Vi, lesg Številka 18 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 5. junija 1969 Cena 2 dinarja Leto XXVI VSEBINA: 136. Uredba o spremembah uredbe o prejemkih članov in funkcionarjev Slovenske akademije znanosti in umetnosti. 137. Odlok o premijah za kravje mleko v letu 1969. 138. Odločba o imenovanju direktorja zavoda za šolstvo SR Slovenije. 139. Pravilnik o načinu sprejemanja diplomiranih pravnikov na pravno prakso pri sodišču, njihovem razporejanju na delo pri opravljanju te prakse, prijavljanju k pravosodnemu izpitu in poslovanju izpitne komisije. 140. Navodilo o načinu obračunavanja republiškega prispevka od sredstev skupne porabe. 141. Navodilo o načinu preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje njene onesnaženosti v enote (populacijske ekvivalente E). 142. Poslovnik o opravljanju strokovnega izpita delavcev v upravnih organih v SR Sloveniji. 143. Program za splošni del strokovnega izpita za delavce z visoko ali višjo in za srednjo strokovno izobrazbo. PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN: 104. Odlok o krajevnem samoprispevku za financiranje Izgradnje šolske mreže v občini Domžale. 105. Odlok o občinskih upravnih taksah v občini Litija. 106. Odlok o krajevnem samoprispevku za investicije v šolstvu v občini Litija. 107. Odlok o ustanovitvi sklada za financiranje gradnje in adaptacij stanovanj za borce NOV v občini Litija. 108. Odlok o občinskih sodnih taksah (Logatec). 109. Odlok o občinskih upravnih taksah (Logatec). — Popravka. 136. Na podlagi 8. člena zakona o Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (Uradni list LRS, št. 16-92/49 in Uradni list SRS, št. 11-120/65) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije UREDBO o spremembah uredbe o prejemkih članov in funkcionarjev Slovenske akademije znanosti in umetnosti 1. člen V uredbi o prejemkih članov in funkcionarjev Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Uradni Ust LRS, št. 11-121/61, ter Uradni list SRS, št. 22-136/64 in št. 6-22/65) se spremenita 1. in 2. člen tako, da znašajo prejemki članov in funkcionarjev Slovenske akademije znanosti in umetnosti: 1. stalna nagrada za redne člane akademije 750 din in za dopisne člane akademije 450 din mesečno; 2. poseben funkcijski dodatek poleg stalne nagrade iz 1. točke tega člena: za predsednika akademije 1000 din, za podpredsednika akademije 800 din, za glavnega tajnika akademije 800 din, za razredne tajnike akademije po 500 din in za načelnika medicinskega oddelka 250 din mesečno. 2. člen Prejemki po 1. členu te uredbe se izplačujejp članom in funkcionarjem akademije od 1. januarja 1969. 3. člen Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Št. 113-6/64 Ljubljana, dne 29. maja 1969. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik: Vinko Hafner 1. r. 137. Na podlagi trinajste alinee 186. člena ustave Socialistične republike Slovenije in v zvezi s 6. točko odloka o premijah za kravje in ovčje mleko v letu 1969 (Uradni list Sl/RJ, št. 10-122/69) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije ODLOK o premijah za kravje mleko v letu 1969 I Iz sredstev proračuna SR Slovenije se bo izplačevala premija 0,10 dinarjev za liter predelanega oziroma izvoženega kravjega mleka, in sicer: 1. delovnim organizacijam, ki mleko predelujejo aU izvažajo, za mleko, ki ga kupijo od pridelovalnih organizacij, upravičenih do premije po 1. točki odloka o premijah za kravje in ovčje mleko v letu 1969 (Uradni list SFRJ, št. 10-122/69 — v nadaljnjem besedilu: premijski upravičenci po zveznem odloku), ter ga predelajo oziroma izvozijo; 2. pridelovalnim delovnim organizacijam — premijskim upravičencem po zveznem odloku za kravje mleko, ki ga same predelajo ali izvozijo. II Premija iz I. točke tega odloka se bo izplačevala za kravje mleko, ki ga delovne organizacije predelajo oziroma izvozijo v času od 1. januarja do 31. decembra 1969. III Premija iz I. točke tega odloka se bo izplačevala samo delovnim organizacijam v tistih občinah, v katerih dobijo delovne organizacije od občine premijo 0. 10 dinarjev za liter kravjega mleka, ki ga prodajo porabnikom. IV Premija iz I. točke tega odloka se bo za čas od 1. januarja do 30. junija 1969 izplačevala po pogojih, ki so bili določeni v IV. točki odloka o premijah za kravje mleko v letu 1968 (Uradni list SRS, 5t. 10-79/68), za čas od 1. julija do 31. decembra 1969 pa za kravje mleko: — pri katerem čas, ko je metilensko modrilo izgubilo barvo, ni trajal manj kot eno uro; — ki je bilo ohlajeno pri dobavi na 10 do 12° C. Reduktazni test iz prejšnjega odstavka ugotavlja najmanj dvakrat mesečno občinski veterinarski inšpektor. Za veterinarsko-sanitarni pregled iz prejšnjega odstavka se plačuje pristojbina (57. člen temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine — Uradni list SFRJ, št. 16-339/65 in št. 29-371/66). Premijski upravičenec iz I. točke tega odloka priloži zahtevi za premijo za čas od 1. januarja do 30. junija 1969 potrdila, ki so bila določena v IV. točki odloka o premijah za kravje mleko v letu 1968 (Uradni list SRS, št. 10-79/68). Zahtevi za premijo za čas od 1. julija 1969 naprej pa premijski upravičenec priloži naslednje: 1. potrdila, ki jih izda v splošnem aktu premijskega upravičenca določeni orkan, in sicer: — da je bilo odkupljeno mleko predelano ali izvoženo, — o količinah odkupljenega mleka, pridelanega v lastni proizvodnji kmetijskih delovnih organizacij, in o količinah odkupljenega mleka, pridelanega v kooperaciji z individualnimi proizvajalci, — o procentu maščobe v mleku, — da je bilo mleko pri dobavi ohlajeno na 10 do 12» C; 2. potrdilo občinskega veterinarskega inšpektorja, da čas, ko je metilensko modrilo izgubilo barvo, ni trajal manj kot eno uro; 3. potrdilo občine, da se daje premija po III. točki tega odloka; 4. virmanski nalog za izplačilo premije. V Zahteva za premijo iz I. točke tega odloka mora biti vložena pri republiškem sekretariatu za gospodarstvo najpozneje do zadnjega dne v naslednjem mesecu za mleko, predelano oziroma izvoženo v preteklem mesecu. Premijski upravičenec izgubi pravico do premije, če ne vloži zahteve v tem roku. Organ iz prejšnjega odstavka izplača premijskemu upravičencu premijo iz I. točke tega odloka na njegov žiro račun. VI Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 426-6/68 Ljubljana, dne 29. maja 1969. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik: Vinko Hafner 1. r. 138. Na podlagi prvega odstavka 6. člena zakona o pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 14-109/69) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije odločil: Za direktorja zavoda za šolstvo SR Slovenije se imenuje Boris L i p u ž i č , do sedaj namestnik republiškega ^sekretar j a za prosveto in kulturo. St. 022-41/65 Ljubljana, dne 29. maja 1969. Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije Podpredsednik: Vinko Hafner l.r. 139. Na podlagi 16. člena zakona o pravosodnem izpitu (Uradni list SRS, št. 11-87/69) predpisuje republiški sekretar za pravosodje in občo upravo PRAVILNIK o načinu sprejemanja diplomiranih pravnikov na pravno prakso pri sodišču, njihovem razporejanju na delo pri opravljanju te prakse, prijavljanju k pravosodnemu izpitu in poslovanju izpitne komisije 1. člen Za sprejemanje diplomiranih pravnikov v pravno prakso pri sodiščih, njihovo razporejanje na delo pn opravljanju te prakse, o poslovanju izpitne komisije in o podrobnem načinu opravljanja pravosodnega izpita se uporabljajo določbe temeljnega zakona o pravosodnem izpitu (Uradni list SFRJ, št. 15-225/67), zakona o pravosodnem izpitu (Uradni list SRS, št. 11-87/ 69), zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) in tega pravilnika. Prijavljanje k pripravniški praksi in razporejanje pripravnikov na delo 2. člen Diplomirani pravnik, ki želi opravljati pravno prakso pri sodiščih, vloži prijavo neposredno pri predsedniku tistega sodišča, kjer želi to prakso opravljati. V prijavi navede, kakšno pravno prakso želi opravljati (2. in 3. člen temeljnega zakona o pravosodnem izpitu). O prijavi obvesti predsednik sodišča republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo (v nadaljnjem besedilu: republiški sekretariat). Predsednik sodišča odloči o sprejemu diplomiranega pravnika na pravno prakso z odločbo in pošlje njen prepis republiškemu sekretariatu. 3. člen Diplomirani pravnik, ki se v smislu tretjega odstavka 1. člena zakona o pravosodnem izpitu želi seznaniti s sodnim delom, vloži prijavo pri predsedniku sodišča, ki po možnosti sprejme prijavljenca v tako prakso. Predsednik sodišča izda odločbo, v kateri navede način in obliko seznanjanja s sodnim delom in pošlje njen prepis republiškemu sekretariatu. 4. člen Pred izdajo odločbe v smislu 4. člena zakona o pravosodnem izpitu, s katero odredi predsednik sodišča predčasno prenehanje pripravniške prakse oziroma predčasno prenehanje seznanjanja s pravniškim delom pri sodišču, zasliši predsednik sodišča po določilih upravnega postopka prizadetega pripravnika o kršitvah delovnih dolžnosti, ki se mu očitajo. 5. člen Diplomirani pravnik, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje pravosodnega izpita in se po tretjem odstavku 1. člena zakona o pravosodnem izpitu seznanja z delom sodišča, lahko opravlja pravno prakso v času, ki ga določi predsednik sodišča ob upoštevanju želje diplomiranega pravnika. 6. člen Predsednik sodišča nadzoruje opravljanje pravne prakse in seznanjanje s pravnim delom. 7. člen Pripravnik opravlja pravno prakso na vseh oddelkih matičnega sodišča. Pripravniki okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč morajo najmanj polovico pravne prakse opraviti pri občinskem sodišču. Predsedniki sodišč sporazumno urejajo pravno prakso posameznih pripravnikov pri okrožnih, okrožnih gospodarskih in občinskih sodiščih. V primeru nesoglasij med predsedniki sodišč odloča republiški sekretar. Predsednik matičnega sodišča lahko za določen čas dodeli pripravnika v pravno prakso Vrhovnemu sodišču SRS, Višjemu gospodarskemu sodišču v Ljubljani in javnim tožilstvom po predhodnem dogovoru in pristanku s predstojniki teh ustanov. 8. člen Med pravno prakso mora pripravnik spoznati organizacijo in poslovanje sodišča; prisostvovati mora narokom na vseh oddelkih in pritožbenim sejam ter izdelovati po navodilih in pod nadzorom sodnikov osnutke odločb (obtožb) ter sodelovati pri dajanju pravne pomoči sodišč občanom. Prijava k izpitu 9. člen Kandidat, ki je na delu pri sodišču, vloži prijavo za opravljanje pravosodnega izpita pri predsedniku tistega sodišča, kjer opravlja pripravniško prakso. Ta pošlje prijavo z vsemi prilogami republiškemu sekretariatu obenem s svojim poročilom o vrsti, načinu in trajanju prakse. Kandidat, ki je na delu pri drugih državnih organih, delovnih ali drugih organizacijah, pošlje prijavo za pravosodni izpit republiškemu sekretariatu prek organa ali organizacije, pri kateri je prakso opravljal. Prijavi je treba priložiti poročilo o vrsti, načinu in trajanju pravne prakse. Pripravnik, ki je vpisan v seznam pripravnikov odvetniške zbornice, vloži republiškemu sekretariatu prijavo z ustreznimi podatki prek odvetniške zbornice. Kandidat, ki kot diplomirani pravnik ni na delu pri državnem organu oziroma pri delovni ali drugi organizaciji in je opravil neplačano pripravniško prakso pri sodišču (drugi odstavek 3. člena temeljnega zakona o pravosodnem izpitu), vloži prijavo neposredno pri republiškem sekretariatu in priloži prijavi potrdilo sodišča o opravljeni pravni praksi. 10. člen V prijavi navede kandidat, kdaj želi delati pravosodni izpit, ali dela izpit prvič, oziroma kdaj je že prej delal pravosodni izpit. 11. člen Kandidat priloži prijavi v overjenem prepisu listine, s katerimi so izkazane okoliščine, ki ga opravičujejo k opravljanju pravosodnega izpita, razen če so te okoliščine že razvidne iz personalnega spisa pri republiškem sekretariatu. Republiški sekretariat lahko zahteva, naj predloži kandidat na vpogled izvirne listine in tudi druga dokazila, če iz priloženih listin niso razvidne vse okoliščine, od katerih je odvisna dovolitev opravljanja pravosodnega izpita. Ce kandidat v določenem roku ne ustreže zahtevi iz drugega odstavka tega člena, izda republiški sekretariat odločbo o dovolitvi opravljanja pravosodnega izpita na podlagi predloženih listin in drugih podatkov. 12. člen Po izdaji odločbe o dovolitvi opravljanja pravosodnega- izpita pošlje republiški sekretariat predsedniku izpitne komisije izpitni spis z vsemi prilogami in ustreznimi podatki iz personalnega spisa. Opravljanje izpita 13. člen Nalogo za pismeni del izpita določita za svoj predmet izpraševalca iz kazenskega oziroma civilnega prava. Če dela pravosodni izpit hkrati več kandidatov, dobi vsak kandidat drugačno pismeno nalogo. Za izdelavo pismene naloge ima kandidat osem .ur časa. Predmet pismene naloge je lahko sestava tožbe, odgovora na tožbo, obtožnice, ugovora zoper obtožnico, sodne odločbe prve oziroma pritožbene stopnje, odločbe o izrednem pravnem sredstvu, raznih predlogov in podobno. 14. člen Kot podlaga za pismeno izpitno nalogo se uporabljajo sodni spisi ali podatki iz sodnih spisov, v katerih se obravnavajo za pismeno nalogo primerni pravni primeri. Sodišča pošiljajo izpitni komisiji na njeno zahtevo za izpitne naloge primerne sodne spise. f 15. člen Pred začetkom pismenega dela izpita ugotovi zapisnikar komisije, kateri prijavljeni kandidati so prišli T k izpitu. Opozori jih na predpise o opravljanju pismenega del'a pravosodnega izpita. Nato jim izroči sodni sipis in morebitne druge podatke za izdelavo pismene izpitne naloge. Pri sestavi pismene izpitne naloge sme kandidat uporabljati besedila zakonov in drugih pravnih predpisov. Pri pismenem delu izpita smejo biti navzoči samo predsednik in člani izpitne komisije ter zapisnikar, ki nadzoruje delo kandidatov pri opravljanju pismenega izpita. Med pismenim izpitom kandidatom ni dovoljeno, da se razgovarjajo z drugimi kandidati ali s komerkoli drugim. Čas oddaje naloge se vpiše v zapisnik. Ce kandidat v določenem času ne konča naloge, jo odda nedokončano. , 16. člen Član izpitne komisije, ki je dal nalogo, 'pregleda izdelano nalogo in poroča izpitni komisiji pred začetkom ustnega izpita o pismeni nalogi ter predlaga oceno. 17. člen Kandidat dela ustni izpit praviloma v naslednjih dneh po pismenem izpitu. Če dela pismeni izpit hkrati več kandidatov, določi predsednik izpitne komisije posameznim kandidatom dan ustnega izpita. 18. člen Izpraševanje vsakega kandidata pri ustnem izpitu sme trajati največ štiri ure. V tem okviru določi predsednik komisije, koliko časa in po kakšnem vrstnem redu se izprašujejo posamezni izpitni predmeti. 19. člen Ustni izpit je javen. Predsednik komisije vzdržuje red med izpitom in lahko odstrani poslušalce, ki motijo izpit. 20. člen Predsednik komisije javno razglasi uspeh izpita v navzočnosti vseh članov komisije takoj po končanem posvetovanju. Spričevalo o pravosodnem izpitu se mora vročiti kandidatu najkasneje v osmih dneh po izpitu. V spričevalu o pravosodnem izpitu se vpiše le končni uspeh izpita. Zapisnik 21. člen Zapisnikar piše o poteku izpita zapisnik ža vsakega kandidata posebej. V zapisnik vpiše: kandidatove osebne podatke, sestav izpitne komisije, dan začetka in konec pismenega in ustnega izpita ter vse pomembne okoliščine, ki so bile ugotovljene med izpitom, ocene pismenih nalog, vprašanja, ki so bila postavljena kandidatu na ustnem izpitu, ocene iz posameznih predmetov in skupno oceno. Pismeni nalogi se priložita zapisniku. Zapisnik podpišejo predsednik, vsi člani komisije in zapisnikar. Evidenca o izpitih 22. člen Republiški sekretariat vodi knjigo pravosodnih izpitov, ki mora biti vezana in overjena. Knjiga se lahko vodi za več let skupaj. Podatki se vpisujejo v knjigo pravosodnih izpitov na podlagi izpitnih zapisnikov. Potrjujeta jih predsednik in zapisnikar izpitne komisije. 23. člen Obrazec spričevala o pravosodnem izpitu (obrazec št. 1) in obrazec knjige pravosodnih izpitov (obrazec št. 2) se objavita obenem s tem pravilnikom in sta njegov sestavni del. 24. člen Izpitni spisi in drugo gradivo izpitne komisije se hranijo posebej v arhivu republiškega sekretariata. Končni določbi 25. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, neha veljati pravilnik o opravljanju sodniškega izpita (Uradni list LRS, št. 17-155/61). 26. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Št. P 132-1/67 Ljubljana, dne 22. maja 1969. Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo: Dr. Viktor Damjan 1. r. ' . ! . Obr. št. 1 Spričevalo o pravosodnem izpitu REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PRAVOSODJE IN OBČO UPRAVO SR SLOVENIJE V LJUBLJANI Izpitna komisija za pravosodni izpit Oproščeno takse po 33. točki 22. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Ur. 1. SFRJ, št. 14/65) SPRIČEVALO O PRAVOSODNEM IZPITU roj en (a) dne ........... .................. je v dneh delal(a) pred izpitno komisijo za pravosodni izpit pri republiškem sekretariatu za pravosodje in občo upravo SR Slovenije v Ljubljani v smislu temeljnega zakona o pravosodnem izpitu z dne 29. III. 1967 (Uradni list SFRJ, št. 15/67) in zakona o pravosodnem izpitu z dne 29. III. 1969 (Uradni list SRS, št. 11/69) Pravosodni izpit KANDIDAT(KA) JE IZPIT NAPRAVJLfA). Št. V Ljubljani, dne ................................ Zapisnikar: Predsednik izpitne komisije: Obr. St. 2 Knjiga pravosodnih Izpitov Zapo- redna šte- vilka Priimek in Ime kandidata Številka in datum odločbe o dovolitvi opravljanja izpita Katertkrat je delal kandidat Izpit Datum izpita Uspeh Izpita Podpis predsednika In zapisnikarja Pripombe pisme- nega ustnega 1 2 3 4 B e 7 3 » \ . > i / • « ■ ■ 1 - K .; S « > / 140. Na podlagi tretjega odstavka 2. člena zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe (Uradni list SRS, št. 40-295/68 in št. 12-97/69) izdaja republiški sekretar za finance NAVODILO o načinu obračunavanja republiškega prispevka od sredstev skupne porabe 1. člen Pri obračunavanju prispevka od sredstev skupne porabe po drugem odstavku 2. člena zakona o republiškem prispevku od sredstev skupne porabe se med uporabljena sredstva skupne porabe štejejo le tista izplačana sredstva skupne porabe, od katerih je treba plačati prispevek od sredstev skupne porabe. 2. člen Prispevek od sredstev skupne porabe se plača ob vsakem izplačilu iz sredstev skupne porabe. Prispevek se obračuna po stopnji, ki ustreza skupnemu znesku izplačil iz sredstev sklada skupne porabe od 1. januarja do vključno dneva zadevnega izplačila. Ugotovljena stopnja se za izračun prispevka uporabi na skupna v tem obdobju izplačana sredstva. Od tako odmerjenega prispevka se odšteje že tekpm leta plačani prispevek. Za obračun prispevka iz sredstev skupne porabe med letom se za ugotovitev porabe sredstev skupne porabe na delavca upošteva poprečno število delavcev zaposlenih v delovni organizaciji v prejšnjem letu. Ce je število delavcev v letu, za katero se odmerja prispevek, za več kot 20°/o večje od števila delavcev zaposlenih v prejšnjem letu v delovni organizaciji, lahko delovna organizacija pri ugotavljanju porabe sredstev na delavca upošteva število delavcev, ki so bili zaposleni na prvi dan prvega meseca v trimesečju, v katerem so bila izplačana sredstva skupne porabe. Na isti način se ugotovi število delavcev tudi pri na novo ustanovljenih delovnih organizacijah. Po preteku leta izvrši delovna organizacija končni obračun prispevka od sredstev skupne porabe glede na skupni znesek izplačil tekom leta in upoštevaje poprečno število delavcev zaposlenih v delovni organizaciji v letu, za katero se prispevek odmerja. 3. člen Obračun prispevka iz sredstev skupne porabe mora vsebovati naslednje elemente: 1. skupna izplačila sredstev skupne porabe od 1. januarja do dneva izplačila; 2. od izplačil pod 1 izplačila oproščena prispevka od sredstev skupne porabe, 3. osnova za izračun prispevka, 4. poprečno število delavcev (v preteklem letu, v začetku trimesečja oziroma pri končnem obračunu v obračunskem letu), 5. poprečni znesek porabe sredstev iz 3. točke na delavca, 0. obračunan prispevek na delavca (le v primeru obračuna po drugem odstavku 2. člena zakona), 7. skupni obračunani prispevek, 8. ob prejšnjih izplačilih izplačani prispevek, 9. obveznost za plačilo (vračilo) prispevka od sredstev skupne porabe. 4. člen To navodilo začne veljati osmi dan po objavi v -Uradnem listu SRS«. St. 420-22/69 Ljubljana, dne 26. maja 1969. Republiški sekretar za finance: Kiko Jerman 1. r. 141. Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o vodnem prispevku za leto 1969 (Uradni list SRS, št. 40-297/68) izdaja republiški sekretar za urbanizem NAVODILO o načinu preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje njene onesnaženosti v enote (populacijske ekvivalente E) 1 Za preračunavanje količine onesnažene vode in stopnje njene onesnaženosti v enote (populacijske ekvivalente E) po 5. členu zakona o vodnem prispevku za leto 1969 (Uradni list SRS, št. 40-297/68) se uporabljajo določbe navodila o načinu preračunavanja količine onesnažene vode in stopnje onesnaženosti v enote — populacijske ekvivalente E (Uradni list SRS, št. 12-61/66) s tem, da njegove spremembe in dopolnitve, objavljene v Uradnem listu SRS, št. 21-193/67, 34-285/67 in 4-11/68, prenehajo veljati. Tabela koeficientov onesnaženja vode, ki je sestavni del navodila iz prejšnje točke, se spremeni in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: Tabela koeficientov onesnaženja vode (Po H. Wagner: Die Bevvertung von Abvvasserrein-leitungen, publicirano v Gesundheits-Ingenieur 71 — 1950, in dopolnilnih ocenah na podlagi izkustvenih normativov.) Vrsta dejavnosti 13. Škrobarne Poprečna količina odplak na količino surovine ali proizvoda 1 kg žita ali krompirja Normativ za koeficient onesnaženja -k- Vrsta dejavnosti Poprečna količina odplak na količino surovine ali proizvoda Normativ za koeficient onesnaženja »k« 14. Mlinarstvo — mlevski izdelki in predelava 100 kg pranje žita 4,0 15. Predelovanje zelja, - A. Organske odplake sadja in povrtnin 1 kg surovine 0,5 16. Proizvodnja na- 1. Klavnice 1 kg žive teže 0,7 ravnih sadnih t predelovanje mesa 1 kg predelanega sokov 1 kg surovine 0,5 mesa 0,5 proizvodnja brez- 11 brezalkoholne alkoholnih pijač pijače 0,2 2. Kafilerija 1 kg mrhovine 1 kg kostnega ali 1,0 17. Proizvodnja sladkorja 1 kg sladkorne pese 0,7 3. Klejarne kožnega kleja 1,0 18. Proizvodnja sirupa 1 kg surovine 0,25 1 kg želatine 1,0 • 19. Proizvodnja lesne- 4. Predelovanje rib ga sladkorja 11 alkohola (100 V o) 7,0 (konzerviranje) 1 kg rib 0,5 20. Proizvodnja mila, 5. Predelovanje rib pralnih praškov in (ribja moka, olje) 1 kg ribjih odpadkov 0,2 čistilnih sredstev 1 kg mua 1,0 1 kg ribjega olja 0,5 1 kg detergenta , aktivne substance 0,1 6. Strojarne kož 1 kg varikine 0,2 in usnjar ne 1 kg surovih kož: 1 kg ostalih čistilnih kromovo strojenje 3,5 sredstev 0,2 vegetabilno strojenje 4,0 1 m- strojenega krzna 2,0 21. Predelovanje 7. Sladarne 100 kg žita 10,0 krompirja 1 kg krompirja 0,5 8. Pivovarne 11 piva 1,0 22. Papirna industrija: proizvodnja leso- 9. Zganjarne — vine 100 kg smreke 10,0 destilacije 1 kg krompirja 1,5 100 kg bora 30,0 I kg žita II destilata 2.0 proizvodnja (alkohola 100 °/#) 6,0 celuloze 1 kg sulfitne celuloze 5,0 11 predelanega 1 kg sulfatne celuloze 0.5 alkohola (100 "/d) 0,6 proizvodnja lepenke 1 kg proizvoda 1,0 10. Drožarne 1 kg lepenke iz od- (kvasarne) 1 hi melase 600,0 padnih krp 2,5 11. Mlekarne in sorod proizvodnja ne dejavnosti 100 1 mleka 3,0 papirja 100 kg papirja iz 1001 evaporiranega celuloze 20,0 mleka 3,0 100 kg papirja iz 1 kg kondenziranega drugih surovin 100,0 mleka 3,0 1 kg masla 4,0 23 Tekstilna industrija: 1 kg sira 1 kg kazeinskega 4,3 namakanje lanu 1 kg surovine r lepila 1,5 ali konoplje 3,0 12. Oljarne in sorodne pranje volne 1 kg volne 3,0 dejavnosti 1 kg margarine, masti, beljenje bombaža 1 kg proizvoda 0,5 rafiniranega olja ali jedilnega olja 0,5 predelovanje 3,0 1 kg prežanega olja 0,3 surove svile 1 kg proizvoda Vrsta delavnosti PopreCna količina /a^koefl- odplak na količino cient surovine ali onesna- proizvoda ženia »k« predelovanje umetne svile ali sintetičnih vlaken (viskoza) 1 kg proizvoda 0,7 barvanje 1 kg proizvoda 4,0 pranje perila 100 kg perila 40,0 24. Kmetijstvo — živinoreja, gojenje živine in prašičev 1 glava velike živine 4,0 25. Lesna in predelovalna lesna industrija izdelovanje lesovinskih plošč 1 kg lesovinskih plošč 0,7 26. Predelovanje premoga (koksarna, plinarna) 1 tona premoga 500,0 27. Transport naftnih derivatov: petrolejske luke in skladišča 1 tona pretovora surovine 50,0 28. Oskrbovanje, vzdrževanje in čiščenje transportnih sredstev: ne glede na glavno dejavnost 1 cisterna ali priklopnik za prevoz derivatov 80,0 i 1 cisterna ali priklopnik 20,0 1 avtobus, tovornjak ali traktor 20,0 1 kamionska ali traktorska prikolica 10,0 1 samohodni delovni stroj 15,0 I osebno ali dostavno vozilo 10,0 1 železniška lokomotiva 40,0 I železniški potni vagon 10,0 29. Proizvodnja — predelovanja plastičnih mas 1 kg proizvoda 0,55 30. Proizvodnja sintetičnih lepil 1 kg proizvoda 0,25 31. Proizvodnja kemičnih zaščitnih sredstev 1 kg herbicida 3,0 Vrsta dejavnosti Poprečna količina odplak na količino surovine ali proizvoda Normativ za koeficient onesnaženja »k« 32. Proizvodnja eteričnih olj 1 liter proizvoda 6,0 B. Anorganske odplake 1. Proizvodnja premoga mokra separacija ' suha separacija 1 tona premoga 100,0 1 tona premoga 1,5 2. Vzdrževanje stroj- nih naprav mešalci za beton, 1 mešalec nad | malto in drugo 0,5 m3 vsebine 1 mešalec do 20,0 0,5 m:1 vsebine 10,0 3. Pranje gramoza, peska, gašenje koksa in drugih materialov in rud 1 kg usedka 5,0 4. Proizvodnja cementa 1 tona proizvoda 25,0 5. Vse ostale dejav- Količina surovine ali proizvoda nosti, ki niso na- in normativ za koeficient one- štete v tej tabeli. snaženja »k« se ugotovita v vsakem primeru posebej. ' To navodilo začne 3 veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. Št. 324-7/69 Ljubljana, dne 28. maja 1969. \ Vršilec dolžnosti republiškega sekretarja za urbanizem: Dipl. ing. arh. Marko Šlajmer 1. r. 142. Na podlagi 16. člena uredbe o sprejemanju pripravnikov na delo, o pripravniški dobi, o strokovnih izpitih in o drugih oblikah strokovnega izobraževanja delavcev v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5-27/69) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo POSLOVNIK o opravljanju strokovnega izpita delavcev v upravnih organih v SR Sloveniji 1. člen S tem poslovnikom se podrobneje urejajo sestava in način dela izpitne komisije, izpitni roki, prijava k izpitu, način obveščanja kandidata o izpitu, potek izpitov, način izpraševanja kandidata, način vodenja zapisnika ter način vodenja strokovnih izpitov in izpitnih spisov za delavce upravnih organov v SR Sloveniji. 2. člen Izpitna komisija za delavce z visoko oziroma višjo šolsko izobrazbo ima predsednika in šest članov, izpitna komisija za delavce s srednjo šolsko izobrazbo pa predsednika in štiri člane. Predsednik in člani izpitne komisije imajo po enega ali več namestnikov. V odločbi o imenovanju predsednika in članov izpitne komisije se določi, katere predmete izprašujejo posamezni člani komisije. 3. člen Administrativna in druga opravila za izpitno komisijo opravlja republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo (v nadaljnjem besedilu: sekretariat). Za posebna področja, kjer so potrebna tehnična, meritvena in podobna dela, lahko kandidat opravi pismeni izpit pod posebnimi pogoji, ki jih določi predsednik izpitne komisije (npr. izdelati praktično nalogo na terenu v določenem času). Predsednik komisije določi za vsakega kandidata posebej izpraševalca izmed članov komisije. Izpraševalce za posebni del strokovnega izpita izbere predsednik izpitne komisije izmed članov komisije, ki so določeni za področje, na katerem dela kandidat. 4. člen 10. člen Kandidat, ki želi opravljati strokovni izpit, vloži prijavo pri upravnem organu, kjer je zaposlen. Ta organ pošlje prijavo sekretariatu v desetih dneh od dneva, ko jo je prejel. Prijavi mora biti priloženo: 1. dokaz, da je kandidat končal ustrezno šolo, 2. poročilo organa, pri katerem je kandidat zaposlen oziroma je bil zaposlen, o kandidatovi zaposlitvi in praksi, 3. kandidatov dnevnik o strokovnem pouku. K izpitu se lahko prijavi tudi kandidat, ki ni zaposlen pri upravnem organu ali ki sploh ni zaposlen, če je pred tem opravil predpisano pripravniško dobo. Ta kandidat pošlje prijavo s prilogami po prejšnjem odstavku neposredno sekretariatu. 5. člen V prijavi navede kandidat, ali dela strokovni izpit prvič, ali ga ponavlja in datum, kdaj želi delati izpit. Če kandidat izpit ponavlja, navede v prijavi tudi, kdaj je prvič opravljal strokovni izpit. 6. člen Po prejemu prijave sekretariat ugotovi, ali kandidat izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita. Kandidat, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje strokovnega izpita, mora biti pozvan k strokovnemu izpitu najpozneje v treh mesecih od dneva, ko je sekretariat prejel njegovo prijavo. 7. člen Pred začetkom pismenega izpita sporoči predsednik ali član izpitne komisije kandidatu naslov naloge; hkrati mu pojasni, katere pripomočke sme uporabljati pri pismeni nalogi. Pismeni izpit nadzoruje član izpitne komisije oziroma delavec sekretariata, ki ga določi predsednik komisije. Ta skrbi, da izdela kandidat nalogo samostojno in da pri tem uporablja le tiste strokovne in tehnične pripomočke, ki so dovoljeni. 11. člen Pismeno nalogo oceni član izpitne komisije, ki je določil naslov naloge; o rezultatu pismene naloge poroča komisija pred začetkom ustnega izpita. 12. člen Izpraševanje kandidata iz posameznega predmeta sme trajati največ 30 minut. Predsednik izpitne komisije določi, koliko časa in po kakšnem vrstnem redu se izprašujejo posamezni izpitni predmeti. 13. člen Ustni izpit je javen. Predsednik izpitne komisije je odgovoren za red na izpitu. Če poslušalci motijo izpit, lahko predsednik komisije odredi, da se odstranijo. 14. člen Po tajnem posvetovanju predsednik izpitne komisije javno razglasi izpitni uspeh kandidata. Sekretariat določi razpored in čas strokovnih izpitov; pri tem upošteva po možnosti tudi želje kandidatov. O dnevu polaganja strokovnega izpita obvesti se-krc' kandidata najpozneje petnajst dni pred dne a je. določen za izpit. Zaposlenega kandidata Obvesti ■. kretariat preko organa, pri katerem je zaposlen, nezaposlenega kandidata pa neposredno. 8. člen Pismeni in ustni izpit opravlja kandidat praviloma istega dne. 9. člen 15. člen O poteku strokovnega izpita se za vsakega kandidata vodi poseben zapisnik. Zapisnik mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek ter prebivališče kandidata, sestavo izpitne komisije, datum izpita, oceno pismene naloge in druge pomembne okoliščine, ki so bile ugotovljene med izpitom. V zapisnik se vpišejo tudi vprašanja, ki so bila postavljena kandidatu pri ustnem izpitu, ocene iz posameznih predmetov pri ustnem izpitu in skupna ocena strokovnega izpita. Pismena naloga se priloži zapisniku. Zapisnik podpišejo predsednik, člani izpitne komisije in zapisnikar. Naslov naloge za pismeni izpit določi član izpitne komisije, ki ga določi predsednik komisije. Naloga lahko obsega eno ali več vprašanj iz izpitnega programa, upoštevajoč zlasti področja, ki najbolj ustrezajo praksi oziroma predvideni zaposlitvi kandidata. 16. člen Potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu se vroči kandidatu najpozneje v osmih dneh od dneva, ko je opravil izpit. 17. člen Kandidat, ki strokovnega izpita ni opravil uspešno, ga sme ponoviti v roku, ki ga pri razglasitvi izpitnega uspeha določi predsednik izpitne komisije. 18. člen Sekretariat vodi knjigo strokovnih izpitov, ki mora biti overjena. Knjiga se lahko vodi za več let skupaj. Knjiga strokovnih izpitov vsebuje: zaporedno številko, priimek, očetovo ime in ime kandidata, datum in kraj rojstva, številko in datum obvestila o dnevu polaganja strokovnega izpita, zadnjo zaposlitev kandidata, šolsko izobrazbo, vrsto izpita, datum opravljanja izpita, izpitni uspeh, datum vpisa v knjigo ter podpis predsednika in zapisnikarja izpitne komisije. 19. člen z,a vsakega kandidata se vodi izpitni spis, ki vsebuje prijavo k izpitu s prilogami, obvestilo o dnevu polaganja strokovnega izpita in zapisnik o poteku izpita. 20. člen Izpitni spisi in drugo gradivo izpitne komisije se hrani ločeno od drugega arhivskega gradiva sekretariata. 21. člen Ta poslovnik začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 132-9/69 Ljubljana, dne 16. maja 1969. Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo: Dr. Viktor Damjan Lx. 143. Na podlagi 3. odstavka 14. člena uredbe o sprejemanju pripravnikov na delo, o pripravniški dobi, o strokovnih izpitih in o drugih oblikah strokovnega izobraževanja delavcev v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 5-27/69) izdaja republiški sekretar za pravosodje in občo upravo PROGRAM za splošni del strokovnega izpita za delavce z visoko ali višjo in za srednjo strokovno izobrazbo 1 Program za splošni del strokovnega izpita za delavce z visoko ali višjo strokovno izobrazbo obsega naslednje predmete: 1. ustavno ureditev SFRJ in SRS, 2. ureditev državne uprave, 3. gospodarski sistem SFRJ, 4. javne finance, 5. delovno pravo in socialno zavarovanje, 6. upravni postopek in upravni spor. 2 V predmetih iz 1. točke je zajeto naslednje gradivo: 1. ustavna ureditev SFRJ in SRS — družbeno politična in družbeno ekonomska ureditev, f . — družbeno politične skupnosti in komunalni sistem — temeljne funkcije in organizacija, — temeljne pravice in obveznosti človeka, — organizacija pravosodja (sodišča, tožilstva, pravobranilstva, odvetništvo, poravnalni sveti), — varstvo ustavnosti in zakonitosti, ustavno sodstvo, — načela volilnega sistema (volitve poslancev in odbornikov), — sistem prekrškov in organi za kaznovanje prekrškov, — upravljanje delovnih organizacij na področju družbenih služb; 2. ureditev državne uprave — organizacija upravnih organov, — samoupravljanje v upravnih organih, — pisarniško poslovanje, — pravice in dolžnosti delavcev v upravi; 3. gospodarski sistem SFRJ f 'K — gospodarske organizacije (status, organizacija, samoupravljanje, poslovanje), — vrste gospodarskih organizacij (podjetja, banke, zadruge, zavarovalne organizacije ipd.), — sredstva gospodarskih organizacij in njihov pravni režim, — ugotavljanje in delitev dohodka gospodarskih organizacij, — združevanje gospodarskih organizacij (zbornice, skupnosti, združenja in druge oblike združevanja), — promet z nepremičninami, premoženjsko pravna razmerja glede zemljišč in zgradb, — delo z zasebnimi proizvajalnimi sredstvi (obrt, gostinstvo), — oblikovanje in družbena kontrola cen, — bančni in kreditni sistem; 4. javne finance — financiranje družbeno političnih skupnosti (pro račun, skladi), — prispevki in davki občanov, — sistem financiranja dejavnosti družbenih služb (izobraževanje, kultura in otroško varstvo), — sistem prometnega davka, — takse, — družbene dajatve delovnih organizacij, — načela o organizaciji in delu službe družbenega knjigovodstva; 5. delovno pravo in socialno zavarovanje — delovna razmerja (v delovnih in drugih organizacijah, državnih organih, pri zasebnih delodajalcih), —; zaposlovanje delavcev (organizacija in financiranje zaposlovanja, pravice delavcev med začasno nezaposlenostjo), — sistem varstva pri delu, — načela socialnega zavarovanja (organizacija in financiranje, pravice zavarovancev v zdravstvenem, pokojninskem in invalidskem zavarovanju); 6. upravni postopek in upravni spor. 3 Program za splošni del strokovnega izpita za delavce s srednjo strokovno izobrazbo obsega naslednje predmete: 1. ustavno ureditev SFRJ in SRS — temelji družbeno politične in družbeno ekonomske ureditve, — temeljne funkcije in organizacija družbeno političnih skupnosti, — temeljna načela dela in organizacija pravosodja (vrste sodišč, javnega tožilstva, javnega pravobranilstva in odvetništva), — temeljna načela volilnega sistema; 2. upravni postopek, osnove upravnega spora in upravno kazenskega postopka; 3. ureditev državne uprave — organizacija uprave in njenih organov, — samoupravljanje ter pravice in dolžnosti delavcev v upravi, — pisarniško poslovanje; 4. osnove gospodarskega sistema SFRJ — gospodarske organizacije (vrste, temeljna načela samoupravljanja in poslovanja), — sredstva gospodarskih organizacij ter temeljna načela ugotavljanja in delitve dohodka. — združevanje gospodarskih organizacij (zbornice, skupnosti, združenja in druge oblike združevanja), — glavni obrisi bančnega in kreditnega sistema; 5. osnove javnih financ — financiranje družbeno političnih skupnosti (proračun, skladi), — temeljna načela financiranja družbenih služb, — prispevki in davki občanov in takse (glavni obrisi); 6. delovno pravo — delovna razmerja (v delovnih in drugih organizacijah, državnih organih), — temeljna načela zaposlovanja delavcev (organizacija in financiranje zaposlovanja, pravice delavcev med začasno nezaposlenostjo), — glavni obrisi socialnega zavarovanja (organizacija in financiranje). 4 Republiški sekretariat za pravosodje in občo upravo vodi tekoči seznam strokovne literature in predpisov, ki se nanašajo na spredaj navedena izpitna področja. Seznam strokovne literature in predpisov je kandidatom stalno na vpogled. 5 Ta program začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 132-3/69 Ljubljana, dne 19. maja 1969. Republiški sekretar za pravosodje in občo upravo: Dr. Viktor Damjan l.r. Predpisi občinskih skupščin \ SKUPŠČINA OBČINE DOM2ALE 104. Na podlagi 136. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67, 36/67, 5/68, 27/68 in 40/68) ter 64. in 71. člena statuta občine Domžale je skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 22. maja 1969 sprejela - ODLOK o krajevnem samoprispevku za financiranje izgradnje šolske mreže v občini Domžale 1. člen Na območju občine Domžale se predpiše krajevni samoprispevek za financiranje izgradnje šolske mreže (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek). Predvidene investicije znašajo 14.730.000 din. 2. člen Samoprispevek se plačuje od 1. maja 1969 do 30. aprila 1974. 3. člen Samoprispevek se predpiše v denarju in se zbira na skladu za financiranje razvoja šolske mreže v občini Domžale. Upravni odbor sklada imenuje občinska skupščina Domžale in šteje 9 članov. Iz tega sklada se financira izgradnja šolskih objektov, oprema šol ter telovadnic, dozidave, prezidave in adaptacije obstoječih šolskih objektov po sprejetem programu. Poleg obveznega samoprispevka v denarju se lahko zbirajo tudi druga sredstva v ta namen. 4. člen Samoprispevek plačujejo občani občine Domžale: 1. ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja, od katerih se plačuje prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, po stopnji 1 %> od neto osebnih dohodkov (vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na domu), 2. družinski, invalidski in starostni upokojenci, ki prejemajo mesečno nad 600 din pokojnine, po stopnji 1 «/o od pokojnine, 3. zavezanci od kmetijstva po stopnji 1 %> od katastrskega dohodka, če ta presega 200 din, 4. zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrti in drugih gospodarskih dejavnosti in zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po 1 o/o od dohodka, ki je osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka. 5. člen Zavezanci iz prejšnjega člena tega odloka plačujejo samoprispevek takole: 1. Za osebe iz 1. točke 4. člena, ki so zaposlene na območju občine Domžale, obračunavajo samoprispevek izplačevalci osebnih dohodkov ob vsakokratnem vplačilu. Samoprispevek se obračuna preko banke, ko izplačevalec dvigne gotovino za izplačilo osebnih dohodkov. 2. Za občane, ki so zaposleni v delovnih organizacijah izven občine in imajo stalno prebivališče na območju občine Domžale, obračunavajo in plačujejo samoprispevek njihovi izplačevalci v rokih in na način, ki je določen v 1. točki tega člena. 3. Za upokojence iz 2. točke 4. člena obračunava samoprispevek komunalni zavod za socialno zavarovanje Ljubljana. Samoprispevek se nakazuje ob vplačilu pokojnin na poseben račun občine Domžale. 4. Samoprispevek po 3. in 4. točki 4. člena se plačuje v rokih in na način, kot prispevek iz osebnega dohc«ika teh zavezancev. 6. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni naslednji dohodki: nagrade vajencev v gospodarstvu ter učencev in študentov na praksi, štipendije in posojila za šolanje, prejemki iz zdravstvenega varstva, nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni, pomoč za opremo novorojenčka, otroški dodatek, invalidnine vojaških in mirodobnih vojnih invalidov, invalidski dodatki, socialne podpore, priznavalnine ter drugi prejemki socialnega značaja. Obveznosti plačevanja so oproščeni tudi: — upokojenci, katerih mesečna pokojnina je nižja od 600 din, — zavezanci prispevka od kmetijstva, če katastrski ’ dohodek ne presega 200 din. Svet za finance lahko v posameznih upravičenih primerih daje še druge olajšave v smislu republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov in odloka o prispevkih in davkih občanov občine Domžale. 7. člen Objekti zaradi katerih je uveden samoprispevek, morajo biti dograjeni do 30. aprila 1975. 8. člen Za zbiranje samoprispevka je odgovoren pristojen občinski organ za dohodke, za gradnjo pa oddelek za gospodarstvo in finance SO Domžale. Sredstva zbrana s samoprispevkom se zbirajo na skladu za financiranje izgradnje šolske mreže, evidentirajo pa po KS, v katerih imajo zavezanci samoprispevka stalno prebivališče. Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena se porabijo za financiranje izgradnje šol v tistem šolskem okolišu, na območju katerega so bila zbrana. Začasno prelivanje sredstev v okviru sklada se glede na izvajanje programa ureja z letnim finančnim načrtom sklada. Finančni načrt potrdi občinska skupščina po predhodni obravnavi po KS in TIS. 9. člen Razliko med vrednostjo realizacije programa in realizacijo samoprispevka bo krila občinska skupščina Domžale iz proračunskih in drugih virov. 10. člen Svet za družbeni plan in finance SO Domžale je pooblaščen, da daje navodila in pojasnila za izvajanje tega odloka. 11. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. St. 420-7/69 Domžale, dne 22. maja 1969. Predsednik skupščine občine Domžate: Albin Klemenc Ljs. skupščina občine litija 105. Na podlagi 1., 5. in 45. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 14/65, 17/65, 11/66, 51/68) ter 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 19/66) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. i maja 1969 sprejela ODLOK o občinskih upravnih taksah v občini Litija 1. člen V občini Litija se plačujejo upravne takse za spise in dejanja v' upravnih stvareh pri občinskih organih kot tudi za druge predmete in dejanja pri teh organih. 2. člen Za plačevanje upravnih taks se uporablja neposredno taksna tarifa, ki je sestavni del zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 13-105/69). 3. člen Glede splošnih določil, oprostitev in olajšav veljajo določbe republiškega zakona oz. temeljnega zakona o upravnih taksah. 4. člen Dovoljenje za prodajo taksnih vrednotnic izda delovnim in drugim organizacijam in organom (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni prodajalci) svet za družbeni plan in finance. Pooblaščenim prodajalcem pripada za prodajo taksnih vrednotnic provizija v višini 5®/o od vrednosti prodanih taksnih vrednotnic. 5. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah v občini Litija (Glasnik, št. 25 z dne 15. maja 1965 in Uradni list SRS, št. 12/67). 6. člen * Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 010-13/65 Litija, dne 27. maja 1969. Predsednik skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r. 106. Na podlagi 138. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/67, 5/68, 40/68) in 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 19/66) ter po odločitvi referenduma, ki je bil opravljen 13. aprila 1969 na območju občine Litija, je skupščina občine Litija ha skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1969 sprejela ODLOK o krajevnem samoprispevku za investicije v šolstvu v občini Litija 1. člen Na območju občine Litija se uvaja krajevni samoprispevek za investicije v šolstvu (v nadaljnjem besedilu: samoprispevek). 2. člen Samoprispevek se predpisuje za financiranje izgradnje novih šol: Litija — Gradec, Štanga in Primskovo ter za ureditev šol v Litiji, Polšniku, Ribčah, Hotiču, Savi, Vačah, Jevnici, Konjšici, Šmartnem, Kresnicah, Javorju, Mamolju, Kostrevnici, Gabrovki, Gradišču in Dolah. Pri financiranju izgradnje šolskih objektov navedenih v tem členu sodelujejo tudi druge delavne organizacije in skupščina občine Litija, s katerimi se za sofinanciranje sklenejo posebne pogodbe. Predvidene investicije za gradnjo in ureditev šol znašajo 5.410.000 din. 3. člen Samoprispevek se bo plačeval od 1. julija 1969 do 31. junija 1975, to je, za obdobje 6 let. Plačuje se v denarju. Denarna sredstva se nakazujejo na poseben sklad za investicije v šolstvu, iz katerega se financirajo samo gradnja in ureditev šol. Poleg obveznega samoprispevka v denarju se lahko zbirajo tudi druga sredstva za namene, za katere je bil uveden samoprispevek. 4. člen Samoprispevek plačujejo občani občine Litija: 1. Občani, ki imajo iz delovnega razmerja mesečne osebne dohodke nad 600 din, po stopnji 1 % od netto osebnih dohodkov (vključno nagrade, dopolnilno delo in delo na »lomu). 2. Osebni, invalidski in družinski upokojenci, ki prejemajo mesečno nad 600 din pokojnine po stopnji 1 °/o od pokojnine. 3. Zavezanci od kmetijstva po stopnji 2% od katastrskega dohodka in 2% od dohodkov od gozda po obračunu. 4. Zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti in zavezanci prispevka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev po stopnji 2 % od dohodka, ki je osnova za odmero prispevka iz osebnega dohodka. 5. člen Zavezanci iz 4. člena tega odloka plačujejo prispevek takole: 1. Samoprispevek iz prve točke 4. člena obračunavajo izplačevalci osebnih dohodkov ob vsakem izplačilu. Obračunani samoprispevek se plačuje pri banki na račun sklada ob vsakokratnem dvigu gotovine za izplačilo osebnih dohodkov. 2. Za občane, ki so zaposleni v delovnih organizacijah izven občine in stanujejo na območju občine Litija, obračunavajo in plačujejo samoprispevek izplačevalci osebnih dohodkov v rokih in na način, ki je določen v 1. točki tega člena. 3. Za upokojence iz 2. točke 4. člena tega odloka obračunava samoprispevek komunalni zavod za socialno zavarovanje in ga nakazuje ob izplačilu pokojnin na račun sklada. 4. Samoprispevek iz 3. in 4. točke 4. člena tega odloka se plačuje v rokih in na način kot prispevek iz osebnega dohodka teh zavezancev. V primerih, kadar za posamezne zavezance samoprispevek ni bil obračunan in odveden na način, kot ga določa ta odlok, morajo zavezanci plačati samoprispevek sami v roku 10 dni po nastanku obveznosti. 6. člen Plačevanja samoprispevka so oproščeni naslednji dohodki: Nagrade vajencev v gospodarstvu ter učencev, dijakov in študentov na praksi, štipendije, prejemki iz zdravstvenega varstva, nadomestilo osebnega dohodka za čas bolezni, pomoč za opremo novorojenčka, otroški dodatek, socialne podpore in priznavalnine. Obveznosti plačevanja samoprispevka so opravičeni tudi kmetje, oz. lastniki zemljišč, ki so oproščeni prispevka od dohodka od kmetijstva po 10. in 11. členu odloka o prispevkih in davkih občanov občine Litija (Uradni list SRS, št. 7/68 in 7/69). 7. člen Šolski objekti, zaradi katerih je uveden samoprispevek, morajo biti končani do 31. decembra 1975. 8. člen Za zbiranje samoprispevka je odgovorna davčna uprava SO Litija. 9. člen Stroški odmere in pobiranja samoprispevka ter nadzor nad izvajanjem del bodo plačani iz proračuna SO Litija. 10. člen S sredstvi zbranimi po tem odloku upravlja upravni odbor v skladu s tem odlokom in sprejetim programom. Upravni odbor šteje 15 članov in ga imenuje skupščina občine po predhodnih konzultacijah s predstavniki krajevnih skupnosti in predstavniki delovnih in družbeno-političnih organizacij. 11. člen O razdelitvi morebitnega presežka planiranega samoprispevka bo odločala skupščina občine Litija. Eventualna presežena sredstva se lahko porabijo le za namene iz 2. točke tega ojdloka. 12. člen Svet za družbeni plan in finance SO Litija je pooblaščen, da daje po potrebi navodila in pojasnila za izvajanje tega odloka. Svet za družbeni plan in finance lahko v posameznih upravičenih primerih daje še druge olajšave v smislu 199. člena republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov. 13. člen Za vse drugo, kar ni v tem odloku posebej določeno, se uporabljajo določila republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov. 14. člen Odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, izvaja pa se od 1. julija 1969 dalje. št. 010-6/69-1 Litija, dne 27. maja 1969. Predsednik skupščine občine Litija: Stane Volk 1. r. 107. Na podlagi 68. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64), zakona o prispevkih za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 27/68), odloka o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV (Uradni list SRS, št. 15/69) in 138. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 19/66) je skupščina občine Litija na seji občinskega zbbra in zbora delovnih skupnosti dne 27. maja 1969 sprejela ODLOK o ustanovitvi sklada za financiranje gradnje in adaptacij stanovanj za borce NOV v občini Litija 1. člen Ustanovi se sklad za financiranje izgradnje in adaptacij stanovanj za borce NOV v občini Litija (v nadaljnjem besedilu »sklad«). 2. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada jamči ustanovitelj. / 3. člen Namen sklada je financiranje izgradnje in adaptacij stanovanj za borce NOV po programu, ki ga izdela upravni organ skupščine občine Litija v soglasju s komisijo za zadeve borcev NOV pri SO Litija in občinskim odborom združenja ZB. Sklad financira zlasti: — gradnjo stanovanj za borce NOV, — adaptacije stanovanj. — dograditve stanovanjskih hiš, — pomoč za graditev in adaptacije stanovanjskih hiš kmetom — borcem NOV. 4. člen Dohodki sklada so: — sredstva, ki jih dodeljuje komisija skupščine SRS za vprašanja borcev, , — sredstva, ki jih dodeljuje republiški odbor ZZB za kmete-borce NOV, — sredstva iz delovnih in drugih organizacij, — sredstva stanovanjskega prispevka upokojencev, — lastna sredstva upravičencev, — sredstva poslovnih bank, — drugi dohodki. 5. člen Sklad ima svoj statut. Statut sprejme upravni odbor sklada, potrdi pa ga skupščina občine Litija. 6. člen S skladom upravlja upravni odbor sklada, ki ima predsednika in šest članov. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje skupščina občine Litija. 7. člen Mandatna doba članov upravnega odbora je 4 leta. 8. člen Finančni načrt in zaključni račun sklada potrjuje občinska skupščina. 9. člen Odredbodajalec za izvršitev finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora, njegovega namestnika pa določi upravni odbor sklada izmed svojih članov. 10. člen Upravne in administrativne posle sklada opravlja pristojni upravni organ skupščine občine Litija. 11. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 010-7/69 Litija, dne 27. maja 1969. Predsednik skupščine občine Litija: SKUPŠČINA OBČINE LOGATEC 108. Na podlagi 7. člena temeljnega zakona o sodnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 16/60, št. 10/65 in št. 8/69) in 111. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 2/67) je skupščina občine Vrhnika v soglasju s skupščino občine Logatec, ki ga je sprejela na seji dne 15. maja 1969, na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. maja 1969 sprejela ODLOK o občinskih sodnih taksah 1. člen Občinske sodne takse so takse, ki se plačujejo v postopku pred občinskim sodiščem na Vrhniki. Občigske sodne takse se plačujejo po določbah temeljnega zakona o sodnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 16/60, Uradni list SFRJ, št. 10/65 in 8/69), zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 13/69) ter po določbah tega odloka. 2. člen ' Občinske sodne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje ali v gotovini. Glede taksnih osnov in taksne tarife se neposredno uporablja taksna tarifa zakona o republiških sodnih taksah. 3. člen Taksne vrednotnice prodaja na drobno Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana v svojih poslovalnicah na območju občin Vrhnika in Logatec in mu zato pripada provizija v višini 8%> od prodanih taksnih vrednotnic. 4. člen Dohodki od občinskih sodnih taks se delijo v naslednjem razmerju: v proračun občine Vrhnika 54°/o v proračun občine Logatec 46°/o 5. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o občinskih sodnih taksah (Glasnik, št. 27/65 in Uradni list SRS, št. 1/67). 6. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 4/1-423-03/69 Vrhnika, dne 29. maja 1969. Za predsednika skupščine občine Vrhnika namestnik: I ing. Marjan Kermavner L r. Stane Volk 1. r. 109. Na podlagi 5. člena temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 14/65, 11/66, 46/66, 54/67 In 51/68) in 111. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 2/67) je skupščina občine Vrhnika na seji Občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. maja 1969 sprejela ODLOK o občinskih upravnih taksah 1. člen Za spise in dejanja v upravnih stvareh pri občinskih organih ter za druge predmete in dejanja pri teh organih se uvajajo občinske upravne takse. Občinske upravne takse se plačujejo po določbah temeljnega zakona o upravnih taksah (Uradni list SFRJ, št. 14/65, 11/66, 46/66, 54/67 in 51/68/. zakona o upravnih taksah (Uradni list SRS, št. 13/69) ter po določbah tega odloka. 2. člen Občinske upravne takse se plačujejo v taksnih vrednotnicah enotne izdaje (v upravnih kolekih in taksnih papirjih). Glede taksnih osnov in taksne tarife se neposredno uporablja taksna tarifa, ki je sestavni del zakona o republiških upravnih taksah. 3. člen Taksne vrednotnice prodaja na drobno Trgovsko podjetje »•Tobak'«, Ljubljana v svojih poslovalnicah na območju občine Vrhnika in mu zato pripada provizija v višini 8°/o od prodanih taksnih vrednotnic. 4. člen Z dnem ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o občinskih upravnih taksah (Glasnik, št. 27/65 in Uradni list SRS, št. 1/67 in 14/68). 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«. St. 4/1-423-01/69 Pri primerjanju z izvirnimi gradivi se je ugotovilo, da je v besedilu ključa za delitev sredstev, ki je sestavni del odloka o načinu in pogojih za uporabo sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV, objavljenega v »Uradnem listu SRS«, št. 15-118/69, zašla spodaj navedena napaka, zato dajem POPRAVEK ključa za delitev sredstev, zbranih s prispevkom za graditev stanovanj za udeležence NOV V drugi vrsti druge kolone ključa za delitev sredstev mora namesto »Nova Gorica... 3,63« stati pravilno »Nova Gorica ... 3,33«. Ljubljana, dne 29. maja 1969. Tajnik Skupščine SR Slovenije: Peter Zorko 1. r. Soglašam z objavo popravka! Ljubljana, 29. maja 1969. Predsednik zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije: Janko Cesnik 1. r. POPRAVEK V drugem odstavku 24. člena pravilnika o minimalnih, higienskih in tehničnih pogojih za obratovanje klavnic, mlekarn in drugih obratov za predelavo mesa, rib in jajc, katerih proizvodi so namenjeni za notranji promet (Uradni list SRS, št. 38-281/68) se v predzadnji vrstici beseda »aerometre«, pravilno glasi »areometre«. Pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo: Vrhnika, dne 29. maja 1969. Lojze Komel 1. r. Za predsednika skupščine občine Vrhnika namestnik: In«. Marjan Kermavner 1. r. _____--------------------------------- Izdaja Časopisni tavod -Uradni Us« SRS- — Direktor In odgovorni uredniki Jote Jursč — Tiska tiskarna -Toneta TomStfa-. vsi v LJuDlJam - Naročnina letno 30 din (3000 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po uldu vsake številke — Uredništvo m uprava: Ljubljana. Veselova 11. ooštn) predal S79/V11 — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knlie.* vodstvo: 30 701 prodala preklici lo naročnine 33 579 — Čekovni račun 501-3-50 URADNI LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Številka 19 Razglasni del z dne 5. junija 1969 LETO XXVI Register podjetij in obrtov Spremembe Okrožna gospodarska sodISta razglašajo Besedilo: »Agrokombinat«, Krško, trgovsko in proizvajalno podjetje. Krško. Poslovni predmet se razširi še na trgovanje na debelo v trgovskih strokah: motorna vozila, nadomestni deli in pribor; trgovanje na drobno v trgovski stroki: motorna vozila, nadomestni deli in pribor. Vpišejo se tele nove organizacije združenega dela podjetja: poslovalnica 15 — trgovina s kmetijskimi stroji, Krško, Cesta krških žrtev 52, ki prodaja na debelo in drobno blago naslednjih trgovskih strok: kmetijski stroji in orodje, motorna vozila, nadomestni deli in pribor. Poslovodja je Boris Sepec. Prodajalna prodaja v imenu in na račun podjetja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom delavskega sveta podjetja z dne 1. II. 1969; poslovalnica št. 16 — trgovina z mešanim blagom Stari grad. Stari grad pri Krškem 27, ki prodaja na malo kmetijske stroje in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin, čebelarski material in potrebščine, vrvarske izdelke ter izdelke iz konoplje in jute, gradbeni material, drva in premog, živino in krmo, žito in mlevske izdelke, semensko blago, odpadke, železnina in kovinsko blago, perutnino, jajca, perje in divjačino, naitne derivate, elektrotehnični material, tekstilno blago, kratko in pleteno ter konfekcijo, galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, proizvode iz gume, kavčuka in plastičnih mas, pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine, meso in mesne izdelke, živila in gospodinjske potrebščine, izdelke s sladkorjem in kakavom, alkoholne in brezalkoholne pijače, tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine, mešano industrijsko blago, barve, lake, kemikalije in potrebščine, zelenjavo, sadje in njihove izdelke, steklo, porcelan in keramiko, cvetice in nagrobne vence in bordure za krste, ure in izdelke Ijz plemenitih kovin, motorna vozila in nadomestne dele — samo mopede in nadomestne dele, bicikle, šivalne stroje in potreb- ščine. Poslovodja je Franc Žabkar. Prodajalna prodaja v imenu in na račun podjetja. Enoto je ustanovilo, podjetje s sklepom delavskega sveta z dne 10. XI. 1967; poslovalnica 17 — trgovina z živili, Krško, Zdolska cesta, ki prodaja na malo zelenjavo, 'sadje in njihove izdelke, izdelke s sladkorjem in kakavom, mleko, mlečne izdelke, kruh in pecivo, perutnino, jajca, perje in divjačino, delikatese, ribe, živila in gospodinjske potrebščine, meso in mesne izdelke, alkoholne in brezalkoholne pijače, tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine, kuhanje kave in čaja. Poslovodja je Marjan Mlakar. Prodajalna prodaja v imenu in na račun podjetja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom delavskega sveta z dne 10. XI. 1967; prodajalna mesa 3, Krško, Zdolska cesta, ki prodaja na drobno meso in mesne izdelke, delikatesne izdelke in perutnino. Poslovodja je Alojz Kozole. Prodajalna prodaja v imenu in na račun podjetja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom delavskega sveta z dne 10. KI. 1967; vinotoč Mali Kamen 49 pri Senovem. ki prodaja alkoholne in brezalkoholne pijače od litra naprej preko ulice. Poslovodkinja je Tončka Kink. Prodajalna prodaja v imenu in na račun podjetja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom delavskega sveta z dne 27. VI. 1967; prodajalna mesa 4, Krško, Cesta krških žrtev 69, ki prodaja na drobno meso in mesne izdelke. Poslovodja je Jože Tomčič. Prodajalna prodaja v imenu in na račun podjetja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom delavskega, sveta 29. I. 1968. Pri trgovski poslovalnici »Kmetovalec« se poslovni predmet razširi še na trgovanje na debelo z blagom trgovske stroke gradbeni material. Pri trgovski poslovalnici št. 8 Kostanjevica na Krki se razširi poslovni predmet še na trgovanje na debelo z blagom iz trgovske stroke gradbeni material. Celje, 25. aprila 1969. i Rg VII 71/8 586 Besedilo: »Elektrosignal«, Celje. Izbriše se računovodja Ignac Senčar in vpiše, da je Nada Štrakl odslej računovodkinja. Rg I 58/13 662 Besedilo: Železarna, Store. Vpiše se nova samostojna organizacija združenega dela podjetja: France Bučar: UVOD V JfiVNO UPRAVO V knjigi, ki obsega 795 strani, je avtor v uvodu med drugim povedal: -Kriterij za izbor tematike, ki naj jo zajame pričujoče delo, je bila potreba, da se osvetlijo zlasti problemi s področja javne uprave, ki silijo v ospredje pri nas. Delo pa ne obravnava neposredno problemov naše javne uprave. Probleme, ki se pojavljajo pri nas, skuša osvetliti s širšega zornega kota splošne teorije. Obravnava torej istovrstne, ne iste probleme.« Na koncu svojega uvoda pravi: »S tega vidika naj bo to delo tudi prispevek k naporom za nadaljnji napredek naše javne uprave. Noben, še tako ustrezen gospodarski sistem nam nič ne pomaga, če nimamo dobre javne uprave, ki bo napravila tisto, kar je temelj vsakemu urejenemu gospodarstvu: zagotovila sistem delitve dela, ki bo v skladu z načinom proizvodnje, ustrezno ravnotežje v družbeni proizvodnji in po obsegu in kakovosti ustrezno delo javnih služb. V vseh deželah, ki začenjajo hitrejši gospodarski razvoj, je temelj vseh naporov vsaj kolikor toliko ustrezna na javna uprava.« Knjiga ima te dele: Uvodni pojmi — Javni interes — Organizacija javne uprave — Odločanje in ravnanje v javni upravi — Služba v javni upravi — Stroški in proračun. Knjigo je izdal CZ Uradni list SR Slovenije, Ljubljana, Veselova 11 Izvod stane 80 din, študenti dobijo pri založniku 20®/» popust. posebna gostinska enota — »Enota rekreacijskih objektov«, Store pri Celju, ki ima takle poslovni predmet: gostinske storitve članom delovne skupnosti, po zadovoljitvi potreb pa tudi tretjim osebam, in sicer v Počitniškem domu na Svetini, v depandansi »Dom železarjev« na Te-harjih in v Počitniškem domu na Rabu. Vodja enote je Anton Kajbu Za enoto podpisujejo Anton Kajba vodja enote, v mejah pravil enote Olga Mirnik, knjigovodkinja, akte finančne narave in Olga Čuvan, vršila dolžnosti finančnega direktorja. Enota posluje kot samostojna organizacija združenega dela, ki ni pravna oseba, v mejah splošnega sektorja podjetja in sicer po lastnem gospodarskem računu ter vodi ločeno knjigovodstvo in ima lasten žiro račun. Enoto je ustanovila železarna s sklepom delavskega sveta podjetja z dne 6. II. 1969. Rg II 52/23 663 Celje, 14. maja 1969. Besedilo: »Metal«, obrtno nabavno prodajna zadruga, Jesenice na Dolenjskem — skrajšano »Metal«, Jesenice na Dolenjskem. Zadruga se prenese v register gospodarskih organizacij in obrtov pri tem sodišču. Pooblaščenci za podpisovanje so: Milan Šepetave, direktor, ki zastopa in podpisuje za zadrugo. Pepca Novosel. računovodkinja in Marija Srpčič. knjigovodkinja, ki podpisuje v odsotnosti računovodje. Vpiše se razširitev poslovnega predmeta še na nabavo reprodukcijskega materiala za svoje člane in prodajo gotovih izdelkov članov — samostojnih obrtnikov in to: raznih kemičnih izdelkov, delov za motorna '■ožila, delov za gradbene — kmetijske stroje in orodje, pisarniškega in šolskega pribora ter inventarja, pločevinastih izdelkov, pribora za osebno higieno in drugega osebnega pribora (doze za cigarete, pribor za ka-ienje, ustniki, pepelniki); posredova-nie m-evoznih storitev za tretje osebe v javnem in cestnem prometu — svojim članom obrtnikom — n-prevoznikom; nabava gradbenega materiala za člane — samostojne obrtnike ter prodaja njihovih izdelkov in storitev in to: izdelava betonskih. mavčnih in železo-armatur-nih predmetov, posredovanje elektro-instalacijskih in vodoinStalacijskih uslug, termična, hidro izolacija in zvočna izolacija sten, stropov in podov ter izkopi za temelje in nasipe. Celje, 19. maja 1969. Rg VII 89/1 664 Bčsedilo: »Kovinotehna«, veletrgovina s tehničnim blagom, izvoz-uvoz. Celje. Pri organizaciji združenega dela-prodajalni v Celju, Mariborska 17 je ime prodajalne odslej: »Kovinotehna« — prodajalna »Kovinar«, Celje. Poslovni predmet prodajalne se razširi še na: galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, vrvarski izdelki, izdelki iz konoplje in jute, fotografski in optični aparati in potrebščine, ure in izdelki iz plemenitih kovin; celotne blagovne skupine: proizvodi iz gume, kavčuka in plastičnih mas, elektrotehnični material, steklo, porcelan in keramika; storitve v blagovnem prometu — zastopniške storitve za posredovanje blaga, ki je predmet poslovanja. Izbriše se Vili Vidali in vpiše poslovodja Anton Jelenko, ki podpisuje za prodajalno »Kovinar«. Celje, 22. maja 1969. Rg I 56/57 670 Besedilo: »Nanos«, veletrgovsko podjetje import—export, Postojna. Vpiše se organizacija združenega dela — poslovalnica št. 102, Knežak, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno blaga iz trgovskih strok: tekstilno, kratko in pleteno ter konfekcija, galanterijsko in bazarsko blago ter igrače, vrvarski izdelki ter izdelki iz konoplje in jute, usnje, sedlarsko in jermenarsko blago, izdelki iz gume, kavčuka in plastičnih mas. železnina, kovinski izdelki, kolesa, šivalni stroji in potrebščine. kmetijski stroji in orodje, umetna gnojila in sredstva za varstvo rastlin, naftni derivati, maziva, olja in masti, fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine, glasbila, radijski aparati in potrebščine. športne potrebščine, elektrotehnični material, ure in izdelki iz plemenitih kovin, barve, laki, kemikalije in potrebščine, parfumerijsko in kozmetično blago, gradbeni material (brez lesa), sanitarni in instalacijski material, steklo, porcelan in keramika, pohištvo, pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine, meso in mesni izdelki, semensko blago, živila in gospodinjske potrebščine, delikatese, izdelki s sladkorjem in. kakaom, mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo, ribe, alkoholne in brezalkoholne pijače, tobačni izdelki, vžigalice in potrebščine, perutnina, jajca, perje in divjačina, izdelki domače in umetne obrti, mešano industrijsko blago, drogerijsko blago. Poslovodkinja je Stavar Joža. Prodajalno je ustanovil DS s sklepom z dne 21. II. 1969. S potrdilom medobčinskega inšpektorata Postojna, št. 53-78/69-6 z dne 9. IV. 1969 je izkazano, da prodajalna izpolnjuje z zakonom določene pogoje. Prodajalna nima samostojnih pravic. Koper, 15, aprila 1969. Rg II b 28/221 602 Besedilo: Preduzeče za izvoz, uvoz i unutrašnji promet »Hempro«, Beograd. Vpiše se predstavništvo in konsignacijsko skladišče, Koper, Tomšičeva 6, ki ima takle poslovni predmet: kontaktiranje s poslovnimi partnerji, sklepanje pogodb in prodaja blaga iz konsignacijskega skladišča. Šef organizacije je Milojkovič Vojislav, ki zanjo tudi podpisuje. Organizacijo je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 27. III. 1969. S potrdilom oddelka za inšpekcijske službe skupščine občine Koper, št. 184-41/69-7/20 z dne 5. V. 1969 je izkazano, da enota izpolnjuje z zakonom določene pogoje, Organizacija samostojno sklepa pogodbe v imenu in za račun podjetja. Koper, 6. maja 1969. Rg I b 447/1 677 Besedilo: Gostinsko podjetje »Bovec« v Bovcu. Vpiše se poslovna enota Alpski turistični center Bovec, Bovec 167, skrajšano: Gostinsko podjetje »Bovec — ATC«, Bovec, ki ima takle poslovni predmet; Najemanje posojil in sklepanje pogodb za izgradnjo objektov v okviru programa za izgradnjo ATC Bovec; opravljanje vseh finančnih, tehničnih in premoženjskopravnih poslov v zvezi z izgradnjo objektov ATC Bovec. Vodja enote je dipl. geograf Torkar Branko, ki podpisuje enoto v mejah njenih samostojnih pravic. Poslovna enota je bila ustanovljena s sklepom DS z dne (i. II. 1969. Poslovna enota posluje v mejah svojega poslovnega predmeta, vodi finančno, tehnično in administrativno poslovanje ter samostojno sklepa pogodbe v soglasju s poslovnim ali izvršilnim odborom sopodpisnikov pogodbe o združitvi sredstev za izgradnjo in eksploatacijo ATC Bovec. Ustanovitelj enote Gostinsko podjetje Bovec ima omejeno odgovornost glede poslovanja enote, tako da odgovarja za obveznosti, ki nastajajo iz poslovanja enote le do vrednosti sredstev te enote v skladu s pogodbo o združevanju sredstev z dne 22. II. 1969. Koper, 8. maja 1969. Rg II a 132/10 675 Besedilo: Trgovsko podjetje »Alp-Homerc«, Tolmin. Pri prodajalni »Jestvine«, Polju-bin 62 se izbriše poslovodja Kutin Ladislav in vpiše Velikonja Ciril, poslovodja. Prodajalna posluje v sklopu poslovne enote »Tolminka«, Tolmin. Koper, 9. maja 1969. Rg II a 29/67 673 Besedilo: »Primorje evport« — podjetje za promet blaga in storitev s tujino. Nova Gorica. Pri že vpisani organizaciji združenega dela »Avtoservis« Nova Gorica, Vojkova cesta se vpiše, da se je pri- pojila k Mehaničnim delavnicam servisnih služb, Šempeter pri Gorici in da posluje od 1. I. 1969 dalje v sklopu navedene enote. Vpis temelji na sklepih zborov delovnih ljudi navedenih enot z dne 25. XII. 1968 in 2. IV. 1969 ter delavskega sveta podjetja z dne 26. XII. 1968. Koper, 12. maja 1969. Rg I a 49/31 672 Besedilo: Trgovsko podjetje »Istra —Benz«, Koper. Vpiše se črpalka »Postojna«, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno nafte in naftnih derivatov, motornih olj in masti ter iz stroke: motorna vozila, nadomestni deli in potrebščine le avtomaterial Poslovodja je Koren Andrej. Enoto je ustanovil delavski svet podjetja s sklepom z dne 17. IV. 1969. S potrdilom medobčinskega inšpektorata Postojna, št. 53-215/68-6 z dne 13. III. 1969 je izkazano, da enota izpolnjuje z zakonom določene pogoje. Črpalka nima samostojnih pravic. Rg I b 24/33 676 Besedilo: Trgovsko podjetje »Alp-komerc«, Tolmin. Pri poslovalnici »Jestvine«, Kamno 54 se izbriše poslovodja Šavli Rudolf in vpiše Smrekar Anica, poslo-vodkinja. Rg II a 29/68 674 Koper, 14. maja 1969. Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana. Vpiše se prodajalna, Ljubljana, Vide Pregarčeve 12, ki prodaja na drobno tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine; ure in izdelke iz plemenitih kovin; galanterijsko in ba-zarsko blago ter igrače; parfumerij-sko in kozmetično blago; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; živila in gospodinjske potrebščine. od tega Žvečilni gumi; izdelke domače In umetne obrti; razširjanje časnikov in periodičnih spisov. Poslovodkinja je Nose Julka. Enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS dne 15. V. 1968. Ljubljana, 19. februarja 1969. Rg I 46/128 306 Besedilo: Trgovsko podjetje »Tobak«, Ljubljana. Vpiše se prodajalna, Ljubljana, Polje 220, ki prodaja na drobno tobačne izdelke, vžigalice in potrebščine; galanterijsko in bazarsko blago ter igrače; ure in izdelke iz plemenitih kovin; paffumerijsko In kozmetično blago; pisarniški material, papir, pisalne in šolske potrebščine; žvečilni gumi; izdelke domače in Umetne obrti; razširjanje časnikov in periodičnih spisov. Poslovodkinja je Brulc Slavica. Enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS 15. V. 1968. Ljubljana, 19. marca 1969. Rg I 46/130 405 Besedilo: »Salus«, podjetje za proizvodnjo In distribucijo farmacevtskih, kozmetičnih in drugih izdelkov, *-jubljana. Vpiše se skrajšana firma, ki glasi: »Salus«, Ljubljana. Ljubljana, 7. aprila 1969. Rg XIV 1321/2 545 Besedilo: Trgovinsko preduzečs na veliko »Zoofit«, Velika Plana. Vpiše se predstavništvo, Ljubljana, Frankopanska 5, ki ima takle poslovni predmet: sklepanje kupoprodajnih pogodb, posredovanje, zastopanje tujih firm, vse v imenu in za račun matičnega podjetja iz registriranega predmeta poslovanja matičnega podjetja. Šef predstavništva je Engelman Metod, ki podpisuje za predstavništvo v mejah samostojnih pravic. Samostojne pravice so razvidne iz 19. člena statuta podjetja. Predstavništvo v Ljubljani je ustanovil delavski svet podjetja dne 7. XII. 1968. Ljubljana, 28. aprila 1969. Rg XIV 1329/1 697 Besedilo: »Aulotchna«. poduzeće za trgovinu, trgovinske i turističke usluge i inozemna zastupstva, Zagreb. Pri samostojni organizaciji združenega dela s svojstvom pravne osebe — filiali »Avtotrg«, Ljubljana, Slomškova 3 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na izdajanje avtomobilov v najem — Rent-a-car — v Šubičevi 1 v Ljubljani. Rg V 775/9 633 Besedilo: Kmeti jaki kombinat, 2a-lee. Vpiše se Komercialni center — OE skladišče piiač, Ljubljana, Titova 303, ki ima takle poslovni predmet: skladiščenje in promet na debelo in drobno z brezalkoholnimi pijačami, pivom In mineralno vodo. Poslovodja je Zeme Andrej, ki podpisuje za Organizacijo združenega dela v mejah njenih samostojnih pravic. Pravice organizacije združenega dela: samostojno plasiranje blaga na tržišču za katerega je skladišče ustanovljeno, ob pogojih, ki jih daje komercialni center podjetja; samostojno iskanje in navezovane stikov z novimi komitenti s tem, da okvirne kondicije sklene nato za vsak primer komercialni center podjetja; najemanje transportnih uslug s strani tretjih oseb, v izjemnih konjukturnih primerih, če domač avtomobilski park ne zmore vseh prevozov. Organizacijo je ustanovil DS Kmetijskega kombinata Žalec dne 8. X. 1968. Rg XIV 1331/1 638 Ljubljana, 5. maja 1969. Besedilo: »Jugolehnika«, trgovsko podjetje s tehničnim blagom, Ljubljana. Pri prodajalni »Jugotehnika«, Zagorje, Kidričeva 11 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno pohištva. Rg I 17/73 683 Besedilo: Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana — Špedicija za tuzemski in mednarodni promet »Fcrsped«, Ljubljana. Vpiše se poslovalnica, Ljubljana, Trg OF 7, ki ima takle poslovni predmet: opravljanje izvršilnih in operativnih spedicijskih in na špedi-cijsko dejavnost vezanih poslov, zlasti: pridobivanje tovora za prevoz po železnici; odprava in dostava blaga v tuzemskem in mednarodnem prometu, opravljanje skladiščnih poslov; opravljanje storitev med prevozom; sortiranje in pakiranje blaga, prijavljanje blaga v zavarovanje; posredovanje pri carinjenju, fitopa-toloških, veterinarskih in drugih obmejnih postopkih; preskrba dokumentov, ki dokazujejo ali omogočajo izvršitev transportov; preverjanje pravilnosti izračuna v transportnih in carinskih dokumentih. V. d. direktorja je dipl. pravnik Vladimir Bogataj. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Ta poslovalnica je doslej poslovala v sestavu Združenega železniškega transportnega podjetja, Ljubljana — Transportnega podjetja Ljubljana in je po sklepu DS tega podjetja z dne 24. XII. 1968 in v skladu z določilom akta o ustanovitvi organizacije »Fersped«, ki ga je sprejel DS Združenega železniškega transportnega podjetja, Ljubljana dne 5. XII. 1960 prešla v sestav prej navedene organizacije. Rg XIV 1312/2 696 Besedilo: Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana — Transportno podjetje, Ljubljana. Po sklepu DS z dne 24. XII. 1968 SC izloči iz sestava tega podjetja in preide V sestav organizacije: ZrUžč-no železniško transportno podjetje, Ljubljana, Špedicija za tuzemski in mednarodni promet »Fersped«, Ljubljana (Rg XIV 1312) spodaj navedena organizacija, ki se izbriše iz registra: Poslovalnica, Ljubljana, Trg OF 7. Rg VI 958/10 690 Ljubljana, 13. maja 1969. Besedilo: Poslovno združenje lesne industrije ~Hnex*', Ljubljana. Vpiše se nov član združenja: Podjetje za predelavo lesa -Lesograd", Kozina. Rg VII 1008/18 691 Besedilo: Poslovno združenje »-Me-hanografski center«, Ljubljana. Izbriše se član združenja: »Tops«, tovarna pisalnih strojev, Ljubljana ter vpišeta nova člana združenja: Trgovsko in proizvodno podjetje “•Petrol«, Ljubljana in Poslovno združenje »Intertransport«, Ljubljana. Rg X 1144/3 693 Besedilo: “Mercator«, veletrgovina, import — export, Ljubljana. Pri poslovni enoti -Rožnik« se pri prodajalni, Ljubljana, Djakovi-čeva 16 vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno: sadje, zelenjava in njihovi izdelki ter zmrznjena gotova jedila; mleko, mlečni izdelki, kruh in pecivo; sveže predpakirano meso, perutnina in mesni izdelki. Rg II 18V270 684 Ljubljana. 14. maja 1969. Vpiše se nova organizacija združenega dela poslovalnica Ljubljana, Tržnica' — Šiška, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno mleka v tetrapaku, mlečnih izdelkov, jajc, olja v steklenicah, mesnih in ribjih konzerv, medu ter izvirno pakirane kave v zavitkih do 200 gr. Poslovodkinja je Šebenik Rozalija. Organizacija nima samostojnih pravic. Organizacijo je ustanovil DS 3. X. 1968. Rg III 358/14 701 Ljubljana. 19. maja 1969. Besedilo: -Franjo Gorjup«, tvornica obuće i pogonskog remenja, Zagreb. Pri prodajalni v Mariboru, Gosposka 22 se izbriše dosedanja firma in sedež prodajalne in vpiše nova firma in sedež, ki glasi: -Astra«, tvornica obuće Zagreb, Nova Ves 11, Prodajalna -Astra-cipele«, Maribor, Trg revolucije 6. Izbriše se Maučec Antonija in vpiše Mihelač Marica, nova poslovodkinja. Maribor, 14. aprila 1969. Rg 201/1-9 621 Zadružni register koncentratov, žvečilnih gumijev, tobačnih izdelkov in vžigalic. Poslovodja je Karbič Branko. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Poslovalnico je zadruga pridobila s sklepom zadružnega sveta z dne 25. XII. 1962 in pripojitvijo Tovarne mesnih izdelkov Postojna. S potrdilom odd. za inšpekcijske službe skupščine občine Koper, št. 184-36/69-7/20 z dne 3. IV. 1969 je izkazano, da poslovalnica izpolnjuje predpisane varstvene pogoje. Koper, 14. maja 1969. Zadr I b 34/40, 41 682 Besedilo: Stanovanjska zadruga -RTV Ljubljana«, Ljubljana. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Kuhar Stefan, predsednik UO in vpše nova poobla-ščenka za podpisovanje Franz Majda, kot predsednica UO. Vpišejo se tile člani UO: Franz Majda, predsednica. Brglez Franček, Plešnar Jože, Premru Jelka, Stani Ciril in Strle Ludvik, člani. Ljubljana, 19. maja 1969. Zadr IV 61<5/4 7109 Izbrisi Okrožna gospodarska sodiSča razglašajo Besedilo: Stanovanjska zadruga z o. j. »Miličnik-Siška«, Ljubljana (Celovška c. 93)-v likvidaciji«. Zaradi končane likvidacije. Ljubljana, 13. maja 1969. Zadr I 469/3 708 Besedilo: Stanovanjska gradbena zadruga »Delo in dom«, Ljubljana, (Ob Železnici 16) -v likvidaciji«. Zaradi končane likvidacije. Ljubljana, 19. maja 1969. Zadr IV 371/3 740 Register zavodov Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Zavod za komunalno dejavnost, Krško. Vpiše se Srečko Letonja, vršilec dolžnosti direktorja. Celje, 21. maja 1969. Rgz IX 7/5 668 Besedilo: Trgovsko podjetje -Tabor«, Grosuplje. Pri poslovalnici -Spelca«, Videm — Dobrepolje, Videm 35 se vpiše razširitev poslovnega predmeta še na prodajo na drobno svežega pred-pakiranega mesa in piščancev. Rg III 230/51 700 Besedilo: -Hotel Turist«, Ljubljana. Pri restavraciji -Zlatorog«, Ljubljana, Zupančičeva 9 se izbriše dosedanji v. d. poslovodje Kovšek Konrad in vpiše poslovodja Golja Stane, natakar-glavni vodja. Pri gostilni -Dalmacija«, Ljubljana, Trubarjeva 23 se izbriše v. d. poslovodje Zupančič Ernest in vpiše Frantar Cene, poslovodja. Rg II 256/17 687 Ljubljana, 15. maja 1969. Besedilo: »Borovo«, jugoslovanski kombinat gume in obutve. Borovo. Pri prodajalni, Kamnik se vpiše sprememba priimka dosedanje po-slovodkinje Vidic Anice v Škraba. Rg I 72/5 698 Besedilo: KmeHMco živilski kombinat, Kranj. Zadružni register Spremembe Okrožna gospodarska sodišča razglašajo Besedilo: Kmetijska zadruga. Postojna. Vpiše se poslovalnica št. 9, Koper, Kidričeva 17, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno in veliko svežega in suhega mesa vseh vrst živine in divjačine, sveže in su-be slanine, masti, mesnih izdelkov drobovine in jajc ter perutnine; prodaja na drobno mesnih in ribjih konzerv, keksov in oblatov ter izdelkov na bazi sladkorja, testenin v originalnem pakiranju, začimb, kave in kavnih nadomestkov, čaja, soli, kakava in izdelkov iz kakava v originalnih zavitkih, ocetne kisline v originalnih steklenicah in kisa, mleka in mlečnih izdelkov, domačega svežega in južnega sadja, konzerviranega sadja in sadnih izdelkov, gorčice in majoneze, sadnih sokov in sirupov, konzervirane zelenjave, gob, oliv, riža, kaviarja, ribjih izdelkov, jedilnih maščob, mineralne vode, alkoholnih in brezalkoholnih pijač v originalnih steklenicah, raznih vrst peciva, pakiranega sladoleda, sladkorja v originalnih zavitkih, pšeničnega zdroba in ovsenih kosmičev v oriftinalnih zavitkih, čokolade, bonbonov in izdelkov na bazi sladkorja, medu, kvasa, kruha, prepečenca in drobtin, jatfc v raznih obISteah, pecilnih praškov in pudingov, jušnih Besedilo: Letalski center, Ajdovščina. Izbriše se poblaščenka za podpisovanje Škerl Fani in vpiše Bizjak Nataša, knjigovodkinja. Koper, 5. maja 1969. Rgz 256/5 681 Besedilo: Osnovna šola, Pivka. Besedilo odslej: Osnovna šola »Bratov Vodopivec«, Pivka. Vpiše se nova pooblaščenka za podpisovanje Tomšič Nada, računovodkinja. Koper, 7. maja 1969. Rgz 181/2, 3 679 Besedilo: Zavod za pospeševanje turizma, Piran. Izbriše se dosedanji direktor zavoda Černe Božo in vpiše Đurđević Olivio, v. d. direktorja zavoda. Koper, 14. maja 1969. Rgz 253/5 680 Besedilo: Združeno železniško transportno podjetje Ljubljana — Zavod za investicije v Ljubljani. Vpiše se, da je dosedanji v. d. direktorja Oton Strajnar odslej direktor. 2e vpisani poblaščenec za podpisovanje ing. Vinko Čerin, glavni inženir, podpisuje odslej v odsotnosti direktorja, že vpisana pooblaščenka za podpisovanje Fani Pungerčar, računovodja, podpisuje odslej računske akte. Izbriše se dosedanji poblaščenec za podpisovanje Franc Plestenjak in vpiše na novo Rolih Ivan. analitik, ki podpisuje računske akte v odsotnosti računovodje. Ljubljana, 8. aprila 1969. Rgz III 311/2 704 Besedilo: Delavska univerza, Jesenice. Izbriše se dosedanja poblaščenka za podpisovanje Majda Maver in vpiše Marta Koprivec kot sopodpisnica finančnih listin. Rgz II 233/4 706 Besedilo: Vzgojno varstveni zavod, Kranj. Vpiše se, da je dosedanja v. d. upravnika Ančka Gašperšič odslej direktorica. Izbrišeta se dosedanji pooblaščenki za podpisovanje Ančka Černač in Milka Jenko ter vpišeta Dolinar Ivanka, računovodkinja, ki sopodpi-suje vse finančne listine in Kepic Julka, vzgojiteljica, ki sopodpisuje finančne listine v odsotnosti računovodkinje ali direktorice. 2e vpisana pooblaščenka za podpisovanje Ljubič Anica, sopodpisuje vse finančne listine v odsotnosti računovodkinje ali direktorice. Rgz III 388/2 707 Besedilo: Urbanistični inštitut SRS, Ljubljana. Vpiše se prenos sedeža iz Dimičeve 12 na Titovo 98 v Ljubljani. Izbriše se dosedanji pooblaščenec za podpisovanje Albin Zor in vpiše dipl. iur. Borut Gradišar, sekretar, ki podpisuje v mejah pooblastil direktorja. Rgz III 277/2 703 Ljubljana, 14. maja 1969. Besedilo: Višja šola za organizacijo dela, Kranj. Vpiše se, da je dosedanji direktor Mitja Kamušič odslej namestnik direktorja. Vpiše se nov direktor prof. Ivan Bertoncelj. Izbrišeta se dosedanja pooblaščenca za podpisovanje Borut Sali in Peter Pirnovar in vpišeta na novo Ilija Jurančič, kot namestnik direktorja in Štefan Kadoič, kot sekretar. Rgz I 28/2 705 Besedilo: Glasbeni šolski center »Ivana Kavčiča« v Ljubljani — Dom vajenske šole. Ljubljana. Besedilo odslej: Gradbeni šolski center »Ivana Kavčiča« v Ljubljani — Dom vajenske šole, Ljubljana. Izbriše se direktor Bitenc Jože in vpiše Andrej Korenčan, ravnatelj. Rgz II 166/2 702 Ljubljana, 21. maja 1969. Razglasi sodišč Dražbeni oklici J 2556/67 3401 Dne 5. VIII. 1969 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 27 prisilna dražba nepremičnin, hiše v Mariboru, Koseskega 6, stoj. na pare. št. 310 stavbišče, ki je vpisano pri vi. št. 1339 k. o. Magdalena, hiša pa je vknjižena pri vi. št. 1340 k. o. Magdalena. Cenilna vrednost je 45.186,20 din, najmanjši ponudek pa 22.593,10 din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča. Občinsko sodišče v Mariboru, dne 20. maja 1969, Oklici dedičem 0 32/69 3478 Barlič Jože, sin Jožeta, kmet,, roj. 17. I. 1894 je umrl 8. VII. 1942, stanujoč Koreno 19, prej 13 pri Krašnji, drž. SFRJ je umrl brez poročila poslednje volje. Zapustil je vdovo Barlič Cecilijo in otroke Barlič Maksa, Barlič Miho, Janež Marijo, Snoj Cecilijo, Barlič Tončko, Barlič Janeza in Barlič Petra, roj 1. 1920, kateri je odšel v Francijo leta 1951 in je njegovo sedanje bivališče neznano. Barlič Peter se poziva, da v roku enega leta od objave tega oklica priglasi temu sodišču svoje pravice do dediščine. Po preteku tega roka bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika Podbevška Janeza, kmeta iz Trnjave 9, p. Lukovica in na podlagi podatkov s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Domžalah, dne 21. marca 1969. O 278/68 3477 Pipan Gabrijel, sin Vincenca, kmet, roj. 25. III. 1893 v Preserjah, umrl 13. XI. 1968, stan. v Drtiji 11, prej 22, drž. SFRJ, ki je napravil oporoko dne 4. V. 1967, v kateri je določil za edino dedinjo vsega svojega premoženja svojo ženo Pipan Ivano. Zapustnik je zapustil vdovo Pipan Ivano, otrok ni imel, zapustil je še sestro Pipan Frančiško, ki je poročena, vendar njen priimek ni znan in živi neznano kje v Trstu. Zap. sestro Pipan Frančiško pozivamo, da v roku enega,leta od objave tega.oklica priglasi temu sodišču svoje pravice do dediščine. Po preteku tega roka bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega začasnega skrbnika Mrčima Jožeta, upokojenca iz Drtije 14, p. Moravče in na podlagi podatkov s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Domžalah, dne 31. marca 1969. O 175/67-11 3476 Kokalj Johan — Janez, zidar, roj. 1. 1887, umrlem 23. VI. 1966, nazadnje stan. 19710 Mohawk Avenue Cu-vahoga Cleveland, prej stan. Krtina 61, p. Dob je umrl brez oporoke. Zapustnik je zapustil vnuke Kokalj Franca iz Vira, Cojzova 6, vnukinjo Kosar Marijo, Krtina 7 in, pravnuka ndl. Sodja Bogdana, ki biva v Esse- nu in dva ndl. pravnuka, ki bivata neznano kje. Zap. pravnuka, ki bivata neznanokje se pozivata, da v roku enega leta od objave tega oklica priglasita temu sodišču svoje pravice do dediščine. Po preteku tega roka bo sodišče opravilo zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika Cerarja Mihe, upok. iz Zaloga 15, p. Dob ter na podlagi podatkov s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Domžalah, dne 9. aprila 1969. O 38/69-5 3230 Vukanič Terezija roj. Vaš, polje-delka iz Košarovcev 21 je umrla 5. I. 1969 brez oporoke. Do dediščine ima pravico med drugimi tudi njena hči Bencik Marija roj. Vukanič roj. 3. XII. 1911, ki je neznanega bivališča nekje v B'ranciji. Ker sodišču ni znano njeno'prebivališče naj se priglasi sodišču v enem letu od te objave. Dedinji je postavljen za skrbnika Flisar Ludvik iz Košarovcev' 10, Po preteku enoletnega roka bo opravilo sodišče zapuščinsko obravnavo na podlagi izjave postavljenega skrbnika in na podlagi podatkov, s katerimi bo razpolagalo. Občinsko sodišče v Murski Soboti, dne 20. maja 1969. O 13/69 3404 V zapuščinski zadevi po pokojni Bitanc Tereziji, upok. Arto 13, pošta Studenec, ki je umrla 9. I. 1969 pr,av tam, je iz smrtovnice razvidno, da obstoji zapuščina iz 3.500 din gotovine, glasom odločbe, št. 530-4-72^611 občinske skupščine Krško. Ni znano če je kaj dedičev. Neznanim dedičem je sodišče postavilo začasno skrbnico zapuščine, tukajšnjo uslužbenko Urbas Janjo, ki jo je upravičena zastopati. Sodišče poziva tiste, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, naj se priglasijo sodišču, ker bo sicer zapuščina po preteku enega leta izročena pristojni občinski skupščini. Občinsko sodišče v Sevnici, dne 22. maja 1969. O 143/69 3405 Dne 0. V. 1969 je umrl Janez Mandelc, upokojenec iz Rečice ob Paki 49. Njegove otroke Jožeta in Antona Mandelca ter Ivanko Stropnik, kj bivajo v tujini, pozivamo naj se priglasijo sodišču kot dediči ali naj si postavijo pooblaščenca v SFRJ, ki bi zastopal v zapuščinskem postopku. Ce tega ne bodo storili v enem letu po objavi tega oklica, bo njihove koristi zastopal začasni skrbnik. Občinsko sodišče v Šoštanju, dne 21. maja 1969. Amortizacije vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo naj v danem roku priglasijo sodišču «voje pravice, sicer se bodo vrednotnice Izrekle za neveljavne Rnp 64/68 3229 Robič Rudolf, delavec, stan. Gozd št. 63, p. Gozd Martuljk prosi za amortizacijo bariranega čeka, številka 005875 Gorenjske kreditne banke Kranj, podružnica Jesenice, ki se glasi na znesek 1.500 din za nakup industrijskega blaga na ime koristnika Robiča Rudolfa. Priglasitveni rok je dva meseca od te objave. Občinsko sodišče na Jesenicah, dne 27. novembra 1968. Razne objave Razpisi St. 117/1-69 3530 Svet akademije za likovno umetnost v Ljubljani, Erjavčeva 23 razpisuje po členu 10. pravilnika o delovnih razmerjih naslednji delovni mesti: visokokvalificiranega fotografskega mojstra — nastop s 1. julijem 1969; pisarniškega referenta z ustrezno srednješolsko izobrazbo z upravno prakso ter obvladanjem daktilografije — Nastop po dogovoru. Osebni dohodek je določen s pravilnikom o delitvi osebnih dohodkov na akademiji. Pravilno kolkovane prijave s prilogami (spričevala, življenjepis) pošljite na naslov: Akademija za likovno umetnost, Ljubljana, Erjavčeva 23 v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa bodo vsi kandidati obveščeni v 7 dneh po zaključnem zbiranju prijav.; Svet Razpisi javnih natečajev za graditev investicijskih objektov St. 352-6/66-3/2 3529 Na podlagi 53. člena temeljnega zakona o graditvi Investicijskih objektov (Uradni list SFRJ. št. 20/67) in pravilnika o načinu in postopku za oddajanje investicijskih objektov v graditev (Uradni list SFRJ, števil- ka 28/67) razpisuje komunalni sklad občine Slovenj Gradec javno licitacijo za oddajo gradbenih del »asfaltiranje Glavnega trga v mestu Slovenj Gra-dec«. Skupna predračunska vsota znaša približno 1,110.000 din. Začetek del najkasneje do 15. VII. 1969, do-vršitev pa do 15. X. 1969. Ponudbe je treba predložiti na dan licitacijske obravnave dne 20. junija 1969 do 9. ure v prostorih občinske skupščine Slovenj Gradec, v sobi št. 4. Vsa potrebna investicijsko-tehnična dokumentacija je na razpolago v prostorih občinske skupščine Slovenj Gradec, v sobi št. 2. K ponudbi predložite izvleček iz registracije podjetja in pooblastilo predstavnika, da lahko odloča o sprejetju obveznosti na licitaciji. Komunalni sklad občine Slovenj Gradec Izgubljene listine preklicujejo Aberšek Drago, Ljubljana, Postojnska 27, zdravstveno izkaznico, številka A-344091. 3510 Arigler Tanja, Ljubljana, Rozmanova 2, zdravstveno izkaznico, številka 066439. 3454 Arman Anton, Koper, Zupančičeva 21, zdravstveno izkaznico, številka 995737. 3231 Babojlč Alija, samski dom Luke Koper, p. Koper, zdravstveno izkaznico, št. 104. 3444 Bačič Džalin, Ljubljana, Svetosav-ska 26, zdravstveno izkaznico, številka 197068. 3415 Baloh Jožica, Sp. Jablane, 43, Cirkovce, zdravstveno izkaznico, številka 251311, 3443 Bandi Marija, Ljubljana, Zupančičeva 8, zdravstveno izkaznico na ime Grecs Irena. 3416 Banič Stanko, Lenart v Slov. goricah, spričevalo prvega letnika Pomorske šole v Piranu, nautični odsek. 3069 Bartolj Alojz, Birčna vas 17, Novo mesto, zdravstveno izkaznico, številka 124382. 3410 Beršnjak Janko, Razbor 10, p. Loka pri Zid. m., zdravstveno izkaznico, št. 572151. 1656 Bizjak Bernarda, Ljubljana, Smar-tlnska J 2/4, delovno knjižico. 3455 Bizjak Frančiška por. Repolusk, Kamnik, Jenkova 2, zaključno spričevalo osemletke v Kamniku, izdano leta 1954. 3417 Bizjan Andreja, Polhov Gradec 74, zdravstveno izkaznico, št. 16102. 3456 Blažek Franc, Pridvor 120, p. Dekani, delovno knjižico. 3504 Bratina Albert, Otlica 68, p. Ajdovščina, zdrav, izkaznico. 3457 Brkič Ignac, Jesenice, Staneta Bokala 19, zdravstveno izkaznico. 3505 Brnada Vinko, Gozdni obrat Pokljuka, Bled, zdravstveno izkaznico, št. 1475/56. 3337 Carevska Nada, Ljubljana, Endli-herjeva 4, zdravstveno izkaznico. 3458 Centa Anton, Ljubljana, Berneker-jeva 30, zdravstveno izkaznico. 3459 Centa Zofka, Ljubljana, Dolenjska 40, spričevalo o končani osemletki. 3483 Cink Marija, Zgoša 45, delovno knjižico. 3484 £unja Marija, Loka 14, p. Crni kal, zdravstveno izkaz., št. 02098 3234 Čerimovič Husein, Ljubljana, Cesta na Brdo 109, zdravstveno izkaznico. , 3460 Černigoj Jože, Ljubljana, Šišenska 31, spričevalo o pomočniškem izpitu iz stroke za montažo električnih dvigaj izdano v Ljubljani, 1. 1958. 3418 Čovič Čamil, Koper, zdravstveno izkaznico, št. 214056. 3446 črep Stanka, Ljubljana, Tržaška 14, zdravstveno izkaznico, številka 265867. 3461 Dagarin Janez, Suha 25, p. Škofja Loka, zdravstveno izkaznico, številka 15330. , 2964 Dermastija Mihaela, Podutik 26a, zdravstveno izkaznico, zdravstveno izkaznico na ime Dermastija Klavdija in delovno knjižico. 3485 Drvoderič Jelena, Dekanovec, zdravstveno izkaznico. 3486 Dukič Momir. Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 3511 Erjavc Angelca, Ljubljana, Poljanska 9, zdravstveno izkaznice 19887. 3487 Ferencek Avgust, Kobilje 10b, Dobrovnik v Prekmurju, zdravstveno izkaznico, št. 223765. 3070 Ferenček Pavel, Turnše 18, zdravstveno izkaznico, št. 515783 in zdravstveno izkaznico, št. 515895 na ime Ferenček Majda. 3419 Fister Silvo, Struževo 65, p Naklo, zdravstveno izkaznico. številka 253550. 3235 Fluher Franc, Brezovica, zdravstveno izkaznico. 3488 Gabrijel Mirko, Pristava 2, Trebnje, zdravstveno izkaznico, številka 221461, 3411 Gabrovšek Alojzija, Smlednik 56. zdravstveno izkaznico, številka 102779. 3512 Gaši Čazim, Ljubljana, Smartinska 135, zdravstveno izkaznico. 3490 Gašperac Ivanka, Ljubljana, Hra-deckega, zdravstveno izkaznico, štev. 654318 za hčerko. 3462 Gliha Jože. Ljubljana, Djakovičeva 10, zdravstveno izkaznico, številka 464430. 3513 Gorenc Veronika, Mokronog 31, zdravstveno izkaznico, številka 23112514. ?9«5 Grčar Silva, Homec 28, zdravstveno izkaznico, številka 143449. 3514 Gregorčič Majda, Izola, Pri vodnjaku 5, zdravstveno izkaznico štev. 1813. 3236 Grhkič Demal, Jesenice, Tomšičeva 111, diplomo KV elektromehanika, izdano v. šoli »Mico Sokolović-« v Sarajevu. 3237 Habajec Jože, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. A-376149. 3491 Hribar Jože, Kamnje 16, p. Šentrupert, zdravstveno izkaznico, štev. 796255. 3171 Ikelič Azim, Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 106, zdravstveno izkaznico. 3515 »Iskra«, Kranj — Tovarna orodja Ljubljana — Stegne »mali« pečat velikosti 27 X 15 mm s tole vsebino: Združeno podjetje Iskra Kranj organizacija: Tovarna orodja Ljubljana-. Stegne. 3172 Jan Polona, Jesenice, Tomšičeva 78, zdravstveno izkaznico, številka 328351. 3238 Janič Jako, samski dom Luke Koper, p. Koper, zdravstveno izkaznico, številka 115. 3448 Janušič ing. Aleksej, Celje, Vrtna 2, diplomo, številka 159 izdano leta 1953. 3492 Javh Lojze, Škofja Loka, Stara cesta 21. zdravstveno izkaznico, št. 271907. 3493 Jerele Dragica. Ljubljana, Martina Krpana 16, dijaško avisth vozovnico, številka 298 za relacijo Zg. Šiška — Zale po topniški, izdano od podjetja »Ljubi Jana-transport« Ljubljana. 3420 Jonke Valentin. Jesenice, Delavska 8, zdravstveno izkaznico, številka 320505. 3323 Jovič Radoslav, Postojna, Tržaška 34a, zdravstveno izkaznico, številka 21315. 3324 Klemenčič Vinko, Ljubljana, Mar-čenkova 15. delovno knjižico. 3421 Komljanec Jožefa, Ljubljana, Cesta v gorice 12, delovno knjižico. 3422 »Kompas«, Ljubljana, štampiljko z napisom KOMPAS —- DFS Oddelek za blagovni promet Ljubljana. 606 Kovačič Drago, Kamnik, Kersnikova 8, zdravstveno izkaznico. 3423 Kraigher Dunja. Ljubljana, Cigaletova 8, zdravstveno izkaznico. 3424 Krainer Matjaž, Ljubljana, Prule 17, indeks filozofske fakultete. Univerze v Ljubljani. 3516 Kraškovič Katarina, Predgrad 39, p. Stari trg ob Kolpi, delovno knjižico. 3449 Kraškovič Katarina, Predgrad 39, p. Stari trg ob Kolpi, zaključno spričevalo trgovske šole. 3425 Krušič Zofija, Zgornja Zadobrova 72, spričevalo o končani osemletki. 3517 Kugler Amalija, Ljubljana, Po stojnska 4, zdravstveno izkaznico. 3426 Lah Marko, Ljubi :ana, Dolomitska 13a. zdravstveno izkaznico. 3494 Lakota ing. Peter, Jesenice, Titova 70, zdravstveno izkaznico, štev. 327531. 3035 Lazič Borislav, Borovnica, zdravstveno izkaznico. 3427 Ljubojevič Vid, Ljubljana, Tomšičeva 55, zdravstveno izkaznico. ' 3518 Magdič Marija, Renkovci 69, pošta Turnišče v Prekmurju, zdravstveno izkaznico, št. 15920. 3074 Malešević Stjepan, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 3463 Mašera Ivan, Koper, Veluščkova 1 zdravstveno izkaznico, številka 877361. 3507 Medved Slavica, Sp. Kanomlja 53, zdravstveno izkaznico, številka 722123. 3329 Miklavčič Stanislav, Gor. Mokronog 7, zdravstveno izkaznico, štev. 193095. 3412 Mikuž Marija, Pečnik 18, p. Sp. Idrija, delovno knjižico, reg. štev. 3124, str. št. 753694. 3174 Milkovič Husejn, Ljubljana, Kan-čeva ulica, zdravstveno izkaznico, 3428 Muhmedagič Zuhdija, Ljubljana, Pokopališka 43. zdravstveno izkaznico. - 3430 Mujič Hasib, Črnuče, zdravstveno izkaznico. 3519 Nikič Ana, Ljubljana, Tovarniška 29, zdravstveno izkaznico številka 026033. 3495 Novak Dušan, Ljubljana, Gerbičeva 44, maturitetno spričevalo. 3431 Nussdorfer Ančka, Ajdovščina, Slomškova 13. delovno knjižico, štev, 4573. 2968 Obadič Djuro, Gradbeno podjetje Hrastnik, Dolska cesta 9. delovno knjižico. 3131 Ostojič Pero, Temerin, zaključno spričevalo industrijske kovinarske šole. 3496 Pahor Angela, Koper, Agrarne reforme 8a, zdravstveno izkaznico. Številka 735657. 3331 Papst Ferdinand, Ptuj, Zelenikova 1, osebno izkaznico, številka 15415. 3332 Pečar Franc. Jevnica 13, spričevalo o končani osemletki. 3520 Pencelj Miroslav, Ljubljana, Jeranova 6, zdravstveno izkaznico, štev. A-025825. 3432 Petje Radovan. Zavrstnik, diplomo tehniške srednje šole. 3497 Plestenjak Barbara, Ljubljana, Tržaška 45, zdravstveno izkaznico. ' 3521 Podobnik Lilija, Ljubljana, Kavčičeva 58, zdravstveno izkaznico. 3433 Potočnik Angela, Ljubljana, Cesta na Bokalce 51, zdravstveno izkaznico. 3484 Potokar Marija, Ljubljana, Cesta na Bokalce 51, zdravstveno izkaznico. 3435 Poznič Marjana, Ljubljana, Vojkova 4a, spričevalo 2. letnika pedagoške gimnazije. 3522 Požar Jožef, Slogonsko 58, pošta Brežice, zdravstveno izkaznico, št. 573878. 3450 ZVEZNI IN REPUBLIŠKI ustavni amandmaji 1968/1969 (Z OPOMBAMI) V tem dodatku k zvezni in republiški ustavi — ki je nadaljevanje ustreznega dodatka iz leta 1967 — je v opombah pri posameznih ustavnih amandmajih pojasnjeno, katere prejšnje ustavne določbe so spremenjene oziroma dopolnjene in katere so prenehale veljati ter na katero mesto v zvezni oziroma republiški ustavi sodijo posamezne določbe ustavnih amandmajev. Ker so ti ustavni amandmaji — prav tako kot ustavni amandmaji iz leta 1967 — sestavni del zvezne oziroma republiške ustave, je ta dodatek neogibno potreben vsem. ki imajo katero od dosedanjih izdaj obeh ustav ter brošuro z ustavnimi amandmaji iz leta 1967. Cena tega dodatka je 4 din. Zvezni in republiški ustavni amandmaji iz leta 1967 (z opombami) — 1 dinar. ZVEZNA IN REPUBLIŠKA USTAVA (VEZ. V PLATNO) SKUPAJ Z USTAVNIMI AMANDMAJI IZ LETA 1967 IN IZ LETA 1968/69 — 17 DIN. Naročila sprejema: Časopisni zavod »Uradni Ust SRS«, Ljubljana, Veselova 11, p. p. 379/VII. Prebil Vladimir, Ljubljana, Titova 117, zdravstveno izkaznico. 3436 Predsedništvo občinskega sodišča Nova Gorica, razveljavljamo preklic izgubljenega okroglega sodnega pečata z vsebino: Socialistična republika Slovenija — občinsko sodišče Nova Gorica 2, ki je bil objavljen v Uradnem listu, št. 1/69 z dne 16. I. 1969. 2972 Prosen Štefanija, Ljubljana, Gerbičeva 44, delovno knjižico. 3437 Radovanovič Cvijetan, Ljubljana, Pokopališka 43, zdravstveno izkaznico. 3438 Rahne Cilka, Ljubljana, Križev-niška 5, zdravstveno izkaznico. 3439 Razboršek Karel, Rečica 52, p. Laško, vojaško knjižico. 3079 Ražman Nadja, Izola, Gramscije-va 2, delovno knjižico, reg. št. 2486. ser. št. 800874. 3377 Ribič MHan, Ljubljana, Poljanska 66a, spričevalo o končani osemletki. 3440 Rihatrič Jože, Sevlje 29, zdravstveno izkaznico, št. 783427. 3523 Rogač Nežka, Lesce, Copčeva 27, zdravstveno izkaznico. 3464 Rotar Anton, Voglje 105 p. Šenčur pri Kranju, vojaško knjižico. 2733 Rupnik Anton, Ljubljana. Koseskega 1, zdravstveno izkaznico štev. 12850. 3498 Rušnik Vinko, Ljubljana. Zbaš-nikova 26, zdravstveno izkaznico. 3465 Salapura Vladimir, Ljubljana. Trg francoske revolucije 7, delovno knjižico. 3441 Samar Olga, Ljubljana, Triglavska 44, zdravstveno izkaznico. 3442 Seliškar Ljudmila, Spodnja Hrušica 36, zdravstveno izkaznico. 3468 Sever Slavica, Preska 7. p. Boštanj. zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja. 3175 Sopotnik Božidar, Ljubljana, Podutiška 69, spričevalo o končani osemletki. 3524 Spasovski Zoran, Trnovo, p. Kriva Palanka, zdravstveno izkaznieo. 3467 Strika Borko, Ljubljana, Letališka cesta zdravstveno izkaznico, štev. E-204105. 3499 Suhadolac Sonja, Ljubljana, Pot čez gmajno 61, zdravstveno izkaznico. 3468 Svenšek Marija, Lovrenc na Dr. p. zdravstveno izkaznico, številka 21-1004. 3133 Temov Momčilo, Skopje, Djuro Djakovič 53, zdravstveno izkaznico, številka 296896. 3471 Tomiševič Feho, samski dom Luke Koper, p. Koper, zdravstveno izkaznico, številka 55. 3451 Tomažič Igor, Ljubljana, Glavarjeva 13, zdravstveno izkaznico. 3501 Triler Jože, Kokra 16 nad Kranjem, invalidsko izkaznico za 75 "/o popust na vožnji, izdano od skudSči-ne občine Kranj. 3472 Turšič Jože, Borovnica 101, zdravstveno izkaznico. 3473 Škerjanc Majda, Ljubljana, Pod-limbarskega 32, zdravstveno izkaznico. 3525 Škodnik Franc, Medvode 105, zdravstveno izkaznico. 3469 Spanič Jelenko, Ljubljana, Letališka cesta, zdravstveno izkaznico. 3526 Springer Marija, Ljubljana, Pet-kovškovo nabrežje 23, pomočniško spričevalo šiviljske stroke, številka 416. 3500 Stamcar Emil, Izola. Oktobrske revolucije 47, zdravstveno izkaznico, številka' 742917. 3409 Švigelj Janko, Ljubljana, Dolgi most 2, spričevalo I. letnika PSKS z dne 20. II. 1967. 3470 Urbas prof. Marija, Ptuj, Aškerčeva 4, zdravstveno izkaznico, štev. 843389. 3378 Utenkar Brane, Ljubljana, Jarška 77, zdravstveno izkaznico. 3527 Vatovec Ivan, Dobliče 38a, Črnomelj, zdravstveno izkaznico, številka 336344/11. 3413 Vidmar Anton, Ljubljana, Cesta na Bokalce 51, zdravstveno izkaznico. 3443 Virag Draga, Ljubljana, Gospodinjska 13, delovno knjižico. 3528 Vujakovič Dušan, Bertoki 126, p. Koper, zdravstveno izkaznico. 3335 Vuk Marija, Ljubljana, Šišenska 78, zdravstveno izkaznico, številka 150022. 3474 Zavod za urbanizem, Bled, pečat zavoda v obliki kroga s premerom 2 cm. Ob robu pečata je napis »Zavod za urbanizem« v sredini pa napis »Bled«. 2997 Zdešar Viktor, Šujica 41. Dobrova pri Ljubljani, spričevalo I. letnika PSKS z dne 20. II. 1967 3475 Zemljak Stane, Kočevje, Cankarjeva, zdravstveno izkaznico, številka 050572 na ime Zemljak Alenka- 3453 Zorzut Nadja. Ozeljan 3, p. Šempas, delovno knjižico. 3134 Izdaja »Uradni Ust SHS« — Direktor In odgovorni uredniki Jože Jurač — Tiska Tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani