GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV — 25. OKTOBRA 1961 — LETO XI. ŠTEVILKA K PROSVETNI DEIAVEC ŠOLA V STANOVANJSKI SKUPNOSTI IN KOMUNI Posvetovanje prosvetnih delavcev Ljubljane, Zagreba, Beograda, Sarajeva, Skopja in Novega Sada VELIKA MORALNA VREDNOST NOVIH PREDPISOV Novi finančni predpisi, je na- ^•eleženci posvetovanja glavnih mest naših republik odhajajo iz dvorane Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje Oh dnevu OZN Komisija Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev POZITIVNA BILANCA tako obsežen, nedvomno pa kat®* pri Okrajnem sindikalnem svetu Ljubljana je v dneh 16., NOVIH INSTRUMENTOV gorizacija šol nakazuje poti za izr 17. in 18. t. m. pripravila srečanje prosvetnih delavcev glav- k0 je govoril o finančnem sta- enačevanje kriterijev pri finansi- nih mest naših republik. Podobna medmestna posvetovanja nju šolstva v ljubljanskem okra- ranju šol ter s tem tudi za izena-so bila doslej že v nekaterih drugih mestih, prihodnje leto jU; je ^v. Bohanec poudaril po- Sevanje kvalitete pouka. To je pa predvidevajo takšno posvetovanje v Beogradu. Nedav- zitivno biianco novih instrumen- eno osnovnih izhodišč Splošnega nega ljubljanskega posvetovanja so se poleg precejšnjega tov. Slabost pa je v tem, da so ti zakona o šolstvu in ena osnovnih števila delegatov iz drugih republik udeležili še predsednik novj instrumenti začeli’ delovati nalog celotne naše družbe. Te na* ) Sveta za šolstvo Vladko Majhen, predsednik Mestnega sveta kasno. To je povzročilo tre- loge pa še nismo uresničili. Ljubljane ing. Marijan Tepina, predsednik sveta Zavoda LR nutne zastoje Vendar so se zdaj J Slovenije za strokovno izobraževanje Ivo Tavčar, pomočnik c t vari že nrečei normalizirale V , . sekretarja Sveta za strokovno šolstvo LRS Zdenko Rogelj in fetu^ll sC s^ šoirtoansTrMe po-drugl' leg proračunskih virov, ki so se ; Na dnevnem redu sta bila prvi dan dva referata: o šoli v primerjavi z letom 1960 pove- v stanovanjski skupnosti in komuni je govoril direktor Za- čali skoraj za 100 °/o, še s poseb- daljeval tov. Bohanec, niso samo voda za prosvetno-pedagoško službo Ljubljana Franček Bo- nimi prispevki v družbene sklade tehnično-finančnega značaja, pač hanec, o temi »Kako rešujemo strokovno Izobraževanje ka- za šolstvo, ki presegajo pol mili- pa že odražajo nove smeri v šol-drov v Ljubljani« pa je poročal pedagoški svetovalec Mirko jarde dinarjev. Za zdaj šolski stvu in so del prehoda od starih Leder. skladi še ne morejo zadostiti vsem administrativno-birokratskih od- Naslednji dan so udeleženci posvetovanja razpravljali potrebam, razveseljivo pa je dej- nosov do vključevanja šolstva v o najbolj perečih vprašanjih šolstva, v popoldanskih urah stvo, da je družba poiskala nove enoten proces družbenega uprav-pa si ogledali nekatere vzgojno-izobraževalne ustanove v vlre ^ bistveno povečanje finan- Ijanja. Posebej je treba poudariti Ljubljani; tretji dan so naredili ekskurzijo v zahodne kraje siranja šolstva. nekatere velike prednosti novega Slovenije. V organizaciji strokovnega iz- sistema, ki so se že pokazale. Te obraževanja še ni prišla do pra- prednosti se ne odražajo samo v Vsekakor je pozitivno dejstvo, merjavi zlasti z nekaterimi dru- vega izraza dejanska potreba finančnem efektu, imajo tudi veda se sestajajo prosvetni delavci gimi okraji naše republike neke družbe po izobraževanju mnogo liko moralno vrednost Novi za-raznih krajev naše domovine in ugodnosti, ki jim dajejo specifič- večjega števila strokovnih kadrov, konski predpisi so namreč že v se sredi reformnega dela v šolah no obeležje. kakor ga izobražujejo sedaj v tes- tem začetnem in prehodnem ob- Ko je govoril o osnovnih na- »ih okvirih pomanjkljive organi- dobju pokazali, da, nove oblike čelih v odnosih med družbo in zarije tehničnih in tudi zdravstve- zbiranja in upravljanja s sredstvi hanca je med najbolj aktualnimi šolo, je tov. Bohanec dejal, da ni nih šol. Naval mladine na te šole za šolstvo mobilizirajo velik krog problemi postavil na prvo mesto mogoče niti programsko-vsebin- je tolikšen, da morajo odkloniti činiteljev, ki se čutijo neposredno nove odnose, ki nastajajo med sko niti didaktično usmerjati šol- velik odstotek mladine, ki bi se odgovorne za dobro delo šol. Na družbo in šolo in nanizal vrsto stva izven splošnih principov na- rada tu šolala. Zaradi tega gospo- vseh primerih ljubljanskih občin izkušenj predvsem iz šol ljub- še družbene ureditve in usmeri- darske organizacije in javne usta- lahko potrdimo, da se zbiranje in Ijanskega okraja; nedvomno ima- tve. V našem gospodarskem raz- nove ne dobijo dovolj srednjekva- razdeljevanje sredstev preko teh jo šole na tem področju v pri- voju smo s povečanimi proizvod- lificiranega kadra, gimnazije pa skladov na posamezne šole vrši nimi sposobnostmi prišli do tiste so prenapolnjene. To nenormalno mnogo bolj načrtno kot prej in je stopnje družbenega razvoja, ko stanje bo treba V najkrajšem času pri tem zainteresiran in odgovo-ne moremo več gledati na šol- odpraviti. ren širši krog ljudi kot prej. Tu stvo kot na nekaj, kar bi bilo iz- Novi zakonski finančni pred- neposredno odločajo predstavniki ven tega procesa. Zato je v seda- piši pa niso letos bistveno pove- gospodarskih organizacij, družbe* njem obdobju potrebno ustvariti čali občinskih sredstev za uprav- nih organizacij, šol in staršev, takšne pogoje za normalno delo Ijanje in vzdrževanje šol v tako Dejanski interes za razvoj šolstva šol, da, bodo le-te tudi v material- imenovanih podeželskih občinah, se je z ustanovitvijo skladov po-no-finančnem pogledu enakopra- Občinski ljudski odbori so sicer večal, čeprav je treba poudariti, Ven del družbe. razpisali dodatne prispevke za da je sedanja oblika skladov le in da bo po-iz- pogovorijo o problemih stanja v šolstvu. Uvodni referat tov. Bo- Osnovna nova načela o odno- Šolstvo, finančni učinek teh pa ni ena prehodnih oblik ^^ana&njl čas bolj kot kdaj prej nje v moč in sposobnosti te sve- skupnosti narodov. Prosvetni de* -v ^ močno svetovno organizaci- tovne organizacije. lavci so dolžni izkoristiti vse mož* jr’ ta; je OZN, kajti močan po* \raia in «sa svetovna iavnost nos^> ki jih nudi pouk posamez- m šisisr&szizsni as rr,*’ SSrSSSč ririsra nejasno' zainteresiranost mšm iHisi SIM HišM ^TSEiFSoS^Z sTdafaSS/^jeJ0 tuat iuuot za Kr se *Z™r?Sni moremo misliti brez Združenih leta hitro razvijajo po mZlL oane Mnnunitcacije nepn- nnrndnv Jn ip rpakrinnnrU vseh vsem svetu in posebno v naši dr- nove, ki ooao odcuujivo reagira- ‘’*~~*** — ^rno večje. Te nevarnosti se inZehičnih inte- žari. V Mladinske klube za OZN le na vse družbene potrebe, hkrati ce- da bi prosvetnemu kadru na- dice novega sistema v šolstvu. V dan povečujejo, kajti ljud- refL