•A knj TRST, torek 19. marca 1957 Leto XIII . Št. 67 (3602) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93.808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini JL*2?r?i?lrV ki je imel pozdravni govor, ter je poudaril, da uvod listine OZN narekuje ureavam članicam, da se trudijo za preprečitev voj-Minister je med drugim Poudaril nevzdržna breme-?a> ^1 jih povzroča oboro-van j e, nevarnost nekate-*®ga modernega orožja in nioznbsti, ki bi se odprle člo-1- jU’ Pi vse človeške si-’ “©nar in sredstva, ki jih eaaj uporabljajo za oborožene, uporabili v konstruk-‘Vne namene. Selwyn Lloyd je nato izja-j’’ da se je glede razorožitve . sedaj »malo doseglo, če se P imeria s tem, kar je treba £.jPr*viti». «Upam, je zaklju-..• ua se bomo sedaj potru-* ’ .da sklenemo nekatere Praktične dogovore. Ti dogo- danes V petkovi številki našega unevnika smo zapisali, da ha nočni seji občinskega eta med petkom in soboto padla odločitev o na-,alJnji usodi tržaškega ob-cinskega sveta. Bilo je bolj ®rJetno, da bo odbor ostal ponovno v manjšini kot pa nnt i Prezivel. Zato je bil s«, . seie zlasti pred gla- , Vanjem zelo napet, kajti t laarske opozicijske stran- tem ’ UP in NSZ so P°" *n. ko je odbor ponovno Popravil predlog za zvišajo tarif, sklenile, da se s asovanja vzdržijo. S tem tpi leve opozicije ho- j. .. Prispevati k takojšnji * i mezdnega spora z ^fSatom m je hkrati poli«,« pkaz, da je prlprav-mii- l^ati odnose s tre-R-n galicijskimi strankami S11-’. pSDl in pri. Zato za-uvi omenjena nočna seja poseben poudarek, še večji Poudarek pa zasluži za to, no« S« ie takoj, ko je žu-Pan Bartoli začutil, da je ni izkazalo, da on in k»»« v odbor takšnega doda v, ^Pozicije ne cenita in di«!„®ta nadaljevati s tra-bnii?'1? 0 diskriminacijsko stro«b° do opozicijskih ^ank. Takoj po glasova. s«r . fta prekršila točno de i e obveznosti gle-ga v en°vanja opozicijske-k«m .andidata v upravno daniSlj0 .Ace?ata. Še več Hju AkaF1 dni P° glasova-rii— .lnski odbor ni st°- dni po glasova-nski o< sk 8y°ie dolžnosti in po-5,w. za pravično rešitev 7 dnega spora, tv, 'O se tržaško ljudstvo misiuvici sprašuje, kako OdSa Bartoli in njegov hadaijevattiakimi metodami ne- Mar strank ki upravo vrstah obči- treh sil odbora ni zadostnih sprestS? po Petkovi seti Pregledale, da se po Poti in po stari več naprej in dr/1 ? hlOre veu nuprej poli, . , bilo dovolj mono- čas ioanja oblasti in da je samovolje minil? « * * * Gaz?*1«0111 pa le Egipt v UcijsiPrevzlf' civilno in po-skem , oblast; ob Akab-last .zalivu imajo to ob-Izraoi Vedno enote OZN. mi , nadaljuje z grožnja-zaieči p pa ne bi smelo ševant« nadaljnjem re-s svoti™P°ra h0 Pomagal Krišno . posredovanjem Naser «« o.0n- ki ga je Soviof>,Vabl1 v Kairo, dl n^ ka diplomacija tu-sivorn , Gromikovim vod-aktivnosti.^Zgubila na svoji Predlani- vlada ZSSR je Za Evro. opustitev načrta trž^ atorp in za evropsko bi se zavzema, naj evropski)0 izvršll° v vse-UieS15r? merilu ter ob b°du za ? , T°da na Za- mera i «. niso navdušeni. k°vana začela priča- ferenca ^orožitvena kon-0 vsah’ j bo razpravljala skih in , osedanjih sovjet-EisenV ahodnih Predlogih. Pa Ber^W7,je že na poti mor nr£}U«. ot°ke, ka-Mac Tur,,?otuje danes tudi važni c0«?'n na napovedani bosta skf.fdek. na katerem Seboln» . ugladiti medni- ikn,« h016, * niso majhna nrav namestnik Nixon važnih ch, ° nt Imel ne-k°der ■stlkov v Afriki, ik! Rim J. skočil na obisk v Javidni,oona^b,rž zaradi ne-vK£aja majave vori bi morali povečati zaupanje med narodi in zmanjšati razdaljo, ki nas loči od dine-va, ko senca vojne ne bo več grozila svetu.s Takoj za govorom Selwyna Lloyda se je začela tajna seja. Na konferenci zastopajo Veliko Britanijo državni minister v Foreign Officeu Al-lan Ncble, Francijo Jules Moch, ZDA Harold Stassen. Kanado poslanik v SZ David Johanson, Sovjetsko zvezo pa Valerjan Zorin. Medtem se je zvedelo, da je Velika Britanija baje predlagala ustanovitev treh delovnih skupin, ki naj proučijo sledeče točke: 1. znižanje konvencionalnega orožja sorazmerno z znižanjem števila vojakov. 2. Metode za letalsko in kopensko inšpekcijo in za nadzorstvo nad jedrnimi poizkusi. 3. Nadzorstvo nad proizvajanjem jedrnega materiala v vojne namene. Te predloge je baje postavil Selwyo Lloyd kmalu za svojim otvoritvenim govorom. Dodal je. da bi ustanovitev treh delovnih skupin omogočila voditeljem delegacij, da usmerijo svoje napore na načelna vprašanja. V krogih blizu konference zatrjujejo tudi, da je Selwyn Lloyd izjavil, da so po mnenju njegove vlade spremenjeni angleško-francoski predlogi še vedno najboljši popoln načrt za razorožitev. Izjavil te tudi. da bi Velika Britanija želela večje pojasnilo o sovjetskih predlogih od novembra 1956. Dalie je Selwyn Lloyd izjavil, da Velika Britanija z zanimanjem upošteva nove ameriške predloge, ki so bili postavljeni januarja. ter z zadovoljstvom sprejema njih elastičnost tako v obliki kakor v vsebini. Sovjetski delegat Zorin je predložil preclog za mednarodno konvencijo za znižanje konvencionalnega orožia in za prepoved atomskega orožja, ki naj bi se izvedel v dven razdobjih in zaključil v letu 195-J. Sovjetski predlog temelji na zadnjem sovjetskem razorožitvenem načrtu, ki ga jfe predložil Bulganin 17. novembra 1956, in »sebuje: Prvo razdobje, ki naj bi se uresničilo v letih 1957-1958: 1. Države podpisnice konvencije ne bodo zvišale svojih oboroženih sil in konvencionalnega orožja nad višino, na kateri so bile 31. decembra 1956. 2. Ob koncu leta 1958 boe o ZDA. Sovjetska zveza in Kitajska znižale svoje oborožene sile vsaka na 2,500.000 mož. Velika Britanija in Francija pa vsaka na 750.000 mož. 3. Sklicala se bo svetovna konferenca o razorožitvi, da se določi število vojaštva drugih držav, ki ne bo moglo vsekakor presegati 150.000 do 200.000 mož. 4. Države, ki i-majo atomsko in vodikovo o-rožje, se bodo morale svečano obvezati da ga ne bpdo u-porabljale v pričakovanju popolne prepovedi tega orožja. Prav tako ne bodo smele dovoliti, da se na njihovem o- zemlju razmestijo vojaške formacije, opremljene z atomskim orožjem in da se ne postavijo zaloge katere koli vrste atomskega in vodikovega orožja. 5. Države, ki imajo pomorska in letalska vojaška oporišča na ozemlju drugih držav, bodo morale začeti likvidacijo teh oporišč. 6. ZDA, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Francija bodo morale zmanjšati svoje oborožene sile v Nemčiji za eno tretjino v primerjavi z višino, ki so jo te sile dosegale 31 decembra 1956. 7. ZDA, Velika Britanija in Francija bodo morale znatno zmanjšati svoje sile v državah NATO in SZ bo morala napraviti isto za svoje sile v državah varšavskega pakta. Druga faza, ki vsebuje u-krepe, ki naj se uresničijo v letu 1959: 1. ZDA, Sovjetska zveza in Kitajska bodo morale omejiti svoje oborožene sile vsaka na največ milijon do milijon in pol mož, Velika Britanija in Francija vsaka na 650.000 mož. Te države bodo morale sorazmerno znižati nakazila za oborožene sile in konvencionalno orožje. 2. Izdelovanje atomskega in vodikovega orožja bo popolnoma prenehalo. Bodoča proizvodnja atomskega materiala se bo uporabljala izključno v nevojaške namene. 3. Ko bo zmanjšanje oboroženih sil in konvencionalnega orožja kakor dogovorjeno za drugo fazo, izvršeno do polovice. bo treba atomsko in vodikovo orožje izločiti iz oborožitve raznih držav in zaloge tega orožja bi se morale uničiti. 4. Istočasno z izločitvijo atomskega in vodikovega orožja bi se moralo uvesti mednarodno nadzorstvo nad usmerjevanimi izstrelki, tako da bi se vse vrste teh izstrelkov, ki bi se lahko uporabljali kot atomsko in vodikovo orožje, uporabljale izključno v miroljubne namene. 5. Dopolniti se bodo morali ukrepi za likvidacijo vseh tujih pomorskih in letalskih vojaških oporišč na ozemlju drugih držav. 6. ZDA, Sovjetska zveza. Velika Britanija in Francija se bodo dalje morale sporazumeti, da še dalje zmanjšajo svoje sile v Nemčiji in prav tako svoje sile v državah NATO ali varšavskega pakta. Sovjetski predlog nato dodaja: «Zneski denarja, ki bodo na razpolago zaradi zmanjšanja nakazil v vojaške namene, se bodo morali uporabiti za izboljšanje blaginje narodov v državah, ki so izvedle omenjeno zmanjšanje, in za pomoč gospodarsko manj razvitim državam. Za gospodarski razvoj manj razvitih držav bi se moral ustanoviti poseben Sklad za pomoč omenjenim državam v okviru OZN.» Zorin je tudi predlagal, naj se Kitajska udeleži razgovorov o obveznostih, ki bi jih morala sprejeti na podlagi konvencije o razorožitvi. Ostali del sovjetskih predlogov govori o uvedbi učinkovitega mednarodnega nadzorstva nad razorožitvijo. Sporazumeli naj bi se o fotografiranju iz /.raka na področju v Evropi, na katerem so razmeščene glavne oborožene sile držav NATO in varšavskega pakta v globini 800 kilometrov na eni in drugi strani demarkacijske črte. Zatem bi morala konferenca razpravljati o popolni u-kinitvi oboroženih sil in o o-hranitvi samo policijskih sil. Zadnji del sovjetskih predlogov pravi, da bi morali v Evropi ustanoviti področje z o-mejeno oborožitvijo, ki naj bi bila pod nadzorstvom, in ki naj bi zajemalo ozemlje «obeh delov Nemčije in držav, ki z njo mejijo*. Na tem področju bi prepovedali navzočnost vojaških formacij o-premljenih z atomskim orožjem. ter zaloge atomskega in vodikovega orožja. Določili bi največje število oboroženih sil za ZDA. Sovjetsko zvezo, Veliko Britanijo, Francijo ter skupne inšpekcije nad' oboroženimi silami in oborožitvijo držav podpisnic sporazuma. Voditelj ameriške delegacije Harold Stassen pa je spro- žil vprašanje števila, na katero naj bi se oborožene sile zmanjšale konec prve faze razorožitvenega načrta. Predlagal je, naj razpravljajo o sledečem: 1. Trajanje prve faze. 2. Odnos med zmanjšanjem števila vojaštva in zmanjšanjem oborožitve. 3. Odgovarjajoče zmanjšanje proračunskih izdatkov v raznih državah. Stassen je izjavil, da bi po mnenju ZDA morali zmanjšati število oboroženih sil v prvem letu po uveljavitvi pogodbe o razorožitvi. To število naj bi znašalo 2,500.000 mož za ZDA in SZ in 750.000 za Veliko Britanijo in Francijo. Oborožitev bi se morala zmanjšati za 10 odstotkov v prvem letu. Današnja seja je trajala skoraj dve uri in 15 minut; prihodnja seja bo jutri popoldne. Sto tis oti na pogrebu popularnega velikega revoludonarja Moša Pijada Tito: «Njegova smrt je nenadomestljiva izguba» - Nad 30.000 sožalnih brzojavk iz države in inozemstva (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 18. — V parku kalimegdanske trdnjave, kjer počivajo narodni heroji, so danes popoldne položili k večnemu počitku predsednika zvezne skupščine FLRJ Mašo Pijada. Vsa Jugoslavija se je poslovila od svojega «čika Janka* kakor ga je ljudstvo Imenovalo. Nepregledna in nezadržna reka ljudi — okrog 250.000 — je šla od včeraj zjutraj do danes dopoldne mimo odra v zvezni skupščini, kjer je ležalo njegovo truplo. Stotlsoči so se poslovili od njega na poti od zvezne skupščine do Kalimegdana. Milijoni so izrazili sožalje z brzojavkami. Medtem ko je nepregledna množica šla mimo žalnega odra, so se ob zvokih žalostink ob odru vrstili v častni straži Kar- delj, Rankovič, Vukmanovič, Salaj, Leskošek, Gošnjak, člani CK, predsedniki republiških skupščin, člani zveznih in republiških svetov, zvezni in republiški poslanci, častniki, člani delovnih kolektivov, zastopniki družbenih organizacij, ljudskih oblasti in meščani. Vencu soproge in družine, •iiiiiiiiitiiiiiiiiitiiMiiiiiiiniiHMiinHiiiiuiiiiiiiimmuNiiiiiiiniiiiiititiiulimmimiiiiiiiMniiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiittiiiniii Ostavka predsednika De Nicole doslej še ni bila preklicana Ustavno sodišče je izdalo razsodbo, po kateri ni treba bogo-častnih opravil na javnih mestih prej prijaviti policijskim oblastem - Konec tedna odpotuje delegacija PSI v Beograd RIM, 18 — Kakih političnih dogodkov danes ni bilo; ne samo, ker je šele ponedeljek, temveč tudi zato, ker je tudi dan ure d praznikom. Se-gni je n, pr. ie odletel na Sardinijo, kot bi bila nedelja. Ker že ni političnih dogodkov, je toliko bolj opazna kriza predsedstva Ustavnega sodišča. Bati se je, da pride sploh do krize samega sodišča. Z zadevo se je ukvarjal danes sam predsednik republike med svojim obiskom v Neaplju. Gronchi torej še ni opustil upanja, da bo De Ni-cola preklical svojo ostavko. Tudi predsednik poslanske zbornice, ki je prijatelj predsednika Ustavnega sodišča, se za stvar zavzema in baje po naročilu samega Gronchija. Predsednik republike se je danes popoldne vrnil iz Neaplja, vendar ni bilo zaznamovati kakega ugodnega rezultata. De Nicola torej kar vztraja pri svoji odločitvi. Proti večeru se je izvedelo, da je Ustavno sodišče, ki mu sedaj predseduje najstarejši sodnik Azzariti, izdalo razsodbo, ki potrjuje zakonitost bo-gočastnih opravil na javnem mestu. Sodišče je proglasilo za neveljaven člen enotnega teksta javne varnosti, ki določa obveznost, da se religiozna opravila in ceremonije na javnem kraju prej prijavijo policijskim oblastem. Do te razsodbe je prišlo na priziv nekega protestantskega pastorja, k: je bil obsojen na 15 dni zapora, ker je imel neko religiozno opravilo »izven mesta, ki je določeno za bogoslužje*. Govorilo se je. da je prav vprašanje te razsodbe točka najhujšega trenja med predsednikom i.n nekaterimi sodniki. Sedanja odločitev v pozitivnem smislu je torej neko IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIlllllllllllllllllllllllllMHMIlimmHHIIIlIHHIIIMIIIIIUIIMIIIIIIllimiHimillllllllllllMIIIimillllHIilllllnllHIIIIHHUlllll Mac Millan in Selwyn Lloyd odpotujeta danes na Bermnde Stavka delavcev v ladjedelnicah v polnem teku • Priprave na stavko nameščencev pri železnicah in delavcev v mehanski industriji Se nobenega sporazuma v svetu ZEZ glede angleških sil v Nemčiji LONDON. 