AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
D0M0VINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 208
CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 3;
LETO XXXIII—-VOL. XXX1I1
Narava se je shladila, toda svet je še vre
Pridite po živež danes popoldne
Belgrad, 2. septembra. Kralj Aleksander je danes izdal ukaz, glasom katerega se odstrani diktatura v Jugoslaviji in se vlada zopet vrne k parlamentarnemu redu. V istem času je kralj spremenil osebe v ministerstvu. Kot mini-stti brez portfolja so bili imenovani: Kosta Timotijevic, Ivan Palacek, Andrej Stanič, Ivan Pucelj, Pavle Matica in Hasab Bekovic. V istem času -:-(
Dokler si farmarji ne opomorejo, ne pride prospe-riteta in blagostanje
Sedalia, Missouri, 2. septembra. Pred Zvezo farmarjev države Misouri, je govoril včeraj governer države Pennsylvania, Gifford Pinchot, ki je v svojem govoru navedel sledeče: V ameriški politiki so smatrali že nekdaj ameriškega farmarja kot siroto, katerega niso hoteli sprejeti v družino. Od nekdaj je bila ameriška vlada že mnenja, da farmarju pomaga le s tem, da ttiu svetuje, naj pridela več pridelkov. Toda koliko dobi farmar za svoje pridelke, kako on živi s svojo družino, za to se ameriška vlada še nikdar ni brigala. In vendar je farmar največji pro-dticent dežele, in v normalnih časih tudi najboljši odjemalec. Recimo, da farmar danes dobi zopet moč, da začne nakupovati. Kako hitro bi bila odpravljena brezposelnost. Farmarji bi začeli kupovati, kupovali bi nove žične ograje, radio aparate, začeli bi popravljati poslopja, gradili bi nove ceste, nove mostove, kupovali bi več obleke, čevlje, in vse to bi dalo milijonom brzepo-selnih delo. To bi položaj v Ameriki naenkrat spremenilo. Farmar mora dobiti moč. In moč bo dobil, ako se mu za njegove produkte boljše plača, in breme se mu odvzame, ako se mu znižajo njegovi stroški. Farmarji bi morali biti postavljeni na enako stališče kot je ameriška industrija. Najboljša! pot, farmarjem odvzeti njih breme je, da se mu znižajo visoki davki. Kaj pomaga farmarju n. pr. tarif? Za bušelj importirane pšenice znaša colni-na 42 centov, toda farmar sam mora prodajati bušelj svoje pšenice za 22 centov! Posredovalci, ki kupujejo od farmarja, slednjemu plačajo premalo, a od odjemalcev zahtevajo preveč. Tu je kritična točka. Farmar ne dobi dovolj za svoje pridelke, ne more kupovati, kar bi hotel, tovarne zapirajo, ker nimajo naročil, a odjemalci morajo pa še vedno visoke svote plačevati, ako hočejo živeti. Skrajni čas je, da ameriška vlada prizna farmarja Za svojega zakonskega otroka, in ne postopa z njim kot s siroto. Za Ves ameriški narod bo potem bolje."
je bil imenovan Slovenec dr. Albert Kramar za ministra javnih del in'M. Kopic za justične-ga ministra. Novi ministri so bili že včeraj zapriseženi. Nameravana sprememba v vladi je bila v teku skoro en mesec. V novi vladi so zastopani načelniki skoro vseh starih strank. Kralj je postal diktator 6. januarja, 1929. Podrobnosti poročamo, ko dobimo časopise iz domovine.
350,000 ljudi je dobilo delo pri raznih zgradbah naše zvezne vlade
Washington, 2. septembra. Navadno je vlada Zedinjenih držav Vsako leto zgradila novih poslopij in javnih naprav za $250,-000,000. Tekom tekočega fiskalnega leta se pa računa, da bo potrošenih za javne zgradbe in za javna dela nekako $750,000,000, ali za $500,000,000 več kot v nor- j; malnih časih. To se je ukrenilo radi silne brezposelnosti. Računa se, da je pri vladnih delih di-1 rektno ali indirektno zaposljenih ?80,000 delavcev, dočim bi jih bilo v normalnih časih le kakih 100,000. Medtem pa Hoover naznanja, da bo vladna mašinerija tekom zime skušala preprečiti stradanje in pomanjkanje med narodom, toda o definitivnih načrtih, kako se bo to zgodilo, ni ničesar znanega.
-o-
Zvezna vlada bo tožila protestantovskega škofa
Washington, 1. septembra. Zvezni pravdnik Leo Rover se je podal danes k senatorju Nye, ki vodi preiskavo glede volivnih sleparij ter prosil senatorja, da mu izroči popolen stenografični report vse preiskave proti znanemu metodistovskemu škofu Can-nonu, ki je obdolžen, da je denar, ki ga je dobil v volivne namene, obrnil drugam, škof Cannon je sicer demokrat, toda ko je Smith kandidiral za predsednika, je agitiral proti njemu, ker je bil Smith katoličan. Cannon je podpiral Hooverja, in pri tem prišel v tako zagato, da se preiskava proti njemu vodi že eno leto in bo prišlo sedaj do obtožnice potom velike porote.
Zopet v Clevelandu
Te dni se je vrnila v Cleveland Mrs. Anthony J. (Mitzi) Grdi-na. Nahajala se je na zapadu, kjer je delovala in skrbela za predpriprava za njeno koncertno turnejo v prihodnji jeseni. Spremljal jo je njem °če, Mr. Frank Prijatelj iz Oglesby, 111. V družbi sta se nahajala tudi Mr. in Mrs. Joseph Makše in njuna dva otroka, Josephine in Flora, vsi iz Oglesby, potem pa Mrs. Setina iz La Salle, Illinois. Družba ostane ta teden v Clevelandu. Glede koncertov, ki jih bo imela Mrs. Mitzi Grdina bodemo še pravočasno sporočili javnosti.
Star par oropan
Trije mladi fantalini so prišli včeraj dopoldne na dom Mihael Rudmana, 1574 E. 26th St. Izjavili so, da so suhaški agenti, nakar so padli po Rudmanu in njegovi ženi ter bratrancu Daniel Rudmanu. Zvezali so vse tri, potem iz skrinje odnesli $1,300. Vse so premetali po hiši. Rud-man je imel denar doma, ker je
■	nameraval z ženo preseliti se v
■	staro domovino. O roparjih ni sledu.
\
Danes popoldne nekako ob j 2. url pošljejo slovenski far-1 marji iz Geneve in Madisona j mnogo sadja in zelenjave v| Cleveland, da se razdeli slovenj ; skim brezposelnim, živež se; bo delil na dvorišču zadaj za trgovino s pohištvom A. Grdina , & Sons. Vhod do živeža je iz St. Clair Ave. po veži Grdinove dvorane na dvorišču. Prosimo --C
V Chicagi so prijeli moža, ki je odnesel banki tri milijone dolarjev
Chicago, 2. septembra. The i Continental Illinois Bank & (Trust Co., je danes naznanila, da je njih uslužbenec, Walter Wolff, star 42 let, že dvajset let upcrljen pri banki, odnesel "veliko svoto," oziroma jo je tekom let poneveril. Zavarovalna družba, ki prevzame odgovornost za poneverbo, izjavi j a, da znaša ukradena svota nekako $3,000,-000. Vsa ta ukradena svota je krita z zavarovalnino. George Reynolds, načelnik eksekutivne-ga odbora banke, je izjavil, da je bil Wolff poslovodja kuponškega oddelka v banki, in da je bil denar odnesen tekom zadnjih treh lali dveh let. Wolff je špekuliral ■/. ukradenim denarjem na borzi, teda ker so vse delnice na borzah imele zadnje čase silno zgu-bo, je tudi Wolff zgubival in pokrival zgubljene svote z ukradenim denarjem. Sedaj se vrši preiskava bančnih knjig, ki bo natančno dognala pogrešano svoto. Wolff je imel navado, da je vzel bančne sekuritete in jih dajal svojim posredovalcem na borzi kot varščino za denar, in ko se je bližal čas pregleda knjig, je dobil te sekuritete za nekaj dni nazaj, nakar je zopet vzel druge sekuritetne papirje. Wolff je oženjen, oče enega otroka. Bil je dobro plačan na banki, $7,500 na leto. Danes je bil aretiran in je priznal.
-;-O-
Iž sladkega krompirja pridelujejo jesih
Knoxville, Tennessee, 2. septembra. Na univerzi države Tennessee so pravkar praktično dokazali, da se iz sladkega krompirja da pridelati izvrsten jesih. Iz bušlja takega krompirja se dobi 12 galon jesiha. Pridelek sladkega krompirja znaša v državi Tennessee 4,000,000 buš-Ijev, kar bi prineslo farmerjem ($12,000,000, ako se naredi jesih, in bi dobili le $4,000,000, ako prodajo krompir. Samo vpraša-jnje je še sedaj, kdo bo ves ta jesih — spil, dočim bi se krompir lahko pojedel.
Sodnik Rogers
Mislimo, da bo mirovni sodnik Rogers iz Brooklyna, ki je tako brezobzirno kaznoval brezposelne delavce, ki so lovili ribe, in baj£ lovili premajhne ribe, moral se takoj posloviti iz svojega urada. N. Y. C. železnica, kjer je bil zaposljen, mu je kratko in resno pisala, da opusti urad mirovnega sodnika ali pa zgubi delo pri železnici. Najbolje bi bilo, da bi se zgodilo obo-jje, kajti ljudje, ki izkoriščajo brezposelnega, ni prostora nikjer.
Gasolin dražji
Standard Oil družba je zvišala ceno gasolinu za en cent pri ga-loni. Navaden gasolin je 17 centov, boljši 20 centov galona.
t.-'*
Kontraktorji, ki imajo
mestna dela, morajo pošteno plačevati
Mestni pravdni direktor Burton je včeraj izjavil, da zana-prej neben pogodbenik, ki želi prevzeti mestna dela, ne bo dobil od mesta kontrakta, raz ven, da se pismeno zaveže, da bo plačeval navadnim delavcem 60 centov na uro. Poleg tega mora privoliti, da imajo mestni zastopniki vsak trenutek lahko vpogled v njegovo plačilno listo. In tudi | v tem slučaju, če kontraktorji, ki !so dobili mestna dela, izročijo taka dela sub-kontraktorju, morajo gledati, da vsak delavec, zaposljen pri mestnemu delu, dobi i najmanj 60 centov na uro. Od ! leta 1916, kar so republikanci na mestni vladi, se ni plačevalo delavcem kot zahteva postava. Zadnje čase so navadni delavci dobivali komaj $2.50 na' dan za 8 ur.
V državi Idaho nalašč po-žigajo gozdove
Boise, Idaho, 1. sept. Governer Ross je proglasil nad štirimi okraji države vojno stanje, ker se sumi, da nekdo nalašč požiga obširne gozdove. Vojaštvo kontrolira prizadete kraje. Pri gozdnih požarjih so doslej zgorele že tri osebe, in nepopisna škoda je povzročena.
Ste kaj podobni?
Zvezna komisija za proslavo 200 letnice rojstva George Wash-ingtona, ki se vrši prihodnje leto v Zedinjenih državah, išče človeka, ki bi bil zelo podoben "očetu ameriške domovine." Nastopil bo kot glavni igralec v posebni igri, ki se bo vprizorila. Dobi tudi lepo nagrado. Poglejte na portret Washingtona, potem se pa poglejte v ogledalo, če ste kaj podobni "žoržu."
* V New Yorku je bil ubit zvezni prohibicijski agent, Russell Whited, star 23 let.
Voznina zvišana?
V mestnih krogih se govori, da se bo najbrž zvišala voznina Ha cestni železnici in sicer na 10 centov. To bi bila na vsak način velika napaka. Radi visoke voz-nine že sedaj tisoče ljudi raje hodi, ali se pa sploh ne pelje, razven če je absolutno potrebno. Brezposelni hodijo milje, da pridejo na cilj. In voznino še zvišati. bi bil udarec tako za kompa-ftijo kot za ljudi.
* Predsednik nemške republike, Hindenburg, je včeraj v gorovju ustrelil divjega kozla.
Senator tožen, ker je trdil, da ga je nekdo hotel podkupiti
Cclumbus, Ohio, 2. septembra. Pred nekaj tedni je državni senator David Lorbach prišel na dan z izjavo, da je hotel nekdo podkupiti z $250,000, ako odneha s preiskavo proti poslovanju kompanij, ki gradijo državne ceste. Senator Lorbach je načelnik odbora, ki preiskuje nepravilno poslovanje kompanij. Lorbach je par dni pozneje imenoval nekega J. N. Knisely, uslužbenca v davčnem oddelku države, čes, da mu je on stavil ponudbo za podkupnino. Knisely pa je sedaj vložil tožbo proti Lorbachu za $50,-000 odškodnine, rekoč, da on nikdar ni predlagal pod kupnino Lorbachu. In sedaj bodo sodni-je prale to nečedno perilo.
Izlet "Lire"
Slov. Kat. Pevsko društVo "Li- -ra" ima svoj izlet dne 7. septembra, v Perry, Ohio, na farVne poznanega Haceta. Vabijo se tudi podporni člani. Ako bo lepo vreme, odide truk ob 8. uri zjutraj izpred stare šole sv. Vida.
Seja v Newburgu!
V petek, 4. septembra, ob 8. uri zvečer, se vrši jako važna seja Progresivnega kluba v Newburgu. Sestanek se vrši v dvorani S. N. Doma na 80. cesti. Slovenci v Newburgu se premalo zanimajo za politično življenje, zato so pa vabljeni prijazno in resno, da se udeležijo tega sestanka. Načrti za poslovanje Progresivnega Kluba se bodo podali, in več odličnih ameriških govornikov bo nastopilo. Povabljen je vsakdo, tudi ženske in dekleta. Starši bi morali povedati svojim sinovom in hčerkam o pomenu političnega kluba. Nobene vstopnine ni na sejo. Pridite, gotovo. "Ameriška Domovina" odobrava ta Klub.
še enkrat, da če le mogoče ne pošiljajte otrok, pridite sami, in če I mogoče, prinesite bes-
ket s seboj. Ako bo ta prva
At. .. ...
r-/celitev ziveza uspesna, smo i - o r •	.
u^epričani, da bodo našli far-fiaiij,.'» . . ....
rii se kaj naredili za nase
. ezposelne. Nocoj večer ima-
svojo sejo tozadevno. Med-t T:i pa naj pridejo popoldne
naši ljudje po sadje in živež.
»— -:-
Slučaj umora councilmana Potterja postaja dnevno bolj skrivnosten
Dne 3r feftrv^ipa, letos, je bil v Clevelandu uritprjen na skrivnosten način 'bivši councilman William Potter, eden najbolj up-ljivnih republikancev v mestu. Njegovo truplo so našli v neki apartment hiši na 880 Parkwood Drive. Vsa javnost je bila prepričana tedaj, kot. je še danes, da je bil Potter umorjen iz političnih vzrokov, ker je preveč znal
0	grehih višjih glav med politi-karji. Prijet je bil neki Hymie Martin, znan raketir, ki je bil spoznan krivim umora in obsojen v dosmrtni zapor. Resnica pa je, da so še drugi zapleteni v umor, in mogoče pravi morilec ni še prijet. Na danprihajajo sedaj vsakovrstne izjave državnih prič. Betty Gray, ena izmed glavnih prič, ki je prisegla pri obravnavi Martina, da je slednjega videla v hiši umora, kjer je tudi sama stanovala, je sedaj spremenila svojo prvo izjavo, in se bo tozadevno vršila 14. septembra nova obravnava. Medtem pa je bila spoznana krivim krive prisege in jo iščejo po vsej Ameriki. Sedaj je tudi prišla na dan Mrs. Fred Laub, žena oskrbnika hiše, v kateri je bil Potter umorjen, in pravi, da je prišel k njenemu možu, Fred Laubu, neki zloglasni John Redlich, ki je Laubu ponudil velike svote denarje, ako Laub spremeni pričevanje na sodni j i. To se je zgodilo koncem aprila, po obravnavi proti Martinu. Laub je odgovo-
1	jI. da ga lahko primejo' radi krive prisege, toda Redlich mu je povedal, da lahko gre iz Cleve-landa, ker bo dobil toliko denarja, da bo brez skrbi živel. Ako je Laub dobil denar ali ne, se ne ve, toda pričevanja doslej ni spremenil, dočim je zginil iz Cleve-landa. Redlich je bivši ropar, žena Lauba je včeraj izjavila, da je dobil njen mož kot tudi ona več groženj, da bosta oba ubita, ako ne molčita. Državni pravdnik sedaj preiskuje.
—--_0-
Drzen ropar
Policija je prijela nekega mla-Idega moža, ki je baje priznal, da | je ukradel 15 novih avtomobilov | in oropal nad 30 gasolinskih postaj. Prijel ga je saržent Vever-ka pred hišo na 918 E. 75th St., ko je spal v avtomobilu. Potegnil je za revolver, ko ga je policist zbudil, toda je bil kmalu Ukročen.
Vreme
Danes popoldne delijo slovenski farmarji iz Madisona in Geneve sadje in zelenjavo brezposelnim rojakom v Clevelandu. Pridite ob 2. uri popoldne pred Grdinovo dvorano.
267 milj na uro
Tekom zrakoplovnih dirk včeraj je zrakoplovec Lowell Bayles vozil z naglico 267.34 milj na uro. To je rekord vseh zrakoplovnih poletov. 20,000 ljudi je zrlo prizor.
Morilec	WestVir-
giniji je občeval z mnogimi ženami
Clarksburg, West Virginia, 2. septembra. Oblasti so dobile v stanovanju morilca Harry Powers v tem niestu, skrinjo in v njej nad 50 fotografij žensk, s katerimi je dopisoval, da bi jih zapletel v svoje mreže, se polotil njih denarja ip jih potem umoril. Oblasti bodo skušale sedaj dognati, če je bila katera izmed 50 žensk, katerih fotografije so bile najdene v stanovanju Powersa, bila umorjena. Gotovo pridejo še druge grozovitosti na dan.
Mati osmih otrok taji, da bi ubila moža
Amelia, Virginia, 2. septembra. Mrs. Jeston Jones, mati osmih otrok, je daia«js tekom sodni j ske obravnave zanikala, da bi ona ubila svojega soproga, ali pa da bi se s hlapcem, zarotila, da bi ji ubil moža, Toda mater je obtožil umora njen najstarejši sin Robert. Hlapec Lee, se nahaja radi umora že v ječi. Pri obravnavi je izjavil, da mu je Mrs. Jones, In eden izmed sinov, Oscar, dal $25..OP za umor.
Avto nesreča
Samuel Weisberg, 20 letni dijak iz Cleveland«, ki je bil na i počitnicah v državi Maine, je pisal materi, da pride te dni nepričakovano domov, in da ni nič treba povedati očetu, ker ga želi j presenetiti. Na potu z avtomobilom proti domu v Cleveland, pa je mladi Weisberg zadel v i drug avto v Rochester, New York, in bil pri tem ubit. Eno i uro potem, ko je dospelo pismo domov, da pride, je dospela brzojavka, da je ubit.
VeČ porok
115 poročnih licenc je bilo izdanih včeraj v uradu probatne sodnije. Ali se bližajo boljši časi?
Konec diktature v Jugoslaviji
i
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 3D, 1931
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMKRIGAN HOME)
BLOVBNIAM DAILY NKW8PAPBH Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Ea Ameriko in Kanado na leto ....16.50 Za Cleveland, po pottt, celo leto 17.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta IS.00 Za Cleveland, po poitl, pol leta IS.SO Za Cleveland po raznašalclh: celo leto (5.50; pol leta $3.00 Za Kvropo celo leto (7.00, pol leta 13.50.. Posamezna Številka S cente.
Vsa pisma, dopise in denarne poiiljatve naslovite: Ameriika Domovina, •117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 1831.
JAMXB DBBIVKO and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office it Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1171.
No. 208, Thu., Sept. 3d, 1931
Republikanci so odgovorni
Prohibicija v Zedinjeni'h državah, ki je odžrla nad milijon delavcem zaslužek in ustvarila zločinske razmere, kot jih imamo danes, je bila uradno upeljana, sprejeta in potrjena od republikanske stranke. To je zgodovinska resnica, potrjena iz uradnih zapiskov kongresa in v uradu Bele hiše, kjer biva predsednik.
Mi pišemo te vrstice, da pojasnimo nekaterim nepoučenim rojakom resnico. Ne mine skoro mesec v letu, da ne bi ta ali ni prišel k nam v urad ali pa nam telefoniral, in nas prosil, da potrdimo resnico glede prohibicije, kdo jo je namreč upeljal v Zedinjenih državah — demokrati ali republikanci.
Enake debate med rojaki so seveda brez vsake potrebe, kajti kdor je pazno zasledoval časopisje, temu so tudi znane politične ra.zmere v času ,ko je bila prohibicija uradno upeljana v Zedinjenih državah. In kdor trdi, da so prohibicijo upeljali demokrati, oziroma, kdor trdi, da jo je potrdil demokratski predsednik Wilson, dokazuje s svojimi trditvami, da se ni zanimal za ameriško politično zgodvino zadnjih 11 iet in da se brani resnice.
Zgodovina prohibicije je v Ameriki stara mnogo nad 50 let. Takoj po civilni vojni, v letu 1866 so že začeli fanatiki zahtevati v raznih državnih postavodajah, pa tudi v kongresu, da se opojna pijača prepove v Zedinjenih državah. Ideja je bila prvotno tako neusmiljeno neumna za ameriško pojmovanje, da je vzelo nad 50 let, predno je sploh dobila tla med ljudmi.
Ko se je začel splošni pritisk od strani protestantovskih pastorjev na posamezne državne postavodaje in na kongres radi prohibicije, so ljudje že pod pritiskom protestantovskih cerkvenih oblasti začeli voliti ljudi v državne zbore in kongres, ki so obljubili, da volijo za prohibicijo. Dočim so katoliški duhovni bili vedno proti prohibiciji, toda so delovali za zmernost, so bili protestantovski pastorji za absolutno pro-hibicjo, misleč, da če odpravijo saloone, bodo njih cerkve toliko bolj polne.
Leta 1912 je bil prvič od leta 1894 izvoljen Woodrow Wilson kot demokrat za predsednika Zedinjenih držav. Obenem s predsednikom je bila izvoljena tudi večina demokratov v obe zbornici kongresa. Ta večina je ostala do leta 1914, ko so se vršile ponovne volitve v kongres, in so zopet demokrati dobili večino.
V	letu 1916, smo pa zopet imeli predsedniške kot kongresne volitve. Ponovno je bil izvoljen demokrat Woodrow Wilson za predsednika Zedinjenih držav, toda za kongresno zbornico so dobili republikanci par glasov večine. To je bilo v letu 1916. Pri prvem zasedanju tega kongresa je na predlog republikanskega poslanca Volsteada iz Minnesote zbornica poslancev glasovala glede prohibicije, toda je predlog propadel, ko je predsednik Wilson zagrozil, da bo.predlog, a ko bo sprejet, prepovedal, oziroma vetiral. Ker republikanci v omenjenem zasedanju kongresa še niso imeli dovolj velike večine, da bi nadglasovali predsednika Wilsona z dve-iretinsko večino, so svoj načrt opustili. Leta 1918 so se pa zopet vršile kongresne volitve. To pot je bilo zopet večje število republikancev kot prej izvoljenih. Očividno je bilo, da predsednik Wilson ne bo mogel prodreti s svojimi zahtevami v kongresu, kjer je imel sovražno republikansko ve-čino.
V	kongresu, ki se je zbral v letu 1919 so imeli republikanci 267 glasov v poslanski zbornici, demokrati pa 168. Zopet je prišel republikanec Volstead na dan s predlogom, da se upelje splošna prohibicija v Zedinjenih državah. Ta predlog je bil priporočen od kongresnega postavnega odseka, ki je bil po ogromni večini sestavljen od republikancev. Predlog za prohibicijo je bil sprejet v trenutku, ko se je nahajalo pet milijonov Amerikancev pod orožjem, deloma v taboriščih, deloma v Franciji. Tako so republikanci na zvit način upeljali prohibicijo.
Ko je prišel sprejeti predlog do predsednika, demokrata Wilsona, je slednji absolutno prepovedal, oziroma vetiral prohibicijo, rekoč, da kongres nima te pravice, pač pa naj vsaka država, vsako mesto za sebe odloči, ali jo želi ali ne. Toda tako prepovedan predlog je šel nazaj v kongres, kjer so ga republikanci še enkrat spravili na dnevni red, in š skoro vsemi republikanskimi glasovi ter par demokrati še enkrat glasovali, nakar je predlog postal postava, kljub temu, da je demokrat Wilson postavo vetiral. Prohibicija se je uradno začela spolnovati v Zedinjenih državah 16. januarja, 1920, po zaslugi republikanske stranke. Tako stoji zapisano v uradnih zapisnikih kongresa iz leta 1918, 1919, 1920.
Ustanavljajo se klubi, društva, pevski zbori, prirejajo se politični shodi in drugo. Z eno besedo: to je prostor, kjer se vsak zabava ali izobražuje. Nikdo ne more reči, da nima priložnosti, ker narodni dom je: vsi za enega, eden za vse.
Torej kogar veseli poštena in vesela zabava, naj pride k nam in se gotovo ne bo kesal. Program je dovolj velik, da bo ustregel vsakemu. Na programu bodo govori, deklamacije, petje in godba. Poleg tega bo pa še igra: Stražar in postopač. To je gotovo vredno iti pogledat. Nastopili bodo tudi psvci zbora "Zarje," odsek kluba št. 27 iz Cleve-landa in pevski zbor Danice iz West Parka. Za godbo nam bodo preskrbeli znameniti Strug-ijlers orkester, med in po programu. In kei nismo daleč od zrakoplovnega pristanišča, bo vsak lahko videl aeroplane, kako plavajo po zraku. Torej vsi na našo veselico v West Park v nedeljo 6. septembra; začetek ob dveh popoldne.
Vzemite na Public Square Lorain ulično železnico do 117. ceste, od tam pa Benington bus do tonca.
Pozdrav vsem!
Frank Mlakar.
ali hči v tujini radi tega izgubljata božji blagoslov proti četrti božji zapovedi.
Vseeno še kličeta oče in mati tudi onim, ki so jih pozabili: "Pozdravljen moj sin! Pozdravljena moja hči! Spomni se svoje domovine in mene, Tvoje matere, Tvojega očeta v zadnjih sivih letih! Dovolj bo le gorak srčni pozdrav, da bom vedela, da me še nista pozabila!"
Taki so pozdravi onim, ki so na starše pozabili, dočim so solze radostne zahvale onih, ki so darove ali samo pozdrave sprejeli. Dobro vedo tudi v domovini, da danes tudi v Ameriki ni sredstev za denarno pomoč svojcem
v domovini na razpolago.
Pa ne samo starši, tudi bratje in sestre tožijo, da se jih ne spominjajo iz Amerike. Ena kartica in malo voščilce ob godovnih dneh jim razveseli srce in dušo. To je duševna hrana in znamenje sobratske ljubezni, ki se vedno obrestno vrača drug drugemu.
Več o tem bom še pozneje pisal ali osebno povedal, ter s slikami dokazoval. Vesele čase smo imeli vfcs čas našega bivanja v domovini. Radi tega se vračam zelo vesel in zadovoljen. Na svidenje okrog 5. ali 6. septembra.
Anton Grdina in soproga.
-0-
LORAIN IN SLOVENCI
L. šeme
Ljubljana, Jugoslavija, 18
avgusta. — Dva mesca sta minila, kot bi mignil in že pobiramo šila in kopita in v nekaj dneh se povrnemo nazaj V Ameriko. Še •enkrat vsem in vsakemu najlepše pozdrave! Poslal sem nad en tisoč razglednic na naslove, katere sem prinesel seboj, toda to ne odgovarja za vse moje odjemalce in znance, prijatelje. Okrog par sto naslovov se je že izgubilo in radi tega prosim oprošče-nja.
DOPISI
Ml........... ■ .....■■»..'.'■".I I.	........ ............... 1.11 I.	... -	-
West Park, O.—Letošnja sezona raznih zabav in piknikov na prostem je že skoro pri koncu. Tukaj v West Parku se pa zabave šele pričenjajo. Ravno sedaj, to je v nedeljo 6. septembra bomo imeli proslavo 10-let-nice obstanka Jugoslovanskega delavskega narodnega doma.
V nadomestilo bom ob povrat-ku prinesel obilo spominov vsem Jugoslovanom iz naše lepe Jugoslavije, katero sein vso prepotoval ter slikal. PrihjSsel bom dragocene spomine ža vse v slikah, ki vas bodo spominjale na vaše domovino, na vaša detinska leta. Na slikah boste videli svojo rodno gfudo, rojstne kraje, kjer ste preživeli detinska leta. Videii boste svoje rojstne vasi, cerkve, hribe in doline, polja in travnike, reke in potoke, pa tudi narodne običaje, narodne noše, parade in svečanosti, z eno besedo: vse, kar ste imeli poprej in ste v domovini pustili in med tem časom že na mnoge take stvari pozabili, Vse to bom v slikah prinesel za vami, da se za ljubav domovine zopet oživite in je nikdar ne po> zabite.
Tudi oni, katere ste tukaj pustili, vas pozabiti ne morejo. Vsi oni, katerih ste se spomnili pri mojem odhodu v domovino, se vam tisočkrat zahvaljujejo, ker ste se jih spomnili. Ne samo oni, kateri so morda prejeli darilce v dolarjih, tudi oni, katerih ste se spomnili s pozdravi, kar je dokaz, da je ljubezen bratoljubja večja, nego denar.
Prirrpte, dragi in cenjeni moji in vseh dragih tukaj sorodniki, znanci in prijatelji, primite iskrene pozdrave, vrnjene vam in mnogim še na novo poslane iz gorkih src, ter mnogih solznih oči. Ne pozabite se jih tudi še naprej spominjati. Par vrstic na kartici za dva centa, jim bo pričalo, da jih niste pozabili, jim bo v tolažbo, da jih imate še vedno v gorkem spominu.
Sin in hči, ki imata še ubogo svojo mamico in osivelega očeta, nikar ne zanemarjajta ju počastiti ob veselih godovih, ob praznikih in tlrugih takih prilikah. Med vsem zadovoljstvom in veseljem, ki sem ga užival tukaj, me je ranilo in užalostilo najbolj v srce tožba očeta in matere, ki imata sina ali hčer v Ameriki, pa se na svojega očeta in matere ne opomni. Vsaka taka mamica je s solznimi očmi tožila, ne radi tega, ker ni dobila dolarčka, pač pa radi tega, ker si misli, da je od sina in hčere že za vselej pozabljena. žalostna nista radi tega, ker nista počaščena od'sina ali hčere vsaj z malo kartico, ampak [radi tega, ker vesta, da njiju sin
Da so Slovenci v Lorainu že od nekdaj narodno zavedni na kulturnem polju marljivi in požrtvovalni, to sklepa lahko vsakdo, čim si ogleda Slovenski narodni dom. Kajti za tako krasno narodno stavbo je moralo biti velike narodne zavednosti in požrtvovalnosti in truda od strani voditeljev, kakor od strani vseh rojakov naseljencev, čim so imeli Slovenci svoj narodni hram, svoje kulturno ognjišče in zatočišče, so se začela prosvetna društva prosto gibati, cvesti in razvijati. Prirejali so mnogo koncertov, predstav itd, v zavesti in narodnim ognjem, da so med svojimi in v svojem.
Kakor čujem, imeli so pa skozi in skozi težkoče glede pevo-vodja in voditelja, kajti društvo samo ni bilo v stanu vzdrževati ga, a drugih prikladnih dohodkov ni bilo najti zanj in tako je bilo, da jih je v najlepšem razvoju ostavil. Imeli so dlje časa pevovodjo druge narodnosti. Ker pa ni razumel slovenskega jezika ,seVeda ni moglo biti velikih uspehov. Skčzi in skozi vidim, kako so želeli napredka naši vrli rojaki.
Direktorij Slovenskega narodnega doma je seveda ves čas podpiral in doprinašal razne žrtve v kulturne namene, kolikor je bilo v njegoyi moči. A kaj posebno izdatnega ni mogel ukreniti, da-si se je ves čas zavedal, da je direktorij predstavitelj p ros vete in kulture v slovenski naselbini in da na njega narod zaupljivo zre. Dolg na Domu je z vsakim dnem rastel, zato si je direktorij nadel nalogo : "Breme odstrani mo, potem pa kulturo gojimo !"
