Terme Ptuj SAWk HOTELS S, RfSORTS Aktualno Torek: Tednikov kopalni dan J Ptuj • Urgentni TEDNIK Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 20. decembra 2016. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. ® 02/ 7494 530 M termalni.park@terme-ptuj.si center ponovno vprašljiv?! O Stran 2 Aktualno Slovenija • Zaradi stavke izrekli za 12,5 milijona evrov manj glob O Stran 3 Ptuj, petek, 18. marca 2016 letnik LXIX • št. 22 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR v Štajerski Štajerski TEDNU« Ptuj • Nova streha na OŠ Ljudski vrt pušča kot rešeto p.iitiKa Občina išče krivca po sodni poti Podravje • Ministr- Dobesedno nova streha na prizidku OŠ Ljudski vrt ne tesni in jo je nemogoče popraviti. Edina rešitev je demontaža stare stvo dalo blagoslov in namestitev nove kritine. Zaradiiagotavljanja varnosti in funkcionalnosti objekta bo novo streho naročila MO Ptuj kot k ukinitvi petih kra- lastnica objekta, za ugotavlianjernivca zaiatalo škodo pa je občina vložila tožbo. Več na strani 24. jevnih uradov O Stran 9 _ j www.tednik.si ■ Stajerskitednik I Stajerskitednik Nogomet • Zmaga na derbiju pomeni nekaj več ... O Stran 11 Reportaža • Veterani Hajdine v goste Bayernu O Stran 15 ¡BSSk /7 Jardier: I ''Prepričljiv si, ® ko počneš, kar OKIMU iskreno čutiš" Foto: Črtomir Goznik RADIOPTUJ 89.8 °98,2 »104,3 www.radio-ptuj.si Štajerski v digitalni knjižnici: .dlib.9 Dežno pri Podlehniku • DARS sedmih hiš tik ob avtocesti noče odkupiti O Stran 2 in 3 Podravje • Katere občine so finan- m čno bolj in katere manj prizanesljive O Strani 4 in 5 Slovenska Bistrica • KOPOP je pokop tudi za kmete s Pohorja O Stran 7 Videm • Predstavniki občine na ogledu bioplinarne o stran s prenovljen mercator hipermarket PTUJ ŠPINDLERJEVA 3 PETEK, 18. MAREC 2016 OB 9. URI H tftemiAmmoj najboljši sosed 2 Štajerski Aktualno petek • 18. marca 2016 Ptuj • Brez investicij delovanje bolnišnice več ne bi bilo mogoče Urgentni center ponovno vprašljiv?! Ker je na obisku na Ptuju ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc jasno povedala, da je začetek izgradnje urgentnega centra pogojen z lastno udeležbo ptujske bolnišnice v višini pol milijona evrov, se je postavilo vprašanje, ali se ne bo s tem začetek gradnje izjemno pomembnega projekta za Spodnje Podravje še prestavil oziroma ali se bo sploh gradilo. Bolnišnica namreč denarja nima, direktor Andrej Levanič pa poudarja: „Odprte so vse možnosti, tudi negativne!" Natanko dva milijona evrov je za gradnjo urgentnega centra na Ptuju v proračunu zagotovila država. A to je daleč ob prvotnih in tudi sedanjih želja in ambicij vodstva ptujske bolnišnice. Medtem ko so pred meseci govorili tudi o 4 do 5 milijonov vredni investiciji, ki bi si jo želeli izpeljati celovito (skupaj z načrtom za racionalno izrabo kleti in nadstropja), so se apetiti že zmanjšali. Sedanja ocena, ki vključuje tudi gradnjo dveh novih operacijskih dvoran, je 3,3 milijona evrov, kar pa je še zmeraj bistveno več, kot je zagotovljenih sredstev. Realno gledano jih je le dva milijona -tisto namreč, kar bo dala država, vse drugo je vprašljivo. Tudi če se gre v gradnjo le ur-gentnega centra, brez operacijskih dvoran, sredstev za začetek gradnje, ki jih mora Bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj zagotoviti sama - gre za 500.000 evrov - Uvodnik Na tem mestu bi lahko - po napovedih ministrice ... razen financiranja. čez leto dni stal urgentni center. Urejeno je vse ni. In tudi veliko vprašanje je, ali jih bodo ob težki finančni situaciji in preteklih izgubah sploh lahko zagotovili. To priznava tudi direktor ptujske bolnišnice Andrej Levanič: Preveč naključij v primerih pogrešanih? Vsak, ki ima otroka, se za veda, da je skrb za njegovo varnost od tistega dne, ko ga prvič vzameš v naročje, daleč pred tvojo lastno. Prav vsako 'težmje' staršev otroku je posledica nepopime ljubezni, a ti to postane jasno šele takrat, ko sam začutiš pomen starševstva, Zato v zadnjih dneh globoko in iskreno sočustvujem s starši vseh otrok, ki so bili kakorkoli vpleteni v zgodbe pogrešanih, Hoteli ali ne, strah se je zaradi vseh zadnjih dogodkov (upravičeno ali ne) nekje globoko naselil v nas, O zgodbah Klemna, Petra, Domna in še enega Klemna se pogovarjamo vsi, V dveh primerih je jasno: mladi življenji sta ugasnili v Dravi, za preostala dva pa še vedno upamo na najboljše, In več deset je še takšnih in podobnih zgodb, Nerešenih primerov pogrešanj, med katerimi so nekatera celo iz leta 1982, Kako je materi, ki več let ne ve, ali njen otrok še diha, ali je morda imel kakšne dvome, ki se jih je odločil končati s samomorom, ali je nesrečno padel ali bil žrtev kaznivega dejanja? Vsaka teh možnosti je grozljiva, Najbrž še bolj kot smrt sama, Tako kot je srhljivo dejstvo, da so se v Mariboru, le nekaj kilometrov narazen, zgodili trije primeri, ki so si, če priznamo ali ne, zelo podobni, Čeprav bi bilo najenostavneje verjeti, da so ti mladi naredili samomore, je preveč odprtih vprašanj, da bi šlo zgolj za naključja, Ali res greš ven, pa se pri tem odločiš, da namesto, da greš žurat s prijatelji, skočiš v ledeno reko? Nisem psihiatrinja, a dvomim, da je to neki 'pričakovan' potek izvedbe samomora in da osebe s takšnimi nagnjenji že prej ne kažejo kakšnih znakov, Takšnih, ki bi jih starši, prijatelji ali kdo drugi prepoznal, A če se mi zdi ta opcija neverjetna, o tisti v zvezi s prodajo organov, ki jo je policija že zavrnila, sploh nočem slišati, Ne verjamem vanjo, ker enostavno nočem živeti v državi, v kateri je to sploh možnost, Zame je enaka kot možnost, da bi lahko bil kdorkoli na tem svetu tak psihopat, da bi enostavno užival v tem, da koga omami in gleda, kako se ta poda v ledeno reko, Upam, da se bosta tako Domen kot Klemen varno vrnila domov, pa četudi s kakšnim bednim izgovorom, In nam vsem črnogledom zaprla gobce, Dženana Kmetec „V razgovorih z ministrico za zdravje se je v sklopu iskanja rešitev težke finančne situacije zaradi slabega poslovanja v obdobju 2009-2013, ko smo pridelali 6,5 milijona evrov kumulativne izgube, govorilo predvsem o stabiliziranem poslovanju, kjer za leto 2015 prvič po 2008 beležimo pozitiven rezultat, ta pa seveda ne omogoča reševanja preteklih dolgov in tudi ne velikih investicij, ki pa so v naši bolnišnici že danes nuja. Ministrstvo za zdravje izpostavlja problem Prejeli smo zagotavljanja dobrega pol milijona za lastno udeležbo pri gradnji za naše okolje vitalnega projekta urgentnega centra v SB Ptuj. Ob tem pa smo že v procesu prepotrebnega izredno nujnega novega investicijskega ciklusa obnove iztrošene opreme, brez katere delovanje bolnišnice več ni možno: trije ultrazvočni aparati, dva digitalna rentgenska aparata, nov računalniško-infor-macijski sistem RIS-PACS, dve operacijski mizi, laboratorijska oprema, obnova porodnega blo- Odgovor na komentar »Poslovni model slovenskega in ptujskega stečaja« prikaz nasprotnih dejstev po objavi komentarja novinarke Mojce Zemljarič, z dne 8.3.2016 v po vezavi z člankom Odpiranje, zapiranje in veri-ženje podjetij, za katerimi ostanejo milijonski dolgovi Vzporednice med stečaju družb Dumida d.o.o.,Tisto d.o.o. in Petovia avto d.o.o. ne obstajajo. Stečaj družbe Dumida d.o.o. se je zgodil v posledici storitve več kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil prevzemnik poslovnega deleža Dumida d.o.o. Antonio Redri-gues Castillo, v sodelovanju z Nino Plečko zoper katere teče pri Okrožnem sodišču Maribor kazenski postopek po pravnomočni obtožnici Okrožnega državnega tožilstva Maribor in je v posledici navedenega Vilko Cerovič oškodovanec, ki pa kot direktor družb Tisto d.o.o. in Dumida d.o.o. nikoli ni ravnal nezakonito in v škodo upnikov. V posledici ravnanj obravnavanih po pravnomočni obtožnici, pa je zaradi unovčitve bančnih poroštev bil uveden stečaj družbe Tisto d.o.o.. Prav tako Vilko Cerovič ni v nikakršni povezavi z lastniki, poslovodnimi ali nadzornimi organi družbe Petovia avto d.o.o., družbo je zapustil leta 2007, od tedaj pa z navedeno družbo ne posluje in z lastniki ali direktorji ne sodeluje prav tako ni seznanjen z njihovimi poslovodnimi in drugimi korporativnimi odločitvami in ravnanji. Ne gre torej za »poslovni model slovenskega in ptujskega stečaja« ampak za obstoj utemeljenega sum storitve večih kaznivih dejanj, katerih oškodovanec je tudi Vilko Cerovič, kakor izhaja iz pravnomočne obtožnice zoper zgoraj navedene, obravnavane pri Okrožnem sodišču Maribor. Vilko Cerovič zanj po pooblastilu odvetnica Mojca Veljkovič Pripis uredništva Zaradi napake, ki je nastala v prejšnji številki Štajerskega tednika pri pretipkavanju, besedilo ponavljamo. Za nenamerno napako se opravičujemo. Uredništvo ka, odprtje prostorov Dore in letos tudi nabava novega CT-apara-ta, vse skupaj v vrednosti blizu 3 milijone evrov. In v primeru, če ne uspemo zagotoviti 500.000 evrov, so ponovno odprte vse možnosti - tudi negativne! Odlašanje s prepotrebno investicijo v gradnjo urgentnega centra, nujno obnovo operacijskega bloka in intenzivne terapije bo onemogočilo stabilno razvojno naravnano delovanje naše bolnišnice, brez katere se tako zdravstvo v regiji Sp. Podravje kot enakost prebivalcev glede zdravstvene oskrbe v naši državi sesuje." Rešitev v sodelovanju z Domom upokojencev? Med drugim je ministrica za zdravje na obisku Ptuja povedala še, da se razmišlja o optimizaciji mreže bolnišnic, ki bi pomenila tudi ukinjanje nekaterih programov v manjših bolnišnicah. „Omenjena je bila specializacija bolnišnic, kar ni nič novega. Dobri poznavalci vedo, da se regionalne sekundarne bolnišnice, še posebej naša, lotevamo vedno le stvari, ki so na vrhu zdravstvenih potreb prebivalstva: naš cilj je zagotoviti 90 % vseh potrebnih zdravstvenih uslug za naše uporabnike v lokalnem okolju in nikakor eksotične redke patologije, ki zahteva izredne materialne in kadrovsko strokovne resurse," pojasnjuje Levanič. O namigovanjih, da se bolnišnica že povezuje z Domom upokojencev Ptuj, ki bi (seveda ob soglasju pristojnega ministrstva) lahko dal pol milijona evrov ali celo še več (če bi šli v projekt, vreden 3,3 milijona evrov) pre-potrebnih sredstev za začetek izgradnje urgentnega centra na Ptuju, v zameno pa bi se v bolnišnici zgradil negovalni oddelek, direktor Bolnišnice Ptuj pravi: „Problematika starajočega se prebivalstva je tudi naša realnost, zato že imamo obstoječi oddelek podaljšanega bolnišničnega zdravljenja s 40 posteljami in precejšen program negovalne neakutne bolnišnice. Morebitna širitev tovrstne dejavnosti je tako s stališča potreb prebivalstva kot stroke jasno upravičena, seveda nikakor na račun odmika bolnišnice od njene osnovne usmeritve v sekundarno splošno regijsko bolnico, ki zagotavlja vse nujne bolnišnične storitve v našem okolju. Za vse omenjeno so potrebna precejšnja sveža finančna sredstva, ki jih bolnišnica sama s svojim poslovanjem ne more zagotoviti, zato bo treba poiskati rešitve na različnih nivojih, tako v državi kot tudi v lokalni skupnosti in morebitnih partnerstvih. Časa za to pa ni veliko, če se ne želimo ponovno vrniti v čase nestabilnosti in negativnih razmišljanj okrog osrednje zdravstvene ustanove v naši regiji. Žal se ne morem znebiti slabega občutka, da za vsem še vedno stojijo ambicije posameznikov, interesnih skupin in nekaterih okolij v državi, ki za rešitev svojih privilegijev najlažje žrtvujejo šibkejše!" Dženana Kmetec Dežno pri Podlehniku • DARS sedmih hiš Pomagala ni niti O hišah v Dežnem pri Podlehniku, ki jih DARS kljub ne Feguš, Fric, Merc, Predikaka, Srdinšek, Toplak) ostaja Alojzija Merc se je obrnila celo na varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer. Ta naj bi pomagala v primerih, ko je z aktom državnega organa, organa lokalne samouprave ali nosilca javnih pooblastil kršena katera izmed pravic. V tem primeru se to očitno naj ne bi zgodilo, saj je varuhinja februarja odgovorila: »Razumemo vaše skrbi in težave, s katerimi se soočate. Vendar vam varuh v zaprošeni smeri ne more pomagati. Od varuha namreč pričakujete, da naj bi vas podprl v vaših prizadevanjih. Slednjega ne moremo storiti, saj bi s tem vplivali na neodvisno in nepristransko odločanje pristojnega organa.« Posamezniki bi namreč morali pravice in pravne koristi najprej uveljavljati v za to predpisanih postopkih. Nussdorferjeva pojasnjuje: »Temu so namenjena pravna sredstva, ki jih je dolžan uporabiti vsak posameznik sam. Varuh tega namesto njega ne more storiti in ne more popravljati morebiti zamujenih dejanj posameznikov. Sami pa smo dolžni ugotavljati, ali so pristojni organi morebiti kršili človekove pravice in temeljne svoboščine.« Preostane jim le še tožba Lastniki hiš so prepričani, da sprejemanje državnega prostorskega načrta ni bilo povsem zakonito in da bi tudi oni morali biti stranke v postopku sprejemanja gradbenega dovoljenja za avtocesto. Varuhinja pa jim je odgovorila le, da se tožbi ne Foto: CG Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 18. marca 2016 Aktualno Štajerski 3 Slovenija • Zaradi stavke policisti izrekli za okoli 12,5 milijona evrov manj glob Državna blagajna siromašnejša, žepi voznikov pa ne ... Čas trajanja policijske stavke je te dni že presegel že štiri mesece. Zato smo preverili, kakšne so posledice stavke oziroma kako se ta odraža v varnosti v prometu, pa tudi v državni blagajni. Kot so pojasnili na ministrstvu za notranje zadeve, v času stavke policisti opravljajo samo z zakonom opredeljene naloge. Tako morajo med stavko opravljati naloge varovanja življenja, osebne varnosti ljudi in premoženja, preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, prav tako morajo tudi v času stavke odkrivati in prijemati storilce kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb ter jih izročati pristojnim organom. Dolžni so tudi varovati nekatere osebe, organe, objekte, prostore in okoliše državnih organov, vzdrževati javni red, nadzirati in urejati promet na javnih cestah, nadzirati držav- no mejo in opravljati naloge, določene v predpisih o tujcih. Prometna varnost enaka, število umrlih močno naraslo Preverili smo, kakšen so posledice stavke policistov v prvih dveh mesecih letos. Zanimalo nas je ali se je poslabšalo stanje prometne varnosti na cestah. Po besedah predstavnika Policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Draga Menegalije prometna varnost ostaja na približno enakem nivoju kot v preteklih obdobjih, se je pa število umrlih v prometnih nesrečah povečalo za kar 180 %: »V prvih dveh mesecih leta 2016 se je zgodilo 2.402 prometnih nesreč, torej 3 % manj kot leto prej (2.484). V teh prometnih nesrečah je umrlo 18 udeležencev (lani 10), 89 se jih je hudo telesno poškodovalo (lani 100), 1.030 pa lahko (lani 994).« Vozniki veseli, država ne ... Precej bolj kot udeleženci v prometu stavko policistov ob- Število izrečenih glob I Leto 2014 Leto 2015 Leto 2016 Mesec vročitve Št. obrazcev Izrečene kazni Št. obrazcev Izrečene kazni Št. obrazcev Izrečene kazni Januar 24.157 6.309.075 20.562 5.660.316 4.168 1.417.623 Februar 20.758 5.584.529 20.845 5.695.033 4.327* 1.601.787* Marec 28.099 7.340.790 26.508 6.906.312 April 25.246 6.882.739 22.932 6.304.662 Maj 23.438 6.331.749 20.668 5.901.222 Junij 22.161 6.148.832 20.073 5.893.341 Julij 24.119 6.751.456 21.606 6.208.464 Avgust 21.943 6.199.598 22.482 6.291.381 September 23.156 6.449.977 22.809 6.168.937 Oktober 24.211 6.864.365 19.297 5.336.999 November 18.471 5.477.482 13.387 4.050.991 December 14.552 4.619.836 4.042 1.763.965 SKUPAJ 270.311 74.960.434 235.211 66.181.627 1 čuti državni proračun. Policisti so namreč v zadnjih dveh mesecih izrekli skoraj 33.000 manj glob za prekrške kot leto prej v enakem obdobju. Medtem ko so januarja lani izrekli 20.562 glob, so januarja letos namreč izrekli za 480 % manj glob, in sicer 4.168. Tudi februarja je bilo izrečenih za približno 480 % manj kazni; po podatkih policije je bilo namreč februarja lani skupaj izrečenih 20.845 glob, febru- arja letos pa 4.327, pri čemer pa podatki za letošnji februar niso popolni, saj kot pravijo, niso bili vneseni še vsi obrazci. V dveh mesecih za 8 milijonov manj kazni Izpad, ker policisti opravljajo samo z zakonom opredeljene naloge, je samo v prvih dveh mesecih letos ocenjen na okoli 8,2 milijona evrov. Iz tabele o izrečenih globah in njihovem izrečenem znesku, ki so nam jo posredovali, je namreč razvidno, da je bilo v januarju v primerjavi z istim mesecem lani izrečenih za dobra 4,2 milijona evrov manj kazni: januarja letos za 1.417.623 evrov, v enakem obdobju lani pa kar za 5.660.316 evrov. Podobno kažejo podatki za februar, ki sicer še niso popolni: februarja letos je izrečeni znesek glob znašal 1.601.787 evrov, v enakem obdobju lani pa 5.695.033 evrov. Kot je še razvidno iz podatkov Policije, je izpad zaradi stavke od novembra do marca letos ocenjen na skupaj neverjetnih 12,5 milijona evrov. Že v prvem mesecu stavke - v novembru - so policisti v primerjavi z enakim obdobjem leto pred tem napisali za 1,42 milijona evrov manj kazni, decembra pa za 2,85 milijona evrov manj kot leto pred tem. Ta številka pa se do letošnjega marca le še povečuje ... Monika Levanič *Podatki so nepopolni (niso še vneseni vsi obrazci) Vir: Policija tik ob avtocesti noče odkupiti varuhinja človekovih pravic posredni bližini bodoče avtoceste ni želel odkupiti in porušiti, smo že poročali. Sedmim družinam (Belšak, le še možnost tožiti DARS, ki pa nobene od tovrstnih tožb doslej še ni izgubil ... bodo mogli izogniti. Njen odgovor je presenetljiv; pravica do zdravega življenjskega okolja je namreč zapisana že v ustavi, varuhinja pa lahko vloži ustavno pritožbo ... Vsakemu organu tudi lahko posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic v zadevi, ki jo obravnava, ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku pred temi organi. V imenu ali s pooblastilom stranke pa lahko na ustavno sodišče celo vloži zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti določenih predpisov ali aktov. Namesto vsega naštetega pa je le zapisala: »V vlogi sicer izražate odklonilen odnos do vložitve tožbe, kar vam po vaših navedbah v zadevi še ostane, vendar se verjetno sodnemu uveljavljanju vaših pravic in pravnih koristi, glede na odziv DARS, ne boste mogli izogniti.« Lastniki hiš se bojijo, da s tožbo ne bodo veliko dosegli. Robert Toplak pravi: »Pregledal sem podobna sojenju DARS-u. Tožbe še nikoli ni izgubil. Tudi zakoni so mu pisani na kožo. Od nas zahteva, naj naredimo novo vodno študijo, če se z obstoječo ne strinjamo. Študija pa stane najmanj Sedem hiš v Dežnem bo stalo tik ob avtocesti. 20.000, 25.000 evrov. Poleg tega pa jo lahko nato DARS zavrne, če se z njo ne strinja, in bo treba naročiti še eno. Sodišče bo namreč določilo tretjega izvajalca študije, ki jo bo spet treba plačati. Poleg denarja pa bi potrebovali tudi 10 let časa ... « Ob obisku ministra za infrastrukturo Petra Gašperšiča v Podlehniku je vodja projekta na DARS-u Bogdan Vrezner ponovil, da je zadeva za njih zaključena: »Državni prostorski načrt so zaradi pripomb še enkrat proučili, pa napak niso našli.« Sedem hiš bo torej stalo približno 20 metrov od pospeševalnega pasu z bodočega počivališča. Poleg emisij, hrupa, do osem metrov visokega nasipa in ograje pa jim zaradi gradnje avtocestnega odseka grozijo tudi poplave. »Država naj bi bila servis ljudem, ta servis pa se je zredu-ciral le na pobiranje prispevkov in davkov,« sklene razočarani Toplak. Eva Milošič Ministrstvo za okolje in prostor na dopise ne odgovarja Robert Toplak pojasnjuje, da prebivalci Dežnega Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) vse od leta 2009 pošiljajo pritožbe. Doslej še na nobeno niso dobili odgovora, tudi na zadnjo, ki so jo s povratnico poslali decembra lani, ne. Toplak je ogorčen: »Kot podjetnik moram stranki odgovoriti v osmih dneh, državi pa odgovoriti očitno sploh ni treba.« Na MOP priznavajo, da odgovorov posameznikom niso pošiljali, česar pa jim po Zakonu o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor tudi ni treba. »Kadar gre za pripombe na gradiva, ki so bila javno razgrnjena, ne odgovarjamo vsakemu posebej, ampak v elaboratu, ki se imenuje Stališča do pripomb,« pojasnjujejo. Januarja 2009 so namreč javno razgrnili osnutek državnega prostorskega načrta, občani pa so imeli možnost dajati pripombe in predloge: »Vsi sodelujoči pri projektu so pripombe skrbno proučili, upoštevali v največji možni meri, pripravili strokovno utemeljena stališča do pripomb in predlogov ter izdelali predlog državnega prostorskega načrta, s katerim je bila javnost ponovno seznanjena v novembru 2009. Ker je bilo na javni seznanitvi in po njej podanih še nekaj pripomb, smo ponovno pripravili stališča do teh pripomb in jih posredovali občinam. Na podlagi teh stališč smo pripravili spremenjen predlog državnega prostorskega načrta, ki je bil 23. februarja 2010 predstavljen vsem občinam na trasi avtocestnega odseka. Na tem sestanku so strokovnjaki občinam ponovno podrobno predstavili razloge za posamezne rešitve in se dogovorili še za zadnje popravke.« Foto: EM 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 18. marca 2016 Slovenija, Podravje • Primerjava vrednosti omrežnin za odvajanje in čiščenje odpadnih vod Katere občine so finančno bolj in ka V minulem desetletju so občine množično gradile sisteme za odvajanje in čiščenje odpadnih ter padavinskih vod žavnih sredstev vložile na desetine milijonov evrov, pa celovit sistem odvajanja in čiščenja odpadnih vod v večini Največ kanalizacije je zgrajene na območju mest in strnjenih nižinskih naselij. Številni podeželski kraji, zlasti območja razpršene gradnje na gričevnatem in hribovitem območju, so še vedno brez rešitev. Ker je gradnja kanalizacijskih cevovodov in čistilnih naprav precej draga, bodo na območjih z razpršeno poselitvijo rešitve v prihodnje zagotavljali z vgrajevanjem malih čistilnih naprav. Čeprav je bilo sprva predvideno, da je treba sistem čiščenja odpadnih vod urediti do leta 2017, je država predpise nedavno spremenila in roke podaljšala. Cene za obvezne komunalne gospodarske javne službe (GJS) se obračunavajo po vladni uredbi, ki je v veljavo stopila v začetku leta 2013. V skladu z njo je cena za uporabnika sestavljena iz omrežnine, cene storitve in okoljske dajatve. Predračunsko ceno storitve oblikuje koncesi-onar oz. upravljavec (glede na predvidene stroške, ki jih bo imel z izvajanjem svoje službe). Sredstva, ki se zberejo na tej postavki, so prihodek koncesio-narja. Sredstva, zbrana iz omre-žnin, pa so prihodek občinskih proračunov. Gre za denar, ki bi ga občine načelom morale vložiti nazaj v omrežje - za nove ali obnovitvene investicije. Omrežnina je dejansko najemnina za uporabo omrežja. Na položnici jo plačajo uporabniki, upravljavec pa jo potem kot najemnik plačuje občini. Višina omrežnine se oblikuje glede na vrednost omrežja kot amortizacija za osnovna sredstva. Ker so občine na območju Podravja kanalizacijo gradile šele v minulem obdobju in ker je bila nedav- mmmmmmmmmmmmmmimmtmmimii^ V Sloveniji lani načrpali 980 milijonov m3 vode V torek, 22. marca, bomo zaznamovali svetovni dan voda, ki letos poteka pod sloganom »Voda in delovna mesta«. Združeni narodi (ZN) pri tem izpostavljajo predvsem vlogo in pomen tistih delavcev, ki s svojim delom skrbijo za kakovost in dobavo pitne vode končnim uporabnikom. Po podatkih ZN je na svetu približno 1,5 milijarde ljudi zaposlenih v dejavnostih, ki so povezane z vodo. V Sloveniji je bilo konec leta 2014 v dejavnosti »oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja« registriranih 9.359 delovno aktivnih oseb. Med temi jih je 4.265 skrbelo za zbiranje, prečiščevanje in distribucijo vode ter za ravnanje z odplakami; te osebe so bile pri svojem delu v najožjem smislu povezane z zagotavljanjem pitne vode in s skrbjo za njeno neoporečnost za vse nas. V letu 2014 smo v Sloveniji načrpali 980 milijonov m3 vode. Večina te vode (817 milijonov m3) je bila načrpana iz lastnih zajetij, predvsem iz površinskih vodnih virov. Uporabljena je bila v industriji: za proizvodne procese v rudarstvu, predelovalnih dejavnostih, pri oskrbi z električno energijo, plinom in paro in pri oskrbi z vodo, ravnanju z odplakami in odpadki, saniranju okolja ter za namakalne sisteme v kmetijstvu. Vir: SURS '/////////////////////////^^^^ no predana v uporabo oz. poskusno obratovanje, omrežnine povsod še ne zaračunavajo. Prav tako v večini občin nimajo izbranih koncesionarjev, ki bodo sistem upravljali. Za tokratni Tednikov objektiv smo podatke o višini omrežnin zbrali za večino občin na območju Sp. Podravja ter za nekaj slovenskih mestnih občin. Finančni podatki o višini omrežnin veljajo za priključek vodomera 20 DN, prikazani pa so brez DDV. Podatki so zbrani in povzeti po odgovorih, ki smo jih prejeli iz občin. Dravsko in Ptujsko polje Na ravnici ob Dravi so občine v minulih letih zgradile več deset kilometrov kanalizacijskih cevovodov, prečrpališč in čistilnih naprav. Zato je na tem območju na kanalizacijski sistem priključenih tudi največ uporabnikov. V mestni občini (MO) Ptuj je priključenih 5.514 gospodinjstev, 579 podjetij in 119 ustanov. Omrežnina za odvajanje znaša 3,16 evra, za čiščenje 8,2 evra. Občina obe omrežnini 40-odstotno subvencionira. Primerjava vrednosti omrežnin med mestnimi občinami 1 Občina 1_Odvajanje (€)_1 Čiščenje (€) 1 Subvencija^ Murska Sobota 2,12 nimajo nimajo Maribor 3,74 v ceni storitve nimajo Ptuj 3,16 8,2 40 % Novo mesto 5,91 2,11 nimajo Slovenj Gradec 1,62 2,27 nimajo Velenje 2,60 3,49 nimajo Ljubljana 1,46 1,73 nimajo Kranj 11,84 2,56 nimajo Nova Gorica 2,03 nimajo nimajo Vir: občine Nekatere občine, na primer Kranj, Murska Sobota, Maribor in še katera, čiščenja odpadnih vod ne zaračunavajo v skladu z vladno uredbo. Na MO Murska Sobota so povedali, da omrežnine za čiščenje ne obračunavajo in da čiščenje odplak obračunavajo po volumnu porabljene vode. Tudi iz MO Kranj so nam sporočili, da cene za čiščenje ne obračunavajo v skladu z uredbo, čeprav imajo znesek omrežnine oblikovan in ga uporabnikom zaračunavajo. V Novi Gorici omrežnine za čiščenje ne obračunavajo, saj je centralna čistilna naprava v poskusnem obratovanju. Kot so pojasnili, bodo omrežnino začeli zaračunavati predvidoma prihodnje leto. MO Maribor omrežnino za odvajanje obračunava, ne pa tudi omrežnine za čiščenje. »Za čiščenje odpadnih voda je sklenjena BOT-koncesija (Built - Operate - Transfer), kar pomeni Izgradi - Izvajaj - Prenesi. Po koncu obdobja, za katerega je bila koncesija sklenjena (leto 2024), se objekt prenese v last MO Maribor. Za izvajanje čiščenja odpadnih voda plačujejo uporabniki, ki so priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, »storitveno pristojbino«. Račun, ki ga mesečno izstavlja koncesionar AQS, je sestavljen iz dveh delov: stroška delovanja čistilne naprave, ki čisti odpadne vode, in stroška investicije, ki izhaja iz zasebnega financiranja gradnje mariborske centralne čistilne naprave v 90. letih, po tej BOT-koncesiji. Za čiščenje se omrežnine posebej ne plačuje, ker v tem primeru veljajo določila BOT-koncesije,« so za naš časopis povedali na MO Maribor. Občine pri oblikovanju cen komunalnih storitev v številnih primerih ne upoštevajo državnega predpisa (uredbe), terih primerih tudi zelo visoke zneske), drugi pa ne? V občini Hajdina je na kanalizacijo priključenih 773 gospodinjstev, devet gostinskih lokalov in 15 javnih ustanov oz. neprofitnih uporabnikov. Haj-dinska kanalizacija je speljana na centralno čistilno napravo Ptuj. Omrežnine uporabnikom ne zaračunavajo, ker še nimajo sklenjenega sporazuma o njenem obračunu. V občini Kidričevo je na javno kanalizacijsko omrežje priključenih 1.189 gospodinjstev, 72 podjetij, tri osnovne šole, zdravstveni dom, občina in lekarna. Omrežnina za odvajanje znaša 11,15 evra, za čiščenje 5,17 evra. Občina obe omrežnini subvencionira: za odvajanje v znesku 8,15 evra oz. 75 odstotkov ter za Letne izgube zaradi slabega omrežja: 46 milijonov m3 Za javno vodovodno omrežje v Sloveniji je bilo v letu 2014 načrpanih 163 milijonov m3 vode; ta je po 24.017 kilometrih cevi in od 458.305 vodovodnih priključkov stekla do končnih uporabnikov (gospodinjstev, vrtcev, šol in drugih dejavnosti). Na tej poti se je nekaj manj kot 46 milijonov m3 vode izgubilo, predvsem zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja. Na koncu je bilo uporabnikom dobavljenih 117 milijonov m3 vode, od tega največ, dve tretjini, gospodinjstvom. Vir: SURS čiščenje 4,78 evra oz. 95 odstotkov. V občini Starše je na sistem priključenih 1.064 gospodinjstev, 26 podjetij in 23 javnih ustanov. Omrežnina za odvajanje znaša 4,85, za čiščenje 8,2 evra; obe sta 50-odstotno subvencionirani. Na območju občine Slovenska Bistrica je na sistem javne kanalizacije priključenih 2.837 gospodinjstev, 456 podjetij in 24 javnih ustanov. Omrežnina za odvajanje znaša 3,14, za čiščenje 1,09 evra. Omrežnino za odvajanje občina subvencionira z 1,64 evra. V občini Markovci je na kanalizacijski sistem priključenih 690 gospodinjstev, 34 podjetij in pet javnih ustanov. Omrežnina Y/ZIP za odvajanje odplak znaša 11,45, za čiščenje 4,77 evra. Oboje občina subvencionira (50 %). V občini Gorišnica je na sistem priključenih 518 gospodinjstev, 24 podjetij in sedem javnih ustanov. Omrežnina za odvajanje znaša 7,63 evra, za čiščenje 6,84 evra; obe sta 40-odstotno subvencionirani. Haloze Haloške občine so kanalizacijo v večini zgradile po občinskih središčih ter na sistem priključile svoja upravna poslopja, šole in vrtce, bližnje poslovne in stanovanjske objekte, dvorane, zdravstvene ambulante, župnišča ter druge javne ali zasebne poslovne prostore. Za naselja po halo-ških gričih, torej na območjih razpršene gradnje, bodo sistem čiščenja odplak urejali z malimi čistilnimi napravami. V občini Žetale je čistilna naprava pri osnovni šoli. Nanjo so priključene javne ustanove, ki so v središču občine, ter štiri gospodinjstva. Občina uporabnikom omrežnin ne zaračunava. Za letos načrtujejo gradnjo kanalizacijskega omrežja, s katerim bi lahko na čistilno napravo priključili še devet gospodinjstev. Nadalje bi potem pripravili tudi ustrezne pravne podlage za oblikovanje cen. petek • 18. marca 2016 Tednikov objektiv Štajerski 5 tere manj prizanesljive do občanov (kanalizacije). Kljub temu da so lokalne skupnosti v varovanje vodnih virov podtalnice s pomočjo evropskih in dr-podravskih občin ni vzpostavljen. Vrednosti omrežnin za kanalizacijo v občinah Spodnjega Podravja V občini Podlehnik je na kanalizacijski sistem priključenih 70 gospodinjstev, štiri podjetja, občina in šola. Omrežnine občina subvencionira v celoti, saj občanov ne želijo finančno preobremeniti. Za odvajanje odplak znaša omrežnina 8,15, za čiščenje pa 6,64 evra. V občini Majšperk je na sistem javne kanalizacije priključenih 159 individualnih in 11 večstanovanjskih objektov, 21 podjetij ter osem javnih ustanov. Omrežnina za odvajanje odplak znaša 7,4 in za čiščenje 4,87 evra. Občina obe omrežni-ni subvencionira: odvajanje v Občina Čiščenje (€)B Skupaj (€) Subvencija občine(%l *Koliko abnik (€) Ptuj 3,16 8,2 11,36 40 6,82 Hajdina nimajo nimajo 0 0 Kidričevo 11,5 5,17 16,76 75 in 95 3,16 Starše 4,85 8,2 13,05 50 6,53 Žetale nimajo nimajo 0 - 0 Majšperk 7,4 4,87 12,27 79 in 72 2,91 Podlehnik 8,15 6,64 14,79 100 0 Videm 14,49 4,62 19,11 80 3,82 Cirkulane nimajo nimajo 0 - 0 Zavrč nimajo nimajo 0 0 Destrnik 5,45 0,63 6,08 37,5 3,8 Juršinci nimajo nimajo 0 0 Sveti Andraž nimajo nimajo 0 - 0 Markovci 11,45 4,77 16,22 50 8,11 Gorišnica 7,63 6,84 14,47 40 8,68 Ormož 4,21 1,06 5,27 30 3,69 Sveti Tomaž 4,21 1,06 5,27 60 2,11 Središče ob Dravi nimajo nimajo 0 0 Lenart nimajo nimajo 0 - 0 Slovenska Bistrica 3,14 1,09 4,23 1,64 € 2,59 *Velja samo za gospodinjstva in neprofitne uporabnike, ne pa tudi za gospodarstvo. V tabeli smo prikazali samo eno izmed postavk, ki jo uporabnik plača na položnici za kanalizacijo, ob predpostavki, da ima vodovodni priključek 20 DN. Sredstva iz zbrane omrežnine koncesionar nakazuje v proračune občin. Poleg omrežnine so na položnicah še postavke za okoljsko dajatev ter storitve odvajanja in čiščenja, ki jih uporabnik plača glede na količino porabljene vode. V tabeli prikazani zneski so brez DDV; ta pri obračunu cen komunalnih storitev znaša 9,5 %. Subvencija občine se pri obračunu upošteva gospodinjstvom in neprofitnim uporabnikom; gospodarstvo plačuje polno ceno, brez subvencije. Foto: Črtomir Goznik ki je pravna podlaga za obračun. Zakaj potem eni morajo plačevati (v neka- znesku 5,9 evra (79 odstotkov) ter čiščenje 3,5 evra (72 odstotkov). V občini Videm je na sistem priključenih 47 individualnih stanovanjskih objektov in en večstanovanjski, deset podjetij in štiri neprofitne ustanove. Omrežnina za odvajanje odpadne vode znaša 14,49 evra in za čiščenje 4,62 evra; občina obe subvencionira v višini 80 odstotkov. V občini Cirkulane imajo na sistem priključenih 129 gospodinjstev, šest gospodarskih družb in pet neprofitnih uporabnikov. Omrežnin ne zaraču- Foto: Črtomir Goznik Slovenija je z vodo bogata država. Vendar to ne pomeni, da nam bo kakovostna pitna voda vedno na razpolago. Zato je prav, da že danes naredimo vse, kar je v naši moči, da bo še naprej ostala takšna, kakršna mora biti: čista in nam vsem dostopna naravna dobrina. navajo. Podlage za obračun cen v skladu z uredbo pripravljajo. V občini Zavrč je skupno priključenih 95 uporabnikov: 84 gospodinjstev, pet podjetij in šest neprofitnih ustanov. Občina omrežnin ne obračunava, poteka pa postopek oblikovanja cen in podeljevanja koncesije. V občini Makole na javni kanalizacijski sistem ni priključen niti en uporabnik. Slovenske gorice Tudi na območju Slovenskih goric je slika s kanalizacijskim omrežjem podobna kot v Halozah: sistem je v glavnem zgrajen po občinskih središčih, v razpršenih naseljih po gričih pa bodo nameščali male čistilne naprave. V občini Destrnik je trenutno na sistem priključenih 144 gospodinjstev, štirje samostojni podjetniki ter pet javnih ustanov. Omrežnina za odvajanje znaša 5,45 evra, za čiščenje 0,63 evra. Občinska subvencija omrežnin je 37,5-odstotna. V občini Juršinci je na sistem priključenih 19 gospodinjstev, dve podjetji in pet javnih ustanov. Omrežnine ne zaračunavajo, saj še nimajo sprejetih in potrjenih elaboratov za obračun cen. V občini Sv. Andraž je na sistem priključenih 12 gospodinjstev, šola, dvorana, gasilski dom in nobeno podjetje. Omrežnine ne obračunavajo, so pa postopek oblikovanja cen že začeli. V občini Lenart je na sistem priključenih 576 gospodinjstev, 115 podjetij in osem javnih ustanov. Omrežnine za odvajanje in čiščenje ne obračunavajo. Cena za občane (€) Omrežnina v Sp. Podravju 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 8,68 8,11 6,82 6,53 3,82 3,8 3,69 3,16 2,91 2,59 2,11 0 0 0 0 0 0 0 0 0 TO C Č7 0 > 01 >u "a 01 to 4-» 01 >M 01 'c 01 "a a > "a o CL 01 c ro :d u > TO M 'c 01 Q u C "a c < > m >M >M > u O ro o 'c E E i— o TO Q o H > i/l 01 >u T3 01 J_| CO i- u TO "C C 4J 01 iü —' ÜQ Ormoško območje Občina Ormož je v finančnem obdobju 2007-2015 kanalizacijo in čistilne naprave gradila predvsem na podeželju: Cvet-kovci, Trgovišče, Sodinci, Velika Nedelja, Ivanjkovci, Miklavž pri Ormožu ... Na območju celotne občine je na kanalizacijski sistem priključenih 1.175 gospodinjstev. Podatek zajema tudi vsa gospodinjstva iz stanovanjskih blokov. Na sistem je priključenih 121 podjetij in 48 javnih oz. neprofitnih ustanov, zavodov . Omrežnina za odvajanje odplak znaša 4,21, za čiščenje 1,06 evra; obe občina subvencionira 30-odstotno. Občina Središče ob Dravi je v gradnjo kanalizacije v minulem obdobju vložila deset milijonov evrov. Trenutno je priključenih okrog 300 uporabnikov, kapaci- teta sistema je 500 priključkov. Omrežnine ne zaračunavajo, saj so elaborati o oblikovanju cen še v pripravi. Kot je povedal župan Jurij Borko, bodo cene storitev in vrednosti omrežnin na občinskem svetu potrjevali v kratkem. V občini Sv. Tomaž imajo s kanalizacijo pokrit del naselij Sv. Tomaž in Koračice. Na sistem je priključenih 43 gospodinjstev, dve podjetji in šest javnih ustanov v središču občine. Omrežnina za odvajanje odplak znaša 4,21 evra, za čiščenje 1,06 evra in ju občina subvencionira (60 %). Mojca Zemljarič Manj kot 10 % načrpane vode ostalo neprečiščene Voda, ki ni bila porabljena v industriji, gospodinjstvih, javnih institucijah, kmetijstvu in drugih dejavnostih, je bila izpuščena nazaj v okolje. 810 milijonov m3 odpadne vode je bilo pred izpustom prečiščene, 80 milijonov m3 vode pa je bilo izpuščene neprečiščene. Nazaj v okolje je steklo tudi 94 milijonov m3 meteornih voda. Vir: SURS Vir: občine Vir: občine 6 Štajerski Podravje petek • 18. marca 2016 Ormož • Oblikujejo pravne podlage za gospodarske javne službe Koncesije, koncesije ... še vedno vroča tema Svetniki občine Ormož so na 11. redni seji v prvem branju obravnavali odloke, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb (GJS). Besedilo odlokov je pripravil Evropski pravni center (EPC), občina Ormož mu bo za to plačala 13.000 evrov. V postopku sprejemanja so štirje odloki: splošni akt ter trije za posamezna področja (vodovod, kanalizacija, komunalni odpadki). Na novo pripravljene odloke je predstavil Milan Železnik iz EPC. Po njegovi predstavitvi so sledila vprašanja svetnikov. Vodja svetniškega kluba SMC Mojca Žnidarič je opozorila, da je vsebina odlokov skoraj dobesedni prepis državnih uredb, ki urejajo posamezna področja GJS. Svetnik Davorin Kovačec, prav tako SMC, je naštel vrsto vprašanj in nejasnosti, ki jih je zasledil v besedilu novo nastajajočih predpisov. Preostali člani svetniškega zbora posebnih pripomb ali vprašanj o vsebini odlokov niso imeli. Vsi štirje akti so na seji dobili zeleno luč za nadaljnjo obravnavo. Žnidaričeva: »Je smiselno postavljati vprašanja, če so odgovori pavšalni?« Živahnejša razprava na temo GJS se je odprla pri točki Pobude in vprašanja. Svetnike SMC je zanimalo, ali ni naloga občine in župana skrb za smotrno, pošteno in zakonito porabo javnih sredstev. »Zakaj je bil pri izbiri koncesionarja za vzdrževanje javne razsvetljave izločen nekdo, ki je ponudil najnižjo ceno? Kakšni so tehtni razlogi? Na podlagi česa ste z obstoječim vzdrževalcem podaljšali pogodbo in za kakšno ceno?« je spraševala Mojca Žnidarič. »Za končanje razpisa brez izbire izvajalca sem se odločil, ker je takšno ravnanje smotrno, po- šteno, zakonito in ekonomično. Vedno ko smo sprejeli dumpin-ško ponudbo, smo dodatek reševali z aneksi. Ivanuša in drugih koncesionarjev nisem jaz izbral. Izbral jih je nekdo drug. V pogodbi piše, da lahko koncesije podaljšujem. Tudi za takšno obdobje, kot so bile koncesije sklenjene,« je odgovoril župan, Žnidaričeva je nadaljevala: »Zakaj smo danes potrjevali nove akte, če lahko koncesije podaljšujete ... In zakaj jih podaljšujete z obstoječimi koncesionarji, če jih je nekdanji župan tako slabo izbral? Upate celo reči, da je bila ponujena cena dumpinška, ne da bi cene primerjali z drugimi občinami. Jaz ne bi upala reči, da je cena dumpinška. Na področju odlaganja odpadkov pa se poraja vprašanje, ali lahko KP kot koncesionar išče podi-zvajalce. Sicer pa več ne vem, ali je sploh smiselno postavljati vprašanja - glede na to, kako pavšalni so vaši odgovori.« Sok razmišlja po kmečki logiki »Nisem rekel, da je prejšnji župan slabo izbral. Podredno sem dejal, da jih je tisti izbral slabe in ne jaz. Ali lahko KP poišče podi-zvajalca za odlaganje odpadkov - mi tega nismo preverjali. Oni pravijo, da ja. Saj če razmišljamo po kmečki logiki: kako bi pa drugače naredili?