18. — Na sestanku konservativne stranke v Leicestru je predsednik vlade Mac Millan, Ici bo jutri skupno s Selwynom Lloycom odpotoval na Bermude, izjavil, da bo namen njegovega sestanka z Eisenhowerjem odstraniti nasprotja in »vzpostaviti angleško-ameri.ške odnose kot temeljni kamen svetovnega miru*. V začetku svojega govora je Mac Millan pozval stavkajoče delavce v ladjedelnicah in delodajalce, naj sprejmejo arbitražo. Dejal je, da »pri teh borbah imajo korist edino konkurenti Velike Britanije*. Stavka 200.000 delavcev v angleških ladjedelnicah je v polnem teku. Zaradi stavke je ustavljeno delo pri gradnji 328 ladij in popravljanju 300 ladij. DneVna zguba znaša nv-lijon šterlingov pri proizvodnji in 400.000 šterlingov pri mezdah. To je najhujsi socialni spor, kar jih je bilo v Angliji od leta 1926. Minister za delo Macleod je danes popoldne v spodnji zbornici sporočil, da bo nadaljeval posredovanje pa o-beh straneh. Medtem pa je vlada že posredovala, da prepreči stavko mehanične industrije, v kateri j« zaposle- nih okoli 2 milijona 750.000 delavcev. Kakor je znano, so sindikati teh delavcev napovedali stavko za prihodnjo soboto. Zvedelo se je, da se bodo 'razgovori med delegati sindikatov te stroke in funkcionarji ministrstva za delo začeli jutri zjutraj. Medtem grozi tudi 400.000 nameščencev pri želaznicah s stavko če ne bodo dobili 10-odstotnega zvišanja mezd. V Londonu so se nocoj ponovno sestali zunanji ministri držav članic ZEZ. Odsoten je bil zahodnonemški zunanji minister von Brervtano, ki je v Kanadi; zastopal ga je Wal-ter Hallstein. Govorili so o britanskem načrtu za zmanjšanje števila angleških čet v Zahodni Nemčiji, o katerem se niso mogli sporazumeti med razgovori v preteklih dneh Pa tudi danes niso dosegli'še nobenega sporazuma. Sestanek zunanjih ministrov so sklicali z vso nujnostjo tudi zaradi tega, ker je Velika Britanija zahtevala, naj se sprejme končni sklep o njenem načrtu, preden Mac Millan in Selwyn Lloyd odpotujeta jutri na Bermude na sestanek z Eisenhovverjem. Predlog za sestanek zunanjih ministrov je postavila Zahodna Nemčija, ki »kupno a Fran- cijo najbolj odločno nasprotuje angleškemu načrtu. Velika Britanija vztraja pri svojem načrtu, zdi pa se, da je pripravljena na kompromi* v smislu holandskega načrta, ki predlaga, naj bo zmanjšanje vojaštva postopno in naj se zaključi leta 1959. Bpleg tega predlaga rotacijo letalskih sil med Veliko Britanijo in kontinentom. Na kontinentu pa naj bi ostala strateška rezerva pet tisoč mož, ki bi za svoje premike uporabljala letala. Velika Britanija pa zahteva, naj bi ta rezerva bila razmeščena na nje- olajšanje in mnogi menijo, da je s tem položaj, ki je nastal po predsednikovi ostavki, nekoliko omiljen. Baje je De Nicola izrazil svoje zadovoljstvo ob tej razsodbi kakor tudi ob nedavnem sklepu vlade o varstvu prestiža Ustavnega sodišča. Vendar pa bi hotel dobiti tudi konkretna zagotovila, ki bi lahko dokončno odstranila ne-razpoloženje, ki ju nastalo v sodišču zaradi ravnanja nekaterih sodnikov. Zdi se, da hoče De Nicola taka zagotovila z ravni izvršne oblasti in strank. Tako vlada kot stranke morajo nuditi sodišču kar najširše sodelovanje brez tistih pridržkov in prikritega sovraštva, ki je včasih vodilo odnose med najvišjimi državnimi organi in Ustavnim sodiščem. Zahteva De Nicole se sklada z željo vseh tistih, ki vidijo v delovanju najvišjega sodišča jamstvo iza jasno tolmačenje demokratične ustave proti vsem oviram, ki jih je ustvaril prejšnji režim in se na nerazumljiv način še drže. Predsednik’ Ustavnega sodišča ni to pot prvič podal ostavko v protest zaradi nesodelovanja, ki se je sedaj menda preselilo celo v samo sodišče. Preden bi popustil, bi hotel De Nicola stvar dovesti tako daleč, da bi bilo res nemogoče, da bi se podobne stvari ponavljale, in da bi sodišče končno res lahko delovalo v ozračju sloge. Medtem ko je Segni odpotoval, kot smo omenili, na svojo Sardinijo, je pa Martino spet napravil malo daljši skok do Londona, kjer se bo udeležil sestanka ministrov evropske skupnosti. Bil je že nekaj dni v Italiji, tako da je bil že skrajni čas, da spet nekam odpotuje. Martino je namreč gotovo eden največ potujočih zunanjih ministrov. Segni se bo seveda takoj vrnil, kajti v sredo je seja vlade, na kateri bo treba izbrati podtajnike v ministrstvu državnih udeležb. Baje bodo tudi demokristjani zahtevali svojega podtajnika, ki naj bi bil Valsecchi ali Marotta. Sicer pa — zakaj ne bi bili trije, saj kandidatov za mesta podtajnikov ne bo zmanjkalo. V nedeljo je govoril v Cagliariju Malagodi. Ni treba niti posebej omenjati, d& je v svojem govoru še enkrat poudaril nepopustljivost v vprašanju agrarnih pogodb. Nadalje je dejal, da so liberalci nepopustljivo proti zakonskemu predlogu Amodea za ustanovitev dežel. Republikanci med katere spada tudi Amo-deo, so takoj odgovorili in sicer dovolj ostro, ko so liberalcem povedali, da s takim svojim ravnanjem nastopajo proti izvajanju ustave. »Avan-ti!» pa piše s tem v zvezi, da se bo spet preizkusila enotnost večine. Videlo se bo, piše list, ali so za vladno večino več ustavne obveznosti ali pa Malagodijev diktat. Zanimivo listična tajnika CGIL dala o-stavko ter zaprosila za vstop v UIL. O tem sta ta dva sindikalista, Della Motta in Ra-mella, obvestila senatorja Bar-bareschija, tajnika federacije PSI v Genovi. Po njunem mnenju je za socialiste nemogoče biti v CGIL skupaj s komunisti, potem ko je vendar beneški kongres proglasil konec frontizma in sodelovanja s komunisti. Tudi ni mogoče biti v organizaciji, ki je včlanjena v Svetovni sindikalni zvezi, v kateri so včlanjeni le sindikati vzhodnih dežel. Della Motta je bil član glavnega tajništva FIOM in je prešel v tajništvo genovske delavske zbornice pred približno dvema letoma, ko ga je v FIOM nadomestil Foa. Kot član vodilnega odbora CGIL je bil na zadnjem pokrajinskem kongresu PSI izvoljen na drugem mestu takoj za senatorjem Barbareschijem. Tudi Ramella je imel važne funkcije v sindikatih. S primerom teh dveh sindikalistov se je ukvarjal danes vodilni odbor pokrajinske federacije PSI v Genovi ter sklenil oba izključiti iz PSI. Della Motta je v svojem in v imenu Ramelle izjavil, ko je zvedel za ta sklep, da ga obžaluje. Izrazil je prepričanje, da izključitev ni bila covolj premišljena. Pridržujeta si pravico do priziva na vodstvo stranke proti izključitvi- Iz Vercellija pa je prispela podobna vest, da je socialist Ferraris, tajnik delavske zbornice, izstopil iz PSI in odložil vse funkcije v CGIL. Socialistični poslanec in sindikalist Santi pa je v Turinu izjavil, da so socialisti PSI v CKJIL in bodo tudi ostali. Delegacija PSI, ki jo sestavljajo Vecchietti, Lombardi, Foa in dr. Valori, bo konec tega tedna odšla v Beograd na poavbilo ZKJ. A. P. ■ PO SMRTI MAGSAYSAYA Carlos Garcia predsednik Filipinov MANILA, 18. — Poveljstvo filipinskega letalstva javlja, da bo skupina letalskih strokovnjakov ameriškega letalstva izvedla preiskavo o vzrokih letalske nesreče, pri kateri je včeraj zgubilo življenje 25 oseb, med katerimi je bil tudi predsednik Filipinov Magsaysay. Skupina filipinskih letalskih strokovnjakov je že odšla na kraj nesreče in začela preiskavo. Letalo, s katerim je predsednik Mag-saysay potoval od Kebuja v Manilo, je strmoglavilo pri Asturiasu na otoku Kebu. Kakor rečeno, se je poleg njega ubilo še 24 drugih potnikov. Samo en potnik je ostal pri življenju. Danes so uradno Javili, da so pripeljali v Kebu 18 trupel, kjer bodo stala do po- »■vi v gg Liun lOMiicsvCiiK ll»a liy v- — -o ■» _ , — f/v*( jv JV* pvr nem ozemlju. Francija je po-lP® je, da je lamoroiivi v svo-lgreba. Posmrtne ostanke pred- stavila svoj predlog, naj se zadeva prepusti generalu Nor-stadu. Medtem pa je Nemčija povzela francoski predlog in dodala nekatere tehnične strani. Zvedelo se je, da so na sestanku govorili predvsem o poročilu generala Norstada v zvezi z britanskim predlogom. Ob 22.30 so ministri prekinili sejo, medtem pa je skupina izvedencev pripravila dokument na podlagi dotedanjih rezultatov. Opazovalci izjavljajo, da so sicer nekoliko napredovali, da pa bo moral stalni svet ZEZ še nadalje razpravljali in iskati sporazum. jem govoru v Anconi poudaril nujnost večj^krajevne avtonomije m pa ustanovitve dežel, »kar pa ne sme zmanjšati čuta enotnosti demokratične države*, je dostavil. Jutrišnji »Avanti!* bo tudi močno kritiziral govor ministra Rossija, ki je ponavljal Saragatove zahteve socialistični stranki, da se mora spreobrniti k atlantizmu in antikomunizmu in še povzročiti sindikalni razdor. List potrjuje veljavnost sklepov v Benetkah o neodvisnosti sindikatov od strank in proti vsakemu cepljenju. Toda iz Genove je prispela vest, da sta tamkaj dva aocia- sednika Magsaysaya bodo odpeljali z letalom v Manilo jutri popoldne. Medtem se nadaljuje preiskava, da ugotovijo, ali je treba nesrečo pripisati sabotaži. Mesto predsednika je prevzel podpredsednik Carlos Garcia, ki je že prisegel. Garcia, ki je tudi zunanji minister, se je vrnil v Manilo včeraj iz Avstralije, kjer je bil na konferenci SEATO. «»------- RIM, 18. — Leader britanske laburistične stranke Gait-skell bo prispel v Rim 28. a-prila. Gaitskell bo gost PSDI in bo ostal v Rimu do 25- a-priia. predsednika Tita in drugih ožjih prijateljev pokojnika so se pridružili venci britanskega parlamenta, poljskega, brazilskega, bolgarskega, ameriškega, britanskega, francoskega, turškega, belgijskega in drugih diplomatskih zastopnikov ter na stotine in stotine vencev delovnih kolektivov, organizacij in posameznikov. V nad 30.000 brzojavkah iz raznih krajev Jugoslavije in v številnih brzojavkah iz inozemstva izražajo preprosti ljudje in državniki sožalje družini, predsedniku republi- ke, zvazni skupščini, CK ZKJ. Med sožalnimi brzojavkami iz inozemstva so predsednika e-giptovske republike Naserja italijanske vlade, CK KP Italije, CK poljske delavske združene stranke, madžarske socialistične delavske stranke, članov CK KP Francije, Vrhovnega sovjeta ZSSR, Velike ljudske skupščine Romunije, madžarskega parlamenta, sirskega parlamenta, češkoslovaške skupščine, vsekitajske skupščine, zahodnonemškega Eundestaga, turške skupščine, bolgarskega sobranja, ljudske skupščine Albanije in drugih. Na zadnji straži pred posmrtnimi ostanki v dvorani zveene skupščine so bili maršal Tito, Kardelj, Rankovič, Gošnjak, Leskošek in Salaj, ki so ob 14. uri prinesli z državno trobojnico pokrito krsto na topovsko lafeto pred skupščino, kjer se je od pokojnika v imenu zvezne skupščine poslovila podpredsednica zvezne skupščina Lidija Sentjurc. Poudarila je velike zasluge Motše Pijada za u-stvarjanje ljudske oblasti od prvih narodnoosvobodilnih odborov do izgradnje jugoslovanske zakonodaje. Posebno je poudarila veliko delo pokojnika pri izdelavi prve jugoslovanske ustave, ustavnega zakona, zakona o delavski in družbeni samoupravi, komunalnega sistema in drugih zakonov. »Vse njegovo delo, je poudarila Sentjurče-va, je bilo povezano z globokim socialističnim humanizmom, z vero v človeka. Moša Pijade bo ostal bodočim poko-lenjem v spomin kot eden od tvorcev jugoslovanskega patriotizma, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov, borca za mir in sodelovanje med narodi. Prav v poslanstvu za sodelovanje med narodi ga je zadela smrt*. Po govoru Sentjurčeve se je začela razvijati pogrebna povorska skozi gost špalir gardistov in ljudstva, ki je že opoldne napolnilo pločnike. V povorki so nosili na stotine in stotine vencev sorodnikov, prijateljev, CK ZKJ, zvezne skupščine, delovnih kolektivov in drugih organizacij. V žalnem sprevodu so nosili tudi naj višja odlikovanja pokojnika. Za topovsko lafeto so šli člani pokojnikove družine, soproga Lepa z Zdenko Kidrič, maršal Tito s soprogo v spremstvu dr. Ivana Ribarja, za njimi člani izvršnega komiteja, člani CK in druge visoke državne osebnosti, šefi diplomatskih zastopstev in številne