ne moremo zanikati nepredvidljivih koristi znanosti in tehnolog^'e, vendar glavne človekove težave ostajajo; še vedno se soočamo z enakim, če ne večjim trpljenjem, strahom in napetostjo. Da bi se temu prilagodili, moramo oživiti naše človeške vrednote. Ljudje v svojem iskanju sreče uporabljajo različne metode, ki so vse prepogosto krute in odurne. Z ravnanjem na načine, ki sploh ne pristajajo njihovemu položaju, povzročajo trpljenje soljudi in drugim živim bitjem zaradi lastnih sebičnih koristi. Na koncu taka kratkovidna dejanja prinesejo trpljenje ljudem. Svet postaja vse manjši in vedno bolj medsebojno odvisen zaradi hitrega tehnološkega napredka in mednarodne trgovine pa tudi odnosov, ko presegajo nacionalne okvire. Zdaj smo zelo odvisni drug od drugega. Če bo ljudem v revnejših državah odvzeta pravica do sreče, ki si jo žel^o in zaslužno, bodo naravno nezadovoljni in bodo bogatim ustvarjali težave. Če bodo ljudem še naprej vsiljevali nezaželene družbene, politične in kulturne oblike, je mir na svetu zelo dvo- mljiv. Če pa bomo zadovoljili ljudi na srčni ravni, se bo mir gotovo uresničil. V vsakem narodu bi morala biti posamezniku dana pravica do sreče, narodi pa morajo enako skrbeti tudi za dobro najmanjših narodov. »Če želimo znova pridobiti vrednote in doseči trajno srečo, moramo upoštevati splošno človeško dediščino, vseh narodov sveta. Naj bo to opomin, da ne pozabimo na človeške vrednote, ki nas na tem planetu združujejo v eno družino.« (Dalaj Lama) »Na zemlji je dovolj vsega za potrebe vseh ljudi, ne pa tudi za njihov pohlep.« (Gandi) » Kam gremo? Naprej v bolj pravičen svet. Kako bomo prišli do njega? Z odločitv^o, da ga hočemo. Pa je to dovolj? Ni, vendar brez tega niti začeli ne bomo.« (dr. Janez Drnovšek) Človeštvo je eno in ta planet je naš edini dom. Če naj ga ohranimo, mora vsak od nas izkusiti občutek splošne odgovornosti in nesebične ljubezni. Samo tak občutek lahko odpravi našo sebično naravnanost, zaradi katere zavajamo in zlorabljamo drug drugega. Potrebno je le, da razv^emo svoje dobre človeške lastnosti. Milena Županc Prejeli smo! «Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! Ne skupaj z Mercatorjem V prejšnji številki Našega časopisa je bil objavljen prispevek o problematiki knjižnice v Borovnici. Kot rešitev se navaja lo-kacya v predvidenem novem trgovskem centru Mercator. Rada bi izrazila resne pomisleke glede tega. Že od začetka te ideje sva prepričana, da to ni dobra rešitev in da ne vzdrži resne širše strokovne presoje. Podpisana sva zaposlena na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Veliko sodelavcev se med drugim ukvarja tudi z urbanističnim načrtovanjem, drugi z varovanjem prostorske arhitekturne dediščine v podeželskem prostoru. Pogovori s kolegi arhitekti so naju še bolj utrdili v prepričanju, da je to popolnoma neprimerna rešitev, z možnimi negativnimi posledicami za razvoj kraja. Sporna je že sama ideja združevanja dveh tako različnih dejavnosti: vsakdanjega potrošništva na eni strani z zakladnico pisne (in v sedanjem času tudi digitalne) dediščine. Knjižnica je »svetišče« človekovega znanja; postaja informa-cysko in kulturno središče kraja. To je pomemben javni prostor, ki naj bo umeščen v objekt, ki ima trajnejšo vrednost in večji simbolni pomen. Trgovski centri so ponavadi objekti krajšega veka in podvrženi hitrejšim spremembam. Kaj bo s takim objektom čez 20 ali 30 let? Drug problem je lokacya. V Borovnici imamo staro vaško jedro, ki je »duša« kraja. Šola, cerkev, občinska stavba in nekaj starejših stavb predstavljajo prostorsko identiteto starega jedra Borovnice. Meniva, da o makrolokacyi knjižnice sploh ni vredno razpravljati, saj tak objekt sodi v ta zgodovinski center kraja. V Borovnici so vse možnosti za to. Apelirava na vse sodelujoče v procesu odločanja, naj še enkrat razmislyo o umestitvi nove knjižnice v Borovnici. V starem delu vasi je kar nekaj možnosti. V preteklosti je bila že narejena arhitekturna štu-dya o prenovi in revitalizacyi »Cukalove štale« za javne potrebe. Ena izmed možnosti je predvidevala v nadstropju tudi knjižnico. Poleg tega so predlogi tudi za revitalizacyo stare pošte, kjer bi bili prav tako lahko knjižnični prostori. Na koncu opozarjava, da ima odločitev o lokacyi knjižnice dolgoročnejši pomen. Vplivala bo na prihodnji razvoj kraja. Predlagava, da se z javnim arhitekturno-urbanističnim natečajem pridobi smernice za ureditev osrednjega dela Borovnice, vključno s prometno infrastrukturnim koridorjem (obvoznica ob Borovniščici) za celotno borovniško dolino, ki bodo pozneje lahko podlaga konkretnim rešitvam. Glede knjižnice želiva, da prevlada odločitev, ki bo najboljša za Borovnico in njene prebivalce. Borovnica, 15. 4. 2009 Dr. Srečko Vratuša Mag. Edo Wallner Kakovost je nekaj več ^ Naše vsakdanje življenje urejajo različni predpisi in uredbe. Veliko jih niti ne poznamo, nekatere kršimo vsak dan, so pa tudi tisti drugi, ki nam določajo minimalne norme. To so predpisi, ki jih umen gospodar vzame za iztočnico in jih nato nadgradi s svojo vizyo in izboljša. Izboljšave prinašajo splošno korist, prednost pred drugimi, blagostanje in še kaj bi se našlo. Tako je tudi OPPN Laze pripravljen po MINIMALNIH normativih, ki veljajo za take projekte. Na minimalne normative pa so občani podali svoje pripombe v upanju, da bi Laze postale napredna in sodobna vas. Večina pripomb je Občina Borovnica gladko zavrnila z različnimi obrazložitvami. Naštel bom le nekatere, vam pa prepustil razmišljanje o modrosti in pripravljenosti narediti nekaj več za to našo dolino. 1. Laze so z dolino povezane samo z enim podvozom. Čez drugega je mogoče le peš in s konjem (če ga imaš). Pa vseeno je odgovor občine na zahtevo po umestitvi alternativne povezave (ne izgradnje) negativen. Še več, piše, da ga je moč umestiti v OPN, kar je lapsus, saj je OPPN podrobnejše definiran kot OPN 2. Čez nekaj let bo mestna železnica realnost. Verjetno bo potekala do Verda. Občini Borovnica pa se ne zdi vredno rezervirati prostora za postajališče. Na tem mestu bo stanovanjska hiša; porušiti jo bo mnogo težje, kot sedaj narisati postajališče. 3. Zahteva po obvezni priključitvi na meteorno in fekalno kanalizacyo oz. izgradnja le-te pred začetkom gradnje novega naselja je za umnega gospodarja nesporna. Pa vseeno se Občini Borovnica ne zdi smotrno najprej zgraditi komunalne infrastrukture in nato OBVEZNO nanjo priključiti nove objekte. Bolje je v ponikalnice voditi raznovrstno svinjaryo s ceste in streh, če pa bo slučajno zašla v naš ljubi vršaj, bodo pa že naši otroci in vnuki reševali situacyo. 4. Glede družbenega objekta na Lazah imam mešano mnenje. Tak objekt brez stalne vsebine bi bil strošek, če pa bi v njem bivalo kulturno, turistično ali katero drugo društvo ^ Potem bi tak objekt dobil dušo in uporabno vrednost. Prostor imamo, treba ga je le rezervirati. 5. Razširitev OPPN na južnem delu, še na že obstoječe objekte, povezava cest, bi bila smotrna, saj bi tako prostor celovito zaokrožili, parcele na J delu pa bi bile lahko večje, elitnejše. Tudi ta predlog je zavržen. 6. Pomisleki glede širine že obstoječe ceste so na mestu, verjetno jih s tem OPPN ni mogoče rešiti, dodali pa bi lahko varovalke, da se ne bi celotna pozidava zgodila pred razširitvyo glavne prometnice na Laze. Vse omenjene izboljšave so bile strokovno zavrnjene, verjetno tudi pravno utemeljene. Vsekakor pa se poraja vprašanje, ali si tako naselje želimo? Na to vprašanje stroka ne more odgovoriti. Tu pridejo na dan naše želje po napredku, želje po izgradnji nekaj lepšega, boljšega Zadnjo besedo bodo imeli člani občinskega sveta. Od njih pričakujemo, da bodo za svoje občane zahtevali VEČ od minimalnih zahtev države in VEČ, kot so zahtevali sami prebivalci. Pričakuje se, da bodo s svojo modrostjo OPPN Laze izboljšali in s svojo VIZ^O pripravili za pri- hodnje rodove. Ob sami razpravi in javni predstavitvi ni bilo čutiti, da bi občinski svetniki gojili zanimanje za projekt. Izjema sta dva svetnika, oba iz neposredne okolice OPPN, za preostale pa je to drugorazredna tema .. Kot bi rekel neki drugi politik . Igor Trček Zakaj tako mlada mamica in očka? Nedelja, 8. marec Čudovito pomladansko sonce je privabilo veliko ljudi v naravo. Zelo rada opazujem ljudi, ki se sprehajajo mino naše hiše z otroki in psi. Spomladi je ta druščina še bolj pisana, saj se v Borovnici vsako pomlad »pokaže« kar nekaj pasjih mladičev. Zanimivo je videti in slišati, kako ljudje vzgajajo igre željne pse, ki so vso deževno zimo prelenarili doma s svojimi vodniki. Nasmehnila sem se ob pogledu na mlado družinico: otroček še čisto majhen v globokem vozičku, mamica in očka, ob njima pa mlad ovčar. Ko so prišli do travnika, se je pes zaduhal v travo, ki jo je malo prej označila goneča psička. Lastnik je psa grobo potegnil, pes je zmedeno gledal, saj ni vedel, kaj je naredil narobe in tega mu tudi nista povedala. Spet se je igrivo zapodil na travnik, saj nagon in narava pritegneta še tako vzgojenega psa. Mlada mamica je mislila, da je kaj požrl in ga brcnila in revež spet ni vedel, zakaj jih je dobil. Spet je zmedeno skakal okrog njiju (brezpogojna ljubezen - o tem ste gotovo že kaj brali) in žal nisem mogla biti tiho in sem rekla: »Zakaj pa brcate psa?« Mlada mamica je šla naprej, mladi očka pa se je obrnil in jezno rekel: »A nimaš nobenega dela? A je kaj narobe?« Da, mladi očka, zelo zelo je narobe, če grobo vlečete psa, ne da bi vedel, zakaj, če mlada mamica brcne psa, ki ovohava travo in »bere« sporočila drugih psov, kar je popolnoma normalno in tudi to izkušnjo moramo psu dovoliti. Četudi če bi kaj požrl, ne verjamem, da bi brca kaj pomagala, lepa beseda pa zelo. In mladi mož, od vas sem starejša vsaj 30 let, ne poznava se (hvala bogu) in ne spomnim se, da bi se tikala. Jaz vas nisem in ne bom, ker spoštujem vsakega človeka, ne glede na starost. Rekli ste, da boste spustili psa k meni, da me bo uščipnil (tako sem razumela). Veste, če je pes dobro vzgojen, tega ne bi storil, razen če ga tako učite; s trdo roko in nogo pa boste tako vedenje in napadalnost psa zlahka dosegli. Upam le, draga mlada starša, da na tak način ne bosta vzgajala svojega otroka. Ko bo šel vajin otrok v šolo, se bosta zelo čudila, koliko otrok je nasilnih. Zakaj že? Več kot 20 let sem aktivna kinologi-nja in vsa leta se s Športno-kinološkim društvom Vrhnika, pasjo šolo Ognjena trudimo, da bi otrokom in mladini pokazali, kako naj ravnajo in vzgajajo svoje pse. Vesela sem, če kakšnemu mlademu pasjeljubcu lahko pomagam pri vzgoji. Moram reči, da so otroci zelo dovzetni in na sprehodu se veliko pogovarjamo, me poslušajo in že čez nekaj dni se pohvalijo, da je moj nasvet deloval. In nihče od otrok me še ni vprašal, če nimam nobenega drugega dela. Imam, imam! Štiri leta sem že članica - prostovoljka Slovenskega društva za terapyo s pomočjo psov Tačke pomagačke. Kdor je videl, kaj pomeni tak kužek na postelji bolnega otroka, kako veseli so takega obiska starejši ljudje v domovih! Če bi bili samo 5 minut zraven na taki terapyi, bi bolj spoštovali te kosmate pryatelje, kot jim radi rečemo, in zlahka spregledali kakšno njihovo »muho« in se ne bi takoj agresivno odzvali. Zato mi ne zamerite, da sem napisala te vrstice, ker me taki dogodki zelo prizadenejo, saj si živali ne morejo pomagati, so pa na kratkih vrvicah in na dosegu naše roke ali noge, pa naj bo ta za božanje, pohvalo in piškotek za dobro opravljeno poslušnost ali pa za ... Mlada mamica in očka, prihodnjič pustita slabo voljo in jezo doma, vzemita žogico za psa in vzgojita otročka v ljubezni in pryaznosti - učil se bo od vaju in ob vama in vaju v vsem posnemal. Od vaju je odvisno, ali bo psa na sprehodu pobožal ali pa ga bo poskušal obrcati. Irina Telban 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si Občina Borovnica NAŠ ČASOPIS 31 Darilo za dekleta, žene in mame Že precej časa je minilo od našega zadnjega srečanja. S tem stavkom se je začelo vabilo na prireditev za dekleta, žene in matere, ki ga je 14. 3. 2009 po trinajstih letih ponovno organiziralo PGD Brezovica pri Borovnici. Bogat kulturni program je pripravila ga. Metka Pristavec - Repar. Nastopali so otroci iz okolice Brezovice pri Borovnici, plesna skupina iz Borovnice in pevke iz KD Tonja. Presenečenje večera so bili fantje nedavno ustanovljene narodno-zabavne skupine Zven, ki jo sestavljajo Boštjan in Marko Turšič iz domačega dru- štva in Marko Mevec ter Janez Stražišar iz Borovnice. Z dobro glasbo in ubranim petjem so navdušili polno dvorano. Gasilke in gasilci so pripravili tudi skromno zakusko. Bilo je veselo kot že dolgo ne. PGD Brezovica pri Borovnici se zahvaljuje vsem za prispevek k uspešni prireditvi, še posebno gospe Metki Pristavec - Repar, KD Tonja, Branki Korošec, društvu podeželskih žena Ajda in Nadi Drašler. S skupnimi močmi nam je uspelo pripraviti pr^e-ten večer, ki ga velja ponoviti. PGD Brezovica pri Borovnici Jože Drašler Izobraževanja in delo v PGD Brezovica pri Borovnici v letu 2009 PGD Brezovica pri Borovnici je na občnem zboru 10. 1. 2009 med drugim sprejelo obsežen načrt dela za leto 2009. Program izobraževanja je končalo 36 članov in članic; 12 članov in članic tečaj za vodjo skupine, 17 članov in članic nadaljevalni tečaj za gasilca, 5 članov tečaj vodja enote, 1 član tečaj specialnosti (nosilec izolirnega dihalnega aparata), 2 člana tečaj specialnosti tehničnega reševanja. Posebne pohvale so bili deležni tečajniki za vodjo enote (pridobili so si čin nižjega gasilskega častnika), ki so skupaj s člani PGD Borovnica, PGD Verd in PGD Vrhnika brezhibno izvedli praktični del usposabljanja. Tekmovalci in tekmovalke imajo zelo natrpan načrt tekmovanj. Pionirji in pionirke imajo že v začetku maja in ju-n^a prve tekme v Šoštanju in na Uncu, kjer bodo poskušali petič zapored osvojiti pokal Rudolfa Maistra. da bomo z nekaj športne sreče uspešni, saj je nastop na * ft ' « Poleti, jul^a, se bodo pionirji odpravili na letovanje v Savudr^o. Konec avgusta pa se bodo začele priprave 8 do 9 tekmovalnih enot za jesenska tekmovanja GZ Vrhnika in Notranjske reg^e, ki so kvalifikac^e za državno prvenstvo v gasilsko-športnih disciplinah leta 2010. Upamo, državnem nivoju poseben izziv za vsakega gasilca - tekmovalca. Operativni člani načrtujejo tri društvene in dve meddru-štveni vaji s PGD Borovnica in PGD Breg - Pako. Posebna pozornost bo namenjena tudi novopečenim mladim operativcem, ki morajo dodobra spoznati delo z visokim tlakom in orodnim vozilom. 20. 6. 2009 bo društvo pripravilo 2. Srečanje mladih harmonikarjev Notranjske. Predstavili se bodo tudi tečajniki Glasbene šole Rud^a Poljanška, ki deluje v Brezovici pri Borovnici. Po srečanju bo gasilska veselica z Ansamblom Akordi. Ker letos mineva 140 let organiziranega gasilstva v Slovenci, se bomo udeležili tudi slovesnosti 6. in 7. 7. 2009 v Metliki. Udeležili se bomo tudi svete maše ob sv. Florjanu v cerkvi sv. Marjete v Borovnici skupaj z gasilci in gasilkami iz Borovnice in PGD Breg - Pako. Oktobra, v mesecu požarne varnosti, pričakujemo tudi obisk otrok VVZ Borovnica. Društvo si je naložilo krepak in obsežen program dela in upamo, da bo ta tudi uspešno izveden. Za PGD Brezovica pri Borovnici Jože Drašler Novosti v knjižnici dr. Marje Boršnik Borovnica Knjige za odrasle 1 Filozofija, etika, okultizem Gray, John: Mars in Venera na delovnem mestu Marentič-Požarnik, Barica: Psi-hologýa učenja in pouka Shimoff, Marci: Srečni kar tako Struthers, Jane: Hiromantika Virtue, Doreen: Angelska števila 2 Verstvo Dewey, John: Skupna vera Paris, Edmond: Jezuiti - skrivna vojska papeštva Postni izleti 3 Sociolog^a, politika, ekonomka, pravo, vzgoja, etnologya Estulin, Daniel: Skupina Bilder-berg - gospodarji globalizirane-ga sveta Novak, Doljana: Gimnastična abeceda Pavič, Lojze: Terorizem smo ljudje 5 Okolje, matematika, astrono-m^a, fizika, kem^a, biolog^a Brown, Lester Russell: Načrt B Strnad, Janez: Mala zgodovina vesolja 6 Medicina, tehnika, kmetystvo, vodenje, industrya Gradnja z lesom - izziv in priložnost za Slovenko Kladnik, Darinka: Zgodovina letalstva na Slovenskem Menedžment človeških virov 7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport Heath, Oliver: Urbani ekošik Jogan, Savin: Pravno varstvo dediščine Justin, Jelena: Pozdravljene gore Kasparov, Gari: Umetnost pravilnega odločanja Po zgodovinskih parkih in vrtovih Slovence Sapač, Mira: Papiranto cvetje Schneebeli-Morrell, Deborah: Egg painting and decorating Šivic, Urša: Po jezeru bliz Triglava Zupančič, Bogo: Usode ljubljanskih stavb in ljudi 81 Jezikoslovje Štepic, Lilýana: Ali je angleščina v 1. letniku srednje šole res tako težka Štepic, Lilýana: Ali je angleščina v 3. letniku srednje šole res tako težka Štepic, Lilýana: Ali je angleščina v 4. letniku srednje šole res tako težka 82 Književnost Berni, Romana: Zmaga srca Choying Drolma: Moj glas za svobodo Dietrich, William: Napoleonove piramide Duranti, Francesca: Canaria na zadnji plovbi Furnivall, Kate: Ruska konku-bina Garwood, Julie: Odkupnina Gutierrez , Pedro Juan: Umazana havanska trilogýa Hočevar, Darja: Temna slutnja Jones, Sherry: Dragulj iz Medine Lindqvist, Sven: Iztrebite vse divjake McCall Smith, Alexander: Dobri soprog z zebrinega dovoza Meyer, Stephenie: Mlada luna Page, Martin: Kako sem postal neumen Paton Walsh, Jill: Smrt pod knjigami Plautus, Titus Maccius: Dvojčka Rowling, J. K.: The tales of Bee-dle the Bard Sparks, Nicholas: Dragi John Strasser, Todd: Val Šalamun, Tomaž: Levu sem zri-bal glavo do pol gobca, potem sem nehal Šink, Jure: Čudežni Feliks, Andrej Hieng Šink, Jure: Prevzetnost in pristranost, Jane Austen Viewegh, Michal: Angeli vsakdanjega dne Wood iwiss, Kathleen E.: Zimska vrtnica Xinran: Nebesni pokop Zgodbe iz Pakistana 9 Domoznanstvo, geografija, zgodovina, biografije Abel, Kornel: Kras, knjiga o Soči Dolhar, Ra^o: Po Kugyjevih poteh Mazower, Mark: Balkan : od konca Bizanca do danes Gradivo za otroke 0 Splošno Kokalj, Tatjana: Kje stanujejo knjige Walters, Catherine: Igraj se nežno, medvedek Alfi 1 Filozofija, etika, okultizem, psihologya Aubrey, Annette: Metkina družina Aubrey, Annette: Nič manj tvoja 3 Sociology a, politika, ekonomija, pravo Ban, Tatjana: Otrok ustvarja 3 Tym, Kate: Bodimo prýazni Tym, Kate: Moje, tvoje — naše Tym, Kate: Povej po resnici Tym, Kate: Reci prosim Zubrzycka, Elzbieta: Nekomu povej 6 Naravoslovne vede Štok-Vojska, Nelda: Travniške zdravilke 7 Umetnost, arhitektura, fotografija, glasba, šport Pernarčič, Jožef: Čudoviti svet lutk 82 Književnost Blade, Adam: Lov na pošasti, Orjaški ligenj Zefa Blade, Adam: Lov na pošasti, Pragozdni orjak Prask Blade, Adam: Lov na pošasti, Močvirska prikazen Soltra Blade, Adam: Lov na pošasti, Kačji človek Vipero Blade, Adam: Lov na pošasti, Kralj pajkov Arakno Blade, Adam: Lov na pošasti, Troglavi lev Trilion Čater, Dušan: Pojdi z mano Duncan, Lois: Hotel za pse Flisar, Evald: Alica v nori deželi Howarth, Heidi: Najmanjši sve-tilničar Hubman, Branka: Medved Jaka organizira čistilno akcýo Klopčič, Alenka: Vigo išče dom Knister: Mala čarovnica Lili v deželi dinozavrov Kovač, Polonca: Ena medvedja --- : pravljična potepanja po slovenskih pokrajinah Kraljič, Helena: Kako so igrače spametovale Matica Kukić Katalinić, Sanja: Dumbo Kukić Katalinić, Sanja: Levji kralj Kukić Katalinić, Sanja: Lisjak in pes Kukić Katalinić, Sanja: Ostržek Kukić Katalinić, Sanja: Reševanje malega Nema Kukić Katalinić, Sanja: Robin Hood Kuku! Pibiiip! : poišči in potipaj me Kuku, lahko noč Lehmann, Christof: Mala sončna žarkica, ki se je prezgodaj zbudila Makarovič, Svetlana: Pekarna Mišmaš Meadows, Daisy: Lana, glasbena vila Opresnik, Mojca: Tudi knjigo boli glava Parker, Natalie Jane: Blip sreča Pip Parker, Natalie Jane: Pip dobi kolesa Podgoršek, Mojiceja: Moja mamica Podgoršek, Mojiceja: Moja sestra Zana Podgoršek, Mojiceja: Pokakana zgodbica Podgoršek, Mojiceja: Zana gre prvič v šolo Sage, Angie: Magýa Smallman, Steve: Ovčka, ki je prišla na večerjo Stone, Rex: Let krilate kače Stone, Rex: Napad kralja kuščarjev Stone, Rex: Naskok triroge pošasti Stone, Rex: Pohod oklepnih zveri Svetina, Peter: Antonov cirkus Ucman, Renata: Ana in mačji strah Ucman, Renata: Mala Mavrica Vidmar, Janja: Klub besnih punc DEJAVNOSTI EKOSOLE BOROVNICA Akc^a 10.000 sadnih dreves v vse slovenske ekošole OŠ Borovnica se je odzvala na povabilo organizac^e Ekošola kot način življenja, da bi sodelovali v akc^'i 10000 dreves v vse slovenske ekošole in ravnateljica ter koordinatorici ekošole Borovnica. Mateja Praprotnik Lesjak Kako smo posadili češnjo 23. marca se je začela ekoak-c^a sajenja dreves. Oš dr. Iva- gnoj. Sadiko smo položili v jamo in jo zasuli z najboljšo zemljo. Dodali smo še nekaj umetnega gnojila in zemlje. Nato smo zemljo okrog sadike potlačili in dobro zalili. Na drevesce smo obesili še listek ekovrtce. Šola je prejela sedem sadnih dreves sadjarstva Mirosan, katerih donator je Mercator. Drevesa smo posadili s pomočjo borovniškega Sadjarskega društva, dogodka pa so se udeležili tudi učenci - člani naravoslovnega krožka, gospod župan, gospa na Korošca je dobila sedem sadik: štiri češnje, dve hruški in eno jablano. Skupaj z naravoslovnim krožkom smo posadili češnjo. Najprej smo skopali jamo, dodali umetno gnojilo, v jamo zabili kol za oporo, nasuli malo rodovitne zemlje, potresli hlevski z našim ekoznakom. Pri sajenju sta pomagala tudi hišnika, gospod župan, gospa ravnateljica, koordinatorki ekošole ter naš fotograf. Ko bomo v višjih razredih, bomo morda že poskusili prve sadeže. Lara in Nuška, 5. a Čistilna akc^'a po Borovnici Člani naravoslovnega krožka smo se pridružili očiščevalni akcyi borovniškega Turističnega društva. V soboto, 4. 4. 09, smo se zbrali pred občino, pomalicali, prejeli vreče, rokavice, svetleče brezrokavnike in se odpravili po Borovnici do borovniške znamenitosti - čuvajnice nad železniško progo. Ze do tja je bilo nekaj vreč polnih. Našli smo marsikaj in se čudili, kako lahko nekdo smeti preprosto odvrže na tla. In potem hodi mimo njih vsak dan, večkrat na dan in morda doda še katero. Ugotovili smo , da smo postali že izkušeni opazovalci narave, ki opazko, kaj v naravi je naravno in lepo in kaj v njej je tujek. Ne hodimo mimo smeti, kot da jih ni, ne rečemo, da nas sosedov travnik ne zanima, temveč na sprehod vzamemo vrečko in smeti poberemo, četudi so na sosedovi ali občinski stezici. Tako smo za seboj pustili zelenje in cvetove, ki so končno lahko pogledali izpod smeti. Čista okolica je naša pravica in obenem dolžnost. Kako malo je potrebno, le en kratek sprehod, kot je bil naš. In bilo je prav zabavno! Mateja Praprotnik Lesjak 32 NAŠ ČASOPIS Občina »Floorball je način življenja Borovnica 28. april 2009 elektronski naslov: obcina@borovnica.si « Najštevilčnejša športna sekcija v Občini Borovnica je v začetku aprila pripravila zanimive ustvarjalne delavnice za borovniške šolarje na temo floorballa. Celo-tedenske dejavnosti so zaključili z odmevno prireditvjo in razstavo v petek, 3. aprila. V avli osnovne šole so razpostavili bogate panoje, mize pod njimi pa napolnili s številnimi likovnimi izdelki na temo floorballa. Poleg tega so bili na ogled še pokali in odlikovanja, ki so jih v prejšnjih letih osvojile borovniške ekipe. Razstava je bila plod celotedenskega spoznavanja floorballa, ki ga je v sodelovanju s Sekc^o floorball Borovnica omogočila Osnovna šola dr. Ivana Korošca Borovnica. Petkova prireditev je bila namenjena tudi predstavitvi floorballa na splošno, dela borovniške sekc^e ter ekip. Floorball se je kot samostojna igra razvil iz svojega zimskega predhodnika, hokeja na ledu, in sicer v 60. letih prejšnjega stoletja. Sprva so ga igrali v Skandinav^i in Švici, sčasoma pa se je razširil po vsem svetu. Zdaj ga nemalokrat označujejo kot najhitreje rastočo športno disciplino. V Borovnici so ga začeli igrati posamezniki leta 1995, leta 2001 pa je bila že odigrana prva borovniška liga. Med njegovimi privrženci je priljubljen, saj je to dinamična ekipna igra, za katero niso potrebna velika finančna sredstva. Športna rekvizita sta namreč zgolj palica in žogica, malce več zaščite potrebuje le vratar, kar so nastopajoči nazorno predstavili. Poleg predstavitve ekip in njihovega treninga so nam predvajali še predstavitveni filmček Sekc^e floorball. Predsednik društva Aleš Kržič (intervju z njim sledi v nadaljevanju) pa je avtorjem najboljših izdelkov na razstavi ob zaključku podelil posebne nagrade. O floorballu v Borovnici sem se pogovarjal s predsednikom sekc^e Alešem Kržičem, ki že četrt stoletja diha pristni borovniški zrak, nekaj manj pa se poganja za malo plastično žogico. Na kratko, za tiste, ki jih ne zanima in ne vedo: Kaj je floorball? Floorball se je razvil v skandinavskih deželah v 60. letih. Igra se mali in veliki floorball. Mali je, da so tr^e igralci plus golman, veliki pa ima pet igralcev plus golman. V Slovenci se je floorball začel s Floorball zvezo Slovence leta 2000. Od tedaj je nastalo 10 klubov, je pa stalen prirast novih in novih igralcev in klubov. Floorball je hiter, dinamičen šport, primeren za vsakogar, tako za punce kot fante. Primeren je za vso družino, kar vidimo na primeru Borovnice. Floorball kot tak ne terja veliko denarja in opreme, Utrinki z razstave floorballa potrebujemosamo kratke hlače, majico, superge, palico in žogico. Kako je floorball prilezel v Borovnico? To je zgodba, ki bi jo lahko pripovedovali starejši, ki so z njim začeli. Najprej so igrali odbojko, potem pa so prišli njihovi pr^atelji iz Žirov in s seboj za pokušnjo pripeljali floorball. Naši so se takoj navdušili, začeli igrati, jih že prvo tekmo premagali in to je bilo veselje. Ker smo ugotovili, da smo v nečem boljši od Ži-rovcev, smo ta šport praktično posvojili? Jaz mislim, da je bila to samo pika na i, češnja na torti. Ampak prej bi rekel, da je bilo zaradi same dinamičnosti ter zanimivosti floorballa in ker se ga lahko igra vse leto v telovadnici. Zakaj se po tvojem mnenju Borovničani tako množično navdušujejo nad floorballom? Glede Borovnice bom rekel takole. Mi smo začeli s svojim delom in počasi, počasi pridobivali nove in nove člane. Je pa pri nas tako, da je poleg floorballa trenutno samo nogomet. Košarka je propadla, nogomet pa je bil še pred nekaj leti v zatonu. Zato se je floorball lahko začel dosti hitreje razvrati. Ljudje vid^o, da je to pravi šport, da je za vso družino in da trudimo, da se z njim seznan^o vsi občani v Borovnici. Hočeš reči, da gre bolj za družabni dogodek kot za šport? Tu bi ločil rekreativni del od tekmovalnega. In sicer tekmovalni del za vsa državna prvenstva, ki jih igramo - od članov, članic, U19, U15, deklet, fantov. Kar so pa lige mamic, očetov, tisti je pa bolj rekreativni del floorballa. Pa se vrniva k tebi. Od kdaj se zanimaš za floor-ball? Sam sem začel s floorballom prvo leto srednje šole, in sicer sem zanj izvedel od pr^ateljev. Igrati smo začeli poleti 2001. Takrat je šlo bolj za rekreac^o in zabavo. Potem smo začeli igrati v borovniški ligi, ki je zdaj že osmo leto zapored, in ugotovili, da bi radi premagali kakšne vrhniške policaje, kar nam je dalo dodatno motivac^o. Ko smo videli, da lahko pridemo celo v državno ligo, je bila to za nas še večja motivac^a. Vsaj zame se je tako začelo. Si dosegel kakšne dobre rezultate? Decembra 2008 sem bil na svetovnem prvenstvu Torej daš več na učenje drugih, kot da bi sam postal neki vrhunski športni reprezentant? Ne, jaz obe vlogi kar lepo dopolnjujem. Tako da tisti prosti čas, ki ga imam, namenjam teku in špor-tanju. Poleg tega imamo trikrat na teden treninge za borovniško člansko ekipo, plus dve tekmi na teden. Se nabere ^ Se mi zdi, da največ pridobimo s tem, da gremo ven igrat: na Czech open, največji svetovni ekipni turnir, Slo open ^ To sem vprašal, ker menim, da nekega »brezvezni-ka« ne bi izvolili za predsednika najbolj aktivne borovniške športne sekcje. Kdaj se je to zgodilo? Pred dvema letoma, ko smo imeli skupščino. Ampak moram tako povedati: mi smo floorball sekc^a, ki delujemo v okviru TVD Partizan. Nismo še svoj klub, vendar že delujemo kot klub. TVD Partizan, matično društvo, nam je v veliko pomoč, vendar pa smo zadnjih nekaj let kar vse vajeti prevzeli v svoje roke. In pred dvema letoma, ko sem postal predsednik, sem si tudi zadal cilj, da povečamo prepoznavnost floorballa, predvsem v Borovnici. Kar mislim, da nam je zdaj tudi uspelo. V zadnjem času ti je uspelo povečati število skupin še na šolske in predšolske otroke. V sklopu Sekcje floorball Borovnica smo lani novembra vzpostavili skupine fantov in punc do 10 let. Če povem, da jih je bilo nazadnje na treningu 30, pomeni, da jih bo treba še malo razdeliti na mlajše sekcje: do 9 let, do 12 let in do 15 let. Prav tako imamo dekleta, ki jih bo treba uvrstiti v svojo posebno skupino. Kar smo še uspeli letos, je pa, da smo konec februarja začeli tudi s floorballom v vrtcu. Odziv je že tu - 10 igralk in igralcev, ki trenirajo vsak petek. Veča se še število članov in članic, U10, U15 in U19. Se posebno pri vzpostavljanju skupin predšolskih otrok očitno uživaš veliko zaupanje staršev? Predvsem skušamo biti odprti za vso Borovnico in okolico. Še posebno z informac^ami, da starši vid^o, da je to nekaj resnega, da se zanimamo za njihove otroke, da nam ni vseeno, ali otrok pride ali ne. Nedavno so starši peljali otroke v Mojstrano, kar je bilo zanje super. Bilo je petnajst fantov in deklet, ki so na svoji prvi tekmi zmagali s pet proti ena. Starši so tam videli, kako skušamo narediti neko pozitivno vzdušje v vseh ekipah in predvsem vzpostaviti pr^ateljstvo ter poudariti ekipni duh. Zakaj bi starši predšolskih otrok pripeljali otroke na floorball, ne pa na primer na nogomet, judo Tu bi najprej izpostavil množičnost tega športa v Borovnici. Potem pa samo delo z vsemi sekc^ami, ki ga kakovostno opravljajo vaditelji. Na jesen začnemo z novimi tečaji za vaditelje, tudi za športnega menedžerja. Aktivno sodelujemo z lokalno skupnostjo. Čim več ljudi skušamo vpeljati v floor-ball. Za starše pa je najpomembneje, da vid^o, da Pisana druščina borovniških floorballistov "Aleš Kržič (desno) v slovenskih barvah med napadom na madžarski gol." na Češkem. Lahko rečem, da nas je bilo iz Borovnice šest igralcev. Igrali smo v prvi peterki in smo tvorili jedro slovenske moške članske ekipe. Tu bi lahko omenil še sedem punc, ki so se udeležile kvalifikaci za svetovno prvenstvo v Idr^i. Tvoj največji osebni dosežek? Recimo kar letošnje leto, ki je bilo zelo uspešno. Dobili smo sekc^o najmlajših, začeli smo s fanti in puncami do 10 let, pripravili smo teden predstavitve floorballa v šoli, organizirali Arter^aCup z več kot sto igralci, imeli smo Dan borovnic, kjer igramo že peto leto zapored _ Kdaj in kje so treningi Sekcje floorball? Cicibani (otroci 4 do 5 let): petek, 14.30-15.30, TVD Partizan Borovnica U10 (otroci 6 do 10 let): četrtek, 16.30-18.00, OŠ Borovnica U15 dekleta (do 15 let): sreda, 18.00-19.00, OŠ Borovnica U15 fantje (do 15 let): ponedeljek in četrtek, 18.00-19.30, OŠ Borovnica Članice: ponedeljek in sreda, 19.30-21.00, OŠ Borovnica Člani: ponedeljek, 22.00-23.15 in četrtek, 21.00-23.00, OŠ Martina Slomška Vrhnika; sreda, 21.30-23.00, OŠ Borovnica Rekreac^a za vse generac^e: ponedeljek, 21.00-22:30, torek, 18.00-19.30, četrtek, 21.00-22.30, OŠ Borovnica Rekreac^a za žene in mamice: petek, 18.3020.00, TVD Partizan Borovnica bil floorball predstavljen celotnemu učiteljskemu zboru. Prišel je predsednik Floorball zveze in je v 15-ih minutah predstavil floorball. Mislim, da je predstavitev uspela. Nadaljevali smo v torek naslednji teden, ko so otroci izdelovali floorball izdelke. Začeli smo zjutraj, člani in članice smo izdelali plakate in nekatere izdelke na to temo. Otroci so si to ogledali, nato pa sami delali izdelke, ki so bili v petek predstavljeni vsej občini. Zadovoljni smo, da je toliko izdelkov uspelo in da bomo z njimi lahko predstavljali floorball na splošno v okolici Borovnice. To je tudi cilj v naslednjem letu - predstavitvi v Preserju in na Vrhniki. Z izdelki in znanjem, ki smo ga pridobili na tej predstavitvi, nam lahko uspe super dogodek tudi drugje. Razstava bo posneta, pripravljen bo povzetek in ljudje si ga bodo lahko naročili na naši uradni spletni strani www.ftc-borovnica.net, pa tudi na uradnem naslovu info@ftc-borovnica.net. Naslednji teden sledjo pogovori z ravnateljico in učitelji, da bomo videli, kakšen je bil odziv. Zaupaj mi največjo željo, ki bi si želel, da bi se ti izpolnila v naslednjem letu? V roku enega leta? Želim si, da bi vzpostavili, pridobili močno zaupanje občanov, pa da bi naredili še dve uspešni predstavitvi v okolici. Tako bi še povečali zanimanje za floorball. Pa da bi prišlo še več članov in članic. Se ti ne zdi, da ste prerasli okvire športnega društva ali kluba? Ste že skoraj neka subkultura (majice, zastava, posebni običaji)...? _ do floorball izdelkov. Jaz bom tako rekel: Floorball ni samo šport, je način življenja. Damjan Debevec \ i -..À" m Najmlajši borovniški floorballisti je otrok uspešen, da ima tekme, da se nekaj dela na njih, da je vesel, ko pride domov, da je tudi utrujen Ta teden ste zares veliko delali v osnovni šoli, rezultat sta razstava in predstavitev. Lahko o tem poveš kaj več? Ta dogodek smo postavili zelo na široko in zdaj že lahko rečem, da nam je uspelo. Šola nam je šla zelo na roko. Prvi pogovori so stekli pred kakima dvema mesecema, pogovarjal sem se z ravnateljico, kako bi to izpeljali in glede termina. Prvi dogodek, ki je bil v sklopu te prireditve, je bil v četrtek, ko je U10: floorballisti do 10 let v Članice FBC Borovnica državne prvakinje, člani tretji Dekleta so poskrbela za velik uspeh kluba, saj so osvojile naslov državnih prvakinj. Odlično igro skozi celotno sezono so kronale z deveto klubsko lovoriko in prvo v ženski konkurenci. Zadnja, odločilna tekma sezone: ŠDMH Zverine : FBC Borovnica - 1 : 5 Igralke so na zadnji tekmi zaigrale odlično in dosegle cilj, ki so si ga zadale že na koncu prejšnje sezone. Kapetanka ekipe, Barbara Gabrovšek, je po končani tekmi povedala: »Delale smo trdno skozi celotno sezono in si prislužile naslov državnih prvakinj! Punce smo vesele in tudi jaz sem zelo ponosna na vsako od igralk. Seveda pa brez našega trenerja Benota nebi šlo, tako da se mu v imenu cele ekipe zahvaljujem.« Na koncu je še dodala, da naslova naslednje leto ne mis-l^o izpustiti iz rok. Kot prava kapetanka je pokazala pravo igro prav takrat, ko je bilo najpomembneje, saj je prav ona prispevala največji delež k zadnji zmagi. Sodelovala je kar pri 4 zadetkih (poleg enega gola je še trikrat podala za gol) od petih in popeljala ekipo do zmage, njena sestra Klara pa je postala najboljša strelka sezone. Že v tretji sezoni nastopanja v državnem prvenstvu so osvojile sam vrh. Tega na začetku ni pričakoval prav nihče, a je kakovostno delo v borovniški kotlini obradilo sadove tudi pri dekletih. Drugo mesto so osvojile InSport Sko^a Loka, tretje so bile Zverine, na zadnjem mestu pa so ostale Žirovke. ČLANI: Po lanskem drugem mestu je to sicer korak nazaj, a velja omeniti, da so v polfinalu izgubili prav proti poznejšim prvakom (InSport). Ekipi se je pred sezono pridružilo tudi nekaj novincev, ki pa bodo svoje najboljše igre prikazali v prihodnjih sezonah. Tretje mesto je še vedno uspeh, ki pa ga nameravajo igralci v naslednji sezoni zagotovo nadgraditi. (Jani Trček) Vabilo na turnir do 10 let FBC Borovnica vabi na turnir mini floorballa v starostni kategorii do 10 let, ki se bo odvial v soboto, 9.5.09 v OŠ Borovnica. Začetek bo že v dopoldanskih urah, sodelovalo pa bo okoli 10 ekip. Ker je v zadnjem času zanimanje za floorball poraslo pri naših osnovnošolcih, bosta Borovnico predstavljali kar 2 ekipi, sodelovali pa bodo tudi mladci iz Kranjske gore, Ško^e Loke, Žirov, Kamnika, Poljanske doline^ 28. april 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 33 Vse za dobrobit naših krajev Avusta leta 2006 sem napisal članek v Našem časopisu o pripravi prostorskega načrta, ki predvideva izgradnjo suhih zadrževalnikov na območju naše občine. Bil je predvolilni čas in v lokalnih medlih so se čedalje pogosteje pojavljale vroče teme, ki so poskušale diskreditirati mnenja in ravnanja posameznikov, v mnogočem tudi mene. V minulem obdobju je bilo največ prelitega črnila in porabljenega papirja namenjenega za prikazovanje nepravilnega pristopa občine k postopku priprave državnega prostorskega načrta za zadrževalnike vode (stoletnih voda) na Dobrovi in v Brezju, o mojem napačnem ravnanju. Pavšalni očitek posameznikov je bil, da ne storimo nič proti izgradnji zadrževalnikov. Za pisanje tega članka me je spodbudilo dejstvo, da medyi v zadnjem času, predvsem v Žurnalu, prikazujejo moje izjave kot podporo državnemu projektu. Dejstvo je, da je najvišji organ odločanja v občini, občinski svet, sprejel sklep proti izgradnji zadrževalnikov, in to je trenutno stališče občine. Ker sem trenutno še župan te občine, zagovarjam sklepe občinskega sveta in so zame tudi obvezujoči. Na mojo pobudo je občina tudi izvedla posvetovalni referendum o izgradnji zadrževalnikov Razori in Brezje, predvidenih v dopolnjenem osnutku državnega prostorskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane, ki ga je pod številko projekta 5872 izdelal Ljubljanski urbanistični zavod, d. d., Ljubljana. Volivci so se izrekli PROTI izgradnji zadrževalnikov Razori in Brezje, predvidenih v dopolnjenem osnutku državnega prostorskega načrta v 98,38 % (rezultati referenduma so vseskozi objavljeni na občinski spletni strani www.dobrova-polhovgradec.si). Z referendumom smo podkrepili občinska prizadevanja z voljo občanov, s katerimi je bil seznanjen minister in vsa zainteresirana javnost. Občina ima ustanovljeno tudi posebno delovno telo, ki je bilo ustanovljeno z namenom, da spremlja postopek priprave državnega prostorskega načrta, katerega naloga je, da prouči in pomaga predlagati najugodnejše rešitve, ki so primerne za našo občino in občane. Ima polna pooblastila in lahko deluje samostojno ter sprejema ustrezne predloge, ki jih posreduje občinskemu svetu. Komisya pa svoje naloge ne opravlja v skladu z namenom njene ustanovitve. Državni prostorski načrt še ni sprejet, vendar nam državni organi posredno onemogočajo vse predvidene investicye, kot so Mercator center, obrtna cona, prav tako počasi napreduje tudi predlog Prostorskega reda občine, ki vsebuje rešitve, ki so življenjskega pomena za naše občane. Zapis novinarke Žurnala o moji izjavi je le izsek vsega povedanega na sestanku pri Ministru Erjavcu ter tako namenoma daje vtis, da ne zagovarjam svojih prvotnih oziroma občinskih stališč. Izsek iz mojega pogovora z ministrom, podan na tiskovni konferenci, je bil slišan. Prisotne na sestanku pa sem opozoril, da so pripravljavci državnega prostorskega načrta upoštevali nekaj občinskih predlogov, ki smo jih opredelili v občinskem prostorskem redu, ki bi lahko vplivali, da bi občinski svet ponovno razpravljal o prejšnjem sprejetem sklepu in se začel ponovno dogovarjati o vsebini le-tega oziroma sem navedel, da dokler velja prej omenjeni sklep občinskega sveta o nasprotovanju gradnje, jaz kot župan stojim na strani občinskega sveta in zagovarjam stališče veljavnega sklepa. Žal mi je, ker nekateri svetniki in drugi občani, ki delujejo v javnem življenju, svojo jezo in gnev širyo znotraj lokalne ravni in iščejo krivce za nastalo situacyo. Če bi prepoznali vsakokrat dokazano dejstvo, da s širjenjem neresničnih stvari in blatenjem ne pridobivajo na svoji veljavi, temveč kažejo svojo pravo podobo in da volivci na volitvah dajejo glas po svoji lastni presoji in da je tekma za župansko mesto lahko samo na tak način, da kažeš s prstom na nekoga. Tako upam in želim, da bodo volivci na naslednjih lokalnih volitvah dobro premislili in izvolili župana, ki bo skrbel za napredek občine in ne samo za lastne interese ter skrbel za konstanten, vendar viden razvoj občine. Menim, da naši občani zaslužyo poštenega župana. Nihče od tistih, ki mi pripisujejo slaba ravnanja, se očitno doslej ni vprašal, kaj bo v primeru, če bo država vztrajala pri sprejemu državnega prostorskega načrta, morda tudi v kakšni drugačni obliki. Moje mnenje je, da če se bomo že v pripravljalnem obdobju sprli z vsemi akterji, ki sodelujejo v postopku priprave načrta, namesto usklajevali mnenja, predlagali spremembe, iskali boljše rešitve v skladu z rezultatom referenduma, kot so bili predstavljeni, bo država lastnike zemljišč preprosto razlastninila, ker ima to zakonsko možnost. Hkrati pa ne bo sprejela nobene druge alternative. Ali bo tudi v takem primeru za vse kriv župan, ki je bil tudi doslej stalno za pogovor in ne za takojšne loputanje z vrati? Prisotni na zadnji občinski seji so lahko sami opazili, da bi mi nekateri svetniki najraje prepovedali nadaljnje pogovore s pripravljavci in predlagatelji državnega prostorskega načrta, v isti sapi pa očitali, da se poredkoma udeležujem sestankov, ker nimam interesa? Vsakodnevno delo z občinskim svetom, v katerem so svetniki, ki iščejo le slabe strani župana, ne more obroditi rezultatov na način, kjer bi vsi energyo usmerjali ne v razdruževalne procese in nasprotovanja, temveč poskušali čim več projektov, investicy, mnenj o prihodnjem delu zasnovati skupaj. Cenim pa tiste svetnike in občane, ko v množici poplav različnih informacy uspejo razbrati dejstva ter ustvariti pravo podobo in zastopajo svoje volivce v občinskem svetu na tvoren način. Vsakodnevno delo pa teče naprej. V prihodnjih dneh bomo začeli graditi športno dvorano na Dobrovi, pripravljamo vse potrebno za začetek gradnje, adaptacye in del pri OS Polhov Gradec. Omenjam samo dva velika projekta. Gradnja kanalizacye, cest, pločnikov, javne razsvetljave, poteka po programu. Vse za dobro krajev. Lovro Mrak Skupščina Gasilske zveze Dolomiti Lani intervenirali 24-krat Polhov Gradec, 3. april - V prostorih gasilskega doma v Polhovem Gradcu je potekala letna skupščina GZ Dolomiti, na kateri so pregledali lani opravljeno delo in predstavili načrte za prihodnje leto. Na operativnem področju so lani opravili 24 intervene^, na orga-nizacyskem pa jih pesti velik osip gasilcev pripravnikov. Gasilska zveza je lani spreje- je v svojem letnem poročilu la nov statut, zato je bilo minulo leto v znamenju povečanega obsega del, da so uskladili vse dejal predsednik zveze Marjan Peklaj. Nekaj kritičnih besed je predsednik namenil ekipam, Delovno predsedstvo skupščine, kateremu je predsedoval Mat^a Golc. Predsednik Marjan Peklaj: ''Za letos je za gasilsko dejavnost namenjeno 68 tisoč evrov, kar je za dobrih 20% manj kot lani.'' akte in pravilnike komis^'. ''Sicer pa smo lansko leto organizirali različne tečaje za usposabljanje članov in članic, kar nam je v veliki meri tudi uspelo. To so bili tečaji za tehnično reševanje, nevarne snovi, izolirne dihalne aparate, informatiko, varno delo z motorno žago, za gasilca pripravnika in za gasilca. Moramo pa se zamisliti, če je že bil dober odziv za tečaj gasilca pripravnika, je nadaljevalni tečaj pod vso kritiko. Na tem segmentu bomo morali v prihodnosti narediti še veliko,'' Poveljnik zveze Jože Kožuh je pojasnil, da so lani intervenirali 24-krat. ki se udeležujejo gasilskih tekmovanj. ''Mentorji ekip bodo morali posvetiti več pozornosti rezultatu, kot zgolj uvrstitvi na tekmovanju, saj le redke desetine dosežejo dober rezultat.'' Kritično pa je spregovoril tudi o finančnem stanju gasilske zveze: ''Za letošnje leto je za gasilsko dejavnost namenjeno 68 tisoč evrov, kar je za dobrih 20% manj kot preteklo leto. Če hočemo, da bo gasilstvo napredovalo, morajo gasilci imeti zaščitno opremo, vozila in orodje, primerno strokovno izobrazbo, možnosti tekmova- nja, predvsem pa zdravstveno zavarovanje in zdravniške preglede. Ko bodo izpolnjeni ti pogoji, bo šele pravo zadovoljstvo in bodo občani imeli večje zaupanje ter mirnejši spanec.'' V zvezi so lani posredovali 24-krat, je pojasnil poveljnik zveze Jože Kožuh. Številčno prednjačio (9) intervenc^'e zaradi poplav, sledjo dimniški požari (6) in sanac^e cest (4). ''Bili sta dve večji intervenc^'i, v Butajnovi in na Brišah, zaradi udara strele v gospodarsko poslopje. Obe sta bili uspešno zaključeni. Tu gre čestitati vodjem intervenc^' na teh dveh dogodkih,'' je dejal Kožuh. Predstavil je še lani nabavljeno opremo iz zveznih sredstev, dosežke na področju izobraževanja in pohvalil šentjoško tekmovalno člansko A-ekipo, ki se bo udeležila kvalifikaci' za gasilske olimpiske igre