LETO IV. • ŠTEVILKA 6 JUNIJ 1965 CENA 35 DIN Slavnostna prireditev v počastitev 20-letnice osvoboditve V počastitev dvajsetletnice osvoboditve je organizacija ZB Cerk¬ nica priredila v nedeljo 9. maja svečano prireditev. Ob prisostvova¬ nju številnih družbeno političnih delavcev in občanov je pred spo¬ menikom v Cerknici spregovoril tov. Kebe Maks o spominih pred dvajsetimi leti, ko je bila osvobojena Cerknica. Na koncu uvodnega govora so bili na podnožje spomenika po¬ loženi venci. Slovesna povorka je nato ob spremljavi godbe na pihala krenila proti Brestu, kjer je na svečani tribuni spregovoril prvoborec Cerk¬ nice tov. Vidrih o svojih spominih v času NOB do osvoboditve. Na koncu slovesnosti je v imenu Skupščine občine Cerknica tov. Hrblan obdaril s knjigami prvoizvoljene predsednike krajevnih ljud¬ skih odborOv Cerknice in Grahovega. BOST Svečani sprevod ob 20-letnici osvoboditve na poti proti tribuni na »Brestu« Foto — Bošt Prvoborec Cerknice, tov. Vidrih govori o spominih za časa NOV ob 20-letnici osvoboditve Foto — Bošt Polaganje vencev pod spomenikom NOV v Cerknici ob 20-letnici osvoboditve Foto — Bošt Prvi predsedniki krajevnih ljudskih odborov iz področja Cerknice in Grahova Komunisti bodo še bolj krepili samoupravne odnose Občniški komite ZKS predvideva v svojem programu na področju notranjhi odnosov ZK široko aktivnost članstva v osnov¬ nih organizacijah. Skrbi za sinhronizirano sodelovanje osnovnih organizacij in občinskega komiteja. Išče nove oblike ideološkega izobraževanja. Nenehno bo spremljal aktivnost in stalno anali¬ ziral posamezne pojave v občini. Dru žbeno-ekonamski razvoj in odnosi v občini so v progarmiu dela zajelti zelo konkretno. Pro¬ gram predvideva, da se morajo člani ZK bojevati proti vsem kršitvam samoupravnih pravic delovnih ljudi, proti birokratskim in tehnokratskim metodam vode¬ nja posameznikov in skupin. Za¬ vzema se za uveljavitev sociali¬ stičnih odnosov v družbenih služ¬ bah. Poudarjeno je, da morajo komunisti posvetiti prvenstveno pozornost šolstvu, da se poveča vpliv komunistov pri delu orga¬ nov družbenega upravljanja v prosveti. (Nad. na 2. strani) 2 GLAS NOTRANJSKE Občinska skupščina o gibanju gospodarstva Na drugi seji občinskega zbora in zbora delovnih sfkupnosti je bila na dnevnem redu tudi pro¬ blematika gibanja gospodarstva na območju naše občine. Skup¬ ščina je obravnavala posledice ekonamskoadmiinistrativinih ukre¬ pov, ki se po posameznih pano¬ gah gospodarstva že čutijo. Skupščina ugotavlja, da so eko¬ nomiki ukrepi, ki so bili storjeni, naenkrat postavili podjetja v spremenjene razmere. Čeprav so gospodarske organizacije zaklju¬ čile preteklo poslovno leto dokaj ugodno, saj so skoraj vse prese¬ gle planska predvidevanja (celot¬ ni dohodek je presežen za 15 %, narodni dohodek pa za 25 %), pa po drugi strani ugotavljamo tudi, da so se v povprečju dvigali tudi osebni dohodki v skladu z dviga¬ njem produktivnosti. Kljub temu vsa podjetja niso spoštovala te zakonitosti. Naj navedemo samo primer »Kovinoplastike« Lož, ki je povečala osebne dohodke za 70 %, produktivnost pa za 27 %, Gradbeno podjetje »Gradišče« Cerknica je povečalo osebne do¬ hodke za 33 %, produktivnost pa je predvsem iz objektivnih vzro¬ kov padla za 9%. | (Nad. s 1. strani) Komunisti v gospodarskh orga¬ nizacijah morajo skrbne je ocenje¬ vati možnosti, ki jih imajo pro¬ izvajalca, da bi dejansko sodelo¬ vali v samoupravljanju. Izhodišče za ocenjevanje mora biti dejstvo, da so nosilca samoupravnih pra¬ vic vsi delavci, ki sicer prenaša¬ jo del svojih pristojnosti na sa¬ moupravne organe. Potrebno je analizirati sedanji sistem dela sa¬ moupravnih organov. Ugotavljati je treba, kako so pripravljene se¬ je, kakšen je bil potek seje, ka¬ teri sklepi so bili sprejeti itd. Komunisti so dolžni opozoriti sa¬ moupravne organe na pomanklji- vosti in zahtevati potrebne spre¬ membe v delu. Cilj vseh prizade¬ vanj naj bo postopno povečeva¬ nje udeležbe vseh delavcev pri upravljanju podjetja. Komunisti v samoupravni h or¬ ganih se morajo zavzemati za vse pogoje, ki so potrebni za uspešno delo na posameznih delovnih eno¬ tah, kar je pozitivno s stališča go¬ spodarjenja in tudi s stališča sa¬ moupravljanja. Ostro pa morajo nastopiti proti delovnim enotam, ki so bile vpeljane samo zato, da je zadoščeno demokratičnemu videzu, nimajo pa stvarnih pri¬ stojnosti s področja proizvodnje, delitve ter urejanja medsebojnih in delovnih razmerij. Komunis'i so se na sestankih sekretariatov’ degovo. Ji, da bo njihova stalna skrb, da se statuti in drugi samoupravni akti dopol¬ njujejo v’ skladu z razvojem od¬ nosov' in širjenjem materialnih osnov samoupravljanja. Ugotav¬ ljali so. da v tem pogledu ni po- sahnih prizadevanj, še zlasti zato ne, ker so se komisije, ki so pri¬ pravljale osnutke statutov, razšle. Edini so si bili, da bo potrebno predlagati delavskim svetom, da imenujejo stalne komisije za sa- Navedemi dve podjetji sta v preveliki meri računali s tem, da spričo nestabilnosti gospodarstva z zviševanjem cen laže pridejo do večjih osebnih dohodkov, istočas¬ no pa so računali tudi na spre¬ membo inštrumentov, da bi ta položaj obdržali ali ga celo izbolj¬ šali. Po obdelavi tega vprašanja je skupščina sprejela priporočilo, naj delovni kolektivi formirajo osebne dohodke v skladu z rastjo produktivnosti dela. Kot v vsej naši industriji je močna ovira za razvoj in nemo¬ teno gospodarjenje preskrba z re¬ produkcijskim materialom. Na¬ šemu kombinatu »Brest« priman j¬ kujejo predvsem materiali doma¬ če proizvodnje, medtem ko pri¬ hajajo vse pošiljke reprodukcij¬ skega materiala z veliko zamu¬ do. Z enakimi težavami se bori¬ jo tudi ostala podjetja v naši ko¬ muni. Vzrok za težave te vršite v našem gospodarstvu je predvsem v tem, da je bila preskrba s su¬ rovinami in reprodukci jskim ma¬ terialom pretirano vezana na po¬ sojila, ki jih je treba odplačeva¬ ti. To se je dogajalo' na zunanjem in notranjem tržišču. Ker- je za¬ radi ukrepov poostrena družbena moupravne akte. Te komisije naj bi bile odgovorne za to, da bodo vedno dopolnjevale in vnašale vse spremembe, ki jih bodo spre¬ jeli samoupravna organi. Komu¬ nisti so ugotavljali, da v neka¬ terih gospodarskih organizacijah pomanjikljiivo ali pa sploh ne ure¬ jajo statuti odnosov, ki bi lahko prispevali k rasti kulturne ravni zaposlenih. Ker na rast splošne kulturne ravni proizvajalcev v veliki meri vpliva izobrazba, bi morale delovne organizacije omo¬ gočiti zaposlenim, da pridobijo splošno izobrazbo, kar bi bil lah¬ ko tudi pogoj pri sklepanju red¬ nega delovnega razmerja. »Obveščanju v delovnih orga¬ nizacijah in v komuni je potreb¬ no posvetiti mnogo več pozorno¬ sti kot doslej,« 60 odločno po¬ stavljali komunisti. Potrebno bo proučiti sedanje oblike in vsebi¬ no obveščanja in doseči to, da o tem razpravljajo samoupravni or¬ gani in sprejmejo sklepe o na¬ činu pravilnega informiranja čla¬ nov kolektiva in občanov. V bodoče bo potrebno še bolj poglobljeno proučevati vse vrste rasnih odstopanj v delovnih or¬ ganizacijah, zlasti pa tiste, ki za¬ virajo razvoj samoupravljanja, p. izadevanje komunistov bo ved¬ no usmerjeno v odkrivanje vzro¬ kov, dejavnost pa na odpravlja¬ nje vzrokov, ki so osnova na¬ sprotjem. Komunistom je jasno, da bodo le tako reševali proti¬ slovja v pozitivno smer, ne pa da bi ostala nerazrešena in bi jih morali vedno znova načenjati. Te zastavljene naloge občinske¬ ga komiteja in osnovnih organi¬ zacij dokazujejo, da to ni rezul¬ tat površnih dogovorov komuni¬ stov, pač pa sprejete obveznosti, ki jih je treba natančno in z vso odgovornostjo izpolniti D. Mazi kontrola, so posledice občutne v tem, da prihaja repro-material z zamudo. Izhod iz te situacije je v tem, da v vseh delovnih orga¬ nizacijah na območju vse države pospešimo tempo razvoja proiz¬ vodnje surovin, reprodukcijskega materiala, energije itd. Na pod¬ ročju prodaje ugotavljamo tudi precejšen dvig z ozirom na prej¬ šnja obdobja. Ce samo primerja¬ mo dtviig v letu 1964, ugotovimo porast za 29,8 %. Kljub temu v zadnjem času ugotavljamo, da se v vseh industrijskih podjetjih po¬ večujejo zaloge gotovih izdelkov. Tu so nekatera podjetja trčila oib politiko cen, ki jo formiramo. Cilji administrativnih ukrepov na tem področju je v tem, da se uredijo in izenačijo pogoji gospodarjenja. Tesno v tej zvezi je tudi investi¬ cijska politika v občini in v vsej naši državi. Delovne organizacije na območju naše občine so v svo¬ jih planih predvidevale Skupno 980 milijonov investicijskih na¬ ložb, od tega v gradbene objekte 540 milijonov. Brez dvoma so pri tem pretiravale skoraj vse delov¬ ne organizacije. V investicije se spuščajo tudi take gospodarske organizacije, ki nlimajo dovolj sredstev za svoje tekoče obrato¬ vanje. Nekatera podjetja še sedaj dovolj ne razumejo tega, da se morajo zanašati predvsem sama nase. Se vedno čakajo, da bodo vprašanje investicij in druga vprašanja reševali organi repu¬ blike iin druge družbenopolitične skupnosti, banke, zbornice itd. Namen ukrepov je v tem, da bo ekonomski interes deloval v sle¬ hernem kolektivu, da se bodo or¬ gani samoupravljanja na lastnih ZAKON O MINIMALNEM OSEB¬ NEM DOHODKU, citiran v Ur. 1. SFRJ št. 6/65 določa minimalni osebni dohodek, ki znaša 15.000 di¬ narjev neto mesečno za polni de¬ lovni čas. Republika lahko z za¬ konom določi tudi višji minimalni osebni dohodek. Delovni organiza- izkušnjah prepričali, da morajo skrbeti za formiranje skladov in v skladu s tem temeljiteje delati na programiranju razširitve in zboljšanje organizacije proizvod¬ nje. Vsi ti ukrepi so le začasni, ven¬ dar imajo za cilj uveljavljanje si¬ stema gospodarjenja in za urav¬ novešanje blagovnih in denarnih fondov v našem gospodarstvu. V to svrho so tudi ukrepali z zako¬ ni o zamrznjeinju cen. To občuti¬ mo predvsem kot potrošniki (šir¬ ša družbena potrošnja). Vsi ti ukrepi so med seboj, tes¬ no povezani, tudi enega instru¬ menta ne moremo ločiti od dru¬ gega, vsi pa imajo za cilj ureja¬ nje gospodarskega položaja. V skladu s tem je občinska skup¬ ščina poleg poglobljene analize o gospodarskem, stanju in istočas¬ nem analiziranju zaključnih ra¬ čunov za leto 1964 sprejela ustrez¬ ne zaključke in dala priporočila vtsem kolektivom, predvsem pa organom upravljanja. 1. Vse delovne organizacije naj dajo v Sklad obratnih sredstev več sredstev čistega dohodka (po bilanci 1964), a najmanj 30%. 2. Vsi delavski sveti naj takoj, pozneje pa enkrat mesečno, pre- analizirajo doseganje planske pro¬ izvodnje, ugotavljanje produktiv¬ nosti dn ekonomičnosti — ali vsaj vsake 3 mesece — ter gibanje za¬ log materiala in dolžnikov. O tem morajo obvestiti tudi neposredne proizvajalce. 3. Poleg delovnih organizacij naj o problematiki gospodarjenja razpravlja tudi društvo knjigovo¬ dij na območju občine Cerknica, ter še nekaj ostalih priporočil. ciji, ki iz svojega dohodka in iz sredstev skladov ne more izplačati delavcem minimalne osebne do¬ hodke, zagotovi manjkajoča sred¬ stva olbčine iz skupnih rezerv de¬ lovnih organizacij. Zakon se upo¬ rablja od 1. 1. 1965 dalje. Komisija za štipendije pri Skupščini občine Cerknica razpisuje naslednje štipendije: 3 pravna fakulteta 3 ekonomska fakulteta 2 višja upravna šola 1 višja šola za socialne delavce 3 pedagoška akademija — glasbeni pouk 1 pedagoška akademija — knjižničarstvo 2 ekonomska srednja šola 2 srednja tehnična šola — gradbeništvo 1 srednja tehnična šola — geodezija 3 gimnazija s pedagoško smerjo (učiteljišče) Interesenti naj vložijo prošnje pri Komisiji za štipendije pri Skupščini občine Cerknica najkasneje do 15. 7. 1965 in n \j k prošnji priložijo po možposti tudi potrdilo o opravljenem sprejemnem izpitu. Prošnji mora biti kolkovana s kolekom za 50 dinarjev. Komisija za štipendije NEKAJ IZ ZAKONODAJE GLAS NOTRANJSKE 3 Gospodarjenje z gozdovi na območju naše občine Poleg gospodarske problemati¬ ke je na zadnji seji občinska skupščina obravnavala tudi ana¬ lizo sveta za kmetijsltvo in goz¬ darstvo o gospodarjenju z gozdo¬ vi na družbenem in zasebnem sektorju območja naše občine. Skupščina je na podlagi anali¬ ze in uvodnih izvajanj predsed¬ nika sveta za kmetijsitvo in goz¬ darstvo vsestransko preanadiairala uspeh gospodarjenja z gozdovi. Razprava se je omejila pred¬ vsem na vprašanja, ki se doti¬ kajo upravljamlja in gospodarje¬ nja z zasebnimi gozdovi. Po se¬ danjem sitanju odpade velik del gozdlne površine na območju na¬ še občine na zasebni sektor, saj oidpadte iz gozdarske panoge 36,1% dohodka prav na zasebni sektor. Pred dvema letoma je gospodar¬ ska organizacija »GG Postojna« prevzela tudi zasebni sektor. Skupščina je ugotovila, da je ta gospodarska' organizacija vložila zelo malo naporov, da bi pospe¬ šila podružbljanje gozdne proiz¬ vodnje, čeprav razpolaga z dovolj številnim in kvalitetnim' kadrom za izvršitev te družbeno pomemb¬ ne naloge. Kot dokaz vam lahko navedemo le podatek, da je GG Postojna Sklenilo z individiualni- nimi proizvajalci le 482 pogodb o dolgoročnem sodelovanju, kar zajema le 2.872 ha gozdne po¬ vršine. Da ni ta delavna organizacija na področju podružbljanja gozd¬ ne proizvodnje več napravila, ob¬ stojajo brez dvoma tudi drugi zu¬ nanji vzroki. Med poglavitnimi vzroki je brez dvoma tudi ta, da so bili v času, ko bii morala go¬ spodarska organizacija izvrševc 1 podružbljanje, zelo neurejeni predpisi, kj so določali in ureje¬ vali odnose na trgu z lesom. Vzrok temu je tudi to, da so ve¬ like količine lesne mase odhajale v druge republike. To je najbolj občutila lesna industrija, ki je v latu 1964 prejela od zasebnega sektorja le 50 %, posekanega lesa. Tako močan izpad (okoli 9.900 m 3 ) je brez dvoma povzročil ve¬ like težave tovarnam, ki se ba- vijo s predelavo lesa na našem območju. Skupščina je poleg ostalega ugotovila tudi, da je Zavod za plan. pretirano obremenil gozdino Vemo že kaj, toda kako? Na enem zadlnjlih plenumov Občinskega 'komiteja ZMS Cerk¬ nica so mladinci razpravljali o svojem delu oziroma o možnosti dela na današnji stopnji družbe¬ nega razvoja pri nas. Največkrat se postavlja vprašanje, ali je sploh mladina zainteresirana za kako delo in če jie, zakaj se ne pokažejo večji rezultati njene ak- nostd. O tem problemu se je raz¬ vila živahna razprava, v kateri so sodelovali skoraj vsi člani ko- miteja ter s konkretnimi primeri osvetlili nekatere najznačilnejše vzroke, ki po njihovem mnenju samoupravljanje res zahteva zre¬ lega, izkušenega človeka, ki s stvor- jimj odločitvami poišče najboljše Strukture zaposlene delovne sile v neki. gospodarski organizaciji v družbi. Sodelovanje mladih lj,U- dli, v delavskem in družbenem sa¬ moupravljanju je še vedno zelo nezadovoljivo. Že sama udeležba mladih ljudi v raznih samouprav¬ nih organih je večkrat minimal¬ na in še zdaleč ni odraz dejanske poti za razreševanje nastalih si¬ tuacij. Teh kvalifikacij pa naj¬ večkrat mlad človek nima v to¬ likšni meri kot odrasli ljudje, kar je seveda povsem razumljivo in otežkočemo, zaradi česar je tudi negativno vplivajo na samo delo in uveljavljanje mladega človeka ali prebivalstva na nekem tierito rialnem področju. Poleg tega pa je potrebno s tem že vnaprej ra¬ čunati. Vendar, če hočemo, da bo¬ mo zagotovili nepretrgano nit no¬ vih sposobnih članov samouprav¬ nih organov, moramo sistematič¬ no usposabljati mlade ljudi. Upo¬ števati moramo le, da trna mlad človek željo in interes za izgraje¬ vanje naše boljše prhoidnositd, da pa bo to željo skozi samouprav¬ ljanje lahko realiziral v življenje, mu maramo vsestransko omogo¬ čiti. iMlaidi ljudje so zelo občutljivi tudi na pojave, ki negirajo razne samoupravne pravice. Dobro po¬ znajo nepravilnosti, ki se še ved¬ no dogajajo v vsakdanjem življe¬ nju, a ker se največkrat počutijo proti temu popolnoma nemočni, ustvarja to v njih neko nezaupa¬ nje in včasih celo odpor do sode¬ lovanja pm kakršnih koli samo¬ upravnih odločitvah. Na plenu¬ mu so si hiti vsi enotni, da je nuj¬ no na talke pojave vedlno naj¬ ostreje reagirati in jih jasno ob¬ sojati, če hočemo, da bo samo¬ upravljanje razvijalo v ljudeh tudi social, humanizem, kate¬ rega sedaj največkrat popolnoma zanikamo. Nujho je, da pri tem usposab¬ ljanju mladih ljudi za delo v po¬ gojih samoupravljanja odigra važno vlogo ravno Zveza mladi¬ ne. ki je do sedaj 1 verjetno posve¬ tila temu premalo pozornosti in sistematičnega dela. Zavedati se moramo, da ravno v mladinsko .organizacijo prihajajo vsako leto novi kadiriii, brez širše družbene razgledanosti ali izkušenj in da mora ravno s terni ljudmi teme¬ ljito delati, zakaj skozi praktično in teoretično delo v mladinskih vnsitah se bodo usposobili za kas¬ nejše delovanje v družbenem živ¬ ljenju. Ker pa je nezadovoljive¬ mu stanju na tem področju krivo tudi pomanjkanje finančnih sred¬ stev, bo potrebno v bodoče po¬ iskati vse možnosti za družbeno¬ politično izobraževanje mladine talko v samih delovnih organiza¬ cijah kot tudi preko vseh drugih primernih oblik. Sam plenum je pokazal, da mladi dokaj dobro pozna jo tako gospodarske kot ostale probleme v podjetjih in na terenu, da ve¬ do, kje bd morali zastaviti svoje sile, vendar pa se največkrat za reševanje le-teh počutijo nezmoz- eni in ne vidijo iz situacije prave rešitve. Iz tega sledi, da se mora mladina pri svojem delu tesno nasloniti in iskati pomoč pri vseh ustreznih forumih, pri ostalih or¬ ganizacijah in strokovnih službah zakaj le s skupno pomočjo bo lahko našla rešitev za protislov¬ ja, ki v naši družbi obstajajo in ob katerih je ravno mlada gene¬ racija najbolj prizadeta. gospodarsko območje naše obči¬ ne s seluloznirn lesom. Struktura gozdnega lesa te zadolžitve ne bi mogla pokriti, če ne bi v te na¬ mene uporabili tudi hlodovine (okoli 15 % celotne zadolžitve). Obrata Cerknica in Snežnik sta v letu 1964 ustvarila po pla¬ čani realizaciji 98,704.814 za skla¬ de, zasebni sektor pa je pri ostan¬ ku za sklade udeležen s 23,7 % ali v absddtni številki z 23,451.607 dinarjev. Gozdno gospodarstvo Postojna oziroma delavski svet gospodar¬ ske organizacije je namenil Skup¬ ščini občine Cerknica dotacijo v Skupni vrednosti 40 milijonov di¬ narjev. Poleg tega se je podjetje zelo angažiralo pri drugih inve¬ sticijah na območju naše občine, saj je zgradilo 2 upravni stavbi za lastne namene. Ker je pred časom izšel zakon o gozdovih in ker je v razpravi republiški zakon o gozdovih, so odborniki občinske skupščine ze¬ lo objektivno in kritično posegli v razpravo. Zanimala jih je predvsem pro¬ blematika formiranja gozdno go¬ spodarskih območij. Ker predvi¬ deva novi osnutek republiškega zakona, da je za formiranje gozd- no-gospodarskih območij pristo¬ jen republiški izvršni svet, ki od¬ loča na podlagi mnenja prizade¬ tih občinskih skupščin in priza¬ detih gospodarskih organizacij, je občinska skupščina soglasno spre¬ jela sklep: Odgovorni faktorji sporočijo Izvršnemu svetu mne¬ nje občinske skupščine, da se gozdno gospodarsko območje for¬ mira na tak način, da ne bi bile posamezne družbeno politične skupnosti občutno prizadete in, da bd bilo gospodarjenje z gozdovi čimbolj samostojno in načrtna Seminar o novem zakonu o delovnih razmerjih V preteklem mesecu je izšel no¬ vi zakon o delovnih razmerjih, ki je prinesel veliko sprememb in do¬ polnil. Delavska univerza je smatrala za potrebno, da priredi seminar za sekretarje podjetij in za tiste de¬ lavce, ki se ukvarjajo z vprašanji delavskih razmerij. Dvodnevnega seminarja so se udeležili predstavniki večine pod¬ jetij in družbenih služb. Na semi¬ narju je predaval pravnik Žnidar¬ šič Milan. Udeleženci seminarja so se zelo zanimali za novosti, ki jih je prinesel novi zakon. Vsi udeleženci seminarja so bili mnenja, da so na seminarju dobili potrebno podlago za samostojno delo, kar jev zvezi z delovnim raz¬ merjem. Vsi udeleženci si želijo še več podobnih seminarjev. Sm ZAKON O OSEBNIH IZKAZNI¬ CAH, ki je veljaven od 5. 4. 1965. leta določa, da bodo v novi osebni izkaznici vpisani naslednji osebni podatki: ime in priimek, dan, me¬ sec in leto rojstva, kraj, občina in republika rojstva, prebivališče in naslov stanovanja ob izdaji oseb¬ ne izkaznice. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Fluorografiranje prebivalcev Inštitut za tuberkulozo Golnik bo na pobudo Skupščine občine Cerknica izvršil fluorografsko slikanje pljuč in srca. Fluorografira- njc bo od 9. do 15. junija in bo za vse prebivalce občine Cerknica, ki so rojeni leta 1941 in prej, obvezno. Stroški fluorografiranja gredo v breme družbenih sredstev. Ob¬ činska skupščina je že sprejela odlok o obveznem fluorografiranju in bo vsakdo, ki sc ne odzove slikanju, kaznovan z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev. Točen čas in kraj bo določen na pozivnici, katero bo prejel vsak prebivalec. Štab za fluorografiranje Osebna izkaznica je javna listi¬ na, s katero se dokazuje istovet¬ nost osebe in služi kot dokazilo o jugoslovanskem državljanstvu in o dejstvih o rojstvu. Seminar o informiranju Turistična zveza in Delavska univerza v Cerknici sta se odločili, da bosta priredili seminar o infor¬ miranju. Seminarja naj bi se ude¬ ležili zlasti gostinski in trgovski delavci in tudi tisti, ki prihajajo v neposreden stik s turisti, ko pri¬ hajajo na naše področje. Opaža se, da gostinski delavci niso vedno kos odgovorom na razna vpraša¬ nja, ki jih postavljajo turisti. S tem v zvezi bo Turistična zveza iz¬ delala vodič, v' katerem bodo na¬ vedene razne turistične znameni¬ tosti in turistične točke na našem področju. Gostinski in trgovski delavci, ki so letos končali začetni itali¬ janski tečaj, bodo v stanju posre¬ dovati razne informacije tudi v italijanskem jeziku. Seminar o in¬ formiranju bo prav gotovo koristil nadaljnjemu razvoja turizma na našem področju. Sm 4 GLAS NOTRANJSKE Pot štafete po Notranjskem Na poti po naši občini je štafeto spremljalo mnogo pionirjev in mla¬ dincev. Posnetek je na Rakeku, kjer so učenci glasbene šole Rakek, skupno z učenci osnovne šole poskrbeli za pester program. Od tu¬ kaj je v spremstvu mladincev štafeta nadaljevala pot proti Uncu in Planini Sprejem štafete na Planini odkoder je nadaljevala proti Postojni, Pivki in Kozini, kjer se je pridružila zvezni štafeti Sprejem republiške štafete mladosti pred mnogoštevilnimi mladinci in pripadniki JLA v Novi vasi na Blokah, kjer je prečital čestitko prebivalcev Bloške planote in pripadnikov JLA, oficir JLA Svečani sprejem štafete v Cerknici, kjer je spregovoril in čestital k rojstnemu dnevu predsednika republike tov. Loščak Franc, predsed¬ nik občinskega komiteja Zveze mladine Cerknica PIONIRJI IN MLADINCI, PIŠITE NAM Na naš dopis, objavljen pod istim naslovom v prejšnji številki, v katerem smo vabili mlade k so¬ delovanju in ki je pomotoma pri¬ šel v rubriko »Mladinski kotiček«, smo prejeli več dopisov. Med vse¬ mi nam je najbolj ugajal dopis učenca Primožiča, ki ga danes tu¬ di objavljamo. Nagrado 1500 din mu bomo v kratkem poslali po po¬ šti. Ker so drugi prispevki kvali¬ tetno precej slabši, jih ne moremo objaviti niti nagraditi. Ponovno vabimo mladince in pionirje k so¬ delovanju. Manj si želimo opiso¬ vanj posameznih turističnih po¬ sebnosti in več doživetij, opazo¬ vanj, kritičnih ocen, pogledov na razvoj turizma itd. Kar korajžno svinčnik v roke in pišite nam. Vse objavljene pri¬ spevke bomo ustrezno nagradili. Uredništvo POLITIČNA PREDAVANJA V OBČINI 'Po naročilu Občinskega komite¬ ja ZK Cerknica je Delavska uni¬ verza Cerknica priredila več pre¬ davanj na Rakeku, Cerknici in v Starem trgu za člane ZK in osta¬ lo prebivalstvo. V vseh treh občin¬ skih centrih so predavali funkcio¬ narji iz glavnega odbora SZDL. Tematika je bila iz področja zu¬ nanje politike in mednarodnih od¬ nosov, problematika kulture in prosvete, šolstva in iz področja sa¬ moupravljanja. Po predavanjih je bila vedno ži¬ vahna diskusija. ZANIMANJE ZA POTOPISNA PREDAVANJA Z ozirom na interes prebivalstva za potopisna predavanja je Delav¬ ska univerza priredila več preda¬ vanj v posameznih občinskih cen¬ trih. Predavanja so bila o zimski olimpiadi v Innsbrucku, od Kom¬ ne do Matterhorna in Dunaj ter njegovo cvetje. Predavala sta tov. Guček in tov. Kregar. Udeležba na predavanjih je bila zadovoljiva. Sm 13. aprila je prispela republiška štafeta mladosti tudi na Notranj¬ sko. Po dolgi poti od Radeč pri Zidanem mostu, čez Sevnico, Krško, Brežice, Novo mesto, Me¬ tliko, Črnomelj, Kočevje, Ribni¬ co in Sodražico je v spremstvu avtomobilistov in mopedistov pri¬ spela v Novo vas na Blokah, kjer je bil po zaslugi šolske mladine, pripadnikov JLA in ostalih vašča¬ nov prirejen slavnosten sprejem. V imenu prebivalcev Bloške planote je čestitko prečital oficir JLA. Pevski zbor osnovne šole Nova vas pa je ob spremljavi tov. Cebohina zapel mladinsko borbe¬ no pesem. Od tukaj je štafeta ob sodelo¬ vanju pripadnikov JLA krenila proti Staremu trgu, kjer je bil ravno tako prirejen sprejem. Štafeta je nato nadaljevala pot čez Gornje jezero, Žerovnico in Grahovo proti Cerknici, kjer so jo prevzeli mladinci osnovne šole Cerknica. V imenu občanov Cerk¬ nice je čestitko prečital tov. Koš¬ čak Franc, učenci osnovne šole Cerknica pa so izvedli pester pro¬ gram pesmi in recitacij. Zelo dobro je bil organiziran sprejem štafete na Rakeku. Za zelo pester program so poskrbeli mladinci osnovne šole in glasbe¬ ne šole z Rakeka. Vsa pohvala gre organizatorjem teka, ki je bil organiziran od za¬ četka Rakeka pa vse tja do kon¬ ca Unca. Štafeta je nato nadaljevala pot skozi Planino, Postojno, Pivko, Ilirsko Bistrico v Kozino, kjer se je priključila zvezni štafeti. Vodstvo štafete je organizator¬ je štafete na Notranjskem pohva¬ lilo, ker je bil sprejem na celot¬ nem našem področju res pester. Bost glas notranjske s Zdravstveno varstvo kmetov-borcev NOV in njihovih družinskih članov Po zakonu o zdravstvenem za¬ varovanju kmetov - borcev NOV in njihovih družinskih članov imajo kmetje-borci od 1. aprila. 1965 dalje /zagotovljeno zdrav¬ stveno varstvo v enakem obsegu kot delavci s tem, da plačujejo le prispevek za osnovno zdravstve¬ no zavarovanje kmetijskih proiz¬ vajalcev. Stroške za ostali del zdravstvenih sitoritev, ki smo j|ih pri nas doslej plačevali iz sklada razširjenega zdravstvenega zava¬ rovanja ter 50% stroške za zobo- tehnična dela, ki so jih morali doslej plačevati sanmi kmetijski zavarovanci ter ostale zdravstve¬ ne storitve, ki jih osnovno zdrav¬ stveno zavarovanje ne zagotavlja, to je razliko med osnovnim in potnim zdravstvenim varstvom, pa bo kril za kmete - borce re¬ publiški proračun. Polno zdrav¬ stveno varstvo obsega takozvane naturalne dajatve, to je ambu- NEDAVNA RAZŠIRJENA SE¬ JA OBČINSKEGA SINDIKAL¬ NEGA SVETA IZ CERKNICE, KI SO JI PRISOSTVOVALI TU¬ DI PREDSEDNIKI SINDIKAL¬ NIH PODRUŽNIC, JE OBRAV¬ NAVALA PREDVSEM DOSEŽE¬ NE REZULTATE GOSPODAR¬ JENJA V LANSKEM LETU IN I. TROMESEČJU 1965 TER ZA¬ KLJUČKE IV. PLENUMA RE¬ PUBLIŠKEGA SINDIKATA SLO¬ VENIJE. Splošne ugotovitve kažejo, 'killjub minimalnemu zmanjšanju zapo¬ slenosti nasproti letu 1963, na po- večanjlu družbenega bruto pro¬ dukta 'nasproti planu oziroma le¬ tu 1963 za 15 % na 10,8 milijard dinarjev. (Primerjave obsegajo le podjetja, ki imajo svoj sedež na področju občine.) Ugoden je po¬ datek, 'da je bilo v letu 1964 na¬ menjenih 75% več sredstev zia razširjeno reprodukcijo in druž¬ beni standard kot v letu 1963. Ka¬ zalci gospodarjenja so v letu 1964 nasproti preteklemu letu zelo dobri. Tako se je povečala pro¬ duktivnost za 34 %, ekonomičnost za 30% dn rentabilnost za 80%. Podatek, da so se v struk)turi ce¬ lotnega dohodka zmanjšala 'po¬ rabljena sredstva (materialni stroški) od 64,3 na 59,1 %, jasno kaže, da je iskanje rezerv pri po¬ rabi materialov oziroma zmanj¬ šanju škarta obrodilo dobre sa¬ dove. Osebni dohodki so se za skupno gospodarstvo občine povečali v letu 1964 za 34%, to se pravi v skladu e produktivnostjo. To na videz zelo pogojeno razdeljevanje osebnih dohodkov po produktiv¬ nosti pa je v Strukturi podjetij precej' deformirano. Kljub temu, da obstaja možnost povečanja osebnih dohodkov tudi na račun prihrankov materialnih stroškov, so nesorazmerja preobčutna. Pov¬ prečni zaslužek na zaposlenega znaša za leto 1964 40.000 dinarjev, za leto 1963 pa 30.000 dinarjev. lantno - poiiklinično zdravljenje, bolnišnično zdravljenje, zdravlje¬ nje v zavodih, specializiranih za zdravljenje s prirodnimi faktorji, zdravila, sanitetni material, po¬ treben za zdravljenje, zobna ne¬ ga in zobotehnična dela, ortoped¬ ski pripomočki in nujni prevozi z reševalnim vozilom, ki jih pred¬ videvata že osnovno in razširjeno zdravstveno zavarovanje za kme¬ tijsko zavarovanje. Niso pa s tem zakonom zagotovljene demam e da¬ jatve, kot so nadomestilo osebne¬ ga dohodka med začasno nezmož¬ nostjo za delo ali med porodniš¬ kim dopustom, potni stroški, pre¬ jemki ob rojlstvu otroka, pogreb¬ nina in posmrtnina. Kmetje - borci pridobijo pravi¬ co IX) tem zakonu, če so zavaro¬ vani po zakonu o zdravsitvenem zavarovanju kmetijskih proizva¬ jalcev in če jdfm je priznano svoj- stvo kmeta - borca NOV (dvojno Industrijska proizvodnja I. tro¬ mesečja 1965 je v primerjavi z enakim Ionskim obdobjem po¬ rasla za 34 %, ne glede na letni plan pa je dosežena s 27 %. To pomeni, da se tudi dilnatnika pro¬ izvodnje dobro odvija po planu (25 %). Težave za povečanje obse¬ ga proizvodnje so predvsem v po¬ manjkanju in prepočasni dobavi nekaterih reprodukcijskih mate¬ rialov — zlasti iz uvoza. Tako po¬ manjkanje občutijo predvsem v: Brestu, Gabru in Jelki. Prodaja industrijskega blaga se je pove¬ čala nasproti 'lanskem leltu (I. tro¬ mesečje) za 30 %. 19% fakturirane realizacije iz I. tromesečja letos je neplačana, ker kaže na prepo¬ časna plačila oziroma izterjavo dolgov. V vseh industrijskih pod¬ jetjih (razen Kovinoplastiki) se kaže, zlasti kot posledica zamrz¬ njena a cen, itudi povečanje zalog gotovih izdelkov na skladiščih. Obveznosti do dobaviteljev so se nasproti koncu lanskega leta moč¬ no povečale v Gabru (z indexom 227) in Jelki (24 %), medtem ko so v Brestu in Kovinoplastiki padle na 65 oziroma 80 %. Plani dina¬ mike izvoza je dosežen z 19 %. Na izpad realizacije za izvoz (glavni izvoznik BREST) vplivajo zlasti nizke zaloge hloidovine in delni zastoji pili opremi pohištva za Francijo iz pristanišč. Plan iz¬ voza predvideva, da se bo vklju¬ čil letošnje leto v izvoz tudi Ga¬ ber iz Starega trga z 80.000 dolarji realizacije, vendar v I. tromeseč¬ je še ni zabeležil nobenega iz¬ voza. Povprečni osebni dohodki so se letos povečali nasproti 1. 1964 za 18% na 47.600 dinarjev. Osebni dohodki so se najbolj povečali pri manjših podjetjih: Dimnikar¬ sko podjetje Rakek (99 %), Mesni¬ ce Loška dolina (45 %), Podjetje za ceste Grahovo (34%) in Gradišče Cerknica (27 %). Med večjimi pod¬ jetji pa .so povečanja sledeča: Brest 16%, Kovinoplastika 20%, KZ Cerknica 13%, Gaber 19%, Jelka 8 % in Škocjan 20 %. Od 2.639 zaposlenih v gospodarstvu v mesecu marcu je prejelo 79 za¬ poslenih osebne dohodke izpod štetje dobe v NOV ne glede na dolžino trajanja neprekinjeno do 15. 5. 1945, ali v španski držav¬ ljanski vojni po določbah 69. tem. zakona o pokojninskem zavarova¬ nju (Ur. list SFRJ, št. 51-704/64) ali če jim je priznano invalidsko svojstvo iz NOV po zakonu o vo¬ jaških vojnih invalidih ter vdova in otroci umrlega kmeta-borca če je zanj ugotovljeno svojstvo kmeta - borca NOV, odnosno, če so jim priznane pravice po zako¬ nu o vojaških vojnih invalidih in sicer otroci do izpolnjenega 15. leta starosti odnosno do konca rednega šolanja — a največ do izpolnjenega 26. leta starosti, če so popolnoma nezmožni za delo — dokler ta nezmožnost traja. S priznanjem svojHtva kmeta - borca se priznava pravica do zdravstvenega varstva po tem za¬ konu tako kmeitu - borcu kot tu¬ di članom njegove družine, ki ži- 30.000 dinarjev (23 zaposlenih ce¬ lo izpod 25.000 dinarjev) in 35 za¬ poslenih nad 100.000 dinarjev. Pri obravnavanju zaključkov IV. plenuma republiških sindika¬ tov so opozorili predvsem na več¬ jo potrebo po aktivnosti sindika¬ ta, da postanejo nosilci samoup¬ ravnih pravic dejansko vsi de¬ lavci, da ne nastajajo celo defor¬ macije — oddaljevanje samoup¬ ravnih organov, večjo aktivnost pri uveljavljanju načela delitve pri delu pri vseh -zaposlenih (tu¬ di režija) lin pri vsklajevamju od¬ nosov povečavanja osebnih do¬ hodkov s produktivnostjo. Opozo¬ rili so na to, da je treba odločno nastopiti proti delovnim enotam, ki so vpeljane samo zato, da se zadosti -načelom demokracije, ni¬ majo pa dejanskih pristojnosti s področja proizvodnje, delitve in urejanja medsebojnih delovnih odnosov. VrSto primerov je tudi, ko so gospodarske organizacije sprejele statute in jih namesto kontinuiranega vnašanja spre¬ memb hi prilagajanjem novim pogojem in novim zahtevam, celo kršijo. Treba bi bilo formirati Stanje komisije za delo pri ureja¬ nju samoupravnih aktov. V zvezi z novim- zakonom o de¬ lovnih razmerjih je treba v vseh delovnih organizacijah 'normirati nekatera najnujnejša vprašanja z . začasnimi odloki, sicer bo nastala do vskladitve statutov oziroma pravilnikov z zakonom praznina. Opozorili smo tudi na pomanjk¬ ljive statute zlaSti o problemih rasti kulturne ravni zaposle¬ nih in njihovega izobraževanja. Delovne organizacije ne bi smele štipendirati zgolj lasten tehnični kader, ampak bi morale skrbeti tudi. za družbene kadre, ki bodo lahko vplivali na razvoj samo¬ upravljanja in prispevali delež k boljšemu gospodarjenju. Sindikati v gospodarskih orga¬ nizacijah ne morejo stati ob stra¬ ni in spregledati pojave in njiho¬ ve vzroke. Tako bi dopuščali sti¬ hijsko reševanje določenih prob- ve v družinski skupnosti oziroma po njegovi smrti vdovi in otro¬ kom. Če pa je kmet-borec sa¬ mo član družinske skupnosti, ni pa lastnik posestva, dobi pravice po tem zakonu le on sam in člani njegove ožje družine. V tem primeru plačuje kmetij¬ ski proizvajalec (ki nima svojSbva kmeta - borca) tudi prispevek za razširjeno zdravstveno zavaro¬ vanje. Kmiejtje - borci, ki še nimajo odločbe občinske komisije o dvoj¬ nem štetju udeležbe v NOV, naj oložijo zahtevek za izdajo odloč¬ be pni upravnem organu občinske skupščine Cerknica. Tisti kmetje - borci, ki že imajo odločbo o pri¬ znanju dvojne dobe, jo skupaj z dosedanjo kmečko izkaznico in z dosedanjimi zdravstvenimi izkaz¬ nicami družinskih članov predlo¬ žijo naši podružnici soc. zavaro¬ vanja v Cerknici, da jih zamenja z novimi zdravstvenimi izkazni¬ cami za kmete - borce. Upravi¬ čenci, ki se jim izdajo zdravstve¬ ne izkaznice z oznako kmeta-bor- ca v letu 1965, morejo do konca leta 1965 zahtevati od podružnice soc. zavarovanja v Cerknici po¬ vračilo stroškov za tisti del zdrav¬ stvenih storitev, ki od 1. 4. 1965 bremeni republiški proračun, pa so jih zavoljo zakasnitve postop¬ ka plačali iz lastnih sredstev. Kmetje - borci, ki bodo uveljav¬ ljali priznanje dvojne dobe šele po 1. 1. 1966, bodo upravičeni do polnega zdravstvenega varstva od dneva uvedbe postopka za pri¬ znanje dvojne dobe. Kmetje- borci so dolžini prija¬ viti v 8 dneh vsako spremembo, ki vpliva na pravice do zdrav¬ stvenega vansltva po zakonu o zdravstvenem varstvu kmetov - borcev narodnoosvobodilne vojne in njihovih družinskih članov. Vsa pojasnila v zvezi z zdrav¬ stvenim zavarovanjem dobe kmetje - borci pri podružnici soc. zav. v Cerknici, soba št. 7. VIT SEMINAR ZA SAMOUPRAVNE ORGANE V PODJETJU JELKA RAKEK V prejšnjem mesecu je bil za¬ ključen seminar za samoupravne organe v podjetju JELKA Rakek. Program seminarja je bil zelo pe¬ ster, saj je obsegal snov iz pod¬ ročja kadrovske politike, poslova¬ nja podjetja, delitev osebnih do¬ hodkov, o odnosu med podjetjem in obč. skupščino, vodenju se¬ stankov in podobno. Na seminarju so predavali predvsem strokovnja¬ ki iz raznih področij občine. Če¬ ravno bi bila udeležba lahko bolj¬ ša, je seminar le uspel. Udeleženci so iz seminarja odnesli nova zna¬ nja, ki jim bodo veliko koristila pri zastopanju progresivnih stališč v samoupravnih organih. Srn lemov. Razumjlivo je, da sindi¬ kat sam ne bo mogel rešiti vseh problemov, njegova dolžnost pa je, da na njih opozarja samoup¬ ravne organe in tako doseže pri¬ memo ukrepanje. DM Ugodni rezultati gospodarjenja in nevsklajena delitev po delu 6 GLAS NOTRANJSKE) To in ono iz Loške doline Godba na pihala sind. podružnice Kovinoplastike Lož je igrala v po¬ častitev 1. maja budnico in sodelovala na svečani proslavi v St. trgu PRAZNOVANJE 1. MAJA Praznik dela 1. maj so prebival¬ ci v Loški dolini proslavili s sve¬ čano proslavo. Že na predvečer praznika so po hribih zagoreli kresovi, katere je pripravila šol¬ ska mladina. Na dan praznika, v jutranjih urah, je bila budnica godbe na pihala sindikalne po¬ družnice »Kovinoplastika« Lož. Ob 9. uri je bila v kino dvorani Stari trg svečana proslava, katero je or¬ ganizirala sindikalna podružnica obrata »Marof«. Poleg govora o pomenu praznika, so na proslavi sodelovali: moški pevski zbor DPD »Svoboda«, harmonikaški zbor glasbene šole, godba na pihala iz Kovinoplastike, pionirji in mladin¬ ci osemletke Stari trg, otroški vr¬ tec Stari trg in recitatorji. Zvečer pa je bila v domu TVD »Partizan« zabava. Člani TVD Partizana Lo¬ ška dolina in Kovinoplastike Lož pa so se tega dne udeležili tudi delavskih športnih iger, ki jih je organizirala sindikalna podružni¬ ca lesnega kombinata »Brest« Cerknica. GRADNJA VODOVODA LOŽ—STARI TRG Pred kratkim se je dolgoletna želja občanov v Loški dolini le uresničila. Loška dolina namreč nima vodovoda in prebivalci ni¬ majo dobre pitne vode. Ta pro¬ blem so volivci obravnavali še pred vojno, po vojni pa je bil vo¬ dovod predmet razprav na vseh zborih volivcev. Te dni pa je Vod¬ na skupnost Cerknica pričela z gradnjo vodovoda in sicer v prvi fazi za Lož—Stari trg. V teh na¬ seljih je vodovod neobhodno po¬ treben, saj se gradi v Ložu nova tovarna »Kovinoplastike«, v Sta¬ rem trgu pa je šola, zdravstveni dom, trgovine, gostinstvo, razni stanovanjski bloki in podobno. In¬ vestitor gradnje vodovoda je Skup¬ ščina občine Cerknica in je pred¬ videno za letošnje leto ca 52 mili¬ jonov dinarjev. Po načrtu bo grad¬ nja vodovoda za Lož—Stari trg za¬ ključena do 29. novembra 1965. Idejni projekt za celotno področje Loške doline pa predvideva inve¬ sticijo po sedanjih cenah nad 400 milijonov dinarjev. Vendar so ta sredstva zaenkrat tako velika, da jih ne bi mogli zbrati. V tem pri¬ meru bi vodo črpali iz Obrha pri Račni gori, kar bi zadostovalo za celotno dolino. Vasi Lož in Stari trg pa bodo zaenkrat prejemale vodo iz Loža. Dela pri izkopu kanalov zelo hi¬ tro napredujejo, saj je glavni ka¬ nal skoro že izkopan. Te dni pa bodo pričeli polagati vodovodne cevi. Kljub temu, da se je pričela gradnja vodovoda sorazmerno pozno, ker so ljudje obdelali svoje njive in se sedaj dela takorekoč škoda pri kopanju in miniranju, se ljudje kljub temu ne razburjajo in z razumevanjem podpirajo ak¬ cijo. NOVA SAMOPOSTREŽNA TRGOVINA Te dni bo trgovsko podjetje »Škocjan« iz Rakeka odprlo v Iga- vasi novo samopostrežno trgovino. Adaptacija prostorov za samopo¬ strežno trgovino je bila v tem kra¬ ju nujno potrebna, saj bo trgovina zajemala precejšnji del vasi v Lo¬ ški dolini. V trgovini bo možno na¬ kupovati razno špecerijsko blago, galanterijske in ostale gospodar¬ ske potrebščine. Trgovsko podjetje zaenkrat ne namerava odpreti tr¬ govine NON-STOP, v kolikor pa se bo pokazala potreba, bo trgovi¬ na odprta neprekinjeno od 6. do 20. ure. Razveseljivo je tudi, da bo samopostrežna trgovina založena tudi z delikatesnimi predmeti. To je že druga samopostrežna trgovi¬ na v Loški dolini. POPRAVILO MOSTU Turistično društvo Loška dolina je popravilo most na peš poti iz Starega trga proti Ložu. Most so betonirali, napravili ograjo in po¬ pravili tudi del poti. Do nedavne¬ ga je bil most lesen, v zelo slabem stanju in je poleg nevarnosti, da se poruši, kvaril tudi izgled kraja. PRAZNOVANJE DNEVA BORCA Krajevni odbor Zveze borcev Loška dolina bo organiziral letoš¬ nje praznovanje Dneva borca 4. ju¬ lija v Smrekcah pri Vrhniki. Na dan praznika dopoldne bo pohod borcev, proslava in partizansko srečanje. Krajevni odbor ZB pri¬ čakuje, da se bo praznovanja ude¬ ležilo tudi precej borcev, ki ne ži¬ vijo v Loški dolini, a so se za časa