žriiiroriabiterte saetorne vključuje vedno več mladine, pa se bo šola obogatila vsebinsko l°žili večje število obveznih te- tem pa je velika vloga komun m {J*’ ki se prebujajo ter kulturno ™ eJ° ™ * fci obiskuje osnovne, srednje, višje in postala v pravem pomenu be- denskih ur. Vse to ima lahko zelo stanovanjskih skupnosti na pod- os.ve^a^°’ zahtevajo mj0_ zahteva pravice za vse in visoke šole ter univerze. Zad- sede življenjska. Ni moč govoriti Škodljive posledice. ročju splošnoizobraževalnega šol- povezavo bodo šole postale ustanove, ki bodo občutljivo reagira- petje). Poleg tega se v najbolj uka in pri razširitvi mreže dobrih Šibkih občinah pojavljajo tenden- osemletk pokazale ugodne posle- o novi šoli, ki naj bi bila na- Kategorizacija šol je pokazala, fitva in varstveno-vzgojnih usta-zajemajo delavsko in kmečko sprotje stari, verbalistično-memo- da so velike razlike v stroških nov, velika skrb gospodarskih cr-smo imeli v arsko usmerjeni, dokler se dejan- šolanja enega učenca v različnih ganizacij in javnih služb pri orga- in nepopolnih šolah je drago, po kvaliteti pa najslabše. V ljubljanskem okraju ta problem ni ocenjevanju uspešnosti oziroma neuspešnosti novega si-(Nadaljevanje na 2. strani) meve po mednarodnih strokpv-tehničnih in pozneje politii- -\or0a prvi j|® nismo v našem času priča le ladnj^Zkro^vedo!^^v^h LRsZZ^Zladi^HhkUibZv^se- sko"ne“‘uštvan:’ nep^edri’'stik krajih. Šolanje otrok v oddaljenih niziranju šolanja strokovnih ka-tian med kapitalizmom in so- ne &o mesta v mednarodni skup- dai ie verjetno že več kot med življenjem in šolo. In te ne- in nenonolnih šolah ie draso. no drov. Pri ocenjevanju uspešnosti umom, ki ima smer vzhod-- ^ bo(j0 vsa ljudstva svo- 80> ki vključujejo nad 2000 čla- posredne zveze ustvarjajo novi zaradi tega niso samo na- vezani z občinskimi, okrajnimi in ncDri° b0rb° m.ed zaostalostjo m sprotniki razvoja socializma v republiškim centrom, poleg tega ^airtdk°mJ med, zaUram™ in za~ svetu, ampak tudi nasprotniki pa $e * političnimi organizacijami ^ med enakopravnimi in ne- OZJV/ ki 8f pTizadeva za utrditev kot so LMS, ZK in SZDL, ki jim Y \tmet č.lo^.eenost3,° miru v svetu in s tem posredno za nudijo materialno in moralno po-"o h„7?V/čnOSt.j0’ }l, d°blva ,t,ed' razvoj socializma. Prav sovražni- moč. Klubi tako postajajo vedno * in je tako prišlo do vsem svetu posvečajo veliko po- mstut pomagali pa bodo k takele svetovne vojne, ki je prvo zornost pouku o Združenih naro- mu razvoju tudi mladini. ih«»ojih strahotnih posledicah dih. Največjo odgovornost imajo . _ Vj oo presegla. In med strahota- pri tem seveda prosvetni delavci, hi prosvetnim delavcerri t,. druge svetovne vojne so za- ki vzgajajo stotine milijonov pomagali, je sklenil Republiški tn*niki postavili temelj novi sve- otrok in mladine. Ti lahko otro- center društev za Združene naro-bhi organizaciji. Prvi temeljni kom in mladini vcepljajo ljube- de organizirati ob pomoči Sveta kr ^ OZN ie Atlantska listina zen do te organizacije in preko za šolstvo LRS in Zavoda za na-ZsŽta 1941, drugi pa Deklaracija tega spoštovanja in naklonjenosti Predek šolstva v Ljubljani semi-ie Rženih narodov 1942, v kateri do ljudi vseh barv, veroizpovedi nar za prosvetne delavce, kjer bi bn«* člržav izrazilo enotno voljo in narodnosti, do vse mednarodne obdelali nekatera vprašanja, kot se proti skupnemu sovraž- skupnosti. Prosvetni delavci lah- ”\Pr"'r, ,ub* , j.’ 1$}' Toda zavezniki so se šele ko mladini pojasnijo naš čas in OZN, Delo z mladinskimi klubi leta dokončno sporazumeli o njegove probleme, lahko jih druž- OZN, Pomen vzgoje za mednarod-(j0 ^i ih vsebini Združenih naro- beno in moralno globlje osvestijo razumevanje m Nevezane dr-te? ** 26. junija 1945 podpisali prav na osnovi takih širokih zav°? °™- Prosvetni delavci bi listino OZN, ki pa je za- perspektiv in tedaj bodo mladi dobili konkretne napotke za po-Er veljati šele 24 oktobra 1945, ljudje začutili, da so soudeleženci moč mladinskim klubom. tJpamo, Nedavno tega so na Titovi cesti v Ljubljani Izročili svojemu namenu Zvezni center za Inštruktorje v 5*° j0 ratificirale vse države velikih in usodnih zgodovinskih da se bo našel na vsaki večji šoli gradbeništvu. Slovesne otvoritve te pomembne ustanove za vzgojo gradbenih strokovnjakov so se med t/hianice. Teh je bilo petdeset, dogajanj, dobili pa bodo tudi bolj kdo, ki bo pripravljen pomagati drugim udeležili tudi članica Zveznega izvršnega sveta Lidija SentjUrc in Sergej Kraigher, predstav- (U?; natančno enkrat manj kot je stvaren in pristen odnos do svoje otrokom in mladim Irioem in št- nik Organizacije združenih narodov g. Sven Inger Sjčstedt in generalni sekretar Zvezne gradbene zbor- 4.*ašnjth članic Združenih naro- domovine, do svojega lastnega riti med njimi ideje OZN, ki so nice inž. Marijan Brilej. O vlogi, namenu in pomenu novozgrajenega šolskega centra je govoril direktor jj;; Tudi porast članic OZN kaže ljudstva, znali bodo poiskati me- Prav zaradi plemenitosti In na- Alojz Kamnikar, nakar je članica ZIS Lidija Sentjurc s krajšim nagovorom odprla nove prostore cen- •nJtfpno' dinamiko družbenega sto v svoji državni skupnosti in prednosti tudi naši vzgojni cilji. tra. Le-ta bo v prvi stopnji svojih prizadevanj pripravil najprej tečaje za zidarje in tesarje, ki jim * svatu in vam dale uva- preko te delovati tudi v svetovni ""Han Divjak bodo sledili še ostali seminarji s področja strokovnega izobraževanja gradbenih strokovnjakov STKAN- 2 ŠOLA V STANOVANJSKI Gradnja republiškega šolskega SKUPNOSTI IN KOMUNI središča za gluho mladino .Nadaljevanje s 1. strani) bil preizkušnja novega ocenjeva- Družbene organizacije morejo stema se namreč ne moremo za- nia dela prosvetnega delavca, in morajo prispevati svoj delež dovoljiti zgolj s tem, da bi dose- Kjer so stvari pravilno uredili, so pri vzgoji. jDne imajo to dolžnost gali v organizaciji in vsebini šol se pokazale dobre posledice: pro- in tudi možnosti. Z novimi odnosi samo staro raven, pač pa lahko svetni delavci so se zavedli, da med šolo in družbo pa se bo iz- Sledniič rešeno dolgoletno aktualno vprašanje — Novo šolsko središče naj bi imelo dve učni ustanovi, šolski vrtec, dijaški dom in delavnice za praktični pouk gluhih gojencev velja tudi na področju šolstva so- polnila dolgo časa trajajoča tež-cialistično merilo nagrajevanja, nja prosvetnih delavcev, da ne Pravzaprav se lanja in strokovnega vprašanje šo- čeli usmerjati v edini zavod, ki Predvsenr iz omenjenih ra*. ega izobraže- je ostal v naših mejah, in sicer logov terja čedalje večja potre-s ■ rrr- , --------- u_ — strokovnem in poklicnem ocenjujemo uspešnost novega sistema samo s tem, koliko smo napredovali v razširjeni organizaciji šolstva in koliko je kvaliteta vzgoje