druge osebnosti, predstavniki raznih organizacij in številna množica. V sprevodu so bili patriarh srbske pravoslavne cerkve Vikentije in katoliški nadškof dr. Ujčič ter člani ostalih verskih skupnosti. Na Trgu republike sta se od pokojnika poslovila predsednik ljudskega odbora Beograda dr. Miloš Minič in predsednik akademskega sveta prof. Siniša Stankovič. in za ustvarjanje enakopravnih odnosov med narodi. Pripomnil je, da je bil Pijade med pionirji jugoslovanskega delavskega gibanj a in med najaktivnejšimi borci za izgradnjo socialistične Jugoslavije. Dalje je poudaril njegovo veliko organizatorsko vlogo v osvobodilni vojni, v kateri je bil med najuglednejšimi voditelji vstaje. Tito je posebno poudaril, da se je Moša Pijade l. 1948, ko so bile ogrožene socialistične pridobitve, odločno postavil v njihovo obrardbo. «Nikdar ne bom pozabil,- je rekel maršal Tito, kako je takrat prišel k meni in rekel; «Tovariš Stari, vem, kako ti je težko. Toda računaj tudi na mojo podporo. Glob oko sem prepričan, da je nasa stvar pravična in da bo zmagala',). Dalje je maršal Tito poudaril, da je Moša Pijade delal za zbližanje med narodi, za krepitev miru in naprednih sil v svetu. S tem je mnogo prispeval k mednarodnemu ugledu in uveljavljanju politike Jugoslavije. Pri tem delu je tudi končal svoje plodno življenje. Poudaril je dalje, da je smrt Moša Pijada nenadomestljiva izguba, kajti tako vsestransko nadarjenega komunista, propagandista marksistične misli, prevajalca in talentiranega u-metnika lahko nadomesti samo skupina ljudi. Po govoru maršala Tita so ob zvokih žalne koračnice, ladijskih in tovarniških siren, strelih častne čete, položili truplo Moše Pijada v grobnico poleg narodnih herojev Djure Djakoviča, Lole Ribara in Ivana Milutinoviča. B. B. Delegacija KPF v Jugoslaviji PARIZ, 18. — Nocoj je odpotovala z vlakom iz Pariza v Beograd na razgovore z zastopniki ZKJ delegacija Francoske komunistične partije. V delegaciji so: Francois Billoux, Reymon,de Guyot, Baldeque Rochet, Pierre Villon in Jean Ooghe. Poleg razgovorov z zastopniki ZKJ bo delegacija, da bi se bolje seznanila z razmerami v Jugoslaviji, obiskala tudi razne kraje Jugoslavije. Nixon odpotoval iz Rima v Tunis RIM, 18. — Podpredsednik ZDA Nixon je danes v spremstvu veleposlanika ZDA v Rimu Zellerbacha otvoril razstavo «nebo odprto za mir*. Pred odhodom iz Rima je imel Nixon tiskovno konferenco, na kateri je odgovarjal na številna vprašanja novinarjev o rezultatih svojega odposlanstva v Afriki ter o razgovorih, ki jih je imel te dni z italijanskimi političnimi voditelji. ■imiiiiiiiiininiiiiiHiiHiuuiniiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiniiniiiHiiiiiiiiiiininimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiii Razgovor C. Uleir z Dullesom in s tajnihnm DZlil HammarsMoeldom Krišna Men on odpotoval v Kairo - Hammarskjoeld odpotuje danes v egiptovsko prestolnico - Naserjev razgovor z emirom Feisalom Sožalne brzojavke iz Trsta Neodvisna socialistična zveza za Tržaško ozemlje je poslala včeraj naslednjo sožalno brzojavko centralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije: «Ob izgubi tov. Moše Pijada, hrabrega borca in visoke osebnosti socialističnega delavskega gibanja, ki je s prepričanjem, delom in umom mnogo prispeval k stvari socializma, vara izražamo najgloblje sožalje.* Zveza partizanov Tržaškega ozemlja je poslala Zvezi komunistov Jugoslavije naslednjo sožalno brzojavko: V imenu partizanov Tržaškega ozemlja se pridružujemo žalovanju narodov Jugoslavije ob smrti velikega borca in revolucionarja Moša Pijada. Tudi Kom. partija za TO je poslala Zvezi komunistov Jugoslavije naslednjo brzojavko: »Tržaški komunisti izražajo svoje sožalje ob smrti tov. Moša Pijada. Vittorio Vidali -Marija BernetičJi Sprevod je nato krenil skozi nepregledni špalir ogromne množice proti grobnici narodnih herojev na Kalimeg-danu, kjer se je od svojega tovariša in soborca poslovil predsednik republike maršal Tito. Tito je poudaril zasluge pokojnika v razvoju revolucionarnega delavskega gibanja, v ustvarjanju KP Jugoslavije, v borbi proti predvojnim režimom, v ljudski revoluciji in izgradnji nove socialistične Jugoslavije. Poudaril je, da je bilo življenje Moše Pijada neločljivo porezano z borbo Komunistične partije Jugoslavije in z delavskim razredom, z revolucijo in z izgradnjo socialistične Jugoslavije, z borbo za ohranitev njene neodvisnosti WASHINGTCXN, 18. — Ameriški državni tajnik Dulles se je danes dve uri razgovarjal z izraelsko zunanjo ministrico Goldo Meir, ki je včeraj prišla v ZDA. Zvečer ob 20. url po krajevnem času se je Golda Meir v New Yorku razgovarjala z glavnim tajnikom OZN Hammarskjoeldom, ki bo jutri odpotoval v Kairo, kamor bo na vabilo Naserja prišel tudi Krišna Me-non. Medtem se je v Kairu egiptovski zunanji minister Favzi sestal z ameriškim poslanikom, v Kairo je danes prišel tudi saudski prestolonaslednik emir Feisal, ki je tudi zunanji minister. Takoj po prihodu se je sestal s predsednikom Naserjem. List »Al Ahram* piše, da je Feisal prinesel pismo kralja Sau-da, ki se nanaša na zadnjo izjavo, s katero je kralj Sau-dove Arabije poudaril, da na-sprotuje plovbi izraelskih ladij po Akabskem zalivu. Poveljnik varnostnih sil OZN general Burns in pomočnik glavnega tajnika OZN Bunche pa sta danes ponovno odpotovala z letalom iz Kaira v Gazo. Odšla bosta zatem v šarm El Šejk, kjer se baje_ Izraelci pripravljajo, da pošljejo v Akabski zaliv eno svojih ladij na izzivanje. O razgovoru Dullesa z Goldo Meir so objavili uradno poročilo, ki pravi, da sta govorila zlasti o zadnjem razvoju v zvezi z Gazo po umiku izraelskih čet v skladu z resolucijami OZN. »Gospa Meir, nadaljuje poročilo, je izrekla svojo globo ko zaskrbljenost zaradi povratka Egipta v Gazo, zaradi vzpostavitve egiptovskega nad- zorstva na področju in zaradi zmanjšanja odgovornosti Združenih narodov na tem področju. Izraelska zunanja ministrica je poudarila resnost, s katero njena vlada gleda na položaj in je vztrajala na tem, da je ta položaj v nasprotju s pričakovanji in predpostavkami, ki so jih izrazih ona in drugi v Združenih narodih 1. marca in pozneje. Gospa Meir je dalje izrekla svojo zaskrbljenost zaradi novic in izjav, ki predvidevajo omejitve za izraelsko plovbo po Sueškem prekopu in po Akabskem zalivu, in zaradi nadaljevanja vojnega stanja z egiptovske strani.* »Državni tajnik Dulles je izjavil, da je ameriška vlada zainteresirana za sedanji razvoj ter da je v tesnem stiku z glavnim tajnikom OZN Hammarskjoeldom in z drugimi predstavniki v OZN. Izjavil je, da bodo ZDA še dalje zastavljale svoj vpliv pri iskanju smotrov miru in po-mirjen.ia na tem področju m se bodo izognile vsemu, kar bi uničilo velike napore svetovne skupnosti za rešitev sedanjih sporov v skladu z listino OZN. Dulles je dodal, da se ZDA odločno ©prijemljejo upanja in pričakovanja, ki so jih izrazile glede položaja, ki bi moral prevladati n* tem pod- ročju, glede vršitve odgovornosti OZN v Gazi, svobodne in mirne plovbe ladij vseh narodnosti v skladu z mednarodnim pravom in glede rešitve vprašanja Sueškega prekopa v skladu s šestimi načeli, ki jih je odobril Varnostni svet OZN in sprejel Egipt. Na obeh straneh se je izjavilo, da so pripravljeni nadaljevati posvetovanja o teh vprašanjih.* Golda Meir ni hotela po razgovoru nič izjaviti in je poudarila, da ne more nič dodati k skupnem poročilu, ki je bilo «zelo skrbno pripravljeno*. Odpotovala je nato v New York in se ne ve, ali se bo ponovno sestala z Dullesom. Včeraj pa je Golda Meir ob prihodu na letališče v New York ponovno grozila z izraelskim napadom. Izjavila je, da je_navzočnost egiptovskega vojaškega osebja v Gazi »nevarna za Izrael in utegne prisiliti Izrael k samoobrambi*. Izrazila je nezadovoljstvo, ker so varnostne sile dovolile, da sta egiptovski guverner in njegovo osebje prišla na področje Gaze. «Cakali bomo en dan ali dva,* je zagrozila Meir in dejala, da je prišla v Wa-shington. samo da zve za namene ZDA in OZN, »preden izraelska vlada sprejme kakršen koli sklep*. RilM, 18. — »Četo medi©* bo jutri objavil intervju s Scelbo, v katerem bivši predsednik vlade predlaga ustanovitev ministrstva za skupno evropsko tržišče, PRIMORSKI DNEVNIK 19. marca 1957 Vreme včeraj: Najvišja temperatura 11,4, najnižja 9,7, zračni tlak 1013,2, vlaga 84 odst., temperatura morja 9,2. Vreme danes: Pretežno oblačno vreme. Temperatura brez bistvenih sprememb. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 19. marca Jožef, Zlata Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 18.15. Dolžina dneva 12.04. Luna vzide Ob 22.43 in zatone ob 7.44. Jutri, SREDA, 20. marca Feliks, Srečko Po sestankih na županstvu in na uradu za delo Po 16 dneh stavke uslužbencev Acegata nobenega upanja, da bi se kmalu končala Urad za delo je postavil za posredovanje v sporu pogoj, da se stavka prej preneha Poročilo vladnega komisariata in odgovor sindikatov - Skupni izjavi levičarskih strank Danes 1e že 16. dan stavke uslužbencev mestnega podjetja Acegat, toda še vedno ni nobenega upanja za naglo rešitev spora. Včeraj je bilo v zveza s tem sporom več sestankov na županstvu in na uradu za delo. Zupan Bartoli je najprej sprejel inšpektorja ministrstva za c elo Giaccalo-na, katerega sta spremljala ravnatelj urada za delo Au-gelli in ravnatelj Acegata De Mottoni. Ob 1145 je župan sprejel dosedanjo upravno komisijo Acegata, popoldne ob 13. uri pa novo komisijo. Ob 17. uri so se sindikalni predstavniki sestali na uradu za delo z dr. Giaccalonom, ob 18. uri pa z županom. Sestankov in razgovorov je bilo torej na pretek, toda iz vse te moke ni1 bilo nič kruha. Zjutraj je sicer dr. Giac-ealone dejal, da je optimist, toda že zvečer je ugotovil, da spora ne bo lahko rešiti. (Uslužbenci Acegata namreč zahtevajo jasna jamstva. Položaj se je zapletel na uradu za delo, kjer je inšpektor dr. Giaccalone imel sestanek s sindikalnimi predstavniki A-cegata, katere sta spremljala tajnika obeh sindikalnih organizacij. Razgovor je imel skoraj obldiko predavanja ministrskega funkcionarja in ravno iz tega razgovora se je porodila resna ugotovitev, ki je onemogočila vsako optimistično upanje o skorajšnji rešitvi spora. Inšpektor Giaccalone je namreč postavil za začetek pogajanj na u-radu za delo nesprejemljiv pogoj, ki je razviden tudi iz naslednjega poročila tiskovnega urada vladnega generalnega komisariata: Kot je znano, je vladni generalni komisar v razgovorih, za Katere so v preteklih dneh zaprosile sindikalne organizacije delavcev, poudaril, da ne bi bilo možno posredovanje urada za delo za rešitev spora v Acegatu, ker je bil finančni položaj podjetja takšen, da ni dopuščal novih bremen. Posredovanje urada za delo pa bi bilo možno, če bi občinski svet na kakšen način poskrbel za potrebne fonde, s katerimi bi odpravili ali vsaj občutno znižali primanjkljaj podjetja. Ker je občinski svet z nedavnim sklepom zagotovil izboljšanje bilance Acegata, je vladni generalni komisar predočil uradu za delo, da se nadzorni organi občinskega podjetja n« upirajo več sklicanju strank za rešitev spora. Kljub trenutnim težkoiam juridičnega in upravnega značaja glede učinkovitosti predstavništva podjetja pri pogajanjih je. urad za delo, ki je pristal na zahtevo vladnega generalnega komisarja, na izrecno pooblastilo ministra za delo Vigorellija. danes opoldne sporočil prizadetim sindikalnim organizacijam, da je pripravljen sklicati stranki s pogojenp, da se prej prenena stavka, in sicer v skladu s trajno prakso, kateri se ministrstvo za delo ne more odreči. Urad za delo pričakuje zadevne sklepe sindikalnih organizacij. Ob 18. uri so se razgovori nadaljevali na županstvu, in aicer med županom ter predstavniki obeh sindikatov v podjetju in predstavnikov tajništva sindikalnih organizacij. Bartoli je ponovil zahtevo viljih oblasti in urada za delo, da se mora stavita prej prenehati, nakar se šele začnejo pogajanja na uradu za delo. Sindikalisti so pri tem dejali, da so že štirikrat prekinili stavke, nato pa so ostali praznih rok. Tokrat zahtevajo za prenehanje stavke točna jarrvstva Zupan jim je dejal, da je mislil, da se bo spor takoj končal, ko bo »prejeto zvišanje tarif. Sindikalisti so se temu čudili, saj »o vedno poudarjali, da nima spor nobene zveze s primanjkljajem. Predstavniki obeh sindikatov so tudi izročili županu naslednjo izjavo; Podpisani sindikalni predstavniki se sklicujejo na večkrat poudarjene izjave, od katerih so izročili županu zadnjo dne 9. marca, in potrjujejo, da so vsak trenutek pripravljeni sestati se z nasprotno stranko za rešitev sedanjega spora, ne da bi s katere koli strani postavili kakšen prejudicialen pogoj. Iz vsega tega se vidi, da smo že daleč od rešitve »pora, razen če ne pride nenadoma do kakšnega preokreta. Uslužbenci Acegata pa se čudijo tudi zato. ker še ni občinski