Poltnlna plačana v eotovfal
Leto X, št, 163a
Ljubljane, torek 16. julija 1929
Cena 2 Din
Haroiataa nate nnetei M Din. ca
inozemstvo 40 Dio.
Uredništvo s Ljubi lana. Kaaflfeva rite« &. Tefcfoe »ter.
3122. 3123, 3124. 3125 hi 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te Ido«
št. m
Celje: Kocenora d. J. Telefon Ker. 190. RofcopM — m vračalo. . Ostaja po tarifa.
Upravalitvni UuMJana, Pieicrnora al M Telefon »t 3122. 3123. 1124. 3125, 3124 Inseratai oddelek: Ljubljana. Prešernov
ofica 1 Telefoo fct- 2492. Podrainica Mar)bori ^teksaiuirova cest
it. 13. TeJefoe it 455 Podrnftalca Celje; Kocenava olica it L
Telefon k. 190 Ratanl pri po it let ta/vodihi Ljubljana St 11.842; Praha fisb 78.180: Wlea Nr. 105.241
Ljubljana, 15. julija.
Pretekli teden se je v italijanskem tisku odigrala zanimiva polemika med fašističnimi listi in glasilom Vatikanskega mesta »Osservatore Romano«. Po medsebojnem tekmovanju v slavo-spevih o zaključeni lateranski pogodbi, ki je poglavarju katoliške cerkve vrnila suvereni značaj, ie to Drvi spopad med italijansko javnostjo in uradnimi krogi nove papeške države, ki izvira iz tolmačenja določil dotične- pogodbe.
Kakor ie naši javnosti že znano, je nesoglasje začelo s tem. da so italijanske oblasti zaplenile nekaj pasusov po-klonitvene poslanice, ki so io na papeža naslovili in objavili nekateri italijanski mladinski listi. Uradno glasilo Vatikanskega mesta ie priobčilo ostro kritiko o postopanju italijanske cenzure in osporavalo zlasti njeno utemeljevanje, da bi mladina iz zaplenjenih pasusov lahko prišla do nazora, da ie na italijanskem ozemlju poleg avtoritete italijanske kraljevine še kaka druga višja oblast. Na kritiko papeževega glasila je vehementno odgovoril režimski »L' Imoero«. ki je. sklicujoč se na lateran-sko pogodbo, primerja! Vatikansko mesto s kneževino Monaco. kritiko samo oa označil kot nedopustno vmeše-vanje v notranje zadeve tuje države ter dal svoji nevolji izraza s krilato besedo, da se bodo morali v Vatikanu po novem stanju pač odvaditi vtikati nos v vsako stvar, kakor so to delali doslej. Radikalni »Impero« tudi ni šte-dil s konkretnimi grožnjami, češ da italijanska oblast lahko omeji čitanje uradnega glasiia na ozko ozemlje vatikanskih sten in da bo pri takem postopanju Vatikan izzval močno reakcijo režima kot takega ter fašistov še posebej.
Drugi kamen spotike je bila interpretacija. ki io je Mussolini napisal kot uvod k ravnokar izišli lateranski pogodbi. Iz Vatikana ie takoj prišel protest, češ da ie edino pravilni vir tolmačenja dogovora sv. oče in da se imajo katoličani v vsein zanesti le nanj kot svojega duhovnega poglavarja. Italijanska cenzura je zatrla to izjavo, ki so jo bili priobčili nekateri listi: oficijozna »Tribuna« ie krepko odgovorila na članek »•Osservatore Romano«, ki je postopanje cenzure žigosal kot nespametno in nepravično.
V tem sporu je posebno zanimivo, da si v njem nasprotujeta dve naziranji o značaju lateranske pogodbe. Uradna Italija jo pojmuje kot mednaroden dogovor. »Osservatore« pa naglasa, da je »lateranski mir« v bistvu samo verske prirode. Zato trka glasilo Vatikana v polemiki o interpretaciji pogodbe na pamet in pravičnost, nasprotniki pa se drže pogodbe in povdarjajo legalnost in pravo, ki nalagata tudi papeževemu glasilu, da spoštuje suverene pravice sosednje države, kakor spoštuje Italija suverene pravice Vatikanskega mesta.
Kakor izgleda po zadnjem kratkem odgovoru »Osservatora«, ki citira iz pogodbe in konkordata le pasuse spiošne prirode. se Italija zaveda, da je z la-teransko pogodbo dobila v roke močno orožje v borbi za mladino, ki si jo hoče pridobiti tako fašizem, kakor Vatikan. Jasno je. da za italijansko vlado lateranska pogodba nima verskega značaja ter je samo političen akt. ki ga Je režim podvzel. da se zasidra globoko v najširših plasteh ljudstva. Konkordati so za vsako državo le političnega značaja. ker se v njih določijo Ie odnošaji države do cerkve, t. j. ene organizacije do druge. Država pri sklepanju konkor-datov in pogodb z Vatikanom nima niti najmanjše možnosti vplivati na religiozno stran, zato je takim pogodbam težko priznati verski značaj, Ako Vatikan vztraja pri svoji tezi. potem je njegovo naziranje enostransko in za posvetnega kompaciscenta ni merodaino. kajti ta je od vseh začetkov hotel samo političen sporazum v posvetnih stvareh in prepustil versko stran samo cerkvi, vedoč da v verskih stvareh prevladuje avtoriteta cerkve in da v tem pogledu ni možen nikak kompromis. Tudi cerkev kot kompaciscent to dobro ve in ako pristaja na pogajanja in sporazum, se ob sklenjeni pogodbi ne more pravno-veljavno sklicevati na verski značaj pogodbe in si na temelju tega lastiti obširnejše pravice, nego so določene v pogodbi sami.
Okoliščina, da se je »Osservatore« zatekel k taki argumentaciji, dokazuje, kako nepričakovano je nova papeževa država postavljena pred nove probie-rrfe. Državna samostojnost nalaga poglavarju rimske cerkve obveznosti mednarodnega, političnega značaia. ki jih doslej ni imel. a je sedaj po pogodbi vezan nanje. Izgleda, da je bil svoie dri vatikanski jetnik daleko svobodnejši, ker ga mednarodno-političr.e obveznosti niso težile ter je s polnim povdarkom lahko vršil svojo duhovno misijo. Obremenjen s teritorijalno suvereniteto je. dasi formalno svoboden in celo suveren. primoran. da upošteva dolžnosti. ki izvirajo iz državne samostojnosti. Ta občutna deminucija je njegovo dosedanje jetništvo še povečaia in lahko
Zopet atentat bolgarskih komitov v Južni
Srbiji
V Štipu sta v nedeljo zvečer dva agenta makedonstvujuščih streljala na policijske agente ter sta bila na begu ubita — Oba sta prišla iz Soiije z nalogo, da izvršita atentate na našem
ozemlju
Štip, 15. julija, m. Sinoči okrog 20. sta se dva neznana moška plazila po stranskih ulicah v Štipu ter se neprestano Ogledovala, kakor da bi se hotela zavarovati pred zalezovalci. Kmalu sta iu opazila dva policijska agenta in ju na nekem vogalu ustavila, zahtevajoč, da se legitimirata. Neznanca sta v tem trenutku segla po revolverjih in začela streljati na policijska agenta, ki sta bila po prvih strelih ranjena. Napadalca sta se nato pognala v beg. Agenta, dasi ranjena, sta oddala za neznancema več strelov. En strel ie zadel enega izmed napadalcev, ki ie bil smrtno ranien ter se ie zgrudil na tla. Drugi neznanec. za katerim se ie podil nek žandar. se je pri tem naglo okrenil in oddal na zasledujočega orožnika več strelov in ga ranil. Uro kasneje so razbojnika videli orožniki ob Bregalnici, kjer ie po-novno pričel streljati, a ie končno pod zaščito teme pobegnil. Pri ubitem razbojniku so našli revolver sistema »Pa-rabellum« z 2 polnima magazinoma in 4 bombe. Pri pregledu bomb ie bilo ugotovljeno, da sta 2 bombi sistema »Od-rin«. kakor se rabijo v bolgarski vojski, ostali dve pa sta nemškega izvora. Na perilu ubitega razbojnika ie bila najdena značka neke sofijske tvrdke. Iz tega se sklepa, da sta atentatorja prispela iz Bolgarske v nameri, da izvršita atentate na vodilne javne funkciionarje.