« je pojasnjeval župan ter o razpisu za izvajalca javne razsvetljave povedal: »Po našem izračunu cena za koncesijo ne bi šla skozi. To je prenizka cena za to, kar bi se izvajalo. Naredil sem mu največjo uslugo, da sem razpis razveljavil. Ne vem, zakaj me javno napada. Nikjer ne piše, kolikokrat smem podpisati anekse za podaljšanje koncesijskih pogodb. Če kon- cesionar dobro dela, si ne delaš problemov in koncesijo podaljšaš.« Javne poti bi po novem vzdrževal režijski obrat Kritičen pogled na sprejemanje novih predpisov o urejanju področja GJS sta na novinarski konferenci predstavila tudi Vili Trofenik in Boštjan Štefančič, člana društva Forum za zakonitost in varstvo pravic. Predvsem se jima zdi problematično, da bo občina z novo ureditvijo krajevnim skupnostim (KS) odvzela pristojnost vzdrževanja ter upravljanja 306 km javnih poti in pokopališč. Dejavnost bo predvidoma prenesla na občinski režijski obrat. »S takšno potezo občina krajevnim skupnostim odvzema osnovne naloge, zaradi katerih jim je bila kot prvim v Sloveniji ob uvedbi lokalne samouprave podeljena pravna subjektiviteta. Na tak način se odpravlja bistveni smisel njihovega obstoja,« je poudaril Tro-fenik. Po njegovem mnenju bi prenos dejavnosti vzdrževanja javnih poti na režijski obrat pomenil izogibanje razpisu koncesije za to dejavnost. Opozoril je, da bi se lahko na razpis prijavil neželeni ponudnik, kot je to bilo pri razpisu koncesije za vzdrževanje javne razsvetljave. »Črtanje možnosti podelitve koncesije zmanjšuje konkurenčnost in poskuša onemogočiti, da bi se pojavili novi oziroma neželeni kandidati za koncesije. V obrazložitvi odloka ni nikjer utemeljeno, zakaj je vzdrževanje 306 km javnih poti, za katere občinski proračun letno nameni 227.000 evrov, smiselno reševati z režijskim obratom, za vzdrževanje 96 km lokalnih cest, ki občinski proračun letno stanejo 267.000 evrov, pa podeliti koncesijo,« je poudaril Trofenik. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Največ vprašanj so ponovno zastavili svetniki SMC. Potekle koncesijske pogodbe za GJS in sklenjeni aneksi o podaljšanju Javna razsvetljava 28. 9. 2004 sklenjena pogodba za 5 let 26. 9. 2009 sklenjen aneks o podaljšanju za 5 let 25. 9. 2014 sklenjen aneks o podaljšanju za 1 leto 27. 9. 2015 sklenjen aneks o podaljšanju do 31. 12. 2015 31. 12. 2015 sklenjen aneks o podaljšanju do 30. 6. 2016 Ravnanje s komunalnimi odpadki 16. 9. 2002 sklenjena pogodba za 10 let 10. 9. 2012 sklenjen aneks o podaljšanju do 16. 9. 2013 9. 9. 2013 sklenjen aneks o podaljšanju do 31. 10. 2014 2. 9. 2014 sklenjen aneks o podaljšanju do 31. 12. 2015 18. 8. 2015 sklenjen aneks o podaljšanju do 1. 4. 2017 Oskrba s pitno vodo 21. 3. 1997 sklenjena pogodba za 5 let (od 1. 4. 1997) 5. 9. 2001 sklenjen aneks o podaljšanju za 10 let 2. 3. 2012 sklenjen aneks o podaljšanju za 5 let (do 1. 4. 2017) Vzdrževanje lokalnih cest 5. 12. 2000 sklenjena pogodba za 10 let 18. 11. 2010 sklenjen aneks o podaljšanju za 1 leto 30. 9. 2011 sklenjen aneks o podaljšanju za 5 let do 5. 12. 2016 Vzdrževanje javnih površin 5. 7. 2003 sklenjena pogodba za 10 let 23. 4. 2013 sklenjen aneks o podaljšanju do 5. 7.2 014 7. 7. 2014 sklenjen aneks o podaljšanju do 5. 7. 2015 3. 7. 2015 sklenjen aneks o podaljšanju do 1. 4. 2017 Vir: Občina Ormož Podravje, Ormož • Odgovor ministrstva na odprto pismo ormoškega župana Poziv k preučitvi ustreznosti cen storitev Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti še ni prejelo obvestila o spremembi cene v ZUDV Dornava, zato bodo zavod pozvali, naj nemudoma preučijo ustreznost cen storitev institucionalnega varstva ter podajo ustrezen predlog uskladitve cen. Kot smo v Štajerskem tedniku že poročali, je ormoški župan Alojz Sok v začetku meseca na ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anjo Kopač Mrak naslovil odprto pismo, kjer je izrazil svoje nestrinja-nje v zvezi s krepkim povišanjem stroškov bivanja v stanovanjskih skupnostih v zavodu Dornava (Zavod za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava). V pismu je še zastavil vprašanje, kdaj bodo spremenili pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih Spomnimo Od maja lani se je cena varstva v stanovanjskih skupnostih v ZUDV Dornava dvignila s 44 evrov na 64,10 evra za oskrbovanca na dan, kar pomeni 45,68% povišanje. To za ormoško občino za šest oskrbovancev letno znese dodatnih 44.019 evrov. A občina plačilo po višjih cenah storitve zavrača. Tako se ji je od lanskega maja do decembra nabralo že dobrih 28.320 evrov neporavnanih obveznosti, za katere je zavod 16. februarja vložil izvršbo zaradi izterjave. Foto: Črtomir Goznik Bodo v dornavskem zavodu lahko dokazali, da so podražitve, na katere opozarja ormoški župan, upravičene? storitev in tako prekinili z zaračunavanjem »neupravičeno visokih stroškov« bivanja v stanovanjskih skupnostih v ZUDV Dornava. Pravilnik sprejet v prvi polovici leta Po slabih dveh tednih je župan prejel odgovor, v katerem pojasnjujejo, da so za pripravo spremembe pravilnika imenovali delovno skupino in da bo pravilnik predvidoma sprejet še v prvi polovici letošnjega leta. Med drugim še pišejo, da se na podlagi veljavnega pravilnika cene storitev usklajujejo enkrat letno, in sicer s prvim marcem. A na ministrstvo v tem trenutku še niso prejeli obvestila o spremembi cene v ZUDV Dornava, zato bodo zavod pozvali, »naj (glede na izkazane prihodke in odhodke v sprejetem letnem poročilu za leto 2015 ter načrtovane prihodke in odhodke za leto 2016) nemudoma preučijo ustreznost cen storitev institucionalnega varstva ter podajo ministrstvu ustrezen predlog uskladitve cen«. Monika Levanič petek • 18. marca 2016 Podravje Štajerski 7 Slovenska Bistrica • Državna sekretarka o ukrepih kmetijskega ministrstva KOPOP je pokop tudi za kmete s Pohorja »Nekdaj je bila sramota za Pohorca, če je pustil zemljišče v pušči, danes se to pojavlja,« je na okrogli mizi o prihodnosti kmetijstva v gorsko-višin-skem območju in v govedoreji v Slovenski Bistrici v uvodu opozoril Anton Hohler s KGZ Zavoda Ptuj. Foto: Mojca Vtič Državna sekretarka Tanja Strniša je prisluhnila zbranim kmetijcem in kmetijkam ter jim predstavila ukrepe, ki jih pripravlja ministrstvo. Poudaril je, da je bilo v ukrepe kmetijsko okoljskih plačil (KOP) v minulem programskem obdobju z Bistriškega vključenih 350 kmetij, v ukrepe kmetijsko okoljskih podnebnih plačil KOPOP (v Halozah so ga kmetje že lani preimenovali v POKOP) le 53. In kaj je vzrok takšnemu osipu? Hohler meni, da v neživljenjskih zahtevah. »Kmetje se med drugim za vključevanje v KOPOP ne odločajo zaradi nepokošenega pasa, saj se bojijo povečanja števila divjadi. Ob tem je za pohorsko kmetijo značilno, da se ta razteza na enem gerku, kar pomeni, da omejitve ali pogoji veljajo za celotno kmetijo. Pohorce je močno prizadela tudi ukinitev podpore za strmine nad 35 %, obtežbe živali na hektar pa so tudi prenizke. Upam, da nam bodo govorniki dali upanje in da bomo z večjim elanom obdelovali svoja zemljišča.« Za male kmetije 20 milijonov evrov Okrogle mize se je udeležila državna sekretarka s kmetijskega ministrstva Tanja Strniša, ki je povedala, da je ministrstvo že izboljšalo nekatere ukrepe. »Tako smo lani v okviru delovne skupine za razvoj Haloz pripravili 10 ključnih sprememb, ki pa ne bodo veljale zgolj za Haloze, temveč tudi za druga podobna območja. Pripravili smo dodatne podpore za kmetijske površine, ki imajo večjo strmino od 35 %, vendar bo to mogoče šele v naslednjem letu pri neposrednih plačilih. Za ta namen imamo predvidenih 2,2 milijona evrov na leto, kar pa pomeni, da bo osnovno plačilo za vse kmete nižje za dva odstotka.« Dodala je, da ministrstvo pripravlja tudi uredbo za odpravo zaraščanja na kmetijskih površinah. »Čeprav že sam zakon o kmetijskih zemljiščih pravi, da mora vsak lastnik kmetijsko zemljišče obdelovati kot dober gospodar, vemo, da je lahko 100 razlogov, zakaj se nekaj zaraste. Ker želimo travnike iztrgati iz procesa zaraščanja, smo uvedli nekaznovalno politiko, podporo naj bi dobil tisti, ki bo obnovil neko zaraščeno površino.« Ob tem pripravljajo tudi ukrep za male kmetije do šestih hektarjev primerljivih površin v obliki enkratne denarne pomoči. »V programskem obdobju imamo za ta ukrep na voljo zgolj 20 milijonov evrov. Denar bomo razdelili najbolj ranljivim skupinam kmetom.« Ob tem se je Strniševa dotaknila tudi povečanja prireje mleka ter na drugi strani padca cen in manjše porabe mleka v EU. »Izpeljali bomo promocijo, ki je nujen ukrep. Ne sme se zgoditi, da bi se potrošnja mleka zmanjšala. V javnosti namreč krožijo številni dvomi v uporabo mleka, ki pa niso utemeljeni.« Tako naj bi kampanja stala milijon evrov, od tega naj bi 600.000 evrov prispevali rejci in mlekarne, preostanek ministrstvo Koruza namesto v mlin v bioplinarno Okrogle mize so se udeležili tudi številni kmetje z območja Pohorja in Dravinjske doline. Opozorili so, da posnetki kmetijskih zemljišč niso točni, da je struga Dravinje preveč zaraščena in da posegi niso dovoljeni zaradi Nature 2000. Izpostavili so tudi, da gozd ne šteje med primerljive površine v okviru ukrepa za mladega prevzemnika. Jože Vovk iz Makol pa je dejal: »Na vse pretege iščemo milijone, ki bi jih razdelili kmetovalcem na območjih z omejenimi možnostmi kmetovanja, na drugi strani pa sistemi, kot sta Panvita in Perutnina Ptuj, na najboljši orni zemlji gojita koruzo za bioplinarne.« Državna sekretarka je odgovorila, da ministrstvo podpira pridelavo koruze zgolj za prehrano, vendar da po evropskih predpisih tudi tistim, ki na kmetijskih površinah prideluje koruzo za bioplinarno, pripadajo kmetijske subvencije. Židan - kmetijski minister ali vrtnar, ki sadi rožice? Simon Leskovar z Zgornje Polskave je opozoril, da so kmetje najcenejša delovna sila. »Vsi nam določajo cene in nas postavljajo pred dejstvo, ali prodaj ali pa pusti. Ob tem se mi postavlja vprašanje, kdo piše zakone na področju kmetijstva. Papir vse prenese, mi pa ne, ko moramo zjutraj vstati ali ponoči dežurati, in to brez dodatka za pripravljenost.« Karel Vehovar pa meni, da kmetijsko ministrstvo vse ukre- pe upravičuje z izgovori, da takšna pravila določa Evropska unija. »V Račah nam je minister sadil rožice, tudi pred leti v Laporju, vendar se mi zdi, da je do Trojan vse pozabil. Trezno razmišljajte v Ljubljani! Tako lepa je Slovenija, Pohorje, vendar kdo bo še ostal in obdeloval zemljo pod takšnimi pogoji.« Strniševa težkih besed ni zamerila Na pozive kmetov, da bi se morali organizirati in pokazati svojo nezadovoljstvo, se je odzval tudi direktor KGZ zavoda Ptuj Andrej Rebernišek, ki je prisotne spomnil, da je bil lani organiziran shod na Ptuju, na katerem pa ni bilo pričakovanega odziva kmetov. »Pomembno je, da se uglasimo med seboj. Z dobro voljo se da marsikaj narediti. Ne borimo se samo s kmetijskim ministrstvom, temveč z vsemi drugimi v vladi. Pomembno je, da smo organizirani in da javnost opozorimo na pomen kmetijstva in podeželja.« Državna sekretarka je dodala, da se zaveda, da so časi za kme-tijce in kmetijke težki: »Zato tudi nikomur ne zamerim, če reče kakšno težko besedo.« Mojca Vtič Ne izgubljajte energije H ALI PRI IZBIRI PAKETA ELEKTRIČNE ENERGIJE UPOŠTEVATE SVOJE NAVADE IN STROŠKE NA LETNI RAVNI? Svoje navade oblikujemo, kot nam najbolj ustreza - tako je tudi s porabo električne energije. Pri izbiri paketa električne energije razmislite, kakšen je vaš življenjski slog in navade skozi celo leto, saj vse bolj pogosto primerjanje cen v zaporednih mesecih kaže samo delno sliko. Dejanska poraba električne energije je odvisna od navad in od številnih drugih dejavnikov, ki imajo neposreden ali pa le posreden vpliv. Značilna poraba električne energije v enem letu v gospodinjstvu okt nov dec Vir. C 3. d.o.o. Zakaj je pomembno, da upoštevamo svoje navade in primerjamo cene porabe električne energije na letni ravni? • Živimo različno in dinamično iz dneva v dan, iz meseca v mesec. • Naše navade se spreminjajo glede na letni čas. • Poraba električne energije v zaporednih mesecih lahko močno niha, pri čemer ne moremo vplivati na vse dejavnike ali nepričakovane dogodke. • Pozimi navadno porabimo več električne energije kot poleti, takrat lahko naraste zaradi uporabe klimatskih naprav v vročih dneh. • Najmanj električne energije običajno porabimo spomladi ali jeseni. • Znesek na računu sestavljajo štirje glavni sklopi stroškovnih postavk: poraba električne energije je le ena med njimi. • Poraba električne energije je odvisna tudi od starosti in kakovosti aparatov, ki jih uporabljamo v gospodinjstvu. E 3, energija, ekologija, ekonomija, d.o.o. je edini ponudnik električne energije v Sloveniji, ki omogoča pakete električne energije, prilagojene vašemu življenjskemu slogu in navadam v gospodinjstvu. Izberite med paketi E3 NAPREDNI, E3 ZELENI, E3 UDOBNI in E3 PREPROSTI! Pri izbiri uporabite spletni vprašalnik in informativni izračun na www.e3.si. Več: www.e3.si, 080 34 45 energetika ekologija ekonomija 0 E3 NAPREDNI % E3 ZELENI E3 UDOBNI ^ E3 PREPROSTI Na kratko Foto: DK Ptuj * Spomladansko čiščenje in urejanje okolice se je, kljub temu da zima še kar vztraja, na Ptuju začelo. Javne službe Ptuj so v zadnjih tednih opravile precej večjih akcij, rezultati njihovega dela pa so že marsikje vidni. Kot so pojasnili na ptujski občini, so obrezovanje krošenj in odstranitev dreves opravljali na nepremičninah, ki so v lasti Mestne občine Ptuj. Takrat so potekala tudi dela odstranjevanja tise pri Miheličevi galeriji, lepšo podobo pa dobiva tudi mestni park. Obsežnejša dela podiranja in odstranitve dreves pa načrtujejo še v parku gradu Turnišče. Dženana Kmetec Studenice * Na gregorjevo, ko se po ljudskem izročilu vrže luč v vodo, je turistično društvo Samostan Studenice pripravilo tradicionalno gregorjevanje. Kljub muhastemu vremenu so na prireditvi sodelovali 103 otroci, ki so izdelali 59 gregorčkov. »Društveniki smo spekli preko 200 palačink in jih razdelili med obiskovalce, nastopalo je 14 otrok in skupina Frajtonarji izpod Boča. Namen prireditve je obuditev navad iz preteklosti, spodbujanje sodelovanja med otroki, starši in starimi starši. Veseli smo, da so se našemu vabilu odzvali vrtčevski otroci iz Studenic, Poljčan in otroci OŠ Ob Dravinji Slovenske Konjice,« je povedala Maja Bračko in dodala, da so z izvedbo zadovoljni in da so izdelovalci presegli pričakovanja društva. MV 8 Štajerski Podravje petek • 18. marca 2016 Videm • Predstavniki občine na ogledu bioplinarne Do razumevanja bo pot še dolga Po več letih nesporazumov med bioplinarno v Dražencih in okoliškimi prebivalci se stališča niso povsem zbližala niti po zadnjem obisku predstavnikov občine Videm v bioplinarni. Še naprej ji namreč odločno nasprotuje občinski svetnik in član civilne iniciative Andrej Rožman. Direktor PP Energija Bojan Pahor je sprejel videmskega župana Friderika Bračiča, vršilko dolžnosti direktorice Nado Golob, svetnike in predstavnike vaških odborov. V uvodu jim je pojasnil, da je do eksplozije v plinohramu septembra leta 2014 prišlo zaradi konstrukcijske napake. Zatrdil je, da so nesrečo uspešno sanirali še isti dan: »Pomagali so nam gasilci, pa tudi vreme nam je šlo na roko, saj je dež gnojevko razredčil. Vse meritve so pokazale, da do preseženih vrednosti nevarnih snovi ni prišlo.« Plinohram si je takrat ogledal tudi gradbeni inšpektor in odredil, da morajo objekt po skrajšanem postopku vrniti v prvotno stanje. Do poletja 2015 so zgradili nov plinohram, jeseni pa je Upravna enota Ptuj zanj zahtevala novo gradbeno dovoljenje - kljub mnenju gradbenega inšpektorja, da to ni potrebno. Novo gradbeno dovoljenje je PP Energija že pridobila, za civilno iniciativo pa je bilo najbolj sporno, da je videmski župan z njim soglašal. Pahor pa je pojasnil: »Županovo soglasje sploh ne bi bilo potrebno, ampak je novo gradbeno dovoljenje dobil le v vednost.« Prepričanih ni mogoče prepričati ... Predstavniki videmske občine na ogledu bioplinarne. Obiskovalcem je pokazal plinohram, ki so ga sanirali tako, da so zid do zemlje porušili. Znotraj njega so zgradili povsem enak zid, zato je novi plinohram za debelino stene oz. za približno 300 kubičnih metrov manjši od prejšnjega. Pahor je ponovno poudaril, da pri sanaciji objekta niso delali protizakonito ali na črno. Pokazal je tudi mesto, kjer so sanirali ponikovalna polja. »Dela je opravilo isto podjetje, kot ga je za ponikovalna polja v industrijski coni Tržec izbrala občina Videm,« je pojasnil. Rožman: PP ni upoštevala zahtev občanov Občinski svetnik Rožman pa je opozoril, da PP Energija dogovora z občino Videm ne spoštuje. »Naredili niste ničesar, kar je zahtevala civilna iniciativa. Zakaj Kako deluje bioplinarna V okoljevarstvenem dovoljenju iz leta 2011 je zapisano, katere surovine lahko predelujejo v bioplinarni PP Energije. To so živalski iztrebki, urin in gnoj; ločeno zbrane odpadne vode in mulj iz čiščenja odpadne vode na kraju nastanka; snovi, neprimerne za uživanje (odpadna panada); odpadki pri proizvodnji krmil ter odpadki od pranja, čiščenja in mehanskega drobljenja surovin (grozdne tropine). Največji delež predstavlja piščančji gnoj, ki ga letno v PP letno nastane okrog 15.000 ton. Do pred nekaj leti so ga do porabe na njivah hranili na deponiji, zdaj pa ga takoj pripeljejo v bioplinarno in tako preprečijo uhajanje toplogrednih plinov v atmosfero. Mikroorganizmi organsko biomaso predelujejo, ob tem pa nastaja bioplin. Ta, očiščen v filtru z aktivnim ogljem, služi kot gorivo v motorju z notranjim izgorevanjem, ki mehansko energijo pretvarja v električno in toplotno. Del toplote uporablja sam proces, paro, ki jo proizvedejo iz odpadne toplote dimnih plinov, pa uporabijo v tovarni krmil. Toploto uporabljajo tudi za čiščenje tekočega dela separiranega fermentacijskega ostanka. Vodo, ki pri tem nastane, odvajajo v podzemni rezervoar in jo prečiščeno ponovno uporabijo v procesu. Tekoči in trdni del fermentacijskega ostanka predstavlja sanitirano tekoče oz. trdno organsko gnojilo (približno 13.000 ton na leto), ki je uporabno kot gnojilo v kmetijstvu. Uporabijo ga za gnojenje na približno 4.000 hektarjih njiv, ki jih obdeluje PP. na območju bioplinarne pod zemljo ni folije? Zakaj bazen ni vakuumsko zaprt? Zakaj izvažate svežo gnojnico, ko pa bi ta morala nekaj časa stati? Zakaj niste zasadili dreves? Zakaj še vedno izpuščate olja v zrak?« Pahor na ta vprašanja, razen o zelenem pasu, ki ga bodo zasadili po izgradnji avtoceste, ni želel odgovarjati. Menil je namreč, da streljajo v prazno. Okoljevarstvena organizacija Alpe Adria Green je večkrat opo- zorila, da v bioplinarnah nastaja tudi strupen plin formaldehid. Pahor je pomisleke zavrnil: »Zakon dopušča največ 60 miligra-mov formaldehida v kubičnem metru izpusta, mi pa smo te vrednosti s posebnim filtrom spravili pod 20 miligramov. Obiskal nas je tudi predsednik Alpe Adria Green. Je verižni kadilec in ima prste rumene od cigaret, torej formaldehid uživa vsak dan.« Edini odpadek, ki naj bi v bioplinarni nastajal, je odpadno olje iz generatorjev. »Za vsak liter olja pa potrebujemo potrdilo, kam je šel. Odvaža ga podjetje Saubermacher,« je povedal Pahor. Župan je sklenil: »Nismo strokovnjaki, zato moramo zaupati za to pristojnim institucijam. Priznati moramo, da smo, ko smo od bioplinarne kaj zahtevali, to zmerom tudi dobili.« Eva Milošič III 11 lit t t f / * Pisana velika noč pošti ■ ■ www.posta.si DARILNA VREČKA, @ dve velikosti, A 5 in A 4 0 89 € 1 kos X, 22 € / kos VOŠČILNICA 0, 79 € / kos ČOKOLADNA JAJČKA ROVELLI,© 200 g 1, 59 € / kos PIŠČANEC, KI SE SVETI V TEMI, @ različne barve, 9,5 cm 2, 59 € / kos s?