Leto XX.	DECEMBER 1971	Cena 0,20 din
S svojim delom smo lahko zadovoljni
Hitro, prehitro mineva leto, vendar če se ozremo na prehojeno pot, vidimo, kako vse polno dogodkov se je v tem času zvrstilo. Dogodki so nam narekovali različen in morda bolj razgiban način življenja in dela, kot smo si ga v začetku leta predvideli. Leto dni ni dolga doba, če gledaš nazaj na prehojeno pot in delaš bilanco svojega uspeha ali neuspeha.
Za naše podjetje lahko trdim, da je preteklo obdobje letošnjega leta bilo zelo plodno in je obrodilo dovolj dobre sadove. Ni moj namen, da v tem sestavku razglabljam in navajam rezultate, ki so znani kolektivu, saj jih vsakdo lahko oceni sam. Upam, da smo s svojim delom lahko zadovoljni in da kot prizadevni delavci kolektiva zaslužimo
tudi malo samopohvale, ker od drugod pohvale ne moremo pričakovati.
Smatram, da so sedanji dobri rezultati gospodarjenja sad naših skupnih naporov in tudi sad naše samoodpove-di in skromnosti ter naše težnje po boljši prihodnosti. Upam, da so že postavljeni temelji naše prihodnosti, vendar moramo te temelje še naprej utrjevati. Naš pogled v bodočnost je jasen, naši cilji določeni, stremeti moramo le, da jih čim prej dosežemo, zato pa smo tu in delamo vsak po svojih sposobnostih in močeh.
Naši občutki so dobri, vendar pa se istočasno prepletata med seboj zadovoljstvo in skrb. Skrb za izboljšanje poslovnega uspeha nam ne daje časa, da bi se uspavali v zadovoljstvu, temveč nas postavlja pred nove naloge, pred novi proizvodni, ekonomski in poslovni plan.
Želim, da se vsak član kolektiva, ki pozitivno sodeluje, zaveda svojih uspehov in je nanje tudi ponosen ter v njih išče tudi svojo osebno srečo in zadovoljstvo.
Ob novem letu želim vsem članom kolektiva obilo zdravja, osebne sreče in še več skupnih poslovnih uspehov.
dipl. ing. Srečko Bergant
Praznovali smo Dan republike
Dan republike praznujemo po vsej državi z novimi delovnimi dosežki. Odpirajo se vrata novih tovarn, novih šol, Povih objektov. Veselimo se tega praznovanja, ko ugotavljamo, kakšne so naše nove delovne zmage in uspehi v Preteklem letu.
Druga svetovna vojna je prinesla ne samo poraza osmih sil in zloma fašizma, temveč je povzročila tudi velike spremembe in premike v odnosih med družbeno političnimi silami v svetu v korist socialističnih in protiimperiali-stičnih sil.
Ena izmed najvažnejših sprememb je bila v tem, da so delavski razred in druge napredne sile prevzele oblast ali pa da so v več deželah razširile svoj vpliv. Sovjetska zveza je bila edina socialistična država na svetu, druge so bile kapitalistične. V nekaterih je znatno naraščal vpliv komunističnih in sploh delavskih partij.
V Italiji, predvsem pa v Nemčiji je močno rastla moč fašizma. Leta 1939, 1940 in 1941 se je fašizem toliko raz-rastel in dobil tako moč, da je hotel podjarmiti vso Evropo, tako je tudi na našo državo stopil fašistični škorenj.
Med našimi ljudmi je prevladovala le ena misel: uničiti sovražnika, ga pregnati iz domovine ter ustvariti lepše življenje in bodočnost nas vseh. Vsakdo se je moral zavedati, da je nujno ustvariti lastno državo s svojim vodstvom, katera bo sama krojila usodo svojega naroda.
Zato so se zbrali 29. novembra 1943. leta v Jajcu borci vseh bratskih republik in prav ta dan slavimo rojstni dan naše republike. Ni potrebno posebej
Nadaljevanje s 1. strani
PRAZNOVALI SMO DAN REPUBLIKE
poudarjati, kako potreben je za nas in koliko nam pomeni. Tega dne je ljudstvo prvič izrazilo svojo željo po lastni državi. Zato je prav, da ga kar najbolj slovesno praznujemo.
Jugoslavija je prišla iz druge svetovne vojne kot država z vsemi osnovnimi elementi diktature proletariata. Naslonjena na novo državno organizacijo, na oblast vseh delovnih slojev, na bratstvo jugoslovanskih narodov in ljudsko armado, je komunistična partija Jugoslavije po vojni svoje glavne napore usmerila na ustvarjanje osnovnih pogojev za pohod v socialistično graditev države.
Našo mlado državo je čakalo ogromno dela, porušena domovina je potrebovala veliko pridnih in iznajdljivih rok.
Spomin na
mokro predilnico
Ob drugi obletnici zasedanja AVNOJA se je zbrala na zasedanju ustavodajna skupščina, izvoljena 11, novembra 1945. leta. Svoje delo je začela z zgodovinskim aktom — deklaracijo o razglasitvi Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Danes živimo v svobodi in miru, šele sedaj znamo ceniti velike žrtve in trpljenje tistih, ki so nam priborili svobodo. Trpljenje je minilo, imamo lepše življenje, vendar pa ne bomo in ne smemo pozabiti življenj, ki so za nas ugasnila v mrzlem snegu in na zelenem mahu pod smrekami.
PRAZNOVALI SO 20 LET DELOVNE DOBE
V okviru praznovanja 29. novembra j c podjetje organiziralo sprejem članov
našega številnega kolektiva, ki so v delovni organizaciji že 20 let.
Slavljencev je bilo presenetljivo veliko — kar 31. Mislim, da se lahko ma-lokatero podjetje pohvali, da ima toliko članov, ki vztrajajo kljub dejstvu, da so med časom preživljali s podjetjem zelo težke čase. Jubilanti so pripovedovali, da so bili celo tako težki časi, da včasih niso vedeli, ali bodo naslednji dan še lahko prišli delat, ali jih bo podjetje še potrebovalo. Najbolj požrtvovalni in najbolj vestni uslužbenci so ostali, z obrazov jim je bilo moč razbrati zadovoljstvo, da so ostali, veselila jih je uspešna prebroditev največjih težav, v katerih je bilo podjetje.
V posebni sobi menze so se 26. novembra letos zbrali vsi jubilanti in predstavniki samoupravnih organov podjetja. Tovariš direktor je pred lepo pripravljeno zakusko pozdravil vse slavljence in se jim najtopleje zahvalil za 20-ietno sodelovanje.
Izkoristila sem priložnost, da zopet nekoliko zadostim svoji radovednosti. Prisedla sem z blokom v roki k sosednji mizi.
Tovarišica JELKA KOS je pripovedovala:
»Ko sem prišla v podjetje, mi je bilo 17 let. Moje prvo delovno mesto je bilo v mokri predilnici. Tu je bilo delo zelo težko in ko sem ga prvič spoznala, sem jokala in kasneje je še marsikatera solza zdrsela po licih.«
Jelkine sodelavke so med pogovorom prikimavale in s kratkimi pripombami potrjevale pripoved.
»Kljub težkim pogojem dela pa je bilo v ,mokri' tudi prijetno, kajti s sodelavkami smo se izredno lepo razumele. Če pa je razumevanje, človek laže dela. Ko so mokro predilnico pred petimi leti ukinili, se je bilo zopet težko ločiti od nje. Sedaj delam v težki konfekciji, tudi tu sem zadovoljna, imam dobre sodelavke in tudi mojster je dober z nami.«
Potem so mi prisotne še povedale nekaj pesmic, ki so jih pele še v mokri predilnici:
Nadaljevanje na 3. strani
Na zdravje, tovariši	Govoril je tov. direktor
Nadaljevanje z 2. strani
Za mojstra imamo Rihtarja, po imenu Janeza, saj on takrat nakuha se, kadar slabe volje je.
Ko pa pride petnajstega, takrat pa vse navzkriž odpiramo kuverte in štejemo drobiž.
Saj naš direktor dober je za vse nas delavce, saj z njim se lahko pogovoriš, če pred njim treme ne dobiš.
Mislim, da je bila glavna avtorica pesmic tovarišica Mojca.