NOB zadrževali na tem področju. AVTO-MOTO TEČAJ Avto-moto društvo Cerknica je organiziralo letos v Starem trgu že drugi tečaj za voznike — amater¬ je. Tečaj obiskuje 32 tečajnikov, pouk pa se vrši 3-krat tedensko teoretično, praktične vožnje pa so vsak dan. Tečaj bo predvidoma trajal 2 meseca. Poleg omenjenega pa je društvo organiziralo tudi re¬ dne izpite mopedistov vsako prvo soboto v mesecu. NAD 230 PRIJAV ZA LETOVANJE Podjetje »Kovinoplastika« Lož ima v najemu počitniški dom v Dramljah pri Crikvenici. Do 15. maja se je prijavilo za letovanje nad 230 članov kolektiva in njiho¬ vih svojcev. Podjetje bo pričelo z letovanjem 20. junija do 12. sep¬ tembra. V tem času se bodo člani kolektiva zvrstili v 12. izmenah po 7 dni. Podjetje bo organiziralo prevoz z lastnim avtobusom. VEČ ODGOVORNOSTI DO DRUŽINSKIH SKLEPOV Lovska družina Lož—Stari trg šteje 37 članov. V preteklem letu je imela družina 6 družinskih po¬ svetov in 8 sej upravnega odbora, na katerih so v glavnem obravna¬ vali o bodočem delu gojitvene div¬ jadi, skrbi in polaganju krme div¬ jadi, polaganju soli v lizake, na¬ pravi novih solnic, ter o večji ude¬ ležbi na skupnih pogovorih in po¬ dobno. Sklepi sej so se v glavnem izvrševali, razen sklepa, da je po¬ trebno postaviti tri visoke preže, kar je bil vzrok, da nekateri člani niso čutili odgovornosti nasproti družinskim sklepom. Zato bodo ta sklep realizirali do začetka lovske sezone. Nekateri člani lovske dru¬ žine se slabo udeležujejo družin¬ skih posvetov in skupnih pogonov. To največ odpade na člane, kateri stanujejo izven območja lovišča in na žalost na mlajše člane družine. Zato bodo do teh članov poostrili disciplino in odgovornost do lov¬ ske družine. Lovska družina naj bi v bodoče organizirala več skupnih pogonov, kateri bi garantirali iz¬ vršitev letnega plana odstrela. V bližini koče »Slemenke« bodo postavili 2 jasli za srnjad, v kočo pa nabavili viseče postelje ter po¬ kosili travo, da bo dovolj krme za v jasli. Na občnem zboru pa so se člani zavzeli tudi za lovski turizem. KINO PREDSTAVA V LESKOVI DOLINI Delavski dom v Leskovi dolini je oddaljen 11 km od obrobne vasi Loške doline Kozarišče. Čeravno gozdni delavci stanujejo v lepo urejenem domu, so zelo prikrajša¬ ni pri kulturnem življenju. Zato sta se Gozdno gospodarstvo Po¬ stojna in Delavska univerza Cerk¬ nica dogovorila, da bo Delavska univerza prirejala kinopredstave in razna predavanja za prebival¬ ce Leskove doline. Do sedaj je bilo eno potopisno predavanje, kjer je predaval dr. Habe France. V teku lanskega in tega leta pa je bilo Več kino predstav. Zanimanje za ki/io- predstave delavcev je zelo veliko. Pri vsaki predstavi je bila dvdrana nabito polna. V bodoče bo potreb- no posredovati še veliko takih in podobnih oblik za delavce, ki so odrezani od normalnega življenja. Turistični biro od turistične zveze in »Sap turista« v Cerknici že po¬ sluje Foto — Bost PESTRA DEJAVNOST TURISTIČNEGA BIROJA V prostorih doma TVD Partizan v Cerknici so turistični delavci ob¬ čine odprli v maju mesecu turi¬ stični biro. Le-ta je odprt vsak de¬ lavnik od 7. do 10. ure in od 16. do 18. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 10. ure. Turistični biro nudi in posreduje: vse turistične informacije, prenočišča, potne li¬ ste, menjavo tujih plačilnih sred¬ stev, izlete v tuzemstvo in inozem¬ stvo, prevoze z osebnimi avtomo¬ bili in avtobusi. Poleg tega proda¬ ja tudi spominčke in razglednice naših krajev. Majhne so te stvari V hotelu »Jezero« dobijo neka¬ teri posebno gostinsko sobo z vhodom zraven ženskega stranliš- ča, z željo, da ne bi motali go¬ stov, ki so se nagnetli ob točilni mizi, ne vedoč, kam naj se vse- dejo. * Občinska skupščina je izdala izvršilne odločbe o izterjavi dav¬ kov od kmettnjsitva din prenesla efesekutomslke pravice na gospo¬ darske organizacije. Pustimo to, da so te odločbe pravno neute¬ meljene — ker itstodmetnsfke lah¬ ko izdaja samo sodišče — nera¬ zumljivo pa je, da izvršujejo ta akit občinske skupščine samo ne¬ katera podjetja in da občinska skupščina še nadalje plačuje svo¬ je davkoizterjevalce kljub temu, da je levji delež izterjave davkov prenesla na gospodarske organi¬ zacije. * Če hočete ujeti vlak, ki odpe¬ lje protii Ljubljani ob 11,50 uri, morate peš na Rakek, ker se SAP Ljubljana ne ljubi odpeljati iz Cerknice 5 minut prej (kljub te¬ mu, da v Cerknici »počiva«) z iz¬ govorom, da ne želijo nezdrave konkurence, IZDELOVALCI SPOMINČKOV, POZOR! Turistična zveza občine Cerkni¬ ca vabi vse tiste, ki se radi ukvar¬ jajo z raznimi ročnimi deli, da se prijavijo turistični zvezi. Izdelova¬ li bi razne spominčke, ki bi v mi¬ niaturi prikazovali posebnosti na¬ ših krajev. Tako bi bili v taki ob¬ liki dobrodošli: saki, čolni, ščuke in slično. V kolikor ste pripravlje¬ ni sodelovati s kvalitetnimi izdel¬ ki, prijavite se čimprej turistični zvezi oziroma turističnemu društ¬ vu iz Cerknice. Nudimo vam ugod¬ no priložnost za zaslužek. glas notranjske 7 Izhaja mesečno Vini člani CBS 24. aprila so bile volitve v cen¬ tralni delavski svet in delavske svate poslovnih enot LIK BREST Cerknica. Od skupnega števila volilnih upravičencev je volilo 97,2% volivcev, ostali pa so bili opravičeno odsoitni. V centralni delavski svet so bili izvoljeni: Braniselj Franc, Gruden Jože, Hribar Matija, Intihar Matevž, Kebe Anton, Kebe Jože, Klančar Vera, Lazarevič Ljuba, Otoničar Janez, Rožič Zofka, Štefančič Ja¬ nez, Turk Jože, Zrimšek Franc in Žnidaršič Silva, Poleg navedenih pa so člani CDS še naslednji člani kolektiva, katerim še ni potekel mandat: Cvetko Anton, Hribar Ivan, Pe¬ trovčič Ana, Zemljak Olga, Zrim¬ šek Brona, Novak ing. Zmago, Debevc Ivan, Kovačič Janez, Žni¬ daršič Jože, Šepec Mihael, Škrlj Franc, Kebe, * Gornik Jože, Za predsednika novega central¬ nega delavskega sveta je bil so- kot priloga Gl-AS-u Bresl Cerknica glasno izvoljen tov. ing. Zmago Novak. Volišča so bila lepo urejena, posebno v Tovarni pohištva Cerk¬ nica. Bošt Inž. Novak Zmago, novi predsed¬ nik centralnega delavskega sveta LIK -Brest«, Cerknica NOTRANJSKE BOLIŠA DISCIPLINA PRI IZ¬ V RŠEVANJU DOLŽNOSTI NAJ BO POGOJ ZA NADALJNJE DELO SKUPNIH SLUŽB Na zadnji seji delovne skupno¬ sti skupnih služb pri Brestu, ki je bila 14. maja, so med ostalimi gospodarskimi problemi razprav¬ ljali tudi o tem, kako posamezne službe izvršujejo svoje dolžnosti nasproti enotam kombinata. Po¬ udarek je bil na tem, da skupne šlužbe čedalje bolj [izgubljajo svoj sttari koncept direkcije in posta¬ jajo servis za zvliirševamje strokov¬ nih nalog poslovnim enotam za tista vprašanja, jim same niso kos. S tem pa skupne službe pre¬ hajajo na lasten obračun, ki izvi¬ ra iz nalog poslovnim enotam. Pri vsej tej zahtevni im samostoj¬ ni nalogi je potrebno, da se po¬ veča disciplina na delovnem me¬ stu in na minimum zmanjša po¬ raba pisarniškega in drugega po- trošnega materiala. Bošt STO TISOČ KILOMETROV BREZ GENERALNEGA POPRAVILA V letu 1962 je bil na velesejmu v Zagrebu kupljen za potrebe Bresta avtobus FAP. S tem avto¬ busom se vozijo delavci iz odda¬ ljenih vasi Rakitne, Žile, Otav in ostalih zaselkov v Tovarno po¬ hištva na delo. Po pripovedovanju voznikov je proga Cerknica—Rakitna najtežja v Sloveniji, saj ima več kot 167 nepreglednih ovinkov. Avtobus je do sedaj vozilo več voznikov. Pivi je bil Zidar Anton, nato Mi¬ hevc Anton in Meden Marjan, sedaj pa še Kranjc Jože. Čeravno je proga, posebno v zimskem ča¬ su, zelo težavna, se prevoz odvi¬ ja brez posebnih zastojev in po¬ pravil avtobusa. Pred kratkim je avtobus prevozil že 100.000 km. Bošt POL MILIJONA ZA PLANTAŽNE NASADE TOPOLOV Na seji upravnega odbora Les¬ noindustrijskega kombinata Brest v aprilu so obširno razpravljali o problematiki gozdnega in lesne¬ ga gospodarstva v komuni. Spre¬ jeli so sklep, da kombinat nasto¬ pi kot soinvestitor v tistih gospo¬ darskih akcijah, ki dajejo čim hi¬ trejše rezultate. To se bo predvsem doseglo z nasadi topolov in podobnih hitro- rastočih drevesnih vrst. Studijsko je bil raziskan ugoden teren, na katerem bi sadike najbolj uspe¬ vale. Stroški nasadov v času po¬ izkusa bodo znašali v letošnjem letu 500.000 din naslednje leto pa 100.000 din. Za poizkus je že posejanih ca. 800 kom. sadik. lovi artikli »Bresta« - Zložljivi stenski »Regal«. Namenjen je za izvoz v Francijo GLAS NOTRANJSKE Po cerkniški avtocesti Odločil sem se, da bom Sel s kolesom na Unec, kjer imam sta¬ ro mamo in starega očeta. Rečeno, Storjeno. Potegnil sem keflo las kleti, ga očrtEttal, namazal in napolnil zračnice. Se kratek poadirav za staro starše in že sem na poti, Izvrstno je šlo. Iz jame v Jamo sem sopihal, kakor nwr- Nkl konji so drveli avtomobili ma¬ mo mene in nie uslužno --belili" s prahom. Ko som prišel v Pod- hkrajmLk, je bilo že bolje, Pred mano je šel z leve avto, za mano je šel avto. Potisnila sta me v bližnji jarek. Šofer mi je obzirno pomahal, njegova žena pa mj je pokazala -figo-, Nato sem začel voziti "krčmarja-" ali strokovno «-\*eleslalfljn-«. Se sreča, da sem kolo dobro nosi vazal, želel sem si, da bi me videli prvaki v velesla¬ lomu. Ta želja pa se mi ni izpol- niki in se mi tudi ne bo, ker jih še jaz nisem videl. Začele so me bodeta roke in prepu6itil sem se vožnji po luknjah, strokovno -va¬ ja za astronavte«. 2e sem raz¬ mišljal, na katerti naslov bd po¬ slal povabilo za astronavte, ko sem se spomnil, da rusko ne znam. angleško pa še manj. Ko sem nazadnje, z zmešanim čre¬ vesjem in razlitim žolčem pri¬ spel na Unec, sem se sesedel na stol in se zaklel, da se po taki -avtostradi« ne bom nikoli več peljal. Pa sem se še moral enkrat, namreč nazaj. Zato bi prosil to¬ varišice, če sem se kaj zmotil med konferenčnim spraševanjem, naj mii oproste, mogoče je ta vožnja vplivala tudi na možgane. Truden Bojan 7. b razi-, osn. šole Cerknica IZLET V PEKEL Prvega maja smo se napotili v Pekel. Ogledali smo si vse zani¬ mivosti. Pekel leži nad Borovnico. Ce¬ sta pelje čez Bezuljak, Dobec, Pa- dež in Pokojišče. Najprej se cesta spušča strmo do lovske koče in hotela. Pekel vabi turiste s svo¬ jimi lepimi slapovi. Okolica se spreminja. Krasijo jo weakend hišice, hotel in lovska koča. Strmo na skalah je kip gamsa. Okoli slapov so speljane jeklene vrvi. Pri slapovtih so majhni ze¬ mljevidi. ki kažejo, kje ležijo va¬ si. Ob vznožju Pekla sameva sta¬ ri *»““• Slava Bajc učenka 7. b razr. osn. šole Cerknica MOJI KANARČKI Stric mi je prinesel tri kanarč¬ ke. Vsak dan sem moral preme- njati vodo in jih krmiti. Nekega dne sem pogledal v kletko in za¬ gledal štiri jajčeca. Sedaj sem jih še bolj redno krmil. Cez štirinajst dni sem že zagledal preobražena jajčeca. Mladi kanarčki so lepo rasli. Sedaj imam sedem kanarčkov. Franc Nared 6. b razr. osn. šole Cerknica MOJ DOM Naša vas se imenuje Otonica. je majhna, saj šteje komaj pet hiš. Okrog vasi se razprostirajo listnati in iglasti gozdovi. Je zelo oddaljena od ceste, trgovin in to¬ varn. Naša hiša stoji sredi vasi in Starši so po poklicu kmetje. Živimo skromno, ker smo štirje otroci. Dva hodiva v šolo, dva pa sta stara šele dve in štiri leta. Do ceslte smo oddaljeni pol ure in zjutraj gremo že ob pol sedmi h od doma v šolo. Milojka Tekavec 6. a razr. osn. šole Cerknica TEŽAVE NEKDANJIH IZUMITELJEV Nikola Tesla je večkrat pouda¬ ril, da je vsaka njegova misel zo¬ rela dolga leta, dokler je ni ures¬ ničil. Delal je po 18 do 20 ur na dan. Prav pogosto se je zgodilo, da je potekel lep čas,- preden se je kak izum lahko uveljavil. Gillette je potreboval 9 let, da je pri ljudeh vzbudil zanimanje za brivski aparat, ki ga je iznašel le¬ ta 1895. Leta 1825 so v Angliji zgradili prvo železnico, vendar so takrat ljudje rajši potovali s pošt¬ nimi kočijami. Bolj na široko so začeli železnico uporabljati 1. 1841 po zaslugi Thomasa Cooka, ki je prvi na svetu vpeljal družabna po¬ tovanja in skupinske izlete. Spalni voz je izumil George M. Pullman. ki je mnogo potoval tudi ponoči. Razmišljal je, kako bi se dalo potovati bolj udobno in tako je leta 1858 izdal prvi načrt za spalni voz. Železniška uprava in potniki ni¬ so hoteli sprejeti te novotarije. Ta¬ ko je moral Pullman s svojim spal¬ nim vozom čakati tako dolgo, do¬ kler ga niso uporabili za prevoz posmrtnih ostankov ameriškega predsednika Lincolna po atentatu. Šele potem se je začela javnost bolj zanimati za njegov spalni voz in od takrat so v prometu njegovi vozovi skupaj s še enim njegovim izumom — z jedilnim vozom. Osmega maja 1. 1885 se je Benz prvi na svetu vozil z avtomobilom, ki ga je imenoval po svoji hčerki Mercedes, s hitrostjo 40 km na uro. Leta 1888 je prišel Benz z avto¬ mobilom na svetovno razstavo v Munchen in tam so mu ga zaple¬ nili. Pri zasliševanju je Benz vpra¬ šal: -Ali mislite zavreti pot izumu, ki daje Človeštvu novo prevozno sredstvo?« Policijski prezident je bil edini, ki se je zavzel zanj: “Ni postave, ki bi Benzu prepovedala vožnjo z motornim vozilom. Torej se lahko vozi. Jaz pa bom prosil svoje policiste, naj se med drugo in četrto uro popoldne umaknejo s cest, ko Benz hrumi z avtomobi¬ lom« BOŠT PRIZNANJE ZA DOLGOLETNO DELO PRI BRESTU Kot doslej so bili tudi letos na¬ grajeni dolgoletni člani kolektiva BREST Cerknica. Nagrajenci so prejeli pisrrssne pohvale in denarne nagrade v ob¬ liki dodatka na stalnost, ki so bi¬ le ?a desetletnike 30.000 din, za petnajstletnike pa 50.000 din. Od petnajstletnikov je bilo na¬ grajenih 22 članov kolektiva: Ar- dalič Božo. Albreht Jože. Cvetko Anton, Hrblan Andrej, Kos Pol¬ de. Petrič Tone. Sever Zofija, Hribar Ivan, Obreza Francka, Premrov Ana. Rok Matija, Rutar Stane, Sežan Stane, Vališček Franc, Žnidaršič Slavko, Mule Viktor, Mlakar Kristina, Lesar Jože, Trotovšek Dušan, Lovko Jo¬ že, Švigelj Slavko in Troha Mi¬ lan. Od desetletnikov je bilo nagra¬ jenih v Tovarni pohištva Cerkni¬ ca 48, v Tovarni pohištva Marti¬ njak 22, v Tovarni lesnih izdel¬ kov Stari trg 2, na Bazenski žagi Cerknica 3 in na Skupnih služ¬ bah 9 članov kolektiva. Bošt MOŽNOST GRADNJE INDIVIDUALNIH HIŠIC Organi samoupravljanja pri BRESTU so osvojili načelo, da omogočijo članom kolektiva grad¬ njo stanovanjskih hišic. Za kreditiranje stanovanjske gradnje so planirali 25 milijonov dinarjev. Podjetje je do sedaj kreditiralo gradnjo desetim čla¬ nom kolektiva. Na novo pa je odobren kredit šestnajstim čla¬ nom pod pogojem, da imajo ure¬ jeno vso gradbeno dokumenta¬ cijo. Novi artikli “Bresta«, Delovni kabinet “Brest- - B-100. Na domačem trgu je zelo iskan artikel GLAS NOTRANJSKE 9 Kako sva kupovala radioaparat V povojnem času se je naša ra- dioandustrija zelo lepo razvila, taiko da nam prodajna mreža lah¬ ko nudi vsakovrstne radioaparate in tudi televizorje. Že otroci v osnovna šoli vedo, da sta ta predmet sodobnega raz¬ vedrila izumila in izpopolnila Ni¬ kola Tesla in Marconi. Od tistega časa je torej minilo vrsto in vrsto let in si lahko zamišljamo, da današnja raidioiindustrija nima kakšnih posebnih tehničnih pre¬ glavic. Tehničnih preglavic ver¬ jetno res nima, kakšna pa je iz¬ hodna kontrola prozivodov, nam pove tale slučaj: V mesecu aprilu se je neki ekonomist iz Notranjske odločil kupiti iz prihrankov radioaparat z vgrajenim gramafonom. Slučaj¬ no sva se srečala v Ljubljani in sem tako imel možnost prisostvo¬ vati vsem 'kupoprodajnim cere¬ monijam. Prodajalec Tonček nam je vljudno' postregel z Vsemi in¬ formacijami o proizvodih, ki jih ima na zalogi »ELEKTROTEH¬ NA« v Ljubljani. Vesela sva bila v upanju, da bova v tako renomi- ratni trgovini res dobila 'kvalitet¬ no' blago. Naš kupec se je torej odločil za radioaparat, Znamke »TRIGLAV«, ki ima tudi vgrajen gramofon. Poizkusili smo 4 aparate te znam¬ ke, vendar brez uspeha. Na dveh nista delala gramofona, na zad¬ njih dveh pa ni bilo mogoče do¬ biti nobenega dobrega sprejema. Hreščalo ih žvižgalo je kot na ka¬ kšnem nogomet, igrišču, tako da je to pritegnilo še ostale stranke, da so pozorno zrle v te »intere¬ santne poizkuse« Ves razočaran je naš kupec po¬ prosil prodajalca, naj vključi apa¬ rat znamke RR. Vendar pri vsej dobri volji Tonček tudi iz te škat¬ le ni spravil nobenega glasu. Ves razačaran, pa vendar s trdo vo¬ ljo, da brez aparata ne gre do¬ mov, se je naš kupec poslovil od prijaznega prodajalca in napo¬ tila sva se v prostore na novo opremljene »NAME« v Cankarje¬ vi ulici. Na najino presenečenje je v tej trgovini že iprvi aparat znamke »TRIGLAV« v redu deloval. Kupčija je bila hitro sklenjena in aparat je z novim lastnikom odromal v deželo Notranjsko. Pred kratkim mi je lastnik kupljenega aparata povedal, da radio in gramofon dobro deluje¬ ta, pbtožil pa se je, da so mu v trgovini pozabili priložiti neke rezervne dele gramofona, ki baje spadajo zraven. Kot vidite, dragi bralci pri tem slučaju ni potreben poseben ko¬ mentar. Ta Slučaj bo mogoče le posameznike opozoril, da bodo pri nakupu bolj previdni. Bošt TUDI TO SE ZGODI »Fantje, to vam je pa tele¬ printer,« je tolmačil vodja sku¬ pine gasilcev iz znanega gospo¬ darskega središča naše komune, ko so si pred kratkim ogledovali proizvodni proces v tovarni iver- nih plošč Cerknica. Stroj, o katerem je govora, dela namreč na principu elektromag¬ neta in ga na kraltko imenujejo iskalec kovin. Skoizi ta stroj gre vsa surovina, ki se predeluje v iverje, iz katerega izdelujejo plošče. Ce je slučajho v katerem kosu kak kovinski predmet, se sitroj (tekoči trak) ustavi, nakar delavec tak kos odstrani, da ne poškoduje nožev na Stroju, ! ki iz¬ deluje ivere. VRATARSKA KONTROLA »Drink« je zazvonil telefon v pozni nočni uri v Zdravstvenem domu Cerknica. »Dežurna sestra H. tu, prosim?« »O, nič posebnega,« se oglasi glas z one strani žice, »hotel sem le ugotoviti, če slu¬ čajno ne spite.« Ko je sestra le hotela vedeti, kdo na tak način kontrolira njeno vestnost, se je predstavil kot vratar. Da pa bi bila potegavščina še večja, je kli¬ cal še enkrat in povedal ime svo¬ jega sotovariša, ki takrat ni bil v službi. (»Dober« primer solto- varištva.) RACIONALNO IZKORIŠČEN PROSTOR AH res ni drugje prostora za moko, kot je hodnik in učilnica stare osnovne šole v Cerknici, se sprašujejo slušatelji in predava¬ telji tehnične in ekonomske sred¬ nje šole pri DU Cerknica. Ver¬ jetno ni nikjer takega primera, da se pouk odvija v prostoru, ki je zaseden tudi z moko In paketi Rdečega križa. Udeleženci seminarja za sindikalna vodstva in vodstva SZDL po končanem seminarju na Slivnici Predstavljamo vam člane godbe na pihala v Cerknici, ki je v motnih finančnih težavah in je vprašanje nadaljnjega obstoja Foto — Bošt V delikatesi trgovskega podjetja Škocjan v Cerknici je čedalje več¬ ji promet, posebno sedaj ko so nabavili glasbeni avtomat (prvi v na¬ ši občini). Gosti so s postrežbo še kar zadovoljni. Ljubitelji glasbe se pa sprašujejo zakaj avtomat »golta« petdesetake, ko pa so njegovi sovrstniki drugod zadovoljni z dvajsetaki Foto — Bošt ali že veste ... ? - da se je v zadnjih osmih letih število traktorjev v naši državi povečalo za 27.000, potrošnja umetnih gnojil pa je narasla od 300.000 ton na dva milijona. Vred¬ nost izvoza kmetijskih pridelkov ter proizvodov živilske in tobač¬ ne industrije pa se je lani v pri¬ merjavi z letom 1957 podvojila. * Da je Mariborska tovarna av¬ tomobilov TAM prodala Gani 230 avtobusov v vrednosti 3,6 milijo¬ na dolarjev. TAM bo ravno tako organiziral v Gani servisno služ¬ bo in izšolal v svojih delavnicah 20 ganskih mehanikov. * V kočevski tovarni ITAS bodo že konec meseca junija izdelali prvi težki kamion v kooperaciji z avstrijsko tovarno EAF. Monti¬ rali bodo 11-tonske velikanke, ka¬ terih motorji bodo zmogli 200 konjskih moči. Ti tovornjaki bo¬ do namenjeni predvsem za pre¬ voz cementa ali pa bodo imeli vgrajene mešalce betona. Tovor¬ njaki se ne bodo izdelovali se¬ rijsko. * Da so delavci cestnega podje¬ tja iz Ljubljane končno le za si¬ lo zamašili luknje od Unca do Cerknice. Kako dolgo bodo ti za¬ maški držali, še ni znano. * Da je bila v nedeljo, 9. maja, organizirana nogometna tekma med moštvom — mladi proti sta¬ lim. Na žalost starih so zmagali mladi Rezultat. 4:3 (z ozirom na razliko v starosti razlika res ni velika). io GLAS NOTRANJSKE 2e sam napis dovolj jasno govori, da gre čas hitro naprej. Problem lakih napisov je aktualen posebno sedaj ko več nimamo okrajev Foto — Bost Kaj dela mladina v tovarni pohištva Brest Mladina je v tovarni pohištva Brest Cerknica številčno zelo moč¬ no zastopana, saj je od skupnega števila nad 700 zaposlenih kar 220 mladih ljudi pod 24 leti starosti. Vidimo torej, da tvori ravno mla¬ dina ,'a vse zaposlene delovne sile v tovarni in da bi morali v vsem nadaljnjem delu gledati predvsem na življenje teh mladih ljudi, v kakšnih okoliščinah ti živijo, kako izkoriščajo svoj prosti čas, kako izkoriščajo proste sobote, skratka — vsaj do neke mere analizirati njihov način življenja. Priznati moramo, da je bilo na tem pod¬ ročju storjenega zelo malo. Poglejmo na primer povprečne¬ ga mladinca — delavca v tovarni; po 8 urah dela zavije najprej v de¬ lavsko restavracijo na kosilo — če morda kosi doma, gre pač domov in potem dejansko ne ve — kako bi -zabil" prosti čas. Ce se mu slu¬ čajno ne da domov 1 , ga največkrat srečamo v slavnem cerkniškem -Hotelu- ali v Delikatesi, S kakš¬ nim veseljem bi se mladina izživ¬ ljala, najsi bo to v Partizanu in njegovih sekcijah, ali pa v more¬ bitnem športnem parku; poleti morda v plavalnem bazenu. Z ve¬ seljem bi se vključila v Planinsko društvo. Počitniško zvezo in v osta¬ le družbene organizacije kot so npr. Lovska družina, Ribiška zve¬ za, Gasilsko društvo, strelstvo in podobno, če bi znali mladino pra¬ vilno zainteresirati. Zanimivo pa je vsekakor poiska¬ ti vzroke za tako nedelavnost mla¬ dine v prostem času. Naj navedem samo nekaj primerov — vzrokov: na različnih sestankih, zborih in posvetovanjih se daje glavno be¬ sedo in glavno delo res mladini, a kaj ko vsa reč takoj zastara in ostane le kot pisana beseda v za¬ pisniku ipd. Nikogar ni, ki bi šel med npr. tovarniško mladino, se z njo posvetoval, pokazal na mnoga torišča dela, dal posamez. za¬ dolžitve in po končanem delu mor¬ da tudi pismene pohvale ali celo nagrade itd. Ali si ne bi lahko Bre¬ stova mladina sama zgradila nekaj športnih objektov, npr. pri Bresto¬ vem domu v Cerknici, ali ne bi mladina sodelovala npr. pri iz¬ gradnji ostalih športnih objektov v našem kraju itd. Vse do tedaj, do¬ kler bo Občinski komite ZMS ob¬ stojal zaradi tega. ker je to pač organ Občinske skupščine, dokler bo Občinska zveza za telesno kul¬ turo v občini samo životarila, sklicala kdaj pa kdaj morda kak sestanek in ugotovila stanje, kate¬ rega se vsi dobro zavedamo, vse do tedaj mladina po naših aktivih in delovnih organizacijah ne bo čutila pravega odnosa do svojega dela. Spoznavajmo naše Araje V vsaki naslednji številki naše¬ ga lista bomo v bodoče objavili tu¬ ristične in zgodovinske pomemb¬ nosti posameznih krajev v in iz¬ ven naše občine. Tokrat vam predstavljamo Blo¬ ke, ki je apnenčasta, kraška, nad 700 m visoka planota vzhodno od Cerkniškega polja. Na valovitem površju se menja¬ vajo široke doline z vijugastimi ponikalnicami in oblimi hrbti, na njih pa senožeti z redkim drevjem. Dolge zime so zaradi višine precej snežene. Valoviti, nepogozdeni svet je omogočil, da Bločani že nekaj sto¬ letij uporabljajo smuči. Valvazor piše, da so mu bloški fantje 1680. leta na gladkih pobočjih Bloščka, ki je visok 1039 m, pokazali svoje spretnosti v smučanju. Tako ima¬ jo Bloke prve v Srednji Evropi na¬ pisano pričevanje o gojitvi šport¬ nega smučanja. Največja vas so Velike Bloke, središče pa je Nova vas. Na cesti Bloška polica—Stari trg pri Ložu je odcep k vhodu v Križ¬ no jamo, ki je zelo lepa, vendar težko dostopna, ker je izrazito vod¬ na jama. Peš se lahko pride le 475 m da¬ leč skozi tri manjše votline in Ve¬ liko dvorano z mogočnim, deset metrov visokim stalagmitnim stož¬ cem, imenovanim Čimboroso do prvega jezera. Nadaljnja jama je v glavnem vodni rov, po katerem se preliva podzemeljski potok skozi kristalno bistre tolmune čez plitvine, pra¬ gove in prodore. Ponekod se rov zožuje in znižuje ter razširja v dvorane, kjer se kažejo jamarjem lepi prizori. V suhem prednjem delu jame, ki se imenuje Medvedji rov, so v prejšnjem stoletju izkopali kosti več kot sto jamskih medvedov. Prebivalci se v glavnem ukvar¬ jajo s poljedelstvom in živinorejo. Od kmetijskih kultur najbolj uspevajo krompir, koruza in ječ¬ men. Večina mladih prebivalcev pa je zaposlena v »Elektrožagi- Nova vas, Starem trgu, Martinja¬ ku, Cerknici in drugod. V naslednji številki pa bo be¬ seda o Snežniku. BOST Bloški smučarji Kako lahko vrtamo luknje v steklo .lili SVOJE PRIHRANKE VLAGAJTE PRI KOMUNALNI BAN¬ KI - LJUBLJANA IN NJENIH POSLOVNIH ENOTAH: V L JUBL J ANI: IZVEN LJUBLJANE; Črnomelj. Domžale. Osrednja poslovna enota Šubičeva 2 Mestna hranilnica ljubljanska Kočevje Čopova 3 Litija. Logatec. Medvode. Bežigrad. Titova 55. Moste. Vide Pregarčeve 8 Rakek. Ribnico Šiška, Celovška 99 Vrhnika. Zagorje Vič. Tržaška 36 POSEBNE UGODNOSTI NUDIJO VLOGE. VEZANE NA OD¬ POVEDNI ROK NAD ENO LETO: VIŠJE OBRESTI. NA¬ GRADNO ŽREBANJE IN NEZGODNO ZAVAROVANJE! Včasih se nam zgodi, da hoče¬ mo pri svoji sobni opremi kaj spremeniti ali dopolniti. Drugje nimamo posebne težave kot ravno pri steklu, posebno če hočemo na¬ rediti kakšno kombinacijo z ogle¬ dalom in podobno, Majhne luknje vrtamo s poseb¬ no trdim svedrom, pri tankem steklu gre to s spiralnim sve¬ drom. vendar je treba paziti, da sveder preveč ne zagrabi, ker se v tem primeru stani šipa.. Pri večjih luknjah pa je posto¬ pek nekoliko drugačen, vendar preprost in zanesljiv! Da se lahko zvrta precej velika luknja v steklo, je potrebna ba-\ krena cev s takšnim zunanjim j premerom, kot si želimo premeri luknje v steklo Kod treh malameV torov navzgori Cev se vpne v roči mi ali električni vrtalni starojpek — He da je električni bolj neva¬ ren za steklo, ker se prehitro vrti — in se nastavi na šipo. kjer mi¬ slimo izvrtati luknjo in se začne polagoma vrteti. Prt tem pa mo¬ ramo paziti, da je cev mirna, da ne plese. Da bomo late vrteli, si pripravimo deščico, v katero iz¬ vrtamo luknjo s premerom, ki jo ima bakrena cev in jo položimo na šipo. da nam popolnoma mir¬ no drži smer vrtenja bakrene ce¬ vi. To deščico rabimo, le tako dolgo, da navrtamo luknjo tako globoko, da nam cev miruje. Predno pa začnemo vrtati, natre¬ semo pod cev nekoliko zelo drob¬ nega smirka, ki smo ga pomešali z vodo v srednjega®!© kaša. Vrta se najprej z ene storara .. na¬ to pa še z druge. Paziti morama, da vrtalnega strojčka preveč ne pritiskam© na stEkta ker s tem vrtanje ne bo šlo nič hitreje, ce¬ lo nasprotno —. lahko atanimo šipo. GLAS NOTRANJSKE Športne igre Brest 1965 v Cerknici V počastitev delavskega prazni¬ ka Prvega maja so- b'le letos v Cerknici že tretjič na sjporeidu Sportine igre delavcev in usluž- b:nc:v vseh večjih podjetij cerk- r kc občine pod naslovom -De- lavrike športne igre - Brest 1965". Svoje ekipe so poleg domačina Brest, čigar zastopstvo je bilo najštevilnejše, -poslali še cemlter obiti Cerknica. Kovinoplastika Lož, TVD Partizan Stari trg de Cerknica, Strelska družina »'Sr¬ njak" Rakek, Skupščina občine Cerknica, Društvo upokojencev iz Cerknice z zelo močno ekipo v balinanju itd. Medtem, ko je od¬ nos nekaterih podjetij do iger znan in spodbuden, pa je nera¬ zumljiv poStopek "Gabra« iz Sta¬ rega trga, »Gradišča" iz Cerknice in »Jelke" Rakek, ki sploh -niso poslali svojih tekmovalcev. Po¬ dobno- pot je ubrala tudi Kovino¬ plastika Lož, ki je poslala samo ekipo v streljanju, pa čeprav je bilo- od tega podjetja pričakovati š ev.ilčno- in kvaldbeltiHo zelo moč¬ no- ekipa, ki bi se -lahko borila z ekipo- Bresta za prehodni pokal, dar sindikalne podružnice kom¬ binata Brest, Spomnimo se samo podobnega tekmovanja ob občin¬ skem prazniku Cerknice, ki je bi¬ lo pod pokroviteljstvom Kovino¬ plastike ldni v Starem trgu. Če¬ prav je bilo tekmovanje v Loški dolini, je bil ko-mbindit Brest vse¬ eno- številčno močno zastopan in zato tu-dli ni imel težav pri osvo¬ jitvi pokala občinske sindikalne zveize. Torej pričakovana borba me-d ekipama Kovinoplastike in Bresta je na športnih igrah v Cerknici odpadla. Vai -udeleženjCi, -bl-lo jih je -ne¬ kaj nad sto, so se pomerili v: od¬ bojki, kegljanju, šah-u, namiz¬ nem tenisu, kolesarskih dirkah, polževi vo-žnji s kolesi, Streljanju, balinanju in v ocenjevalni vožnji z avtomobili, motorji in mopedi, REZULTATI: Streljanje: l.Brest Cerknica. 2. Kovinoplastika Lož, 3. Srnjak Rakek. Kolesarske dirke: L Telič (Brest Ceiknica), 2. Urh (Brest Cerkni¬ ca). 3. Jenče-k (Brest Cerknica). Polževa vožnja: 1. Telič (Brest Cerknica), 2. Ris (Brest Cerknica). Balinanje: 1 . Upokojenci Cerk¬ nica, 2. Brest Cerknica, 3. Parti¬ zan Cerknica. Odbojka: 1. Partizan Stari trg, 2. Brest Cerknica, 3. Partizan Ceiknica. Šah: 1 . Center obrti Cerknica, 2. Brest Cerknica I., 3. Brest Cerknica II. Kegljanje: . l. Brest Cerknica. 2. Brešt Cerknica II., 3. Brest Cerknica III. Namizni tenis : 1. Partizan Cerknica, 2. Osnovna šo-la Cerk¬ nica, 3. Partizan Stari trg. OCENJEVALNA VOŽNJA: a. avtomobili: 1. Petan (Brest Ceiknica), 2. Grom (Rakek), 3. Bavdek (Skupščina občine Cerk¬ nica). b. motorji: L Godeša (Brest Ceiknica), 2. Štritof (Brest Cerk¬ nica), Mišič (Brešt Cerknica). c. mopedi: 1. Subic( Breist Cerk¬ nica). 2. Šailehar (Brest Cerknica), 3. Lo-vko (Brest Cerknica). V točkovanju za prehodni pokal kombinata Brest je. vrstni red sledeč: L Brest 86 -točk 2. Partizan Cerknica 8 točk 3. Partizan Start trg 8 točk 4. Center obrti 6 točk 5. Upokojenci 6 točk 6. Kovinoplastika 4 točk 7. Srnjak Rakek 2 točki Prvi trije uvrščeni v vsaki dis¬ ciplini so dobili diplome in de¬ narne nagrade, vsak zmagovalec pa še pokal sindikalne podružnice tovarne pohištva Cerknica v tiraj- no lasit Janez Telič Pohoda Ob žici okupirane Ljubljane, se je udeležila tudi predstavni¬ ca Trgovskega podjetja »Stayer« Rakek tov. Otoničar Marica, prva z desne Foto: Hren 11 Tekma v odbojki med moštvom Cerknica : Stari trg na delavskih igrah 1. maj Zmaga Starega trga nad utrujenimi Cerkničani Srečanja med košarkarji Stare¬ ga trga in Cerknice so postala že kar tradicionalna. Medtem, ko so bili v dosedanjih dvobojih vedno uspešni Cerkničani, pa so 1. maja na asfaltnem igrišču pred kombi¬ natom Brest v Cerknici vendarle kapitulirali in priznali premoč go¬ stov. KK Partizan Stari trg: Kocjan¬ čič 12, Truden I. 20, Ožbolt 16. Sav¬ nik 9. Benčina 8, Avsec. Levec. Za¬ bukovec, Truden II. KK Partizan Cerknica: Popek 23. Petrič 18, Muller, Obreza 10, Pe¬ trovčič, Opeka. Razdrih in Novak. Tokrat Cerkničanom ni šlo od rok, igrali so brez volje, nepoveza¬ no, sploh se niso niti potrudili pri¬ ti pod nasprotnikov koš, da o kaki obrambi pod lastnim košem sploh ne govorimo, ker o njej ni bilo no¬ benega sledu. Dopustili so igral¬ cem Starega trga, da so se svobod¬ no sprehajali pod njihovim košem in dosegli točko za točko, medtem ko je ekipa Cerknice dosegla koše predvsem po zaslugi samostojnih prodorov svojih igralcev, kot pa s kakšno kolektivno igro obrambe in- napada. Že pred samim začetkom tekme je bilo jasno, da Cerkničani takrat ne morejo upati na kakr¬ šenkoli uspeh, kljub temu pa so srečanje začeli z običajnim opti¬ mizmom, ki pa je kaj kmalu izgi¬ nil, saj so večji del igre igrali, utrujeni od srečanja v odbojki, podrejeno vlogo. Sodnika Skuk in Urbas iz Cerk¬ nice sta svojo nalogo opravila za¬ dovoljivo. Janez Telič Uspeh NK Rakek Rakek : Elan (Novo mesto) 3 : 1 Igrišče Rakeka, gledalcev okoli 150. Prvenstvena tekma I. razreda LPL. Sodnik Lipovec (Logatec). Strelci: Arko 2 in Mlakar za Ra¬ kek, Itekanovic za Elan. Rakek je nastopil v naslednji postavi: T. Urbas, Udovič, Benči¬ na, Korošec, Prešeren, Bajc, Mišič B., Japelj, Mlakar, Arko in Ralje- vič. Rakek je dosegel še eno zmago. Tokrat je premagal novomeškega ELANA. Igralci obeh moštev so prikazali dober nogomet. Napadal¬ ci domačega moštva so imeli še več priložnosti za dosego gola, vendar niso uspeli ukaniti vratarja Elana. Rakovčani so poskušali doseči še boljši rezultat, vendar so vsi po¬ skusi ostali brez uspeha. Elan se je ves čas krčevito branil in tako se je tekma končala z rezultatom 3:1 za Rakek. Najboljša pri Ra¬ keku sta bila T. Urbas in Udovič v obrambi ter Arko v napadu. Branko Mišič Motvoz (Grosuplje): Rakek 0:2 Proti Motvozu je nastopil Rakek v naslednji postavi: T. Urbas, Ra- ljevič, Benčina, Korošec, Prešeren, Bajc, B. Mišič, Japelj, Mlakar, Ar¬ ko in Drobnič. Čeprav je igral na tujem igri¬ šču, je Rakek še enkrat zanesljivo zmagal. Tekma je bila zelo groba in ostra, za kar je največ kriv slab sodnik. Domači igralci so grobo startali na nasprotnika, tako da je igra izgubila na svoji vrednosti. Toda Rakovčani so umirili igro in preko hitrih kril ogrožali gol do¬ mačinov. Tako so dosegli dva lepa gola. Najboljša pri Rakeku sta bila T. Urbas in Prešeren ter požrtvovalni Bajc. Omeniti je treba še uspešen na¬ stop Drobniča, ki je prvič igral ta¬ ko pomembno tekmo. Ob pomoči soigralcev je uspešno opravil svojo nalogo. Mišič B. Perspektivni dvigalci uteži na Rakeku Že nekaj časa deluje na Osnovni šoli Rakek sekcija za dviganje uteži, ki ima precej vnetih prista¬ šev. Člani te sekcije imajo vadbo trikrat tedensko in to pod strogim strokovnim vodstvom tov. Jenka Mitje. V počastitev »L maja« so orga¬ nizirali prvenstvo šole. Tekmovali so v olimpijskem triatlonu, to je seštevek rezultatov treh tehnik dviganja in sicer: s potegom, sun¬ koma in tezno. Tekmovanje je bi¬ lo izvedeno po vseh tekmovalnih pravilih, ki veljajo za to težkoat- letsko športno disciplino. REZULTATI: L Kobe Emil (VIII. a) - 204 kg (poteg 54 kg, sunek 84 kg, tezno 66 kg); 2. Vesel Franc (VIII. a) — 158 kg (p. 38 kg, s. 66 kg, t. 54 kg); 3. Zorko Milan (VIII. a) — 154 kg (p. 38 kg, s. 64 kg, t. 52 kg) itd. Ta zvrst športa ima na Rakeku vse pogoje, da se močneje razvije im morda ne bi bilo napačno, če bi TVD »»Partizan« organiziral red¬ no vadbo za vse ljubitelje tega športa. Peter Kovšea 12 GLAS NOTRANJSKE Turistični prospekt izšel Občinska turistična zveza iz Cerknice je dala že za 1. maj v ob¬ tok prvi turistični prospekt, ki v barvnih fotografijah prikazuje turi¬ stično najbolj zanimiva področja v občini. V tekstu, ki je pisan v nemščini, angleščini,! italijanščini in siovenčini opozarja goste tudi na druge turistične zanimivosti: lov, ribolov in na gostinske in noč- ninske kapacitete naših krajev. Prospekt je tiskan v 15.000 izvodih. Doslej je bilo največ zanimanja za prospekt med domačimi turisti, okrog 1500 izvodov pa so prejele tudi inozemske turistične agencije. V kratkem bodo le-tem poslali nadaljnjih 6000 izvodov. Največ pro¬ spektov je odšlo v Nemčijo, Italijo in Avstrijo. Številni domačini pa jemljejo prospekte zato, da jih pošiljajo svojcem, predvsem v Ameri¬ ko in Avstralijo. Turistični strokovnjaki zelo ugodno ocenjujejo prospekt, zlasti lično opremljenost in slikovito prikazano panoramo naših posebnosti. Cena prospektu, ki je bil tiskan v Italiji, je kljub kvaliteti neprimer¬ no nižja od cen prospektov, ki jih izdajajo druge turistične zveze oziroma društva,. Hladni vetrovi nas nikakor nočejo zapustiti, pa vendar se na Cerk¬ niškem jezeru že vidijo prvi vode željni kopalci Foto — Bošt Morda še ne veste... — da je v letošnjem I. tromesečju obiskalo naše turistično področje 79 % več gostov kot v lanskem enakem obdobju, oziroma da je bi¬ lo v istem obdobju zabeleženih 78 % več nočitev kot lansko I. tro¬ mesečje, — da razpolaga Turistična zveza iz Cerknice že z 61 posteljami pri za¬ sebnikih širom vse občine. Te nu¬ di po potrebi turistom, ki želijo prenočevati na našem področju, — da je dala občinska turistična zveza iz Cerknice v tisk 10.000 prospektov v obliki pisem, ki jih bodo prodajali po zmernih cenah, — da je postavilo Gostinsko pod¬ jetje iz Cerknice na otoku Goriči¬ ci ob samem Cerkniškem jezeru improvizirano gostišče, ki bo v ča¬ su turistične sezone nudilo gostom potrebne gostinske usluge, — da nam je v prejšnji številki v isti rubriki povzročil tiskarski škrat neljubo pomoto in za 100 let prikrajšal mestne pravice Ložanov ter namesto 135 grobov, izkopanih na Križni gori, izkopal kar 153 grobov. Prvi lepi dnevi so privabili številne motorizirane turiste na Slivni¬ co. Na sliki je parkirni prostor pri hotelu na Slivnici Foto — Bošt Druga tekma za Cerkničaae haqradw besus OGLAS Ugodno prodam brezhibno mo¬ torno kolo znamke ČZ (Češka ZbrojeVka). Letnica izdelave 1961 — 175 ccm, sinhronizirane pre¬ stave, 18.000 prevoženih kilome¬ trov, z vsem pripadajočim orod¬ jem in dokumentacijo. Informacije vsak dan po 14. uri pri Tereziji Bogovčič, Cesta 4. maja št. 92, Cerknica. -GLAS NOTRANJSKE« - Izhaja mesečno — Izdaja ga občinski od¬ bor SZDL Cerknica — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgo¬ vorni urednik: Štefan Bogovčič — Člani uredništva: Franc Tavželj, Slavko Brglez, Slavko Tornič in Milan Strle — Tehnični urednik: Janko Novak: — Korektor: Janez Lavrenčič — Tisk: CZP -Kočevski tisk«, Kočevje — Letna naročnina 420 din na tek. rač. 600-181-603-192 na DU Cerknica — Rokopisov in isb ne vračamo. PREDAVANJA ZA ENOTE CIVILNE ZAŠČITE Pretekli mesec je Delavska uni¬ verza priredila več predavanj za enote civilne začite, in to iz Kovi¬ noplastike Lož in podjetja BREST Cerknica. Predavanj so se udeležili člani iz posameznih enot v polnem šte¬ vilu. Posameznim enotam so predava¬ li višji oficirji iz Postojne in od¬ govorni domači strokovnjaki, ki delajo na teh področjih. Interes za predavanja je bil ve¬ lik. Saj so se udeležili predavanj od najmanjših do najstarejših čla¬ nov kolektiva. Kovinoplastika je udeležence prevažala na predava¬ nja s posebnim avtobusom. Srn Povratno srečanje v košarki med ekipama Starega trga in Cerknice je bilo končno le odigrano v sredo 21. aprila, potem, ko zaradi šole igralci Starega trga konec marca niso dopotovali v Cerknico. Cerk¬ ničani so šli v boj z pozitivnim re¬ zultatom, saj so na prvi tekmi v Starem trgu zmagali z 80 : 70 in so srečanje začeli lahkotno, kar je posebno godilo požrtvovalnim go¬ stom, ki so kaj kmalu povedli. Proti koncu prvega polčasa pa so se domačini zbrali in s smiselnimi akcijami hitro prevzeli vodstvo in zmagali v prvem polčasu z rezul¬ tatom 40 : 32. V nadaljevanju Cerkničani vodstva niso več izpu¬ stili iz rok, nasprotno, razliko so še povečevali, da bi na koncu zmagali z visokim rezultatom 84 : 62. Rezultat delno ustreza pri¬ kazani igri obeh moštev, bilo pa je tudi precej napak pri igralcih obeh ekip, ker se le-ti zaradi pre¬ majhne dvorane niso najbolje zna¬ šli. Zato je že. enkrat čas, da se začne graditi rokometno igrišče pri novi šoli v Cerknici. Le tako se bosta košarka in rokomet v cerk¬ niški občini uveljavila, saj je za¬ nimanje med mladino zelo veliko. Janez Telič NAJVEČ PIVA SE POPIJE V DELIKATESI Vsak dan lahko vidimo avto¬ mobil podjetja »ISTRAVINO- EXPORT« Rijeka iz podružnice Rakek, kako drvi natovorjen z alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, da pravočasno oskrbi gostinske lokale v naši komuni. V podružnici na Rakeku sta za¬ poslena dva uslužbenca im voznik Štefančič Anton, ki mi je pove¬ dal, da je z delom kar zadovo¬ ljen. čeravno ima dela sedaj, ko je začela sezona, kar dovolj, saj mora včasih delati deset in še več ur dnevno. Največ dobavlja v Cerknico. Posebno v delikateso, ki je naj- veoji potrošnik piva. Potožil se je na slabe ceste, ki so mu do sedaj delale precej pre¬ glavic, tako da je bil vesel, ko so delavci cestnega .podjetja Ljub¬ ljana vsaj delno zamašili luknje. Z odjemalci je še kar zadovo¬ ljen. Sitnosti ima le v tišrtih lo¬ kalih, kjer imajo ženske glavno besedo, ker se te najbolj jezijo, če jim zmanjka kakšne pijače. Bošt KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA, Čufarjeva 16 poštni predal 38/1 telefon: 313-755 PROIZVAJA : 0 KARTONAŽNE IZDELKE vseh vrst za reprodukcijo, indu¬ strijo, obrt itd. £ IZDELKE IZ PAPIRJA: serviete, toaletni papir, zvitke za blagajne in računske stroje, mape ter registratorje, za živila itd. 0 CEVKE: mehke in trde za tekstilno industrijo % KARTONSKE CEVI, sode, steklenice, doze 0 LITOGRAFIRANO EMBALAŽO v eno in večbarvi sku itd. • EMBALAŽO IZ VALOVITEGA KARTONA lončke