Prebivalstva v Štipu in okolici se »" polastilo silno razburjenje. Kakor že pri predlanskem po atentatu na generala Kovačeviča in pri drugih prilikah se ie prebivalstvo tudi tokrat samo ponudilo, da pomaga pri zasledovanju
Štip, 15. julija, p. Policijska preiskava ie ugotovila, da se piše ubiti atentator Mihailo Šilka, ubegli pa Krumpanov. Oba sta delavca ter sta bila naleta od
bolgarskih komitov, da izvršita atentate v Južni Srbiji. Pri ubitem atentatorju so našli dokumente, iz katerih ie razvidno, da sta oba prišla iz Sofije na naše ozemlje z obširnimi navodili za svo-io akcijo. Ker ie bila meja v okolici Ko. čan, kamor ie pobegli atentator zbežal v nameri, da pobegne preko meie nazaj" na Bolgarsko, strogo zastražena, ie upati, da bo tudi ta kmalu v rokah oblasti. Seliaki, ki so zaradi neprestanih napadov skrajno razburjeni, z vsemi sredstvi sodelujejo pri zasledovanju.
Štip, 15. julija, m. Zasledovanje, ki so ga organizirali orožniki s sodelovanjem kmečkega prebivalstva za ubeg-lim atentatorjem, ie uspelo. Domačini so atentatorja v goroviu blizu Kočan obkolili in ga pozvali, naj se preda. Ker se atentator ni hotel pokoriti pozivu in je skušal pobegnili, je bil od zasledovalcev ubit.
Beograd, 15. julija, m. Varnostni ukrepi, ki so bili odrejeni na naši meji napram Bolgarski, so več kot nezadostni, kakor je razvidno iz sinoči poskuše-nega atentata v Štipu. Ravno tako Pa ti ukrepi ne zadoščajo, da bi se moglo zavrniti in preprečiti sistematično pripravljene poskuse atentatov in vpadov v našo državo, ki prihajajo z bolgarske strani. Zato bi mogli red in varnost v obmejni coni zajamčiti le ukrepi, ki jih je predlagala naša vlada v pirotskem sporazumu, in sicer odstranitev iz obmejne cone vseh onih oseb. ki ne spadajo v obmejni pas ne po rojstvu in ne po poklicu ter likvidacija dvolastniških posestev z odkupom ali pa z zamenjavo. Le na ta način bi se moglo preprečiti sistematične akcije iz Bolgarske in vsaj delno prestreči podporo, ki jo proži bolgarska vlada makedonstvujuščim.
Bolgari insistirajo na mednar. intervenciji
Po bolgarskih informacijah bo tev večnih obmejnih sporov — fikaciji pirotskih protokolov
Praga, 15. julija, č. Češkoslovaški dopisni urad poroča iz Sofije, da po 'informacijah iz političnih in diplomatskih krogov sestanek, ki se ie vršil te dni med predsednikom bolgarske vlade Ljapčevom in jugosiovenskim poslanikom v Sofiji Nešičem. ni uspel. Po sestanku je predsednik vlade Ljapčev stopil v stike s francoskim in angleškim poslanikom v Sofiji ter iu zaprosil, nai obvestita svoje vlade, da ie bolgarska vlada pripravljena sprejeti posredovanje sveta Društva narodov in ustanovitev mednarodne iugoslovensko-bolgar-ske obmejne komisije.
Berlin, 14. julija, g. Iz Sofije poročajo: Angleško poslaništvo ie zahtevalo od bolgarskega zunanjega ministrstva dokumente o zadnjih iugoslovensko-bol-garskih obmejnih incidentih. Pričakuje se. da bo Velika Britanija sedaj dala iniciiativo za rešitev vseh med obema sosednima državama nerešenih vprašanj. Dela se na to, da se imenuje posebna komisija, ki bo vršila ob iugoslo. vensko-bolgarski meji kontrolo ter na licu mesta proučila vsak incident. Angleški poslanik v Sofiji je stavil ta predlog ministrskemu predsedniku Ljapče-vu, ki ga je v načelu sprejel, vendar pa je izrazil željo, nai bi Jugoslavija prej ratificirala pirotsko pogodbo, (ki jo Bolgarija stalno skuša izigrati! Op. ur.) Bolgarski ministrski predsednik je naprosil angleškega poslanika, nai v tem smislu vpliva na vlado v Beogradu.
Budimpešta, 15. julija, s. V sporu, ki se ie razvil med Jugoslavijo in Bolgarsko zaradi tkzv. pirotskega sporazuma v zvezi z neprestanimi obmejnimi incidenti na jugoslovensko-bolgarski meji,
bi se reklo, da je šele sedaj jetnik na svojem ozkem ozemlju.
Gotovo je. da italijanska \lada. ki je p: i sklepanju pogodbe pokazali tako izredno dalekovidnost, ne bo izvajala skrajnih konsekvenc. Ni dvoma, da bo ž; oštovala suverenost papeževo, da :ahko isto zahteva zase s p.peževe strani. V tem je nje sila. StojoC na formalno sigurnem temelju lateranske pogodbe. sklicujoč se na svoje pravo in zahtevajoč od sopogodbenika lojalnost, bo lahko'vedno obrezuspešila vsa poseganja kurije v notranje zadeve Italije. Naravno je. da to novo borbo med Kvi-rinalom in Vatikanom ves svet z največjo pažnjo zasleduje.
Anglija dala inicijativo za reši-
Zakaj se Bolgarija izogiba rati-
in zakaj hoče tujo intervencijo
ie danes nastopil preobrat. Prvotne vesti o doseženem sporazumu med predsednikom bolgarske vlade Ljapčevom in jugosiovenskim poslanikom v Sofiji, ki sta imela te dni dolgo posvetovanje, so bile netočne. Da prisili jugosloven-sko vlado k podpisu pirotskega sporazuma je bolgarska vlada danes naročila svojima poslanikoma v Parizu in Londonu, nai v imenu bolgarske vlade naprosita francosko in angleško vlado za posredovanje v jugoslovensko-bol-garskem sporu.