Zanimalo me je, kaj mi bo povedal še kdo iz moške vrste, ki tudi vztraja toliko časa v podjetju.
Tovariš Tone Ručigaj pripoveduje: »V Induplati sem pričel kot vajenec, učil sem se za ključavničarja. Sčasoma sem svoje znanje dopolnjeval in se prekvalificiral v predilnico, sedaj sem mojster v predilnici. Najbolj razburljivi časi v moji delovni dobi so bili, ko smo razdirali mokro tkalnico — konopleno in laneno — leta 1966 in 1967. Takrat so nastopili za podjetje zelo težki časi. Proizvodnja v Induplati se je morala preusmeriti. Vloženega je bilo mnogo
truda, mnogo znanja in iznajdljivosti. Danes smo zadovoljni, da proizvajamo take proizvode, ki nam zagotavljajo nadaljnje perspektive dobrega poslovanja. Rad bi povedal še to, da sem s svojim delom zadovoljen, v obratu se zelo dobro počutim. Predvsem se vsi veselimo nove predilnice, da bomo lahko delali na sodobnih strojih, ne na 20 in več letnikih.«
Kot tovariš Tone si želimo tudi vsi drugi člani našega kolektiva in upamo, da bo ob prihodnjem praznovanju našega praznika nova predilnica že v polnem teku.
Katja T.
X. ZASEDANJE DS
Dne 19. 11. 1971 je bilo X. redno zasedanje DS. Kot glavna točka dnevnega reda je bilo predvideno obravnavanje pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju s Tovarno dekorativnih tkanin, Ljubljana. Tej točki je bila na začetku zasedanja dodana kot druga še obravnavanje in sklepanje o nabavi nove predilnice.
Vsebino navedene pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju je obrazložil pravni referent Ingo Paš. Pogodba izrecno predvideva sodelovanje našega podjetja s Tovarno dekorativnih tkanin Ljubljana na področju uskladitve Proizvodnih programov, nabave, prodaje, kreacije, ekonomske propagande in kadrovske politike. Pogodba predvideva možnosti sodelovanja tudi še na drugih področjih, o katerih se bosta Pogodbeni stranki še natančneje dogovorili, če bo za to seveda izkazan njun skupen interes. Poleg tega določa pogodba tudi osnovne principe glede delitve stroškov in odgovornosti do tretjih oseb za obveznosti, ki jima bodo nastale pri izvrševanju poslov iz te pogodbe, načina nastopanja pogodbenih strank v pravnem prometu oz. njunega medsebojnega zastopanja v tem Prometu ter vodenja administrativno tehničnih poslov v zvezi s sklepanjem in izvrševanjem poslov na osnovi te Pogodbe. Posebne klavzule vsebuje pogodba v zvezi s planiranjem in poslovno tajnostjo. Nazadnje določa še postopek za spremembo oz. dopolnitev Pogodbe, načine njenega prenehanja in
reševanja sporov, ki bi nastali med pogodbenima strankama zaradi izpolnitve obveznosti iz pogodbe, ter postopek za samo sklenitev pogodbe. Poudariti velja, da ima pogodba okviren pomen, zaradi česar se v njej tudi predvideva, da bosta pogodbeni stranki uresničevanje posameznih ciljev in poslov, ki jih določa ta pogodba, nadrobneje urejevali še s posebnimi pogodbami. Zato ta pogodba tudi ne konkretizira posameznih pravic in obveznosti pogodbenih strank, marveč določa predvsem njuno sodelovalno dolžnost ter s tem v zvezi osnove njunega medsebojnega sodelovanja ter področja njunih temeljnih in spremljajočih dejavnosti, ki jih bosta kar se da uskladili med seboj. Pogodba določa konkretneje le področja tistih izdelkov pogodbenih strank, na katerem bosta uresničevali svoje proizvodno sodelovanje. Glede sodelovanja pogodbenih strank pri prodaji je treba opozoriti na načelno stališče pogodbe, po katerem bosta pogodbeni stranki poslovali pri prodaji svojih izdelkov še naprej samostojno, pač pa bo vsaka od strank dala drugi stranki popolno kolekcijo svojih izdelkov in bo pri prodaji svojih izdelkov informirala kupce o proizvodnem programu in izdelkih druge stranke. Prav tako bosta pogodbeni stranki še naprej samostojno načrtovali svoj bodoči razvoj, s tem da se bosta držali okvirov in načelnih smernic te pogodbe, ter še naprej samostojno odločali, kaj bosta — tudi v okviru te pogodbe
— obdržali kot poslovno tajnost, do katere druga stranka nima dostopa.
O pomenu pogodbe je spregovoril tudi tov. direktor. Predvsem je poudaril, da ta pogodba, o katere sklenitvi se je že nekaj časa govorilo in katere možno realizacijo so z zadovoljstvom sprejeli vsi naši poslovni partnerji, nima — vsaj za sedaj — nobenega cilja oz. intencije po kakršnikoli fuziji obeh podjetij. Obe podjetji bosta ostali tudi v okviru te pogodbe še naprej popolnoma samostojni in se bosta v njenem okviru tudi dogovarjali na popolnoma enakopravnih osnovah. Gre namreč za enakovredna partnerja, ki sta oba dovolj finančno močna in samostojna. Sodelovanje med takšnima partnerjema pa je mogoče samo pozdraviti. Perspektive, ki jih odpira ta pogodba, so zelo pomembne, saj so pri tem sodelovanju med pogodbenima strankama dane možnosti, da bosta skupno prevzemali določene posle. V tej zvezi bi se pogodbeni stranki lahko povezali še s kakim tretjim podjetjem, proizvajalcem talnih oblog, tako da bi nato lahko skupno prevzeli celotno notranjo opremo kakega hotela oz. drugega podobnega objekta.
Iz razprave naj posebej omenimo diskusijo tov. Janeza Bartola, ki je v zvezi z določbo pogodbe o sodelovanju pogodbenih strank v kadrovski politiki izrazil bojazen, da bi se s sporazumom pogodbenih strank, da ne bo-
Nadaljevanje na 4. strani
Nadaljevanje s 3. strani
X. ZASEDANJE DS
sta druga drugi odvzemali kadra, preprečeval posameznim perspektivnim strokovnjakom enega podjetja prehod v drugo podjetje. Predstavniki podjetja so v dogovoru pojasnili, da je smisel na tem področju, kjer se vse bolj pojavlja nelojalna konkurenca med podjetji v obliki izvabljanja kadrov z njihovim nenormalnim preplačevanjem oz., preprosto povedano, v obliki kraje kadrov, korektno vedli ena do druge ter da bosta eventualne probleme, na katere bi tu naleteli, reševali raje z medsebojno pomočjo, tako zlasti z občasnimi izmenjavami strokovnjakov, skupnimi organizacijami tečajev in seminarjev ipd. S bo zivezo pogodbenih strank pa se seveda nikomur ne preprečuje, dqj ne bi mogel po normalni poti in na normalen način prestopiti iz enega podjetja v drugo.
Na podlagi krajše obravnave so nato člani DS soglasno sprejeli navedeno pogodbo v predloženem besedilu.
V zvezi z drugo točko dnevnega reda je tov. direktor sporočil članom DS, da smo pogodbo o nabavi nove predilnice, o kateri smo že veliko govorili, zdaj v Italiji naposled podpisali. Zaenkrat gre le za nabavo potrebne opreme, treba pa bo še urediti klimatske naprave in prostore. Nabava naj
bi bila po pogodbi izvršena v aprilu prihodnjega leta ob pogoju, da bi bile vse potrebne formalnosti v zvezi z njo urejene do srede decembra, sicer pa v treh mesecih po urejenih formalnostih. Glede na to, da sc pri takšnih nabavah običajno vedno kaj zatakne, računamo, da bo nova predilnica v našem podjetju stekla nekako v drugem polletju prihodnjega leta. To je faza rekonstrukcije predilnice, v perspektivi pa se predvidevata še dve.
Ko je tov. direktor govoril o pomenu te nabave, je poudaril, da ta investicija ni le upravičena, marveč tudi za naše podjetje nujna. Zaradi težav pri nabavi surovin so bili letos v naši proizvodnji pogosti zastoji, in kar je še huje, pojavili so se celo izpadi na tržišču. S to investicijo smo morali pohiteti, čeprav mogoče sama finančna situacija zanjo še ni povsem zrela. Ustvariti bomo morali milijon dolarjev, kar pomeni, da bomo morali izvažati za vsako ceno in nekatere artikle prodajati tudi izpod variabilnih stroškov. Vendar pa imamo pri tem svojo raču-nico. Izgubo pri izvozu nam bo v celoti kompenzirala nova predilnica. V zvezi z njo se ne predvideva nobena dodatna zaposlitev ljudi, njena produk-
tivnost pa bo precej večja, s tem pa tudi dohodek.
Novo predilnico, je nadaljeval tov. direktor, smo nabavili po izjemno ugodnih pogojih. Dobavitelj nas kreditira za dobo 5 let, po podpisu pogodbe moramo plačati avansa vsega skupaj komaj v višini 5 % nabavne cene, garancijo pa nam lahko da ne le banka, marveč tudi kaka druga organizacija, npr.: Poslovno združenje.
Nazadnje je tov. direktor še pripomnil, da bi morali v svojem programu modernizacije zajeti tudi barvarno. Vendar pa njene rekonstrukcije zaradi stavbe in vrste drugih razlogov, tako zlasti v zvezi z odpadnimi vodami, še ne moremo izvesti takoj. Obenem je tov. direktor obvestil člane DS, da bomo nabavili še nov parilnik.
Po krajši obravnavi so člani DS v celoti potrdili predloge tov. direktorja in sprejeli v zvezi z novimi nabavami ustrezne sklepe. Na predlog šefa za vzdrževanje in konstrukcije dipl. ing. Toneta Dečka so člani DS sprejeli kar takoj tudi ustrezen sklep za ureditev prostorov predilnice, saj bomo morali z njo zelo pohiteti. Obenem so se tudi seznanili z deli na kanalu Mlinščice, ki bodo potekala v dveh etapah.
I.	P.
Pogovor s predsednikom sindikalne organizacije v naši tovarni
Večkrat slišimo v tovarni kake govorice io sindikatu, češ zakaj plačujemo članarino vsak mesec, češ da ni delaven in da vsak posameznik nima nobene ikorisiti od njega. Veliko je tudi govora, da izvršni odbor sindikalne organizacije premalo zastopa interese delavcev. Z namenom, da zvem kaj več o delu te organizacije in da osvetlim vsa ta vprašanja, sem povabil na pogovor predsednika sindikalne organizacije v naši tovarni tov. JOŽETA KNE-PA in mu zastavil več vprašanj. Tovariš Knep se je vabilu z veseljem odzval.
Vprašanje: Kot predsednik sindikalne organizacije imaš svoje mnenje o vseh teh govoricah in prosim, da jih pojasniš.
Knep: Že ko sem prevzemal mesto predsednika sindikalne organizacije, sem bil mnenja, da izvršni odbor ne bo imel pretežkega dela, saj na zadnjem občinskem zboru sindikalne podružnice ni bilo podanih nobenih zahtev od strani delavcev, katere bi moral reševati IO v tej mandatni dobi. Osnovna SO v naši tovarni dobi od svoje pobrane članarine samo 35 %
celotne vsote. S temi sredstvi moramo reševati vso dejavnost sindikata, ki pa ni majhna. Mislim, da ta delitev članarine, ki nam ostane v podjetju, ni primerna. Za vse govorice, ki se prenašajo v tovarni, smatram, da so neutemeljene in prosim, da naj se ne zavida tistim delavcem, ki dobijo finančno pomoč od SO. Ti so socialno ogroženi ali imajo v hiši bolezen in so potrebni naše pomoči!
Vprašanje: Delo IO SO je na polovici mandatne dobe. Kako ocenjuješ njegovo delo?
Knep: Mislim, da delo poteka po začrtani poti, katero si je IO zastavil sam. Tu lahko omenim poživitev športne dejavnosti (smučarsko tekmovanje za pokal ZLATA NIT, TEDEN ŠPORTA IN REKREACIJE itd.), saj vemo, da je ta dejavnost pri nas precej časa šepala. Namen je bil dosežen, ker mislim, da se delavci ne bi srečevali samo na delovnih mestih, ampak tudi na športnih tekmovanjih.
Marsikateri sc s tem ne strinja in misli, da je njegov prosti čas samo za
dodatni zaslužek — za boljši življenjski standard. Vemo, da smo v dobi »avtomobilizma«, v tekmi »kdor več ima, več velja« in pri tem pozabljamo na svoje zdravje, ki ga še kako potrebujemo za jutrišnji dan. Menim, da je IO sindikata že storil prve korake na tem področju in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Ostalo delo IO teče že po ustaljenih tirnicah, kot npr.: obiski bolnikov, finančna pomoč delavcem v stiski, pomoč ob nesrečah pri delu itd. Ne bo pretirana trditev, 'da smo na tem področju pokazali veliko skrb za našega delavca. In če bi IO SO ocenil po šolsko, potem bi ga ocenil prav dobro.
Vprašanje: Kakšna je povezava med IO sindikata in upravo podjetja?
Knep: Mislim, da je povezava do-bra. Lahko pa bi bila še boljša. Največ sodelujeva s šefom kadrovsko organizacijskega sektorja in vse probleme, ki se lahko rešijo, rešujeva sporazumno. Moti me le to, da se povezujem le z njim, ne pa tudi z drugimi v vodstvu podjetja. Želimo si, da bi bil krog sodelovanja čim širši.
Nadaljevanje na 5. strani
19. novembra je bila otvoritev novega bifeja pri kegljišču Induplati
Nadaljevanje s 4. strani
Vprašanje: Kako naj bi to bilo videti v praksi?
Knep: Primer štiriizmenskega dela. Preden se prične štiriizmensko delo, naj se vodstvo podjetja pogovori z delavci, zakaj je to potrebno, kakšen je namen tega dela in končno, ali je od tega odvisen celoten uspeh podjetja. Pri tem je treba gledati tudi na bo, da ne delajo v 4. izmeni vedno isti delavci (matere z več otroki). In nazadnje naj se delavcem da neko moralno priznanje, saj lepa beseda tudi lepo mesto najde. Mnenja sem, da je to tudi
njihova dejavnost in v 'njihovi pristojnosti. Primer: če sindikat nabavi pokvarljivo blago, nima možnosti tega nekam oddati, menza pa ga lahko porabi zase. Isto velja tudi za alkoholne pijače. Navadno jih je sindikat prodajal med delovnim časom, česar sedaj zaradi popivanja na delu ne sme več, menza pa lahko to opravi v popoldanskih urah. S takim načinom dela menze bi v celoti prišlo do izraza — obrat družbene prehrane.
Vprašanje: V letošnjem letu je bilo veliko pikrih tudi na račun počitniškega doma v Umagu.
Knep: Veliko govoric je neresničnih. Nekateri so že naveličani Umaga
in predlagam, da gremo v dogovor z nekaterimi podjetji glede izmenjave letnih dopustov, čudim se temu, da v večini primerov negodujejo nad prehrano in postrežbo samo naši člani kolektiva, medtem ko so drugi zelo zadovoljni in je slišati marsikatero pohvalno besedo. Mislim, da se večina strinja z menoj, da lahko povabimo celotno ekipo v Umag, ki se trudi, da čim bolj ustreže našim željam na letnem dopustu. Menim, da naj bi poskrbeli tudi za razvedrilo 'naših otrok, ki skupaj z nami preživljajo letni dopust, z otroškimi igrišči. Mislim, da to ne bi bili preveliki stroški, obenem pa bi razbremenili starše na letnem oddihu.
Vprašanje: Kaj meniš o višini regresa?
Knep: Mislim, da je bil regres za letni dopust, katerega smo prejeli, presenečenje za vse. Moti me to, da se nismo posvetovali o višini, kajti ta ne ustreza.
Vprašanje: Zakaj ne ustreza?
Knep: Zato ker pni tem nismo upoštevali kriterijev: mati samohranilka, število otrok in podobno.
Vprašanje: Naj bi bilo delo sindikalnega IO takšno, da bi bilo vsem zadoščeno?
Knep: Tako delo je nemogoče.
Se vprašanje za zaključek tega pogovora: Imaš kakšno sporočilo za kolektiv ob novem letu, ki se nam bliža?
Knep: Že več let sedim v občinski skupščini in med odborniki še nikoli nisem slišal toliko pohval na račun našega podjetja kot letos. Zahvala za to gre vsem delavcem in vodstvu podjetja in upam, da bo tako tudi v bodoče.
V novem letu 1972 želim vsem članom kolektiva mnogo zdravja, uspehov pri delu, sreče in zadovoljstva, da bi še naprej dosegali takšne rezultate kot letos.
Tovariš predsednik, za tvoje odgovore se ti najlepše zahvaljujem in ti želim veliko uspeha pri tvojem nadaljnjem delu.
Jože Gerbec
Roslovno-tehnično sodelovanje s TDT
Hiter razvoj industrije, tehnoloških procesov in strategija plasmaja narekujejo integracijske procese raznih oblik. Tudi naše podjetje je naletelo na stične točke s TDT iz Ljubljane. To se je odražalo zlasti pri kupcih, zato smo se odločili za najbolj učinkovito obliko sodelovanja, kjer bo istočasno zagotovljen napredek obeh podjetij. Osnovna ugotovitev je naslednja: Podjetji ugotavljata, da je v njuni celotni tehnični in poslovni dejavnosti mnogo skupnega, kar omogoča med njima tesnejše in trajnejše sodelovanje, da bi s skupnimi napori dosegali še ugodnejše poslovne uspehe, prav tako pa, da so v tej njuni dejavnosti tudi okoliščine, ki so na škodo njune hitrejše ekonomske rasti, tehničnega razvoja in specializacije ter medsebojne koordinacije njunih proizvodnih in poslovnih progra-
mov, ostale do zdaj še neizrabljene in neusklajene. Zato sta se podjetji sporazumeli, da z pogodbo utrdita osnove medsebojnega sodelovanja in določita področja dejavnosti, ki jih bosta med seboj v skupnem interesu, v optimalnih možnostih usklajali v obojestranskem interesu.
Sodelovali bomo tudi pri nabavi surovin, kjer bomo nastopali enotno kot znatno večji kupci in zahtevali od dobaviteljev ustrezne pogoje.
Sodelovali bomo tudi pri oblikovanju izdelkov in pri prodaji, da bomo na ta način ustregli najbolj zahtevnim kupcem. Pogodba govori tudi o skupnem planiranju, ki zagotavlja, da bosta stranki svoj bodoči razvoj načrtovali samostojno, istočasno pa sc obvezujeta, da se bosta pri načrtovanju svojega bodočega razvoja držali okvirov in na-
čelnih smernic, ter težili za tem, da kar najbolj usklajeno uresničita svoja stališča, za katera sta soglasno ugotovili, da so jima skupna.
Zadnji člen pogodbe, ki sta jo sklenili podjetji, pravi med drugim:
Pogodbeni stranki s podpisom pogodbe izražata svojo voljo, da jo bosta med seboj pošteno in vestno izpolnjevali in se v vseh oblikah njenega praktičnega izvrševanja trudili za ohranitev in krepitev svojega poslovno-tehnične-ga sodelovanja.
Ob otvoritvi novih obratov TDT v Ljubljani sta pogodbo svečano podpisala direktor dipl. ing. Srečo Bergant in direktor tov. Bernard Rode.
Mi vsi pa želimo ob sodelovanju obeh kolektivov najboljše izvajanje, napredek in še nadaljnje uspehe.
Dipl. ing. Avgust Orehek
Vaše ličilo: svetuje vam ELLE
Lepi v novoletni noči
Sedem dni lepote v decembru
Lepe roke v večerni obleki
Veliko žensk se odloči, da bodo v novoletni noči oblekle obleko s kratkimi rokavi ali, še večkrat, brez rokavov. Takšne obleke so zelo lepe, vendar pa ... Pomisliti je treba na roke, in to ne le na dlani — na roke od ramena navzdol, ki se nenadoma prikažejo iz grobih puloverjev z dolgimi rokavi in so videti grde in nenegovane, kot bi se ne spomnili nanje že od avgusta. Če želite, da bo vaš videz urejen do zadnje podrobnosti, morate misliti na vse. Nekoliko nasvetov, kako napraviti roke lepše, vam ne bo koristilo le za novoletno noč, ampak jih boste s pridom uporabljali skozi vse leto. Če ste sc odločili, da boste oblekli obleko brez rokavov, in razkrili roke v vsej njihovi lepoti, morate seveda najprej poskrbeti za depilacijo. V naših trgovinah je na voljo dovolj sredstev za odstranjevanje dlak. Roke morate depilirati pod pazduhami, odstranite pa tudi vse dlačice, tudi tiste najmanjše na laktih. Vaše roke bodo takoj lepše. Temne dlačice na spodnjem delu lakta so tako grde, da pokvarijo tudi vtis, ki ga ustvarja še tako lepa obleka. Neposredno pred odhodom v noro novoletno noč si celo roke rahlo natrite najprej s tekočim pudrom, nato pa jih po-
tresite še s pudrom v prahu. Če je obleka na hrbtu ali na prsih izrezana, storite enako tudi s kožo, ki ostaja nepokrita. Koža bo videti žametna.
Če postajajo mišice na vaših rokah mlahave in izgubljajo čvrstost, se zatecite po pomoč k telovadni vaji, s katero boste za nekaj let podaljšali svežino svojih rok. Vsak dan ponovite naslednjo vajo: roke razprostrite po mizi, nato pa izmenoma udarjajte z eno roko po drugi. Udarci naj bodo močni in sunkoviti. Vajo ponavljajte dve do tri minute. Uspeh se seveda ne bo pokazal čez noč. Če ste šele pred kratkim odkrili, da imate mlahave roke, se raje odrecite obleki brez rokavov. Do pomladi bodo vaše roke videti spet mlade, za novoletni večer pa si izberite lepo in moderno obleko — z rokavi.
SEDEM DNI LEPOTE V DECEMBRU
Če si želite, da bi bili videti na Silvestrovo lepi, pa se spomnite na to šele 31. decembra ob petih popoldne, ko imate zanemarjene lase in neurejene roke, vedite, da imate kaj malo upanja, da bi se vam vaša želja izpolnila. Za nego in lepoto potrebujete vsaj sedem dni. Če želite biti s svojo zunanjostjo na novoletni večer zadovoljni, pričnite s pripravami torej že prej. Naredite si tudi majhen načrt:
25.	december: okopajte se v kadi, namesto da bi se samo oprhali. V kad vlijte olje za kopanje, ki vam bo omehčalo kožo, med kopanjem pa se močno otirajte z grobo rokavico (najboljša je rokavica iz grobe domače volne), posebno po komolcih, bokih in nogah. Tako boste odstranili vse odmrle celice. Nato se oprhajte z mlačno vodo, obrišite se in si telo posujter s pudrom.
26.	december: takšne kopeli ponavljajte vsak večer, vse do 31. decembra, vendar vsak večer dodajte postopku kaj novega. Na primer: 26. decembra si natrite lase z ricinovim oljem, dobro ga vtrite v kožo, nato zavijte glavo v ogreto brisačo, lase pa si umijte šele dve uri kasneje.
27.	december: Danes lahko greste h kozmetičarki, da vam očisti kožo in osveži polt z masko. Vendar pojdite h kozmetičarki danes in ne jutri ali pojutrišnjem, ker bo sicer vaša koža razdražena in grda. Po temeljitem čiščenju potrebuje vsaj štiri dni, da se umiri. Če je kozmetičarka prezaposlena, ali če iz kakršnegakoli razloga ne morete k njej, si pred redno vsakodnevno kopeljo omehčajte kožo na obrazu nad kamilično soparo, potem se okopajte, umijte se s čimbolj mrzlo
Nadaljevanje na 7. strani
Slovo od nekdanjih uslužbencev
Nadaljevanje s 6. strani
vodo, na obraz pa nanesite hranilno masko.
28.	december: Po kopanju preglejte, kakšne so vaše roke in komolci, kolena in stopala. Če se vam ne zdijo, kot bi bilo treba, jih po kopeli natrite z mandljevim oljem.
29.	december: preden stopite v kad, skrbno depilirajte vse dele telesa, kjer je depilacija potrebna: noge, roke, dlačice na obrazu, pazduhe. Ta večer si kože ne drgnite z grobo rokavico, ampak se samo okopajte, obrišite in po-pudrajte.
30.	december: najbolje je, če si ta večer pobarvate lase, in jih umijete. Večkrat se zgodi, da sveže umitih las ne morete počesati, če pa se počešemo s pomočjo veliko laka, bo pričeska videti toga in nenaravna. Razen tega je sedaj tudi še čas, da popravite barvo las, če se vam ne bo najbolje posrečila. Ko si umijete lase, si skrbno uredite nohte na rokah in nogah.
31.	december: Slovesni večer se bliža. Samo še nekaj malenkosti, pa boste zablesteli v vsem svojem sijaju, saj ste se sedem dni tako skrbno negovali. Tudi danes pazite, da ne postanete živčni. Dovolj zgodaj si pripravite obleko, kupite vse, kar potrebujete, popoldne pa se posvetite svoji zunanjosti.
Ob 15. uri: navijte si lase. Veliko bolje je, če si jih navijete sami doma, zvečer pa odidete k frizerju, da vas samo počeše. Frizer bo zadovoljen, ker vam ne bo treba umivati las, vi pa si boste prihranili vse popoldne, ker vam ne bo treba čakati pri frizerju. Potem se oprhajte. Ne kopajte se, stopite le pod prho, da se osvežite, in da bodo vaši lasje ostali čisti in dišeči.
Ob 16. uri: urejanje nohtov: popravite samo še lak na nohtih, roke in stopala pa si namažite s hranljivo kremo.
Ob 16.30: Čas je, da si na obraz nanesete osvežilno masko, ter da si malo odpočijete. Najbolj vam priporočamo naslednjo masko:	raztopite zavitek
kvasa v skodelici mleka in si z zmesjo namažite obraz. Nikar ne čakajte, da se bo maska popolnoma posušila, niti je ne odstranite, dokler je še sveža. Najbolje je, če jo snamete, ko se začne strjevati. Umijte se z neprevretim mlekom. Dva tampona iz gaze namočite v mlačen kamilični čaj, položite si ju na oči, lezite in počivajte pol ure. Nazadnje se umijte z zelo mrzlo vodo. Tako bo vaš obraz svež, brez kolobarjev pod očmi, oči pa se vam bodo lesketale.
Ob 17.30: Rahlo se našminkajte in pojdite k frizerju, da vas počeše.
Ob 19. uri: sedaj lahko pričnete s šminkanjem. Niti v največji naglici pa ne smete pozabiti na dezodorant — čakata vas ples, vročina, pred vami je dolga, razburljiva noč. Potem se naličite. Lahko tudi močneje kot po navadi, uporabite lahko šminko za senčenje vek, kakršne po navadi ne nosite, saj je nocojšnja noč nekaj posebnega. Nato oblecite svojo lepo obleko, odišavite se z nekaj kapljicami parfe-ma in ... poglejte se v ogledalo. Videti ste popolni, mar ne?
Že ustaljena navada v podjetju je, da se uslužbence, kateri odhajajo v pokoj, povabi na poslovilni sprejem v tovarniško menzo ali sejno sobo. V zadnjem času je odšlo v pokoj osem članov kolektiva. Uprava podjetja je tudi njim pripravila majhen sprejem v sejni sobi.
Povabljeni so ob napovedani uri zadovoljno prihajali, posebno dobrovolj-no je prišla tov. Marija Zabavnik. Hitro je poskrbela za še boljšo voljo. O svojem življenju, delu doma in pokojnini je pripovedovala s smehom na obrazu in nas vse prisotne prijetno zabavala.
Tov. direktor se je članom, ki so po dolgih letih službovanja odhajali iz kolektiva, zahvalil za trud in delo, ki so ju vložili za razvoj podjetja. Podelil jim je darila kolektiva — namizne garniture.
Ob pripravljeni zakuski se je govorilo o vseh letih nazaj, kaj so posamezniki doživljali, o spominih, ki so se jim še posebno vtisnili v spomin in jih ne bodo nikoli pozabili. Vsi so bili mnenja, da je bilo na delu včasih lepo, včasih tudi težko, toda spomin nazaj je lep in prijeten.
Med pogovorom s tov. VINKOM JAGODICEM sem ujela na papir to, da je bil mojster v tkalnici, da se je v podjetju zaposlil leta 1938 in je v Induplati hodil dan za dnem opravljat
svoje delo kar 32 let. To dobo je prekinil med vono le za dva meseca. Ko je prišel v podjetje, je bil tkalec. Sčasoma je svojo kvalifikacijo dopolnjeval ter postal pomočnik. Tudi to mu ni zadostovalo, bil je poln ambicij in si je s tremi strokovnimi izpiti pridobil naziv in delovno mesto mojstra tkalnice. Bil je v tkalnici z listovkami in jacquardi. Zadnja leta pa, ko je tovarna nabavila nove stroje, je bil mojster v remontu in nadomestoval je izostale mojstre, kajti bližala so sc leta pokojnine in za nove stroje bi moral delati ponovne tečaje, se učiti in delati izpite, kar se ni izplačalo.
Pripovedoval je še: »Delo v tkalnici me je zelo veselilo, četudi je bilo naporno in je bilo včasih težko delati s tako različnimi ljudmi. Z vsemi sem skušal delati v prijateljskih odnosih, saj sem bil nekaka vez med delavci in vodstvom podjetja. Najbolj pa sem se vedno veselil nove plače.«
»Morda je zanimivo še to, da ko sem bil mojster, sta pri meni začela delati tov. direktor in tov. Ukmar. Srečen sem, da sta si z znanjem in pridnostjo pridobila sedanji položaj v podjetju. V pokoju sem zelo zadovoljen. Podjetju želim, da bi še naprej tako lepo napredovalo kot do sedaj.«
Tov. Karel Kokal je kar naprej pripovedoval, kako se je s sodelavci ra-
Nadaljevanje na 8. strani
Nadaljevanje s 7. strani
Slovo od nekdanjih uslužbencev
zumel. Pripovedoval je o težkih razmerah, v katerih je delal še v odprtem skladišču. Sedaj, ko je v pokoju, se rad ukvarja z rožami.
Tov. MARIJA ZABAVNIK je delala na zelo različnih delovnih mestih. Bila je v predilnici, previjalnici, transportu in drugje. Ob tej priložnosti se želi zahvaliti vsemu kolektivu preko KONO-PLANA, kajti vsakemu posamezniku ni mogla stisniti roke v slovo.
»Vsem članom kolektiva, posebno še najožjim sodelavcev, tov. direktorju in tov. Ukmarju se iz vsega srca zahvaljujem za vso pomoč in razumevanje, ki so mi jo nudili med mojim 18-letnim službovanjem v Induplati. Lahko rečem, da so mi sodelavci in podjetje vedno stali ob strani. Kadar sem bila v težavah, finančnih, saj ni bilo lahko preživljati 5 otrok, ali če je bila v dru-
žini bolezen, vedno sem naletela na dobro besedo in razumevanje. Ko sem bila v bolnišnici, sem dobila pomoč, dobila sem štipendijo za hčerko; tudi če sem bila brez drv za zimo, mi je priskočilo na pomoč podjetje. Pri vsaki nesreči sem se zatekla h kolektivu, nikoli nisem bila zavrnjena. Zelo sem hvaležna tudi tov. šiški, ki mi je vedno rada pomagala in svetovala.
Vsi uslužbenci v podjetju so mi enaki, z vsemi sem se pogovarjala enakovredno in odkrito. Vsem članom kolektiva — iskrena hvala.«
Razšli smo se z mislijo, da se na prihodnjem izletu upokojencev zopet vidimo. Tov. Ukmar pa je spretno poizvedoval, kam si povabljenci želijo na prihodnji izlet. Verjetno nam pripravlja presenečenje.
K. T.
Naš pogovor
Obrat konfekcija je sicer sorazmerno manjši obrat v naši tovarni, a je v njem kljub temu veliko zaposlenih — predvsem delavk, manj delavcev. Temu je vzrok narava dela, ker vsak stroj zahteva svojo delavko. Šivanje pa je navsezadnje le bolj žensko delo. Kot sem že omenila, obrat ni velik, a se še deli v dva dela. To sta lažja konfekcija, kjer se robi — konfekcionira namizne garniture, prte, prtiče in če je potrebno, trudi brisalke in zavese, ter težka konfekcija, kjer je rojstni kraj naših šotorov, avtomobilskih garaž, ce-rad in v zadnjem času delajo tudi ve-
liko šotorov za tehnično uporabo in civilno zaščito, poleg tega manj dodatkov za šotore (omarice, police, obešalniki) ter ležalnike.
Tu pa je zaposlena tudi moja današnja sogovornica tovarišica Milka Slevec.
Pozdrav, vprašanje, če je pripravljena za kratek klepet, ki bo ostal tudi na papirju, prijeten nasmeh in že sva sedeli vsaka na svojem stolu. Najprej mi je kar sama povedala, da rada preveč pove, kar misli.
1.	Tov. Milka, kakšno delo opravljate?
Tovarišica Milka Slevec
»Sem delavka v težki konfekciji. Šivam šotore, šotorska krila in vse drugo, kar pride na vrsto.«
2.	Pravite, da ste že dolgo v podjetju?
V Induplati delam že 17 let. To je dolga doba, polna različnih doživetij, saj sem prvič stopila čez tovarniški prag še kot mlado dekle. Vseskozi delam v istem obratu.
3.	Ste zadovoljni s svojim delom, ali imate kakšne večje težave?
Ne bi mogla trditi, da imam kakšne velike težave. Delo ni posebno naporno, vsaj fizično ne, mora pa biti človek natančen. Težav tudi nimam zaradi hrupa ali prahu, kot ga imajo nekateri drugi delavci v naši tovarni.
Ce bi že hotela povedati, kaj mi pri delu ni prav, bo pa tole. Delavke-šivilje dobimo v roke delo, recimo šotore. Te šotore posamezna delavka šiva nekaj dni, nakar dobi v delo šotorsko krilo ali cerade ali avtomobilske garaže. Pri tem pa je še teh toliko posameznih tipov, ki se med seboj več ali manj razlikujejo, torej je delo z njimi različno. Norma je dokaj visoka in delavka ne more doseči tistega učinka, pravzaprav doseči ali preseči toliko norme, kot bi jo lahko, če bi se posamezne šivilje specializirale samo na enio vrsto dela, na primer na šotorska krila ali na turistične šotore ali na avtomobilske garaže. Poleg tega pa se še včasih dogaja, da nimamo dovolj dela, stroji stojijo, plača je nižja, tedaj delavke nismo zadovoljne in to, kar se tiče plač, je tudi težava. Treba bi bilo delo preor-ganizirati, lahko bi s pravilnejšo razdelitvijo dela več naredili, tudi kvaliteta bi bila boljša. Seveda pa vem, da bi bilo treba kljub temu, da je delavka specializirana na določeno delo, včasih prijeti za drugo delo, seveda če je treba izpolniti roke, saj to koristi celotnemu delovnemu kolektivu.
4.	Ste v samoupravnih organizacijah podjetja?
Ne, nisem v nobenem samoupravnem 'organu, niti v nobeni organizaciji.
5.	Berete KONOPLAN?
Vsekakor da ga berem. Rada pogledam, kaj je v podjetju novega, veselijo me njegovi dosežki in hiter razvoj, zanimajo me proizvodnja, nabava in prodaja. Tudi druge zanimive članke rada berem.
6.	Ste si ustvarili svoje mnenje o sedanjem vodstvu podjetja?
To vprašanje je težko. Vodstvo ravna po svojem prepričanju in izkušnjah, tako da bi bilo čim bolje. Costo delavci vseh okoliščin ne poznamo dovolj in radi kritiziramo. Mislim pa, da bi se moralo na delavca bolj gledati, kajti imam občutek, da ni zadostnih medsebojnih stikov, da ljudje, ki vodijo naše podjetje, premalo hodijo v obrat, da bi videli, kako in kaj se dela. Ustvarili bi si tudi večje spoštovanje na obeh straneh.
7.	Pustimo sedaj tovarno, povejte mi še, prosim, v čem vidite smisel življenja?
Sem sama in nimam družine. Zato je služba v mojem življenju prva skrb. Rada lepo zaslužim, da imam pogoje za lepo življenje, da si kaj lepega kupim in da kam grem. Želim si, da bi bila zdrava in bi lahko še dolgo zadovoljna hodila na delo.
Katja T.
Naša najboljša dvojica Rihtar—Andromako
IV. tekstiliada v kegljanju
Naša ekipa v borbenih dresih — lepo bi bilo imeti enake drese
V dneh 23. in 24. oktobra letos je bilo IV. tekmovanje tekstilcev Slovenije v kegljanju. Organizator letošnje prireditve je bila sindikalna organizacija tekstilne tovarne SVILA, Maribor. Organizacija tekmovanja je bila izvedena brezhibno in se je udeležilo skupno deset tekstilnih podjetij s 168 kegljači in od tega 149 moških ter 19 žensk. Ženske kegljavke so se letos prvič ocenjevale.
Kakor prejšnja leta se je tudi letos tekmovalo v disciplini borbenih iger, v kateri disciplini je nastopilo po deset kegljačev v moštvu in skupaj 17 ekip. Prvo mesto je doseglo moštvo iz podjetja Mariborska tekstilna tovarna s 769 podrtimi keglji.
Naše moštvo je doseglo osmo mesto s 633 podrtimi keglji in se je uvrstilo v zgornjo polovico tabele.
V disciplini dvojice na 100 lučajev mešano je nastopilo skupaj 84 dvojic in je prvo mesto zasedla dvojica iz podjetja Bombažna predilnica in tkalnica Tržič z 876 podrtimi keglji.
Najboljša dvojica iz naše podružnice v postavi RIHTAR-ANDROMAKO je zasedla 17. mesto s 789 podrtimi keglji. Tudi drugi tekmovalci iz Jarš so se plasirali prav dobro in sta zadnja tekmovalca dosegla 35. mesto s 760 podrtimi keglji.
Med posamezniki je zasedla v disciplini 100 lučajev mešano prvo mesto CVETKA ČADEŽ iz podjetja Tckstilin-
dus Kranj s 399 podrtimi keglji. Naši tekmovalki sta dosegli: enajsto mesto MINKA JUHANT s 332 keglji in trinajsto mesto MIJA POŽAR s 316 podrtimi keglji.
Med moškimi posamezno na 100 lučajev mešano je bil ocenjen kot najboljši AHAČIČ iz Bombažne predilnice in tkalnice Tržič s 441 podrtimi keglji.
Med moškimi kegljači Induplati je bil najboljši DANE ANDROMAKO in je zasedel osemindvajseto mesto s 404 podrtimi keglji.
Naslednje leto bo organizator tek-stiliade v kegljanju podjetje Svilanit iz Kamnika.
F. R.-M. K.
&&&Letna claciLa
Prišla je zima, prinesla je s seboj svoje praznike. Zelene dišeče jelke, iglaste borove vejice, zlate pentlje in bleščeči okraski bodo kmalu v naših domovih. Zadišala bo atmosfera novoletnih praznikov in treba bo misliti na praznični jedilnik, garderobo, darila ... Zadržimo se na darilih, saj se je često težko odločiti.
S čim bomo razveselili svoje bližnje? Daril v trgovinah je dovolj za vsak žep in lahko bomo razveselili svoje otroke, soprogo, starše, sorodnike, prijatelje.
Vsi se bomo najprej zamislili, kaj bo pod jelko našel naš otrok. No, igrač je v trgovinah dovolj in izbira ne bo težka.
Otroka, ki že hodi v šolo, bodo razveselile knjige, ki ustrezajo otrokovi starosti. Vsaka knjigarna je polna različnih knjig. Igrač je tudi že prav lepa zbirka v naših trgovinah. Seveda so med njimi take, ki so zelo drage, in so vsakomur težko dostopne, so pa tudi lepe, enostavne in cenene igrače, katere čestokrat dosežejo večji učinek kot drage. Predvsem mora biti igrača primerna otrokovi starosti, da se bo z njo znal igrati in jo ceniti. Otrok se z igračami prične učiti.
Mnogi med nami bodo preživeli novoletno noč v hiši svojih sorodnikov ali prijateljev. Lepi običaji narekujejo, da v goste ob takih priložnostih ne smemo praznih rok. Ena od idej za pri-Nadaljevanje na 10. strani
Nadaljevanje ? 9. strani
c/yobletna dacila
menno darilo so lepi pladnji, najlepši so leseni. Na tak pladenj lahko postavimo vse, od steklenice s pijačo za gostitelja, bonbonjere za gospodinjo, pa do sladkarij ali drobnih igrač za otroke. Vse skupaj pa moramo lepo zaviti v celofanski papir ali primeren papir z novoletnimi motivi, okrasimo s pentljo močne barve, dodamo zeleno jelkino ali borovo vejico. Družino svojega prijatelja ali sorodnika bomo razveselili z ne prevelikimi stroški. Gospodinja bo tak pladenj lahko uporabljala pozneje ob vsaki priložnosti.
Razen tega pa je še vrsta lepih in praktičnih daril, ki jih najdemo v na-
Primerna novoletna darila
ših trgovinah. Če so naše možnosti nakupa manjše, bomo pomislili, kaj naš družinski član rabi, da mu bomo koristili in ga razveselili. Če pa se odločimo, da bomo ob novem letu segli malo globlje v žep, so izredno primerna darila za ženo ali dekle razne ogrlice, zapestnice in ostali modni dodatki, ki so sedaj tako zelo v modi. Tudi pokrivala za glavo niso ženski nikoli odveč. Mož, fant in že odrasel sin pa bodo veseli srajčnih gumbov, kravate, srajce, modnega šala ali kučme za zimske dneve. Če se moški ukvarja s kakšnim hobijem, pa odločitev za darilo sploh ni težka.
Če boste novo leto čakali doma, organizirajte po polnoči malo loterijo, za nagrade pa naj bodo malenkosti, kot so toaletna mila, zavitki cigaret, robček, majhni zavitki s sladkarijami in podobno. S tem boste zelo popestrili praznovanje in razpoloženje bo odlično.
c$aečniki za
Bliža se novo leto, vsi vedno bolj premišljujemo o novoletnem praznovanju, da nam bo le-ta minil kar najbolj prijetno, da nam bo ostal v spominu kot najlepši dan v letu in da nas bo tako spremljal skozi vse leto.
Marsikaj bomo poskušali narediti doma sami, da bo res praznično vzdušje. Vsi vemo, da so enostavne stvari zelo lepe, so pa tudi poceni. Poskusimo si narediti svečnik.
Svečnik je sestavljen iz dveh osnovnih materialov: iz povezujočih lesenih delov in iz majhnih, kratkih bakrenih cevk.
Za izdelavo lesenih delov potrebujemo čim bolj enakomerno raščen, ne pretrd les (na primer bor) v obliki letve s presekom 22 X 10 cm. Na dolžino 15 cm urezane dele na vsakem koncu navrtamo 10 mm premera veliko luknjo. Sredina izvrtine naj bo od konca oddaljena 11 mm. Ker je izvrtana luknja tako zelo blizu konca letve, se les rad razcepi, zato moramo biti zelo previdni pri izbiri svedra.
Da bodo vse luknje natanko na istem mestu, to je namreč zelo pomembno za lepo izdelavo in videz, je priporočljivo, da si napravite omejeval-nik, ki vam ne bo samo zagotovil natančne odmere, temveč bo po možnosti tudi preprečil, da se vam bo les izcepil. S finim brusnim papirjem moramo zaokrožiti vse vogale in robove. Komur surovi les ni všeč, ga naposled lahko še luži, barva ali lakira.
POJASNILO
AA/^WWWV\AA/WWWWVWWWWy\AAAA/WWVWWWVWWWWWVW
ZAHVALA
<	V-sem sodelavkam .in sodelavcem iz obrata sukalnica in drugim	<
>	članom kolektiva se najlepše zahvaljujem za izkazano sočutje in	>
<	razumevanje ob boleči izgubi moje drage mame FRANČIŠKE	s
?	URH. Zahvaljujem se tudi za finančno pomoč.	<
<	Hčerka Pepca Poljanšek z družino	s
s	Ob težkih trenutkih, ki jih preživljam zaradi hude in kritične	S
č	bolezni -svojega moža, s-o se mi sodelavke in sodelavci težke k on-	<
>	fekcije razumevajoče približali. Vsem se iskreno zahvaljujem za	>
s	denarno in moralno pomoč, ki -so mi ju nudili.	S
S	Marinka Kern	>
WWW\»%A^WWVVWWWVWWW\AČJVWWWNAAAAA/WWVWWVWVVVW
Na željo tov. Kodermana izjavljam naslednje:
Med kolektivom Induplati se širijo govorice, da je bil tov. Vinko Koderman vinjen, ko se je pripetila nesreča 26. oktobra 1971. Tov. Kodermana sem videla neposredno po nezgodi in izjavljam, da je bil popolnoma trezen, zato so vse govorice o vinjenosti neresnične.
Dr. Marija šiška
IN MEMORIAM
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Katja Tabernik, Ureja uredniški odbor: ing. Janko Ukmar, ing. Lado Zabukovec, dipl. ing. Janez Pezdir, dipl. ing. Avgust Orehek, dipl. ing. Boža Pogačnik, ing. Jože Klešnik, Cilka Mrdženovič, dipl. ing. Branko Novak, Majda Škrinjar, Ivo Sešek, dipl. ing. Franc Verhovec, Janez Rainer. V uredniškem odboru sodelujejo po službeni dolžnosti: direktor, predsednik sind. org., sekretar Z K, predsednik mlad. org. — Natisnila tiskarna PTT v Ljubljani
V prometni nesreči, pri lopravljanju službene dolžnosti, smo izgubili našega zvestega sodelavca tovariša JOŽETA PAVLI JA. V našem podjetju je bil šofer več bot 20 let in je to delo opravljal vse do svoje prezgodnje 'smrti.
Pri svojem delu je bil vesten in discipliniran -ter vedno pripravljen pomagati sodelavcu. Nikoli ni znal reči »ne bom«. Vsako delo je z veseljem sprejel in ga tudi uspešno opravil. Bil je previden in sposoben v svojem poklicu. Prevozil je tisoče in tisoče kilometrov z našim tovornjakom ter avtobusom in vedno smo se počutili varni, 'kadar je on sedel za volan. Jože je bil priljubljen med nami, kajti za vsakogar je imel dobro besedo in vsakomur je bil v pomoč, če je 'le mogel.
S svojim delom je 'bil vreden posnemanja in marsikomu za vzgled -in takšen nam bo ostal v trajnem spominu.	Knep
^č7WW\AA^VWWWWWWWWVWWWWWVV\AAAA/WVWWVWWWWVWWWWWWWWw/VWVWWVWVWVV
ptaznicne dni
Bakrene cevke so na dolžino 4 cm odrezani deli navadnega bakrenega voda. Taka cev se pri vodovodni napelja-
vi za ogrevanje uporablja kot deset-milimetrska. Debelina stene je 1 mm, tako da znaša notranji premer 8 mm.
Potem ko cevko odrežete na dolžino, odstranite srh z drobno pilo za železo. Z nekoliko bolj grobim brusnim papirjem zbrusimo cevko v prečni smeri. Tako se pokaže pristna barva bakra in vam da lep kontrast proti barvasti sveči in svetlemu lesu.
Sestava obeh delov je sedaj zelo enostavna. Biti moramo previdni, ko prilagamo zunanji premer cevke v izvrtane luknje v letvi. Samo to, da imamo podano mero 10 mm, ni dovolj. Vsekakor moramo pred vrtanjem vseh lukenj poiskusiti bakreno cevko, kajti le-ta ne sme biti preveč rahla, da nam ne bo dobila nepravilne oblike.
Naši sliki 1 in 2 prikazujeta, v kakšne raznolike oblike is e -da ta -svečnik spremeniti. Pozneje se boste gotovo domislili še drugih oblik in možnosti, kako spremeniti položaj svečnika in s tem gostoto svečk.
Ker mora biti na konceh svečnika vedno po en spodnji del, je možno sestaviti samo oblike, ki imajo pri odprtih figurah neparno število deščic, pri zaprtih, to se pravi večkotnih ali okroglih, pa parno.
Na sliki 3 je prikazano, kako lahko naredite svečnik s tremi ravninami. Potem namreč niste vezani na vedno nadaljujočo se obliko. Pogoj pri tem pa je, da štrlijo kovinske cevke, v katere pozneje vtaknemo svečke, za toliko nad svojo deščico, da lahko nanje nataknemo še drugi dve deščici.
Vir: Naš dom, 1970
PROIZVODNJA IN KVALITETA V OKTOBRU 1971
Proizvodni obrati »o delali v mesecu oktobru v normalnem s planom predvidenimi delovnimi izmenami.
Oskrba s surovinami za predilnico in prejo za tkalnico ni bila zadovoljiva. V predilnici je primanjkovalo vlakna in je predilnica pridela zaradi tega s proizvodnjo movil preje. To pa se odraža tudi na izpolnjevanju mesečnega plana.
V tkalnici pa je primanjkovalo predvsem Nm 9/1 malon, 16/1 bombaž, 20/1 bombaž .in 60/2 poliester. Obrat tkalnice je imel še vedno precej zastojev.
Proizvodni rezultati za posamezne obrate v mesecu oktobru, kumulativno za deset mesecev in primerjava z letom 1970, so naslednji:
Po posameznih grupah tkanin pa je bila v oktobru dosežena naslednja kvaliteta:
V bombažni grupi sta najbolj problematična artikla 2027 in 2077/150, pri katerih je I. klase samo 85% oziroma 79 %. Poslabšala se je tudi kvaliteta bombažnih tehničnih tkanin.
in pa uporabi v tkalnici (da se ne vračajo polovični navitki), kateri se potem vržejo v odpadke.
Po dosedanjih podatkih bo odpadkov, ki so evidentirani v letošnjem letu, okoli 48.000 kg. Tudi nad to številko se moramo resno zamisliti.
	I. kval. %	II. kval. %	III. kval. %	nereg. tk. %
bombažne tkanine	94,75	2,80	1,07	1,38
sintetične tkanine	78,82	8,67	4,55	7,96
bombažno-lanene tkanine	87,73	5,79	2,38	4,10
lanene tkanine	96,84	1,55	0,56	1,05
	okt. 71 %	indeks okt. 70 %	,kumul. 10 mes. %	indeks za 10 mes. kumud. 70 - %
Predilnica — predenje	110,3	123,9	103,0	110,8
— sukanje	112,8	109,2	107,9	103,3
Tkalnica — mtr	92,8	90,5	93,4	94,3
— m1	92,2	94,7	92,5	99,5
— 000 vot.	92,2	86,6	98,7	95,2
Oplemenitilnica — mtr	86,1	90,1	89,4	93,3
Konfekcija — Nh	—	163,5	—	136,1
V mesecu oktobru so mesečne proizvodne plane izpolnili le predilnica, sulkančarna din, lahko bi rekli, tudi konfekcija, kljub temu, da primerjave po mesecih ni. Je pa močno presegla proizvodnjo, rperjeno z Nh, v primerjavi z 1. 1970. Tkalnica svojih planiranih obveznosti ne izpolnjuje. Temu analogno pa sledi tudi slabši rezultat oplemeni-tilnice.
Kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin je še v stalnem upadanju. Vzroki vedno slabše kvalitete so objektivnega in subjektivnega izvora. Mesec oktober je bil glede dosežene kvalitete najslabši v letu 1971, da o letu 1970 sploh ne govorimo. Objektivni razlog slabše kvalitete je le v delno slabši kvaliteti Nm 9/1 malon bel in Nm 10/ šan-tung efekt. Ostale vrste preje so bile na nivoju prejšnjih mesecev.
Kvaliteta surovih in adjustiranih tkanin je bila naslednja:
V	grupi sintetičnih tkanin so najbolj problematični naslednji artikli: 3001-120, 3109-140, 3008-135, 3077-13 + + 33, 3115-140, 3130. Pri vseh teh artiklih je I. klase samo od 69—82%. V tej grupi je tudi razred neregularnih tkanin izredno visok, kar je razvidno iz tabele.
V	grupi bombažno-lanenih artiklov pa je problematičen artikel 5000, pri katerem je doseženo samo 76% I. klase.
Naloga tkalnice je, da s poostreno kontrolo in pravilnim vzdrževanjem strojev izboljša kvaliteto. Kajti rezultati meseca oktobra so že resno zaskrbljujoči.
Odpadki v pripravljalnici An tkalnici so porastli za okoli 20 % glede na leto 1970, kljub temu da je proizvodnja približno ista. Tu je potrebno posvetiti več pozornosti kvaliteti navijanja votka, dolžine rezerve za menjavo
WSAWVNAATA/WVWVWVWWWVWV
Vsem
bralcem
Konoplana
želi
srečno novo leto 1972 Tiskarna
PTT
AAA/'/WVWWWWWWVWWWWV'
OBVESTILO
I.	kvaliteta
II.	kvaliteta
III.	kvaliteta
neregularne tkanine
surove	adjus tirane
tkanine %	tkanine %
86,74	85,87
5,80	5,78
2,79	2,77
4,67	5,58
Vsem rednim bralcem KONOPLANA sporočamo!
Kdor želi vezati vse številke Konoplana iz leta 1971, naj jih odda uredništvu Konoplana najkasneje do konca januarja 1972.
Uredništvo
Obvestila iz kadrovske službe
VSTOPI:
1.	Mlakar Janez, prevzem sur. tkanin, vstopil 1. ll. 1971.
2.	Dipl. ing. Artač Majda, inženir-tehnolog, vstopila 2. 11. 1971.
3.	Ku.rzweil Vinko, pripravnik, vstopil 2. 11. 1971.
4.	Močnik Ciril, delavec v aluminij, vstopil 3. 11. 1971.
5.	Šakanovič Minka, delavka v su-kalnici, vstopila 12. 11. 1971.
6.	Bergant Anton, strojni ključavničar v alum. odd., vstopil 18. 11. 1971.
7.	Klančar Štefka II., šivilja, vstopila 19. 11. 1971.
8.	Rode Stane, mazač strojev, vstopil 23. 11. 1971.
IZSTOPI:
1.	Tekavec Slavica, tkalka, izstopila 29. 10. 1971.
2.	Poljanšek Valentina, tkalka, izstopila 29. 10. 1971.
3.	Repnik Marija, sukata, izstopila 2. 11. 1971.
4.	Pučko Vera, tkalka, izstopila 5. 11. 1971.
5.	Dipl. ing. arh. Benda Marjana, izstopila 16. 11. 1971.
6.	Hilič Husein, dvoriščni delavec, izstopil 23. 11. 1971.
7.	Hribar Anton, dvoriščni delavec, izstopil 23. 11. 1971.
8.	Jančigaj Stane, čistilec strojev, izstopil 23. 11. 1971.
9.	Rihtar Iztok, dvoriščni delavec, izstopil 24. 11. 1971.
POROČILI SO SE:
Franc Žučko, ključavničar, in Francka Prosenc, previjata, Kimovec Suzana, tkalka, poročena KOTNIK.
'N/W\AAA7WV\AAAA/WWWVWWWWWNAAAA/\AAAAAAA/V\rywWWWWVVWWWWWVWWWWVWVWWWWWVN
|	Q}&em	|
|	(Si)(9jim elanom
j želimo 6tečno |	nooo leto
|	1972	|
i;	Vsi samoupravni organi	<
i	in uredništvo Konoplana	<
>	tovarne	<
\	INDUPLATI	\
'v%/WWWW'yW\AAAAAAAAAAAAAA/WWWWW\AAA^AAAAAAAA/'AAAAA/W\AA/V\AWAAA/WWWWNAAA/WVWWWW\A/
Za reševalce smo pripravili tri denarne njagrade
nagrada 100,00 din nagrada 50,00 din nagrada 30,00 din
Rok oddaje rešenih križank je najkasneje do 3. 1. 1972. leta v uredništvo KONOPLANA.