odbor izročil novemu predsedniku upravne komisije dekreta o njegovem imenovanju. Razna ugipanja so nastala tudi zato, ker je bil včeraj na prvem sestanku nove upravne komisije Acegata z županom odsoten član te komisije Carra, Tako se nimajo dejansko sindikati niti s kom poggjati. Po zakonu pa bi lahko začela nova ko-misija delovati šele čez 14 dni. Zakaj potemtaktem ne izkoristi občina člena 140 zakona o občinskih podjetjih, ki coloča, da prevzame posle komisije, ki ni sposobna delovati, občinska uprava? Stvar se adi uslužbencem vsekakor sumljiva Po drugi atrani pa sindikati poudarja- io, da ne bodo odnehali, 'do* :ler ne dosežejo tega. za kar •o šli uslužbenci v borbo, ter pozivajo uslužbence, naj o-»tamejo enotni. Predstavniki občinskih sku-1 blaga na ladje volitve vod-pin KP, PSI, Unita Popolare stva. Kandidati Zveze prista-in Neodvisne socialistične zve- ‘ niških delavcev CGIL so do- ze ter dr. Gruber Benco pa so na včerajšnjem skupnem sestanku sprejeli naslednjo resolucijo: Levičarske opozicijske stranke izražajo delavcem Acegata, ki stavkajo že 15 dni v obrambo svojih upravičenih interesov, svojo solidarnost. Javno obsojajo dejstvo, da so upravna komisija Acegata, občinski odbor in druge pristojne oblasti zgubljale dragoceni čas, ki bi ga morali uporabiti za takojšnjo rešitev sindikalnega spora. Se posebno protestirajo, da so po glasovanju v petek, ki se Je vršilo pozno ponoči in samo zato, ker so hotele levičarske stranke s tem olajšati rešitev spora, pustili preteči že več dni, ne da bi občinski odbor in druge oblasti napravile odločilne korake. S takšnim neodgovornim ravnanjem so se povzročile in se še povzročalo nove žrtve delavcem Acegata in vsemu mestnemu prebivalstvu. * # * Levičarske opozicijske stranke, ki so zastopane v občinskem svetu, menijo, da je treba Javno obsoditi deistvo, da je župan inž. Bartoli na zadnji občinski seji prekršil jasne obveznosti, ki jih je slovesno sprejel, ko Je bil v preteklem avgustu ustoličen in ki Jih je večkrat potrdil, to je, da bo pripustil v upravno komisilo Acegata predstavnike. ki jih bosta levičarska in desničarska opozicija neposredno določili. S tem delan|em Je hotel župan sporazumno z občinskim odborom, obnoviti nesprejemljive kriterije politične diskriminacije, ki so veljali v prejšnjih občinskih upravah. Levičarske opoziciiske stranke izjavljalo, da teh kriteriiev ne bodo sprejele ter da se bodo proti njim borile. KP pa je izdala poročilo o se< tanku izvršnega odbora, na katerem so razpravljali o sklepu občinskpga odbora, da se zvišajo tarife Acegata. Izjava pravi, da bo ta sklep_ poslabšal gospodarski položaj tržaškega prebivalstva. KP poziva prebivalstvo, naj protestira proti tem poviškom. Izvršni odbor tudi protestira proti diskriminacijskemu postopku pri izvolitvi nove upravne komisije Acegata. Hkrati izraža zadovoljstvo ob protestu tržaške federacije PSI in opozarja na sokrivdo PSDI. «»------- Izvolitev vodstva pristaniške družbe V nedeljo so bile v pristaniški družbi za nakladanje bili veliko večino, saj ni bil izvoljen noben drug kandidat. Od 343 volilnih upravičencev jih je volilo 327, to je 95 odstotkov. Veljavnih glasovnic je bilo 319, Štiri so bile prazne, štiri pa neveljavne. Za konzula družbe je bil izvoljen Marcello Zuiz. ki je dobil 93.71 oest. glasov. H/krati je bil izvoljen za zastopnika pri pogajanjih z uradom za delo. Za vicekonzula sta bila izvoljena' Giordano Bruno Terzon (95.67 odst. glasov) in Mario Rigulin (94.67 odst.). Kandidat, ki ga je predložil «sindikat št. 4», je dobil samo 12 glasov, to je 3.72 odst. Včeraj pa so izvolili odbor družbe, toda rezultati bodo znani šele danes. «Vulcania» jutri v Trstu Jutri ob 16. uri bo priplula v tržaško pristanišče na redni progi iz New Yorka motorna ladja «Vulcania», s kafer-: se ho izkrcalo 50 prekooceanskih potnikov. Ladja bo ponovno zapustila T-st 26. marca ob 10. uri dopoldne. O Danes dopoldne bodo v prostorih pomorske postaje proslavili invalide dela in jim bodo ob 12. uri razdelili 30 častnih značk. V interesu kmečkega gospodarstva Za čimprejšnjo ureditev katastra in ocene zemljišč Katastralna ocena v mnogih primerih ne odgovarj‘a sedanjemu stanju - Za olajšave pri prenosu lastninske pravice Med vprašanja kmetijstva na Tržaškem spada tudi ureditev katastra, saj imajo kmetje zaradi sedanjega stanja precej sitnosti in opravkov. Kakor smo ž'e pred dnevi omenili, je še nerešeno vprašanje katastra za občini Zgonik in Repentabor, ki sta pred vojno spadali poč katastrski urad v Sežani. V vseh povojnih letih ni bila zadeva rešena in so katastrske mape za zemljišča na omenjenem področju še vedno v Sežani. Lahiko si predstavljamo,, da imajo lastniki zemljišč zaradi tega nepotrebne opravke, ki jih ne bi imeli, če bi zadevne knjige, oziroma prepise i-meli na našem področju. U-pati je, da bodo pogajanja med italijansko in jugoslovansko vlačo o tej zadevi v kratkem ugodno zaključena. Glede katastra pa je treba omeniti še nekaj drugega. Veljavne zakonske določbe predvidevajo nekatere olajšave za iiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiiitiiiiimiimmiiiiimiiJtimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiniiiiiitiiiiiiiiiiii« Medtem ko v Trstu in Pordenonu šele sestavljajo osnutek Videmski demokristjanski predložili osnutek o deželni avtonomiji Do predložitve osnutka poslanski zbornici je prišlo kljub obljubi osrednjega vodstva KD, da se bodo poprej dogovorili s tržaško KD Videmski poslanec Berzan-ti je skupno z drugimi videmskimi demokristjanskimi poslanci predložil poslanski zbornici ustavni zakonski o-snutek za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina na osnovi člena 116 republiške ustave. Zakonski osnutek, ki so ga predložili furlanski demokristjanski poslanci, ki vsebuje tudi deželni posebni statut, določa u-stanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina, ki mora imeti svojo juridično o-sebnost. Avtonomna dežela se ustanovi v političnih mejah italijanske republike m je na osnovi ustavnih načel posebnega statuta nedeljiva. Deželno ozemlje je sestavljeno iz goriške, tržaške in videmske pokrajine. Glavno mesto dežele je Videm. Poleg predpisov za uporabo vsedržavne zastave, dežela ima svoj prapor s svojim grbom, ki bosta morala biti odobrena z odlokom predsednika republike. Zakonski osnutek vsebuje osem poglavij in 97 členov, ki urejujejo zakonodajno in upravno oblast dežele, deželne organe, njihovo ustanovitev in njihovo delovanje, deželne finance in imovino, nadzorstvo nad deželno in upravno pravosodje, krajevne u-stanove, vladno zastopstvo v deželi in prehodna ter dopolnilna določila. Kot torej vidimo, Furlani IIIHIIIIIIIIIIIIIIMillllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIItllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII Na pobudo CGIL Predavanje o zaščiti pred nezgodami na delu V Italiji je število nezgod mnogo večje kot v drugih razvitih industrijskih državah V nedeljo dopoldne je na pobudo Delavske zbornice CGIL odvetnik Aurelio Becca v mali dvorani gledališča »Verdi* predaval o vprašanjih krepi, ki ga lahko opravljajo država ali pa posebni odbori delavcev in delodajalcev. V številnih državah so delavci že udeleženi pri nadzor- zaidite pred nezgodami de-,stvu, v Italiji p« je prepuifce-lu. Uvodne besede je »prego-1 no državi. Državno meteor- stvo pa je nezadostno, saj je namenjenih v.proračunu mi- voril Ernesto Racieh, ki je v imenu DZ in INCA pozdravil navzoče in govornika ter poudaril važnost predavanja, saj je bilo lani v Trstu kar 25 smrtnih nezgod na delu, letos pa že 6. Predavatelj Je v začetku poudaril, da se lahko mnogo doseže z napori za omejevanje nezgod. Vprašanje nezgod ima seveda različne plati. Vsekakor pa prevladujeta dve teoriji, in sicer teorija o objektivnih vzrokih in teorija o subjektivnih vzrokih nezgoc. Med temi vzroki pa je težko potegniti mejo. Zagovorniki subjektivne teorije na primer ugotavljajo, da je kriv nezgode delavec, ki dovolj ne pazi. Pri tem pa »e ne vprašajo, ali niso morda objektivni po-[oji vzrok nepazljivosti de-avca. Delavec, ki mora hiteti. la izpolni normo ter da zasluži, kolikor potrebuje za preživljanje, se seveda kmalu utrudi in ne more več dovolj paziti na stroj. Dejansko gre tu torei za objektivni vzrok nezgode, ki se^ pripeti predvsem zaradi hudega izkoriščanja; saj je točno dokazano, da se pripeti najveg nezgod ravno za časa nadurnega dela. Nezgode povziroča tudi tehnična nesposobnost delavcev Tudi tu je često kriv delodajalec, ki poklje k stroju delavca. ki ni zanj dovolj kvalificiran. Mnogo ae govori tudi o predispozicijl delavcev za nezgode, kar je popolnoma zgrešeno. Teorija o objektivnih vzrokih nezgod pa upošteva vpta-IŠarije nezadostne strokovne usposobljenosti delavcev, zaskrbljenosti delavcev zaradi slabih mezd, slabe orgamza cije dela itd. Predavatelj je nato omenil nadzorstvo nao zaščitnimi u- nistrstva za delo za ves nadzorni aparat samo 47Q milijonov lir na leto. Zato so pregledi v tovarnah zelo redki, še bolj redki pa v rudnikih. V glavnem je vse odvisno od dobre volje delavcev. Zato j« število nezgod na delu v Italiji dvakrat ali celo trikrat večje kot v drugih industrijskih državah, ki so na podobni ravni. Končno jo predavatelj naštel ukrepe, ki bi lahko močno omejili nezgode na delu. ---------- Aretiran tat 16. t m. ponoči so agenti, ki so bili na nočnem obhodu po Ul- S. Spiridione. opazili pred hotelom Corso neznanca ki si je sumlj-ivo ogledoval u-stavljene avtomobile. Seveda so se agenti »krili in ostali v primerni razdalji ter opazovali in čakali ugodnega trenutka, da bi ga aretirali. Jasno je bilo namreč, da je možakar skušal kaj ukrasti. ne zgubljajo časa. čeprav je bilo svoj čas sporočeno, da ne bodo sami predložili svojega zakonskega osnutka o ustanovitvi avtonomne dežele Furlanija — Julijska krajina, dokler se ne bodo v Rimu na osrednjem vodstvu Krščanske demokracije dogovorili tudi s tržaškimi demokristjanskimi predstavniki. To pomeni, da je rimsko demokristjansko vodstvo opustilo namero, da posreduje v sporu med tržaškimi in furlanskimi demokristjani in popustilo pod pritiskom Furlanov. Pri tem vprašanju pa ne gre samo za demokristjane. Ustanovitev avtonomne dežele zanima celotno prebivalstvo vseh teh pokrajin. Zato bi bilo pravdno in pravično, da bi zakonski osnutek pripravili sporazumno z vsemi strankami o-ziroma, da bi ta zakonski o-snutek pripravile tri pokrajinske uprave. Samo na ta način bi bilo to vprašanje rešeno v korist vsega prebivalstva bodoče dežele. Kot vidimo iz gornjega kratkega poročila, ki je prišlo iz Rima, furlanski demokristjani še vedno vztrajajo na svoji zahtevi, da mora biti glavno mesto bodoče avtonomne dežele Videm. Obenem pa ugotavljamo, da v točkah, ki jih vsebuje gornja vest ni omenjeno vprašanje široke upravne in finančne pokrajinske avtonomije v okviru dežele, čeprav je znano, da sta tržaški občinski svet in tržaški pokrajinski svet sprejela resoluciji s katerima zahtevata, da se orno'-goči posameznim pokrajinam najširšo avtonomijo na upravnem in finančnem področju. Tržačanom sedaj ne preostaja drugega, kot da tudi o-ni čimprej predložijo svoj zakonski osnutek, da bo poslanska zbornica lahko proučila oba osnutka. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da se za avtonomno deželo zanimajo tudi prebivalci desnega brega Tilmenta, ki zahtevajo ustanovitev pordenonske pokrajine. V ta namen je bil pred nedavnim v Trstu sestanek med pordenonskimi in tržaškimi demokristjani, na katerem so se zmenili, da bo pordenonski poslanec Tome predložil v imenu Pordenon-čdnov in Tržačanov svoj zakonski osnutek za ustanovitev avtonomne dežele. Vsem JOŽICAM in JOŽETOM, ki praznujejo danes stoj- god, ielite uredništvo in uprava »Primorskega dnevnikas vse najboljše! otroka, ki je padel na tla, kjer je obležal mrtev. Colautta so obtožili, da je s svojo neprevidnostjo zakrivil otrokovo smrt. zaradi česar se je moral marca 1955 zagovarjati pred videmskim sodiščem, kjer so ga kljub njegovemu zatrjevanju, da je nedolžen, obsodili na 4 mesece zapora, na povračilo |)ko-de staršem umrlega otroka ter seveda na plačilo sodnih stroškov in stroškov odvetnika zasebne stranke. Proti obsodbi je Colautto vložil priziv na beneško prizivno sodišče, a ko je pravosodni minister razširil j-uris-dškcijo tržaškega prizivnega sodišča, je odvetnik zahteval, da akte predajo tržaškim sodnim organom, kar se je tudi zgodilo. Tako se je moral Colautto zagovarjati pred tržaškim prizivnim soc iščem, ki ga je ob koncu razprave kljub temu, da sta tožilec in odvetnik zasebne stranke zahtevala potrditev prvotne razsodbe, oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov obtožbe nenamernega umora. Preds. Miele. tož. Collotti, odv. zas. stranke Fortuna iz Vidma, obramba odv. Sblat-tero (Trst). «»------- Spet poskus samomora Včeraj popoldne je 23-letna Gioconda Starec iz Ul. del FriuK zaradi nesrečne ljubezni obupala in ker ni našla primernejše rešitve, je sklenila izvršiti samomor. V ta namen je doma zaužila nedoločeno število uspavalnih praškov. a kakor vse kaže, jih je bilo premalo, ca bi jo spravili v prerani grob. Dekle so kmalu po 18. uri pripeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili vso potrebno pomoč in ji izprali želodec ter jo nato iz previdnosti pridržali na opazovalnem oddelku. V 8 dneh bo Starčeva zopet zdrava in upajmo, da ji bodo tudi take nezdrave ideje pre šle. «»------ IZPREu PRIZIVNEGA SODISCA Ko je zlikovec hotel odpre- povedale nenamernega umora Avgusta 1945 je Mario Colautto iz Ronchisa pri Latisa-ni naložil na svoj voz precejšnjo količino peska in pognal kobilo pb cesti. Dokler je bila cesta ravna, je žival vlekla voz, a ko bi morala iti po strmini, so Ji moči od- ti vrata Fiata 600 last 35-let-nega Angela Lagnerinija iz Vicenze, »o agenti stopili iz teme in moža aretirali. Na poveljstvo »o povabili tudi vratarja hotela, ki je bil priča poskusni tatvini. Sicer prič skoraj ni bilo treba, kajti mož. identificiran za 53-let-nega Costantina Cerlienca iz Ul. Maiolica 11, je vse priznal ter povečal, da je hotel ukrasti «plaid», to je lepo o-dejo s škotskimi motivi z u-stavljenega avta. Cerlienca so preiskovalni organi poslali v koronejske zapore, kjer se bo moral za sedaj zadovoljiti z j etn iškimi »plaidi* in kasneje, ko bo prišla vrsta nanj, se bo moral zagovarjati pred sodiščem zaradi poskusne tatvine. Voz je obstal in da ne bi zdrknil nazaj, je Colautto s-pomočjo svojega prijatelja podložil kolesa s kamenjem in ker ni bilo druge rešitve, je spremenil smer vožnje proti ravnini. Mož je namreč mislil, da bo z ravnine pognal kobilo močneje po klancu in da bo tako izvozila. Toda ko ie bil voz obrnjen, je kobila zbezljala navzdol po cesti, verjetno tudi zaradi težkega voza. Naenkrat pa je prišlo do hude nesreče: na cesti, kakih 7 ali 8 metrov oč mesta, kjer je Colautto. obrnil voz. je stal mladi Elia Taglialegna, ki se je igral z izposojenim knlesom Ko je otrog opazil pobesnelo žival, je bilo že prepozno. Prednje Avtoriteta postajnega načelnika «Tu ukazujem jaz! Tu ne smete fotografirati!», so bile besede, s katerimi je včeraj popoldne ob prihodu orient-ekspre.ua namestnik načelnika postaje na tržaškem kolodvoru preprečil našemu fotoreporterju, da bi na filmski trak posnel skupino jugoslovanskih športnikov, ki so odhajali na neko turnejo v inozemstvo. Potem je postajni načelnik še naročil nekemu policistu, naj pazi na našega fotoreporterja, da ja ne bi fotografiral ... Ne vemo, če obstaja kak zakon, ki prepoveduje fgtor grafiranje na kolodvorih, toda četudi je, se ga nihče ne drži. kur ruam dokazujejo vsakodnevne fotografije po vseh italijanskih časopisih. Tudi v Trstu se oh nedavnem prihodu francoskega veleposlanika ni nihče spomnil, da bi skupini fotoreporterjev preprečil fotografiranje, niti se nj to zgodilo ob prihodu predsednika republike niti ob potovanju številnih drugih osebnosti, ki so z vlakom poto■ vale skozi Trst. Le včeraj, Teo je. potovala skupina jugoslovanskih športnikov, se je od nekod znašel postajni načelnik oz. njegov namestnik, ki je poklical na pom 0( celo policista, da je lahko uveljavil svojo avtoriteto. Menimo, da je ravnanje šefa postaje nedopustno, da ne govorimo o korektnosti, kajti če velja prepoved fotografiranja za vse. tedaj naj velja res za vse. in ne samo za fotoreporterja »Primorskega dnevnikas. Upamo, da bo železniška direkcija pojasnila, kako je s to zadevo, tako da v bodoče ne bo prišlo reč do takih, po našem mnenju s/i- prenos lastninskih pravic glede zemljišč manjše vrednosti. Toda meja, ki je bila svoj čas določena za te olajšave, je prenizka. Zaradi velikih stroškov, ki so združeni s prenosom lastninskih pravic, se je večkrat dogajalo in se včasih še dogaja, da se pismene pogodbe sploh ne sklepajo, ker so stroški za razne registracije večkrat višji kakor pa vrednost zadevnega zemljišča. Posledica tega je, da zelo veliko število parcel ni vpisanih na dejanskega lastnika, Tako stanje se vleče že več pokolenj. Ni potrebno posebej poudariti, kakšni nedo-statki so zaradi tega. 2e spričo majhne vrednosti zemljišč, zlasti na Krasu, in skrajne posestne razdrobitve, bi bilo treba vso zadevo pregledati ■in urediti lastninske pravice. Za tako ureditev pa bi morale nuditi oblasti znatne olajšave. Omenimo naj samo. da so zaradi takega stanja velike sitnosti, zlasti pri plačevanju odškodnine za zemljišča, ki jih rekvirirajo, za gradnjo cest in druga javna dela. Večkrat se dogaja, da prizadeti kmetje sploh ne morejo priti do odškodnine in denar leži v banki. Prav tako bi bila nujno potrebna revizija klasifikacije zemljišč (v italijanščini lustrazipne). ki bi morala biti po zakonskih predpisih vsakih pet let. V mnogih primerih namreč katastralna o-cena ne odgovarja sedanjemu stanju, ker je mnogo vinogradov, njiv in travnikov zapuščenih, na katastru pa niso ničesar spremenili. Tako mora lastnik, ki ima zapuščeno in neobdelano parcelo, ki je bila pred leti klasifici-rana kot vinograd, plačevati večje davke. Poleg tega pa je pregled katastra glede o-cenitv#. zemljišč potreben tudi zato, da se popravijo morebitne napake. Glede tega naj omenimo, da je pred leti neki kmet iz Plavij prav pri pregledu katastra ugotovil, da so mu veliko parcelo na katastru ocenili kot lep vinograd, medtem ko je tam raslo le borno grmičevje. Za vse te probleme bi se morale zavzeti- občinske u-prave in pokrajinska uprava, oziroma pokrajinska kmetijska komisija, da bi pristojne oblasti izdale zadevne ukrepe in odredile potrebne olajšave. Smrtne posledice hudih padcev Predvčerajšnjim zvečer je na ortopedskem oddelku, kamor so jo sprejeli 28- februarja letos, 83-letna Ivanka Penko iz Ul. Nobile podlegla poškodbam. Starka si je meč padcem v stanovanju zlomila stegnenico desne noge. Na istem oddelku je včeraj popoldne umrl tudi 76-letni upokojenec Cirillo Bonifacio iz D'Annunziovega drevoreda. Tudi Bonifacij je padel v svojem stanovanju 13. t,m. in si zlomil kolčni sklep stegnenice, kar ga je spravilo v grob. * * * Zaradi nerodnega padca meč hojo po Ul. Boccaccio so morali včeraj sprejeti s pridržano prognozo na drugem kir. oddelku 63-letnega Natala Bruna iz Ul. Tor S. Piero, ki se je močno udaril v glavo. Nekaj ur kasneje so »prejeli na istem oddelku tudi 50-letno Chiaro Venčig por. Gi-gola iz Ul. sv. Vida, k je med hojo nedaleč od doma zdrsnila in padla, pri čemer je z desno roko udarila po šipi vhodnih vrat neke stavbe. Ker se je z drobci porezala po zapestju in ker so ji zdravniki ugotovili verjetne mišične poškodbe. so mnenja, da bo morala osta^j pod njihovim nadzorstvom 8 ali 12 dni. Okoli 19.30 pa so zaradi verjetnega zloma gležnja desne noge sprejeli na ortopedskem odčelku 62-let-nega u-radmika Riccardn Renzija iz Ul. Solltro, ki je malo prej zdrsnil in nerodno padel v notranjosti palače železniške uprave. SNG za Tržaško ozemlje DANES 19. t.m. ob 16. uri v ovorani na stadionu »Prvi maj* Srebrna lilija Pravljična igra v sestih slikah za otroke in za vse ene, ki so lahko se otroci. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. V sredo 20. marca ob 20. uri za red A in izven, v četrtek 21. marca ob 16. uri mladinski abonma, ob 20. uri za red B in C ter izven v KOPRU BENATO LELLl NA NOČNIH POTEH v četrtek 21. marca v IZOLI JOHN PATRICK VROČA KRI V petek 22. marca ob 16. in 20. uri v KOPRU (izven) VROČA KRI V petek 22. marca ob 20. uri v PIRANU NA NOČNIH POTEH V soboto 23. marca ob 20 uri v ŠKOFIJAH VROČA KRI !( DAROVI IN PRISPEVKI) Ob 12. obletnici smrti Danila Fregarca iz Loga, darujejo starSi 1000 lir za Dijaško Matico. «»------- OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 17. in 18. marca se je v Trstu rodilo 20 otrok, en mrtvorojen, umrlo pa je 14 oseb. UMRLI SO: 65-letna Giorgina Mordax vd. Moschini, 58-letna Mana lercunizza vd. lacuz, 5-letnl Giorgio Glassi, 59-letni Fra-ncesco Gobina, 56-letna Uri-stina Gullioh por. Mihalj, 79-letna Marija Šuligoj vd. Cer-roel, 67-ietni Pietro Visintin, 82-letna Giovanna Penco, 49-letni Antonio Albertacci, 60-letni Giuseppe Tofifoli, 97-1 etn a Maria Ferandino vd. Ardizzoni, 79-1 et-na Maria Petronio por. Kovač, Mario Tessaris star 30 minut, 74-letna VVanda Sessi. «»------- LEKARNE ODPRTE NA JOŽEFOVO Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; G. Papo, Zg. Kjadin (Sv. Alojzij); Praxmarer, Trg Unita 4; Ros-setti, Ul. Schiapparelli 58; Si-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro e Neri, Ul. Dante 7. «»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu) AlTAlabarda, istrska cesta 7; de Leitenburg, Trg S. Glovanni 5; Praxmarer, Trg Unita 4; Pren-dim, Ul. Tiziano Vecellio 24. RADIO SNG popoldne SNG bo ponovilo danes popoldne v dvorani na stadionu »Prvi maj* otrošiio igro »Srebrna lilija*. Opozarjamo vse otroke in odrasle, ki si te, nad vse uspele predstave še niso ogledali, da izkoristijo priložnost. Ne bo jim žal — kajti nasmejali in na-zabavali se bodo do sitega, na svoj račun pa bodo prišli tudi oni, ki radt potočijo kakšno solzo. Skratka — »Srebrna lilija* je tako lepa in privlačna zgodba, da si jo Je vredno ogledati Odraslim bo nudila dve uri prisrčne zabave, otroke pa bo še posebej poučila, da je treba vselej govoriti resnico. ( GLEDALIŠČA ) VERDI Danes ob 17. uri ponovitev komedije «...in živeli so srečno m zadovoljno*. (kritkkik 18 poroCh-a) GLEDALIŠČE VERDI BIAGI IN FUSCO «...živeli so srečni in zadovol/ni» Sinoči in danes popoldne se gledališka družina De Lullo poslavlja s tridejanko Biagija in Firaca «...ž>veii so srečni in zadovoljni*. Leta 1940 jih srečamo v prvem dejanju mlade in vesele: sina bogatega komendator-ja Fiera, simpatičnega študenta Tita, lahkoživo Lilli, v katero sta bila oba Zaljubljena, resno in skromno Fiorelo in njenega poznejšega moža veterinarja, poštenega naprednega profesionalca, in druge. Po petnajstih letih, ko pred konec tretjega dejanja poslušamo pet minut pravi glas Mika Bongiorna med oddajo »odnehaš ali nadaljuješ*, je najbolj nesrečna Lilli, kljub njenim petim kožuhom in dvema avtomobiloma, dar z Amerikancl še bolj obogatelega sina in ljubčka ko-mendatorja, sedaj lastnika moderne tovarn-e «Sannallex», ki je povrhu še njeri mož. Vsa tri dejanja spominjajo na najnovejšo Izdajo najprej uležavnlh let*, na. to «Lahluli let* in končno še »Umetnosti, kako se znajdeš* slavnega Zampe. Odlični Vadijev Piero spominja zelo na Alberta Sordija. Zelo dobri kot vedno Falkova, De Lullo, Guar-nieri in ostali. Kdor si bo popoldne ogledal ifro, mu ne bo žal. Zal rvam bo le, da ta odlična, mlada in simpatična, predvsem pa zelo resna skupina že odhaja. iititiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiftiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiitfiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiiiii Včeraj zjutraj na Trbiiki cesti Šoferjev pomočnik mrtev pod prevrnjenim Šofer pa se je rešil skoraj brez poškodb - Otrok zdrsnil s strmine naravnost pod kolo motornega tricikla V ponedeljek ZKbcaj zju- kaj urah odslovili s priporo. TOREK, 19. marca 1957 TRS I POSTAJ A A 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Harmonikar Rajmund Hrovat; 3.45 Vivaldi-Molinari; Koncert v A-duru za violino in godalni orkester; 9.00 Elgar: Morske slike; 9,24 Sschumann: Simfonične etude; 9.48 Orkester Mantovani; 11.00 Mozart: Divertimento St. 2 v D-duru; 11.29 Zbor Slovenske filharmonije; 11.50 Jakov Gotovac: Simfonično kolo; 12.00 Oddaja za namjiajše — Marija Kla_ kočer: «Jožkova pravljica*, igrajo člani Radijskega odra, nato operetne melodije; 12.45 Orkester Roger; 13.30 Glasba po željah; 15.30 Razne Jazz zasedbe; 16.00 Mendelssohn: Violinski koncert v e-molu op. 64; 16.25 Slovenski oktet; 16.45 Rimski - Korsakov: Španski capriccio op. 34; 17.00 Razne ritmične zasedbe; 17.30 Bruckner: Simfonija št. 4 v Es-duru; 18.33 Slavni pevci; 19.00 Orkester Melachrino; 19.15 Predavanje; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Leharjeve melodije; 20.30 Orkester Bojan Adamič; 20.45 Moški vokalni kvintet iz Trsta; 21.00 Radijski oder - John Hartiey Manners: «Peg, srček moj!*, veseloigra v 3 dejanjih: igrajo člani Radijskega odra; 23.00 Južno-ameriške popevke. 1 R S T I. 11.00 Glasbena fantazija; 12.00 Nove popevke; 13.00, 14.00, 16.30 Dirka Milan-Sanremo; 14.45 Operetna glasba; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 G. E. Lessing: »Vojakova sreča*, igra v 5 dej. KOPER Poročila v slovenščini: 6.00, 7.00, 7.15. 13,30. 14.15. 15.00 19.00. 22.00. PoročRa v italijanščini: 6.30. 12.30. 