-*--;■ OKRASNE NALEPKE, @ različne velikosti in motivi 1, 99 € / kos Pošljite kakšno lepo velikonočno voščilnico ali razglednico! Na poštah pa vas čaka tudi nova kolekcija darilnih vrečk in voščilnic ter ostali izdelki za veliko noč. Info: Prodajni katalog, www.posta.si ali na pošti Zanesljivo vsepovsod KJ POŠTA SLOVENIJE POŠTA IN FINANCE petek • 18. marca 2016 Podravje Štajerski 9 Na kratko Podravje • Ministrstvo dalo blagoslov k ukinitvi krajevnih uradov Vrata zapirajo Vitomarci, Destrnik, Dornava, Hajdina in Markovci Odločitev je padla: ministrstvo za javno upravo je podalo soglasje k ukinitvi petih krajevnih uradov v ptujski upravni enoti: Vitomarci, Destrnik, Dornava, Hajdina in Markovci. Brez urada pa, kot kaže, ne bodo ostali krajani Žetal in Zavrča. Potem ko je ptujska upravna enota zaradi resnih kadrovskih težav sprva le začasno zaprla vrata sedmih krajevnih uradov, je zdaj jasno, da bodo vrata petih krajevnih uradov ostala zaprta za vedno. Tako je namreč odločilo ministrstvo za javno upravo na predlog ptujske upravne enote, kjer so sicer sprva predlagali ukinitev sedmih, kasneje pa petih krajevnih uradov, in sicer na Hajdini, v Dornavi, Markovcih, na Destr-niku in vVitomarcih. Omenjeni uradi bodo prenehali poslovati konec meseca. »Ugotovljeno je bilo, da se je vodstvo UE Ptuj za prenehanje delovanja krajevnih uradov oz. za podajo predloga odločilo po zelo tehtnem ter odgovornem razmisleku in zgolj na podlagi dejstev, ki prenehanje njihovega delovanja utemeljujejo. Pri sprejemanju odločitev o zaprtju krajevnega urada se vedno upošteva ne samo obremenjenost javnih uslužbencev, ki dela v njem opravljajo (število vodenih upravnih postopkov in opravljenih t. i. drugih upravnih nalog), temveč tudi drugi pomembni dejavniki, kot so npr. oddaljenost urada od sedeža UE, oddaljenost od drugega urada, če jih ima UE več, prometne povezave ... Vse navedeno je v okviru postopkov, vezanih na zaprtje uradov Hajdina, Vitomarci, Dornava, Destrnik in Markovci, preverilo tako vodstvo UE Ptuj kot Foto: Črtomir Goznik Med uradi, ki naj bi zaprli svoja vrata, je tudi hajdinski . ministrstvo za javno upravo in ugotovili so, da razlogi, ki jih je navedlo vodstvo UE Ptuj kot utemeljitev predloga za podajo soglasja, zaprtje opravičujejo,« so odločitev o izdaji soglasja k predlogu za zaprtje petih uradov pojasnili na pristojnem ministrstvu. Vloga za ukinitev krajevnih uradov Zavrč in Žetale pa je bila umaknjena, saj se je vodstvo ptujske upravne enote odločilo za spremembo obsega uradnih ur. Urada bosta tako po novem Zupani: Ukinjanje krajevnih uradov je centralističen ukrep Župani občin Sp. Podravja so ukinjanju krajevnih uradov nenaklonjeni. Prepričani so, da so takšne odločitve centralistične. Na ponedeljkovi seji kolegija so se na to temo želeli srečati z načelnico Upravne enote (UE) Ptuj Darko Valant, a je sporočila, da je zasedena. Župan občine Dornava Rajko Janžekovič je razmišljal, zakaj ne bi država nekaterih pristojnosti iz upravnih enot prenesla na občine. »Dejavnost tehničnih pregledov so, denimo, prenesli na zasebna podjetja, na občinskega uradnika pa se ne da prenesti pooblastila, da bi izpolnil obrazec za izdajo osebne izkaznice. Na nivoju občin bi lahko reševali področje urejanja prostora in izdaje gradbenih dovoljenj, pristojnost izdaje dovoljenj za posest orožja bi se lahko prenesla na policijo in podobno. Predlagam uvedbo enotirnega sistema, kot je to nekoč že bilo,« je poudaril Janžekovič. Nadaljeval je župan občine Žetale Anton Butolen: »Če pri vseh 35.000 uradnikih država ne zmore zagotoviti, da enkrat na teden pride državni uradnik v Žetale, potem pa tudi ne vem. Slovenija postaja še bolj centralizirana, kot je kadarkoli bila. To je podatek, ki ne pelje v dobro prihodnost, temveč k še večjemu izseljevanju iz teh krajev.« Podžupan občine Zavrč Janko Lorbek pa je dejal: »Tukaj se vidi odnos države do občin: da načelnica ni bila pripravljena priti in bi si iz oči v oči povedali stališča.« (MZ) Vudlerjeva ogorčena: »Prizadevali si bomo za prenos enostavnih nalog na občine« »Odločitev za ukinitev krajevnih uradov (KU) je v izključni pristojnosti načelnikov, ministrstvo k predlogom za njihovo ukinitev podaja le soglasja, zato naj se jasno pove javnosti, kdo je odgovoren za ukinitev, ne da se od začetka vse zavija v celofan in zavlačuje že od lanskega leta in forsira neki mehki pristop k zaprtju in ukinjanju, prosim vas lepo. Če sprejmeš odločitev, jo argumentiraj, stoj za njo in pika,« je zaprtje tamkajšnjega urada komentirala županja občine Sv. Andraž Darja Vu-dler ter ogorčeno dodala, da je njihova občina naredila prav vse, da bi krajevni urad ostal odprt vsaj enkrat tedensko. Poskusili so tudi s peticijo, a zaman: » Kar se tiče ukinitve, ne bomo vztrajali in izgubljali energije, ampak si bomo prizadevali za prenos enostavnih nalog na občine.« Ob tem je še dodala: »Upam, da enake kriterije učinkovitosti, do katerih so prišli na ukinjenih KU, uporabljajo znotraj UE in da bo kljub vsemu nekaj dobrega iz te zgodbe in bo ukinitev krajevnih uradov kadrovsko rešila ptujsko upravno enoto, mogoče pri vseh približno 30.500 zaposlenih v državnih organih tudi državo (v 212 občinah je skupno zaposlenih manj kot 5.000 ljudi).« namesto štirikrat delovala dvakrat mesečno. Tako bo tudi v Juršincih. Doslej ukinili že 20 krajevnih uradov Sicer pa so odločitve za spremembe, vezane na delovanje krajevnih uradov, v pristojnosti načelnikov upravnih enot, ministrstvo za javno upravo pa podaja soglasja k predlogom o prenehanju njihovega delovanja. Od leta 2015 pa do danes je ministrstvo izdalo soglasja za ukinitev vsega skupaj 20 krajevnih uradov. V letu 2015 je podalo soglasje za ukinitev šti- rih krajevnih uradov v upravni enoti Mozirje, in sicer Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče in Solčava, ter dveh v upravni enoti Nova Gorica, to sta Branik in Šempas, treh krajevnih uradov v mariborski upravni enoti, in sicer Fram, Orehova vas-Sliv-nica in Malečnik, ter enega v upravni enoti Žalec, to je Polzela. Letos pa je ministrstvo podalo soglasje še za ukinitev krajevnega urada Gaj-Kamnica v upravni enoti Maribor, štirih krajevnih uradov v ljubljanski upravni enoti ter nazadnje še petih krajevnih uradov v ptujski upravni enoti. Monika Levanič Ptuj * V sredo se je na grajskem dvorišču zbralo okrog 80 Ptujčanov, med njimi kar nekaj tistih, ki so kakorkoli pripomogli k temu, da imajo tudi na Ptuju potomko najstarejše trte na svetu, ranfola in zirfahnlerja na grajskem dvorišču ter renskega rizlinga v mestnem vinogradu. Ne dežne kaplje, ne sivi oblaki jih niso ustavili pri prvem in najpomembnejšem delu v vinogradu - rezi. Ob tej priložnosti so podelili cepljenke potomke najstarejše trte z listino izvirnosti . Predstavljen je bil tudi nov letnik vina civis iz mestnega vinograda, o katerem je govoril mestni viničar Andrej Rebernišek, ki je skupaj s sedanjo vinsko kraljico Urško Repič in županom Miranom Senčarjem opravil prvi rez trte. Dženana Kmetec Foto: Mojca Vtič Majšperk * Etnološka in ustvarjalna sekcija KPD Stoperce je v nedeljo, dan po gregorjevem, pri farni cerkvi sv. Antona Puščavnika pripravila prvo gregorjevo pomladno stojnico. In glede na obisk so sklenili, da ni bila zadnja. »Stojnico smo postavili, saj si želimo, da bi na naših vrtovih dozoreli pridelki iz domačega semena in da bi bili manj odvisni od velikih semenskih družb,« je povedala pobudnica postavitve stojnice Marjana Kamenšek. Semena so v večini prispevale članice Društva gospodinj Stoperce in druge, ki so lani skrbno pobrale semena peteršilja, repincla (motovilca), najrazličnejših rož, fižola, soje, buč ... Članice etnološke sekcije so vse zbrano pridno spravile v papirnato embalažo in semena skupaj z nasveti razdelile med domačine in domačinke. Ti so lahko domov odnesli tudi sadike sadnega drevja, pa še kakšno vrečo semenskega krompirja in čebule. MV Foto: Marijana K Ormož * Mladinski center Ormož, ki deluje v okviru Ljudske univerze Ormož, je konec tedna v svojih prostorih v ormoškem gradu pripravil posvet o uporabi davčnih blagajn v društvih, klubih in zvezah. Davčna svetovalka Majda Lukner je udeležence do potankosti seznanila z davčnim potrjevanjem računov in uporabo davčnih blagajn. Tako je med drugim govorila o postopku izdaje računov za gotovinsko plačilo, pa tudi o postopkih izdaje računov v primeru prekinitve in nedelovanja elektronskih povezav ter o možnosti uporabe vezane knjige računov in postopku potrjevanja računov. V nadaljevanju je zainteresirane podučila o pravilnosti opredelitve opravljanja pridobitne in nepridobitne dejavnosti, o uporabi davčne blagajne na prireditvah, posvetih in srečanjih ter pri prodaji blaga in storitev. ML 10 Štajerski Kultura petek • 18. marca 2016 Videm • Stota obletnica rojstva pisatelja Jožeta Krivca Pozabljeni haloski pisatelj iz Vareje V teh dneh mineva sto let, odkar se je v haloSki Vareji (občina Videm) rodil pisatelj Jože Krivec, ki je v slovensko književnost umestil Haloze, predvsem tiste iz časa med obema svetovnima vojnama, pa danes njegovo literarno delo na žalost poznajo zelo redki ljudje. Niti njegovi videmski in haloški rojaki ne! Mogoče je letos čas, da popravimo to zgodovinsko krivico? Vsaka slovenska pokrajina je v prejšnjem stoletju imela »svojega« pisatelja, smo se učili pri slovenskem jeziku: Prekmurje Miška Kranjca, Koroška Prežiho-vega Voranca, Spodnje Podravje Antona Ingoliča, Slovenske gorice Ivana Potrča ... Ali so Haloze res bile literarna puščava? Ne, imele so Jožeta Krivca. Pisatelja, ki je veliko pisal o mladostnih letih v teh od boga in oblasti pozabljenih krajih - pa je žal tudi sam doživel »haloško« usodo. Ker je bil pri socialistični oblasti po letu 1945 v nemilosti, je bil pozabljen. Pa čeprav bi se tudi iz njegovih haloških zgodb poučili, kakšne so bile razmere, v katerih so zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama živeli Ha-ložani - tako rekoč brezpravni sužnji v 20. stoletju. Kdo je Jože Krivec Jože Krivec se je rodil 16. marca 1916 v Vareji, a se je družina po materini smrti (o njeni smrti pripoveduje njegova avtobiografska črtica Zadnji kos kruha, ki je izšla leta 1940 v reviji Dom in svet) preselila »na Polje«. Tudi o tem piše pisatelj v eni svojih črtic (Jožek je dobil mačeho, Vrtec, 1941). Tako je Krivec obiskoval osnovno šolo na Selih, leta 1937 končal gimnazijo v Ptuju in leta 1943 doktoriral na Pravni fakulteti v Ljubljani; takrat se je vpisal še na Filozofsko fakulteto. Med letoma 1941 in 1943 je bil zaposlen na policijski upravi v Ljubljani - in to je bil razlog, da je 6. maja 1945 emigriral, bil po italijanskih taboriščih in od tam odšel v Argentino. V izseljen-stvu je bil njegov cilj ohranjanje slovenstva, v domovini pa je bil kot »emigrant in sovražnik socialistične Jugoslavije«, kot je za- Jože Krivec m:: i VnicUrietii I i I. t . .1. ..H...... ■../ prlh..!:. . .. - . »J, mnll, ItaMi -F..Ij! M" : . I. Vir: arhiv Knjižnice Ivana Potrča Jože Krivec pisal J. Emeršič ob njegovi smrti v Tedniku, zamolčan. In seveda pri bralcih neznan. Tudi v domači, videmski občini. Umrl je 10. maja 1991 v Argentini. Svoje pesmi in črtice je objavljal v Piramidi, Ženskem svetu, ptujskem almanahu Mladi setvi, Življenju in svetu, Obiskih in v otroški reviji Vrtec; zlasti pa se je uveljavil v Domu in svetu. Nekaj teh črtic je zbral v Slovenče- vi knjižnici leta 1942, ilustriral mu jih je France Mihelič (nekoč njegov profesor na ptujski gimnaziji). V italijanskih taboriščih po letu 1945 je skušal še naprej izdajati Dom in svet, a na žalost teh izdaj ni več. V Argentini je bilo težišče njegovega življenja in dela v kulturnem in jezikoslovnem ohranjevanju slovenstva, povezovanju emigrantskih pisateljev in neizmernem hrepenenju po rodnih Halozah. Njegova nadaljnja pisana beseda, raztresena po najrazličnejših revijah in časopisih, je pravzaprav pri nas še nepregledana. Po vojni je izdal namreč le eno zbirko črtic in novel z naslovom Le pij, fant, grenko pijačo (leta 1978), ki jo sestavljajo trije sklopi: »haloške« črtice, povojne grozote in argentinska stvarnost. »OM I X SVKT irtt. T.III Vir: Dom in svet. 1942 Viničarjeva selitev, objavljena v sedmi številki revije Dom in svet leta 1942 Na spletnih straneh najdemo številna Krivčeva besedila, in če morete, vabljeni, da jih poiščete in preberete. Naštejmo nekatera: Mladost je mimo šla (Dom in svet, Ljubljana, 1939, letnik 51, št. 1/2); Dom med goricami (DiS, LJ, 1939, l. 51, št. 7); Zadnji kos kruha (DiS, LJ, 1940, l. 52, št. 3); Drobna piščalka (DiS, LJ, 1940, l. 52, št. 6), Pastirček Mihec (Vrtec, 1940, l. 71, št. 3), Pot navzdol (DiS, LJ, 1941, l. 53, št. 4/6), Jožek je dobil mačeho (Vrtec, 1941, l. 71, št. 8), Ptička gradita gnezdece (Vrtec 1941, l. 71, št. 9), Spomin na birmo (Vrtec, 1941/42, l. 72, št. 1), Prvi vzlet (Vrtec, 1941/1942, l. 72, št. 2), Okence v mladost (Vrtec, 1941/1942, l. 72, št. 5), Po očetovem pogrebu (DiS, LJ, 1942, l. 54, št. 1/2), Viničarjeva selitev (DiS, LJ, 1942, l. 54, št. 7/10), Pastirji (Vrtec, 1942/1943, l. 73, št. 3), Pij, fant, grenko pijačo! (DiS, LJ, 1943, l. 55, št. 1), Gorice (Med-dobje, 25/1990 št. 1/2), Nevihta v hribih (Meddobje 22/1986, št.3/4 str.292-305), Pozdravljen, dober človek (Meddobje, 16/1978 št. 1/2 str.119-137, Zemlja umira (Meddobje, 15/1975, št. 3/4 str. 197-211). Da Jožeta Krivca in njegovih haloških pripovedi povsem ne pozabimo, se v Kulturnem društvu Franceta Prešerna Videm nanj občasno spomnijo s predstavitvijo njegovega literarnega dela. Predstavitev so pričeli lani ob trgatvi v občinskem vinogradu z branjem odlomkov iz treh njegovih del, nadaljujejo pa tudi letos z objavami v občinskem glasilu Naš glas, gotovo pa se bo še našla kakšna priložnost za spoznavanje haloškega življenja pred skoraj stotimi leti, kot ga je slikal J. Krivec. »Najbolj pa bi bili veseli, če se kateri od študentov slovenskega jezika odloči o 'našem' pisatelju pripraviti pravo raziskavo - diplomsko ali magistrsko delo ali še kaj več, s čimer bi Krivca uspeli 'vrniti v Haloze, Haložanom in slovenskemu človeku', kot je v Tedniku junija 1991 zapisal Jakob Emeršič,« nam je povedal predsednik KD Videm Jože Šmigoc. V Štajerskem tedniku bomo v nekaj nadaljevanjih objavili Krivčevo pripoved Viničarjeva selitev iz leta 1942. jš Viničarjeva selitev Mračno in mrtvo jutro se je komaj za spoznanje porodilo. Skozi majhna, z železnimi križi zadelana okna je prihajalo štrcanje dežja. Enakomerno je šumelo po listju dreves in po trsju v gorici pred hišo. Košate rože, cvetoče na oknih, so precejale le malo sivine v nizko viničarijo. V viničariji je bilo še vse pokojno. Počasi je tiktakala začrnela ura na nagnjeni in obškrampani steni, kakor bi se otepala dolgočasja. Vi-ničar Boštjan Klepač je spal s svojo ženo Marjetko na trdi, s slamo natlačeni postelji ob steni. Med njima je ležal dveletni kodrolasi fantiček Franček. V zibelki, postavljeni na ilovnata tla sredi hiše, je zajokal z drobnim glasom mali Tunek. »Pavla! Pavla!« se je zganila Mar-jetka. »Pavla! Moj Bog, ta otrok, nikoli ne sliši! Največja je, a najbolj zaspana,« je mrmrala sama pri sebi. »Pavla - - - Pavla - - -« »Kaj je?« je Pavla zaspano za-cmokala in požmurila iz koritu podobnega ležišča na tleh, ki so ga vsako jutro potisnili pod posteljo v kotu, da je bilo čez dan kaj več prostora sredi hiše. Tamkaj sta spali skupaj s sestro Micko. »Zaziblji malo Tuneka!« je dejala mati. Kuštrava glava koščene deklice se je dvignila na ležišču. Potisnila je nogo izpod cunj, ki so jo odeva-le, proti zibelki. Uprla se je in zibelka se je zganila počasi, potem hitreje. Škripaje se je premikala sem in tja, zateglo, počasi, kakor bi to škripanje prihajalo iz star-kinih prsi, ki joče nad izgubljeno hčerjo. Tunek je utihnil. Prijetno guga-nje in pesem zibelke sta ga najbrž umirila. Pavlo je znova omamil spanec. Nekajkrat je suho zakašlja-la, nato pa se prekucnila kot snop nazaj na ležišče ter se skrčila pod toplim odevalom. Spet je hišo preplavila tišina. Mati je zadremala; od peči, kjer sta vsak na svoji klopi spala Boštjanek in Jurček, se je kradlo le pritajeno dihanje. Na peči je v podstavlje- no krničko kapljala deževnica. S pljuskom so padale od lesenega stropa kaplje druga za drugo na gladino skoraj že polne posode in se tamkaj razletele, razpršile in prasnile čez njen rob. Čudno, da jim danes ne kaplja še na posteljo, ko je vendar včasih kot povoden j lilo nanjo. V kurniku nad svinjakom je pel v rdeči, kovinastobleščeči obleki kokot, v hlevu je mukal teliček, gospodova krava je že vstala in gledala ob praznih jaslih proti vratom, čakajoč, da bi se skoraj Mar-jetka z dojačo v roki pridevala in ji izpraznila polno vime. A v hiši je bilo še vedno tiho, ura je sekala sekunde v mračno jutro in kaplje deževnice so neprestano padale s pljuskom in šumom v krničko. Čemu neki bi se danes dvignila rano kot druge dni? Prijetno je poležati v topli postelji, ko ti zunaj dež poje šumečo pesem in trka na okno s svojim vlažnim obrazom. Za domače delo bo še ves ljubi dan dovolj časa. Človek je željen tu pa tam malo več počitka, si je mislila Marjetka, ko se je že navsezgodaj zjutraj zbudila in zaslišala dež. »Tok-tok-tok!« so zašklepetale šipe na oknu. Marjetka in mož, oba hkrati sta se predramila. Odprla sta oči, vendar molčala. Za trdno še nista bila prepričana, ali je res kdo trkal. »Tok-tok-tok ...!« je zabobnelo močneje na okno. »Še vsi spite ali kaj je z vami?« se je oglasil mogočno gospodov oskrbnik Potežev-nik. »Takoj! Že grem!« je odvrnil vi-ničar Boštjan Klepač in že skočil na mrzla ilovnata tla. Skoraj bi bil čofnil Micki na glavo. »Kaj pa krava v hlevu? Tele že vse jutro muka, a vas ni na spregled!« je brundal Poteževnik. »Razumem, da ne nadojite dosti, če delate tako z živino!« Klepač je okorno odpahnil lojpna vrata, da je noter puhnila vlažna in hladna sapa deževnega avgustovskega jutra. »Dobro jutro Bog daj!« je Kle-pač pohlevno pozdravil. Poteževnikova visoka in močna postava se je zazibala čez lojpni prag. Usnjena suknja mu je pokrivala telo, ozke hlače so se tik pod kolenom izgubljale v svetlih Tednikova knjigarnica Bralna značka za odrasle 2016 Tiste pomladi so bile barve v Deželi Srca "se posebej žive, dišeče in dehteče. Zhnaje bila dolga in ni in ni se hotela posloviti. A ko seje nekega dne le odločila oditi, se je topla sapa pomladi tako vzradostila, da je vzvalovala z veličastnim zanosom po vsej deželi. Tako mogočno, tako silovito, tako mehko je zadihala vsa narava, kot bi jo nevidna roka posipala s čarobnim prahom sve-tlikajočega se veselja. Drevesa so se v nekaj dneh odela v svoje kraljevske obleke iz zelenih lističev in belih cvetov. Travnik je v živahnem plesu razgrnil svojo živopisno odejo, stkano iz popkov raznobarvnih cvetlic. Ptički so prepevali in čebele so imele polno dela. V zraku je dišalo, čutila seje radost prebu-jajočega se novega življenja... Pravkar ste prebrali, cenjeni bralci Knjigarnice, uvodne povedi iz slikanice Vedno te ima nekdo rad (2014). Napisala jo je Romana Ercegovic, ilustrirala pa Simona Čudovan. Slikanica, ki je v resnici pravljica za otroke in odrasle, sodi v tisto brezčasno književno področje, ki vsakega bralca, majhnega ali velikega, nagovarja v filozofskem smislu srčne lepote in kulture ter tke niti duhovnega ozaveščanja in povezovanja vseh zemeljskih bitij - le s srcem je treba gledati. Romana Ercegovic, izjemna gledališka ustvarjalka in znanstvenica, bo z ilustratorko Simono Čudovan, akademsko slikarko in raziskovalko naravnih likovnih prostorov, materialov in izrazil, gostja otvoritvene slovesnosti nove sezone bralne značke za odrasle v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj v torek, 22. marca, ob 19. uri. S pravljičnim, duhovnim branjem in pogovarjanjem o lepotah srca in sonaravnem bivanju ter o tem, da je ljubeznivost in sočutje z mero empatije največja človeška vrlina, bo nova bralna sezona odraslih počastila tudi prihod pomladi in svetovni dan poezije. K blagozvočju večera bodo prispevali učenci OŠ Olge Meglič z zborovodkinjo Marijo Feguš Friedl, hkrati bo odprta tudi razstava likovnih del Simone Čudovan. Skoraj mavričen literarni večer je zasnovan tako, ker je letošnji bralni seznam za odrasle, če se lahko tako izrazim, zelo zemeljski -rdeča nit izbranega čtiva je stkana z jedačo in pijačo. Tu so izbrani naslovi: Kaj je v loncih, Vinske bravure, Zgodovina sveta v šestih kozarcih, Lakota, La cucina, Lonček, kuhaj!, Zajtrk pri Tiffanyju, Dostojno kosilo, Večerja, Pa čeprav ni zmeraj kaviar, Rizling polka, Filozofija vina, Prepovedani kruh, Ernijeva kuhna, Slovenski pesniki o trti in vinu, Nespametni bodo žejni, Voda, Allegro ma non troppo, Sredi kuhinje bi rasla češnja, Pijani čoln. V prihodnjih zapisih - na tem mestu - bodo predstavljene posamezne knjige in njihovi avtorji, saj veljajo za osvojitev bralne značke oziroma knjižne nagrade tudi druge knjige izbranih avtorjev, pa tudi druga književna dela, ki so tako ali drugače povezana s pojmoma hrana in vino. Pesem Na zdravje! Borisa A. Novaka (iz: Slovenski pesniki o trti in vinu, 1999) je uvodna na zloženki bralne značke za odrasle, ki bo od torka na voljo v vseh enotah knjižnice: Na zdravje! Ljubezni in času odprti, živimo trenutek kot slavje, podobno tajinstveni črti, ki loči življenje in navje. Sopotnik na poti do smrti, na zdravje trenutku, ljubezni in trti! Še knjigam in bralcem na zdravje in veselo naj bo branje! Liljana Klemenčič škornjih, ki so ga delali vsega gosposkega. Na glavi mu je čepel po strani klobuk, za klobukovim trakom šop sojinega perja. Poteževnik ni odzdravil, našo-bil je ustnice in se pognal takoj v hišo. Visokonogi pes se je s pove-šenim repom potegnil za njim. »Še vsi ležijo!« se je opravičeval Klepač. »Slabo vreme je in smo bolj pozni. Za delo tako danes ne bo!« »Če kdo hoče, že vedno najde delo pri hiši,« ga je dregnil oskrbnik. Besede so mu mogočno bobnele iz prsi, viničar se je že njegovega glasu bal in se tresel pred njim. Marjetka se je hitela odevati. Nerodno ji je bilo, da jo je oskrbnik našel še v postelji, ko bi bila res že morala davno podojiti kravo in napoditi otroke na laz po jabolka, ki so čez noč odpadla z drevja. Res, da je ob lepih dneh vedno zgodaj vstajala, a takrat njega ni bilo k hiši, da bi jo bil videl pri delu in pohvalil njeno marljivost. »Še vsi spijo?« je zategnil oskrbnik in pomignil na otroke. Zapičil je pogled v Pavlo in Micko na nizkem ležišču, prebadal s sršečimi očmi izpita lica, potem pa se obrnil proti Boštjaneku in Jurčku pri peči. Nadaljevanje prihodnjič Judo Nika v Zagrebu na drugi stopnički Strani 12 Namizni tenis Kranjčeva ugnala Zero, tri zmage Hergana Stran 12 Odbojka Za konec prvenstva zmaga Ptujčank Stran 13 Strelstvo Sašo Stojak in Majda Raušl regijska prvaka Stran 13 Reportaža »Še nikoli ob porazu nisem čutil toliko veselja« Stran 15 Atletika Ptujski veterani bogatejši za deset medalj Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • NK Zavrč Lažje igrajo v gosteh -bo tako tudi v Krškem? Po dveh odigranih krogih spomladanskega dela prvenstva je najbolj zanimivo dogajanje na dnu lestvice, kjer imajo kar štiri ekipe enako število točk - 25. Med temi je tudi ekipa Krškega, kamor se to soboto odpravljajo nogometaši Zavrča (32). Sedem točk prednosti nekaj pove o razliki med ekipami, a je lahko tudi precej zavajajoč podatek. Pri tem imam v mislih dejstvo, da se je Krško v zimskem prestopnem roku kar precej okrepilo. Zanimiv je predvsem mariborski organizator igre Dino Hotič, ki s svojo gibljivostjo predstavlja veliko dodano vrednost ekipe trenerja Tomaža Petroviča. Ta ima na voljo tudi nekaj zelo izkušenih posameznikov (De- jana Urbanča, Luka Žinka, Enisa Durkovica ...). Krčani so drugi del sezone začeli z dvema zmagama (z Rudarjem v gosteh, s Krko doma), v tretje so klonili v Novi Gorici. Zavrčani imajo na drugi strani za sabo uvod, ki pušča precej mešane občutke. Na uvodnih dveh gostovanjih so v Novi Gorici in Celju zabeležili remija, čeprav bi si po igri in ustvarjenih priložnostih zaslužili popoln izkupiček. Ko bi morali to unovčiti 1. SNL, 26. krog: Krško - Zavrč, sobota, 19. marca, ob 19.00 v Krškem na domačem igrišču proti Domžalam, pa so se pokazale pomanjkljivosti, ki so jih tekmeci izkoristili in iz Zavrča odnesli celoten plen. »Naša glavna težava v tem trenutku je ta, da za izkušenega centralnega branilca Prahica ne dobimo vseh potrebnih dokumentov iz Irana in ga ne moremo registrirati. On je bil mišljen kot zamenjava za Datkovica, gre pa za izjemno kakovostnega igralca. Prepričan sem, da bi naša igra z njim izgledala popolnoma drugače, tudi točkovna bilanca v teh treh tekmah bi bila zagotovo boljša. Ob tem manjkata Matjašič in Glavica, tako da je glede tega kar nekaj težav. Vsako tekmo pa gremo na zmago, tako bo tudi Foto: Črtomir Goznik Zavrčani so se s Krčani v sezoni 2015/16 pomerili že dvakrat: v Zavrču je bil rezultat 1:1, v Krškem pa so slavili Zavrčani (0:1). v Krškem,« je povedal Miran Vuk. Krško je nova priložnost, še posebej zaradi tega, ker imajo z njimi pozitivno bilanco. V dosedanjih dveh medsebojnih tekmah v sezoni so v 8. krogu slavili v gosteh z golom Kokoroviča, v 17. krogu pa so na domačem igrišču ne- srečno remizirali. Z golom Cveka so namreč vodili do 92. minute, ko je Tim Čeh izenačil s pravim evrogolom. JM Nogomet • 2. slovenska liga Zmaga na derbiju pomeni nekaj več ... Že v drugem spomladanskem krogu v 2. ligi se bosta med sabo srečala največja nogometna lokalna rivala Spodnjega Podravja, ptujska Drava in kidričevski Aluminij. Kot na vsaki drugi tekmi se bosta borila za tri točke, a vendarle je to tekma, ki v tem okolju vsem pomeni več od tega - priznali to ali ne. Obe ekipi sta zelo dobro začeli ta del sezone. V derbiju vodilnih ekip so Ptujčani remizirali pri vodilnih Radomljah, kar je letos uspelo le redkim ekipam. Pomembno je bilo predvsem to, da niso prejeli zadetka in da je novi vratar Aljaž Musič debitiral z ničlo. Kidričani so z novim trenerjem Bojanom Špehonjo zabeležili zmago v obračunu ekip, ki sta v zadnjih letih močno zaznamovala dogajanje v 2. ligi. Kidričevski trener je bil po tekmi zelo zadovoljen z odzivom svojih mladih varovancev, ki so tokrat dobili priložnost v zares velikem šte- Foto: Črtomir Goznik Prvi letošnji lokalni derbi med Aluminijem in Dravo so dobili ptujski modri: kdo bo drugega? mijan Vogrinec računal na vse razpoložljive moči. »Igramo na domačem igrišču in jasno je, da na domačem igrišču igramo vsako tekmo na zmago. Proti Aluminiju bo to specifična tekma, v kateri so po mojem mnenju možnosti za uspeh 50:50. Mislim, da bo veliko vlogo odigral faktor dnevne forme in upam, da bomo pokazali tisto, kar si želimo ter da bomo na koncu na največjem nogometnem derbiju v tem okolju pokazali, da smo vseeno v tem trenutku za odtenek boljša ekipa od naših tekmecev iz Kidričevega,« je povedal strateg Drave, njegovo mnenje deli tudi Aleš Čeh: »Po dobri predstavi v Radomljah mirno pričakujemo lokalni derbi in prepričan sem, da bodo vse tri točke ostale na Ptuju.« Bojan Špehonja: »Še nadgraditi predstavo proti Dobu« Bojan Špehonja je večino trenerske kariere preživel v Aluminiju, kratek čas pa je bil tudi trener Drave. Tokrat bo poskušal svojo ekipo čez Ptuj popeljati brez prask, pri čemer mu bosta pomagala Krljanovič in Turkalj, ki sta odslužila kazni kartonov. »Tekma z Dobom je bila dober kazalnik, kakšno igro si želimo. A potrebnega bo še veliko dela, da to nadgradimo in pridemo na še višji nivo. Ne smemo pozabiti, da je naša ekipa z izjemo nekaj posameznikov zelo mlada, kar je v določenih ozirih hendikep, lahko pa se izkaže tudi za prednost,« je povedal Špehonja, ki od svojih varovancev zahteva predvsem borbenost in tesno pokrivanje. »Pred vsakim derbijem so pričakovanja usmerjena v zmago. V srečanje nikakor ne smemo vstopiti zaletavo, saj ekipa Drave še zdaleč ni slaba. Vsekakor se bomo v miru pripravili in odigrali borbeno tekmo z motom, vsi za enega, eden za vse,« je povedal Tilen Ahec. JM, DB 2. SNL, 18. krog: Drava - Aluminij, sobota, 19. 3., ob 15.00 na Mestnem stadionu na Ptuju vilu že v začetni enajsterici - Petrovič (1998), Janžeko-vič, Ahec (oba 1997), Rogi-na, Vrbanec (oba 1995). K čarom derbija vedno veliko pripomorejo igralci, ki so nekoč igrali v dresu tekmecev. Tako pri Dravi igrajo nekdanji člani Aluminija Lon-zarič, Rešek, Vindiš, Toma-žič Šeruga, A. Čeh, Romih, pri Aluminiju sta takšna Vr-banec in Kurež. Prvi obračun teh ekip v sezoni se je v Kidričevem končal z zmago Drave 0:2 (N. Čeh, Tisaj). Pred drugo medsebojno tekmo v obeh taborih obljubljajo igro na zmago, kar samo po sebi vabi gledalce k ogledu srečanja. Zagotovo bo na tribunah prevladovala mo- dra barva, rdeča bo v manjšini, s tekmo vendarle odločajo igralci na igrišču. Damjan Vogrinec: »Odločala bo dnevna forma« Ptujčani nimajo težav s kartoni, zato bo lahko trener Da- Štajerski 1 PEDN1 IK www.tednik.si li*2stajerskitednik ^Stajerskitednik 12 Štajerski Šport petek m 1S. marca 2016 Judo • Tekma za evropski pokal v Zagrebu Nika Šlamberger tokrat še stopničko višje V Zagrebu je potekala tekma za evropski pokal v judu za kadete. Da je šlo za res veliko tekmovanje, nazorno pričajo številke o udeležencih: skupno je nastopilo več kot 600 tekmovalcev (381 fantov, 228 deklet) iz kar 33 držav. Tekmovanje je potekalo na štirih tatamijih in je bilo odlično organizirano. Zaradi bližine se ga je udeležilo tudi precej Slovencev, ki so bili zelo uspešni, saj so po številu osvojenih medalj osvojili 5. mesto (1. Izrael, 2. Francija, 3. Madžarska, 4. Srbija). Med štirimi dobitniki medalj iz Slovenije (1 zlata, 2 srebrni, 1 bronasta) je bila tudi članica JK Drava Nika Šlamberger. Ta je nastopala v kategoriji nad 70 kg, v kateri je tekmovalo 22 tekmovalk (v nekaterih kategorijah jih je bilo celo več kot 50). Nika je Tekma EJU v Zagrebu, kadetinje nad 70 kg (22 tekmovalk), rezultati: 1. Maria Hoellwart (AVS) 2. Nika Šlamberger (SLO) 3. Romane Dicko (FRA) 3. Helena Vukovic (HRV) 5. Tahina Durand (FRA) 5. Vanessa Origgi (ITA) 7. Kinga Wolszczak (POL) 7. Veronika Mohorič (SLO) Rokomet Dravi lokalni derbi 1. mladinska liga REZULTATI 17. KROGA: Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož 33:23 (19:8), Dol TKI Hrastnik - Sevnica, Urbanscape Loka - Krško 30:29 (17:12), Drava Ptuj - Jeruzalem Ormož 33:23 (19:8), Koper 2013 - Slovan 39:27 (17:12), Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško 28:22 (14:10), Krka - Riko Ribnica 42:34 (23:19). Nika Šlamberger (JK Drava, levo) je tekmo evropskega pokala v Zagrebu v konkurenci kadetinj končala na drugi stopnički. 1. KRKA 17 1S 1 1 31 2. KOPER 2013 17 13 0 4 2B 3. CELJE PIVO. LAŠKO 17 12 0 S 24 4. TRIMO TREBNJE 17 10 1 B 21 5. DRAVA PTUJ 17 10 0 T 20 6. KRŠKO 17 10 0 T 20 7. JERUZALEM ORMOŽ 17 8 0 9 1B 8. URBANSCAPE LOKA 17 B 1 10 12 9. RIKO RIBNICA 16 S 1 10 11 10. SLOVAN 17 4 2 11 10 11. DOL HRASTNIK 16 3 0 13 B 12. SEVNICA 15 1 0 14 2 bila v uvodnem krogu prosta, nato pa je dosegla dve zaporedni zmagi z ipponom. Najprej je izločila precej težjo Justino Kazlaskuite iz Litve, nato še Kingo Wolszczak iz Poljske. S tema zmagama si je zagotovila nastop v polfinalu, kjer se je merila z Italijanko Vanesso Origgi. To je Nika pred kratkim premagala na podobni tekmi v Italiji, uspešnejša je bila tudi tokrat. A pot do zmage je bila zaradi zelo izenačenega dvoboja zelo težka. Nika je kljub vsemu zelo samozavestno kontrolirala dvoboj in bila aktivnejša od tekmice, ki si je prislužila več kazni. To je za Niko pomenilo vstop v tako želeni finale. Kjer jo je čakala Avstrijka Maria Hoell-wart. Kot se za finale spodobi, sta tekmici prikazali veliko mero tehnike in nepopustlji-vosti. »V prvi polovici borbe si je Avstrijka pridobila minimalno tehnično prednost na račun ene kazni. Šlamberger- Namizni tenis • Državne lige Krajnceva ugnala Zero, tri zmage Hergana V vseh državnih ligah so se pretekli konec tedna nadaljevali prvenstveni boji. In bili so zelo napeti ... 1. SNTL (ž) 1. MUTA 11 11 0 22 2. ARRIGONI 10 8 2 1B 3. VESNA 10 T 3 14 4. LOGATEC 10 S S 10 5. PTUJ 10 3 T B 6. LETRIKA 10 2 8 4 7. KAJUH-SLOVAN 11 0 11 0 Darko Hergan (NTK Cirkovce) Vesna - Ptuj 5:4 V elitni državni ligi so mlade Ptujčanke gostovale v Ljubljani pri ekipi Vesna. Srečanje je bilo znova izjemno razburljivo in napeto do zadnje točke, s 5:4 pa so na koncu slavile domačinke. Pri gostjah sta po dve točki osvojili Anja Bezjak in Katja Krajnc, 13-le-tna Daniela Tomanič Butko-vska proti bistveno izkuše-nejšim tekmicam objektivno ne more računati na zmago. Izjemno zanimiv dvoboj sta odigrali Ivana Zera in Katja Krajnc, mlada Ptujčanka pa je presenetila in slavila 3:1. 2. SNTL (m) Igralci NTK Ptuj so v soboto gostovali pri ekipah Mela-min in Ilompija ter obakrat izgubili z rezultatom 5:1. Na vsaki tekmi je po eno zmago dosegel Luka Krušič. V ekipi tokrat ni bilo Marsela Šegula, igrala sta še Darko Drčič in Gorazd Selišek. 2. SNTL (ž) 1. KRIŽE 13 12 1 24 2. KEMA 13 10 3 20 3. JESENICE 13 10 3 20 4. FUŽINAR 13 B T 12 5. CIRKOVCE ŠTERNMATIK 13 B T 12 6. PRESERJE 13 S 8 10 7. LJUBLJANA 13 2 11 4 8. SOBOTA 13 1 12 2 14 14 0 28 14 12 2 24 14 10 4 20 14 9 5 18 16 6 10 12 14 6 8 12 14 CO 11 6 14 CM 12 4 14 2 12 4 1. SOBOTA 1B 1 32 2. LOGATEC 1B 12 4 24 3. OLIMPIJA 1B 12 4 24 4. KEMA II tf 11 B 22 5. VESNA 1B 9 T 18 6. MUTA 1B T 9 14 7. MELAMIN 1B S 11 10 8. RAKEK 1B S 11 10 9. PTUJ 1B 4 12 8 10. KAJUH-SLOVAN II 1B 0 1B 0 Ekipa iz Cirkovc je bila konec tedna polovično uspešna: proti Ljubljani je slavila 5:4, proti Preserju pa izgubila 2:5. Izjemen je bil predvsem dvoboj z Ljubljančankami, ko so že zaostajale 3:4. Na koncu pa sta Nika Belaj in Iva Unger vknjiži-li točki in svoji ekipi priborili dragoceno zmago. Za Cirkov-ce so točke dosegle Ina Unger jeva je v nadaljevanju spremenila taktiko in tekmico trikrat resno ogrozila, izvedla je tudi številne akcije stoje in v parterju, v zadnji minuti pa je Avstrijko dobesedno stisnila v kot. Žal je ostalo pri minimalni prednosti in Nika je osvojila 2. mesto, kar je še vedno odličen dosežek,« je o finalnem dvoboju povedal trener Vlado Čuš Nika Šlamberger je tako še enkrat potrdila normo za nastop na EP, ki bo junija na Finskem. Naslednja tekma, ki se je bo Nika udeležila, bo sredi aprila na Češkem. V Zagrebu je iz JK Drava v kategoriji do 81 kg nastopal tudi Blaž Krajnc. V svojem debiju se je dobro držal in žal šele po napaki v parterju iz-kušenejšemu hrvaškemu tekmovalcu Mlinareviču omogočil tehniko davljenja, zaradi česar je bil skladno s pravili prisiljen borbo predati. JM, DB DRAVA PTUJ - JERUZALEM ORMOŽ 33:23 (19:8), DRAVA PTUJ: Osterc 2, Mlač-Černe 2, Vaupotič 2, Reisman, Lovrec 1, Krajnc 1, Bedeti 1, Ro-sič, Gavez 5, Sitar, Lazič, Jerenec 7, Štumberger 4, Šalamun 2, Krasnič 1, Žuran 5. Trener: Ivan Hrupič. JERUZALEM ORMOŽ: Šutalo, Voljč, Horvat, Grabovac 2, Hebar 3, Žižek - Cvetko 6, Koderman 3, Fekonja, Kosi, Lukman 2, Kavčič, Hebar 5, Šoštarič 2, Caf. Trener: Mladen Grabovac. Starejši dečki B JERUZALEM - CELJE PIV. LAŠKO 24:22 (10:10) JERUZALEM: A. Zemljič; N. Novak, Ž. Herga, E. Kovačec 2, B. Fergola, M. Voršič 3, R. Rubin 6, D. Škrinjar, G. Cvetko 8 (1), Ž. Borko 2, J. Lukman 3. Trenerja: Uroš Krstič in Davorin Kovačec Po sedmih zmagah v prvem delu polfinalne skupine B so Ormožani v 8. krogu v velikem derbiju letnikov 2002 ugnali še sovrstnike Celja in ostajajo pri 100 % izkupičku zmag. Tekma je bila zanimiva od prve do zadnje sekunde, kjer bi si zmago zaslužili obe ekipi. Športna sreča je tokrat bila na strani Or-možanov, ki so največ vodili za tri zadetke, in še to na samem koncu tekme (24:21). Spomnimo se, da je ekipa v preteklosti pri mlajših dečkih B osvojila tretje, pri mlajših dečkih A pa četrto mesto. Ekipa ima tudi solidno višino in znova se RK Ormož obetajo perspektivni rokometaši. Le marljivo je treba trenirati naprej. jm, uk Maj Voršič, RK Jeruzalem Ormož - starejši dečki B Judo m Tekmovanje v Vojniku Uspešni mladi judoisti Foto: Črtomir Goznik in Nika Belaj (po dve), Iva je dodala zadnjo. V srečanju proti Preserju je zmanjkalo moči še za eno zmago. 3. SNTL(m) 1. SAVINJA 2. PREBOLD 3. FUŽINAR II 4. TEMPO 5. METLIKA 6. GORICA 7. CIRKOVCE 8. PRESERJE 9. ROYAL BEACH Čeprav Metlika zaseda višje mesto na lestvici, so Cirkov-čani na gostovanju osvojili popoln izkupiček - slavili so 2:5. V Beli krajini je tri zmage za svojo ekipo dosegel Darko Hergan, po eno sta dodala Žan Napast in Tomaž Strelec. Odkar za ekipo iz Cirkovc igrata Hergan in Napast ter jo vodi Tomo Džankič, se je ekipa otresla začelja, višje pa zaradi bližnjega konca sezone ne bo mogla. JM V soboto je bilo v Vojniku tekmovanje mladih judoi-stov, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci in tekmovalke iz Judo Drava Ptuj, ki trenirajo v osnovnih šolah ter klubu. V starostni kategoriji prvih razredov OŠ so nastopili: Mia Jovanovič, Vid Menoni in Maruša Frank - vsi iz OŠ Ljudski vrt, iz OŠ Olge Meglic pa Grega Markež in Tim Benko. V starostni kategoriji drugih razredov so tekmovalci in tekmovalke prikazali veliko osvojenega znanja, saj se je veliko tekem končalo z ippo-nom. Prvi mesti sta si na blazinah zagotovila Taj Sledič in Ana Tetičkovič, drugi je bil Teo Kostanjevec, medtem ko so tretja mesta osvojili Vid Krajnc, Ina Mlakar, Teo Škrofič, Tilen Ivančič. Na tekmovanju v Vojniku sta tekmovala tudi Just Vauda in Matej Mlakar Belšak. DB petek • 18. marca 2016 Šport, šport mladih Štajerski 13 Plavanje Časovni napredek Sare Lampret 29. pokal Ježek Sara Lampret je nadarjena mlada plavalka, ki je pod vodstvom trenerja Igorja Sternada v zimskem delu sezone naredila bistven napredek v doseženih časih. V soboto je nastopala na bazenu Tivoli v Ljubljani na 29. pokalu Ježek, ki ga je organiziral PK Ljubljana. Slo je za tekmovanje mlajših kategorij letnikov 2005 in 2006. Članica PK Ptuj je nastopila v dveh disciplinah, na 100 metrov prsno in 100 metrov mešano. V obeh je izboljšala svoje najboljše dosežke, saj je na 100 metrov prsno dosegla čas 1.39.19 (izboljšava za 3 sekunde), na 100 metrov mešano pa 1.30.78 (izboljšava 1.2 sekunde). V zahtevni disciplini mešano, kjer se izmenjajo vse štiri tehnike, ima Lampretova še nekaj težav pri nekaterih obratih, napredek pa je viden pri sami tehniki plavanja. Sara Lampret, PK Ptuj Nekateri mlajši ptujski plavalci bodo 2. aprila v Celju sodelovali na zadnji tekmi v zaprtih 25-metrskih bazenih. Po tej bo trener Igor Sternad naredil analizo tega dela sezone, trenutni rezultati pa že kažejo na napredek. David Breznik Bowling • Podjetniška liga Dokl gostinstvo drvi pred vsemi Igralci v podjetniški ligi so odigrali srečanja 4. kroga. Vodilna ekipa Dokl gostinstvo ima že otipljivo prednost pred tekmeci, tudi tokrat so osvojili popoln izkupiček osmih točk. A tokrat niso dosegli najboljšega ekipnega rezultata kroga, to je uspelo ekipi Gostinstvo Iršič (2747). Ta je v derbiju kroga z rezultatom 6:2 ugnala ekipi SKEI Ptuj, ki je zaenkrat najpri-jetnejše presenečenje lige. V kidričevskem obračunu med Talumom in Restavracijo Pan je krajšo potegnila okrnjena ekipa Talumovcev - igrali so le trije. Zanimivo je bilo tudi v klasičnem dvoboju med VGP Drava in Radiem-Tednikom, kjer so po slabem začetku na koncu slavili predstavniki medijske hiše, čeprav so skupno podrli manj kegljev od dravašev ... Med posamezniki je tokrat slavil Črtomir Goznik, ki mu je naslov državnega ekipnega prvaka očitno dobro del ... Za njim je malenkost zaostal Matic Dokl, ki je vodilni v skupni razvrstitvi posameznikov. Med deseterico so imele tri ekipe po dva predstavnika: SKEI Ptuj, Gostišče Iršič in VGP Drava. REZULTATI 4. KROGA: Bowling center Ptuj - Saubermacher Slovenija 7:1, Perutnina Ptuj - Tames 0:8, VGP Drava - Radio-Tednik Ptuj 3:5, SKEI Ptuj - Gostišče Iršič 2:6, Ta-lum - Restavracija PAN 3:5, Casino Poetovio - Dokl gostinstvo 0:8. Tekma DaMoSS - Elektro Maribor bo odigrana naknadno. Prosta je bila ekipa Tiskarna Ekart. 1. DOKL GOSTINSTVO 4 2701 28 2. TAMES 4 2580 22 3. GOSTIŠČE IRŠIČ 4 2747 19 4. BOWLING CENTER PTUJ 4 2533 19 5. SKEI PTUJ 3 2699 17 6. VGP DRAVA 4 2597 16 Najboljši posamezniki 4. kroga: 1. Črtomir Go-znik (Radio-Tednik Ptuj) 777, 2. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) 762, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 739, 4. Franc Šuen (SKEI Ptuj) 726, 5. Miran Hala-deja (SKEI Ptuj) 705, 6. Dušan Iršič (Gostišče Iršič) 702, 7. Robert Šegula (Tames) 701, 8. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 697, 9. Peter Vesenjak (VGP Drava) 694, 10. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 693. 1835 16 14 2554 13 2396 13 13 2292 10 4 2125 4 2177 0 Odbojka • 2. DOL vzhod (ž) Za konec prvenstva zmaga Swatycomet Zreče -ŽOKGM mobil Ptuj 1:3 (-20, -18.19, -21) ŽOK GM MOBIL PTUJ: Reibenschuh, Cvirn, Topolovec, Radivoj, Gričnik, Horvat, Ča-brijan, Emeršič, Mere, Grubišič Čabo. Trener: Darko Zimič. Ptujske odbojkarice so vnaprej odigrale zadnjo prvenstveno tekmo sezone 2015/16 in se v Zrečah veselile zmage 3:1- Domačinke so silovito začele tekmo, saj so povedle z 8:1. Gostje so hitro ujele svoj ritem in izenačile že na 10:10. Pri tej situaciji se niso ustavile, ampak so nadaljevale z učinkovito igro. V napadu je bila tudi tokrat zelo razpoložena Cvirnova, še posebej pa se je izkazala Horvatova, ki je Foto: Črtomir Goznik Ptujske odbojkarice so v Zrečah v zadnjem krogu zabeležile še 14. zmago v sezoni. odlično servirala, zaključevala napade s penali in veliko žog tudi blokirala. Po zviša-nem nivoju igre so si članice Ženskega odbojkarskega kluba GM mobila priigrale nekaj točk prednosti in osvojile prvi niz z 20:25. V drugem nizu so bile še bolj prepričljive in so slavile 18:25. Tretji del igre je bil dolgo časa izenačen, po 15 točkah so Zre- čanke »naservirale« Ptujčan-ke, ki so slabše sprejemale in niso mogle razviti svoje igre. Tako je tretji niz dobila domača ekipa s 25:19. V četrtem nizu so gostje spet strnile svoje vrste in so si priigrale tri, štiri točke prednosti, kar je bilo dovolj, da so z zanesljivo igro prišle do niza in končne zmage. Na zadnji tekmi je trener Darko Zimič ponovno ponudil priložnost za igro trem mladim ptujskim igralkam, tako da so Emeršičeva na mestu korektorja, Merčeva na mestu podajalke in Čabrija-nova na mestu centra pokazale svoj talent ter so opravičile trenerjevo zaupanje. S sredino tekmo je ptujska ekipa zaključila prvenstvo, v katerem so dosegle na 18 tekmah 14 zmag in 4 poraze. Ta bilanca bi jih teoretično lahko popeljala tik pod vrh, a realno je pričakovati, da bodo Ptujčanke končale sezono na končnem 4. mestu. David Breznik Strelstvo • Regijsko prvenstvo Kidričevo 2016 Sašo Stojak in Majda Raušl regijska prvaka 7. TALUM 3 8. DAMOSS 3 9. RADIO-TEDNIK PTUJ 4 10. RESTAVRACIJA PAN 4 11. TISKARNA EKART 3 12. CASINO POETOVIO 3 13. ELEKTRO MARIBOR 2 14. SAUBERMACHER SLO 3 15. PERUTNINA PTUJ 4 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Matic Dokl (Dokl gostinstvo) povprečje 187,7, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 185,1, 3. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 184,8, 4. Sašo Vidovič (Casino Poetovio) 180,8, 5. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 180,6, 6. Gregor Mi-ložič (Dokl gostinstvo) 180,5, 7. Grega Tuš (Dokl gostinstvo) 179,5, 8. Robert Šegula (Tames) 179,1, 9. Robert Kurež (Dokl gostinstvo) 178,8, 10. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 178,8. RAZPORED 5. KROGA: ponedeljek, 21. 3., ob 19.00: Dokl gostinstvo - Elektro Maribor, Radio-Tednik Ptuj - Saubermacher Slovenija, Talum - Gostišče Iršič; torek, 22. 3., ob 19.00: Perutnina Ptuj - DaMoSS, Casino Poetovio - VGP Drava, Tiskarna Ekart - Restavracija PAN, Bowling center Ptuj - SKEI Ptuj. Prosta je ekipa Tames. JM Strelsko društvo Kidričevo je minulo soboto organiziralo regijsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za severno regijo (Podravje), na katerem je tekmovalo 124 strelcev, norme za udeležbo na letošnjem vrhuncu domače sezone, na DP v Trbovljah (1. - 34.) oz. v Turnišču (9.-10. 4.) pa je izpolnilo 68 strelcev. Ptujčani so bili naj-uspešnjši s pištolo, Rušani in člani SD Franca Lešnika Vuka pa s puško. Med člani s pištolo je naslov regijskega prvaka osvojil mladi Ptujčan Sašo Stojak, ki je postavil najboljši rezultat kvalifikacij (572), nato pa prepričljivo v svojo korist odločil tudi finale, kjer je s 193,6 proti 187,3 kroga premagal svojega klubskega kolega Matijo Potočnika (547), ki je osvojil naslov podprvaka. Za bronasto odličje sta se pomerila Ptujčan Robert Šimenko, z drugim rezultatom v kvalifikacijah s 555 krogi, in Juršinčan Ludvik Pšajd (553), slednji pa je bil natančnejši in je osvojil bronasto odličje, 5. Gregor Vesenjak (539), 6. Rok Veršič (540), 7. Rok Pučko (538), 9. Uroš Mohorko (534), 10. Matevž Mohorko (528), 11. David Kekec (526), 13. Milan Stražišar (523), 14. Jur-ček Lamot (523), 16. Janko Berlak (508), 17. Igor Premužič (508), 18. Dušan Krajnc (507), 19. Marijan Petek (505), 22. Marjan Gajzer (476), 23. Ludvik Pšajd (474). Ptujčani so tudi v ekipni razvrstitvi s 1674 krogi osvojili naslov regijskih prvakov, 2. Juršinci 1617, 3. Kidričevo 1585 krogov. Ptujčankam norma za DP Med članicami je naslov regijske prvakinje osvojila favorizirana Ptujčanka Majda Raušl (372), 2. in 3. mesto pa Foto: Simeon Gönc Ptujčani so se v Kidričevem veselili štirih naslovov regijskih prvakov in se z izpolnjenimi normami uvrstili na DP. Z leve strani Rok Veršič, Robert Šimenko, Matija Potočnik, trener Zlatko Kostanjevec in prvak med člani Sašo Stojak, sta osvojili njeni klubski kolegici Mateja Pešakovic (350) in novinka Melita Šprah (306). Četrta je bila novinka iz Kidričevega Tanja Picec (302). Z izpolnjeno ekipno normo in naslovom regijskih prvakinj so se Ptujčanke uvrstile na DP. Med mladinci je tretji naslov regijskega prvaka osvojil Tadej Širec (SD Ptuj), ki je zmagal z osebnim rekordom v sezoni s 555 krogi. 2. in 3. mesto sta osvojila še dva Ptujčana Valentin Luževič (529) in Oskar Tasovac Ivezic (513), z izpolnjeno ekipno normo s 1597 krogi pa so se Ptujčani prav tako uvrstili na DP. Tudi vrh kadetske razvrstitve so krojili ptujski strelci, naslov regijskega prvaka pa je osvojil Ino Zorec s 363 krogi, ki je na 2. in 3. mestu premagal klubska kolega Nika Volgemuta (357) in Roka Bezjaka (338), na 4. in 5. mesto sta se uvrstila juršinska strelca Nejc Horvat (270) in Mitja Vučina (260). Ekipno so zmagali strelci SK Ptuj z ekipno normo 1058 krogov. Med kadetinjami je naslov regijske prvakinje slavila juršin-ska strelka Julija Lajh s 326 krogi in premagala klubsko tekmico Sandro Kumer s 321 krogi na 2. in Ptujčanko Vito Volgemut s 317 krogi na 3. mestu, 4. Špela Perko (254). Juršinske strelke pa so tudi v ekipni razvrstitvi izpolnile ekipno normo in se z 901 krogom uvrstile na DP. Kidričani med kadeti z normami za DP V disciplini s standardno puško sta naslova regijskih prvakov med člani osvojila Rušan Benjamin Jodl (619,2), 10. Aleš Pernat Kidričevo 559,9 kroga in med članicami Klavdija Pufič (412,8) iz SD FLV Hotinja vas. Med kadeti je zmagal Rušan Patrik Jakopiček s 396,6 kroga, Kidričan Ivo Cicma-novič Zimet pa je s 386,5 kroga osvojil bronasto odli-čje. 5. Jan Soto Vargas Trap Vitomarci (384,5), 6. Mihael Mikolič Sobotič (380,3), 7. Domen Širovnik (376,9), 9. Tilen Vuk (333,2). Kidričani so s 1143,7 kroga osvojili naslov regijskih ekipnih podpr-vakov in se z izpolnjeno normo uvrstili na DP. Med cicibani drugi Juršinčan Žan Plohl Med pionirji s serijsko zračno puško je naslov regijskega prvaka osvojil Bistričan Tomi Očko Smogavec s 174 krogi, 6. Anej Ornik (152), 10. Aleks Zelenik (116), oba SD Trnovska vas. Med pionirkami je slavila Rušanka Ni-kita Lenarčič z neuradnim izenačenjem državnega rekorda s 191 krogi! Juršinske strelke Sandra Kumer, Julija Lajh in Špela Perko pa so s 139, 138, 116 krogi osvojile 4., 5. in 6. mesto, v ekipni razvrstitvi pa jim z 2. mestom s 393 krogi ni uspelo doseči ekipne norme. Med mlajšimi pionirji sta Martin Mlasko in Klemen Klobasa, strelca iz Trnovse vasi, s 144 in 105 krogi osvojila 7. in 8. mesto, zmagal je Bistričan Matic Radanovič s 173 krogi. Velik uspeh pa je v najmlajši kategoriji cicibanov dosegel Juršinčan Žan Plohl in s 178 krogi osvojil naslov regijskega podprva-ka. 5. Nejc Vršič (165) Trap Vitomarci, 6. Anej Marušič (157), 7. Maks Tancoš (155), 8. Žan Horvat (153), 10. Val-ter Drašler (138), vsi štirje juršinski strelci, 12. Vid Zelenik Gančev (130), 16. Domen Klobasa (121), oba SD Trnovska vas. Ekipno zmago so slavili strelci iz Ruš s 527 krogi, normo za DP pa so izpolnili tudi juršinski strelci s 488 krogi na 2. mestu. Simeon Gonc 14 Štajerski Šport, rekreacija petek • 18. marca 2016 Atletika Ptujski veterani bogatejši za deset medalj Balkansko veteransko prvenstvo Bukarešta je v soboto in nedeljo gostila zimsko balkansko prvenstvo v atletiki za veterane. Na njem je tekmovalo okrog 500 atletov, med njimi je Slovenijo zastopalo 25 tekmovalcev. Atletski klub Ptuj so v Romuniji zastopali štirje atleti: Marko Sluga, Dušan Koren, Miki Prstec in Brane Komel. Njihov izkupiček je bil odličen, saj so skupno osvojili kar deset medalj, od tega sedem zlatih. Slovenija je sicer skupno osvojila kar 48 medalj, od tega 34 zlatih. Izmed članov ptujskega kluba je v kategoriji M80 Marko Sluga osvojil tri zlate medalje, potem ko je v metu kopja dosegel znamko 26,58 metra, v skoku v višino 1,05 metra in v teku 60 metrov z ovirami 14,30 sekunde. Trem prvim mestom je dodal tudi drugo v suvanju krogle (10,26 m). Zelo uspešen je bil tudi Dušan Komel v kategoriji M60, saj je osvojil dve prvi in eno tretje mesto. Zmagal je v metu kladiva z rezultatom 33,42 metra in metu kopja z rezultatom 38,53 metra, medtem ko je bil z izidom 29,99 metra tretji v metu diska. V kategoriji M55 je Miki Prstec osvojil prvo mesto v metu kladiva, potem ko je orodje vrgel 33,42 metra. Dve medalji je v Romuniji v kategoriji M50 dobil še Brane Komel, saj je zmagal v teku na 3000 metrov s časom Rokomet • Veteranke Ruja Ptujcanke odlične v Novem Sadu Ptujske rokometne veteranke so se pred kratkim udeležile močnega mednarodnega turnirja »Opušteno - Novi Sad« 2016. Med ženskimi ekipami so bile rokometašice iz najstarejšega slovenskega mesta edine predstavnice iz Slovenije, sodelovalo pa je Na moškem delu turnirja v Novem Sadu, kjer se je zbralo 21 ekip, so nastopali tudi fantje iz Velike Nedelje. Ti tokrat niso bili tako uspešni in se niso uvrstili v finalni del. Nogomet • NK Aluminij Aluminij nepremagljiv v Krškem Trener Sandi Verlak je na veliki turnir v Krškem peljal fante NK Aluminij iz starostne kategorije U-13. Konkurenca na turnirju je bila zelo močna, saj so sodelovale praktično vse najboljše slovenske nogometne šole v tej starostni skupini. V ligaškem delu skupine B so igralci Aluminija po vrsti premagali NK Medvode (2:0), NK Celje (3:1) in NK Krško (1:0). V polfi-nalu so Kidričani ugnali ekipo Miki Prstec, Brane Komel, Dušan Komel in Marko Sluga 10.48.42, drugi pa je bil v dodatni disciplini prvenstva - v krosu na 6000 metrov. Ta je bil izveden v težkih pogojih, Komel pa je dosegel čas 24.30 minute. Ptujski veterani so se z desetimi osvojenimi medaljami na zimskem balkanskem prvenstvu zelo izkazali. Njihovo naslednje večje tekmovanje bo zimsko evropsko prvenstvo v Anconi, ki bo v Italiji potekalo ob koncu marca in v prvih dneh aprila. David Breznik 12 ekip z območja nekdanje skupne države (Ptuj, Nova Gradiška, Temerin, S. Mitro-vica, Novi Sad I, Novi Sad II, Šabac, Olimpija Osijek, De-vdelija, Dinamo Pančevo, Slavonski Brod, Internacionalke Ex-Yu). Ptujčanke so prikazale odlično igro, po mnenju večine bi morale zmagati. Njihova igra je bila lepa, hitra, zadetke pa so dosegale iz vseh pozicij. Žal jim kot tujkam, ki so prvič na tem turnirju, sodniki niso bili najbolj naklonjeni, kljub vsemu pa so prišle vse do finala. Tam so za dva zadetka Ženska veteranska ekipa Ptuja se je v Srbiji uvrstila v finale turnirja. izgubile z ekipo Slavonskega Broda in na koncu zasedle kljub temu odlično 2. mesto. Ptujska igralka Mojca Boško-vič je bila izbrana za naj igralko turnirja. Fotozapis Ptujske rokometne veteranke se bodo naslednjega turnirja udeležile 2. aprila, ko se bodo podale v Ajdovščino. tp NK Brežice (2:1) in se uvrstili v veliki finale. Nasproti jim je ponovno stopila ekipa NK Celje, ki je v drugem polfinalu izločila NK Maribor. Tudi v drugo so bili Kidričani boljši od Celjanov, slavili so z rezultatom 2:0. Končni vrstni red: 1. Aluminij, 2. Celje, 3. Brežice, 4. Maribor. Ekipni uspeh je dopolnil Žan Jevšenak, ki si je priigral naslov najboljšega strelca turnirja. Istega dne so najmlajši člani nogometne šole NK Aluminij, selekcija cicibanov U-7, osvojili prvo mesto na turnirju v Ormožu. UR Ekipa Aluminija U-13 je slavila na turnirju v Krškem. Mednarodno tekmovanje Škraping Pirates Pašman Na hrvaškem otoku Pašman vsako leto v začetku marca poteka mednarodno tekmovanje z imenom Škarping Pirates Pašman. Gre za tekaško preizkušnjo po otoku Pašman. Udeleženci na začetku dobijo zemljevid proge s kontrolnimi točkami, ki jo morajo preteči v čim krajšem času. Na voljo so tri proge, udeleženci si svojo izberejo glede na pripravljenost (približno 47, 25 in 12 km). Tekmovanje je letos privabilo več kot 1500 tekačev iz celotne Evrope. Na dirki sta sodelovala tudi Jure Vobner in Aljaž Kokol, ki sta nastopala v kategoriji challenger (25 km, 644 tekmovalcev). Jure je s časom 2:30:14 skupno zasedel 19. mesto (1. v kategoriji do 25 let), Aljaž pa s časom 4:39:37, skupno 225. mesto (3. v kategoriji do 25 let). UR Športni napovednik Nogomet • 1. SNL PARI 26. KROGA - PETEK ob 17.00: Luka Koper - Gorica; SOBOTA ob 14.55: Maribor - Krka; SOBOTA ob 15.00: Celje - Domžale; SOBOTA ob 19.00: Krško - Zavrč; NEDELJA ob 14.55: Olimpija - Rudar. 2. SNL PARI 18. KROGA - PETEK ob 19.00: Šenčur - Kalcer Radomlje; SOBOTA ob 15.00: Drava Ptuj - Aluminij, Roltek Dob -TKK Tolmin, Zarica Kranj - Ankaran, Farmtech Veržej - Triglav Kranj. 3. SNL SEVER PARI 15. KROGA - PETEK ob 18.00: Maribor B - Koroška Dravograd; SOBOTA ob 15.00: S. Rojko Dobrovce - Radlje, Aj-DAS Lenart - Šmarje pri Jelšah, Dravinja - Fužinar Noži Ravne; NEDELJA ob 15.00: Podvinci Betonarna Kuhar - Brežice, Šam-pion - Videm, Šmartno 1928 - Mons Claudius. Futsal • 2. SFL 18. KROG: Gorica - Tomaž Trcko (PETEK ob 20.30); Futsal club Ptuj - Futsal klub Zavas (SOBOTA ob 20.30). Liga U-13 - končnica POLFINALE, POVRATNA TEKMA: Hiša Daril Ptuj - KMN Bronx Škofije (SOBOTA, 19. 3., OB 9.30) - prva tekma 9:3 za FC Hiša daril Ptuj. Rokomet • 1. A DRL (m) 23. KROG: Sevnica - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 19.30) 1.BDRL(m) 20. KROG: Dol TKI Hrastnik - Drava Ptuj, Herz Šmartno -Moškanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.00). 2. DRL (m) 14. KROG: Arcont Radgona - Velika Nedelja (SOBOTA ob 19.00) Mladinsko - članska liga vzhod (ž) 14. KROG: ŽRK Ptuj - Olimpija - mladinke (PETEK ob 18.15) Kegljanje« 2. DKLvzhod (ž) 14. KROG: Drava Ptuj - Nafta (SOBOTA ob 13.30). Boks • 1. slovenska liga Boks klub Portorož v soboto organizira zadnji, 6. krogsloven-ske boksarske lige, na katerem bosta imela svoje predstavnike tudi ptujska kluba Boks klub Ring in Dejan Zavec Boxing. Badminton Badminton klub Ptuj organizira v soboto v športni dvorani Gimnazije Ptuj predvidoma od 9. do 16. ure 1. rekreativni badminton turnir dvojic. Igrale bodo moške, ženske in mešane dvojice. David Breznik Kegljanje • 2. SKL vzhod (ž) Do zmage s pozitivnim vzdušjem Korotan - Drava Ptuj 1:7 (2981:3047) DRAVA PTUJ: Fridl 513, Štampfer Golob 494, Kozoderc 510, Plajnšek 526, Kavčič 484, Kramberger520. Ženska ekipa Kegljaškega kluba Drava je na Prevaljah na obračunu s Korotanom prekinila negativen rezultat-ski niz in dosegla visoko zmago. Ptujčanke so na gostovanju na Koroškem delovale kot prava ekipa; glasno so se 2. SKL vzhod (ž) 1. REMOPLAST 11 9 1 1 19 2. FUŽINAR PE 12 8 0 4 16 3. DRAVA 11 7 0 4 14 4. NAFTA 11 6 0 5 12 5. ŠOŠTANJ 11 5 0 6 10 6. RUŠE 11 3 1 7 7 7. KOROTAN 11 0 0 11 0 spodbujale in si dajale dodatno energijo. Skupno so preskočile »rdečo številko« 3000 podrtih kegljev. Posamezne točke so osvojile Nada Fridl, Milena Štampfer Golob, Marija Kozoderc, Ivanka Plajnšek in Marina Kramberger, blizu uspeha je bila tudi Andrejka Kavčič. Štiri ptujske igralke so podrle več kot 500 kegljev, najuspešnejša je bila Ivanka Plajnšek, saj je podrla 526 kegljev. Z zmago nad Korotanom se je Drava vrnila v boj za končno drugo mesto v vzhodni 2. ligi. O njihovi končni uvrstitvi bo odločal zadnji krog tekmovanja, ki bo odigran konec tedna. Ptujčanke bodo v soboto od 13 30 na kegljišču Deta centra igrale proti Nafti. David Breznik petek • 18. marca 2016 Zanimivosti\ reportaže ŠtajmkiTEDHIK 15 Reportaža • S hajdinskimi veterani v Münchnu »Še nikoli ob porazu nisem čutil toliko veselja kot tokrat« Začetek zgodbe sega nekaj časa nazaj, ko je Matija Brodnjak spoznal Borisa Šibi-la, zdomca iz Apač na Dravskem polju. Slednji že nekaj časa živi in dela v Münchnu, v nemškem avtomobilskem velikanu BMW, obenem pa je član veteranske ekipe Ba-yerna (nekaj časa je treniral tudi eno od njihovih mlajših selekcij). Beseda je dala besedo in ob Božičkovem teku ob koncu lanskega leta je padla odločitev: veterani Hajdine se bodo 11. marca pomerili z veterani Bayerna! Akcija je nemudoma stekla, organizacijske vajeti pa je v roke prevzel Viki Hot-ko, vodja veteranske ekipe Hajdine. Ni bilo potrebno veliko klicev ali kakšnega posebnega razglasa, avtobus s 50 sedeži je bil zaseden že po nekaj dneh - ne ponudi se namreč vsak dan priložnost igranja tekme proti eni od selekcij kluba, ki spada med svetovne velikane. Rdeči Boštjan vs. rumeno-črnemu Matiju V petek ob 4.30 smo bili vsi na avtobusu, avantura München se je začela. Nekateri igralci so imeli s sabo spremljevalke, drugi ne (avtobus je bil pač hitro zaseden) Takoj so se začele vse tiste znane nogometne debate o tem, kateri klub je (naj)bolj-ši. Če zelo blizu skupaj sedita »rdeči« Boštjan (Bayern) in »rumeno-črni« Matija (Borussia Dortmund), potem je vse skupaj še toliko bolj vroče - tudi navijači Barcelone in Reala pri tem niso mogli v ospredje. Namesto haka plesa - chicken dance ... Vseskozi pa so misli uhajale na večerno tekmo dveh velikanov - Bayerna in Hajdine (prosto po Davorinu ...). Ker so bili nekateri že ob sami misli na to malce poškodovani in ranjeni, so drugi iskali rešitve v zdravniški službi: »Na avtobusu imamo farmacevtko Marjanco in Staneta, ki je na farmi cepil že marsikatero žival, vse je torej pod kontrolo ...« Ker so nekateri res mislili prav na vse, so vsem tistim, ki imajo nekoliko temnejšo polt, svetovali, naj se raje držijo v sredini skupine. »Da ne bi namesto na tekmi pristali Celotna odprava v središču Münchna Foto: Matija Brodnjak Foto: Matija Brodnjak Dobra prijatelja, a neizprosna športna tekmeca - Matija Brodnjak (rumeno-črni) in Boštjan Pacher (rdeči) na Allianz Areni. v kakšnem nemškem begunskem centru ...« Tudi taktika - za katero je sicer zadolžen Viki - se je začela sestavljati na avtobusu. Znova je imel najboljši predlog Jošt: »Po vzoru novozelandskega haka plesa bi mi morali - saj smo vendar iz bližine Ptuja - zaplesati chicken dance. Tako bi prestrašili Nemce in si priborili začetno prednost.« Morda je prav to na koncu zmanjkalo do zmage ... Ali pa to, da bi Nemci zvedeli, da je Stane do Nemčije pojedel pet sendvi-čev, nato pa še dva v Nemčiji, češ »tukaj nisem pojedel še nobenega .