keto 1939 - številka 1©. Prednost čilskega solitra pri poletnem gnolenju. Ttidi v poletnem času mora kmetovalec večkrat pomagati rastlinam z umetnimi gnojili, če hoče, da mu do-nesejo dovolj pridelka- Spomnimo se samo na ajdo, ki ji ob setvi moramo gnojiti z superfcsfotom in kalijevo soljo, če hočemo, da nam hitro ocvete in dozori ter da je obilo klenega zrnja. Imamo pa tudi še druge poletne rastline, ki rabijo ob rašči posebno obilo dušičnate hrane. Take rastline so pesa, repa in korenje, pa tudi koruza za krmo (pitnik), ki razvijajo obilo listov, z njih pomočjo tvorijo debelo korenje in krepko steblovje. Ni pa vseeno, kako dušičnato gnojilo nudimo tem rastlinam, ampak izkoristiti ga morejo le tedaj, če je takoj, ko pride v zemljo, tudi dostojno koreninam. Tako domače gnojilo je gnojnica, ki jo pa damo v razredčenem stanju ob deževnem vremenu. Navadno pa je nimamo dovolj za vse naše njive, zato si moramo pomagati z umetnimi gnojili. Izmed teh pa je edini čilski soliter prikladen, ker ga korenine ob zadostni zemeljski vlagi takoj, ko pride v zemljo in se tam razstopi, vsrkajo za hrano. Dušik, ki ga vsebuje, se nahaja v tem gnojilu namreč v obliki solitrne kisline, ki služi rastlinam za hrano. Čilski soliter je sol,'ki se lahko in hitro razstopi v vodi in tako kmalu dospe h koreninam. Če je torej v zemlji dovolj vlage, tedaj se v najkrajšem času opazi učinek tega gnojila: rumene, siaoe rastline se takoj okrepijo, dobijo temnozeleno barvo in bujnejše poženejo. Ta prednost usposablja čilski soliter kakor nobeno drugo umetno gnojilo za pomoč in zdravljenje oslabelih rastlin, ki ne dobijo v zemlji dovolj dušičnate hrane. Bujnejši razvoj listja in steblovja, ki so prav za prav pljuča in želodec vsake rastline, je pa tudi glavni pogoj za napravo obilo klenega zrnja, močnega korenja in gomolja. Iz tega sledijo bogati pridelki, ki jih dobivajo umni kmetovalci naprednejših dežel, ki gnojijo tudi v polletni dobi svoje okopavine s čilskim solitrom. Vendar tudi tu je treba previdnosti. Preveč bi znalo škodovati. Na en hektar posetve ne smemo poleti potrositi več nego 100 kg čil. solitra. Tudi ga ne smemo trositi na rosne ali od dežja mokre rastline, ker jih ta jedka sol osmodi. Če ga previdno rabimo, bomo imeli od tega gnojenja obilo koristi. Ign. Šubelj: Sadno drevje nekdaj in sedaj. Po naših sadovnjakih so skoro popolnoma izginila mogočna jabolčna in hruševa drevesa, ki so nekdaj rodila v razdobju par rodov, polnila z obilnim pridelkom shrambe in nam koristila z dragocenim lesom. Skoraj ne bo mladina več pojmovala, kako mogočna sadna drevesa so se nekdaj razprostirala po naših vrtovih. Veliko se je že ugibalo in pisalo o vzroku, da sadno drevje, ki smo ga posadili zadnja desetletja, večinoma ne doseže starosti in ne obsežnosti onih dreves, ki so jih nekdaj posadili naši predniki. Bridke izkušnje nam potrjujejo, da sadna drevesa, ki smo jih posadili pred 25—30 leti, so se izvečine izrodila in posušila; če pa še žive, so ostarela in so na pol suha. Kaj je vzrok kratkega življenja sadnemu drevju, ki smo ga kupili v drevesnicah, mislimo, ni težko uganiti, dasi smo tudi v tem različnega mnenja. Sadna drevesa, ki so jih nekdaj posajali v vrtove naši predniki, izkopali so iste izključno po grobljah in gozdih. Drevesa šo bila sicer krivulja-sta, ne lepa; saj so zrastla brez vsake nege, brez človeške pomoči, izpostavljena vsakovrstnim vremenskim upli-vom in naravnim oviram. Toda drevje, ki je doraščalo v divji in pusti zemlji, je bilo skromno v zahtevah. Rastlo je počasi; vsled tega je imelo gost les in trdno lubje, neobčutljivo za mraz in bolezni. Drevesa, posajena v vrtno zemljo, so naši predniki cepili v krono. Lepo so rastla, bila zdrava, pričela sicer bolj pozno rediti, toda rodila so celo vrsto desetletij in se razvila v mogočna drevesa. Smrt jim je bila največkrat nenaravna, bodisi, da jih je podrl vihar, sneg ali so padla pod sekiro. Vse drugačno pa je drevje, vzgojeno v modernih drevesnicah. Z obilnim gnojenjem, negovanjem in oskrbovanjem je drevje takorekoč prisiljeno k hitri rasti. Vrhu tega je polno dre-vesničarjev, ki jim je pred očmi samo »kšeft, da vzgoje hitro lepo odrastla in dovolj močna drevesca, ki pa po kakovosti niso prvovrstna. Pri oku-liranju se poslužujejo vrst, ki zelo hitro in ravno rasto, so pa izredno občutljive za mraz in zajedalce. Ako posajenim drevescem ne nudimo najboljše zemlje in dovolj skrbnosti, zasta-nejo v rasti ter se ne ganejo z mesta. V neugodnih razmerah se jih prva leta mnogo posuši. Če jim pa odmerimo dobro zemljo, rasto lepo, kmalu in cbilo rode, toda se tudi hitro iz-rode. Ker so drevesa omehkužena. so podvržena pezebi. raku, vsem zaje-dalcem in boleznim. Le malo dreves se povoljno razvija. Ni moj namen prepričati naše sadjarje, da bi zopet kopali sadna drevesca v grobljah in gozdovih. Mi hočemo, da nam sadno drevje hitro rodi in to dosežemo samo z umetno vzgojenim sadnim naraščajem. Povedati sem le hotel, kaj je vzrok mnogim raz- očaranjem sadjarjev. Vse nevolje in žalosti, ki jo občutimo danes, niso poznali naši predniki, dasi so bile tudi takrat v večji ali manjši meri tu in tam razširjene sadne bolezni in sadni škodljivci. Kako kaže v Sloveniji letošnja sedna letina. V splošnem lahko rečemo, da bo letos srednje dobra sadna letina. V ljubljanski oblasti bi utegnilo biti nekoliko bolje nego v mariborski. Najboljše kažejo češplje. Skoro povsod v obeh oblastih so nastavile prav dobro in redki so kraji, kjer bi ne bile cvetele, oziroma kjer bi se bile v cvetju pokvarile. Ako ne bo prehude suše in bomo imeli toplo jesen, bo pridelek češpelj tudi po kakovosti prav izvrsten. Vsak gospodar, ki vidi, da se mu že sedaj šibe veje češpljevega drevja, naj ob pravem času prevdari, kako bo pridelek porabil, da mu bo kaj zalegel. Za češpljami pridejo glede množine pridelka takoj hruške, zlasti moštnice. Tudi žlahtne hruške kažejo prav dobro. Jabolka kažejo prav različno. Bolj redki so kraji, kjer bi obetali prav dober pridelek. Precej jih bo v ljubljanski okolici, v krškem, litijskem in laškem srezu. Tudi po drugih srezih so posamezni kraji, kjer bo vsaj srednja ali zadostna letina. Prav malo jih bo pa v kamniškem srezu, v Selški dolini, okoli Radovljice, Ko-vorja, Tržiča, Kranja in Hrasinika. V mariborski oblasti bo malokje prav dober pridelek (Sv. Lovrenc, ^ Slov. goricah), dobro kažejo jabolka v ljutomerskem srezu v Šmarjah pri Jelšah, v okolici Kostrivnice, Sv, Jurija ob juž. žel. Središča, Ormoža, Male nedelje in še tu in tam po zavetnih legah in pa kjer lansko leto niso obrodila. Prav slabo kaže jabolčna letina posebno v Mežiški in Mislinjski dolini, v Prevaljah, v mariborski okolici, v Mozirju, Braslovčah, Šoštanju i. t. cL Orehov bo v splošnem tako malo kakor malokatero leto. Pozebli so že pozimi v lesu tako, da bo minulo več let, preden si bodo zopet opomogli. Le v višjih legah se je nekaj ohranilo." Tako bodo imeli skromen pridelek tu in tam po Gorenjskem (Sv. Ana nad Tržičem, Kovor, Gorje) potem pa litijski in krški srez. Črešnje so minule. Pridelek je bil vobče dober. V nekaterih krajih so pa tudi pozeble, zlasti po nižavah. Marelic in breskev že itak ni mnogo pri najboljši letini. Minulo zimo je bilo pa baš to drevje tako prizadeto, da je pridelek komaj imena vreden. Marelica je v tem oziru še bolj občutljiva nego breskev, ker ob hudem mrazu pozebe čez zimo cvetno brstje, ki se potem na pomlad Kar obrije, namesto, da bi se razcveio. Breskve se pa čez zimo dobro drže, posebno v višjih, vinorodnih legah. Če jih ne* dobi slana ko cveto, dado precejšen saden pridelek.v S, Študiran kme? (Konec.) III. Janko se je vrnil v domovino. Dela rnu ni bilo mar. Le v skrajni rili je poprijel za kako lahko delo, bati se ni bilo, da bi sc bil pri delu pretegnil, ne, ne, ne ... Glavno njegovo opravilo je bilo beraštvo in postopaštvo. »Gospod, na Brezje bi rad šel,« se je pridružil po poti dobrodušnemu duhovnemu gospodu. »Zakaj pa ne greš?« »Ah, saj veste. Nesrečen človek! Sinoči sem spal sam pri Dobovcu. Ali se ni prikradel k meni nek tuj postopač in mi je v spanju vse pobral. Do zadnjega ficka vse. Pa še uro povrhu. Pa naj jo ima, saj je revež kakor sem jaz. Samo da bi mi bil denar pustil. Baraba! Ah, dobrota je vedno sirota. Veste, gospod, jaz sem predober človek. Ali verjamete, da bi ga ne naznanil, če bi ga prav poznal. Fa ga nisem imel časa spoznati. Noč ga je dala, noč ga je vzela. Gospod, lepo prosim, ko bi mi dali vsaj za vlak. Vsaj za tja. Nazaj bom že kako prišel. Bom molil pa za vas.« In dobri gospod župnik mu je stisnil nekaj drobiža, samo da se je izne-bil gostobesednega vsiljivca. Janko pa je bil vesel, da ga je duhovnik pustil samega in je prežal spet na novega potnika, ki bi se mu dal malo na-smukati. »Gospod, ali niste nekaj izgubili?« je ustavil po cesti šetajočega gospoda učitelja. »Ne nisem.« »Mislil sem, da ste, ker tako počasi hodite. Ravnoprav, gospod učitelj, da sem vas srečal. Moram vam povedati, kakšne paglavce imate v šoli. Poglejte! Ali je to klobuk? Str-ganija! Nekdaj je to pač bil klobuk, čeden klobuk. Ali tisti nemarni Ko-štrunov Tone, v vaš razred hodi, gospod učitelj, ga mi je pred dvema dnevoma vsega razmesaril. Ali bi ga, fa-lota, če bi ga dobil! Gospod učitelj, pošteno mu jih navijte, vas lepo prosim, pa povejte mu, naj reveže na miru pusti. Morebiti bo kdaj še sam berač. Gospod učitelj, ali bi mi dali nekaj pomoči, da si bom kupil drug klobuk. Pohlinov ima enega odveč, veste tisti, ki na eno oko škili. Ta bi mi ga dal. Novega revež tako ne morem kupiti. »Kdor ga vam je razrezal, tisti naj ga pa vam plača.« »Pametno, gospod učitelj, pametno. Saj pravim, vi ste moder mož. Koštrunov Tone ga mi je, saj pravim, Koštrunov Tone. Ta ga mora plačati. Ampak meni ga ne bo. Mene se boji. Vam ga bo, vam ga mora, vi imate moč, vi ga lahko pritisnete, gospod učitelj, Škoda, da nisem jaz učitelj. Ali bi ;Uj ! Koliko torej potrebujete za klobuk?« »Eoo kronico, gospod, samo eno kronico. Ni predrag.« In gospod učitelj je da! krr>nico, drugi dan pa je pz vsej šoli iskal Ko- štrunovega Toneta, pa g'i nikjer ni bilo. Janko pa je šel z lahko prisluženo kronico izplakovat suho grlo. Dosti dolgo se je trudil, da jo je na tako lahek način pridobil. »Tine! Konja imaš zakcvanega, glej! Saj pravim, to ste kmetje! Neusmiljeni! Uboga žival!« »Pravkar ga ženem h kovaču. Bo kmalu bolje.« »A? H kovaču ga ženeš. Grem s teboj. Pomagat. Veš meni se žival smili. Kovač je pa rabelj; če ni zraven človek, ki bi mu povedal kaj se »me in kaj se ne sme.« Pridružil se je, čeprav ga ni nihče prosil. Pomagal ni nič, ni z besedo ni z roko. »Ampak dobro je šlo. Nisem mislil, da bo tako. Seveda, taka pametna žival. No in pa, ne da bi se hvalil, ljudje smo bili tudi zato. Tine, daj mi, kar sem pošteno zaslužil. Saj veš, da sem ravno tako potreben kakor kdo drugi.« In kmet je dal, samo, da se ga je ndkrižal. In pa, da mu Janko po noči ai kaj naredil. Takile ljudje, brez vesti, so vsega zmožni. »Sirota. Torej ti je mož umrl. Pa tako naglo. Kdo bi mislil. Pa tako dober je bil.« Čumnatarjeva Mica je potegnila z ruto preko oči. »Saj pravim, dober je bil. Takega ni bilo pod suškim zvonom. In ga tudi ne bo. Ah, dober je bil. Veš, Mica, ene hlače mi je obljubil ranjki, ko je bil še živ. Obljubil jih je, dal jih pa ni, prezgodaj je umrl. Vem, da v svoji dobroti še v --dcah nima miru radi teh hlač. Mica, veš kaj? Saj vem, da ranjkemu vse dobro želiš — spet je Mica potočila dve debeli solzi — vem, da mu privoščiš ta ljubi mir in pokoj, ki ga ranjki vsled svoje pridnosti in delavnosti na zemlji ni poznal. Veš samo radi ljubega miru mi daj ene hlače, ali mi jih plačaj, samo radi ljubega miru. Saj vem, da težko daš, ali mir, Mica, mir je vreden zlatega denarja,« In Mica je šla in je prinesla, nekaj denarja, samo da je ranjki mož imel mir v grobu in pokoj v vicah. Janko je še obetal, kako bo molil ža pokojnega, kako se ga bo spominjal vsak dan, dokler ne bo tudi njega zagrnil grob; saj pokojni to tudi zasluži. Tako je Janko na lahek način, s pomočjo svojega sladko namazanega jezika skušal priti vsak dan z novimi izmišljotinami do denarja in z denarjem do pijače in v pijači je pozabil, da je siromak kakršnega nima zemlja. In ljudje? Smilil se jim ni. Dajali so mu, da so bili rešeni njegovega jezika in da so bili varni pred njim. Vsa okolica pa se je oddahnila, ko so povedali, da so našli Janka mrtvega v domačem — in vendar tujem — hlevu na kupu slame. Umrl je mož, ki bi bil lahko prinesel blagor vsej okolici, pa je bil le njen strah in pokora. PodSaga la preračunale kubične mere Sesa v kilograme. Na podlagi izjave gozdarskega oddelka kmetijske visoke šole v Bel-giadu je finančni minister razP"-'1! carinarnicam tabele povprečne teže enega kubičnega metra spodaj navedenih vrst lesa, po kateri se bo ob priliki carinskih odpošiljatev vršilo preračunavanje kubičnih metrov v kilograme. Bezšk. napol popoln. surov suh suh je teža enega m3 lesa Vrsta lesa t kg 1. Iicast dob 1100 825 620 gradenj 1000 750 55P cerovina 1000 830 620 2. bukev 1000 740 520 3. gaber 1080 720 540 4. javor 930 660 450 5. brest 950 690 490 6 jesen 920 750 410 ?, breza 940 640 460 8, jelša 950 480 350 9. lipa 740 450 300 10. topol 950 4S0 330 11. jablan 950 480 330 12. vrba 800 420 300 15. jelka 1000 4hO 330 14. smreka 730 470 320 15. bor 800 520 370 16. macesen 760 620 440 17. oreh 850 600 430 Če je drevo še s skorjo, se doda le 10 odstotkov na težo šli [orie. Denar. g Vrednost denarja 30- julija. Naš dinar je v Curihu notiral 9.125 centi-mov, Na ljubljanski borzi se kupčuje inozemski denar po naslednjih cenah; langleški funt 276.36 Din, 1 ameriški dolar 56.84 Din, 1 holandski goldinar 22,85 Din, 1 nemška marka 13.58 Din, 1 švicarski frank 10.96 Din, 1 madžarski penga 9.92 Din, 1 avstrijski šiling 8.02 Din, 1 belgijski belg 7.92 Din, 1 italijanska lira 2.98 Din, 1 francoski frank 2.23 Din, 1 češka krona 1.68 Din. — Te cene veljajo pri nakupu, oziroma prodaji na borzi. Denarni zavodi plačujejo te vrednote nekoliko nižje, oziroma jih prodajajo nekoliko višje, kar je odvisno od množine. g Predaja dukatov. Na vprašanje, je-li za prodajo dukatov potrebno dovoljenje ministrstva za finance, je njegov oddelek za državno računovodstvo in proračun z odlokom od 10. junija t. 1. (D. R. štev. 89744) odločil, da za prodajo dukatov ni potrebno posebno dovoljenje ministrstva, ker se dukati ne smatrajo za valuto, marveč za blago, ki se sme svobodno prodajati. Za prodajo dukatov so torej meredajni samo predpisi obrtnega reda. Cene. g Ljubljanska blagovna borza. Deželni pridelki se kupujejo po potrebi, cene so v zadnji dobi več ali manj neizpremenjene. Cene, ki se označujejo na blagovni borzi, veljajo pri dobavah na vagone, postavljene franko na vsako slavensko postajo, izvzem-ši moko, ki notira franko Ljubljana, in sicer za 100 kg v vrečah. Nudi se pšenica baška stara po 275—277.50 Din, baška nova ravnotako; moka »0« 400—402.50 Din; koruza baška, zdrava rešetana 267.50—270 Din; ječmen baški, ozimni, 67—68 kg, 270— 275 Din; oves baški 265—270 Din. g Žitni trg. Na svetovnem žitnem trgu se opaža nenavadno stanje. Odkar se je pojavila na trgu nova pšenica, so se začele cene proti pričakovanju dvigati. Razširile so se namreč vesti, da so izgledi za severnoameriško žetev pšenice slabi in zato iak. nenaden dvig cen na čikaški borzf, ki vpliva na ves svet. Naši pše-nici se je vsled tega odprla pot po vodi v inozemstvo skozi Brailo in je postal izvoz tako živahen, da je v tem zadnjem trenutku uspelo, preostanek lanske pšenice izvoziti po prjlično ugodnih cenah. Cena stare in nove pšenice je enaka, dasi bi bilo pričakovati za staro blago višje cene, ker je kakovostno boljša. Koruza, ki je bila vse leto nad pšenico, je polagoma nazadovala ter je danes cenejša od nje. g Bcrza v Novem Sadu zaznamuje pri vagonskem odjemu za 100 kg blaga te-le cene: Pšenica bačka 220— 225 Din, koruza bačka in sremska 210 —215 Din, oves bački 185—190 Din, bosanski 195—200 Din, ječmen ba-ranjski 195—200 Din bački 155—165 Din, nova bačka rž 195 Din. Tendenca je nestanovitna zlasti glede pšenice. g Tržišče jajc, Cene jajcem so se v minulem mesecu znatno dvignile; na Dunaju na pr. za 5 do 10 grošev. Nakupovalci plačujejo komad po 1.10 —1.15 Din za komad. Vzrokov za to visoko ceno je več. Hladilnice v inozemstvu še vedno niso krile svoje potrebe, na drugi strani pa je dovoz jajc iz Rusije letos slab. V splošnem je letos produkcija manjša od lani. V Berlinu se plačujejo jugoslovanska jajca franko meja, neocarinjena, po 10 do 10 % pfeniga. g Cene zdravilnih zelišč. Cene zdravilnih zelišč se gibljejo navzdol, ker vlada letos za to blago manj zanimanja, nego se je pričakovalo. Cene tlačijo nižje ponudbe iz Italija. Rusije in deloma iz Nemške Avstrije. To se zlasti opaža pri »arniki«, ki je lansko leto dosegla višek cene, medtem ko se letos v veletrgovini plačuje komaj po 25 Din kg. Ker je tudi v inozemstvu položaj v tem blagu neugoden, se je bati nadaljnega padanja cen. Žlmns. g Ljubljanski živinski sejem. Na zadnji" živinski sejem je bilo prignanih 168 konj, 41 volov, 45 krav, 16 telet in 110 prašičkov za rejo. Prodanih pa je bilo: 42 kcnj, 30 volov, 27 krav, 13 telet in 97 prašičkov. Cene so stale v glavnem neizpremenje-ne. Prvovrstni voli so se za malenkost pocenili, tretjevrstni pa nekoliko podražili. Kupčija je bila srednja, dogon vsled žetve razmeroma slab. Za kg žive teže so plačevali pri živini kakor sledi: voli I. 11.25 Din, II. 10.50 Din, III. 9.25 Din, .krave debele 5.50 —7.50 Din, krave klcbasarice 4—5 Din, teleta 13—15 Din. g Živinski sejem v Ptuju. Na zadnji sejm v Ptuju je bilo prignanih 820 glav goveje živine, od trga 340 krav, 158 telic, 2 teleti, 250 volov, 41 juncev, 29 bikov in 105 konj. Cene za kg žive teže so bile: voli 8—10 Din, krave 4—8.25 Din, telice 7—9.50 Din, teleta 13 Din junci 7—9 Din, biki 7— ,8.25 Din. Konji 1200—6000 Din za komad. Prodanih je bilo 310 glav goveje živine in 46 konj. g Prašičji sejem v Mariboru 26. t, m. Na ta sejem so pripeljali 170 prašičev in 1 kozo. Cene so bile naslednje: Pujski 5—6 tednov stari 105— 110 Din, 7—9 tednov 250—300 Din, 3 —4 mesece 310—400 Din, 5—7 me-sec&v 450—600 Din, 8—10 mesecev 700—860 Din, 1 leto stari 1000—1200 Din. Kg žive teže 10—12.50 Din, mrtve teže 16—18 Din. Prodanih je bilo 91 prašičev. Stanie !e!!ne. g Splošno stanje letošnje letine. Kmetijsko ministrstvo je izdalo poročilo o stanju letošnje letine v prvi polovici julija, iz katerega črpamo naslednje podatke: Donos pšenice bo letos večji kakor povprečni donos zadnjih let, vendar manjši kakor lani, koruza napreduje dobro in se pričakuje prav dobra letina. Pridelek ozim- .; nega ječmena bo letos manjši, jari ječmen obeta boljši uspeh. Oves se je v zadnji dobi nekoliko popravil ter je pričakovati srednji donos. Fižol in krompir obetata dobro, sadje pa manj, ker je trpelo po hudi zimi. Letina če-špelj bo srednja. g Lelina v Sloveniji. Po zadnjih poročilih obeta letošnja letina v ljubljanski in mariborski ob'asti postati ena najboljših po vojni. Prva kbšnja je bila povsod ugodna in žetev žita tudi prav dobra. Spremenljivo vren-e vpliva ugodno na rast in razvoj vs ših živali za pleme. Pri vseh naših domačih pasmah, ki niso izrazito mlečne, dobimo« krave, ki pri na- j vadni krmi dajo po teletu 18 do 20 litrov mleka na dan. Če bi vedno i take držali za pleme, ne pustili no- 1 beno tele od njih, ne bikca ne teiice, , pod nož, tedaj bi v par desetletjih ' prišli tudi z našo živino precej na- j prej. Pri živinoreji je pač in ostane vedno kot glavna naloga odbira in j stalna odbira najboljših živali za \ pleme- Le na ta način bomo dosegli j uspehe v svoji živinoreji, kakor so j jih drugi narodi. Težko je dobiti vsaksebi dva kozarca, ako sta bila vtaknjena drug v drugega. Vtakni spodnji kozarec v vročo vodo, v gornjega pa nalij hladne vode.