107. številka. Ljubljana, petek 10. maja. XI. leto, 1878. SLOVENSKINAROD. fehaja vsak dan, iavseioši :■■■■>■ • ••>• daeve po pracnicih, ter 7e!jo po poiti pnštntm sa avitro-OKerike detele za celo leto 16 gld., ca pol leta 8 gld., ■a oetnc leta 4 glrt. — Za L j.i bij a a o Lires pošiljanja na dom ooio fo-'o gld . ta četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gi vo-c :r*nkt*wci- — Rckopifti ce na vračajo. — Urtfdni*tvo je v Ljubljani v Frane Kolmanovej hisi I*, 3 „gledalitka stotba". 0 p r r» v n i š t v o . na katero saj B4 biagavoiJjo pošiljati na?4čnioe, r«kl*mae\ju, oznanila, t j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. boj za eksistenco je najbrezobzirnejši, brez pardona. To velja o posameznem človeku in o državi. Zatorej nam zgodovina kaže, kako silno sumnjive, neusmijene, naglosodne so bile države vselej proti oniui, ki so se vzdigovali ali zarotovali proti njihovej obliki ali njih obstanku. Bodi si republika ali monarhija, svet ska ali duhovenska oblastnija na krmilu, — proti „veleizdajniku" je rabila večala, meč ali ogenj. In Se dandenes so v našem kazenskem zakoniku silno hudi paragrafi zoper onega, ki bi delal zoper celoto ali celo zoper obstanek države. Ta kratek preudarek daje dovolj razumka, kako strašna obdolžitev se vrže na koga, ako se mu v lice očita, da dela in špekulira na razpad države. Tem nesramneje je pa, ako se to očitanje veleizdaje zaluči v obraz velikej stranki, ki obsega maso celega neroda, stranki, ki ima od Drave do Adrije, od Go ratana do Kolpe v vseh zastopik svoje zaupne može. Če bolj pobalinsko je pa, če pravi Sehrev (aLi njegov prijatelj tagbiattarski), da je ta veleizdajnoat naše stranke dokazana (erwiesenermassen) — a zamolči te dokaze, ne priobči jih, da bi državni pravilnik zvedel zauje! On jih baš nema, prosto laže in ob rek uje! Namen obrekovalcev v tem članku je bil, kakor smo uže včeraj omenili, z očrnjen jem naše lojalnosti novemu deželnemu načelniku in cesarjevemu namestniku dokazati, da nij prav imel, ko je na Kranjskem priporočal pravičnost, nepristranost in objektivnost, češ, da te se ne morejo rabiti proti tacim veleizdajnikom, kakor smo mi narodni Slovenci. Ker je naš nalog, odvračati take strupene in hudobne napade, presmatraj mo vendar istino o naš ej lojalnosti in o na- šem avstrijanstvu tako, da jo bode tudi pošten protivnik lehko umel. Če Slovenec reče, da je dober Avstrijec, nij mu treba še le fraka obleči, pa belih rokavic natekniti in teči h g. c. kr. glavarju in druzemu oblastniku ter z nizkim poklonom in z narejeno-navdušeno deklamacijo svojo avstrijsko lojalnost dopovedati, da „hrib se omaje in hrast, a Slovencu zvestoba ne gane,u — temuČ vsak zaveden naroden Slovenec je in mora biti uže iz narod-njaštva, iz pameti, zarad svoje narodne eksistence, zarad bitja in Žitja, avstrijske misli. In ta uzrok je, recite kar hočete, močnejši pri človeku, nego vsi drugi nagibi, zlasti močnejši, nego dobička ali avanziini-želja necih „lojalnih" ljudij. Mi Slovenci smo in moramo biti Avstrijci,. Želimo in moramo želeti Avstriji obstanek, uže zarad tega, ker bi po njenem razpadu gotovo en del našega naroda požrl sa-mogoltni Nemec, drugi del pa dežel la-komni Italijan. Najtrdnejša vez samoobrambe nas torej veže k Avstriji, od katere samo to, in jedino to, terjamo in bodemo terjali, da je nam in vsem svojim slovanskim narodom v narodnem obziru pravična, objektivna, nepristranska. Vemo, da pride nemskutarski slaboumec, in nam bode očital naše ruske in občeslovan-ske simpatije. Da, imamo jih, vroče, in nikdar jih ne bomo zatajili, za nobeno ceno. Rusi in vsi Slo vanje so bratje naši po rodu in krvi. Njih blagostanje je tudi naša m o rali čna podpora, to mi najbolje čutimo, in nobena moč na svetu nas nasprotnega ne more prepričati. BaŠ kot bratje po rodu in krvi so nam Slovanje najboljši prijatelji. Ali zarad tega, ker to čutimo in vemo, Telegrami „Slovenskomu Narodu". Dunaj 9. maja. V poslanskej zbornici državnega zbora je bila predložena osnova zakona o pokritji 60 niili-Jonnega kredita. Groholski in drugi Poljaki interpeli-rajo vlado, ali se namerava v Bosno marširati, iz kakšnega vzroka, iz kakšnega namena, ali