Sedaj, ko je Dom brez dolga, sedaj, ko so delničarji dobili že lepe dividende, danes, ko je direktorij dosegel svoj cilj, je pa
Kratka je doba desetih let, toda vredno je, da se v tem času ozremo na naše delo v preteklosti. Videli smo lahko vsi, da so narodni domovini koristni v vsakem oziru in v vsakem slučaju. Koliko dobrega se sklepa pri raznih sejah v narodnem domu, od katerih imamo koristi vsi.
napravil krasno narodno kulturno potezo in ta je: Na zadnji redni seji je sklenil, da bo ustanovil pevski zbor, ki ga bom sam financiral in vzdrževal, brez prispevkov aktivnih pevcev.
Ustanovni občni zbor bo v nedeljo 6. septembra ob sedmih zvečer v mali dvorani Slovenskega narodnega doma. Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje, fantje in dekleta, ne glede na starost. Tudi bratje Hrvatje so vljudno vabljeni. Pridte vsi, da" bo naša pesem donela orjaško in krepko, kakor je krepak in čil naš narod. Kaj je lepšega od lepo ubranih glasov slovenske pesmi? Kdo naiA more bolj živo vzbuditi spo mine, kot pesem? Zdaj te pove-de nazaj in te položi kot otroka materi v naročje in ti pričara v spomin njene mile glasove, nje no pesem-uspavanko.
Zdaj nas povede v dobo bi-ez skrbnih let, ko smo skakali po rodnih tratah in prepevali ono pesem, ki smo jo čuli iz materi riih zlatih ust.
Zopet te povede v dobo cveto čih let, ko si na vasi nagovori fante, da ste se obrnili vsi proti oknu nje, ki je poslušala in sku šala ujeti tvoj glas, ki ji je bil najdražji. . .
Zdaj ti privabi solze, zdaj smeh, zdaj ti vlije poguma v du [šo, zdaj ti tolaži ranjeno srce Lepa, vedno je lepa naša sloven ska pesem.
Pevci in pevke! Pridite vsi da s pesmijo bodrimo rojake ii sami sebe. Da sliši naša mladi na krasoto naše pesmi. Dobro došli tudi rojaki in rojakinje, k niso pevci, dajte nam pomoči opore in poguma. Na svidenje 6 septembra ob sedmih zvečer ■ mali dvorani Slovenskega narod nega doma v Lorainu, O.
PRIREDITEV DOBRODELNEGA PLESA
V scboto 24. oktobra priredi Community Welfare Club velik maškeradni ples v S. N. Domu na St. Clair Ave. Vstopnina na ples bo $1.00. Ako vržete del vstopnice v zaboj pri vhodu v plesno dvorano, boste lahko dobili lepo nagrado, ki jo je odbor namenil za darilo pri vratih (door prize). Ples bo trajal od 9. ure zvečer, pa do 2. ure zjutraj. Igrala bo godba radio kluba, sestoječa iz 10 mož, pod vodstvom .dr. Wm. Lauscheta. *
Ali ste se že kdaj razgovarjali z Mr. N. Richmanom? On je ja-ko zgovoren človek, vedno dobro razpoložen. In še samec je, radi česar je bil ves naš odbor takoj pripravljen, da ga intervjuva ip ga naprosi za kako darilo za ta naš dobrodelni ples. Po precejšni debati (vlekle smo celo sla-mice), se je odločilo, da gre naša predsednica, Mrs. Mrvar, dalje Mrs. Demshar in Mrs. Mary Makovec.
Takoj se je pričela širiti govorica, da ta naš odbori sploh ne bo prišel do Mr. Richmana, ker ima tako osebno tajnico, ki ne pusti nikogar v urad. (Ni čuda potem, da je Mr. Richman še samec). Toda naš komitej se ni dal opla-šiti.
Nekega lepega dne se odpravi ta odbor v Richmanovo tovarno na 55. cesti. V pisarni vidi od-
bor sedeti pri pisalni mizi dve dekleti, ki sta bili obe jako zaposleni. Ko vprašajo po Mr. Richmanu, odgovori ena izmed deklet, da je Mr. Richman na seji in morda ona lahko kaj pomore. Odbor ji pojasni, da je dal Mr. Richman lansko leto $15.00 za božične- košarice našemu klubu in bo morda tudi sedaj dal kako darilo za ta naš dobrodelni ples.
Prijazna tajnica nam zagotovi, da bo prošnjo sporočila Mr. Richmanu in bo takoj telefonirala, čim izve njegov odgovor. Po teh besed se naš komitej poslovi. Ko pridemo domov, je že zapel zvonec pri telefonu v Mer-varjevi čistilnici oblek. Po telefonu pa pride sporočilo, da bo dal Mr. Richman eno obleko kot darilo za ta ples.
Zatorej ne zamudite plesa 24. oktobra, morda boste ravno vi zadeli tisto lepo obleko. Pa še druga lepa darila bodo, a katerih bomo pozneje poročali.
Odbor.
V znamenju fašizma
—Tudi vse škofe bi postrelili. Takozvani veliki fašistični svet je nedavno izrazil svoje neiz-premenljivo spoštovanje veri in duh ovščini. Kako neodkrito-srčno so bile mišljene ravnokar navedene izjave, dokazujejo sledeči nečuveni izbruhi časopisa "Gazetta," uradnega glasila fašistične stranke za Sicilijo in Kalabrijo. "Gazetta" je napisala med drugimi to-le: "Mero naše slepe pokorščine naj kaže sledeče: Niti trenutek bi se ne obotavljali pomoriti tudi vse škofe, ako bi izdal tako pove je naš duce (Mussolini). Ako ni kdo v naših vrstah teh mis-i, naj gre k papežu."
-Še pred uro jih je strah. Na Bukovem pri Cerknem so pred časom dobili nove zvonove, iakor vsi vojnoodškodninski zvonovi, imajo tudi tisti vlit na vnanji strani liktorski (fašistič ni) znak. Ko so torej na Bukovem zvonove montirali ter obenem uredili za bitje ure, zgo dilo se je, da bije kladvo za ure ravno na liktorski znak. Fašisti so župnika Petra Sorlija zatožili, da je nalašč tako napravil. Imel je velike sitnosti in preiskave, dokler ni strokov-njaška komisija ugotovila, da sploh ni bilo mogoče drugače montirati ure.
—"Naprej zastava Slave . . ." Kako zelo se čuti fašizem "moč nega," priča ta dogodek: Na Vipavskem nekje je imel kmet kosa, ki je krasno prepeva "Naprej zastava Slave ... To je prišlo na uho goriškemu po-licijskemu upravniku. G. Mo desti je takoj izdal odlok, da mora kmet v roku 24 ur kosa usmrtiti. Kmetu pa se je živa lica smilila in jo je raje spustil v prosto naravo. Kos pa je imel smolo. Mačka ga je ulovila in snedla. Tako ima sedaj fašizem mir pred nedolžno živa-lico. Osvobodil se je velikega in nevarnega sovražnika.
—Nova žrtev ovaduštva. Nedavno je bil aretiran v Postojni Ludovik Tršar, šofer pri tvrdki Scialsa, doma iz Planine. Are-tiranca so takoj odpeljali v tržaške zapore. Tršar je bil aretiran na ovadbo ovaduha Franca Zaudnika, doma iz Malnov pri Planini, ki spadajo še pod Italijo. Zaudnik je hotel Tr-šarja izpodriniti z dela in ga je zato obdolžil, da je pred sedmimi leti sodeloval pri umoru finančnega brigadirja na meji. Ovaduh se je pred dobrimi ped-mimi dnevi mudil celo v Ljubljani, kamor je prišel brez potnega lista. Aretacija je zbudi la v Postojni silno ogorčenje, ker je splošno znano, da je Tršar postal žrtev grdega ovaduštva. Aretirani je bil v Postojni znan kot dober človek in priden delavec. Vse kaže, da ga bo tržaška policija izročila izrednemu sodišču v Rimu. --o-
* Bivša avstrijska cesarica Žita se nahaja na obisku v Franciji.
Če verjamete al' pa ne.
V Mehiki mečejo anarhisti bombe v cerkve
Mexico City, 1. septembra. Bombe so bile zagnane danes v La Professo cerkev, v sredini mesta. Bomba je razbila prižni-20, več spovednic in sicer naredila večjo škodo.
Po vaših razmerah
Kadar naročate pogreb za svojega dragega, naročajte ga po svojih razmerah. Ako vam razmere ne dopuščajo naročiti drag pogreb, naro-pite cenejšega, ki bo pa kljub temu lep in dostojen.
Ferfoliutov pogrebni zavod vam nudi kompletno postrežbo in cene, Icakoršne zamorete zmagovati.
Louis L. Ferfolia
SLOVENSKI POGREBNIH
3515 East 81st St.
Tel. Michigan 7420

Med mestom Thompsonom in Chardonom živi več slovenskih farmerjev. O enem -izmed teh bom eno povedal, ki se mu je pripetila zadnji teden in je prišla s prvo pošto do mene, jaz jo dam pa naprej, da se ne zastara. Ker sem pozabil vprašat, če smem povedati tudi farmerjevo ime, tega ne bom storil, pa saj ime tako ni glavna stvar, ampak dogodek.
Torej eden teh farmerjev ima epe konje, prave mrhe, ki potegnejo tudi hudiča (kakor je rekel farmer). Težki so pa tako. da če ti eden ali drugi stopi na palec na nogi, ga boš kar lepo zavil in nesel na pokopališče, kjer te bo počakal do sodnjega dne popoldne, ko se bodo lovile raztresene kosti in se združile v eno samo telo, da ti ne bo treba stati pred sodnim stolom brez palca na nogi.
Posebno en par je lep: dva ru-javčka, Nelie in Dick, ki sta si podobna kot cent centu in bi ju farmer ne dal za pet hiš po dve družini v mestu. In samo radi tega, ker sta tako lepo spar j ena, ju farmer ne proda, drugače bi pa jih, ker ima Dick, ki vozi na tem kraju, malo štatve, da noče vozit, če bi bil Dick mula, bi mu človek odpustil, ampak takemu korenjaku pa ne. Sicer ga je ta muha, da ni hotel potegniti, prijela samo vsak mesec enkrat, ampak kadar ga je prijelo, se ni premaknil, pa naj je imel za seboj poln ali prazen voz. Kar ustavil se je, stresal s glavo in stopical in silil za vsako ceno nazaj, grizel Nellie v vrat in kopal s prednima nogama v tla. In če se farmer z Dickytovo štatvo ni strinjal in mu je z bičem prima-zal eno pod vamp, je vrgel ril-' javček ušesa po sebi in udaril s zadnjima nogama v voz, da so kar trske letele proč.
Ravno radi tega bi bil farmer konje prodal, toda raje bi bil dal svoje življenje, vso farmo in še družino povrh, kakor bi se bil pa ločil od lepi rujavčkov. Pa si misli farmer, da se mora dobiti na svetu kako zdravilo, ki bi rujavčku pregnalo muhe, da bi bil zopet normalen, kot so drugi konji. Pa se napoti nekega popoldne v bližnje mesto k živino-zdravniku, da ga vpraša za svet in za zdravilo. Ko pride v urad živinozdravnika, mu vse natanko pove, kako in kaj je z Dicky-tom in ga prosi, naj mu da kako zdravilo za "konjsko čeljust" trapasto.
Ko živinozdravnik sliši natančno poročilo o muhastem konju, se nasmehne, ustane, se približa farmer ju in mu da dve krepki zaušnici, na vsako stran po eno in mu reče:
"Nesi jih domov konju, videl boš, da bo pomagalo." Farmer ne reče nič in odide domov.
Čez tri dni se pa omenjeni farmer zopet oglasi pri živinozdrav-niku. Stopi k njemu in mu bliskoma primaže eno gorko, da je živinozdravnik naenkrat videl solnce, luno in zvezde.
"Kaj pa naj to pomeni!" se zadere živinozdravnik.
"O, nič hudega!" se nasmeje farmer. "Vaš recept, gospod doktor, je bil izvrsten; že pri pr« vi klofuti je rujavček krepko potegnil. Ker nisem potreboval obeh klofut, ki ste mi jih dali, sem prinesel eno nazaj docela neporabljeno. Pa zdravi, gospod doktor!"
'A'
"Včeraj se mi je sanjalo, da je šla tvoja žena z nami v cirkus," je pripovedoval sosed žauba Če-bausu. "Ko gremo mimo kletke, kjer je bil velik tiger, je tvoja žena požugala tigru z dežnikom-To je tigra tako razkažilo, da je planil iz kletke in se je začel boriti ž njo. Seveda, ta beštija je zmagala . . ."
"Katera?" je vprašal čebaus.
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 3D, 1931
S
m,.m mmm.mmm.u ...... - .......... - ......... — •
Vesti iz domovine
- ..................... .. - M ......................
—Vlak ga je povozil. Pro-govni obhodnik Gabrijel Vizjak je našel na službeni poti po progi pod nasipom pri Vidmu mrtvega 28-letnega Marka Vodiška, ki je bil uslužben pri železnici kot progovni delavec in pomožni čuvaj. Povozil ga je ponočni vlak. Zapušča ženo in dvoje* malih otrok.
—Bukev je oplazila pri podiranju Franca Luštka iz Zdinje vasi in mu hudo zdelala vso glavo. Obraz ima ves razbit, nos in čeljusti se komaj še dr žijo glave.
—S hruške je padel 23-letni Jože Trefalt, hlapec pri posestniku Ivanu Klenovšku, na Mrzli planini pri Zabukovju, hoteč nabrati nekaj sadja. Nenadoma mu je spodrsnilo na mokri veji in je padel z velike višine na tla in si zlomil obe roki.
—Krava zabodla žensko. Petdesetletno viničarko Marjeto Tementovo je napadla pobesnela krava z rogovi ter jo tako zdelala, da so jo morali zaradi hudih notranjih poškodb prepeljati v mariborsko bolnico. Njeno stanje je zelo resno.
—Smrt zaradi kačjega pika. V Starih Ranovcih pri Zemunu je uglednega posestnika Bačo Jakiča zadela tragična nesreča, Ker je bil utrujen od težkega dela, se je na travniku vlegel, da bi se nekoliko odpočil. Zbudila pa ga je bolečina, ki jo je začutil pod grlom. Pičila ga je strupena kača. Nesrečni mož je usodnemu piku v eni uri podlegel.
—Meso je hotel rešiti, a se je sam spekel. Pred nedavnim je nastal ponoči požar na posestvu Martina Kambiča v Prelomih pri Semiču. Nesrečnemu Posestniku je pogorelo vse, razen poda. Nesreča 'je iMdrila domačine med spanjem. Ko so vsi zmedli hiteli, da bi rešili, kar se da, se je zgodila druga tragična nesreča. Posestnikov brat Anton se je spomnil na shrambo mesa in masti ter je sam tekel tja. Komaj je odprl shrambo, se je že vdrl nanj strop. Tega ni nihče opazil, ker so bili vsi na drugih mestih pri reševalnem delu. Šele potem, ko so se vsi zbrali na pogorišču, so ga pogrešali ter iskali vsepovsod. Med razvalinami shrambe so naposled našli le še strašno o p eč e n e in ožgane ostanke trupla. Kambičeva rodbina ima veliko škodo, ker so ji zgoreli poleg poslopij do zadnjega vsi poljski pridelki, vse
poljedelsko orodje in 15,000 dinarjev gotovine, ki jo je imel gospodar shranjeno v hiši. Po nesrečni navadi mnogih kmetov pa Kambič sploh ni bil zavarovan. Po mnenju vaščanov je požar, ki je ogražal vso vas, povzročila zlobna roka.
—Velik požar je divjal dne 15. avgusta v tri ure od Novega mesta oddaljeni vasi Pod-turn. Posestnici Ivani Gorše-tovi je zgorelo vse, njenemu so-
sedu Janezu Pircu pa hlev in pod. Škode je par sto tisoč dinarjev.
—Smrt mladega fanta. Žalostno so zapeli farni zvonovi Francetu Vrečku iz Velesovega, ki je kot vojak v Skoplju umrl. Vsa župnija je bila žalostna, ko je zvedela novico, da "Bištove-ga" ne bo več ... Bil je dober fant, dobrega posestnika edini sin. Zato je izguba tem hujša.
—Kaj bo z vinom? V Dalmaciji so v preteklem letu pridelali 650,000 hektolitrov vina. Od te množine je ostalo neprodanega 180 tisoč hektolitrov.
NEKAJ IZ ZNANOSTI POLJUBOVANJA
Kajne, malo čudno se sliši o "znanosti" poljubovanja, vendar ne bo napačno, če izpregovorimo tudi o tem nekaj besed.
Zakaj pa se pravzaprav polju-bujejo ljudje? To je vprašanje, nad katerim so si že mnogi učenjaki vseh časov lomili glave. In do kakšnih zaključkov so prišli? Nekateri izmed njih so trdili, da je poljubovanje neke vrste "odu-hanje" ali "ovohanje"; Plutark meni, da so pričeli možje polju-bovati ženske zato, da zaduhajo, če so pile vino, katero jim je bilo prepovedano piti.
Napačno je mnenje, da poznajo poljub vsi narodi sveta. Tako je poljub na primer neznan pri Maorih Nove Zelendije, pri domačinih otočja Tahiti, pri Papu-ancih, pri prebivalcih Ognjene dežele, v Somali deželi in pri Eskimih. Pri nekaterih narodih velja poljub za nekaj nespodobnega. Neka Laplandka je izjavila Bayard Taylor ju, raziskovalcu, ko ji je slednji povedal, da se v njegovi domovini Angliji moški in ženske poljubu jej o, da če bi njen mož njej naredil tako sramoto, da bi si to za dolgo časa dobro zapomnil.
Seveda imajo pa tudi ti narodi različne surogate in nadomestila za poljub. Zelo je priljubljena navada medsebojnega drg-nenja nosov, in sicer vlada ta običaj pri Laplancih in v Novi Zelandiji, pri afriških zamorskih plemenih in pri Malajcih. Drugod si zopet drgnejo medsebojno prsa in trebuh.
Poljub je igral v kulturni zgodovini človeštva ogromno vlogo, že sveto pismo pozna poleg poljuba zaljubljencev tudi druge različne oblike poljubovanja. La-ban je naprimer poljubil v pozdrav svojega nečaka Jakoba; Epaminondas je poljubil svoj izgubljeni ščit, Miltiades, ko se je vrnil domov, sveto domačo zemljo. Rimljani so imeli strogo postavo, da smejo ženske poljubo-vati samo one moške, ki so bili
Zadnja kmečka vojska
ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1578
(Spisal Avgust Šenoa iz Hrv. Poslov. L. J.)
ž njimi v najožjem sorodstvu. Plutark pripoveduje, da je bil nekdo, ki je poljubil svojo ženo v navzočnosti svoje hčere, strogo kaznovan.
Poljub kot ceremonijelni pozdrav izvira gotovo iz Orijenta. Po Herodotu, so ga najprej uvedli Perzijci, odkoder je prišel na grški vzhod, od tam pa k Egipčanom in končno k Italijanom. Pri Rimljanih je igral poljub veliko vlogo; bila so uveljavljena stroga pravila etikete, ki so določala, kdo ima pravico do poljuba cezarjev in kdo ne, in na bizantinskem dvoru so bile znane vse forme poljuba: od poljuba na nogo, pa do poljuba čela, lic in ustnic. Poleg tega so po-ljubovali kipe bogov, in na nedosegljive daljave so metali ljube z roko. V prvih stoletjih' krščanstva je bil poljub eden svetih simbolov Cerkve. Bil je židovski poljub miru in odpuščanja, ki so ga izmenjevali prvi kristjani, in kmalu je prešel ta poljub v božjo službo. Novorojenček je bil pri krstu tekom svetega obreda poljubljen; menihi so se medsebojno poljubljali in zakon je bil pred oltarjem s poljubom zapečaten.
Danes so ostale te pobožne navade samo še v velikonočnem poljubu grško-rimske Cerkve; znano je, da se naprimer Rusi medsebojno poljubu jejo na velikonočno nedeljo, rekoč: "Krist je vstal!" Svečani pomen, ki ga je dobil poljub za časa prvega krščanstva, je stal skozi ves srednji vek visoko nad vsem prosta-škim in profanim.
Ob priliki) viteških turnirjev
Draškovič poklekne pred krsto in prične glasno moliti, in ko izusti razločno in glasno besedico "Amen," zgrabi Ferenca Ta-ha nekaj za srce.
XV.
Medtem ko se je razlegal nad mestom Zagrebom žalostni glas zvonov, ki so naznanjali, da je kraljevina izgubila bana, sta sedela v brdovskem župnišču dva človeka, domači župnik Ivan Ba-bič in sveten človek, visok, lepe rasti, bistrih, rjavih oči, iskrenega, zdravega lica in dolgih brk. To je bil gospod Štefan Gr-dak iz Filetinca, plemič križev-ški, poslan od kraljeve svetlosti.
"Hvala vam, častiti gospod," reče plemič duhovniku, "za pojasnila, ki ste mi jih dali. Kraljeva svetlost me je poslala nalašč, da oskrbujem v imenu kraljeve blagajne Heninnovičino polovico posestva, dokler se ne konča pravda. Prav nič ne dvomim, da gospa Uršula zmaga vsaj polovico, ker je naposled to njena dedščina in se je Tahi polastil tega po krivici. Tudi na dvoru vedo, da je ta gospod vrhovni konjar divjak brez para in bojim se še tudi sedaj zla, dasi-ravno je kralj nekoliko pravičnejši od svojih lakomnih svetovalcev, ki jih je znal gospod Tahi podkupiti. Da govorim resnico, pravzaprav niso niti marali, da bi država začasno oskrbovala Heningovičino polovico, češ, da se je bati krvi. Mogoče, ali cesarska blagajna rada pobira zlate dohodke in rada kaj oskrbuje, ker nima v svoji mošnji nikoli denarja. Nobenega znanca nisem imel v tem kraju, razun vas, ki vas poznam že od mladih nog kot poštenjaka. Zato sem prišel k vam po pojasnila; prosim vas, da mil pomagate pri tem težavnem poslu, ker imam nalogo, da napravim v tem morebiti kratkem času svojega bivanja zopet red, ki, kakor čujem, pod Tahom ne cvete."
"žalibog da ne," potrdi župnik, "Bog mi je priča, da vam,
je bil zmagalec nagrajen tudi poljubi lepih devic. Pri vseh svečanostih je veljal poljub kot posebna čast. Pri kronanju cesarja je papež poljubil vladarja, od katerega se je za to priliko izrecno zahtevalo, da mora imeti obrita lica in brado; cesar pa je potem poljubil papeža na prsa. Knezi so polj ubovali svoje vaza-
le v znak priznanja. V francoski armadi vlada še danes običaj, da general poljubi vojaka, kateremu pripne odlikovanje na prsi.
Vidimo torej, da je poljub igral od pamtiveka veliko vlogo v zgodovini človeštva, in njegove kulture.
THE OLD HOME TOWN
Stanley
RAZNO
V vročini se kaj rada skisa goveja juha, ki si jo spravila za drugi dan. Primešaj k še vreli juhi žličico jedilne sode, pa se ti ne bo skisala in na okusu nič izgubila.
Ce ne maraš, da naredi kuhano mleko smetano, lahko to preprečiš, ako mleko, ko zavre, takoj postaviš v mrzlo vodo, ga dobro zmešaš (žvrkljaš) in pokriješ posodo bodisi s pokrovom ali krožnikom tako, da ne dohaja do mleka zrak. Ko se je mleko ohladilo, ne bo običajne kože ali smetane.
Ce se ti mleko rado prismodi, splahni posodo, preden daš vanjo mleko, z mrzlo vodo, da je mokra, mleku pa dodaj eno ali dve kocki sladkorja.
Ce te piči komar, osa ali čebela in imaš pri roki čebulo, da si nadrgneš pičeno meso, te bo nehalo takoj srbeti in tudi otekline ne bo. Čebula zelo omili srbenje in oteklino. Ce je ostalo od ose ali čebele želo v koži, ga je treba seveda prej odstraniti.
Ce dobiš pri šivalnem stroju od lja madeže na obleki ali perilu, jih najlažje odstraniš, ako nastržeš na madeže krede, nato položiš gor pivnik in z likalom (ne prevročim) polikaš. Ce ne bi madež takoj izginil, ponovi to še večkrat.
gospod Štefan, nisem govoril več, kakor je res, in hvala Bogu, da ste prišli, ker bo Tahi moral kraljevega človeka poslušati."
Ne vem, če ga bo," odmaje Grdak z glavo, "ko sem prišel zjutraj na S us jed ter se izkazal s kraljevim pismom, mi prično Tahovi posli že prvi hip metati polena pod noge, Peter Petriče-vič mi ni dal ključev, vsi so se me ogibali, a jaz sem stal. Bog mi odpusti, kakor grešnik pod vešali. A gospoda se je zmotila. Grdak se ne pusti od gospode voditi za nos. Jaz ne odjenjam in hodim po ravni poti."
"Tako je tudi prav, gospod Štefan, in to je edini pot, da si pridobite ugleda. Priporočam vam posebno ta siromašni narod, ki poti pod Tahom krvavi pot. Pri svojem poštenju in prisegi vam povem, da take grozovitosti še ni videl človek, kakršno uganja Tahi s kmeti. Naposled so sicer malone vsi velikaši nasilni, to jim je menda v krvi, toda Tahi je tak, kakor da se ga ni prijel sveti križ, kakor da ima v svojih prsih kamen mesto srca. Kaj sem jaz vse skusil! Mrzi me, ker se vmešavam v njegove posle, toda duhovnik sem, moram, kdo naj brani čredo pred volkom, ako ne pastir? Ponižal sem se radi ljudstva ne samo enkrat. Jaz sem izpovednik gospe Helene Tahove in sem ji večkrat govoril in jo tudi grajal; Helena ima, dasiravno je tudi ona cela divjakinja, srce in zdi se mi, da se moje grajanje prijemlje po-malem njenega srca, ali Ferenc Tahi jei zver in celi kraj ga pro-klinja. Kar sem živ, še nisem videl takega grozoviteža, ki mu je največja slast, da muči do smrti ubogi narod., Pravil sem vam o Mogajiču, o Štefanu, o Sabovem in o drugih zločinih, a to še ni niti polovica. Kmet je vedno v skrbeh za svojo ubogo lastnino, ker Tahi prežfene kar polovico vasi od posestva in obdrži zem ljo zase ali pa jo daruje svojim hudobnirrj slugam. Davek je proti postavi povišal za polovico ; na vsakem posestvu je postavil vešala in pravi, da mu ne tekne obed, ako ne vidi, da se guga kak "kmečki pes" na veša-lih. Skratka, tu ni sodišča, ni zakona, ni duše, ni Boga! Naš narod nima hudobnega srca, a ima kipečo kri, naš narod je nezaupljiv, ker vidi, da so gospodje, ki so mu postavljeni za poglavarje, volkovi in hujši ko Turki, da oni, ki bi morali biti vzor narodu in ga ljubiti, gazijo vse, kar je sveteg^. Je-li potem čudno, ako postane narod zver in bojim se, da bo katerega izmed teh bolela glava, ako se tleča mržnja ne pogasi z blagohotnim postopanjem."
"Tudi jaz si r plemič," odvrne Grdak, "toči noja zibel ni tekla v visoki, ni dvorani, ampak pod leseno }/■!< nško streho. Zaklinjam te' v; m, častiti gospod, da bom branil ta bedni narod, ki je ustvarjen po podobi božji, kakor mi.1'
"Bog vam povrni," reqe Babič. "Povejte mi, kakšni so Grego-vijarici?" vpraša Grdak.
"Gregorijanci? . Ej, Ambrož je pošten človek, stara hrvaška kri. Toda Stepku ne verujem. Tudi on se prilizuje kmetom, toda, ako nadvlada, fto tudi on obešal kmete, kakor Tahi. To je besen človek, ki bo spravil tudi svojo dobro ženo v gr^b."
"Zaupajte mi,' konča Grdač, "kar sem rekel, bdm držal. Ukrotil bom gospoda Ferenca, jaz ali on."
"Bog daj!" konča župnik. XVI.
Gospod Tahi je počastil danes gospoda podbana Ivana Forčiča, ki je rad zahajal v goste pod gosposki krov, kar si lahko opazil na prvi pogled rfa velikem trebuhu in rdečem nosu. Podban se je silno potil za obilno mizo ter si neprestano otiral z nosa znoj. Za mizo sta sedela oba gospoda in se menila o državnih poslih, a gospa Helena ju je poslušala, sedeč zraven ognjišča, odeta z mehkim plaščem, Lice je imela bledo in upadlo; stiskajoč ustnice je gledala pred-se s sklonjeno glavo, a v punčici očesa ji je
vzplamtel včasih oni mrzlični plamen, ki je znamenje skorajšnje smrti.
"Naj lajajo," vzklikne Tahi po končanem obedu s smehom, "naj vpijejo, jaz bom delal, kar je meni drago. Zemljo morajo poljubiti pred menoj ti kmečki psi in mir bo. Ako jih je Heningovica krotila z bičem, jih bom jaz s škorpijoni. Vem, da so besni, vem, da po celem okraju vre, toda, ali nisem vrhovni konjar? Se bom pač razumel na to in ukrotil to beraško živino?"
"Optime, speetabilis domine," se nasmehne podban in male pijane oči se mu zasvetijo kakor jazbecu. "Da, ško—škorpijoni! Tega jim je treba, tega! Ali nismo mi gospoda?"
"Iz kraljevske kancelije so mi poslali na vrat tega lopova Grda-ka, ki mi hodi po hiši kakor jež. Le naj! Bom že podkuril temu ogleduhu, da bo pobegnil od same glavoboli in pobrigati se hočem, da me reši moj požunski prijatelj te kuge."
"Optime dixisti!" se nasmeje pijani podban.
(Dalje prihodnjič) -o-
Pomoč za šolske otroke!
Takozvani odborniki "Council of Unemployed" so poslali na šolski odbor zahtevo, da mora za otroke preskrbeti prosto kosilo v šoli, prosto vožnjo do šole in proste knjige. Ako ne, pravijo odborniki, bodo otroci priredili ogromne protestne parade. Kje se bo dobil denar za vse to, se ne ve, kajti šolski odbor je že sedaj "v luknji" za poldrugi milijon-dolarjev. Ljudje so zaostali z davki v svoti $18,000,000, in oblasti ne morejo radi tega dobiti denarja.
In sedaj hočejo Indijanci Chicago za sebe
Shawnee; Oklahoma, 2. septembra. Indijanski rod Pottawatomie Indijancev namerava dvigniti tožbo na zvezni sodni j i, da se prizna temu rodu vsa pravica do zemlje; na kateri je zgrajeno mesto Chicago, drugo največje mesto v Zedinjenih državah. Indijanci trdijo, da so bili pregnani iz svoje zemlje, ne da bi dobili za to kaj odškodnine. Ali naj se jim plača, ali pa vrne zemlja. Vlada bo to zadevo preiskala.
No ja, tem je tudi potrebno pomagati
Berlin, 2. septembra. Zveza neodvisnih borznih posredovalcev je naredila sklep pri svojem zborovanju, da apelirajo na vlado, da jim preskrbi potrebna sredstva, da se preživijo tekom krize. Resolucija pravi, da so borzni posredovalci "nedolžne žrtve" splošne finančne krize.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
ima 6 sob, kopališče. Cena samo $3,700. Nahaja se na 7009 I-Iecker Ave. Vpraša se pri Jos. Jarc, 6424 Spilker Ave. (209)
Pozor!
Šampuniranje, 'm a r celiranje, negovanje nohtov, obrazno lepo-tičenje, striženje las, spletanje las in vsa druga lepotilska dela za ženske in dekleta dobite točno in po zmerni ceni pri
Josephine and Mary Mlakar
1045 E. 61st St.
Juliji Kambar v pojasnilo
Ker sem od več strani slišal, da trosiš okoli stvari, ki niso resnične, si štejem v dolžnost, da ti javno pojasnim kaj je resnica, če sama tega ne veš.
Ti praviš, da je bil moj oče pri tebi tri mesece, da ti ni plačal "borda" in da si mu še svoj denar dajala. Na to ti odgovarjam, prvič: če ti šteješ od 24. junija do 1. avgusta za tri mesece, potem ti svetujem, da greš še nekoliko časa v šolo, da se naučiš koliko dni ima en mesec. Drugič: Da ti ni plačal borda? Zato ti je pripisal svojo posmrtnino, da bi skrbela za njega, če ne bi mogel več delati. Skrbeti zanj je bila* tvoja dolžnost! Tretjič: Da si mu dajala svoj denar?! Baloni!!! Ko je oče odšel v bolnico, ti je dal shraniti; $86J00 denarja (priče na razpolago), da mu ga vrneš, ko se vrne domov. Ali si mu ti denar vrnila? Nisi ga vrnila! Toraj, če si mu dala kak dolar, si mu dala njegovega, ne pa svojega.
Ko se je oče vrnil iz bolnice, je zopet dobil $28.00 bolniške podpore. Komaj pa se je vrnil z denarjem domov, sta ga že tirjala za denar rekoč: "Ti, stari, dobil si novaca. Daj meni novac, ti si stari, zašto tebi novac?" (govorim, kakor so mi oče povedali). In oče ti je dal zopet $10.00. Seveda se je to očetu zdelo sumljivo in zahteval je od tebe pojasnila rekoč: "Prepisal sem ti vso posmrtnino pod pogojem, da boš skrbela zame, če ne bom mogel reč delati, sedaj pa zadnje cente zahtevaš od mene, ki jih potrebujem za zdravnika in zdravila." In kaj si odgovorila? Zabrusila si jim v obraz: "Kdo vas bo pa zastonj 'kipal,' jaz vas izpod štirideset dolarjev na mesec ne morem 'kipati'." Kaj te ni sram tega?!
Dalje: šest dni pred smrtjo so te oče prosili, da jim daš nekaj denarja, ker so ga potrebovali za zdravnika in zdravila, ker že niso mogli več stati na nogah — zapomni si: šest clni pred smrtjo! Ali si jim ti dala denar, in to njihov lastni denar, ki so ga dobili od društva kot bolniško podporo? Ne, nisi jim dala nič, pač pa si jih ozmerjala (priča na razpolago) s psovkami, kakor-šne niso za na papir. Potem so te morali potom sodnije prisiliti, da si jim vrnila njihovo osebno lastnino. Za pet tednov pa si na sod-niji predložila račun za bord ravno $241.50.
In vse to ti še ne zadostuje. Očeta si vrgla na smrt bolnega na ulico, mu vzela bolniško podporo in sedaj si šla še meni "za-štapati" posmrtnino, ki je postavnim potom prepisana name! Kaj se ti je popolnoma zmešalo? Če imaš dosti denarja, ga le trosi za odvetnike, jaz ga ne bom. Toda zapomni si, da očetova volja in njihov podpis bosta veljala, ne pa tvoja zagrizena zdraž-barija in nevoščljivost. Za očeta ti ni bilo, za njihov denar ti pa je, kaj ?!!
John Kaueič
(Advert.)
V najem
se da stanovanje, obstoječe iz pet sob, zgorej. Vse moderno, fireplace, itd. Vzemite 140. — Euclid Beach karo. Za pojasnila vprašajte na 14020 Darwin Ave.	(208)
Naprodaj je
hiša, cena $4,500. Moderna hiša, osem sob, basement, fur ne z, škriljeva streha, velik lot. Prva vknjižba na banki $2,500. Vredna je $7,000. Na E. 73. cesti, blizu St. Clair Ave. McKenna 1383 E. 55th St. Tel. HEnderson 5282.	(209)
Y najem
se da štiri sobe, cena samo $16 na mesec. Vprašajte na 1011 E. 64th St.	(x201)
Odda se
opremljena soba, s kopališčem. 1238 E. 71st St. zgorej. (208)
Dekle
išče primerne službe ali delo. Vprašajte naT014 E. 66th Place.	(209)
Odda se
stanovanje, 4 ali pet sob, hiša sama za sebe, banja, klet, furnez in vse, kar je potrebno k modernemu stanovanju. 15011 Thames Ave. Vprašajte lahko na 1424 E. 47th St.	(209)
štiri sobe
kopališče in garaža se da v najem odraslim ljudem. Se dobi tudi brez garaže. 1086 E. 71st St.	(209)
l	DOBER PREMOG!	I
J)	T učna postrežba!	(j
5)	The I lil! Coal Co.	jj
5)	mi MARttCKTTE ltl»	K
^	Stari Cimpermftnovi prostori	fi
5	IIElidcison 57NH
I	FRANK ARKO, zastopnik '(l
m

AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 3D, 1931
mmmsRCTjMRKun:
Kadar se selite
|| že večkrat smo povdar-	| j
« jali v časopisu, da naročni-	|
« ki, kadar se selijo, morajo	jj
;| svojo selitev direktno na-	|
H znaniti v naš urad, in sicer	|
|| osebno, ali potom pošte ali	fl
| pa po telefonu. V nobenem	jj
|| slučaju ne smete povedati	|j
H našim raznašalcem, da ste	l|
se preselili, ker je raznašal-	8
|| cem prepovedano spreje-	»
j: mati enaka naročila. Ako	H
:! boste točno v naš urad na-	S
i: znanili spremembo naslova,	j:
boste tudi točno dobili list	il
|| na novi naslov. Prosimo,	Hi
:: da to upoštevate!	H w I
5RXi SLOVENSKI PLUMBER
J. MUtlAK
0521 ST. CLAIR AVE.
Če hočete delo poceni in pošteno, pokličite mene.
RAndolph 5188
crtia. r
Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z
OGLEJTE SI
novo otvorjeni dom, zgrajen po slovenskem stavbeniku Aug. Kau-šku, na 18321 Nfeff Rd. Odprta za ogled vsak dan od 2. do 9. ure zvečer.
LOUIS MAYER
SLOVENSKA TRGOVINA DOBRIH ČEVLJEV
7508 St. Clair Ave.
Harry Powers, 45 letni lastnik ženitovanjske posredovalnice, ki je priznal v Clarks-burgu, W. V a. da je umoril Mrs. Asta Eicher, vdovo in njene tri male otroke, katerih trupla je zakopal v svoji garaži. Policija sumi tudi, da je umoril se mnogo drugih žensk, katerim je' obljubil ženitev, hoteč se polastiti njihovega premoženja. Naslikano je tudi pismo, ki go je pisal vdovi, predno jo je brutalno umoril.
Hong kong Šanghaj banka Manila.
Po vljudnosti Mr. James A.
Trenholma, Časopisna, zveza.
"Moj dragi gospod," je dejal Meeker, "Izgubili ste neki dokument, dovolite mi."
rtHvala!" sem dejal ter vzel pismo, ki je bilo siapečateno s črnimi pečati, na katerih je bil nekak grb.
"Saj vas nisem žalil?" je dejal z nekako milino,v glasu.
"O, nikakor," s^m odgovoril.
čutil sem takoj, da ne moreni tega človeka iti bal sem se, da me bo zalezoval'tudi v hotelu. Nisem ga zamrzil morda radi tega, ker je bil misijonar, temveč ker je bil takega t|pa človek, ki prične takoj presedati.
V busu mi po tem incidentu ni bilo več prijetno, zato sem izstopil na trgu Plaza Moraga, kjer sem tudi opazil napis moje banke. Tam sem izmenjal ček ter izročil bančnemu uradniku pi smo.
"O, da, pričakovali smo tega pisma!" je dejal uradnik. "Mr. Trego, tukaj,je pismo za konzula," je.zaklical nekemu možu, ki je stal nekje za stekleno steno "Prav lepo se vam zahvaljujem za vašo uslugo; Mr. Trenholm!"
In bilo je zdaj, da sem prvikrat videl malega rdečelasega človeka. Pogledal je k vratom, toda se je takoj umaknil, ko se mu je približal bančni stražnik. Mali možiček je imel na glavi belo platneno mornarsko čepico, sicer pa je bil tako umazan in zanemarjen, dai t e je ha prvi. pogled zdelo, da je berač. Bil je koza v in rdečelas;; oči je trpel/ majhne in tesno skupaj, tako da sa je zdelo, kakoi' da se očesi tiščim ta drugo drugega.
Ko sem se podpisal na potrebne listine, mi je uradnik izročil moj denar. Ko sem spravljal denar, sem čutil, da stoji nekdo za menoj. Ozrl sm se preko rame ter ugledal Rev. Luther Meeker-ja.
DRUGO POGLAVJE Rdečelasi potepuh in misijonar
Obrnil sem mu hrbet ter se ozrl proti bližnji pisalni mizi. Zdelo se mi je, da me ni spoznal kot onega moža, ki ga je videl v busu in da bom imel mir pred njim. On pa je motovilil po uradu sem in tja, kakor da ne ve prav, kaj hoče ali če se nahaja v pravem prostoru.
Nato sem zaslišal glasove v sosednji sobi, proti kateri se je takoj obrnil Meeker, hodeč neslišno v svojih kitajskih copatah z debelimi suknenimi podplati. Takoj zatem sem začul glas nekega moža, ki je začudeno vzkliknil, nato pa začel kričati, nakar je za hip prišel naglo nazaj Mee-

NAZNANILO IN ZAHVALA
V neizmerni žalosti in globoko potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znaticem tužno vest, da je dne 11. avgusta po dolgi in mučni bolazni za vedno zaspala naša nadvse ljubljena soproga, draga mati
Uršula Leskovec
Položena je bila k večnemu počitku 14. avgusta, 1931 na Calvary pokopališče.
Na tem mestu se prav lepo zahvalimo vsem onim, ki so jo obiskovali in tolažili v času bolezni in jo prišli pokropit, ko je lažala na mrtvaškem odru. Hvala vsem, ki so čuli ob njeni kr^ti, in vsem, ki so jo spremili do hladnega groba.
Iskrena hvala vsem, ki so darovali krasne vence, vsem, ki so darovali za sv. maše in onim, ki so dali brezplačno na razpolago svoje avtomobile pri pogrebu.
Le>po se zahvaljujemo Rev. Ponikvarju za spremstvo iz hiše v cerkev in za opravljene cerkvene obrede. Lepa hvala pogreb-niku Frank Zakrajšku za lepo urejeni pogreb.
Ti, preblaga in nepozabna soproga in draga mati, veseli se v večni Uavi za plačilo svojega zemeljskega trpljenja. Za vedno si nas zapustila, na drugi, boljši svet se preselila in dom nam spremenila v hišo žalosti. Edino nas tolaži zavest in sladko upanje, da se zopet enkrat snidemo nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
Na sliki je hiša umorjene Mrs. Eicher, v okvirju pa njeni dve hčerki, ki sta tudi bili umorjeni: 14 letna Greta in 9 letna Anabel.
John Leskovec, soprog. John, Charles, Anthony, Joseph, sinovi; Mary, Vida, hčeri.
Cleveland, O., 2. septembra, 1931
ker, držeč v protestu roke nad glavo.
"Moji dragi gospodje, nič za slabo, Bog varuj, nič za slabo! Upam, da niste užaljeni, zakaj nikogar nisem nameraval žaliti. Prišel sem samo prosit miloda-rov za neko cerkev pomorščakov, in vas prav lepo prosim odpuščanja, gospodje."
Ob teh besedah se je obrnil iz' urada; iz one sobe pa je prihitel neki mož s palico v roki, katero je držal kot sabljo in ž njo j,e žugal za odhajajočim.
Ko sem zapustil banko, sem se obrnil proti Escolti, ki je glavna ulica Manile. Izložbena okna so obrnila nase mojo pozornost in pričel sem ogledovati razstavljene stvari. Ko sem stal pred oknom nekega zlatarja, sem nenadoma zagledal v oknu obraz misijonarja Meekerja, ki je stal na nasprotnem vogalu ulice.
Obrnil sem se, misleč, da se Meeker ne zanima za to, kaj jaz delam, in videl sem ga, kako je govoril z malim rdečelasim beračem, ki je malo prej pogledal skozi vrata banke. Meeker me je očividno opazil, da ga gledam, zakaj nemudoma je nekaj zaše-petal malemu rdečelasemu beraču ter se odpravil naprej, pogleda j oč še enkrat preko rame name.
"Mislim, da mi bo ta kuga neprestano za petami," sem si dejal, ko sem se spomnil, da je danes že četrtič, kar sem ga srečal.
(Dalje sledi.)
V SPOMIN
mojega ljubljenega soproga, ki se je preselil v večnost danes pred enim letom,
JOHN LEGAN
Bledi mesec in migljajoče zvezde obsevajo samotni grob, kjer spi moj ljubljeni soprog, katerega sem ljubila, pa si ga nisem mogla ohraniti. Mnogokrat sedim in premišljam o Tebi in se pogovarjam, kako si umrl. Niti nisi mogel reči: "Z Bogom," ko si zatisnil oči. Leta izbrišejo marsikaj, toda tega ne bodo nikdar zbrisala in ne srečnih dni, ki sva jih preživela skupaj. Naj Ti Bog podeli večni mir.
Žalujoča soproga Matilda.
\ Jos. Zele in JSinovi	j
1	POGREBNI ZAVOD	S
f	Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago.	?
5	Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
S 6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0583	|
2	COLLIN WOODS ICI URAD:	j S 452 East 152d Street	Tel.: KEnmore 3118	5
lUwwv^w\\v»\\vwvwv\wv\wv\v\v*w\\v\w\\vv\vvv\\vvwv>v%v>w*v\»
Mrs. Rose Veras, stara 48 let, iz Detroita, ki je obdol-žena, da je umorila deset moških, da se je polastila njih zavarovalnine. Je rodom Madžarka in je imela umorjene na stanovanju, ter vse zavarovala na svoje ime. Spodaj je njen sin, kateri je tudi obdolžen sokrivde.
WEST SIDE MUSICAL COLLEGE
V TOREK, 1. SEPTEMBRA 31. LETO TE ŠOLE
POUČUJEMO VSAK INŠTRUMENT Merrell Bldg., 1900 West 25th St., vogal Carroll Lakewood podružnica: 14G23 Detroit Ave.
VPRAŠAJTE ZA PODROBNOSTI ! ...j.....-------------------------------------------'.TrrrTrrrntntrmkrnlW^
PRVO POGLAVJE Misijonar in rdečelasi potepuh
Kapitan Riggs je imel ploln kovček knjig z zapisniki parnika Kut Sanga. Resnica je dalje tudi, da mi nikakor ni dovolil, da bi spisal to zgodbo. So bile namreč stvari, katerih ni hotel videti tiskanih, ker se je najbrže bal čitati o sebi in kaj.vse se je primerilo na starem parniku v Ki' tajskem morju.
"Ljudje se ne brigajo mnogo za tovorne parnike," je dejal, vzel pipo iz ust in resno zmajal z glavo, kadarkoli sem omenil, da bi rad opisal naše avanture na tqyornem parniku Kut Sangu. "Ljudje čitajo rajši zgodbe o velikih, elegantnihj parnikih, o plavajočih hotelih, na katerih se vrše vsakovrstne zabave.
"Na Kut Sangu pa je bila neprestana borba in jaz, vi, ubogi Harris ter malajski dečko smo bili zapleteni v stvar, o kateri ljudje današnje dni ne čitajo radi. Kaj nf tako, Mr. Trenholm?"
On je hotel pozabiti na Kut Sang in na strašno noč, ki smo jo doživeli na njem.
Mož, ki je kdaj gledal smrti v oči, pa pravi, da se ni bal, je ali norec, ali pa lažnik; in tudi če je samo lažnik, je tudi bedak, ker pravi to, česar sam ne verjame. Naslednja zgodba je pomorska zgodba.
Jaz sem bil s kapitanom Riggsom, ko smo odpluli na Kut Sangu iz Manile. V zapisnikih njegovega tovornega parnika nisem našel moža, ki bi se mogel meriti s starim Rev. Luther Mee-kerjem, ali Petrakom, malim rdečelasim potepuhom, ali z Dolgim J i mom ali Bukrovom ali Tirklejem. In v straneh teh zapisnikov nisem nikoli našel ka-binskega dečka, kakor je bil Ma-lajec Rajah, ki je hodil okoli po krovu z dolgim krisom (nožem), katerega je imel zataknjenega za p«som svojega saronga. Nikoli nisem našel moža, kakor je bil vedno Harris, ki se je naučil pomorstva kot ribič na obrežju Nove Fundlandije. In nikoli nisem našel ali poznal drugega Hudičevega admirala.
Kapitan Riggs je mrtev in zdaj lahko povem to zgodbo, katere rokopis mi bo dobro del, ko ostarim in ko me bo začel spomin zapuščati. Ne mislim s tem, cla bi pozabil te dogodke, temveč hočem le reči, da jih želim zabeležiti, dokler so še sveži v mojem spominu.
Danes morem videti v svoji mentalni viziji vso morilsko zaroto, kakor je bila zasnovana. Znan mi je takorekoč sam duh Kut Sanga. Kut Sang je meni takorekoč osebnost s svojo lastno dušo.
Rdeče pobarvan rob njegovega dimnika je dajal parniku nekaj koketnega, sicer pa je bil Kut Sang star in izrabljen in bi ga bili morali že dolgo prej vreči med staro železo.
Dasi sem imel malo udobnosti na tem parniku, vendar ga ne bom nikoli pozabil. Zdaj je pri meni malajski fant Rajah, katerega sem menda podedoval po kapitanu Riggsu. Kako naj pozabim tega Rajaha, ki je neprestano hodil in stopical po krovu, oblečen v svoj dolgi sarong, za pasom pa malajski nož.
Gotov sem, da če bi bil kapitan Riggs še živ, da bi se bil tudi on zedinil z menoj, da mora zgodba pričeti z misijonarjem in malim rdečelasim potepuhom, zato bom pričel si tem, da povem, kako sem se prvikrat sestal z Rev. Luther Meeker j em.
Stal je sredi kupa prtljage na pomolu v Manili, kamor sem jaz dospel z nekim parnikom, ki je prevažal riž preko Kitajskega morja. Na prvi pogled sem spoznal, da je misijonar, kajti na
prsih mu je visel velik križ, izdelan iz školjk.
Izgledal je kaj čudno ta misijonar. *S svojimi črnimi očali me je spominjal kake morske pošasti. Na glavi je imel belo tro-pično čelado, okoli katere se je vil moder trak, ki mu je padal zadaj globoko na hrbet in plapoT lal okoli njega, kadar je potegnila sapica.
Bil je tenak, slok star mož, oblečen v črno, in koža mu je postajala že žolta od starosti, če si je posadil svojo čelado nazaj, se je pokazalo čelo, ki je bilo polno gub in takoj nad njim pleša; imel je samo nekaj redkih las ob sencih. Zdelo se je, da je zelo star — da je fosil, mumija in ostanek s kakega starega pokopališča. Bilo je jasno, da mu niso usojeni več številni dnevi.
Ko sem stopil na kopno, so bile njegove prve besede, ki jih je izrekel:
"Orgle! Orgle v lesenem zaboju! Orgle v lesenem zaboju in znamenje križa na obeh koncih ! čemu vendar taka izkušnjava moji duši! Taka neumnost, taka neumnost!"
Domači težaki so se mu po-smehovali, ko so pričeli iskati njegove orgle, dasi so morda ves čas vedeli, kje šo. Misijonar je bil obdan od svojih košar in zabojev, in če bi križ na njegovih prsih ne bil dovolj, da označi njegov poklic, so bili tu še veliki napisi na njegovi prtljagi, na kateri je stalo z velikimi črnimi črkami: Rev. Luther Meeker od londonske luteranske družbe. Množina označb na njegovi prtljagi je značila, da je prepotoval kraje od Colomba do Vladivosto-ka, da je prehodil vso Azijo, in njegova prtljaga je bila skoro prav tako stara kakor on sam.
Ko sem se pririnil do carinskega urada na pomolu, sem kupil Časopisje, da izvem, kako gre vojna v Mandžuriji, tako da bi mogel pričakovati, kam bom pri hodnjič odpoklican.
Ker sem bil več tednov na morju, mi je dobro del hrup množice na kopnem. Ko »sem se nahajal na svoji poti iz Saigona, so bile lahko med tem časom ruske armade pobite ali pa japonska mornarica uničena. Utegnil me je pričakovati ukaz, ki me lahko pošlj^ kamorkoli, toda jaz sem upal, da odidem iz Manile v Ma-laco, ker sestanem z baltiška mornarico, česar sem se najbolj bal, je bil konec vojne, kajti vojni časnikarski poročevalec, kakor sem bil jaz, je brez vojne ob svoje opravilo. Tedaj sem bil mlad in ambicijozen.
Neki domač postrešček je vzel moj kovček ter. ga odnesel v Orient hotel, o katerem niserri nisem vedel drugega, kakor da leži v mestu preko reke, nasproti carinskemu uradu.
Ko sem prekoračil reko, sem sel v bus in sem se nenadoma znašel na sedežu ob strani starega luteranskega misijonarja. Ta je neprestano jadikoval in godrnjal, ker so se pretresale njegove kosti po slabi cesti. Misijonar je nekaj časa godrnjal, nato pa je poizkušal narediti znanstvo z menoj.
V žepu mojega suknjiča je bilo pismo, ki mi je bilo izročeno v Saigonu z naročilom, naj ga izročim ruskemu konzulu v Manili. Pismo bi imel pustiti na Hon-kong Sanghaj banki, kamor bi prišel konzul ponj. Banka je imela moje denarne nakaznice, zato mi izročitev pisma ne bo težka. Ovitek pisma je bil dolg in je izgledal kot uradna koverta, in pismo mi je padlo iz žepa, ko sem vstopal v bus.
Meeker ga je pobral, toda za trenotek ga je obdržal v roki ter prebral naslov, ki' se je glasil: Ruskemu konzulu
FREDERICK FERDINAND MOORE
Hudičev admiral
PIRATSKA ZGODBA
4_