na Češkem. V razpravi na poročila je bilo večkrat izpostavljeno, da še vedno ni povsem urejeno gasilsko področje na državnem nivoju, saj so prostovoljci zaradi včasih nečloveških uredb in zakonov izpostavljeni velikim stroškom - največkrat zaradi investici v društveno opremo. Sicer pa je za govornico stopil tudi župan Lovro Mrak, ki je dejal, da bo letos zaradi dveh velikih investici v občini - gradnja dobrovske športne dvorane in adaptacia polhograjske šole ter gradnja tamkajšnje telovadnice - treba nekoliko zategniti pas tudi na področju gasilstva. Vendar je dodal, sta tudi ta dva projekta posredno povezana z gasilstvom, saj ju bodo lahko za svoje potrebe uporabljali tudi gasilci. Navzoče je med drugim pozdravil tudi regiski poveljnik Iztok Zajc, ki jih je seznanil z dogajanjem na gasilskem področju na regiskem nivoju ter spregovoril nekaj besed o tekmovanju Memorial Matevža Haceta, ki bo oktobra na območju Mestne občine Ljubljana. Skupščina je na koncu izvolila še predsednika društva Marjana Peklaja kot delegata za kongres GZ Slovenie ter potrdila letošnji načrt aktivnosti. Ta predvideva nadaljnje sodelovanje zveze z gasilskimi orga-nizaciami na različnih nivojih in tekoče reševanje nalog, na operativnem področju pa več vaj in strokovnega izobraževanja. Gašper Tominc Gasilci tudi smučajo Gasilska zveza Dolomiti je ena izmed desetih zvez, ki sestavljajo regi'o Ljubljana I. Tudi letos so se mladinskega regiskega smučarskega tekmovanja kot edini predstavniki GZ Dolomiti udeležili mladi gasilci PGD Dvor. Na Soriški planini so svoje smučarsko znanje prikazali v soboto, 7. marca. Na sredini proge se je vsak udeleženec ustavil in prikazal nekaj gasilskega znanja, odvisno od njegove starosti oz. kategorie, v kateri je nastopal (prenos cevnega nosilca v vedro, spajanje cevi na ročnik, izdelava tkalskega vozla). Največ smučarsko-gasilskega znanja je prikazala Teja Kopač (mladinke), zasedla je peto mesto. Klemen Oblak (mladinci) je bil sedmi, David Oblak (starejši pionirji) 17. in Blaž Osredkar (starejši pionirji) 18. V posebni kategorii so nastopili tudi mentorji. Tu je Klemen Zibelnik poskrbel, da smo se domov vrnili z medaljo; osvojil je tretje mesto. Rezultati in fotografije so objavljeni na spletni strani PGD Dvor (www.pgd-dvor.si). PGD Dvor, Klemen Zibelnik Čas izboljšali za sedem sekund V Sloveni'i se je letos začelo novo gasilsko tekmovanje - hitro spajanje sesalnega voda. Posebnost tega tekmovanja je v tem, da tekmovalci tekmujejo v parih na izločanje po ligaškem sistemu. Tako so člani PGD Žažar v soboto, 4. aprila, organizirali tovrstno preizkušnjo v športni dvorani OŠ Horjul. Izmed 18 pri'avljenih moških ekip smo nastopili tudi člani PGD Dvor. Na treningu smo za vajo potrebovali vsaj 45 sekund, v Horjulu pa smo čas izboljšali za skoraj sedem sekund (38,17 s) ter se uvrstili v 2. krog in na koncu osvojili 13. mesto. S tem rezultatom smo ob dejstvu, da so tekmovanje kot trening izkoristile vse najboljše slovenske ekipe, ki so se pripravljale na kvalifikaci'e za olimpijado, nadvse navdušeni. Rezultati in fotografije so objavljeni na spletni strani PGD Dvor (www. pgd-dvor.si). PGD Dvor, Klemen Zibelnik Nov Pravilnik za sofinanciranje društev v občini V letošnjem letu je sprejet nov pravilnik za sofinanciranje društev, ki je objavljen v Uradnem listu RS. Nov pravilnik omogoča boljši pregled nad dodeljevanjem sredstev društvom, ki delujejo na območju občine. Na njegovi podlagi v tej številki Našega časopisa objavljamo javni razpis za sofinanciranje društev. V Pravilniku smo zajeli vsa področja delovanja društev tako kulturnih, športnih in turističnih. Objavljen javni razpis se bo zaključil 1.6.2009, ki je zadnji dan za oddajo vloge. Razpisna dokumentaci'a je objavljena na občinski spletni strani: www.dobrova-polhovgradec.si. Za vse dodatne informaci'e se lahko obrnete na občinsko upravo. Helena Čuk 34 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 28. april 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Polhograjske novice •Polhograjske novice Poprava krivic denacionalizac^e Čeprav je vrnitev krajevnega doma s parkiriščem vred cerkvi za marsikoga sporna, saj objekt v času vojne ni bil dokončan, pa se drugje ne kreše toliko mnenje. Veleposestnik g. Ašič je lani, to je 18 let po osamosvojitvi, prejel vrnjenih kar nekaj zemljišč v Polhovem Gradcu, vključno s celotnim novim naseljem pod šolo, za kar je prejel odškodnino od države v skladu z zakonom o denacionalizac^'i, ki določa postavke za vrednost kmet^skih zemljišč, kot so bila takrat. Dogovoril se je tudi s prevoznikom, ki ima na parceli nasproti novega naselja depon^o peska, ter najverjetneje s polhograjskimi gasilci. Osnovna šola bo že letos gradbišče Osnovna Šola Polhov Gradec ima že izdelan projekt širitve in sedaj občina kot investitor čaka le še na gradbeno dovoljenje. Gre za prizidek na zgornji strani šole, ki bo v 1. nadstropju nudil šest novih učilnic, spodaj pa pisarne in garderobe, hkrati se bo povečala telovadnica in zgradilo nad šolo dodatno dvovrstno parkirišče, del katerega se je pridobilo od cerkve, saj ima le-ta tudi interes za dodatna parkirišča za farane ob nedeljskih mašah. Prometni adrenalin V centru polhovega Gradca pri križu stara strma ulica od cerkve navzdol povsem neoznačeno prečka glavno občinsko cesto. Gre za glavni prehod v vasi, a nima označb, ne talnih ne postavljenih! Samo gospod na križu verjetno preprečuje hujšo nesrečo, kajti veliko starejših ljudi prečka na tem ovinku glavno cesto, po njej pa se voz^o sedaj tudi kolesarji in motorji s hitrostmi do 60 km/h! Sicer se je v preteklosti že ukrepalo, dva občinska svetnika sta prehoda za pešce, čeprav se polovico potnikov avtobusa odpravi tod navzgor do v prejšnjem odstavku omenjenega nevarnega prehoda, ki prav tako ni označen. Menda je bila celo izdelana štud^a prometne varnosti, vendar je krajevni svetniki Polhovega Gradca še niso videli. To ne- leta 2004 dala ustno pobudo na občinskem svetu, vendar zaman. Leta 2007 je odbor za komunalo Krajevne skupnosti Polhov Gradec ponovno v pisni zahtevi občino pozval k ukrepanju. Predlagali so tudi, da bi ogledalo na ovinku dvignili tako, da bo viden tudi avtomobilistom, ki se s strme ozke ulice vključujejo na glavno cesto. Vsaj 20 jih je! Druga nevarna točka je na trgu pri avtobusni postaji, kjer je nekoč stal prometni znak sredi križišca z oznako prednosti, a ga je zglobni avtobus med obračanjem porušil, ponovno pa ga niso obnovili. Tudi na tleh ni več vidne črte, niti ni zarisanega varno križišče pri avtobusni postaji je januarja terjalo tudi mojo pločevino, saj sem doživel nesrečo, onesposobil manjše vozilo, ki je prihajalo z Briš in zavdalo levo proti trgovini. Lahko bi se pričkal, da je zavdalo preveč visoko, a kaj ko ni črte ali kakršne koli talne označbe. Tako nisem ugovarjal, podpisal sem krivdo in se k sreči lahko vsaj odpeljal s še vozno xantio! Tod je nujno potrebno ogledalo, saj je zaradi parkiranih avtobusov križišče povsem nepregledno. Odgovor občine je bil podan pisno, in sicer se bo s tem ukvarjalo ob projektiranju novega nakupovalnega centra za avtobusno postajo, ko bodo urejali tudi dostop in parkirišča. Pobuda za ogledala je bila dana tudi s strani kmet^ske zadruge, vendar je odgovor občine, da potrebujejo overjeno soglasje lastnika ceste. in kdo je lastnik? Občina ... Vse to in še kaj modrih je mogoče razbrati iz zapisnika sestanka komunalnega odbora občine, ki je potekal novembra 2008. Nezaupnica predsedniku? Sicer pa je pet svetnikov dalo v skladu s Statutom Krajevne skupnosti Polhov Gradec legitimno pobudo za sklic izredne seje KS, kjer naj bi predsednik KS Dušan Mes moral pojasniti svojo neaktivnost glede aktualnih zadev v kraju: mrliška vežica, širitev šole, status kulturnega doma, novi nakupovalni center za postajo, prazna trgovina Buh ipd. Predsednik naj ne bi obveščal svetnikov, je pa edini odgovoren za odločanje in korespondenco s tretjimi kot predsednik in zakoniti predstavnik KS. Dušan Mes se kljub obljubi, naj bi bila izredna seja že decembra, do danes ni odzval in upravičil zaupanja svetnikov, jih pa veliko pričakuje, da bi v dobro vseh krajanov odstopi! Ponovno je bil dan na glasovanje v KS predlog za podelitev služnosti lastniku v^o-lične hiše nasproti trgovine, ki že desetletje nima pravno urejenega dostopa, a svetniki se niso izrekli za pozitivno rešitev, čeprav se dostop uporablja že ves čas in bi bila njegova zapisana služnost nujen pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Sebastjan Vehar Slovenka znotraj Evropske zveze Čez par dni bomo praznovali peto obletnico vstopa Slovence v Evropsko zvezo. Morda se sprašujemo ali imamo sploh vzrok za praznovanje v teh časih? O pa imamo, imamo; saj nam ta zveza prinaša vrsto razlogov za praznovanje. S svojim znanjem, s prizadevanjem in z izkušnjami nam pomaga zagotavljati čim višjo raven človekovih pravic in enakih možnosti za vse, postavlja visoke standarde za ohranitev okolja ter varno hrano, si prizadeva za ohranitev delovnih mest, za čim večje možnosti za izobraževanje, zagotavlja stabilnejšo denarno valuto, odpira meje. Daje nam priložnost spoznavanja drugih kultur, vendar ne za ceno lastne kulture ali jezika. S pomočjo denarja iz proračuna Evropske un^e nam je omogočen marsikateri projekt. Seveda pa je vedno tako, da si od tega vzamemo toliko, koliko znamo in zmoremo. To velja tako za državno, občinsko, javno in osebno raven. Pri slednji ne mislim na finančno plat, temveč na osebni razvoj, ki je potreben tudi za razvoj družbe in demokrac^e. Ta je še posebej pomemben v vseh vrstah težav, s katerimi se družba sooča: gospodarskih, družbenih, političnih ^ Vedno znova se v svojih razmišljanjih vračam k pomenu demokracie, ki je tudi doprinos skupnosti evropskih držav. K temi demokracie se vračam zaradi dnevnih dogajanj, pa člankov v nekaterih časopisih in zaradi anket, ki lahko, če je vprašanje napačno postavljeno, dajo napačno sliko. Zaskrbela me je objava podatka, da vse manj ljudi zaupa v demokraci'o. V de-mokraci'o, ki je nedvomno politični sistem brez primerne alternative. Verjetno gre pri tem za reakci'o na aktualni politične dogodke in na dejstvo, da vsak dan nekaj deset delavcev izgub službo in da se demokratično izvoljena vlada ne drži tistega, kar je obljubila pred volitvami, ter niti ne tistega, kar pove dan prej ^ Ja, človek se resnično zresni. In zato se pridružujem tistim, ki so upravičeno zaskrbljeni za demokraci'o, ne samo zato, ker je nimamo s čim nadomestiti, ampak zato, ker je resnično delikatna in krhka. Taka je zato, ker je, kot pravi prof. Justin Stanovnik, demokracia kompleksna. Ni iz enega kosa kot na primer totalitarna diktatura, ampak sestavljena. Kjer pa je več delov, jih je treba vedno znova spet ocenjevati in preurejati in jih postavljati v drugačna razmerja. To pa nikakor ni preprosto. Težavnost demokracie, je torej v njeni kompleksnosti, ki je neposredna posledica tega, da hoče biti pravična velikemu številu ljudi - največjemu številu ljudi. In za obstoj demokracie je potreben državljan. To je državljan z razumom. S tistim razumom, ki ni odvisen od števila šol, ki jih je naredil. In mnogi državljani, priatelji, znanci, mimoidoči me dober me- sec pred volitvami v evropski parlament sprašujejo: Zakaj sploh oditi na evropske volitve in na podlagi česa oblikovati svojo odločitev? Sama imam na to splošen odgovor, ne glede na to ali gre za predvolilni, volilni čas ali ne. Voliti je treba zato, ker je to najvišja pravica državljana Slovenie znotraj Evropske unie, za tistega, ki se čuti odgovornega, jo jemlje kot dolžnost, da izberemo primerne ljudi, ki bodo vodili politiko znotraj unie. Podpora pa velja tistemu, ki gradi na resnici, katerega program izhaja iz evropskih krščanskih temeljev, ki se zaveda, da je »družba« zbir konkretnih oseb, ki zagovarja, da je družina osnovna celica družbe, ki se zaveda pomena države, ki stoji na stališču, da kapital ni le za bogatenje posameznikov ampak je potreben za razvoj in gibanje vsega človeštva; ki zagovarja, da je potreben dogovor med delom in kapitalom - posebej v času, ki je pred nami ter ki ima vrednote in etiko za stalnico pri svojem delu. Evropi je potrebno dati dušo. In kot je zapisal D. Jančar bi »duša Evrope« lahko pomenila tudi to, da bi njeni državljani razumeli njeno zgodovino, kulturo, duhovnost, vrednostne in etične polarizacie, izvore in principe demokracie, individu-alizem z osebnimi svoboščinami in hkrati prizadevanje za skupno dobro. Mojca Kucler Dolinar Postopek za novo Občino Dobrova se nadaljuje Kot je bilo objavljeno v zadnji številki Našega časopisa, je republiški poslanec iz poslanske skupine LDS vložil v državni zbor pobudo za ustanovitev samostojne Občine Dobrova s tem, da sedanja Krajevna skupnost Dobrova izstopi iz Občine Dobrova - Polhov Gradec in podobno kot leta 1998 Horjul začne delovati kot samostojna občina. Naslednji korak je naredil predsednik državnega zbora, dr.Pavel Gantar, ki je občinski svet sedanje občine v skladu s 14. čl. Zakona o lokalni samoupravi zaprosil za mnenje o predlogu za začetek postopka za ustanovitev Občine Dobrova ter za določitev njenega območja. Občinski svet Dobrova - Polhov Gradec je na svoji redni seji 15. 4. 09 sprejel naslednje mnenje: da nima zadržkov proti referendumu v KS Dobrova, s katerim bodo občani KS Dobrova odločali o ustanovitvi lastne Občine Dobrova na območju sedanje Krajevne skupnosti Dobrova. Sklep oz. mnenje je bil sprejet z osmimi glasovi občinskih svetnikov z Dobrove, trije so se vzdržali, pet svetnikov s preostalega območja sedanje občine pa so - jasno nasprotovali takemu mnenju. Razprave se je udeležilo precej občanov, ki so želeli videti, kako jih zastopajo njihovi izvoljeni predstavniki. Zato sedaj ne bom navajal imen, kdo z Dobrove se je vzdržal in torej nastopil proti interesom svojih sovaščanov, saj je bilo dovolj prič. Razprava je bila na trenutke zelo ostra in tudi nizki udarci so padali. Zagovorniki predloga smo zdržali, zagotovili smo, da nas ni strah za življenje prihodnje občine, saj smo v preteklosti že večkrat dokazali, da na Dobrovi krajani znamo stopiti skupaj, če vemo, za kaj gre. Predsednik državnega zbora pričakuje, da bo odgovor občine prejel do 18. aprila.Na naslednji potezi je sedaj Državni zbor, ki bo odločal o pravici krajanov Dobrove do izvedbe referenduma. Odbor je državnemu zboru predlagal, da se referendum zaradi manjših stroškov izvede na dan volitev v Evropski parlament. Upamo, da bo ta predlog upoštevan. O nadaljnjih postopkih bomo spet poročali. Anton Potočnik, predsednik odbora za samostojno Občino Dobrova Prejeli smo! «Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! • Prejeli smo! Izgradnja zadrževalnikov - kdo je za? V dnevniku Žurnal je bil v sredo, 3. aprila 2009, objavljen članek avtorice Jelene Stepa-nović z udarnim naslovom - Poplav ne bo več. V njem avtorica povzema zaključke sestanka županov treh občin - Ljubljane g. Zorana Jankovi-ća, Horjula g. Janka Jazbeca in Dobrove - Polhovega Gradca g. Lovra Mraka z ministrom za okolje in prostor g. Karlom Erjavcem. Pogovor naj bi potekal o tem, kako naj bi bili vodni zadrževalniki nujni ter da bodo z njihovo izgradnjo obema manjšima občinama omogočili širitev naseli, kar naj bi bilo trenutno zaradi državnega prostorskega načrta omejeno. Minister naj bi bil zadovoljen s sestankom, ki je potekal v zelo konstruktivnem vzdušju, dogovoriti da se je treba samo še, kako bodo čim prej ujeli rok za črpanje evropskega denarja. Kot v posmeh in popolno negacio napisanega je avtorica ob koncu korektno opozorila, da se je v Občini Dobrova - Polhov Gradec več kot 98 odstotkov krajanov, ki so se udeležili referenduma o za-drževalnikuh odločilo PROTI IZGRADNJI ZADRŽEVALNIKOV! Žal mi je in nemalo sem bil presenečen, da župan Občine Dobrova - Polhov Gradec g. Mrak (saj po objavljenem članku sodeč) ni referenduma niti omenil oz. ga morda je, vendar uredništva ni zaprosil za popravek oz. dopolnitev objavljenega. Ministru g. Erjavcu bi bilo treba povedati, da gre za urbanistično spremembo predvsem županu Ljubljane g. Jankoviću, saj bi bile v Občini Dobrova - Polhov Gradec spremembe zgolj v smeri velikega poslabšanja bivalnega okolja. Zelo dvomim, da bi si katera koli demokratično izvoljena oblast dovolila vztrajati pri izgradnji - v našem primeru - vodnih zadrževalnikov, če bi bilo med ljudmi, živečimi na nekem tako ogroženem območju, toliko odkritega nasprotovanja.Tudi črpanje sredstev iz Evropskih kohe-ziskih skladov bi bilo v tem primeru predvsem in zgolj v prid Ljubljani. To bi bilo lahko tudi delno poplačilo Ljubljani za odvzeta sredstva, za katere je g. Janković upal, da bodo Ljubljani vrnjena z novo oblastjo. Toda - tudi Dobrova je Slovenia in Evropa je tudi Dobrova. Ena od temeljnih vrednot Evropske skupnosti je še vedno tudi spoštovanje mnenja majhnih! Moje trdo prepričanje še vedno ostaja, da se splača vztrajati, da nam ne bodo postavili zadrževalnikov na dvorišča. V primeru morebitne spremembe prostorskega načrta, ki bi bila morda sprejemljiva tudi za nas, pa je kakršno koli manipuliranje, povezano z odškodninami, namenjeno zgolj ustrahovanju občanov. V zdajšnjem svetu bi bilo tudi morebitno razlastninjenje vredno pravičnih odškodnin Gospod Smiljan Juvan, magister vodarstva, za našo občino pripravlja sprejemljivo varianto reševanja poplavne varnosti. Razkazal sem mu vse lokacie nameravanih posegov. Jasno mu je, da je za občane Dobrove sprejemljiva le možnost, ki ne vključuje zadrževalnikov, Ljubljana pa naj bi bila obvarovana z močnim razbremenilnikom na Barju. Vesel sem občutljivosti so-krajanov, ki so me opozorili na članek v Žurnalu in upali, da se tudi kot predsednik Odbora za okolje in prostor ter občinski svetnik jasno opredelim in občanom ponovno zagotovim, da smo lahko le skupaj močni in le enotni - uspešni. In seveda - tudi v Renčah bo kablovod vkopan v zemljo ... Frank Breskvar Predsednik odbora za okolje in prostor Občine Dobrova - Polhov Gradec Odvoz nevarnih odpadkov JP Snaga d.o.o. organizira spomladanski odvoz nevarnih odpadkov. Nevarne odpadke odlagamo v premično zbiralnico-zabojnik in sicer na lokaciah, določenih za prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. Ker vsebujejo snovi, ki so nevarna okolju, je zelo pomembno, da te odpadke odvržemo v posebno zbiralnico. Ob zabojniku je vedno usposobljen predstavnik podjetja, ki odpadke sprejema. Kaj sodi med nevarne odpadke? - stari akumulatorji - zdravila - neonske cevi - baterie - pesticidi - barve in topila - kemikalie - olja in masti - pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi 1. Urnik odvoza nevarnih odpadkov •Parkirišče KS Polhov Gradec 18.05.2009 od 9 do 17 ure 19. 05. 2009 od 8 do 15. 30 ure •GD Dobrova 20.05.2009 od 9 do 17 ure 21.05.2009 od 8 do 15.30 ure Mojca Sečnik 28. april 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 35 Nova knjiga o naših krajih GOSPOD Z ROŽO Polhograjci grofu Blagaju in Blagajevemu volčinu Vse ljubitelje domačih krajev obveščamo, da bo še pred poletjem izšla knjiga z lanskega zborovanja o Blagaju z naslovom Gospod z rožo in posvetilom na naslovni strani Polhograjci grofu Blagaju in Blagajevemu volčinu. V 30 predavanjih na 516 straneh 24 slovenskih strokovnjakov razpravlja o Blagaju in Blagajevem volčinu, o polhograjski kulturni krajini, o zgodovini naših krajev, arheoloških najdiščih v naši občini, o rezbarski družini Facia, Neptunovem vodnjaku, gozdnih združbah in še o čem. Dodano bo bogato slikovno gradivo o Blagajevem letu 2008. Svoje mesto v knjigi bosta imela tudi Šentjošt in Črni Vrh. V prihodnji številki več o tem. Milka Bokal 12. občni zbor Klekljarskega društva Polhov Gradec Članice Polhograjskega klekljarskega društva, podporne članice in gostje smo se zbrale 20. februarja 2009 v v mali dvorani Kulturnega doma Jakoba Trobca na 12. občnem zboru. S pozdravom in kratkim nagovorom ga je odprla predsednica Mar^anca Yartz. Posebej je pozdravila goste in podporne članice. S svojo prisotnostjo so nas razveselile ljubljanske klekljarice Vjeka Miklavc, Dika Penko in Sandra Šeme. Iz Gorenje vasi sta prišla predsednica Klekljarskega društva Deteljica Francka Klemenčič in Boris Klemenčič. Javni zavod Polhograjska graščina je zastopala Mar^a Nartnik. Prišle so tudi tri podporne članice:-Helga Kuclar, Mimi Plestenjak in Mar^a Potočnik. Podporna člana Martina in Ivan Polajnar pa sta zboru napisala spodbudno pismo, ki ga je prebrala podpredsednica. Po opravljenih formalnostih izvolitve delovnega predsedstva je predsednica Mar^anca Yartz poročala o delu članic in dejavnostih društva v letu 2008. Lani je bilo prvič v času delovaja našega društva, da nismo pripravile razstave. Tudi drugače smo bile manj aktivne kot prejšnja leta. Število našega članstva se lani ni spreminjalo. Nekajkrat sta se nam pridružili dve devetošolki, naj ju imenujem pripravnici, ki sta pred leti hodili v klekljarski krožek na osnovni šoli. Jeseni nas je obiskala domačinka iz sosednje vasi, ki obvlada osno- VABILO Klekljarsko društvo Polhov Gradec pr^azno vabi v Polhograjsko graščino na ogled razstave čipk Pograjski gartelc. Gostje so ljubljanske klekljarice. Odprtje razstave bo v soboto, 25. aprila, 2009 ob 20. uri. Razstava bo odprta v nedeljo, 26., in v ponedeljek, 27. aprila, 1., 2. in 3. maja od 12. do 18. ure. Naslednje dni maja in jun^a po dogovoru. ve klekljanja. Povabile smo jo, naj se nam pridruži, a se še ni odločila. Lani smo članice večkrat sodelovale na prireditvah s prikazom klekljanja, med drugim na snemanju razvedrilne oddaje RTV SLO Na zdravje, ki jo vodita Jasna Kuljaj in Bojan Romih. Pripravljalni odbor za Blagajevo leto nas je povabil k sodelovanju na simpoz^u, ki ga je pripravilo Turistično društvo Polhov Gradec. Naše društvo je za vse predavatelje in nekaj drugih sodelujočih podarilo klekljane blagajke. Dve članici sta se udeležili več delavnic klekljanja v organiza-c^i Čipkarske šole Idr^a, saj se zavedamo, kako pomembno je stalno izpopolnjevanje. Pridobljeno znanje sta pokazali preostalim članicam. Tri članice smo se septembra pridružile ljubljanskim klekljaricam na izletu v Avstr^o. Ogledale smo si razstavo čipk v Rottenman-nu. Takšni izleti so izvrstna priložnost za medsebojno spoznavanje, na razstavah pa vedno znova ugotavljamo, da je domišlj^a klekljaric neizčrpna. Oktobra sva se predsednica in podpredsednica včlanili v Oidfo. S svojim članstvom sva povečali število slovenskih članov v tej svetovni čipkarski organizac^i na 15. Decembra je bila naša predsednica, Mari-janca Yartz izbrana v skupino osmih klekljaric, ki sodelujejo v mednarodnem projektu Leonardo da Vinci » Čipka - razkošje in priložnost«. Finančno poročilo je prebrala blagajničarka gospa Jelka Koprivec. Leto smo zaključili pozitivno. O delu Združenja slovenskih klekljaric sem kot članica upravnega odbora poročala podpisana. Sestajamo se ob petkih v zasebni hiši. O delu društva redno poročamo v občinskem časopisu in v Čipkarskem biltenu. Med načrti za letos izstopa priprava na našo 11. razstavo skupaj z ljubljanskimi kleklja-ricami. Boris Klemenčič je povabil na klekljarske dogodke v Gorenji vasi in na kratko spregovoril o spremembah pravil delovanja Združenja. Podporna članica Mar^a Potočnik je ponudila šofersko pomoč. Naj zapišem, da smo že čez en teden izkoristili njeno ponudbo, ko je naše zastopstvo peljala na občni zbor Klekljarskega društva Deteljica v Gorenjo vas. Ob prigrizku in p^ači smo se po uradnem delu zadržali še v pr^etnem pr^ateljskem pogovoru. Za Klekljarsko društvo Polhov Gradec Tatjana Trontelj Foto Jelka Koprivec. £ Tehniški muzej Slovenije TEHNIŠKI MUZEJ SLOVENUE in MUZEJ POŠTE IN TELKOMUNIKACU vljudno vabita vas in vaše pr^atelje tudi na odprtje druge razstave fotografij naravne in kulturne dediščine s poti po Slovenci na mozaiku 600 razglednic z naslovom Triglav in cerkev sv. Benedikta, Podbrezje GORE IN SPOMINI OSTAJAJO, ki jo je pripravil Ciril VELKOVRH iz Ljubljane. Razstavo bomo odprli v sredo, 6. maja 2009, ob 18. uri v Gradu v Polhovem Gradcu. Pri programu bodo sodelovali: sourednik Planinskega vestnika, mag. Marjan Bradeško bo spregovoril o lepotah slovenske pokrajine, pel bo Moški pevski zbor z Briš, razstavo pa bo odprl predsednik Slovenske akademie znanosti in umetnosti akademik prof. dr. Jože Trontelj. Z vinsko kapljico nam bo postregel Dušan Benčina z Lož v Vipavski dolini. Vabljeni! Občni zbor Društva upokojencev Dobrova Na Dobrovi je vsak občni zbor Društva upokojencev veselo druženje in obračun dogodkov minulega leta ter načrtovanje za letos. zelo uspešno minulo delo in potrdili načrt za letos, ki je bil predstavljen že na koledarčku, ki ga v začetku leta prejme vsak naš član. Člani- V Predsednik društva Viktor Čeligoj in Marjan Sedmak ob podelitvi priznanja Veroniki Urbančič Članice, člani in gostje Društva upokojencev Dobrova Kot vedno smo v novi šoli, kjer se nas je zbralo okrog 180 članov in članic,začeli s kulturnim programom. Za začetek so nam prvošolčki s pesm^o, besedo in glasbo pričarali pozdrav pomladi. To je srečanje najmlajše in najstarejše generac^e, ki nas vedno spravi v dobro voljo. Nato je nekaj lepih pesmi zapel še moški pevski zbor. Ko je bilo razpoloženje že na visoki ravni, smo izbrali delovno predsedstvo ter začeli s poročili predsednika, blagajničarke in nadzornega odbora. Obravnavali smo ce in člani so bili s tem zadovoljni, zato so vse tiste, ki si prizadevajo za to, pozdravili z bučnim aplavzom. Sledili so pozdravi povabljenih gostov ter gospoda Marjana Sedmaka, ki nas je seznanil z novostmi, ki zadevajo našo organizac^o. Za večje zasluge v Društvu upokojencev je bilo naši članici Veroniki Ur-bančič podeljeno priznanje za večletno delo in prizadevanje za uspešno delovanje društva. Po končanem uradnem delu smo se še dolgo zadržali na družabnem srečanju. Janez Dolinar 36 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 28. april 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Uspešen zaključek gledališkega abonmaja Dobrova - Na večer prvega pomladnega dne se je sklenil gledališki abonma, ki ga je za sezono 2008/2009 pripravila Gledališka skupina KUD Dolomiti Dobrova. To je tudi pravi trenutek, da preletimo delo naše gledališke skupine. S komed^o Ephraima Kisho-na Poročni list, ki smo jo prvič uprizorili februarja 2008, smo se uvrstili na reg^sko Linhartovo srečanje Osrednje Slovence. Igralka Vesna Cestnik je za vlogo mame Šifre prejela nagrado za najbolje odigrano glavno žensko vlogo, režiser Franci Končan pa je prejel nagrado za odlično rež^o in vodenje igralcev KUD Dolomiti Dobrova. S Poročnim listom smo nastopili tudi na Novačanovih gledaliških srečanjih v Trnovljah pri Celju, kjer je igralec Roman Černigoj za vlogo vodovodnega inštalaterja Elimeleha prejel nagrado za najboljšega igralca večera. S tem pa se seznam priznanj ne konča. Sonja Gruden in Marta Praprotnik sta prav tako v rež^i Francka Končana na letošnjih 21. Čufarjevih dnevih na Jesenicah uprizorili dramo Marshe Norman Lahko noč, mama. Sonja Gruden je za vlogo hčere Jessie prejela plaketo za najboljšo žensko vlogo. Z omenjenima predstavama Vrtec Dobrova Spoznavali običaje in šege kraja y okviru projekta Z IGRO DO PRVIH TURISTIČNIH KORAKOV, v povezavi s Turistično zvezo Slovence, smo v Vrtcu na Dobrovi raziskovali, se spraševali otroci skupaj z vzgojiteljicami: smo nastopili v različnih krajih, od Jesenic do Škofljice, od Trno-velj pri Celju do Štandreža pri Gorici v Ital^i. Poleg tega smo za ljubitelje amaterskega gledališča tudi v sezoni 2008/09 pripravili abonma s šestimi predstavami gledališč iz Slovence in tujine. Tudi v tej sezoni je bila dvorana v Kulturnem domu na Dobrovi skoraj povsem razprodana. Za to se lahko zahvalimo našim sponzorjem, ki so Siliko, d. o. o., Kovino-strugarstvo Jože Oven, s. p., Računalniške storitve, Tilen Tehovnik, s. p., Damit, d. o. o., ter Pizzeria Pr' Prek. Za na novo pobeljeno odrsko ozadje se zahvaljujemo Slikople-skarstvu Tehovnik in Slikople-skarstvu Žvokelj za izposojeni zidarski oder. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi PGD Brezje za vadbene prostore in vsem, ki nam pomagajo pri poustvarjanju gledališke dejavnosti. Še posebno se zahvaljujemo ga. Ivi Prebil za pomoč pri oblikovanju abonmajskega programa. In nenazadnje, za uspešno abonmajsko sezono se najlepše zahvaljujemo vsem gledalkam in gledalcem, hkrati pa sporočamo, da bo vpis za abonma 2009/10 v začetku letošnjega septembra. O datumih vpisa boste podrobneje obveščeni naknadno. Za kakršne koli podrobnejše informac^e pišite na e-naslov: gsdobrova@gmail.com. Se vidimo jeseni. Do takrat pa uživajte v prebujanju narave in toplih sončnih žarkih. Urša Remškar • Kaj je v našem kraju še posebno znano? • Kako je naša vas dobila ime? • Kakšna sta občinski grb in zastava? • Kako bi naš kraj predstavili popotnikom? • Kako so se včasih igrali naši dedki in babice? • Zbirali stare predmete in se o njih pogovarjali. • Se seznanjali s starimi ljudskimi plesi in običaji. Tako smo z radovednostjo odkrivali znanje in s skrbjo za okolje, v katerem bivamo, ohranjali prihodnost. Čas smo izkoristili za medgenerac^sko vprašanja odgovarjali takole: • Igrače so bile iz naravnih materialov: razne palice, kamenčki, pesek in blato. • Imeli so malo pravih igrač, ki so jih naredili doma; to so bili vozički , punčke iz cunj. • V šoli niso imeli malice, temveč so jo nosili od doma in bila je skromna. • Učitelji so bili zelo strogi in imeli so palice. • Na izlet so jih peljali z vozovi. • Imeli so manj oblačil in obutve ... Po končanem pogovoru smo jih povabili na delavnice, kjer smo izdelovali punčke iz cunj, zaplesali nekaj starih ljudskih plesov in rajalnih iger. Ves čas smo s pomočjo zgodb, ogledov knjig in druge literature spoznavali pomembne dele lokalnih skupnostih. Odkrivali smo razliko med starim in novim, odkrivali skorm-nost kot nekaj pozitivnega, odkrivali starost in starine kot vrednoto. S projektom še vedno nadaljujemo in imamo pred seboj še nekaj neizpolnjenih ciljev. Pomladni čas izkoriščamo za ogled naših kulturnih znamenitosti; tako smo si ogledali Polhograjsko graščino in Poštni muzej, zbiramo ideje, kako bi naš kraj predstavili popotniku. Vzgojitelji spoznavamo, da otroci skozi projekt veliko pri-dob^o, saj živimo v času, ko pozabljamo na običaje in šege. Vse bolj so v uporabi računalniki, novodobne igrače, vse je povezano s komercializac^o in vplivanjem na potrošnjo ljudi. Kljub temu pa otroci niso podvrženi temu, če imajo ob sebi odraslega, ki ga zna voditi v raziskovalnost, izzivati k ve-doželjnosti ... Vse to vodi do odkrivanja sveta, ki je od našega tako drugačen; spoznali smo, da brez tistega, kar je bilo prej, ne bi bilo naše sedanjosti. Zapisala: vzgojiteljica Irena Tomšič druženje z različno ponujenimi oblikami sodelovanja za starše in stare starše, prispevali k družabnosti in boljšemu medsebojnemu spoznavanju. Organizirali smo Dan odprtih vrat in povabili dedke in babice otrok v naš vrtec, za katere so imeli otroci pripravljenih že nekaj v vprašanj o njihovem otroštvu: kako so se igrali, kako je bilo v šoli, kakšna oblačila so nosili, predvsem pa jih je zanimalo, kakšne igrače so imeli. Babice in dedki so se radi odzvali na povabilo in na rožice iz krep papirja, kuhali značilno slovensko jed, žgance. Dopoldne nam je minilo hitro in v pr^etnem vzdušju. V popoldanskem času smo za starše pripravili ___ razstavo starih predmetov, ki so jih otroci pridno prinašali v vrtec, izobesili likovne izdelke otrok, Tudi letos nogometna liga Športno društvo Šentjošt bo letos organiziralo že 18. tradicionalno ligo v malem nogometu. Sodelovalo bo 6 do 8 ekip. Tekmovanje bo potekalo po dvokrožnem ligaškem sistemu, spomladi in jeseni, in sicer ob petkih zvečer. Začetek spomladanskega dela bo v petek, 8. maja. Prgave zbiramo do 3. maja na številko 041 584 821 (Tomaž). Vabljeni! Brunarica Grič Začenja se kolesarska akc^'a Vzponi na Šentjošt S prvim majem bo brunarica Grič že trinajsto leto zapored organizirala kolesarsko akc^o Deset vzponov na Šentjošt, ki je zadnja leta dobila ogromno privržencev, pa tudi posnemovalcev. Pravila so enaka kot prejšnja leta. Ob prvi prgavi je treba navesti, ali tekmujete kot posameznik ali kot skupina, na dan pa se beleži le po en vzpon, ki ga je mogoče opraviti kadar koli - ne glede na obratovalni čas brunarice, kajti naprava za žigosanje kontrolnih listkov je zunaj brunarice in je dostopna v vsakem času. Tudi letos bodo kolesarji za opravljenih 10t, 25 ali 50 vzponov prejeli unikatne medalje, ob zaključku akc^e pa bo organizator posameznikom podelil tudi praktične nagrade. Akc^a se bo končala 27. septembra s kolesarsko dirko z Vrzdenca do Šentjošta. Gašper Tominc Športno igrišče v Brezju se prebuja Člani športnega društva Brezje smo po sklepu občnega zbora v soboto, 4. aprila 2009, organizirali čistilno akc^o, v kateri smo uredili okolico okrog društvenega prostora: brunarico, igrala za otroke, kozolec. Odpravili smo tudi posledice nedavne poplave, ki je poškodovala del parkirišča in tlakovanega predela okrog Vrtec Brezje: Mucki v sožitju z naravo kozolca. Vsem, ki so pomagali urediti naše skupno igrišče, se lepo zahvaljujem; vesel sem, da se igrišče ponovno prebuja. Igrišče za nogomet in košarko je urejeno, ob popoldnevih se na njem že zbirajo najbolj zagreti igralci. Prav tako vsak petek poteka tudi liga v malem nogometu, kjer sodeluje veliko ekip. Športni duh rekreativcev se že prebuja. V društvenem aktivu smo aktivni tudi v Sekciji balinarjev, saj dosegamo lepe rezultate na raznih turnirjih. Na igrišču ste dobrodošli prav vsi, vnaprej pa se vam zahvaljujemo za ohranjanje čistega in urejenega okolja. Roman Tavčar, predsednik ŠD Brezje Sončna pomlad nas je že ogrela s prvimi sončnimi žarki. Mali Mucki vsak dan dobro izkoristimo ter se poskušamo naučiti kaj novega. Ker smo marca praznovali gregorjevo ter izdelovali ptičke, smo konec marca v goste povabili predstavnika Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovence, ki nam je zelo podrobno ter na otroško zanimiv način pripovedoval o pticah, ki jih lahko opazimo v okolici vrtca, pa tudi o tistih pticah, ki jih je v naravi težje opaziti. Ogledali smo si diapozitive ptic, otipali peresa različnih ptic, si ogledali gnezda. Ob koncu predavanja smo prejeli pobarvanke in zgibanke, ki smo jh odnesli domov. Plakate smo obesili v igralnici, kjer lahko sedaj vsak dan opazujemo in poimenujemo različne ptice. Marca se nam je za en mesec pridružila tudi Maja, ki je v naši skupini opravljala redno prakso.V začetku aprila smo izdelovali velikonočno dekorac^o igralnice ter barvali pirhe. V okviru mednarodnega dneva knjig za otroke smo spoznavali otroško literaturo ter z gibalnimi igrami na temo zdravje obeležili svetovni dan zdravja. V sredini aprila nas je v vrtcu obiskal Modri medvedek iz Mladinske knjige, ki nam je prinesel novo knjigo za naš knjižni kotiček in balone. Skupaj smo za- plesali, nato pa se je poslovil, ker je moral obiskati še druge otroke v vrtcu. Ker smo tudi otroci včasih muhasti kot aprilsko vreme, smo del meseca namenili tudi spoznavanju različnih vremenskih pojavov. Ustvarjali smo na likovnem, glasbenem, pevskem in plesnem področju. Ob pomoči staršev smo bili dejavni tudi pri akc^i zbiranja starega papirja in plastičnih zamaškov. Toplo pomladno sonce nas je zvabilo na plan. Vsak sončen dan izkoristimo za sprehod po bližnji okolici vrtca ali za igro na vrtčevskem igrišču, kjer smo z odstranitv^o strupenih rastlin (žafrani, narcise ... ) poskrbeli tudi za našo varnost pri igri. Poleg naše ustvar- jalnosti se lahko pohvalimo tudi z dejstvom, da ne potrebujemo več dud in stekleničk, ampak pijemo že iz lončkov. Aprila smo začeli spoznavati tudi kahlice. Sprva smo vanje zlagali kocke, postopoma pa jih bomo začeli uporabljati tudi v prvoten način. Mucki 28. april 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 37 Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec • Osnovna šola Polhov Gradec Sneženo-sladki pohod po čemšeniškem koncu Prieten otroški živžav pred šolo, še bolj razigran in dobro-voljen na avtobusu, malo manj navdušen pri hoji navkreber in poln energie na vrhu. V teh besedah je opisana naša prva pomladna sobota, ki smo jo z našimi malo mlajšimi in malo starejšimi planinci preživeli na pohodu na Čemšeniško planino v nič kaj spomladansko razpoloženem vremenu. Čeprav si je sonček med drevesi in vejevjem utiral pot do naših noskov, nas je kljub vsemu zeblo. Sneg, ki je prejšnji dan pobelil čemšeniške strmine, in veter, ki je viugal okrog nas, sta nas opozarjala, da zime še ni čisto konec. Vendar sta nas pogrela dobra volja in vroč čajček na vrhu. Naslednje, kar smo lahko pričakovali - kaj drugega kot kepanje. Zadnje letošnje snežinke so se spretno spriemale med rokami in kepe so švigale sem ter tja. Od daleč sem slišala Matica: 'Tršica, a vas lohk okepam?" Čeprav sem se mu nasmehnila in s tem pokazala, da ne bom nič huda, me je iz previdnosti raje zadel samo v noge. Bil je prav posrečen. In zadovoljen. 'Aha, pa sem jo!" je verjetno odmevalo v njegovih mislih. Pogled na uri- ne kazalce ni pomenil drugega, kot da moramo naložiti nahrbtnike in se podati v dolino. Pot navzdol je bila precej ledena, zato je bilo vsake toliko časa slišati iz kolone: "Pazi!" in čez tri sekunde: "Ojoj, moja rita!" Vendar nobena ni utrpela kaj hujšega od smeha preostalih. Za prieten konec našega druženja pa še presenečenje. Ko bi videli njihove radovedne očke! Presenečenje je bilo sladko, okusno in skoraj preveliko za naše trebuščke. Ste že uganili? Seveda! Trojanski krofi, ki so še vedno tako dobri kot pred leti. Mentorica Nina Bagar Praznovanje materinskega dneva na OŠ Polhov Gradec Tudi letos smo na OŠ Polhov Gradec pripravili prireditev za materinski dan. O mamah, očetih in družini smo učenci od prvega do devetega razreda sestavljali pesmi in staršem predstavili najlepše. V praznično pomlad so zaplesali mali folkloristi. Lepo so zapeli pevci OPZ. Praznično je zaigrala violina in veselo zapela harmonika. Ja, kdo se ne bi zavrtel v praznični ples. Učenci 3. a smo med prireditvio narisali mamo in očeta. O drugem naj povedo zbrani vtisi Gaja: Najlepše je bilo, ko smo pisali pesmice in imeli vaje. Bilo mi je v redu, ko so o očiu prebrali mojo pesem. Marija: Všeč mi je bilo, ker sem lahko recitirala pesem in pela v zborčku. Rebeka: Zelo mi je bilo všeč, ko so prebrali mojo pesmico o naši družini. Anja: Všeč mi je bilo, ker je zborček tako lepo pel in ker sta Maria in Gregor tako lepo recitirala. Manca: Všeč mi je bilo, ko sem o družini pisala pesmico in me je mami pohvalila. Lara: Všeč mi je bilo, ko so na violino tako lepo igrali. Zala: Všeč mi je bilo, ko smo peli v zborčku in so na violino tako lepo igrali. Primož: Všeč mi je bilo, ko smo ob Gregorjevi recitacii Rišem očeta tudi risali očeta. Mar^ja: Všeč mi je bilo, ker smo fantje in punce lahko lepo narisali mamo in očeta. Brigita: Všeč mi je bilo, ker smo punce risale mamo, Maria pa je recitirala pesem Toneta Pavčka Mama je ena sama. Primož: Zelo mi je bilo všeč, ko smo plesali. Brigita: Všeč mi je bilo, ko so igrali na violino in harmoniko. Anja: Zelo mi je bilo všeč, ker smo se tako izmislili, da smo šli v parih plesat. Kristjan: Všeč mi je bilo, ko smo delali očeta, ko smo plesali, pa jaz, ker sem z gospo ravnateljico plesal, pa ker so nas starši gledali. Gregor: Zelo mi je bilo všeč, ker je prišla mami po mene in sva skupaj zaplesala. Urban: Všeč mi je bilo, ker so igrali na violino in harmoniko im ker smo plesali. Denis: Všeč mi je bilo, ker so na harmoniko igrali, ker smo plesali in ker smo na koncu plesa naredili vlakec. Gaja: Zelo mi je bilo fino, ker so ta majčkeni folkloro plesali in ob plesu Si'aj, si'aj sonče-ce naredili sonček. Zala: Všeč mi je bilo, ker sva se z Niko pri plesu vrteli. Anja: Meni je bilo zelo fino, ko sem lahko plesala z očitom. Mamica pa je bila zelo vesela, ker sem šla po njega. Nika: Zelo mi je bilo všeč, ker smo se na koncu šli vlakca in so se nam pridružili še drugi učenci. Mar^ja: Zelo mi je bilo všeč, ko je gospa ravnateljica tako lepo povedala. Nika: Zelo zelo je bilo lepo, ker so na koncu delili nageljčke. Napisali učenci 3. a ob pomoči učiteljice Cilke Trobec. Pomladna presenečenja Ko je konec ostre zime, pride k nam pomlad in prinese čudovita pomladna presenečenja. Rožice cvetio, na drevesih poganjajo plodovi in kar je najlepše vse se vrti okoli pomladne ljubezni. Ko pomladi odidemo na sprehod nam narava ponuja prečudovita presenečenja. Pomladi mame dobio največ pomladnih presenečenj, saj ji otroci naberemo pomladne rožice in s tem okrasio mizo. Planinci odidemo v hribe kjer se vsa narava prebuja in nam je to najlepše pomladne presenečenje. Mladostniki pa odkrijemo ljubezen, ki nam polepša pomladen dni. Pomladi vsi zasanjano hodimo okrog in iščemo oziroma raziskujemo pomladna presenečenja. Pri mladostnikih se to največkrat opazi pri ocenah saj so malo slabše kot ponavadi le zakaj ker nam maša "štrene" le pomladna ljubezen. Z lepimi presenečenji pa nas obiščejo tudi malo manj prietna presenečenja pomladna čiščenja hiš in pospravljanje gozdov, pometanje dvorišč in malo kasneje sajenje rož, zelenjave in mogoče tudi delo v sadovnjaku. Temu pa se ponavadi najraje upremo in iščemo izgovore. Pomladi imamo radi kratke sprehode s priatelji in dolge pogovore, ki se vrtio okrog pomladne ljubezni. Pomladi družine odidemo na družinske izlete, ki so čudoviti saj spoznamo naravo, novo okolje in nov kraj. Pomlad in s tem pomladna presenečenja imam zelo rada. predvsem pa uživam ob sprehodih s priatelji in rada imam tudi pomladno čiščenje hiše, saj svojo sobo lepo pospravim in uredim kako drugače kot ponavadi. Ko pomislim na pomlad imam v mislih toplo sonce, dobre priatelje, ki se sprehajajo, rože, delovne starše, zaljubljene pare, ki se sprehajajo po cesti, majhne otroke, ki se igrajo, in pridne učence, ki pomlad vidio samo skozi okno. Lara Maček, 8. b Krpanova pot domov Ko je Martin Krpan odšel iz Dvorca, ga je spremljal kraljev služabnik, da mu je pokazal pot iz mesta. Ko sta prišla iz mesta, se mu je Krpan lepo zahvalil in odšel svojo pot proti Sveti Trojici. Pot je bila dolga in Krpan je to dobro vedel. Vsedel se je na kobilico, ki pa se je skoraj »razkehnila«, kajti Krpan je bil velik in težak. Na kobilici je imel še nekaj soli. Ko sta s kobilico že dolgo hodila, se je Krpan ustavil in iz nahrbtnika vzel sendvič in vodo. Pojedel je pol sendviča, drugo polovico pa je dal kobilici. Nato sta se odpravila naprej. Vse je bilo v redu, dokler ni prišel v neko vas, kjer so ga štirje možakarji zelo čudno opazovali. Krpan je opazil, da ima eden od njih okoli vratu rdečo ruto. Čudno se mu je zdelo, zakaj ga gledajo, ampak je mirno odšel naprej. Že se je nočilo, Krpan pa ni vedel, kje bi spal. V bližini je videl senik in si rekel:"Tjale bom šel!" Ko je prišel k seniku, je videl polno sena. Lepo je postlal kobilici, nato pa se je ulegel še sam. Krpana je zbudila jutranja rosa, ki je padala skozi preluknjano streho senika. Krpan je šel h kobilici in pogledal, če je s soljo vse v redu, vendar soli sploh ni bilo več. Krpan se je zelo razjezil in zakričal na ves glas: "Tisti, ki mi je vzel sol, mu bom glavo potisnil v korito za prašiče. "Pogledal je okoli sebe in na tleh videl rdečo rutico. Zdelo se mu je znano, ampak ni vedel, kje jo je videl.Odločil se je, da gre naprej. Po poti je razmišljal, kje je videl rutico. Kar naenkrat mu je pot prekrižala krava, ki se je pasla ob cesti. Krpan si je mislil: "Zakaj me pa ta krava gleda tako neumno?" Šel je naprej, tedaj pa se je spomnil, čigava je rutica. Hitro je pognal kobilico do tiste vasi, kjer so ga štirje možakarji tako čudno gledali. Kobilica je tekla tako hitro, da so se ji noge kar okoli vrtele. Ko sta prišla do tja, je Krpan stopil s kobilice pogledat, kje so lopovi. Krpan jih ni nikjer našel. Obupan jih je iskal, zato se je odločil, da se odpravi domov in tedaj zagledal, kako tam v nekem grmovju nakladajo sol na vozove. Krpan se je zagnal tja s tako jezo, da bi lahko kar gore premaknil. Lopovi so se ga ustrašili in zbežali. Toda dolgo niso bežali, saj je bila pred njimi velika reka. Krpan je dirjal za njimi, lopovi pa so mu kazali pesti. Nato je Krpan lopove pometal v vodo. Šef lopovov, ki je bil tudi najbolj debel, pa je potegnil nož in se zapodil v Krpana, da mu je naredil brazgotino.Krpan se je tedaj tako razjezil, da mu je kar pihalo iz ušes. Šefu je prilepil tako okrog ušes, da mu je glavo trikrat zavrtelo okrog, nato pa je obležal na tleh. Krpan se je odpravil domov. Mirno je prišel domov k mami, ki ga je vprašala, kje je dobil brazgotino. Krpan je rekel: "Dolga zgodba" in živel srečno do konca dni. Klemen Praprotnik, 7. a v Živimo za vas V oblake zapišemo zdaj, ves svet vidi naj. Našo srečo, naše življenje, vse naše hrepenenje. Vpiemo naglas, ves svet naj sliši nas. Živimo za vas, ljubimo naglas. Glasba nam je vse, upanje, življenje,hrepenenje. V oblake se skrčmo, glasbo do konca navimo. Naj odmeva do neba preko vsega sveta. Slovenia dežela je naša, vsak Slovenec se s tem lahko ponaša. Živimo za vas, ljubimo naglas. Glasba nam je vse, upanje, življenje, hrepenenje. Zmage nam niso tuje, a za te ni nuje. Nam je važno to, da verjamemo srčno. Glasba nam je vse, upanje, življenje, hrepenenje. Sabina Košir, 9. a Pomladno hrepenenje Pomlad kdaj prišla k nam boš, da z nami se veselila boš. Čakamo nestrpno te, da k nam pripelješ se. 21. marec mi že čakamo, ker zime več ne maramo. Igrali spet bomo nogomet, pihali regratov cvet. Sonček spet sial bo, na rožice posial bo. Češnja cvetela bo, jagoda zorela bo. Zvonček zvonil bo, trobentica trobila bo. Čeprav aprila dež padal bo, mi vseeno veselimo se te zelo, ker pomlad kmalu prišla k nam bo. Klemen Praprotnik, 7. a Podružnična osnovna šola Sentjošt Materinski dan v Šentjoštu V sredo, 25. marca 2009, smo na POŠ Šentjošt v dar našim predragim mamicam in očetom, otroci in učiteljice pripravili prireditev. Na prireditvi materinskega dne so nastopili tako šolarji kot vrtičkar-ji, ki so se predstavili z uvodnimi točkami. Mlajša skupina je nastopila s točko rajalnih iger, starejša pa z dramatizacio Mojce Pokraculje, s katero so starše podučili, zakaj imajo zajci prednje noge krajše od zadnjih. Zapeli so tudi pesmico Ciciban. Prvošolci so ob ubrani spremljavi Orffovih inštrumentov mamam zapeli pesmico Jaz imam pa goslice, drugošolci pa so zaigrali na različne glasbene inštrumente ter deklamirali igrive pesmice o mamah in očetih, ki so publiki zvabile nasmeh na obraz. Učeni 3. in 4. razreda so zapeli in zaplesali v latino ritmih, in sicer je njihove korake spremljala pesem Čankata pankata la. Dekleta 5. razreda so občinstvo navdušila z izdelanim skupinskim plesom ob glasbi skupine RBD. Pe-tošolci so ravno tako pokazali prave skrite talente v zaključni točki, kjer so z lutkami zaigrali estonsko pravljico Miška gre po svetu. Na prireditvi seveda ni manjkalo pesmi, ki so popestrile program prireditve in so se jih naučil otroci na pevskem zboru POŠ Šentjošt ter pesmi in plesov Folklorne skupine 'OŠ Šentjošt. Otroci so mamam ob zaključku prireditve podarili še majhna, ročno izdelana darilca, ki jim bodo v trajen spomin. Sonja Alič J. K (À C V miC J tm-i ^'iSm: iiiiû-..