19.45 23.00 5.00-6.15 Spored Iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored Iz Ljubljane; 7.15 Glasba za dobro jutro, vmes ob 7.30 Jutranji koiedar; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Melodije iz filma tiSneguljčica*; 11.50 igra na harmoniko Charles Magnente; 13.45 lz operne glasbe; 14.30 Gospodarska oddaja: Obrtništvo v obalnem pasu; 14.40 igrajo razni orkestri; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Narodne pesmi in plesi iz raznih krajev; 15.40-16.10 Spored iz Ljubljane; 16.10 Ritmi in popevke; 16.45 Igra orkester Herry James; 17.10 Ljudski motivi; 18.uu-l9.30 Spored iz Ljubljane; 19.30 Poje Giorgio Consolini; 2U.00-23.00 Spored iz Ljubljane. SLOVENIJA 327.1 m, 2112,1 m, 212,4 m Poročila oo 5.00. 6.00. 7.00. 13.00 15.00 17.00 19.00. 22.00 5.00 Pester glasbeni spored; 8.05 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi in napevov; 8.40 Igrajo mali zabavni ansambli; 9.00 Radijski roman — Anatolij Vinogradov: Paganinl — XIII.; 9.20 Glasbena panorama; 10.10 Od melodije do melodije; 11.15 Za dom in žene; 11.30 Slavni virtuozi Igrajo; 12.00 Slovenske narodne v priredbah: 12.30 France Vardjan: Neizkoriščene možnosti vrtnarstva na vasi; 12.40 Orkester Andre Kostelanetz Igra drobne orkestralne skladbe; 13,15 Igra trio Dorka Skoberneta; 13.30 Pester operni spored; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.10 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Zabavna m plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Športni tednik; 18.30 Iz solistične glasbe; 20.10 Koncert LKZ; 20.30 Radijska ig« — Bert Brecht: Galileo Galilei. 21'.45 igrata orkestra Morton Gould ln David Rose; 22.15 iz jugoslovanske komorne glasbe. TELEVIZIJA 15.45 Športni popoldan; 17.» Film: »Peppino in Violetta*; 20.30 Poročila; 21.00 Glauco Di Salle: «Ljddje in stvari*; 22.05 Doživljaji pod morjem. ( K » N »J Exceisior. 15.30; ((Afriški lev*. Presenetljiv film s črne celine. VValt Disneyevo delo v Techni-coiorju. Fenice 15.30: »Bandido*, R. Mit-ehuni, U. Thies. Cinemascope. Zanimiv In razburljiv fin1-Nazionale. 15.30: ((Vražji ljudje* («1 diabolici*) s S. Simone*, Vero Clouzot, P. Menrisse *n C. Vanelom. , Fllodrammatico. 14.30: ((Seviljsk pustolovec*. Zabavna pustolovščina v technicolorju. Grattacielo. 13.30: «Notre Dame de Pariš*, Gina Lollobngioa> Anthony Čuinn. Supercinema. 13.30: »Notre Dam de Pariš«, Gina Lollobrigioa. Anthony Guinn. Arcobaleno. 14.00: ((Anastazija*. Fox, uinemascope. Ingrid Bens-man, Yui Brynner in Helen Hayes. Astra Rojan. 14.00: »Današnja dekleta*. Uinemascope z *"■ Allasio in M. Bongicrnom. Capitol. 14.00: Ava Gardner m Stevvart Granger v čudovitem filmu «Mešana kri*. Cinema-scope Metro. Cristallo. 13.30: ((Car* (»Incante-simo»). Najlepša predstava naše dobe v Uinemascope “J technicolorju. T. Power, Km Novak in Victoria Shaw. Alabarda. 13.30; ((Car* («Incante-simo»). Najlepša predstava naše dobe v Uinemascope * technicolorju. T. Power, Kin Novak m Victoria Shaw. AristOD. 14.00: ((Kraljevi tat*, An" Biyth. Uinemascope. Armonia. 14.00: ((Roparji velik reke*, 'lonv Uurtis, Collee'1 Miller In Arthur Kennedy. Aurora 14.00: ((Zadnji izziv*. Ideale.’ 15.00: »Moj sin Neron*, A. Šordi, V. De Sica, B. Bardot, G. Svvanson. Impero. 14.30: «atreha». Najiem še delo V. De Sice z G. r*~ lottijevo in s Tržačanom u' Listuzzijem. , Italia. 15.00: »Mož v sivi oblek1,,. G Pečk J. Jones, F. March. S. Marco. 15.00: «Bosa grof1«*' H. Bogart in Ava Gardner. Prepovedano mladini. Kino gledališče ob morju, T ((Pristaniška ženska*. Drama1 na zgodba z A. Hauf ovo vvalterjem Uhiarijem. Prvič Trstu. Moderno. 14.00: «Uporna žena z J. Russell in R. Egan. r-nemasccpe Fox v barvah. Savona. 14.00: «Je vedno i*jjt vreme*. Zabavni CinemascoP'. v barvah. Viale, 14.30: «Sedem tena za e» ga 'moža*. Rex Harrisom , Vitt. Veneto. 14.00: «Ljubezen» sen*, VVarner Bros. Tecn* color. .. w,t Belvedere. 14.00: «Bolj živ „ mrtev*. Zabavni film z Martinom. Marconi 15.00: »Podlo izslljev nje», G. Ford in D. ReeJ-Massimo. 14.30: «Pogumm VVeD« RKO, Uinemascope. R. t-s ,re. Novo cine. 14.00: ((Ljudje na * levo kdlo voza Je treščilo v < m^uoljnifi izpadom traj, (n »icer okoli 4 ure, se je na Trbiškd cesti dogodila huda nesreča, ki je terjalo smrtno Žrtev. Ob tisti uri sta se na m ref 23-ietmi Giuseppe Marchettt iz Porta d’Ascoli, ki je bil zo vo.anom tovornika vrste *Leoncino» in 33-letni Alfreda pezzolj iz Cento Buehi peljali proti mestu, kjer bi morala predati večjo količino zelenjave. Naenkrat pa se je pripetila nesreča: tovornik se je namreč prevrnil in obležal v jarku ob cesti, Pri tem je Pezzojija vrglo skozi okno, kar je bilo zanj usodno; nesrečnik je namreč ohležal pod težkim vozilom in stivedu zanj m bilo nobene rešitve. ker je smrt nastopilu takoj. Nasprotno pa se je Mar-chetti s precejšnjo dozo strahu in na srečo le z lažjimi poškodbami rešil, zaradi česar so ga v bolnišnioi po ne- čilom. tal». V nekaj le-Prvi pr*vedel vae tri zvezke, K 1,1 drugi zvezek so tislca-S ten '* bil Se v kaznilnici-pri 111 J* Pijade dal ogromen ji iPtVek revolucionarni vzgo-hju tB019tskem izpopolnjeva-or»a °mum»tov in vseh na- srbohru 'iUdl v Jugoslaviji. V »kagino je prevedel tudi iranju marksizmu-leni- druga pomembna dela znanstvenega socializma: ((Komunistični manifest«, ((Revščino filozofije«, in znani Marxov u-vod h »Kritiki politične ekonomije«. V lepoglavski kaznilnici- se je Pijade spoznal s tovarišem Titom, ki je tam prestajal petletno kazen. Skupno življenje in revolucionarna borba ju je zbližala in povezala s trajnimi vezmi tovarištva. Ko je prestal štirinajstletno kazen, se je Pijade leta 1939 vrnil v Beograd, kjer je takoj pričel z aktivnim delom. Ze v januarju 1940 so ga ponovno aretirali in poslali v koncentracijsko taborišče v Bilečo, kjer je ostal do aprila istega leta, v februarju 1941 pa so ga ponovno aretirali. Izpuščen je bil komaj dva dni pred fašističnim napadom na Jugoslavijo. Na V. državni partijski konferenci je bil Pijade izvoljen za člana centralnega komiteja. Ob hitlerjevskem napadu na Jugoslavijo in ob njeni kapitulaciji se je Pijade nahajal v Crni gori, kjer je aktivno sodeloval v pripravljanju oborožene borbe in julijske vstaje. Po tem je prešel v vrhovni štab, kjer je vršil različne dolžnosti. Bil je načelnik ekonomskega oddelka in oddelka za zaledne oblasti. Največ je delal na ustanavljanju ljudskih odborov in organiziranju zaledja nasploh, pijade je aktivno sodeloval pri ustanovitvi AVNOJ, katerega član je postal na prvem zasedanju v Bi-haču, nato pa je bil izvoljen za podpredsednika AVNOJ na njegovem drugem zasedanju v Jajcu. Za časa vojne je mnogo pisal. V svojih člankih je razlagal bistvo nove oblasti, ki se je ustvarjala, pomen in vlogo ljudskih odborov. Ko je bila dežela končno o-svobojena, je Pijade še z večjo energijo nadaljeval z delom za utrditev ljudske države in pri socialistični zakonodaji. Neutrudno je delal, da bi se -nova Jugoslavija e'm hitreje in končno organizirala kot socialistična država. S svojo dejavnostjo je Pijade, kot eden od vodilnih partijskih delavcev, zajel vsa področja jugoslovanskega življenja. Ni bilo niti enega pomembnejšega vprašanja, ki ga je morala partija rešiti, ne da bi pijade o tem pisal in govoril. V razdobju konsolidacije nove države po vojni je Pijade odločno obračunal z vsemi njenimi notranjimi in zunanjimi sovražniki, branil je svojo deželo in demokratični svet. Spominjamo se zlasti njegovega nastopa na mirovni konferenci v Parizu, kjer je poleg pravičnih zahtev nove Jugo-»lavije, branil tudi druge, zlasti pa Bolgarsko in Albanijo. Na V. zasedanju kongresa KPJ je bil Pijade referent o vprašanju partijskega progra-ma. Kongres ga je tedaj izvo* lil v novi centralni komite, a centralni komite v politbiro, Na VI. kongresu Zveze komu nistov Jugoslavije je »bil Pija-derzvoljen sa člana tzvršnega komiteja CK. BilftjS tudi član centralnega komiteja Zveze komunistov Srbije, član pred-sedništva zvezn#ga odbora Socialistične zveže delovnega ljudstva Jugoslavije in centralnega odbora Zveze borcev, redni član srbske akademija znanosti, združenja novinarjev in združenja likovnih umetnikov. Pijade je bil vedno izvoljen v Beogradu za ljudskega poslanca zvezne ljudske skupščine in ljudske skupščine Ljudske republike Srbije. Bil ja predsednik ustavodajnega odbora, nato zakonodajnega odbora ljudske skupščine FLRJ vse do januarja 1953, Od tedaj se je ves posvetil zakonodajnemu delu in je eden od tvorcev jugoslovanske državne ureditve in njenega pravnega sistema. Od januarja 1953 do 28. januarja 1954 je bil podpredsednik zveznega izvršnega sveta, ko je bil izvoljen za predsednika zvezne ljudske skupščine. Tudi kot podpredsednik zveznega izvršnega sveta se je v svojstvu predsednika koordinacijskega odbora pečal z iz-gradnjo zakonodajstva in nove ustavne ureditve. Požrtvovalni revolucionar in borec, je bil pijade eden najaktivnejših braniteljev neodvisnosti in samostojnosti socialistične Jugoslavije, ko so napadali te. največje pridobitve jugoslovanske revolucije. Na 00. rojstni dan je tedanji prezidij jujudske skupščine FLRJ na predlog predsednika zvezne vlade tovariša Tita, odlikoval Mošo Pijada z redom junaka socialističnega dela. Pijade je bil nosilec tudi drugih najvišjih jugoslovanskih redov: narodnega heroja, bratstva in edinstva, partizanskr zvezde, zasluge za narod I. stopnje, narodne osvoboditve in reda ž* hrabrost. Včeraj »o v Beogradu izkazali Moši pijadu poslednje ča-sti. Z njim izginja s politične pozomice človek, ki je" živa pricti, kako se je treba boriti za socializem. V yseh več ali manj kritičnih trenutkih borbe za zmago delavskega razreda, v ilegali, v zaporu, v narodnoosvobodilni vojni, po zmagi nad fašizmom, pri utrjevanju nove ljudske zakonodaje, ob zločinskem napadu Sovjetske zveze, njenih satelitov in satelitskih komunističnih partij na socialistično Jugoslavijo je Moša Pijade ostal vedno trdno na pozicijah doslednega in požrtvovalnega borca za socializem, ki ne pozna osebnih koristi, ko gre za načela, ki so dala smisel in pomen vsemu njegovemu življenju. Redek je primer tako vzornega borca, kot je bi'l Moša Pijade — vedno pripravljenega na borbo, vedno duhovno čvrstega in čilega, ko je šlo za stvar, ki ji je posve- til življenje, revolucionarne »nespoštljivega« pred vsakršno, še tako veliko avtoriteto v delavskem gibanju, vedno sveže kritičnega in nikoli togo dogmatičnega, ker je bil njegov odnos do socializma globoko človeški, nikdar »funkcionarski«. In dokler bo borba za socializem ustvarjala take ljudi, kakršen je bil Moša pijade, bo vsak pojav nevere v novo, pravičnejšo družbeno u-redltev le izraz oportunistič-neba malodušja, ki ne more najti odmeva v vrstah zavestnih borcev za pravice delovnega ljudstva. Borbeni lik Moše pijada prerašča v tem ozek narodnostni okvir in pripada svetovnemu delavskemu gibanju — vzor in merilo predanosti in požrtvovalnosti človečanskim ciljem revolucionarnega delavskega socialističnega gibanja. ŠEST MESECEV PO OKTOBRSKIH DOGODKIH NA POLJSKEM «Poljski gospodarski vzor» in vloga delavskih svetov Portre Moše Pijade, ki ga Je slikar Božidar Jakac napravil S. novembra 1944 V nekaj mesecih po lanskih oktobrskih dogodkih na Poljskem so v poljskih tovarnah izvolili že več sto delavskih svetov. Največ delavskih svetov so izvolili v industrijskih središčih, kjer so tradicije delavskega gibanja največje, kot na pr. v Katovicah, v Varšavi in Lodju. Ze samo to dejstvo dokazuje, da organi delavskega samoupravljanja nastajajo predvsem tam, kjer je zavest delavskega razreda najvišja. Čeprav so ti delavski sveti zelo mladi, so v mnogih primerih že pokazali težnjo po razširjenju kompetenc ki jim jih določa zakon o delavskih svetih od 19- novembra lani. Te težnje so posebno prišle do izraza ob izdelovanju statutov delavskih svetov ter na diskusijah o njih. Članke in predloge, ki jih vidni publicisti, ekonomisti in politični delavci objavljajo o tem vprašanju in o »poljskem gospo- taiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiififiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii KAJ PRAVIJO STROKOVNJAKI O POSLEDICAH ATOMSKIH POIZKUSOV Najbolj nevaren Ker je podoben kalciju, ga rastlinstvo lahko absorbira - Z rastlinstvom prihaja v živali in nato v človeka, kjer se zbira v kosteh in povzroča rakasta obolenja darskem modelu« nasploh, bi lahko razdelili na dve skupini. Nekateri smatrajo, da obstoječe pravice delavskih svetov in odnos državne gospodarske uprave do njih vodijo h kompromitiranju ideje o delavski samoupravi, ker hočejo funkcije delavskih svetov zreducirati na funkcijo posvetovalnega telesa, dočim bi državni gospodarski organi še na- Dosedanje izkušnje in nje, ki jih poljski delavski razred kaže, bodo vsekakor omogočili, da , se glede vlog« delavskih svetov v socialističnem sistemu Poljske izdela celotnejši okvir. Ne gre torej toliko za trenutni okvir dejavnosti organov delavskih kolektivov, ampak za določen« perspektive v zvezi s tem-Sedanje javno izraženo do- Ceprav vsi