« V takšnih in podobnih debatah je pot minila, kot bi trenil in v Munchnu smo bili celo uro prej, kot smo načrtovali. Tako je animator Igor Podgoršek hitro našel reši- tev in šoferje usmeril proti letališču v Münchnu. Tam je razgledni hribček, s katerega je lep pogled na letališče in pestro dogajanje v zraku -letala namreč neprenehoma vzletajo in pristajajo v zelo kratkih časovnih intervalih. Nekaj skupinskih fotk in že smo bili znova na avtobusu, tokrat nas je pot vodila proti sloviti Alianz Areni, domovanju Bayerna. Tukaj se v vsej svoji veličini vidi, kako bogata dežela je Bavarska (daleč pred vsemi v Nemčiji). Znamenito zunanjo podobo sestavlja 27.000 panelov, s katerimi lahko pričarajo znamenito spreminjanje barv (ko domače tekme igra Bayern, je prevladujoča barva rdeča, ko igra 1860 München, pa modra). Sicer lahko povsem digitalni sistem generira kar 16 milijonov različnih barv. Foto: Matija Brodnjak Davorin 'ma pa novo kapo ... Za VIP karte od 7 do 12 tisoč evrov letno Za vodeni ogled Allianz Arene so na voljo različne možnosti, mi smo imeli na voljo eno uro. Prijazna vo-dička Maria nas je vodila po tribunah in tudi skozi labirinte notranjosti. Stadion je bil ob podpori »skromnih« 320 milijonov evrov zgrajen v 30 mesecih, v uporabi je od leta 2005. Kot zanimivost je Maria navrgla nekaj številk, ki najbolje pričajo o tem, s kakšnim denarjem se operira v vrhunskem nogometu: VIP karte za Allianz Areno stanejo letno med 7.000 in 12.000 evrov, še precej dražje pa so t. i. VIP kabine - teh je na stadionu 106. Sponzorji in pokrovitelji kluba jih lahko za »pošteno ceno« najamejo za najmanj pet let, v njej pa je prostora za 8 do 30 oseb. V teh lahko najemniki opravljajo sestanke in srečanja vse dni v letu. Čakalna vrsta je precej dolga . Posebna zgodba je trava na stadionu. Glavni nadzornik vsak dan glede na vreme določi režim, saj je treba travo za nemoteno rast v oblačnem vremenu osvetljevati z UV-svetlobo. Tako je bilo tudi v petek, zato se zelenici nismo smeli niti približati. Bili smo sicer v znamenitem tunelu, od koder igralci prihajajo na igrišča, a dalje nismo uspeli. Slačilnico za domačo ekipo so s prihodom trenerja Pepa Guardiola opremili s posebnim video analizatorjem, kjer lahko že ob polčasu svojim igralcem na velikem zaslonu kaže različne analize in taktične zamisli. Na stenah visijo tudi slike igralcev Ba-yerna, a samo tiste, ki so ta dan v ekipi. Samo trije igralci imajo stalno mesto na steni zagotovljeno: Lahm, Robben in Müller. Povsem drugače je v gostujoči slačilnici, kjer je barvno vzdušje precej bolj turobno - za demoralizacijo tekmeca ... Sledila je vožnja proti ho-stlu Jugendherberge München-Park, ki je v vseh ozirih presegel naša pričakovanja. Izjemna čistost, veliki skupni prostori, urejene sobe in sanitarije - 1. liga. Po kratkem osvežilu se je začela zadnja priprava in pot proti Bayernovemu trening centru na Säbener Strase (gradijo že novega, ta bo po selitvi ostal na razpolago ženskim selekcijam Bayerna ...), kjer nas je čakala večerna tekma. Tam nas je že pričakal Boris Šibila in nas povedel v notranjost. Ko so se igralci pripravljali v dveh slačilnicah, je pristopil možak »kot iz škatlice« in se predstavil: »Jaz sem ..., sem sodnik današnje tekme. Kakšne barve dresov nosite? Rumene? V redu, hvala.« Pred tekmo sem imel sam srečanje posebne vrste: pred mano se je povsem nepričakovano pojavil Slovenjeva- 20.000 klobas, 17.500 litrov piva Ob koncu nam je Maria navrgla še zanimiva podatka: na dan tekme gre na stadionu v povprečju v promet 20.000 klobas in 17.500 litrov piva. Če je treba za 0,33 litra odšteti 6 evrov ali več, potem samo s tem na tekmo zaslužijo več, kot znaša celoletni proračun marsikaterega slovenskega prvoligaša... Foto: Matija Brodnjak Pred tekmo je bilo v slačilnici čutiti rahlo napetost... ■ « K. "f* »i ki, JkJ L H" - M Kufil/ Navijačice so bile na tekmi več kot »12. igralec«. Foto: Matija Brodnjak ščan Igor Bauman, ki že vrsto let živi v Munchnu: »Moja izvoljenka je nekje zasledila, da bo tukaj igrala Hajdina, pa sva prišla pogledat.« Res sem skoraj »dol padel« - srečanje z nekdanjim sosedom 600 km od doma je pač nekaj posebnega . Ko je imel Boštjan solzne oči ... Kar nekaj igralcev je imelo pred tekmo pošteno tremo in niso bili preveč zgovorni. Tako je bilo še kakšnih 15 minut tekme, nato pa so na sceno stopili navijači in navi-jačice. Ti so se povsem vživeli in navijali tako zavzeto in do-brovoljno, da so presenetili prav vse. Svojim prijateljem - in v primeru deklet možem - so dali takšno energijo, da so ti presegli sami sebe in kar resno pretili rdečim. Niso manjkale spontane in na hitro spesnjene navijaške pesmi, pa mehiški val, pa . Res enkratno. Vrhunca sta bila dva: najprej je Boštjan Pacher, ki je eden največjih, morda pa tudi največji navijač Bayerna v Sloveniji, dosegel zadetek! V trenutku je dobil solzne oči, ob teku veselja po igrišču pa ni mogel iz sebe spraviti nobene besede . Drugič so hajdinski veterani udarili v zadnji minuti srečanja, zadel je Milan Emeršič. Kakšno slavje je to sprožilo med Slovenci, je težko opisati ... »Dolgo že igram nogomet, tudi na velikih stadionih sem že igral, a še nikdar ob porazu nisem čutil toliko veselja kot tokrat. Če bi vedel, bi večkrat izgubil...,«je to z velikim nasmehom na obrazu opisal Milan. Po tekmi je bilo vzdušje prešerno, glavni govor pa je prevzel Miro Sarkičevič. »Vsi vemo, nogomet je ekipni šport, zmaguje ali izgublja ekipa. AMPAK, AMPAK ... tretji gol ... Nič ne bom rekel, saj nekdo sam ve, kaj se je zgodilo ...« Ni bilo pri tretjem, ampak četrtem, a saj je vseeno, vsi smo vedeli, katerega misli... Tako in še bolje je bilo na celotni poti domov. Nato pa še doma, ko je hajdinsko odpravo iz Munchna čakal ... sprejem! Z vsem, kar sodi zraven: govori, transparenti, narezki... Noro, res noro... In neponovljivo... Jože Mohorič 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 18. marca 2016 Ptuj • Dan šole Ljudski vrt Združili preteklost in sedanjost Osnovna šola Ljudski vrt, ki pod svojo streho združuje največje število osnovnošolcev na Ptuju, je minuli teden praznovala dan šole. Povezali so kulturno dediščino in sodobnost. Osnovna šola Ljudski vrt ima v svoji sestavi matično šolo in podružnico, Grajena. Je največja ptujska šola ter ena izmed večjih tudi v slovenskem merilu. V šol- skem letu 2015/16 imajo vpisanih 831 učencev, 677 na matični šoli in 154 na podružnici. V šoli je več kot 100 zaposlenih, ki imajo odlične pogoje za delo. „V naši šoli si prizadevamo, da bi učenkam in učencem ponudili čim več različnih dejavnosti, ki bi jim omogočale, da najdejo svoje močno področje, da se lah- ko oblikujejo v celovite, ustvarjalne in odgovorne osebnosti. Skupaj si želimo posejati čim več semen, ki bodo pognala korenine raznobarvnim in uspešnim rastlinam mlade ustvarjalnosti," pravi Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt. Eden izmed pomembnejših projektov je tudi dan šole, ki je potekal pod naslovom Slovenska kulturna dediščina s prepletanjem sodobnosti. V sklopu tega so izvedli celotedensko dogajanje: športni in tehniški dan, kulturno prireditev ob dnevu žena, naravoslovni dan in potopisno predavanje, pogovor o prehrani nekoč in danes ter lectarstvu na Slovenskem, končali pa so v petek z ustvarjalnimi delavnicami in prireditvijo OŠ Ljudski vrt ima talent. Dženana Kmetec Slovenska Bistrica • 25. medobčinski otroški parlament Osnovnošolci o pasteh mladostništva Osnovnošolci z Bistriškega so minuli teden razpravljali o pasteh mladostništva. Sklepe so izoblikovali na 25. medobčinskem otroškem parlamentu, ob tem pa izbrali tudi tri predstavnike, ki jih bodo zastopali na regijskem parlamentu v Mariboru 18. marca. Mladi parlamentarci so najprej pozornost namenili pogovoru o varni rabi spleta. Tako je Filip iz OŠ Laporje opozoril, da se moramo zavedati, da smo na spletu lahke tarče zlorabe in da je zato še toliko pomembneje, kakšne fotografije in katere osebne podatke objavljamo na spletu in delimo z drugimi. Maja iz OŠ Spodnja Polskava pa je poudarila, da se morajo osnovnošolci sami zavedati, kaj dajo na splet. Ob tem so se strinjali, da si želijo čim bolj kakovostne in praktične delavnice o varni rabi spleta. Razpravljali so tudi o aktivnem preživljanju prostega časa, tveganih vedenjih mladostnikov, kdaj in kako reči ne alkoholu, tobaku ali drogi. Izpostavili so, da obnašanje najpogosteje temelji na samopodobi. »Če si samozavesten in zadovo- Foto: Mojca Vtič Osnovnošolci so predlagali tudi teme za otroški parlament naslednje leto: odvisnost od drog, asocialni podjetniki, pravi ali virtualni prijatelji. ljen s svojo samopodobo, lažje rečeš ne, najprej bi tako morali rešiti te težave,« je povedala Ema iz OŠ Spodnja Polskava. So se pa osnovnošolci strinjali, da sta tobak in alkohol preveč dostopna. Medobčinskega otroškega parlamenta se je udeležil tudi slovenjebistriški župan Ivan Žagar, ki je mlade parlamentarce tudi nagovoril. »Zaznali ste izzive oziroma pasti mladostni-štva, oblikovali pa ste tudi rešitve. Vaša naloga pa je, da sedaj to znanje prenesete tudi kolegom.« Danes, 18. marca, je regijski parlament v Mariboru, kamor bodo šli Ema iz OŠ Spodnja Pol-skava, Domen iz OŠ Šmartno na Pohorju in Filip iz OŠ Laporje. Slednja bosta osnovnošolce z Bistriškega zastopala tudi aprila v Ljubljani, kjer bo državni otroški parlament. MV Kaj so povedali nastopajoči Foto: Črtomir Goznik Marija Vergan - ivica, pevka Primorskih fantov: »Od kod mi toliko energije? Takšna sem, in če ne bi bila takšna, bi bilo z mano nekaj narobe. Z odra sem prišla vsa prepotena in zadovoljna, kerje bilo lepo in nepozabno, saj vidimo, da imajo poslušalci še vedno radi naše pesmi. Na Ptuj nas vežejo lepi spomini, še posebej na nekaj ptujskih festivalov, kjer smo dobili kar nekaj nagrad, publika pa nas je čudovito sprejela, kot danes tukaj v Juršincih. Dobila pa sem na Ptuju tudi prijateljico, ki od leta 1993, ko smo bili prvič na Ptuju, skrbi za moje obleke.« Foto: Črtomir Goznik Oto Pestner: »Na odru sem zelo užival, saj takšne publike ne srečaš vsepovsod. Imam občutek, da je bila danes tukaj ena prava zmes pozitivnih energij, in upam, da nisem zadnjič na Ptuju oziroma v tej čudoviti okolici. Pohvaliti moram Marjana, ki me je povabil, in celoten Radio-Tednik Ptuj za odlično organizacijo koncerta. Mislim pa, da bi vas lahko na Ptuju obiskali z Alpskim kvintetom, kjersem ponovno član, da bi tudi tukaj pri vas obeležili 50 let obstoja.« Foto: Črtomir Goznik Helena Blagne: »Obdajajo me čudoviti občutki zaradi polne dvorane in čudovite, hvaležne publike. Krasen koncert, navdušena sem. Vesela sem tudi, ker ste povabili dobre glasbenike, s katerimi se že nekaj časa nisem srečala in je bila danes priložnost za izmenjavo besed. Nadaljujem celoletno turnejo koncertov ob 25-letnici svojega delovanja in prijazno vabim vse, ki imajo mojo glasbo radi, da pridejo na koncerte.« www.tiskarna-ekart.si torek • 15. marca 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Jursinci • Z glasbo do srca ob dnevu žena in materinskem dnevu Bilo je neponovljivo... Ljubitelji dobre glasbe in petkovih večerov na Radiu Ptuj so v nedeljo uživali v Juršincih v nabito polni športni dvorani osnovne šole. Družba Radio-Tednik Ptuj se je z avtorjem in voditeljem petkovih večerov, ki jih je Marjan Nahberger pred skoraj 15 leti poimenoval Z glasbo do srca, odločila, da pripravi koncert v počastitev dneva žena in materinskega dneva. Foto: Črtomir Goznik Večnamenska dvorana v Juršincih je bila polna do zadnjega kotička ... Marjan je v goste povabil glasbenike, ki so polno dvorano obiskovalcev navdušili s pesmimi o ljubezni, materah in ženah ... Obiskovalci so z bučnim aplavzom nagradili prav vsakega nastopajočega. Med njimi so bili Oto Pestner, ansambel Petra Finka, Boštjan Dirnbek, Stane Vidmar, Primorski fantje, Helena Blagne in Miha Balažič, ki je včasih prepeval s prekmurskimi JURŠINC/ Občina Jursinci želi vsem materam prijetno praznovanje materinskega dne. Magneti. Med obiskovalce smo razdelili tudi nekaj nagrad. Da si ljudje takšnih prireditev v tem okolju želijo, je bil dokaz polna dvorana, v katero so prišli ne samo domačini, ampak obiskovalci iz vse okolice. Marjan je izročil pevkam ansamblov drobno pozornost v obliki šopka, Heleni Blagne pa jo je izročil direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. V pripravah na koncert so se izkazali tudi drugi zaposleni in zunanji sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj, saj so vsi priskočili na pomoč, zavihali rokave, pripravili in pospravili prireditveni prostor ter v času koncerta poleg gasilcev iz Gabrnika skrbeli za red in varnost. Še en dokaz, da lahko dobri odnosi in prijateljstvo naredijo marsikaj dobrega za lastno podjetje in zadovoljstvo poslušalcev Radia Ptuj in bralcev Štajerskega tednika. MN Foto: Črtomir Goznik Stane Vidmar: »Z veseljem sem se odzval povabilu, saj sem vedel, da grem med krasne ljudi, ki vedo, kaj je dobra glasba, in to glasbo lahko poslušalci že veliko let spremljajo v oddaji, ki jo vodi Marjan. Hvala bogu, da lahko naredim nekaj lepega za vse te mame, stare mame, skratka za prečudovite ženske, ki želijo poslušati moje življenjske izpovedi.« Urška Klobučar, pevka ansambla Petra Finka: »Zelo sem zadovoljna z današnjim nastopom, saj je tukaj čudovita publika. Vesela sem šopka, ki mi ga je podaril voditelj Marjan. Ta je seveda za dan žena, ker otrok še nimam, da bi bil tudi za materinski dan. Glede koncerta pa vse najlepše.« Foto: Črtomir Goznik Peter Fink: »Čudoviti občutki, publika enkratna, malo tehničnih težav, čeprav je na tonski vaji vse delovalo brezhibno. Ampak to je pač tehnika, ki lahko odpove brez vzroka, kot se je zgodilo tokrat. Tehniki so hitro odpravili napako, naš pevec je med tem povedal dve šali in že je bilo spet vse v najlepšem redu. Na Ptuju smo bili že velikokrat, celo naša kariera se je začela na ptujskem festivalu, tako da radi pridemo sem in še bomo.« Foto: Črtomir Goznik Boštjan Dirnbek je poslušalce očaral z glasom, poslušalke pa tudi s stasom ... Za vas nudimo: • lončnice • rezano cvetje • šopke • aranžmaje za posebne priložnosti • dekoracije na porokah 18 Štajerski Svetujemo in priporočamo petek • 11. marca 2016 Pomagajmo si Diskalkulija Veliko otrok v OŠ ima težave z usvajanjem matematičnih znanj. Joj, ta matematika. Kako bi bilo fino, če sploh ne bi obstajala. »Juhu, manjka učiteljica za matematiko, ne bo domače naloge ...,« se sliši velikokrat v učilnicah in hodnikih naših šol. Ob povprečni inteligentnosti ima veliko otrok razvojno dis-kalkulijo - specifično učno težavo na področju matematike, ki je lahko prirojena ali pridobljena. Otrokovi rezultati so znatno nižji, kot bi pričakovali glede na njegove intelektualne sposobnosti.Težave ima lahko na vseh ali le na določenih področjih matematike. Pogosto te težave jih spremljajo tudi težave na jezikovnem področju. Otrok z diskalkulijo težje usva-ja matematične pojme (število, operacija, ulomek), ima težave v štetju (štetje nazaj, sekventalno štetje), v proceduralnem znanju (obvladovanje postopkov računanja), v priklicu dejstev (aritmetičnih znakov, simbolov), v reševanju besednih problemov, pri usvajanju geometrijskih pojmov, veliko je problemov pri merjenju, usvajanju merskih enot in njihovem pretvarjanju iz večje v manjšo mersko enoto in obratno. Mnoge učence z di-skalkulijo v delovni uspešnosti onemogočajo še dodatne težave, kot so težave v organizaciji in načrtovanju, slabše finomotorične sposobnosti, slabše sposobnosti socialne interakcije, slabše verbalne in perceptivne sposob- nosti ter težave v pozornosti in koncentraciji. Zaradi pogostih neuspehov pri matematiki se pri otroku pojavi še slaba samopo-doba in anksioznost, tudi depresivnost. Da ima vaš otrok diskalkulijo, lahko sklepate že, če v večini pri branju in pisanju obrača številke. Zapišete število 42 s številko, otrok prebere 24, narekujete število 27, otrok zapiše številko 72. Te težave se še dodatno stopnjujejo pri širjenju številske vrste čez prvo stotico, čez prvo tisočico itd. Večje so številke, večje so težave. Foto: arhiv šole Otroku lahko starši pomagamo odpravljati težavo tako, da: - Otroku povemo neko število npr. izgovorimo »dvainštiri-deset« v počasnem tempu in močno poudarimo besedo IN. Otrok nas posluša z zaprtimi očmi; dejavnost je na tak način povezana z igro, kar bo otroka pritegnilo in bo v dejavnosti dalj časa vztrajal. Otrok število glasno ponovi, v mislih pa si predstavlja dve ločeni števili 2 in 40. - Potrebujemo števila na ma-gnetkih. Število 40 položi- mo na mizo, otrok na ničlo položi število 2 in glasno reče »dvainštirideset«. Igro nadaljujemo tudi z ostalimi števili, otroka vzpodbujamo in ga ob uspehu pohvalimo. - Skupaj z otrokom naredimo pripomoček iz kartona. Na karton napišemo veliko število 40 in ga izrežemo. Izre-žemo tudi manjše število 2, ki ga je mogoče spraviti v ničlo (glej sliko). -Izvajamo vaje pisanja števil po nareku tako, da otrok najprej napiše desetiško število, torej v našem primeru 40, nato pa z drugo barvo na mesto ničle zapiše ustrezno enico, torej v našem primeru 2. - Nekaj časa otrok vadi na zgoraj opisani način, in sicer tako dolgo, da si v mislih utrdi določeno predstavo. Težave z obračanjem ali re-verzijo števk imajo pogosto tudi učenci z disleksijo, ki zamenjujejo pri branju in pisanju posamezne črke, predvsem tiste, ki so si vidno in slušno podobne. Preverimo in se prepričajmo, od kod izvira zamenjevanje števk pri našem otroku. Če otrok zamenjuje števke pri zapisu, njegovo ustno računanje pa je pravilno, ne moremo govoriti o diskalkuliji. Zamenjevanje števk našemu otroku torej povzroča disleksija. Opisani primer pomoči za odpravljanje omenjenih težav je ustrezen in priporočljiv za obe skupini otrok, tako za otroke z diskalkulijo kot za otroke z disleksijo. Amalija Krajnc, prof. def. OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Tačke in repki Mucek kiha in ima vnete oči Med najpogostejšo bolezensko simptomatiko mačk v tem letnem času spada izcedek iz nosu, kihanje, smrkanje. Pogosto se na omenjeno naveže še vnetje oči. Kar nekaj lastnikov muc nam piše o tej problematiki. Sprašujejo, kako jo zdraviti in kako jo preprečiti. Obolenjem zgornjih dihalnih poti pravimo kar mačji nahod, prehlad oziroma viroze, saj jih najpogosteje povzročajo virusi, redkeje tudi bakterije. Verjeten vzrok obilice omenjenih obolenj je, da so virusi v mrazu obstojnejši kot pri višjih temperaturah. Prav tako je zaradi mraza slabša prekrvavitev sluznic, predvsem nosne in imunski sistem se ne odzove dovolj hitro na povzročitelja bolezni. Muce, ki živijo po večini v stanovanjih, relativno redko obolevajo. Najbolj so izpostavljene muce, ki živijo na prostem ali preživijo del dneva zunaj in tako prihajajo v stik z bolnimi mucami in se tako okužijo. Ali bodo zbolele ali ne, je odvisno od njihovega imunskega sistema. Za kakovostno delovanje imunskega sistema in s tem odpornost proti prehladom pri naših mucah je pomembna hranljivo uravnotežena kakovostna prehrana, tako po sami sestavi kot tudi količini zaužite hrane. Hrane ne sme biti ne premalo in tudi ne preveč, saj pretirana suhost in še bolj debelost zmanjšuje zaščitne sposobnosti telesa. Pomembno je, da živalim redno odpravljamo notranje zajedavce, kar pomeni, da uporabimo ustrezna zdravila zoper zajedavce vsaj 3- do 4-krat letno. Prav tako svetujem, da so živali cepljenje proti kužnim boleznim enkrat letno. Muce, ki jim močno teče iz nosu, ne vohajo in zaradi tega nehajo jesti. Pogosto prenehajo piti tudi vodo, kar vodi v dehi-dracijo in še bolj obremeni organizem in imunski sistem. Na zadostno pitje vode moramo biti posebej pazljivi in v primeru, če muca vodo odklanja, potemjo je treba napajati. V tem primeru je najbolje, da si preskrbimo injekcijsko brizgo, v katero potegnemo vodo in muci počasi vbrizgavamo vodo v gobček. Pri tem opravilu moramo biti previdni in paziti, da ne brizgnemo vode v sapnik, saj v tem primeru lahko povzročimo pljučnico. Preveriti je treba, ali ima naša muca temperaturo, predvsem če je žalostna in nerazpoložena. To storimo tako, da ji potisnemo konico termometra v zadnjik. Dobro je, da konico pred merjenjem naoljimo. Normalna temperatura pri mucah je od 38 do 39 stopinj Celzija. Če ima naša muca povišano temperaturo, jo peljemo k veterinarju, prav tako pa moramo k veterinarju, če se Foto: osebni arhiv Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osoj-nikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. pri muci pojavi gnojni izcedek iz nosu ali oči. Gnojni izcedek je znak za bakterijsko okužbo, ki jo je treba zdraviti z antibiotiki. Muc, ki imajo bister izcedek iz nosu, kihajo in imajo rdeče solzne oči, drugače pa se vedejo povsem normalno in so ješče, ni treba peljati takoj k veterinarju, saj bolezen po navadi mine po nekaj dneh. Lastnikom muc, ki pa imajo temperaturo in so ne-ješče, otožne in imajo gnojni izcedek iz nosu ali oči, svetujem, da čim prej obiščejo veterinarja, saj se lahko zgodi, da se bodo bolezenski znaki stopnjevali in zakomplicirali do te mere, da lahko pride tudi do smrti živali zaradi pljučnice. Vedeti moramo tudi to, da čim mlajše so muce, težji in nevarnejši so bolezenski znaki, zato ne odlašajmo in čim prej obiščimo veterinarja. Emil Senčar, dr. vet. med. Foto: Črtomir Goznik Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj Zdravstveni nasveti Vnetje dlesni Zdrava dlesen je svetlo rožnate barve in čvrsta na dotik. Spremembe barve v različne odtenke, otekline, nabrekla in boleča dlesen ter nagnjenost h krvavitvam kažejo na to, da je dlesen vneta. Vnetje dlesni ali gingivitis je posledica slabe ustne higiene. V ustih imamo veliko različnih mikroorganizmov, ki se lepijo na zobe in dlesni. Z rednim čiščenjem zob in pravilno tehniko ščetkanja te mikroorganizme odstranjujemo in s tem preprečimo nastanek mehkih zobnih oblog. Prav te obloge so začetek v procesu vnetja dlesni. Če jih v začetnem stanju ne odstranimo, se nanje začnejo nalagati minerali iz sline in mehke obloge se spremenijo v trde - zobni kamen. Tega pa samo s ščetkanjem ne moremo več odstraniti. Zobne obloge najpogosteje nastanejo v poškodovanih plombah, na ortodont-skih pripomočkih, robovih dlesni in v medzobnih prostorih. Zobni kamen je porozen, zato se v njem nabirajo mikroorganizmi in posledica je vnetje dlesni. Neodstranjen zobni kamen vodi torej do vnetja obzobnih tkiv. Vnetje praviloma napreduje in propadati začnejo tkiva, ki držijo zob v čeljusti. Zobje se začno majati in čez čas izpadejo. Osebe z vnetjem imajo tudi zelo neprijeten ustni zadah. Dokazana je tudi povezava med boleznimi obzobnih tkiv in resnimi zdravstvenimi težavami. Osebe z gingivitisom imajo pogosteje bolezni srca in ožilja in pljučna obolenja. Glavni vzrok za gingivitis je slaba ustna higiena. Vzrok je lahko tudi pomanjkanje vitamina C. Tudi nekatera zdravila so lahko vzrok za hitrejše nastajanje zobnih oblog. Kronični bolniki morajo ob zdravljenju svoje osnovne bolezni pozornost nameniti tudi dobri ustni higieni. Pazljivost pa je potrebna tudi v času nosečnosti, pubertete in v menopavzi, ko so vzrok sprememb hormoni. Na zdravje zob in dlesni zelo slabo vplivajo kajenje, stres in slaba prehrana. Najpomembnejši ukrep za preprečevanje in zdravljenje vnetja dlesni je pravilna ustna higiena. Ustno votlino je treba dobro očistiti vsaj dvakrat na dan. Samo ščetkanje ni dovolj, potrebno je uporabiti še zobno nitko (od sredine do četrtega zoba) in med-zobne ali interdentalne krtačke (od četrtega zoba do osmega). O izbiri interdentalnih ščetk se posvetujete v lekarni, saj bo učinkovito čistila medzobne prostore smo primerna ščetka. Dolgo je že znano, da bomo uspešneje odstranili zobne obloge in vzdrževali dobro higieno zob in obzobnih tkiv s krtačkami z mehkimi ščetinami. Te se lažje prilagodijo anatomi ji zobovja, saj dosežejo vse kritične predele. Mehka krtačka ne bo poškodovala dlesni, ki je na dotik že tako občutljiva in ob uporabi trde krtačke hitro zakrvavi. Za ustno higieno lahko dodatno uporabimo tudi strgalo za jezik, saj so škodljive bakterije skrite tudi v brazdah jezika. Zobna krema in ustna voda sta prav tako nujna pripomočka pri ustni higieni. Ob obolenjih se lahko uporabijo kreme, ki vsebujejo izvlečke zdravilnih rastlin, saj te delujejo blagodejno na bolno sluznico , hkrati imajo tudi antiseptično in protivnetno delovanje (žajbelj, ameriški slamnik, kamilica, meta, mira ipd.). Nekatere novejše zobne kreme vsebujejo encime, ki spodbujajo naravno zaščitno funkcijo sline, ščitijo pred suhimi usti, so brez penilcev in blagega okusa. Količina zobne kreme, ki jo uporabimo pri umivanju zob, je lahko sorazmerno majhna, saj je pravilna zobna ščetka in pravilna tehnika čiščenja zob tisa, ki je za zdrave zobe in dlesni zares pomembna. Ustna voda naj ne vsebuje alkohola in barvil. Pomembna je tudi pravilna tehnika čiščenja zob. V osnovi velja ,da grizne ploskve čistimo s potegi naprej-nazaj. Nikakor pa tako ne čistimo stranskih ploskev, saj bi s tem umazanijo potisnili med zobe. Med ščetkanjem moramo bakterijski plak razpršiti stran od dlesni. To pomeni, da zunanje in notranje ploskve zob čistimo s potegi od rdečega (dlesen) prosti belemu (zob). Čas čiščenja ni pomemben - zobe ščetkamo toliko časa, da so čisti. O tehniki čiščenja po posegih, ob uporabi ortodontskih aparatov ipd. se je treba posvetovati s svojim zobozdravnikom ali ortodontom. Kako si lahko pomagamo sami? Na prvem mestu je ustrezna higiena s pravilno izbrano zobno ščetko, interdentalno ščetko, zobno nitko, zobno kremo in ustno vodo za dnevno higieno. Če se je bolezen pojavila, lahko najprej ukrepamo sami. Na voljo so: • ustne vode, ki delujejo antiseptično, protivnetno in tudi lokalno protibolečinsko; • zobne kreme, ki povečajo odpornost dlesni; • žajbljev čaj, ki ga grgramo (ne pijemo!), • izdelki, ki vsebujejo propolis; • izdelki, ki vsebujejo hialuronsko kislino v obliki gela, raztopine in pršila in se uporabljajo za zdravljenje in preprečevanje bolezni dlesni. Prav tako moramo zdraviti bolezni, ki privedejo do vnetja oziroma ga poslabšajo. Zdrava prehrana, ki vsebuje tudi dovolj vitamina C, pa je osnova preprečevanja bolezni. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj petek • 18. marca 2016 Za kratek čas Štajerski 19 MESTO V ŠPANSKI KASTILIJI OKUSNE MALE POGAČE AMERIŠKI PISATELJ NOBELOVEC (SAUL) ŽIVALSKI ZAJEDAVEC TOK, TULEC STADION V BRONXU iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PEVKA DEŽMAN MODEL HONDE CIRIL DRAGONJA KRALJ VIŠAV AMERIŠKA DRŽAVA SLIKAR (OTON) ROKOMETAS (ZDRAVKO) NAŠ JEZIKOSLOVEC (OROSAV) DOLGOCASEN ČLOVEK PREPROGA IZ KRP KANTAVTOR SMOLAR IZLOČEK ZNOJNIC iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii HUMORIST GAŠPERŠIČ VAS V POSAVJU ELDA VILER ZARASTEK KOLAČ GREGA LAČEN BAJKA TRAČNICA VPRA-ŠALNICA KANAL ZA ODVAJANJE DIMA PRIPRAVA ZA MOTENJE DVOŽIVKA OSNOVNA ŠOLA BRANKO GAJŠT NEGATIVNI IONI ORNA ZEMLJA, NJIVA VAS V ŠAVRINSKEM NASELJU NASELJE V SUHI KRAJINI AVSTRIJSKI NOVEC ZA ŠTIRI KRAJCARJE TOPLA GREDA UGANKARSKI SLOVARČEK: AČKUN = slovenski rokometaš (Zdravko), ALBACETE = mesto v španski Kastiliji, ARENS = izraelski politik (Moše), BELLOW = ameriški pisatelj, nobelovec (Saul), INKER = nogometni klub iz Zaprešica, JERPICA = okusne male pogače, KRPARA = preproga iz krp, NALIS = hrvaški filmski igralec (Antun), VESTA = telovnik s krzneno podlogo. W0N9 '»vans 'anva lavina VoiNao 'noinv 'Noviavi 'OHIOIAI MlNIAlia '19 'VOVDOd 'ISVdVZ 'A3 'IQV 'VdVddVI 'VNOIAI 'JV3 '33dO 'Q3 '33VINVA 'ini3 'VdDBlNI 'nOZ 'MOTOa 'lSlldVH3 '3133Va~IV '33IAIVS0VN 'd3VINI 'V1S3A '!S3dV 'sTlVN :ouABJopoA 3MNVZIHM 3! A3IIS3H Iščete svoj stil ^ Lea - športno in sprosceno v pomlad Lea Štante je doma v Ormožu, stara je 42 let, po poklicu upravna tehnica, zaposlena v Carreri Optyl Ormož, mama 13-letnega sina. V prostem času se druži s prijateljicami, in sprehaja. Za sodelovanje v akciji Išče svoj stil se je prijavila sama, kar nekaj časa pa je trajajo, da je zbrala pogum in se prijavila. V kozmetičnem studiu Neda so pri gospe Lei ugotovili, da ima suho in občutljivo kožo. Danes ima občutljivo kožo skoraj polovica žensk, tudi vedno več moških. Veliko jih je tudi s suho kožo, torej kožo, ki obdrži premalo vlage. Razlogi so različni, od dedne zasnove naprej, svoje pridajo tudi leta. Zaradi suhosti kože dolgoročno oslabi njena zaščitna pregrada, zato zunanji vplivi, kot so npr. sončni žarki, za takšno kožo pomenijo tudi večje tveganje. Zato je zelo pomembno, kako suho in občutljivo kožo negujemo. Strokovnjaki priporočajo uporabo izdelkov z nežnimi naravnimi učinkovinami, s katerimi koža dobi vsa potrebna hranila oz., ki zagotavljajo ustrezno vsebnost vlage in maščobe v njej. To so svetovali tudi gospe Lei, ki je kozmetični salon obiskala prvič. Po površinskem čiščenju so ji uredili obrvi in depilirali obraz. Pred sončnimi žarki in drugimi negativnimi vplivi si bo obraz dodatno zaščitila tudi s kremo. Priporočili pa so ji tudi občasno globinsko čiščenje. V Frizerstvu Stanka Jožice Pepelnik, s. p., je za Leino novo pričesko poskrbela frizerka Sabina Vajda. Lase ji je pobarvala v modni sivi barvi, ki jo je poživila z vijoličastim pramenom. Njene že kratke lase je le oblikovala, posušila s fenom in krtačo ter na koncu dodatno utrdila z lakom za stiliranje. Vizažistka Minka Feguš je ličenje začela z nanosom pudra 3VM, ki ga je enakomerno porazdelila po celotnem Foto: Črtomir Goznik Lea prej ... obrazu. Veke je naličila v stilu zadimlje-nih oči, ki ustreza vsem barvam oči, ter tudi današnji kombinaciji oblačil. Uporabila je sive kožne in rožnate tone, nato pa jih je obrobila še s črtalom. Trepalnice je poudarila s črno maskaro, ličnice v bronastem odtenku in ustnice v rožnatih tonih za lep, svež in mladosten videz. »Skoraj bo že čas za lahkotnejša oblačila in menjavo garderobe, čeprav je vreme še kar zimsko in skorajda brez sončnih žarkov, ki bi nas razvajali. Na policah trgovin z oblačili pa se že najdejo kosi iz pomladnih kolekcij, ki prav gotovo poskrbijo za pestrejšo barvno paleto in lahkotne materiale. Tudi za današnjo kandidatko sem oblačila Foto: Črtomir Goznik . in pozneje Foto: Črtomir Goznik Leina oblačila so iz Modiane, čevlji in torbica pa iz Alpine. izbrala v Modiani. Izbirala sem med krilom, obleko in hlačami. Na koncu sem se odločila za kombinacijo obleke s hlačami. H klasičnim kavbojkam modre barve sem izbrala še modro džersi obleko s pikami, moder pleten pulover, tanjšo usnjeno jakno, prav tako temno modre barve. K temu sem dodala še bombažni šal svetlejših barvnih tonov, umazane bele s svetlo modrimi pikami. Gospa Lea je tako pripravljena za ležerno uživanje v prvih pomladnih dneh. Njen današnji športni slog ji je pisan na kožo. Mislim, da je kombinacija obleke in hlač tudi dober nadomestek njenemu slogu in prepričanju, da se dobro počuti le v hlačah. Seveda pa je temu treba dodati še primerne čevlje in torbi- co. Nizke športne čevlje v modri barvi sem našla na polici trgovine Alpina, iz katere je tudi temno modra torbica, ki zaključuje celoto današnjega stajlinga. Gospa Lea gre športno in sproščeno v pomlad,« je današnjo preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic. V kozmetičnem studiu Olimpic si je gospa Lea izbrala pedikuro. Zraven klasične storitve za nego nog (pedikure) v kozmetičnem salonu nudijo celotno linijo proizvodov za specifične probleme nog, ki jih ni malo, prav tako pa tudi za samo nego in dobro počutje. Pediker lahko svetuje vsem, ki si želijo za svoja stopala in noge narediti nekaj dobrega. Tako so na voljo izdelki za boleča, pekoča in potna stopala, proti neprijetnemu vonju, pri občutku težkih nog, v primeru suhe kože na stopalih, pri razpokah in ob mrzlih stopalih. Pe-diker lahko učinkovito pomaga tudi pri srbenju med prsti. Posebno področje pa zajema nega nohtov. Med pogostimi težavami, ki jih rešujejo v kozmetičnih salonih, so vraščeni nohti, ko se noht vrašča v okoliško mehko tkivo, kar povzroča bolečine in vnetje, včasih tudi bakterijske okužbe. Vraščeni noht je najpogosteje pri palcu, prizadene pa tako ženske kot moške in tudi otroke, celo majhne. Vzroki za vraščanje nohta so lahko največkrat poškodbe, preozki čevlji, uživanje nekaterih zdravil in (ali) nepravilno pristriženi nohti, zato je zelo pomembno, da pedikuro izvaja tisti, ki je zato usposobljen, je povedala kozmetičarka Silva Čuš. MG KOLEKTIV SALONA iiicsKO in zeriSKO Finneiisevo z Slomškova 22 10 %% popust v marcu š 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 11. marca 2016 Piše: SNTOP, Toplak • Indijsko srce (20.) Luč na koncu tunela. Pravzaprav mislim, da je to vlak! Od Delhija, prestolnice Indije, enega izmed največjih in najzanimivejših mest na svetu, kjer so kontrasti med bogastvom in revščino prav strašljivi (čeprav sem verjela, da me po mesecih bivanja v Indiji ne more nič več presenetiti), do znamenitega Taj Mahala, spomenika večne ljubezni, enega izmed sedmih svetovnih čudes nove dobe. of»* •• Delhi, mesto, kjer so kontrasti med bogastvom in revščino prav strašljivi. S sopihajočim vlakom nadaljujem do mesta Varanasi, ki leži ob sveti teki Ganges. Hindujci verujejo, da kopanje v reki pripomore k 'odrešitvi', po tradiciji pa je reka Ganges najboljše mesto za srečanje s smrtjo. Podobe umirajočih, plapolajoči ogenj, ki vsakogar povrne v prah, in globoke, a zmedene misli o minljivosti življenja dodobra pretresejo mojo dušo. Pot nadaljujem do Kalkute, mesta svetnice ulice, Matere Tereze, kjer se prelevim v prostovoljko v službi revnih in nemočnih. Od severne Indije se poslovim med dišečimi čajnimi plantažami slavnega Darjeelinga, kjer spijem skodelico najboljšega čaja. Tri tisoč dvesto kilometrov dolgo pot smo, v mednarodni zasedbi (Slovenka, Brazilec in Ukrajinec), pričeli v glavnem mestu Indije, Delhiju. Najve- čje indijsko mesto je velikokrat šok za turiste, ki svojo pot po navadi začnejo prav tukaj, v prestolnici kaosa. Z lokalnim avtobusom se počasi, v največji prometni konici, fijakamo do stanovanja v centru mesta. Za-dušljiv zrak mi para pljuča, gneča na avtobusu pa postaja neznosna, zato komaj čakam, da izstopimo. Prvi stik z Delhijem so bili vztrajni (lahko bi celo rekla nadležni) vozniki rikš, ki me skorajda spravijo ob pamet! "Madam, 100 rupees!", kričijo vse poprek. Kako sploh vedo kam potujem, da mi lahko določijo tarifo, jezno pomislim. Obkrožijo nas kot trop lačnih volkov. Priznam, če bi bila sama, bi močno požrla slino. To je Indija. Kraj, kjer je za zaslužek včasih treba prodati lastno dušo. "Sever, ne jug, je prava Indija," je stavek, ki sem ga zadnje pol leta pogosto slišala (živim namreč na skrajnem jugu In- dije, zato se s severom do sedaj še nisem spoznala). Hitro mi postane jasno, kaj to pomeni: umazan jug je proti severu 'čist kot solza', zmešnjava je le senca kaotičnega severa, ljudje pa, namesto da bi ležerno kramljali na klopci, kot to počnejo sproščeni 'južnjaki', hitijo sem ter tja. Gneča na enem izmed najstarejših in najbolj obremenjenih trgov, Chandni Chowk v starem Delhiju, je neverjetna! Prestopam izjemno počasi. Ljudje se prerivajo, zaletavajo, nekdo me ravno pohodi, majhen otrok me v pričakovanju kakšnega rupija cuka za rokav, sama pa komajda sledim prijateljema, ki sta očitno močnejša v prerivanju. Če bi si želela ogledati vse znamenitosti, ki so predlagane v turističnih vodičih, bi morala globoko seči v žep. V Indiji namreč tujci plačamo deset-do tridesetkratnik vsote, ki je zahtevana za domačine. A ni si OVEN ^ (21. i. - 20.4.) Iskali boste svoje sanje. Našli jih boste v objemu srčnega izvoljenca. Ce ste še samski, so vam zvezde v ljubezni naklonjene. Ognjena energija vam bo pomagala pri napredovanju v službi in pri odkrivanju novih obzorij. Pogumno se boste soočili z novimi izzivi. In sprostila vas bo narava. ¿BIK (21.4. - 20.5.) Ugoden čas, da boste v miru razmislili o tem, kaj vas veseli. Naredili boste tudi osebno bilanco in tako bo čas primeren za odkrivanje novosti. Se posebej cvetoče bo v ljubezni. Zdi se, da se vam bodo odprle nove poti. Na delovnem mestu bo sprva stresno in vendarle se bo našla določena rešitev. M DVOJČKA jffi (21.5. - 20.6.) Kovali boste načrte o lastni prihodnosti. V veliki meri boste blesteli na delovnem mestu. S svojim znanjem boste radipoma-gali drugim. Zanimivo je, da bo to je namenjeno tudi organiza- Foto: Mateja Toplak treba ogledati vseh utrdb, spomenikov in muzejev, da bi začutili, da je Delhi, podobno kot Rim, večno mesto. Prestolnica sodobne Indije je bila glavno mesto vsaj sedmih civilizacij, od katerih je prav vsaka pustila svojo sled. Mesto kar kipi od znamenitosti: Rdeča trdnjava, Humayunova grobnica, tempelj Lotus, mošeja Jama Masjid, kompleks Qtab ipd. Delhi je živahno mesto, kjer ulice prepletajo starodavno tradicijo, vpliv kolonialne Anglije in moderno metropolo v pisan mozaik družabnega, kulturnega in religioznega življenja. S prvo postajo naše poti sem več kot zadovoljna, a po nekaj dnevih postopanja naokrog nas pot nepričakovano zanese do štiristo petdeset kilometrov oddaljene pakistanske meje - samo toliko, da smo preverili, ali so odnosi med narodoma še zmeraj tako vroči ... TEHTNICA ! (23.9. - 23.10.) f Prijatelji vam bodo pokazali pravo pot. Označeval vas bo občutek povezanosti. Z novimi jI znanji boste uvideli, kaj bo treba še -s spremeniti. Vsekakor bo štela pre- "§ mišljenost in diplomacija. Sprostili ;g vas bodo dolgi pogovori in romantični večeri v dvoje. Vodila vas bo brezpogojna ljubezen! ŠKORPIJON H (24.10. - 22.11.) Pridni in marljivi boste na delovnem mestu. Energija se bo sprostila in tako vas bo spremljala paleta ugodnosti. V čustvenem življenju boste hrepeneli po varno- O sti. Besedna zbadljivost prav gotovo ne bo pot do nje. Jasno boste morali izoblikovati mnenje in usmeriti tok misli v pozitivnost. STRELEC R (23.11. - 21.12.) Popazite na ostrino besed. V ljubezni bo vladalo ravnovesje. rak (21.6. - 22.7.) Izbrali si boste pravilno pot. Raziskovanje duhovnih znanj in ezoteričnih zakonitosti bo vaša strast. Spoznali boste svojo moč in verjeli v ljubezen. Ravno tam se vam odpirajo vrata sreče na ste-žaj. Našli boste tudi ravnovesje in poslovno priložnost. Od sebe boste oddajali magnetično energijo. m^ , LEV (23.7. - 22.8.) Končno boste razrešili s preteklostjo. Napak si ne boste priznali in vendarle jih boste uvideli. V veliki meri vas bosta sprostila narava in sveži zrak. Skozi duhovni uvid boste spoznali pravo pot. V ljubezni bodo vladala močna čustva in ključno vlogo bo igrala pozornost. Iz majhnega raste veliko. Ik DEVICA H (23.8. - 22.9.) Obeta se kreativen in ustvarjalen teden. Blizu vam bo raziskovanje in iskanje nekih odgovorov. Zadeve boste morali sprejeti in jih postaviti na pravo mesto. Drzna energija vas bo spremljala v ljubezni. V splošnem pogledu bo spodbudno, če boste telesu dovajali naravne vitamine. dro problema in ga boste tudi razrešili. V ljubezni boste dobili krila in srčni izvoljenec vam bo trdna opora. Primanjkovalo vam bo vztraj- O nosti in to boste uspešno prekrili. Na delovnem mestu ne iščite lažjih poti. Zapisujte si svoje občutke in bodite kreativno ustvarjalni. KOZOROG (22.12. - 20.1.) S Besedno boste napredovali. Cas bo ugoden za komunikacijo in vsa intelektualna dela. Pričakovati je, da vas bo spremljala povečana sreča in paleta ugodnosti. Po drugi strani se boste družili K z ljudmi, ki vam bodo pomagali. Tako najdete posebne priložnosti in č^V ÍV' ^ VODNAR (21.1. -18.2.) o Pozitivna energija vam bo podarila moč in razcvet. Zvezde so prepričane, da boste našli notranjo moč in tako boste lahko zasijali s svojimi talenti. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava. P Teden, v katerem se boste lahko odpravili po nakupih. Custveno boste hrepeneli po varnosti. rn&l ribi