Beograd, 16. julija, r. Kljub ponovnemu zagotovilu s strani bolgarske vlade. da hoče tudi s svoje strani delati na čim prejšnjo likvidacijo vseh spornih vprašanj se bolgarska vlada dosledno izmika ratifikaciji pirotskih protokolov, zlasti pa odklanja predlog jugoslovenske vlade, naj bi se osnovala ob meji neke vrste nevtralna cona na ta način. da bi se iz te cone odstranili vsi. ki nimajo tam svojih posestev, ki niso tam stalno zaposleni in ki so se doselili od drugod. Obenem je jugoslovenska vlada predlagala zamenjavo dvolastniških posestev, da bi se na ta način omogočila uspešnejša 'kontrola. Mesto tega forsira bolgarska vlada nekako mednarodno obmejno komisijo, ki naj bi nadzorovala in preiskovala dogodke na meji. Bolgarija upa, da bi spravila v to komisijo zagovornike svojega stališča in da bi tako dosegla svoj namen.
Potres na jugu
Beograd, 15. julija. 5. Po vesteh iz Ce« tinja so 13. t. m. ob 13.50 čutili v Podgo« rici. na Cetinju, v Nikšiču in v Kotoru močne potresne sunke, ki so trajali 34 sek. K sreči potres ni povzročil nikake škode.
Hugo von Hoffmansthal f
Dunaj, 16. julija. Sinoči ie preminul pesnik Hugo v. Hoffmansthal. Zadela ga je možganska kap.
Popoldne se je pesnik Hugo v. Hoffmansthal hotel nopititi v cerkev k pogrebnim svečanostim za svojim sinom, ki si je te dni končal življenje. Med potjo ga je prijela slabost. Prišedši domov je pade] v globoko v nezavest, iz katere se ni več prebudil. Po 4 urni nezavesti in agoniji je pesnik Hoffmansthal izdihnil dušo. zadet od mo-£anske kapi. Ob smrtni postelji sta bila pokojnikova soproga in njegov sin Rajmund Vest o smrti pesnika Hugo v. Hoffmans-t.iala se je v poznih večernih urah raznesla po Dunaju z bliskovito naglico.
Sestanek romunske kra%e-matere s princem
Karlom v Celovcu
Dogovor glede sestanka rumunskega kralja in princa Karla na Bledu - Sestanka se je udeležil tudi princ Stirbey - Princesa Jelena odpotovala v Bukarešto
Bled, 16. julija, p. Nocoi se ie vrnila s svoiega potovanja v Avstriji rumun-ska kraliica-mati s princeso lleano. Z njima sta dopotovala bivši rumunski ministrski predsednik princ Stirbey in rumunski poslanik na Dunaju, ki pa se bosta že iutri zopet vrnila.
Bled. 15. julija. a. Po še nepotrjenih vesteh, ki so dospele iz Celovca v vilo »Melito«. kjer ie nastanjen rumunski dvor. se ie vršil danes dopoldne v Celovcu sestanek rumunske kraljice-ma-tere z bivšim rumunskim prestolonaslednikom orincom Karlom in bivšim rumunskim ministrskim predsednikom princom Stirbeviem. Četudi vest še ni potrjena, ie vendar zelo verjetna, ker ie rumunska kraljica-mati s princeso lleano odpotovala Dred oar dnevi z Bleda v Solnograd in se nocoj vrača Dre-ko Celovca na Bled. Potovanje v Solnograd ie bilo. kakor se ie zatrjevalo ob odhodu, v zvezi s skorajšnjo zaroko princese Ileane z nekim nemškim princem. Govorilo se je tudi. da se bo kraljica-mati pri tej priliki sestala nekje v Avstriji s princem Karlom. Ta sestanek se ie danes res vršil v Celovcu.
Na današnjem sestanku v Celovcu ie bilo dogovorjeno vse potrebno za sestanek rumunskega kralia Mihaila z njegovim očetom Drincem Karlom. Sestanek bi se imel v kratkem vršiti na Bledu. Na njem bi nai prišlo do popolnega izraza pomirienje v rumunski kraljevski rodbini, ki ie bilo doseženo že lansko leto. Ta sestanek Da bi seveda ne imel nikakega vpliva na Dolitični položaj v Rumuniji. četudi ie značilno nasorotstvo med princem Karlom in princem Stirbeviem. odločnim nasorot-nikom sedanjega režima v Rumuniii. V Celovcu čuvajo oblasti o sestanku najstrožjo tajnost.
Bled, 15. julija, ap. Sinoči je odpotovala z Bohinjske Bistrice v Bukarešto princesa Jelena, mati rumunskega kralja. ki je bivala v Bohinjski Bistrici kai gost Drinca Pavla. Rumunski dvorni voz, s katerim je potovala, ie bil v Ljubljani priključen Donočnemu OE-vlaku. Odhod princese Jelene se spravlja v zvezo s skorajšnjim prihodom rumunskega kralja Mihai'a na Bled. kjer bi se sestal s svojim očetom princem Karlom.
Jugosiovensko-madžarska pogajanja na
Bledu
Včeraj so pričela na Bledu pogajanja za ureditev predvojnih komunalnih dolgov izza dobe madžarske uprave v obmejnih pokrajinah — Pogajanja bodo trajala delj časa
Bled. 15. julija, p. Danes dopoldne ob 11. so bila otvorjena pogajanja med našo in madžarsko delegacijo glede ureditve predvojnih komunalnih dolgov na ozemlju, ki ie bilo orej Dod madžarsko upravo. Naši delegaciji na-čeluie inšpektor notranjega ministrstva dr. Vlaškalin. trgovinsko ministrstvo zastopa načelnik dr. Steinmetz. Madžarsko delegacijo vodi madžarski poslanik na našem dvoru baron Forster. dodeljena pa sta ji dva načelnika madžarskega notranjega ministrstva. Pogajanja bodo trajala deli časa ter bodo
o vseh važnejših zaključkih izdana službena obvestila. Na današnji otvoritveni seji sta predsednika obeh delegacij v nagovorih izrazila nado. da bodo pogajanja dovedla do zaželienega sporazuma in likvidacije vprašanj, ki zelo ovirajo razne komunalne zadeve prizadetih občin. Po običajnih formalnostih ie bilo nato razdeljeno gradivo po skupinah, kakor se bodo obravnavale tekom pogajanj. O doseženem sporazumu bo sklenjena posebna konvencija. Pogajanja so osobite važnosti za obmejne pokrajine v Vojvodini.
Kovinarska obrtna šola v Osijeku
Lep vzgled privatne iniciativnosti in požrtvovalnosti
Beograd, 15. julija č. ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo ustanovitev strokovne obrtne šole pri livarni železa in tvornici strojev d. d. v Osijeku. V novi šoli se bodo poučevali vsi v livarsko, železarsko in strojno stroko spadajoči učni predmeti. Pouk bo otvorjen s 1. septembrom in bo trajal 4 leta. Do ustanovitve te prepotrebne in za ostala velika industrijska podjetja vzgledne strokovne šole je došlo predvsem po privatni iniciiativi Livarne in tvornice strojev v Osiieku. Podjetje bo nudilo novi šoli vse prostore, kurjavo in razsvetljavo zastonj. Oblastna samouprava bo prispevala za vzdrževanje
učiteljskega zbora letno 15.000 Din, mestna občina v Osiieku 10.000 Din. Ako bi ti zneski ne zadoščali, plača presežek za vzdrževanje učiteljstva ministrstvo za trgo"ino in industrijo. V 1. letnik nove šole bo sprejetih 40 učencev. Učenci bodo bivali v domu Hrvatskega radiše. Za vzdrževanje tega internata bodo prispevale osiieške tvornice železa in strojev 50.000 Din letno, mestna občina in oblastna samouprava pa 50 tisoč Din. Upravnik šole bo prejemal plačo od ministrstva za trgovino in industrijo. Nadzorstvo nad šolo bo vršilo ministrstvo za trgovino preko svojega odelenia za strokovno šolstvo.
Pogajanja s francoskimi porterji predvojnih srbskih obligacij
Beograd, 15 jul. č. V Beograd se je vr« nil prof. dr. Mileta Novakovič, ki je te dni sodeloval v Haagu kot sodnik v raz« sodišču za spor med Francijo in Jugosla« vijo o predvojnih srbskih posojilih Razs sodba je bila kot znano izrečena v pretek 12. t. m. Naša država bo sedaj j>o prej za* ključenem sporazumu začela pogajanja z organizacijo lastnikov predvojnih srbskih posojil zaradi končne likvidacije tega vprašanja. Kakor se zatrjuje bi bili fran« coski porterji pripravljeni se pogajati na bazi 70 odst.
Proti hiperprodukciji učiteljstva
Sarajevo, 15. julija, č. Danes se je vršila v Sarajevu glavna skupščina učiteljskega udruženja, sekcija za Bosno in Hercegovi* no. Na skupščini je bila med drugim spre* jeta resolucija, s katero se poziva kongres učiteljstva, ki se bo vršil v Zagrebu, naj ukrene korake proti naraščajoči hiperpro« dukciji učiteljstva ter predlaga, da se v učiteljišča v bodoče sprejemajo Ie kandi» dati s 5 gimnazijskimi razredi in dobrimi uspehi.
Delegacija nemških politikov za zasedanje Društva narodov
Berlin, 15. julija d. Za jesensko zasedanje Društva narodov je bila v soboto sestavljen*, nemška delegacija predstavnikov pnlrtianlh strank. Socialiste bo zastopal Breidscheid. nemško ljudsko stranko von Reinbaben. centrom prela-t Kras, demokrate jtrof Bernstorff in bivši minister Hochweser, nemške nacijonalce pa prof. Hetsoh.
Špijonažni proces odgoden
Beograd, 15. julija, p. Danes se je vr« šila pred državnim sodiščem za zaščito dr« žave razprava proti Francu Soljanu. delav« cu iz Starega Grada, Filipu La Macchi, mornarju iz Casteliole in Petru Miljeviču mornarju iz Splita, ki so obtoženi zaradi špijonaže v korist neke tuje države. La Macchi, ki ne zna našega jezika, se je mo« ral pri razpravi posluževati tolmača Pred pričetkom razprave je obramba stavila predlog, naj se obtoženi Miljevič, čegar oče in ded sta bila alkoholičarja in ki je bil že svoječasno več mesecev v umobol* niči, odpošlje na opazovanje v zavod za umobolne Državni tožitelj pa je zahteval, naj se razprava zaradi državnih interesov proglasi za tajno. Sodišče je po daljšem posvetovanju obema predlogoma ugodilo ter je bilo popoldne Izdano službeno ob* vestilo, da ie razprava odgodena za nedo« ločen čas, Miljevič pa bo oddan na opa« zovanje v umobolnico.
Nad pol milijarde za Agrarno banko
Beograd. 15. julija p. Danes se ie vrnil iz Sarajeva komisar Privilegirane agrarne banke dr. Vojin Gjuričič Z današnjim dnem je bilo zaključeno vpisovanje del« nic Agrarne banke Tekom prihodnjih dni bodo dospele zaključne prijave, nakar bo mogoče točno ugotoviti podpisano vsoto. Po dosedanjih vesteh ie bilo podpisanih mnogo nad pol milijarde dinarjev
Žandarmerija za Agrarno banko
Beograd, 15. julija o. Komanda žandar-meriie je skupno r vsemi podre;enimi edi-nicami podpisala 1832 komadov delnic. Privilegirane agrarne banke v skupnem iznosu 5,416.000 Din.
Resen spor med Rusijo in Kitajsko
Ostra nota sovjetske vlade zavoljo zasedbe vzhodno-kitajske železnice - V Moskvi so uverjeni v uspeh svoje demarše, Kitajci pa ob železnici baje že koncentrirajo svoje čete
Moskva, 15. Julija d. Sovjetska vlada Je Izročila kitajskemu odpravniku poslov v Moskvi ultimativno noto, v kateri zahteva zelo odločno, naj kitajske oblasti brez odloga izpuste vse aretirane ruske državljane, razveljavi samovoljno zaplembo vzhodne kitajske železnice in skliče konferenco, na kateri bi se vršila sporna vprašanja. Ako Kitajska v treh dneh ne bo dala po-voljnega odgovora, bo sovjetska vlada posegla v obrambo zakonitih pravic sovjetske Rusije po drugih sredstvih.
Ta nota je vzbudila med moskovskimi diplomatskimi krogi veliko zanimanje ter ee splošno smatra, da je položaj med Kitajsko in Rusijo zelo resen. Vendar pa pričakujejo ti krogi, da se bo posrečilo najti način za preprečitev morebitnega ob :>roženega spopada, ki bi imel' za obe državi ne-dogledne posledice.
Kljub ostremu tonu svoje note upa sovjetska vlada, da bo mogla preprečiti vojno e Kitajsko. Svoje npanje bazira na domnevi, da so mandžurske oblasti izvedle svoje ukrepe proti ruskemu uradništvu vzhodne železnice brez vednosti in volje nankingške vlade, široka javnost pozdravlja stališče sovjetske vlade. Veliko zborovanje delavstva, na katerem so se določile priprave za protestno zborovanje komunistov proti mednarodnemu imperijalizmu, ki se bo vršilo meseca avgusta, se je pretvorilo v velikanski protest proti Kitajski in za manifestacijo zvestobe vladi in Rdeči vojski. Baje namerava sovjetska vlada izkoristiti to razpoloženje javnosti, da najame tretje industrijsko posojilo.
Harbin, 15. julija g. Za prihodnje dni se
J pričakuje prihod pooblaščenca sovjetske vlade v svrho razgovora, glede konflikta o vzhodni železnici. V tem vidijo ugoden znak za mirno rešitev konflikta. Tudi v Tokiu pričakujejo da bo konflikt rešen na miren način. Iz Kitajske javljajo koncentracijo čet na železniškem središču vzhodno-kitaj ske in amureke železnice.
Nanking, 15. julija g. Kitajski delovni minister Sinso Je izjavil novinarjem, da je Kitajska pripravljena na vse eventualnosti, ki bi izvirale iz zaplembe vzhodno-kitajske železnice. Minister je izjavil, da je postopanje mandžurskih oblasti rezultat razgovorov med maršalom Čangkajšekom in guvernerjem Mandžurije Liangom. Minister Sinso je poleg tega izjavil, da so Sovjeti kršili mukdenski dogovor iz leta 1924.
Tokio, 15. julija d. Japonska vlada je na včerajšnji seji obširno razpravljala o položaju, nastalem zaradi izročitve ruskega ultimatuma kitajski vladi. Sklenila pa je, da bo pred svojimi sklepi počakala še na obvestila zaupnikov v Mandžuriji in se šele nato izjavila o svojih korakih. Dobro ob' veščeni krogi smatrajo, da se bo navzlic napeti situaciji posrečilo najti kompromisno rešitev za poravnavo spora med Rusije in Kitajsko.
Tokio, 15. julija d. Japonski potniki, ki prihajajo iz Mandžurije, pripovedujejo, da so srečavali na potu velike transporte vojaških čet in vojnega materijala, ki je namenjen proti Karimsku.
London, 14. julija s. Po vesteh iz Harbl-na so kitajske oblasti v Mandžuriji arotf1 rale nadaljnih 700 Rusov, ki bodo zaradi komunistične propagande izgnani v Rusijo.
Madžarski tisk o odgovoru na čsl. noto
Listi zahtevajo, da se naj z zadevo Peche peča mednarodno sodišče, ako praške note ne bodo prenehale — Madžari dolže Češkoslovaško večnih incidentov
BudimpeSta, 15. jul. d. Madžarski listi obširno razpravljajo o vsebini odgovora madžarske vlade na češkoslovaško noto glede aretacije železniškega uradnika Pe« che. Vsi listi menijo, da je to zadnji od« govor madžarske vlade neposredno Če» Skoslovaški in da bo madžarsko zunanje ministrstvo v primeru ponovnih korakov Prage v tej zadevi predlagalo, da naj celo zadevo preišče nepristransko mednarodno razsodišče. Tako bodo Madžari imeli pri« liko predložiti svetu zanimive podrobnosti o sporih s Češkoslovaško in dokazati, kje tiče pravi krivci nemirnega stanja v Sred« nji Evropi. Po mnenju madžarskih listov se Madžarska take mednarodne konferen« ce naravnost veseli in le želi, da bi jo Praga s svojim nastopom izzvala.
Sočasno polnijo madžarski listi cele stra« ni z opisovanjem različnih aretacij ma. džarskih državljanov na Slovaškem in jih slikajo kot zgolj represalije proti Madža« rom zaradi aretacije Peche.
V splošnem sodijo madžarski politični krogi, da se bo afera glede Peche še na« daljevala in da je računati še z večjim po« ostrenjem odnošajev med obema država« ma, nego že obstoje poslednje mesece. Na« vzlic temu pa so trdno odločeni vztrajati na svojem, v odgovoru na češkoslovaško noto obrazloženem stališču ter postaviti aretiranega Pecho pred sodišče zaradi vo« hunstva.
Praga, 15. julija, g. O stališču češkoslo« vaške vlade k zadnji madžarski noti glede mejnega incidenta v Hidas«Nemetiju in o smernicah češkoslovaškega odgovora se doznava iz poučenih krogov naslednje: Odgovor madžarske vlade v praških ofici« jelnih krogih ni presenetil, ker je po ofi«
cijoznih madžarskih izjavah pred izročitvi« jo note bila pričakovati odklonitev češko« slovaških zahtev. Presenetilo je vsekakor dejstvo, da je Madžarska takoj po izro« čitvi note objavila besedilo odgovora v javnosti, tako da je pTaško zunanje mini« strstvo zvedelo vsebino odgovora preje iz časopisnih vesti, nego po noti sami.
Z zadovoljstvom pa se je sprejelo, da je bil budimpeštanski odgovor kljub odklonitvi praških želja sestavljen v zelo uljud-nem tonu. Kot pozitivum odklonilnega odgovora se označuje dejstvo, da se je položaj sedaj definitivno razjasnil. Madžarska vlada je sedaj prvič oficijelno sporočila, zaradi katerih deliktov je bil aretiran Pecha. Češkoslovaški sedaj ne preostaja drugega, nego da vzame na znanje to sporočilo in da opusti svojo zahtevo po osvoboditvi interniranega železniškega uradnika. Končno Češkoslovaška vlada ni nikoli imela namena ščititi svoje državljane, ako bi kršili zakone drugih držav.
To mišljenje češkoslovaških krogov pripušča domnevo, da se bo v odgovoru na budimpeštansko noto opustila zahteva po izpustitvi Peche. V praških krogih se ne zanika, da ima madžarska formelno morda prav, ako trdi, da je postopala natančno po besedilu železniške konvencije. S tem pa ni rečeno, da se Češkoslovaška odreka svoji moralni pravici, da protestira proti postopanju, ki se sicer naslanja na nejasne paragrafe konvencije, ne odgovarja pa duhu in intenciji ostalih določb konvencije. Do izročitve novega provizornega odgovora Madžarske pa se na sedanjem stanju ne bo nič izpremenilo, tako da ostane promet tudi dalje ukinjen.
Angleški predlog za izpraznitev Porenja
Francija naj ratificira pogodbo o vojnih dolgovih in obenem z Belgijo zapusti zasedeno ozemlje Nemčije — Briandov eks-poze o likvidaciji posledic svetovne vojne
Pariz, 15. julija d. Po obisku angleškega poslanika v Parizu lorda Tyrrela, ki je stavil v imenu angleške vlade podrobne zahteve Anglije glede na sklicanje politične konference vlad, se Je vršila seja francoske vlade, na kateri so razpravljali obširno o tej spomenici. Anglija je namreč izjavila, da bo odobrila Youn.govo pogodbo samo s pogojem, aiko bo Francija brez pridržka ratificirala Caillaux-Curchillovo pogodbo o francoskih vojnih dolgovih ta ako se bosta Francija in Belgija obvezali v gotovem v bližnjem roku sočasno In popolnoma izprazniti Porenje. Ako bosta Francija in Belgija pristali na ta dva pogoja, potem je angleška vlada pripravljena načeloma ratificirati Youngovo pogodbo. Pred ratifikacijo pa bo po njenem mnenju treba še h-premeniti v Youngovi pogodbi izdelana pravi!« za mednarodno reparacijsko banko. Anglija j«
namreč izrazila željo, da bi imela mednarodna reparacijska banka svoj sedež v Londonu.
Ob zaključku seje francoske vlade je bilo glede na to angleško noto sklenjeno, da bo čim preje zaključena razprava o vojnih dolgovih in reparaoijskem vprašanju v francoski zbornici. Sklenjeno je bilo tudi, da bo po zaključku Polt>-carajevega govora povzel besedo minister za zunanjo politiiko Briand in podal daljšo zunanje politično izjavo. Vsebina te izjave bo segata preko običajne vsebine sličn.ih govorov ter bo nudila levičarjem dovolj dokaza, da hoče voditi francoska vlada politiko popolne likvidacije posledic svetovne vojne.
Sočasno bo tudi Briandov govor vseboval neposreden odgovor na angleško noto in podrobno obravnaval angleško kritiko Youngove pogodbe.
Uspela operacija ansrleškega kralja
London, 14. jul. s. Angleški kralj je bil danes ponovno operiran. Pri operaciji so, kakor poroča oficijelni bulletin izrezali de« le dveh reber, da omogočijo zdravljenje abcesa na desni strani prs. Zdravstveno stanje kralja je zadovoljivo. Bulletin je podpisalo pet zdravnikov.
Povratek Radoslavova v Bolgarijo
Sofija, 15. julija č. »Utro« poroča is Berlina, tfa odpotuje amnestirani dr. Radoslavov 2. avgusta v Sofijo. Dr. Radoslavov je popolnoma čil in poln energije. Po prihodu na Bolgarsko bo ponovno stopil v javno življenje ter prevzel vodstvo pred 40. leti ustanovljene liberalne stranke.
f Dr. Hans Delbriick
Berlin, 15. julija d. Tu le izdihnil znani ne«>-5ki vseučiiiški profesor dr. Hans DelbrOck, ki K predaval na berlinskem vseučilišču zgodovin*,. Pokojni je bil znan kot velik nemški nacionalist in }e pripada! pred vojno zaupni okolici b:všega cesarja VilOema II. Star je bil SO let. Po svt-tovni vojni je bil eden glavnih voditeljev nemške borbe prot versailiesketniu členu o vojni krivdi
Zakonski načrt o decentralizaciji imrave pred rumun-
Bukarešta, 14. julija, g. Regentski svet je podpisal spomenico, v kateri je pristal na to, da se predloži zakonski načrt glede upravne reforme. Notranji minister je v zbornici v navzočnosti ministrskega pred« sednika Maniuja in celokupnega kabineta prečital to spomenico ter izročil zakonfki načrt uradu parlamenta. Poslanci so pri« redili kralju, regentskemu svetu in mini« strskemu predsedniku živahne ovacije ter so takoj pričeli razpravo o zakonskem na« črtu.
Bukarešta, 14. julija, g. Bivši rumunski prestolonaslednik Karo! je iz Francije po« slal svojemu bukareškemu pravnemu za« stopniku naslednjo brzojavko: Kakor do« znavam me hočejo gotove osebe spraviti v zvezo z zadnjimi dogodki na Rumun« skem. Ogorčen sem zaradi tega postopanja ter vas prosim, da objavite izjavo, ki ka« tegorično demantira vse slične vesti o moji osebi.
Hmeliskj trg
Zatec, 14. julija h. Tendenca zelo čvrsta. Cene 800 do 950 Kč. Lastniki hmelja vztrajajo pri svojih zahtevah. Celokupno ozemlje, k/ier se goji hmelj, trpi zelo zaradi velike invazije mrčesa.
Vesti z Bleda
Netočne vesti o krstu na Bledu
Bled, 15. julija p. Vesti o skorajšnjem krstu tretjega kraljeviča, ki so bile objavljene zadnje dni v nekaterih listih in po katerih bi se imel vršiti krst prvi teden meseca avgusta, niso točne. Kakor smo obveščeni, še ni ničesar definitivno določenega. Niti ni dogovorjeno kdo bo kumoval, niti ne, kako ime bo dobil tretji kraljevič.
Kralj na izletu
Bled, 15. julija p. Kralj je danes popoldne napravil krajši avtomobilski Izlet v okolico Bleda. Spremljal" ga je samo šofer. Vozil se je v malem športnem avtomobilu. Ponekod so ga ljudje spoznali ter navdušeno pozdravljali. Avdijenc danes ni bilo.
Povratek francoskega poslanika
Bled, 15. Julija p. Nocoj se povrne na Bled francoski poslanik g. Dard ki je zaradi francoskega narodnega praznika odpotoval pred par dnevi v Beograd, kjer se Je včeraj vršila na francoskem poslaništvu recepcija.
Prihod prosvetnega ministra na Bled
Bled, 15. Julija, p. Za jutri se pričakuje prihod prosvetnega ministra Bože Maksi-moviča. Zanj so že rezervirane sobe v Parkhotelu. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, bo predložil kralju v podpis več ukazov, nanašajočih se na namestitve in premestitve učnega osobja ter nekatere šolske zakone, v kolikor so že izdelani, ki bodo stopili v veljavo že z novim šolskim letom.	»
Srbohrvaška slovnica ameriškega poslanika
Bled, 15. juliia p. Ameriški poslanik na našem dvoru g. Prince je sestavil posebno slovnico srbo-hrvatskega jezika za angleške dijake. Knjiga je prirejena tako, da se morejo Angleži v čim krajšem času kar najbolj temeljito priučiti našemu ieziku ter je po sodbi strokovnjakov prvovrstno delo. Knjigo tiska državna tiskarna v Beogradu in bo v kratkem izšla. Razpečavala se bo predvsem v Angliji, pa tudi v Ameriki.
Iz poštne službe
Beograd, 15. julija p. V zvezi z reorganizacijo ministrstva javnih del ln pošte, so stavljeni pri ljubljanski direkciji pošte in brzojava na razpoloženje šefi odsekov dr. Ivan Lamut, Makso Slobodan. dr. Joško Le-bar, Anton Vesenjak jn dr. Bogdan Kurbus.
Čsl. ministrski predsednik v Dalmaciji
Zagreb, 15. Jiulfja n. Nocoj je potovat sfco»i Zagreb predsednik češkoslovaške vlade io minister vojske Udržal na potu v Split.
Priprave za kongres Čsl. jugosL lig v Sarajevu
Sarajevo, 15. julija C. Priprave za kongres
Čsl.-jugosl. lig, ici se bo tu vršil od 28. do 30. julija so v polnem tetou. Iz Češkoslovaške pr>-sipe na kongres 74 delegatov pod vodstvom narodnih poslancev dr. Amtcnina Uhlifa in Jana Pekarke. V delegaciji bo i« češkoslovaških narodnih poslancev. Češkoslovaški delegati prispejo v Sarajevo 27. julija zvečer ter bodo kar najsvečanije siprejeti.
Zahvala ruskih invalidov ministru Drinkovicu
Beograd, 15. Julija £. Udruženje ruskih Invalidov v kraljevini SHS je danes izročilo ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. Drin-fooviču diplomo in znak častnega članstva v priznanje ta zahvalo za njegovo dosedanje prizadevanje v korist udruženja.
Občinski tajnik zažgal občinski urad
Osijek, 15. lujija n. Iz Četina sta bila danes pripeljana v sodne zapore v Osijeku občinski blagajnik v Cetinu Bistrič in sodni izterjevalec Berovčid. Aretirana sta bila pod sumom, da sta zažgala občinski urad, kjer so se nahajale blagajniške knjige. Občinski sluga je še pravočasno zapazil požar in rešil ogrožene kniige. Posebna komisija preiskuje sedaj knjige, da ugotovi, ali je požig v zvezi s kakimi defravdacijami.
Svojo ženo ustrelil
Subotica, 15. julija n. V Paširu ie šef pošte v Vrbniku Zika Jovanovič ustrelil svojo ženo, ki je bila nedavno pobegnila od njega in se zatekla k svojim roditeljem. Jovanovič je prišel v Pašir, da jo pregovori in pozove nazaj. Žena ga je tudi topot odklonila Razjarjeni mož je potegnil samokres in jo ustrelil. Orožniki so Jovanoviča odpeljali najprvo v Vrbnik, kjer je izročil pošto svojemu namestniku, nakar je bil morilec prepeljan v sodne zapore v Subotici.
Naval kobilic na Šarplanino
Tetovo, 15. julija r. Na mnogih pašnikih na Sar planini so se pojavile v ogromnih množinah kobilice, ki uničujejo travo in povzročajo prebivalstvu veliko škodo. V okolici Ljnbotena so se kobilice pojavile v tolikih množinah, da napadajo celo drobnico in se žariva jo v volno, tako da se jih morejo živinorejci komaj ubraniti.
Letalska nesreča v Novem Sadu
Novi Sad, 15. julija r. Včeraj ob 2. poipoidne Je v bližini železniške postaje tik kurilnice strmoglavil na tla vojaški aeroplan tipa »Breguet 19«. V letalu sta bila pilot narednik Zrnič ta izvidnik poročnik Fič. Oba sta dobila težke poškodbe, a letalo je bilo popolnoma uničeno. Nesreče Je kriv pilot, ki je izgubil vodstvo nad brzino.
Protest Haška proti splitski tekmi
Zagreb, 15. julija n. Zagrebški Hašk Je vložil na JNS protest zaradi nedeljske tekime s tamoš-njim Hajdukom v Splitu. Hašk tega ni storil, da bi protestiral proti izgubljeni tekmi, pač pa, da obvesti s tem Javnost o škandaloznih razmerah v Splitu ter o smrtnonevarni igri. ki jo je izvajaj Haijidiuk. Nadalje se v protestu nagiaša. da dunajski sodnik Zw;ckei ni bil kos svoii nalogi in da je slabo vodil tcknO'.
I
Veličastna narodna manifestacija v Marenbergu
Proslava desetletnice osvobojenja Dravske doline
vograjski prošt, znani koroški rodoljub g.
Maribor. 15. julija
Za Mežiško dolino je včeraj Dravska dolina proslavila veličastnejše zgodovinske dogodke, ki so se odigrali pred i0. letL Marenberg .trdnjava nemške ekspanzivne politike v Dravski dolini pred prevratom, gnezdo Los von Rom-gibanja, ki v svojem bistvu ni bilo versko, ampak izrazito nem-ško-nacionalno politično, Marenberg, kjer še danes nemški mogotci s prezirom gledajo na slovenskega kmeta in delavca, ta Marenberg se je včeraj tresel pod koraki mnogotisočglavih množic, ki so v slavnostni povorki korakale skozi trg in z vzkliki dajale duška svoji odločni volji, da sta m ostaneta na veke Marenberg in cela Dravska dolina slovenska- Stotine, tisQči kmetov in delavcev, ki so korakali v povorKi in peli slovenske pesmi ter vzklikali kralju, Jugoslaviji in slovenstvu, so dali povorki in celemu slavju svoje posebno, izrazito
obeležje res prave ljudske slavnosti. *
Letos spomladi je poteklo deset let,
odkar so nemške tolpe preko Mežiške doline vdrle tudi v Dravsko dolino in prodirale proti Marenbergu. Živo nam je še v spominu, kako so žareli veselja obrazi gotovih naših gospodov in kako so sprejemali in pozdravljali svoje »osvoboditelje«. Toda njihovo veselje je bilo kratko. Maloštevilni toda Junaški oddelki naše vojske, ki jih je poslal v Dravsko dolino takratni pomočnik komande koroškega odreda, danes polkovnik v p. Ljubomir Nedeljkovič, so pod vodstvom poročnika Vlada Pore-karja. danes učitelja v Ormožu, ustavile prodiranje nemških tolp in zasedle trg Marenberg. V krajih pri Marenbergu je dal svoje življenje na oltar domovine narednik Matija Glad, ki jc prostovoljno prihitel branit slovensko zemljo ob severni meji. Padel je v bojih ob cesti med Maren-bergom in Muto. Nemci so bili prisiljeni k umiku. Jeseni 1919. je mirovna konferenca v Parizu odločila, da p.ipade Dravska dolina definitivno kraije.ini SHS.
•
Ti dogodki so bili zunanji povod, da se Je sreski odbor Narodne odbrane v Marenbergu, kateremu na čelu stoje kot predsednik znani narodni delavec Peter Mrav-Ijak iz Vuhreda, kot tajnik učitelj Terčak, kot blagajnik fin. komisar Torkar, ter kot odborniki šol. upr. Lešnik, notar Kolšek in drugi narodni, prosvetni in gospodarski delavci, odločil
proslaviti 10-letnico svobode Dravske doline na čim slovesnejšl način.
Priprava in organizacija slavnosti Je bila vzorna, brezhibno ln točno po določenem programu se je razvila vsa odreditev. To Je tem večjega pomena, ker Je bilo prvič v Marenbergu, da je odločno in v masah nastopil tamošnji nacionalni element, ki je, žal. v gospodarskem pogledu še vedno močno odvisen od svojih nekdanjih nemških gospodarjev.
Prvič po 10. letih se Je zavil ves trg — razen hiš nekaterih največjih zagrizencev! — v zastave in zastavice, v slavoloke, na vseh važnejših mestih, prvič so korakali po trgu tisoči in tisoči slovenskih množic, prvič je mogočno donela po trgu slovenska pesem, prvič so možnarji s hriba nad trgom oznanjali celi dolini veselo oznanenje izbruha narodne samozavesti, sosedom onstran meje, ki teče zelo blizu, pa odločno sporočila, naj se ne bavijo s sadjarskimi pustolovščinami In naj milijone, ki jih heimvehrovci tratijo za skrivne zaloge orožja in municije ob naši meji, raje plo-donosneje nalagajo v druge svrhe. Vsem tujerodcem v Dravski dolini in zlasti v Marenbergu, onim pametnejšim, ki so včeraj ostali doma, zlasti pa onim, ki so se bodisi zaradi slabe vesti bodisi iz drugih razlogov odtegnili in odpeljali na izlete v Dalmacijo. Benetke, k Sv. Pankraciju in drugam, Je bil včerajšnji dan resen opomin, naj se okanijo v bodoče svoje ošabne nadutosti, v kateri našega slovenskega kmeta in delavca še vedno gledajo z viška kot nekaj manjvrednega. Zavejo na,j se, da moč kapitala ni vse, ampak da leži moč v moralni samozavesti, ki slovenskemu ljudstvu Dravske doline narašča od leta do leta.
Se le ležala v lahni megli Dravska dolina, ko smo se z vlakom pripeljali
prvi udeleženci od Maribora
navzgor do končne postaje Vuhred. Sprejeli so nas zvoki trške marenberške godbe in veseli obrazi prirediteljev. V gostih gručah smo korakali v sveži jutranji zrak po cesti v Marenberg. Pozdravljali so nas s hriba za trgom streli iz topičev. Godba pa nam je svirala vesele koračnice. Slavoloki s smiselnimi napisi so nas sprejemali v območju slavnostnega razpoloženja. •
Na pokopališču marenberške župnije.
kakih deset minut od središča trga, stoji grob, v zelenju in cvetju, na njem pa ne-itaj dni sem nov preprost nagrobni spomenik s spominsko ploščo iz marmorja, ki nosi istotako preprost napis: Matija Glad, narednik slov. plan. polka, rojen 1890. v Drežniku na Kranjskem, padel za svobodo Dravske doline 8. maja 1919. Slava mu!
Se je jutranja rosa blestela pod žarki solnca na travi med grobovi, ko je okrog pol 9. zjutraj prispela tja povorka iz trga in se razvrstila ob grobu. Nad tri tisoč ljudi, na čelu šolski otroci iz Vuhreda rn Marenberga. pod vodstvom učiteljstva, gasilska društva iz Marenberga, Vuhreda, Mute in Vuzenice, godba iz Marenberga, orožništvo in finančna kontrola. Sokoli, pevci, zastopniki oblastev, zastopniki kulturnih in drugih narodnih društev, množice kmečkega ljudstva, delavstva, vse to je pobožno romalo na tisti grob, da se oddolžijo spominu na moža, ki je položil svoje življenje na oltar domovine za svobodo Dravske doline. Videl si tu zbrano vso Dravsko dolino gori od Dravograda, pa lz vuzeniške-ga in mutskega okoliša Marenberga. Rem-šnika, Kaple, Brezna, iz Vuhreda in Janji-nega, iz Ribnice in Sv. Antona na zelenem Pohorju, od Sv. Lovrenca, Delnice in Ruš ter Limbuša, stotine gostov lz Maribora, videl si zastopnike Mežiške in Mislinjske doline in celo daljne Slovenske gorice so poslale svoje delegate.
Tužno so se dvigali v lepo Jutro glasovi večno lene pesmi »Vigred«. ki jo ie odpel
pevski zbor Narodne Odbrane pod vod- ----------
stvom vztrajnega sotrudnika Slabžja. Dra- Sti izgnati.
Serajnik je izvršil blagoslovljenje spomenika. Sodnik Slabe je v lepem nagovoru slavil spomin padlega junaka, s katerim je izgubila njegova danes 87-letna mati svojo oporo. Zadnje pozdrave mu je sporočil odposlanec njegove rojstne občine Banjalo-ke na Dolenjskem, Anton Beljan, ki je poudaril, da je občina ponosna nanj in da bodo občani vsikdar vedeli častiti njegov grob. Imenom občine in sorodnikov je položil na grob venec. Tudi finančna kontrola ln gasilska župa ste položili na grob po en venec. V pobožni molitvi za Glada in druge padle junake se je orosilo marsikatero žensko oko.
Pod »mlajem veselja«
— kakor ga je nazval domači župnik Mes» nek — je pred cerkvijo v Marenbergu bila pripravljena tribuna. Z nje je župnik ob pol 10. zbranim množicam spregovoril le-"' Pe spominske besede za one župljane, ki so padli v svetovni vojni in katerim so dali župljani sedaj po 10. letih izdelati in v cerkvi postaviti bronasti spominski plošči z imeni vseh padlih in pogrešanih. Med petjem domačega pevskega zbora in pokanjem možnarjev je duhovščina izvršila blagoslovitev in odkritje obeh plošč, nato pa je prošt Serajnik bral slovesno mašo.
Raz tribuno je po maši domači šolski upravitelj Lešnik Imenom Narodne odbrane in zbranega naroda pozdravil velikega župana, zastopnika obL komisarja, zastopnika sreskega poglavarja, zastopnika obL odbora, Narodne odbrane, zastopnika Zveze kulturnih društev in Prosvetne zveze, učitelja Vlada Roškarja, ki je skupno z dvema tovarišema zasedel pred 10. leti Marenberg z našo vojsko, zastopnika občine Banjaloke in vse druge udeležence. Prečital je brzojavni pozdrav generala Maistra, pozdrav ministra Korošca, ki je bil nekoč kaplan v Marenbergu, in druge. Predlagal je, da se odpošlje brzojavna izjava zvestobe in vdanosti kralju ter brzojavni pozdravi generaloma Smiljanoviču in Maistru, polk. v p. Nedeljkoviču in ministru dr. Korošcu, kar so zbrane množice navdušeno odobravale.
Delegat oblastnega odbora Narodne odbrane dr. Miiller je v slavnostnem govoru Poudaril, da 1. 1919. ni bilo prvič, ko se je Dravska dolina ubranila tujega navala. Odbijala Je svoj čas z uspehom ponovno turške navale, odbila je vpad ogrskega kralja Štefana itd. Tudi Avstrijci so pred 10. leti prišli samo do Marenberga. Zemljo, ki smo Jo takrat ubranili, pa moramo tudi ubraniti in ohraniti: z delom v ljubezni in slogi, s pridnostjo in štedijivostjo, z gospodarsko osamosvojitvijo. Iz svoje srede ne izključujemo nikogar, ki hoče z nami v miru in slogi delati. Ne moremo pa trpeti, da bi kdorkoli skušal zopet uvajati stare čase hlapčevanja našega naroda.
Veličastna povorka, ki se Je okrog 12. ure med zvoki godbe razvila izpred cerkve skozi trg, je zakliu-cna dopoldanske prireditve. Da ste videli žareče obraze mladine, ki je skozi ves trg neprestano prepevala slovenske pesmi in vzklikala slovenskemu Marenbergu Jugoslaviji, kralju! Da ste videli resne kmečke može in ženice, kako navdušeno so pomagali peti in vzklikati. Prvič po dolgih letih so se čutili svobodne v tem kraju, ki jim je bil tudi doslej po prevratu simbol tujega valpetstva nad slovenskim sužnjem.
In kaj naj rečem
o popoldanski ljudski slavnosti?
Kdor Je gledal to pestro množico tisočev in tisočev, ki so na ogromnem šolskem vrtu komaj imeli prostora; kdor je gledal, kako je inteligent skupno sedel s kmetom in delavcem in z njima kramljal; kdor je poslušal lepo petje domačih pevcev, sokol-skega pevskega odseka iz Dravograda, pevskega zbora iz Ruš, »Jadrana« iz .Maribora, ki je sam postavil okrog 50 pevcev; kdor je poslušal zvoke domače sisdbe in pa tamburašev; in kdor je končno iz daljave, odhajajoč proti večeru na vlak proti Vuh-redu, čul, kako je iz vseh grl na veselič-nem prostoru orila slovenska pesem mogočno tja proti Dravi in proti zelenemu Pohorju. Kdor je videl in čul vse to, se mu je razigralo srce in podzavestno je čutil: Dravska dolina je in ostane naša, slovenska, in bo to od dneva do dneva bolj. Ne z nasiljem, kakršno so uporabljali pred prevratom oni, ki so hoteli dolino germanizi-rati,
ne! Kakor se včeraj nikomur v trgu ni skrivi! las, tako bo naš narod tudi v bodoče čuval in jačil slovenstvo Dravske doline z delom in ljubeznijo za svoje, za svoi jezik, za svojo kulturo, za svoie gospodarstvo, a s spoštovanjem gospodarja
do vsakega tujerodca.
•
Praznik žetve se bliža
v Dravski dolini! Oznanjal ga Je mlai veselja, ki je stal včeraj pred cerkvijo v Marenbergu Včerajšnji veličastni narodni praznik Dravske doline pa nam
.ie tudi porok, da se bliža v dolino praznik velike narodne žetve, žetve sadov svobode Dravske doline: žetev v duhu nacionalnega, kulturnega m gospodarskega preporoda tega krasnega kosa slovenske zemlje. Da mu je ta zemlja sveta, da jo hoče braniti proti vsem m vsakomur na zunaj, to je narod Dravske doline včeraj jasno in odločno do-
in manifestiral. Naj bi bil včerajšnji dan tudi mejnik v zgodovini Drav-i)L d0',ne'V zgodovini njenega prerojenja, njene popolne osvoboditve!
Opozorilo izseljencem v Belgijo
Beograd, 15. julija, r. Izselieniški ko-misarijat opozarja vse one. ki žele v Belgijo ali v Luksemburg za delom, da ne potujejo brez rednega belgijskega ali luksemburškega vizuma. Belgijski vizum dajejo belgijski konzulati, luksem-burški se dobi pri poslaništvu Belgije v Beogradu. Tj vizumi se izdajajo le na oodlagi garantnega pisma belgijskega ali luksemburškega delodajalca, ki ga mora potrditi belgijsko ministrstvo dela. Oni delavci, ki jih brezvestni agenti skrivaj spravljajo v Belgijo in Luk-semburško. ostanejo običajno brez dela in zaslužka in jih morajo belgijsko obla-