govorijo, da predstavljajo atomski poizkusi veliko nevarnost, se ti poizkusi nadaljujejo. Enkrat poizkusi novo bombo Sovjetska zveza, drugič jo poizkusijo ZDA. tretjič napovedujejo poizkuse Angleži, ves svet pa — in predvsem, doslej najbolj prizadeti — Japonci čedalje bolj dvigajo glas proti nevarnostim, ki jih te eksplozije predstavljajo. In to povsem upravičeno, kajti že dosedanji dokazi pričajo, da človeštvu -zares preti nevarnost pred posledicami prepogostih atomskih poizkusov. Najkom-petentnejši strokovnjaki različnih panog znanosti kot na pr. genetiki, fiziki, zdravnik), sodelujejo na raznih področjih svoje dejavnosti na tem, da bi ugotovili posledice 160 radioaktivnih snovi, ki nastajajo pri eksplozijah atomskih in vodikovih bomb. Zal pa je takih strokovnjakov, ki bi bili močno podkovani v tej novi znanosti, razmeroma malo, saj se računa, da jih je na vsem svetu komaj 50 in še ti so v svojih gledanjih med seboj v protislovju. Kljub temu pa na temelju poizkusov kov za skupno poročilo, ki bo predloženo Združenim narodom. Kot smo pred letom pisali, so glede tega najdlje odšli britanski strokovnjaki, ki so pred letom ali kaj več že izdali svoje sorazmerno temeljito poročilo o škodljivosti a-tomskih eksplozij. V našem današnjem članku se bomo ukvarjali predvsem z enim samim elementom izmed onih 160 radioaktivnih snovi, ki nastajajo ob eksploziji- Obravnavali bomo radioaktivni izotop ((stroncij 90». Ameriški strokovnjaki so v časopisu »Science« objavili poročilo. v katerem pravijo, da je «stroncij 90» ena od najbolj nevarnih tvarin, ki nastanejo ob eksploziji. Ta snov se z značilno gobo ob eksploziji dvigne visoko v stratosfero in nato počasi pada na zemljo. Ker pa je ((stroncij 90» razpršen v drobcenih delcih zelo lahek, ostaja v zraku zelo dolgo in ga tokovi vetra nosijo daleč od kraja eksplozije. Počasi pa ti delci padajo v nižje sfere in nato z dežjem padajo tudi na tla-Računa se, da je doslej padlo v ZDA, Sovjetski zvezi, Ve- na zemljo komaj 25 odstot Jiki Britaniji, na Japonskem Švedskem in Kanadi zbirajo podatke, ki bodo služili posebnemu odboru znanstveni- kov radioaktivnega stroncija, ki je nastal pri vseh dosedanjih poizkusnih eksplozijah. Ostalih 75 odstotkov pa se •itiiiHiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiitiiimmiiiiimiiiimiMitHiiniii KULTURNI UTRINKI Jean Anouilh bo v oktobru začel s snemanjem svojega četrtega filma, ki bo to pot »Mademoiselle Mo-liere«. Glavno osebo bo v filmu poosebil Francois Pe-rier, ki ga vprav te dni poleg Schellove vidimo v Cle-mentovem filmu «Gervaise». Molierovo ženo pa bo v filmu igrala Anouilhova hči Catherina. Ostalih vlog A-nouilh še ni razdelil, vendar že vnaprej zatrjuje, da s tem filmom ne namerava napraviti neki -dotkumenta-ren film, ampak sodobnemu človeku prikazati le Mo-liera v njegovem vsakdanjem družinskem življenju. * * * 25. t. m. bo v Zagrebu plenarno zasedanje Zveze jugoslovanskih književnikov. Na tem zasedanju se bo govorilo predvsem o stikih Zveze jugoslovanskih književnikov s tujimi sorodnimi organizacijami; nadalje o medsebnjnih obiskih in 0 medsebojnih izmenjavah knjig in tiska nasploh. * * * Pred dvema dnevoma so v Buenos Airesu na pročelju mestnega gledališča »Co-lon« odkrili spominsko ploščo velikemu italijanskemu glasbeniku Toscaniniju, ki je pred kratkim umrl. Poleg tega so poimenovali po Toscaniniju tudi eno izmed ulic ob gledališču. * * * Kinematografska družba «Allied Artists« bo v prihodnjih treh mesecih napravila kar šest filmov. Med temi bo tudi film o življenju Victorja Riesla. Kot vemo, je bil Riesel a-moriški sindikalist, ki ga je «nek.do# po naročilu «od zgoraj« oslepil s tem, da mu je vrgel v oči žvepleno kislino. 4 * * Zveza kinematografskih književnikov ZDA je prisodila naslov najboljšega pisca scenarijev za lansko leto Michaelu Wilsonu, ki so ga letos izključili iz žirija za dodelitev filmske nagrade »Oscar 1957« zato, ker ga je ameriška parlamentarna komisija za raziskovanje «protiameriške dejavnosti« obsodila. Wilso-n je napisal scenarij za film «Friendly Persuasion«, ki ga je režiral William Wyler, glavno vlogo v filmu pa igral Gary Cooper. še vedno zadržuje v stratosferi in minilo bo še najmanj deset let, preden se bo ves sesedel na zemljo/« Ker pa o-staja ta snov zelo dolgo radioaktivna in izgubi polovico svoje radioaktivne šele v '28 letih, pomeni ,da ko se bo že ves sesedel na zemljo, bo še skoraj popolnoma radioaktiven. Z dosedanjimi poizkusi so nadalje ugotovili, da :e stroncij razširjen že po vsej stratosferi okoli vse zemeljske oble. V nasprotju z' nekaterimi drugimi radioaktivnimi snovmi, ki izžarevajo žarke gama, ki so zelo nevarni za genetične spremembe, izžareva stroncij 90 žarke beta- Žarki beta pa imajo zelo kratek ra-dius in zato dokler so v zraku ali' pa tudi ko ležijo na tleh niso še nevarni. Ko pa ta umetni izotop, ki je zelo podoben kalciju, pride v telo, postane zelo nevaren. Predvsem je stroncij 90 nevaren zato, ker ga že rastline absorbirajo. Absorbirajo pa ga zato, ker je v svojih značilnostih zelo podoben kalciju. Zastrupljena rastlina pa pride nato v telo živali, ki se s travo hrani in preko te v človeka. Tako v živalih, kot v človeku se stroncij 90 zaradi svoje podobnosti s kalcijem začne zbirati v kosteh in tu odseva svoje žarke beta, ki v kosteh povzročijo raka, v krvi pa levcemijo. To so osnovni podatki, s katerimi so se znanstveniki dejansko šele lotili dela. Skupina ameriških strokovnjakov je zbrala okoli 50Q vzorcev kosti pred kratkim umrlih ljudi iz raznih predelov sveta in v teh kosteh preiskala količino stroncija 90. Pri tej analizi so ameriški strokovnjaki prišli do sledečega zaključka: «Ze danes se nahaja stroncij 90 v kosteh vseh ljudi ne glede na njihovo starostno dobo in zemljepisni položaj dežel, kjer so živeli«. Količina sicer n) velika, saj je po računih vsega stroncija, ki se je sesedel na pr. v ZDA doslej komaj nekaj peščic. Toda to nas ne sme tolažiti, ker smo šele na začetku. Po dosedanjih računih teh strokovnjakov pa bomo v desetih letih na posreden način dobili v organizem komaj 25 odstotkov tiste količine Stroncija 90, ki bi bila nevar- na, toda že sami znanstveniki ne soglašajo v tem, katera količina je pravzaprav nevarna. Eden izmed članov komisije za atomsko energijo Meril Elsenbud pravi, da znanstveniki ne morejo z gotovostjo reči, katera količina radioaktivnosti je pravzaprav nevarna. Po njegovem mne nju je radioaktivnost stroncija 90 med vsemi drugimi najbližja nevarni meji radioaktivnosti. V nekaterih primerih pa so raziskovalci odkrili znatne razlike v količinah te nevarne snovi. Kosti nekaterih a-meriških otrok so vsebovale tudi štirikrat več radioaktivnega stroncija kot kosti odraslih ljudi. Kosti nekih starč. kov pa so imele celo desetkrat več stroncija kot je znašalo povprečje. Toda znanstveniki se niso omejili le na to, da bi analizirali samo kosti, ampak so analizirali tudi pot, po kateri prihaja stroncij v človeško telo. Prej smo rekli, da so stroncij zasledili v vsej atmosferi zemlje, toda hkrati so ugotovili ,da je te nevarne tvarine na južni polobli man) kot na severni. Živali, ki se hranijo z rastlinstvom, zauži-vajo skupno s kalcijem tud: stroncij 90. Ta stroncij se zbira v kosteh. In tudi kravje mleko vsebuje nekaj, pa čeprav malo tega radioaktivnega izotopa. V kolikor ne bo več eksplozij, se bo do konca leta 1970 količina stroncija v človeških kosteh povečala za enajstkrat. Znanstvenike pa posebno zaskrbljuje nekaj posebnih primerov: v kosteh nekega človeka iz Van-kouvra so našli mnogo več stroncija kot v kosteh drugih ljudi. Ljudje, ki se raje hranijo z rastlinsko hrano iz »najbolj zastrupljenih krajev«, so v največji nevarnosti. Kaj pa mirnodobska uporaba atomske energije? Ali je tudi ta nevarna? Del znanstvenikov pravi, da je, drugi j temu ne polagajo toliko pozornosti. Toda oni, ki pravijo, da je tudi v tem nevarnost, potrjujejo svojo trditev s tem, da postaja mirnodobska uporaba atomske energije nevarna le tedaj, če se z radioaktivnimi odpadki ne postopa dovolj previdno. V Kanadi so ulovili divje race, ki so delj časa živele ob jezeru znanega ameriškega atomske- V soboto zvečer Je bila v Mestni galeriji v občinski palači svečana otvoritev razstave slik znanega tržaškega slikarja Avgusta Črnigoja. Na otvoritvi se je zbralo veliko število tržaških umetnikov in ljubiteljev umetnosti ga središča v Oak Ridgeju in zdravniki so prt njih ugotovili začetek rakastih obolenj na kosteh. Za poročilom ameriških strokovnjakov so se javili k besedi tudi zdravniki, ki pravijo, da nam od stroncija 90 preti še druga nevarnost. Količine stroncija ne morejo biti nevarne v absolutnem merilu, toda poizkusi na zajcih so pokazali, da ima stroncij 90 tendenco, da se he razširi enakomerno po vseh kosteh, ampak da se skoncentrira le na določenih točkah. V tem primeru lahko tudi matematično nenevarne količine postanejo .nevarne. Newyorški specialist za rakaste bolezni dr. Cahan opozarja, na to, da se ne smemo zadovoljiti z ugotovitvijo, da sedanie doz.p radioaktivnega stroncija že niso nevarne. Ta izotop je prav gotovo povzročitelj raka in zato se postavlja vpra šanje, ali ne bi ta snov — ob sodelovanju še neodkritih činiteljev, ki povzročajo rakasta obolenja — mogel izzvati katastrofalne epidemije raka ki bi mogla zajeti vse človeštvo? Menda je to dovolj zgovoren opomin. prej ostali odločilen činitelj I jemanje in razumevanje de-pri vseh vprašanjih planiranja, sodelovanja, distribucije cen itd. Drugo tolmačenje delavskih svetov in delavskega samoupravljanja pa se zreducira na to, da je treba spremembe v gospodarskem sistemu in dosledno s tem širjenje kompetenc delavskih svetov vršiti postopoma in oprezno, da bi ne prišlo do večjih motenj. Povsem prirodno je, da problem delavskih svetov — kot tudi ostali aspekti določenega družbenega pTocesa na Poljskem — povzroča različne težnje in stališča. Toda vsa smer razvoja zamisli o delavskem samoupravljanju dokazuje stalno naraščanje elementov družbenega upravljanja v gospodarstvu. Sindikalno dojemanje vloge delavskih svetov v gospodarstvu, ki je nastalo po poznanjskih dogodkih, je bilo kmalu zastarelo zaradi stališča, ki ga je zavzel delavski razred, ki je tedaj stopil na površje kot aktiven politični činitelj pri reševanju nasprotij prejšnjega sistema. Osmi plenum CK ZDSP ter zakon o delavskih svetih sta dala organom delavskega samoupravljanja nov smisel. V njih so gledali čini-telje delavske demokracije, ki vsaj v tem obdobju mora izvesti določene gospodarske naloge v podjetjih. V uresničevanju teh načrtov pa so se pojavile nove težkoče: na pr. odpor, ki so ga novo nastalim delavskim svetom nudili državni organi v gospodarstvu. Posamezna ministrstva na pr. niso izdala predpisov o razširjenju kompetenc podjetij in dosledno s tem tudi delavskih svetov. Posamezna ministrstva in njihove generalne direkcije so skušale delavske svete ignorirati ali vsaj ignorirati težnje nekaterih delavskih svetov, da bi -Večji del dobička podjetij dodelili plačilnemu skladu in podobno. Specifična in zares zapletena politična situacija na Poljskem do volitev, ni dovoljevala, da bi ZDSP svojo dejavnost osredotočila na to vprašanje: Toda izjava predstavnika poslanskega kluba ZDSP v Sejmu — da delavski sveti in poljedelstvo predstavljajo o-snovne probleme, s katerimi se je treba najbolj ukvarjati — nakazuje povečano dejavnost stranke na tem področju. lavskih svetov trenutno le precizira njihovo današnjo vlogo v okviru obstoječega gospodarskega sistema in v čem je njih današnja vloga. Ta vloga je v saniranju razmer v podjetju in to s pomočjo borbe proti razmetavanju sredstev, proti nedisciplini, nadalje v borbi za povečanje produktivnosti, za znižanje proizvodnih stroškov, za ustanavljanje stranske alt pomožne proizvodnje, ki bi omogočila zaposlitev dosedanje odvečne delovne sile ter tudi v tem, kako bi šel del dobička v tiste sklade podjetij, ki so namenjeni izboljšanju materialnega položaja delavcev, kar je osnovni gospodarski stimulans za delavce. Brez dvoma, da že te naloge za določen čas dajo dovolj dela delavskim svetom, posebno zaradi velike proizvodne rezerve, ki je v skoraj vsakem poljskem podjetju. Vse to stopa v takojšen o-kvir nalog delavskih svetov. Zato je treba pričakovati predvsem teoretično osvetlitev nadaljnjega razvoja delavskih svetov, seveda v poljskih pogojih. V tem pa je brez dvoma najbolj tesna povezanost z gospodarskim sistemom nasploh. Poljski gospodarski sistem je posebno v zadnjih nekaj mesecih doživel vrsto resnih korektur, med katerimi prevladujejo sprostitev sistema u-pravljanja in decentralizacija kompetenc na račun prenašanja kompetenc višjih na nižje državne organe. V vseh izjavah poljskih voditelj se poudarja, da t« spremembe predstavljajo 1« začetek in da je v okviru možnosti treba pričakovati še nadaljnje stalne spremembe. Te bi dejansko morale privesti do tako imenovanega »poljskega gospodarskega modela«. Pri tem pa se vsiljuj* vrsta vprašanj, od katerih so številna povezana z dojemanjem vloge delovanja zakona vrednosti v socializmu. Od tod izhaja, da mnogi smatrajo za potrebno omogočiti podjetjem svoboden stik s tržiščem, delavskim svetom izkoriščanje vse skrite proizvodne rezerve, ter popolno angažiranje materialne zainteresiranosti vsakega posameznika in celotnega kolektiva, kar bi postalo motorna sila za povečanje in izboljšanj« proizvodnje. V KROGLI IZ PLASTIČNE MASE POD GROENLANDSKIMI LEDENIKI Nekaj Francozov, Švicarjev, Dancev in Nemcev do prebilo dve leti v zaprti krogli iz plastične mase in jekla, nekaj metrov pod groenlandskim snegom in ledom. Viharno zavijanje vetra, ki piha s hitrostjo 150 km na uro, stotine ton snega in mraz 60 stopinj pod ničlo jim ne bo mogel do živega v takem zaklonišču. Tako bodo ti drzni pionirji znanosti proučevali deformacije ledenega groenlandskega gorovja, izračunali hitrost taljenja ledenikov, zlasti pa velikanskega ledenika Jakobsana, ki se zmanjšuje dnevno za 20 metrov in izliva nad 20.000 milijard litrov vode v Baffinov zaliv. Da bi ohranili življenje znanstvenikov v takih pogojih, je francoski arhitekt Vladimir Brodjanski predlagal slovitemu raziskovalcu polarnih krajev, Paulu Emilu Viktorju konstrukcijo velike krogle iz plastične mase in jekla, katere dele je moč z lahkoto prepeljati in montirati na mestu samem. Krogla-labora-torij bo mogla sprejeti štiri do pet ljudi, nahajala se bo do osem metrov pod površino ledenika, in po imela sferično obliko, ker taka oblika najlaže vzdrži pritisk premikanja ledenika in povečanja snežne plasti za en meter letno. Dejansko bodo osebe pod groendlandsko ledeno skorjo v posebnih pečinah, ki jih bodo izkopali pod ledenikom v bližini krogle, s katero Jih bo vezal poseben hermetično zaprt tunel. Pečine bodo ogrevali in umetno zračili. V drugi fazi proučevanja bodo znanstveniki zapustili sfe- rični laboratorij, ki se bo premikal s hitrostjo ledenika, in ga bodo opremili z instrumenti za merjenje. In tako se bo ta laboratorij spremenil v poskusni balon. Tako bo ta čudni laboratorij omogočil zunanje proučevanje gibanja ledenika in njegovih posledic. Do maja prihodnjega leta bo Vladimir Brodjanski končal vse podrobnosti svojega drznega načrta in nato bo njegovo uresničenje postalo predmet proučevanja komisije mednarodne ekspedicije, ki bo odšla na Groenlandijo v juliju leta 1959. Razlog tega drznega proučevanja gronlandskih ledenikov in neizmernih snežnih in ledenih področij največjega otoka na svetu od strani evropskih učenjakov je vedno bolj resno vprašanje pomanjkanja sladke vode v Evropi in Ameriki. To relativno pomanjkanje je v precejšnji meri posledica ogromnega povečanja potreb industrije. Učenjaki so ugotovili, da ledeniki v vsem svetu talijo. Te velikanske ledene mase predstavljajo neizčrpno rezervo vode, a Groenlandija predstavlja največjo ledeniško maso na svetu. Ta otok je petkrat večji od Francije, in če bi se njegov sneg in led stalil, bi se gladina morja na vsem svetu dvignila za sedem metrov. Mednarodna ekspedicija bo skušala z zgoraj omenjeno napravo odkriti način, kako bi se človeštvo okoristilo s temi ogromnimi rezervami sladke vode na Groenlandiji. Zdaj lahko delaš, kar hoieš. Lahko urediš stanovanje, lahko pomiješ posodo, ali pa pololčiš parket„ 19. marca 19SZ PRIMORSKI DNEVNIK Športni dnevnik Gorlško-beneški dnevnik Goriški dijaki proslavili Franceta Prešerna Z besedo in pesmijo so se poklonili velikemu pesniku V zadnji etapi je zmagal Francoz Platel 24. kolo italijanskega nogometnega prvenstva A n que til zmagovalec dirko Pariz Milan pogazil zadnjo oviro 11 moštev v nevarnih vodah V nedeljo popoldne ob 15. uri je bil v Dijaškem domu v Gorici roditeljski sestanek za starše in zastopnike notranjih in zunanjih gojencev. Sestanka, na katerem so obravnavali važna vprašanja mladinske vzgoje, se je udeležilo zelo veliko število starsev, kar je zgovorno dejstvo za skrb, ki jo posvečajo slovenski starši vzgoji in razvoju svojih otrok, ki žive in se uče v Dijaškem domu. Poleg vzgojiteljev zavoda so sestanku prisostvovali tudi nekateri člani odbora Dijaške Matice, ki ima posebno vlogo pri vzgoji mladega raraščaja. Predstavnik Dijaške Matice je zbranim staršem v zanimivem govoru prikazal razvoj in današnje stanje slovenskega šolstva na Goriškem, predvsem v zvezi z njegovo skorajšnjo uzakonitvijo. Nato sta vzgojitelja govorila staršem notranjih in zunanjih dijakov o posamenih predmetih in učni metodi ter o disciplini gojencev in na splošno o življenju v zavodu. Po uspelem sestarku so se roditelji udeležili dijaške prireditve, ki je vse izredno navdušila. Velik odziv občinstva, ki je napolnilo Prosvetno dvorano - Uspeh dramatizirane Aškerčeve «Stare pravde» Triestina, ki je zasluzeno izgubila proti Romi s 3:1, le 3 točke od zadnjega mesta dokler da bo v grobu utihnil. Prešerna so te krive obtožbe sicer prizadele, toda ni omahnil, kajti vedel je da je njegova pesem prava in čeprav ga sodobniki ne razumejo in obsojajo bo prišel čas, ko bo tudi slovenska pesem proslavila svoje zmagoslavje. Bil je preveč napreden, da bi ga mogli sodobniki razumeti, poveličali so le bobneče pesmi Koseskega, medtem ko njegove globoko čuteče, u-metniške poezije ni razumet nihče. Sele Janez Trdina in pozneje Josip Stritar sta odkrila Prešernovo veličino in nam razkazala velike zaklade, ki jih je pesnik daroval svojemu narodu. Po govoru je sledil dvospev Prešernove pesmi «Strunam», ki sta ga prijetno zapeli dijakinji Milka Cernic in Wan-da Ceschia; bili sta deležni obilo gplavza Sledila je recitacija »Zdravljice«, ki jo je podala z zanosom Rozana Marinič. Nato je nastopil najlepš: del proslave, ki je sestajal iz dramske uprizoritve Aškerčevega baladnega venca «Stara pravda«. Za uvod k lepi in odlično pripravljeni dramski priredbi zgodovinskega dela je mešani zbor Dijaškega doma pod vodstvom prof. Antona Severja zapel pesem ((Gorenjskim fantom«, nato pa se je pred gledalct začel odvijati ciklus pesmi, ki ga je ob scenski spremljavi izvedlo z velikim uspehom 15 dijakov, učencev višjih razredov slovenske srednje šole. Posamezne scene, v katerih so nastopali recitatorji je smiselno zelo lepo povezal visokošolec Filibert Befie-detič, ki je tako občinstvu bolj približal za slovenski narod zelo važna dogajanja iz začetkov njegovega vzpona. Dijake in njihove vzgojitelje, ki jim gre zasluga za pripravo tako uspele proslave, so gledalci nagradili z dolgim aplavzom. Vsi so bili mnenja, da bi takšnih prireditev bilo potrebno na Goriškem še več. Mladina je namreč tudi tokrat pokazala, da zna pod dobrim vodstvom žrtvovati mnogo svojega časa na kulturnem področju, za dobrobit ne samo nje ampak vse slovenske manjšine na Goriškem. Po M. kolu italijanskega nogometnega prvenstva lahko ramo Milanu dokončno naslov državnega prvaka za leto 1956-57. Z zmago nad enim od svojih redkih konkurentov (Fiorentmo), ki bi v najboljšem primeru lahko še prišli v poštev za častni naslov, je povečal svoje vodstvo na 9 točk in je poslej praktično skoraj več kot nemogoče, da bi ga še kdo dohitel. Čeprav ni pokazal kakšne posebne igre, je Milan vendarle z lahkoto premagal Fio-rentino. Milam je popolnoma obvladal sredino igrišča, od koder »o njegovi halfi uspešno zalagali napad s koristnimi žogami, ta pa je dve od njih spremenil r tisto, kar pri nogometu šteje — v gol. Obakrat je bil za novega prvaka uspešen Galli, ki ae zopet uveljavlja kot odličen realizator. V ostalem pa je bil tudi tokrat duša in motor Milanove emajstorice neumorni in klasični Liedholm. Tudi KOŠARKA Urnik trgovin Danes na Jožefovo bodo ves dan zaprte vse trgovine, razen mlekarn, pekarn, slaščičarn ter trgovin s sadjem in zelenjavo, ki bodo odprte samo v dopoldanskih urah. REZULTATI Laxto-*Atal»nti 1-4 •Geooa-Sampdorta 1-1 'Laaerossl-lnšer 2-1 'Mitan-Floreotina 2-1 'NapolLPadova l-# *Pa’ermo-Bolof aa 2-1 *Roma-Tr1estina 2-1 "SpaLUdieese 1-1 *Torino-Joventu* 4-1 LESTVICA Milan 24 lf S 2 47 24 37 FiorentKia 24 11 4 7 37 34 24 Lazio 24 14 4 4 33 24 24 Inter 24 4 11 S 34 34 27 Napoti 24 t 4 7 34 27 24 Sampdorla 24 4 14 4 34 34 24 Roma 24 4 7 4 44 24 23 Bologna 24 7 4 4 33 34 23 Juveotus 24 7 4 4 34 33 23 UditDCK 24 4 S 14 44 44 23 Spal 24 14 3 11 24 33 23 Torino 24 4 4 14 23 24 22 Padova 24 4 4 4 23 31 21 Triestina 24 7 7 14 21 24 21 Ataknta 24 S 14 4 23 24 2!i Palermo 24 4 4 14 22 31 24 Genoa 24 I 14 I 23 34 24 Laneromi 24 4 7 11 33 34 14 STAVNI STOLPEC 2 X 1, 1 1 1, 1 X 1, X 2 X 1 Zmagovalci s 13 točkami prejmejo po 3.020.000 lir, zmagovalci z 12 točkami pa po 137.000 lir, V Trstu sta samo 2 zmagovalca z 12 točkami. STOLPEC TOTIP X 1 2, 1 X X, 12 1, 2 1 1 Zmagovalci z 12 točkami prejmejo po 3.755.538 lir, zmagovalci z 11 točkami po 79.904 lire, zmagovalci * 10 točkami pa po 6.475 lir. MUENCHEN, 18. — Kongres mednarodne košarkarske zveze je sklenil, da bo evropsko prvenstvo za moške letos V Sofiji od 20. dp 30. junija, pr* venstvo žensk pa v Varšavi V prvi polovici maja 1958. Občni zbor SPD V nedeljo dopoldne je bil v dvorani pri »Zvezdi« redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva. O poteku občnega zbora, ki je izvolil tudi nov odbor, bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali v naši jutrišnji številki lista. Odgovorni nredstk STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk' zavod ZTT DANES START IN CILJ predvaja danes 19. t. m. ob 16. uri barvni film: Tekma velja za prvenstvo velesejemskih mest MILAN. 18. — 209 udeležencev kolesarske dirke Milan,,, San Remo, ki bo jutri, je danes opravilo registracijo. Od znanih so manjkali le Anque-til, Van Steenbergen, Forestier, Geminiani, Schills, Vlayen. Im-panis, Brankart, Plankaert, Walkowiik in Schotte. ki pa se bodo lahko registrirali še jutri pred startom. Za favorite letošnje dirke veljajo predvsem Belgijci Van Steenbergen, Van Looy in De Bruyne, Francozi Luison Bo-bet, Foresiier, Anquetil in Has- predvaja danes 19. t. m. ob 16. uri Universai film: Prometna nezgoda Včeraj okoli poldne sta se na križišču ulic Manzoni in Aquila ter Korza zaletela avtomobila «Fiat 1100» in «Fiat 600». Prvega je vozil 27-letni študent Ottone Rizzi iz Ul. Du-ca D’Aosta 47, drugega pa 30-letni Renato Assi iz Podturna št. 6. Poškodovali sta se samo vozili. Prometni policist je naložil globo Rizziju, ker ni dal prednosti drugemu avtomobilu, si je prihajal z njegove desne strani. nov sm> proti koncu igre, ko »1 je Milan dovolil počitek, ni mogla Fiorentina »premen iti rezultata. čeprav je imela nekaj priložnosti, katere pa sta predvsem Virgili in Parodi zapravila kot začetnika. Toda če je prvo mesto v klasifikacijski lestvici še dokončno oddano, pa se bije velik« bitka za častni plasma, v kateri so angažirane poleg Fiorentine še Lazio, Inter, Na-poli in Sampdoria. Trenutno ima za zmagoslaven izhoč iz tega boja največ možnosti Lazio, ki je v nedeljo odnesel obe točki iz Bergama na račun Atalante, seveda pa ima po drugi strani Fiorentina še vedno toliko moči, da si vsaj drugega meata ne bo dovolila kar tako odnesti. Derbyja v Turinu in Genovi sta se končala točno tako kot smo predvidevali. Tori- predvaja danes 19. t. m. z začetkom ob 15. uri CINEMASCOFE barvni film: «Srebrni kelih» PLAVANJE •Zanalašč bom. Da tl povem po resnici, tu imam tudi neki spamin po ženski liniji. Pavle naj oprosti... 2iv človek sem. Bila Je neka žena, gotovo Je še sedaj tam, tudi mimo njene hiše bomo šli. Lepa in mlada vdova! Niti mesec dni ni živela s prvim možem; umrl je zaradi vnetja možgan; bil je davčni izterjevalec. Ah, lepa ženska je bila. Polna kot vinska jagoda, temne polti, oči ko pri Madžarkah. Po pravici ti povem, vdov niMm imel preveč rad; pravi krvosesi so. Toda ta je bila -pravi vdovji biser! Vso zimo sem se opletal okrog nje. Napravil sem si neko tip-top obleko in kupil kačasto kravato, še sodnik ni bil takšen! Kjer ona — tam jaz. Pa zabave in kino. Novo leto, slave... Ona pa ne bev ne m*v. Neka njena sosedica je tako uredila, da sva se spoznala, toda kakšna strašno resna ženska. čudnega značaja; Jaz govorim, šivam kot singerca, ona pa se samo obrača, dolgčas ji je in kliče z drobnim glaskom: JJa! Da!’ Ni mi kazalo drugega: pošljem snubačico. ,Kaj, z njim naj se poročim? Da bi v postelji smrdel po kleju? O, mili bog! Ne bi se poročila z nikomer, ki ni uradnik, čeprav bi ostala do smrti vdova!’ mi Je zabrusila. Spomnim se, v zemljo sem se pogreznil od sramote. Takoj naslednji dan sem pospravil svoje stvari in jo pobrisal od tam. Takrat me je tudi gospodar osleparil za plačo.« «Ti, odsluženec, če bi ona vedela, da boš po vojni postal kapetan, bi gotovo privolila,« mu je Nikola vpadel v besedo. •Vesta kaj, fanta,« ja nadaljeval Dgurdje, »šalo v kraj,