- ■ 1 m- P' ■ Številčna skupina Pevskega zbora POŠ Šentjošt 38 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 28. april 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Podružnična šola Črni Vrh v Praznovanje materinskega dne na Črnem Vrhu Učenci, učenke in učiteljici na Podružnični šoli Črni Vrh smo se marca marljivo, zavzeto in temeljito pripravljali na praznik naših mamic - materinski dan. Kot vsako leto smo tudi letos skupaj s Kulturnim društvom Črni Vrh organizirali tradicionalno prireditev ob materinskem dnevu. Na kulturni dan, v nedeljo, 29. 3. 2009, poleg branja in pisanja. V željnem pričakovanju pomladi smo dvorano že predhodno okrasili z našimi izdelki spomladanskih rožic, metuljev in same botre pomladi. Ob 16.00 je bila dvorana že polna in kulturni program se je lahko začel. Vsi učenci in učenke skupaj so nastopali in zaigrali v dra- vili več kot odlično. Nihče ni pozabil svojega besedila, vsak je svojo vlogo odigral odlično. Izkazali pa so se tudi v petju in plesu. Na odru je bilo 18 malih, poskočnih škratov. Vsak je imel na glavi prisrčno škratov-sko kapico. Na tem mestu bi se radi zahvalili tudi gospema Petri Dolenc in Jožici Jankovec, ki sta nam pomagali s šivanjem Prav tako so nas navdušili učenci in učenke, ki so pred nekaj leti obiskovali našo podružnično šolo in sedaj hod^o na centralno šolo v Polhov Gradec. Ker obožujejo oder, igro, tremo pred nastopom in bučen aplavz po končanem nastopu, so s pomočjo staršev pripravili dramatizac^o Pike Nogavičke. Razveselili so nas mladi gla- smo želeli našim staršem, vsem domačim ter drugim krajanom in krajankam izkazati našo hvaležnost ter jim pokazati, kaj vse smo se naučili in že znamo matizac^'i pravljice Svetlane Makarovič Škrat Kuzma dobi nagrado. Nekateri med njimi so prvič stopili na odrske deske, vendar so svoje delo opra- in nam izdelali prečudovite škratovske kape. Učenci in učenka 4. razreda so svojim staršem zaigrali pravljico v angleškem jeziku. sovi deklet v pevskem zboru. Pod vodstvom gospoda Štefana Jankovca so zapele nekaj pesmi. Besedilo in melod^o za eno izmed pesmi je sama napi- sala Mihaela Plestenjak. Redna obiskovalka naših prireditev ob materinskem dnevu je vsako leto gospa Milka Bokal. Ker je napisala knjigo z naslovom Gospod z rožo, smo jo povabili na oder, da jo je pred izidom na kratko predstavila. Na koncu so učenci svojim mamicam razdelili posebna darila. Zanje smo namreč izdelali svoje portrete iz das mase ter jim napisali posvetila, saj menimo, da si naše mame za-službo vse najboljše, pa tudi mi si zaslužimo, da bi bil vsak dan dan mamic, da bi si vedno izkazovali medsebojno ljubezen in naklonjenost. Vsaka mamica, stara mama, dekle ali žena je ob zaključku programa dobila cvetlico iz papirnatih prtičkov in slamice. Vse mamice, očetje, stare mame in stari očetje ter drugi sorodniki so bili lahko zelo veseli in ponosni, ko so videli svoje otroke in vnučke nastopati tako prepričljivo, z veliko vnemo in radostnimi iskricami v njihovih očeh. Nastopajoči pa smo bili izredno veseli in zadovoljni, ker smo videli, da sta bila naš trud in delo poplačana z bogatim aplavzom vseh prisotnih v dvorani. Ob slovesu smo si izrekli naslednjo misel: Mamica, moja, v naročje me vzemi, nežno in toplo me k sebi prižmi. Naj bo tvoj praznik le s srečo pretkan, naj vsak dan za naju mamic bo dan! Darja Pelko Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova m-r V -g ««V ••• Noč v knjiznjici V petek, 3. aprila 2009, smo učenci knjižničarskega in dramskega krožka OŠ Dobrova združili projekt Evropska vas (v okviru katerega podrobneje raziskujemo Slovaško ter Romunko) in mednarodni dan knjig za otroke. Odločili smo se prespati noč v knjižnici in vztrajati v branju slovaških in romunskih pravljic pozno v noč. Ob 20.30 smo se zbrali v knjižnici, se razpore- zjutraj. A nekateri so si imeli še veliko povedati. Spali smo zelo malo časa, a smo zato zjutraj občutili razburjenje minule noči. Nekaj vtisov udeležencev: Tina RoZmanec: »Bilo je ZELO zanimivo, polno smeha. Nekako neobičajno in nekaj najboljšega kar je v zvezi s šolo!« Tjaša Tavčar: »To je bila zame zanimiva dogodivščina in upam, da jo bomo še kdaj ponovili.« Prireditev ob materinskem dnevu dili po blazinah in se pripravili na branje. Imeli smo dišeče svečke in začeli brati pravljice. Vmes smo imeli tudi dva daljša odmora. Takrat smo lahko jedli sladkar^e, se šli^ malo razgibat po mračni šoli ali na stranišče. Čas je zelo hitro mineval in v trenutku je šolska ura pokazala polnoč. Mi pa smo še vztrajali. Nekateri bi šli radi že v spalne vreče, zato so se ga. Mirjam Sečnik, ga. Vida Novak in ga. Zvonka Španger odločile, da so na vrsti za branje Drakule. Vsi smo se morali pripraviti na spanje in zlesti v spalne vreče. Bilo je zelo zanimivo! Ko so se odločile, da je dovolj, bi morali zaspati, saj je bila ura že pol enih Eva Pleško: »Bilo je zelo zanimivo in nasploh pravljice - posebno pa Drakula!« Vesna Železnik: »Bilo je zelo kul in bilo je full dobr', sam mau' vroče, pa nč' nisem spala.« Luc^a Dolinar: »Bila je zelo zanimiva pustolovščina, ki je ne bom pozabila.« Simona Žerovnik: »Zgodbe, ki smo jih brali, so bile zelo zanimive ... « Nika Grom: »Ja, bilo je zelo razburljivo in zanimivo!« Eva Peklenk: »Bilo je zelo zanimivo in smešno.« Napisala Barbara Petrovčič Medobčinsko nogometno tekmovanje V ponedeljek, 23. 3. 2009, smo se nogometaši OŠ Dobrova med peto šolsko uro odpravili proti Velikim Laščam na tekmovanje v nogometu. Ko smo prišli, smo izvedeli, da imamo veliko srečo, ker je ena ekipa odpovedala nastop in smo morali igrati le proti nogometašem OŠ Primoža Trubarja. Te smo po kar težkem boju uspeli premagati z 1 : 0. Na poti domov smo se v mislih že pripravljali na finalna obračuna. Finalni tekmi naj bi potekali ponovno v Velikih Laščah, vendar smo se z Brezovico in Horjulom dogovorili, da bomo igrali v Horjulu, ki je vsem bližje. Za nasprotnike smo dobili ekipo Brezovice, ki smo si jo zelo želeli premagati, ker smo z njimi zgubili na košarkarkem tekmovanju, in pa Horjul. Najprej smo si ogledali tekmo med Brezovico in Horjulom, kjer je Brezovica zmagala. Nato smo šli v garderobo, kjer nam je učitelj dal napotke in tekma proti Horjulu se je kmalu začela. Po prvem polčasu smo vodili z 2 : 0, v drugem pa je Horjul izenačil na 2 : 2. V izdihljajih tekme smo zadeli še en gol. Sledila je tekma proti Brezovici, ki smo jo brez večjih težav premagali. Odšli smo na podelitev, kjer smo mi zasedli prvo mesto, Brezovica je bila druga, Horjul pa tretji. Zdaj smo mi na vrsti, da bomo priredili tekmovanje, zato je že čas, da dobimo športno dvorano. Naj še povem, da smo bili za zmago zaslužni vsi in ne le določeni posamezniki. Jan Rems V torek, 24. 3. 2009, so učenci OŠ Dobrova pripravili prireditev, s katero so se spomnili svojih mamic. Pripravili so jim urico programa, v katerem je nastopilo veliko učencev, ki so z recitac^'ami, plesom, petjem, igranjem na različne inštrumente in drugimi točkami pokazali, česa so se naučili in se tako vsaj malo zahvalili mamicam za vse, kar storno zanje. Prireditev je bila zelo dobro obiskana, saj so tudi očki, tete, stare mame ^ prišli pogledat, kaj so pripravili njihovi otroci. Učenci so bili enotnega mnenja, da se premalo-krat spomn^o truda svojih mamic in se jim za vse zahvalno, zato je bila kot nalašč pesmica z zelo zgovornim naslovom, ki je bila tudi končna misel prireditve: Mama, hvala ti! Mama, hvala ti, radi bi ti rekli, srečni, da lahko zbrani smo ob tebi. Lep naj bo spomin, stiske vse pozabi in poglej, kako te imamo radi. Andreja Kogoj Nastopala sem dvakrat. Enkrat s plesom, drugič pa z angleškimi uricami. Mamici je bilo všeč, saj me ima rada. Tudi skeč je bil super. Pri izhodu so mamice dobile rožico. Barbara Knez, 3. a Bilo mi je zelo všeč. Tudi moji mamici je bilo zelo všeč. Najbolj všeč mi je bila pesem Siva pot. Bilo je zelo lepo in dvorana je bila polna. Neža Breskvar, 3. a Da pa boste izvedeli, kakšen vtis je prireditev pustila učencem in njihovim mamam, si preberite nekaj njihovih zapisov. Všeč mi je bilo, ko sem gledala druge, kako nastopajo. Ko sem nastopala jaz, me je bilo malo sram. Mami je rekla, da je bilo super. Nastopal je tudi moj brat. Luc^a Stopar, 3. a Mamica je bila zelo presenečena, ker ni vedela, da bo tako lepo. At^u pa je bila všeč plesna točka. Mlajša sestrica Ana je mislila, da ne govorno razločno, a sem ji razložila, da govorno v angleškem jeziku. Polona Rihar, 3. a Mami je bila zelo vesela in je na koncu predstave rekla, da smo bili najboljši. Lukas Plestenjak, 3. a V kulturnem domu smo praznovali materinski dan. Ko smo končali z nastopom, smo šli k mamicam v dvorano. Starši so bili navdušeni. Mamica me je stisnila k sebi, doma pa sem ji dal poljubček in rožo. Bila je vesela. MatjaZ Pivec, 3. b Bilo mi je zelo všeč. Mamica je bila presrečna. Ko smo prišli domov, mi je dala bonbon. Počutila sem se lepo. Anamar^ja Oven, 3. b Mamica je rekla, da je bilo lepo. Prišli so tudi drugi sorodniki. Bilo jim je všeč. Imeli smo naporne generalke. Bilo mi je lepo. Ko smo nastopali, smo imeli oblečene rumene majice. Ko je bilo konec, me je mamica hitro našla. Zelo sem se zabaval. Aljaž Šircelj, 3. b 28. april 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova Ï&. - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 39 Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova • Osnovna šola Dobrova Bili smo na Piramidi V torek, 7. aprila 2009, smo si učenci OŠ Dobrova, ki obiskujemo izbirni predmet vzgoja za medie - televizia, pa tudi drugi radovedni učenci v živo ogledali snemanje oddaje Piramida. Ob 17.30 smo se z avtobusom odpeljali izpred šole v Ljubljano. Pred stavbo RTV smo nekoliko počakali, da je prišel naš vodnik, gospod Igor Pirkovič, pomočnik direktorja TV Slovenia, sicer pa tudi očka mojega sošolca Martina. Gospod nas je priazno sprejel in nas odpeljal v stavbo, kjer smo si najprej ogledali tri studie od štirih, ki jih premore TV Slovenia. Ogledali smo si studio, kjer nastaja oddaja Dnevnik. Studio je majhen, v njem smo imeli enkratno priložnost videti, kako se voditeljica pripravlja na snemanje oddaje - čisto tiho kakor miške smo na nasprotnem koncu studia v živo opazovali snemanje napo-vednika za Dnevnik. Tam sta bila tudi dva snemalca s kamero. Mimogrede smo si ogledali še skladišče opreme in kulis za snemanje oddaj. Najveličastnejši je studio 1, kjer snemajo oddaje, kot so Spet doma, pa Ema in drugi večji projekti na TV. Sceno pripravljajo vsakič znova. Na hodniku smo nekoliko nepričakovano srečali voditeljico oddaje Piramida, Eriko Žnidaršič, pa tudi poštar Jo-ško je že motovilil okrog nas. V oddaji Joško nosi voditeljici rezultate glasovanja, povedal pa nam je, da tudi v resnici opravlja delo poštarja. Nato smo končno odšli v studio, kjer snemajo oddajo Piramida. Ta studio je nekoliko večji, saj so poleg ekipe, ki ustvarja oddajo, še tribune, na katerih sedio gledalci in na-viači nastopajočih gostov v oddaji. Kmalu po začetku snemanja so na prizorišče prišli tudi osrednji trie gostje oddaje. Nastopali so: pevec Slavko Ivančič, znanstvenik in nesojeni slovenski predsednik Artur Štern ter osebni trener fitnesa Marck Goran Lorencin. Ko se je snemanje začelo, so se prižgale luči, voditeljica je svojega kandidata. Spodbujali smo jih s ploskanjem. Medtem ko ste vi na TV gledali oglase, je voditeljica Erika kandidatom dajala navodila, katera tema bo sledila in naj uporabljajo repli- Neposredno po koncu oddaje smo gospo voditeljico Eriko Žnidaršič naprosili, da se je fotografirala z nami, sošolec Matic pa ji je podaril šopek cvetja. Poslovili smo se, kajti tako spodbuja gledalce k na-vianju in boljšemu vzdušju v studiu. Učiteljica vzgoje za medi'e Mirjam Sečnik se gospodu Igorju Pirkoviču zahvaljuje za sprejem in vodstvo po pred kamero napovedovala goste, ki so prihajali iz ozadja na svoja govorniška mesta. Snemalci so bili zelo zaposleni s kamerami, lučkar je osvetljeval nastopajoče in menjal luči. Gledalci smo naviali vsak za ke, da bo oddaja bolj živahna. Moj favorit, pevec Slavko Ivan-čič, je na koncu tudi zmagal. Zmagal je, ker je zanj in za njegove prepričljive odgovore glasovalo največ gledalcev po telefonu. ura je bila že pozna. Zmagovalec je po oddaji s svojimi naviači proslavil zmago. Moje sošolke pa so se pred RTV fotografirale še z Gorazdom, fantom, ki je pri oddaji Piramida za to, da ploska in vriska ter stavbi TV. Njegovo vodstvo je bilo na trenutke zelo zabavno. Zabavali smo se vsi, pa še kdaj nasvidenje. Z avtobusom smo se pozno v večer vrnili domov, polni novih doživeti. Rok Kogovšek, 7. a Marinka Vehar (3. nadaljevanje) Šri Lanka - budova solza v ind^'skem oceanu! Seveda, doživeta Šri Lanka, doživeta 'v nulo', kot bi rekel naš Jure. Ne vem, kaj to točno pomeni - nekaj okroglega, popolnega, neomejenega prav gotovo! Pot do tja in nazaj so popestrili postanki v Istanbulu (kar dvakrat!) in v Ammanu nazaj grede. Tako da nismo preveč hitro skočili iz toplega morja in tropskega podnebja v naš mrzli vsakdan. Je največja romarska božja pot po 4.800 stopnicah do 2.243 m visokega vrha, markantnega stožca, ki sem ga že dan poprej ujela v objektiv iz precejšnje razdalje. Odločitev, da se nanj povzpnem, je padla v slonjem zatočišču, saj sem poslala domov razglednico tega še nepre-maganega in strah vzbujajočega očaka s pripombo, da bo v naslednjih dneh zagotovo na vrsti. In ker obljubo vedno izpolnim, sem se tudi tokrat odločila iti do začrtanega cilja. Po strmih, neenakomernih stopnicah, ponekod že na novo postavljenih, ob srečevanju s ponudbami tako duhovnih kot telesnih dobrin, le brez spodobnega WC-ja, sem po treh urah dosegla večino 'naših', ki so bili že tam. Dvanajst vseh skupaj. Bila sem tako zaposlena s preoblačenjem prepotene majice, z zapenjanjem vetrovke, s sezuvanjem pred vstopom v svetišče in fotografiranjem, da sem preprosto pozabila poiskati Budov odtis stopala! Se bom morala še kdaj vrniti? Zakaj pa ne? Znane stvari so mnogo lažje, odločitve hitrejše! Pot navzdol je bila pri'etnejša, a mnogo previdnejša, saj je v somraku in poznejši temi kljub osvetljeni poti (je namreč obdobje množičnega romanja na vrh!) vse prej kot preprosta. Z Ajdo sva srečevali mnoge, ki so se podajali na vrh v pričakovanju sončnega vzhoda, pa tiste, ki so si želeli le pogovora in kakšno fotografijo z mojo mlajšo spremljevalko. Jaz sem bila zanimiva le kot 'njena mama' ... Pa tako zelo dobro in mlado sem se počutila po tem kratkem dosežku, kot da ne bi bilo na mojem hrbtu že skoraj sedem križev! Nuwara Eliya, Ella in Yalla Dan brez večjih naporov, zato pa nič manj lepih razgledov po višinski pokrajini s slapovi, nasadi čaja, dokler se pred nami ni pokazalo veliko lepo obdelanih njiv, brez vsakega plevela, na katerih so se pokončno bohotili: čebula, por, česen, glavnata solata, korenček, peteršilj, pa tudi jagode in gomoljnice. Res pravi vrtnarski čudež na 'strehi' Šri Lanke, imenovan tudi 'Mala Angli'a', okoli najvišje ležečega mesta Nuwara Eliya, 1884 m, pod vznožjem najvišje šrilanške gore Pidurutalagale, 2.524 m. Vendar pa se po videzu nikakor ne more primerjati z Adamovim vrhom - saj ne raste iz tisoč metrov nižjega podstavka! Mesto z velikim igriščem za golf, hipodromom ter viktorianski in tudorski stil počitniških rezidenc pričajo o angleškem duhu, ki je še pred nekaj desetletji vladal tod okoli. Jezera v Lake Districtu, ljubezen do konj, golfa, lepo urejenih vrtov, parkov - vse to je tam na enem mestu. Prav nič angleške pa niso kramarske stojnice v središču mesta - bazar s športnimi izdelki znanih znamk šrilanške proizvodnje, prinesenimi s Colomba in zelo poceni. Kupila sem dve lahki vetrovki, ki bosta morali počakati na toplejše vetrove. Cena je bila res nesramno nizka, mislim, da sem za vsako plačala po 800 šrilanških rupi, kar je okoli 5 evrov. Ella je bila poleg Kandyja edino ime mesta na naši poti, ki gre zlahka v slovensko uho. To je manjše naselje, a povezano z Nuwaro Eliyo in Colombom tudi po železni cesti. Triurna vožnja v prepolnem vlaku je bila del naše 'doživete' Šri Lanke. Že na peronu v Nuwari Eliyi, kjer smo in tistimi, ki jih naj ne bi uživala. Živim torej zelo narobe, saj imam zelo rada surova jabolka, kuhana pa precej manj. Ničesar pa ni bilo napisanega o piači in drugi hrani, o maščobah, beljakovinah, vrstah mesa, če ga sploh še lahko jem. To dokazuje, da je klinika bolj v povojih. Zato pa imajo veliko maserjev, tudi moških, in tako imenovano parno in navadno savno. Moj moški maser Sawantha me je neprestano spraševal le, če je preveč 'hard' (močan ali trd!), saj očitno kaj več angleščine ni znal. Razen številk, seveda, ko je pričakoval veliko napitnino. Parna kopel je bil lesen zaboj, iz katerega je gledala le glava, in moj obraz je bil deležen debele pla- dolgo čakali, medtem nas je na nasprotni strani železniških tirov spremljalo budno oko našega avtobusa, za primer, če se ne bi uspeli vkrcati, je bilo na pretek zanimivih srečanj. Tamilske družine z neverjetno lepimi otročički, oblečenimi v angleško »govoreča« oblačila, so z zanimanjem spremljale naše fotografiranje in se z veseljem ogledovale v majhnih ekranih na fotoaparatu. Ko je vlak prisopihal, smo urno skočili nanj in se uspeli posesti. Najbolj čudno je bilo, da so mladeniči lahko stali pri odprtih vratih in se le z eno roko držali za kljuko, tako da so dobesedno viseli iz vlaka, ki je viugal med gozdovi in skozi številne predore. V predorih pa vreščanje kot na loopingih v luna parku! V Elli sem si privoščila ayurvedsko masažo v nastajajočem masažnem centru ob vaški poti, kjer so nas najprej s pomočjo »pulsa« in nekaj vprašanj razvrstili v prevladujočo 'došo' - vato, pitto ali kapho! Meni so dodelili vato in me opremili z zapisi sadja in zelenjave, ki naj bi mi koristilo, sti rjave pomade, medtem ko se je telo ogrevalo nad plinskimi gorilniki. Po desetih minutah, ko ni bilo preveč 'hot' (vroče), me je za naslednjih deset minut zaprl v glinen iglu, v katerem sta bili sključeni že dve sotrpinki. Mislim, da je minute kar odšteval, saj je čakal pred vrati, da me bo pravi čas odrešil. Masko z obraza sem morala umiti sama, olje na telesu pa se je vpijalo še naslednji dve uri. Takšna ayurvedska masaža je res zanimiva; zanjo je značilno, da se začne z glavo, v samem lasišču. Počutje po masaži - nič posebnega! A vem, da ayurvedska znanost ni trenutna, da je potrebno veliko časa, več mesecev, da se pokažejo učinki. Torej ravno prav, da mi bo kmalu zmanjkalo domačih jabolk! Mali Adamov vrh nas je spet pričakal s stopnicami, ki pa so na vrhu čudežno izginile, se pomešale med visoko travo in smešno okrašene palice na vršnem grebenu, od koder se je odprl pogled na naše nadaljnje potovanje po serpentinasti cesti v nižino! Spotoma smo sre- čali prodajalce spominkov z izvirnimi obeski iz velikega zrna nekega stroka, torej svež nakup, ki je premamil naše popotnice, in je bil gotovo vreden 100 rupi (60 centov). Ravanin slap nižje ob cesti je mogočen, zato je bilo pod njim veliko ljudi, predvsem domačinov, v bližnjem grmovju pa tudi kopalcev, ki se tam lahko umiejo in stuširajo.Vse vodovje Šri Lanke je pravzaprav namenjeno domačinom za vzdrževanje higiene. Ker je vedno toplo, ne potrebujejo zaprtih kopalnic, pa tudi ne pralnih strojev za pranje perila! Perejo pa kar veliko, o čemer so me prepričali kosi opranega perila, razprostrtega po strehah in travi, kjer koli smo se peljali. V Bu-dovem svetišču Maligawilla smo se dokončno poslovili od stopnic - vseh skupaj jih je bilo okoli 20 000, če štejem tudi sestope! Tamkajšnji vodnik nam je zelo nazorno razložil pomen znakov na zanimivi dagobi, pa večne kolobarje samsare kot samo konico, ki pomeni najvišje sporočilo - nirvano! Popoldanski izlet z džipi nas je popeljal v narodni park Yala, kjer so nas sicer legitimirali in nam dodelili 'paznika', ki pa je bil zelo zgovoren in priazen. Povedal nam je, da je sicer mogoče videti leoparda, ki je najdragocenejši prebivalec tega velikanskega parka, a ne v popoldanskih urah in ne vedno. Tako smo se morali zadovoljiti z lepimi posnetki slonov, jelenjadi, bivolov, pavov, dveh krokodilov, črnega divjega prašiča, nekaj opic, belih ibisev in celo beloglavega orla. Pa še nekaj - v živo smo se lahko dotaknili Indiskega oceana, sicer zelo valovitega, in se prepričali o toplih počitniških dneh na koncu našega potovanja. Nazadnje še južna obala in dvodnevni počitek na plaži Spust do morja in postanek ob solinah, hitra vožnja do Hambatote, kjer smo se ustavili v samem središču - ob ribji tržnici in avtobusni postaji. Ribe so prodajali na tleh in jih 'hladili' s peskom! Kislo mleko - 'curd' so prodajali na dveh mestih, malo dražji je bil tisti, ki ni bil v sicer lepi glineni posodi, pokrit le z navadnim časopisnim papirjem. 40 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 28. april 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Letno poročilo o kvaliteti pitne vode v Občini Dobrova - Polhov Gradec za leto 2008 Občina Dobrova - Polhov Gradec obvešča svoje občane o kvaliteti pitne vode na območju občine. Poročilo je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06 in 92/06), ki v 34. členu določa, da mora upravljavec vodovoda najmanj enkrat letno obvestiti uporabnike o skladnosti pitne vode, ugotovljeni v okviru notranjega nadzora. V letu 2008 je strokovno pomoč pri izvajanju notranjega nadzora na vodovodih v občini Dobrova - Polhov Gradec opravljal Zavod za zdravstveno varstvo (ZZV) Kranj. Nadzor se je opravljal v skladu z zakonodajo po sistemu dobre higienske prakse ter na podlagi letnega plana vzorčenja, katerega predpiše upravljavec vodovodov, pri čemer so bile na podlagi odvzetih vzorcev vode na zajetjih in iz vodovodnega omrežja pri uporabnikih opravljene mikrobiološke preiskave in fizikalno - kem^'ske analize. Poleg odvzema vzorcev se je izvajal tudi sanitarni higienski nadzor nad vodovodnimi objekti. ZZV Kranj v primeru neskladnih vzorcev ali ugotovljenih morebitnih nepravilnosti na vodo-oskrbnih sistemih celotne občine takoj telefonsko obvesti odgovorno osebo na posameznem vodovodu. Vsa priporočila se podajo tudi v pisni obliki v sprotnih poročilih, katere prejme upravljavec vodovoda (poročilo je objavljeno tudi na spletni strani občine www.dobrova.si). Vzorčenje vode se opravlja na celotnem območju občine Dobrova - Polhov Gradec, to je v KS Dobrova, KS Polhov Gradec, KS Črni Vrh in KS Šentjošt. V tabelah 1, 6, 12, 15 je prikazano skupno število vseh preiskanih vzorcev pitne vode v letu 2008, ki so bili odvzeti po posameznih krajevnih skupnosti iz posameznih vodovodov, število vseh neskladnih vzorcev ter število ne- skladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakter^' fe-kalnega izvora (Ec, En) ter drugih indikatorskih bakter^' (KB, Clo, ŠM37) v pitni vodi. Pojasnilo: Zaradi možnih akutnih posledic je obvladovanje mikroorganizmov v pitni vodi na prvem mestu po pomenu za zdravje ljudi. Mikroorganizmi, katerih prisotnost se običajno ugotavlja v pitni vodi, pokažejo obseg in stopnjo morebitne fekalne ali druge onesnaženosti. V pitni vodi se rutinsko določa indikatorje fekalne onesnaženosti in indikatorske bakterie. Zanesljivi indikatorji fekalne onesnaženosti (Escherichia coli, Enterococcus sppecies): •Escherichia coli (Ec) je bakteria, ki je vedno prisotna v človeškem in živalskem blatu v velikem številu ter posledično v odplakah in vodah, ki so onesnažene s fekal^ami. Rezultat dokazuje, da je bila voda fekalno onesnažena. •Enterokoki (Enterococcus sppecies) (En) so bakterie, ki so prisotne v črevesju oz. v blatu ljudi in živali. Upoštevamo jih kot zanesljive fekalne indikatorje. V vodi se ohran^o dlje časa kot druge bakterie, zato njihovo prisotnost ocenjujemo kot starejše fekalno onesnaženje, ki kaže na pomanjkljivosti v procesu oskrbe s pitno vodo. Indikatorske bakterie (Clostridium perfringens s sporami, koliformne bakterie, število koloni pri 22°C in pri 37°C): •Koliformne bakterie (KB) zajemajo skupino bak-teri, ki jih najdemo ne samo v blatu, ampak tudi v okolju. Prisotnost kaže na onesnaženje z večjimi količinami organskih in anorganskih snovi iz okolja. •Clostridium perfringens (Clo) sodi med sporoge- Tabela 1: Število vseh odvzetih in število neskladnih vzorcev pitne vode v letu 2008 - KS DOBROVA. Vodovodi v upravljanju KS Dobrova pri Ljubljani mikrobiološke preiskave fizikalno -ana kemjske lize število preiskanih vzorcev število neskladnih vzorcev Št. neskladnih - vzrok neskladnosti število preiskanih vzorcev število neskladnih vzorcev (vzrok) indikatorji fekalnega izvora ostale indikatorske bakterie 1) Dobrova pri Ljubljani 40 7 4 7 7 0 2) Brezje pri Dobrovi 14 1 1 1 3 0 3) Osredek pri Dobrovi 12 0 0 0 2 0 4) Hruševo 12 0 0 0 2 2 (pre^ze^ pH) Skupaj vsi vzorci 78 8 5 8 14 2 Legenda / opombe tabele: - indikatorji fekalnega izvora: ^bakter^e Escherichia coli (Ec) in enterokoki (En); - ostale indikatorske bakterije: ^koliformne bakterie (KB), klostridii (Clo) ter št. mikroorganizmov pri 22°C in pri 37°C (ŠM37). Tabela 2: Število odvzetih in število neskladnih vzorcev pitne vode na JV Dobrova v letu 2008. JV Dobrova pri Ljubljani - odvzemno mesto mikrobiološke preiskave fizikalno - kemjske analize redni preskus občasni preskus nesklade paramet n er re pre dni skus občasni preskus s n skupaj s n skupaj Ec En KB s n s n 1) Vodni viri JV Dobrova zajetje Šmešek 0 1 1 0 1 1 2 / 2 / / / / vrtina Gaberje / / / 2 1 3 0 / 1 / / / / 2) Omrežje JV Dobrova osnovna šola Dobrova 6 0 6 2 1 3 0 1 1 1 0 1 0 vrtec Dobrova 7 1 8 3 1 4 0 1 2 2 0 2 0 mesaria Sajovec Dobrova 5 1 6 0 0 0 0 / 1 / / / / vodohrani, prečrpališča, omrežje ostala odvzemna mesta 6 0 6 2 0 2 0 0 0 1 0 / / Skupaj vsi vzorci 24 3 27 9 4 13 2 2 7 4 0 3 0 Opombe tabele: s = skladen vzorec; n = neskladen vzorec; / = vzorec ni bil odvzet. Tabela 3: Št. odvzetih in število neskladnih vzorcev pitne vode na vodovodu Brezje v letu 2008. Vodovod Brezje pri Dobrovi -odvzemno mesto mikrobiološke preiskave fizikalno - kemjske analize redni preskus občasni preskus neskla param den eter redni preskus občasni preskus s n skupaj s n skupaj Ec En KB s n s n 1) Vodni vir zajetje Ključ 1 0 1 / / / 0 / 0 / / / / zajetje Kovnik 0 1 1 / / / 1 / 1 / / / / 2) Omrežje Brezje vrtec Brezje 3 0 3 3 0 3 0 0 0 2 0 / / Brezje pri Dobrovi 34 3 0 3 1 0 1 0 0 0 / / / / vodohran Žnidarica / / / 1 0 1 0 0 0 / / / / vodohran Setnik / / / 1 0 1 0 0 0 / / 1 0 Skupaj vsi vzorci 7 1 8 6 0 6 1 0 1 2 0 1 0 Opombe tabele: s = skladen vzorec; n = neskladen vzorec. ne bakterie. Običajno so prisotne v blatu, vendar v manjšem številu kot E. coli. Njihov izvor je lahko tudi v okolju. Spore prežive v vodi dolgo časa in so odporne na dezinfekciska sredstva. •Povečano število mikroorganizmov pri 22°C in pri 37°C (ŠM22, ŠM37) kaže na onesnaženje iz okolja oz. površin, zastajanje vode, neustreznost priprave vode, poškodbe ali napake v omrežju. POROČILO O KVALITETI PITNE VODE IZ VODOVODOV V UPRAVLJANJU KRAJEVNE SKUPNOSTI DOBROVA ZA LETO 2008 Vodovodi v upravljanju Krajevne skupnosti Dobrova so naslednji: •vodovod BREZJE pri Dobrovi, •vodovod DOBROVA pri Ljubljani, •vodovod HRUŠEVO, •vodovod OSREDEK pri Dobrovi. V tabeli 1 je prikazano število vseh preiskanih vzorcev pitne vode v letu 2008 odvzetih iz vodovodov v upravljanju KS Dobrova pri Ljubljani, število vseh neskladnih vzorcev ter število neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakteri fe-kalnega izvora (Ec, En) ter drugih indikatorskih bakteri (KB, Clo, ŠM37) v pitni vodi. Mikrobiološka in kemjska skladnost vzorcev pitne vode v letu 2008 1)Vodovod Dobrova pri Ljubljani Vira pitne vode za vodovod Dobrova sta zajetje Šmešek in vrtina Gaberje. S pitno vodo iz tega vodovoda se oskrbujejo naselja Gabrje, Hruše-vo, Selo, Šujica, Stranska vas, Dobrova in Razori. Voda iz zajetja Šmešek teče po primarnem vodu skozi naselja Gabrje in Šujica proti Dobrovi, kjer sta vodohrana (VH) Rant (Dobrova) in Razori. Pred Dobrovo se iz glavnega voda omrežje odcepi proti prečrpališču Selo (VH Selo), proti naselju Stranska vas (VH Utik) in proti prečrpa-lišču Malen (VH Šimc). Voda iz zajetja Šmešek ima zaradi geološke sestave tal površinski vpliv, zato se jo tretira s klorovim preparatom oziroma se vodni vir avtomatsko izključi iz omrežja, če merilec motnosti (turbidimeter) zazna motnosti večjo od 1 NTU. Takrat se vključi vrtina Gabrje, ki je priključena direktno na glavni - primarni vod. V letu 2008 je bilo v okviru notranjega nadzora odvzetih in laboratorisko preiskanih sedemin-štirideset (47) vzorcev pitne vode iz vodnih virov in omrežja Dobrava. Od tega je bilo 40 vzorcev odvzetih za mikrobiološke preiskave (27 za redni in 13 za občasni preskus), ter 7 vzorcev za fizikalno - kemiske analize (4 za redni in 3 za občasni preskus). V tabeli 2 je prikazano število vseh odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2008 na JV Dobrova, št. neskladnih vzorcev z vzrokom neskladnosti ter št. neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakteri Escherichia coli (Ec) in/ali enterokokov (En) ter koliformnih bakteri (KB) v pitni vodi. ^Glede na obseg mikrobioloških preiskav je bilo 7 vzorcev mikrobiološko neskladnih z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (v nadaljevanju: pravilnik). Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile ugotovljene naslednje neskladnosti: ■v 2 primerih zaradi izoliranih bakteri Escherichia coli (1, 5 /100 ml); ■v 2 primerih zaradi izoliranih enterokokov (4, 1 /100 ml) ter ■v 7 primerih zaradi izoliranih koliformnih bakteri (1, 7, 1, 4, 1, 2, 3 /100 ml). ^Glede na obseg opravljenih fizikalno - kemi'-skih analiz so bili vsi preskušani vzorci pitne vode skladni z zahtevami pravilnika. V preteklih letih se je izkazalo, da prihaja do občasne mikrobiološke kontaminacie obeh vodnih virov. Trenutno je na vodooskrbnem sistema Dobrova zagotovljeno tretiranje samo pitne vode iz zajetja Šmešek, ki pa se ob povečani motnosti (nad 1 NTU) avtomatično izključi iz distribuci-skega sistema. To pa pomeni, da v času, ko je v sistem vključena samo vrtina Gabrje, ni zagotovljena ustrezna mikrobiološka varnosti pitne vode. Predlagamo vam, da se tudi na vrtini Ga-brje vzpostavi ustrezno tretiranje pitne vode. Na zajetju Šmešek bi bilo priporočljivo pred fazo dezinfekcie vzpostaviti še fazo filtracie pitne vode. Na celotnem vodovodnem omrežju naj se vzpostavi stalni točkovni nadzor spremljanja koncentracie prostega rezidualnega klora. 2) Vodovod Brezje pri Dobrovi Viri pitne vode za vodovod Brezje so zajetja Kovnik (2), Knapovc (trenutno izključen) in Ključ. Voda iz zajetja Knapovc teče v VH Žni-darica, iz zajeti Kovnik in Ključ pa v VH Setnik (tudi višek iz VH Žnidarica). Pitna voda se pred distribucio do uporabnikov ne tretira. V letu 2008 je bilo v okviru notranjega nadzora odvzetih in laboratorisko preiskanih sedemnajst (17) vzorcev pitne vode iz vodnih virov in omrežja Brezje. Od tega je bilo 14 vzorcev odvzetih za mikrobiološke preiskave (8 za redni in 6 za občasni preskus), ter 3 vzorcev za fizikalno - kemiske analize (2 za redni in 1 za občasni preskus). V tabeli 3 je prikazano število vseh odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2008 na vodovodu Brezje, št. neskladnih vzorcev z vzrokom neskladnosti ter št. neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakteri Escherichia coli (Ec) ali enteroko-kov (En) ter koliformnih bakteri (KB). ^Glede na obseg mikrobioloških preiskav je bil 1 vzorec mikrobiološko neskladen z zahtevami pravilnika. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile ugotovljene naslednje neskladnosti: ■v 1 primeru zaradi izoliranih bakteri Escheric-hia coli (8 /100 ml) ter ■v 1 primeru zaradi izoliranih koliformnih bak-teri (8 /100 ml). ^Glede na obseg opravljenih mikrobioloških preiskav in fizikalno - kemiskih analiz so bili vsi preskušani vzorci pitne vode skladni z zahtevami pravilnika. Ker na zajetju Kovnik prihaja do občasne mikrobiološke kontaminacie, vam predlagamo, da se na vodovodnem omrežju, ki se napaja iz tega vodnega vira, vzpostavi ustrezno tretiranje pitne vode, ki naj bo tehnično varno ter strokovno izvedeno, oziroma naj se vodovodno omrežje priključi na drug vodni vir, ki bo distribuiral zdravstveno ustrezno pitno vodo. Predlagamo vam, da se neposredna okolica zajeti (vključno z vodovplivnim območjem) ustrezno zaščiti. V preteklem letu je bil iz distribuciskega sistema začasno izključen vodni vir Knapovc, pri katerem so se v preteklosti pogosto pokazale mikrobiološke neskladnosti. 3)Vodovod Osredek pri Dobrovi Vir pitne vode za vodovod Osredek je zajetje Silovci. Voda iz zajetja Silovci teče v črpališče, od koder se jo prečrpava v vodohran I in od tu naprej v vodohran II. V omrežje je voda speljana iz obeh vodohranov. Pitna voda se pred distri-bucio do uporabnikov ne tretira. V letu 2008 je bilo v okviru notranjega nadzora odvzetih in laboratorisko preiskanih štirinajst (14) vzorcev pitne vode iz vodnih virov in omrežja Osredek. Od tega je bilo 12 vzorcev odvzetih za mikrobiološke preiskave (6 za redni in 6 za občasni preskus), ter 2 vzorca za fizikalno - kemiske analize (1 za redni in 1 za občasni preskus). V tabeli 4 je prikazano število vseh odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2008 na vodovodu Osredek, št. neskladnih vzorcev z vzrokom neskladnosti ter št. neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakteri Escherichia coli (Ec) in/ali en-terokokov (En) ter koliformnih bakteri (KB) v pitni vodi. ^Glede na obseg opravljenih mikrobioloških preiskav in fizikalno - kemiskih analiz so bili vsi preskušani vzorci pitne vode skladni z zahtevami pravilnika. Objekt zajetja je bil v preteklem letu saniran. V času ogleda so potekala zaključna sanaciska dela na zaledju zajetja, kjer je nameščena hidro-izolaciska folia. Predlagano je bilo, da se zagotovi ustrezno odvodnjavanje območja zajetja. V vodohrana I občasno prihaja do tvorjenja kal-cievega karbonata na vodni gladini. Predlaga- 28. april 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova mo, da se nivo vodne gladine občasno dvigne, tako, da se bo plast kalcievega karbonata sprala preko cevi za iztok viška. 4) Vodovod Hruševo Vir pitne vode za vodovod Hruševo je zajetje Brezaravan. Voda iz zajetja teče v vodohran Hruševo, od tam pa v vodovodno omrežje. Pitna voda se pred distribucio do uporabnikov ne tretira. V letu 2008 je bilo v okviru notranjega nadzora odvzetih in laboratorisko preiskanih štirinajst (14) vzorcev pitne vode iz vodnih virov in omrežja Hruševo. Od tega je bilo 12 vzorcev odvzetih za mikrobiološke preiskave (7 za redni in 5 za občasni preskus), ter 2 vzorca za fizikalno - kemiske analize (1 za redni in 1 za občasni preskus). V tabeli 5 je prikazano število vseh odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2008 na vodovodu Hruševo, št. neskladnih vzorcev z vzrokom neskladnosti ter št. neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakteri Escherichia coli (Ec), entero-kokov (En) ter koliformnih bakteri (KB) v pitni vodi. ^Glede na obseg opravljenih mikrobioloških Tabela 4: Št. odvzetih in število neskladnih vzorcev pitne vode na vodovodu Osredek v letu 2008. Vodovod Osredek pri Dobrovi - odvzemno mesto mikrobiološke preiskave fizikalno - kemjske analize redni preskus občasni preskus I eskla laram den eter redni preskus občasni preskus s n skupaj s n skupaj Ec En KB s n s n 1) Vodni vir zajetje Silovci 1 0 1 / / / / / / / / / / 2) Omrežje Osredek vodohran I / / / 2 0 2 0 0 0 1 0 1 0 Osredek 5 2 0 2 3 0 3 0 0 0 / / / / Osredek 38 3 0 3 1 0 1 0 0 0 / / / / Skupaj vsi vzorci 6 0 6 6 0 6 0 0 0 1 0 1 0 Opombe tabele: s = skladen vzorec; n = neskladen vzorec. Tabela 5: Št. odvzetih in število neskladnih vzorcev pitne vode na vodovodu Hruševo v letu 2008. Vodovod Hruševo - odvzemno mesto mikrobiološke preiskave fizikalno - kemjske analize redni preskus občasni preskus ne pa sklad ramet n er redni preskus občasni preskus s n skupaj s n skupaj r ' Ec En KB s n s n 1) Vodni vir zajetje Brezaravan / dotok zajetja v vodohran 1 0 1 1 0 1 0 / 0 / / / / 2) Omrežje Hruševo Hruševo 16 3 0 3 1 0 1 0 0 0 / / / / Hruševo 7 a 3 0 3 1 0 1 0 0 0 0 1 (pH) / / vodohran Hruševo / / / 2 0 2 0 0 0 / / 0 1 (pH) Skupaj vsi vzorci 7 0 7 5 0 5 0 0 0 0 1 0 1 Opombe tabele: s = skladen vzorec; n = neskladen vzorec. Tabela 6: Število odvzetih in število neskladnih vzorcev pitne vode v letu 2008 - KS POLHOV GRADEC Vodovodi v upravljanju KS Polhov Gradec mikrobiološke preiskave fizikalno -kemjske analize število preiskanih vzorcev število neskladnih vzorcev št. neskladnih - vzrok neskladnosti indikatorji fekalnega izvora ostale indikatorske bakterie 1) Polhov Gradec 22 0 0 0 / 2) Dvor - Dolenja vas 9 0 0 0 / 3) Hrastenice 4 0 0 0 / 4) Podreber 4 0 0 0 / 5) Praproče I in II 8 1 0 1 / 6) Briše 1 0 0 0 / Skupaj vsi vzorci 48 1 0 1 / Legenda / opombe tabele: - indikatorji fekalnega izvora: ^bakter^e Escherichia coli (Ec) in enterokoki (En); - ostale indikatorske bakterje: ^koliformne bakterye (KB), klostridii (Clo) ter št. mikroorganizmov pri22°C in pri 37°C (ŠM37). Tabela 7: Št. odvzetih in št. neskladnih vzorcev pitne vode na vodovodu Polhov Gradec v letu 2008. Vodovod Polhov Gradec -odvzemno mesto Vodni viri zajetje Visoka cona I zajetje Visoka cona II zajetje Visoka cona III zajetje Nizka cona Omrežje Polhov Gradec vodohran Visoka cona vodohran Nizka cona vodohran Babna Gora II OŠ Polhov Gradec Čebelarstvo Božnar Frizerski salon Anja Polhov Gradec 12 Srednja vas 25, Kovač Podreber 4 Podreber 5 Dolenja vas 61 Babna Gora 19 Skupaj vsi vzorci mikrobiološke preiskave redni preskus 22 n skupaj 22 občasni preskus s n skupaj skupaj št. vzorcev neskladen parameter Ec En KB ŠM37 - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 41 Opombe tabele: s = skladen vzorec; n = neskladen vzorec; / = vzorec ni bil odvzet. preiskav so bili vsi preskušani vzorci pitne vode skladni z zahtevami pravilnika. ^Fizikalno - kemiske analize so pokazale, da oba preskušana vzorca pitne vode nista bila skladna z določili pravilnika zaradi prenizke pH vrednosti. Rezultati večletnega spremljanja zdravstvene ustreznosti pitne vode na vodovodu Hruševo so pokazali občasne neskladnosti pitne vode s pravilnikom zaradi mikrobiološke kontaminacie vodnih virov ter občasno prenizkega pH. Vzrok neskladnosti sicer nima direktnega škodljivega vpliva na zdravje ljudi, je pa dejavnik, ki povzroča korozivnost na cevovodu. Zato je pri novogradnjah ali rekonstrukci'ah vodovodnega omrežja potrebno uporabljati cevi, ki so iz umetnih materialov ali nerjavečega jekla (RF). O tem je potrebno obvestiti vse uporabnike vodovodnega omrežja. Splošna načela: Na vodovodih, kjer mikrobiološka kvaliteta pitne vode niha in kjer so v vzorcih občasno ali stalno prisotne bakterje fekalnega izvora, je treba, da se pred distribucjo vode v omrežje vzpostavi ustrezno tretiranje pitne vode oziroma se vodovodno omrežje priključi na vodni vir, ki distribuira zdravstveno ustrezno pitno vodo. Vsa potrebna redna vzdrževalna dela, pregledovanje in čiščenje okolice objektov za zajem, zbiranje in distribucjo pitne vode, ter dezinfekcje po čiščenju, je potrebno opraviti v skladu z načeli dobre higienske prakse. Vo-dovplivna območja naj se zaščiti, ne-ograjene vodooskrbne objekte pa naj se ustrezno ogradi in označiti z opozorilnimi tablami. Pri vsem tem je potrebno upoštevati, da dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega: oskrbo s pitno vodo, upravljanje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo, redno vzdrževanje objektov in naprav, redno investicisko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo, izvajanje potrebnih rekonstrukci in tehnoloških izboljšav, izvajanje nadzora in monitoringa kvalitete pitne vode, priključevanje novih uporabnikov na omrežje ter vzpostavljanje in vodenje geo-podatkovnih baz objektov, omrežja in naprav javnega vodovoda. POROČILO O KVALITETI PITNE VODE IZ VODOVODOV V UPRAVLJANJU KRAJEVNE SKUPNOSTI POLHOV GRADEC ZA LETO 2008 Vodovodi v upravljanju Krajevne skupnosti Polhov Gradec so naslednji: • vodovod DVOR - DOLENJA VAS, • vodovod HRASTENICE, • vodovod PODREBER, • vodovod POLHOV GRADEC, • vodovod PRAPROČE I in II, • vodovod BRIŠE. V tabeli 6 je prikazano število vseh preiskanih vzorcev pitne vode v letu 2008 odvzetih iz vodovodov v upravljanju KS Polhov Gradec, število vseh neskladnih vzorcev ter število neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakteri fekalnega izvora (Ec, En) in/ali drugih indikatorskih bakteri (KB, Clo, ŠM37) v pitni vodi. 1)Vodovod Polhov Gradec Vodovodno omrežje Polhov Gradec se napaja iz štirih podzemnih vodnih virov. Voda iz zajeti Visoka cona I, II in III se zbira v vodohranu Visoka cona, od koder se jo večji del distribuira neposredno v del omrežja Polhovega Gradca (osnovna šola) in naprej v naselji Podreber in Babno goro. Višek vode iz vodohrana Visoka cona je speljan v nižje ležeči vodohran Nizka cona, kjer se meša z vodo iz zajetja Nizka cona. Ta voda napaja preostali del omrežja Polhovega Gradca ter zaselka Pristava in Srednja vas. V letu 2008 je bilo v okviru notranjega nadzora iz vodnih virov in vodovodnega omrežja Polhov Gradec odvzetih in laboratorisko preiskanih šestindvajset (26) vzorcev pitne vode za mikrobiološke preiskave (22 za redni in 4 za občasni preskus). V preteklem letu ni bil odvzet noben vzorec za fizikalno - kemiske analize. V tabeli 7 je po odvzemnih mestih prikazano število vseh odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2008 na vodovodu Polhov Gradec, št. neskladnih vzorcev z vzrokom neskladnosti ter št. neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakteri Escherichia coli (Ec) in/ali enterokokov (En) in/ali koliformnih bakteri (KB) ter preseženega števila mikroorganizmov pri 37°C v pitni vodi. ^Glede na obseg opravljenih mikrobioloških preiskav so bili vsi preskušani vzorci pitne vode skladni z zahtevami pravilnika 2)Vodovod Dvor - Dolenja vas S pitno vodo iz vodovoda Dvor - Dolenja vas se oskrbujeta naselji Dvor in Dolenja vas. Vir naravne vode je podzemna voda iz zajetj Graben (2) in Breg. Voda iz vseh treh zajeti se preko dveh ločenih dotokov zbira v vodohranu Dvor, od koder se jo distribuira naprej v omrežje. Pitna voda se pred distribucio do uporabnikov ne tretira. V letu 2008 je bilo v okviru notranjega nadzora iz vodnih virov in vodovodnega omrežja Dvor - Dolenja vas odvzetih in laboratori'sko preiskanih devet (9) vzorcev pitne vode za mikrobiološke preiskave (7 za redni in 2 za občasni preskus). V preteklem letu ni bil odvzet noben vzorec za fizikalno - kemiske analize. V tabeli 8 je po odvzemnih mestih prikazano število vseh odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2008 na vodovodu Dvor - Dolenja vas, št. neskladnih vzorcev z vzrokom neskladnosti ter št. neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakteri Escherichia coli (Ec) in/ali enterokokov (En) in/ali koliformnih bakteri (KB) ter preseženega števila mikroorganizmov pri 37°C v pitni vodi. ^Glede na obseg opravljenih mikrobioloških preiskav so bili vsi preskušani vzorci pitne vode skladni z zahtevami pravilnika 3)Vodovod Hrastenice S pitno vodo iz vodovoda Hrastenice se oskrbuje del naselja Hrastenice. Vir naravne vode je podzemna voda iz zajetja Studence, ki se preko vodohrana distribuira naprej v omrežje. Zajetje je grajeno iz štirih prekatov, ki omogočajo fil-tracio zajete vode (usedalnik in peščena filtra). Pitna voda se pred distribucio do uporabnikov ne dezinficira. V letu 2008 so bili v okviru notranjega nadzora iz vodnih virov in vodovodnega omrežja Hra-stenice odvzeti in laboratorisko preiskani štirje (4) vzorci pitne vode za mikrobiološke preiskave (3 za redni in 1 za občasni preskus). V preteklem letu ni bil odvzet noben vzorec za fizikalno - kemiske analize. V tabeli 9 je po odvzemnih mestih prikazano število vseh odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2008 na vodovodu Hrastenice, št. neskladnih vzorcev z vzrokom neskladnosti ter št. neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakteri Escherichia coli (Ec) in/ali enterokokov (En) in/ali koliformnih bakteri (KB) ter preseženega št. mikroorganizmov pri 37°C v pitni vodi. ^Glede na obseg opravljenih mikrobioloških preiskav so bili vsi preskušani vzorci pitne vode Tabela 8: Št. odvzetih in št. neskladnih vzorcev pitne vode vodovod Dvor-Dolenja vas v letu 2008. Vodovod Dvor - Dolenja vas - odvzemno mesto mikrobiološke preiskave redni preskus občasni preskus skupno št. preiskanih vzorcev neskladen parameter s n skupaj s n skupaj Ec En KB ŠM37 1) Vodni viri 2 zajetje Breg 1 0 1 / / 0 / 0 0 zajetji Graben I in II 1 0 1 / / 0 / 0 0 2) Omrežje Dvor - Dolenja vas 7 vodohran Dvor 1 0 1 / / 0 / 0 0 Dvor 1a 2 0 2 0 1 0 0 0 0 Dolenja vas 4 2 0 2 0 1 0 0 0 0 Skupaj vsi vzorci 7 0 7 0 2 9 0 0 0 0 Opombe tabele: s = skladen vzorec; n = neskladen vzorec; / = vzorec ni bil odvzet. s 1) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 0 0 0 0 42 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova Tabela 9: Število odvzetih in št. neskladnih vzorcev pitne vode na vodovodu Hrastenice v letu 2008. - Polhov Gradec 28. april 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Vodovod Hrastenice - odvzemno mesto mikrobiološke preiskave redni preskus občasni preskus skupno št. preiskanih vzorcev neskladen parameter s n skupaj s n skupaj Ec En KB ŠM 37 1) Vodni vir 1 zajetje Studenčice 1 0 1 / / / 0 / 0 0 2) Omrežje Hrastenice 3 vodohran Hrastenice 1 0 1 / / / 0 / 0 0 Hrastenice 3 1 0 1 1 0 1 0 0 0 0 Skupaj vsi vzorci 3 0 3 1 0 1 4 0 0 0 0 Opombe tabele: s = skladen vzorec; n = neskladen vzorec; / = vzorec ni bil odvzet. Tabela 10: Število odvzetih in št. neskladnih vzorcev pitne vode na vodovodu Podreber v letu 2008. Vodovod Podreber - odvzemno mesto mikrobiološke preiskave redni preskus občasni preskus skupno št. preiskanih vzorcev neskladen parameter s n skupaj s n skupaj Ec En KB ŠM 37 1) Vodni vir 1 zajetje Podreber 1 0 1 / / / 0 / 0 0 2) Omrežje Podreber 3 Srednja vas 2 2 0 2 1 0 1 0 0 0 0 Skupaj vsi vzorci 3 0 3 1 0 1 4 0 0 0 0 Opombe tabele: s = skladen vzorec; n = neskladen vzorec; / = vzorec ni bil odvzet. Tabela 11: Število odvzetih in št. neskladnih vzorcev pitne vode na vodovodih Praproče I in II ter Briše v letu 2008. Vodovod Praproče I, Praproče II in Briše - odvzemno mesto mikrobiološke preiskave redni preskus občasni preskus skupno št. preiskanih vzorcev neskladen parameter s n skupaj s n skupaj Ec En KB ŠM 37 1) Vodni vir 1 zajetje Srebotnjak (Praproče I) 1 0 1 / / / 0 / 0 0 2) Omrežje Praproče I 5 vodohrana Praproče in Mali vrh 2 0 2 1 0 1 0 0 0 0 Praproče 16 in Setnik 34 c 0 1 1 1 0 1 0 0 0 1 3) Omrežje Praproče II 3 Praproče 3 1 0 1 1 0 1 0 0 0 0 4) Omrežje Briše Briše 4 1 0 1 / / / 0 / 0 0 Skupaj vsi vzorci 5 1 6 3 0 3 9 0 0 0 1 Opombe tabele: s = skladen vzorec; n = neskladen vzorec; / = vzorec ni bil odvzet. Tabela 12: Število odvzetih in število neskladnih vzorcev pitne vode v letu 2008 - KS ČRNI VRH. Vodovodi v upravljanju KS Črni Vrh mikrobiološke preiskave fizikalno - kemjske analize število preiskanih vzorcev število neskladnih vzorcev Št. neskladnih - vzrok neskladnosti število preiskanih vzorcev število neskladnih vzorcev (vzrok) indikatorji fekalnega izvora ostale indikatorske bakterie 1) Črni Vrh - Smolnik 8 0 0 2 2 0 2) Srednji Vrh - Rovt 8 2 1 2 2 0 Skupaj vsi vzorci 16 2 1 4 4 0 Legenda / opombe tabele: - indikatorji fekalnega izvora: ^bakter^e Escherichia coli (Ec) in enterokoki (En); - ostale indikatorske bakterje: ^koliformne bakterie (KB), klostrid^i (Clo) ter št. mikroorganizmov pri 22°C in pri 37°C (ŠM37). Tabela 13: Št. odvzetih in št. neskladnih vzorcev pitne vode na vodovodu Črni vrh - Smolnik (2008). Vodovod Crni Vrh - Smolnik - odvzemno mesto mikrobiološke preiskav e fizikalno - kemijske analize redni preskus občasni preskus neskladen parameter redni preskus občasni preskus s n skupaj s n skupaj Ec En KB s n s n 1) Vodni vir zajetje Trobec 2 0 2 / / / 0 / 0 / / / / 2) Omrežje Črni Vrh - osnovna šola 1 0 1 / / / 0 / 0 / / / / Črni Vrh - vodohran 1 0 1 1 0 1 0 0 0 1 0 Črni Vrh 2, 27 3 0 3 / / / 0 / 0 1 0 / / Skupaj vsi vzorci 7 0 7 1 0 1 0 0 0 1 0 1 0 Opombe tabele: s = skladen vzorec; n = neskladen vzorec; / = vzorec ni bil odvzet. skladni z zahtevami pravilnika 4) Vodovod Podreber S pitno vodo iz vodovoda Podreber se oskrbuje del naselja Podreber. Vir naravne vode je podzemna voda iz zajetja Pr' Šinkovc. Zajetje in vo-dohran sta locirana nad naseljem Podreber, pod zalednim travnatim pobočjem, na katerem se izvaja kmet^'ska dejavnost. Pitna voda se pred distribuc^o do uporabnikov ne tretira. V letu 2008 so bili v okviru notranjega nadzora iz vodnih virov in vodovodnega omrežja Podreber odvzeti in laborator^'sko preiskani štirje (4) vzorci pitne vode za mikrobiološke preiskave (3 za redni in 1 za občasni preskus). V preteklem letu ni bil odvzet noben vzorec za fizikalno - ke-m^'ske analize. V tabeli 10 je po odvzemnih mestih prikazano število vseh odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2008 na vodovodu Podreber, št. neskladnih vzorcev z vzrokom neskladnosti ter št. neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakter^' Escheric-hia coli (Ec) in/ali enterokokov (En) in/ali koli-formnih bakter^' (KB) ter preseženega števila mikroorganizmov pri 37°C v pitni vodi. ^Glede na obseg opravljenih mikrobioloških preiskav so bili vsi preskušani vzorci pitne vode skladni z zahtevami pravilnika V objektu za zajem in zbiranje pitne vode prihaja občasno do razraščanja korenin, ki zmanjšujejo količino dotočne vode. Zaradi tega naj se izvajajo tekoča vzdrževalna dela, spremlja naj se stanje v objektih in ukrepa v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Zaradi narave zalednih zemljišč vam svetujemo pogostejše spremljanje kem^'ske skladnosti vodnega vira s Pravilnikom o pitni vodi, za primer, da se na zalednih kmet^'skih površinah uporabljajo kem^'ska ali biološka fi-tofarmacevtska sredstva, ki bi lahko imela vpliv na zdravstveno ustreznost vodnega vira. 5) Vodovodi Praproče I, Praproće II in Briše Vir naravne vode za vodovod Praproče I (zgoraj) je podzemna voda iz zajetja Srebotnjak. V objektu zajetja je celica za zbiranje vode, od koder se jo prečrpava v vodohran Praproče. Večji del vode iz vodohrana Praproče se distribuira neposredno v omrežje naselja Praproče, preostali del pa je preko dodatnega prečrpališča speljan v vodohran Mali vrh. Vir naravne vode za vodovod Praproče II (spodaj) je podzemna voda iz zajetja Jurjevo korito. Voda iz zajetja Jurjevo korito teče neposredno v rezervoar Jurjevo korito in naprej v omrežje. Vir naravne vode za vodovod Briše je podzemna voda iz zajetja Vovčne. Voda iz zajetja teče v vodohran Briše in naprej v omrežje. Na vseh treh vodovodih se pitne vode se pred distribucijo končnim uporabnikom ne tretira. V letu 2008 je bilo v okviru notranjega nadzora iz vodnih virov in vodovodnih omrež^' Prapriče I in II ter Briše odvzetih in laborator^'sko preiskanih devet (9) vzorcev pitne vode za mikrobiološke preiskave (6 za redni in 3 za občasni preskus). V preteklem letu ni bil odvzet noben vzorec za fizikalno - kem^'ske analize. V tabeli 11 je po vodovodih in odvzemnih mestih prikazano število vseh odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2008, št. neskladnih vzorcev z vzrokom neskladnosti ter št. neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakter^' Escherichia coli (Ec) in/ ali enterokokov (En) in/ali koliformnih bakter^' (KB) ter preseženega števila mikroorganizmov pri 37°C v pitni vodi. ^Glede na obseg mikrobioloških preiskav je bil 1 vzorec mikrobiološko neskladen z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile ugotovljene neskladnosti zaradi presežene mejne vrednosti mikroorganizmov pri 37°C (> 300 /1 ml). ZZV Kranj v primeru neskladnih vzorcev ali ugotovljenih morebitnih nepravilnosti na vodo-oskrbnih sistemih takoj telefonsko obvesti odgovorno osebo na posameznem vodovodu. Vsa priporočila se podajo tudi v pisni obliki v sprotnih poročilih. Splošna načela: Na vodovodih, kjer mikrobiološka kvaliteta pitne vode niha in kjer so v vzorcih občasno ali stalno prisotne bakterije fekalnega izvora, je treba, da se pred distribucjo vode v omrežje vzpostavi ustrezno tretiranje pitne vode oziroma se vodovodno omrežje priključi na vodni vir, ki distribuira zdravstveno ustrezno pitno vodo. Vsa potrebna redna vzdrževalna dela, pregledovanje in čiščenje okolice objektov za zajem, zbiranje in distribucjo pitne vode, ter dezinfekcje po čiščenju, je potrebno opraviti v skladu z načeli dobre higienske prakse. Vo-dovplivna območja naj se zaščiti, ne-ograjene vodooskrbne objekte pa naj se ustrezno ogradi in označiti z opozorilnimi tablami. Pri vsem tem je potrebno upoštevati, da dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega: oskrbo s pitno vodo, upravljanje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo, redno vzdrževanje objektov in naprav, redno investic^'sko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo, izvajanje potrebnih rekonstrukci' in tehnoloških izboljšav, izvajanje nadzora in monitoringa kvalitete pitne vode, priključevanje novih uporabnikov na omrežje ter vzpostavljanje in vodenje geo-podatkovnih baz objektov, omrežja in naprav javnega vodovoda. POROČILO O KVALITETI PITNE VODE IZ VODOVODOV V UPRAVLJANJU KRAJEVNE SKUPNOSTI ČRNI VRH ZA LETO 2008 Vodovoda v upravljanju Krajevne skupnosti Črni Vrh sta naslednja: • vodovod ČRNI VRH - SMOLNIK, • vodovod SREDNJI VRH - ROVT. V tabeli 12 je prikazano število vseh preiskanih vzorcev pitne vode v letu 2008 odvzetih iz vodovodov v upravljanju KS Črni Vrh, število vseh neskladnih vzorcev ter število neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakter^' fekalnega izvora (Ec, En) ter drugih indikatorskih bakter^' (KB, Clo, ŠM37) v pitni vodi. 1) Vodovod Črni Vrh - Smolnik V letu 2008 je bilo v okviru notranjega nadzora iz vodnih virov in vodovodnega omrežja Črni Vrh - Smolnik odvzetih in laborator^'sko preiskanih deset (10) vzorcev pitne vode. Od tega je bilo 8 vzorcev odvzetih za mikrobiološke preiskave (7 za redni in 1 za občasni preskus), ter 2 vzorca za fizikalno - kem^'ske analize (1 za redni in 1 za občasni preskus). V tabeli 13 je prikazano število vseh odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2008; št. neskladnih vzorcev z vzrokom neskladnosti ter št. neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakter^' Escheric-hia coli (Ec) in/ali enterokokov (En) ter koliform-nih bakter^' (KB) v pitni vodi. ^Glede na obseg opravljenih mikrobioloških preiskav in kem^'skih analiz so bili vsi preskušani vzorci pitne vode skladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (pravilnik). S pitno vodo iz vodovoda Črni vrh - Smolnik se oskrbujeta naselji Črni vrh in Smolnik. Vir naravne vode je podzemna voda iz zajet^' Trobec. Vodo iz zajet^' Trobec se iz zbiralnika prečrpava v vodohran Črni vrh, od koder se jo distribuira naprej v omrežje. Pitna voda se pred distribuc^o do uporabnikov ne tretira. 2) Vodovod Srednji Vrh - Rovt S pitno vodo iz vodovoda Srednji vrh - Rovt se oskrbujeta naselji Srednji Vrh in Rovt. Vir naravne vode je podzemna voda iz zajetja Mrzli studenec. Iz zbiralnika se del pitne vode prečrpa-va v vodohran Preval, od tu pa teče v omrežje. Preostali del vode teče v vodohran Ravnohrib in naprej v omrežje. Pitna voda se pred distribuc^o do uporabnikov ne tretira. V letu 2008 je bilo v okviru notranjega nadzora iz vodnih virov in vodovodnega omrežja Srednji Vrh - Rovt odvzetih in laborator^'sko preiskanih deset (10) vzorcev pitne vode. Od tega je bilo 8 vzorcev odvzetih za mikrobiološke preiskave (7 za redni in 1 za občasni preskus), ter 2 vzorca za fizikalno - kem^'ske analize (1 za redni in 1 za občasni preskus). V tabeli 14 je prikazano število vseh odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2008 na vodovodu Srednji Vrh - Rovt, št. neskladnih vzorcev z vzrokom neskladnosti ter št. neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakter^' Escherichia coli (Ec) in/ali enterokokov (En) ter koliformnih bakter^' (KB) v pitni vodi. ^Glede na obseg mikrobioloških preiskav sta bila 2 vzorca mikrobiološko neskladna z zahtevami pravilnika. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v 1 primeru izolirane bakterie Escherichia coli (1 /100 ml) ter v 2 primerih koliformne bakterie (2, 1, /100 ml). Na odvzemnem mestu, kjer so bile ugotovljene neskladnosti z bakteriam fekalnega izvora smo nato (dne 29.10.2008) odvzeli še vzorec za hitri Tabela 14: Št. odvzetih in št. neskladnih vzorcev pitne vode na vodovodu Srednji Vrh - Rovt (2008). mikrobiološke preiskave fizikalno - kemjske analize Vodovod Srednji Vrh - Rovt - odvzemno mesto redni preskus občasni preskus neskladen parameter redni preskus občasni preskus s n skupaj s n skupaj Ec En KB s n s n 1) Vodni vir zajetje Mrzli studenec 2 0 2 / / / / / / / / 1 0 2) Omrežje vodohran Ravnohrib 1 0 1 / / / 0 / 0 / / / / Rovt 1 2 0 2 1 0 1 0 0 0 1 0 / / Srednji vrh 10 0 1 1 / / / 1 / 1 / / / / Srednji vrh 16 0 1 1 / / / 0 / 1 / / / / Skupaj vsi vzorci 5 2 7 1 0 1 1 0 2 1 0 1 0 Opombe tabele: s = skladen vzorec; n = neskladen vzorec; / = vzorec ni bil odvzet. 28. april 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 43 mikrobiološki test. Rezultat tokratne preiskave je pokazal, da v preiskanem vzorcu ni bilo prisotnih bakteri Escherichia coli ali koliformnih bakteri. ^Glede na obseg opravljenih fizikalno - kemi'-skih analiz so bili vsi preskušani vzorci pitne vode skladni z zahtevami pravilnika. Večletno spremljanje zdravstvene ustreznosti pitne vode je pokazalo, da na vodovodih Črni Vrh - Smolnik in Srednji Vrh - Rovt občasno pri- haja do nihanja mikrobiološke kvalitete pitne vode zaradi kontaminacie s fekalnimi bakteria-mi. Vzrok je najverjetneje v geološki sestavi vo-dovplivnih območi, ki ne omogočajo učinkovite naravne filtracie skozi geološke plasti in imajo zaradi tega znaten vpliv na vodne vire trenutne hidrometeorološke spremembe. Splošna načela: Na vodovodih, kjer mikrobiološka kvaliteta pitne vode niha in kjer so v vzorcih občasno ali stalno prisotne bakterije fekalnega izvora, Tabela 15: Število odvzetih in število neskladnih vzorcev pitne vode v letu 2008 - KS ŠENTJOŠT Vodovodi v upravljanju KS Šentjošt mikrobiološke preiskave fizikalno - kemjske analize število preiskanih vzorcev število neskladnih vzorcev št. neskladnih - vzrok neskladnosti število preiskanih vzorcev število neskladnih vzorcev (vzrok) indikatorji fekalnega izvora ostale indikatorske bakterie 1) Butajnova 12 3 1 2 3 1 (pH) 2) Kurja vas 10 0 0 0 3 0 3) Planina nad Horjulom 10 4 2 6 3 2 (pH) 4) Šentjošt nad Horjulom 11 4 4 4 3 2 (pH) Skupaj vsi vzorci 43 11 7 12 12 5 Legenda / opombe tabele: - indikatorji fekalnega izvora: ^bakterie Escherichia coli (Ec) in enterokoki (En); - ostale indikatorske bakterje: ^koliformne bakterie (KB), klostridii (Clo) ter št. mikroorganizmov pri 22°C in pri 37°C (ŠM37). Tabela 16: Število odvzetih in št. neskladnih vzorcev pitne vode na vodovodu Butajnova v letu 2008. Vodovod Butajnova - odvzemno mesto mikrobiološke preiskave fizikalno - kemjske analize redni preskus občasni preskus neskladen parameter redni preskus občasni preskus s n skupaj s n skupaj Ec En KB ŠM 37 s n s n 1) Vodni vir zajetje Lomovec 0 1 1 / / / 0 / 0 1 / / / / 2) Omrežje Butajnova vodohrani + odvzemna mesta na omrežju 9 1 10 0 1 1 0 1 0 1 1 1 1 0 Skupaj vsi vzorci 9 2 11 0 1 1 0 1 0 2 1 1 1 0 Opombe tabele: s = skladen vzorec; n = neskladen vzorec; / = vzorec ni bil odvzet. Tabela 17: Število odvzetih in št. neskladnih vzorcev pitne vode na vodovodu Kurja vas v letu 2008. Opombe tabele: s = skladen vzorec; n = neskladen vzorec; / = vzorec ni bil odvzet. Tabela 18: Število odvzetih in št. neskladnih vzorcev pitne vode na vodovodu Planina v letu 2008. Opombe tabele: s = skladen vzorec; n = neskladen vzorec; / = vzorec ni bil odvze Tabela 19: Število odvzetih in št. neskladnih vzorcev pitne vode na vodovodu Šentjošt v letu 2008. Opombe tabele: s = skladen vzorec; n = neskladen vzorec; / = vzorec ni bil odvze Vodovod Kurja vas - odvzemno mesto mikrobiološke preiskave fizikalno - kemjske analize redni preskus občasni preskus neskladen parameter redni preskus občasni preskus s n skupaj s n skupaj Ec En KB s n s n 1) Vodni vir zajetje Črni graben - levi dotok 1 0 1 / / / 0 / 0 / / / / zajetje Črni graben - desni dotok 1 0 1 / / / 0 / 0 / / / / 2) Omrežje Kurja vas vodohran + druga odvzemna mesta na omrežju 7 0 7 1 0 1 0 0 0 2 0 1 0 Skupaj vsi vzorci 9 0 9 1 0 1 0 0 0 2 0 1 0 Vodovod Planina nad Horjulom - odvzemno mesto mikrobiološke preiskave fizikalno - kemjske analize redni preskus občasni preskus neskladen parameter redni preskus občasni preskus s n skupaj s n skupaj Ec En KB ŠM 37 s n s n 1) Omrežje Planina vodohran Planina 1 0 1 / / / 0 / 0 0 / / 1 0 vodohran Zameje / / / 1 0 1 0 0 0 0 / / / / ostala odvzemna mesta na omrežju Planina 4 4 8 / / / 2 / 2 4 0 2 / / Skupaj vsi vzorci 5 4 9 1 0 1 2 0 2 4 0 2 1 0 Vodovod Šentjošt nad Horjulom - odvzemno mesto mikrobiološke preiskave fizikalno - kemjske analize redni preskus občasni preskus neskladen parameter redni preskus občasni preskus s n skupaj s n skupaj Ec En KB s n s n 1) Vodni viri zajetje Trčkov 0 1 1 / / / 1 / 1 / / / / zajetje Možinetov 1 0 1 / / / 0 / 0 / / / / zajetje Podlogar 0 1 1 / / / 1 / 1 / / / / 2) Omrežje Šentjošt osnovna šola Šentjošt 3 0 3 / / / 0 / 0 1 1 / / vodohran Koglič (za UV dezinfekcio) / / / 1 0 1 0 0 0 / / 0 1 omrežje Šentjošt - ostala odvzemna mesta 2 0 2 / / / 0 / 0 / / / / črpališče pri zanmenju (pred UV dezinfekcio) 0 2 2 / / / 2 / 2 / / / / Skupaj vsi vzorci 6 4 10 1 0 1 4 0 4 1 1 0 1 je treba, da se pred distribucjo vode v omrežje vzpostavi ustrezno tretiranje pitne vode oziroma se vodovodno omrežje priključi na vodni vir, ki distribuira zdravstveno ustrezno pitno vodo. ZZV Kranj, v primeru neskladnih vzorcev ali ugotovljenih morebitnih nepravilnosti na vodo-oskrbnih sistemih takoj telefonsko obvesti odgovorno osebo na posameznem vodovodu. Vsa priporočila se podajo tudi v pisni obliki v sprotnih poročilih. Vsa potrebna redna vzdrževalna dela, pregledovanje in čiščenje okolice objektov za zajem, zbiranje in distribucjo pitne vode, ter dezinfekcje po čiščenju, je potrebno opraviti v skladu z načeli dobre higienske prakse. Vo-dovplivna območja naj se zaščiti, ne-ograjene vodooskrbne objekte pa naj se ustrezno ogradi in označiti z opozorilnimi tablami. Pri vsem tem je potrebno upoštevati, da dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega: oskrbo s pitno vodo, upravljanje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo, redno vzdrževanje objektov in naprav, redno investicisko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo, izvajanje potrebnih rekonstrukci in tehnoloških izboljšav, izvajanje nadzora in monitoringa kvalitete pitne vode, priključevanje novih uporabnikov na omrežje ter vzpostavljanje in vodenje geo-podatkovnih baz objektov, omrežja in naprav javnega vodovoda. POROČILO O KVALITETI PITNE VODE IZ VODOVODOV V UPRAVLJANJU KRAJEVNE SKUPNOSTI ŠENTJOŠT ZA LETO 2008 Vodovodi v upravljanju Krajevne skupnosti Šentjošt so naslednji: • vodovod BUTAJNOVA, • vodovod KURJA VAS, • vodovod PLANINA NAD HORJULOM, • vodovod ŠENTJOŠT NAD HORJULOM. V tabeli 15 je prikazano število vseh preiskanih vzorcev pitne vode v letu 2008 odvzetih iz vodovodov v upravljanju KS Šentjošt nad Horjulom, število vseh neskladnih vzorcev ter število neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakteri fe-kalnega izvora (Ec, En) in/ali drugih indikator-skih bakteri (KB, Clo, ŠM37) v pitni vodi. Mikrobiološka in kemjska skladnost vzorcev pitne vode v letu 2008 1) Vodovod Butajnova S pitno vodo iz vodooskrbnega sistema Butajno-va se oskrbuje naselje Butajnova in posamezni priključki v bližini naselja Butajnova. Vir naravne vode je podzemna voda iz zajetja Lomovec. Voda iz zajetja je speljana v zbiralnik Masonk in od tam preko Starega vodohrana (20 m3) v Novi vodohran (100 m3). Iz primarnega voda se omrežje odcepi proti še petim vodohranom (25 m3). Pitna voda se pred distribucio do uporabnikov ne tretira. V letu 2008 je bilo v okviru notranjega nadzora odvzetih in laboratorisko preiskanih petnajst (15) vzorcev pitne vode iz vodnega vira in omrežja Butajnova. Od tega je bilo 12 vzorcev odvzetih za mikrobiološke preiskave (11 za redni in 1 za občasni preskus), ter 3 vzorci za fizikalno - kemiske analize (2 za redni in 1 za občasni preskus). V tabeli 16 je prikazano število vseh odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2008 na vodovodu Butajnova, št. neskladnih vzorcev z vzrokom neskladnosti ter št. neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakteri Escherichia coli (Ec) in/ali en-terokokov (En) in/ali koliformnih bakteri (KB) ter preseženega števila mikroorganizmov pri 37°C v pitni vodi. ^Glede na obseg mikrobioloških preiskav so bili 3 vzorci mikrobiološko neskladni z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (v nadaljevanju: pravilnik). Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v 1 primeru ugotovljene neskladnosti zaradi izoliranih enterokokov (2 /100 ml) ter v 2 primerih zaradi presežene mejne vrednosti mikroorganizmov pri 37°C (> 300 / 1 ml). ^Fizikalno - kemïske analize so pokazale, da 1 preskušani vzorec pitne vode ni bil skladen z določili pravilnika zaradi prenizke pH vrednosti (pH = 6,35). 2) Vodovod Kurja vas V letu 2008 je bilo v okviru notranjega nadzora odvzetih in laboratorisko preiskanih trinajst (13) vzorcev pitne vode iz vodnih virov in omrežja Kurja vas. Od tega je bilo 10 vzorcev odvzetih za mikrobiološke preiskave (9 za redni in 1 za občasni preskus), ter 3 vzorci za fizikalno - kemiske analize (2 za redni in 1 za občasni preskus). V tabeli 17 je prikazano število vseh odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2008 na vodovodu Butajnova, št. neskladnih vzorcev z vzrokom neskladnosti ter št. neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakteri Escherichia coli (Ec) in/ali en-terokokov (En) in/ali koliformnih bakteri (KB) v pitni vodi. ^Glede na obseg opravljenih mikrobioloških preiskav in fizikalno kemiskih analiz, so bili vsi preskušani vzorci pitne vode skladni z zahtevami pravilnika S pitno vodo iz vodooskrbnega sistema Kurja vas se oskrbuje naselje Kurja vas. Vir naravne pitne vode sta zajetji Črni graben. Voda iz zajeti se zbira v zbiralniku Črni graben in teče v vodohran (21 m3), od koder se jo distribuira v omrežje. Pitna voda se pred distribucio do uporabnikov ne tretira. 3) Vodovod Planina nad Horjulom Naselje Planina nad Horjulom se oskrbuje s pitno vodo iz zajetja Lomovec. Vod iz zajetja je speljana v vodohran Lomovec in naprej v di-stribucisko omrežje. Zajetji Brložnik - veliki in Brložnik - mali služita kot rezervna vodna vira. Voda iz zajeti Brložnik je preko prečrpališča speljana v vodohran Za Gorncam. Pitna voda se pred distribucio do uporabnikov ne tretira. V letu 2008 je bilo v okviru notranjega nadzora odvzetih in laboratorisko preiskanih trinajst (13) vzorcev pitne vode iz vodnih virov in omrežja Planina. Od tega je bilo 10 vzorcev odvzetih za mikrobiološke preiskave (9 za redni in 1 za občasni preskus), ter 3 vzorci za fizikalno - kemiske analize (2 za redni in 1 za občasni preskus). V tabeli 18 je prikazano število vseh odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2008 na vodovodu Planina, št. neskladnih vzorcev z vzrokom neskladnosti ter št. neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakteri Escherichia coli (Ec) in/ali ente-rokokov (En) in/ali koliformnih bakteri (KB) ter preseženega števila mikroorganizmov pri 37°C v pitni vodi. a. Glede na obseg mikrobioloških preiskav so bili 4 vzorci mikrobiološko neskladni z zahtevami pravilnika. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile v 2 primerih ugotovljene neskladnosti zaradi izoliranih bakteri Escherichia coli (4, 2 /100 ml); v 2 primerih zaradi izoliranih koliformnih bakteri (4, 2 /100 ml) ter v 4 primerih zaradi presežene mejne vrednosti mikroorganizmov pri 37°C (> 300 /1ml). ^ Fizikalno - kemi'ske analize so pokazale, da sta bila 2 preskušana vzorca pitne vode neskladna z določili pravilnika zaradi prenizke pH vrednosti. 4) Vodovod Šentjošt nad Horjulom S pitno vodo iz vodooskrbnega sistema Šentjošt se oskrbuje naselje Šentjošt. Vir naravne vode je podzemna voda iz zajeti Možinetov in Trčkov, zajetje Podlogar služi kot rezervni vodni vir, ki se ga vključi ob morebitnem pomanjkanju vode iz ostalih dveh zajeti'. Voda iz zajetja Podlogar je speljana v vodooskrbni objekt - prečrpališče pri znamenju, od koder se jo prečrpava v vodohran Koglč, iz zajeti Trčkov in Možinetov pa pitna voda priteka direktno v vodohran. V letu 2008 je bilo v okviru notranjega nadzora odvzetih in laboratorisko preiskanih štirinajst (14) vzorcev pitne vode iz vodnih virov in omrežja Šentjošt. Od tega je bilo 11 vzorcev odvzetih za mikrobiološke preiskave (10 za redni in 1 za občasni preskus), ter 3 vzorci za fizikalno - kemi'ske analize (2 za redni in 1 za občasni preskus). V tabeli 19 je prikazano število vseh odvzetih vzorcev pitne vode v letu 2008 na vodovodu Šentjošt, št. neskladnih vzorcev z vzrokom neskladnosti ter št. neskladnih vzorcev zaradi prisotnosti bakteri Escherichia coli (Ec) in/ali ente- 44 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 28. april 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si rokokov (En) in/ali koliformnih bakteri (KB) ter preseženega števila mikroorganizmov pri 37°C v pitni vodi. ^Glede na obseg mikrobioloških preiskav so bili 4 vzorci mikrobiološko neskladni z zahtevami pravilnika. Pri oceni posameznih mikrobioloških parametrov so bile ugotovljene naslednje neskladnosti: ■v 4 primerih zaradi izoliranih bakteri Escheric-hia coli (2, 31, 20, 27 /100 ml) ter ■v 4 primerih zaradi izoliranih koliformnih bak-teri (2, 82, 20, 71 /100 ml). ^Fizikalno - kemiske analize so pokazale, da sta bila 2 preskušana vzorca pitne vode neskladna z določili pravilnika zaradi prenizke pH vrednosti. Vsi mikrobiološko neskladni vzorci pitne vode so bili odvzeti pred postopkom UV dezinfekcije, in sicer na zajetjih Trčkov in Podlogar ter iz prečrpališče pri znamenju. V vseh neskladnih vzorcih so bile izolirane bakterie Escherichia coli v kombinaci'i s koliformnimi bakteriami. Na vodooskrbnem sistemu Šentjošt je pred distri-bucio pitne vode končnim porabnikom vzpostavljena UV dezinfekcia pitne vode. Zaradi nihanja mikrobiološke kvalitete pitne vode je bila v letu 2008 v vodohran Koglč nameščena naprava za stalno tretiranje pitne vode (UV - dezinfekcia). Postopek UV dezinfekcie se vrši v vodohranu, preden voda iz zajeti oziroma prečrpališča priteče v vodni celici (2). Pred postopki UV dezinfekcie je na cevi element, ki omogoča montažo filtra (filtracia se je včasih izvajala). Če prihaja do občasnega kaljenja oz. povečane motnosti vodnih virov, vam predlagamo, da ponovno vzpostavite postopke filtracie. Svetujemo vam, da redno vzdržujete napravo za UV dezinfekcio (čiščenje, menjavo žarnice) - po navodilih proizvajalca! ZZV Kranj, v primeru neskladnih vzorcev ali ugotovljenih morebitnih nepravilnosti na vodo-oskrbnih sistemih takoj telefonsko obvesti od- govorno osebo na posameznem vodovodu. Vsa priporočila se podajo tudi v pisni obliki v sprotnih poročilih. Splošna načela: Na vodovodih, kjer mikrobiološka kvaliteta pitne vode niha in kjer so v vzorcih občasno ali stalno prisotne bakterje fekalnega izvora, je treba, da se pred distribucjo vode v omrežje vzpostavi ustrezno tretiranje pitne vode oziroma se vodovodno omrežje priključi na vodni vir, ki distribuira zdravstveno ustrezno pitno vodo. Prenizka pH vrednost sicer nima direktnega škodljivega vpliva na zdravje ljudi, je pa dejavnik, ki povzroča korozivnost na cevovodu. Če je vzrok neskladnosti prenizek pH, je treba pri novogradnjah ali rekonstrukciah vodovodnega omrežja uporabljati cevi, ki so iz umetnih materialov ali nerjavečega jekla (RF). O tem je potrebno obvestiti tudi vse uporabnike vodovodnega omrežja. Vsa potrebna redna vzdrževalna dela, pregledovanje in čiščenje okolice objektov za zajem, zbiranje in distribucio pitne vode, ter dezinfek-cie po čiščenju, je potrebno opraviti v skladu z načeli dobre higienske prakse. Vodovplivna območja naj se zaščiti, ne-ograjene vodooskrbne objekte pa naj se ustrezno ogradi in označiti z opozorilnimi tablami. Pri vsem tem je potrebno upoštevati, da dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega: oskrbo s pitno vodo, upravljanje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo, redno vzdrževanje objektov in naprav, redno investicisko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo, izvajanje potrebnih rekonstrukci in tehnoloških izboljšav, izvajanje nadzora in monitoringa kvalitete pitne vode, priključevanje novih uporabnikov na omrežje ter vzpostavljanje in vodenje geo-podatkovnih baz objektov, omrežja in naprav javnega vodovoda. Občina Dobrova - Polhov Gradec Uradne objave Občine Dobrova - Polhov Gradec- NAŠ ČASOPIS št. 360., 28. april 2009 • Uradne objave Občine Dobrova - Polhov Gradec- NAŠ ČASOPIS št. 360., 28. april 2009 Na podlagi 16. člena Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99 in 351/2008) je občinski svet občine Dobrova - Polhov Gradec na 14. redni seji dne 15.04. 2009 sprejel SKLEP o ukinitvi statusa javnega dobra 1.člen Ukine se status javnega dobra na nepremični, parcelni številki 1064/4 v izmeri 107 m2, k.o. Podsmreka. 2.člen Nepremičnina iz prvega člena tega sklepa preneha imeti značaj zemljišča javnega dobra v splošni rabi in postane last Občine Dobrova-Polhov Gradec. 3.člen Ta sklep prične veljati naslednji dan po objavi v Našem časopisu. Številka: 011- 0008/2009-2 Na Dobrovi, dne 16.04. 2009 Župan občine Dobrova-Polhov Gradec Lovro Mrak l.r. Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07 - UPB1, 56/08), 2. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 16/08), Statuta Občine Dobro-va-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99 in 351/08), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenie (Ur. l. RS, št. 13/06, 50/07) in Odloka o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2009 (Ur. l. RS, št. 12/09) objavlja Občina Dobrova-Polhov Gradec JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE OBNOVE OBJEKTOV NEPREMIČNE KULTURNE DEDIŠČINE V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2009 1. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v Občini Dobrova-Polhov Gradec v letu 2009. 2. POGOJI ZA SODELOVANJE NA RAZPISU Na razpis se lahko priavio lastniki ali upravljavci spomenikov s področja kulturne dediščine na območju Občine Dobrova-Pol-hov Gradec. Spomeniki državnega pomena v lasti Republike Slovenie in upravljavci spomenikov državnega in lokalnega pomena, ki imajo z Občino Dobrova-Polhov Gradec sklenjene neposredne pogodbe, niso upravičeni do sofinanciranja po tem razpisu. Drugi pogoji: - gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - naložba mora biti skladna z izdanimi kulturno varstvenimi pogoji. 3. UPRAVIČENI STROŠKI Upravičeni stroški so: -stroški sanacie zunanjih ometov in fasad; -stroški sanacie strešnih konstrukci, streh-kritin in kleparska dela; -stroški zunanjega stavbnega pohištva (menjava oken, vrat); -stroški obrtniško-gradbenih in konservatorsko-restavratorskih posegov na spominskih obeležjih I. in II. svetovne vojne, sakralnih spomenikih ter kulturnih spomenikih. Davek na dodano vrednost se šteje kot upravičen strošek, razen v primerih, ko je upravičenec davčni zavezanec. 4. MERILA IN KRITERII ZA DODELITEV SREDSTEV Iz proračuna Občine Dobrova-Polhov Gradec se sofinancira do 30% vrednosti investicie. Pri vrednotenju vlog bodo upoštevana naslednja merila in kriterii: 1.Zagotovljenost soudeležbe predlagatelja za projekt investicije z lastnimi in drugimi viri (ne upošteva se pričakovan delež sofinanciranja Občine Dobrova-Polhov Gradec): • od 0 do 25 % lastnih sredstev in sredstev iz drugih virov - 1 točka • od 25,01 do 50 % lastnih sredstev in sredstev iz drugih virov - 4 točk • od 50,01 do 75 % lastnih sredstev in sredstev iz drugih virov - 7 točk • od 75,01 do 100 % lastnih sredstev in sredstev iz drugih virov - 10 točke 2. Pomembnost kulturne dediščine: •objekti, ki so razglašeni za spomenik lokalnega ali državnega pomena - 10 točk • objekti vpisani v Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenie - 7 točk • objekti predlagani za vpis v Register nepremične kulturne dediščine Republike Slovenije) - 5 točk 3. Vrsta predvidenih del za obnovo in vzdrževanje: • sanacia strešnih konstrukci, streh-kritin in kleparska dela - 10 točk • obrtniško-gradbeni in konser-vatorsko-restavratorski posegi spominskih obeležjih I. in II. svetovne vojne, sakralnih spomenikov in kulturnih spomenikov - 8 točk • sanacia zunanjih ometov in fasad - 6 točk • stroške zunanjega stavbnega pohištva - 4 točke 4. Vrsta kulturne dediščine: • spominska obeležja I. in II. svetovne vojne, hiša - 5 točk • sakralni spomeniki, kulturni spomeniki - 3 točke 5. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV Sredstva bremenio proračunsko postavko proračuna Občine Do-brova-Polhov Gradec: 18002 Obnova zaščitenih in drugih kulturnih spomenikov v višini 20.865,00 EUR DOLOČITEV VREDNOSTI SOFINANCIRANJA POSAMEZNEGA PROJEKTA predračun x procent sofinanciranja x število dodeljenih točk / maksimalno število možnih točk = vrednost priavljenega projekta po kriteriih Odobrena sredstva projekta = sredstva določena v proračunu / skupna vrednost vseh priavljenih projektov po kriteriih x vrednost priavljenega projekta po kriteriih 6. OBDOBJE ZA PORABO DODELJENIH SREDSTEV: Dodeljena proračunska sredstva morajo upravičene osebe porabiti do 01.12.2009, to je tudi rok, ko mora upravičenec občinski upravi posredovati končno poročilo o porabi sredstev z zahtevanimi prilogami. 7. NAVODILA ZA IZDELAVO PR^AV Priava na javni razpis mora biti izdelana na obrazcu Priava na javni razpis za sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v letu 2009 v Občini Dobrova-Polhov Gradec. Razpisna dokumentacia je od dneva objave javnega razpisa do zaključka tega javnega razpisa dostopna v sprejemni pisarni občine Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali na spletni strani www.dobrova-pol-hovgradec.si Kontaktna oseba občinske uprave za informacie je Sandra Biz-jan. 8. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO PR^AV Upoštevane bodo popolne pisne priave, ki bodo prispele po pošti na naslov Občina Dobrova-Pol-hov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova ali bodo do tega roka oddane v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gradec. Na ovojnici vlagatelj navede: »Javni razpis nepremična kulturna dediščina - NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen naziv in naslov vlagatelja. Upoštevane bodo vse priave, ki bodo prispele do 1. junia 2009. Vloge, ki bodo poslane z napačno izpolnjeno ovojnico se zavrže. Rok za oddajo vlog: 1. juni 2009 9. ODPIRANJE PONUDB IN OBVEŠČANJE O IZIDU JAVNEGA RAZPISA Odpiranje in pregled vlog: Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 3. junja 2009 v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisia, ki jo imenuje župan občine Dobrova-Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prepozno prispele, - ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentacii, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za priavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog ko-misia v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. 10. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisie župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o izboru. V obrazložitvi odločbe o izboru je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o izboru je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. 11. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v 15. dneh s sklepom. 12. SPREMLJANE NAMENSKE PORABE SREDSTEV Namensko porabo sredstev za sofinanciranje obnove objektov nepremične kulturne dediščine v letu 2009 v Občini Dobrova-Polhov Gradec spremlja komi-sia. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Upravičenec je dolžan vrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena; - da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke; - da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva; - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. 13. INFORMAC^E Dodatne informacie po telefonu: 01/3601 800, kontaktna oseba Sandra Bizjan ali po elektronski pošti sandra.bizjan@dobrova-polhovgradec.si Datum: 16.04.2009 Številka: 430-0012/2009-1 Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Lovro Mrak l.r. Na podlagi Zakona o socialnem varstvu (Ur.l. RS 03/07- UPB2, 23/07 popr., 41/07 popr.), Statuta Občine Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99 in 351/ 08), 4. člena Odloka o dodeljevanju socialnih pomoči v Občini Dobrova-Polhov Gradec (Naš časopis, št. 262/00, Ur.l. RS, št. 54/03), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenie (Ur.l. RS, št. 13/06, 50/07) in Odloka o proračunu Občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2009 (Ur.l. RS, št. 12/09) objavlja Občina Dobrova-Polhov Gradec J A V N I R A Z P I S ZA DODELJEVANJE SOCIALNIH POMOČI V OBČINI DOBROVA-POLHOV GRADEC V LETU 2009 1. PREDMET RAZPISA Predmet javnega razpisa je dodelitev socialnih pomoči, ki so namenjene: - subvencioniranju šole v naravi v šolskem letu 2009/2010 (zimske šole v naravi za učence 6. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 6. razreda Osnovne šole Polhov Gradec ter poletne šole v naravi za učence 4. razreda Osnovne šole Dobrova in učence 5. razreda Osnovne šole Polhov Gradec); - subvencioniranju nakupa šolskih potrebščin v šolskem letu 2009/2010; - subvencioniranju šolske prehrane v šolskem letu 2009/2010; - kritju drugih stroškov in izdatkov z namenom premostitve trenutne materialne ogroženosti v letu 2009. 2. UPRAVIČENCI DO SREDSTEV Upravičenci do sredstev so: - posamezniki ali družine, katerih dohodek na družinskega člana ne presega minimalnega dohodka, katerega višina se določi po merilih Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju - cenzus), z upoštevanjem materialnih oziroma socialnih razmer upravičenca; - prosilci socialne pomoči morajo biti občani Občine Dobro-va-Polhov Gradec s stalnim prebivališčem v občini, ki jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti nujno potrebna pomoč, izkoristili pa so že vse zakonske možnosti (na podlagi Zakona o socialnem varstvu), ki pa ne zadoščajo za rešitev stiske. 3. POGOJI IN OMEJITVE ZA SOFINANCIRANJE Pogoji in omejitve so: - občan lahko izjemoma pridobi enkratno denarno pomoč tudi v primeru, ko za največ 100% presega omenjeni cenzus, če gre za težjo bolezen v družini 28. april 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec. si Občina Dobrova - Polhov Gradec NAŠ ČASOPIS 45 Uradne objave Občine Dobrova - Polhov Gradec- NAŠ ČASOPIS št. 360., 28. april 2009 • Uradne objave Občine Dobrova - Polhov Gradec- NAŠ ČASOPIS št. 360., 28. april 2009 oziroma nesposobnost za pridobitno delo, v primeru elementarne nesreče, požara ali smrti hranitelja ter v drugih izjemnih okoliščinah; - upravičenec lahko prejme največ dve vrsti pomoči; - socialna pomoč se praviloma izplača neposredno upravičencu, razen pomoč za šolska kosila, šolo v naravi ter v primeru, ko upravičenec ne more zagotoviti namenske porabe - za slednje tri primere se sredstva nakažejo neposredno izvajalcu storitve oziroma dobavitelju; - denarno pomoč se lahko upravičencu dodeli v nižjem znesku, kot bi mu pripadala po Odloku o dodeljevanju denarnih socialnih pomoči v Občini Dobrova-Polhov Gradec ali se mu ne dodeli, če se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih članov, ker je premoženje vlagatelja in družinskih članov takšno, da bi lahko zagotavljajo preživetje oziroma dajalo ustrezne dohodke ali se ugotovi, da z upravičencem živio osebe, ki niso družinski člani po Zakonu o socialnem varstvu, pa pridobivajo dohodke po navedem zakonu. 4. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV IN DENARNIH POMOČI Sredstva bremenio proračunske postavke Proračuna Občine Do-brova-Polhov Gradec: 19026 Subvencioniranje šole v naravi v šolskem letu 2009/2010 višini 1.440,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19027 Subvencioniranje nakupa šolskih potrebščin v višini 9.000,00 EUR. Višina denarne pomoči je najmanj 42,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 19029 Subvencioniranje šolske prehrane v šolskem letu 2009/2010 v višini 15.934,00 EUR. Za regresiranje šolskih kosil pripada posameznemu osnovnošolcu: - 100% regres, če je dohodek na družinskega člana manjši ali enak 50% določenega cenzusa; - 50% regres, če je ugotovljen dohodek v znesku večjem od 50% določenega cenzusa in do višine cenzusa; - se ne regresira, če je dohodek na družinskega člana večji od določenega cenzusa. Pomoč se realizira s plačili ustreznih mesečnih zahtevkov osnovnih šol. 20014 Enkratna denarna pomoč zaradi materialne ogroženosti v višini 5.800,00 EUR Višina denarne pomoči je največ 200,00 EUR (višina pomoči je odvisna o števila prosilcev in razpoložljivih proračunskih sredstev). 5. VLOGA ZA DODELITEV OBČINSKE SOCIALNE POMOČI Vloga za dodelitev občinske socialne pomoči je dostopna v sprejemni pisarni občine Dobro-va-Polhov Gradec, Stara cesta 13, Dobrova ali na spletni strani www.dobrova-polhovgra-dec.si Kontaktna oseba občinske uprave za informacie je Sandra Biz-jan. 6. NAČIN IN ROK ZA ODDAJO VLOG Upoštevane bodo popolne pisne vloge, ki bodo prispele po pošti na naslov Občina Dobrova-Pol-hov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova ali bodo do roka oddane v sprejemni pisarni Občine Dobrova-Polhov Gradec. Na ovojnici priavitelj navede: »Javni razpis socialne pomoči -NE ODPIRAJ«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti označen naziv in naslov pošiljatelja. Upoštevane bodo vse priave, ki bodo prispele do 1. junia 2009. Vloge, ki bodo poslane z napačno izpolnjeno ovojnico se zavrže. Rok za oddajo vlog: 1. junj 2009 Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 3. junia 2009 v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisia, ki jo imenuje župan občine Dobrova-Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže vloge: - ki so prepozno prispele; - ki niso oddane po predpisani razpisni dokumentacii; - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni oz. jih dopolnil neustrezno in zavrne vloge: - ki so neutemeljene; - vsebinsko neustrezne vloge; - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za priavo. Popolnost in dopolnitve vlog: Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog ko-misia v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. 7. OBVEŠČANJE O IZBORU O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisie župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o pravici do sredstev. V obrazložitvi odločbe o pravici do sredstev je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Izplačilo se upravičencu izvrši v roku 30 dni po izteku roka za pritožbo. 8. PRITOŽBA NA ODLOČBO Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. 9. INFORMAC^E Dodatne informacie po telefonu: 01/3601 800, kontaktna oseba Sandra Bizjan ali po elektronski pošti sandra.bizjan@dobrova-polhovgradec.si Datum: 16.04.2009 Številka: 430-0011/2009-1 ^ Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec Lovro Mrak l.r. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - ZLS-UPB2), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 77/07, 56/08), Zakona o športu (Ur. l. RS, št. 22/98), Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Ur. l. RS, št. 2/04), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenie (Ur.l. RS, št. 13/06, 50/07), Statuta občine (Naš časopis št.:252/99, 351/2008) in Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti in programov društev v občini Dobrova-Polhov Gradec (Ur.l.RS) objavljamo. Javni razpis za sofinanciranje delovanja društev na področju kulture, športa in turizma I. Predmet razpisa Sofinanciranje programov društev na področju kulture, športa in turizma. II. Upravičenci do sredstev Upravičenci do sredstev so društva, ki delujejo na področju kulture, športa in turizma s sedežem v občini Dobrova-Polhov Gradec. III. Pogoji in omejitve za sofinanciranje: Sofinanciranje kulturnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 1.1. Administrativno delovanje društva stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanj 1.2 Izvedba kulturnih programov stroški najemnin objektov, stroški udeležbe na nastopu, stroški povezani z založništvom, stroški strokovnega izpopolnjevanja, izobraževanja in usposabljanja strokovnega kadra, stroški izvedbe delavnic, stroški zavarovanja 1.3. Priprava, izvedba in promo-cia kulturne prireditve stroški priprave, izvedbe in pro-mocie prireditve, zavarovanje Pogoji in omejitve: • da izkažejo nepridobitni značaj javnega kulturnega programa ali kulturnega projekta, s katerim kandidirajo za sofinanciranje iz javnih sredstev, • kulturni programi oziroma kulturne dejavnosti, potekajo redno, organizirano in ustrezno strokovno vodeno, vsaj devet(9) mesecev v letu, izvajalec je v preteklem letu redno predstavljal svoj program na javnih prireditvah (pogoj za sofinanciranje: najmanj 2 nastopa) v občini, • kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanju predlaga in priavi osnovna kulturna organizacia oz. izvajalec, • kandidat se zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopolnjevanju ali izobraževanju najmanj 3 leta deloval v Občini Dobrova-Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa kulture, • da društvo izvaja dejavnost v kulturi, kamor priavljajo kandidata za usposabljanje ali izpopolnjevanje, • sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, • da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozva- Sofinanciranje športnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 2.1 Administrativno delovanje društev stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja 2.2 Izvedba športnih programov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacia športnih tekmovanj, stroški zavarovanj 2.2.2 Programi interesne športne vzgoje predšolskih otrok, šoloobveznih otrok in mladine stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, zavarovanj 2.2.3 Športna vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacia športnih tekmovanj, stroški zavarovanja 2.2.4 Športni programi invalidov stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, organizacia športnih tekmovanj, stroški zavarovanja 2.2.5 Športna rekreacia stroški strokovnega kadra, stroški najemnin objektov za vadbo, stroški zavarovanja 2.2.6 Strokovno izpopolnjevanje stroški izpopolnjevanja, izobraževanja, usposabljanja ali pridobivanja licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva 2.3. Priprava, izvedba in promo-cia športne prireditve stroški organizacie prireditve, stroški sodnikov, pomožnega osebja, stroški panožne zveze, stroški pokalov, diplom, stroški zavarovanja. 2.4 Vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti Stroški povezani z obratovalnimi stroški in investiciami v objekte 2.4.1 Vzdrževanje objektov in prostorov za izvajanje športne dejavnosti, ki zajemajo stroške električne energie, ogrevanja, odvoza odpadkov, vodarina, kanalščina, idr. do višine 40% dejanskih stroškov oz. največ 500,00 EUR na leto 2.4.2 Investicisko vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu upravičenca, do višine 40% dejanskih stroškov, vendar največ 1000,00 EUR na investicio Pogoji in omejitve: - kandidata na izobraževanje, usposabljanje ali izpopolnjevanju predlaga in priavi osnovna športna organizacia oz. izvajalec, - kandidat zaveže, da bo po končanem usposabljanju, izpopolnjevanju ali izobraževanju najmanj 3 leta deloval v Občini Dobrova-Polhov Gradec kot strokovni delavec pri izvajalcu letnega programa športa, - stroški organizacie prireditev in nastopov na teh prireditvah, ki se financirajo iz drugih proračunskih postavk občinskega proračuna, niso upravičen strošek, - sofinancirajo se prireditve, ki so organizirane na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, - stroški tekočega in investici-skega vzdrževanja objektov in opreme v lasti ali najemu vlagatelja niso upravičeni, v kolikor je iz prejetih vlog razvidno, da vlagatelj za izvajanje dejavnosti zaračunava najemnino, - na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev, - da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozva- Sofinanciranje turističnih programov Vrste pomoči in opravičljivi stroški: 3.1 Administrativno delovanje društva 3.1.1 Stevilo članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva, pridobivanje sredstev stroški dela in materialni stroški administrativnih, finančnih in računovodskih del, stroški zavarovanja, stroški vzdrževanja spletne strani, stroški oblikovanja spletne strani, stroški zakupa prostora na serverju 3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva in priprava in organi-zacya delavnic stroški strokovnega izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva, stroški priprave in organizacye delavnic, kot so stroški strokovnega kadra za izvedbo, stroški najema prostora, stroški obveščanja, stroški materiala za delavnice 3.1.3 Priprava in tisk promocyskega gradiva stroški oblikovanja, priprave besedil, prevodov, odkup slikovnega gradiva, stroški tiska 3.2 Priprava, izvedba in promocya turistične prireditve stroški izvajalcev na prireditvi, stroški najema prostora, stroški promoviranja prireditve, stroški materiala za izvedbo prireditve, stroški zavarovanja 3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih stroški udeležbe na sejmu, stroški organizacye sejma stroški, osebja, ki predstavlja ponudbo v času sejma, stroški promoviranja sejma 3.4 Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture stroški priprave programov, stroški izobraževanja kadra za izvajanje programov, stroški trženja programa, stroški nakupa klopi, smetnjakov in drugi materialni stroški povezani z vzdrževanjem objektov turistične infrastrukture Pogoji in omejitve: - oblikovanje promociskega materiala mora biti skladno s celostno podobo občine, - da bodo sodelovali na prireditvah, ki jih bo organizirala občina, če bodo k temu pozvani, - prireditev se organizira na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, - stroški vzdrževanja objektov turistične infrastrukture, ki jih uveljavljajo vlagatelji morajo biti usklajeni z letnim programom za turizem in občinskim proračunom za tekoče leto in zgrajeni skladno z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja, - objekti, v katerih se izvaja pridobitna dejavnost niso upravičeni do sofinanciranja, - na prireditvi mora biti poskrbljeno za strokovno vodenje in varnost vseh udeležencev. IV Merila (glej tabelo na naslednji strani) V. Višina razpisanih sredstev Sredstva bremenio proračunske postavke Proračuna občine Dobrova-Polhov Gradec za leto 2009: 1 18023 Programi kulturnih društev v višini 27.703 € 2 18050 Šport v društvih v višini 34.218 € 3 14008 Sofinanciranje programa TD, JZ Polhograjska Graščina v višini 8.000€ VI Razpisna dokumentacja Razpisna dokumentacia (navodila in obrazci) je na voljo na spletnem naslovu: http://www. dobrova-polhovgradec.si ali na sedežu občine. Kontaktna oseba občinske uprave za informacie je Sandra Bizjan za področje kulture in športa in Helena Čuk za področje turizma. VII. Način prjave in roki: Izpolnjeno razpisno dokumenta-cio vlagatelji pošljejo priporočeno po pošti, ali oddajo neposredno na sedežu občine. Ovojnica mora biti opremljena z naslednjimi podatki: Občina Dobrova-Polhov Gradec, Stara cesta 13, 1356 Dobrova s pripisom »ne odpiraj, javni razpis za sofinanciranje društev«. Na hrbtni strani mora biti označen naslov pošiljatelja vloge. Vloge, ki bodo poslane z navadno pošiljko ali vloge z napačno izpolnjeno ovojnico se zavrže. Rok za oddajo vlog: 1. junj 2009 VIII. Obravnavanje vlog in postopek odobritve Odpiranje in pregled vlog Odpiranje pravočasno prispelih vlog bo 3. junja 2009 v prostorih občine Dobrova-Polhov Gradec. Odpiranje vlog ni javno. Prispele vloge bo pregledala in strokovno ocenila komisia, ki jo imenuje župan občine Dobrova-Polhov Gradec. S sklepom župana se zavrže se vloge: - ki so prepozno prispele vloge in vloge, - ki niso oddane na predpisani razpisni dokumentacii, - nepopolne vloge, ki jih v navedenem roku vlagatelj ne dopolni ali jih dopolni neustrezno. in zavrne vloge: - ki so neutemeljene, - z nasprotujočimi podatki v vlogi in prilogah, - ki so vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah, - vsebinsko neustrezne vloge, - ki ne bodo izpolnjevale pogojev za priavo. Popolnost in dopolnitve vlog Vloga se šteje za popolno, če je razumljiva in ima priložene vse priloge. Vlagatelje nepopolnih vlog ko-misia v roku 8 dni od odpiranja pisno pozove vlagatelje k dopolnitvi nepopolnih vlog. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Dopolnitve poslane po roku se ne upoštevajo. IX. Obveščanje o izboru O dodelitvi sredstev po tem pravilniku odloča na predlog strokovne komisie župan oziroma oseba, ki jo pooblasti župan. Vlagateljem katerih vloge izpolnjujejo predpisane pogoje iz predpisov in javnega razpisa in so za namen zagotovljena sredstva se izda odločba o izboru.. V obrazložitvi odločbe izboru je utemeljena odločitev in v primeru pozitivne odločitve opredeljena višina dodeljenih sredstev, namen in upravičeni stroški za katere so sredstva namenjena. Rok za izdajo odločbe o pravici do sredstev je 30 dni od ugotovitve vseh dejstev. Odločbo o izboru občinska uprava posreduje prejemnikom sredstev in jih pozove k podpisu pogodbe. Za prejemnike sredstev, ki se v roku 8 dni od prejema poziva ne odzovejo, se šteje, da so umaknili vlogo za pridobitev sredstev. X. Pritožba na odločbo Zoper odločitev v odločbi o pravici do sredstev lahko upravičenec vloži pritožbo na naslov občine v roku 8. dni od prejema odločbe. ni 46 NAŠ ČASOPIS Občina Dobrova - Polhov Gradec 28. april 2009 elektronski naslov: info@dobrova-polhovgradec.si Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. V pritožbi mora natančno opredeliti razloge zaradi katerih je pritožba vložena. Predmet pritožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. O pritožbi mora biti odločeno v 15. dneh s sklepom. XI. Spremljane namenske porabe sredstev: Namensko porabo sredstev za sofinanciranje dejavnosti društev v Občini Dobrova-Polhov Gradec spremlja komisia. Namenskost porabe lahko ugotavlja tudi nadzorni odbor občine. Upravičenec je dolžan vrniti ne- namensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obresti, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencu do dneva vračila sredstev v primerih, ko se ugotovi: - da so bila dodeljena sredstva delno ali v celoti nenamensko porabljena, Kulturni programi 1.1. Administrativno delovanje kulturnih društev Elementi za vrednotenje Število točk 1 Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhovgradec do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino 10 od 31-60 članov aktivnih članov s plačano članarino 20 nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino 35 2 Vključenost mladih med 14. in 20. letom Do 6 mladih med 14. in 20. letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom 10 Nad 11 mladih med 14. in 20. letom 15 3 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in ažurirana 2 1.2 Izvedba kulturnih programov Elementi za vrednotenje Število točk 1 Dejavnost oz. sekcie društva - glasbena 30 - gledališka, lutkovna 30 - plesno-folklorna 30 - likovna, filmska, fotografska 20 - druge vsebine s področja kulture 20 1 Stroški najemnin objekta (do 80-ur za posamezni program, ki se izvaja v organiziranih skupinah) 1 točka/uro/ skupino 3 Nastop na območju Občine Dobrova-Polhov Gradec 3 točki/nastop 4 Nastop na prireditvi na območju Slovence 6 točk/nastop 5 Nastop na prireditvi v tujini 9 točk/nastop 6 Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekciah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto) medobmočnem tekmovanju 1 na državnem tekmovanju 2 na mednarodnem tekmovanju 3 7 Založništvo (CD, knjiga) 10 točk/izdelek 8 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, delavnice amaterskih strokovnih kadrov, ki so člani društva in se izobražujejo, itd na področju kulturnih programov, ki jih izvaja društvo, 10 točk/ izobraževanje/ osebo 9 Delavnice, izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja, ki jih društvo organizira za svoje člane in druge udeležence 10 točk/ izobraževanje/ osebo 1.3. Priprava, izvedba in promocja kulturne prireditve Št. točk/prireditev Organizacia lastne prireditve, 100% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 14 Organizacia lastne prireditve, od 50 do 99% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 10 Organizacia lastne prireditve, do 49% nastopajočih je iz občine Dobrova-Polhov Gradec 5 Objava v koledarju prireditev 2 Objava na občinski spletni strani 2 Objava v Našem časopisu 2 Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3 Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5 Športni programi 2.1. Administrativno delovanje športnih društev Elementi za vrednotenje Število točk 1 Število aktivnih članov, ki so občani občine Dobrova-Polhov Gradec do 30 članov aktivnih članov s plačano članarino 10 od 31-60 članov aktivnih članov s plačano članarino 20 nad 61 članov aktivnih članov s plačano članarino 35 2 Vključenost mladih med 14. in 20. letom Do 6 mladih med 14. in 20. letom 5 Od 7 do 10 mladih med 14. in 20. letom 10 Nad 11 mladih med 14. in 20. letom 15 3 Društvo se predstavlja na svetovnem spletu Društvo ima svojo spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana 2 2.2 Izvedba športnih programov 2.2.2 Programi interesne športne vzgoje predšolskih otrok, šoloobveznih otrok in mladine Elementi za vrednotenje Število točk (točka /uro /skupino) 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 otrok) 1 2 Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod) 5 3 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 20 otrok) 1 2.2.3 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (največ 240 ur cicibani, 200 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program) 1 2 Najemnina objekta (največ 240 ur cicibani, 200 mlajši dečki, deklice skupine, 400 starejši dečki, deklice za posamezni program) 1 3 Izvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propoziciah panožne zveze 0,6 točke / udeleženca 4 Doseganje rezultatov na tekmovanjih ali selekciah (za vsako doseženo prvo, drugo ali tretje mesto) na med območnem tekmovanju 1 na državnem tekmovanju 2 na mednarodnem tekmovanju 3 2.2.4 Šport invalidov Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 2 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini največ 10 oseb) 1 - da je upravičenec za katerikoli namen pridobitve sredstev navajal neresnične podatke, - da je upravičenec za isti namen in iz istega naslova ponovno pridobil finančna sredstva, - druge nepravilnosti pri uporabi sredstev. V primerih iz prejšnjega odstav- ka upravičenec ne more pridobiti sredstev za dobo petih let. XIII. Informacje Dodatne informacie po telefonu: 01 3601 800, kontaktni osebi: Sandra Bizjan (kultura in šport) in Helena Čuk (turizem). Morebitna vprašanja je mogoče posredovati kontaktnima osebama tudi po elektronski pošti: helena. cuk@dobrova-polhovgradec.si ali sandra.bizjan@dobrova-pol- hovgradec.si. Št.: 430-0010/2009-1 Datum, 28.4.2009 Župan: Občine Dobrova-Polhov Gradec Lovro Mrak, u.d.v.i., l.r. 3 Izvedba tekmovanja na območju občine Dobrova-Polhov Gradec, ki poteka po propoziciah panožne zveze 0,6 točke / udeleženca 2.2.5 Športna rekreacja Elementi za vrednotenje Število točk/uro/ skupino 1 Strokovni kader (do 80 ur na posamezni program oz. 16 pohodov daljših od 5 ur v skupini od 12 do 20 udeležencev starejših od 65 let) 1 2 Strokovni kader /planinski pohod; največ 16 pohodov, 5 ur na posamezni pohod) 5 2 Najemnina objekta (do 80 ur na posamezni program, v skupini od 12 do 20 udeležencev) 1 2.2.6 Izobraževanje Število točk/ udeleženca izobraževanja 1 Strokovno izpolnjevanje, izobraževanje, usposabljanje ali pridobivanje licenc amaterskih strokovnih kadrov, aktivnih članov društva. 10 3.3. Priprava, izvedba in promocja športne prireditve Organizacia prireditev: Št. točk/prireditev 1 Od 30 do 99 udeležencev oz. od 4 do 15 ekip na prireditvi 50 Od 100 do 200 udeležencev oz 16 do 25 ekipna prireditvi 75 Nad 201 udeležencev oz 26 in več ekip na prireditvi 100 2 Objava v letnem koledarju prireditev 5 3 Objava na Občinski spletni strani 5 4 Objava v Našem časopisu 5 5 Prireditve, ki se izvajajo od 6 do 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,3 Prireditve, ki se izvajajo več kot 10 let zaporedoma, se korigira s faktorjem 1,5 Turistični programi 3.1 Administrativno delovanje društva 3.1.1 Število članov, sodelovanje povezovanje, spletna stran društva,pridobivanje sredstev 1. Število članov TOČKE Do 20 članov društva s plačano članarino 3 Do 21 do 50 članov s plačano članarino 6 Nad 51 članov s plačano članarino 10 2 Pridobivanje sredstev iz drugih javnih in zasebnih virov Društvo je v preteklem letu pridobilo sredstva za posamezne projekte iz drugih javnih virov (razpisov) 4 Društvo pridobiva donatorska in sponzorska sredstva 2 Društvo pridobiva sredstva iz članarin 2 3 Sodelovanje in povezovanje Sodelovanje pri projektih TZD 1 Sodelovanje pri projektih Turistične zveze Slovenie 1 Sodelovanje v občinskih projektih 2 Sodeluje v projektih OŠ na območju občine 3 4 Spletna stran društva Društvo ima spletno stran, ki je redno vzdrževana in dopolnjevana 2 Društvo ima spletno stran omogoča komuniciranje z uporabnikom (forum, obrazec za pošiljanje vprašanj ) 2 Društvo ima spletno stran ima aktivne povezave z ostalimi društvi, nar. kult in drugimi zanimivostmi 2 3.1.2 Strokovno izpopolnjevanje, usposabljanje in izobraževanje članov društva in priprava in organizacja delavnic TOČKE Organizacia do enega izobraževanja, delavnice, ipd za člane v preteklem letu 1 Organizacia do treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu 3 Organizacia več kot treh izobraževanj, delavnic, ipd za člane v preteklem letu 7 Organizacia vsaj ene strokovne ekskurzie za člane v preteklem letu 3 3.1.3 Priprava in tisk promocjskega gradiva TOČKE Priprava tiskanega promociskega gradiva, ki vključuje območje delovanja društva 2 Priprava tiskanega promociskega gradiva, ki vključuje celotno območje občine. 4 Priprava tiskanega promociskega gradiva, ki vključuje območje več občin. 6 Priprava tiskanega promociskega gradiva med društvi več občin 8 3.2 Organizacja turistične prireditve 1 Promocia prireditve (najave pred prireditvio) TOČKE Objava v glasilu Našem časopisu 3 Objava na občinski spletni strani 3 Objava prireditve v letnem koledarju prireditev občine 3 Objava v enem mediu, ki pokriva širše območje (regia, Slovenia) 4 Objava v dveh mediih, ki pokriva širše območje (regia, Slovenia) 7 Objava v treh in več mediih, ki pokriva širše območje (regia, Slovenia) 11 2 Število obiskovalcev prireditve Število obiskovalcev prireditve (ocena ) do 200 3 Število obiskovalcev prireditve (ocena ) od 201 do 500 obiskovalcev 6 Število obiskovalcev prireditve (ocena ) nad 501 obiskovalcev 10 3.3 Priprava, izvedba in udeležba na sejmih 1 Udeležba društva na sejmih TOČKE Društvo predstavlja svojo ponudbo na sejmih na območju občine, 2 Društvo aktivno sodeluje na sejmih, ki se jih udeležuje občina, 6 Društvo samostojno predstavlja svojo ponudbo na specializiranih turističnih sejmih. 10 3.4. Priprava turističnih programov in vzdrževanje objektov turistične infrastrukture 1 Turistični produkti in turistična infrastruktura TOČKE Društvo aktivno sodeluje pri pripravi turističnih produktov in urejanju turistične infrastrukture, ki jih pripravlja občina ali drugi subjekti. 5 Društvo samo pripravlja turistične produkte in ureja turistično infrastrukturo 10 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 47 liimf »-T T -1" - _jBMiiL^ -. JM Zahvala koordinatorjem, društvom, interesnim skupinam, krajevnim skupnostim in drugim posameznikom v akc^'i Stop divjim odlagališčem na Barju 2009 V soboto, 4.aprila 2009, so se v šestih lokalnih skupnostih na Ljubljanskem barju zbrali številni prostovoljci in se lotili čiščenja okolja. V občinah Vrhnika, Borovnica, Log -Dragomer, Brezovica, Ljubljana in na Igu se je na različnih zbirnih mestih zbralo več kot 1200 ljudi, ki so iz narave odstranili več kot 34 ton mešanih komunalnih odpadkov, 150 kg elektronske opreme, 250 kg plastike, 400 kg avtomobilskih gum in 590 salonitk. Sodelovali so člani gasilskih društev, lovcev, ribičev, turističnih društev, upokojencev, študentov, učencev, d^a-kov in drugih interesnih skupin ter posameznikov. Razveseljivo je, da se je akc^e udeležilo več prostovoljcev kot prejšnja leta, kar kaže na spremenjen odnos do okolja. Tudi v prihodnjih letih si želimo tak ali še bolj množičen odziv. Vsem sodelujočim, ki ste sodelovali na čistilni akc^i Stop divjim odlagališčem na Barju 2009, se iskreno zahvaljujemo za vašo dobro voljo in prosti čas, ki ste ga namenili za čiščenje okolice. Skupaj smo poskrbeli za naše skupno okolje. Zahvaljujemo se tudi Komunalnemu podjetju Vrhnika, d. d., za dobro organiziran odvoz odpadkov na dan čistilne akc^e. Zahvala velja tudi občinama Vrhnika in Log - Dragomer, ki sta projekt tudi finančno podprli. Uredništvo spletnega portala Barje.net in Okoljevar-stveno društvo Barjanski zmaj Ločujte odpadke še učinkoviteje! Ločeno zbiranje odpadkov je učinkovito, ko odnesemo vso embalažo na ekološki otok, ko z organskimi odpadki napolnimo zeleni zabojnik, ostanek odpadkov pa odložimo v črnega. Pravilno ločujemo takrat, ko je črni zabojnik na pol prazen. Zato razvrstite odpadke pravilno že doma, torej tam, kjer nastanejo. Izkazali ste se že pri ločevanju organskih oz. bioloških odpadkov, (lani ste jih zbrali 2715 ton, 120 kg vsak), ki jih odlagate v zelene zabojnike. Žal tako še vedno ni predvsem na odjemnih mestih pred stanovanjskimi bloki. Za pravilno ločevanje ni dovolj, da od drugih ločimo le organske odpadke. Začne se s skrbnim prebiranjem različne embalaže, ki spada med koristne odpadke, ki jih moramo odlagati na ekoloških otokih in ne v črne zabojnike za nekoristne odpadke. Hkrati naj vas spomnimo, da je ločevanje odpadkov v občinah Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika po Odloku o načinu opravljanja lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki obvezno in da vas medobčinska inšpekc^'ska služba za njegovo neizvajanje odloka lahko kaznuje z 208,64 € denarne kazni. V pomoč naj vam bo pripravljeni seznam odpadkov, ki sod^o v posamezno vrsto ločeno zbranih frakc^', kot so STEKLO, PAPIR in ostala EMBALAŽA, in jih morate primerno zložene, razstavljene ali razrezane odložiti na ekološki otok. Prosimo, bodite dosledni, odpadke odlagajte v odprtine na zabojnikih. Na ekoloških otokih je prepovedano odlagati kosovne ali druge odpadke. Dodatne pojasnila o ločevanju odpadkov lahko dobite na Javnem podjetju Komunalnem podjetju Vrhnika, d. o. o., na tel. št. 7505 062. Vsak občan lahko pripelje vse vrste odpadkov na Center za ravnanje z odpadki Vrhnika tudi sam. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI D.O.O. Pot na Tojnice 40 1360 Vrhnika SLOVENCA Tel: +386 (0)1 75-05-800 Fax: +386 (0)1 75-05-800 E-naslov: info@crovrhnika.si URADNE URE ZA SPREJEM ODPADKOV PON, SRE: 10.00-18.00 TOR, ČET, PET: 7.00-15.00 SOBOTA: 8.00-16.00 Direktor podjetja: Zoran Rodič dipl.inž. str., zoran.rodic@pup-saubermacher.si Operativni vodja: Maja Gunstek, m.gunstek@crovrhnika.si Koordinatorka poslovanja in asistentka: Sandra Žibert, s.zibert@crovrhnika.si Koordinator sprejema odpadkov, evidence in obračun: Edin Behrić, e.behric@crovrhnika.si Urnik Centra za ravnanje z odpadki: ponedeljek in sreda od 10.00 do 18.00 ure, torek, četrtek in petek od 7.00 do 15.00 ure in sobota od 8.00 do 16.00 ure. Javno podjetje KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA, d. o. o. Pot na Tojnice 40, 1360 VRHNIKA TELEFON: N.C. (01) 750 50 62, (01) 750 50 09, (031) 452 321 TELEFAKS: (01) 755 20 13 E-POŠTA: info@kpv.si INTERNET: http://www.kpv.si DIREKTOR TELEFON: (01) 755 12 83 VODJA FINANČNO RAČUNSKEGA SEKTORJA TELEFON: (01) 755 13 35 OBRAČUN KOMUNALNIH STORITEV TELEFON: (01) 750 52 28 DEŽURNA SLUŽBA ZUNAJ DELOVNEGA ČASA: TELEFON: (041) 364 681 od 15. do 22. ure TELEFON: (051) 696 688 od 22. do 6. ure Znova odprta vrata taborov na petih celinah Mladim (in tudi malo starejšim) so znova odprta vrata več kot 900 mednarodnih prostovoljskih taborov na petih celinah Marca se je začela nova sezona prostovoljskih delovnih taborov mednarodne mreže Service Civil International (SCI), katere član je tudi Zavod VOLUNTARIAT. SCI je nastal leta 1920 kot odgovor na materialno in moralno opustošenje po I. svetovni vojni, dandanes pa združuje že 43 članic in vedno več partnerskih organizac^, ki s skupnimi močmi organizirajo prostovoljske projekte po vsem svetu. Mednarodni prostovoljski tabori potek kajo na petih celinah in v več kot 70 državah. Tabori povečini trajajo dva ali tri tedne, na njih različno število prostovoljk in prostovoljcev (navadno med 5 in 30) iz vsega sveta izvaja najrazličnejše aktivnosti, ki segajo vse od skrbi za zapostavljene otroke, begunce in druge pomoči potrebne ljudi ali živali, pa do varovanja naravne in kulturne dediščine in ekoloških dejavnosti. Prostovoljci in prostovoljke pomagajo prebivalcem/kam lokalnih skupnosti pri spopadanju s konkretnimi problematikami (socialnimi, kulturnimi, ekološkimi itn.), s katerimi se ti soočajo v svojem vsakdanjem življenju. Hkrati se prostovoljci/-ke udeležujejo tematskih delavnic in ekskurz^ in se uč^o o izbranih temah, po-veznih z delom na taboru ali pa z lokalno kulturo in okoljem. Pri tem z lastnim delom prispevajo k ozaveš-čanju o pomenu prostovoljstva in solidarnosti na kraju projekta, pa tudi v svojih domovinah, kjer prek pogovorov s pr^atelji in znanci, z organizac^o prostovoljskih akc^ v svojih okoljih in objavljanjem prispevkov v lokalnih medlih šir^o vest o pomembnih družbenih in okoljskih temah ter o svojih izkušnjah s tujimi kulturami. Zelo pomemben element prostovoljskih taborov je tudi spoznavanje pomena temeljnih vrednot, ki jih promovira mreža SCI. Te vključujejo strpnost in med-k kulturno sodelovanje, mirno reševanje konfliktov med posamezniki/-cami in skupnostmi, upoštevanje človekovih pravic vsakega/-e posameznika/-ce, vključevanje zapostavljenih posameznikov/-ic ali skupnosti v širšo družbo, zavzemanje za pravičen in trajnostni razvoj in varovanje okolja. Mladi prek udeležbe na mednarodnih taborih spoznajo družbeno odgovorne in okolju pr^azne prakse ter dodajo svoj kamenček k izgradnji boljšega in pravičnejšega sveta, ki ga bomo lahko zapustili našim zanamcem. Delovni tabori so idealna priložnost za stik z ljudmi iz različnih okol^ in kultur sveta, za ustvarjanje novih pr^ateljstev, spoznavanje lokalne kulture, običajev, zgodovine, kulinarike in okolja. Prostovoljke in prostovoljci imajo priložnost pridobiti neposredno izkušnjo sobivanja s soudeleženci/-kami in domačini, pa tudi individualnega in skupinskega udejstvovanja v neznanih in vznemirljivih okoliščinah in še marsikaj drugega. Vsakdo lahko s tabora odnese nekaj, zaradi česar se mu bo za vedno vpisal v spomin! Bodoči/-e udeleženci in udeleženke taborov se lahko že nemoteno pr^avljajo na izbrane tabore, več informac^ o letošnji ponudbi pa je mogoče najti na spletni strani Zavoda Voluntariat (www.zavod-voluntariat.si), kjer so tudi vse potrebne informac^e, povezane s prgavo in udeležbo na taborih. Pridružite se nam! Uroš Krasnik 48 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PLASTIČNE FOLIJE PLASTENKE ZBIRAJMO KORISTNE ODPADKE KATALOGI OSTALA EMBALAŽA IZ UMETNIH MAS STIROPOR KARTONSKA EMBALAŽA ZA TEKOČINE-TETRA PAK POKROVČKI PLOČEVINKE IN KONZERVE embalaža ZVEZKI PISARNIŠKI MATERIAL REVIJE PAPIR IN KNJIGE LEPENKA ČASOPISI REKLAMNI LETAKI EMBALAŽA PAPIRJA IN KARTONA papir Jivn« p«djttjt KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA,d«... www.kpv.si EMBALAŽA IZ STEKLA KOZARCI STEKLENICE steklo - v zabojnik za embalažo iz umetnih mas odlagajte odpadke razsute aH v prozornih vrečah - Vsebina plastiCne ali pločevinaste embalaže mora biti prazna V zabojnik ne odlagajte plastiCne embalaže nevamih snovi ali njihovih ostankov, onesnažene folije, cigaretnih ogorkov in pepela, plastičnih cevi, električnih žic in kablov, elektronske opreme, nevamih odpadkov, tekstila, gumijastih odpadkov, kosovnih plastičnih predmetov (stolov)... Priporočamo vam, da embalažo stisnete in vsebino iz nje iztočite - Priporočamo vam, da kartonsko embalažo razstavite, zložite ali razrežete na primemo velikost, da jo boste lahko odložili v zabojnik - V zabojnik za papir odlagajte odpadke razsute ali v prozornih vrečah - V zabojnik za papir sodi tudi vsa papirnata embalaža živil - V zabojnik za papir ne odlagajte tetrapakov, z živili umazane ali prepojene papirnate embalaže (pladnjev, kozarcev in skodelic za enkratno uporabo], piastiticlranega papirja, celofana, tapet, cementnih vreč, apna, lepil... ZBIRAJMO KORISTNE ODPADKE OSTANKI HRANE OLUPKI SADJA IN ZELENJAVE ZEM UA LONČNIC JAJČNE LUPINE PAPIRNATI PRTICKI TRAVA OBREZLINE ŽIVIH MEJA IN DREVJA ČAJNE VREČKE KAVNA USEDLINA PLEVEL BIO OBPABKI ODPADKE LOČUJEM. I ZABOJNIKA Z NEKORISTNIMI I ODPADKI NE NAPOLNIM V PO VRHA. - V zabojnik za steklo je dovoljeno odlagati samo steklenice, kozarce in embalažo iz stekla - brez vsebine - V zabojnik za steklo odlagajte odpadke razsute - V zabojnik za steklo je prepovedano odlagati okensko, avtomobilsko in dmgo ravno steklo, ogledala, kristalno in ekransko steklo, steklo svetil (steklo neonskih, halogenskih in žarilnih žamic, stekleni senčniki svetil), pleksisteklo, karbonsko steklo In druge vrste stekla iz umetnih mas, laboratorijsko in drugo ognjevamo steklo, keramiko ... - Naštete vrste stekla, ki ne sodijo v zabojnik, pripeljite na Center za ravnanje z odpadki, d. o. o., na Tojnice. Javn« ptdjttji KOMUNALNO PODJETJE VRHNIKA,K». www.kpv.si - V zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov oz, nekoristne odpadke ne odlagajte koristnih odpadkov - V zabojnik odlagajte le odpadke, ki ne sodijo v noben drug zabojnik za ločeno zbiranje pred vaSim lokalom, poslovnim objektom, trgovino, šolo, vrtcem... - V zabojnik je prepovedano odlagati nevarne, gradbene in druge večje kosovne odpadke - V zabojnik je prepovedano odlagati manjšo in večjo odpadno električno in elektronsko opremo (v nadaljevanju; OEEO) NEKORISTNI OOPAOKI - v zabojnik za organske odpadke (zelen zabojnik ali zabojnik z nalepko Organski odpadki) odlagajte odpadke razsute (dovoljene so samo biološko razgradljive ali papimate vrečke) - V zabojnik za organske odpadke sodijo le biološko razgradljivi odpadki, med katere sodijo tudi papimati prtički in papimate brisačke. - V zabojnik za organske odpadke ne odlagajte tekočih ostankov hrane in olja ter odpadkov, ki sodijo v druge zabojnike - OEEO pripeljite na Center za ravnanje z odpadki, d. o. o., ali naročite njen odvoz na tel. št. 750 50 62 (ga. Rupnik) - Zabojnik za ostanke komunalnih odpadkov mora biti dovolj velik, da lahko vanj odlagate odpadke en teden, oz. kakor je v nekaterih primerih dogovorjeno v pogodbi, 2 x tedensko - Preverite svoje pogodbe o ravnanju z odpadki ter število In velikost ustreznih zabojnikov - Zabojniki morajo biti opremljeni s pravilnimi nalepkami (Steklo, Papir, Embalaža iz umetnih mas. Organski odpadki in Ostanki komunalnih odpadkov) - Če potrebujete dodatne zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov ali nalepke za zabojnike, pokličite na KPV, d. d., na tel. št. 750 50 62 (ga. Rupnik) in se dogovorite za spremembo pogodbe 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Skupne strani NAŠ ČASOPIS 49 SLOVENSKA VOJSKA Seznanitev vojaških obveznikov s pravicami in dolžnostmi V prostorih vojašnice 26. oktober na Stari Vrhniki je v torek, 14. aprila, in v četrtek, 16. aprila 2009, potekala seznanitev z dolžnostmi in pravicami vojaških obveznikov v Republiki Sloven^'i. Na seznanitev so bili vabljeni vojaški obvezniki, rojeni leta 1991, z območji občin Vrhnika, Logatec, Borovnica in Log - Dragomer. Vabljenih je bilo 215 fantov, udeležilo se jih je 166. V vojašnici so jih sprejeli predstavniki Slovenske vojske in Uprave za obrambo Ljubljana, Direktorata za obrambne zadeve. Vabljene sta nagovorila podžupana Občine Vrhnika, g. Leon Marjan Možina, in Občine Log - Dragomer, g. Marko Popit. Namen vabila je bil seznaniti vojaške obveznike s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo kot vojaški obvezniki po zakonu o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 108/2002 -UPB1). Ob tej priložnosti so bili fantje seznanjeni tudi z možnostjo zaposlitve v Slovenski vojski kot poklicni pripadniki (vojaki, podčastniki ali častniki) Slovenske vojske, možnostjo prostovoljnega služenja vojaškega roka, sodelovanja v pogodbeni rezervi in možnost- jo štipendiranja Ministrstva za obrambo RS za pridobitev IV., V. in VII. stopnje strokovne izobrazbe različnih smeri. Vojaški obvezniki so si ogledali tudi del opreme, tehnike in oborožitve, ki jo uporabljajo v Slovenski vojski. Poskrbljeno je bilo tudi za malico. Vojaško tehniko, opremo in oborožitev si je ogledalo tudi 87 otrok Vrtca Vrhnika, enota Barjanček. ŠTIPENDUE SLOVENSKE VOJSKE Slovenska vojska je leta 2008 prvič razpisala kadrovske štipend^e za poklicno delo v Slovenski vojski ali pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi. Stipendie so namenjene vsem mladim, ki že vedo, da bi svojo karierno pot želeli začeti v Slovenski vojski. Tudi letos bo slovenska vojska najmanj 60 dni pred začetkom novega šolskega leta razpisala štipend^e. S štipend^o slovenske vojske je pot do vojaškega poklica lažja in že v času šolanja si lahko posameznica ali posameznik pridobi pomembno znanje in izkušnje, ki jih potrebuje po končanem šo- lanju. Slovenska vojska za svoje delovanje potrebuje osebe s IV., V. in VII. stopnjo strokovne izobrazbe. Pridobitev navedenih stopenj izobrazbe podpira tudi s štipend^ami. Pogoji za pridobitev štipendije. Stipendie Slovenske vojske lahko pridobio državljanke in državljani Republike Slovence, ki nimajo dvojnega državljanstva, ki ob vpisu v prvi letnik srednje šole niso starejši od 18 let oziroma ob vpisu v višješolsko ali visokošolsko izobraževanje niso starejši od 22 let ter so telesno in duševno sposobni za poklicno delo v vojski. Vsi, ki žel^b štipend^b Slovenske vojske, se morajo strinjati z varnostnim preverjanjem, zanje ne smejo imeti varnostnega zadržka in ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali obsojeni na nepogojno zaporno kazen za katero drugo kaznivo dejanje v trajanju več kot treh mesecev. Postopek in izbor štipendistov Telefonske številke Upravne enote Vrhnika DELOVNO PODROČJE TELEFONSKA ŠTEVILKA Centrala upravne enote Faks 7507 850 7507 880 NAČELNICA 7507 852 ODDELEK ZA UPRAVNE NOTRANJE ZADEVE Vodja oddelka 7507 856 Sprejemna pisarna: sprejem vlog, upravne overitve, plačilo upravnih taks, zahtevki za pridobitev spletnega digitalnega 7507 865, 7507 864 Matične zadeve, izdaja potrdil in izpiskov iz matičnih knjig 7507 873 Osebne izkaznice, prjava prebivališča 7507 876 Potni listi 7507 881 Sestava smrtovnic, orožje, eksploziva 7507 869 Sprememba osebnega imena, državljanstvo, javne prireditve 7507 868 Društva, sklenitev zakonske zveze, ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča 7507 874 Tujci 7507 879, 7507 878 7507 888 - številka faksa Promet: registracja vozil, vozniška dovoljenja 7507 877 Vojni veterani, žrtve vojnega nasilja, vojni invalidi 7507 863, 7507 869 ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR TER SPLOŠNE ZADEVE Vodja oddelka 7507 854 Gradbena in uporabna dovoljenja 7507 858, 7507 870, 7507 883 Gradbena dovoljenja za nezahteven objekt 7507 885 Kmetjstvo: promet s kmetjskimi zemljišči, GERK-i, status kmeta, zaščitena kmetja, dopolnilne dejavnosti na kmetji 7507 884, 7507 883 Arhiv 7507 867 Finančno-računovodsko poslovanje 7507 871 KRAJEVNI URAD BOROVNICA 7507 467 V izbirnem postopku za pridobitev štipend^e morajo kandidati opraviti test gibalnih sposobnosti in zdravniški pregled. O izboru odloča komis^a, ki upošteva rezultate preverjanja gibalnih sposobnosti, učni oziroma štud^ski uspeh in predvidena leta izobraževanja. Stipendist in Slovenska vojska po uspešno opravljenem izbirnem postopku skleneta pogodbo o štipendiranju, v kateri je opredeljeno: obdobje trajanja štipend^skega razmerja, višina štipend^e in povračila med trajanjem pogodbe, način izplačevanja ter razlogi za odpoved pogodbe in posledice. Stipendie se obračunavajo na temelju minimalne plače v državi v začetku šolskega oziroma študijskega leta in se izplačujejo do 15. v mesecu za prejšnji mesec. Obveznosti štipendistke in štipendista V času prejemanja štipendje je za štipendistko in štipendista najpomembneje, da redno opravlja vse svoje šolske oziroma študi ske obveznosti in se usposablja po programu usposabljanja štipendistov, ki ga predpiše Ministrstvo za obrambo Republike Sloveni e. Če pogodbenih obveznosti ne izpolnjuje, se štipendi sko razmerje prekine in štipendjo je treba vrniti na način, ki je opredeljen v pogodbi. Konec štipendiranja Po končanem šolanju oziroma študi u Ministrstvo za obrambo Republike Sloveni e s štipendistko in štipendistom sklene delovno razmerje za delo v Slovenski vojski oziroma pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske, ki prinaša zanesljivo službo z redno plačo za najmanj dvakratni čas štipendiranja ali pogodbeno opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske za najmanj 10 let z mesečnimi plačili za pripravljenost oziroma plačili za usposabljanje, povračilo stroškov prevoza, 24-urno nezgodno zavarovanje, redno kondici sko vadbo, uporabo počitniških zmogljivosti ministrstva, napredovanje, dinamično delo in druge ugodnosti. Če štipendistki in štipendistu ministrstvo v treh mesecih po prejetem obvestilu o končanem izobraževanju ne zagotovi pogodbe o zaposlitvi oziroma o opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske, je prost vseh obveznosti. Če želite pridobiti štipendjo Slovenske vojske, vložite prja-vo na upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve na območju vašega stalnega bivališča v času javnega natečaja. Prjavi morate priložiti: • izjavo o rednem vpisu v letnik, • izjavo o učnem oziroma štu-djskem uspehu, • življenjepis in morebitna priporočila, • izjavo, da nimate dvojnega državljanstva, • soglasje za varnostno preverjanje (mlajši od 18 let soglasje staršev), • izjavo, da za namen natečaj- nega postopka dovolite pridobitev podatkov iz uradnih evidenc, • izjavo, da ste seznanjeni, da med zaposlitvjo v vojski ne boste član nobene politične stranke. Dodatne informacje, o štipendiranju pridobite v času javnega natečaja na www.slovenska-vojska.si, www.postanivojak. si, brezplačni telefonski št.: 080 13 22, na Upravi za obrambo Ljubljana, Linhartova 13, 1000 Ljubljana in v Pisarni za obrambo Vrhnika, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika (območje Vrhnike, Logatca, Borovnice in Loga - Dragomerja). PROSTOVOLJNO SLUŽENJE VOJAŠKEGA ROKA - II. del Do leta 2003 je v Sloveniji v Slovenski vojski potekalo obvezno služenje vojaškega roka. Leta 2003 je Slovenska vojska prešla na poklicno vojsko in opustila obvezno služenje vo- čas, ki ga lahko izkoristi za sproščanje ob filmih in drugih kulturnih aktivnostih ali športu. Med prostovoljnim usposabljanjem vojaki ne opravljajo nalog, povezanih z bojno pripravljenostjo (stražarska služba) in nalog Slovenske vojske v miru. Slovenska vojska vojakom na prostovoljnem služenju vojaškega roka zagotavlja brezplačno prenočišče, prehrano, obleko - uniformo, povračilo potnih stroškov, denarne prejemke, zdravstveno in nezgodno zavarovanje ter 15-tedensko pokojninsko dobo. Po uspešno končanem usposabljanju vojaki prostovoljci, če izpolnjujejo splošne pogoje za zaposlitev, imajo prednost pri zaposlitvi v Slovenski vojski ali vključitvi v pogodbeno rezervo. Vojak prostovoljec lahko postane državljan (ali državljanka) Republike Sloveni e, ki je star od 18 do 27 let, zdravstveno sposoben za vojaško službo, Informativni zneski štipend^e na dan 1. 3. 2009 Djak/štipendist Najmanj Največ Djak (20 % minimalne plače) 118 EUR 194 EUR Študent (27 % minimalne plače) 159 EUR 306 EUR jaškega roka. Služenja vojaškega roka so se morali udeležiti vsi fantje, ki so bili zdravstveno sposobni za opravljanje vojaške službe, niso uveljavljali ugovora vesti ipd. S prehodom na poklicno vojsko je Slovenska vojska začela ponujati tri možnosti sodelovanja in vključevanja v Slovensko vojsko, in sicer fantov in deklet. Te tri možnosti so: prostovoljno služenje vojaškega roka, zaposlitev kot poklicni pripadnik Slovenske vojske in opravljanje vojaške službe v rezervnem sestavu Slovenske vojske. Prostovoljno služenje vojaškega roka je enkratna izkušnja, kjer se stkejo številna prijateljstva, poleg tega pa imajo pridobljena znanja in izkušnje vseživljenjsko vrednost. Od uvedbe možnosti prostovoljnega služenja vojaškega roka v Slovenski vojski se je z vojaškim življenjem na tak način seznanilo več kot tisoč dvesto fantov in deklet. Letos poteka usposabljanje v vojašnicah Vipava, Murska Sobota in Novo mesto. Usposabljanje traja 15 tednov. V temu času vojaki prostovoljci pridobi o osnovno vojaško znanje, ki poteka v skladu s programom temeljnega vojaško-strokovnega usposabljanja (TVSU). Vsak dan poteka usposabljanje od 7. do 17. ure. Po 17. uri je vojak prostovoljec prost, in sicer tudi ob koncu tedna in državnih praznikih. Za dobro počutje vojaka je pomemben razgiban prosti nekaznovan, nima priznane pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti in še ni odslužil vojaškega roka. Oseba mora vložiti vlogo za prostovoljno služenje vojaškega roka vsaj 30 dni pred napo-titvjo na upravnem organu, pristojnem za obrambne zadeve na območju stalnega bivališča. Leta 2009 bodo potekale še štiri napotitve na prostovoljno služenje vojaškega roka, in sicer: • 29. JUNU 2009 - MURSKA SOBOTA • 31. AVGUST - VIPAVA • 5. OKTOBER - NOVO MESTO • 16. NOVEMBER - MURSKA SOBOTA Dodatne informacje o prostovoljnem služenju vojaškega roka pridobite na www.sloven-skavojska.si, www.postanivo-jak.si, brezplačni telefonski št.: 080 13 22, na Upravi za obrambo Ljubljana, Linhartova 13, 1000 Ljubljana in v Pisarni za obrambo Vrhnika, Cankarjev trg 4, 1360 Vrhnika (območje Vrhnike, Logatca, Borovnice in Loga - Dragomerja). Lep pozdrav Štabni vodnik Jur^ Primšar, podčastnik za pridobivanje kadra Uprava za obrambo Ljubljana Direktorat za obrambne zadeve Informativni zneski vojaka prostovoljca na dan 1. 3 .2009 znesek Ob začetku služenja 88 EUR 1. mesec služenja od 111 do 117 EUR 2. mesec služenja od 117 do 181 EUR 3. mesec služenja od 449 do 505 EUR Po uspešno končanem služenju 589 EUR SKUPAJ od 1404 do 1481 EUR Neto znesek je odvisen od višine minimalne plače v RS, mesečni zneski pa od dejanskega števila dni služenja v mesecu! 50 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PRAVO ZA OBČANE ODŠKODNINE V SLOVENCI (I. del)1 y 1. Prikaz odškodninskega sistema Kadar govorimo o odškodninskem sistemu v Slovenci, se najprej spomnimo na neke vrste odškodninsko ustavo kot nekateri duhovito imenujejo Obligac^'ski zakonik (Ur. l. RS, št. 83/01, v nadaljevanju OZ), ki je začel veljati 1. 1. 2002. Odškodninsko pravo je samostojno pravno področje, ki se je razv^alo skozi stoletja in kaže različne zgodovinske, ekonomske, sociološke, kulturne in druge značilnosti posameznih pravnih okol^ in narodov. Na ozemlju sedanje Slovence je bila podvrže-nost različnim vplivom. Najbolj očitno rimskemu pravu, pa Napoleonovemu Code Civil in Občnemu državljanskemu zakoniku (1811), ki smo ga do OZ še vedno uporabljali za nekatere pravne institute s področje odškodninskega prava (npr. škoda zaradi živali, zveri, darilna pogodba itn.). OZ je obsežen zakonik, saj v 1062 členih ureja eno najobsežnejših področ^ civilnega prava; v splošnem in posebnem delu. Oba sta razdeljena na poglavja, oddelke in odseke. Še posebno je aktualno II. poglavje, ki ureja nastanek obveznosti, pri čemer je 2. oddelek namenjen povzročitvi škode. Gre za obsežno pravno področje, v katerem je zakonodajalec uredil štiri splošne predpostavke, ki morajo biti izpolnjene za nastanek odškodninske obveznosti, to so: protipravno - nedopustno ravnanje ali škodljivo dejstvo; nedopustna škoda, vzročna zveza in odgovornost. Pri vsakem od institutov se odpirajo različni problemi, nekaterih se bom tudi dotaknil v tem sestavku, ker bodo bili lahko koristna informac^a bralcem Našega časopisa, da se lahko vsaj v začetku orientirajo v pravni odškodninski zadevi. Pogosto pa brez kvalificirane (npr. odvetniki) pomoči preprosto ne bo šlo. 1.1. Zgodovinski oris razvoja Razvoj odškodninskega prava se razteza od Hamurab^evega zakonika (1728 p. n. š.), rimskega prava, naravnopravne šole zgodnjega kapitalizma XVII. stol., kjer se je prvič izoblikovala misel o človekovih pravicah in povrnitvi škode v zdajšnjem pomenuislu (H. Grotius, J. Locke itd.). Odškodninsko pravo je bilo drugače urejeno v Veliki Britanci, kjer se je ohranil sistem tožb iz rimskega prava, drugače v Francki, ki je imela posebni Code Civil (CC, 1804) in spet drugače v Nemč^i (Burgerlichesgesetzbuch, BGB, 1896). Slovenko lahko prištevam med države, ki spadajo v nemški pravni krog in je zato velik vpliv Občnega državljanskega zakonika (ODZ, 1811). Pri tem je treba poudariti, da se pravila o povrnitvi nepremoženjske škode sprva po II. svet. vojni pod vplivom sovjetske doktrine niso uporabljala, češ da denarna odškodnina žali človeško dostojanstvo in se komercializirajo osebne dobrine (sic!). Tisti, ki smo študirali v 70. letih, se spominjamo Zakona o obligac^skih razmerjih (ZOR, 1978), ki se je tudi po osamosvojitvi Slovence leta 1991 še naprej uporabljal do 1.1.2002, ko je bil končno sprejet slovenski OZ. To je prvi zakon, ki ni bil le preveden v slovenski jezik, temveč ga je sestavljala skupina slovenskih pravnikov, upoštevajoč slovensko ustavo ter razmere in primerjal- nopravno ureditev v drugih evropskih državah ter mednarodnih organizac^ah. 1.2 Namen odškodninskega prava (poravnalna funkc^'a, porazdelitev škode, kaznovalna funk-c^'a) V pravnem pomenu je škoda del odškodninskega prava, kar pomeni, da je ožji termin. Po učenju prof. S. Cigoja in prof. B. Stroh-sacka, ki smo ju sodobniki še imeli srečo poznati in poslušati ter brati njuna odlična dela s področja odškodninskega prava, je moč podati najkrajšo in najpreprostejšo de-finic^o: odškodninska obveznost je obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna. Prva funkc^a odškodninskega prava je zagotovo poravnalna. Temeljni namen je v povrnitvi škode ali kompenzac^i, ki je v civilnem pravu lahko restituc^a ali vrnitev v prejšnje stanje, ekvivalenca (slov.: enakovrednost) za tisto, kar je bilo izgubljeno, satisfakc^a ali tolažba ter povrnitev nominalnega zneska odškodnine oziroma nadomestila za izgubo oškodovanca. Druga funkc^a odškodninskega prava je porazdelitev škode in njen prenos iz ene osebe na drugo (izrazito v zavarovalništvu in socialnem zavarovanju ter v zdravstvenem zavarovanju, ko obvezno zavarovanje lajša prevalitev dokaznega bremena z oškodovanca na oškodovalca). Tretja funkc^a je kaznovalna in pomeni svarilo pred nezaželenim ravnanjem. V teorii se to funkc^o opredeljuje kot vprašljivo (npr. L. K. Perenič, str. 25) ali vsaj drugotnega pomena, ker škoda praviloma ni odvisna od teže oškodoval-čevega ravnanja. Zadnje čase se poudarja zastraševalna funkc^a odškodninskega prava. 1.3 Pravni viri (Ustava, mednarodni, OZ, lex specialis) 1.3.1 Ustava RS Je izhodiščni in temeljni pravni akt, ki posebno skrb namenjačlo-vekovim pravicam in temeljnim svoboščinam (v II. poglavju) takoj za preambulo in splošnimi določbami. Za obravnavano problematiko so še posebno pomembna določila o pravni in socialni državi (2. člen), o neposredni uporabi ratificiranih in objavljenih mednarodnih pogodb, kamor prištevam konvenc^e, deklarac^e etc. (8. člen), o enakosti pred zakonom (14. člen), ki prepoveduje kakršno koli diskriminac^o. Skratka v členih 17. do 65. ustavne določbe varujejo človekove pravice in svoboščine. V povezavi z obliga-c^skimi razmerji je treba omeniti zlasti 35. člen, ki varuje pravico osebnosti, in 74. člen, ki omogoča svobodno gospodarsko pobudo. Ustava zagotavlja široko varstvo osebnostnih pravic (15. člen), pri čemer je od tega mogoče izjemoma odstopiti, vendar zgolj z zakonom in omejevanje s podzakonskimi akti ni dopustno. Omenjeni 35. člen na primer določa: "Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njene zasebnosti ter osebnostnih pravic." 1.3.2 Mednarodni pravni red Že v Ustanovni listini Organi-zac^e združenih narodov (OzN, 1945) je poudarjeno spoštovanje človekovih pravic, natančnejšo razlago daje Splošna deklarac^a človekovih pravic (1948) in mednarodni pakti o državljanskih in političnih pravicah, o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (1976), ki veljajo tudi v Slovenci po posebnem Aktu o no-tifikac^i nasledstva iz leta 1992. V Slovenci veljajo tudi številne kon-venc^e (naj omenim, da je samo s področja delovnega prava trenutno v veljavi 168 konvenc^ Mednarodne organizac^e dela iz Ženeve (ILO)). Po moji sodbi je najpo- membnejša Evropska konvenc^a o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin s štirinajstimi protokoli (EKČP, 1950), ki v Slovenci velja od 28. 6. 1994, ko smo jo ratificirali. Pri tem naj kot zanimivost omenim, da zadnji protokol št. XIV še ne velja, saj je pred dvema letoma ruska Duma odklonila njegovo ratifikac^o, češ da je ^ v njem predvidena reforma ESČP diskriminatorna. Po moji oceni pa je v ozadju obsodba v zadevi Ilascu v. Rus^'a, ko je bila slednja obsojena na doslej najvišji znesek odškodnine (140.000 € zaporniku zaradi nečloveškega ravnanja in mučenja, ko je v samici za na smrt obsojene preživel 9 let in je samo v prvega pol leta shujšal s 95 na 57 kg). Po strasbourških koluarjih je slišati, da se bo po vojni v Gruzii tudi Rus^a omehčala v svojem stališču, saj Rusom iz te države celo svetuje, naj se obračajo za zaščito človekovih pravic na strasbourško sodišče. S tem bo mehanizem tega mednarodnega tribunala bistveno učinkovitejši. Kajti že danes tudi to sodišče, ki v več kot 95 % zadev (trenutno ima visečih pravd okoli 95.000 "pending cases") boleha za kronično bolezn^o predolgotraj-nega sojenja in se pojavi utemeljeno vprašanje: "qui custodet ipsos custodes?" (slov: kdo bo nadziral nadzornike, v konkretnem primeru sodnike). 1.3.3 Nacionalna zakonodaja Kot že omenjeno, je najpomembnejši OZ, odškodnine pa urejajo še mnogi drugi zakoni, na primer Zakon o obrambi in zaščiti, Zakon o policii, Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o denacionali-zac^i, Zakon o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, Zakon o povrnitvi škode osebam, okuženim z virusom HIV zaradi transfuz^e, Zakon o varstvu okolju, Zakon o ohranjanju narave, Zakon o urejanju prostora, Zakon o vodah, Zakon o kmet^skih zemljiščih, Zakon o prevoznih pogodbah v cestnem in železniškem prometu, Zakon o obligac^skih in stvarnopravnih razmerjih v letalstvu, Zakon o te-lekomunikac^ah, Zakon o poštnih storitvah, Zakon o varstvu kulturne dediščine, Pomorski zakonik in še mnogi drugi. Morda je za našo temo treba posebej izpostaviti dve leti star Zakon o varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), ki je od 3.300 slovenskih visečih zadev pred ESČP, po obsodbi Slovence v zadevi Korenjak in Grzinčič, vrnil pred nacionalna sodišča (izključno je pristojno kranjsko okrožno sodišče) 1.700 zadev, ki so bile vložene izključno iz razloga sojenja v nerazumnem roku (kršitev 6. člena EKČP oziroma 23. člena Ustave RS). O tem obširneje pozneje. Večina naštetih zakonov je lex specialis. 1.4 Predpostavke odškodninske obveznosti Gre za znane štiri elemente civilnega delikta, in sicer: • Protipravnost - nedopustnost ravnanja (137. do 139. člen OZ). Naj opozorim, da je termin protipravno ravnanje ožji od nedopustnega ravnanja, saj včasih pravni red predvideva odškodninsko posledico že za primer, če kdo prekrši poslovne običaje ali moralna načela. • Nastanek škode Škodljivo dejstvo definiramo kot dogodek, ki ga ne povzroči človek in ki povzroči škodo (vis maior, na primer 66. člen OZ). Včasih pravni red izključuje ne-dopustnost ravnanja (na primer 138. člen OZ). • Vzročna zveza med ravnanjem povzročitelja in nastalo škodo OZ jo ne opredeljuje, čeprav iz besednih zvez izhaja, da jo upošteva (na primer 131. člen OZ). Preobširno bi se bilo ukvarjati s pravnim pojmom vzročne zveze ter teorcami: sine qua non, o adekvatni odgovornosti, o ratio legis, o ekvivalenčnosti etc. Od vseh elementov je dokazovanje vzročne zveze najzahtevnejše, predvsem pa v praksi hvaležno polje za delo sposobnih odvetnikov ter dobrih sodnikov. Če je vzročna zveza pretrgana, odškodninske odgovornosti ni. Akademsko znan je primer, ki ga pogosto predavamo študentom: A z nožem rani B-ja, ki se z rešilnim avtom, zaradi vožnje skozi rdečo luč C-ja, zaleti in pacient umre. Kdo odgovarja za končno posledico. Tisti, ki je dogodek povzročil z vbodom z nožem, voznik reševalca ali voznik avta - C? • Odgovornost Najprej se je uveljavila odgovornost ne glede na krivdo (objektivna), ki jo je v začetku kapitalizma izpodrinila krivdna (subjektivna) odgovornost, v določenih primerih pa tudi odgovornost ne glede na krivdo ali objektivna odgovornost (131. člen OZ). Krivda se v slednjem primeru domneva in mora oškodovalec dokazati, da ni kriv. Uveljavi se načelo o krivdni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom. Tudi oblika krivde je pomembna, saj v civili-stiki govorimo o namenu, direktni naklep v pravu ter o malomarnosti (culpa lata, culpa levisima). Opozoriti je treba na razliko med nekdanjim 190. členom ZOR, ki je bil strožji in je omogočal določitev afektaccske vrednosti samo tedaj, ko je bila stvar poškodovana z naklepnim kaznivim dejanjem, ter na drugi na 170. člen OZ, ki omogoča določitev nižje odškodnine v primerih, ko je bila škoda povzročena z lahko malomarnostjo, če je odgovorna oseba šibkega premoženjskega stanja. Sodišče pri presoji upošteva okoliščine primera (171. člena OZ). OZ ureja tudi odgovornost delodajalcev (147. člen) in pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ (148. člen). Prav tako objektivno odgovornost ali odgovornost po načelu vzročnosti (člen 149. do 152.), ki predpisuje, da se šteje, da škoda, ki je povezana z nevarno stvarjo ali dejavnostjo, izvira iz prav te, zato je imetnik odgovoren ne glede na krivdo. V zadnjem desetletju sodna praksa postaja strožja kot nekoč pri uporabi tega pravnega standarda. Krivdno nesposobne osebe so, na primer, otroci do 7. leta starosti, med 7. in 14. letom, če niso sposobni razumeti svojega dejanja, in osebe, ki zaradi duševne bolezni ali slaboumnosti niso sposobne razsojati. Posebna oblika objektivne odgovornosti je odgovornost proizvajalca za stvar z napako, pri čemer opozarjam na različne pomene garanc^'e in skritih napak. 1.5 Odškodnina pred mednarodnimi sodišči (ESČP v Strasbour-gu, SES I. in II. stopnje v Luksemburgu, Haška sodišča etc.) Že doslej sem na kratko opisal ESČP (p ri tem naj neskromno opozorim na svojo najnovejšo knjigo dr. B. Kukec: Odvetnik in državljan pred ESČP, 2008, 306 strani, cena 97,65 € z DDV), o kateri sta se afirmativno izrekla pisec predgovora slovenski sodnik na ESČP prof. dr. B. M. Zupančič in pisec recenzce ustavni sodnik prof. dr. C. Ribičič). Ni prostora za obširnejši prikaz bistvenih značilnosti tovrstnih odškodnin. Naj zgolj omenim, da je bila doslej Sloven^'a obsojena 222-krat, najvišja dosojena odškodnina je znašala 12.500 €, najnižja pa 300 €. Opozarjam na pet bistvenih določil, po katerih strasbourško sodišče odloča o zahtevkih po plačilu materialne in nematerialne škode, posebej pa opozarjam na kakovostno razliko med odškodnino (pecunary damage, prejudice material) in pra- vičnim zadoščenjem (just satisfaction po 41. členu EKČP). Slednji manjka eden od elementov odškodninske odgovornosti. 1.6 Vpliv judikature • Sodna praksa Kar nekaj sodne prakse je že zbrane na Slovenskem glede odškodnin. Po moji oceni je najboljša in najuporabnejša knjiga D. J. Pensa et. al.: Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo, GV Založba Ljubljana, 2001, 788 strani, ki podaja pregled in primerjavo odškodnin za nepre-moženjsko škodo v primerih, ki jih je obravnaval civilni oddelek Vrhovnega sodišča RS v desetih letih (1991 do 2000). Čeprav gre za 10 let staro (razprodano) knjižno delo, pa ni nikakor manj aktualno, saj podaja razvrstitev odškodninskih primerov glede na višino prisojene odškodnine (doslej najvišja 453 povprečnih neto plač na zaposlenega v RS ob izdaji sodbe sodišča 1. stopnje); glede na težo poškodbe in prikaz razmerja med odškodninami (razvrščene so v 6 skupin od izjemno hudih primerov, kjer je povprečna odškodnina znašala 301 povprečne neto plače, pa do zelo lahkih primerov - povprečna odškodnina je znašala 3 povprečne neto plače); glede na starost oškodovancev, razlikuje več starostnih razredov od 1 do 7 let pa več kot 60 let; izdaja pregled dosojenih denarnih odškodnin glede na 16 skupin; od poškodbe glave in možganov do smrti bližnjega, okrnitve svobode in posega v druge osebnostne pravice. Razvrstitev po Fischerju označuje težo poškodbe z uvrstit-vco v skupine; od najlažjih (I) do najtežjih (VI). Podaja tudi nekaj empiričnih raziskav, na primer primerjavo med odškodninami za tri poškodbe (hrbtenica, noga, slepota na eno oko brez skaženosti) v 21-ih državah Evrope (avtorice dr. L. Koman Perenič, vrhovne sodnice RS). Primerjava kaže, da so bile najvišje odškodnine prisojene na Irskem, Slovenca pa je na drugem mestu pred Švico, Avstrco, Nemčco, Francco, Veliko Britanco itn. Zanimiv podatek, kajne ^ • Načelna pravna mnenja So mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov, ko sodniki na občni seji VS RS sprejmejo razlago zakona, pomembno za enotnost sodne prakse. • Pravna mnenja Pa so mnenja o vprašanjih sodne prakse. Sodniki na občni seji sprejmejo razlago zakona, ki se je pojavila v obrazložitvi konkretne sodbe in ji s tem dajo širši pomen. Predpisan je specialni kvorum, saj mora biti na občni seji prisotnih vsaj 2/3 vseh vrhovnih sodnikov (trenutno jih je 38) z večino vseh glasov. Brez zlobe naj omenim, da je VS RS imelo kar nekaj težav glede poenotenja načelnega pravnega mnenja (ki veže zgolj senate istega Vrhovnega sodišča, dokler se ne spremeni, čeprav v praksi vsi vemo, da se uporablja tudi na drugih sodiščih, saj pogosto prepriča s težo argumentacce) predvsem ob večkratnem ponovljenem glasovanju glede usode zamudnih obresti. 1.7 Odškodninska odgovornost profesionalnih skupin (odvetniki, zdravniki, notarji, projektanti, stečajni upravitelji, arhitekti etc.) Če naj na primeru odškodninske odgovornosti odvetnikov prikažem problematiko, ki je na drugih področjih podobna; prvo najbolj poznam. (Roko na pravično pravniško srce, tudi iz lastne prakse • Odškodninska odgovornost odvetnikov Proučevanje le te sodi med sodobne izzive na področju razvoja odškodninskega prava, saj je odvetniški poklic za pravilno funkcioniranje celotnega pravosodnega sistema izjemnega pomena, razen tega pa se vloga odvetništva v zadnjih letih povečuje (pred Vrhovnim sodiščem je lahko pooblaščenec le odvetnik oziroma nekdo s pravniškim državnim izpitom), v zadnjem času so ustavni sodniki dali pobudo, naj bi se tudi za zastopnike pred US RS določila odvetniška ekskluziviteta, ki pa jo je treba ločiti od odvetniškega monopola. Poleg odškodninske sta predvideni tudi kazenska in disciplinska odgovornost, opredeljeni v KZ in ZOdv ter Statutu OZS.). Pri presojanju temelja odvetniške odškodninske odgovornosti že takoj na začetku naletimo na dilemo: ali gre za pogodbeno ali deliktno odškodninsko odgovornost. V primerjalnem pravu je to vprašanje različno urejeno. V Nemčci sami izbirajo, kateri temelj bodo uporabili, nasprotno v Francci te možnosti nimajo. Prof. Cigoj je zastopal stališče, da bistvenih razlik med obema ni, sodna praksa na Slovenskem pa se je opredelila, da se odškodninska odgovornost odvetnika ponavadi presoja po pogodbenem temelju (mandat), razen v primerih, ko škoda ni nastala zaradi kršitve pogodbe. Takrat pa gre za deliktno odgovornost. V vsakem konkretnem primeru je treba od-vetnikovo ravnanje ocenjevati glede na načelo skrbnosti oziroma natančneje profesionalne skrbnosti (t. i. diligence), ki je merilo za določanje krivde (namen, malomarnost). Razlike med posameznimi pravnimi sistemi v strogosti pri opredeljevanju tega pravnega standarda je v poljudnem članku neprimerno razčlenjevati (angleško, italcansko, nemško, ameriško pravo). V OZ je profesionalna skrbnost urejena v 2. odstavku 6. člena OZ. Naj na tem mestu le opozorim, da se marsikdo od 1.216-ih slovenskih odvetnikov še premalo zaveda, da ni dovolj za zastopanje pred sodišči poznati materialno pravo (domače, pravo EU, ESČP) in sodno prakso vseh sodišč, vseh ravni, temeljno shemo pristojnosti pravosodnih organov in mednarodnih institucc ter procesna pravila. Samo čakam, kdaj se bo pojavil primer, ko bo odvetnik tožen zato, ker se ni skliceval, na primer, na evropsko pravo, če je bilo to mogoče in ugodno za stranko, ali izbral najvarnejše poti za zavarovanje interesov svoje stranke. To pomeni, da je treba biti temeljito pripravljen. Sam se zavzemam za specialistična znanja, ki morajo biti tudi posebej stimulirana. Predstavil bom svoj primer, kako je stranka tožila zavarovalnico zaradi zamude roka odvetnika, pa z zahtevkom ni uspela, češ da ni vzročne zveze med odvetniko-vo napako in nastalo škodo, ker naj bi v gospodarskem sporu ne uspela. Takšno stališče se mi zdi sporno, saj gre v bistvu za "pravdo o pravdi", ne zgolj za predhodno vprašanje. Priznati je treba, da je v sodni praksi še izredno malo primerov, kjer bi nezadovoljne stranke vlagale zahtevke, se obračale na arbitražo, na primer pri Zavarovalnici Triglav, ali vlagale civilne tožbe proti odvetnikom, pa še v takem primeru zavarovalnice redko ugodco zahtevkom in se raje pustco tožiti, prav zaradi neustrezne sodbe prakse, kot sem jo navedel. Zagotovo bo v prihodnje takih zahtevkov več, čeprav je s sprejemom zadnjega ZOdv bila povzročena pravna praznina prav v povezavi z obveznim zavarovanjem odvetnika. Bomo videli, kaj bo reklo slovensko Ustavno sodišče, saj so postopki že v teku ^ Malega travna 2009 Doc. dr. Bojan KUKEC, odvetnik na Vrhniki 1 Prispevek je prirejen po predavanju avtorja na strokovnem Posvetu o odškodninah (mutatis mutandis), 9.3.2009, v organizacci Planet GV, Ljubljana. 51 NAŠ ČASOPIS Skupne strani 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Natančno pred štiridesetimi leti je tedanja slovenska vlada, ki jo je vodil Stane Kavčič, rodil se je v Ligojni, mlada leta pa je preživel v Borovnici, zasadila prvo lopato za gradnjo slovenskega avtocestnega križa. Zanjo bi morali dobiti tudi mednarodno posojilo, vendar tedanja zvezna vlada ni odobrila posojila za slovensko avtocesto. Nastala je »cestna afera«, saj so ljudje ob bodoči trasi avtoceste protestirali zaradi takšnega ravnanja zvezne vlade, Kavčič pa je moral tudi zaradi te »>afere«< leta 1972 zapustiti politiko. ^ -WT- v • v ripravil Marjan Horvat Stane Kavčič, politik, ki je videl naprej/2 Te in druge kadrovske spremembe so seveda nastale z blagoslovom Edvarda Kardelja, ki je veljal vse do prihoda Staneta Kavčiča za predsednika slovenske vlade leta 1976 za prvega politika v Slovenci. Ob Popitu in Kavčiču, prvi je vodil Zvezo komunistov, drugi pa vlado, je postal predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, poročen z Lid^o Šentjurc, predvojno komunistko, ko je vseskozi po vojni imela pomembno težo v slovenski in jugoslovanski partii, marljiv politik, ki je pozneje po Titovi smrti postal tudi predsednik Predsedstva SFRJ. Nedvomno je bil čas od leta 1966 do leta 1972, ko so se v Slovenko in tudi v druge republike vrnili »svinčeni časi«, obdobje večje demokratizac^'e v družbi in med člani zveze komunistov. Nekateri aktivni udeleženci takratnih procesov so zapisali, da se je tedanji »part^ski liberalizem« kazal v večjem političnem pluralizmu sploh, saj so na svoji temeljni funkc^'i pridobivali: tedanja socialistična zveza delovnih ljudi, mladinska organizac^a in sindikati. Nadaljevanje procesa politične pluralizac^'e naj bi pripeljalo najprej do vrnitve h koalic^ski zasnovi medvojne Osvobodilne fronte, pozneje pa morda celo do večstrankarskega sistema. Slednje je bila najbrž utop^'a, zato so jo avtorji takih tez razlagali že po osamosvojitvi, saj v nekdanji SFRJ ni bilo dejanskih možnosti za večstrankarski sistem, ki bi lahko zadovoljivo opravljal svoje poslanstvo. Seveda pa je v takšnih razmerah političnega iskanja najboljših rešitev za razvoj družbe imela zelo pomembno mesto republiška vlada, ki jo je vodil Stane Kavčič. Njegov liberalizem se je kazal predvsem v nadaljevanju gospodarskih reform z večjo vlogo trga in sprostitvi podjetniške pobude. Reforme pa niso prhale nerazvitim republikam in pokrajinam, saj je tak koncept terjal tudi čiste račune in takšne investic^'e, ki bodo vračale vložena sredstva. No, Kavčičeva vlada je vse do njenega zloma leta 1972 pogumno vztrajala v reformnem toku, kar ni bilo lahko, saj je po smrtni prometni nesreči največjega zagovornika reform Borisa Kraigherja, podpredsednika zvezne vlade, reforma začela izgubljati polet, zaradi nje so se začeli politično prepiri na ravni federac^'e in kaj kmalu je zamrla. Tedanje slovensko politično vodstvo, predvsem pa Kavčičeva vlada, sta vztrajala na poti reforme, čeprav v omejenem republiškem obsegu. Vztrajali so pri večji samostojnosti Slovence v federa-c^'i, poskušali navezovati neposredne stike z drugimi državami, predvsem z Avstr^o in Bavarsko, se zavzemali za neposredno najemanje posojil na tujem in zahtevali financiranje fede-rac^'e s kotizac^o. Za Slovenko je bil namreč sistem financiranja hudo boleč in stalen predmet spora. Kavčič je kmalu po prevzemu vladnega krmila, 9. maja 1976, očital zvezni vladi, da so njene finančne zahteve do Slovence pretirane, kajti Slovenca je z 8,5 odstotka prebivalstva v skupni državi morala pokrivati 17 do 20 odstotkov zveznega proračuna in sorazmerno s tem tudi dajati svoja sredstva v sklad za nerazvite. Kavčičevi »grehi« Med največjimi »grehi«, ki jo je hotel predvsem Beograd naprtiti Kavčiču, kar je povzročilo preplah tudi v tedanji Jugoslovanski ljudski armadi in vzbudilo »varuhe Jugoslav^e, pa je bilo dosledno izvajanje koncepta teritorialne obrambe, ki ga je tedanje jugoslovansko vodstvo oblikovalo po vdoru vojsk Varšavske zveze v tedanjo Češkoslovaško republiko (poleti 1968). V primerjavi z drugimi republikami, ki v glavnem niso bile naklonjene večji samostojnosti na obrambnem področju, je Slovenca vzela tudi koncept oboroženega ljudstva in skrb za odpor v primeru agresse nanjo zares. Kako prav je storila, se je pokazalo mnogo let pozneje, na prelomu osemdesetih v devetdeseta leta ob osamosvajanju Slovence. V času Kavčiča sta vodila TRO Albert Jakopič - Kajtimir in Bojan Polak - Stenjka, oba spremenili poudarki, češ, »Slovenca ne sme postati dežela trgovcev, natakarjev in bančnikov« in da je »Ljubljana tudi delavsko mesto«, vendar se je v grobem politika razvoja, ki jo je začrtala njegova vlada, nadaljevala, mnogo pozornosti pa so namenili tudi podeželju in razvoju kmet^stva, saj je kmet postajal vse manj nevaren socializmu. Prvi odmeven spor Kavčičeve vlade z zvezno, ki jo je takrat vodil Slovenec Mitja Ribičič, je nastal poleti 1969, ko je Kavčičeva vlada zasadila prve lopate za izgradnjo slovenskega avtocestnega križa. Nastala je »cestna afera«, ker je zvezna vlada iz predloga za delitev mednarodnega posojila za ceste izpustila dva slovenske Zato jim tudi ves povojni čas ni uspelo racionalno urediti odnosov s hrvaškimi Srbi, kar se je pokazalo tudi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v času razpadanja Jugoslav^'e. Kavčič v zvezno vlado ni mogel dobiti najpomembnejših republiških voditeljev, saj so se ti mnogo bolje počutili doma kot na zveznih funkc^ah, ki so bile vseskozi izpostavljene, republiški zapeček pa je bil relativno stabilen in miren. Zato je po takem »neuspehu«. Titovo ponudbo odklonil, trmoglavosti pa mu jugoslovanski predsednik ni nikdar pozabil, kar je poslabšalo Kavčičev položaj med politiki, tudi v Slovenci, saj je veljala odklonitev Titove ponudbe za velik greh. Ko je pozneje nastala še »cestna afera« in je Ker je Stane Kavčič odklonil Titovo ponudbo, da bi postal predsednik zvezne vlade je to funkcno prevzel Mitja Ribičič. Stane Kavčič in Edvard Kardelj. odseka. Slovenska vlada se je ostro odzvala, po občinah ob trasi bodoče avtoceste, predvsem od Maribora do Ljubljane, pa so občinske skupščine sprejemale protest- narodna heroja, ki sta s pomočjo skritih fondov kupovala orožje v tujini za potrebe TO. Pozneje, v obračunu s Kavčičem, so celo nekaj ljudi, ki so sodelovali v tej trgovini, zaprli in zoper njih uvedli kazenski postopek. Srbska služba državne varnosti je oborožitev TO poskušala izkoristiti v svoji akc^'i Vrh, da bi slovenskemu političnemu vrhu dokazala separatizem in poskus odcepitve od Jugoslav^'e. Stane Kavčič se je v svojem mandatu največ ukvarjal z gospodarstvom in oblikovanjem koncepta sodobnega gospodarskega razvoja. V njegovem času so nastale pobude za oženje prostora za razvoj klasične industrie, na pomenu pa naj bi dobile prodorne panoge, kot so trgovina, bančništvo, promet, turizem, storitvene dejavnosti, inženiring, informatika in računalništvo. Leta 1968 je začel delovati tudi republiški računalniški center, ki je bil pravo »čudo« za tedanje čase. V tisti čas sodi tudi začetek hitrega razvoja Luke Koper, slovenske trgovske mornarice Splošne plovbe, novo nastala letalska družba Adria pa se je vse bolj širila in postala resen tekmec privilegirani jugoslovanski letalski družbi JAT-u. Gospodarski razvoj je temeljil na policentrizmu, ki je prebudil ustvarjalne sile v reg^ah, saj so ponekod zelo samozavestno krenile v razvoj novih sodobnih proizvodnih obratov, začel se je razvrati novi visokošolski center, kar je pospeševala sicer tudi naslednja, Marinčeva vlada, vendar je program policentričnega razvoja nastal dejansko v Kavčičevi vladi. Po njegovem odhodu so se sicer nekoliko na pisma in jih pošiljale v Beograd in Ljubljano. Bolj ali manj samoiniciativno so ljudje organizirali javna zborovanja v podporo slovenski vladi in njenemu programu gradnje cestnega križa. Že ta nevarna zaostritev med Slovenko in federac^o bi se lahko slabo končala za Kavčiča, vendar ga je tedanji slovenski politični vrh podprl in celo Tito se je spraševal, zakaj je zvezna vlada izpustila iz programa sofinanciranje dveh slovenskih odsekov z mednarodnim posojilom. Očitno je bil takrat Kavčič še dobro zapisan tudi pri Titu, saj mu je pred »cestno afero«, sredi leta 1969, ponudil mesto predsednika zvezne vlade, vendar je trmoglavi Slovenec postavil pogoj, da zaradi učinkovitosti v njej sodelujejo najbolj vplivne osebnosti iz vseh republik. Jasno mu je bilo, da brez tega ni mogoče dobro opraviti dela na zvezni ravni in zavedal se je, da bi mu, če ne bi bila v vladi tedanja hrvaška zelo priljubljena komunistična voditeljica Savka Dapčević - Ku-čar, nenehno metali polena pod noge. Kavčič je namreč želel s tem prisiliti Hrvate, da bi imeli bolj konstruktiven odnos do federac^'e. Kot pravi zgodovinar Božo Repe, Hrvatom ni zaupal, kajti na politični sceni je hrvaško vodstvo nastopalo kot najbolj napredni del reformističnih sil, ko pa se je po »vročem poletju« 1969 znašlo nevarno osamljeno, je zajahalo konja splošnega nezadovoljstva in nacionalistične evfor^'e, v katerem je bilo mnogo elementov ustaštva. Hrvati nikoli niso zares naredili pravega razmisleka s tragično ustaško izkušnjo med 2. svetovno vojno in tedanjo parafašistično NDH (Nezavisno državo Hrvatsko). prišlo na dan, da je na obisku v Slove-n^'i politični emigrant Ciril Žebot, ki je zato predčasno zapustil državo, in k temu še drzna Kavčičeva razmišljanja o večji pluralizac^'i na slovenski in jugoslovanski politični sceni - bi bilo dovolj, če Kavčič ne bi bil tako priljubljen med ljudmi, da bi ga njegovi kolegi odstavili. Zgodovinar Jože Pirjevec piše, da je tedanji predsednik slovenske vlade po napadu Varšavskega pakta na Češkoslovaško razmišljal celo, da bi morala Jugoslavija resno razmisliti o pristopu k Natu, kar je bilo za zagovornike previdne slovenske politike do Beograda in še bolj neuvrščenosti zagotovo kaplja čez rob. Sicer pa se je Kavčič zavedal nevarnih razmer^', ki bi lahko nastale z neprevidnimi odločitvami. Zapisal je, da ob »uporu ljudstva, ki se je pokazal ob cestni aferi z demonstrac^a-mi proti zvezni vladi, manjkalo pa ni tudi separatističnih transparentov na zborovanjih, vendar ni šlo le za cesto, ampak za mnogo več. Cestna afera je bila na začetku prvi veliki upor tistih v Slovenci, ki so hoteli nadaljevati reformo iz leta 1965, ki so hoteli več resnične in manj formalne demokracie in ki so hoteli oslabiti centralizem federac^'e ter okrepiti samostojnost republik.« Liberalna politika vlade na večini področ^' je kajpak naletela na pozitiven odmev tudi med slovensko politično emigrac^o in (ne)hote so se postavljala vprašanja o možnostih nacionalne sprave, kar pa je bilo za tisti čas in za stanje duha v Jugoslav^l dejansko prezgodaj. Je pa res, da se je prav v času tedanje vlade začelo resno proučevanje nekaterih dogodkov po vojni. To velja predvsem za dahauske procese. Vlada je namreč ustanovila posebno komis^o, ki je raziskovala okoliščine za montirane politične in sodne procese proti skupini interni-rancev v koncentrac^'skem taborišču Dachau, ki so bili konec petdesetih let na temelju potvorjenih dokumentov iz Sovjetske zveze obsojeni zaradi sodelovanja s taboriščno upravo. Kavčič sicer ni dočakal dokončne rehabilitacije teh ljudi, vendar je že z ustanovitvijo komisme povzročil, da se je kolesje tudi sodnih mlinov začelo vrteti hitreje, čeprav so nekateri medvojni kadri ostro nasprotovali temu. Sicer pa so »cestni aferi« sledila še druga razhajanja v tedanjem slovenskem političnem vodstvu. Čeprav se Kavčič ni neposredno vpletal v delovanje tedanje slovenske skupščine, pa se je zagotovo strinjal z »akc^o 25 poslancev«, ko je ta skupina republiških poslancev poleti 1971 mimo Socialistične zveze in vodstva in part^skega vodstva, a skladno s poslovnikom skupščine, mimo uradnih kandidatov predlagala še svojega kandidata za člana predsedstva SFRJ. Njihov kandidat je bil najmlajši minister v Kavčičevi vladi, Ernest Petrič, ki je sicer kmalu po privolitvi v kandidaturo od nje tudi odstopil. Toda korak je bil storjen in poslanci so sicer ubrali legalno pot, vendar ogrozili dotlej utrjene načine kadrovanja za najvišje položaje v republiki in državi, saj je to bil monopol part^skega vodstva. Po tej akc^'i se je tedanje part^sko vodstvo silovito odzvalo in nekateri poslanci so morali zapustiti skupščino, hkrati pa se je začel obračun z uredniki časopisov, intelektualci, politiki na nižjih ravneh, ki so sodili v liberalni krog. Med njimi tudi z direktorji podjet^', zlasti s tistimi, ki so bili preveč vneti zagovorniki Kavčičeve vlade. Imel je sicer pragmatičen odnos do centralizirane Jugoslav^'e, ki se je kazal v politiki: izkoristiti prednosti, ki jih nudi, in zmanjšati tisto, kar naj bi Slovenca dala federac^'i. Zato je na enem izmed posvetov z direktorji podjet^' namignil, da »so pipice odprte, izkoristite jih«; šlo je seveda za sredstva iz zveznih skladov, kar so njegovi nasprotniki v obračunu z njim prav tako izkoristili pri kritiki njegove politike. Obračun Leto 1972 se je v Beogradu začelo z 2. konferenco Zveze komunistov Jugoslav^'e, nekakšen nadomestek za kongres, z namenom, da bi, kot je dejal Tito, naredili »prelomnico v našem organiziranju« in okrepili fronto jugoslovanske revoluc^'e v boju s pro-tisocialističnimi silami. Namenjena je bila politični in organizac^'ski učvrstitvi partie za spopad z liberalizmom, nacionalizmom in drugimi, za tedanje zvezno vodstvo partie in države škodljivimi pojavi v »izgradnji socializma«. Na udaru so se znašle banke in podjetja, ki so poslovala s tujino, češ, da kopičio kapital na škodo delavcev in se okoriščajo s sadovi njihovega dela. Konferenci je sledilo »Pismo«, ki sta ga Tito in tedanji sekretar izvršnega biroja jugoslovanske partie Stane Dolanc poslala vsem partiskim organizaciam in članstvu. Pismo je zahtevalo poenotenje jugoslovanskih komunistov v boju proti škodljivim pojavom in idejnim odklonom v sami partii in napovedalo obračun s kari-eristi v partii, predvsem pa s tistimi člani, ki nimajo nobene zveze s socializmom in komunizmom. Hkrati je potekal proces diferenciacie znotraj partiskih vodstev v posameznih republikah. V drugi polovici tistega leta Tito je s pomočjo Staneta Dolan-ca ukrotil srbske liberalce in hrvaške »maspokovce«, ki so morali zapustiti politične funkcie. (se nadaljuje prihodnjič) 52 NAŠ ČASOPIS Kultura 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Glasbene šole Vrhnika Izjemen uspeh na Nizozemskem Po letu priprav in dogovorov smo s pomočjo našega rojaka na Nizozemskem EDA ZUPANA uspeli realizirati gostovanje Simfoničnega orkestra Glasbene šole Vrhnika v deželi tulipanov - Nizozemski. 30. marca se je 39 članov orke- v centralni muzej - R^sov muzej stra s spremstvom odpravilo na dolgo potovanje proti Nizozemski. Sodoben avtobus podjetja MESEC PROMET nam je omogočil dokaj ugodno potovanje brez kakršnih koli pretresov in negodovanj. Po 20 urah vožnje smo v torek popoldne prispeli v mesto Hengelo na Nizozemskem, kjer so nas pričakali pr^azni gostitelji s starši njihove glasbene šole, ki so prevzeli naše nadebudne glasbenike za en teden pod svoje okrilje. Vmes smo postali še v Koelnu, kjer so si mladi glasbeniki z zanimanjem ogledali eno najlepših katedral v Evropi. V sredo, 1. aprila, prav smešen datum, smo imeli uradni sprejem pri županu mesta Hen-gelo. Sprejem je bil v prekrasni dvorani občinske stavbe in vsi skupaj smo bili navdušeni nad prisrčnostjo, s katero nas je sprejel gospod župan. Po sprejemu smo se odpeljali v bližnje mesto Enschede, kjer smo si ogledali povsem nov glasbeni center in zaprepadeni obstali, ko smo videli, kakšne možnosti za svoj glasbeni razvoj imajo otroci na Nizozemskem. Po ogledu glasbenega centra smo se odpravili v cerkev sv. Jakoba, kjer so imeli naši orkestra-ši prvo vajo in zvečer koncert. Koncert je zelo dobro uspel in zadovoljni smo se vrnili k svojim gostiteljem. V četrtek so nam gostitelji pripravili celodnevni izlet v glavno mesto Nizozemske - Amsterdam. Po Severnih Benetkah smo se vozili z barčicami in si z žabje perspektive ogledovali znamenitosti mesta. Po končanem plavajočem ogledu smo se odpravili in z zanimanjem ogledovali slike največjih renesančnih umetnikov od Rembrandta naprej. Ogled Amsterdama smo končali v poznih večernih urah. V petek smo imeli v dopoldanskem času skupno srečanje in pogovor Evropa danes, Evropa jutri. Na naše veliko veselje se je srečanja udeležil tudi veleposlanik Republike Slovence na Nizozemskem, gospod Merc. Ob zaključku razgovora mu je zaigral orkester in gospod veleposlanik je bil presenečen nad kakovostjo igranja orkestra. Popoldne sta imela naš in ho-landski orkester skupno vajo, saj smo se dogovorili, da bosta na drugem delu koncerta oba orkestra igrala skupaj. Slavnostni koncert je bil v soboto v novi dvorani glasbene šole v Hengelu. Koncerta so se udeležili vsi vidni predstavniki občine, vključno z gospodom županom. Simfonični orkester Glasbene šole Vrhnika je vse prisotne presenetil z izjemno kakovostno izvedenim programom in gostitelji skorajda niso verjeli, da lahko tako mladi glasbeniki igrajo tako prepričljivo. Seveda Simfonični orkester Glasbene šole Vrhnika na sprejemu pri županu mesta Hengelo Skrajno desno Edo Zupan, ki je omogočil nastop vrhniških glasbenikov na Nizozemskem. Viktor Zadnik, ravnatelj vrhniške glasbene šole, direktor Evropske hiše Roel Pomp in veleposlanik RS na Nizozemskem g. Merc velja zasluga dirigentu orkestra prof. Andreju Ožbaltu, ki je s svojim prefinjenim občutkom za orkester znal izvabiti iz mladih glasbenikov največ, kolikor je bilo mogoče. V nedeljo zjutraj pa smo se, ponosni na uspeh, ki smo ga dosegli na gostovanju, poslovili od izjemno pr^aznih gostiteljev in se odpravili na dolgo pot proti domu, kamor smo prispeli v poznih večernih urah. In kaj se še dogaja v glasbeni šoli? V letošnjem izjemno uspešnem letu so učenci in profesorji glasbene šole preobremenjeni z različnimi tekmovanji doma in tudi v tujini. Bera nagrad, dobljenih na tekmovanjih, se vsako leto veča, tako da smo v tem trenutku najbrže šola, ki iz različnih tekmovanj prinese največ nagrad. Pa lepo po vrsti: - na 12. Reg^skem tekmovanju učencev so naši učenci dosegli naslednje rezultate: JAKA MIHE-LAČ - kitara, iz razreda Antona Črnuglja - ZLATO PRIZNANJE, PETRA HERIČ - violina, iz razreda Nastje Cajhen - ZLATO PRIZNANJE, REBEKA KOTAR, KLARA JELOVŠEK, MANCA RUPNIK in EVA GRMEK - vse violina, iz razreda Đorđa Beraka - ZLATA PRIZNJA, kar je pomenilo, da so se vsi učenci uvrstili na državno tekmovanje, ker so na regionalnem tekmovanju dosegli več kot 90 možnih točk. Na 38. Državnem tekmovanju učencev in študentov glasbe Republike Slovence, ki je potekalo v dneh od 16. 3. do 20. 3. 2009 pa so naši učenci dosegli naslednje uspehe: PETRA HERIČ - violina, ZLATA PLAKETA in 2. nagrada, MAN-CA RUPNIK - violina, ZLATA PLAKETA, EVA GRMEK- violina, SREBRNA PLAKETA, REBEKA KOTAR- violina, SREBRNA PLAKETA, JAKA MIHELAČ - kitara, SREBRNA PLAKETA, KLARA JELOVŠEK - violina, BRONASTA PLAKETA. Naši učenci se udeležujejo tudi mednarodnih tekmovanj. Tako sta se 8. mednarodnega tekmo- Vpis v glasbeno šolo bo: - na Vrhniki v petek, 22. 5., in 29. 5. 2009 od 16. do 18. ure - v Borovnici v petek, 22. 5., in 29. 5. 2009 od 17. do 18. ure - v Horjulu v petek, 22. 5., in 29. 5. 2009 od 17. do 18. ure Vpisovali bomo v oddelke male glasbene šole, pripravnice, godala, klavir, pihala, harmonike, trobila in balet. V letošnjem šolskem letu ne bomo vpisovali tolkal. vanja Davorin Jenko v Beogradu februarja in marca udeležila: ANŽE RUPNIK- klavir, iz razreda Kaje Lojevec - dobil je 2. nagrado in MILENA KESER - klarinet, iz razreda Metke Krs-nik - prejela je 100 točk in tako postala skupna zmagovalka tekmovanja. Da pa ne bi ostali samo pri tekmovanjih, učitelji naše šole skr-b^o tudi za prihodnost - vzgojo kadrov, ki naj bi nekoč zamenjali starejše kolege. Tako so naši učitelji v letošnjem šolskem letu na sprejemne izpite na Srednjo glasbeno in Baletno šolo v Ljubljani pripravljali naslednje učence: NEJA ZAJC - flavta, iz razreda Nataše Puconja, EVA GRMEK - violina, iz razreda Đorđa Beraka, JURE GRIMŠIČ - pozavna, iz razreda Tomaža Simoniča, JAKA MIHELAČ - kitara, iz razreda Antona Črnuglja, ANA SUHA-DOLNIK - teoretsko-pedagoški oddelek iz razreda Patricie Kumar Pečar. Vsi učenci so z odliko opravili sprejemni preizkus, za kar si za-služ^o še posebne čestitke. Vsi uspehi Glasbene šole Vrhnika so bili doseženi v sorazmerno kratkem času, od januarja naprej. Uspehi so torej tu. Upajmo, da bo tako tudi v prihodnje. Zapisal: Viktor Zadnik, prof., ravnatelj GŠ Vrhnika Prigoda v deželi tulipanov V ponedeljek, 30. 3. 2009, se je nadvse cenjena in veleumna skupina mladih, talentiranih in obetavnih (tako se sami nadejajo) glasbenikov odpravila na svoje prvo gostovanje zunaj domovine Slovence, v našo veliko domovino Evropo - ravnina Holandye. V torek zjutraj smo počasi, a vztrajno še vedno ždeli v avtobusu. Prva daljša postaja je bila pri Munchnu, kjer smo po kratkem spancu (tako pravyo očividci) uspeli nahraniti lačne želodce in želodčke (naš Peterček). Pot je nanesla v eno najlepših cerkva, kolnsko katedralo sredi Porurja, ki jo po 600 letih čistyo od mest-no-prometne umazanye. Tam smo prebili slabo urico in se nato odpeljali proti Nizozemski, mestu Hen-gelo. Ko smo prispeli, je vsakemu posebej segel v roko šarmantni gospod slovenskega rodu, doma z Vrhnike, g. Edo Zupan. Dobrovoljni možak, toplega in širokega srca, ki je veliko pripomogel k našemu gostovanju na Nizozemskem. Še posebno ga občudujemo, ker je veliko dela usmeril k podpiranju duševno prizadetih ljudi pri slikanju, v regyi Twente. Prvo srečanje z gostitelji je potekalo v Evropski hiši, kjer nas je nagovoril njen direktor Roel Pamp. Tam smo se tudi fotografirali za njihov lokalni časopis. Naslednji dan smo morali zaradi obiska Mestne hiše in sprejema pri županu Hengela dosti zgodaj vstati ino obstati. Na nogah, seveda, kajti že ob kriku nizozemskega petelina, ki hodi spat s kurami, smo morali pod sladko prisilo naših organizatorjev marširati po ozkih in zelo strmih stopnicah na stolp mestne hiše. Po hoji navzdol, ob spremljavi mestnih zvonov, so nas okrepčali s toplo in hladno pijačo. Sledil je sprejem pri županu mesta, ki nam je zaželel uspešne koncerte in pryetno bivanje na Nizozemskem. Po sprejemu smo se z našim avtobusom odpeljali v Enschede, kjer smo si z velikimi očmi in odprtimi usti, od občudovanja in začudenja, ogledali novo stavbo glasbene šole, teatra in fantastičnih vadbenih prostorov z odlično opremo in genialno zvočno izolacyo. In to vse v eni stavbi. Na željo naše baletke - violinistke Urške so nas odpeljali v sobo za vadbo baleta, kjer je prikazala svoje znanje tega plesa. Po ogledu smo začeli z generalko za celovečerni koncert v cerkvi sv. Jakoba. Napol premraženi smo izpeljali koncert pred nabito prazno dvorano, kjer smo odlično izvedli celoten program in prejeli topel ter bučen aplavz maloštevilnih poslušalcev. Zvečer smo se uspeli samo še vrniti in pasti v posteljo, kajti naslednji dan nas je čakala nova, nepozabna in težko pričakovana pustolovščina - obisk Amsterdama. V četrtek smo se zbrali ob deveti uri zjutraj in prispeli v Amsterdam dve uri pozneje. Prvo, kar nas je presenetilo, so bila parkirana kolesa v treh nadstropjih. Očitno so Nizozemci zelo ozaveščeni ljudje, kajti skrbyo za okolje, svoje zdravje in obenem dajejo kolesa drugačen pridih mestu. Imajo zelo lepo urejene kolesarske steze, dobro vidne in ločene od cest Predstavitev Slovence v Evropski hiši " tïfr ^ V ^ S A Koncert v cerkvi sv. Jakoba - solistka Larisa Marolt ter pločnikov. Na cestah ni bilo zaznati agresivnosti in živčnosti. Po sprehodu smo se vkrcali na ladjico in se peljali po romantično dišečih amsterdamskih kanalih ter si tako ogledali mesto. Po »tour de canal« smo se ponovno odpravili v center in pod budnim očesom starejših spremljevalcev oživili strast, značilno za našo potrošniško družbo. Vsega skupaj 45 minut nismo imeli priložnost kaj dosti zapraviti. Sledil je ogled nekdanje mestne sirotišnice, ki je sedaj muzej slik iz 17. stoletja. Za nameček smo si ogledali nekdanji samostan, kjer že dolga stoletja v sožitju in toleranci delujeta Anglikanska protestantska ter Rimskokatoliška cerkev. Nato nas je pot pripeljala do prvega »kafiča«. Po kratkem postanku sta nam in Am-sterdamčanom zala Urška in krepki Joc uprizorila ulično predstavo, ki bi jo lahko poimenovali »Ples dveh konceptov«. Urška z balet- nimi izrazi in Joc z indyanskim plesom dežja. Bilo je enkratno, saj smo se nasmejali do solz, obenem pa so podjetni posamezniki uspeli iztržiti evrček ali dva od debelo gledajočih mimoidočih. Sledil je ogled nacionalnega muzeja, kjer smo si ogledali Rembrandtove, Vermeerove itn. mojstrovine ter predmete (pohištvo, posode, orožje, iz obdobja njihovega razcveta v 17. stoletju. Po sprehodih in spoznavanju mesta, zgodovine ter kulture je sledil marš na nizozemsko kosilo v študentsko menzo. Hrana je bila fenomenalna, saj so nekateri pojedli kosilo v manj kot minuti. Pa vendar je ob vrnitvi v Hengelo na avtobusu zavladala popolna zabava s kartanjem enke. Končala se je šele, ko smo se razšli vsak k svojemu gostitelju. Tako se je končal sila naporen dan. V petek je potekala diskusya o Evropi in Evropejcih. Pri tej debati sta sodelovala tudi župan in naš ambasador v kraljevini Nizozemski. Najprej je nastopila skupinica vrhniških Evropejcev v sestavi: Pero, Galja, Ema, Larisa in najmlajša Milena, ki je zaključila razmišljanja o naši Evropi z velikim, prisrčnim nasmehom. Sledila je nizozemska skupina, ki se je najprej predstavila s kratkim filmom, ki nam je predstavil njihovo šolo, profesorje, pryatelje in druge aktivnosti. Vsak govornik je bil nagrajen z aplavzom dosti številnih poslušalcev. Po debati je sledila skupna vaja z nizozemskimi glasbeniki njihove glasbene šole, ki so pokazali svoje znanje igranja v orkestru. Bilo je impresivno, kajti vsega skupaj nas je bilo skoraj 80 inštrumentalistov. Skupaj smo vadili skladbi Song of the Dolphin in Dances With Wolves, ki smo ju odigrali na koncertu. Sobota. V dvorani - cerkvi glasbene šole Hengelo se je zbrala vsa hengelovska smetana z županom kot češnjo. Pred koncertom je zbrane nagovoril tudi naš širokogrudni Božiček Viktor in se zahvalil nizozemskim organizatorjem ter gostiteljem za gostoljubnost. V prvem delu koncerta smo nastopili samostojno, v katerem je pred njihovim občinstvom zablestela naša flavtistka Larisa. Po kratkem odmoru smo že omenili skupni nastop. Po koncertu pa se je zgodilo nekaj neverjetnega. Naš vele-cenjeni in prespoštovani magister, konkretnega značaja s »kamnom« namesto srca, v mestnem »vrvežu« (kot sam navaja) ni našel poti do hotelske sobe, saj sta ga napadli dve dolgonogi nizozemski lepotici zaradi prelepega šopka rož in skoraj bi se zbudil v prezasedenem stanovanju, namesto v prezasedeni hotelski sobi. Glede tega je bil skrivnostno objektiven, najbrž zaradi razočaranja ob začetku dneva v hotelski kamri. V nedeljo so ob slovesu izbruhnila čustva, objemi, pozdravi ob globoko občuteni radosti in ganjenosti, da smo si s svojim muziciranjem ter osebno preprostostjo pridobili občudovalce ter nove prijatelje, ki jih pričakujemo junya. Na poti domov so našemu malemu Peterčku izbruhnila čustva v precej konkretni obliki. Tu je bil Dohtar na mestu. Vse to je bila »pripogodka«, ki vsebuje kanček resnice in kapljico neresnice. Vemo samo, da smo uspešno predstavili nas, naše delo ter s tem tudi mesto Vrhnika. Geslo našega gostovanja je: »A veeeeeeeš, štorya!?« Dr. Potkaj 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 53 »Ta pomlad je nagajiva« V okviru številnih pevskih, plesnih in gledaliških revy so se vrhniškemu občinstvu predstavili tudi predšolski pevski zbori na svoji že 13. revyi. Tako je bil v četrtek, 9. aprila, vrhniški osrednji kulturni hram zopet poln poslušalcev revye in tudi mladih pevcev. Svojim staršem, bratcem in sestricam ter tudi starim staršem je zapelo šest pevskih zborov iz občin Vrhnika, Borovnica, Horjul in Ljubljana. Vsak zborček je zapel dve pesmi, ki so ju po- rom ni treba bati, da bodo čez nekaj let ostali slušalci nagradili z velikim aplavzom. Res je brez podmladka oziroma svojih sopevcev. Pri-izbran tudi pravi naslov rev^e: »Ta pomlad je reditev je omogočil JSKD, Območna izpostava nagajiva, marsikaj pod snegom skriva,« saj so Vrhnika, z občinami Vrhnika, Borovnica in Log otroci z vso svojo otroško nagajivostjo in obe- - Dragomer, celoten program je povezovala nem resnostjo zapeli pred polno dvorano. Celo Nataša R^'avec. Na koncu so vsi zbori zapeli treme ni bilo čutiti, kar je dalo zapetim pesmim še skupno pesem pod dirigentskim vodstvom še poseben čar. Zato se starejšim pevskim zbo- Erike Slatnar. S. S. Otroški pevski zbor Metuljčki, Vrtec Vrhnika, enota Barjanček, zborovodkinja Dar^a Rihar Skupna pesem vseh šestih zborov z več kot 100 mladimi pevci Otroški pevski zbor Murni in čebele, OŠ Horjul, enota Vrtec Marjetica, zborovodkinja Barbara Seliger Otroški pevski zbor Sončki, Župn^ski vrtec Vrhnika, zborovodkinja Martina Trpin Otroški pevski zbor Metulji, OŠ Horjul, enota Vrtec Marjetica, zborovodkinja Barbara Seliger Otroški pevski zbor Miš-maš, OŠ dr. Ivana Korošca, enota Vrtec Borovnica, zborovodkinja Jožica Kenig Otroški pevski zbor Ptički, Vrtec Mladi rod Ljubljana, enota Mavrica, zborovodkinja Danila Czerny Akvareli in akrili Razstava slikarja Petra Lazarevića V Galer^'i Cankarjevega doma na Vrhniki je na ogled slikarska razstava slikarja Petra Lazarevića, in to do 4. maja. Poleg njegovih slikarskih umetnin je mogoče videti tudi slike udeležencev tečaja akvarela na Vrhniki, katerega mentor je prav Peter Lazare-vić. Odprtje razstave je bilo v torek, 7. aprila, ob navzočnosti številnih obiskovalcev, ki jo je popestril kulturni program. O slikarju Petru Lazareviću je spregovorila umetnostna zgodovinarka Polona Škodič. Med zanimivo predstavitv^o je poudarila: »Petar Lazarević se že štiri desetletja prepušča širokemu polju slikarske izpovedi. S svojimi deli je vidno dopolnil tudi slovensko slikarsko snovanje in se umestil med tiste ustvarjalce, ki jim moramo priznati pomenljivo raven, saj to, med drugim, potrjujejo tudi številne prejete nagrade in priznanja. Nekaj najvišjih nagrad je bil deležen na različnih likovnih natečajih Ex-tem-pore - od Ljubljane do Pirana in tudi drugod po Sloven^'i. Za njim je kar 50 samostojnih in še enkrat toliko skupinskih razstav doma in v tujini, ki se jim pridružujejo tudi uspešne udeležbe številnih likovnih dogodkov. Svoje znanje že desetletje z veseljem predaja naprej. Deluje namreč tudi kot mentor slikanja akvarela in vodi tečaje za člane likovnih društev na Rakeku, v Sežani, na Vrhniki in v Ljubljani. Spoznali bomo, da je likovni svet Petra Lazarevića tematsko razgiban, pripovedno zgovoren in usmerjen predvsem v tradicionalne slikarske teme, Od leve: Andrej Kos, slikar Petar Lazarević, Tatjana Oblak Mil-činski in Polona Škodič Na razstavi poleg Petra Lazarevića sodelujejo še udeleženci tečaja akvarela na Vrhniki: Janez Ovsec, Nataša Bregant Možina, Janez Koderman, Tončka Madon, Dare Hering, Ivanka Krasnik, Zvezdana Zatler, Anka Pažin, Jernej Hočevar, Mar^a Strnad, Tea Širca, Mar^a Malovrh, Andrej Kos, Ljudmila Dolenc, Jože Mat-jašec Ena izmed razstavljenih slik Petra Lazarevića kot so: krajina, tihožitje-cvetje in različne figuralne kompozi-c^'e. Slika v glavnem v tehniki akvarela in akrila, čeravno sta mu zelo blizu tudi olje in gvaš. Svoje znanje ves čas dograjuje skozi različne štud^e. V številnih interpretac^ah raziskuje likovno problematiko in odnose med barvami. Loteva se tudi zahtevnejših urbanih krajinskih vedut, kjer prevladujejo arhitekturni izre zi, oziroma pogledi na značilno stavbarstvo mestnega utripa življenja. Tudi sprehod po ljubljanskih ulicah in trgih mu vedno znova obljublja bodoče upodobitve. Teh ni malo, kajti prestolnici že vsa leta namenja veliko pozornosti. Ljubezen do urbane krajine ima še posebno dominantno vlogo. Arhitekturna dediščina mest in podeželja živi v polni, dinamični in slikoviti pripovedi, ki je hkrati najbolj neposredna slikarjeva naklonjenost do lepote vrednot in kulture bivanja. S svojo paleto je obiskal mnogokateri slovenski kraj in podeželje.« Nato je Andrej Kos, eden izmed udeležencev tečaja akvarela, predstavil svoje kolege slikarje, ki so svoje akvarele postavili na ogled. Za zanimiv kulturni program so poskrbeli: glasbenika Franci Kosen in Dušan Čerčer ter plesalka Živa Herička. Ob tem dogodku, ki ga je pripravil Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, moram poudariti, da se je kot gostiteljica prvič predstavila Tatjana Oblak Milčinski, ki bo sedaj delovala kot strokovna sodelavka na področju kulture. S. S. 54 NAŠ ČASOPIS Kultura 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Otroški PZ Miškolini, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, zborovodkinja Ljubica Jelovšek Otroški PZ OŠ Log - Dragomer, OŠ Log - Dragomer, zborovodkinja Sandra Deumič Otroški PZ Kuštravci, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, zborovodkinja Ljubica Jelovšek Otroški PZ Co&i, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, zborovodkinja Tanja Avsec Navdušeni poslušalci so napolnili veliko dvorano v Cankarjevem domu. Pevski živžav Mladi povezovalec Tim Mišič Pelo šest otroških zborov V organizaciji JSKD, Območna izpostava Vrhnika, je bila v četrtek, 2. aprila, v veliki dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki Območna revja otroških pevskih zborov za občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer. Rev^'a otroških pevskih zborov je postala že tradicionalna in so jo poimenovali Pevski živžav 2009. Letos se je rev^e udeležilo šest otroških pevskih zborov iz občin Vrhnika in Log - Dragomer, kar pomeni iz treh osnovnih šol: OŠ Ivana Cankarja, OŠ Antona Martina Slomška in iz OŠ Log - Dragomer. Vsak zbor je zapel tri pesmi, ki jih je strokovno ocenjevala in nato tudi selekcionirala za nadaljnje reg^ske rev^e zborov Branka Potočnik Krajnik. Zbori so prikazali zavidljivo pevsko znanje ter navdušili polno dvorano poslušalcev. Mladim pevcem je ob boku stal tudi mladi povezovalec prireditve Tim Mišič, ki je požel velik aplavz. Ob koncu moram dodati oziroma komentirati slabo voljo poslušalcev, ki so prišli poslušat svoje otroke oziroma zbore. Vsi so se spraševali in kritizirali pobiranje vstopnine za samo rev^o. Zaradi dolge vrste je bilo kar precej jeze in kritik. Zato se je rev^a začela tudi nekoliko z zamudo. Ne glede na to pa so mladi pevci v vseh šestih zborih nastopili zavzeto, veselo in navdahnjeno, saj so videli in vedeli, da jih poslušajo starši, stari starši, sestrice in bratci ter drugi ljudje. S. S. Izjava za javnosti: Zaradi številnih pritožb obiskovalcev prireditve »Pevski živ žav«, ki jih je sprejemala sodelavka Zavoda Ivana Cankarja Vrhnika ob prodaji kart in ki smo jih še več dni po dogodku sprejemali na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika, obveščamo vse obiskovalce, da Zavod Ivana Cankarja Vrhnika ni bil organizator omenjene prireditve. Prireditev »Pevski živ žav«, ki se jo je udeležilo 254 obiskovalcev, je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Vrhnika. Pravi naslov za vse pritožbe in pripombe je torej omenjena instituc^a. Ker so se številna vprašanja nanašala na višino cene vstopnic, ki je znašala 3 € in s tem povezanim stroškom velike in male dvorane Cankarjevega doma na Vrhniki, naj pojasnimo, da je strošek uporabe obeh dvoran za prireditev »Pevski živ žav« znašal 175,44 €. Za vsa nadaljnja vprašanja o smotrnosti in namenu vstopnine, se obrnite na Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Vrhnika. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika mm!fiSSICfi NOČ EUfíNfi mzmoA v |)cttk i;;. maja oh 2i.oa V^A^ÍUO KINGS T !H}l>utu 16. maju ob 15 JU leknavMfejr mJiiLh b«nnp«l|uirjťr Ï .. "FRAJTONARCO" z^poui ZLATE ŽABICE. ob 15JO tudi testne vožajc bi^f fntercfass © ^ ANSAMRKI.SVKTI.IN úb 10.00 url 1 i|u««l»itliiu pnpttmam-. Irtlmlat pkiilL», inhlm !■ Btpa/jbil soil vri«n kunefibl Marjan Sar« - Ivan Strpcatidiek Tekmovitnjf in iirirrilite^' povm^f; SppCiaMW: kraiki Otroki PZ Četrtinka, OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, zborovodkinja Helena Grbac KD VABILO NA SKLADOVE PRIREDITVE MIGAM 2008 Reg^ska rev^a plesnih skupin osrednje slovenske reg^e V torek, 19. maja, ob 18.00 uri, v Veliki dvorani Cankarjevega doma Vrhnika. Vstopnina: 3 EUR, otroci imajo vstop prost. doma/ Organizator: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti OI Vrhnika, Tržaška 25, 1360 Vrhnika, tel.: 01 7502039 Prodaja vstopnic: TIC in uro pred prireditv^o na blagajni Ca Otroški PZ Drumlca, OŠ Ivana Cankarja Vrhnika, zborovodkinja Tanja Avsec 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 55 ^Klub Zakon - Klu ;b Zakon ^ Klub Zakon ^ Klub Zakon - Kl ub Zakon ^ Klub Zakon ^ - od torka, 28. aprila, do četrtka. 30. aprila: Otroške počitniške delavnice Klub vrhniških študentov v sodelovanju z Bajno 28., 29. in 30. aprila pripravlja brezplačne otroške počitniške delavnice. Obiščite nas med 10. in 14. uro ter med 16. in 19. uro na Tržaški 11 v prostorih Krajevne skupnosti oz. v prostorih Kluba vrhniških študentov. Več informac^' na 031 840 269. - od ponedeljka, 27. aprila, do petka, 1. maja: Lan party Letošnji lanparty bo trajal od 27. aprila do 1. maja 2009. Igrali bomo akc^'-ske, strateške in podobne igre, da so le napete in vznemirljive. Tekmovalci morate hardver in razdelilce prinesite s seboj! Dodatne informačně na e-na-slovu: program kvs@yahoo.com. - petek, 8. maja, ob 22.00: Odprti oder kluba Zakon: Challe Salle & Makro Šain, Mamuti, Pastichon, Charlie Brown & His F...ing Gang Challe Salle & Makro Šain Marko Šain (a. k. a. Makro Shain) in Saša Petrovič (a. k. a. Challe Salle) sta mlada hiphoperja z Vrhnike. Oba se z rapanjem ukvarjata že vrsto let, na sceno pa ju je vpeljal dolgoletni raper in eden izmed začetnikov rapa na Vrhniki - h^ena Mulac. Marko in Saša sta bila najaktivnejša lani, ko sta združila svoje moči. Uradno sta nastopila dvakrat - septembra in oktobra 2008 -, na vrhniškem hip hop večeru ter prireditvi na osnovni šoli. Vsak od njiju predstavlja sebe in svoje življenje, mladino, ulico ter resnično dogajanje v današnjem času in družbi. Navdihujejo ju dogodki iz vsakdanjika. Njuna posebnost je, da Makro Shain rapa v hrvaškem, Challe Salle pa v slovenskem in občasno tudi srbskem jeziku. Sta edini mešani hip hop dvo-jec v Slovenci in pritegneta vrsto poslušalcev, saj predstavljata državo, v kateri živita, hkrati pa ne pozabljata, od kod izvirata. Besedila so v uličnem slengu in brez dlake na jeziku. Besedila so zelo raznolika - Makro Shain ima predvsem ulična besedila, medtem ko Challe Salle pripoveduje večinoma o dogodivščinah z nežnejšim spolom. Kadar ne pišeta ali rapata svojih besedil, poslušata pretežno ameriške izvajalce rapa, kot so The Game, Snoop Dogg, Dr. Dre, 2Pac, Big Pun, Eazy-E, Sticky Fingaz in mnogi drugi. http://www.myspace.com/klepecsale Mamuti Mamuti so nastali 16. septembra 2006. Takrat so se Stane Keršmanc, Jur^ Gostiša in Primož Jereb ob obiskovanju različnih rockovskih koncertov širom Slovence odločili, da glede na svoje igralne ter pevske sposobnosti tudi sami združbo moči in ustanovijo bend, s katerim bodo preigravali razne priredbe. V njih se je kmalu prebudila želja, da bi napisali lasten komad. Tako so se po glavah začele motati melodie ter so s pomočjo instrumentov in glasov kmalu zazve-neli njihovi prvi komadi, znani kot Pločevinka piva, Rad te imam, Psalm 26, A je ni nocoj, Tablete in alkohol ... Poleti 2007 se jim je pridružil bobnar Marko Metljak, ki je v bend vnesel pravi ritem. Naslednje leto so k sodelovanju povabili še klaviaturistko in flavtistko Lariso Marolt. Zdaj v taki postavi delujejo približno eno leto. Za njimi je že veliko lokalnih koncertov (Križ kraž mladih 2008, Praznik buč ... ) in nekaj nastopov posameznih članov skupine. http://sl.netlog.com/_Mamuti_ http://www.youtube.com/watch?v=h-HY_4rkvHAw Pastichon Pastichon (ex Tricondo) je novonastala zasedba iz okolice Ljubljane. Glasba, ki jo izvajajo, je konglomerat njihovih dosedanjih izkušenj, prepo-slušane glasbe in muzikalno-harmo-nične intuic^e, torej melodični alter rock z različnimi primesmi drugih glasbenih zvrsti. Prvi zametki skupine Pastichon segajo v leto 2007. Trenutno formac^'o skupine od začetka 2009 sestavljajo basist Nejc Podlogar, kitarist Toni Kljun, bobnar Primož Hadalin in pevka Leonida Sabo. Združuje jih veselje do ustvarjanja avtorske glasbe, ki temelji na skupnih jamih in prispevkih vsakega glasbenika, saj v pesmih vsi pustno svoj pečat oziroma osebno noto ... Njihove prihodnje želje so neposredne in iskrene: čim več odrskih nastopov, izkušenj, profesionalno snemanje v studiu in pošiljanje pozitivne energne z odra med občinstvo. http://www.myspace.com/pastichon Charlie Brown & His F...ing Gang Rockovska skupina Charlie Brown & His F...ing Gang prihaja iz Borovnice. V sedanji postavi nastopa in dela od novembra 2007, njeni začetki pa segajo v devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Skozi različna obdobja se je menjavala postava banda, žanr pa skorajda ne. Takrat je nastal album Pred štacuno, potem je sledil skoraj desetletni premor. Skupino sestavljajo pevec in kitarist Bojan Kajnc, kitarist Žan Bezek, baskitarist Andraž Turk, bobnar Damjan Tramšek ter kitarist Boris Bezek, ki so odigrali nekaj klubskih večerov v ARTerni, Navigatorju in Podpeči. Repertoar Charlieja Browna obsega rockovske klasike skupin, kot so Led Zeppelin, Blue Oyster Cult in Deep Purple, ter novodobnike (Me-tallica, Slayer, The Cult), seveda pa tudi obvezni delež avtorskih skladb. V obdobju premora so nastajali obrisi novih pesmi, ki jim skupina v zadnjem času daje dokončno obliko. http://www.myspace.com/thecharlie-brownband Vljudno vabljeni - vstop je prost! - četrtek, 7. maj: Miksup, razstava reportažnih fotografij V četrtek, 7. maja, bo Bojan Senjur v klubu Zakon predstavil svojo zbirko reportažnih fotografij. Poleg nekaterih čisto eksperimentalnih poskusov bodo razstavljene fotografije z razno motiviko, večinoma portreti in ujeti trenutki iz vsakdana. Fotografije so bile posnete na različnih krajih, predvsem v Slovenni in na Balkanu, nekaj pa jih je tudi iz Afrike. - četrtek, 28. maj: Razstava prostoročnih risb Vljudno vabljeni na odpertje razstave prostoročnih risb, ki bo v četrtek, 28. maja, ob 19. uri v klubu Zakon, na Tržaški 11 na Vrhniki. Z razstavo se bodo predstavili mladi likovni ustvarjalci, ki so obiskovali tečaj, imenovan Krelavnica. Na ogled bodo postavljene začetniške in bolj izkušene risbe, narejene z ogljem oziroma svinčnikom, ki so nastale med izključno prostoročnim študnskim delom. - Sredini večeri jamsession KVŠ vsako majsko sredo (razen 13. maja) od 17. do 22. ure organizira delavnico glasbene improvizacne. Jamsession je namenjen vsem glasbenikom in glasbenicam, ki želno predstaviti svoje delo, ga glasbeno nadgraditi, svojim pesmim prepustiti prosto pot zunaj začrtanih smernic, ustvarjati nove žanre in glasbene podobe, lotiti se starih uspešnic ter tako vaditi igranje na svojem glasbilu, se zabavati ob živi glasbi in spoznati ustvarjalne ljudi. Glasbene navdušence in navdušenke nad različnimi glasbenimi zvrstmi pričakujejo prost oder, osnovni komplet bobnov, kitarski ter basovski ojačevalnik in mikrofon. S seboj prinesite svoja glasbila in voljo do pospravljanja končnega nereda. Kontakt na: skooc84@gmail.com. Prisrčno vabljeni tudi poslušalci in poslušalke! - DJ večeri: sobota, 2. 5.: Tafar^'eva plesalnica sobota, 9. 5.: Sva'n'Sta s Kuksom petek, 15. 5.: glasbeni večer: Guitar hero s Fifijem sobota, 16. 5.: glasbeni večer: Indie alternacna z Leo petek, 22. 5.: glasbeni večer: Metal okol in okol z M.i.R. sobota, 23. 5.: glasbeni večer: Plesna razpaljotka z O'greenom petek, 29. 5.: glasbeni večer: Electro Inferno z Vortexom sobota, 30. 5.: glasbeni večer: Dirty beats z Lookatom - Četrtkovi filmski večeri Filmski večeri so po novem prestavljeni na četrtke. Tako ste vsak četrtek ob 20.00 vabljeni v klub Zakon na ogled filma. Film izberemo glede na vaše predloge ali pa na spletnem forumu KVS. - Nagradni natečaj za oblikovanje grafične podobe klubskih majic Kluba vrhniških študentov I. Razpisni pogoji Na natečaj se lahko pr^avite vsi d^a-ki/-inje in študenti/-ke katere koli štu-dnske smeri ter vsi občani/-ke občin Vrhnika, Borovnica in Horjul, ki se z oblikovanjem ne ukvarjate poklicno. Natečaj je anonimen. Vsak avtor/-ica lahko na natečaju sodeluje z največ tremi predlogi, od katerih naj bo vsak poslan posamično. Predlog grafične podobe mora biti primeren za cenovno ugodno in lahko izvedljivo tiskanje na majice s kratkimi rokavi. Zaradi tehnologne sitotiska so predlogi omejeni na eno-ali dvobarvno grafično kombinacno. Glede grafičnih rešitev ni nikakršnih omejitev, iz podobe mora biti jasno razvidno le to, da gre za Klub vrhniških študentov (KVŠ). Pri izbiri barvnega nabora majic upoštevajte izbiro v trgovinah. Svojemu predlogu priložite prenosni medn (CD, DVD) z grafično podobo, dostopno v vektorski obliki. Za oblikovanje predloga lahko uporabite že obstoječe simbole kluba, ki jih kandidati/-ke dobite na spletni strani http://www.kvs-klub.si/ kvs_ logo.eps in http://www.kvs-klub.si/ kvs_pasica. eps. Za tri najboljše grafične rešitve so razpisane nagrade, s katerimi se od nagrajencev odkupno avtorske pravice. Nagrajeni avtorji/-ice organizatorju natečaja dovoljujejo, da se poslane grafične podobe uporabi za tiskanje na klubske majice in promocnske namene KVŠ-ja. II. Način oddaje grafičnega predloga Avtor/-ica predlog odda v A4-ovojni-ci, ki mora vsebovati: 1. Na papirju formata A4 natisnjeno rešitev, ki obsega grafično podobo sprednje ali zadnje strani majice v barvnem tisku in morebitna pojasnila avtorja/-ice. Na natisnjeni predlogi mora biti razvidno razmerje velikosti grafične rešitve glede na velikost majice. Če grafična rešitev vsebuje izdatne podrobnosti, je za večjo razpoznavnost treba priložiti še povečan odtis. Na omenjenem materialu ne sme biti razvidno avtorstvo. Vse nerazvidne in nepopolne rešitve bodo zavrnjene. 2. Zaprto A5- ali pisemsko ovojnico (vstavljeno v A4-ovojnico), v kateri so: - dodatna kopna grafične podobe (lahko v črno-beli izvedbi), ob kateri morata biti zapisana ime in priimek avtorja/-ice; - prenosni medn (CD, DVD), na katerem je shranjena datoteka z vektorsko obliko rešitve; - osebni podatki avtorja/-ice: ime, priimek, naslov, telefon, e-mail; - izjava, da je pošiljatelj/-ica res av-tor/-ica poslanega predloga in da se s pogoji razpisa strinja. III. Rok za oddajo Zadnji dan roka za oddajo predlogov je petek, 19. junna 2009. Predloge oddajte ali pošljite na naslov: Klub vrhniških študentov, Nagradni natečaj, Tržaška cesta 11, 1360 Vrhnika. IV. Razglasitev rezultatov Prispele predloge bo pregledala 5-članska komisna (sestavljena iz treh članov KVŠ-ja in dveh grafičnih ob- likovalcev) ter izbrala tri najboljše predloge. Komisno sestavljajo Nejc Sajovic, Boštjan Pišler, Bojan Senjur, Nejc Krašovec in Vasja Stojanovski. Prednostno razvrščena merila ocenjevanja so: - izvirnost (kako izvirno oziroma duhovito majica predstavlja klub); - vidna izraznost (učinkovitost vidne podobe); - možnost izvedbe (sitotisk). Razglasitev rezultatov natečaja in podelitev nagrad bosta v sredo, 24. junija 2009, ob 20. uri v prostorih Kluba vrhniških študentov, t. j. v klubu Zakon, na Tržaški cesti 11 na Vrhniki. V. Nagrade Podeljene bodo tri denarne nagrade, in sicer: 1. nagrada: 150 € 2. nagrada: 100 € 3. nagrada: 50 € Organizator si pridržuje pravico do spremembe razpisnih pogojev. - Klub vrhniških študentov vabi k vpisu Si študent/-ka? Morda dnak/-inja? Ne veš, kam bi se dal/-a? Se ti zdi Vrhnika dolgočasna? Če si na katero izmed postavljenih vprašanj odgovoril/-a z da, je čas, da se pridružiš številnim zadovoljnim študentom in dnakom ter se včlaniš v Klub vrhniških študentov. Zakaj naj se včlanim? S člansko izkaznico KVŠ-ja imaš brezplačno letno članarino v Cankarjevi knjižnici, lahko izkoristiš popust pri izdelavi planinske izkaznice, ceneje fotokopiraš na vrhniškem e-Študent-skem servisu, prihraniš pri nakupu mesečne karte v fitnesu Peter Klepec in fitnes paceu v Dojofitu ter kupiš vstopnice za dogodke, ki jih organizira KVŠ, tudi do 50 % ceneje, prav tako pa so zate cenejši ali brezplačni tudi tečaji in preostale dejavnosti, ki jih prireja KVŠ. Ob vpisu ti ni treba plačati članarine in si prost vseh obveznosti. Vse, kar potrebuješ, je le potrdilo o vpisu/šolanju za tekoče študnsko/šol-sko leto. Pristopno izjavo najdeš na naslovu www.kvs-klub.si/kvs_pri-stopna.doc ali za šankom kluba Zakon, vsak dan od 17. do 22. ure. Prvih 100 včlanjenih bomo nagradili s privlačnim darilom. Če boš med njimi, boš namreč po pošti brezplačno prejel/-a KVŠ-jev USB-ključ, velikosti 2 GB. Pssst, ne okol govort! Pohiti, zaloge so omejene! - Dobrodelna zbiralna akc^a Ker se je kriza dotaknila tudi Vrhnike, smo v Klubu vrhniških študentov začeli s prvo izmed akcn, s katero bi jo poskušali vsaj nekoliko ublažiti. V času od 1. maja do 20. junna v prostorih kluba na Tržaški 11 vsak dan med 1700 in 22.00 zbiramo osnovna živila (testenine, olje, kis, sladkor, čaj, kava, konzerve, sol, moka ... ), šolske potrebščine (zvezke, svinčnike, še vedno aktualne šolske knjige, barvice, kemične svinčnike, ravnila ... ), računalniško opremo (prazne zgoščenke, USB- in MP3-ključe, discmane, računalniške komponente, ki jih ne potrebujete več, so pa še vedno dovolj zmogljive za uporabo s sodobno programsko opremo ... ), obleko (oprana in zlikana letna oblačila, ki so še vedno primerna za nošnjo ... ). Vse primerne prinesene stvari bomo sortirane posredovali Rdečemu križu Vrhnika, ki bo poskrbel, da bodo prišle v prave roke. 56 NAŠ ČASOPIS Kultura 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Tehniški muzej Slovenije Tehniški muzej Slovence Bistra pri Vrhniki 01/750 66 70, 01/436 64 90 info@tms.si www.tms.si Odpiralni čas: Torek- petek: 8.00 do 16.00 (july in avgust: 10.00 do 18.00) sobota: 8.00 do 17.00 nedelja in prazniki: 10.00 do 18.00 Zaprto od 4. decembra do 1. marca Tehniški muzej Slovenije v Bistri pri Vrhniki vas vabi, da se maja udeležite NEDELJSKIH PRIREDITEV. Nedeljske prireditve si lahko ogledate z nakupom muzejske vstopnice. priKaz predenja na kolovrat V nedeljo, 3. 5. 2009, ste med 15. in 18. uro vabljeni na prikaz predenja na kolovrat, ko vam bo pre-dica prikazala predenje in hkratno navyanje volnene niti na kolovrat. Predica v desni roki drži zvitek volnenega prediva, iz katerega s prsti leve roke oblikuje nit. Medtem z nogo poganja nožni pedal, ki vrti pogonsko kolo. Spredena nit se med vrtenjem pogonskega kolesa navya na cevko vretena. PRIKAZ ROČNEGA TKANJA NA STATVAH V nedeljo, 3. 5. 2009, med 15. in 18. uro vabljeni tudi na prikaz ročnega tkanja. Tkalka prikaže način tkanja lanenega platna na starih lesenih belokranjskih statvah. Sestavni del statev je lesena klop, na kateri sedi tkalka. Ko z nogo pritisne na podnožko, se dvigne list. V njem so nitnice, skozi katere so napeljane osnovne niti. Z dvigom lista se dvigne polovica osnovnih niti. V nastali zev tkalka zaluča lesen čolniček, v kateri je na cevki navit votek, ki se odvye. Tkalka ga z grebenom porine k tkanini. Nato z drugo podnožko dvigne drugi list oz. drugo polovico osnovnih niti in v zev vnese vo-tek. Postopek se ponavlja. Strokovno vodstvo po razstavi LETEČI ČLOVEK, Stanko Blou-dek (1890-1959) V nedeljo, 17. 5. 2009, ob 14. uri. PRIKAZ ULIVANJA ČRK V nedeljo, 17. 5. 2009, ob 15. uri si boste lahko ogledali prikaz uliva-nja črk. Demonstrator bo prikazal ulivanje posamezne črke iz svinčene zlitine s pomočjo kalupa, ki je bil izdelan po originalnih načrtih iz leta 1850. Kalup za ulivanje črke je poleg stiskalnice eden od najpomembnejših Gutenbergovih iznajdb za tisk v 15. stoletju. PRIKAZ KLEKLJANJA V nedeljo, 24. 5. 2009, si boste med 15. in 17. uro lahko ogledali prikaz, kjer se boste seznanili z osnovami klekljanja čipk. PRIKAZ ROČNEGA KOVANJA PODKEV V nedeljo, 31. 5. 2009, med 15. in 18. uro vam bo kovač v podkov-ski kovačyi prikazal ves postopek izdelave podkve. Kos železa raz-žari v žerjavici kovaškega ognjišča, katerega temperaturo zviša s podpihovanjem zraka s pomočjo kovaškega meha. Na nakovalu razžarjeno železo s kladivom oblikuje v podkev. PRIKAZ IZDELAVE LESENEGA KOLESA V MUZEJSKI KOLARNICI Prav tako v nedeljo, 31. 5. 2009, vam bo med 15. in 18. uro kolar pojasnil in deloma prikazal postopek izdelave lesenega kolesa: izdelavo pesta in njegovega vpenjanja v kolarsko kobilo, izdelavo in zabyanje »špic« oz. naper na pesto ter odrezovanje in polaganje delov platišča na »špice«. PRIKAZ POIZKUSOV NIKOLE TESLE Vsako nedeljo ob 16. uri si boste lahko ogledali zelo zanimiv in privlačen del elektro zbirke - to so poskusi izumitelja Nikole Tesle, ki jih demonstrator predstavi na delujočih eksponatih. Demonstrator v uvodu na kratko predstavi življenje Nikole Tesle, nato si ob njegovi razlagi ogledate delovanje številnih poizkusov. DRUGE PRIREDITVE DNEVI ELEKTROTEHNIKE Od leta 2002 vsako pomlad v muzeju potekajo Dnevi elektrotehnike, kjer raziskovalci, profesorji in študenti s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani predstavyo zanimive eksperimente iz različnih področy svojega dela. Leta 2009 si bodo obiskovalci lahko ogledali haptičnega robota, lebdenje železne krogle v magnetnem polju, električni pinkponk, virtu- alni TV-studio, sončne celice in še mnogo drugega. Sodelavci in študentje fakultete bodo z veseljem odgovorili na številna vprašanja, predstavili študy in možnosti zaposlitve na področju elektrotehnike. Leta 2009 bodo organizirani ogledi poizkusov od torka, 5. 5., do petka, 8. 5., od 9. do 16. ure in v nedeljo, 10. 5., od 10. do 18. ure. eni na pre- V nedeljo, 10. 5., vabli davanje prof. dr. Marka Muniha, univ. dipl. inž. el., z naslovom Robot pomaga človeku. Spored dogodkov je objavljen na naši spletni strani www.tms.si MEDNARODNI MUZEJSKI DAN V ponedeljek, 18. 5., bosta za obiskovalce prost vstop od 8. do 16. ure in brezplačno vodstvo ob 15. uri ter odprtje razstave AQUA-LUTRA ob 17. uri. VERIŽNI EKSPERIMENT Dogodek, ki bo v soboto, 30. 5. 2009, od 11. do 15. ure v Železniškem muzeju SŽ v Ljubljani v Ljubljani potekal že petič, se je začel kot projekt ob svetovnem letu fizike 2005 v Cankarjevem domu v Ljubljani. To je dinamični dogodek, podoben akcyam podiranja kolone domin, le da namesto padanja domin aktiviramo posamezne naprave, ki tvoryo verigo zanimivih fizikalnih dogodkov: kotalyo se kroglice, prelivajo se tekočine, nihajo palice, vrtyo se magnetnice itn. Veriga je sestavljena iz posamičnih zaključenih eksperimentov, ki imajo skupno lastnost, da se vsak izmed njih konča tako, da sproži delovanje naslednjega. DELAVNICE Za vse delavnice so obvezne prgave do srede pred začetkom delavnice po telefonu 01/750 66 72, 0411957 146 ali elektronski pošti programi@.tms. si. RESTAVRATORSKA DELAVNICA V soboto, 9. 5. 2009, se boste med 9. in 12. uro lahko udeležili restavratorske delavnice. Vsak udeleženec prinese s seboj manjši predmet iz kovine ali kovine in lesa, ki a želi ohraniti z restavriranjem. entor udeležencem delavnice najprej predstavi konservatorsko etiko. Cena delavnice je 12,00 evrov. Delavnica je namenjena odraslim. KNJIGOVEŠKA DELAVNICA Udeleženci spoznajo različne vezave, knjigoveške postopke, materiale in pripomočke ter izdelajo več različnih primerov knjig. Delavnico izvaja PARNAS, Zavod za turizem in kulturo Velike Lašče. Cena delavnice je 25,00 evrov. V soboto, 16. 5. 2009, ob 9. uri. PLETARSKA DELAVNICA Košare iz brezovega šibja so v rabi za skladiščenje ali prenos stvari. Za izdelovanje potrebujemo brezove šibe, škarje in nož. Branka Janežič bo udeležence naučila prepletanja in oblikovanja osnovnih šib s stranskimi, tako da bo njihov končni izdelek manjša košara. Delavnica bo v soboto, 23. 5. 2009, od 9. do 14. ure. Cena delavnice je 12,00 evrov/osebo. RAZSTAVE LETEČI ČLOVEK, Stanko Blou-dek (1890-1959) Od 23. 4. do 29. 11. 2009 Stanko Bloudek, vir: Muzej športa Letu 2009 smo osrednjo razstavo Tehniškega muzeja Slovenye poimenovali LETEČI ČLOVEK, Stanko Bloudek (1890-1959). Z razstavo želimo obeležiti 50. obletnico smrti konstruktorja, izumitelja in vsestranskega športnega delavca. Vizyo o letečem človeku je Bloudek združeval z vrhunskimi športnimi, tehničnimi in izumiteljskimi sposobnostmi sprva pri načrtovanju letal, pozneje pa smučarskih skakalnic. Stanko Bloudek se je rodil leta 1890 v Idryi, umrl pa je leta 1959 v Ljubljani. Svoje delo je posvetil konstruiranju letal in praktičnim izumom. Poleg tega je bil tudi vsestranski športnik ne samo po številu panog, v katerih je deloval, temveč tudi po načinu delovanja: od lastne aktivnosti v tekmovalnem športu in pozneje rekreativnem, do uvajanja novih panog, od organizacyskega in trenerskega dela do načrtovanja športnih igrišč in pripomočkov. Poleg konstruiranja smučarske letalnice v Planici je zgradil sodobno nogometno igrišče, igrišča za tenis, olimpyski bazen, drsališče in atletsko stezo. Avtor razstave je Sandi Sitar, sodelujejo še Boris Brovinsky, Iztok Durjava, Jelko Gros, Tomaž Verd- nik in Sonja Ifto, vodja projekta je Irena Marušič, oblikovalec pa Miha Turšič. AQUALUTRA Odprtje 18. 5. ob 17. uri. Razstavo o vidri z naslovom AQUALUTRA so sodelavci Inštituta za ohranjanje naravne dediščine LUTRA pripravili na gradu Grad na Goričkem in odprli kot spremljajoi dogodek Evropske konference o vidri. Razstava obsega devet razstavnih panojev z različnimi vsebinami o vidri (Vidra - kraljica voda, Izboljšujemo vidrin življenjski prostor, Osebna izkaznica vidre, Pestrost vidrinega življenjskega okolja, Vidrin jedilnik, Vidrino sorodstvo, Vidra na cesti, Projekt LIFE AQUALU-TRA - ohranjanje vidre na Go-ričkem, Zakaj in kako se vidre slikajo). Panoje dopolnjujejo eksponati prepariranih živali - vidre in drugih predstavnikov družine kun, živali, ki so bile izključno žrtve prometa, v mavec odlite sledi živali, najdena past za ribe/vidre in strojene kože vider (iz Bosne). Razstavo bodo spremljali učni listi in delavnice. Na ogled do 30. 6. 2009. Vabimo vas in vaše pr^ atelje k odprtju razstave fotografij naravne in kulturne dediščine s poti po Slovenci na mozaiku 600 razglednic z naslovom GORE IN SPOMINI OSTAJAJO, ki jo je pripravil Ciril VELKO-VRH iz Ljubljane. Razstavo bomo odprli v sredo, 6.5., ob 18. uri. V petek, 8. 5. 2009, bo ob 18. uri predstavitev knjige z naslovom Iz skrinje polhograjske graščine avtorjev Jožice in Jožeta Kavčiča iz Polh ovega Gradca. V ponedeljek, 18. 5. 2009, bo mednarodni muzejski dan (prost vstop ter vodstvo po zbirkah ob 10. in 15. uri) Muzej pošte in telekomunikacij Grad Polhov Gradec Polhov Gradec 61 1355 Polhov Gradec www.tms.si ajda.kozjek@.tms.si Telefon: 01/ 364 00 83, 031 816 580 Odprto od torka do petka, ob nedeljah in praznikih od 10. do 17. ure. Oglejte si zbirke: Zgodovina pošte, Zgodovina tele- komunikacy, Telefonistke in telegrafistke in novo razstavo Začetki mobilne telefonye v Slovenji. J- . i STf ťll^k«^-----kil Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika Tržaška cesta 12, Vrhnika Uradne ure: ponedeljek in torek od 9. do 15. ure sreda od 9. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek od 9. do 13. ure Program prireditev za maj 2009 Cankarjev dom Vrhnika - Cankarjev dom Vrhnika TOREK, 5. 5. 2009 ob 18. uri. Vstop prost CANKARJEVI DNEVI 2009 ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA RAZSTAVA AKADEMSKE SLIKARKE FULVIE ZUDIČ »MOJA ISTRA« Galerya Cankarjevega doma na Vrhniki SREDA, 6. 5. 2009 ob 19. uri. Vstop prost CANKARJEVI DNEVI 2009 ZDRUŽENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB VRHNIKA PROSLAVA OB 64. OBLETNICI OSVOBODITVE VRHNIKE Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 8. 5. 2009 ob 20. uri. Vstop prost CANKARJEVI DNEVI 2009 OBČINA VRHNIKA ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA SLAVNOSTNA AKADEMKA OB PRAZNIKU OBČINE VRHNIKA Podelitev občinskih priznanj in kulturni program Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 9. 5. 2009 Start na Rožniku ob 7.30. uri. Kulturni program na Sv. Trojici ob 13.30. uri. CANKARJEVI DNEVI 2009 MESTNI MUZEJ LJUBLJANA, KNJIŽNI KLUB SVET KNJIGE, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA 6. POHOD PO CANKARJEVI POTI Ljubljana - Rožnik (odprta Cankarjeva soba), Vrhnika - Sv. Trojica SOBOTA, 9. 5. 2009 ob 20. uri. Vstopnina: 8 € DRUŠTVO BIG BAND VRHNIKA POMLADNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki NEDELJA, 10. 5. 2009 ob 20. uri. Vstop prost CANKARJEVI DNEVI 2009 MUZEUM, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA Daniil Harms: JELIZAVETA BAM Plesno gledališka predstava Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 12. 5. 2009 ob 19. uri. Vstop prost CANKARJEVI DNEVI 2009 CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA LITERARNI VEČER S SLOVENSKIMI PESNIKI Ivan Minatti, Tomaž Šalamun, Ciril Zlobec Mala dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 15. 5. 2009 ob 20. uri. Vstop prost CANKARJEVI DNEVI 2009 PEVSKO DRUŠTVO IVANA CANKARJA VRHNIKA KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 19. 5. 2009 ob 18. uri. Vstopnina: 3 € Otroci prost vstop JSKD OI VRHNIKA MIGAM 2009 Revya plesnih skupin osrednje slovenske regye Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 21. 5. 2009 ob 20. uri. Vstopnina: 10 € DEJMO STISNT TEATER ČEFURJI RAUS! Monokomedya Režya: Marko Bulc Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki TOREK, 26. 5. 2009 ob 18. uri. Vstop prost ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA RAZSTAVA AKADEMSKEGA SLIKARJA BRANETA JAZBARJA »MOJA POT« Galerya Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK 28. 5. 2009 ob 19. uri. Vstop prost GLASBENA ŠOLA VRHNIKA ZAKLJUČNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 29. 5. 2009 ob 20. uri. Vstopnina: 5 € PIHALNI ORKESTER VRHNIKA LETNI KONCERT Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki Predprodaja vstopnic za kulturne prireditve Turistični informativni center (TIC) Vrhnika, Jelovškova 1 Tel.: 01 755 10 54, e-pošta: tic@zavod-cankar.si Ponedeljek - petek: od 10. do 18. ure Sobota: od 9. do 14. ure in uro pred prireditv^o na blagajni Cankarjevega doma Vrhnika Dodatne informac^e o prireditvah in morebitne spremembe: www.zavod-cankar.si,www.vrhnika.si,www.vrhnika.net 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kultura NAŠ ČASOPIS 57 2. april - Mednarodni dan knjig za otroke Praznujemo ga vsako leto na rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena. Letošnjo poslanico je prispevala Egipčanska sekera Mednarodne zveze za mladinsko književnost; ustvaril jo je umetnik Hani D. El- Masri: VES SVET JE V MENI, VES SVET JE JAZ! V tej moji knjigi si lahko nadenem vsak obraz. Podobe in pripoved, rime poneso me v dalje in bližine. To svet je sultanov in svet zlata, ki v njem se tisoč zgodbic odigra, svetilke čudežne, preproge, ki lete duhovi vsemogočni in Sindbadi, ki tajne govore Šeherezadi. Vsaka beseda in z njo vsaka stran me peljejo v vsemir in čas neznan in na razpetih krilih domišlj^'e vihrava morja preletim, celin daljine. S stranjo prebrano vsako spoznanje mi posveti, da v družbi z dobro knjigo najlepše bo živeti. To poslanico smo vzeli za iztočnico, ko smo v četrtek, 2. aprila dopoldne, v veliki čitalnici Cankarjeve knjižnice gostili vse štiri 4. razrede OŠ IVANA CANKARJA. Predstavili smo jim avtorico otroške slikanice Zajčica Lina in violina, ZDENKO OBAL, in ilustratorko slikanice, MAJO LUBI. Obe sta izdali že kar nekaj knjig. Izšle so slikanice Zdenke Obal: Zgodba o medvedku Skuštrančku, Zajčki na delu in 7 pravljičnih zgodb, Maja Lubi pa je med drugim ilustrirala tudi slikanici Puhačka in Belo jadro ter učbenik Matematika za četrtošolce. Učenci so ju živahno in duhovito spraševali, avtorici pa sta odgovarjali. Izvedeli smo marsikaj: kako se porodi ideja, kako nastaneta knjiga in ilustracija, kakšne knjige so jima najbolj všeč, ali ustvarjata le za otroke ... Za zaključek je ilustratorka pripravila likovno ustvarjal- nico - vsak je naredil svojega zajčka ali zajčico. Čeprav se učitelji in knjižničarji vsak dan trudimo vzbujati pri otrocih zanimanje za knjige, pisano besedo in ilu-strac^o, so taka srečanja vedno dobrodošla, saj si jih otroci zlahka zapomn^o. Doživeto v knjižnici so nadgradili še z delom v šoli: bil je pravi dan kulture in druženja. Veliko truda so vložile vse učiteljice 4. razredov in šolska knjižničarka Andreja, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Takega sodelovanja si še želimo! Zlata Brezovar Novosti v Cankarjevi knjižnici v marcu 2009 0 SPLOŠNO: KNJIŽNIČARSTVO, ENCIKLOPED^E, ZBORNIKI... HUDALES, J.: Slovenski muzeji in etnolog^a KOC^ANČIČ, G.: Kaj je filozofska, pesniška ^ SITAR, I.: Dnevnik Ane Tank 1 FILOZOF^A. ETIKA. OKULTIZEM. PSIHOLOG^A. BIRD, J.: Spremenite svoje življenje v 7 korakih CUDERMAN, V.: Pogovori o umetnosti in književni vzgoji CURRIVAN, J.: 8 čakra GRUN, A.: Sreča v veselju do življenja KANDRIČ Koval, I.: Državljanska vzgoja in etika KOMPAN Erzar, K.: Rahločutnost do otrok O'DONOHUE, J.: Večni odmevi POSADA, J. de: Ne vseh bonbonov hkrati! POVALEJ, L.: Vse obsežno stvarstvo SHARMAN-Burke, J.: Mitološki tarot SHIMOFF, M.: Srečni kar tako ŽORŽ, B.: Pisma mojim mladim pr^ateljem 2 VERSTVO GRUN, A.: Duhovno spremljanje pri puščavskih očetih GRUN, A.: Post 3 SOCIOLOG^A. POLITIKA. EKONOMKA. PRAVO. VZGOJA. ETNOLOG^A. BELHAR,,^ K.: Nastop na televiz^i BREZOVŠEK, M.: Organizac^a oblasti v Slovenci CENCIČ, M.: Kako poteka pedagoško raziskovanje GASPARIČ, Z.: Šport JAMNIŠEK, S.: 21. stoletje KLEIN, N.: Doktrina šoka LEBE, S. S.: Kulturna dediščina in lokalne tradicie kot temelj turistične ponudbe podeželja LENČEK, M.: Kruh ljubezni MAKAROVIČ, M.: Resnice posameznikov MLINAR, Z.: Življenjsko okolje v globalni informac^ski dobi. NIANE, D. T.: Sundžata PAVIČ, L.: Terorizem smo ljudje ROBNIK, S.: (Ne)razumljeni ne?! SUNDERLAND, M.: Znanost o vzgoji ŠVAJNCER, J.: Jesen 1993 TURKOVIC, Z.: Prihodnost borze in gospodarstva ULE, M.: Za vedno mladi? VOGRIN, A.: Človekova varnost v mednarodnih odnosih 5 OKOLJE. MATEMATIKA. ASTRONOM^A. FIZIKA. KEM^A. BIOLOG^A. BENEDICT, R.: Vzorci kulture DYER, A.: Mis^a na Luno KOMAC, B.: Geografski vidiki poplav v Slovenci KOZAK, J.: Numerična analiza LUCCHETTI, R.: Strast do trilčkov MRČUN, J. : Topolog^a PINTERIČ, A.: Ločevanje odpadkov STICHMANN-Marny, U.: Novi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu STRNAD, J.: Mala zgodovina vesolja 6 MEDICINA. TEHNIKA. KMET^STVO. VODENJE. INDUSTR^A. OBRT. BECKETT, J.: Rad imam ponedeljek BELČIČ, F.: Proces zaposlovanja kadrov DEREANI, M. T.: Matejina veganska kuhinja 2 JÂNICkE, C.: Alternativna medicina MRZLIKAR, H.: Pripoved o hrani PAPUGA, P.: Kitajski ključ do zdravja PETRIČ, M.: Nelesni materiali v izdelkih lesnopredelovalne in pohištvene industrie POKORN, D.: Dietetika REICH, G.: Motnje hranjenja RITTER-Groenesteyn, F. von: Svetopisemska dieta za telo & dušo RODRIGUEZ, J. C.: Vse diete sveta SCHREIBER, C.: Savna WEEKS, N.: Nastanek cvetne terapie Edwarda Bacha ZAVRŠNIK, B.: Management nabave in oskrbnih verig ZUPAN, N.: Z dotikom do zdravja ŽUGIČ, M.: Pogumno na pot 7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFKA. GLASBA. ŠPORT. FIGGIS, M.: Kako narediti film z digitalno tehnolog^o FRENCH, K.: Abba GARIFF, D.: Najvplivnejši slikarji sveta in umetniki, ki so ustvarjali po njihovem navdihu HERRESHOFF, H. C.: Jadralski priročnik KAVČIČ, M.: Premikanje meja možnega KIESLOWSKI, K.: Kieslowski o Kieslowskem SAPAČ, I.: Grajske stavbe v zahodni Slovenci. ŠEME, Š .: V vrtincu potrošnje 81 JEZIKOSLOVJE VR BREZAR, M.: Romsko-slovenski slovar 82 KNJIŽEVNOST APHTHONIUS, A. F.: Progymnasmata CUDERMAN, V.: Esej na maturi 2009 CUDERMAN, V.: Književnost in jezik na maturi 2009 82-1 POEZ^A. KRIŽANIČ-Muller, D.: Odprta praznina SIMONIŠEK, R.: Avtoportret brez zemljevida STIBILJ, M.: Ljubljanske promenade ŠALAMUN, T.: Levu sem zribal glavo do pol gobca, potem sem nehal ZAPRUDER, M.: Ameriška lipa 82-2 DRAMATIKA. PLAUTUS, Titus M.: Dvojčka / Plavt 82-3 ROMANI. KRATKA PROZA. AJVAZ, M.: Drugo mesto BIN Ladin, C.: The veiled kingdom CHEVALIER, T.: Padajoči angeli CROSS, D.: Papežinja Ivana DAHL, R.: Poljubček DORRIE, D.: Naravnost v srce in druge zgodbe DOWNER, L.: Zadnja konkubina FRITZ-Kunc, M.: Mali princ slovenske politike FURNIVALL, K.: Ruska konkubina GREGORY, P.: Dediščina Boleynovih HANAUER, C.: Hišna mrha HORVAT, J.: Dvojni svet JONES, C.: Ne brez moje sestre KAJZER, J.: V temnih, nemirnih nočeh KINSELLA, S.: Strastna zapravljivka KLÍMA, I.: Ljubimčeve klopotače in druge ženske grozljivke KORANTER, S.: Trinajsti srebrnik LOTTER, E.: To sem jaz, Anna MALOUF, D.: Umišljeno življenje MCCALL Smith, A.: Dobri soprog z zebrinega dovoza MCCANN, C.: Zoli MUNRO, H. H.: Bizantinska omleta in druge zgodbe NABOKOV, V. V.: Vabilo na usmrtitev PACHECO, J. E.: Načelo užitka PAJER, M.: Vonj črnega zlata PESSOA, F.: Vzgoja stoika ŠTUSEJ, I .: Punčka UMRIGAR, T.: Razdalja med nama 82-4...9 ESEJI. HUMOR. SPOMINI. DNEVNIKI. POTOPISI. ČANDER, M.: Kuvertirana poteza GODLER, J.: Radio Ga-Ga - razgaljeni GRIČNIK, A.: V^oličasto upanje KISHON, E.: Tudi Abraham ne more nič za to LEPEJ Bašelj, S.: Camino PITAMBAR Pangerc, P.: Zadet 82C-P-M MLADINSKO LEPOSLOVJE. BEAUMONT, É.: Prodajalka Kaja BENTLEY, S.: Vragol^a v mesečini CAPUDER, N.: Pravljice CLAYBOURNE, A.: Pr^atelji iz džungle ERČULJ, L.: Objemi me GLOVER, D.: Mala muca piratka GRAHAM, P.: El zorro y el cuervo KOGLOT Puppis, N. A.: Povodni mož v knjižnici LAWRENCE, C.: Jupitrovi sovražniki LOVRENČIĆ, S.: Pravljica o Sigismundi in Krpimirju MACAN, D.: Mali Guj in njegov Zmuj MEADOWS, D.: Lana, glasbena vila PIRC, T.: Adela Uš gre na morje ROSS, G.: Paglavčki gredo v šolo SCHLUTER, A.: Met čez ramo ŠTAMPE Žmavc, B.: Vprašanja srca TICKLE, J.: Zelo dremav dinozaver WINCH, G.: Vsemogočna Zofi Zmeda ZUPANC, A.: Luka umetnik 9 DOMOZNANSTVO. GEOGRAF^A. ZGODOVINA. BIOGRAFIE. DAROVEC, D.: Kratka zgodovina Istre GLOBOČNIK, J.: Zgodovina na maturi 2009 LAURENCE, R.: Rimsko cesarstvo MLJAČ, T.: Ameriška luč nad Trstom PROSEN, M.: Olben in astronom^a ROTAR, D. B.: Odbiranje iz preteklosti ŠVALJ, M.: Ljubo in Ani v Ljubljani Najbolj iskane ali izposojene v marcu 09 1. Woodiwiss, K. E.: Vreden ljubezni 2. Woodiwiss, K. E.: Pepel v vetru 3. Woodiwiss, K. E.: Zimska vrtnica 4. Meyer, S.: Somrak 5. Steel, D.: Hiša 6. Roberts, N.: Modra dal^a 7. Roberts, N.: Rdeča lil^a 8. Slovenske ljudske pesmi 9. Obal, Z.: Zajčica Lina in violina 10. Dostoevski, F. M.: Zločin in kazen Novosti prejšnjih mesecev lahko prebirate na naših straneh na svetovnem spletu: www.ckv.si 58 NAŠ ČASOPIS v Šport in rekreac^a 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Rezultati javnega razpisa za sofinanciranje športnih vsebin v Občini Vrhnika Z 31. 3. 2009 se je končal postopek dodeljevanja finančnih sredstev za sofinanciranje športnih vsebin v občini Vrhnika. Vsem pr^avljenim društvom in izvajalcem se bo v letu 2009 iz občinskega proračuna dodelilo 177.860,00 € finančnih sredstev. V letošnjem letu se je na razpis pr^a-vilo 35 izvajalcev športnih vsebin. Izmed vseh prispelih vlog je bilo 8 popolnih in 27 nepopolnih vlog. Po pisnem pozivu izvajalcem, ki so oddali nepopolne vloge, so vsi izvajalci v roku dopolnili svoje vloge. Po vrednotenju športnih vsebin se je društvom in ostalim izvajalcem izdalo sklepe o finančni višini dodeljenih sredstev za sofinanciranje športnih vsebin v letu 2009. Na izdane sklepe ni bilo pritožb. Višina dodeljenih sredstev posameznim izvajalcem športnih vsebin je prikazana v tabeli. IZVAJALEC VIŠINA SREDSTEV MK NAUPORTUS 150,30 € KL. M. NOGOMET FERAE C. 241,27 € NK VETERANI VRHNIKA 405,21 € DRUŠTVO TGR VRHNIKA 670,92 € ŠD BLATNA BREZOVICA 701,62 € ŠD LIPA PODLIPA 755,28 € ŠK BLAGAJANA 763,69 € DR. PR^ATELJEV MAVRICA 778,49 € KVŠ VRHNIKA 1.113,12 € VRTEC VRHNIKA 1.150,42 € DRUŠTVO UPOKOJENCEV 1.519,44 € ŠD SINJA GORICA 1.542,52 € KLUB LETALCEV VRHNIKA 1.560,30 € JAZON AUTOSPORT 1.588,42 € DRUŠTVO INVALIDOV 1.787,67 € NK DD-DREN 2.461,17 € ŠD POVŽ 2.599,50 € ŠD ZAPLANA 2.730,06 € JANEZ ML. JELOVŠEK 2.805,14 € ŠAHOVSKO DR. SINFONIKA 3.416,36 € ŠKD TRIADA 3.958,45 € TENIŠKI KLUB VRHNIKA 4.004,20 € ŠD BEVKE 4.380,65 € BOKSARSKI KLUB BARJE 4.676,53 € PD VRHNIKA 4.759,38 € GIMNASTIČNO DRUŠTVO 7.308,79 € ŠD VLR VILJEM 7.470,31 € NK VRHNIKA 9.124,56 € ŠPORTA ZVEZA VRHNIKA 9.477,78 € SMUČARSKO DRUŠTVO 10.743,05 € KARATE KLUB VRHNIKA 10.767,12 € KK VRHNIKA 16.124,77 € ŠD DREN 16.663,00 € STRELSKO DRUŠTVO 16.789,27 € ŠD VRHNIKA 22.871,24 € SKUPAJ 177.860,00 € Športni sodelavec za šport Daniel Cukjati Zmaga Mateja Šebenika v San Sebastianu Vrhniški mednarodni mojster Matej Šebenik je v začetku aprila dosegel izjemen uspeh na mednarodnem turnirju v španskem San Sebastianu. V konkurenci 122 šahistov, med katerimi je bilo tudi dvanajst velemojstrov, je v devetih part^ah zbral 7 točk. Ta rezultat so sicer dosegli še štirje velemojstri, a je zaradi boljših dodatnih določil zmaga na turnirju pripadla Mateju, ki je obenem izpolnil tudi velemoj- strski bal. Matej, ki se je v januarskem prestopnem roku vrnil v matični klub, je tako na najboljši način potrdil, da bo velika okrepitev Šahovskega društva Vrhnika v letošnji državni šahovski ligi. Za letos si sicer ni zadal velikih ciljev, zato je ta rezultat prišel kar nekoliko nepričakovano. Gotovo bi mu tudi povrnil 'reprezentančni dres', a je Upravni odbor Šahovske zveze Slovence že pred tem potrdil sestavo reprezentance, tako da ga verjetno ne bo v reprezentanci na majskem srednjeevropskem pokalu desetih držav, ki bo prav pri nas v Rogaški Slatini. Sicer pa je San Sebastian srečen kraj slovenskega šaha. Prav tu je namreč davnega leta 1911 dr. Milan Vidmar kot prvi Slovenec osvojil naslov velemojstra. Takratno njegovo drugo mesto, le pol točke za legendarnim Kubancem Capablan-co, je še vedno eden najboljših posamičnih dosežkov slovenskega šaha. Namiznoteniška sekcija Uspešni »pinkponkaši« tudi v mesecu marcu V Logatcu je bil v nedeljo, 15. 3. 2009, peti turnir v sezoni 2008/2009 v MRNtZ - Lj. (Medreg^ska namiz-noteniška zveza) za osnovnošolce in srednješolce z rekordno udeležbo 216 igralcev iz 17 klubov in društev. ser se je z dvema zmagama in dvema porazoma uvrstil v finalno skupino, oziroma na 9. do 12. mesto med 23 nastopajočimi. Zadnji, šesti turnir bo 14. jun^a v Ljubljani. V petek, 20. marca, z začetkom Tudi učenke so bile zadnje v skupini in bodo v finalnem delu igrale za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Finalno tekmovanje bo 17. aprila. V Križah pri Tržiču je bilo v petek, 27. marca, četrtfinalno tekmovanje Pejič, druga je bila Tara Grum in Iza Grasselli tretja. V kategorii moški 15 do 40 let je zmagal Matic Kaiser. Rekreativci so tekmovalni del sezone zaključili z 19. marcem. V peti ljubljanski ligi smo imeli dve ekipi, 5. turnir v MRNTZ (V Logatcu): Teo Ponikvar (levi) v igri z Anžetom Ogri-čem (NTK Preserje) 3 : 1 5. turnir v MRNTZ (V Logatcu): Nik Kovač (levi) v igri z Nejcem Novakom (NTK Logatec) 3 : 0 5. turnir v MRNTZ (V Logatcu): Vid Rode (desni) v igri z Maticem Tičarjem (NTK Ljubljana) 3 : 2 5. turnir v MRNTZ (V Logatcu): Rok Semič (desni) v igri z Dominikom Veharjem (NTK Vesna - Zalog) 3 : 1 Naša sekc^a je bila udeležena z 20 igralci. Od desetih naših osnovnošolcev se jih je šest uvrstilo v finalno skupino in so imeli pozitiven uspeh - 20 zmag in 19 porazov. V skupini 2. do 3. razred sta se na 5. do 8. mesto uvrstila Teo Ponikvar in Nik Kovač med 27 igralci te skupine. V skupini 4. do 5. r. se je tudi Vid Rode uvrstil na 5. do 8. mesto med 22 nastopajočimi. V skupini 6. do 7. r. pa se kljub dvema zmagama in dvema porazoma Rok Medved ni uvrstil v finalno skupino med 33 nastopajočimi. V skupini 8. do 9. r. se je Rok Semič uvrstil na 5. do 8. mesto med 31 udeleženci, Jernej Ogrin in David Cirikovič pa sta končala v osmini finala (9. do 16.). Razočarane pa so bile vse štiri učenke v skupini 8. do 9. r., ki so tekmovanje končale brez zmage. Tudi srednješolci (5) niso bili preveč uspešni; Rok Grasselli se z eno zmago in dvema porazoma ni uvrstil v finalno skupino, Matic Kai- ob 15.30 je bil izveden prvi krog ekipnega tekmovanja v MRNTZ -Lj. Tekmovalo je 14 ekip učencev (v štirih skupinah po 4 oziroma 3 ekipe v skupini) in 8 ekip učenk (v dveh skupinah po 4 ekipe) iz 10 klubov. Organizatorji tekmovanj so bili NTK Olimp^a (dve skupini), NTK Kemičar - Hrastnik in PPK Rakek za učence ter NTK Preserje in naša sekc^a za učenke. Naša prva ekipa učencev (Rok Semič, Jernej Ogrin in David Cirikovič) je tekmovala v skupini z NTK Logatec I (4 : 1) in Olimp^o II (4 : 0) in v skupini zmagala ter bo v finalnem delu igrala za 1. do 4. mesto. Zmagovalci skupin igrajo za mesta od 1. do 4., drugouvrščene ekipe za 5. do 8. mesto itn. Naša druga ekipa (Jan H. Brelih, Rok Medved in Klemen Gutnik) je igrala v Hrastniku in bila zadnja v skupini. Naša ekipa učenk (Tara Grum, Neža Lupšina, Iza Grasselli) je gostila ekipe NTK Vesna I, PPK Rakek NTK Logatec II. za državno prvenstvo osnovnih šol v ekipnem in posamičnem tekmovanju. Vseh pet igralcev naše sekc^e, ki igrajo za OŠ A. M. Slomška (Rok Semič, Tara Grum, Neža Lupšina) in OŠ I. Cankarja (Jan H. Brelih, Nejc Nagelj) se je med posamezniki v posameznih kategor^ah uvrstilo v pol-finalno tekmovanje, ki bo 22. aprila v Logatcu. Z 18 igralci naše sekc^e smo se v soboto, 4. aprila, udeležili odprtega prvenstva Občine Brezovica, ki je bilo v telovadnici OŠ Preserje v organizac^i NTK Preserje. Naši igralci so bili zelo uspešni, v kategorii učencev 1. do 3. razred je zmagal Teo Ponikvar, drugi je bil Nik Kovač, v kategorii 4. do 6. r. je zmagal Miha Grampovčnik, drugi je bil Vid Rode in tretji Nejc Nagelj. V kategorii 7. do 9. r. je zmagal Rok Semič. V ka-tegor^i učenk 7. do 9. r. je bila Tara Grum druga in Neža Lupšina tretja. V kategorii ženske je zmagala Nina Vrhnika I in Vrhnika III. Prva ekipa je osvojila v ligi drugo mesto in bo v prihodnji sezoni tekmovala v četrti ligi. V štirinajstih tekmah jesenskega in spomladanskega dela tekmovanja je dvanajstkrat zmagala in dvakrat izgubila. Tretja ekipa ostaja v tej ligi in je imela 6 zmag in 8 porazov. Druga ekipa (srednješolci) je tekmovala v četrti ligi in ni okusila slasti zmage ter bo prihodnjo sezono igrala v peti ligi. V tej ekipi je imel najboljši rezultat Domen Granda z 12 posamičnimi zmagami od 42 odigranih ter Žiga Perovič s 6 zmagami od 33 odigranimi igrami. Po eno zmago sta imela še Mat^a Grebenc in Nace Trček. Od skupaj 126 odigranih posamičnih iger so imeli 20 zmag. K sodelovanju vabimo predvsem učence in učenke od tretjega do šestega razreda, seveda pa tudi rekre-ativce. Oglejte si našo spletno stran www.ntenis.si. Franci Drašler Občni zbor motoristov V maju varna vožnja 20. marca 2009 je imel občni zbor vrhniški MK Nauportus. Poleg velike udeležbe članov so se občnega zbora udeležili povabljeni župan dr. Marjan Rihar, komandir PP g. Rajko Jesenek in predstavnik zveze šoferjev in avtomehanikov g. Andrej Gutnik. Občni zbor je začel predsednik kluba Danilo Leskovec. Po izvolitvi delovnega predsedstva je občni zbor vodila Nadja Malovrh. Ko so bili izvoljeni še preostali organi, se je zbor nadaljeval s poročanjem predsednika kluba o aktivnostih v minulem letu. Sledili sta še finančno poročilo in poročilo nadzornega odbora. K razpravi o povedanem se je prvi pr^'avil župan. Pozdravil je prisotne in pohvalil dobro udeležbo občnega zbora. Ugotovil je, da se člani zelo zanimajo za druženje in delovanje v klubu ter jim zaželel srečno vožnjo. Naslednji razprav- ljavec je bil komandir, ki je posebej poudaril dobro sodelovanje med Policijo in klubom. Povedal je, da med vrhniškimi motoristi ni bilo večjih prekrškar-jev ali nesreč s hujšimi posledicami. Obljubil je pomoč pri izvedbi dneva varne vožnje na Vrhniki. Tudi predstavnik šoferjev in avto-mehanikov je pozdravil zbor in obljubil pomoč pri skupnih akc^ah. Po razpravah poročil je predsednik prebral načrt za naslednje leto; vsebuje delo in druženje članov in tudi krvodajalske akc^'e. Poseben poudarek je namenjen preventivi, zato bo 30. maja 2009 Dan varne vožnje v športnem parku na Vrhniki od 9. do 15. ure. Na prireditev je vabljen vsak, ki kaj da na lastno varnost v prometu, se vozi ali hodi peš. Na posebej pripravljeni stezi bodo policisti in inštruktorji prikazali varno vožnjo z motornimi kolesi in kolesi z motorjem. Na stimulatorjih boste preverjali lastne sposobnosti, z izpolnjevanjem testnih pol pa se tudi preizkusili v znanju CPP. Janez Garafolj 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 59 Velkavrh ponovno navdušuje 27. in 28. marca je v sosednji Avstr^l potekal prvi reli za državno prvenstvo Slovence, ki se ga je ponovno udeležila tudi vrhniška posadka Andrej Velkavrh in Marko Stirn iz Moto kluba BUHC. Kljub precejšnjim težavam pred samo tekmo se je na koncu vse izšlo po načrtu. Andrej in Marko sta svoje prve kilometre skupaj prevozila šele na samem popisu proge, tako da kakšnih večjih pričakovanj nista ime-a. "Od začetka pa do samega konca je yugo deloval brez problemov, tako da sva se z Markom lahko osredotočila na samo vožnjo. Po zelo dolgem rel^u, ki je bil dolg kar preko 200 km, sva v cilj prišla kot 1. v Yugo pokalu in 3. v divizní I. Upam, da se bo sezona nadaljevala v takem ritmu še naprej," je svoje vtise strnil Andrej. Kljub reces^'i so pokrovitelji še vedno zvesti posadki z Vrhnike. Hvala podjetjem SALKON, TAPETNIŠTVO KERSMANC, olja in maziva DIVINOL in PSC Logatec. Nina Gorenc PLANINSKI TABOR V BOVCU (1. 8. -10. 8. 2009) Kaj bomo počeli: O posteljo bo zamenjala spalka, O osvajali vrhove, se preizkusili v plezanju in spoznavali naravo, O večere preživeli ob tabornem ognju, O namesto v bazenu se bomo kopali v reki Soči, O spoznali nove prijatelje. Tabor je namenjen osnovnošolcem od 3. razreda dalje, ki imajo radi naravo in gore. Več informacij: www.pd-vrhnika.si Lahko pa se oglasite vsak četrtek med 20.00 in 21.00 v pisarni PD Vrhnika na Tržaški 11, prvo nadstropje. Mladinski odsek PD Vrhnika TEST HOJE NA 2 KM Prihaja pomlad in z njo tradicionalni PREIZKUS HOJE NA 2 KM. Zato vas vabimo, da se nam pridružite v petek, 8. maja 2009, od 16. do 17.30 pri gasilskem domu v Brezovici pri Borovnici ali v soboto, 9. maja 2009, od 8.30 do 10. ure pri gasilskem domu na Stari Vrhniki. Glede na hitro hojo, kot jo zmorete in pri tem ne ogrožate svojega zdravja, bomo določili Vašo telesno zmogljivost. Test hoje je namenjen starostni skupini od 20 do 65 let. Za izvajanje testa potrebujete le primerno športno obutev! Naredite nekaj zase in se nam pridružite! Prireditev bo v vsakem vremenu. Vabljeni! Zmigaj se! 23. in 24. maja 2009 V sklopu 3. festivala Zmigaj se! bodo letos 23. in 24. maja v OS AM Slomška na Vrhniki: •PLESNE DELAVNICE - ZMIGAJ SE! 23. in 24. maja, začetek ob 12.00. Uč^o štirje svetovno priznani koreografi: Nika Kljun (hip hop), Željko Božič (hip hop), Michal Rynia (hip hop), Nastja Bremec (modern) CENA: 15 evrov na klas 35 evrov na dan (3 klasi) 50 evrov za 2 dni (6 klasov) samo v predpr^avi, 60 evrov na dan festivala Predpr^ave zbiramo na info@zmigajse.si in na 040 524 640 (Mateja) ŠTEVILO PLESALCEV JE OMEJENO! •3. FESTIVAL ZMIGAJ SE! Nedelja 24. maja, začetek ob 19.00 Na festivalu se bodo predstavili AKTUALNI DRŽAVNI PRVAKI RAZLIČNIH PLESNIH ZVRSTI oz. najboljše plesne točke let 2008 in 2009. Cena: 5 evrov otroci do 15 let in plesalci plesnih delavnic brezplačno! Organizator: Društvo Zmigaj se! Vrhnika, soorganizatorja: ^tá Mladinski svet Vrhnika in Klub vrhniških študentov. "S VEČ INFORMACU NA: www.zmigajse.si Hleviše Pozdravljeni, mladi planinci. V soboto, 22. 3. 2009, se nas je 61 planinskih navdušencev odpravilo na planinski izlet. Zbrali smo se pred osnovno šolo na Lošci, kjer smo z avtobusom krenili cilju naproti. Tokrat smo se odpravili v znano rudniško mesto Idrya. Po vseh prevoženih ovinkih na poti do Idrije se je pred nami odprla dolina, kjer leži mesto Idrja. Tam smo si najprej ogledali nekdanji rudnik živega srebra, točneje Antonjev rov. S čeladami na glavi smo veselo postopali po rovih, kjer je včasih znoj prelivalo več generacj idrjskih knapov. Z rudarskim pozdravom »SREČNO« smo začeli in končali naš ogled. Nato smo že krenili proti našemu cilju. Odpravili smo se na bližnji hrib nad Idrjo, imenovan Hleviše. Pot nas je najprej vodila skozi mesto. Začetek je bil precej strm, tako da smo že takoj na začetku vzpona zelo zagrizli v kolena. Pozneje se je pot nadaljevala po gozdu, kjer smo poslušali, kako se krošnje šibi-jo pod močjo vetra. Po kakšni uri in pol hoje smo prispeli do koče pod Hlevišami. Od tam nas je čakal le še nekajminutni vzpon na vrh, kjer se nam je odprl pogled na okoliške hribe. Zaradi vetra nismo dolgo ostali na vrhu, zato smo jo raje mahnili nazaj proti koči. Uživali smo ob toplem čajčku in zasluženi malici, uživali ter kramljali predvsem o vetru, ki je bril zunaj. Kmalu je prišel čas odhoda in odpravili smo se v dolino. Pot nas je vodila po drugi strani hriba, tako da smo prišli do Divjega jezera, še ene znamenitosti idrjskega konca. Hodili smo po gozdni vlaki, mimo taborniške koče Pšenk, nato pa smo prečili še asfaltno cesto ter se po gozdni poti spustili v dolino Idrjske Bele. Med potjo nas je vseskozi spremljala manjša skupinica gamsov, ki so jo, ko so nas zagledali, takoj ucvrli stran. Prispeli smo do reke, kjer smo si ogledali jez, ki je usmerjal vodo v posebno korito, ki je bilo speljano do kamšta. Tam je voda poganjala veliko kolo, s pomočjo katerega so črpali vodo iz rudniških jaškov. Belo smo prečkali prek viseče brvi in prišli točno na parkirišče, kjer nas je že čakal naš avtobus. Toda tam še ni bilo konec izleta - čez cesto smo si ogledali še znamenito Divje jezero, polno skrivnosti in temačnih globin. Ko smo končali pohod okoli jezera, smo se usedli v avtobus ter se odpeljali proti domu. Malo premraženi in rahlo utrujeni smo zaključili še en lep izlet. Komaj že čakam, da pride nov mesec, nov teden, nov vikend, nov izlet, ki bo v ^ Bomo še videli!! Fotografije si oglejte naši spletni strani - www.pd-vrhnika.si Lep planinski pozdrav, JK Športni park Bevke Odbojka na mivki 2009 Pomlad je pred vrati in prihaja čas, ko vse več časa preživimo na prostem. V tem času se tudi rekreacja seli iz dvoran na zunanje površine. Zdaj je pravi čas, da si zagotovite termin ali letno karto za prihajajočo sezono odbojke na mivki. Ob zakupu letnega termina, sezonske karte ali zakupu posameznih ur so na voljo tudi kakovostne žoge in tuši. Sezona se začne s 1. 5. 2009, konča pa se predvidoma 30. 9. 2009 oz., dokler dopuščajo vremenske razmere. Za več informacji pokličite na: Matej: 051/261-165, Uroš: 041/393-260. PLANINSKA LITERATURA Planinski vestnik, 114. letnik, leto 2009, april, številka 4. V gore hoditi je tudi nevarno, če srečate strupeno kačo. O takih nevarnostih in o preventivi in prvi pomoči piše v uvodniku Iztok Tomazin, Jani Bele pa o uporabi samovarovalnega kompleta. Dušan Skodič »sanja« o predoru po Vršičem, Tomaž Poličnik pa se spominja odkupov območja Okrešlja ne le zaradi naravovarstvenih namer, pač pa predvsem zato, da bi ohranili lastništvo v slovenskih rokah. Matevž Lenarčič predstavi triletni projekt Alpe - kot jih vidijo ptice, za katerega so ob zaključku izdali tudi zajetno fotomonografijo. Edo Krnič je obiskal Jalovčev Ozebnik in Veliki vrh nad Kofcami v zimskih razmerah. Janja Lipužič se je potepala po zelenih hribih avstrj-ske Koroške, Jurj Senegačnik pa je osvojil Moldoveanu, najvišji vrh Romunje. Miha Pavšek in Gregor Vertačnik hvalita letošnjo zimo z obilico snega v naših gorah, Manca Čujež pa opozarja na 3. Mednarodni festival gorni-škega filma pri nas. Stane Simšič iz Kamnika je prejel Bloudkovo plaketo za leto 2008. Božidar Lavrič predstavlja in opozarja na pomanjkljivosti v vodniku po Poti prjateljstva, Slavica Tovšak se spominja na prvo številko Hrvaškega planinara, ki je izšel že pred 110 leti. Andrej Stritar opisuje jesensko lepoto med Re-zjo in Reklanico, Tomaž Hrovat pa se je povzpel na 2701 m visoki Kreuzeck v Avstrji. Dušan Klenovšek piše o lepem cvetu mačjega ušesa, Barbara Zupanc pa o ustanovitvi novega zavarovanega območja na Ljubljanskem barju. Oton Naglost očitno v svojem življenju ne dela drugega, kot lepe fotografije - čestitamo. Aljaž Anderle je plezal na Skotskem v zimskih razmerah, Mojca Breskvar predstavlja dogajanja od treningov do tekmovanj v bal-vanskem plezanju v svetu. Mire Steinbuch pa je opravil klasično smer na Grossglockner v Velikem Kleku. Ciril Velkovrh Vabilo na 9. pohod po poteh nekdanje kartuz^'e v Bistri (Bistra, Pokojišče, Otave, Rakitna, Kamnik pod Krimom, Bistra) Člani pohodniške sekcje ŠD Žaba - Bistra bomo v soboto, 2. 5. 2009, organizirali 9. pohod po poteh nekdanje kartuzje v Bistri. Zbor pohodnikov bo ob 6.30 na parkirišču TMS v Bistri. Opozorilo: Ker je pot dolga 44 kilometrov, morajo vsi udeleženci imeti primerno lahko obutev in lahka oblačila, biti morajo zdravi in imeti primerno kondicjo. Vsak udeležence pohoda bo moral skrbeti za lastno varnost! Pot je dolga 12 ur. Pohod bo v vsakem vremenu. Na poti nas bo spremljajo spremljevalno vozilo. Pohod bo vodil vodja pohodniške sekcje Dušan Miklošič GSM 041/884433. Prjavnina znaša 5 evrov. Vsi udeleženci pohoda bodo prejeli priznanje. Športno društvo Žaba - Bistra RAZPIS za oddajo gostinskega lokala v najem Predmet objave je objekt v športnem parku na Drenovem Griču: - gostinski prostor - bife s pripadajočimi prostori, - nadstrešek pred bifejem, - »Jurček«. Objekte oddamo za nedoločen čas. Pogoji najema, vzdrževanje objektov in športnega parka in najemnina se določi s pogodbo o najemu. Prednost pri izbiri bodo imeli vlagatelji, ki imajo izkušnje z upravljanjem in vzdrževanjem podobnih objektov ter imajo gostinsko dejavnost registrirano v Občini Vrhnika. Ponudbe morajo vsebovati: - dokazilo o registracji obrtne ali podjetniške dejavnosti, - idejni program o sodelovanju in razvoju SD Dren. Pisne ponudbe pošljite na naslov Drenov Grič 25, 1360 Vrhnika, s pripisom »za razpis« do 10. 5. 2009. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po sprejemu sklepa o oddaji lokala v najem. Dodatne informacje po tel.: 031 215-658, Milan Veselinović, ali 041 344-716, Tomaž Jelovšek. ŠD Dren 60 NAŠ ČASOPIS v Sport in rekreac^a 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Športno društvo DREN Drenov Grič - Lesno Brdo vabi na 27. tek po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo, ki bo v soboto, 2. maja 2009 od 10. ure dalje v Športnem parku »DREN« na Drenovem Griču pri Vrhniki. PROGE IN KATEGORUE: proga A (500 m) kat. 1 ml. cicibanke do 6 let (2003 in mlajše) proga A (500 m) kat. 2 cicibanke 1., 2. in 3. razred (2002 - 2000) proga A (500 m) kat. 3 ml. cicibani do 6 let (2003 in mlajše) proga A (500 m) kat. 4 cicibani 1., 2. in 3. razred (2002 - 2000) proga B (1000 m) kat. 5 ml. deklice 4., 5. in 6. razred (1999 - 1997) proga B (1000 m) kat. 6 deklice 7., 8. in 9. razred (1996 - 1993) proga B (1000 m) kat. 7 ml. dečki 4., 5. in 6. razred (1999 - 1997) proga B (1000 m) kat. 8 dečki 7., 8. in 9. razred (1996 - 1993) proga C (3 km "REKREATIVNA")kat. 9 ženske do 59 let (od 1949 in mlajši) proga C (3 km "REKREATIVNA")kat. 10 moški do 59 let (od 1949 in mlajši) proga D (7 km) kat. 11 ženske A od 17 - 35 let (1992 - 1974) proga D (7 km) kat. 12 ženske B 36 - 49 let (1973 - 1959) proga D (7 km) kat. 13 ženske C 50 let in nad (1958 in starejše) proga D (7 km) kat. 14 moški A od 17 - 35 let (1992 - 1974) proga D (7 km) kat. 15 moški B 36 - 49 let (1973 - 1959) proga D (7 km) kat. 16 moški C 50 let in nad (1958 in starejši) proga E (14 km) kat. 17 moški A do 19 let (1989 in mlajši) proga E (14 km) kat. 18 moški B 20 - 29 let (1988 - 1979) proga E (14 km) kat. 19 moški C 30 - 39 let (1978 - 1969) proga E (14 km) kat. 20 moški D 40 - 49 let (1968 - 1959) proga E (14 km) kat. 21 moški E 50 - 59 let (1958 - 1949) proga E (14 km) kat. 22 moški F 60 let in nad (1948 in starejši) proga E (14 km) kat. 23 ženske enotna kategor^a ŠTARTNINA: •Za progo A (500 m) znaša štartnina 4€, za progo B (1000 m) znaša 5€, za progi C (3km) in D (7'km) znaša 8€ in E (14 km) znaša štartnina 10€. KRATEK OPIS PROGE •Proga poteka po mejah KS Drenov Grič - Lesno Brdo in sicer po asfaltu, peščeni poti, obronku gozda in delu travnika. •Na progi bo poskrbljeno za okrepčila ZDRAVSTVENA SLUŽBA: •Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj zagotavlja zdravstveno službo na štartu in cilju. URNIK TEKMOVANJA: •Prgave od 8:30 dalje, tekmovalni del se prične ob 10:30 z ogledom proge A. Ostali štari sledjo po vrstnem redu kategor^' iz zgornje tabele UVRSTITEV: •Pri uvrstitvi se upoštevajo pogoji razpisa, v nasprotnem primeru se uvrstitev šteje izven konkurence. PRIZNANJA: •Prvi tr^'e v vsaki kategorii prejmejo medalje ter praktične nagrade. Otroci uvrščeni od tretjega do desetega mesta še diplome. SPLOŠNE DOLOČBE: •Za garderobe in tuše je poskrbljeno, za svoje stvari pa vsak odgovarja sam •Vsak tekmovalec prejme čaj in mineralni napitek •Organizator si pridržuje pravico do spremebe razpisnih pogojev, ter spremembe programa prireditev. • Prireditev bo OB VSAKEM VREMENU DODATNI PROGRAM: •Turnir trojk (otroci) v mini nogometu (pr^avnina 6 € *** •Turnir parov (starš + otrok) v mini nogometu pr^avnina 5 € *** *** - velikost igrišča: 12 x 15 m, velikost golov: 2x1 m - prgave se zbirajo na kraju dogajanja, - nagrade: medalje & praktične nagrade - pravila bodo javno objavljena na kraju dogajanja - žoga: odbojna No. 4 INFORMACUE: •Sebastjan Zalar: 041 686-415 •Tomaž Jelovšek: 041 344 716 Kolesarski izlet Bevke - Pekel Na velikonočni ponedeljek, 13. aprila, smo se na pobudo Športnega društva Bevke v Športnem parku ob 10.30 zbrali bevški kolesarji, željni dobre družbe in lepega kolesarskega izleta - odpravili smo se v Pekel. Na zbirno mesto nas je prišlo 26 - udeležba dobra, presenetljiva - od otrok do starejših, upokojencev. Na domačem športnem parku smo naredili še eno skupinsko foto- grafijo, nato pa se v prelepem sončnem vremenu odpravili proti Podplešivici. Kolona je bila kar dolga, hitrost pa seveda družinska - primerna za vse udeležence. Okrog 12. ure smo prispeli v Pekel. V gostišču smo se ob p^ači malo usedli, odpočili in se tudi kaj pogovorili. Najbolj vztrajni smo se odpravili še do tamkajšnjega drugega slapa; poleg kolesarjenja ni škodilo še 27. TEK PO MEJAH KRAJEVNE SKUPNOSTI DRENOV GRIC - LESNO BRDO SOBOTA 2. MAJ 2009 ŠPORTNI PARK DREN NA ^ DRENOVEM GRIČU PRI VRHNIKI športno sT^ društvo ^ren VABLJENI! VABLJENI! www.sd-dren.si malo pohodništva. Pogled na slap in neverjetno izoblikovano skalovje je res poseben čar - morate doživeti! Nato smo se vsi zbrali in se drug za drugim odpravili iz Pekla. Vreme se je nekoliko poslabšalo, a zaradi našega skupnega, močnega športnega duha nam je prizaneslo. Deževalo ni, veter pa nam je vseeno kar lepo ponagajal. Pot smo nadaljevali proti Vrhniki. Čez Sinjo Gorico pa do Bevk nam je vseskozi pihalo v prsi, toda zmogli smo! Vsi skupaj smo varno prispeli domov v športni park, kjer nam je 'naš kuhar' Danilo - tudi udeleženec izleta - pripravil še okusno meso na žaru. Tako je izlet v celoti uspel, vsi, od prvega do zadnjega, smo bili zadovoljni. V prihodnosti si želimo še organizirati takšne prijetne kolesarske izlete, katerih glavni cilj je umirjeno družinsko kolesarjenje in druženje. Športni pozdrav! ŠD Bevke - Peter Setnikar 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si v Sport in rekreac^a NAŠ ČASOPIS 61 RAZPIS ZA 7. TEK BEVKE 2009 •KRAJ PRIREDITVE Športni park Bevke. •DATUM IN ČAS PRIREDITVE Sobota, 6. 6. 2009, z začetkom: -ob 10.00 start otrok za tek na 500 m in 1 km -ob 11.00 start odraslih za tek na 7 km in 14 km -ob 12.30 start invalidov vozič-karjev rekreativcev za tek na 1,3 km (1 krog) -ob 12.45 start invalidov vozič-karjev formula za tek na 7,8 km (3 krogi) •Prireditev bo povezoval rad^-ski voditelj FRANCI PETER-NEL. •ORGANIZATOR PRIREDITVE Športno društvo Bevke. •POTEK PROGE •START IN CILJ TEKA bosta za vse kategorie na označenem mestu v Športnem parku Bevke. li na lastno odgovornost. Na startu in cilju ter ob progi bosta organizirani rediteljska in zdravniška služba. • GARDEROBA V objektu Športnega parka Bevke bo tekmovalcem na voljo garderoba s tuši. Za izgubo osebnih predmetov organizator prireditve ne odgovarja. • SPLOŠNA DOLOČILA Tekmovalne kategorie na progi 7 km in 14 km bodo vključene v pokal rekreativnih tekov Občine Vrhnika. Organizator si pridržuje pravico do spremembe razpisnih pogojev in spremembe programa prireditve. Prireditev bo OB VSAKEM VREMENU. •DODATNI PROGRAM Pripravili vam bomo bogat spremljevalni program za otroke in odrasle (animac^e za otroke, čarovnik Grega, nastopi plesnih skupin, tobogan za otroke, družabne igre). • Sledila bo VELIKA VRTNA VESELICA z Ansamblom JAVOR. DODATNE INFORMACUE www.sportno-drustvo-bevke. si sdbevke@gmail.com GSM: 041/616-179 •Značilnosti PROGE •ODRASLI (7 km in 14 km) Krožna proga dolžine 7 km je speljana po obronkih vasi Bevke in poteka po asfaltu, makadamu, kolovozu, travniku in gozdni poti. Proga je v celoti označena s puščicami, trakovi in oznakami, ki označujejo razdaljo do cilja. Na progi bo pet okrepčevalnic in zdravniška oskrba v pripravljenosti. •OTROCI (500 m in 1 km) Kros proga bo speljana okoli Športnega parka Bevke. 500 m je en krog, 1 km dva kroga. •INVALIDI (1,3 km in 7,8 km) Proga bo speljana skozi vas Bevke po asfaltirani označeni cesti z rahlim vzponom. Invalidi formula bodo vozili 3 kroge. •PRGAVE •PREDPR^AVE PREK INTERNETA •KATEGORUE • ODRASLI na 7 km in 14 km 1. moški 7 km 2. ženske 7 km 3. moški 14 km 4. ženske 14 km A 1989 in mlajši 1979 in mlajše 1989 in mlajši 1979 in mlajše B 1979-1988 1969-1978 1979-1988 1969-1978 C 1969-1978 1959-1968 1969-1978 1959-1968 D 1959-1968 1949-1958 1959-1968 1949-1958 E 1949-1958 1948 in starejše 1949-1958 1948 in starejše 1948 in starejši / 1948 in starejši / •OTROCI 500 m in 1 km 5. dečki 500 m 6. deklice 500 m 7. dečki 1 km 8. Deklice 1 km A 2000 in mlajši 2000 in mlajše / / B / / 1999-1998 1999-1998 C / / 1997-1996 1997-1996 D / / 1995-1994 1995-1994 •INVALIDI (1,3 km in 7,8 km) \ ^ INVALIDI VVOZIČKARJI A REKREATIVCI 1.3 km (1 krog) B FORMULA 7.8 km (3 krogi) Športni park Čulibrk - Bevke VABI NA: TEČAJ ROLANJA MESEC MAJ ROLANJE varno st-zabava-učenje; razv^amo spretnost, ravnotežje in se igramo. Pridobivamo motorično znanje o drsanju, smučanju in smučarskemu teku. KDO: za otroke od 4 let naprej. ZAKAJ: ker se bomo prek igre veliko naučili, spoznali nove pr^atelje in se zabavali KDAJ: MAJ 2009 TOREK IN PETEK 17.00 - 18.00 začetni in nadaljevalni tečaj 18.00 - 19.00 začetni in nadaljevalni tečaj ZAČETEK: v torek, 5. 5. 2009 KJE: ŠPORTNI PARK BEVKE (nov park, ki nudi veliko možnosti za gibanje, druženje in zabavo) sdbevke@gmail.com OPREMA: rolerji, čelada, ščitniki za komolce, kolena in dlani!!! PRGAVE 041/753-682 (Špela Mole) 041/229-255 (Tomaž Gabrov-šek) skrat.culibrk@gmail.com Pohitite s prgavo, število tečajnikov je zaradi kakovosti dela in varnosti omejeno! ROLANJE TUDI JUN^A, ZA OTROKE IN ODRASLE! od 28. 3 do 5. 6. do polnoči www.sportno-drustvo-bevke. si •NA DAN PRIREDITVE Od 8.00 do 9.45. •PR^AVNINA Pr^avnina za otroke znaša 5 €, za odrasle in invalide 12 €. Ob vplačilu prijavnine bo vsak tekmovalec prejel kupon za brezplačen topel obrok hrane in brezalkoholni napitek ter majico prireditve. Priporočamo, da se pri avite prek spletnih pri av in se na tak način izognete gneči in nervozi tik pred startom. •NAGRADE Prvi trje v posamezni kategorji bodo prejeli medalje in bogate praktične nagrade. Najštevilčnejša ekipa bo prejela pokal. Vsi otroci in invalidi vozičkarji bodo prejeli priznanja, prvi trje uvrščeni v posamezni kategorji pa tudi medalje in praktične nagrade. • OBJAVA REZULTATOV • NEURADNI REZULTATI Neuradni rezultati bodo izobešeni na oglasni deski na prireditvenem prostoru takoj po obdelavi vseh podatkov. O tem vas bo obvestil povezovalec prireditve. Pritožbe so mogoče do 30 minut po objavi neuradnih rezultatov pri vodji tekmovalnega dela prireditve. • URADNI REZULTATI Razglasitev rezultatov bo predvidoma ob 14.00. • INTERNET Po prireditvi bodo rezultati objavljeni na: www.sportno-dru-stvo-bevke.si •ZDRAVSTVENO VARSTVO Vsi tekmovalci bodo tekmova- ARGONAVTSKI DNEVI NA VRHNIKI ZEUSOV DAN ŠPORTA - DREN 2009 .•'-ř-s ■ ^ družil. . ..T- ' ^ r '^"Grič-Lesivo»' .Slovenija/ OSREDNJA DOGODKA: - OTVORITEV NOVEGA NOGOMETNEGA IGRIŠČA ZAKLJUČNI TURNIR CICIBANOV (U-8) ZA NASLOV PRVAKA| NOGOMETNI SPEKTAKEL IN OSTALI DOGODKI: eksibicijska tekma "SUPER" veteranov eksibicijska tekma veteranov - turnirji v košarki, balinanju in tenisu predstavitvena tekma U-14 - kolesarski izlet TOUR THE PODLIPAI predstavitvena tekma U-12 - nastop KUD Drenov Grič - Lesno Brdo - nastop plesno navijaške skupine "ŽABICE" - Predstavitev gasilcev PGD Drenov Grič - Lesno Brdo OD 19. URE DALJE ŽUR DO JUTRA Z NARODNOnZABAVNIM ANSAMBLOM "DORI'Î SOBOTA športno društvo 13.junij 2009 ŠPORTNI PARK DREN NA . Ten ZIC Zavod Ivana eaH^afia.VtňHÍ^a VABLJENI! pomlad. Alinut na V» Športne aktivnostih nagradno žrebanje. 62 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Hujšajte premišljeno, da bodo rezultati trajni! Poletje je pred vrati in z njim tudi obdobje, ko si želimo izgledati in se počutiti še posebej privlačno in samozavestno. Hkrati je pomlad že sama po sebi čas prebujenja in prenove, zato se prav takrat najlažje znebimo kakšnega odvečnega kilograma. A le premišljena in zmerna izguba odvečne telesne teže lahko omogoči, da bomo rezultate ohranjali tudi dolgoročno. Zakaj je bistveno, da hujšamo počasi in premišljeno? Manj kot pojemo, več izgubimo, kajne? Ne! Velika izguba teže je navadno posledica ekstremnih ukrepov, kot sta zelo restriktivna prehrana in prenaporna telesna aktivnost. Ti ekstremni ukrepi pa nas lahko izpostav^o velikim fizičnim in psihičnim tveganjem, največkrat pa vod^o v začaran krog nihanja telesne teže oz. »jo-jo efekt«. Dobra novica je, da se z zmernim in preudarnim izgubljanjem odvečne telesne teže lahko tem pastem enostavno izognemo. Kaj je zmerno? Raziskave kažejo, da je primerna izguba telesne teže pol do en kilogram tedensko, če želimo doseči dolgotrajne rezultate. Ta dinamika hkrati omogoča vzpostavitev novih miselnih in vedenjskih vzorcev, ki so potrebni za dolgoročno vzdrževanje primerne telesne teže. Dajte organizmu čas, da se prilagodi na novo stanje Ker odvečne telesne teže nismo pridobili kar čez noč, tudi ne smemo pričakovati, da jo bomo tako zlahka in na hitro izgubili. Zmernost in potrpež- ljivost, uživanje uravnotežene prehrane in vključevanje zmerne telesne aktivnosti, je najboljši način, da učinkovito in trajno zmanjšamo maščob-ni delež v telesu. Raziskave so tudi pokazale, da hitreje kot izgubimo težo, hitreje jo ponovno pridobimo. Velja pa tudi obratno, za tiste, ki hujšajo počasi. Raziskave so pokazale, da, zaradi kom-penzac^skih sprememb med porabo energie, ki nasprotuje vzdrževanju nižje telesne teže, drastične diete in prehitra izguba kilogramov nimajo dolgotrajnih učinkov. Akc^ski načrt Najuspešnejši ljudje pri huj-šanju ne sledjo slepo raznim dietam, temveč imajo načrt. Prav akc^ski načrt, ki zajema vsa ključna področja - telesno aktivnost, pravilno prehrano in čustveno ravnovesje -, je pot do trajnega in zanesljivega uspeha. Če se na telesni ravni ne počutimo dobro, to vpliva tudi na druga področja našega življenja. Ko je notranje ravnovesje porušeno, se zavestno in podzavestno trudimo, da bi ga čim prej ponovno vzpostavili. Telo, čustva in um so namreč povezani - če je katerikoli izmed teh delov izven ravnovesja, je neuravnotežena celotna oseba. V centrih LINEA SNELA oblikujemo telo in vzpostavljamo celostno ravnovesje Centri Linea Snella niso samo centri za hujšanje in oblikovanje telesa, temveč predvsem centri za uravnoteženo, kakovostno in »fit« življenje. Z revolucionarno metodo obli- kovanja telesa LINEA SNELLA®, znanjem in dolgoletnimi izkušnjami, pripravimo stra-teg^o in vzpostavimo pogoje, ki vod^o do trajnih rezultatov - vitke lin^e in dobrega počutja. Vsaki obiskovalki pripravimo individualen akc^ski načrt, ki ji omogoča dosego cilja. Celoletno brezplačno svetovanje Ker se zavedamo, da je za mnoge najtežji del prav dolgoročno vzdrževanje novo pridobljene primerne telesne teže, po zaključku rednega programa, obiskovalkam nudimo še celoletno brezplačno svetovanje, na katerem vsako-mesečno opravimo pregled trenutne telesne sestave in svetujemo primerno prehrano ter najučinkovitejšo vadbo za ohranjanje telesne kondic^e in zdravja. S tem poskrbimo, da se vsa vložena energ^a, čas in trud obrestujejo tudi dolgoročno! Brezplačen pregled in pisno jamstvo za uspeh Če si tudi vi želite odpraviti odvečne kilograme, preoblikovati svojo postavo in dolgoročno izboljšati svoje počutje, nas pokličite na številko 01/ 750 10 21 ali obiščite spletno stran http://www.lineasnella. si/ in se naročite na brezplačen pregled. Veselimo se srečanja z vami! Želite zanesljivo* shujšati, oblikovati telo in izboljšati počutje? V» Uspelo vam bo z revolucionarno, svetovno uveljavljeno metodo Linea Snella"! Uspei-i vam zagotavljamo s pisnim jamstvom! V našem centru sedaj tudi ULTRAZVOK - KAVITACIJA, najsodobnejša metoda za odstranjevanje oelulita in maščobnih oblog Rezervirajte svoj termin za • v povprečju 98,9 % obiskovalk naših centrov ne ie doseže, temveč preseže zastavljene ciije. Linea ^Snella SLIM IN HARMONY \ www.lineasnella.sl Center dobrega počutja d.o.o. / Pod Hruševco 30,1360 Vrhnika / T: 01 750 10 21 Poraba: 4,5 - 6,6 1/100 km; emisya CO2: 119 - 157 g/km. Slika je simbolična. www.ford.si Primer izračuna za finančni leasing brez pologa: 60 mesečnih obrokov po 208,83 €, stroški odobritve 211,60 €. Izračun temeyi na variabilni obrestni meri (12-mesečni Euribor). Efektivna obrestna mera (EOM) znaša 7,98 % in je izračunana na podlagi zneska in trajanja kredita, stroškov odobritve in obrestne mere, ki veya na dan 18. 03. 2008. EOM ne vsebuje morebitnih stroškov iz naslova interkalarnih obresti ter stroškov, ki bi nastali z morebitnim neizpolnjevanjem pogodbe. EOM se lahko spremeni, če se spremeni višina kredita oziroma obroka, trajanje kredita, obrestni indeks ter roki plačila. Minimalni ostanek neto plače ali pokojnine po vseh odtegyaiih in upoštevanem obroku znaša na dan 18. 03. 2009 453,72 €. Summit Leasing Slovenya d.o.o. si pridružuje pravico do unovčitve upravno izplačilne prepovedi na osnovi ocenjene bonitete stranke. Za bolj razvite. Razkošna prostornost Višji sedalni položaj Večja oddaljenost od tal Z evolucijo je človek postal večji, višji in bolj razvit. Med malimi avtomobili se je podobno razvil FordFusion, ki vas bo razvajal s prostornostjo in razkošno opremo -ABS-om, klimo, kovinsko barvo, CD radiem, električnim pomikom prednjih stekel, platišči iz lahke zlitine ... Že od 10.580 EUR + financiranje brez pologa. FordFusion Feel the difference Hacetova ulica 1, 1000 Ljubljana prodaja@ah-klemencic.si, Ol/24 44 810 in 01/ 24 44 811, Delovni čas: Pen. - Petek: 7:00 - 18:00, Sobota: 8:00 - 12:00 Vroča ponudba novih vozil Ford iz zaloge: Mondeo Trend 2,0! 145 KM, 5 vrat, črna kovinska, ABS, ESP, » avt.klima. 7x air bag, L El.paket, CD, meglenke ... I 22.800,00 €, t 18.800,00 € Mondeo Titanium 2,0 TDCi 140 KM, 5 vrat črna kovinska , ABS, ESP, lit. platišča,Mp3, 7xair bag El.paket, CD, meglenke ... 27.970,00 € 22.970,00 € Ranger XLT 2,5 TDC! 143 KM srebrna kovinska, ABS, klima, el.paket, CD, ALU platišča, meglenke ... 25.460,00 € 18.300,00 € brez DDV Transit Šasija s kabino 350 DMRPŠ 2,4 140 KM, bela ESP, ABS, klima, el. paket, CD, meglenke... 26.720,00 € 17.300,00 € brez DDV Transit Furgon 330 SMR 2,2 TDCi 140 KM bela, temp, klima, el.paket, el. paket, CD, meglenke 24.703,00 € 16.700,00 € brez DDV Galaxy Trend 2,0! 145 KM črna kovinska av. klima, ESP, park.senz., 7xair bag El.paket, CD, meglenke ... 23.628,00 € Galaxy Trend 1,8 TDC! 125 KM srebrna kovinska av.klima, ESP, park. senz., 7xair bag, El.paket, CD, meglenke ... 31.086,00 € 24.990,00 € S MAX Titanium 2,0! 145 KM, grafitno siva kovinska av.klima, ESP, Mp3, 7xair bag, El.paket, ALU platišča, CD MP3, meglenke, tempomat ... 22.298,00 € S MAX Trend 1,8 TDCI 125 KM, grafitno siva kovinska, av. klima, ESP, 7xair bag, el. paket, CD, meglenke ... 21.990,00 € Feel the difference Hacetova ulica 1, 1000 Ljubljana prodaja@ah-klemencic.si, 01/24 44 810 in 01/ 24 44 811, Delovni čas: Pon. - Petek: 7:00 - 18:00, Sobota: 8:00 - 12:00 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 63 _J-i'f: Brezžični Lastovka trojček že od 25 R dalje. Prvi brezziËni digitalni paket v osrednji Sloveniji. Lastovka trojček: brezžična digitalna televizija, internet in telefonija. Za vse, ki ste od Krima oddaljeni do 20 km in imate nanj neoviran pogled. Preprosto za vsakogar 08022 88 www.upc.si tv • internet • telefon UPC Ljubljanski kabel d.d. Tivolska c. 50, 1000 Ljubljana upe 64 NAŠ ČASOPIS Oglasi 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si delovni čas 9.00-12.00 in 13.00-17.00, sreda 9.00-12.00 in 13.00-18.00, sobota 9.00-12.00 www.optik-jelovcan.com optik: Branka iJelovčan s.p. St:ara cest:a 5, 1360 Vrhnika Telefon: 01/755 61 05 ASEDEJ, d. o. o. Drenov Grič 72 b, 1360 Vrhnika Nudimo vam: • AVTOVLEKO, • PREVOZ VOZIL IZ TUJINE, • ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL. Telefon: 051 221 000. TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4,1360 VRHNIKA tel.: 01 750-53 75, fax: 01 750-53-80 Delovni čas: vsak dan od 8.00 do 12.00 14.00 do 18.00 sobota: od 8.00 do 12.0 Tržaška 3, Vrhnika, Tel.:01/7552-714 Nudimo vam sveže rezano cvetje in številna izbira lončnic AVTOBËRVIS JERSINnVlÈ _ _E MeMni in nopravili izouSnlh slstnnow nr.:i^unr řadí POSEBNA SERIJA VOZIL 207, 308 IN 407 HEAVEN ^^ I z bogato opremo, veliko panoramsko streho Cielo in podaljšano 4-letno garancijo. nnbiwikiMn AVTO LEV d.o.o. PE Vrhnika, Ljubljanska 16a, 1360 Vrhnika tel.: 01 755 80 10, www.avtolev.si •zelo ugodna ponudba letnih pnevmatik MICHELIN, BRIDGESTONE, PLATIN, UNIROYAL _ •popusti na montažo •pregled podvozja •avtooptika 28. april 2009 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Oglasi NAŠ ČASOPIS 65 mi smo za to specializirani! ► ) gradbene rešitve "na Icljuč izdelava kanalizacije, vodovoda, temeljev adaptacije storitve z gradbeno mehanizacijo prevozi ^ vodenje poslovnih knjig za gradbenike Damos d.o.o. Velika Ugojna 20, Vrhnika Tel.: 01/7541-142 041/637-734 damosdoo@volja.net FIRT AVTOTRADE, VRHNIKA ^ fïï> ^ ^ Vrhnika ^^ Loi 750 51 99 ^^^ www.avtotrade.5i , AVTOSOLA , ^ AVTOTRADE, VRHNIKA i sm TEHNIČNI PREGUEĐI ZA MOTORMA VOZILA, MOTORNA KOLESA IN PRIKOLICE Poofa laičen I smo la: - 0w«ritw« pogodb ll^^l^jillB > iidefavo HOMOLOGACIJ xa uvoiana vozila SAJefuoje lavarovanj la lavarovgfnice: miGLAV, ADRIATIC SLOVENfCA, MARIBOR, VUA iN GESERAU Moinoit pltillt t kjitiumJ: Delovni čas: pon. - pet.: 7.00 -20.00 íoboío:a.íW- TJ.OťJ Ttčaj ccstno pra metnih predpisa v xaktitrgoriše\B. £kB, H, Cir\ C+E, Pričeteh tečaja 4.5. in 25.5.2009 ab 17.00 uri Vrhrtika "Moîrwsl opravljanja Izpita v UvbtafU ali Rwtofil VantM ^ Ml tt tf^Mii^ I. iM I. n^i «b vri *Mořne pnjave prai(o intamate Infiormacije nâ tel. 707 Duůan Kuínan Hll Q1 T5Q 51 valovanju z Rdeům krijem orgariziramo lećal Prva pormd www.citroen.si NAVADITE SE VIDETI DVOJNO. NOVI CITROËN BERLINGO - DVE PALETI HKRATI! CITROËN priporoča Total V SALE o šefu in drugačne ZNANEC je: oseba, ki ti pove novico o tebi, ki ti ni bila znana. REGRES je: denar, ki si ga že porabil do pusta. DOPUST je: čas, ko regresiraš manjkajoči denar. Pametni dobi več koristi od sovražnika kot neumni od pr^'atelja. (FRANKLIN) Imamo manj pr^'ateljev kot mislimo, a več kot vemo. (HOFMANNSTAHL) ASFAUlRAmfE - TLAKOVAISJE, in OSTALE NIZKE GRADřffE POGREBNE STORITVE ANTON VRHOVEC wcmiM 1360 Vrhnika, Drenov Grič 128 s 031/637 617, 01/755 14 37, 041/637 617 servis Peter Caserman s.p. Pod Hmševco 14 1360 Vrhnika (01)755-48-10 051-420-680 Vgrajujemo in popravljamo: • izpušne sisteme, • lotalizatorje in lambda sonde, • športne izpušne sisteme, • olja in ostale tel^očine, • zavorne sisteme, I blažilce, vzmeti, l