v porazumljenji z trak-tatnimi oblastmi, ali v po razum u z Rusijo. Budapešta 9. maja. V spodnjej zbornici je ogerski finančni minister predložil osnovo zakona o pokritji 60 milijon nega kredita, kar ga pade na ogersko polovino monarhije. Dobiti se ima ta kredit, kadar ga bode trebalo, z uporabo zlate rente, ali pa s provizorično operacijo. Mi delamo na razpad cesarstva? . . . eine Tartei, die in ihrer verbissunen nationalen Einsoitig-keit orwiesuneruia8son auf den VerfalI des Kaiserstaates Oesterreich hinarbeitet uod spectiliurt . . . Besede ki smo jih tu postavili, in ki nas Slovence obrekujejo, da delamo na razpad Avstrije, vzete so iz članka dr. Schrevjevega ▼ olicijalnem organu naših nemškutarjev ali ustavovereev, „Laibacher Tagblattu" od ponedeljka, in merijo na slovensko narodno stranko, kakor smo uže včeraj na tem mestu omenili. Ogledimo si jih denes še bolj na tanko, da bodemo videli in dovolj zaničevali celo politično podlost in zlobnost, ki jih je pisala al narekovala. Vse kar živi, hoče se ohraniti, zato se z vsemi močmi brani proti vsemu, kar je nje jgovemu bitju protivnega. Boj za bitje in žitje, M&tejk. Leon Brtssy. (Povest, poslovenil Fr. Kr.) Dvanajsto poglavje. UDaijo.) Gre tedaj stanovitno k zidu in najde kmalu vrata. Luknja se je zopet zatemnila, gotovo jo nekdo skozi pogledal. „To je kraj," si misli, „tu je mojih dve tisoč tolarjev!" Poskušal je ključe in nazadnje vendar pravega našel. Poslušal jo predno je odklenil in čul, da se nekaj v sobi premika. Potem odklene in odpre vrata. V tem trenutku udari nekdo s polenom tako po vratih, da so stresejo. „ilalo!" vsklikne Fernandez, „nie več taeega. Prosim I" Po teh besedah je palo orožje iz rok senuor Marina iu tuga se je v veselje spremenila. „Ruy Fernandez, tako gotovo kakor živim!" vskiikne Palo, ter poda obiskovalcu roko in ga spremlja v sobo „Upal iu pričakoval sem, da kaj za naju storite, pa tega če nijseni tako koj pričakovali" Luč, kojo jima je Karnar pustil, je še gorela, tedaj Bta Be lehko koj izpoznala, sennor Murino je pa potreboval delj časa. „Uvala Bogu!" reče starec resno, prepričavši se, da je resnica, „meuil sem, da so se naši mučeuiki po\ruili in sklenil jih po biti ali odpoditi." „Itazumem," povzame Fernandez, „v resnici, s tem udarcem bi bili kmalu mene ubili. Ko bi bil jaz, kakor ste pričakovali, naglo VBtopil, ubili bi mi butico. Na vsak uačiu mi morate za to smrtno nevarnost uadplačati 50 tolarjev." — „Da, sto vam jih dauj," odvrne starec, „ako le naj deva moje dete iu se vse dobro izide. Hočem vas dobro poplačati." — „Ali morda želita izvedeti, kako som vaju dobil?" vpraša rešilec. Oče in sin sta kazala veliko željo, to reč izvedeti. „Dobro, pojta z menoj!" Peljal ju je na prosto. „Tu se sto-prav moremo oddahniti!" Ustavi se blizu žalostnega pohištva in počaka, dokler prideta k njemu oče in sin. „Tukaj!" jame, „ne morem trpeti blizu sebe tega zidovja. To pospešuje spomin na prejšnje Čase. Ali sta oborožena? Da ne, se varaj ta." Po teh besedah se vsede na zemljo. Spremljevalca se tudi vsedeta zraven njega na tla, ter pripovedujeta, kako so jima pobrali orožje. „NiČ ne de!" pravi zopet ta, ter izvleče iz žepa tri samokrese iu peteline napevši da vsakemu jednega. »Vsaj veste, da nosi bojazljivec z mirom kak samokres se sabo in kdor je še bolj boječ celo po tri ali še već!" Ko je tako poskrbel Fernandez za-se in za spremljevalca jame pripovedovati: »Dolgo Časa vaju ča-kavši, n tj se m ni videl ni slišal kaj. Bil sem torej prepričan, da sta pala kakemu hudobnežu v pest. Napotil sem se vaju iskat. A nij smo Se tako otročji in najivni politikarji, da bi Slovenci mislili n. pr., da nas bodo Rusi anektirali. M. vemo, da je to nemo g oče. Torej srno uže iz naravnega egoizma dobri državljani. In torej je tem nesramnega ona taktika mej nam: živečih psevdo-Nemcev, ki imajo dovolj možgan, da bi to vse pametno preudarili in preračunih, — ki pa nas vendar za protiavstrijce stigmatiziruti poskušajo iz same strankarske zlobe 1 In ker smo uže pri stvari, naj omenimo, da bo nemški pisatelji in pesniki peli od raztezanja Nemčije od Delta do Adrije, nemški novinarji bo pisali o nemškem mostu preko nas do Adrije, nemški parlamentarci (KaiBerfeldi) so bo grozili, da bodo otresli „svinčene podplate" avstrijacizma, nemški poslanci (Kuranda, Granitsch itd.) so žugali Avstriji z nemško „magnetno goro" na severu itd. Slovenci in avstrijski Slovanje nijsmo ni koli kaj podobnega govorili ali pisali. Kako se torej zove in kdo je pobalin, ki nas vele izdaje in proti Avstrijstva dolži? ITeraos mit dem Flederwisch! Avstrijski pravi interesi. Naj se Ruskej posreči san-štefanski dogovor ▼ njegove j celoti in brez daljnega vojevanja obistiniti in ohraniti, ali pa naj nov boj mej Rusko in Angleško iztok še bolj pre drngači, — gotovo je: ako se še toliko novi red na balkanskem poluotoku pobija, to kar se je tam storilo, ne da se več i zpremeniti; vsled tega je nemogoče prešnje stanje zopet vpeljati, ter se je orijent jel popolnem izpreminjati. Množica jela se je gibati, in ustaviti more je le oni, kateri ima trdno roko in vidi v bodočnost. To velja v prvej vrsti o Avstro-Ogerskej. Gotovo ne pretiramo, ako trdimo, da je san-štefanski dogovor zaznamoval ono trenotje v katerem bi naša monarhija morala večjo akcijo pričeti; a ne proti mirovnemu dogovoru, ker ta se ne dotika nika kor avstrijskih interesov, marveč pušča našemu vpljivu še ves prostor. A s tem mirom so se pa pričele take izpremembe v orijentu goditi, daleč še čez Bospor, da se naša monarhija, katere eksistenca in še daljno stanje kot velevlast je odvisna od nam ugodnih iz-prememb v orijentu, mora ali na jedno ali na drugo stran postaviti. Kar smo doslej delali, ali kar smo izpustili, to nema nobed nega pomena; a kar se bo zdaj delalo ali opustilo to bode pokazalo osodo naše monarhije v bodočnosti. Iz tega stališča ne bode le Avstrija mirovnih dozdanjih prijaznih razmer z Rusijo še na dalje gojila, ampak še utrdila jih bode. da se ne bode evropska vojska pričela, katera bi znala nam škodljivi angleški trgovski vpljiv povekšati. Vsaj dokazuje zgodovina celega stoletja, da je vsaka vojna mej kontinentalnimi silami pospeševala le obrtoijo, bogatstvo, ladjeplovje in moč angleško. Kar nas popolnem na ir.tok veže. to je naše avstrijsko trgovstvo, katero bi moralo popolnem propasti, ako bi mu ne odprli novih potov v iztočne dežele. Tu nam ne stoji Ru sij a sovražno nasproti, ampak Anglija, ki bi najraje vse svetovno trgovstvo sama imela, iz nas pa naredila malo agrarno državico. Angleška se ne protivi novim naredham na balkanskem poluotoku, poBebno stvarjenju novo bolgarske države, ki bi svoje meje tudi proti jugu raztezala, — v korist in vzdržatev Turške, temveč zato, da bi z njenim trgovstvom ne mogle druge države konkurirati, kar bi se pa lehko in moralo zgoditi, ako bi se Turčija le malo pre-drugačila. Anglija je iz lastnega dobička proti predrugačenju Turške, mi moramo ravno iz tega uzroka za izpremembo v Turškej biti, ker to našemu trgovstvu nova pota odpre. Dozdeva se pa, da strast, i katero je proti Rusom angleška vlada napolnena, bode velike izpremembe turške ne le v Evropi, ampak tudi v Aziji provzročila, ker hofce Angleška azijske vojake proti Rusom v boj po slati. S tem, da tudi Azijske dežele dobivajo novo lice, odpre se nam in našemu trgovstvu še bolj velikanska bodočnost. A ponavljati moramo : naj še tolikanj na orijentalno vprašanje vpljivamo, nam ostaje le prava jedina zdrava politika: trdna prijateljska zveza z Rusko in vsemi kontinentalnimi silami proti Angleškej, in njenemu vedno večjemu trgovstvu. da bi se bila uže pričela; pri tem se p* mnogo govori, kako se bode Avstrija v vojni Angležev z Rusi nastavila, kar je posebno Rusom velike važnosti, ker tej sovražna Avstrijska, bi Ruskej mnogo zaprek delala. V vojaških ruskih krogih se tedaj jako želi, da bi Rusija vse odstranila, kar bi jej prijateljstvo Avstrijske odvračalo. Ruski generalni štab izdelava za bodočo vojno z Angličani mnogo načrtov, ki bi zmago zagotovili Rusom. Novo došla vojaška oddel-jenja se tako nastavljajo, da bodo pozneje koncentrično proti Carigradu operirala. Angleške družine v Carigradu pripravljajo se na izselitev. Pripravljanje za vojsko. Ruska armada je — tako Be piše — za trdno preverjena, da se bode vojna z Angleži pričela; in res teško je o tem dvomiti, ako se le nekoliko vojne priprave ruske v Evropi in Aziji opazujejo. V San Ste i" »no dohaja o dan za dnevom novi vojaški oddelki v tolicih masah, da more celo neizvedenec resno stanje občutiti. Oficirji in prostaki pri San Štefano zbrane armade ruske, govore o vojski, kakor Politični razgled. Motrnnlo «I>£«»1>. V Ljubljani 9. maja. Nagodba bode torej menda res skoraj gotova. V ffri»ir*wfi» «nor» je minister-stvo predložilo prvo postavo nove nauodbe, nnmreč o tistih osemdesetih milijonih, katere je država dolžna nncnonalnej banki, a so se dozdaj Oszri branili svoj delež priznati. Zdaj so se udali. da bodo plačali 30 procentov in da bodo ta dolg plačevali iz letnega čistega dobička, kar era v smislu art. 102 bank. statut od nnctfonalne banke m^i tramniem privilegija na Osrersko pade. — Nngndbeni odbor avstrijskega državnega zbora je včeraj pritrdil tej postavi, torej i*»j bode gotovo tudi večina državnega zbora. Ker so tudi Magjari v konferenci ministerske strank« dogovorom ministrov pritrdili, in imaio večino, ne bode niti na Msejarskem zadržkov. D ih časopisov, se vidi hudo protivje proti okun«ciji Bosne; vse krinljo napenjajo, da bi Avstrijo od tega odvrnili. Tako primerja v Mnnku „P. Nap." Avstrijo h\jenam, revolnclnariem in ponosnim tatovom, ako zaBPd^ B'*no! Koncem tega smešnega članka z'dcličo natetično „P. Nan." .Naj narod j(maginrfiki) n^odo svojo v lastne roke vzame; B«m naj skrbi za svojo bodočnost in noj ima porjum za njo d"n"R svoj glas. jutri pa svo| meč dvicniti." M->gj-iri Mazatlana ortia lrala, in menim, da vam bode uže pomagala Iditt« h kapitanu šalupe, povejte mu kdo da stv. in kaj iščete, in kako ste bili trpinčeni, on vam bode gotovo pomagal, Tlusija ne brani, da dogovore sprejme, kateri angleški vpljiv v Turčiji ne izključujejo. Mi ae neudamo v svojem uporu proti prevagi roške moči v Turčiji. V i t ni i i finskem parlamentu je bivši minister Nikotera interpeliral zdanje C a i r o 1 i-jevo ministerstvo, zakaj je dovolilo znani shod repubikancev v Rimu, na katerem se je 70 per tuje države govoiilo (zoper Avstrijo). Minister Cairoli se je izgovarjal, da oni shod „nema pomena", in da vlada ne more odgovorna biti za neprimerne izjave druzib. Zanardelli je še pristavil, da ministri zarad tega nijso smeli zabraniti onega shoda, ker je svobodno zbiranje v njihovem programu. „Italija je v tacih razmerah, dejal govornik, da more najrazširjenejšei svobodi prosto pot pustiti, a se nema bati nevarnih nemirov." — To je vse lepo, ali na vse zadnie je prava resnica vendar le to, da italijanska vlada sama rada vidi, da se rarširjajo take ideje (poželenja po Trstu, Istri, Trentmu), kakor bo se v rečenem republikanskem shodu v Rimu propovedovale. Mnistri so, to so ve, diplomati dovolj, da tega ne bodo povedali. Iz Pnri&n javljajo, da je veliko pozornost obudilo, ker sta princa Waleski in Danski pri obedu ministra vnanjih stvarij, dalje časa govorila z Gambetto. Dopisi. Vb CrOflCC 7. maja. [Izviren dopis ] .„Rodoljub sem in ostanem do smrti ■ Tako pravi monsignor PauletiČ v svojem „Poslanem" v „Slovenskem Narodu" in v „Soči*. Dobro mu je odgovoril dopisnik naše „Sočeu, in da ne bode g. P. mislil, da je dopisnik rSoče* in „Slovenskoga Naroda" ena in ista osoba, naj i jaz še kaj o tem đragem „rodoljubu" izpregovorim, a le ob kratkem: Monsignor PavletiČ je stavil ob svojem času predlog, naj se popolnem odpravi škodljivi dualizem (po našem slovenski oddelek) v kmetijskej šoli ter vpelje jeden skupni naslov. To se razume tako: ravnatelj naj bi bil po mnenji vrlega Štanderskega rodoljuba Italijan, k temu naj bi zahajali i učenci slovenskega rodu, z njimi tudi dotični učitelj, kateremu bi pa bila naloga, onim dijakom, ki italijanščine ne umejo — italijanskega učite lja predavanje tolmačit i. Monsignor! Mari je to vaš patrijotizem, vaše rodoljubje? Ali se ne pravi to: uničevati slovenski oddelek kmetijske šole? Pojte rakom žvižgat se svojim rodoljubjem ! Kdo vas bode, monsignor, še kaj v časti imel, vas, ki bombastično di ktirate v svojem »poslanem": „pravica je Bogu in človeku ljuba!" po tej poti dosežete najprej svoj cilj in konec. Gotovo vam bode dal nekaj mornarjev, s katerimi okolo prehodimo in vsako hišo od Lo-rette do Moratina preiščemo, na ta način se nam mora posrečiti. Vi dobite v kratkem bvojo hčerko nazaj, jaz bodem dobil svoj denar, Karnar in Moratin bosta pa visela na bližnjih drevescih, to bode aleluja!" — „Iz-vrstno, izvrstno!" vsklikne Palo, kvišku skočivši. „Ne zamudimo ni trenotka! Peljite nas do šalupe, Fernandez, da bodemo, kolikor moremo, vaš načrt izpolnili." Trinajsto pOffla rje. Nobeno pero ne more popisati strahu in groze, katera so je Karnarja polastila, ko je čul iz svojega skrivališča pogovore in pogo-dovanja lejtnanta Strato in T5rossyja. Strahu si ne upa sopsti, oči mu stopijo iz votlin in na vsem životu se trese iu trepeta, še boli se oklene deske s6 špranjo, za katero se je In ali jo morda od gospoda iz Štand reža rodoliubno, da je pristavil sovražnim nakanam necega italijanskega gospoda, kateri je poročal, da je velika ovira za dober vspeh na kmetijske] šoli, da se v dveh jezikih podu-čuje i. t. d., sledeče prav rodoljubne besede : „Tenendo in molto anprezzamento le giustis-sime osservazioni deli' on Si g. — noi siamo penetrati dalla piu intima convinzione etc." M a ko visoko cenimo najbolj (?) opravičene te opazke gosp. — in z vsem prepričanjem stavimo sledeče predloge itd.) Kaj, monsignor, ali slovenski rodoljub tako varuje naš slovenski materini jezik? Je li to morda hramba narodnih pravic? Ali mar Italijani na tak način svoj jezik Rpoštujejo? Deželni zbor, večinoma italijanski, nij nikdar zanikal enakopravnosti slovenskega podučnega jezika, a vi „rodoljub" bi hoteli pomagati nam odvzeti še to malo materinščine, ki se goji na kme-tijskej šoli? Važnejši znanstveni predmeti Be podučujejo slovenski na ces. kr. učitelj'šči v Gorici in Kopru, in naš Štanderski „rodoljub-bi rad videl, da bi se slovenskim kmetskim fantom na kmetijskej šoli v tujem jeziku umno kmetijstvo predavalo. No, jedna želja se je vam vendar izpolnila, vam, ki kakor „rodoljub" pri vsakem glasovanji potegnete z Italijani, da ima sedaj naša c. kr. kmetijska družba — po odpovedbi g. PerSeta — tajnika Napolitanca, akopram je bil za to mesto kompetiral i drug avstrijsk učenjak. Znano je tudi, da vaše rodoljubje, pa pedanterija ter ljubezen do domačinov, celo do svojih najožjih sorodnikov, je odpravilo najboljše učiteljske moči iz zavoda goriške gluho-nemice, kjer vi pašujete, in morali so si dotični učitelji poiskati kruha drugod, ker se nijso hoteli podvreči vašim „patrijotičnim poveljem!" T. Domače stvari. — (Ljubljanska hranilnica) ima, kakor smo slišali, jutri shod upravnih odbornikov, ki bodo sklenili zarad zidanja nove hiše, na mestu sedanje Novakove poleg kazine. — Od neke strani, — menda zlasti od kranjske stavbene družbe — se nasvetuje, naj bi hranilnica zidala rajše na Kozlerjevem vrtu v nadaljevanji Bethovnovih ulic, tako, da bi se pri poŠti podrla tista prislonjena pekarija in bi se Knaflova ulica do Šelenburgove potegnila, po drugej strani pa Bethovnova ulica do Sovanovega vrta prodoliila. držal, kakor da bi bil od strahu omedlel. Iz njegovega vedenja se razvidi, da je on in nihče drugi omenjeni begun. Zmiraj še strmi v ka-jito, da mu kaka besedica ne uide. „Neizmerno sem vesel, ker ste mi to povedali, lejtenant Brossy, ■ reče lejtenant Strato, „ujetje tega človeka je dober začetek za vas v tej službi. Kje je in pod katerim imenom.živi sedaj?" — „Imenuje se Karnar," odgovori Brossy, „in stanuje v samotnej okolici tega kraja". Po teh besedah razodene mali načrt njegovega življenja in delovanja, kar je pa uže bralcu iz prejšnjih poglavij znano. „To je skoraj gotovo naš begun," reče Strato, „prej ko se ga polastite, toliko bolje je. Li potrebujete pomoči od šalupe? Moja četa se je se ve da zelo zmanjšala, da komaj za delo na šulupi zadostuje, mislim pa, da boste vi, kar bo še ljudi j manjkalo, z vašimi ljudmi nadomestili. Jih li potrebujete?" — »Ne, bolje se mi zdi, da vzamem soboj nekaj mojih ri — (Kamniška narodna čitalnica) napravi v nedeljo 12. t. m. veselico se. sledečim programom: 1. „Želje", samospev sd spremljevanjem na glasoviru, vglasbil Ant. Nedved. 2. „Pes in mačka", vesela igra V 1. dejanji. 3. Tombola za smeh. 4. Ples. Uljudno se vabijo vsi čast. gg. udje k obilnej udeležbi, ki naj blagovole tudi sposobne ne-ude soboj pripeljati. Začetek ob 8. uri zvečer. Odbor. — (Gorenjska železnica) s 15. majem do 7. julija izpremeni vožnjo tako-Ie: Vlaki bodo iz Ljubljane odhajali ob 4. uri zjutraj, ob 8. uri 42 min. dopoludne ob 12. uri 53 minut popoludne, in ob 7. uri 30 min. zvečer (mešanec) Prihajali pa bodo v Ljubljano: Ob 9 uri 35 min. in ob 7. uri 30 min. zjutraj (mešanec), pa ob 3. uri 12. min. popoludne. Občinstvo se sploh pritožuje, da to železnice direkcija ne jemlje nobenega ozira na Ljubljano, niti na gorenjska mesta, pri se-stavljenji vožnjega reda, in tako jama sebi škoduje in lokalne vožnje zavira, — to se ve, na pravo škodo — le državi in davkoplačevalcev, ki morajo končne izgube in primanjkljaje poravnati. — (Dnhovenske premem be) v Ijab-janskej škofiji: G. Jakob Rus, dosedaj dekan v Šmartinu pri Litiji, je dobil Šmarijsko faro in dekanijo. G. Matija Zarnik pride vsled lastne želje za kaplana v Šmartin pri Kranji. — Za mašnike bodo razen 7 gospodov bogo-slovcev IV. leta posvečeni sledeči gospodje III. leta: Jožef Dolenec iz Planine, Anton Koblar iz Železnikov, Martin Malenšek iz Semiča in Rok Merčun iz Doba. — (Trebuh si pr ep ar al.) Iz Črnomlja se poroča: G0 letnega osobenika Janeza Novaka iz Sela pri Podbrežjah, ki je v ved-nem prepiru se svojim sinom in sosedi živel, Bumili so, da je 3 m. m. zažgal hišo posestnika Anton Grabrijana; požar nij sicer mnogo škode napravil ker so ga kmalu pogasili; a ker je Novak večkrat žugal soprogi krošnjarja Grabrijana, ki je bil tačas ravno po kupčiji na Nemškem, zato so ga žandarji prijeli. Ko so ga ti hoteli odpeljati v ječo, zgrabi mož škarie, ki so na mizi ležale, ter si hoče z njimi trebuh preparati. Se silo so mu vzeli škarje iz rok, zvezali ga in peljali v ječi. Poškodoval se je le malo. Bil je uže več tednov v ječi okrajno sodnije, in nij se mu še posrečilo svoj načrt, življenje vzeti si, izpeljati. Ko pa stopi 24. m. m. jetničar s kosilom v . -.. . ■- ••"-=■ bičev, kateri uže tako morilca dobro poznajo, in na katere se zato toliko bolj zanesti smem. Menim tudi, da ne bode nič težavno, se beguna v dveh ali treh urah polastiti, tako okolo polu noči v postelji zasačiti ga." — „Tedaj ga boste vi, brez mojih ljudij?" — „Gotovo, z veseljem." Skleneno je bilo tedaj, gotovo na vsak način ga dobiti, in ta sklep je vzročil, da se je poslušalec na vsem truplu tresel. Nič več nij smel ostati, tedaj se je kolikor mogoče tiho v vodo spustil in plaval brez šumenja na oni kraj, kjer je čoln stal. Vse se mu je mešalo v glavi, nevarnost mu je stala pred očmi iu za njo strah. „No, ali ste imeli srečo ?" vpraša Moratin šepetajo, pomagavši mu v čoln stopiti. Karnar je bil toliko vznemirjen iu prestrašen, da nij mogel koj odgovoriti. Dolgo je moral misliti, kako bi ta strah svojemu tovarišu prikril. (Daljo pri L) ječo, kjer je bil Novak zaprt, vidi ga na tleh čepeti, in okolo njega tla krvava. Ker nesrečnik nij imel druzega orodja, razbil je vrč in si z jedno črepinjo trebuh prttrgal, in potem sam čreva in drobovje izvlekel iz sebe in po tleh razni t tal. Tre videli so ga takoj, ko so ga našli in pri tej priliki je obstal, da je v resnici on hi-o Grabrijanovo ESigftL lia-iMit- vesti. * (Prstan požrla,) je neka dekla, ki je prišla k zlatarju Masatiju v Celovci razno stvari nakupavat; ko nekoliko časa ogleduje razne prstane, hoče otiti, in pravi, da jej no beden ne dopade. A g. M. je pogrešil precej, da mu manjka jednega prstana, zato je dal deklo zapreti. Na policiji so jo preiskali, a prstana le nijso mogli najti; z zvijačo so izvedeli potem, da je prstan požrla. * (Žalosten konec šale.) V nekej gostilni v Sobješ.ci pilo je nedavno pet mest janov, h katerim se je pridružil tudi zakotnik Fr. Širna. Dajali so mu veliko pijače, in ko je postal uže nezavesten, vlili so mu se silo zmes iz raznega žganja, vina in pive v grlo. Nesli so potem nezavestnega domov, da bi se prespal, a ubogi bo nij več zbudil. Sodnijska preiskava se je pričela. * (Pošta o ropa u a). Iz Godonina se piše v dunajskemu listu: Poštni voz, ki se pripelje ob 10. uri v noči iz Ilolič na želez niško postajo v Godonin, oropali so tatovi po noči 7. t. m. z veliko predrznostjo. Poštni voz navadno ostane na kolodvoru, do 2. po polu noči, da počaka pisem, ki doidejo z dunajskim in krakovskim vlakom. 7. t. m. gre poštni hlapec za malo trenotkov v postajo, a to priliko so tatovi porabili, ter so se s poštnim vozom odpeljali v mesto. Posrečilo se jim je skozi postranske ulico priti na prosto. Zdaj zavrtajo v zadnjo steno voza veliko luknjo, ter pograbijo, kar so v skrinjici našli. Odnesli so 9000 gld.; prazna pisma in druge poštne pošiljatve pometali so proč, mej tem je bilo tudi 4000 gld. papirne rente. To je našel cestni delavec iz bližnje vasi, ter je zjutraj ob 8. uri nesel vse na posto. * LJubljani 8. maja t. L Pšenica hektoliter 9 *cld. 2t> kr.; — r»l6glil 01 kr.; — jecman 5 gld. 36 kr.; — oves 3 gld 2& kr.; — ajda 6 gld. 69 kr.; — prosti 6 gld. 01 ki - korusa 6 gold. 40 kr.; krompir 100 kilogramu* 2 gld. 6H kr.; — fižol hektoliter 10 gl. — kr; masi. kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 82 kr.; -ipeh triŠen— gl. 70 kr.; — speh povojem — gl. II k* -jajce po l*,'3kr.; —mleka U.er 1 kr.; — govedom, kilogram 54 kr.; — teletnine 51 kr.; — svinjah, meso 68 kr.; — aena 100 kilogramov l gld. 78 kr - slame 1 gold. 78 kr.; — drva trda 4 kv. metru« d eold — kr.; — m«liks 4 gld — kr._ JJunajsfea borza 9 maja (lavirao telegrafifino poročilo.) finotni dri. dolg v bankovcih K-notni drž. dolg v arebtn ilata ronta ...... Akcijo narodne banke . London . . , Napol. . . , 0. kr. cekini . Srebro . . . Državne marke hI gld. 90 65 fl 25 72 10 na n 75 798 m — 212 n tO IzJ — y 75 5 77 106 • 45 60 15 Vsakdo zna, kako upotrebljajo ječmenovke, pa stili-- in druga zdravila zoper prehlade, katero uli za leko zoper bronhitis. Nova zdravilna metoda Ouyo t o v i m i t 0 r n i m i kapsulami no stoji ua dan vei od 10—20 krajcarjev. Pri vsakem obedu ponžij 2 ali li kapsule iu često bodeS užo izza prvih vzcinkov Opazil veliko olajSanje. Da se izogneš mnogoštevilnim ponarejanjem pazi, da ima naslov skleuice podpis goBpoda («uyota V trobaveneni tisku. (SIJ—2) Zaloi/a v Ljubljani: f*«Vcof», hkarniiar. sem bolnim mo6 in /tira v je bre* lek ii brei stroške? po izvrstni Revales« du Barri M let mie Je mIJ bolesni, ki M Jo le trila »idr» rila ta prijetna idravilna hrana, pri odraseemh oirooih bres medicin in stroškov; sara vi vse doIozl ? selodou, na tivoih, dalje prane, i na jetrah; i le*. I naduho, bolečine v ledvicah, j etiko, kašelj, neprt bavijonje, saprtje, prehlajenje, nes panje, slabosti, »lat. lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, ailenje krvi v glave Jumonje v ušesih, slabosti in blevanje pn noseću titoinoit, diabe-t, trganje, ehojianje, bledičioo iu pn -ilajenje; posebno se priporoča sa dojenee in je bol> n igo dojničino mleko. — Izkaz is mej 80.000 sprkV /al sdravimih, bres vsake medicino, mej njimi spr Sevala profesorja Dr. VVurserja, g. F. V. Beneka, pr» tega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru tdravihiega svetnika L»r. Angelsteina, Dr. Shoreiand. Ur. Campbella, prof. Dr. Dedi, Dr. Urč, grofinje Oastie staart, Markize de Brehan s mnogo druzih mieuiu.il osob, se razpošiljava na posebno sahtevanje saaio^ Kratki iskat ii 80.000 aprieevalov. Na Dunaj i, 13. aprila 1872. Prešlo Je uže sedem mesecev, od »ar sem bi v breinpnem stanji. Trpel sem vsled prsnih i a ću ničnih bolečinah, in sicer tako, da ■ tu od dne d. dne vidno gmil, in to za prečilo je dolgo časa moj študije. Čul sem od Vaše ćndapolne KevalesciCr* pričel sem jo rabiti in zagotovim Vas, da se čutiu !)o mesečnem užitku Visa tečne iu okusne ito.a escicre popo nem sdrav, tako, da brez najmanjeg* tresenja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočan vsem bolnim to p'imerao prav coi.6 in okusni hrano, kot najboljši pripomoček, ter ostanem Vai adaui Gabri el Te sehner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brehan. Ne apel, 17. aprila 1862. Gospod I Vsled neke bolezni na jetrah bilo jc a6je stanje hujsanja in bolečin vsake vrste sedem et sem strašno. Nijsem mogla niti čitati niti pisati, n• slo so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-iavljeuje, vedno nespanjo, ter som trpela veduo ua azdrdžetiji čutuic, katero me je sem ter tja prega-ijalo in me ne jedni trenotok ua miru pustilo, iu pri eui bila s.-m oielanbo.ičua najvišje stopinje. Muogi dravuiki poskusili so vse, brez da bi uiojo bolečine lajšali V poluej obupuosti poskusila sem Vašo iievalesciero in sedaj, ko jo uživam tri meseue, zahvaljuj rui se bogu. Revalesciero zasluži največje hvalo, pridobila uii je zopet zdravje i me Btavila v itanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovjenja mojo prisrčne ivalužnosti iu popo.nega spoštovanja. Markize de Bre han. St. 75.877. Flor. Kdllerja, c. kr. vojašk. oskrb-i.ka, Veliki Varaždin, na pljučueiu kašlji iu bolehanji lušnika, omotici in tisčauji v prsih. M. 65.715. Gospodični do Moutlouis na nopre-oa.vljei.ji, nespauji in hujšauji. Uovaleuciere jo 4 krat iečuojša, nego meso, ter j pri udrasčeuUi in otrocih priiiraui 5oaxat več ca cm, ko pri zdravilih. V »rida^fctih puiio.AU pj pol lunta l »Id. 50 kr., uui J avid, b>j 2 ttmts k gold. 50 kr., & ftn-jv LQ goiiL, 12 iuatov M gjld., 4* tuntu/ do jjoiii. fr*valotiJUi^,t.^*ouiton v pusio^n in Uovaioseiero-hocoist6e v prahu :2 taa 1 gld. ;0i,r, a t .m j gl. u1., *o »o i j i. ir., / prana ia lilo tas bO gL rouaje: D 9 ti*rt-y i» Oomp. na l»oia^l, «<«U-iai«£t4»a»tte ii. S, sakor v v;iou ajs..i>; pri dobrih *arjiL ii. apooorijukdi trgu vodi j tudi rasposilja du-^ j .. /lisa na vse kraje po po««,niii ^auaaioau ali . j .i.im. V i«Juii>IJttaii Md. u J. S v o b oda, ikar pri .zlatem uri a", v Restf pri lesarja J. P 10-amu, v Olovo« pri lekarju Birn jaoherj u, ? «t»ij**iu pn tekarju Alj i novica, v Trstu pri karjn Jakobu 8orrsvallo, pri dzogeriata P. Hočeš-. J. tlirsuiiu, v X«arH pri AuUrovicu. (188) Slovenske knjige. Y „narodnej tiskarniu se dobe, in morejo tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zober", originalen alo-vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. Kalifomske povesti'* od Bret Harte-a. Gena 50 kr. 3. „Tugomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. 4. ,,Ifa Žerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnfk. Cena 60 kr. 5. „Župnik IVakefieldski". Spisal Oliver Goldsmitb. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld. 6. „Mej dvema stoloma", izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. 7. „Cvet in Sad'*, izviren loman. Spisal J. Jurčič. Cena rJO kr. Za odrasle i># otrokel Dr. A. Plenia „Anticatarrhalicum" |irotl vsakemu milioclii slišnih mren. Ta čaj, prirejen na znanstvenem tem olj i od naibolj zdravilnih zolifie in korenin, izvrstno deluje pri vseh imhodih sliznili mren v krhlju, v sapniku in njega vejah, v pljučih, v želodei iu črevih, vrlu pomaga pri kataru v mehurji, v maternici ter nje nožnici, tudi ublažuje okrepljujoe in kri eistee. l'jiket R navndoni po 80 kr. i 11 40 kr. Dr. A. Plenka prašek za kašelj. Prav dobrega okusa in kOKilten. Bkatljica z navodom In dlletetičnim poukom 40 kr. Dr. A. Plenka prebavni prašek. Preisvratno delulo proti želođe&nej kiselini, (zgagi, riganju, brezslastnosti, slabej pre-bavnosti, slateJ lili, la Jo zatorej visokoceajeno domače zdravilo, »kutijica z navodom in dijetetičnim poukom 70 kr. (Z n. v. c. kr. patentom od 28. mareijn 18G1. 1. vso zavarovano proti ponarejanji.) Dobiti je v Ljubljani : lekarna g. B. BirBehltza; V Mariboru: lekarna g, >Y. Kuniga; v Zagrebu: lekarna g. s. Hitlbacha, in hki.ro v \st-h večjih mestih avstro-ogerake monarhije. (1)8—4) Kdor hie proti velikemu rabatu prevzeti zalogo, naj se obrne na lekarno ,,7.11111 Alolii-eii" v (iritdei. vzajemno-zavarovalno društvo v Libercu (Reichenberg in Bbhmen). Uljudno naznanjamo, da smo za vojvodMtvo Kranjsko Glavni zastop sč aodežem v Ljubljani ustanovili in za vodjo izvolili gospoda hisu«-i;u poaesinJ ku v i.jubi|uui. Liberec (Keiclienberg in llolnuen), 1. marca 18V8. Ha vnateljstvo. Glede na gornje naznanilo, kakor tudi glede na to, da so bodo zavarovanja pri moni pod najugodnejšimi pogoji sklepala, ter da bodo moja posebna skrb, p. n. stranke vsestransko zadovoljiti, — si dovoljujem slavno občinstvo na meni izroceui glavni za a to p prav posebno opozoriti, ter k obllnej udeležbi vabiti. ?o»i<,t>i*