in izobraževanja večja. V nasprotnem primeru bi se odločali za nove sisteme samo zaradi — med te sodi vsekakor ta, da se večkrat poudarjeno: menjave sistema, ____ __________ ... . - „ - . - - „ ob tolikšnih naporih brezplodno večal občutek individualne odgo- prosvetni in družbeni delavci. Tak zavoda za gluho mladino v Go- delo. Prvi rezultati pa so vzpod- vornosti do,kolektivnega vzgojno- položaj prosvetnega delavca pa bo rici in Grazu drugim državam Pros orov’ ------ budni in je potrebno le smelo izobraževalnega dela. hkrati postal tudi prava vzgojna ter so se vsi gluhi otroci No- Ljubljanski zavod za gluho kriti potreb in vedno večjega Tudi šolske oziroma razredne sila pri oblikovanju mlade gene- tranjske, Primorske in Štajer- mladino je bil zgrajen pred do- prj]jva gluhih otrok v special- skupnosti so se na mnogih ljub- racije, je zaključil tovariš Bo- ske, ki so se poprej vključevali brimi 60 leti predvsem iz zaseb- me samo zaradi — med te sodi vsekakor ta, da se večkrat poudarjeno: iz mezdnih konca prve svetovne vojne da- vica vseh mladino18 sef povsem jasni, kar pa bi bilo je pri prosvetnih delavcih še pr>- delavcev bodo postali svobodni lje. Tedaj sta namreč pripadla vpisati gluh° mladmo- so Povsem Ja“ rn-ih večal občutek individualne odgo- nrosvetni in družbeni delavci. Tak vnvnrln za trlulio mladino v Go- lo> *er zanJ° 111 Du0 Prim6 Dosedanje kapacitete obeh Dosedanje kapacitete zavodov namreč ne moreta več kreniti dalje. POTREBNA JE VEČJA SKRB OBČINSKIH . , LJUDSKIH ODBOROV ZA VSEBINSKO DELO SOL Tov. Bohanec je dalje govoril o tem, da se doslej odnosi med komuno in šolo v večini primerov nanašajo zgolj na urejevanje materialnih in personalnih vprašanj. Le redki so primeri, da bi v Ljubljani čutili intenzivnejšo in organizirano skrb občinskih ljudskih odborov za vsebinsko napredovanje osnovnih in drugih šol. Ljudski odborniki napačno menijo, da lahko prosvetni delavci kot strokovnjaki sami vodijo vsebinsko šolsko reformo. Povsem drugačna pa je slika v stanovanjskih skupnostih in v njihovem odnosu do varstveno-vzgojnih ustanov; družbene in društvene organizacije so tu bistveno pripomogle pri vsebinskem napredku teh ustanov. Dalje je bilo v referatu govo-’ ra o vplivu družbenih organizacij na šolsko vzgojno-izobraževalno delo. Vpliv teh organizacij — bodisi, da šo se uveljavljale kot članice šolskih svetov ali pa delujejo kot samostojne organizacijske enote, kot so Zveza prijateljev mladine, LMS, Rdeči križ — je bil v Ljubljani izredno velik. Družbene in društvene organizacije pritegujejo mladino v okvir svojega delovanja izven šole: te-lesno-vzgojno društvo Partizan, športni klubi, Zveza Svobod in prosvetnih društev, taborniki, Ljudska tehnika itd. Pomen teh številnih organizacij v življenju šole je ta, da dajejo vsaki šoli svojo aktualno barvitost in povzročajo pomembne vsebinske razlike med njimi. Med uspešnimi akcijami, ki so jih učenci ljubljanskih šol v zadnjih letih uspešno izvedli, je referent navedel razne Ijanskih šolah zelo utrdile. hanec. v zavoda v Gorici in Grazu, pri- nih prispevkov, kar je dejansko povsem omogočilo dosledno iz * __* _ X I f v »T rt va, nas Janje specialnega šolstva pri s. Zavod je polago učna mesta za okrog 60 gpjencev, kar je pomenilo, da je praktično kril le potrebe te- ne učne ustanove. Ce pri tem izhajamo s stali* ___ _______ šča, da je gradnja tega prepo* imel tedaj na raz- trebnega objekta vezana na dalj; še časovno obdobje, tedaj p« tem nimamo nikakih pomislekov. Gluhi mladini je namreč otrebno nuditi vse, kar potre« svojih hotenjih zi ^ __________________________ v slišečo okolico, t ga" vstopa v slišeče okolje/Sta- normalno življenje. Po predvi« nje se je sčasoma le nekoliko iz- devanjih revizijskega in idejne-boljšalo. Predvsem zaradi pove- ga osnutka gradnje republiške« čanega števila gluhe mladine po ga središča za gluho mladino v vojni, ki je nastalo z osvobodi- Ljubljani, je moč sklepati, da tvijo Primorske, je bil pred 15 bo celotna gradnja potekala f V 1 * .1. A — M.«« M M rj rl « t,, n 4* a f ■! - etapnih luzau. , , , _ , ^ - , Tako je po prvotnih zamislili )Tj bili v bivši Jugoslaviji zelo za- dobne šole za nekatere obrtne jor_ g0ia jn ugodni pogoji mu na organizacij v želji čim hitre postavljeni. Zato s« je naša nova poklice, in to v Ljubljani na Ti- omenjeni osnovi lahko nudita izgradnje šolskega _ aredl^ oblast zavzela prav zanje in je tovi cesti, kjer bo mladina lahko in bkrati s iem ustvarita druž- Gradnja tega pa bi dof» beni stik, predvsem z Tidik., d, ca leta 1900 — torej brez nepo- vodstvom tov. Ivana Bertonclja* preizkušala. se otroka nauči ustreznega ra- ^ rev;la doigoietno pereče vp*a szr. sssz nino, saj ji samo za čas do kon- Z nerednim plačevanjem naročnine povzročajo upravi velike fl drov in proučevanje organizacije bini in metodah dela približujejo izhajanje časopisa. Hkrati prosi ostalim družbenim organizacijam, tudi sindikalne podružnice na šo-s čimer postaja šola v resnici ena- lah in prosvetnih ustanovah, naj kopraven del v celotnem družbe- poskrbe, da bodo njihovi člani do nem ustroju. Novi zakonski pred- konca leta poravnali neplačano piši vedno bolj večajo vlogo šol- naročnino, S temi bi v začetku skih odborov in tudi učiteljskih prihodnjega leta odpadlo ponovno kolektivov, ki so morali v zad- razpošiljanje opominov, kar po-njem obdobju opraviti pomembno vzroča upravi ogromno dela in delo pri nagrajevanju prosvetne- stroškov za poštnino, ga kadra. Variabilni del plače je *«: 'Poleg tega dobi gluhi ^0^ mT^rnadalj; nine povzročajo upravi velike n- delaj ustanovil 10. novembra 1951 „ n pi im ornega delavca tov Iva- otrok v specialni osnovni šoli njega izobraževanja na sred nančne težave In ogrožajo rej*1® y Ljubljani prvo Čevljarsko šolo na’ st0parjaj kj je poleg ravna- tudi splošno izobrazbo. Oboje njih, ^višjih^ in visokih šolah^ka^ strokoh vofltAfpr^iteljstvo kasneje*1 Ppoklicnog izobiazi in nikakor pa ne težnja in strem' vajenskih tečajev za vso republi- usposobi za samostojno življe- Ijenje gluhih, ko. Pod njegovim vodstvom je -1- Seminar defektologov Jugoslavije • Z namenom vsestranskega iz- pah, kjer so udeleženci poročali popolnjevanja ter dohitevanja o najbolj aktualnih problemih in našega splošnega razvoja in še uspešnih metodah na svojem me-posebej razvoja družbenih odno- stu. sov, ki v končni črti določajo Slovenci smo nastopili z dve-mesto in dejavnost posebnega ma predavanjema in sicer: Napo-šolstva, je Društvo defektologov titev otroka v vzgojni zavod in Jugoslavije priredilo 12-dnevni Raziskave O problemih delin- seminar v Strugi ob Ohridskem kventne mladine v LRS. Obe pre- . - , . uxence j(6V. jezeru. Seminar je trajal od 1. davanji je pripravil dr. Bronislav ,, k ’ stroke iz vse Slovenije do 12. avgusta, namenjen pa je skabeme iz Ljubljane. Ti dve IJarske stroke iz vse biovenije. bil pedagogom, Iti delajo v po- predavanji pa sta bili tudi med Vse priprave za ureditev sole možnih šolah in zavodih za druž- najboljšimi, saj sta posredovali in doma je poverila ljudska v LRS. To Je bila že takrat periodična tromesečna šola s strnjenim poukom in z lastnim inter- nje, odšlo v življenje v teh desetih, letih več tisoč strokovno usposobljenih delavcev v obrti. Kot predsednik izpitne komisije pri OIC, kjer opravljajo izr pite delavci iz 15 poklicev, pomaga dvigati nivo obrtnega delavca* ker veruje v Gorkijeve besede: »Vse je v človeku in vse je za človeka!« Učiteljski kolektiv z njegove šole se veseli dvojnega praznika: 10-letnice ustanovitve šole In ravnateljevega osebnega jubileja. Za ves trud, ki ga je vložil za napredek strokovnega šolstva, za njegov človečanski odnos do sodelavcev in za očetovski čut do mladine: iskrena hvala! Kolektiv OIC za tap. stroko Ivan Virnik ■mi Zavod za gluho mladino v Ljubljani Občni zbor Društva Ukovnih pedagogov Slovenije stelji v .v;»: „ i; »mvj* tu- kratnemu inSpelJori« ? «™kov- *“'“SS p“i SS3l*^S» S prih* Ekovneg. pouka 5 «««1-5 Na osnovi podanih poročil se jo estetsko-vzgojnega področja^ razvila temeljita in zanimiva Zavodu za napredek šolstva, ki.,. stu zaradi tega, ker je to čas po- di jz drugih držav, kajti z isto no šolstvo LRS. S skromnimi nzbrav dobro smo začeli korakati v novo ter zopet delati Lanske izkušnje nam bodo pomagale, da bo naš pouk kvalitetnejši in da si bomo redno zapisovali pripombe in uspehe v podrobni učni načrt. Lansko leto je izšla drobna knjižica z naslovom: »-Iz prve prakse v novem šestem razredu.« Ker smo v šol. letu 1960/61 začeli delati po novem učnem načrtu v VI. razredih je bila knjižica velika pomoč in orientacija vsakemu učitelju. Na poskusnih šolah so učitelji že v šol. letu 1959/60 marsikaj spoznali, a dali so nam, da tudi mi skušamo z njihovo pomočjo sami iskati, izbirati ter urejati snov, različne vire, oblikovati v učne teme, jih med seboj povezovati in ob koncu zaključiti. Učni načrt so razčlenili po vsebini na posamezne učne enote. Vzel bom primer za zgodovino, ki jo sam tudi poučujem, in obenem priznal, da lani vsega nisem mogel predelati. I. učna enota: Doba praskupnosti — 6 ur. Stara kamena doba: izvor človeka, vloga dela v razvoju od živali do človeka, horda, pogor, boj Za ohranitev, nabiranje sadežev, lov, uporaba ognja, bivališča, pr- vo kameno orodje, začetki religije, kamena doba na našem ozemlju — Krapina, Potočka zi-jalka. Zatem sledi mlajša kamena doba in doba kovin (baker, bron, železo). Vse to se obravnava v šestih urah. Če se pri tem držim navo- vsod zaradi prostorov to ni mogoče (tri izmene). Toda hočem biti nazoren! Veliko ni časa, a vendar hočem. Letos sem začel z radijsko šolsko uro, ker je bila za začetek nadbližja, V časopisu berem: Pralovčevo orodje in orožje. Bil sem vesel, ker bo to zanimiva dila, da moramo zgodovino obrav- uvodna ura. Ker v torek nisem navati kot razvoj družbe to vanj vpletati le toliko dogodkov, kolikor je to potrebno za razumevanje rasti to podajanja različnih družbenih ureditev, potem kljub vsemu minimumu to ni mogel poslušati oddaje, sem v četrtek za uvod povedal tisto, kar sem bral v prilogi sobotnega »Dela« Sprehod po muzeju, kjer učenci vprašujejo to vprašujejo, a dobivajo učene odgovore, odgo-mogoče. Zakaj ne? Stare knjige vore, kakršnih nisem pričakoval, ne ustrezajo, a novih nimamo. Oddaja za višjo stopnjo je ver-Samo Petauerjev priročnik ni do- jetno namenjena učencem osnov-volj, pa tudi učna knjiga ni. Po- ne šole (višji razredi), vsaj po maga nam samo v začetku, a glasovih sodeč, vendar mi ta od-kljub temu maramo pisati kratice daja ni veliko pomagala. Govo-dispozicije, ker je na določenih rila je samo o orodju in orožju mestih kar težka (religija). v stari kameni dobi to to toliko Resnično je stari učni načrt podrobno, da je bila bolj name-bil natrpan in zastarel, a ker ni- njena meni kot učencem. In če mamo učbenikov in samo piše- zdaj primerjam, koliko moram mo, si nismo veliko na boljšem, kljub skrajšani obliki povedati v Edini izhod je, da si s snovjo na dveh urah, potem je ena ura sa-zaostanku to to je tudi bilo v mo za orodje to orožje preveč, lanskem letu pri mnogih preda- Ne bi pa bila preveč, če bi bila vateljih zgodovine. napisana primemo učnemu nacr- Fravdmo — pouk naj bo na- tu in razvojni stopnji otroka. To-Borem. Uporabljati je treba mno- da oddajo je pisal znanstvenik, ki go, slik, diaftimov to tudi drugih f^ično pozna vse kamenine pa-pripcHnočkov. Vprašujem se, ikdaj? leohitika, ki ve o vsakem kamn Morda po pouku, v krožku, a po- Slovenski jezik na ploščah InStitut za fonetiko pri Filozofski tičneie obdelana. Le-ta upošteva med- povedati mnogo, a prav malo ali skoraj nič ne ve o učnem načrtu. Verjetno bi moral pisati pismo HTV Ljubljana (to ga tudi bom), ker radijske šolske ure nam marsikdaj lahko na zanimiv način ožive zgodovino najstarejših, pa tudi novejših dogodkov. Toda radijske oddaje bi morali /akuiteti v Zagrebu je izdal doslej že šebojno odvisnost besednega reda in Toda radijske oddaje Dl morali Vrs$o jezikovnih tečajev na gramo- stavčnega materiala, podaja glavne pisati tisti, ki delo v soli dobro Jonskih ploščah. Med njimi je izšla tipe slovenske etavgie intonacije, raz- ajj pa tudi samo oprav- !etos spomladi tudi knjiga z našlo- pravlja o njeni relativni tonični višini n.a- vom »sl< »in vom ženski'je^ik^lifovo^ Trn'- vS toSSSŠ Ijajo. Prav zato to pišem v na- ‘ s recitacijama na pločama«. vedno tudi s stališča stilske funkcio- šoni listu, ker bi rad, da tudi nainosti. dragi povedo mnenje o radijskih v hrugem delu knjIge je^natiskan š<>lsMh urah_ Vedno bom poslu- in komentar k 5 ploščam Je S6stavil Jože Toporišič, 41 vaj in 4 Citacije pa bere Vlasta Pacheiner. tekst praktičnih vaj, posnetih na plo- . cU'. . m Knjiga po uvodu obravnava naj- šče. Izgovor se vadi najprej ob posa- Šal oddajo najprej sam m JO sku-prei snlošne značilnosti slovenskega tneznlh besedah, razporejenih, kolikor šal potem uporabiti. RTV Ljuo- v . ______ „ i ^ r-rr, v,», -J _ -»o rv/s+noVmr* n rt nnnvlrM olrIVi rivnilnall. «•_ ___d_j ^ o _ ra, kakršnega nahaja- je potrebno, po opozicijskih dvojicah, Hg^g, in političnem središču zatem pa še v posameznih stavkih. -1 :__i -r->„ Vi rta- /^V» Irnnmi npRai dali- ©O vl\ knjižnega izgovora: v kulturnem in ..----- “Avenije, Ljubljani. Po kratkih na- verjetno nima na razpola-ObTonra j?dodaPn0ihmedinnekaTdalj- go dovolj primernih tekstov, če- Potkili glede transkripcije glasov ših pogovornih sestavkov, ki ponazar- prav se trudi, da nam pomaga to {Mednarodne, naše domače znanstvene jajo akustične značilnosti slovenskega nam ^di že je. Pravopisne) sledi zelo natančen opis strnjenega govora. Dodane so te stari Posameznih glasov. V posebnem od- deklamacije, prilagojene uresničitveni stavku se za vsak glas posebej opo- zmogljivosti nepoklicnega recitatorja, Zarja na najvažnejše posebnosti V Stavnih slovenskih narečjih, nakar je Podan še odnos do zadevnih glasov amaterja oziroma dijaka; v njih komentarju avtor podrobneje razpravlja ritmičnih, stavčno intonacijskih in v srbohrvaščini, ruščini, angleščini, splošnih glasovnih in prozodijskih zna-franeoščini nemščini in (deloma) ita- čUnosti naslednjih tekstov: odlomke bjanščinl kar naj bi olajšalo učenje Iz Cankarjevega Jureta in Prežihove- Slovenščine tujcem, koristilo pa tudi ga Boja na požiralniku, Prešernovega ufti+eHn Slovencem, ki se uče tujih jezikov. — Pivca in Zupančičeve Zebljarske. In še nekaj! Zelo malo lahko berem o delu po novem učnem načrtu v VI. razredu. Izmenjava mnenj to primerjava z delom v poskusnih razredih bo vsekakor važen prispevek za delo vsakega D ju kič Miloš Pablo Picasso: Življenje ■ i Ob osemdesetletnici Picassa Oktobra praznuje osemdeset let. Španec iz Malage, ki ga je državljanska vojna postavila v Francijo. Kot mnogo drage, ki niso zmogli vztrajati pod frankističnim režimom. Španec v Franciji — toda njegova dela so mednarodna, bolj kot kateregakoli umetnika XX. stoletja. Menda ni umetnika, ki bi toliko buril duhove umetnosti kot Pablo Picasso. Tu navdušeni privrženci njegovih slik, kipov, grafik, keramik, nasproti pa nepomirljivi nasprotniki in zanikovalci vsakršne estetike v Picassovih delih. In nekje v sredi srednjepotniki, ki so priznali, da so nekatera obdobja umetniška visoka pesem, druga obdobja pa negacija estetskih principov. Katerih estetskih principov? Picasso jih nenehno spreminja, spreminja formo, materijo, motive in ideje. Ali ni potrebno, da tudi gledalec spreminja merila ocenjevanja in razumevanja ob kaleidoskopu raznorodnih umetniških slogov? Njegovih del ni moč razložiti kakor matematično nalogo. Nekoč je sam dejal, da ni mogoče podati razloge za njegova dela, kakor ni mogoče razložiti, zakaj poje slavec tako, škrjanec drugače. KULTURNI GLOBUS »človekova usoda« tudi opera. Mi-hail Solohov je dosegel velik uspeh a pripovednim delom »Človekova usoda« tudi izven meja SZ. Njegovo literarno ustvaritev pa je presegel uspeh istoimenskega filma, ki je na enem izmed filmskih festivalov prejel visoko nagrado. (Film smo videli tudi pri nas.) Komponist Ivan Deržinski je zdaj skomponiral opero na osnovi povesti Solohova, moskovsko »Veliko gledališče« pa je najavilo opero za letošnjo ''eSeodklon od abstraktne umetnosti — v Parizu. Pariški dnevnik »Figaro« je objavil članek v zvezi z abstraktno umetnostjo. Posamezniki že nekaj časa najavljajo zaton abstraktne umetnosti, preseneča pa, da je prav v Parizu prišlo do direktnega napada na abstraktne umetnike. Skupina mladih slikarjev je razstavila v eni izmed pariških galerij nova dela, ki jih imenujejo »novi realizem«. Eden od zagovornikov »novega realizma« je ostro napadel abstraktno umetnost, nagla-šujofi, da novi umetniki odkrivajo V predmetnem svetu novo vsebino prirode, t. j. sodobno, industrijsko, mehanično vsebino prirode in človeka. Kazume se, da novi umetniki ne težijo deskriptivno podajati ali posnemati predmetnega sveta. Svojevrstna antologija sovjetskih književnikov. Moskovsko Državno podjetje za književnost tiska- svojevrstno pesniško antologijo. Uredništvo je povabilo, naj sodelujejo sodobni moskovski pesniki ter sami izberejo pesem, ki se jim zdi najboljša — zato bodo imenovali antologijo »Moja najboljša pesem«. Med številnimi imeni so zastopani tudi Konstantin Simonov, Aleksander Tvardovski, Mihah Svetlov, Aleksander Sofronov ter drugi. Esej o tragediji od Alshlla do današnjih dni. V New Torku je izšel esej Georga Steinerja pod naslovom »Smrt tragedije«. Dvaintridesetletni pisec zanimivega eseja Je nanizal vrsto zapažanj in tez o tragediji od antike do sedanjosti. Steiner je poiskal v posameznih obdobjih pri velikih dramatikih njihovo pojmovanje tragičnosti, spreminjajoče motivne elemente, ki so jih uporabljali različni dramatiki z različnimi gledišči, ter skušal skozi evolucijo tragedije odgovoriti na vprašanje, če pomeni zaton tragedije tudi njeno smrt. Pisec pravi »da«; svoje poglede izvaja dokaj suvereno, vendar je dosti tez problematičnih. Melita Vovk — Štih: Ilustracija k »Španskim romancam« Dpisu glasov slede poglavja o razvr- stitvi soglasnikov in samoglasnikov V '"^lah in besednih zvezah. h Pri akcentu se mudi avtor zlasti n besednih intonacijah: opiše jih. Tretji In morfološka p zadnji del knjige tvori __... preglednica s slovensko- srbohrvaško-ruškim slovarčkom besed, Pri akcentu se mudi avtor zlasti uporabljenih v komentarju in vajah, besednih intonacijah: opiše jih, Ta ne tako nezahtevna knjiga, ki v0(ti razliko med slovenskimi in srbo- prinaša nove metode in poglede v jPvaškimi ter med obema tipoma slo- slovensko fonetiko in uvaja fonologijo ^nskega knjižnega poudarjanja: tiste- slovenskega knjižnega jezika, je mo- Herodotove »Zgodbe« in »Španske romance« Sa. ki loči besedne intonacije (kranj- Odveč je ponavljati, da nudi Kon- Kondorjeva knjižnica zasluži vso pozornost Niko Košir v spremni besedi različne w ,*«««*.** pouk primernega —~- - s* rt i t ih Fonetiki glasov sledi fonetika stav- mU. p«. ka, ki Je tako pri nas prvič sistema- pri Državni založbi v Ljubljani. , _ v b- Vlil agOUD'*' iiC CoCiriCV^čl, oaj JC XI v*- AvilK-lUi llvi VJo bdllliu, vici oLdivJUdvIIvJ .. , stile vnemar, in ne nazadnje _zato, ker rodot prišel v Atene v cvetju zmago- ustno izročilo ali zapisana beseda ni ^Ava .mesta 7™n. je cena knjižic vsakomur dostopna. siavja, za časa blagostanja Periklejeve nekaj, kar bi bilo umetniško polno- C13]e te P° če ima šolska mladina čitanke z odlomki domačih književnikov, še vedno nima čitanke s tujimi klasiki, četudi krvno in enakovredno umetni literaturi. Preprosta beseda starinskih motivih zasnovala Melita Volk-Štih; slikarka je po- XitCA iiA 11 l,Ci <3.1.1.11 Stal 41 JI. «jataV»ACJ Ml O. V . '__- ,__ _ - pomore k poznavanju pomembnih del svetovne in domače literature. In tudi z deli domačih klasikov postreže, sorazmerno redkeje, ker so pač le-ti mnogo bolj dostopni; pri tem ima lep delež spoznavanje vrhunskih stvaritev , ^ t . v okviru ostalih Jugoslovanskih knji- S0?LU P1} so zbrane potrebne opombe, ževnosti. 2e tl, mimogrede poiskani Zaključek: v Herodotovih »Zgodbah« razlogi so dovolj tehtni, da lahko šol- ?e ne zgodovine, pač pa niki upravičeno posvetijo več pozor- bomo občudovali pripovedno mikav- .. . .. . ,, . . . ... . ^ f\ 7 OTirl odrini m+nncffo-Pni i vi r\r\_ o ustaljenih “vtaTfilM “ * vlade. V slovenskem prevodu se vdrugifi . - 3lh Solar spoznava'po imenu'ob sle- “krbtla°za izforanje- okolfa?z^o p^ni °človeškoSdoživetje Uporabno za praktični pouk: po- ^iJ^arSL<« JiVSlt Sf®« goiega1CLltn°ega opusa Za0vzgleden prav nič obledelo,, prav tako ne pre- ££ iHHH liSSfII Sfesfelš in njegovem delu, Knjigo dopolnju- pač pa nekaj občečloveškega. rina. jejo lepo izbrane reprodukcije, ob I. G. nostl mladini namenjeni zbirki. Lanskoletna serija Kondorjeve knjižnice se je zaključila s Herodoto- nost o zgodovini, etnografiji in podobno. Za šolsko uporabo: marsikatero poglavje lahko popestri uro zgodovine ali književnosti, pa tudi vzbudi v antični Heladi. Herodot velja za prvega zgodovinarja, toda naš čas občuti v njegovih »Zgodbah« mikavnega pripovednika, ki je združil zgodovinsko in zemljepisno znanje v narju pobral snov za povest »Koliko zemlje potrebuje človek«. * Prvi poizkus, da bi Slovenci do- »MATJAŽ IN ALENKA« Priročnik za spolno vzgojo, namenjen staršem in vzgojiteljem Zveza prijateljev mladine Sloveniji? pouličnim razlagam. Pouk staršev pa .. . . . 1... 1, i _ ~ w v»4 -v. »i» vva o vcilj-o tar1 rincotrnn spretno pripoved, ki je nekoč priteg- bili prevod španskih romanc, sega v m -44 >-»vr4 *-> r-ilT-a o.. r c* C 4- T7r»Q>* ia nila zaradi zgodovinske vsebine, da-des pa zaradi naravnega — tudi malce naivnega — živopisnega fabulira-nj a. Nihče ne zameri Herodotu, če ni Prešernov čas. Stanko Vraz je iz Grimmove zbirke prevedel nekaj romanc, ki pa jih je pregrnil prah časa, jezikovna okornost prevajalca pa je je izdala knjižico Helene Puharjeve »Matjaž in Alenka«, s Otroci sprašujejo starše o življenju in ljubezni. Prav v zadnjih osmih letih smo dobili vrsto priročnikov različnih avtorjev, ki so spregovorili o spolnem življenju, toda ta dela so bila c lahko prihrani marsikatero duševno nndnaslovom krlz° pubertetnika in naravno m etac-podnaslovom no razvi;ja fiut do Sp0inega partnerja ter ga pripravlja za kasnejše življenje. Otrok, ki opazuje naravo, išče razlago pri odraslih. Staršem naj bodo otrokova vprašanja merilo za obseg razlage, prav pa bo, če bodo na vpra- Veseli Kurent, linorez, delo 15-letne Ane Arnuš, učenke 8, razreda osnovne šole Franceta Osojnika v Ptuju vselej pogodil zgodovinske resnice, še bolj pripornogla k pozabi. Da se ali jo Je odel v svoj rodoljubni plašč, ail je vpletel celo kako svojo, kajti kdor prebira Herodotove »Zgodbe«, vnovič srečujemo s španskimi roman- Puhar je napisala nekak priroč- Q|:rojc mora čutiti, da sta oba spola na življenju otrokom, ki začenjajo iskati dov skladnosti, zaimania in medse- PREVODI LEPOSLOVNIH DEL a Založba Obzorja je poskrbela za Atls romana bolgarskega pripovedni- Bojana Bolgara — »D v o j č k a«. O. Polaka, “‘tein vlačno čtivo. Roman je prevedel Matej Uspeh, ki ga je dosegel Karl mizarja, jadralca, vzgojitelja do no-Rode, skladna oprema pa je delo Eskelund med slovenskimi bralci vtearja. Nabral si je izobilje življenj- z delom »Moja žena Kitajka«, je bilo skih izkušenj,. so mu služile pri razlago o nastanku življenja tam, kjer pričakujejo odkrit in zadovoljiv odgovor: pri starših. Ce so odnosi med roditelji in otroki naravni, odkriti in razumevajoči, bodo otroci zaupno poizvedeli pri starših o »skrivnosti življenja«, oni pa morajo nuditi primerno razlago in obliko spolnega pouka. Pred tridesetimi leti je izšla knjižica dr. Franja Zgeča »Ali spolna zaupanja in medsebojnega spoštovanja na osnovi enakosti. Napak bi bilo prikrivati spolnost otrokom, prav tako pa buditi otrokovo pozornost prezgodaj. Ob pravem času je treba najti pravo mero za spolni pouk, uspeh pač zavisi od pedagoškega čuta roditeljev. Otroka moramo naučiti ljubezni! Ob rojstvu otrok še nikogar ne ljubi ,to čustveno praznino napolnjujejo od prvih let dalje starši in bližnja okolica, če bo otrok ljubljen, bo ljubezen vračal, prav tako ujtes^uživa ugledno mesto književn?- čarno v slovenskem prevodu, pa je ~ v svoji sredini, gre priznanje nje- kra3 In motivika že poznana bralcem, za zbirko Globus prevedel potopisno deli, preden je spisal svoje osrednje kak0 So” lahko otroci deležni delo, ki je' namenjeno doraščajoči delo, roman »Spomini iz Celuloze«, ki Sp0inega pouka na osnovi zdravih pe- K°včmuhiunaivnemu temperamentu, ki so uživali ob J. F. Jacobsenovem mladini. Eskelund Je potoval s svojo JJ111 je prevajalec dal v slovenščini (jagojkjh in moralnih načel. Ni na- Steprosteimi^sineu ki v mejah opis- delu »Barbara in možje«. Oba pisate- *eno _0 državah Južne Amerike — po barY,itejšl naslov »Leta zorenja«. men da bi komparirali delo Zgeča ^»U odTriva raalto sveT lf ritem Ua sta sorodna, vendar sta vsak s K0lumbiJi Ekvadorju, Čilu, Peruju ter ... Za_ Newerlyjey hterarni vzpon je in Puharjeve, samo po sebi pa da V tik po vojni do danes. n^- BoUviji ter se vrnil na svoj dom v bodo otroci sprejemali kvaliteto tudi v življenju, v družbi. Vse, kar ugodno oblikuje človekov značaj, odloča tudi o odnosih z ljudmi drugega spola. Nekak razgovor med starši Ul Za Newerlyjev literarni vzpon je [n jCVC, „„ t&EšgM Hiiiisl (Jajd situacij v svoji domovini nehote prizvok eksotike; Mortansson pokrajinah, ljudeh In bogastvih de-s opredeljenosti in pripovedne kvalitete co »Matjaž in Alenka« je poskrbel, da je spletel razgibano j>el. vse to je potopisec obdal s hu- I®"1 b°U odraža od del drugih piscev odkrito spregovoriti o spolnem vpra-Zgodbo o vročekrvni Malan, ki buri mor1em ln razumevaniem za človeške lste, E®neraciJe „vJte“ razdobju. Ne- ganju. Se več, avtorica skrbno spra-• ' - lom, ter je tako rahlo ro- »22*“ , a i werly je postavil dogajanje v čas med šuJe, kako so sl starši lahko pomagali a ^ konkretizirala situacijo, kako je treba ter skušamo spregovoriti o spolni vzgoji. Praktične izkušnje so ji pomagale, da je zaobjela številna vprašanja spolne vzgoje vS* v reminiscencah svoj delež za- kri otočanom, ter je tako rahlo ro- 'Vabosti T d^mTa‘žSenJa “S- "{frlv je postavil dogajanje v čas med ŠTjK kako so sl starSMahko pomagali "atak način, to sl bodo starši in do človeka.. Živahno jpripo- mantično_obarval llk žlvljenjaželjnega -?r^55? ^°. z. "tehim delom, kakšna vprašanja^so ^ Prepletajo Izbrušenl dialogi, zdi dekleta. Ta občutek je pisatelj umel Kmd piše tako, da se ni moč ustaviti kmečkega fanta, ki ga želja po za- jlmJ zastavili otroci in jih knjižica VoJ3® Prav ti dajejo barvo pisatelje- omiliti v stvarnih situacijah, ko so napetemu pripovedovanju. Potopis pa služku in lepšem življenju pripelje v ne obravnava ln podobno. Torej vza- ustvarjanju. Ritem povojnih dni življenje vije med starodavnimi obi- podpre slikovno gradivo. Za zaklju- Ufhiel tako da bralec čuti časovni čaji in preteklostjo ter klenimi napori ček: na dolgem potovanju je pisatelj rT^ik, kot raznolike situacije ter po novem in boljšem. Realno podlago Izbral značilne pripetljaje in je zadel Izvrstne spremembe, ki Jih doživ- življenja Faerčanov dajejo raznorodni jedro o deželah in ljudeh, čeprav je čb2° osebe. Na glede na moralni pa- značaji, ki se vrtinčijo med prazno- potopis skrčen na približno 220 stra- lzja»??ebnosti je pisatelj vselej skušal neke etične osnove, ki sto-Oa čutimo človeško jedro na-»iD i , ih oseb. Čeprav pisatelj ne brai te misli, poizkuša aktivizirati . ------------ ------- .. „------ - - da bi sodeloval in s svojim lan« Iz danščine, roman je zadovoljivo werly je pisatelj povojne generacije. Verjem In razumom, željo po napred- neh. ku in pridigarstvom; pri tem je Mortansson pokazal družbeno kritičnost, Med knjigami, ki smo Jih dobili in mu ne manjka humorja in optimi- zadnje čase, je roman Newerlyja aktivizirati zma. Janko Moder je prevedel «Ma- »Leta zorenja«. Poljak Igor Ne- ta&asčem presojal, kar je Bolgar po- konou. Prijatno delo, pri« opremil nori* napetemu pripovedovanju. Potopis pa služku In lepšem življenju pripelje v ne obravnava in podobno. Torej vza- [o5^e poteze sP°lne vzgoje, saj je Pu- podpre slikovno gradivo. Za zaklju- mesto, v tovarno. Spoznava življenje, jemno in zdravo sodelovanje med bar jeva ob zadanem problemu zaob ^4 ob preizkušnjah ostane zvest sebi in zdravstveno delavko-pedagoginjo in Intuitivni privrženosti malemu člove- starši. ku, ki se bori za prostor pod soncem. Življenjske prilike ga privedejo do tega, da prične organizirano delovati —---------— . ter se boriti za pravice delavstva. — ma, ni vzroka, da bi jih otroci ne Newerly je prejel za roman visoko mogli doumeti in kasneje v življenju državno nagrado. Slovenski prevod je doseči. Dolžnost staršev je, da odkrito Izšel pri Mladinski knjigi v Levstike- in v pravšni meri zadostijo želji svo- vem hramu, za prevod pa je poskrbel jih otrok, ki bi radi zvedeli o spol- Je obredel dolgoletni prevajalec iz poljščine Fran- nem življenju. Le tako si bodo ohra- U. Vagaja za založbo Ob- Preden je pričel pisati, . najrazličnejše poklice od steklarja, ce Vodnik. jela mnogo več, predvsem etična in moralna vprašanja, ki obstajajo med obema spoloma in v družbi. Sele tako Spolna vzgoja ni več tabu. Kjer zadobi delo pravo ceno. In da ne bo so zdravi človeški odnosi med spolo- zmote: knjižica ni pravilnik, po katerem bi se morali ravnati starši; je primer z osnovnimi napotili, kako je treba pravilno pristopiti k razlagi spolnosti za otroke. Vsakdo od staršev pa naj ob »Matjažu in Alenki« _________ poišče svoj način In mero. Drobna nili zaupanje, sicer bodo prepuščeni knjižica z bogato vsebino! G. STRAN 6 PROSVETNI DELAVEC St'17 Učitelj, zastopaš samega sebe? Spominu Nežko Gaber V dobro znani razpravi »Učitelj, ali poznaš samega sebe« nam je prof. G. Šilih nanizal vrsto vprašanj, s katerimi nas je odločno opozoril, kako moramo spoznavati lastno duševnost, nagnjenja, napake v odnosu do otrok; le tako bomo lahko svoje pedagoško delo usmerjali po pravilni poti. Pri vzgoji človeka s socialistično moralo in z naprednim ideološkim prepričanjem pa se nam tudi močno zaostruje vprašanje, ali pri vsem tem zastopamo samega sebe. Dobro nam je znana klavrna vloga nekdanjega učitelja, ki je svoje delo z mladino moral disciplinirano podrejati fevdalni gospodi: plemiču in duhovniku, pozneje pa buržoaziji. Učitelj ni bil osebnost, ki bi vzgajal in učil v svojem imenu in z lastnim prepričanjem. Pri vsej dejavnosti je predstavljal gospodo in se ravnal po njenih zakonih. Bil je torej orodje izkoriščevalskega razreda, ki je zahteval, da vzgaja pokorščino, pobožnost, spoštovanje do gospode... Tak učitelj ni mogel imeti pristne avtoritete, saj je bila njegova hlapčevska vloga očitna učencem ih staršem. Smelo se vprašajmo, ali ni naš učitelj svobodna osebnost, ki v imenu ljudstva, v imenu delavskega razreda vzgaja naš mladi rod! In ali ni tedaj dolžan in upravičen predstavljati pri pedagoškem delu samega sebe? To častno dolžnost in pravico mu je dala naša družba. Zdi se mi važno, da je treba še v nekaterih »Veš, jaz sem pa v teh stvareh takten, sploh ne reagiram na podobna vprašanja ljudi,« mi je nekoč dejal neki tovariš. Pogovarjala sva se pač, kako zagovarjava svoje nazorsko prepričanje pred starši., Pozneje sva se s tovarišem spet srečala Takoj sva prešla na »strokovni razgovor«. »Ah, z mojo ,taktiko’ ne pridem nikamor!« je vzkliknil, ko sva se lotila najine ideološke vzgoje. Izkušnje nam jasno kažejo, da je treba pred učenci in starši igrati z odprtimi kartami. Starši in učenci dobro vedo, kaj želi naša šola, kaj je njen vzgojni smoter. Zato morajo vedeti, kdo vodi učence do tega vzgojnega smotra. Starši, ki želijo, naj ne bo pri otrocih omadeževana za-starfela vzgoja, pa le na videz vzljubijo učitelja, ki i‘gra pasivno vlogo. Toda v bistvu tak učitelj nima avtoritete. Sicer pa vemo, da ljubezen ljudi do učitelja pač ni vse. Učitelj, .ki kljub lastnemu prepričanju v napredni svetovni nazor usmerja vzgojo otrok in ljudi tako, da se ne bi »zameril« okolici, nikakor nima zaupanja in spoštovanja; to sta pa najvažnejša elementa pristne učiteljeve avtoritete. Skratka: naš učitelj se mora lotevati pri vzgoji učencev ideoloških vprašanj ter pri vsem tem razpravljati z otroki v svojem imenu in z last- V času, ko se narav* pripravlja k počitku, se spominjamo tov. Nežke Gaber, ki že nekaj mesecev počiva v hladni zemlji. Odšla je iz naše srede, kjer je živela in delala kot dobra vprašanja, na katerega pri tem tovarišica in odlična prosvetna de-mislimo. Starši kaj kmalu ugo- lavka. tovijo, na kaj »speljujemo vodo«. kmalu pa tudi ugotovijo, da smo premalo smeli, da bi jim upali odločno povedati, v čem si moramo biti »enotni«. S tem pa sramotno znižamo nivo svojega vzgojnega vpliva; saj nam lahko vsakdo potrdi, da je retorična sposobnost na prižnici dosegla večji učinek. Jasno pa je, da bo naš vzgojni vpliv zelo slab ali porazen, če bomo skušali usmeriti naše delo v nek frontalen boj. S tem bomo žalili dostojanstvo ljudi in otrok, naš ugled pa bo padel. Spopri-jazniti se je treba z dejstvom, da imajo starši, otroci pač prepričanje, ki je dediščina preteklosti in ki jim jo vsiljuje duhovništvo. Naj imajo to prepričanje, naj gg priznajo in naj ga tudi zagovarjajo! Odkrito pa jim priznajmo ŠOLSKI ODBORI POZOR! Na upravi »GOSPODARSKEGA VESTNIKA« v Ljubljani, Beethovnova 10/11, lahko nabavite zanimivo brošuro-Venčeslava Winklerja »O ŠOLSKIH ODBORIH« Na 38 straneh vas avtor seznanja med drugim z naslednjimi vprašanji: Kako postavimo šolski odbor? . , „ Kako se sestaja in kakšne so metode njegovega dela? Cena te brošure je samo 100 dinarjev. Pohitite z naročili! ' i , Tovarišica Nežka Gaber je bila tudi mi svoje prepričanje; kma- tiha in skromna, vendar pa tako naša, , , , „ v ,■ „ji_x da smo se ob spoznanju resnice osup- lu bodo začeli spoštovati odloč- u Sprajevalij ge je mogoče, da nas ne nost pri zagovarjanju našega pre- bo več spodbujala njena iskrena be-pričanja. Le tako bo prepad med ^>eahter 1135 razveseljeval njen odkriti učiteljem in domom manjši Vse- Na svoj. žmjenjskl potl je blla kakor je treba torej upoštevati kot sončni žarek, izžarevala je toliko o o,-.«:« takt na tom nodročiu. topline in materinske ljubezni, da jo pedagoški takt na tem področju, ,ink, vendar pa brez aktivnosti vzgo-dosežemo ničesar. Pa- Ijubezni, da jo so kdaj živeli in delali z njo, ne bodo nikoli pozabili. jitelja ne sivnost,. prikritost pri tovrstnem pedagoškem delu rodi tudi posmeh zaradi vzgojiteljeve nemoči pri starših; to pa ruši ugled na-nim prepričanjem. Isto velja tu- jih vrst. Ljudje pogosto radi ugodi pri prevzgajanju staršev. Ni toV6) da se naši tovariši lotevajo dovolj, če na roditeljskem se- ideoloških vprašanj le zaradi za-stanku govorimo le o enotnosti dostive formalnosti, morda v Omahnila je sredi dela, kateremu se je do zadnjega nesebično razdajala, njeni šolski otroci in stanovski tovariši pa so izgubili z njo eno najboljših tovarišic, kateri je bil dobrobit našega mladega rodu prvi in najsvetlejši cilj in smoter. Grosuplje, Šentvid, Muljava, Stična so bili kraji, kjer je sejala plodna zrna. Zlasti še Muljava, kjer je bila učlteljica-upraviteljiea, požrtvovalna med starši in učitelji ter o tem, jmenu upravitelja (morda celo v kulturnoprosvetna delavka, voditeljica naših učiteljih to zavest bolje kako važno ^ da se šola in dom zakona - kot v srednjem mladith zadružnikov svetovalka in po- utrditi. Minili so časi, ko je bil vzgojitelj slep uradnik nadrejenega razreda; danes govorimo o socialističnem učitelju, ki lahko svoje lastne misli in čustva prenaša na mladino. Vsakdo je že menda zaslutil, čemu ta znana, melodiozna opozorila. Mnogo govorimo in piše- podpirata pri učno vzgojnem delu. Pri tem ne konkretiziramo Opozorilo pravnega svetovalca veku!). Tudi tako kompromisno delo ni uspešno in zadaja globoke rane vzgojiteljevi avtoriteti; prav tako pa tudi naleti na odpor. Zavedati se je treba, da prevzgoja ljudi in naše mladine ni tako težavna, kakršna se nam močnica mnogim, ki so bili potrebni pomoči. Njeno delo, njen čut odgovornosti, čim več in čim bolj delati za ljudstvo, nam bo najlepši zgled pri našem nadaljnjem delu. —a —č PROSVETNI DELAVEC« zdi; saj imamo marsikje opraviti izdala Republiški odbor Sindikata le še s tradicijo, ne pa več z za- Prosvetnih in znanstvenih delavcev koreninjenimi nazori. Upravičeno nas sme pri tem navdajati pe- Prosvetne delavce obveščamo, . __dajemo pravne nasvete čla- mo o idejnosti pouka in o vzga- nom na§ega sindikata brezplačno, janju naprednega svetovnega na- zato ne pošiljajte v pismih de-zora pri naših učencih. Brez po- narja; prosimo tudi, da se vsakdo, misleka pa lahko trdimo, da nam Ki pošlje našemu pravnemu sve-tovrstna vzgoja dela še težkoče tovalcu vprašanja, podpiše in iLxT s^orLrfSr anordmna^is^na1 ne^dgovarjamo! vzgojitelj mora vselej in povsod ništva: 33-722, interno 363 - Naslov vsod s prevelikimi uspehi. Prav ^ Drihodnji številki lista bomo pri tovrstnem vzgojnem delu za- uprave: Ljubljana, Nazorjeva ul. 1 - močno Prihaja do izraza to vpra- Jbj£vili Jet odgovore na nekaj stopati samega sebe. In vsakdo Telefon uprave: 22-284 - Poštni pre- šanje v naših predelih, kjer je z ih aganj> mu ^ rad verjel; da je učitelj dal: 355-vn - Letna naročnina 400 religija močno zakoreninjena in _ irv-i a lirične družbe in niene šole dinarjev - Številka tekočega računa: je bil doslej vzgojni učinek z Uredništvo Prosvetnega socialistične družbe in njene so e. 6B^lil3.U0 _ ^ska Czp »Ljudska naše strani premajhen. delavca L. Brumec pravica« ... ......................... LRS — List izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dra-dagoški optimizem in zaupanje v g0 jjam _ Naslov uredništva: Ljub-svojo vzgojno moč. Sleherni naš ijana, Kopitarjeva 2 — Telefon ured- DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE OPOZARJA NA NOVO KNJIGO ZA GLASBENI POUK, KI UVELJAVLJA NOVO GLASBENO TERMINOLOGIJO TER JE NAMENJENA VSEM VRSTAM SOL, ZLASTI PA' OSNOVNIM: PROF. STANKO PREK TEORIJA GLASBE DELO SO PREGLEDALI PROF. VILKO UKMAR, PROF. PAVLE KALAN IN PROF. RAMOVŠ, JEZIKOVNO PA JANKO MODER. POTRDIL GA JE SVET ZA ŠOLSTVO LRS 01-33/l03*6& Z DNE 15. JULIJA 1960. Kortoniran izvod stane 280 din, v polplatno 450 din. KNJIGO DOBITE V VSEH KNJIGARNAH. Založba Mladinska knjiga 'MKJ Ljubljana, Čopova ulica 38-111 IZREZANKA SODOBEN UČNI PRIPOMOČEK Založba Mladinska knjiga preprost, a nazorni prikaz učne dom« — vse z okolico, dodatna izdaja redno vsako leto razliČ- snovi. poslopja, živali, drevesa, ljudje, ne »IZREZANKE«, ki spadajo Pravkar izišli izrezanki »NA Nadalje »Otroško igrišče«, »Pro-med sodobne učne pripomočke VASI« in »V MESTU« bosta metno križišče«, »Veleblagovni-za I. in II. razred osemletk. Z služili istemu namenu. Iz osmih ca«, »Mestna hiša«, »Avtobusna njimi urimo ročno spretnost kartonov barvnih podobic si postaja«. otrok njihovo natančnost in bodo otroci sestavili: »Čebel- In če končno pomislimo, da smisel za kombinacijo. Poleg njak«, »Kozolec«, »Kmečki stane karton izrezanke »Jesen-tega pa so izdelane izrezanke učno ponazorilo, ki ga uporabljamo na šolskih klopeh ali na peskovniku. Tekste za izrezanke sestavlja pedagoški svetnik Drago Mehora, podobe je naslikala in sestavila prof. Vera Giiiušek. Izrezanka »JESENSKI CAS« bo primerna prav sedaj pri pouku spoznavanja prirode. Celoten komplet »JESENSKI ČAS« ima 8 listov večbarvnih podobic, ki prikazujejo izdelane: »Stojnico za povrtnino«, »Stojnico za sadje«, »Kostanjar«, »Voznik«, »Pospravljanje pridelkov«, »Trgatev«, »Medvedo- zdu«.1"*^ Irombinaci jo vseh osmih Sestavljena izrezanka »Mestna hiša, veleblagovnica, avtobusna kartonov dobijo učenci sicer postaja, promet« ski čas« le 25 dinarjev, kartoni izrezank »V mestu« in »Na vasi« pa 35 dinarjev, smo prepričani, da bodo znale šole izkoristiti to ugodnost in pojačati pestrost pri pouku. Dobite jih v vseh knjigarnah ali direktno pri Upravi založbe, Ljubljana, Wolfova 12. Sestavljena izrezanka »Otroško igrišče« M m Sestavljena izrezanka »Kmečki dom« Uprava založbe Mladinska knjiga LJUBLJANA, WOLFOVA 12 NAROČILNICA Naročam za _______.... kompletnih izvodov izrezanke »JESENSKI CAS« h 200 din _________kompletnih izvodov izrezanke »NA VASI« k 105 din _________ kompletnih izvodov izrezanke »V MESTU« k 175 din " Denar pošljem po prejemu izrezank na teko« račun 600-14-1-67. Točen naslov in podpis naročnika: -----------------—— (čitljivo izpisati) Podpis: