Proletarci rseh dežel, združile sel
Lfnbljana, sreda, dne 20. aprila 1960 • Leto D. • Štev. 109 • Cena 10 Al
.DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI .UT®-' SKE PRAVICE«. KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNTSTICNA PARTIJA SLOVENIJE, IN .SLOVENSKEGA POROČEVALCA.. KI GA JE LETA 194,1 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA
GLAVNI UREDNIK	ODGOVORNI UREDNIK
RUDI JANHUBA	IVAN ŠINKOVEC
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE
DRUGI DAN V. KONGRESA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE
Socialistične sile sveta naj dosežejo medsebojne odnose, ki bodo vzgled sodobnim mednarodnim odnosom
Kongres so včeraj dopoldne pozdravili delegati iz Argentine, Brazilije, Čila, Gane, Indije, Izraela in Francije — Plenum je sprejel poročilo verifikacijske komisije, izvolil komisiji za spremembe v statutu in za kongresne klepe ter sklenil nadaljevati delo v komisijah za organizacijska vprašanja, za politična in ideološka vprašanja ter za družbeni sistem in gospodarstvo — Uvodne referate za delo v komisijah so imeli Cvijetin Mijatovič, lilentije Popovič in Avdo Humo. Popoldne so kongres pozdravili delegati iz Italije, Japonske, Tunizije in Kenije, nato pa so v razpravi govorili Vladimir Bakarič, Stane Kavčič, Edvard Kardelj in Vidoje Smilevski
BEOGRAD, 19. aprila. (Tanjug). Pod predsedstvom dr. Vladimira Bakarića je V. kongres SZDLJ davi nadaljeval delo.
Danes so želeli kongresu uspešno delo in mu sporočili pozdrave svojih strank predstavniki Socialistične stranke Argentine, Delavske partije Brazilije, Socialistične stranke Čila, stranke Narodne konvencije Gane, Narodne socialistične stranke Indije, Združene delavske stranke Izraela in Združene socialistične stranke Francije.
Kongres je sklenil delati v treh komisijah: za organizacijska vprašanja, za politična in ideološka vprašanja ter za družbeni sistem in gospodarstvo. Uvodne govore o vprašanjih, ki jih bodo obravnavale komisije, so imeli Cvijetin Mija-tovič, Milentije Popovič in Avdo Humo.
V vsaki komisiji bo delalo po 100 do 120 delegatov, drugi delegati pa se bodo lahko po svoji izbiri vključili v delo komisij. Sklenili so, da se bo razprava začela na plenarni seji.
Danes so izvolili tudi komisiji za spremembe v statutu in za kongresne sklepe ter sprejeli poslovnik o delu kongresa. Izvolili so tudi kandidacijsko komisijo za Zvezni in Nadzorni odbor. Soglasno so sprejeli poročilo verifikacijske komisije. V delu kongresa sodeluje 1624 delegatov, med njimi 224 žensk. Upravičeno odsotnih je 33 delegatov.
Dopoldanska seja se je končala ob 13. uri, popoldne pa je kongres nadaljeval delo ob 17. uri.
Popoldne so kongres pozdravili delegati iz Italije, Japonske, Tunizije in Kenije. V razpravi so govorili dr. Vladimir Bakarič, Stane Kavčič, generalni sekretar Socialistične zveze Edvard Kardelj in Vidoje Smilevski.
Pod predsedstvom dr. Vladimira Bakarića je V. kongres S rialistične zveze delovnega ijudstva Jugoslavije davi nadaljeval delo.
Prihod članov delovnega predsedstva s tovarišem Titom na čelu so delegati in gostje v dvorani navdušeno pozdra-
Predsedujoči je pozdravil delegata Nepalskega kongresa, ki je prispel med delom V. kongresa SZDLJ. Nato so prebrali telegrame iz inozemstva, v katerih so izražene kongresu želje za uspešno de-
lo.	Telegrame so poslali: Vse-afriško osvobodilno gibanje Vzhodne in Centralne Afrike, Domovinska fronta Vietnama, Nacionalni svet fronte Demokratične republike Nemčije, Ljudska demokratična zveza finskega naroda, Centralni komite KP Avstrije in Združena socialistična stranka Katalonije.
Potem so izvolili komisijo za . spremembe v statutu SZDLJ j m komisijo za sklepe V. kon- i gresa Socialistične zveze.
V	komisiji za spremembe v statutu so: Antun Biber, Ivan Božičevič, Milič Bugarčič, Krsto Bulajič. Bosa Cvetič, Dušan Djurdjič, Miloš Grbac, Pavle Jakšič, Franc Kimovec, Krste Markovski, Ljubica Mihič, Jožef Nagy, Mica Novko-vič, Radovan Papič, Krsto Popi voda, Stevan Puvalič, Franjo Gaži. Radovan Stijačič, Ismet Šačiri, Blagoje Talevski, Slavko Vitas. Todor Voj vodič in Olga Vrabič.
V	komisiji za sklepe V. kongresa Socialistične zveze so: Hasan Brkič, Anka Berus, Bogomir Brajkovič. Krste Crven-kovski, Dare Džambas. Jure Franičevič. Avdo Humo, Fadil Hodža. Djurica Jojkič. Stane Kavčič, Otmar Kreačič. Miha Marinko, Cvijetin Mijatovič, Mžlka Minic. Milentije Popcn vlč, Petar StamboJV* Maks
Snuderl, Šoti Pal, Borko Te-melkovski, Božidar Tomič, Mika Tripalo. Jovan Vesel inov, Veljko Vlahovič, Drago Vuči-nič in Svetozar Vukmanovič.
Potem so pozdravili udeležence kongresa in goste: v imenu Socialistične stranke Argentine David Tieffenberg, član Izvršnega odbora te stranke, v imenu Delavske partije Brazilije Leo D’ALmeiđa Ne-ves, podpredsednik Izvršnega komiteja stranke, v imenu Socialistične partije Čila Ma-nuel Mandujano Navaro, na- ‘ mestnik generalnega direktorja stranke. Kongres je toplo pozdravil govore teh predstavnikov socialističnih in delavskih partij iz Južne Amerike.
Potem je delegat Mitja Ribičič prebral poročilo verifikacijske komisije. Za V. kongres
SZDLJ je bilo izvoljenih 1298 delegatov na občinskih konferencah, 200 je bilo delegiranih iz organizacij kolektivnih Članov SZDLJ, 159 jih je pa članov zveznega in nadzornega odbora. Med 1657 delegati je 224 žensk. V delu kongresa sodeluje 1624 delegatov, 33 pa ni navzočih zavoljo bolezni, uradnih poti in podobnih vzrokov.
Poročilo verifikacijske komisije so sprejeli soglasno, potem pa je delegat Sreta Kovačevič prebral predlog poslovnika o delu kongresa. Tudi ta predlog so sprejeli delegati soglasno.
Predsedujoči dir. Vladimir Bakarič je obvestil navzoče, da bo pozdravil kongres v imenu Partije narodne konvencije Gane Simon Wellington Ku-
m st kc N. d«
plosjsanjem.
V imenu Združene delavske partije Izraela (MAPAM) je pozdravil V. kongres politični sekretar stranke Arci Reuben.
Kongres je pot vil v imenu
stranke Francije Claude Bour-det.
Po polurnem premoru so delegati na predlog Trpe kovljevskega soglasno sklep, da bo kongres val delo v treh komisijah. V vsaki komisiji bo delalo 100 do 120 delegatov. Drugi delegati se bodo lahko po prosti izbiri vključili v delo tiste komisije, ki se zanjo zanimajo.
Kongres je sprejel tudi predlog o delegatih, ki bodo začeli prve seje komisij. Prvo sejo komisije za organizacijska vprašanja bo začel Vidoje Smilevski, komisije za politična in ideološka vprašanja Milka Minič, komisije za družbeni sistem in gospodarstvo pa Albert Jakopič.
Sklenili so tudi, da pridejo uvodni govori za delo v komisijah pred plenum in da se bo tudi razprava začela v plenumu.
Član Zveznega odbora Cvijetin Mijatovič je imel potem uvodni govor o nekaterih organizacijskih vprašanjih ter vprašanjih metod dela SZDLJ. Nato je govoril o ideoloških in političnih vprašanjih Milentije Popovič. Po govoru Milentija Popoviča je imel uvodni govor za razpravo v komisiji za družbeni sistem in gospodar-
S prvega sestanka komisije za izdelavo sklepov petega kongresa Socialistične zveze Jugoslavije
stvo član Zveznega odbora j Avdo Humo.
Po govoru Avda Huma je i predsedujoči dr. Vladimir Ba- j I karič predlagal, naj kongres ;
: izvoli kandidacijsko komisijo, j i Njegov predlog je bil soglas- \ i no sprejet. V kandidacijsko ; J komisijo za zvezni in nadzorni j odbor Socialistične zveze so j bili izvoljeni: Nikola Aleksov- j . ski, Srečko Bijelič, Josip Cazi, ; ' Edhem Čarno, Stevan Doronj- j ski, Veselin Djuranovič, Beška > Frntič, Rade Hamovič, Mačaš Kaleman, Djuro Kladarin, Lazar Koliševski, Vlado Krivic, Šeffcet Maglajlič, Olga Mara-sovič, Osman Miftari, Voj a Milinković, Andrija . Mugoša,
Dušan Petrovič, Dobrivoje Radosavljevič, Vladimir Simič, Malika. Sčepanovič, Koij Široka, Janez Vipotnik, Vlada Ze-čevič in Jakob Žen.
Dopoldanska seja kongresa je bila končana ob 13, kongres pa je nadaljeval delo popoldne ob 17.
Pod predsedstvom Mihe Marinka je V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije danes popoldne malo po 17. uri nadaljeval delo. Ko so v dvorano prišli člani delovnega predsedstva s tovarišem Titom na čelu, so delegati vstali in jih pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem.
Kongres so nato pozdravili
v imenu Komunistične partije Italije član CK KP Italije Aldo Tortorella, v imenu Socialistične stranke Japonske sekretar urada za mednarodne stike te stranke Fusao Jama-guči, v imenu Neodestura Tunizije član politbiroja te stranke Ahmed Talili, v imenu kenijskega gibanja neodvisnosti pa predsednik Ogin-ga Od inoga.
Udeleženci kongresa so njihove pozdravne govore toplo sprejeli.
Predsedujoči Miha Marinko je potem obvestil delegate, da kongres stalno prejema brzojavke iz vse države, v katerih izražajo delovni ljudje željo za uspešno delo kongresa.
V nadaljevanju dela kongre-Vladimir Ba-
odmo.ru je v razpravi go-sekreta-r Socia-ljud-Edvard Kar-j:e stopil na govomi->der. so ga detegati pozdra-z dolgotrajnim ploskanjem in skandiranjem	»Tito—Kar-
delj«.
Za Edvardom Kardeljem je govoril še Vidoje Smilevski.
Pogled v veliko dvorano Doma sindikatov v Beogradu med včerajšnjim plenarnim zasedanjem V. kongresa
zveste delovnega ljudstva Jugoslaviji
Predsednik Tito sprejel delegata Kenije
Beograd, 19. apr. (Tanjug) Predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije Josip Broz Tito je da-I nes popoldne v Domu sindikatov sprejel člana delegacije kenijskega gibanja neodvisnosti, ki prisostvujeta V. kongresu SZDLJ. predsednika giba-| nja Oginga Odinga in sekire-I tarja komisije za zunanje za-! deve gibanja Vera Abotha, ter se je 7 njima razgovaijal.
DRUGI DAN V. KONGRESA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE
UVODNE BESEDE CVIJETINA MIJATOVIČA ZA RAZPRAVO V ORGANIZACIJSKI KOMISIJI
O nekaterih organizacijskih vprašanjih in delovnih metodah
Socialistične zveze
-Po svojem značaju- — je dej a] na začetku Cvijetin Mi-jatovič — -SZDL- ni politična stranka, temveč postaja, kakor je rečeno v predlogu statuta, ,ena izmed najpomembnejših oblik samoupravljanja v političnem in družbenem življenju’, najširša družbena in organizacijska oblika vseh zavestnih socialističnih sil v na- j ši državi'. Pri nas torej ni eno- j strankarskega sistema, kot navadno mislijo tisti politiki, ki so vajeni razpravljati po določenih shemah. Da bi doumeli značaj SZDLJ, je treba izhajati iz družbenega sistema, v katerem ta organizacija deluje, od sistema socialistične demokracije, kakršen je v socialistični Jugoslaviji. Bistvo te oblike je v tem, da je globoko demokratična, taka, kakršna je v celoti naša socialistična demokracija — neposredna, množična ,od vseh za vse’. Oblika je tesno povezana s cilji, z vsebino. Razvijati sistem najširše, neposredne demokracije delovnega ljudstva
more razvijati samo organizacija, ki tudi sama uporablja ustrezne, resnično demokratične oblike in metode delovanja, da tudi v njej državljani, brez kakršnegakoli vmešavanja sami sebe upravljajo.
Zato je bistvena značikiost metode političnega dela v SZDL, da državljan ni predmet, temveč osebek političnega delovanja. SZDL nikakor ni politična organizacija klasičnega tipa, v kateri se uveljavlja državljan samo včasih in posredno, temveč je eden izmed njegovih najpomembnejših demokratičnih instrumentov v vsakdanji in neposredni praksi socialističnega samoupravljanja. V tem je pomen neposredne socialistične demokracije pri nas, ki je neprimerno širša od katerekoli demokracije večstrankarskega sistema. Z razvojem samoupravnega sistema smo prešli v celoti tudi pri nas enostrankarski sistem in zato sta doživeli kakovostne spremembe tako ZK kot SZDL.-«
POJMOVANJA, KI JIH JE ZAVRGEL VES NAŠ RAZVOJ
Cvijetin Mijatović je potem dejal, da srečujemo v naši politični praksi še pojave, ki pomenijo pravzaprav sektaško podcenjevanje pomena Socialistične zveze.
Svoječasno je bilo tudi več tega nerazumevanja takih pojmovanj v raznih inačicah in seveda tudi temu ustrezne prakse. Tako smo po zmagi v narodnoosvobodilnem boju naleteli na mnenja, da je po uspešno izvedeni revoluciji narodnoosvobodilna fronta ali kaka podobna organizacija nepotrebna. Kasneje so bila tudi druga, temu podobna pojmovanja: da je SZDL večji del organizacija za podeželje, da v mestu nima kaj delati, ali to, da je to transmisija ZKJ in organ oblasti, torej da ima nalogo izvajati že dokončne sklepe in odločitve, ki so jih sprejeli izven nje; spet drugi so menili, da je v razvitem sistemu socialistične demokracije socialistični razvoj toliko objektiviziran, da bo potekal avtomatično in da zato slabita vloga in pomen SZDL in drugih subjektivnih socialističnih sil.
Taka pojmovanja in tako prakso je zavrgel ves naš dosedanji razvoj.
V nadaljevanju uvodnega govora je govoril Cvijetin Mijatović o odnosu med SZDLJ in Zvezo komunistov Jugoslavije. Poudaril je, da je v naši državi že zdavnaj teoretično in praktično pojasnjeno vprašanje, kje naj bosta v našem političnem življenju mesto in vloga Zveze komunistov in kje Socialistične zveze.
Zveza komunistov in Socialistična zveza se razvijata vzporedno kot dve samostojni, v našem sistemu neogibni politični organizaciji z enakimi cilji, toda z različno fiziognomijo in posebnm obeležjem.
Ne samo v teoriji, temveč tudi v vsakdanji praksi je po-
stalo očitno, da Socialistična zveza ni kakšna mehanična transmisija Zveze komunistov, temveč živ, dejaven in samostojen organizem, ki obsega in povezuje druge družbeno politične organizacije; da je Zveza komunistov del Socialistične zveze, ki se odlikuje z
bi organizacije SZDL po organizacijskem ustroju in metodah kopirale ZKJ in podobno. Ker predvidene spremembe ne gredo v tej smeri, bi bile lahko po omenjenih pojmovanjih videti kot slabitev SZDL in bi mogle sicer vnesti še druge nejasnosti ali pa ostati brez učinka, če jih zares ne pojasnimo.
N. pr. v današnjih razmerah čedalje bolj raznovrstne dejavnosti državljanov pri urejanju zadev, ki imajo družbeni značaj, že samo to, če kdo pride na sestanek organizacije Socialistične zveze, ne more biti tako pomembno merilo za zavednost in dejavnost kot nekoč. Tako danes ne moremo gledati na navzočnost na sestankih organizacije kot na statutno obveznost. Merila so širša, treba je upoštevati dejavnost na drugih področjih družbenega in političnega življenja, pač glede na nagnjenja in sposobnosti vsakega člana. Zato se tudi oblikujejo v krajevnih organizacijah razne sekcije, v katerih bodo delali državljani, pa ne ker bi jih k temu silila disciplina, temveč zato, ker jih bodo te
sekcije pritegovale zaradi svojega dela.
Zavoljo takega .liberalnega« odnosa se ni bati za organizacijo. Nasprotno. Prav tako kot neposredni proizvajalec čedalje objektivneje prihaja v položaj, ko spoznava, da je njegov zaslužek odvisen od njega, kot proizvajalec kot državljan čedalje jasneje vidi, da je njegov položaj povezan s koristmi kolektiva, zadruge, komune in skupnosti, tako bo čedalje manj potrebno za politično delo nekakšno »zunanje« nalaganje obveznosti, ne bo potreben pritisk s formalno disciplino, seveda le, če bo politična organizacija po svoji usmeritvi in metodah človeku omogočila in nudila, kar mu je potrebno v njegovi konkretni družbeno-politični praksi. Drugače povedano, gre za to, da dosežemo vsebinsko, bistveno, ne pa formalno trdnost organizacij SZDL.
Bistvo sprememb v statutu je tudi v tem, da še bolj osvobaja organizacije formalizma in da njihova aktivnost čedalje bolj temelji na zanimanju, zavesti in na čutu odgovornosti državljanov.
Pogled na del dvorane med kongresom
SZDL JE ENA OSNOVNIH OBLIK SAMOUPRAVLJANJA
Ker je SZDL pravzaprav ena izmed osnovnih oblik samoupravljanja, je vpis v organizacijo SZDL pravica družbeno politično neoporečnega, dejav-
kjer žive, prav tako, kot jim je to sindikat v podjetju. Kot samoupravljavcem v komuni, delavcem sindikat ne more nuditi vsega tistega, kar jim je potrebno — lahko jim pa .nudi organizacija SZDL. To j e med drugim pokazala praksa v mnogih naših komunah.
Cvijetin Mijatović bere svoj referat na kongresa
idejno in politično močjo ter aktivnostjo; da imajo komunisti v Socialistični zvezi enake pravice kot drugi člani, toda večje obveznosti in dolžnosti; da se bojujejo za svoja stališča samo z močjo svojega prepričanja in z dokazi, oziroma argumenti, z močjo idejno političnega vpliva in osebnega vzgleda.
TEŽIŠČE DEJAVNOSTI SZDL JE V KOMUNI
Cvijetin Mijatović je poudaril, da je težišče dejavnosti SZDL v komuni. To je vodilna misel predlaganih sprememb v statutu, ki so najpomembnejše prav v organizacijskem postavljanju SZDLJ v komuni.
Problem očitno ni več v tem, da bi bilo državljanom treba dati pravico do sodelovanja v družbenem dogajanju. Državljani imajo te pravice po črki in ; duhu najpomembnejših pravnih aktov socialistične skupnosti. Danes je neprime-roma važneje, da jim omogočimo in olajšamo uporabljati te pravice, da bodo organizirano in s popolno odgovornostjo vplivali na dogajanje v komuni, na oblikovanje krajevnega in širšega javnega mnenja; omogočiti je treba, da bodo njihovo mnenje upoštevali in spoštovali, da se bo to mnenje poznalo v raznih odlokih organov oblasti ter drugih samoupravnih teles.
Prav gotovo so na tem področju še zmeraj določene slabosti. Ena izmed niih je vsekakor, da članov SZDL ne obveščajo dobro in redno. Člani Socialistične zveze v komuni nimajo dovoli raznih nodat-kov. analiz gospoda skega razvoja, oedatkcv o delu raznih družbenih institucij in drugega, po čemer bi mogli »amostojno razpravljati o
stvareh, ki jih zadevajo in zanimajo; če pa že so, so pa dostikrat slaba, enostranska in zelo neredna.
Toda za zagotovitev popolne demokratične prakse in za popolni učinek te prakse pa seveda ni zadosti samo to, če državljanom omogočimo, da povejo svoje mnenje tn stališča ter da razpravljajo ali pa predlagajo določene rešitve. Pomembnejša je usoda teh predlogov. Važnejše je, kakšen je odnos organov komune, samoupravnih teles in forumov nasproti predlogom državljanov, nasproti mnenju in stališčem Socialistične zveze. Javni vpliv in učinkovito javno mnenje v pogojih razvite socialistične demokracije vnaprej zahtevata, da ta mnenja, stališča in predloge, ne samo od zgoraj navzdol, temveč čedalje bolj in predvsem od spodaj navzgor — zares in resno sprejmejo in da nanje najza-vestneje demokratično reagirajo.
-Mislim, da je važno misliti tudi na smisel sprememb v organizacijskih oblikah in metodi dela SZDL,« je rekel potem v uvodnem govoru Cvijetin Mijatović. Od tod, ker še niso popolnoma izginila stara pojmovanja o -utrjevanju« organizacij SZDL, pojmovanja o potrebi krepitve formalne discipline .izvirajo težnje, da
nega in poštenega državljana, pravica, ki ji ni mogoče oporekati, razen seveda, če se dokaže, da državljan ni tak, kakršen bi moral biti.
Razumljivo je, da se mora SZDL — ker je ena izmed oblik samoupravljanja — organizirati glede na težišče svojega delovanja: v komuni, stanovanjski skupnosti in krajevnem področju, torej da tako rečemo, po teritorialno — samoupravnem načelu.
Čeprav so predavanja in podobne oblike potrebne še na-prej, je jasno, da mora biti SZDL predvsem kraj, kjer bodo ljudje pretresali, spreminjali in vsklajali mnenja, kritizirali in se borili za določena stališča. Tako se najbolje učimo in vzgajamo, predavanja in druge, da tako rečemo, šolske oblike politično idejnega izobraževanja so pa samo dopolnitev tisti šoli, ki jo nam nudi vsakdanje življenje.
Poglaviten urejevalec dejavnosti Socialistične zveze mora biti zanimanje državljanov za probleme, ki jih SZDL obravnava oziroma ureja, in zanimanje za metode, s katerimi ureja probleme.
Socialistična zveza bo imela več uspeha, če bo še bolj pobudnik raznih anket, referendumov in javnih političnih zborov, kjer bi govorili najodgovornejši politični voditelji in kjer bi v širokih razpravah obravnavali posamezne obče probleme in podobno. Pravzaprav je treba podpirati razumljivi odpor državljanov nasproti pretiranemu »sestan-karjenju«, ki ga često spremlja nepripravljenost, splošnost, formalizem in zato pomeni izgubljanje časa, ki je v čedalje hitrejšem življenjskem tempu čedalje dragocenejši.
SZDL je delavcem pravza-: prav njihova matična politič-i na organizacija na ozemlju,
HITREJE SE OSVOBAJATI PRAKTIC1ZMA
Občinski odbori SZDL bd se morali hitreje osvobajati prakticizma; morali bd bolj proučevati in poznati stanje ter probleme, da bi našli določena sorazmerja, kadar gre za to, čemu bi dali prednost, kaj naj bo težišče, kadar gre za razporeditev moči in časa; morali bi natančneje določiti, s čim vse se bodo ukvarjali v določenem obdobju, ne pa živeti od danes do jutri. Morali bi zbrati vrsto vsaj tistih naj-večjih, dolgoročnih nalog, ki zahtevajo več priprav, analdz; proučevanja.
Problemi metod dela Socialistične zveze v komuni se postavljajo resneje tudi glede odnosa nasproti številnim samoupravnim telesom v komuni. Potrebno je zagotoviti, da se ne bodo križale »pristojnosti«, da bo »opravljal vsak svoje dedo«, da SZDL ne bo pre-
vzemala tudi dela drugih organizacij in samoupravnih organov, zagotoviti je treba, da SZDL s svojo dejavnostjo ne bo kršila njihove samostojnosti.
Da bi se bolje usposobili za tako bolj vsestransko in samostojnejše delo, se bodo morali odbori SZDL tudi sami v določeni meri drugače organizirati. Razen drugega bodo verjetno morali ustvariti razen dosedanjih še nekaj drugih komisij, n. pr. komisijo za politiko in usposabljanje kadrov ali, recimo, komisijo za predloge in podobno. Prav komisiji, ki smo ju omenili, bi morali prevzeti precejšen del opravil, ki so jih opravljala podobna telesa pri komitejih ZKJ.
SZDL se bo morala bolj in bolj vsestransko ukvarjati tu-
di s problemi kadrovske politike.
Dosedanje izkušnje okrajnih in glavnih odborov SZDL, kakor tudi potrebe nadaljnjega razvoja pričajo, da bodo imela vodstva razen dragega med pomembnimi nalogami tudi to, da bodo bolj spremljala in prenašala politične ter organizacijske izkušnje iz občin, da bodo bolj pomagala zaostalej-šim organizacijam, da bodo še več storila za politično in ideološko izobraževanje kadrov iz občin in odborov' krajevnih organizacij, da bodo imela potrebno gradivo (razne analize, politično literaturo in podobno), da bi zagotovila določene kadre za predavanja; morala bodo še bolj razviti take oblike pomoči kadrom, kakor so n. pr. seminarji, tečajd, politične šole; organizirati in razvijati bodo morala kvalitetno politično obveščanje.
IZ UVODNEGA GOVORA MILENTIJA POPOVIČA ZA RAZPRAVO V KOMISIJI ZA POLITIČNA IN
IDEOLOŠKA VPRAŠANJA
SZDL - vseljudska tribuna
NA KATERI DELOVNI LJUDJE RAZVOZLJAVAJOPROBLEME SOCIALISTIČNEGA RAZVOJA, OBLIKUJEJO SVOJA GLEDIŠČA IN DOLOČAJO SVOJO POLITIKO
V začetku svojega uvodnega govora je Milentije Popovič ugotovil, da naša družba že stopa iz obdobja neposrednih naglih in globokih sprememb v družbeno-političnem življenju in čedalje bolj stopa v obdobje, ko nastajajo v njej bolj mirne, toda prav tako globoke spremembe v njeni bazi, v značilnostih njenih proizvajalnih sil in v proizvodnih odnosih ter v skladu s tem v način življenja ljudi, v navadah, v psihologiji in obravnavanju problemov, sprememb v idejnih, etičnih in estetskih kriterijih itd. To je navidez obdobje tihih, toda zelo globokih sprememb, katerih smisel je popolna izmenjava bistva družbe na vseh toriščih njenega življenja. Prav naš družbeni razvoj pa stopa čedalje globlje in zanesljiveje v to obdobje, in sicer zakonito, po logiki lastnega razvoja.
Izredno nagel gospodarski razvoj, kakršen bo možen tudi v naslednjem petletnem obdobju, prinaša sam po sebi tako globoke spremembe. Podlaga takšnega naglega gospodarskega razvoja so med drugim novi proizvodni odnosi v neposredni socialistični demokraciji. Na drugi strani pa tako nagel razvoj nujno nosi v sebi kot nekaj njemu lastnega tudi nagel razvoj neposredne socialistične demokracije ne samo na torišču ekonomske baze družbe, marveč na vseh področjih in na vseh stopnjah družbenega življenja. Drugače povedano, naš bodoči razvoj nosi v sebi ne samo nadaljnji razvoj delavskih svetov in organov komune, ne samo komunalne ureditve, marveč tudi svoboden razvoj na vseh področjih družbenega življenja, bogatitev na torišču mnenj in idej, bogatitev v oblikah družbenega življenja. To pa samo po sebi odpira nove probleme: kako voditi in usmerjati politično in idejno življenje dežele. kako zagotavljati splošno smer gibanja v socializem.
Vprašanje je zastavljeno na star način, to se pravi kot problem vodenja in usmerjanja, čeprav dobiva po svojem bistvu tudi širše okvire, kakor kaže sam naslov.
Odgovor na vprašanje moramo iskati v nadaljnjem razvoju Socialistične zveze v sklopu razvoja vsega sistema socialistične demokracije, v izgrajevanju vseljudske socia-
listične tribune, na kateri delovni ljudje razvozlavajo probleme socialističnega razvoja, izmenjavajo in krešejo svoje ideje, oblikujejo svoja gledišča, norme, nazore, določajo svojo politiko. Nenehoma je treba graditi družbeno-politični organizem, ki omogoča, da se gledišča krešejo in vsklajajo v nenehnem dinamičnem procesu in da se tako opredeljuje politika in usmerja razvoj po poti v socializem in sicer na vseh stopnjah družbene gradnje.
Objektivna osnova, na kateri je možen nadaljnji takšen demokratični razvoj, je na eni strani demokratični organizem, že upostavljen in izgrajen v sistemu delavskih svetov in v komunalni ureditvi, na drugi pa sposobnost zavestnih socialističnih sil naše družbe, njihova skupna
rast, kakor tudi poglabljanje same socialistične zavesti, ki se je že močno spremenila in ki že prešinja vse naše življenje.
Zato moremo in moramo to pot nadaljevati, to pomeni razvijati družbeoo-politično življenje, toda ne zgolj v smislu agitacije, pojasnjevanja predavanj in podobno. To pomeni razvijati idejno življenje, to pomeni, da se ideje povezujejo in krešejo, da bi premagali vse zaostalo in konservativno, zlasti da bi premagali tisto, kar je nesocialistično.
V minulem obdobju smo posvetili napore ustvarjanju in razvijanju neposredno demokratičnega organizma na področju gospodarskega življenja in na območju organov oblasti, to se pravi delavskim svetom in komunalni ureditvi.
ELEMENTI NEPOSREDNE DEMOKRACIJE SPREMINJAJO VSEBINO NAŠEGA POLITIČNO IDEJNEGA ŽIVLJENJA
Zdaj nas čaka naloga, da z nadaljnjim razvijanjem in krepitvijo delavskih svetov in organov komune še bolj poglobimo neposredno demokratični organizem na področju družbeno-.političnega, idejnopolitičnega in kulturnega življenja, to se pravi, da krepimo in razvijamo Socialistično zvezo kot vseljudsko socialistično tribuno. V tem oziru smo že doslej mnogo storili zlasti po VII. kongresu ZKJ, ki nam je v programu ih v drugih sklepih prinesel osnove družbeno-političnega življenja.
Milentije Popovič je potem rekel, da mora politično-idej-no življenje prav na socialistični tribuni — v Socialistični zvezi — omogočiti takšno povezovanje, vsklajanje in izgrajevanje idej. gledišč in stališč za nadaljnji razvoj družbe nasploh in politično-idejne-ga razvoja posebej. Politično-idejno življenje mora biti okvir in mesto, kjer moramo ideje, ki nam prikazujejo popačeno sliko objektivnih koristi, zavreči, kar že samo po sebi pomeni napredek na poti v socializem. Zlasti Socialistična zveza je mesto, s katerega moramo tudi v prihodnje pobijati socializmu sovražne ideje vseh smeri. Socialistična zveza je prav tako tribuna, na kateri se opredeljujejo tudi
skupne ideje kot odsev skupne koristi družbe, in sicer na vseh stopnjah, od delavskega sveta do federacije.
Razdelitev družbenega proizvoda kot osnovni problem družbenega življenja je temelj političnega življenja. Politično življenje s tem ni
izrednih odnosov, tako tudi v razvoju družbeno-političnega organizma ne gre zgolj za decentralizacijo, marveč za spremembo samega bistva političnega življenja, za takšno novo bistvo, kjer deiovni ljudje neposredno politično odločajo na vseh stopnjah.
V nadaljevanju svojega govora je Milentije Popovič poudaril, da doživlja naša dežela izredno nagel gospodarski razvoj, da pa tu ne gre samo za kvantitativni porast, marveč za kvalitativne spremembe, dane v stalnem in čedalje globljem prodiranju neposredne socialistične demokracije, ki je že postala objektivna osnova im sila našega napredka. Razen tega gre v tem primeru čedalje bolj za nove proizvajalne sile, sloDeče na novi znanstveni tehnologiji.
Na podlagi teh objektivnih dejstev naša družba čedalje bolj doživlja spremembe na vseh toriščih življenja. To samo po sebi od nas zahteva, da nenehoma preverjamo naše nazore, ideje, merila in navade, da bi tudi nazore in ideje razvijali v skladu z objektivnim tokom razvoja.
Ne moremo in ne smemo čakati samo na objektivne procese. Moramo se namreč boriti na torišča subjektivnih sil. na političnem in idejnem torišču. V tem smislu se moramo boriti s konservativnimi.
m	^ J J (	a	ji uUlU DVI lil 3 IvVUoC 1 * (Ul ' UŽ1UL|
izčrpano, pač pa je to njego- . zaostalimi in zastarelimi nazo-
va osnova. Zato se politično življenje razvija tam, kjer se odloča o razdelitvi proizvoda.
Eleménti neposredne demokracije, dani v našem ekonomskem sistemu, čedalje bolj spreminjajo vsebino našega politično-idejnega življenja. Tudi organizacijske oblike politično-idejnega življenja se morajo v prihodnje razvijati in bogatiti — toda zmerom v osnovni smeri — da tudi ti elementi dobivajo značilnosti čim širše neposredne demokracije, čimbolj neposrednega političnega odločanja.
In kakor v razvoju komunalnega sistema ni šlo predvsem za decentralizacijo, marveč za spremembo bistva pro-
ri, z nazori, miselnostjo in navadami, ki ustrezajo prejšnjemu obdobju nerazvite dežele, boriti se moramo za novo na vseh področjih političnega in idejnega življenja.
Naš družbeni razvoj bo ustvaril čedalje širše okvire in možnosti za resnične ustvarjalne sile. Posebej se odpirajo velike možnosti za mlajše ustvarjalce na vseh področjih: v znanosti, umetnosti, esejistiki, publicistiki, inženirskim in drugim strokovnjakom. nadarjenim organizatorjem proizvodnje, nadarjenim pobudnikom in organizatorjem prosvetnega, kulturnega, zabavnega in drugega življenja.
VAŽNO JE, DA ZNAMO RAZLIKOVATI OBJEKTIVNO OD SUBJEKTIVNEGA
Za praktično družbeno-poli-tično življenje je zelo važno, da znamo razlikovati objektivno od subjektivnega. Samo tako bomo moči lahko pravilno usmerjali.
Možni sta dve napačni obravnavanji tega vprašanja. Nložno je precenjevanje subjektivnega činitelja v sploš» (Nadaljevanje na J strani)
DRUGI DAN V. KONGRESA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE
UVODNE BESEDE A VDA HUMA ZA RAZPRAVO V KOMISIJI ZA DRUŽBENI SISTEM
IN GOSPODARSTVO
Vloga komun v gospodarski graditvi
Član predsedništva zveznega odbora Socialistične zveze Avdo Humo je navedel nekaj problemov in nalog našega dolgoročnega gospodarskega razvoja.
Ker se bo v prihodnji dobi gospodarstvo naglo in intenzivno razvijalo, je v začetku svojega koreferata analiziral činitelje, ki so omogočili dosedanji vzpon našega gospodarstva.
Na kratko je navedel uspehe in izkušnje iz naše gospodarske graditve v pretekli dobi. V zadnjih letih smo naglo povečali proizvodnjo hkrati z visoko stopnjo povečanja oseb-r.e potrošnje in družbenega standarda ob intenzivnih investicijskih naložbah. Uspešno smo reševali določene strukturalne probleme, kakršni so razvoj kmetijstva, gradnja stanovanj itd., kar je imelo za posledico enakomernejši razvoj sen drugih gospodarskih pa-nog. Začel se je proces krepitve materialne podlage delavskega samoupravljanja in komunalnega sistema. To je pripomoglo k gospodarski stabilizaciji in okrepitvi osnovom odnosov naše socialistične družbe. Osnovni odnosi v razdeljevanju so omogočili dinamičen razvoj. Visoka stopnja investicij je bila ustvarjena ob stalnem in visokem nara-
ščanju vseh drugih vidikov potrošnje.
Vse analize dosedanjih gospodarskih gibanj kažejo, da se lahko v prihodnji dobi zagotovi intenzivni razvoj brez bistvenih izprememb v osnovnih odnosih razdeljevanja. Izhodna postojanka v izvajanju petletnega plana je jasna in nesporna ter učinkovitost naložb je eden izmed ključnih členov naše .gospodarske politike.
Ko je omenil nekatere probleme, ki se že danes kažejo pri podrobnem proučevanju koncepcije petletnega plana, je Avdo Humo dejal, da se v prihodnji dobi ne bodo bistveno izpreminjala razmerja med akumulacijo in drugimi oblikami potrošnje. To pomeni, da bo v osnovnem razdeljevanju osebna in splošno družbena potrošnja imela vzporedno z gospodarskimi investicijami visoke stopnje naraščanja. Struktura investicij pa bo za nas eden izmed najbolj zapletenih problemov. Razpored naložb v prihodnji dobi je nekoliko drugačen kakor prej, ker je neobhodna nadaljnja strukturalna izpre-memba v gospodarstu. Vsekakor se pojavljajo ti problemi predvsem v industriji in prometu, nadalje v kmetijstvu in v zboljševanju družbenega standarda ter vzgajanju strokovnih kadrov.
okraji, komune in večja pod- i hodnjem petletnem planu. Zajetja. Glede^ na omejene ma- to je potrebno to urejati po-terialne možnosti tega proble- nekod bolj popolno, ponekod ma ne bo mogoče povsod ena- pa samo z najnujnejšimi na-komemo reševati niti v pri- 1 ložbami.
NADALJNJI PROCES DECENTRALIZACIJE
NALOŽBE ¥ PROIZVODNJO SODOBNIH REPRODUKCIJSKIH MATERIALOV
nje proizvodnje tistih panog, ki imajo bogate domače vire surovin — v kmetijstvu, gozdarstvu, energetiki itd. Razen tega moramo zaradi učinkovitega vsestranskega razvoja in naglega povečanja izvoza zagotoviti nadaljnje moderniziranje strojne industrije in drugih osnovnih industrijskih panog. V zvezi z naglim povečanjem vseh oblik potroš-
Potem, ko je rekel, da je v pretekli dobi industrija naglo večala proizvodnjo in da so bile investicije v to go-s oodarsko panogo vložene predvsem zaradi rekon struganj a in moderniziranja ob-s cječih zmogljivosti, pri če-r er smo nove obrate gradili -,-etežno v nerazvitih krajih,
Avdo Humo poudaril, da investicije v industrijo glede na skupne investicije relativno nazadovale zaradi reševanja strukuralnih problemov v kmetijstvu, povečanja investicij v prometu in odločnejšega preokreta za povečanje stanovanjske graditve. -Več industrijskih panog se je naglo razvilo in povečalo proizvodnjo; kakor ladjedelništvo, industrija motorjev, elektroindustrija, živilska industrija itd. To je pripomoglo, da je industrija prevladala v Izvozu in tako povečala prodajo proizvodov višje stopnje obdelave, kar lahko v prihodnji dobi zagotovi naglo povečanje proizvodnje in relativno večje naložbe v industriji.
Takšna politika v razvoju industrije temelji na potrebi, da se zagotovi skladno gospodarstvo na višji ravni, da se poveča delež industrije v zunanji trgovini in razširi uporabljanje domačih virov surovin. zlasti tistih, ki so dobile v sodobni industrijski tehnologiji poseben pomen.
Investicije v sodobno metalurško in kemijsko industrijo so nujne zaradi njenega dolgoročnega vpliva na razvoj drugih industrijskih panog. Glede na važnost naložb v takšno
proizvodnjo sodobnih repro-	zasedanju
dukcijskih materialov je Avdo	„
Humo zlasti poudaril, da se nje se pred industrijo postav-moramo pri določanju dolgo- lja vprašanje, kaj na] proiz-ročnejših naložb v celoti od- j vaja. pod kakšnimi pogoji m rekati drugim manj nujnim j. s kakšnimi stroški, ker so vse investicijam. V industrijskem to osnovni elementi v politiki razvoju bo treba v prihodnji našega nadaljnjega gospodar-dobi zagotoviti naglo poveča- ' skega razvoja.
EKONOMSKA PODLAGA ZA HITREJŠI RAZVOJ MANJ RAZVITIH PODROČIJ
Ko je povzel svoje obrazložitve osnovnih strukturnih problemov v razvoju gospodarstva, je Avdo Humo poudaril, da njihovega reševanja ni treba iskati v nadaljnji centralizaciji sredstev, temveč v ustreznih spremembah v sistemu, ki bi zagotovil takšno razdeljevanje dohodkov in akumulacije, kakršno bi čimpo-polneje ustrezalo socialističnim načelom razdeljevanja po delu. Izvajanje tega načela zahteva, naj bo delež gospodarskih organizacij in komun pri dohodkih stalno v skladu z njihorumi prizadevanji in rezultati pri ustvarjanju dohodkov in akumulacije. Zaradi tega je nujno, da spremlja vsako povečanje proizvodnih sil čedalje večji delež gospodarskih organizacij in komun v razdelitvi družbenega proizvoda in dohodkov, ker sta to pot in pogoj za nadaljnji razvoj socialističnih demokratičnih odnosov ter hkrati pogoj za hitrejši razvoj proizvodnih sil samih. Da bi se takšen odnos v gibanju gospodarstva stalno vsklaje-val, je predvsem važno pravilno določiti osnovne proporce razdeljevanja. Kako naglo se bo razvijal proces decentralizacije, ni odvisno samo od tega ali onega gospodarskega sistema, temveč tudi od naraščanja gospodarstva, kakor tudi od strukturnih nalog v določeni dobi razvoja. V vsakem primeru strukturna gibanja ne bi smela voditi h krepitvi centralnih sredstev, temveč, nasprotno, h krepitvi notranjega razdeljevanja v gospodarskih organizacijah in ustvarjanju večje ekonomske
srpT
!,:Jkd * f :J;:„ 1 ,i
Milentije Popovič med svojim referatom na plenarnem
Vsklajeni razvoj kmetijstva In industrije je poa'3£a uspešnemu gibanju gospodarstva v celoti. V praksi smo našli možnosti za učinkovito moderniziranje kmetijske proizvodnje, pred nami pa je naloga, da nadaljujemo strukturne spremembe v kmetijs'vu. zlasti spričo povečanja živinoreje v kmetijski proizvodnji. Uscesen razvoj kmetijstva zahteva, da ga spremlja učinkovitejša industrija, ki bo odločneje vplivala na njegove proizvodne stroške, zahteva pa tudi bolj ra'preden in sodoben promet. Prav zaradi tega mora biti razvoj kmetijstva v prihodnji dobi čimbolj vskla-jen z drugimi gospodarskimi panogami. Zaradi tega ne bi smeli investicij v kmetijstvu i presojati samo s s-aiišea di- ! rektnih naložb, temveč tudi j • stališča naložb v druge go- j »podarske panoge, in paziti na | to, kakšen pomen se daje kmetijstvu v c-o~nem gospodarstvu. Pri naožbah v kmetijstvu moramo v prihodnji 6obi upoštevati njihovo učin-
kovitost s stališča notranjega in zunanjega trga.
Z naglim razvojem vsega gospodarstva, posebej industrije, kmetijstva in prometa, in z nadaljnjimi strukturnimi spremembami v proizvodnji se ustvarja širša ekonomska podlaga za hitrejši razvoj manj razvitih področij. Samo s tem pa ne bi omogočili naglega razvoja vseh področij, zaradi Česar ostaja še nadalje potreba po posebnih usmerjanjih. Razvc-ja nezadostno razvitih področij, zlasti Makedonije, Kosmeta in Črne gore, ne narekujejo samo politični razlogi, temveč tudi koristi in potrebe razvoja vsega gospodarstva. Glavna smer v razvoju nezadostno razvitih področij ostaja še nadalje dviganje proizvodnih sil. Osrednje mesto v izvajanju takšne politike zavzema razvoj industrije. To politiko je nujno treba razširiti na vsa nezadostno razvita področja dežele. Pri tem morajo sode-lovati federacija, repubUise,
in družbene iniciative neposrednih proizvajalcev.
V sistemu decentralizacije sredstev se v prihodnji dobi ne bi smeli odrekati nujnim osnovnim strukturnim odločitvam, ki jih na današnji stopnji razvoja gospodarstva ni mogoče reševati drugače kakor z usmerjanjem razvoja s centralnimi sredstvi. Predvsem se postavlja vprašanje neenakomernosti deleža posameznih panog pri razdeljevanju dohodkov, zlasti akumulacije. Ta neenakomernost je deloma posledica neenakomernosti v organski sestavi sredstev in dela, hkrati pa tudi politike cen deviznega režima itd. Zato je važna in trajna naloga naše gospodarske politike vsklajevanje neenakomernih odnosov med raznimi gospodarskimi področji. Analize kažejo znatne razlike v razdeljevanju družbene akumulacije. To pomeni, da so nekatere panoge in skupine manj sposobne reševati z lastnimi sredstvi vprašanja svojega razvoja, s čemer se omejuje razvoj samega delavskega samoupravljanja. Zato je politika cen v prihodnji dobi eden izmed centralnih instrumentov za uvajanje enakomernejših odnosov v gospodarstvu. Vsklajevanje cen je eno izmed najbolj zapletenih vprašanj gospodarske politike. V tej smeri so bili že lani izvršeni pomembni ukrepi, kakršni so bili stanovanjske na-
jemnine, cene električne energije itd.
Ustrezni ukrepi na tem področju naj bi zlasti izboljšali delež v družbeni akumulaciji pri nekaterih važnih surovinah, kar bo pozitivno vplivalo na vlaganje lastnih sredstev gospodarskih organizacij in komun ter tako zmanjšalo pritisk na centralne sklade. Hkrati bodo taki ukrepi zagotovili boljše gospodarjenje v potrošnji, s tem pa zmanjšali obseg naložb v te panoge. V tem kompleksu problemov pomeni davčna politika, zlasti davek na promet, pomembno sredstvo za enakomernejše razdelevanje dohodkov in akumulacije, to pa bi ustvarilo pogoje za hitrejšo decentralizacijo sredstev. Razporeditev akumulacije med posamezne panoge in področja bi bila enakomernejša, s tem pa bi uspešneje odstranjevali sedanja protislovja v razvoju ‘in okrepili materialno podlago samoupravlj an j a.
Seveda imajo ti ukrepi omejen učinek in ne morejo rešiti
vseh problemov, zaradi česar ima poseben pomen pravilno postavljena investicijska politika, ki je odločilen činitelj v odstranjevanju neenakomernosti materialne strukture proizvodnje. Osnovno vprašanje v politiki dolgoročnega razvoja je pravilno presojanje, katere probleme bomo reševali s sredstvi gospodarskih organizacij in komun in katere s sredstvi centralnih skladov. Pravilno postavljena razmerja med centralnimi in decentraliziranimi skladi zagotavljajo učinkovit razvoj proizvodnih sil. Odnosi med temi skladi so pogojeni z obsegom dolgoročnejših nalog. Zato bo treba takšne naloge pazljivo določati. Ostvarjanje enakomernejših odnosov v razdeljevanju akumulacije bo dalo pogoje, da bodo decentralizirani skladi dali ekonomsko pobudo za sodelovanje pri izpolnjevanju dolgoročnejših nalog, zlasti pa bodo razbremenile centralne sklade tistih namenov, ki bi po svojem obsegu in značaju sodili v področje lokalnega finansiranja (rekonstrukcije, trgovina, mnoge naloge v kmetijstvu itd.). Iz centralnih skladov bo treba še nadalje finansirati objekte širšega gospodarskega pomena in razvoj nezadostno razvitih področij, hkrati pa bomo s temi sredstvi spodbujali naložbe iz drugih skladov.
Avdo Humo je nadalje dejal, da je gibanje osebne potrošnje v zadnjih letih eden izmed osnovnih pogojev za povečanje delovne storilnosti in učinkovitejše izkoriščanje sredstev, ki je dajalo pobudo za razvoj proizvodnje, razširjenje njene strukture z novimi asortimenti in kvalitetnimi proizvodi. V prihodnji dobi se bodo z intenzivnimi naložbami na široki osnovi v in-
dustriji, kmetijstvu in gradbeništvu ustvarjali pogoji za še hitrejše povečanje delovne storilnosti. Osebna stimulacija in nadaljnje razvijanje sistema razdeljevanja na tej podlagi bosta zagotovili še hitrejše povečanje produktivnosti. Zviševanje osebnega dohodka bo tako pripomoglo k čedalje bolj odločnemu usmerjanju delovnih kolektivov k ustanavljanju skladov za nove naložbe, da bi omogočili povečanje proizvodnje in dohodkov. s tem pa tudi osebne potrošnje in standarda.
Ko je omenil, da je bila v zadnjih letih neobhodna zagotovitev hitrejšega naraščanja osebnih dohodkov, kakor pa je naraščala delovna storilnost, kar je pozitivno vplivalo na povečanje standarda in naglo naraščanje proizvodnje in dohodkov, je Avdo Humo poudari!, da mora biti v prihodnji dobi naraščanje osebnih dohodkov odvisno od povečanja delovne storilnosti. Kadar delovni kolektivi svobodno odločajo o razdelitvi čistega dohodka, zagotavlja vezanost osebnega dohodka z delovno storilnostjo socialistično načelo nagrajevanja po delu in uspešno razširjeno reprodukcijo. Osnovni odnosi v razdeljevanju morajo biti realno odmerjeni, da bi prišla osebna stimulacija in zanimanje za stalen napredek proizvodnje čimmočneje dd izraza.
Ker sta osebna stimulacija ih prizadevanje za povečanje delovne storilnosti povezani z naložbami v družbeni standard, moramo v prihodnji dobi še hitreje nadaljevati stanovanjsko gradnjo, graditi šole, zdravstvene objekte itd. Velike naložbe za usposabljanje kadrov in znanstveno raziskovalno delo so postale eden izmed odločilnih činiteljev na-
šega nadaljnjega razvoja.
Ko je poudaril, da razširja močni vzpon gospodarstva, predviden s prihodnjim petletnim planom, materialno podlago delavskega samoupravljanja, je Avdo Humo dejal, da bosta na nadaljnji razvoj delavskega samoupravljanja vplivala večji delež gospodarskih organizacij pri razdeljevanju dohodkov in pospešeni razvoj nerazvitih področij. Vse bo to omogočilo širše pogoje za mnogoštevilne pobude proizvajalcev, ki naj jih spremlja politično delo Socialistične zveze, da bi našli v materialnih odnosih in gibanju proizvodnje najboljše rešitve.
Ob koncu je Avdo Humo govoril o vlogi komun v nadaljnji gospodarski graditvi in dejal, da se komuni kot skupnosti proizvajalcev odpirajo dobre perspektive razvoja. Z večjo pobudo proizvajalcev, z nadaljnjim razvojem proizvodnih sil in s povečevanjem delovne storilnosti omogočamo tudi večja sredstva za razširjenje gospodarskih dejavnosti v komunah, prav tako pa tudi za razvoj raznih komunalnih služb. Racionalno in učinkovitejše uporabljanje teh sredstev bo odvisno od nadaljnje osamosvojitve in svobodnejšega razpolaganja skladov po družbenih organih, ki jih upravljajo, nadalje od večjega nadzorstva proizvajaiceev in državljanov nad uporabljanjem teh sredstev. Razvoj družbenih socialističnih odnosov ih proizvodnih sil bo v prihodnji dobi napravil komuno sposobnejšo za izpolnjevanje mnogih velikih nalog, ki jih doslej ni mogla vedno uspešno opravljati.
Iz govora Milentija Popoviča
(Nadaljevanje z 2 strani)
nem razvoju družbe. V tem primeru je nevarnost, da se politične sile napačno usmerijo in da se izčrpavajo v delu na terenu, kjer ni rešitev problemov. Takšno napako aa primer dostikrat delamo v kmetijstvu in zadružništvu, ko želimo razviti kooperacijo v neki višji obliki^ preden smo ustvarili objektivne pogoje zanjo. Zato se morajo politične sile usmeriti na pot ustvarjanja objektivnih pogojev, bodi krepitve materialnih odnosov, bodi ustvarjanja ugodnih gospodarskih pogojev v sistemu, pojasnjevanje in prepričevanje pa morata iti vštric s tem.
Druga napaka je podcenjevanje subjektivnega činitelja ter preveliko absolutiziranje objektivnega činitelja v splošnem razvoju družbe.
Politična nevarnost tega je v pomanjkanju polne in pravočasne dejavnosti. To demobilizira zavestne subjektivne sile v procesu razvoja družbe na poti v socializem. Ker pa je narava družbe takšna, da vključuje delovanje zavestnega človeškega činitelja, se bodo neogibno v enaki meri krepile in razvijale tudi socializmu tuje subjektivne sile.
Potem je Milentije Popovič govoril o tem, da je splošen nagel družbeni razvoj postavil pred našo skupnost potrebo po nadaljnjih in globljih spremembah na vseh področjih življenja, potrebo, da te spremembe vskladimo s splošno potjo družbe in s tistimi globokimi revolucionarnimi spremembami, ki čedalje bolj in čedalje globlje nastajajo med nami. Gre za prosveto, šolstvo, kulturno in zabavno življenje, za zdravstveno in druge družbene službe, za znanstveno raziskovalno delo itd.
Razprave o teh problemih odkrivajo tudi nekatere idejne zablode. Čaka nas naloga, da med drugim na teh toriščih družbenega življenja uveljavimo takšne spremembe, ki bodo kolikor je le mogoče odpravile administrativne in davčno-proračunske odnose ter jih zamenjale z ekonomsko družbenimi odnosi, ki bolj ustrezajo načelu naše družbene ureditve, ki bodo ustvarili gospodarske in pravne okvire za bolj svoboden razvoj teh družbenih dejavnosti, za bolj svobodno in bolj vsestransko dejavnost delovnih ljudi na teh toriščih.
Doslej smo v tem smislu največ storili na področju gospodarstva, kar je tudi razumljivo. Ko preidemo na druge družbene službe in dejavnosti, se nam stvar spočetka pokaže še bolj zamotana, toda v načelu ni nemogoča. V argumentaciji proti tem poskusom in proti nekaterim idejam v zvezi s tem navajajo dostikrat naslednje argumente: da ta ali ona dejavnost ni isto kakor proizvodnja blaga, da to pomeni >komercializa-oijo«, drugače povedano, po-1
enostavljeno pojmovanje te družbene dejavnosti — denimo znanosti, filma ali gledališča itd.
Tu gre za nerazumevanje najmanj dveh vprašanj.
Prvič, istoveti se ekonomski odnos s komercializmom, in sicer ekonomski odnos, razvit v sistemu neposredne demokracije, v katerem gospodarsko življenje neposredno upravljajo delovni ljudje, s kapitalističnim komercializmom; in drugič, če v družbeni dejavnosti ni izgrajenega gospodarskega organizma, v katerem se razvija, tedaj ostane samo administrativni in davčno-pro-račnnski mehanizem. Tretjega ni, dokler narava družbe temelji na blagovni proizvodnji. Tretje so samo utvare, izkrivljena in neznanstvena pred-
stava o družbe,lo-ekonomski stvarnosti.
Kateri odnosi so bolj humani, bolj socialistični in naprednejši: gospodarski ali administrativni? Vsekakor gospodarski, ki so bolj humani in ki prinašajo okvire za svobodnejši razvoj sleherne družbene dejavnosti, kolikor sama narava družbene dejavnosti ne izključuje ekonomskih odnosov. Administrativni odnosi, ki se še drže tam, kjer po naravi stvari ni, da bi morali obstajati, so samo ostanek starih družbenih odnosov v novem sistemu neposredne demokracije.
Te utvare so dostikrat uvi ra, da za reorganizacijo raz nih družbenih služb ne išče mo ukrepov bolj smelo in zanesljivo.
DOŽIVLJAMO GLOBOKO KULTURNO PREOBRAZBO
Milentije Popovič je potem rekel, da se na področju šolstva in prosvete že razvija proces, ki vsebuje radikalne spremembe. Po tej poti smo že precej napredovali, čeprav nekaterih idej, ki ustrezajo odnosom iz konca minulega stoletja, še nismo povsod premagali. V razvitih deželah sveta se postavlja problem zdaj drugače. Znanost in na njej sloneča dejavnost je prodrla v vse pore družbenega življenja. Zdaj se postavlja problem tako, da se na visoki in čedalje višji stopnji šola veliko, čedalje večje število ljudi, visokokvalificiranih za svoj posel. Za nas se postavlja ta problem tem izraziteje, ker smo dežela, ki se je začela razvija/ti na nižji stopnji v primerjavi z razvitimi deželami, ki jih moramo dohitevati v najhitrejšem tempu.
Na drugi strani čedalje širši krogi raznih ljudi v skladu z naraščanjem standarda, kvalifikacij ta politične dejavnosti zahtevajo čedalje širšo izobrazbo, čedalje večji delež v kulturnem ta umetniškem življenju. Sistem neposredne demokracije posreduje temu še večji obseg in še višjo kakovost. To zahteva, da kultur-noumetniške izobrazbe ne zmanjšujemo, marveč, nasprotno, da zajemamo z njo čedalje širši krog ljudi, da je
čedalje bolj popolna ta da je v svojih kakovostnih dosežkih čedalje kvalitetnejša.
Iz tega izhaja, da je lahko šola samo eden, zelo važen, vendar pa samo en element v procesu pridobivanja kvalifikacij. Razvijati se mora tudi vrsta drugih ustanov, ki naj izpolnijo to nalogo: tisk raznih smeri, radio, televizija, film, delavske univerze, ljudske univerze itd.
Milentije Popovič ja poudaril, da šole ne moremo reformirati, če ne nastanejo spremembe v načinu posredovanja znanstvenih dognanj mladi generaciji.
Doživljamo globoko kulturno preobrazbo, katere smisel je ne samo v prenašanju kulturnih dobrih na široki krog delovnih ljudi, marveč tudi v nadaljnjem razvoju ta poglabljanju ustvarjalnosti s dljem, da se spremene navade, miselnost in lastnosti našega človeka v skladu s sodobnim industrijskim razvojem ter razvojem neposredne socialistične demokracije.
Kakor reorganizacija šolstva ni zgolj stvar prosvetnih delavcev, marveč globoka družbena preobrazba, ki jo lahko uresničimo samo s silami vse družbe, prav tako je tudi kulturna preobrazba možna samo z napori vse skupnosti.
BORITI SE JE TREBA PROTI KONSERVATIVNIM, ZAOSTALIM NAZOROM
Gre za sistem, ki naj bo sposoben, da hkrati i usposobi i izobrazi delavski razred, delovnega človeka ta v tem okviru seveda tudi intelektualnega delavca vseh vrst in vseh stopenj.
Delavski razred, delovni človek, neposredni proizvajalec so socialna baza celotnega procesa. Ves sitem razdelitve smo postavili tako, da odloča neposredni proizvajalec. Ves politični organizem razvijamo tako, da je neposredni proizvajalec nosilec političnega življenja, torej ne samo objekt, marveč tudi njegov subjekt.
V tej zvezi se postavlja kot naloga, da delavski razred in delovne ljudi povzdignemo na visoko raven socialičtine zavesti. Izredno nagel gospodarski ta družbeni razvoj povzroča izredno nagel razvoj delavskega razreda. Ta razvoj spremlja potreba po čedalje večjih kvalifikacijah in izobrazbi. Nadalje, gre ne samo za izobrazbo • delavskega razreda, marveč tudi za razvijanje takšnega političnega ta idejnega življenja delavskega razreda, delovnih ljudi, v katerem se bodo oblikovale čiste in pravilne socialistične ideje
ta usposabljali neposredni proizvajalci za nosilce družbenega življenja.
V	ustrezni meri in na ustrezen način velja to tudi za vas, ki z modernizacijo kmetijstva in razvojem socialističnih odnosov, toda v sklopu naglega razvoja vse družbe tudi -doživlja globoke spremembe, in sicer ne samo gospodarske, marveč tudi spremembe v načinu življenja, miselnosti, navadah, nazorih in idejah:
Milentije Popovič je potem poudaril, da se je treba boriti proti konservativnim. zaostalim nazorom. Sem sodijo ne samo primitivnost, pomanjkljiva ziobrazba. nekulturni odnos do skupnosti, do skupnega premoženja itd., sem sodijo tudi lokalizem, partikulari-zem, birokratizem raznih inačic itd Sem sodita tudi dogmatizem in našopirjena malo-meščanščina.
V	boju proti zaostalim ta konservativnim idejam imajo intelektualni delavci posebno odgovornost. Zlasti razna društva to zveze društev morajo biti pri tem mobilizirane. V krogu inženirjev ta ekonomistov se je treba boriti za nove nazore v tehniki in tehnologiji, za prodor znanosti v novo, za nov ta učinkovitejši način šolanja inženirskega ta drugega kadra.
Kulturni in umetniški delavci se morajo boriti za aktiven odnos do kulturne izobrazbe delovnih ljudi, za nov odnos do sodobnih sredstev dejavnosti ter stikov na področju kulturnega ta umetniškega življenja.
V	procesu revolucionarnih sprememb so bili intelektualni delavci v naši deželi v ogromni večini na strani napredka. Ni razlogov, da bi tako ne bilo tudi v prihodnje.
Mednarodni stiki na področju političnih, znanstvenih, kulturnih ta umetniških idej bodo čedalje živahnejši. Razen tega preživlja ves sodobni svet svoje prehodno obdobje, obdobje stalnih sprememb, ta prav zdaj, zadnjih nekaj let, zlasti pa v naslednjem obdobju so ta bodo nastajale temeljite družbene — a ne samo politične — spremembe v vseh delih sveta: tako imenovanem zahodnem, tako imenovanem vzhodnem ta tako imenovanem nerazvitem svetu. Posledica tega je tudi nenehno presnavljanje na torišču idej, političnih, znanstvenih, kulturnih ta umetniških. V tej zvezi je naša naloga, da nenehoma ta pazljivo spremljamo razvoj teh področij, da proučujemo ter’ na ustrezen način sprejemamo tisto, kar je pozitivno in napredno, znanstveno, ta da se hkrati borimo na idejnem in političnem torišču proti tistemu, kar je neznanstveno, reakcionarno, nesocialistično. To kaže na potrebo po čedalje odločnejšem odmiku od tistega. kar :e nesocialistično, anarhistično. malomeščansko ta birokratsko in kar nam kot -novo- vsiljujejo iz tujine.
DRUG' DAN V. KONGRESA SOCiALISTiCNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE
Tua gosti pozdravljajo V. kongres
GENERALNI SEKRETAR VSEINDIJSKEGA KONGRESA SADIK ALI:
VSAK NAROD JE TAKO VELIK, KOLIKOR SO PLEMENITE NJEGOVE TEŽNJE IN CILJI
Potem, ko je sporočil pozdrave Indijskega kongresa, je Ali Sadik dejal, da je ta- »veka politična organizacija in-iijskega r -roda težila za tem n se borna 60 let za svobodo Indije in da je to svobodo izbije ala pod sijajnim voJ--:vom Gandhija in Nehruja. Čeprav je glavni cilj Indijskega kongresa osvoboditi se ■pod tujega jarma in priboriti politično svobodo, je v svo-:m razvoju razširil svoja obzorja in si prizadeval, da bi
Sadik Ali. generalni sekretar
VseindiHkega nacionalnega kongresa'
nudii indijskemu narodu nov družbeni in gospodarski red, navdihnjen z vrednotami socializma. Vsebina teh vrednot se je čedalje bolj poglabljala z našim približevanjem politični svobodi. Mi smo razumeli, da pomeni politična svoboda širokim množicam našega ljudstva malo, če ni gospodarske svobode. To je bil razlog. da si je Kongres, ko je postal vladajoča stranka Indije. zastavil nalogo naglega in planskega gospodarskega in družbenega razvoja dežele.
V različnih družbenih in
' zgodovinskih pogojih so se narodi Jugoslavije pod hrabrim vodstvo mmaršala Tita lotili podobne naloge, da razvijejo svojo deželo in zboljšajo življenjski standard svojih delavcev in kmetov in da ustvarijo pogoje, ki jim bodo omogočili bogato in polno družbeno življenje. To je ogromna naloga. Izpolniti jo je mogoče samo ob aktivnem in zavestnem sodelovanju in v sodelovanju vseh slojev ljudstva. — Imamo razloge, da verjamemo, da je to tisito, kar žele storiti rasi jugoslovanski prijatelji. To je pravzaprav ena izmed njihovih značilnih in ponosnih pridobitev. Naši jugoslovanski prijatelji neprestano iščejo zmerom novejše in učinkovitejše oblike ljudskega sodelovanja. Ljudstvu je dana svoboda, da v širokem obsegu sprejema lastne sklepe in prevzema odgovornost za njihovo uresničevanje.«
V nadaljevanju svojega pozdravnega govora je Ali Sadik dejal, da je »Jugoslavija postala laboratorij, v katerem teče v skladu z njenimi specifičnimi gospodarskimi pogoji ta veliki eksperiment. Svet gre v naglem tempu svoji enotnosti naproti. Naj ga še tako razdeljujejo v države in bloke, na svetu so sile, ki ga hočeš nočeš združujejo v enoten svet. To nam omogoča razumevanje, da je svoboda nedeljiva, to pa velja tudi za mir. Ne moremo imeti polovice sveta, ki uživa svobodo, in polovice, ki je nima. Prav tako ne more človeštvo uživati miru. če vladajo v kateremkoli delu sveta okoliščine, ki povzročajo spopade ali ponižanje človeka.«
»Zdaj,« je nadaljeval gost iz Indije, »svet že bolj in globlje razume, da razlike v družbenih in gospodarskih sistemih ne bi smele biti ovira na poti k miroljubni koeksistenci vseh narodov na zemlji. Ce je potrebno tekmovanje, naj bo miroljubno tekmovanje, ■ pobuda za tekmovanje pa naj bi bila večja blaginja in večja svoboda za preprostega človeka.«
»Politika, ki jo uveljavljajo dežele, kakor so Indija in Jugoslavija,« je rekel Ali Sadik na koncu, »odpira vrata v novi svet, v katerem je človeku omogočeno, da živi brez strahu in v katerem lahko uveljavlja svoj talent in energijo za ustvarjalne cilje.
Narod je tako velik, kakor so veliki njegovi cilji in težnje. Naši cilji in težnje so veliki in plemeniti. Zato mi je v veliko zadovoljstvo, da sporočim Socialistični zvezi in prek nje vsem jugoslovanskim narodom naše pozdrave in tople želje.«
Član organizacijskega komiteja fronte nacionalne OSVOBODITVE ALIZIRIJE KAN LAMIN:
ALŽIRSKO LJUDSTVO SE BO BOJEVALO, DOKLER NE BO DOSEGLO NEODVISNOSTI
»Alžirsko ljudstvo, ki se bori, pošilja vašemu kongresu in prijateljskim narodom Jugoslavije najbolj bratske in naj-toplejše pozdrave,« je rekel Kan Lamin, član organizacijskega komiteja Fronte narodne osvoboditve in bivši minister alžirske vlade.
»Alžirsko ljudstvo, ki se že šestinšestdeset mesecev bori za narodno osvoboditev, je globoko ginjeno spričo simpatij, ki so mu jih jugoslovanski narodi zmerom izkazovali, in se odkritosrčno zahvaljuje za velikodušno pomoč, ki mu jo nenehoma nudijo. Teh simpatij in te dejanske pomoči alžirsko ljudstvo nikoli ne bo pozabilo.
Alžirija je osamljena dežela, ki nima meja z močnimi prijateljskimi deželami in ki leži nekaj sto kilometrov od francoske obale. Toda alžirsko ljudstvo je ponosno in se nikoli ni nehalo upirati kolonialni agresiji Francije; tudi ko je v novembru 1954 izbruhnila revolucija, se je alžirsko ljudstvo množično odzvalo pozivu prvih borcev.
Alžirsko ljudstvo ve, da bo boj dolgotrajen in srdit in da bo zmago svoje pravične stvari vsililo ko' :: kotom z zmo-go vojske n- vodne osvoboditve. Bolj ■	- kdo:koli zdru-
žen s Fronto nacionalne osvoboditve in začasno vlado Alžirske repub’ik . je alžirski narod trdno odločen, da ne bo Opustil boja. dokler si ne pribori neodvisnosti. Bridke iz-tejSnje, M Jih doživlja, so ga ■Maje, da se zanaša predvsem
na lastne sile, na svojo odpornost, na vojsko narodne osvoboditve, ki že dobrih pet let
uspešno kljubuje vojski 800 tisoč mož, opremljeni z najsodobnejšimi vojnimi potrebščinami.«
Ni dvoma, da sta v teh pogojih pomoč in podpora, ki jo bodo vsi po miru težeči narodi nudili alžirskemu ljudstvu, ne samo dejanje solidarnosti, marveč tudi uspešen prispevek za ohranitev demokracije in mednarodnega miru.
Alžirsko ljudstvo, je rekel Lan Lamin, brez izjeme goji čustva najglobljega občudovanja do hrabrih jugoslovanskih narodov in njihovega izredno sposobnega voditelja maršala Tita, ki so s svojim zgledom pravih patriotov navdihovali in še navdihujejo vse narode,
boreče se za svojo narodno neodvisnost.
Med položajem Jugoslavije in Alžirije je mnogo stičnih točk: fizična geografija, prebivalstvo in gospodarski problemi, odpor in izgradnja dežele po rušilni .vojna, vse to povzroča, da posveča alžirsko ljudstvo vso pozornost jugoslovanskim izkušnjam in da je najbolj živo zainteresirano na uspehu teh izkušenj.
Fronta narodne osvoboditve je bila globoko ginjena spričo vabila, naj se udeleži V. kongresa SZDLJ, in vam je za to zelo hvaležna. Dovolite mi, da v imenu delegacije Fronte narodne osvoboditve želim vašemu kongresu obilo uspehov.«
EL MAHGUB RIFAT, VODJA DELEGACIJE NACIONALNE UNIJE ZAR:
KUJEMO POLITIČNO NEODVISNOST IN URESNIČUJEMO SOCIALNO PREOBRAZBO
Potem ko je v imenu ljudstva Združene arabske republike, Nacionalne unije in predsednika Naserja sporočil pozdrave jugoslovanskim narodom, Socialistični zvezi in predsedniku Titu, je delegat Nacionalne unije rekel, da je Socialistična zveza odigrala ogromno vlogo v boju za svobodo in ohranitev narodne neodvisnosti.
»Svojo privrženost svetovnemu miru je Jugoslavija izpričala tudi v našem primeru, ko je izbruhnila vojna v Suezu. Naša republika se z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo spominja jugoslovanskega stališča v tistih dneh. Ob tej priložnosti poudarjamo, da je naša dežela ohranila svojo neodvisnost in svobodo, za kar se mora zahvaliti vseljudskemu boju pa tudi ljudskemu boju vseh narodov sveta.«
Gost iz ZAR je pripomnil, da njegovo ljudstvo po zmagi nad imperializmom kuje politično neodvisnost in uresničuje socialno preobrazbo. »Zemljo razdeljujemo med felahe,« je rekel, »in krepimo socialistični sektor, zaostale množice dvigamo na stopnjo, na kateri jim bosta zagotovljena enakopravnost in razvoj v svobodi, da zgradimo socialistični sistem in demokracijo v ZAR.«
Predstavnik Nacionalne unije je na koncu želel Jugoslaviji uspeh v boju za zgraditev dežele in mir na svetu. »Mi v ZAR,« je rekel, »trdno verujemo v krepitev nadaljnjega
prijateljstva Jugoslavije to
arabskega naroda«. Pri tem je izrazil prepričanje, da bo Jugoslavija izpolnila svoje naloge v ustvarjanju srečnejšega življenja svojih narodov in v boju za še tesnejše mednarodno sodelovanje.
popolno podporo stvari svetovnega miru to varnosti v okvirih ustanovne listine OZN, podpira načela bandunške konference, in resolucije konference neodvisnih afriških držav, sprejete v Akri.
Ob koncu je Kumah še enkrat želel uspeh Jugoslaviji v boju za gospodarski in druž-
beni napredek ter poudaril, da stranka ljudske konvencije Gane podpira Socialistično zvezo delovnega ljudstva Jugoslavije v njenih stališčih proti politiki rasne diskriminacije, imperializm lizma, vseh oblik nuklearnih poskuse
j
i lave atomskega orožja.
FERNANDO LOPEZ MUINHO, DELEGAT REVOLUCIONARNEGA GIBANJA »26. JULIJ« S KUBE:
V CIVILIZACIJO SMO VKLJUČILI MILIJON KMETOV
El Mahgub Rifat, delegat Nacionalne unije ZAR
S. W. KUMAH, ČLAN IZVRŠNEGA KOMITEJA STRANKE LJUDSKE KONVENCIJE GANE:
SVOBODA BO NEPOPOLNA,
DOKLER BO KAKRŠNAKOLI OBLIKA PODJARMLJENJA
V imenu predsednika stranke ljudske konvencije Gane dr. Kvarne Nkrumaha, Centralnega komiteja in članstva ter vodstva ljudske stranke konvencije je kongres pozdravil Simon Welington Kumah, član izvršnega komiteja stranke. Dejal je, da bo njegova stranka povsem podprla vse sklepe kongresa, ki so v korist miru in napredka narodov Jugoslavije ter narodov vsega sveta.
Moja stranka, stranka ljudske konvencije Gane je politična avantgarda ljudstva Gane. Pobudnica in voditeljica
Lamin Kan,
racionalne
slavne revolucije Gane 6. marca leta 1957, ko smo pod dinamičnim vodstvom g. Kvarne Nkrumaha odvrgli verige imperializma, kolonializma in podrejenosti.
Program naše stranke je osredotočen na čim nujnejše izvajanje gospodarske in družbene obnove dežele, da bi omogočili višji življenjski standard vsem, zlasti delavcem. Stranka ljudske konvencije je usmerjena k ustvarjanju blaginje v deželi, zasnovana na socialističnih načelih, prilagojene tako, da bi ustrezala načinu življenja prebivalcev Gane, v kateri bodo vsi državljani uživali enake možnosti. ne glede na razred, barvo ali vero in v kateri ne bo izkoriščanja človeka po človeku, niti izkoriščanja kakšnega razreda.
Moja stranka, stranka ljudske konvencije, je nadalje dejal Kumah, prav tako veruje, da bo svoboda Gane in vsega sveta nepopolna tako dolgo, dokler bo le ped zemlje pod kolonialno vlado ali kakršno koli obliko podrejanja. Stranka ljudske konvencije Gane nasprotuje politiki rasne diskriminacije v vseh njenih oblikah in bo zaradi tega nadalje protestirala in obsojala južno-afriško vlado, ki izvaja neusmiljeno rasno politiko, dokler vladajoči v Južni Afriki ne bodo sprejeli načela enakosti vseh ras na svetu in enako volilno pravico za vse ljudi. Stranka Ljudske konvencije Gane prav tako veruje, da ne bo dejanskega družbenega napredka na svetu, dokler mir in varnost na svetu ne bosta zanesljivo zavarovana. Zato gleda moja stranka na francoske atomske poskuse v afriški Sahari kot na očitno kršitev stvari miru. Zaradi tega pozivajo člani stranke ljudske konvencije Gane vse socialiste, miroljubne narode in organizacije sve-taenaj protestirajo proti Fran-
.JUL1S&-.2»
»Kubansko revolucionarno gibanje ,26. julij', ki ga vodi Fidel Castro in mi. ki nam je čast, da ga danes tu zastopamo,« je rekel Fernando Lopez Muinho, »uporabljamo to priložnost, da izrečemo priznanje Socialistični zvezi za vse tisto, kar je storila v korist slavnega jugoslovanskega ljudstva.«
»Brez lažne skromnosti,« je nadaljeval Muinho, »lahko izjavimo in vemo, da vas bo to veselilo, ker tvori naša konsolidacija del vaše bodoče dokončne zmage, da se je kubanska revolucija z enotno podporo, odločnostjo in navdušenjem kmetov, delavcev, študentov in ljudstva nasploh do kraja utrdila v najširših ljudskih množicah, ker so razumele veličino in pomen več kot 700 zakonov, uveljavljenih v enem samem letu. Vsak izmed teh zakonov lahko upraviči revolucionarno vlado. Z zakonom o agrarni reformi na I primer smo že spremenili vso I kolonialno sestavo našega : kmetijstva, prevzeli iz rok tuj-' cev nad milijon hektarov i zemlje, vključili v civilizacijo milijon kmetov brez zemlje,
. povsem brezpravnih ljudi v j lastni deželi, in omogočili bo-! doči industrijski razvoj.«
; »Mi, ki smo imeli jugoslo-i vamskemu zelo podoben pro-! ces, imamo tudi ,našo lastno i pot* v iskanju sreče za naše
ljudstvo, univerzalnega miru in bratstva prek prave demokracije,« je rekel Muinho. — »Zato bo naša revolucionarna vlada storila toliko ukrepov, kolikor jih bo potrebno, brez slehernih omejitev, vse, kar. bodo terjale okoliščine in kar bo zahtevalo ljudstvo.«
Na koncu je kubanski delegat obsodil pritisk ZDA na Kubo od letalskih napadov do kampanje v tisku. Solidariziral se je z bojem alžirskega ljudstva za neodvisnost, kakor tudi z bojem za osvoboditev drugih zatiranih narodov.
Fernando Lopez Muinho, delegat Revolucionarnega gibanja >«26 julij-'
SIMONE GATTO, ČLAN CK SOCIALISTIČNE STRANKE ITALIJE:
ŽELIMO OKREPITI BRATSKF ODNOSE V SKUPNEM BOJU ZA SOCIALIZEM
»Tovariši, prisrčni in bratski pozdrav, ki ga sporočamo vašemu kongresu, je izraz zaupanja to zanimanja Socialistične stranke Italije za velike napore socialistične graditve jugoslovanskih narodov.
Takšno zanimanje in zaupanje izvirata predvsem iz dveh zelo pomembnih dejstev. Prvo je globoka in nepreklicna vez jugoslovanskega socialističnega gibanja z narodnoosvobodilno borbo. Tistega, kar se
! MANUEL MANDUHANO NAV ARO, NAMESTNIK GENERALNEGA SEKRETARJA SOCIALISTIČNE STRANKE ČILA:
VSAK NAROD NAJ BOGATI SKUPNO ZAKLADNICO SOCIALIZMA
Iz najbolj oddaljenega kraja sveta, je dejal Manuel Man-driano — Novaro, namestnik generalnega direktorja stranke, vam prinašamo topel in bratski pozdrav Socialistične stranke Čila. Čilski socialisti so kot del gibanja za nacionalno osvoboditev Latinske Amerike solidarni s prizadevanji delavcev ob vseh meridianih zemlje, da bi gradili socialistično družbo.
Na tem stališču smo čilski socialisti pripravljeni zbirati izkušenje vseh narodov, ki grade novo družbo brez predsodkov in dogmatizma kakršne koli vrste, ker nam je samo za to, da bi lahko vsak narod obogatil skupno zakladnico socializma.
Po besedah Mandriana je stvarnost vedno bogatejša, kakor pa mislimo o njej. Ko prezirajo umetne poskuse, da bi se določila pot v socializem po vsem svetu z Identičnimi normami, iščejo sedaj razni narodi svoje lastne poti za zgraditev kolektivistične družbe. Med temi se zlasti odlikuje ljudstvo Jugoslavije pod čvrstim vodstvom Zveze komunistov in pobudami Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije.
Za zaostale narode sveta, za kolonialne in odvisne pokrajine so vaše izkušnje posebnega pomena, ker nam je prav tako potrebno najti lastno pot v socializem z bojem za nacionalno osvoboditev proti imperializmu, za agrarno reformo ter za načrtno vodenje gospodarskih delavnosti v socialnem smislu. Kar delate vi, nam lahko in mora nuditi plodna znanja, ne da bi vas posnemali, temveč da bi poglobili in obogatili teorijo in prakso našega revolucionarnega dela.
V šestem desetletju, ki se sedaj začenja, bodo afriški narodi pridobili svojo neodvisnost in si bodo latinski narodi, ki bodo še z večjo intenzivnostjo mobilizirali svoje sile, priborili boljše življenje ter dejansko nacionalno neodvisnost.
Čilski socialisti,’ ki smo prepričani. da more samo intenzivna politična in gospodarska integracija vse Latinske Amerike v veliko skupnost omogočiti našo popolno nacionalno osvoboditev, naš gospodarski razvoj in našo družbeno emancipacijo, se prizadevamo v največjem možnem obsegu, da bi koordinirali boje vseh latinskoameriških delavcev» v enotni fronti ter smo zlasti zadovoljni, da smo se lahko sešli tukaj z zastopniki bratskih strank, da uživamo bratsko gostoljubnost socialistične Jugoslavije, prepričani, da bomo znali vsi izkoristiti to. kar se bomo tukaj naučili ter tako okrepili in razširili našo skupno akcijo solidarnosti.
Ko je omenil ustanovitev široke fronte ljudske akcije, ki je bila ustanovljena skupaj s KP Čila in drugimi aacional-no-revcflucionamim! silam! ta
ki Je postala glavna politična moč, je zastopnik Socialistične stranke Čila dejal:
»Prišli smo semkaj na
dogaja pri vas, si ne bi mogB
pojasniti, če bi ne upoštevali predpostavke osvobodilne vojne, ki je dobila značaj jasne socialistične revolucije. Drugo dejstvo je originalnost to samostojnost jugoslovanske izkušnje, ki je prispevala in prispeva očiten in prepričljiv dokaz tistega, kar mone in mora nastati, če ubiramo lastno pot v socializem, pot, ki je dozorela na podlagi specifične nacionalne in socialne stvarnosti in ki je ni mogoče omejiti na druge, čeprav pozitivne izkušnje, nastale v drugačnih, različnih pogojih. Jugoslovanske izkušnje v lastnih uspehih in težavah, kakor tudi v lastni problematiki, polni vzpodbud, je nadaljeval Simone Gatto, so našle in nahajajo v Italiji najugodnejša tla, da jih ljudje razumejo in 1 pazljivo proučujejo. Boj. ki ga ta l je bila Socialistična stranka
Simone Gatto, delegat Socialistične stranke Italije
kongres naprednih sil Jugoslavije v zavesti, da smo pomembno napredovali k našim ciljem, prav tako pa tudi prepričani, da nam bo naša navzočnost dopustila, da bomo še bolj pospešili svojo nalogo vzpodbujeni z vašimi izkušnjami.
Ne bi hotel končati, da se ne bi zahvalil v imenu čilskega socializem za velikodušno jugoslovansko gostoljubje in da ne bi končno ponovil besed iz ene izmed resolucij našega zadnjega kongresa, na katerem smo z zadovoljstvom sprejeli tovariša Tempa, ko smo razglasili »našo odločnost, da stremimo k ideološki in organski enotnosti delavskega gibanja po vsem svetu na teoretičnih osnovah marksizma, na spoštovanju notranje demokracije in priznavanju avtonomije vseh narodov, da si izberejo v skladu s sv^jo lastno stvarnostjo naj-
I po* k socializmu !
Italije in ki ga še bije v korist vsega delavskega gibanja, da bi ga osvobodila sleherne odvisnosti, tako notranje, kakor tudi zunanje, ki zmanjšuje njegovo avtonomijo, akcija, ki jo vodi na ideološkem in političnem torišču proti razdelitvi sveta v nasprotne vojaške in politične bloke, zlasti pa poudarek na naši solidarnosti z bojem za osvoboditev podjarmljenih in nerazvitih narodov — vse to so tla za široko mrežo bratskih odnosov z delavskimi gibanji vsega sveta, bodi s tistimi, ki še žive v kapitalizmu, kakor tudi s tistimi, ki so prevzeli oblast v svojih deželah in ki se še bore za narodno osvoboditev.«
»Prihajamo na vaš kongres, da bi bolje spoznali vaše uspehe,« je rekel na koncu Simona Gatto. »kakor tudi vaše namene za prihodnost, da bi piM hratsike odnose v i boju za socializem.«
DRUGI DAN v. KONGRESA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE
Tuli gosti pozdravljajo V. kongres
DAVID TIEFFENBER, ČLAN IZVRŠNEGA ODBORA SOCIALISTIČNE STRANKE ARGENTINE:
Z VELIKIM ZANIMANJEM SPREMLJAMO RAZVOJ VAŠIH IZKUŠENJ
V imenu socialistične stranke Argentine je pozdravil kongres član strankinega izvršnega odbora David Tieffen-berg.
»Za mene je velika čast, da Izročim tej veličastni skupščini bratske pozdrave argentinskih socialistov,- je dejal. Argentinski socialisti z velikim zanimanjem spremljajo razvoj velikih izkušenj, ki jih vsak dan z velikimi žrtvami in z revolucionarnim zanosom dosegajo herojski jugoslovanski naredi, da bi utrdili družbeni sistem, v katerem je prepovedano izrabljanje človeka po človeku.
Jugoslovanski tovariši so s pravilnim razlaganjem marksizma doumeli, da je z usmerjanjem revolucionarnih naporov izključno v izboljšanje življenjskih razmer delovnih množic nemogoče doseči uspešno osvoboditev delavcev izpod kapitalističnega ali kakšnega drugega jarma; ra-»umeli so, da na ta način ni
mogoče osvoboditi delavskega razreda v tolikšni meri, da bi le-ta postal zavesten tvorec toliko zaželene brezrazredne družbe. V takem primeru bi bile ustvarjene samo dobre materialne razmere za delavski razred. V zadovoljivi gospodarski konjunkturi bi lahko take razmere ustvaril kakršenkoli meščanski režim.
Toda s sigurnim korakom napredujete k dolgo zaželenemu cilju, to je k osvoboditvi proletariata. Hkrati s pogoji gospodarske blaginje ste zagotovili direktno in aktivno sodelovanje delovnih ljudi pri reševanju gospodarskih in kulturnih problemov, za katere se le-ti zanimajo. V decentralizaciji administracije in v delavskem samoupravljanju je našla SZDL Jugoslavije pot, ki omogoča delovnim ljudem direktno sodelovanje pri reševanju teh problemov. To sodelovanje je učinkovito zato, ker se odvija na zares demokratičen način“.
KAMARA BENGALT, ČLAN POLITBIROJA DEMOKRATIČNE STRANKE GVINEJE:
MEDNARODNA SOLIDARNOST BO PREPREČILA VSE POSKUSE NOVIH VOJN, ZATIRANJA IN IZKORIŠČANJA
»V vas, jugoslovanskem ljudstvu, pozdravljamo hrabre borce za narodno osvoboditev in junaške branilce splošnega miru,« je rekel Kamara Ben-galy, ko je pozdravil kongres v imenu Demokratične stranke Gvineje, vlade, njenega predsednika Sekoure Toureja in gvinejskega ljudstva.
»Dejstvo, da se udeležujejo *ega kongresa mnoge prijateljske delegacije iz Azije, Afrike n Latinske Amerike, je najboljši dokaz zanimanja za vate napredno gibanje, ki je spričo svoje dinamičnosti prelagalo fašizem ter uvedlo ljudski in demokratični režim.«
Kamara Bengalv je potem rekel, da je delavsko samoupravljanje v Jugoslaviji v minulih desetih letih v dejanjih izpričalo svojo vrednost. Dosežen je bil ogromen napredek tako na industrijskem, kakor na kmetijskem torišču.
Vzlic velikim človeškim in materialnim žrtvam, ki jih je prispevalo jugoslovansko ljudstvo med minulo vojno, je dežela ponovno zgrajena, za kar se mora zahvaliti volji, dinamičnosti in hrabrosti enotnega ljudstva in organizacije SZDL Jugoslavije ter modremu voditelju predsedniku Titu. — »Vsaka zmaga jugoslovanskih narodov je zmaga naprednih sil na svetu nad silami zla, nad silami gospostva in izkoriščanja.«
Kamara Bengaly je pripomnil, da se SZDLJ ravna po načelih Združenih narodov za ohranitev miru, za miroljubno
mednarodno sodelovanje, za spoštovanje enakosti med državami in narodi, da se ravna po ideji aktivne miroljubne koeksistence med državami z različnimi družbenimi ureditvami
Ta politika pozitivne nevtralnosti bo omogočila narodom raznih dežel, da uposta-vijo plodno in bratsko sodelovanje in prispevala bo k zgraditvi sveta, v katerem bosta vladala mir in napredek in kjer bo znanost koristila splošni sreči človeštva.
Ljudstvo Gvineje, ki je v 60 letih kolonialne okupacije tudi samo okusilo krivico, samovoljo, ponižanje, revščino in krvavo obračunavanje, si je 28. septembra 1958 ponovno priborilo neodvisnost, za kar se mora zahvaliti delovanju Demokratične stranke pod vodstvom njenega generalnega sekretarja Sekouja Toureja.
Ljudstvo Gvineje je prepričano, da bo splošna mednarodna solidarnost, sloneča na enakopravnosti in spoštovanju dostojanstva narodov, končala sleherni poskus vojne, kakor tudi sleherno zatiranje in izkoriščanje. Na koncu je delegat Demokratične stranke Gvineje poudaril, da je jugoslovansko ljudstvo prispevalo pozitiven doprinos k osvobodilnim gibanjem v Afriki, Azi-j ji in Latinski Ameriki. S tem, da bo krepilo ta prispevek, bo zgradilo temelje za sodelovanje in prijateljstvo med narodi Jugoslavije in narodi Afri-I ke, Azije, Amerike in drugimi narodi.
ARCI RECBEN, POLITIČNI SEKRETAR ZDRUŽENE DELAVSKE STRANKE IZRAELA — MAPAM:
PRIZADEVAMO Sl DA BI POLITIKA IZRAELA TEMELJILA NA NEVTRALNOSTI
V imenu Združene delavske »tranke Izraela »MAPAM* je
K atol kongres politični se-: te stranke Arci Reu-bem, ki je med drugim dejal: »Z velikim zadovoljstvom smo sprejeli vaše povabilo, da kot gostje prisostvujemo temu važnemu in poučnemu kongresu. To ni naše prvo srečanje z vašo socialistično deželo, ki jo gradite na svoj, samostojen i način. Vaši veliki uspehi so | nam poznan;. Visoko cenimo vaš prispevek za uresničitev socializma, vaš vztrajni boj za stvar miru in za prijateljstvo med narodi. Ti ideali vodijo tudi nas in želimo vam, da bi bil ta kongres važna etapa na poti k vaši popolni zmagi.«
»Naša glavna skrb je skrb za mir z našimi sosedi — je nadaljeval — in trdno smo prepričani, da je mogoče rešiti vsa sporna vprašanja med nami mirno z direktnimi razgovori. brez predhodnih vsiljevanj pogojev. upoštevajoč upravičene pravice vseh narodov in v imenu razvoja našega področja, za blaginjo vseh j narodov, ki žive na tem pedroč-ju. Prepričan; smo. da je mogoče rešiti vsa sporna vprašanja tako. in da se jih mora rešiti tako.«
»Neumorno si prizadevamo, da bi politika Izraela temeljila ng^aevtralncsti. t. j., da se
ne bi istovetila z nobenim blokom. Prav tako zahtevamo nevtralizacijo Srednjega vzhoda in prekinitev oboroževalne tekme. V naši državi je veliko pristašev take politike.
Nekatere članice OZN in OZN sama si prizadevajo, da bi prišlo do razgovorov med Izraelom in njenimi sosedi. Prepričani smo. da bi nevtralne države, ki uživajo vsesplošno zaupanje, lahko Imele v tej smeri posebno vlogo. V tem pogledu pripisujemo Jugoslaviji poseben pomen. Vsaka njena beseda lahko prispeva, da se bo mir približal tudi našemu področju.«
»Naša partija je na pozicijah avantgardističnega in borbenega socializma. V njenih vrstah so Židje in Arabci. Borimo se za popolno uresničitev bratstva med narodi. Vi v Jugoslaviji ste z lastnimi izkušnjami dokazali, da je mogoče združiti globoki patriotizem in zvestobo načelom prijateljstva med narodi.
V naši državi je vzporedno z običajnim kapitalističnim razvojem vzniklo tudi naše gospodarstvo delavcev. Široko so se razvile kooperacije v proizvodnji, v prometu in v drugih gospodarskih panogah, največje uspehe pa je poželo gibanje Kibucev, ki je celica
socializma na vseh področjih življenja. Naša partija ima v svojem sestavu 75 takih Ki-bucov, ki so raztreseni po vsej državi«.
Politični sekretar MAPAMA
da smo v vaši sredi in da se lahko ponovno prepričamo o vaših uspehih, M ste vanje vložili toliko smelosti, požrtvovalnosti, načrtnosti in energije, misli in ustvarjalnega
je zaključil: »Ljubo nam je, | dela.«
CLAUD BOURDET, ČLAN NACIONALNEGA BIROJA ZDRUŽENE SOCIALISTIČNE STRANKE FRANCIJE:
CILJ SOCIALISTOV - PONOVNA ENOTNOST DELAVSKEGA GIBANJA
»Srečen sem, ker vam lahko izročim pozdrave Združene socialistične partije Francije,« je dejal Claude Bourdet, »nove partije, ki je bila pred nedavnim ustanovljena z združevanjem vseh tistih strank, ki so se že dolgo, že več let borile za socializem. Pred tremi tedni je oozdratola naš
smo socialisti intemacionalisti. Našega sodelovanja ne moremo omejiti na proučevanje nacionalnih izkušenj ali na napore za dosego miru. To bi lahko storila tudi liberalna buržoazija. Cilj vseh socialistov je ponovna enotnost svetovnega delavskega gibanja. Od tega smo še daleč. Toda ni
Kamara Bengaly, član politbiroja Demokratične stranke Gvineje
kongres delegacija ZK Jugoslavije, ki so jo naši delegati navdušeno sprejeli. Ta podpora nam je bila dragocena.
V mednarodni politiki smo mi, kot vi, že dolgo let pristaši tistega, kar se imenuje aktivna nevtralnost, pozitivna koeksistenca. Mi kot vi podpiramo boj kolonialnih narodov za njihovo neodvisnost. Zelo smo vam hvaležni, ker vodite to politiko brez taktičnih nihanj, kar je konec kancev najboljša taktika. Po vsem tem vam, jugoslovanski tovariši, lahko rečem, da je vloga vaše dežele pri organiziranju takega mednarodnega protikolonialističnega pritiska lahko odločujoča. Nihče vas namreč ne more obtožiti, da iščete strateške prednosti, da iščete osebne koristi ali da se hočete maščevati nad Evropo, ki ji tudi vi sami pripadate.
Danes ne bi hotel zamuditi priložnosti, da povem še nekaj. Vsi, ki smo zbrani tukaj,
prepovedano iti k temu cilju; popuščanje mednarodne napetosti pa nam daje določene upe v tej smeri.
Prisotnost opazovalcev tujih komunističnih partij, delegatov množičnih organizacij iz vzhodnih dežel, delegatov strank, ki so članice socialistične internacionale, ali drugih strank, kot sta socialistična stranka Italije in mi sami, zatem pripadnikov narodnoosvobodilnih gibanj dežel Azije in Afrike — mar vse to ne napoveduje takega mednarodnega zbora vseh socialističnih sil, na kakršnega je pred nekaj leti mislil tovariš Vlahovič?
Upamo, da ne bomo ostali samo pri napovedovanju, marveč da bo kmalu, ob zmanjšanju mednarodne napetosti, mogoče to idejo tudi realizirati. To.bo še en prispevek, ki ga bo dala nova Jugoslavija miru to socializmu.
FUSAO JAMAGUCI V IMENU SOCIALISTIČNE STRANKE
JAPONSKE:
BLOKOVSKA DELITEV SVETI NE MORE ZAGOTOVITI MIRU
Delegat japonske socialistične stranke Fusao Jamaguči je sporočil V. kongresu SZDL Jugoslavije poslanico predsednika Centralnega izvršnega komiteja japonske socialistične partije Injera Asanume in med drugim je dejal:
“Japonski socialisti z velikim zanimanjem sledimo temu kongresu in mu želimo najboljše uspehe. Ne samo zato, ker bo odraz novih naporov v socialistični graditvi Jugoslavije, marveč tudi zato, ker bo kongres dal svoj prispevek stvari miru in socializma v svetu.«
“Strinjam se, da prispevajo ti napori k miroljubnemu reševanju aktualnih vprašanj, k popuščanju mednarodne napetosti, kajti ni dovolj samo govoriti o miroljubni koeksistenci. Moram pa odkrito povedati, da ti napori ne bodo mogli biti kronani z resničnim in ideal-
nim mirom v svetu, dokler bodo temeljili na pozicijah blokov.-
Do koeksistence med vsemi deželami na svetu mora priti. Toda koeksistenca ne sme biti začasen miren odnos med obstoječima blokoma, niti se ne sme omejiti na to, da bi bila most med njima.
Trdno sem prepričan, da je koeksistenca uresničljiva samo tedaj, ko svet ne bo več razdeljen na bloke in ko bodo vladali med vsemi deželami dobri odnosi, temelječi na dejanski enakosti.«
»Japonski socialisti zelo cenimo vašo politiko in napore za aktivno koeksistenco med vsemi deželami na svetu. Prepričan sem, da je prav taka politika vzrok, da spremlja delo kongresa SZDL Jugoslavije tako veliko število častnih gostov iz vseh delov sveta.
Dovolite ml, je dalje dejal,
da vam povem nekaj besed o Japonski. Ko je Japonska sklenila z ZDA pogodbo o medsebojni varnosti, je japonsko ljudstvo pod vodstvom socialistov in delavcev začelo odločen boj proti tej pogodbi. Ta teden bo prišlo do končnega obračuna med socialistično o-pozicijo in konservativno vlado v parlamentu. Upam, da bodo jugoslovanski prijatelji razumeli naša prizadevanja za resnično neodvisnost naše države. Socialisti sodijo, da bo Japonska šele takrat, ko bo izstopila iz blokov, lahko odigrala pravo vlogo v svetu in v Aziji. Takšno politiko aktivne koeksistence mora voditi Japonska.
»Imamo skupna gledišča ne samo v mednarodni politiki, temveč tudi o vprašanju teorije socializma. Vi stojite na trdnih načelih, da je mogoče socialistično revolucijo uresničiti tako, kakor najbolje ustreza obstoječim razmeram v določeni državi, in da ni samo ene poti v socializem. Od samega začetka je bila to stvarna politika socialistične stranke Japonske.“
»Uporabljam to priložnost,« je izjavil na koncu Jamaguči, »da bi vam zagotovil, da vse japonsko ljudstvo z velikimi simpatijami spremlja razvoj v vaši državi. Upam, da je dobro tovarištvo med SZDLJ in Socialistično stranko Japonske ena izmed vezi — morda najmočnejših — ki obstajajo med našima dvema deželama.
JAS VAN ETNDE V IMENU SOCIALISTIČNE STRANKE BELGIJE:
SKUPNI CILJI TERJAJO SODELOVANJE SOCIALISTIČNIH GIBANJ
»Prinašam V. kongresu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije bratski pozdrav Socialistične stranke Belgije, ki predstavlja kakih 80% prebivalcev moje dežele,« je rekel predstavnik te stranke Jas van Eynde.
V	naši delegaciji so tovariši, ki lahko s ponosom pravijo, da niso prvikrat prišli k vam. Mislim, da se že lahko pohvalimo z naslovom starih prijateljev.
Vsekakor se redno srečujemo že deset let, to je od časov, ko nas je bilo manj, da vam izkažemo zaupanje in prijateljstvo, kakor nas je zdaj, da občudujemo vaše uspehe.
V	začetku, ko smo navezali stike, so nas kritizirali v naši deželi predstavniki buržoazije; pa tudi drugi so nas kar zasuli z očitki.
Buržujem, • ki nam očitajo naše prijateljske stike z vami, smo odgovorili, da se povsem strinjamo z vašim glediščem, pojasnjenim v odličnem poročilu za kongres, t. j. da se Socialistična gibanja bore v raznih oblikah skladno z narodnimi to drugimi pogoji in da ta skupni cilj terja, da morajo vsa socialistična gibanja neogibno sodelovati, da pa mora
AHMED TALILI, ČLAN POLITBIROJA STRANKE NEODESTUR TUNIZIJE:
DOSEGU BOMO GOSPODARSKE IN SOCIALNE CILJE
Ko je Izraeli zadovoljstvo, ker prisostvuje kongresu, je član politbiroja stranke Neo-destur Talli Ahmed dejal, da je njegova stranka, ki se je morala dolgo boriti pod vodstvom Burgibe, osvobodila svoje ljudstvo izpod kolonialne prevlade in zbira nadalje vse sile naroda ter jih usmerja k zgraditvi novega Tunisa, znotraj nacionalne fronte, ki zbira sindikalne organizacije, mladinske in vse druge predstavniške organizacije v deželi.
V Tunisu podrobno spremljamo vaš razvoj in občudujemo vašo požrtvovalnost in vaš junaški boj ter vašo voljo, da izpopolnite svojo deželo, pri čemer se kažejo čedalje bolj uspehi z vsakim dnem.
Posebno smo občudovali vašo odločnost, da ohranite svojo neodvisnost in vztrajnost, s katero ste prenašali težave vsake vrste, da bi zgradili socializem v svoji deželi in ga prilagodili svoji stvarnosti.
Imel sem priliko obiskati Jugoslavijo pred desetimi leti. Danes lahko presodim, kako velik korak naprej ste napravili hrabro in odločno na poti napredka vaše dežele, pred katero so tako velike možnosti.
Kakor vi, smo se tudi mi morali upreti in se še upiramo imperializmu, obenem pa tudi tujemu vmešavanju v notranje zadeve naše dežele. Zaradi hrabrega zadržanja našega predsednika, ki ga soglasno podpira ljudstvo, zbrano v Nacionalni fronti, začenjamo izgradnjo s čvrstim upanjem, da bomo v najkrajšem času dosegli gospodarske in socialne cilje, ki kakor tudi vaši streme k blaginji naših narodov.
Kot največjo zapreko v boju za napredek in mir je delegat Neodstura omenil vojno v Alžiriji, ki se razvija ob mejah njegove dežele. To je po njegovih besedah vojna uničevanja, ki jo kolonializem vsiljuje
hrabremu alžirskemu ljudstvu, ko se bori za svoje dostojanstvo in svobodo.
Prepričani smo, da bo sodelovanje med našima dvema ljudstvoma pripomoglo k okrepitvi demokracije in k ustvaritvi socialnega napredka ter ohranitvi miru na svetu, je dejal ob koncu zastopnik Neode-stura.
to sodelovanje sloneti na popolni enakopravnosti m na volji, da ne vsiljujemo lastnih gledišč to da se ne vmešavamo v notranje zadeve drugih strank ter da delamo za stvarne koristi miru. socializma to socialnega napredka.
Kar zadeva to, smo vam že leta 1951 rekli: .Strinjamo se! Danes ponavljamo: tisočkrat se strinjamo. Vi ste imeli pravi'
To, da smo že prej prihajali v Jugoslavijo, nam je omogočilo, da smo bili priče velikih zamisli, ki so zdaj lepa uresničenja. Večkrat smo se mudili v vaši deželi in zmerom smo lahko ocenili dosežene uspehe.
Tokrat si upam reči, da nam ni treba brati statistike to pregledovati znanstvenih poročil. Napredek m zboljšanje vašega položaja sta očitna na prvi pogled. Vse kaže na to: napredek in zboljšanje položaja sta napisana na vaših novih objektih, na ulicah, na izložbah vaših trgovin, zlasti v zunanji podobi in vedenju ljudskih množic, s katerimi smo obnovili nzše poznanstvo toki so polne zaupanja in vneme.
Tovariši, mi vam k temu čestitamo. Želimo, da v miru, mi in vi, predstavniki miroljubnih narodov, ki pa ljubijo svobodo in neodvisnost, lahko nadaljujemo izmenjavo gledišč in izkušenj to da na dveh različnih koncih Evrope, ki sta zemljepisno dokaj oddaljena, toda po srcu to čustvih zelo blizu skupaj, lahko uspešno delamo za napredek, mir to socializem.«
Na koncu je Jas van Eynde izročil predsedniku Titu enega prvih izvodov nedavno objavljene zgodovine svoje stranke in povabil SZDLJ, naj pošlje delegacijo na svečanost, ki bo ob proslavi 75-letnice Socialistične Stranke Belgije 28. in 29. maja v Bruslju.
Jas Van Eynde, delegat Socialistične stranke Belgije pozdravlja Kongres
HARl VIŠNU KAMATH, ČLAN IZVRŠNEGA KOMITEJA NARODNE SOCLALISTICNE STRANKE INDIJE:
REŠITEV SVETA JE V DINAMIČNI SOCIALISTIČNI DEMOKRACIJI
V imenu Narodne socialistične stranke Indije je pozdravil kongres član izvršnega komiteja stranke H. V. Ka-math.
»V zadnjem desetletju — je dejal — v katerem so se odvijali važni mednarodni dogodki, so se neverjetno okrepile bratske zveze med SZDL Jugoslavijo in med Socialistično stranko Praja, kar je bilo koristno za obe organizaciji. Posebno v zadnjih petih letih sta se obe stranki zbližali.
LEO D’ALMEIDA NEVES, STRANKE BRAZILIJE:
PODPREDSEDNIK DELAVSKE
VSAK NABOD SE LAHKO RAZVIJA Z LASTNIMI SILAMI
V imenu delavske stranke Brazilije je kongres pozdravil Leo d’Almeid Neves, podpredsednik te stranke.
Ko je sporočil kongresu najboljše želje za uspešno delo je d’Almeida Neves med drugim dejal, da njegova domovina, čeprav je zemljepisno oddaljena, z zanimanjem spremlja gospodarski, kulturni in politični razvoj šteto lnih držav v Evropi, Aziji in Afriki in 'pripomnil, da uspehi mladih držav — Gane in Gvineje ter napredek držav, kakor so Indija, Indonezija in Jugoslavija, pomenijo tudi zanje v Braziliji svetlo perspektivo.
Poudaril je pomen, ki ga ima na brazilsko ljudstvo in posebej za njegove znanstvenike to tehnike jugoslovanski primer napredka in družbenega sistema. »Rad bi vam tudi povedal,« je poudaril d’Almedd Neves, »da tisto, kar vi delate preseneča vsakega Brazilca. To pa je za vas nekaj običajnega, vsakdanjega. Skratka, v vaši državi se gradi nova družbena Struktura, ki spodbuja napredek duha to . .ljudske podjetnosti, in tako za-
gotavlja ljudstvu ustvarjalne možnosti.“
»Vaš novi družbeni sistem je izraz dejstva, da se lahko vsak narod razvija s svojimi lastnimi silami. Lahko rečemo, da je tudi gospodarski razvoj v določenem obsegu stranski proizvod uporabljene politične ekonomske teorije, če je ta teorija izšla neposredno iz prakse.“
Dalje je dejal, da v Braziliji kakor tudi v vsej Latinski Ameriki, proučujejo sodobno zgodovino Jugoslavije in drugih socialističnih držav.
Na koncu je delegat delavske stranke Brazilije navedel glavna načela iz programa svoje stranke.
1.	Odpor proti vojni, oborožitveni tekmi, uporabi orožja za množično uničevanje in atomskim eksplozijam v vojne namene.
2.	Boj proti imperializmu in kolonializmu ter obsodba vseh oblik agresije, intervencije, gospodarskega pritiska itd.
8.	Samoodločba narodov pri svobodnem izboru svoje to družbene ureditve.
Pred šestimi meseci je imela moja partija na jubilejnem zasedanju v Bombaju čast pozdraviti tovarišico Marijo Vilfan in tovariša Milentija Popoviča. Njuna prisotnost je prispevala k nadaljnjemu utrjevanju naših prisrčnih odnosov.
Mi v Indiji srno z velikim zanimanjem sledili vaše velike napore, ki teže h graditvi prave gospodarske in socialistične demokracije. Za nas so bile posebno važne vaše pionirske težnje k decentralizaciji. Zanimajo nas vaše mestne in vaške komune, zanima nas vaš sistem delavskega to družbenega samoupravljanja. Z uvajanjem teh elementov težite k temu. da povečate sodelovanje skupnosti v o1-lasti; to je temelj vaše politike, to je osvoboditev pred vmešavanjem in pred kontrolo birokracije. Moja partija je prevzela obveznost, da bo vzpostavila demokratično socialistično družbo z mimo revolucijo, družbo, ki bo temeljila na enakopravnosti. Ta partija, ki je inspirirana z moralnimi in duhovnimi vrednotami in ki je zvesta idealom ustvarjalnega nacionalizma, svobode, socializma in demokracije, ki so globoko zakoreninjeni v duhovnost človeka, je prepričana, da bosta sodelovanje in razumevanje S SZDL Jugoslavije dala dobre rezultate v bližnji bodočnosti.
Morda smo kdaj delali napake. Toda dokler imamo jasen pogled naprej, dokler imamo močno voljo in poštene cilje ter nesebične težnje, ne bomo zapadli v napake.«
»Ne dvomim v to, da je rešitev sveta v dinamični socialistični demokraciji. Samo tisti, ki so globoko prepričani vanjo, v demokracijo in socializem, so lahko v prvih vrstah močnih gibani za svetoval mir,« je zaključil Kamaith.
V letošnjem prvem četrtletju boljši uspehi kot v lanskem
Nekaj ugotovitev o izpolnjevanju planov v mariborskih podjetjih
Mariborski delovni kolektivi so v večini primerov v letošnjem prvem četrtletja povečali proizvodnjo v primerjavi z lanskim letom ter izboljšali kvaliteto svojih izdelkov. Ta ugotovitev je razveseljiva tem bolj, ker so letošnji plani gospodarskih organizacij večji kot lani. V dosedanjih letih so gospodarske organizacije kazale precej pesimizma in so svoje plane postavljale na nižjih, dosegljivih mejah. Letos pa so Zavoda za gospodarsko planiranje še naknadno predlagale povečanje svojih proizvodnih planov.
Zadružno vinarstvo iz Brd bo na novosadskem kmetijskem sejmu razstavilo prvovrstna vina — merlot in tokajev. Na
sliki: Nova zadružna vinska klet v Dobrovem v Brdih
PRED 27. MEDNARODNIM KMETIJSKIM SEJMOM V NOVEM SADU
Prikaz proizvodnih uspehov
m navezovanje novih poslovnih stikov
Dne 29. aprila bodo v Novem Sadu odprli tradicionalni novosadski sejem, ki bo trajal do 8. maja. Na letošnjem 27. mednarodnem kmetijskem sejmu sodelujejo razen domačih tudi razstavljale! iz 22 tujih držav. Samo nekaj podatkov iz leta 1959, ki pričajo, da postaja novosadski sejem čedalje pomembnejša revija uspehov v kmetijstvu: Lani je razstavljalo skupno 2.444 razstavljavcev, od teh je bilo 1920 domačih In 524 tujih iz 21 držav. Sejem je imel 52 milijard prometa, Obiskalo pa ga je blizu pol milijona obiskovalcev.
Razumljivo. da bo tudi letos prikazal sejem uspehe naše kmetijske proizvodnje, še posebej pa uspehe organizirane proizvodnje na družbenih posestvih in v zadrugah. Sejem pa je hkrati tudi mesto, kjer najdejo predstavniki proizvajalnih organizacij najširše stike s kupci iiz vse države in tudi iz tujine ter sklepajo z njimi ne le J^natkoročne, ampak tudi dolgoročne pogodbe. Lahko torej rečemo, da je sejem pravzaprav prodaja prihodnje proizvodnje. Na sejmu se bodo med drugim dogovarjali za dobavo semenskega krompirja za prihodnjo fetveno sezono, za jabolka za jtesen itd.
Propagandni del sejma bo letos opozoril predvsem na naše glavne kmetijske akcije, predvidene v jugoslovanskem merilu. Za letošnje leto ie med drugim značilna znatno povečana vzreja belih mesnatih pra-ličev, širjenje pridelovanja sladkorne pese in krmnih rastlin ter melioracije.
Slovenija se bo sejma udele-ULla kolektivno, za kar skrbi organizacijski odbor za razstavo pri slovenski Kmetijsko-go-idarski zbornici. Dejavnost, napredek in uspehe slovenskega kmetijstva bodo predstavila večja družbena posestva kot so Agiroksombinat-Ljubljana z vsemi svojimi obrati, kombinat Barje, posestva Kočevje, Kidričevo hi »Kras« Pivka. Na sejmu bo razstavljala tudi mesna industrija »Emona« iz Zaloga, »Gruda«, Zadružne in mestne mlekarne. Semenarna, »Me-<Jex«, »Hmezad«, Slovenija-sad-je, medtem ko b.o mariborski »Vlnag« razstavil 15 najboljših •ort vina in tudi šampanjec. Od Vinogradniških gospodarstev
bodo na sejmu sodelovala Haloze, Ljutomer, Gornja Radgona in zadružno vinarstvo Brda-
Razstava živine, ki bo naprodaj, bo vsekakor zelo zanimiva. Pričakujejo zelo živahno sklepanje pogodb. »Agrokombinat« Ljubljana in Postojna bosta razstavila sivo-rjave breje telice, zadružna poslovna zveza Murska Sobota simentalske telice, posestvo Haloze pet sirnem-taHsfeih krav, medtem ko bosta »Agrokombinat« Ljubljana in posestvo Kočevje razstavila prvovrstno mlado živino tipa baby-beef. Spričo velikega zanimanja za rejo prašičev pasme Lamdrace. bo »Agrokombinat« Ljubljana dal naprodaj 120 švedskih plemenskih merjascev in svinj. Perutninarstvo Kras
Pivka, farma v Zalogu in obrat Dolsko »Agrokombinata« Ljubljana Pa bodo imeli, naprodaj okoli 800 perutnine in to nesnih ter mesnatih pasem kokoši in rac.
Na sejmu bodo kajpak razstavili tudi najnovejšo mehanizacijo za velika kmetijstva posestva.
Na vprašanje, s kakšnimi občutki gredo letos na novosadski mednarodni kmetijski se-
jem, je ing. Minko Peternel, referent za živinorejo zadružne poslovne zveze Slovenije, dejal: »Letos gremo slovenski razstavljavci na sejem z zavestjo, da bomo pokazali nekaj novega, to je uspehe velike specia-1 banane proizvodnje zlasti v živinoreji. Prav za kvalitetno živino Iz Slovenije Pa se zelo zanimajo kupci iz vseh naših republik in tudi iz tujine.«
M. R-
Pot štafete mladosti
Na pat bo krenila danes iz Miravca, najjužnejšega naselja na avtomobilski cesti in do 25. .maja prehodila nad 5500 kilometrov
BEOGRAD, 19. aprila* (Tanjug). Iz Miravca, najjužnejšega mladinskega naselja na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnost«, krene jutri letošnja štafeta mladosti, s katero bo mladina Jugoslavije izročila svoje pozdrave tovarišu Titu.
Potem ko bo obšla mnoga mladinska naselja, vasi in mesta v Makedoniji, bo prispela
S SEJE OLG KRANJA
Delitev dohodka osnovno gibalo
Kranj, 19. aprila. Na današnji seji OLO v Kranju so obravnavali poročilo o delovni sili, osebnih dohodkih, proizvodnji in storilnosti v gospodarstvu v letih 1958. in 1959, seji sta prisostvovala tudi člana republiškega Izvršnega sveta Tone Bole in Miran Koš-melj.
Število zaposlenih v industriji se je lani povečalo v primerjavi z letom 1958 za 6,7 odstotka. V socialističnem sektorju je bilo lani v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih zaposlenih 40,1 odstotka žensk, kar je nekaj več kot v letu 1958.
Na osnovi podrobne analize je OLo dal ObLO in gospodarskim organizacijam neka-
tera priporočila glede omejitve zaposlovanja v nekaterih panogah gospodarstva in o usmerjanju delovne sile predvsem v uslužnostno obrt, trgovino na drobno, turizem in gostinstvo. Pri tem bo potrebno misliti predvsem na zaposlovanje žena.
Glede nagrajevanja bo potrebno, da bodo vse gospodarske organizacije še vedno vztrajale pri iskanju spod-budnejših oblik. Tov. Tone Bole je v razpravi poudaril, da je delitev dohodka osnovno gospodarsko gibalo. Pri tem pa je potrebno, da se naša tehnična inteligenca poglobi v notranjo organizacijo dela, kajti le na podlagi te je možno graditi stimulativno nagrajevanje.	M. T.
štafeta mladosti 25. aprila v Skopje, od koder bo nadaljevala pot skozi Kumanovo in pri Zujincu stopila na tia Srbije. Potem bo šla skozi Niš,
Kraljevo, Prištino in Peč ter prek Bijeduha v Orno Goro.
Na praznik dela, 1. maja, bo- j 1959. Zato do pozdravili štafeto prebival-ci Zabljaka. Odondod pa bo krenila skozi Titograd na obalo Jadranskega morja.
Trg s kmetijskimi pridelki
V minulem tednu je bil odkup krompirja nizek predvsem na območju Murske Sobote in Maribora, boljši pa na območju Kranja, Ljubljane in Gorice. čeprav tudi tu ni bilo odkupljenih večjih količin. Odkupne cene pil pridelovalcu so bile 12 d0 13 din.
Na Koprskem je sezona ohrovta, motovilca in cvetače končana, začela pa se je sezona mlade solate, čebule In česna. Odkupne cene radiča In solate so se znižale. Tako na Koprskem kot na Goriškem je ponudba zgodnje zelenjave čedalje ugodnejša. Na Goriškem je dvsem dobra ponudba radi-In špinače. Odkupna cena radiča je padla za 30 din, špinače pa za 15 din pri kg. Kmetijske zadruge odkupijo na tem območju vse razpoložljive količine zelenjave Dobra prodaja je tud: posledica sklenjenih pogodb med zadrugami in pod. letji
Na ostalih območjih se potrošna središča nekoliko že oskrbujejo z zelenjavo iz svoje dice, sicer pa z nabavami iz nacije In Slovenskega Prl-
ppvrtntnami je bt\ trg za-
dovoljivo založen skoro v vseh j potrošnih središčih, zaželene pa bi bile večje količine zgodnje zelenjave.
Odkupa jabolk praktično ni bilo. Kakovost je slaba, cene pa sorazmerno visoke, zlasti glede na kakovost. Ker je v tem Času primanjkovalo južnega sadja, posebno pomaranč, je bil trg s sadjem slabše založen.
Odkup živine je zaradi mrtve sezone slab. Mesarska podjetja
nabavni stroški vplivajo na ceno mesa. Svinjskega mesa je bilo v prodaji dovolj. Primanjkuje pa telečjega mesa. Razpoložljive količine, ki so majhne. so na razpolago prvenstveno zdravstvenim domovom Perutnine je bilo na trgu dovolj. 2ivo perutnino (kokoši in piščance) so nudili rejci neposredno potrošnikom po ceni od 350 do 400 din. Zaklano perutnino (največ je bilo v prodaji
nabavljajo manjkajoče količi- j piščancev) pa je prodajala trne mesa v drugih delih države, J govinska mreža po 430 do 530 da lahko zadovoljujejo potrebe, j din kg
Odkupna cena goveje živine j se giblje od 125 do 155 din za živino do 50 °/o klavnosti. boljše kakovosti pa do 200 In tudi nad 200 din za kg žive teže. Dogovorjene odkupne cene se prekoračujejo v povprečju za najmanj 25 din pri kg žive teže. Preskrba z govejim mesom je bila povsod dobra. Cena govejemu mesu na drobno je bila do 350 do 420 din.
Slabša je tudi ponudba prašičev Tudi prašiče kupujejo podjetja delno v drugih republikah kjer nudijo v največ primerih svinjske polovice p<> ceni nad 300 din. Visok« nabava«
I goveda k&
Ulov rib je bil zaradi močnega vetra slab.
Ponudba jajc je nekoliko popustila, kar na splošno ni vplivalo na ceno. Vsa potrošna središča so bila z jajci dobro založena.
Odkup mleka je bil na nekaterih območjih nekoliko manjši, kar na preskrbo s svežim mlekom bistveno ni vplivalo
Splošna ocena stanja na trgu s kmetijskimi pridelki v minulem tednu je. da j« bil trg založen Se kolikor toliko dobro ter d« je bilo največ kritike a* račun pomanjkanja
poma^
Potem ko bo obiskala nekatera mesta na Hrvatskem, bo prispela štafeta 5. maja v Sarajevo. Iz Sarajeva bo nadaljevala pot skozi Zenico, Zvor-nik in Banjo Luko, potem pa bo ponovno prispela na Primorje. Cez sedem otokov na Jadranu bo prišla štafeta sredi maja v Opatijo in Labin. Po obisku Splita, Pulja, Portoroža, Sežane, Nove Gorice in Jesenic bo prispela 8. maja v Ljubljano. Naslednji dan bo krenila proti Karlovcu, potem pa bo prispela v Zagreb, Sisak, Belje in Batino ter nato nazaj v Srbijo. Skozi Som bor, Subotico, Bačko Topolo ter druga mesta v Vojvodini bo prispela 24. maja v Novi Sad. Naslednji dan pa skozi Zre-njanin in Pančevo okrog 18.30 na stadion JLA v Beogradu, kjer bo v počastitev rojstnega dneva tovariša Tita glavna proslava Dneva mladosti.
Pot letošnje štafete bo dolga nad 5500 km. Vsak dan bo prehodila kakih 180 km.
Nov način nagrajevanja po gospodarskih organizacijah se je letos v prvih mesecih zelo dobro obnesel, saj v preteklih letih v prvih mesecih leta niso zabeležili po planu predvidene proizvodnje. Nekatere gospodarske organizacije tudi letos niso dosegle plana zaradi objektivnih težav, kot so pomanjkanje surovin, neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti kooperantov in iz nekaterih drugih razlogov. Kljub temu pa tudi v teh kolektivih zagotavljajo, da bodo svoje planske naloge do konca leta izpolnili in morda celo presegli.
V mariborski Metalni so letos uvedi! redno dvakrat mesečno proizvodne sestanke s celotnim kolektivom po posameznih • oddelkih, na katerih seznanjajo kolektiv s stanjem in problemi proizvodnje in izpolnjevanjem planskih nalog. Sedaj so v podjetju ustanovili pet obratnih delavskih svetov, v katere so izvolili 70 upravljavcev, ki bodo prav tako spremljali izpolnjevanje plana po mesecih. Hkrati pa so Število članov centralnega delavskega sveta zmanjšali od 60 na 41 članov. V letošnjem prvem tromesečju so plan fizičnega obsega proizvodnje izpolnili s 97 odst. v primerjavi z istim obdobjem lani. Tri odstotke so pod planom, ker je struktura proizvodnje letos bolj komplicirana. Razen tega imajo za okrog 300 ton več nedokončane proizvodnje kot lani. Pri izpolnjevanju plana jih ovirajo tudi zamude dobaviteljev posameznih delov in pri izdelavi dokumentacije. V podjetju imajo razen tega okrog 15C delovnih mest manj, kot je predvideno v tarifnem pravilniku.
V Elektrokovini so letos v prvem tromesečju izdelali okoli dva tisoč elektromotorjev več kot lani v tem obdobju, celokupno proizvodnjo pa povečali za eno petino. Tudi pri proizvodnji svetilk so letos povečali proizvodnjo za 63 odstotkov. Ti uspehi so v toliko večji, ker podjetje ni povečalo svojih proizvodnih prostorov. Samo letos bodo po planu imeli za 1,2 milijarde večji bruto produkt, kot v letu podjetju resno razmišljajo, da bi povečali svoje proizvodne prostore, s čimer bi povečali proizvodnjo in izvozili še večje količine elektromotorjev in črpalk na tuja tržišča.
Tovarna avtomobilov je eno
tistih podjetij, ki iz leta v leto povečuje svojo proizvodnjo, saj so lani v prvem tromesečju izdelali 464 kamionov in avtobusov, letos pa že 534 vozil. Se boljša pa je letos prodaja izdelkov, saj prodajo vsa vozila sproti. Kljub temu
pa so v podjetju izpolnili le 18 odstotkov letnega proizvodnega plana, ki je letos za 35 odstotkov večji kot lani. V kolektivu pa so prepričani, da bodo plan do konca leta izpolnili. Ovira za še boljše proizvodne uspehe so kooperanti, ki neredno dostavljajo posamezne sestavne dele. Razen tega pa tudi kvaliteta teh delov ni vedno najboljša. Podjetje namreč posluje z nad 200 kooperanti in dobavitelji. Ta široki krog kooperantov bodo začeli ožiti in uvajati specializacijo pri njihovem delu. Za vso državo še vedno velja ugotovitev, da se pomožna avtomobilska industrija počasneje razvija kot tovarne, ki izdelujejo finalne izdelke.
Tovarna čevljev v Maribora je svoj tromesečni plan presegla za 4,1 odstotka in izdelala za 41 odstotkov več parov čevljev kot lani v istem obdobju. To so dosegli z racionalizacijo, uvedbo proizvodnje po tekočem traku in z uvozom nekaterih novih strojev.
Tovarna glinice in alumini-za »Boris Kidrič« v Kidričevem se lahko pohvali, da je letošnji proizvodni plan pri glinici, aluminiju in anodni masi presegla za več kot 20 odstotkov. Podobna ugotovitev velja tudi za »Impol« v Slovenski Bistrici, ki je letošnji tromesečni plan presegel za 15 odstotkov in izdelal za 33,6 odstotka več kot lani v istem obdobju. Nagrajevanje enoti proizvoda, pravočasna preskrba s surovinami, boljša
organizacija dela in večja zainteresiranost kolektiva so omogočili tak uspeh.
Podjetje Hidromontaža v
lanskem prvem tromesečju ni izdelalo nobenega hladilnika* medtem ko so jih letos v tem obdobju izdelali 4000. Celotna proizvodnja je letos za okrog 80 odstotkov večja kot lani, kar je pripisati dejstvu, da letos ne primanjkuje reprodukcijskega materiala. Tudi proizvodnja transformatorskih postaj je letos za 70 odstotkov večja kot lani :
V Tovarni železniških vozil »Boris Kidrič« so letos povečali proizvodnjo in izdelali poleg standardnih proizvodov v prvem tromesečju tudi 40 hladilnih vagonov, ki jih doslej niso izdelovali. V Tovarni termoelektričnih proizvodov »TOBI« v Bistrici pri Mariboru so v letošnjih prvih treh mesecih izdelali za 124 ton več izdelkov kot lani.
Proizvodnja v Mariborski livarni se je v letošnjih prvih treh mesecih povečala za 59 odstotkov v primerjavi z lanskim letom ter so letošnji tromesečni plan presegli za 21 odstotkov. Lani so imeli v prvem tromesečju velik izpad proizvodnje zaradi večjih popravil v januarju.
Mariborska tekstilna tovarna je letos v prvih treh mesecih prav tako presegla planske obveznosti pri proizvodnji preje (15,3 odstotka več kot lani) in bombažnega sukanca (7 odstotkov). Pri proizvodnji tkanin pa so letos za 1,6 odstotka pod planom, ker so prešli na gostejše tkanine.
Tovarna Zlatorog je v prvem tromesečju izdelali skoraj za 11 odstotkov več kot lan iv tem obdobja. Naj večji uspeh so dosegi* pri proizvodnji sintetičnih pralnih praškov, ki so jih izdelali z i 1,8 krat več kot lani. — kom
Hladilni vagon — izdelek Tovarne železniških vozil »Boris Kidrič« v Mariboru
ZASEDANJE OREH ZBOROV 0L0 MARIBORA
Razumevanje podjetij
za probleme borcev in vojaških vojnih invalidov
Druga številka »Vprašanj nemih dni«
Iz vsebine:
Vida Tomšič: Eno izmed me-
Maribor, 19. aprila. Odborniki obeh zborov OLO Maribor so na današnjem skupnem zasedanju proučili nekatere probleme s področja socialne-,.	.	,	...	...	ga varstva. Ugotovili so, da
“rJ^T^'živi v okraju 569 starejših bor-
Stane Kavčič:	Delavsko sa-
moupravljanje in vse večja delitev dela.
Janez Stanovnik; Progresivni etatizem v nerazvitih deželah
Dr. Janko Jeni: Razpotje v notranjem razvoju Italije.
Dr. Branko Pribičevič: Socialna demokracija in javna lastnina.
Rubrike:	Štirinajst dni, Iz
revij in časopisov. Knjige, Mali leksikon. Ljudje in dogodki.
Na Hrvatskem za 1 maj
Zagreb, 19. aprila. Bližajo se prvomajski prazniki, ki jih bodo tudi na Hrvatskem slovesno proslavljali v duhu dveh jubilejev — desetletnice delavskega upravljanja in 15-let-nice osvoboditve.
Osrednja proslava bo v Zagrebu 1. maja. Tega dne se bo pomikala po največjih ulicah mesta velika parada, ki bo prikaz desetletnih uspehov delavskega in družbenega u-pravljanja, kar bodo .ponazarjale gibljive razstave s področja industrije, gospodarstva in kulture.
V pripravah za prikaz desetletnih ustvaritev delovnih ljudi Hrvatske sodelujejo organizacije SZDL, športne in mla-
clluke organizacije, sekreta- Ijftk*,
** h fSSaSSSo imfeeta p****
sveta Sabora, republiška trgovinska zbornica in številni drugi republiški organi in organizacije mesta Zagreba.
V pripravah za prvomajsko parado v Zagrebu sodeluje prvič tudi Združenje likovnih umetnikov Hrvatske. Združenje je določilo dve skupini svojih članov, izmed katerih je ena zadolžena za likovno in - idejno oblikovanje parade, druga pa je prevzela odgovornost za slovesno in estetsko okrasitev mestnih ulic in trgov, izložb, parkov in zelenih površin. Posebna pozornost bo posvečena okrasitvi otroških igrišč, v katerih bodo med drugim tudi sveže prepleskali in obnovili vrti-tobogane in
nt
cev in invalidov v neprimernih, nepraktičnih in zdravju škodljvih stanovanjih, medtem ko jih med njimi 75 sploh nima stanovanj. Temu problemu bodo morale občine posvetiti največjo pozornost ter čimprej rešiti najbolj pereče primere.
Tudi zdravstvenemu stanju
Zato bo treba nujno zagotoviti sredstva za čimprejšnjo izgradnjo višinskega doma v Šmartnem na Pohorju, ki bo za zdravje teh otrok znatnega pomena. Na zasedanju so poudarili tudi potrebo po štipendiranju novih profesionalnih socialnih delavcev in o razširitvi mreže prostovoljnh socialnih delavcev. Prav tako so pokazali potrebo po čimprejšnji ureditvi mladinskega prehodnega doma v okraju.
Na zasedanju so sprejeli vrsto sklepov za izboljšanje dela
borcev in njihovemu zdravju I na socialno varstvenem pod-
bo treba posvetiti večjo skrb. Komisija za borce in invalide pri Okrajnem svetu za socialno varstvo je predlagala, naj bi ustanovili posebne zdravstvene komisije za borce pri mariborski, slovenjegraški in ptujski bolnišnici. Pri občinah bo treba predvideti sredstva za šolanje, prekvalifikacijo in rehabilitacijo borcev in invalidov. Na tem področju so organizacije ZB, ZWI in vodstva nekaterih gospodarskih organizacij pokazala vse razumevanje.
Na zasedanju so razpravljali tudi o organizaciji in delu socialnovarstvenih organov ljudskih odborov in o družbenem varstvu družine, otroka in mladine. Pri tem so poudarili, da je treba posvetiti posebno skrb otrokom padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, otrokom pod skrbništvom in v rejništvu, defektim otrokom in družbeno neprilagojeni mladini.
V okraju je veliko otrok, ki bojujejo ne astmi in živcih.
rocju.
M. K.
Prometne nesreče
Maribor, 19. aprila. Sinoči je osebni avtomobil, k,j ga je upravljal Ferdo Gol iz Maribora, zbil po cestišču v spodnji Hajdini pred hišo štev. 23 sedemletno Cvetko Skok iz Spodnje Hajdine. Otrok je neprevidno prečkal cesto pred domačo hišo. Bil je hudo poškodovan. Šofer je dekletce pobral ,n odpeljal v ptujsko boln-šnico.
M. K.
Novo mesto, 19. apr. Sinoči okrog 20 ure se je pri Mačkovcu pri Novem mestu na avtomobilski cesti motorist Simo Rusev-sk; z motornim kolesom H-19850 naletel v poltovorni avtomobil S-3421, ki ga je ob desnem robu ceste parkiral Marjan Kokot, da bi obrisal prednje steklo. Motorist Rusevski in sopotnik Naum Popovski sta pri trčenju padla po cesti in se oba hudo pcškodOvaila tako da so ju moral; prepeljati v novomeško bolnišnico.
Koper, 19. apr. Sinoč:, nekaj minut pred 21. uro se Is pripetila na križišču Pri Slavčku v Sko-djanu pri Kopru huda prometna nesreča. Pijani motorist Mario Trodec je z motornim kolesom TS-25043 zaletel v osebni avtomobil T5-30437 Id ga J«
Marto Chieo. Motorist j« hude poškodbe in so ga : v itoolsko bolnišnico.
ZUNANJA POLITIKA
OB ROBU DOGODKOV
Neredi v Seulu
Razglasitev obsednega stanja v južnokorejskem glavnem mestu Seulu dokazuje, da so študentovske demonstracije, ki se vztrajno ponavljajo že nekaj dni ne samo v Seulu, ampak tudi v Masanu in drugih mestih, prerasle v odkrit odpor proti vladi Sing Man Rija. Kljub množičnim aretacijam, policijski uri in drugim nasilnim ukrepom se vladi doslej ni posrečilo zatreti teh demonstracij.
Nezadovoljstvo demonstrantov se je strnilo okrog zadnjih, marčnih volitev, na katerih je spet v sumljivih okoliščinah zmagal Sing Man Ri, ki je opozoril demonstrante, da »ravnajo nezakonito« in izjavil, da je zdaj »država v nevarnosti«. To prav lahko pomeni, da se bo policiji pri zatiranju demonstracij zdaj pridružila še vojska.
Čeprav je nemogoče napovedovati, kako se bo razpletel sedanji položaj v Južni Koreji, je očitno, da se je ljudstvo naveličalo težke roke starega predsednika, ki velja za enega izmed najbolj zagrizenih zagovornikov blokovske razdelitve sveta in za reakcionarja v domači politiki dr-i-ave. Neusmiljeno ravna z opozicijo in v vseh pomembnejših zadevah odloča sam.
Ameriška diplomacija sicer rima visokega mnenja o Sing Man Riju, sodi pa, da je on edini zanesljivi zaveznik ZDA v sedanjih okoliščinah. Doslej je še zmerom znal narediti red v svoji hiši«, sedanje demonstracije pa so tako hude. da jih bo razbil le z največjo silo. Zadeva je zanj in posredno za Američane tem bolj neprijetna, ker bo junija — po obisku v ZSSR — obiskal Seul predsednik Eisenhower, sicer bo ta obisk zelo kratek — baje samo osem ur — a tudi osem ur je lahko zelo neprijetnih, saj je že zdaj mano, da bo Sing Man Ri spet prosil, predsednika ZDA za novo in novo pomoč. Če bo Pa pri tem odmevala ulica od •pitja demonstrantov, se utekle predsednik Eisenhower ~esno vprašati, ali ni Koreja d brez dne in ali ne dajejo ZDA dolarjev za izgubljeno rear.	B. Pahor
Nemarnosti v befkotu
Stališča, ki so narekovala arabski bojkot izraelskega blaga in ladij je znano. Arabske države so uradno še vedno v vojnem stanju z Izraelom in glede na to je prepoved prehoda skozi Sueški prekop za izraelsko blago in ladje le logična posledica. Toda Z AR je uvedla še poseben postopek za ladje, ki pristajajo v izraelskih lukah, tovorijo izraelsko blago iz Izraela i tuje blago v Izrael. Ladje, ne glede na narodnost, ki so tovorile strateško orožje v Izrael ne smejo niti pristati v arabskih pristaniščih. Ladje, ki so tovorile navadno blago,
■mejo vzeti le vodo in gorivo, ter brez ustavljanja odpluti, ne smejo pa skozi prekop, če tovorijo blago iz Izraela. Ta določila veljajo tudi za vsa leta nazaj; število ladij, ki so rja črni listi se veča iz leta v leto.
Sedaj se je položaj nenadoma še bolj zapletel. Sindikatom pristaniških delavcev na Švedskem in na Finskem se je pred dobrim tednom pridružil še sindikat ameriških pristaniških delavcev v bojkotu vseh tovornih ladij ZAR. To naj bi bil odgovor za ukrepe ZAR proti ladjam, ki imajo opraviti z Izraelom. V ZAR 9o seveda reagirali s tem, da 90 napovedali bojkot ladjam pod zastavami omenjenih držav. S tem se je nenadoma pririnila v ospredje nevarnost bojkota v večjem obsegu.
Prva nevarnost slehernega bojkota je v tem, da vedno teh k razširitvi, za kar so najboljši dokaz omenjeni dogodki. Druga nevarnost je, da se začne akcije posameznih organizacij istovetiti z uradnimi politikami vlad in prenese napetost na meddržavne odnose. Tretja nevarnost pa je v tem, da se to dogaja na Suezu, ali eni izmed nevralgičnih točk sveta.
Seveda je le malo verjetnosti, da bi se sedanji bojkot zares razširil na ves Zahod, kot to nekateri napovedujejo, že zato ne, ker bi bojkot mnogo bolj bolel države z razvitimi flotami, kot pa ZAR. Kljub temu pa sta akcija in reakcija obžalovanja vredni, saj vnašata nov element napetosti v že tako občutljivo mednarodno ozračje.	-af
BAGDAD. — Iraški ministrski predsednik Kasarn je sprejel delegacijo začasne alžirske vlade pod vodstvom namestnika pred-vlade Krima Belkasema.
Kaagovarjali so se o arabskih
in posebej o alžirskem Ministrski predsednik e poudarit], da bo Irak Se moralno in materialno
ZASEDANJE PARITETNEGA ODBORA ZA RAZOROŽITEV V ŽENEVI
Verjetno nova navodila
Opazovalci v Ženevi sodijo, da se razprave na prihodnjih sejah odbora verjetno ne bodo nadaljevale v isti obliki kot zadnjih pet tednov
ŽENEVA, 19. aprila. (AFP-Reuter). Delegati desetih držav v paritetnem odboru za razorožitev so danes popoldne po štiridnevni prekinitvi nadaljevali delo. Današnji 24. seji predseduje češkoslovaški delegat Nosek. Do 29. aprila bo še devet sej, nakar bo delo odbora prekinjeno zaradi predsedniške konference med Vzhodom in Zahodom in se bo nadaljevalo 7. junija.
Ne izključujejo pa, da bo Zahod zdaj sestavil svoja načela za splošno j n popolno raz-
Opazovalci v Ženevi sodijo, da se razprave na prihodnjih sejah odbora verjetno ne bodo nadaljevale v tisti obliki kot zadnjih pet tednov. Ne izključujejo možnosti, da bi na eni
čestitka predsedniku dr. Adolfu Scharfu
Beograd, 19. apr. Predsednik republike Josip Broz-Tito je poslal predsedniku avstrijske republike dr. Adolfu Scharfu tole brzojavko:
»Prisrčno čestitam Vaši Eks-elenci ob 70-letnici življenja n izražam najboljše želje za Vašo osebno srečo in za napredek vaše dežele«.
ali drugi strani sprožili pobudo, ki bi premaknila konferenco z mrtve točke.
V dosedanjih sejah so zahod n delegacije sprožile več predlogov o ukrepih za razorožitev. Te predloge je ponovno naštel ameriški delegat Eaton na seji 14. aprila.
Pet vzhodnih držav je predložilo dokument, ki vsebuje pet osnovnih načel splošne in popolne razorožitve. Vzhodni delegati se posebno zavzemajo za to, da bi atomske države prevzele obveznost, da ne bodo prve uporabile atomskega orožja. Podobnega predloga pa ni v zahodnem načrtu, ki vsebuje j devet predlogov o ukrepih za j razorožitev.
Delegacije petih zahodnih držav niso sprejele načrta vzhodnih dežel o načelih razorožitve kot podlago za raz- I orožitev. pravo, z obrazložitvijo, da ne Diplomatski krogi v Ženevi vsebuje podrobnih ukrepov in sodijo, da so zahodne delega-da ne zagotavlja uspešne med- j cije dobile nova navodila, ver-narodne kontrole. Predstavni- : jetno na podlagi sklepov ne-
ki vzhodnih držav pa so zavrnili načrt o mednarodni kontroli razorožitve, ki ga je predložil Zahod kot podlago za razpravo o razorožitvi.
davne konference zahodnih zunanjih ministrov v Washing-tonu.
Prihodnja seja odbora desetih bo jutri.
Popovič v Afganistanu
Zaradi slabega vremena se je državni sekretar za zunanje zadeve zadržal v Kandaharju v jugovzhodnem Afganistanu
Kandahar (Afganistan), 19. aprila (Tanjug) — Državni sekretar za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič je včeraj opoldne na poti v Kabul prispel v Kandahar, središče pokrajine Kandahar v jugozahodnem Afganistanu. Zaradi slabih vremenskih razmer nad Kabulom letalo, s katerim po~ tuje Koča Popovič s spremstvom. ni nadaljevalo poleta proti glavnemu mestu Afganistana.
Državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča j« v Kandaharu pozdravil guver-
Obsedno stanje v Seulu
Študentske demonstracije so prerasle v veliko protivladno kampanjo
Zaupnica novi kamhoški vladi
Pnom Penh, 19. apr. (Sin-hua). Komboški parlament je izrekel zaupnico novi kambo ški vladi, ki jo vodi Po Proung. Razen ministrskega predsednika Prounga je v novi vladi osem ministrov in šest držav-, nih sekretarjev, tudi štirje državni podsekretarji. Ministrski predsednik Proung je hkrati notranji minister in minister za verska vprašanja. Prvi podpredsednik vlade Niek Tiulong bo prevzel tudi resore planiranja, proizvodnje, javnih del, telekomunikacij in turizma. — Drugi podpredsednik Tep Pan
Indijsko-pakistanski
razgovori
New Delhi, 19. apr. (Tanjug)
/ New Delhiju je bil sinoči končan prvi del indijsk-o-pafci-stanskih razgovorov o uvedbi neposrednega železniškega prometa med Vzhodnim in Zahodnim Pakistanom Prek Indije ‘er med Bengalijo in Asamom prek Vzhodnega Pakistana. Sporočilo o razgovorih pravi, da so bili prisrčni in da se bodo nadaljevali prihodnji mesec, ko bost® delegaciji zbrali potrebno gradivo in dokumente Sporočilo tudi poudarja, da obe
je hkrati tudi zunanji minister.
Ministrski predsednik Proung je v parlamentu izjavil, da bo nova vlada nadaljevala politiko vlade dosedanjega ministrskega predsednika Sihanu-ka, s katerim se bo posvetovala, preden bo sprejela kakršen koli važnejši sklep.
SEUL, 19. aprila. (AP-Reuter). Položaj v južnokorej-skem glavnem mestu je zdaj, ko je vlada proglasila obsedno stanje, zelo napet in grozi, da se bo spremenil v največjo povojno notranjo krizo Južne Koreje. Promet v mestu je zastal, ker so študentske demonstracije prerasle v veliko protivladno kampanjo. Sodijo, da je na ulicah nad sto tisoč ljudi.
V mesto so prispele okrepitve — divizija pehote in tankovski oddelek. Načelnik južnokorejske policije je zahteval od državnega sveta okrepitve za policijske sile. od 30.000 do 60.000 ljudi. Po zadnjih vesteh so na demonstrante streljali iz policijskih oklopnih vozil.
Kakor poročajo, vlada zdaj razpravja o možnosti, da bi proglasila obsedno stanje tu-
POMORSKA KONFERENCA V ŽENEVI
Poročilo o delu
Komisija je sprejela islandski predlog, ki priznava obalni državi predpravice v ribarjenju
Ženeva, 19. apr. (AFP) Konferenca OZN o pomorskem pravu je danes nadaljevala delo. Na kratki plenarni seji je poročevalec komisije poro-1 čal o dosedanjem delu kon-| ference.
Kakor je dejal, je bil zavrnjen predlog 18 afriških, azijskih in latinsko-ameriških držav o 12 milj širokem pasu teritorialnih voda in je bil sprejet skupni kanadsko-ame-strami prisojata temu vprašanju riški predlog o tem, da ima
velik pomen.
vsaka država pravico določiti
pas teritorialnih voda do širine 6 milj in cono ribarjenja do širine nadaljnjih 6 milj. Komisija je sprejela islandski predlog, ki v nekaterih primerih priznava obalni državi, katere gospodarski razvoj in večina prebivalstva sta v znatni meri odvisna od ribolova, prednostne pravice v ribarjenju.
Seja je bila nato zaključena, ker nihče ni prosil za besedo.
Delo se bo nadaljevalo danes popoldne.
di v drugih južnokorejskih mestih — Fusamu, Tajegu, Kvanžu in drugih, kjer je prav tako prišlo do demonstracij proti vladi.
Medtem ko se v Seulu val demonstracij širi. pa se predstavniki študentov in Sing Man Rijeve vlade pogajajo o premirju.
Opozicijska Demokratska stranka je objavila sporočilo, v katerem poziva vlado, naj ukaže policiji, da preneha streljati. Sporočilo tudi zahteva, naj se parlament sestane na izredno zasedanje. Demokratska stranka tudi trdi, da študentje, ki demonstrirajo, niso uničili avtomobilov ameriške misije za gospodarsko pomoč, pač pa so to storili neodgovorni ljudje iz množice.
Seulski radio oddaja vladni
poziv študentom in prebivalcem, naj se vrnejo na domove in v šole.
Uradno so tudi objavili, da razpravljajo o možnosti, da bi uvedli cenzuro tiska.
ner te pokrajine Kan Mohamed. priiredil mu je tudi večerjo. Koča Popovič se je nastanil v guvernerjevi rezidenci. Popoldne si je ogledal okolico in namakalne sisteme.
•
Beograd, IB. apr. (Tanjug). — Državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča, ki je v soboto odpotoval na obisk v nekatere azijske in afriške države, bo med njegovo odsotnostjo nadomeščal državni podsekretar za zunanje zadeve Veljko Mičunovič.
Predsednik Tito sprejel Jakova Blaževića
Beograd, 19 apr. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes dopoldne člana ZIS ni predsednika Izvršnega sveta Hrvatske Jakova Blaževića, ki se bo kot vodja jugoslovanske delegacije udeležil svečanosti ob razglasitvi neodvisnosti Toga.
Zasedanje Medparlamentarnega sveta v Atenah
Atene, 19. apr. (Tanjug). — Danes dopoldne se je začelo v Atenah pomladansko zasedanje Medparlamentarnega sveta. Na zasedanje so prišli delegati iz 42 držav. V imenu grškega parlamenta je delegate pozdravil in jim zaželel uspešno delo predsednik parlamenta Konstantam Rodopu-los. v imenu grške vlade pa je udeležence kongresa pozdravil podpredsednik Panajotis Kanelopulos.
Na atenskem zasedanju Medparlamentarnega sveta, ki ob trajalo do 24. aprila, zastopajo Jugoslavijo zvezni ljudski poslanci dr. Aleš Beb-leT, Maks Bače in Kemal Sej-fula.
Na dnevnem redu zasedanja so med drugim vprašanje razdeljevanja surovin, vprašanja v zvezi z razorožitvijo, problem kriminala med mladino kot tudi razprava o spremljanju dela mednarodnih organizacij.
Atomski strokovnjaki v Tunisu
Tunis, 19. apr. (AFP). V Tunis so sinoči prispeli štirje strokovnjaki Mednarodne agencije za atomsko energijo, ki bodo proučili možnosti za ustanovitev regionalnega centra za radioizotope. Center bi bil na-' menjen za področje Severne 1 Afrike;
INDUSK0-KITAJSK1 ODNOSI
Ču En Lal prispel v Indijo
V Rongunu so objavili sporočilo o štiridnevnem obisku kitajskega ministrskega predsednika v Burmi
»Siera Leone« zahteva še letos neodvisnost
LONDON, aprila. Na vrsti je Sierra Leone — dežela diamantov, ena izmed najstarejših britanskih kolonij v Afriki. K svojemu kolonialnemu imperiju so jo Angleži pridružili pred 160 leti in ta teden bodo na konferenci za okroglo mizo v Londonu odločili, kdaj bo dobila neodvisnost.
Obdana od neodvisnih držav Liberije in Gvineje ima Sierra Leone relativno majhno ozemlje, približno 28.000 kvadratnih milj, na katerem živi po zadnjih cenitvah nekaj nad 2,500.000 prebivalcev.
Za razliko od večine drugih afriških kolonij, v katerih so razmeroma močne naselbine evropskih izseljencev, kar zelo otežuje njihov boj za neodvisnost, Sierra Leone nima teh problemov. Njeni prebivalci so skoro izključno Afričani. V koloniji živi komaj 2000 belcev, predvsem uslužbencev britanske uprave, tako da bližnja konferenca bržkone v tem oziru ne bo naletela na kakšne resnejše težave.
Zadnje ustavne reforme so bile v Sierri Leone pred j dvema letoma. Namesto dotedanjega zakonodajnega sveta, v katerega so državljani volili samo del članov, medtem ko je preostale imenoval guverner, so ustanovili predstavniško zbornico, v katero so bili vsi člani izvoljeni, medtem ko je dobila vlada nekoliko širša, čeprav še vedno razmeroma omejena pooblastila.
V koloniji je več političnih strank, ki so pn zadnjih vo- |
Boftrinik : Talj remi
Moskva, 19. apr. (TA.SS). V Moskvi se je danes začela 14. partija dvoboja za svetovno prvenstvo med Botvinikom in Taljem. Botvinik je kot beli začel partijo z daminim kmetom, Talj pa je odgovoril z Nimcovičevo indijsko obrambo. V četrti potezi se je Botvinik odločil za SSmischevo nadaljevanje. ki vodi v zelo ostro igro.
litvah leta 1958 nastopile z razmeroma različnimi programi. V pripravah za londonsko ustavotvorno konferenco pa so se vse stranke združile v Združeni nacionalni fronti in pošiljajo k pogajanjem z britansko vlado enotno delegacijo, ki jo vodi predsednik vlade Siere Leone in prvak ljudske stranke Milton Margai.
Zahteve prebivalstva Sierre Leone, ki jo bo' ministrski predsednik Margai predložil britanskemu ministru za kolonije Macleodu, se strinjajo v tem, da mora kolonija že letos dobiti popolno neodvisnost. Ker je to enotna zahteva vseh političnih strank, menijo, da britanska vlada tokrat ne bo zavlačevala končnega
sklepa o razglasitvi neodvisnosti Sierre Leone, tem manj, ker se zdi, da je tudi njeno gospodarsko zanimanje za to gospodarsko močno zaostalo ozemlje, oddaljeno od drugih britanskih posestev v Afriki, skoro brez pomena.
Zato računajo, da ustavotvorna konferenca o Sierri Leone ne bo dolgo trajala, niti ne bo naletela na takšne težave, kakor je bil nedavno primer na konferenci o Keniji, katere izhod je bil do zadnjega trenutka negotov zaradi odpora belih kolonistov, ki hočejo obdržati za vsako ceno privilegije, kakršne jim daje kolonialni režim. Na konferenci o Sierri Leone takih zaprek ne bo in se bodo bržkone pogajali bolj o raznih notranjih zadevah, ki se tičejo organizacije nove oblasti, predvsem pa o gospodarskih problemih, ki se bodo pojavili, ko bo postala dežela neodvisna.
Enver Mulahusič
KALKUTA, 19. aprila. (Reuter). Kitajski ministrski predsednik Ču En Laj je prispel iz Ranguna v Kalkuto, od koder bo nadaljeval pot v New Delhi na razgovore s predsednikom indijske vlade Nehrujem. Pred odhodom iz Ranguna je izjavil novinarjem, da pričakuje težave v razgovorih z ministrskim predsednikom Nehrujem o kitajsko-indijskem sporu zastran meje. Izrazil pa je prepričanje, da bodo težave premagane, ker tako Kitajska kot Indija želita mir in prijateljstvo in ker sta obe državi sprejeli pet načel koeksistence.
Cu En Laj je pripomnil, da je lahko kitajsko-burmanski sporazum o obmejnih vprašanjih zgled, kako naj bi poravnali tudi kitajsko-indijski obmejni spor.
V Ramgunu so danes objavili sporočilo o štiridnevnem obisku kitajskega ministrskega predsednika Ču En Laja v Burmi. Sporočilo pravi, da sta se Ču En Laj in burmanski ministrski predsednik U Nu razgovarjala o vprašanjih, važnih za obe državi. Rezultat kitajsko-burmanskih pogajanj je, da so podpisali pogodbo o prijateljstvu in medsebojnem nenapadanju ter Sporazum o obmejnih vprašanjih. s čimer je sodelovanje med obema državama prišlo v novo fazo. Sporočilo nadalje pravi,, da obe strani izražata trdno odločenost, da v skladu s petimi načeli miro-. ljubne koeksistence razširita gosodarsko sodelovanje, razvijata trgovino in zboljšata kulturne in prijateljske stike.
Obe strani izražata upanje, da bodo azijske in afriške države spoštovale duh Bandun-
. ga in delale za krepitev soft-I damosti azijskih in afriških
narodov, ki se bore za nacionalno neodvisnost in prota rasni diskriminaciji.
Ču En Laj in U Nu izražata v skupnem sporočilu svoje trdno prepričanje, da je zago-
tovitev miru važno vprašanje, ki zanima vise narode. Izražata upanje, da bo predsedniška konferenca prispevala k miru in k ublažitvi mednarodne napetosti, in sodita, da je treba cimiprej doseči sporazum o prepovedi atomskega orožja, o splošni razorožitvi in drugih vprašanjih.
V sporočilu je tudi rečeno, da je kitajski ministrski predsednik Ču En Laj povabil ministrskega predsednika U Nuja, naj obišče Kitajsko. U Nu je povabilo sprejel. Datum obiska še ni določen.
PREDSEDNIK DE GAULLE T KANADI
Politični razgovori
Kakor pričakujejo, se bosta de Gaulle in Diefen-baker razgovarjala o položaju v svetu pred predsedniško konferenco
OTTAWA, 19. aprila. (AP-Reuter- AFP). Predsednik francoske republike de Gaulle, ki je na obisku v Kanadi in kanadski ministrski predsednik Diefenbaker. sta danes začela politične razgovore. Razgovorov med obema državnikoma se udeležujeta tudi zunanja ministra Couve de Murvlll e in Green.
Kakor pričakujejo, se bosta de Gaulle in Diefenbaker razgovarjala o položaju na svetu pred predsedniško konferenco med Vzhodom in Zahodom, o odnosih v okviru Atlantske zveze kot tudi o francosko-
gj- i V 22. potezi ato «e
JOHANNESBURG, 19. aprila. (Reuter-AP). Afričani 80 davi prekinili stavko, ki Jo trajala več dni v protest proti vladnemu sklepu, la morajo črnci nositi pri seM posebno Ukaz niče in prepustnice. Stavim Je organiziral prepovedani Afriški nacionalni kongres. Davi Je veliko število Afričanov vpet kot normalno prišlo na delo. Iz Južnoafriške unije danes ne poročajo o Incidentih. V vseh važnejših centrih p« nadalje patruljirajo močni polidfckl in vojaški oddelki. N» sliki: —m Je na nedavnih &ntoOafc**jgfc napadla Ome« U aa titrali proti nem poetiki Var-
kanadskem sodelovanju. Ministrski predsednik Diefenbaker je včeraj ob prihodu predsednika de Gaulla dejal, da hoče biti Kanada udeležena na posvetovanjih o vseh važnejših sklepih v Atlantski zvezi. De Gaulle in Diefenbaker naj bi se razgovarjala tudi o ■ atomski razorožitvi. Sodijo, da bo de Gaulle verjetno obrazložil svoje gledišče o položaju na svetu glede na razgovore, ki jih je nedavno imel s sovjet-. skim ministrskim predsedni-: kom Hruščevom.
i
I Predsednik de Gaulle bo ju-i tri odpotoval iz Ottawe na j krajši obisk v Quebeck, Mon-j treal in Toronto, v petek pa bo ! odpotoval v Washington.
»New Herald Tribune- piše danes v uvodnem članku, da pomeni de Gaullov obisk v Kanadi -posamezno fazo v diplomatskem potovanju francoskega predsednika po zahodni poobli, ker je Kanada nič manj kot ZDA članica Atlent-ske zveze, ki je igrala zelo aktivno vlogo v sklepih in posvetovanjih zahodnih zaveznikov. Čeprav bo imel de Gaulle verjetno najvažnejše razgovore v Washingtonu, najmanj podcenjevati I 'fill razgovorov v C
(tonu, ni alti
IZ NAŠIH KRAJEV
DELO ir SBEDA, 20. APRILA IM
Na kopi pred klancem v strmine Čehovca so zgrajene hiše vasice Bistrice oh Sotli. Proti Sotli zdrkne ravnina, ki se rahlo ujame šele v zagorsko gričevje nad Kumrovcem. Sredi vasi je ponosen zadružni dom. Nekaj korakov stran od križišča sem zagledal tablico:	Avto-moto	društvo
Bistrica ob Sotli. V lepo urejenem kabinetu sem naletel na Slavka SOTOŠKA, predsednika AMD in šefa strojnega parka pri kmetijski zadrugi.
—	O, vas pa poznam iz avtobusa. Vozili ste avtobus Celje—Bistrica ob SotU?
—	Seveda! Verjemite ml pa, da ni bilo prijetno na teh razritih obsoteljskih cestah. Zdaj sem vsaj doma in dela mi ne zmanjka. Delam v zadrugi in vodim avto-šolo.
—	Imate dosti tečajnikov? Na vasi je to težko?
—	O ne; to je že 26. tečaj za šoferje-amaterje. Povem vam, da je več kot 600 ljudi v devetih letih, odkar obstoja društvo. opravilo izpite. Najmanj 50 od teh pa je danes poklicnih šoferjev.
—	So tudi vaščani zraven?
—	Več kot 150 deklet in žena je v tem času opravilo izpite Korajžna so včctsih bolj ko fantje. Naša prizadevna
blagajničarka Bavdekova je že med prvimi opravila izpit. Društvo šteje preko 250 članov. Vsako leto imamo zborovanje, ki ga obiščejo tudi tisti, ki so že pred leti odšli. Ne veste, kako radi se vračajo. Tovariš Tito je časten Član našega društva. Povx>-sni srno na to. Smejal bi se, ko bi videl, kako smo pred leti začeli. Na vozu smo pripeljali staro Tatro brez plaščev in ob prvih vožnjah je ropotalo po cesti kot da bi vozil tank. Vaščani so se smejali in mnogi so se norčevali iz nas; danes pa ni hiše, ki ne bi imela šoferja pod streho. Poprijeti smo morali, pa je šlo.
—	Vaše želje?
—	Obnovitev avtomoto dirk na težavni in zahtevni progi Bistrica ob Sotli — Podsreda — Kozje — Buče — Bistrica, ki je kratka, a zahteva vozača visoke kakovosti. Običajno so bile ob Dnevu mladosti.
OTROCI IN TOPOLI
Včeraj in danes je vsak dan po 425 učencev iz ljubljanskih osnovnih šol sadilo mlade topole
Bes, to je bil uspešen hi nazoren pouk
Pomlad je čas za sajenje mladega drevja. Okrajna zveza prijateljev mladine v Ljubljani je že dalj časa pripravljala akcijo za pogozdovanje nekaterih predelov Barja. Zaradi posebnih vremenskih in drugih prilik je Barje »izpadlo« iz programa. Toda niso samo na Barju neizkoriščena zemljišča, ki so kot nalašč za nasade topolov! Tako so se odločili za ravno polje tik pred sotočjem Save In Ljubljanice. Tamkaj je bilo doslej le nizko grmičevje, nekaj revnega drevja in travnikom podobne ravnice. Zemljišče obsega približno 16 hektarov in strokovnjaki so izračunali. da bi na njem lahko rastlo 2.700 topolov.
Pio Ljubljanskih šolah so »vse- gfV’; 1	\ 1/ /C
vedi« že nekaj Časa šušljali o j jpf i. V	; J j y
nekakšnem pogozdovanju. Ni- £''	, \	./ / - " ; J
toče pa ni vedel povedati nič ^ točnega. Potem je prišlo muha-sto aprilsko vreme z dežjem
»Nič ne bo z našimi dnevesci«.	z
so učenci že povsem obupavali. I Kljub slabim obetom je bil razplet razveseljiv- Torek je prinesel sonce. Obvezne formalnosti so bile hitro pri kraju in pred deveto uto zjutraj so av-
fe TOLMIN
Na tolminskem učiteljišču so ime- j li prejšni teden komunista redno letno konferenco. V živahni razpravi so se dotaknili problemov šole j iu organizacije. V kratkem bodo • sprejeli v organizacijo ZK 30 mladih komunistov, največ iz IV. in V. j letnika.
V dijaškem domu so priredili Vukov večer za gojence dijaškega doma. hi zunanje dijake. Stanko Vnk je Bfllo znan pesnik. Rodil se je v pri Gorici. Bolj kot pesnik je poelteinben kot buditelj ljudstva pod 25-Irioim fašističnim nasiljem. Prireditev je lepo uspela.
#	MORAVCI
Na pobudo mladinske organizacije Moravcih so minuli mesec kupili televizor. Zanj so prispevali sredstva tsJ vaščani. Sedaj se v Moravcih vsak večer zbirajo vaščani v Gasilskem domu pred televizorjem. Povprečno si ogleda televizijski prenos dnevno 80 do 100 ljudi.
•	ZREČE
V Zrečah bodo v kratkem pričeli prestavljati cesto, ki vodi mimo tovarne. Cesto bodo prestavili zaradi tega, da bo lahko tovarna kovanega orodja razširila svoje tovarniške objekte.
Kaj praviš, kdaj bo ta topol velik?-** (Foto: S. Jerala)
tobusi že vozili otrodoe. Hiše ob robovih cest so postajale vedno manjše in nazadnje je bilo le še polje. Takrat so otroške glave počasi začele spoznavati, da o pogozdovanju nimajo nobene prave predstave Jakec se je ojunačil: »Pogozdovanje? Pha! Smrekice borno vtikali v zemljo. To res ni nobena posebnost. Malo zamahneš z motiko, da je jama dovolj velika, potem daš vanjo smrekico s korenino navzdol in vse skupaj zasuj eš z zemljo«.
Tovariši so se strinjali z njim samo toliko časa, da so prišli do potoka, ki se je nekje v gr-
movju izlival
Ljubljanico.
Morda Je bil potok le stranski rokav Save. Kdo bi vedel, ko je Pa tu, «maj mesta, vae tako čudno. Leseni mostiček čez potok ®e na primer maje. In onkraj njega ni nobenega cvetočega travnika, kjer bodo z motikami delali jamice. Dva traktorja sta se besno zaganjala po neravnem zemljišču in orala dolge brazde. Kaj pa je to? Iz približno pol metra širokih in skoraj meter globokih jam, ki so bile skopane v enakomernih presledkih, so molele dolge palice z izrastki na koncu. Kdo bi ©e znašel v tem pogozdovanju. ko pa smrekic ni videti nikjer!
Iz zadrege jim je pomagal možak v zelenem klobuku in visokih gumi j astih	škom j ih:
»No. fantje, zdaj pa kar zgrabite lopate!« .
Gruča nadebudnežev se je kar zakadila h kupu lopat. Premalo jih je biilo za vse. Potem so uredili tatoo. da je na vsako lopato prSSJb po deset patrov radovednih oči ki bodo gledale, kako se sade topoli Srečnež z lopato je že pozorno sledil navodilom moža v gumijastih
m SLOVENSKE KONJICE
V Konjicah «o izdelali program prireditev ra praznovanje 1. maja. Osrednja občinska proslava bo na I predvečer ob vznožju Konjiške gore. Mladina nekaterih konjiških sindikalnih podružnic bo orgamizirala pred j proslavo štafeto ra prehodili pokal ! občinskega sindikalnega sveta.
GORNJA RADGONA j
Ob 15. obletnici osvoboditve se bo mladina Pomurja zbrala na veliki manifestaciji v Gornji Radgoni. Vse priprave vodi občinski komite LMS Gornja Radlgona ob sodelovanju ostalih političnih in družbenih organizacij. Slovesnost bodo začeli že v soboto s svečano akademijo, s baki ado in kresovanjem na gradu. Drugi dan bo že navsezigodaj budnica, pozneje sprevod po mestu itd. Dopoldansko svečanost bodo zaključili z velikim političnim zborovanjem, popoldne pa bodo kulturne in športne prireditve.
škornjih in previdno zasipaval topolove korenine. Stog! Zdaj je treba vreči nekaj hlevskega gnoja in potem spet zemljo.
Kmalu so se spoznali z vsemi osnovami pogozdovala e umetnosti. Jakec pa je bil vseeno prehiter v svoji vnemi. Obljubil je, da bo prihodnjo pomlad prišel semkaj na Oglede. »Njegovo« drevo bo že tako veliko, da bo lahko splezal nanj. Ta je bila pa le predebela, še celo za njegove tovariše-k‘ so mu sicer s spoštovanjem sledili, ker je bil za glavo večji od njih-
Pogozdovanja j« Mio kmalu konec. Ni čuda, ko je pa prihrumela taka truma otrok. Bife jih je 425 iz šol »Angelca Ocepek«. »Vida Pregare« in s Poljan, Zgornje Šiške tar Šoštra. Drugi dan jih bodo zamenjali otroci z Viča, Rudnika, Bežigrada in Šiške. Prava »de-
»Hm, to pa ni smrekica!« (Foto: S. Jerala)
darstvo Zadobrovo, da si od blizu ogledajo plemensko živino In moderne kmetijske stroje Potem bo konec predavanja. Predavanja? Seveda! Vse skupaj je bila v resnici le šola. So!* v naravi*
TIG
»Stoj! Zdaj pride nekaj hlevskega gnoja in potem spet zemlja.« (Foto: S. Jerala)
$ RIBNICA
NA DOLENJSKEM
Občinski komite LMS Ribnica je priredil nedavno tega tridnevni seminar za vodstva aktivov LMS in mladih zadružnikov na Travni gori pri Sodražici. Udeleženci seminarja so se seznanili z zaključki V. plenuma CK LMS.
Ura je 14 — Ljudje so iz uradov, tovarn in delavnic pohiteli domov. Vse bi bilo lepo, toda preden pridejo do doma, jih čaka še težka preizkušnja, kako priti domov, ne da bi pri tem tvegali svoja življenja. Res, promet narašča iz dneva v dan in v ponedeljek je bila pred zapornicami na Titovi cesti taka gneča, da je bil za
skoraj pet minut ustavljen ves promet. Avtobusi, kamioni, motorna kolesa, osebni avtomobili, mopedi, kolesarji in nazadnje še pešci so se drenjali in dva miličnika sta s težavo »očistila« križišče. In zakaj tak zastoj prometa? Menda ni potrebno povedati posebej, da so temu botrovale »rampe«. — (Foto: S. Jerala)
Legacdja« mJLađtoe la ljubljanskih. osnovnih Sol, Jd bodo vedeli povedati svojim tovarišem mnogo zanimivega. In to je bil tudi glavni namen pogozdovail-ne akcije.
Šestnajst hektarov zoranega zemljišča ob sotočju Sav© in Ljubljanice, ki je že ali pa še bo v ‘kratkem zasajeno s topo-i sadikami, le spet ostalo s svojo tišino. Otrooi so še na kmetijsko goepo-
$ POSTOJNA
Prvi maj bodo leto« ▼ Postojni ■* večamo praznovali. Osrednja slovesnost bo na predvečer praznika, kjer bo na Trgu padlih borcev veliko zborovanje 6 kulturnim programom pri katerem bodo sodelovali godba na pihala, pevski oktet domače Svobode in pionirski pevski zbor. Razen tega bodo na Soviču, Pečni rebri in Nanosu zagoreli kresovi. Hkrati s tem bo v večernih urah povorka po postojnskih ulicah, medtem ko bodo naslednji dan v Pivki odprli nov zdravstveni dom. Proslave bodo tudi v Razdrtem, Bukovju, Planini, Prestransku, Zagorju in drugod.
© KAMNIK
Za proslavo 1. maja sta občinski sindikalni svet in občinski odbor SZDL imenovala poseben odbor. Proslava se bo začela v soboto ob 17. uri, ko bodo po koncertu izročila v uporabo prometno in turistično pisarno na trgu z novo urejenim avtobusnim postajališčem. Zvečer bo ▼ dvorani doma akademija.
•	VRHNIKA
Te dni »e približuje koncu gradnja mostu preko Ljubljanice, ki bo po j že6tih mesecih »pet omogočal redni avtomobilski promet z Borovnico in | drugimi kraji.
•	POLHOV GRADEC
Pred dnevi «o uspešno zaključili j šestdnevni politični seminar za mladinske aktiviste in mlade člane ZK j iz področja občine Dobrava pri Ljubljani. Seminar je organiziral občin- j ski komite LMS v sodelovanju z občinsko delavsko univerzo. V šestih , dneh »o tečajniki poslušali 14 predavanj. Seminar »o izpopolnili tudi z ogledom nekaterih industrijskih in kmetijskih obratov. Jeseni bodo s seminarjem še nadaljevalk
DANES
J TJ' TRI
v Ljubljani
Tri nove knjige Zavoda -Borac-
Kulturni, prosvetni in zgodovinski zavod »Borec« je izdal pred dnevi tri nove knjige: L in n. del knjige »Nfirnberški proces« in Hinka Brateža — O kij a »Dnevnik partizana« I. deL »Dnevnik partizana« je knjiga* napisana po resničnem dnevniku, ki ga je partizan O ki pisal vsak dan v NOB; zapisoval je dogodke, ki jih je sam doživel v partizanskih enotah od junija 1942 do osvoboditve s svojimi tovarišL Knjiga je danes neprecenljivo dokumentarno gradivo, saj je v njej povedal in razodel marsikaj, kar bi sicer nikoli ne zvedeli iz tedanjih velikih časov NOB. I. del in IL del knjige »Nfirnberški proces« je prevod knjige avtorjev Heydecker — Leeb, dveh nemških publicistov, ki sta razgrnila niirnberške dokumente in kolikor mogoče strnjeno opisala proces proti poglavitnim vojnim zločincem nacistične Nemčije (proces v Nfirnbergu Je trajal od 20. novembra 1945 do 1. oktobra 1946). Knjiga je pravzaprav z dokumenti podprto poročilo s procesa; prvi del obravnava kolikor mogoče potanko proces, drugi del pa razgrinja nacistična grozodejstva. Knjigo, v kateri so tudi dokumentarne fotografije, Je prevedel Davorin Ravljen, opremil pa Vlasto Kopač.	(B. A.)
V	Šentvidu grade objekte za družbeni standard
Objekti za družbeni standard, ki jih grade na področju občine Šentvid, bodo znaten napredek za dvig družbenega standarda prebivalcev. Tako grade v Vižmarjih objekt združenih servisnih delavnic, v katerem bodo: vodovod.-instalaterska ter kleparska, ključavničarska, kovaška ter mehanična delavnica ln delavnica za popravila električnih strojev. Računajo, da bodo te servisne delavnice jeseni že delovale. Prav tako pomemben bo objekt za potrošniški center v Šentvidu. Imel bo najvažnejše oddelke, v njem pa bo tudi delna samopostrežba.	(V. K.)
Prvi grah na trgu
V	ponedeljek so pričeli na ljubljanskem živilskem trgu prodajati prvi grah, ki so ga pripeljali iz Dalmacije. Cena grahu Je trenutno 250 din za kilogram. Tudi pomaranč je sedaj dovolj, saj so jih v
! ponedeljek dobili 70 ton. (P. G.)
Ta je pa prevelik!
»2aba, ki žre vse,« Je v Ljubljani priljubljen koš za odpadke. Razen tega je kamenita žaba tudi lep okras. Sicer pa se teh žab tudi najmlajši Ljubljančani ne bojijo
Delovna razmerja v obratu, ki je postal samostojna gospodarska organizacija
C.	B. K. — Ali mora obrat gospodarske organizacije, ki se je osamosvojil in postal samostojna gospodarska organizacija, skleniti nove sporazume o ustanovitvi delovnega razmerja z delavci, ki so ostali v obratu?
Odgovor: Po določbi čl. 333. zakona o delovnih razmerjih ne preneha delovno razmerje delavcem obrata, ki postane samostojna gospodarska organizacija z osamosvojitvijo, pač pa ostanejo ti še naprej v delovnem razmerju na svojih delovnih mestih.
Osamosvojenemu obratu torej ni treba sklepati novih sporazumov o ustanovitvi delovnega razmerja, ker prevzame vse obveze iz delovnih razmerii od gospodarske organizacije, iz katere se je'izločil.
Priznanje nepolne osebn6 pokojnine
M. B. D. — S^otembra letos boste dopolnili 55 let starosti in imate nad 25 let pokojninske dobe. Zanima Vas, ali morate biti zaradi priznanja pravice do nepolne osebne pokojnine zaposleni do dopolnjenega 55 leta starosti?
Odgovor: Po 1. tč. 1. odst.
če je to stanovanje lastniku do invalidnine, prizna na nje- hišnik. Ali ste dolžni tudi potrebno.	govo zahtevo ta pravica, če je opravljati razna popravila v
Odgovor: Po uredbi o iz- ob vložitvi zahteve še vedno stanovanjih? ključni pravici oddajati stano- podana telesna okvara, in si- Odgovor:	Kot hišnik ate
vanje, v katerih stanujejo de- cer s pogojem, da je imel ob dolžni opravljati vsa dela v 20. čl. zakona o pokojninskem la™ ^ u.?lužbenci P°samez- pridobitvi pravico do osebno, ^ 2 rednlm obratovaIljem zavarovanju pridobi zavaro- "lh	1™°™ S?*“* Star^ta? poT «n vzdrževanjem naprav hiše
varika, ki dopolni 55 let staro- dov	23\7* 1959 (l+danl	delovno dobo iz 1. ter z vzdrževanjem reda in
sti, pravico do nepolne oseb-	°.J£??%,up°;	» Mfi v skupnih hišnih
ne pokojnine, če ima 25 ali 7f*?h ra2Pen*l .in?? ,l stevaje tudi določbe 35. čl. te- prostorih in okrog hiše ter več za pokoj'nino vštevnih let Mjučn<> PJ?™° omajati sta- ga zakona.ali pokojninsko do- druga podobna dela .
•	.ir novanja, ki jih na dan, ko je bo iz 2. odst. omenjenega čle-
, A e!?lJ?i!merU 4pravlče" začel veljati ta zakon (od 22. na. ki se zahteva za pridobf-
• 6	po’ 7- 1359), pristojno vojaško po- tev pravic iz invalidskega za-	_ .
«Itakozva- veljstvo Lastnik bi w mogel varovanja. Glede na podatke niška, bo izdal občinski ljudje ®, -f Oiovne o e, o je v (0 _ svoje _ stanovanje vse- Vašega dopisa so vsi ti pogoji s^i odbor. Zaenkrat je za Vas „	°	. v liti le, če priskrbi stanodajal- za priznanje invalidnine v Va- merodajna predvsem delovna
, -3	. 1 fr	cu (vojaškemu poveljstvu) v šem primeru izpolnjeni in ste Pogodba glede del, ki ste jih
polnjenim 55 letom starosti. zamenjavo zanj drugo primer- zato po našem mnenju do te k°t hišnik dolžni opravljati. n «.	■	. . ,	no stanovanje ali če mu stano- invalidnine upravičeni. Opo-
upostevanje aajaiev V dajalec njegovo stanovanje iz- zarjamo pa Vas na to, da Vam naravi pri odmeri pokojnine roči.	~
o. V. — Ali se bo pri odme- _	-	___ ....__
ri Vaše osebne pokojnine upo- upravičenost do invalidnine Ie o« prvega dneva naslednje- njimi, niste jih pa dolžni števala vrednost ‘ službene zaradi telesne okvare ga meeeca P° vložitvi zahteve, opravljati, obleke in čevljev.	osebnih upokojencev »DOZ« ID se uporabljata
Odgovor: Po IV. tč, odloka O g	.„določbi 51. 209 in 210 ZJO
računanju povprečnega me- S- M. M. Ste uživalec polne ^ ^ usjužbence DOZ?
Natančnejše predpise o tem katera dela se štejejo kot hiš-
Popravila v stanovanjih, ki gredo po predpisih v breme
^	po 4. odst. stanovalcev, lahko stanoval-
270. čl. navedenega zakona še- cem opravljate po dogovoru z
Zastaranje terjatev iz delovnega razmerja
S. M. Ker Vam je ostal Vaš
_______	_____ ___ S. M. M. Ste uživalec polne
sečnega zneska plač na podla- °fe^ne pokojnine ,ki Vam je
gi prejemkov po 1. januarju kila prevedena iz polne sta- Odgovor: Ker med določba- _.____
1958 (Ur. list FLRJ, št. 2/59) r<?stne pokojnine. Ko ste še mi členov 383, do 396. Z JU, ki delodajalec dolžan večji znese dajatve v naravi v zvezi z ^ili v delovnem razmerju ste veljajo po čl. 379. tudi za sek na plači. Vas zanima, v opravljanjem službe ne všte- zarac^ poškodbe izven dela uslužbence DOZ ni predpisa, kolikem času zastara taka jejo v povprečni mesečni zne- oslepeli na levo oko. Ali ste da bi se določbi čl. 209. in 210. terjatev? sek plač, na podlagi katerega upravičeni do invalidnine za- istega zakona, ki govorita o Odvovor- Po 1 točki l se zavarovanci razvrstijo v za- teIesn€ <*vare P° dol£f postavitvi na nižje mesto, stavJl 21 «ena	o
varovalne razrede in se jim bah novega zakona o Invalid- moga uporabljati tudi za staraniu teriatSr ^SSdo ter
——**	■tasnBru m a a®."** * -* ~ »r«»vssss
Odpoved Stanovanja zakona o invalidskem zavaro- Takega mnenja je tudi Zvez- jl7e!%nega ra2me.rja ,v d7fh
MZ&T ™Te Un£ 3JS-0- US1“
A. L. Lj. Kako je z odpoved- trajanjem delovnega razmerja	HiSrTSUn iteln
jo stanovanja .v hiši, ki je dr- nastala telesna okvara, na	ni sni Sita tlela
žavljanska (zasebna) lastnina, .podlagi katere pridobi zavaro- A. B. Z. Katera hišniška de- 27. členu navedenega zakona ki ga zaseda vojaška oseba, in vanec po tem zakonu pravico la ste dolžni opravljati kot šele v 10 letih.
ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali s poravnavo pred sodiščem, zastarajo po
Povšič-Gregor
Jože
18* aptriia 1960 je umrl na Vojaški medicinski akademiji JLA v Beogradu po kratki in zahrbtni bolezni podpolkovnik JLA Jože Povšč č -Gregor.
Rodil se je A avgusta 1912 v Oučji mlaki pri Novem mestu. Zgodaj je začel kot delavec in član sindikatov NRS delovati v boju za delavske pravice.
3.	maja 1041 je bil sprejet v Komunistično partijo Slovenije, katere vzorni član je bil vse do »voje smrti. Med okupacijo je vse do vstopa v NOV in PO Slovenije deloval kot član ln organizator OF v Ljubljani.
Po vstopu v NOV septembra 1943 je opravljal v raznih vojaških enotah politične funkcije, od politkomisarja čete, do politkomisarja brigade.
Po končani vojni je kot ofi- 1 cir JLA zvesto in vzorno delal Pri utrjevanju naše armade. 1
i In brez strahu mečejo v njeno ne-' nasitno žrelo vse vrste odpadkov. NaS fotoreporter pa je posnel ža^ bo, ki se ravno pripravlja, da bi požrla TAM kamion »Pionir«. To-da, stoj! »Pionir« je sicer starejšega modela, zato pa še ne sodi v žabje žrelo. Pa tudi nekoliko prevelik je! Namreč kamion. (Foto: S. Jerala).
Mladince so sprejeli v ZK
V	torek zvečer so imeli v Vajen-
skem domu v Kersnikovi ulid majhno slovesnost. Osnovna organizacija Zveze komunistov »Ajdovščina« je namreč sprejela v svoje vrste 15 mladincev vajencev, ld stanujejo v Vajenskem domu. Mladi komunisti se bodo vključili v osnovne organizacije v podjetjih, kjer delajo. Slovesnosti je prisostvoval tudi zastopnik Občinskega komiteja ZK Center in na novo sprejetim mladincem iskreno če-stitaL	(B. A.)
Petdeset nagrad »Slovenija vina-«
Nagradno propagadna akcija, ki si jo je pred pol leta omislilo trgovsko podjetje. »Slovenija vino«, Je priredilo za potrošnika vina iz svoje kleti, včeraj drugo javno žrebanje. Iz vseh krajev države je prispelo 1783 kuvert, izmed katerih / je žreb izbral 50 nagrad v skupni \ vrednosti 300.000 dinarjev. Prvo na-• građo — sod vina (250) litrov — do-/ bi Jože Kotnik iz Ljubljane. Tito-\ va 61, drugo nagrado: 200 litrov I vina Andrej Šmit iz Železnikov, ( tretjo nagrado: 100 litrov vina pa i je žreb naklonil Jožici Spunt lz j Ljubljane.
Zakaj je bil prekinjen tok v Ljubljani?
V	ponedeljek je bil v Liubljani
v popoldanskih in večernih urah dvakrat nrekinjen električni tok. Prva prekinitev, ki je trajala nekako osem minut, je nastala zaradi zemeljskega stika žžce na 10 KV daljnovodu. Večerna, devet minutna prekinitev na je nastala zaradi eksnlozile tokovnega transformatorja v razdelilni transformatorski postaji na Mirju. Poškodovani transformator so že zamet * “ In verjetno ne bo več nepriiei prekinitev.	(P,
Rojstva
Včeraj se le v obeh ljubljaogdh
eorodnišnicah rodilo osem deoBft i pet deklic.
TELESNA KULTURA
Velika družina
Se nekaj pogledov v delavnico in med delavce pii naj večjem planinskem društva — v združbi nad 8000 članov z več ko polstoletno tradicijo
V znamenju 15. obletnice osvoboditve in spomina na herojsko dobo ilegalne borbe sta znak in plaketa za udeležence letošnjega pohoda »Ob žici oknpirane Ljubljane«-. Oba lika sta delo akad. kiparja Pengova. Medtem ko bodo znak prejeli vsi udeleženci, so plakete namenjene najboljšim ekipam, ki bodo seveda prejele tudi nagrade. — Na levi znak, na desni
plaketa
V dobrih dveh urah so om-dan pred nami in okrog 200 navzočimi planinci, člani osrednjega planinskega društva našega glavnega mesta zaprli knjigo z obračunom o poslovanju v letu 1959; PD Ljub-Ijana-matica — društvo z malo manj ko 8300 člani, med njimi nad 3000 mladinci... Ali je to sploh še društvo, kakršna sicer poznamo v našem okolju, ali ni to že prava delovna vojska, ki s: je zastavila skupni smoter: čimveč ljudi v planine in čimveč skrbi za gore.
ničnem zboru ljubljanskih planincev ušle iz peresa.
Predvsem so udeleženci z neko slovesno tišino vzeli oa znanje, da je nekaj dni poprej zapustila Ljubljano in domovino I. jugoslovanska himalajska odprava. To pomeni, da so se začele uresničevati dolgoletne sanje (v pravem pomenu besede) naših najboljših alpinistov da bi se v tekmi za vrhunske dosežke tudi uvrstili v prve vrste med tiste, ki so celo na najvišjih gorstvih sveta gospodarji stvar-
ATLETIKA V CELJU
i
Minuli weekend je bil v mestu ob Savinji spet v znamenju atletike. 2-e v soboto zvečer so pripravili na mestnih ulicah štafetni tek. ki ga je v počastitev kongresa SZDLJ organizirala celjska gimnazija. Nastopilo je 20 sre<inježolskih in vajenskih moštev iz vse Slovenije. Zmagala je ekipa celjske gimnazije (Krumpak, Štajner. Erjavec ln Golner) v času 6:40,0 pred Tekstilnim tehnikumom Kranj 6:43 in mladinskim aktivom Celje-center Posamezni odseki štafetne proge so bili dolgi 1000. 600, 400 in 200 m.
V nedeljo se je kljub dežev--.u vremenu več ko 100 teka-in tekačic udeležilo pod-zveznega prvenstva v krosu. Največ uspehov so imeli atleti ‘ja atletinje Kladi var j a, V posameznih konkurencah so zmagali: član! — 3500 m: Primožič In Kladivar, članice —	1300 m:
Slamnlkova In Kladivar, mladinke — 1000 m: Urbajsova ln Kladivar, st. mladinci — 2800 m Korber (2alec) in Žalec. ml. mladinci — 1500 m: Štajner in Kladivar, pionirji —	1000 m:
Dom in III. osn. itola. pionirke — fOO m: Rajšelj in 2alec. K. J.
-krojni kros v Novem mesta
Po občinskih prvenstvih v krosu je včeraj komisija za atletiko ;rl Okrajni zvezi Partizana v Norem mestu priredila letošnje prvenstvo v krosu, ki se ga je ude-
ležilo okoli 100 tekmovalcev iz vrst i Breznikar (Senovo), med mladin-Partizana, JLA in LM. 2al je sla- j kami pa je bila najboljša Dolin-
bo vreme še prenekatere udeležence zadržalo doma.
Med pionirji so se najbolj izkazali mladi tekmovalci Bernik (Črnomelj), 2agar (Mirna peč), Skalarjeva (Sevnica) in še drugi. Med mladinci je zasedel prvo mesto
škova iz Sevnice. Prvo mesto med članicami (na 2000 m) je pripadlo I Novomeščanld Goršinovi, med člani na 3000 m pa je zmagala Der-gana, Drav tako iz Novega mesta.
Vsi najbolje plasirani so prejeli prehodne pokale.	F. M.
PO
DOMAČIH
KRAJIH
»šport v besedi in sliki« v Maribora
Prizadevni Okrajni sindikalni svet v Mariboru je v nedeljo v sodelovanju z mariborskim okrajnim strelskim odborom priredil včeraj dopoldne veliko tekmovanje v orientacijskem teku, ki se ea je udeležilo 45 petčlanskih ekip, med njimi 10 ženskih vrst.
Med člani je zmagala ekipa Srednje tehniške šole pred TVD Partizanom iz Lenarta in 2elezarno iz Raven. Mariborske učiteljiščnice so zmagale med članicami pred domačim košarkarskim klubom Ma- ; ribor. Med športniki so se najbolj ! izkazali atleti Maribora pred tež- , koatleti društva in drugo ekipo ; JLA. V razredu mladink je zase- ! del prvo mesto TVD Partizan iz J Lenarta pred TSS in telesnovzgoj- ; nim društvom iz Crne. Tekmova- j nje med mladinci pa je dalo takele ! izide: 2lS II., Mariborska tiskarna, j 2IS I. itd.
Po tekmovanju Je bila zvečer v ; veliki Unionski dvorani še razdeli- 1 tev praktičnih nagrad (športnih j rekvizitov) in pa priljubljena prireditev »Šport v besedi in sliki-. ! V tem sporedu so sodelovali dr- i žavni reprezentanti in domači i športniki. atlet Stanko Lorger, smučarski tekač Cveto Pavčič, plavalec Janez Kocmur, smučarska
skakalca Marjan Pečar in Albin ; Rogelj ter atletinja Ančka Lubej i in nogometaš Branko Elzner. Za j primerno povezavo med posame-■ znimi točkami sta poskrbela no-; vinarja RTV in »TT« ter napove-l dovalec Stane Legat. Po točki ! »Spoznavaj šport in telesno vzgo-j jo« so prireditelji zavrteli obisko-i valcem, med katerimi smo opazili ! tudi predsednika Komisije za raz-! voj športa v delovnih kolektivih i pri SZS Jakoba Kvasa, še dva i filma, in sicer »Naši najboljši« in j »Prvi slovenski festival slovenske kulture«.
TRI VELIKA SREČIHIA
Beograd, 18. aprila. Komisija za sestavo jugoslovanske strelske reprezentance, je sklenila, da bo izbirno tekmovanje
ODRED : JLA (LJUBLJANA)
Jutri ob 16.15 bo na centralnem stadionu za Bežigradom prijateljska nogometna tekma med nogometno reprezentanco ljubljanske garn!7<je JLA in med I. moštvom OD-RED-a. Ker je v moštvu garnizije večje število igralcev ligaških klubov — na odsluženju vojaškega roka — bo tekma prav zanimiva. Vstopnina enotna po 100 din.
Jutri se bo At 15J0 pod muzejem NOB za6el zanimiv odbvlkar-«■.-1 turnir, na katerem Pofio sodelovale moške ekipe 20K Ljus-ijaae, partizan Ntovo mesto in OijmjptJe. Tako bodo strokovnjaka lahko ocenili in dotočili igralec, ki bodo sestavljali slovensko reprezentanco ta se bo nekajkrat pomerila z Izbrano ekipo Lodza
27.,	28. in 29. aprila v Beogradu. Razen olimpijskih kandidatov Stojanoviča, Lončarja, Cuka, Aniča, Grozdanoviča, Umeika in Ničiča, bo nastopilo še nekaj strelcev, ki jih bo določila komisija. 8. in 13. maja bo naša reprezentanca nastopila v Sčečinu proti Poljski v vseh olimpijskih disciplinah: malokalibrska puška, pištola proste izbire in puška velikega kalibra. Pred odhodom v Rim bodo jugoslovanski strelci imeli še eno tekmovanje. Od 17. do 23. maja bodo nastopili na VIL mednarodnem prvenstvu Romunije. Razen naših, bodo tam še strelci iz 22. evropskih držav in ZAR.
Jugoslovansko ekipo bo sestavljalo pet reprezentantov, od katerih bodo trije nastopili v streljanju s puško proste izbire na 50 in 300 m, dva pa v streljanju s pištolo.
Obe prireditvi pod streho OSS Maribor sta odlično uspeli, zato si jih mariborska mladina v prihodnje želi še več.	(h)
Pirc v Bognor Regissu
Tradicionalnega mednarodnega šahovskega truniirja v angleškem letovišču Bognor Reggosu (od 20. do 30. t. m.) se bo udeležil tudi Uubljajisfci velemojster Vasja Pirc. Zraven njega foostair v mojstrici staujMini igrala izmed Jugoslovanov še Kanafkladič im Janoševič.
SKOPJE. - Včeraj je pnspelo glavno mesto Makedonije 15 nogometašev, kandidatov za jugoslo-— vansko olimpijsko reprezentanco, ki se bo v nedeljo pomerila z Grčijo. Jutri bodo odigrali tekmo za trening z drugoligašem Vardarjem.
BEOGRAD. - Komisija Bokser-ske zveze Jugoslavije je odredila 15 kandidatov za reprezentanco, ki se bo 8. maja pomerila z Bolgarijo. Kandidati so: mušja: Ljubomlrovič, bantamska: Radanov, peresnolahka Mitrovič, lahka: Paunovič, polweI-terska:	Milosavljevič, welterska:
Kelava in Hus, polsrednja: Ce, Stupar, srednja:	Jakovljevič in
Kukič, poltežka: Bogunič in težka: Sretenovič.
NOVI SAD. - V prijateljskem mednarodnem srečanju je MTK iz Budimpešte premagal domačo Vojvodino 4:1 (2:1). Zmaga Madžarov je bila zaslužen^ saj so igrali tehnično boljše in hitrejše. Posebno sta se odlikovala državna reprezentanta Sandor in Simcsak.
LITIJA. — V nedeljo je bila v Litiji prvenstvena nogometna tekma LNP med Papirničarjem iz Vevč in domačo Litijo. Po razburljivem poteku igre bo domači zmagali 5:4 (3:2).
Za Litijo 60 dosegli gole Domadenik 3 in Milenkovič 2. Paoirničar j« po igri zaslužil vsaj neodločen rezultat.
igri zaslužil vsaj Sodil je Vaneli -RAVNE — V
nogometne lige sta prevaljski rotan in Sever s SLadBcega ' igrala neodločeno lsl da.). Med mladinci je FužSnar premagali Sobot» 4:0 (2:0).	W.
prav dobro, tekmi pod zvezne KO-
tod san» ostale s telesno-vzgojnega področja. Nad 30-milijonski denarni promet v enem letu, nad 22.000 gostov v sezoni v lastnih planinskih postojankah, ki jih je treba vdTŽevati in hkrati prilagajati čedalje večjim potrebam ter enačiti s sodobnimi tokovi v skrbi za delovnega človeka, vzgoja mladine, varnost planinskih poti. reševanje ponesrečenih gornikov iitd., vse to so samo nekateri izmed sektorjev dela. na katerih je treba ne samo delavoljnih, ampak tudi dela veščih, preudarnih in brezmejno požrtvovalnih delavcev. In PD Ljublja-na-matica jih ima, čeprav tod ali tam le še premalo, toda vzlic temu še zadosti in toliko vztrajnejših, da je tudi zadnjo poslovno dobo zaključilo s pozitivno bilanco in v zadovoljstvo vsega članstva.
Ni namen tega — nazadnje že odmaknjenega in bolj ali manj zapsnikarskega povzetka. izbirati iz obširnih poročil in orekratke. a le tehtne razprave vse mnogotere drobne, pa vendar včasi prav neljube težave, s kakršnimi se mora ubadati ta ah oni odbornik ali odsek, niti ponatiskovati suhe številčne podatke, ki ne morejo prikazati vsega znoja in žrtev, preden so bili doseženi, marveč se ustaviti le pri dveh treh podrobnostih, ki so nam piri prvi zabeležbi o tem praz-
E2 ŠKARIJ
ZELO SLAB ZGLED
Na nedeljski tekmi Grafičar : Branik je v mariborskem moštvu nastopil nogometaš Ivan Piki. To ne bi bilo nič nenavadnega, če v tem primeru ne bi šlo za slabe vzgojne — ali bolje rečeno — nevzgojne metode.
Ze kot 18-letni mladenič je Piki igral v državni mladinski reprezentanci na turnirju v Belgiji. Ko se je vrnil domov, so se zanj začeli zanimati številni klubi. Prišle so obljube, dajatve in selitve iz kluba v klub. Vse to je kvarno vplivalo na še doraščajočega mladeniča. Vojaška suknja ga je odtegnila iz tega vrtinca, toda to je bilo samo začasno.
Celjani vedo veliko povedati o borbah, ki so se vnele med klubi za njegovo pridobitev. Znane so jim tudi njihove »žrtve*. Naposled je Piki našel ugodno zavetje v vrstah Branika. Nekaj časa je igral za novi klub, nato pa se mu je zahotelo v tujino, kamor je res tudi odšel po nedopustni poti. Zapustil je svoje tovariše, ki so ga imeli radi, ker je bil vsaj dober nogometaš...
Piki je bil za ta prestopek kaznovan po upravni poti, ni ga pa kaznoval njegov klub. Tako je Piklova vrnitev na zeleni travnik postavila na glavo določena moralna merila, ki še zmeraj veljajo za njegove športne tovariše in seveda športne delavce, pa tudi številni privrženci nogometne igre in javnosti nasploh se jim ne odrekajo.
Medtem ko je ZNK Maribor zaradi manjšega, vendar v bistvu enakega prekrška za vselej izključil iz svojih vrst igralca Backoviča, pa Branik v Pikljevi zadevi popušča spričo kvalitete tega nogometaša. Nepobitno je, da je Piki žrtev slabe vzgoje in nezdravih pojavov v našem nogometu, vendar pa hkrati le ne gre, da bi bil nekaznovan, marveč še preden je dokazal, da ne hodi več po krivih potih, lahko takoj nastopa za klub, ki ga je pred nekaj meseci izdal. Branik pa tudi nogometni forumi s takim nedoslednim obravnavanjem tako hudih prestopkov ne bodo prispevali k izboljšanju razmer v društvih in v našem nogometu nasploh, da ne govorimo o slabem zgledu za mladino.	M. T.
na novo izvolili za predsednika (trinajsto leto je to zaporedno), -toda brez tega mislim, j da bi po 12 letih morebiti le lahko poiskali boljšega od mene za to mesto.« Pa ga niso, ker ga ni...! Ce nič drugega, je že dovolj zgovoren dokaz, kakšne so vezi med njim in članstvom, samo to, da je še vnovič s kratkim priznanjem nad veseljem, da so naši Himalajci zdaj le na poti do enega slavnih ciljev, brez obo-
i stva. Himalaja je bila dolgo Nalog, odgovornosti in ob- I njihov cilj in 2daj so Jugoslo-sega dela takega društva ni ! vani že v njenem vznožju. In mogoče merit; z merili za po- j pobudniki te velike zamisli, dobne organizacije — vzemimo j ljudje, ki so neodjenljivo ne-
tili iskrice in iskre upanja, da moramo slej ko prej tudi Jugoslovani tja. so bili prav pri društvenem odboru Matice. Predsednik njenega alpinističnega odseka in še trije znani člani so med njimi. Himalajska odprava zdaj ni več utopija, marveč stvar vse naše države, slehernega državljana. Iz prvega skromnega prispevka Matice (300.000 din) je v petih letih narastel fond (nemara 5 ali 6 milijonov dinarjev) ostalo (najmanj še enkrat toliko) pa so priložila mnoga slovenska podjetja, ki so Himalajcem priskočila na pomoč z zahtevno, a dostojno opremo za to prvenstveno storitev jugoslovanskih planincev pred vsem svetom.
In še drobcen zapisek, ki naj prikaže Matico v njeni dominantni vlogi med jugoslovanskimi planinskimi društvi. -Nisem vraževeren,« je dejal njen -večni« predsednik te velike družine tov. Tone Stajde-har, ko so ga oni večer spet
NOVO
VARŠAVA. — Nogometna reprezentanca Poljske je premagala Zahodno Nemčijo v kvalifikacijski tekmi za olimpijski turnir s 8:1 (1:0).
BANGKOK. - Tajlandski boksar Kingpetch je premagal svetovnega prvaka v mušji kategoriji Argentinca Pereza po točkah v 15 krogih.
BLOEMFONTEIN. - Južnoafriški atlet Spense je pretekel na atletskem prvenstvu Južne Afrike 440 y v 49,9 sek., kar je le za 2 desetinki slabše od svetovnega rekorda.
MONTE CARLO. - V finalu mednarodnega spomladanskega teniškega turnirja v Monte Carlu je Spanec Gimeno premagal Davisa 8:6, 6:3, 6:4.
DUNAJ. - Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju evropske nogometne unije so bili doseženi naslednji rezultati. Portu-galija — Nizozemska 2:1, Anglija — Poljska 4:2. Zahodna Nemčija -Madžarska 1:1, Romunija - Francija 4:1. Turčija - Vzhodna Nemčija 1:0, Bolgarija - Avstrija 1:1. Italija - Grčija 2:0. Belgija - Španija 2:1.
BUKAREŠTA. - 2enska košarkarska reprezentanca CSR je premagala Romunijo 60:48, 33:22.
BUKAREŠTA. - Telovadna moška in ženska reprezentanca Romunije sta premagali ekipi Franclje in Bolgarije. Romunke so zmagale nad Mrandjo 373.15:355.15. Bolgarijo pa 373.15:367.10.
MAR DEL PLATA. - Na mednarodnem šahovskem turnirju sta velemojstra Spaski in Fischer osvojila prvo mesto s 18.5 točkami pned Bronsteanom 11A 4n Olaffiso-nom 10.5.
TUNIS. - V kvalifikacijski nogometni tekmi afriške cone za olimpijski turnir je Tunis premagal Sudan 2:0 (1:0).
RIM. - Po nedeljskem kolu nogometnega prvenstva Italije vodi Juventus s 44 točkami pred Fio-rentino 40, Molanom 38, Spalom in j Padovo Sl itd.	I
lavi jan j a in sklicevanja na druge dolžnosti še trinajstič prijel za krmilo.- Ce ni boljšega, pa res ne grem,- je pristavil med štirimi očmi, «-kajti planine so moj drugi svet. Samo to želim, da bi nas planincev bilo vsako leto več — in manj nogometašev in boksarjev.- Skoraj skoraj bi mu bili morali dati prav. čeprav o tem ne bo imela zadnje besede ljubezen do gorskega sveta in njegove prelestne narave, ki človeka plemeniti in mu zmeraj iznova vrača nove moči za dobro in koristno delo v družbi.	(Is)
PARIZ. - Po zadnjem 34. kolu francoske nogometne lige vodi Rems s 52 točkami pred Nimesom 49. Ra ringom 42 itd.
MÜNCHEN - Pred 20.000 gledalci je domače nogometno moštvo Bayer premagalo Wienersportklub z 2:1 (1:1).
BUKAREŠTA. - Na turneji po Romuniji je ženska košarskarska reprezentanca CSR premagala vrsto Constance.
HAIFA. - Ekipa budimpeštan-skega kluba Vasas je premagala nogometaše Makabija 5:1 (1:0).
ANVERS. - V finalni tekmi nogometnega turnirja je Boldclub (Kjöbenhaven) premagal Ujpest 3:2 (0:1).
WATER.POLO
Italija : Jugoslavija 3:3
RIM, 19. aprila. — Sinod Je jugoslovanska waterpolska reprezentanca odigrana uradno meddržavno tekmo z Italijo. Končala se je neodločeno 3:3, potem ko Je oh polčasu naše moštvo vodilo 2:1. Jugoslovani so povedli že v
6.	min. po Arneriju. nato je Italija izenačila v 10. man., v 14. min. pa so Jugoslovani znova dosegli vodilni gol (Šimenc). V začetku drugega polčasa je Jugo-slavflja povišala rezultat na 3:1, nato pa so Italijani vendar še izenačili rezultat, pri čemer so zadnji gol zabila štiri minute pred koncem tekme — s četvercem.
DREVI: NAMIZNI TENIS Dane« ob 18. uri bo v stekleni dvorani v Pvažakovs ulici praja-namlznoteniški dvoboj med in Ljubljano. Igrali po novem kombiniranem sistemu ter se bodo zvrstili skoraj vsi najboljši slovenski igralci in igralke s Teranom in Plutovo na čelu. Dvoboj bo v počastitev 40-letnice velike železničarske stavke.
uvunuu v
tedjdc* nam Triglavom bodo po nc
IZLET V KOVILJ
Pomlad še ni prevzela vseh poslov, čeprav smo šteli že Vlije dneve v marcu. Sonce se je obotavljalo ln kazalo je, da se bo ponovil eden izmed zadnjih sunkov košave, ki je zimi v slovo razsajala po Vojvodini. Kolegi iz novosadskega Dnevnika so me na njihov prost dan Dovabili v Koviij na ribolov. Vojo je od doma privlekel toliko ribiških naprav, da bi jih s težavo dobil več v katerikoli trgovini z ribiškimi potrebščinami.
»Saj ti bedo ribe ušle, če te zagledajo,, so se norčevali iz njega kolegi.
»Bomo videli, kdo se bo bolje odrezal v Kovil ju.« se je branil Vojo.
Imeli smo na razpolago avto^ vendaT se nismo upali na pot z njim.
»Nič ne de, saj imajo na po-goseničarja. Ce se za-v blato, nas bodo že ven., ilčair.. -i
Kazalo pa je vzlic goseničarju, ki ga imajo na kmetijskem posestvu v Ko vil ju, počakati na primernejši prevoz že v Novem Sadu. Domenili so se biH baje za terensko vozilo, a ga iz neznanih vzrokov ni bik». Kasneje smo ugotovili, da gre za nesporazum, in tako ni kazalo drugega kot poiskati domačega šoferja. Ta je od nekod zvlekel star džip in ga za silo pripravil za pot. Ce bi nas srečala prometna milica, (v oklepaju povedano: na vojvodinskih cestah je na srečo nimajo), bi morali seveda v Koviij peš.
Nekaj kilometrov smo se peljali še kar lepo, nato pa smo zavili po stranski poti do rokava Donave Arkanja. Ustavili smo se v vasi, kjer so tovariši poiskali ljudi s posestva ; in z njimi uredili vse potreb- j no, da so nam odprli njihovo ! izletno točko in nekakšno kočo ! ob rokavu. Bili smo med prvimi letošnjimi turisti — ribiči, . ta» moo& m I« ai te*»]*. 1
V rokavu je znano drstišče krapov in zlasti ščuk. Pravijo, da se ščuke še niso začele drstiti in da zato še ne prijemajo. Kako neki se bomo šele mi obnesli ki nismo niti pravi ribiči.
Vojo, ki je vodil ribiško ekspedicijo, me je potolažil, da bomo vzlic temu lahko kuhali ribjo juho in pekli ščuke »v mimdiru«. Posestvo, ki ima svoje zemljišče do rokava in čez do Donave, ima tudi spretne ribiče, ki znajo ob vsakem letnem času izvabiti dovolj plena iz vode.
Za vsak primer smo se na poti založili s sirom, kruhom in, razumljivo poskrbeli tudi za ribjo kopel, saj pravijo, da mora riba trikrat plavati.
Kako smo ribarili, bolje da ne povem. Namakali smo Vo-jetove palice v Donavo in zdi se mi. da je tudi šofer Djoka imel podobno ribjo srečo kot jaz, ki mi je upravnik zadruge nataknil na trnek lepo ščuko, da so se drugi jezili na svojo nemoč. Djoka je namreč takoj v začetku izvlekel izvode dve živi ščuki. In pri tem je tudi ostalo.
Za »čorbo« pa je Ljubiša, ribič s posestva, že zajemal iz podpotopljenega čolna »kacige« in krape. Za uto je namestil na poševen kol kotlič in podkuril. Kaj je vse stresel vanjo, si nisem mogel zapomniti, Gledal sem ga, kako je pripravljal palčic« id m ta»
ščuk. Najprej jih je ubil in nato začel čistiti. Ko so bile pripravljene za peko, jih je nataknil na palčke in odnesel
1
k ognju. Razmestil jih je okrog kotlička, da je bilo videti, kakor bi hotel zavarovati ogenj pred vetrom. Ko je bilo vse
m
trn BfenvljMj« zflM» ftatta
tako gotovo, sem se vrnil k neučakanim ribičem.
»Ne prijemajo. Treba bo počakati, da voda naraste in da pridejo v večjem številu iz Donave,« so se tolažili.
Ko se je ribiška strast polegla in so ljudje pospravili orodje, sva se z Vojom zapeljala po rokavu. Čoln, na katerem je bil Ljubiša malo prej čistil ribe, je bil ves rumen od iker. Z Vojom sva ga iz-mila in se tako prepeljala na otok med rokavom in reko.
»Ko Donava naraste, je vse to pod vodo,« mi je razlagal Vojo. Na otok pa si nisva upala, ker bi gazila do kolen v blatu; le dobro obuti ribiči so na njem sekali redko zaraščeno grmičevje in pripravljali »metrska drva« — dober palec debele preklje.
»Rito danes ni. Malo prezgodaj je še; ob tem času lani, ko je bila pomlad zgodnja, smo jih nalovili vse polno.«
»NI škoda loviti ribo, ki pride v rokav, da se drsti?«
»Rib je toliko, da se še malo ne pozna.«
»Jih lovijo tudi za trg?«
»Tu okoli živijo v glavnem le ribiči. Zdaj čakajo pravi čas. Ko bo nastopil čas ribolova, jih bodo vozili polne čolne do Novega Sada.«
Spomnim ae ribiške razstave na kmetijskem sejmu. Morda je bilo tam vse preveč vseh rib. Ce pa pomislimo, da
stišču v Vojvodini, pomeni, da je bila razstava na mestu, ker pomeni ribištvo za Vojvodino pravo bogastvo.
Ljubiša je medtem kuhal in pekel. Trajalo je najmanj tri ure. Opazoval sem ga od časa do časa. Vsakokrat mi je dal pokusiti. Seveda sem »ribjo čorbo« vsakokrat tudi pohvalil. In ne le njemu na ljubo. Jedel sem jo nekajkrat, a boljše ne. Morda je vplival zrak in dobra volja.
Nekako proti večeru so nas zbrali in posadili k mizi. Iz »restavracije« so prinesli krožnike in jedilni pribor, na sredo mize pa je Ljubiša položil velikansko posodo s »čorbo«. Kakšna je bila, vam težko opišem. Prilegla se je kot dotlej malekatera jed.
Nismo še dobro pospravili »čorbo«, ko nam je Ljubiša prinesel pečene ščitke. Lepo zavite v kožo, prerezane na hrbtu in že brez hrbtenice in drobovja, ki ga je bil Ljubiša odstranil, ko so bile pečene, so ščuke zadišale v sto začimbah. Največ je seveda bilo čebule.
Kako so dišale tudi drugim, sem videl iz tega, da smo bili s kosilom ka-j kmalu pri kraju.
Ščuke so nato zaplavale drugič in ob donavskem rokavu je zadonela rarocsstena slovenska, srbska in makedonska pesem. Na čast gostom in gostiteljem, na čast bogastvu in naravni lepoti ob veliki Č4
	-An	T Ti C T	- At r* t	n c? :—r r-	7 5 C T Àpi	■ S QT'
—— Ou	LASI —	U KžlJJ	noi	Jj jtL D1 —— UwJ	jriDi % • . •• •
mn lij & i ns i
PODJETJA IN USTANOVE —
najhi-treje in naj uspešneje boste prodal; svoj avto, kamion, traktor, razne stroje, motorje in ostala osnovna sredstva ob posredovanju Agencije »Beograd«, Beograd, Dositejeva 21-IU. telefoni 22-202 in 22-290.
K 2896-m
ČASOPISNO podjetje vDelo«, Ljubljana. Tomšičeva 1—3, razpisuje delovno mesto uslužbenke za finančno-komercialni sektor. Pogoj srednja šola. V poštev pridejo tu-dd začetnice.
K-l
IS C EM za reklamno grafični atelje prazno ali polopremljeno sobo ali lokal. Center. Souporaba telefona zaželena. Ponudbe pod »Možnost honorarne zaposlitve« v ogl. odd.	8413-9
TROS O BN O stanovanje, moderno, s centralno kurjavo v Beogradu, zamenjam za ustrezno v Ljubljani- Ponudbe v ogl. odd. pod »15. maj«.	843"-9
SPREJMEMO takoj večje število vodovodnih inštalaterjev za vodenje samostojnih del Kleparsko in vodovodno instalacijsko podjetje Šiška. Ljubljana, Knezova ul. 28.	7904-1
KUPIMO IN PREVZAMEMO KOT PRENOS potniške in tovorne avtomobile kakor tudi vse stroje. »Avalaikomerc* — Beograd, Mutapova 5d, tel.: 1 42-426 in 46-782.	K 3159-5
OBRTNO PODJETJE »Pleskar- , stvo in soboslikarstvo« »1. 'maj« Ljubljana, Stari trg 3, :šče več ! pleskarjev ter honorarno sna- j žiiko za pisarno. Nastop takoj j — plača po dogovoru. K 3209-1 ' SPREJMEM honorarno moč za j barvanje lesnik izdelkov. Boho- j Tičeva 7.	8429-1	!
POMOČ v gospodinjstvu iščem za dopoldne. Hrana in stanovanje v hiši. Stegne 4 pri Celovški C. 204.	8421-1
AVTOMEHANIKE za popravno motornih koles in honorarnega nabavljača za kolesni in avto-material sprejmemo. Prejemki po tarifnem pravilniku. Mehanični servis. Ul. Moše Pijada 18, Ljubljana.	8411-1
8411-1
MLAJŠO UPOKOJENKO iščem za 4-urno varstvo otroka. Osojnik. Fabianijeva 41.	8448-1
ŠIVILJO, priučeno, pridno, za akordno lahko delo. sprejmem. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Takoj dober zaslužek«
8457-1
VEČJE TRGOVSKO podjetje v Ljubljani išče sobo za svojega uslužbenca kjerkoli v Ljubljani ailč bližnji okolici. Ponudbe v oglasni oddelek »DELA« pod »STANOVANJE.	K 3266-1
ABSOLVENT ESS išče primerno honorarno zaposlitev v dopoldanskem času. Ponudbe pod _ »Vesten« v ogl. odd.	8432-2
ŽELEZEN Štedilnik, levi, rabljen, prodam. Ogled samo od 8. do 14. ure. 2-iibert Rozi, Ogrimčeva 7.	8409-4
PRODAM samsko »obo brez omare. Kranjc, Gregorčičeva 15.
»451-4
FIAT topolino B, dobro ohranjen. prodam ali zamenjiarn za Fiat 1100 — razliko doplačam! Ocepek, Breg 20 pri Komendi.
8459-4
NA STANOVANJE in hrano sprejmem za dopoUdiansko pomoč, lahko tudi upokojenka. Bardorfer, Zg. Šiška, Marjanova 8.	8447-9
I5CEM sobo za dva meseca, grem kot sostanovalka. Šivam, ostalo po dogovoru. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujno«. 8449-9 POŠTENO dekle išče 30bo. pomaga v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku.	8454-9
INOZEMEC išče sobo s posebnim vhodom za dva meseca, tudi na periferiji. Ponudbe -pod »Tuja državljan« v ogU. todd.
8456-9
BUNDO, MODRO, najdeno v nedeljo na obcestni ograji v Bes-nVci. izročiite najbldžj;; postaji, LM v Besnici ali Ljubljani.
8453-10
KDOR LEPI polivinil na podu, naj se z gl as! na naslov: Starci trg 8 — Demšar.	8452-11
ZUNANJE trgovinsko podjetje ! sprejme blagajničarko. Nastop službe takoj ali pozneje. Ponudbo s krarfk!im( življenjepisom pošljite pod »Blagajničarka« v ogl. Odd.	8479-1
»RESTAVRACIJA« Litija sorej-m? v službo dve kvalitficirani kuharici z najmanj 5-1 etno prakso. Nastou službe takoj ali do dogovoru. Samsko stanovanje je preskrbljeno.	8480-1
TRGOVSKO PODJETJE Petrol v Ljubljeni sprejme takoj v službo več knjigovodij kupcev. Pogoj; poroto a srednja šola z maturo. Praksa ni obvezna.. Plača po tarifnem pravilniku. Prošnje naslovite na naslov: Petrol. Ljubljana — Cankarjeva 5-TT.
8481-1 .
ADMINISTRATORKO za delo v J tajništvu, sprejme industrijsko I podjetje v Ljubljani. Pogoj: i znanje strojepisja in pisanje raznih zapisnikov. Naslov v | oglasnem oddelku.	8483-1
»EMONA« mesna industrija ZA-LOG-LJUBLJANA, zaposli
kcj 6 neikvalificiiranth delavcev za delo v trgovini. Interesenti naj se zglasijo v splošnem oddelku podjetja, s stanovanji ne razpolagamo.	8475-1
KMETIJSKO posestvo Domžale Savska 17. sprejme takoj kmetijske delavce in delavke. Stanovanje priskrbljeno. Plača po tarifnem pravilniku.	8491-1
GRAND HOTEL UNION sprejme v službo takoj 2 pomivalki — mlajši za kavarno. Z ležišči podjetje ne razpolaga. 8464-1 EXPORTPROJEKT, podjetje za ekonomsko in turistično propagando, Ljubljana, Cankarjeva 4, Išče dva fotografska pozitiv-re-tušerja za delo v foto oddelku podjetja. V poštev pridejo mlade. tudi nekvalificirane moči z lahko roko in veseljem do fotografije. Možnost priučitve fotografskega deda. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe s kratkim življenjepisom na tajništvo podjetja.	8502-1
PREDSTAVNIŠTVO iščem za Zagreb. Imam pisarno, skladišče, telefon in osebni avto. Sem strokovnjak kovinske stroke, z znanjem francoskega in nemškega jezika, dolgoletni predstavnik inozemskih tvrdk. Imam prakso na domačem in tujem tržišču. Ponudbe pod številko »661« v ogl. odd.
K 3317-2
ZARADI opustitve gospodarstva prodam mlado kravo (Bisko) I. molžarico. brejo kozo. 2-me-sečne psičke, nemške volčjake, psico in hlevski gnoj, do 28. IV. 1960. Peruzzijeva c. 99, Rudnik.
8490-4
ZLATO za zobe 6.5 g prodam. Naslov v ogl. odd.	8493-4
2ENSKO KOLO in hladilnik prodam. Naslov v ogl. odd. 8477-4 KUHINJSKO pohištvo poceni prodam. Vprašajte prosim v kinu Triglav. Ljubljana.	8484-4
DVOSOBNO stanovanje zamenjam za enosobno. Ljubljana, Moša Pi-jade 22, pritličje.	8486-9
PRAZNO SOBO v centru ali Šiški iščemo. Ponudbe pod »M-M« v Ogl. odd.	8487-9
MLAJŠO upokojenko za varstvo j LETNI DOPUST preživite na mor-
3-letne deklice in kuhanje kosila sprejmem. Ponudbe pod »Pridna punčka«.	8485-1
PRODAM skoraj nov italijanski voziček. Naslov v ogl. oddelku.
8489-4
ju v Tribunju. Dnevni penzion 600 do 650 din, odprto od 1. VT.. obstaja možnost za najemanje stavb. Informacije:	Turistično
društvo Tribunj pri Sibenikru.
K 3312-11
DVOSOBNO stanovanje v Murski. Soboti zamenjam za ustrezajoče v Ljubljani. Naslov v ogl. odd.
8463-9
BMW motorno kolo, 250 ccm, dobro ohranjeno, poceni prodam. Breznik, Akademski kolegij, Titova 52a, Ljubljana.	8504-m
PRODAMO avto Ford, 8 clindrov, ima prevoženih 36.00 km to motor znamke MAX-N-S-J, 250 ccm, prevoženih 23.000 km. Naslov: Ježič Zvonko, Borisa Kidriča 36-H, Rijeka.	8478-m
FIAT 1100 B, 1949, osebni, drap, lepo ohranjen, z odličnim motorjem, prodam. Ogled pri Gregorčič Stanku, Branik 104 (Polje).
8474-m
POCENI prodam avto Fiat Ballila. Ponudbe v ogl. odd pod »Dober*.	8492-m
PRODAMO osebni avtomobil znamke BMW 315. Vozilo si lahko ogledate v tovarni Rašica, Gameljne, dnevno od 7. do 14. ure.
IV. MEDNARODNI SEJEM POMORSTVA, RIBIŠTVA IN TURIZMA - ZADAR
1. do 10. julija 1960
EDINSTVENA K0MERCIALN0-PR0PAGANDNA PRIREDITEV NA MORJU
Ne pozabite! 30. aprila 1960 »Fraiickovo nagradno žrebanje«. Pošljite tudi Vi tovarni 10 praznih vrečic juhe »Biserka« ali »Koka«. »FRANCK« - Zagreb
Časopisno podjetje »DELO«
RAZPISUJE DELOVNO MESTO
KUHARICE
za Dom oddiha v Novem Vinodolu.
POGOJ:	KVALIFICIRANA KUHARICA.
»E M 0 N A«« —
mesna industrija — ZALOG - Ljubljana,
RAZPISUJE DELOVNA MESTA:
15 BLAGAJNIČARK in
PRODAJALK v delikatesnih trgovinah.
MOŽNA PRIDOBITEV KVALIFIKACIJE, ZA 'KAR JE ’OTREBNA POPOLNA OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA.
PLACA PO POSLOVNEM USPEHU.
NASTOP SLUŽBE 15. MAJA 1960.
PISMENE PONUDBE POŠLJITE V KADROVSKI ODDELEK PODJETJA.	3323
Podjetje
TELEKOMUNIKACIJE
LJUBLJANA, Pržanj 24
sprejme takoj v službo
REFERENTA PRODAJE RA IN TV
Zaželena je srednješolska izobrazba, po možnosti ekonomska srednja šola z nekaj prakse.
TRGOVSKEGA
POMOČNIKA
za servisno službo v Medvedovi ulici.
Pismene ponudbe z obširnimi podatki pošljite na naslov.
Prevoz z lastnimi avtobusi je zagotovljen.
3181
dfztd n at ec a* a
Zvezne zunanjetrgovinske zbornice za idejne projekte za ureditev razstavnega prostora FLRJ na sejmih v Izmiru in Damaska 1960. leta
Natečajna komisija je določila, da se podelijo naslednje nagrade:
SEJEM I Z M I R
Prva nagrada 120.000 din delu pod šifro 01960 — avtor arh. Milan Pališaškj iz Beograda.
Druga nagrada 80.000 din delu pod šifro 07823 — avtorja arh. Milorad Cvetic In Gradoje Predragović
iz Beograda.
Tretja nagrada 50.000 din delu pod šifro 19266 — avtorja arh. Emil Veber in Milan Dobrič iz Zagreba.
SEJEM DAMASK
Prva nagrada 120.000 din se ne podeli nobenemu delu
Druga nagrada 80.000 din se podeli delu pod šifro 1928:* — avtorja arh. Slobodan Janjič in Milorad
Vasic iz Beograda.
Podelili bodo tudi dve tretji nagradi po 50.000 din in sicer:
a)	delu pod šifro 19957 — avtor arh. Aleksandar LJah-nicki iz Zagreba;
b)	delo pod šifro 35002 avtorja arh. Milivoj Pegerčič in Ivan Štraus iz Sarajeva.
ČASOPISNI PAPIR (makulaturni) —
večjo količino, pa zelo ugodni ceni prodamo (nad 100 kg po 50 din, na drobno pa po 60 din za kilogram).
ČASOPISNO PODJETJE »DELO«, LJUBLJANA — Tomšičeva ulica štev. 1.
ŽIVIN0REJSK0-P0LJEDELSKI KOMBINAT — POSTOJNA
RAZPISUJE
JAVNO LICITACIJO
ZA PRODAJO KMETIJSKIH STROJEV, IN SICER:
NEKAJ TRAKTORJEV znamke »Fiat«
VEČ SADILCEV za krompir in sortiranje krompirja
VEČ KOSILNIC - vprežnih in motornih VEČ SEJALNIC in
RAZNE DRUGE KMETIJSKE OPREME
LICITACIJA BO NA OBRATU RAZDRTO DNE 24. APRILA 1960 S PRIČETKOM OB 9. URL
PRAVICO DO NAKUPA IMAJO GOSPODARSKE ORGANIZACIJE IN ZADRUGE, NATO PA TUDI ZASEBNIKI.	3047
Do 15. maja 1960 ima prednost do nakupa socialistični sektor, po tem datumu lahko kupi vozilo tudi privatni sektor. K 3306-m KOMPLETNO kovinostrugarsko — strojnoključavničarsko delavnico v Zagrebu prodam. Stroji so u-voženi, orodje za remontna vozila. Obrat je primeren za zadrugo. Ponudbe pod «-660-« v ogl. odd.
K 3316-m
SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice v bloku, zamenjam za enosobno stanovanje ali veliko sobo. Ponudbe na ogl. odd. pod »►Selitev-«.	8520-9
FRIZERSKO POMOČNICO, prvovrstno moč, po možnosti vajena moške stroke, ni pogoj, sprejmem. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Salon TONI, zdravilišče Dobrna.	P 797-1
FRIZERSKO pomočnico, samostojno, sprejmem. Za hrano in stanovanje priskrbljeno. Nastop 15. maja. Ponudbe na podruž. Dela, Novo mesto.	p 793-1
PORTIRJA vestnega in poštenega, z znanjem (vsaj delnim) tujega jezika, sprejmemo. Ponudbe s kratkim življenjepisom oddajte osebno v hotelu »►Soča-«, Ljubljana.	8511-1
SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico sprejmem takoj. Plača 6000 din. Naslov v ogl. odd.
TOVARNA kovinske galanterije — Ljubljana, Mariborska 4, sprejme v službo snažilki za čiščenje obratnih in poslovnih prostorov, snažilko za čiščenje stanovanjske stavbe z dnevno zaposlitvijo 2 uri to nekvalificirane delavce. — Stanovanj nimamo.	8509-1
PRODAM novo italijansko kolo. — Naslov v ogl. odd.	8514-4
PRODAM kovaški primež to nakovalo srednje velikosti. Naslov v ogl. odd.	8508-4
GLOBOK otroški voziček, italijanski, prodam. Naslov v ogl. odd.
8501-4
KUPIM primerne odbijače za osebni avto »-Olimpio« v izmeri 135 do 140 cm notranje dolžine. Kem Franc, Ljubljana, Korotanska 28 (Litostroj).	8516-5
PARCELO, zazidljivo, ob glavni cesti Vižmarje—Šentvid, prodam. — Naslov v ogl. odd.	8500-7
IZGUBIL sem uro od Bmice do Dola. — Vintar Alojz, Dol pri Hrastniku 120.	P 796-10
ZATEKEL se je pes ovčar, star okrog 2 leti, z verigo okoli vratu. Dobite ga gostilna Klešnik. Zg. Kašelj, Polje.	8505-10
LAMBRETTO 125 prodam. Ogled: delavnica Cankarjevo nabrežje 23.	8513-m
AVTO limuzina DKW Sonderklas-se, 3 = 6, v brezhibnem stanju, ima prevoženih 60.000 km, prodam najboljšemu ponudniku. Ponudbe v ogl. odd. pod >*5 sedežev«.	8515-m
VESPO GS 1958 ugodno prodam resnemu kupcu. Mijot Silvo. Ribiški trg 10, Koper. P 795-m ITALINJSKI prtljažnik, baterijo, svečke, gume za Fiat 600, prodam. Klešnik, Poljanska 25.
8512-m
ŠOLSTVO
SREDNJA GLASBENA SOLA V LJUBLJANI
objavlja i«o 9. členu Splošnega zaflcona o šolstvu (Ur. 1. FLRJ štev. 28-635,58) redni razpis
za vpis v začetni razred za Šolsko leto 1960/61.
Sola ima 5 odtdlettkov in sicer:
L oddelek za teoretske to učiteljske predmete.
H. oddelek za solopetje,
HI. oddelek za klavir in harfo. IV. oddelek za godala (violina, violončelo, kontrabas),
V. oddelek za pihala in trobila (flavta, oboa. klarinet, fagot, tfrobenta, rog in pozavna). Število dijakov, ki se lahko vpišejo:
I. oddelek: 20 (32 m + 8 ž), H. oddelek: 4 (2 za pripravnico. 2 za I. raared), m. oddelek: 10 IV. oddelek: 20 V. oddelek: 15 Splošni pogoji za vpis: na Srednjo glasbeno šolo se lahko vpišejo kandidati, ki so uspešno dokončal; 8-razredno osnovno šolo, opravili sprejemni izpit to niso presegli: za n. oddelek ženske 19. leta, moški 20. leta. za druge oddelke 18. leta.
Posebni pogoji za vpis; za I. oddelek- dokončanih 4 raz-reddv nižje glasbene šole; za TIL in IV. oddelek; dckcnča-ndJh 6 razredov nižje glasbene šole;
D0T1SKANE SO NAŠE NOVE, STALNE, VELIKE IZDAJE (v latinici);
Zbirka predpisov o razdelitvi skupnega dohodka in dobička gospodarskih organizacij za 1960. leto
CENA 1500 DIN
Register pravnih predpisov
objavljenih v »Uradnem listu FLRJ« od 1945. do vključno 1959. leta
M. MIHAJLOVICA in m. BLAZINICA
CENA PLATNENE VEZAVE 2000 DIN
Priročnik za delo mestne pisarne
VELIKA IZDAJA VLADISLAVA DJORDJEVICA, LJUBlSE RISTIČA, JOSIFA DJAJlCA, STANOJA MILANOVICA, RADIVOJA AMIZICA, DOBRILE VELJKOVICA IN VIDENA ANDREJEVICA V REDAKCIJI MILIVOJA KOVAČEVIČA
CENA 1200 DIN
Zbirka kazenskega zakonika in zakonika o kazenskem postopku
(z uvodnimi zakoni)
2EPNA IZDAJA V POLIVINILSKIH PLATNICAH
CENA 800 DIN
Priročnik za investitorje
šesta izdaja po predpisih za 1960. leto
MOMČILA PEJOVICA IN RADOSLAVA NIKETICA
CENA 1500 DIN
KMALU BO D0T1SKAN0:
Priročnik za sestajanje periodičnih obračunov gospodarskih nmnnh-—5-' za 19fin !«to
CENA 1200 DIN
Naše izdaje prodajajo vse knjigarne v državi! Sprejemamo vsa neposredna naročila samo po povzetju ali pa, če ustrezajoči znesek vnaprej vplačate na naš tekoči račun 101-11/1-972
1SAVREMENA ADMINISTRACIJA"
BEOGRAD, p. p. 4?b
TELEFONI: 27-953 lo 21-814
za n. in V. oddelek: dokončat» 2 razreda nižje glasbene šoie.
Rok za vložitev prošenj oz. prijav za sprejemni iapit. k» tere koikujte s 50 din. držav)» takse, je djo všt. 20. ma(ja 1068. Prošnji oz. prijajvi pcrHožžte listine, katere kolku j te 8 20 din:
1.	rojstni list;
2.	zadnje spričevalo o rednem šolanju oziroma izpisek & matičnega lisi t a «Si dftaSo» knjižice;
3.	ziadnje spričevalo o študiju na nižj.i glasbeni šoli.
Spr e j emu i izpita bodo:
1.	junija 1960 od 14. do IB. xxn za violino, violončelo to kontrabas;
2.	junija 1960 od 14. do i®» ure
za klavir kot glavni predmet to klavir kot dopolnilni predmet za I. oddelek in za harfo;
3.	junija 1960 od 111. do M. ur« za solopetje. od 15. do 17. ure za pihala in frobila.
Podrobnejša pojasnila dobe kandidati v pisarni Srednje glasbene šole, Ljubljana, Gosposka ul. 12T.	g
KUPIMO POMOŽNI
MENJALNIK
od terenskega vozila, vojaška tipa »Jeep«, leto izdelave 1944.
»AVTOSERVIS«.
Maribor,
Vita Kraigherja štev. 17 3294
TANJUG-
Dopisništvo Ljubljana, Resljeva cesta štev. 18 —
Telefon štev. 32-053
proda
dva osebna avtomobila —
in sicer:
FORD-TAUNUS, leto izdelave 1952, v nevoznem stanju (brez menjalnika) in
OPEL-OLYMPIA, leto izdelave 1948, v nevoznem stanju.
Javna licitacija bo dne
22. aprila 1960 od 9. do 10. za Ford-Taunus v Ljubljani, Metelkova 4 in dne 22. aprila 1960 od 11. do 12. ure za Opel-Olympia v Zgornji Zadobrovi 87, Ljubljana-Polje. Pravico do nakupa imajo samo ustanove in državna podjetja.	3324
Komisija za razpis in odpovedovanje delovnih razmerij pri
Gostinskem podjetja
HOTEL »POŠTA«
Jesenice na Gorenjskem razpisuje 3 mesta kvalificiranih NATAKARJEV in
mesto kvalificiranega SLAŠČIČARJA ali SLAŠČIČARKE
Samska stanovanja in hrana v podjetju. — Nastop službe je mogoč takoj. — Ponudbe pošljite na Upravo podjetja do 30. aprila 1. 1960.	3308
Obveščamo vse,
ki so bili v letu 1959 zaposleni pri podjetju
»K0VIN0SERVIS«,
JESENICE,
da pridejo po 1. majn 1960 po plačo nad TP (dobiček).
3307
PRIJEMNI CENTAR
Beograd, Makedonska 21,
Telefon 21-183
razpisuje NATEČAJ za
ŠEFA tehnične službe
Pogoji: inženir za telekomunikacije s prakso v ra-diotehniki. — Komfortno ivoinpolsobno stanovanje priskrbljeno v novi gradnji. Plača po zakonu o javnih uslužbencih. — Prošnjo s podatki o službovanju in ostalimi dokumenti vložite v Prijemnem centra v 15 dneh po objavi natečaja.	3286
Tov. ing, Danici Burgcvi iskrečo čestitamo za ddpiomo ,z teiml-flee i:z;3ce, posebno še kot prvi inženirki fteJke pri nas; kolegi te laboratorij J a.
☆
Dt. Mira Fink, špecialistica za ženske bolezni in porodništvo zopet redno ordinira. Ljubljana. Zupančičeva 14.
☆
Na Ekonomsk fiačculteti je di-pdomijral Kloboves Janko. Iskreno čestitamo domači.
☆
EMILU-PAVLU -BORUTA. Viž-marje 162, čestitajo za rojstni dan družine:	Skoporec. Boruta,
DoLgioci in Pogačmik.	*455
ZDRnunišK» oežuRnd
NOČNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20. DO 7. URE ZJUTRAJ - OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN
Zdravstveni dom MOSTE:
Dr. Stanič Milena, Grablovičeva 18. tel. 20-738 .
Zdravstven» doto CENTER:
Dr. Kolbe Milan, Miklošičeva 24, telefon 39-151.
Zdravstveni dom VIC:
Dr. Grapar Stane, Kogejeva 5, telefon 23-372.
ZOrni'ivpm dom RUDNIK:
Dr. Levstek-Velikonja Judita -Rudnik 80, tel. 23-282. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM
20-	500.
Zdravstveni dom SISKA;
Dr. Gašperlin .Janez, Martina Krpana 26, tel. 32-452.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD:
Dr. Tičar Lojze, Veselova 19, tel.
21-	9ĆO.
ir
PIANISTKA DIKA RAN C IG A-JEVA, ki je ravnokar uspešno koncertirala v Beogradu, bo ce-buuLrala s solističnim koncertom v petek, 22. aorila. Vstopnice dobite" v Filharmoniji, za abonente belega in modrega abonmaja ter Sfcudente popust.
☆
V NOVI ZAČETNIŠKI DP.U-2ABNI PLESNI TEČAJ (zadnji v te; s. rtoni). ki bo jutri v četrtek ob 20.30 uri v CENTRALNI PLESNI SOLI — Petkovškov o nabrežje 35 -,;re'imemo predvsem še začetnice in nekaj začetnikov. Po-• č ■ ~ mojster Jenko. NOV NADALJEVALNI TEČAJ s poukom ' = t - n - ■o-a meriškith plesov se pa bo i i v petek 22. aprila ob
19.30	ur;. Igra jazz CPS.
☆
NA ONZ NOVO MESTO
to naslednja najdena kolesa: Moško športno dvokolo brona rumeno rjave barve, verjetno znamke »Rog« s športnim krmilom in ročnimi zavoram:. M zadnjem kolesu je pritrjena ključavnica. Na sredini okvira je št. XUI.
Zensko dvokolo, črne barve, znamke »Gotz-Rekord*. Ima kratko športno krmilo z menjalnikom ka tri prestave, znamke »rast». Na menjalniku je napi3 »Torpedo-dr a j gong made in Germani«. Ima žaromet znamke »Barko« in majhen dinamo iste znamke. Na zgornjem delu okvira ima številko S 365V2.
Moško dvokolo zelene barve, j neznane znamke ;n številke z ve- j iikim svetlim žarometom znamke j »Baiago«.
Moško dvokolo, svetlomodre bar- j ve, brez znamke in štev Tuke, moč-no rabljeno, s svet.lfeo znamke : »WXF« in dinamo znamke *Bate-
Moško dvokolo, črne barve, ; znamke *Stayer«, štev. .3179855. Ima krom vrano svetilko in majh- I no ozko dinamo.
Meško dvokolo. čme barve, broz znamke, štev. S 7547. široko r.zza.i ovito krmilo, obroči so krem ran; in 6-r.i blatniki.
Moško dvokolo, rdeče barve, znamke *Exira«, štev. 73561. s kro-mirenimi obroči veliko črno sveti'.':o in dinamo znamke »Iskra«.
Moško dvokolo. črne barve, znamke »Rog«, štev. 12474 z ravnin krmilom. zadnjo ročno zavoro. z msohnim, pokvarjenim žarometom.
☆
NA ONZ MURSKA SOBOTA
Je naslednje najdeno kolo:
Moške dvokolo, neznane znamke, štev. 503135. najdeno je bilo v vasi Veržej.
Ali ne delujejo v redu želodec, Jetra. žolč. črevo? Začnite takoj z rednim pitjem (rogaške »DO-NAT« vode! Dpbite jo v Ljubljani pri »Prehrani« in »Merica-torju«.
aizacija potovanja j« poverjena potovalni agenciji »Kompas« t Ljubljani
Glavni odbor Zveze borcev Slovenije
eieonušče
KEP ERTO AR UK. AMA LJUBLJANA
Sreda, 20. aprila, ob 19,30. Rose-Bucjuim: Dvanajst porotnikov. Abonma K. (Preostale vstopnice so v prodaji.)
Četrtek, 21. aprila, ob 16. in ob 20: Moiiere; Dan Juan. Gostovanje ljubljanske Drame v Kranju. Petek. 22. aprila, ob 15,30: Kneža-Aretej. Abonma Petek popoldanski. (Livijo in Klaro igra D. Počkajeva. — Preostale vstopnice so v prodaji.)
V nedeljo, 24. aprila, bo v Drami zadnjič uprizorjen Molièrov »Don Juan- za izven in podeželje. Veljajo znižane cene. Vstopnice so že v prodaji pri dnevni blagajni v Operi, rezervacije na upravo SNG, Cankarjeva 11, tel. 22-526 do 14. ure.
OPERA
Sreda. 20. ob 19.30 Masserie*: WERTHER. Abonma E.
Četrtek. 21. zaprto.
Petek. 22. ob 15. Egk- REVIZOR. Zaključena predstava za Gimnazijo Kranj.
MES INO GLEDALIŠČE Ljubljana - Gledališka pasaža Sreda. 20 aprila ob 20. M. Zupančič, Rombino, žalostni klovn. — Abonma red Sreda. Vstortiice so tud; v prodaji
Četrtek. 21 apr ob 20: M. Franck, Sreča na kredit Abonma Kolektivi A. Nekaj vstopnic je tudi
v prodaji.
Ob 20: M. Bor. Pajčolan iz mesečine. Gostovanje v Škofji Loki.
Petek, 22. aprila, ob 20: M. Franck: Sreča na kred*. Abonma TSS H.
Šentjakobsko gledališče Ljubljana - Mestni dom
Sreda, 20. aprila ob li».30. J. Jurčič .j-fft; brat*. *gj:. v treh delih Red F- popoldanski Vstopn.ce so tudi v prodaji ob 19,30: j. Jurčič: »Deseti brat«. Igra v treh delih. Red C. Razprodano.
Četrtek, 21. aprila, ob 19.30:	J.
Jurčič- »Dfvseti brat«, igra v treh delih. Red D. vstopnice so tudi v prodaji.
MESTNO
LUTKOVNO GLEDALIŠČE Marionete. Levstikov trg St. 2 Četrtek, 21. aprila, ob 17. uri: Collodi-Bufano- »Ostržek«.
EKSPERIMENTALNI ODER — KRIŽANKE »Viteška dvorana«
Petek. 22. atprlla ob 20: D- Smole: »Antigona«. V izvedbi Odira 57. Predstava »Juitro polpreteklega včeraj« zaradi tehničnih ovir odpade.
Vstopnice za »Antigono« so v prodaji od jutri dalje pri blagajni v Križankah; rezervacije po tel 22-011.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Četrtek, 21. aprila ob 16; Moličre• »DON JUAN«. — Izven; ob 20. uri: Moličre »DON JUAN« — red Dijaški. Gostovanje ljubljanske Drame.
SLOV. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Sreda, 20. aprila, ob 16. uri- Shakespeare: »Beneški trgovec«. — m. Šolski abonma.
Petek, 22. aprila, ob 20 uri: Shakespeare- »Beneški trgovec«. — Gostovanje v Žalcu.
.KOMPAS«
S POSEBNO LADJO PO JADRANU: Trodnevni PRVOMAJSKI IZLET z odhodom iz Ljubljane 1. maja in povratkom v Ljubljano 3. maja. POSEBNA LADJA bo pristala na peščenem otoku SUSAR pri Malem Lošinju, v BIOGRADU na moru, ob-žiLa bo RORNATSKO OTOČJE (pristanek v B02AVI na Dugem otoku) in se na povratku ustavila še na RABU.
Med vožnjo bo na ladji igral zabavni orkester. IZLET S POSEBNO LADJO PO JADRANU BO ZA VSA KOGAR NEPOZABNO D02IVETJE.
Prijave «prejemajo vse poslovalnice KOMPASA, kjer zahtevajte tudi točne programe izleta in ostale informacije.
Slovenske Filharmonije od 10 do
12.30	in eno ure pred pričetkom koncerta.	K
DIPLOMSKI KONCERT absolventov Akademke za glasbo Zdenke Goljevščkove (sopran), Darka Glažarja (violončelo) in Fedje Rupla (flavta) bo v četrtek. 21. ajpriia. ob 20.15 v mali dvorani Slovenske filharmonije. Vstopnina po din lOo in 50 (za dijake). Vljudno vabljeni.	K
DRUŠTVO GLASBENIH UMETNIKOV SLOVENIJE obvešča svoje člane, da je redni letni občni zbor preložen na četrtek,
28.	aprila, ob 17. uri v Klubu kulturnih delavcev, Tomšičeva 12. Udeležite se polnoštevilno’ K
PReDOBonm
Slovensko kemijsko društvo bo predvajalo film »Infrardeča spektroskopija« v cetek. dne 22. aprila t. 1. ob 18. uri v predavalnici Kemijskega inštituta »B. Kidrič«. Ljubljana. Hajdnhova 19. Uvodno predavanje bo imel prof. dr. D. Hadži.	P
Okrajna Delavska univerza obvešča. da bo v sredo. 20. aprila ob 20. uri v Domu sindikatov, Miklošičeva 28. v ciklusu pod naslovom »V sredo ob osmih« predavanje tov. Viljema Kunsta, direktorja 7. veznega zavoda za šolsko opremo EGIPT OD REVOLUCIJE DO DANES.
Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivu, katere Je posnel predavatelj med s vol im bivanjem v Egiptu.
Vstopnine ni!	P
dopisna Sola v Ljubljani
razpisuje
vpis 7.a borce, aktiviste, družbe-no-politične delavce in otroke padlih borcev.
v oddelke Z REDNIM poukom pr: Gozdarski srednji šoli v Postojni in ekonomskih srednjih šolah v Celju. Kopru Kranju. Ljubljani in Mariboru.
Šolanje je 2 leti.
Pogoj za vpis je dokončana osnovna ali njej ustrezna šola. Kandidat, z nedokončano osnovno Šolo se lahko vpišejo pogojno. Pogojno vpisani bodo postali redni slušatelji po usoešrio opravljenih izpitih čez I. letnik.
Navodila in prijave za vpis lahko dobite osebno ali pa pišete zanje na Dopisno šolo. Li ubijana. Likozairjeva 3 telefon 35-043. Izpolni ene prijave s prilogami (izpisek iz matične knjige, potrjen prepis zadnjega šol. spričevala) in s priporočilom ofočnskega ali okrajnega odbora ZB oziroma občinskega ali okrajnega komiteja ZKJ pošljite najkasneje do 10. Junica 1360 Dopisni šoli. Ljubljana, Likozarjev2 ul. 3, tel 30-043.
ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA priredi dne 21. aprila ob 20. uiri v pr;radoslavno-matem.atični predavalnici Univerze, vhod iz Gosposke ulice, predavanje »SODOBNI SISTEMI V KINEMATOGRAFIJI«
Vljudno vabljeni. Vstop prost.
P
Zsprtovinsko društvo za Slovenijo in Okrajni aktiv zgodovinarjev In geografov vabita na predavanje univ. prof. dr. Metoda MIKUŽA z naslovom značilnosti poteka 2. svetovne volne (s skeptičnimi slikami). Predavanje bo v sredo, dne 20. t. m. ob 20. v fizikalntci II. gimnazije v Šubičevi ulici.	p
Naravoslovna fakulteta v Ljubljani vato: na biološko oredava-nje docenta dr. N. WF.ISSE.N-FELSA iz Bonna o temi: STRUKTURA CELICE POD ELEKTRONSKIM MIKROSKOPOM, ilustrirano s številnimi diapozitivi.
Predavanje bo dne 22. aprila ob 20. uri v kemijsk; oredaval-nici v Vegovi ulici (bivša realka)..
P
CENTER ZA UPORABO nuklearne energije pri Fakulteti za agronomijo. gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani vabi Studente, srednješolsko mladino in ostalo občinstvo, da si ogleda poučne filme:
\. Atomska i-nereii.. /a miroljubne namene
2. Atom nam pomaga
Vstop je brezplačen! Predstave so v sredo in petek dne 20. in 22. aprila od 10-12. ure dopoldne, v kino dvorani »Komune« v Ljubljani. Cankarjeva.
Vljudno vabljeni!	P
V sredo 20. aprila 1960 ob 16. nri bo predaval v okviru sekcije za teoretska vprašanja' avtomatike in za
Dežurna lekarna:
Sreda, 20. aprila 1960, lekarna Tabor, Trg revolucije 3.
Glavni odbor 7 veze borcev, sekcija bivših političnih internirancev, organizira za svoje člane skupinsko potovanje na slovesno komemoracijo v Mauthausen, ki bo dne 15. maja 1%0.
Interesenti za potovanje naj se prijavijo pri občinskih in okrajnih odborih ZB. kjer bodo dobili tudi vse potrebne informacije.
Okrajni odbori Zveze borcev naj vložijo spisek vseh prijavijencev za
?štovanje pri pristojnem okrajnem NZ-urad za potne liste — najkasneje do 26. aprila 1%0. Tehnična orga-
Koncerni
Društvo visokošolskih profesorjev in znanstvenih sodelavcev
v Ljubljani priredi v počastitev dneva mladosti v sredo dlne 20. t. m. ob 20.15 v veliki dvorani Slovenske filharmonije večer opernih arij. Nastogifejo:	sopma-
nistk; Zdenka Goljevščeik in Nadja Pertot, mezzosopranistka Nada Sevšek, tenorist Rajko Koritnik in baritonist Edvard Seršen. Vstopnice dobite pinj Iblatgiajni
KINO:
UNION: franc. barv. film: »TA-BARINE-k.
PARTIZAN: amer. barv. cin. film: ~OD PEKE A DO TEKSASA*. UDARNIK: nemški film: -TI SI MOJA PESEM*.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE Sreda. 20. aprila, ob 19.30:	Re-
mec: MRTVI KURENT. — Red
LMS — Beli.
Četrtek. 21. aprila, ob 19.30: Remec: MRTVI KURENT. — Red LMS — Rumeni.
Petek, 22. aprila, ob 16. url: Verdi: TRUBADUR. Red LMS - Popoldanski.
vprašanja cibernetike Elektrotehniškega društva LRS in Društva matematikov in fizikov LRS «niv. doe. dr. ing. L. GYERGYEK o avtomatski regulaciji in o servomehanizmih. Predavanje bo v predavalnici odseka za šibki tok Fakultete za elektrotehniko in strojništvo Univerze v Ljubljani v Teslovi ulici 30.
Vljudno vabljeni!	P
RTV Ljubljana
DNEVNI SPORED ZA SREDO.
*ui	•oz
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni srored) — vmes ob 5.10 do 5.30 Pozdrav V. kongresu SZDL; 6.30—6.40 Reklame; 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Mariboru pred mikrofonom; 8.3o Trideset minut jugoslovanske orkestralne glasbe; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev);
9.15	Od melodije do melodije;
10.10	Igrata violinist Alj Dermelj in Uroš Prevoršek; 10.40 V ritmu današnjih dni; 11.00 Pol ure z našimi opernimi pevd; 11.30 Oddaja za cicibane; 12.00 Petnajst minut z Logarskimi fanti; 12.15 Kmetijski nasveti — Marinka Ribičič: Sola ;n družina; 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja; 12.45 Četrt ure s pevko Jelko Cvetežar;
13.15	Obvestila in zabavna glas-
ba; 13.30 Množične pesmi; 13.50 Blaž Arnič- Koncert za flavto, godala, harfo in čelesto; 14.05 Radi jsJia šola za srednjo stopnjo — Spomladanski izlet (ponovitev);
14.35	Popevke se vrstijo; 15.15 Reklame in zabavna glasba; 15.40 Novost na knjižni polici — Boris Pahor:	Kres v pristanu; 16.00
Koncert ro željah: 17.io Sestanek ob petih:	17.30 Pred praznikom
Prvega maja: pozdrav, in čestitke; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Iz slovenske solistične glasbe od Novih Akordov do danes — XVI. odd. — Matija Bravničar — I. del;
18.45	Domače aktualnosti:	19.00
Obvestila reklame in zabavna glasba:	19.30 Radijski dnevnik;
20.00	Velike ure opere — V. oddaja — Mozartov Don Juan v Pragi leta 1787; 22.15 Petindvajset minut z ansamblom Moj mira Sepeta:	22.40 Zabavni zvoki:	23.10
Plesna glasba: 23.40 Dušan Kosti č: Črnogorska suita. ,
TELEVIZIJA 20. april
BEOGRAD: 8.25 Prenos zasedanja V. kongresa SZDLJ;
ZAGREB:	18.00 Pionirski mo-
zaik; 18.45 Oddaja o telesni kulturi in športu;
BEOGRAD: 20.00 TV dnevnik;
20.20 Posebno poročilo o delu V. kongresa S7.DLJ; 20.30 Rezervirano za prenos;
LJUBLJANA,- 21.15 »Fazani« — dokumentarni iilm; 21.30 Georg Kaiser; »Glasbena skrinjica« — drama. Nastopajo- Stane Potokar, Alenka Svetelova, Bert Šoti er in Vekoslav Janko. Režija — Fran 2ižek.
h i n o
SPORED ZA SREDO KINO UNION: amer. barvni cinemascope film DREVO ŽIVLJENJA. Režija Edward Dmytryk — Igrajo; Montgomery Clift, Elizabeth Taylor. — Tednik FN
16.	Predstave ob 15., 18. in 21 uri. Ob lo. uri matineja amer. barv. filma LINIJA ZA TUCSON.
KINO KOMUNA: premiera sovjet, filma IVAN GROZNI, I. del. Režija Sergej Eizenštein. Igralo Nikolaj Carkasov, Sarafina Birman. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. Tednik FN 16.
KINO VIC: ameriški barvni vi-stavlsion film DOKTOR BREZ DELA Režija Ralph Thomas. Igrajo Dirk Bogarde, Munel Pavlow. Donald Sinden Tednik FN 16. Predstave ob 15. 17, 19 in 23. uri.
KINO SLOGA; amer. barv. film LINIJA ZA TUCSON. Režija Ralph Murphy. Igrajo Rod Cameron, Wayne Moris. Predstave ob 15 17, 19 in 21. uri. KINO SOCA:	amer. barvni film
AFRIŠKI LEV. Proizvodnja Walt Disney. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri.
KINO ŠIŠKA:	amenški	barvni
film ZGODBA O GLENNU MILLERJU. Igrajo James Stewart, Tednik FN 15. Predstave ob 15,
17,	19 in 21. uri.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9. do 11. in 14. ure dalje.
TRIGLAV; domači film VRATA OSTANEJO ODPRTA. Tedhilk. V glavni vlogi- Radomir Ver-govič Milena Dravi č. Predstave ob 16. 18 in 20. uri. Prodaja vstopnic od 15. dalje.
LITOSTROJ: angleški film TOMY STEEL POJE, ob 20.
VEVČE: italij. film SIROMAŠNI, TODA LEPI, ob 20.
•»SVOBODA* ČRNUČE: »ovj. film V ROVIH STALINGRADA, Ob 20.
DOMŽALE: amer. film 12 JEZNIH M02, ob 18 in 20.
KINO »DOM«, KAMNIK: ameriški barv. film NALOGA MAJORJA LEXA, ob 20.
DUPLICA: ital.-špan. film GROF MAKS, ob 20.
KRANJ
STORŽIČ: amer. barv. fljm POVABILO NA PLES, ob 16, lt in 20.
NAKLO:	amer. kriminalni film
GOSPOD 880, ob 19.30.
MURSKA SOBOTA »PARK«: angl. barvni CS film BODIMO SREČNI, ob 17.30 in 20.
ŠKOFJA LOKA »SORA«: franc, v Ista v. film FOLIS BERGERE, ob 18 in 20.
RADOVLJICA: italij. barvni film ZEMELJSKI RAJ, ob 17.30 in 20.
BLED: jugoslov. film RAZPOKA RAJA. Ob 17 in 20.
JESENICE
RADIO: franc. barv. vrsta v. film KOCKAR, ob 18 in 20.
KINO PLAV2: amer. barv. film RISARKA MODELOV, ob 18 In 20. url.
NOVO MESTO »KRKA«:	amer-
barv. vlstav. Mm ČLOVEK. KI JE DELAL DE2
ČRNOMELJ: jugoslovanski barvni film ZVEZDE POTUJEJO NA JUG, ob 17 ln 20.
DOBREPOLJE: jugosl. film SKOZI VEJE NEBO, ob 19.30.
VIDEM-KRŠKO -SVOBODA*: jugoslovanski CS film VLAK BREZ VOZNEGA REDA.
VIDEM-KRSKO -PARTIZAN*: nem. film DEKLE ROŠEM AR IE.
ZAGORJE -TRIGLAV*: Italijanski film ZAPELJIVKA, ob 17 in 19.
TRBOVLJE »SVOBODA II«; ameriški barv. vist-av. film DALJNI HORIZONT.
TRBOVLJE »DELAVSKI DOM«: amer. barvni cinem. film NEZNANEC JE PRIŠEL.
HRASTNIK -SVOBODA n*: franc, farvni film SERENADA V MEXIKJ. ob 17 in 19.
ŠEMPETER v Sav. dol —Svoboda*: amer. film JUTRI BOM JOKALA. ob 20.
MESTNI KINO PTUJ- sovj. film DOM. V KATEREM ŽIVIM. — Predstave vse dni Ob 18 in 20.
ROG. SLATINA:	angleški «Im
OPERACIJA AMSTERDAM.
GOR. RADGONA:	francoski film
ZDRAHAR (Spletkar).
VRHNIKA -CANKARJEV DOM*: amer. film PESEK IWO JIME, ob 20. uri.
CERKNICA:	«mer. film JACK
LONDON, ob 20.
KOPER -SOČA*: ameriški cinem. film M02 S TISOČ OBRAZI, ob
16, 18 in 20.
IZOLA -ZVEZDA*: češki film PETO KOLO, ob 20.
P0RT0R02 »LJUDSKI DOM«: —
franc. barv. film MOJ STRIC, ob
17.30	in 19.30.
PIRAN -GARIBALDI: amer. film STRAST IN PONOS, ob 16, 18 in 20.15.
Po dolgi m mučni bolesni nas je za vedno zapusti naš ljulbi mož. brat. svak in stric
STUBELJ J02E upokojenec
Pogreb dragega pokojnika bo v če+rtek 21. aprila 1960 ob 17. uri izpred mrtvašnice v Dravljah na pokop, v Dravlje.
Žalujoči: žena Ana, brat Polde z družino, brat Franc z družino »estra Ivanka jor. Medved z družino in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Hrenovci. 10. 4. 1960.
Po dolgi in težki bolezni *ia« je za vedno zapustil naš ljubi mož, oče. brat, 9tric
Julij
Golob
krojaSki mojster
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek, dne 21. aprila 1960, ob 17.30 Frančiškove mrliške vežice na 2alah.
2alujoči: žena Jožefa, sinova Mirko in Marjan, mama, sestra in družine Pucelj in Pnr-kat in ostalo sorodstvo. Ljubljana, 19. apr. 1960.
V globoki žalosti sporočamo, da je umrl naš dobri oče, dedek in pradedek
IGNAC SMOLE
Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 21. aprila 1960, ob 16. uri od doma v Tacnu štev. 91 na pokopališče v 5martnu pod Šmarno goro.
NJEGOVI OTROCL
Po kratki in mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni mož, očka, brat in stric
JOŽE P0VŠIČ-GREG0R
podpolkovnik JNA
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 20. aprila, ob 15.30 iz Andrejeve mrliške vežice na 2alah.
Žalujoči: žena Darinka, sinova Gregor in Bojan, ter družine Povšič, Strunovič, Mejič, Avguštin, Hren, Jordan, Makovec, Granda, Poljanec, Perko in ostalo sorodstvo.
Beograd, Ljubljana, Šibenik, Škocjan, Kostanjevica, Smarjeta, Claridge, dne 17. aprila 1960.
Po težki bolezni nas je v 85. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba mama, babica in prababica
MARJANA PERŠIN
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 20. aprila 1960 ob 16. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah.
2 a 1 u j o č i:	hčerke Pepca por. Tomazo,
Francka por. Spolar, sinovi Tone in Maks,
vnuki in vnukinje z družinami* ter 06talo sorodstvo.
Ljubljana, 18. aprila 1960.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalos-tno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljuba žena, mama, sestra, teta
ANA NOVAK
upokojenka
PogTeb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 20. aprila 1960 ob 16. uri izpred hiše žalosti, Robičeva 5, na pokopališče v Stožicah. Do pogreba leži na Zalah v Petrovi mrliški vežici.
2alujoči: mož Jože, sin Mirko, snaha Marija, Nadka, sestra Francka in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Javor, 18. aprila 1960.
Po dolgi in mučni bolezni nas je v 59. letu starosti za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče in brat
JAKOB ČOPE
vratar
K večnemu počitku ga bomo spremili v četrtek, dne 21. aprila 1360 ob 16. uri izpred pokopališča na Viču. Do pogreba leži na svojem domu Legatova 5 — Brdo.
Žalujoči: žena Terezija, sin Rado hčerka Marica por. Hočevar z možem Tonetom, brata Anton in Janez ter ostalo sorodstvo.
Brdo, Rakek, Cerknica, Ribnica, Zimarice, dne 19. aprila 1960.
Sporočamo žalostno vest, da je v cvetu mladosti tragično preminila članica kolektiva, sindikalne podružnice in mladinske organizacije
JELKA REMS
delavka
Požrtvovalno in veetno sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu.
Črnuče, dne 19. apnila 1960.
KOLEKTIV »JAMBOR« — ČRNUČE,
SINDIKALNA PODRUŽNICA IN MLADINSKA ORGANIZACIJA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 90. letu starosti zapustil naš ljubi mož, oče, dedek, tast in stric
IVAN ŠERBAK
šolski upravitelj v pokoju
Pogreb bo v četrtek, dne 21. aprila' 1960, ob 18. uri Iz Krištofove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči: žena Jerica, hčerka Zora, sin Emil, zet Vlasto, snaha Cveta, vnukinja Mojca in ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Ilirska Bistrica, dne 19. aprila 1960.
Izdaja in tiska Časopisno podjetje DELO, Ljubljana. Tomšičeva 1—3. — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva 3, telefoni: C3-522 do 23*526. — Oglasni oddelek: Ljubljana. Titova c. 7, telefon: 21-896. - Naročninski oddelek: Ljuhljana Titova c. 5, telefon: 20-463. - Poštni predal 89. - Brzojavni naslov: DELO Ljubljana. — Žiro račun pr* Komunalni banki Ljubljana 000-704/1-376. — Mesečna naročnina 300 din. — Rokopisov oe vračamo
-Hudobnež, hudobnež,- je zašepetala Elizabeth ,in se zahihitala, ko mu je stisnila roko. -Ali je papa varno v postelji?«
-Da,- je odgovoril Tony. -Varno in zanesljivo.«
Cesta je gladko brzela pod gumami in avto je dirjaj skozi utripajoč' proge senc, ki so jo metale vrste dreves na vsaki strani, medtem ko so kilometrski kamni z normanskimi imeni švigali mimo z vihravo enakomernostjo. Tony je sedel vzravnan za volanom, samo- ; gibno vozil-», se spominjal tistega večera v New Yorku j im spoznal, da se je mnogo let zavestno trudil pozabiti.
Ko zadnjič vidiš očeta pred smrtjo, si je mislil, bi moral vedeti, moralo bi bi,ti kako znamenje, opozorilo, -nikdar več«, da bi izrnkrl primemo besedo, da se ti ne bi mudilo iz gol« hotelske sobe v skrbeh, da ne bi zamudil sestanka z dekletom, ki je z osemnajstimi leti prišlo v velemesto uživat vojno.
Zaveda! ?e je matere, ki je sedela poleg njega z zaprtimi očmi in se ji je veter poigraval s konci šala. Kako bi bilo. se je spraševal, kako bi se bilo utegnilo fprenemiti. ko bi bila do.na tisti večer, ko bi bdila prišla
k telefonu in ko bi bil zaslišal njen glas, ko je Oliver dejal: »Odlično. To je prima«.?
Ko je tako sedela stisnjena nu majhnem sedežu in na pol dremala ob šumenju vetra v ušesih in drvela proti grobu, ki ga ni še nikoli videla in katerega pomen še zmerom ni prav razumela, je tudi Lucy razmišljala o svojem zadnjem srečanju z Oliverjem. Bilo je skoraj tri zjutraj. Vedela je, da je bil Oliver videl prej To-nyja in da jo je klical po telefonu, ker ji je pozneje to povedal / mrzli, prazni in odmevajoči hiši v New Jer-seyu, ko je prišla domov utrujena in nezadovoljna in ko je odslovila mladega vojaka pred vrati...
-Ne,« je dejala poročniku in mu zaprla pot, ne da bi obrnila ključ v ključavnici, »ne smeš noter. Prepozno je. In ne pošiljaj proč taksija. Pojdi domov in bodi priden. Jutri je še en dan.«
»Ljubim te,« je dejal mladenič.
O bog, si je mislila. Saj navsezadnje iskreno misli. Vojna je. Dve žalostni stisnjeni uri v zanemarjeni sobi v obcestni krčmii, da potolažiš ranjenca, ln že govorijo — ljubim te. Zakaj to počnem? si je misiila vsa izčrpana in se spomnila, da mora biti ob devetih v laboratoriju. Tudi zase moram prihraniti nekaj usmiljenja.
»Jutri zvečer« je vprašal.
»Zakaj no?« Mladenič jo je objel in jo skušal poljubiti.
»Ker postane vse skupaj preveč zapleteno.«
Pustila je, da jo ;e na kratko poljubil. Potem ga je odrinila.
»Jutri zvečer« je vprašal.
»Pokliči me popoldne,« je rekla.
»Cez tri dni bom odplul,« je rekel z rotečim glasom. »Prosim.. .*
»Prav,« je rekla.
»Čudovito je bilo,« j« oJepataL
Plačila, si je posmehljivo mislila. Olikan, dobro vzgojen deček, ki j- svoje lepe manire prinesel s seboj
v vojno.
»Ali res ne želiš, da bi šel noter?«
Zasmejala se je in mu pomigala, naj gre, on pa Se je žalostno nasmehnil in odšel po stopnicah navzdol do mesta, kjer je čakal taksi ob pločniku z vžganim motorjem in prižganimi luči. Videti je bil žalosten in osamljen in nekam krhek kljub oficirskemu površniku za tisto, kar ga je čakalo. Ko ga je gledala, je Lucy čutila, da je zmedena in negotova glede vrednosti tistega, kar je bila storila tisto noč in kar je — do tistega hipa — imela za dejanje velikodušnosti in sočutja. Morda, si je mislila, bo zaradi tega postal čez dlje časa še bolj žalosten.
Taksi je odpeljal. Skomignila je z rameni in odklenila vrata in stopila v hišo.
Prižgala je luč v veži in stopila proti stopnicam, ker se ji je mudilo spat. Potem se je ustavila in podu-hala. Iz dnevne sobe je prihajal močan duh po cigaretnem dimu. Pogovoriti se bom morala s snažilko, si je razdraženo mislila, da md ne bo kadila med delom. Potem se je spomnila, da prihaja snažilka samo dvakrat na teden, v ponedeljek in četrtek, in da ta dan ni bil niti ponedeljek niti četrtek.
Lucy je obotavljala. Potem je šla v dnevno sobo. Pri vratih je v temi zagledala cigaretni ogorek im senco nekoga v naslonjaču, ki Je bil potisnjen na sredo preproge. Prižgala je luč.
Tam je sedel Oliver v plašču ln kadil, globoko sključen v naslonjaču z obrazom obrnjenim proti njej. Pet mesecev ga ni videla in opazila je, da je shujšal v tem času in da je bil videti dosti starejši. Oči je imel globoko vdrta ln usta so se mu krivita od napora.
»Oliver« je rekla.
»Zdravo, Lucy.« Ni vstal. Glava se mu je nekoliko zamajala in obliznil si je ustnice. Videla je, da je pil.
»Ali si že dolgo tukaj?« ga je vprašala. Slekla je plašč in ga vrgla čez stol. Bilo ji je neprijetno in nekoliko 3e je bala. Ni imel navade prihajati nenapovedano ali preveč piti ali sedeti tako v plašču v mrki zamišljenosti in nejasni grožnji v temi, v naslonjaču, ki je nekam premišljeno meril prot vratom.
»Dve uri,« je rekel. »Ne vem,- Govoril je počasi z nek'Jik^ težkim in preudarnim glasom. »Telefoniral sem iz New Yorka, pa te ni bilo doma.«
»Ali ti lahko s čim postrežem?« ga je vprašata. »Boš kaj pil? Sendvič?«
»Nič nočem,« je dejal.
»AH si na dopustu?« je vprašala. »Koliko časa imaš?«
»Jutri odplujem,« je rekel. »Cez morje.»
»O,« je dejala. Vsi odhajajo ta teden, si je mislita. Cela armada. Ko ne bi bila tako utrujena, bi gotovo čutila še kaj drugega razen tega.
Malo jo je streslo. »Mrzlo je tukaj,« je rekla. »Moral bi segreti sobo.«
»Nisem opazil,« je dejal.
Sla je k termostatu na steni in ga obrnila navzgor do črte, kjer je pisalo poletna toplota. Tega ni storila, ker bi pričakovala, da se. b, soba dovolj hitro segrela, ampak zato da bi imela kaj delati in se tako iaognfla moževemu strmemu in raziskovalnemu pogledu.
»Lačna sem,- Je rekla. »Šla bi pogledat, kaj fa ▼ hladilniku. AH res noče* nič?«
»Res ne,« je dejal. Pogasil je cigareto v pepelnika na ročnem naslonu od naslanjača in jo opazoval, ta» ji odšla v kuhinjo.
ffttoghtey PODOBE IZ NARAV S
KRDELO V NAPADU
ilUCIEtf
ICHAUVET
OTROKA V

aj* DHOLI, INDIJSKI DIVJI PSI. LOVIJO V M KRDELIH PRI BELEM DNEVU. ZGODI !“ SE, DA CELO KRVOLOČNI LEOPARD gS PUSTI PLEN IN EBEŽJ, KADAR SE PRIBLIŽA LAČNO KRDELO.
262.	Obkrožen s svetlobo je na njej mirno smrčal Burja, naslonjen na prav tako spečega Angorčka. Spanec se je razjezil. »Hej, straža!« ju je zbudil z jeznim glasom. Burji je bilo nerodno, Angorčku nič manj. aZsoplo, tiho sta se opravičevala, obljubljala, da se kaj takega ne bo več zgodilo, in potlej res bolj budno pazila na vrata.
263.	Cas je mineval. Kmalu bo polnoč, prišla bo izmena. — Se ena noč, v kateri so zaman stražili — Peppova previdnost je bila odveč. Tedaj so vsi hkrati prisluhnili tihim korakom, ki jih je dušil sneg. rihaja že izmena? Ne, koraki niso zavili v skladišče, oddaljili so se. In že spet nov šum! Iz ozadja skladišča. Tam je bila skladiščnikova pisarna!
264.	Za oknom iz mlečnega stekla, ki je bilo vdelano v vrata, se je zasvetila luč in vrgla na šipo dvoje senc. Malatarci so bili napeti kot strune, niti dihati si niso upali. Drža obeh senc onkraj vrat je razodevala, da tudi skrivnostna obiskovalca pisarne napeto prisluškujeta. Kljuka je tiho zaškripala, vrata v skladišče so se odprla.
Črne vrane v Zrini evcu
Ko so jim razdrli gnezd?, so krakajoče ptice morale drugam
Nekega jutra proti koncu marca so opazili mimoidoči na platanah v zagrebškem parku Zrinjevcu za mestno področje nenavadne ptice. Spreletavale so se med vejami, naslednje dni pa so ljudje že spo-noali namene velikih črnih vran. ki so začele spletati gnezda. Torej pravi napad črnih vran na park sredi mesta. Niso se hale ne ljudi ne hrupa motornih vozil. Upokojenci so našteli kar dvainštirideset na pol dograjenih gnezd.
Medtem ko so sprehajalci po parku z zanimanjem opazoval! početje črnih vran, pa so prebivalci bližnje okolice že začeli negodovati zaradi nadležnega krakanja, ki je utihnilo podnevi le takrat, kadar so se črne vrane v jati odpravile k Savi in na bližnje njive. V začetku aprila pa so gasilci pripeljali v park dolge lestve in razdrli gnezda. Ptice so si morale poiskati nov prostor za letošnja gnezda.
Ze nekaj let opažajo v parkih večjih mest drugod po svetu .in tudi pri nas ptice, ki sicer ne živijo v naseljih. Kos se je naselil malone že v vseh naših parkih, zlasti v Zagrebu, posamezni ptiči te vrste ostanejo ta celo čez zimo, če je dov. ij krme. Roparice imajo stair.o bivališče v stolpnih linah zagrebške katedrale in tudi že v kupoli Umetniškega pav iijona.
Črne vrane pa doslej še niso veljale za stalne prebivalce-naših mest. Pokojni ornitolog dr. Gjurašin je zapisal, da so čme vrane v začetku tega stoletja na pomlad prav tako priletele v Leipzig. Tudi tam so jim morali razdreti gnezda, ker io se okoličani pritoževali zaradi neprijetnega krakanja.
Profesor Dragutin Rucner, predstojnik ornitološkega instituta v Zagrebu, je povedal, da je črna vrana (corvus fru-giiegus) zelo pametna ptica in da do te »invazije« v Zagrebški Zrinjevac ni prišlo brez tehtnega razloga. Morda so si ptice morale poiskati novo bivališče ali pa gre le pa manjšo skupino, ki so jo druge pregnale s prejšnjega področja. Tako so si izbrale novo bivališče v parku, kjer ni pastirjev, kmetov, lovcev in vseh drugih, ki jih sicer preganjajo.
Po mnenju strokovnjakov so ptice priletele v park zato, ker so jih ljudje pregnali iz prejšnjega bivališča. Mnogi še ve-
dno mislijo, da so škodljive vrana okljuva pšenično bilko, vse ptice razen pevk. Tudi na- včasih niti ni škodljivo, zlasti
ši naravoslovci imajo o črnih vranah nasprotujoča si mne-; n ja, čeprav vsi vedo, da te ptice lovijo poljske miši, pobirajo ogrce v svežih brazdah in uničujejo druge škodljivce. Nesreča pa je v tem, ker
če je posevek pregost, znano pa je tudi, da skubejo čme vrane koruzo le na robu njive in nikoli v sredini. Strokovnjaki trdijo, da se črna vrana ne loti hibridne koruze! Razen tega so dokazali, da pšenica
čme vrane oskubijo tudi pše- bolje obrodi na njivi, v katere ndco, če se poljska miš zarije: bližini je gozdiček, ker čme pregloboko v zemljo	1 vrane polovijo vse miši in
Opazovalci zatrjujejo, da je. druge škodljivce. O tem bo od črnih vran kljub temu pre- j kmalu objavil točne podatke eej več koristi kot Škode. Ce ing. Gojko Pivec iz Gacke, id
je vrsto let proučeval čme vrane in s poskusi dokazal, da je bil pridelek pšenice na poljih v okolici Vukovara mnogo večji, če so v bl:žinl živele te ptice.
Z Zrinjevca pregnane čme vrane so si poiskale dom drugod. Strokovnjaki naj bi čim-prej postregli s podatki o teh pticah in tudi o drugih živalih, o katerih morda napačno menimo* da so tako škodljive, da jih jfe res treba preganjati.
M. Babič
V Mansu, sicer znanem središču avtomobilskih dirk, je povzročil tovornjak s 15 m dolgimi traverzami hndo nesrečo. Na ovinku so z voza zdrknile traverze v trenutku, ko je pripeljal mimo osebni avto. Premalo pritrjene težke traverze so ubile voznika, dva potnika pa nevarno poškodovale
DVANAJSTO POGLAVJE
Boksarski promotor George Raffin je bil nežen deček z odlično oblikovano rimsko cesarsko glavo. Ker je imel na kratko ostrižene in sive lase, je ta vtis še povečevalo. Oblečen je bil v smoking in zares ni bilo videti, da je boksarski podjetnik. Imel sem izredno srečo, da sem ga še dobdiL
Večerni čar v njegovi boksarski areni je minil že pred pol 'ure. V kupolasti zgradbi sta še plavala dim in vonj obiskovalcev, ki so sd ogledali nekaj boksarskih parov.
Georga Raffina sem poznal le po časopisnih fotografijah. Pogosto so pisali o njem in zvečine zelo dobro. Imel je stajo dobrih boksarjev predvsem srednje kategorije. Nekaj svojih fantov je že spravil kar lepo naprej. Velike kontinentalne prireditve v Los Angelesu je prirejal samo on.
Prekoračil sem veliki ring in zadel na Raf-flna, ki Je pravkar prišel iz velike steklene celice, v kateri so sicer nameščeni radijski napovedovalci. Za seboj je vlekel celo repatico postavnih fantov.
»Gospod Raffin...?« sem vprašal.
»Da,« je pritrdil in se ustavil. »Kaj želite?«
»Imate nekaj minut časa zame?« sem vprašal. Pogledi njegovih spremljevalcev, ki so bili sprva radovedni, so postali nezainteresirani zame. Verjetno so že na prvi pogled ugotovili, da se nisem imel namena predstaviti za nadarjeni naraščaj.
»Kdo ste?« me je kratko vprašal Raffin.
»Jeff Conter... Sem nameščenec S.D. A«
»Prav, dve do tri minute imam časa za Vas, Oonter...! Kar naprej pojdite, fantje...!«
Ubogali so kot mali otroci in se izgubili.
Takoj sem izpustil mačka iz vreče.
»Privatni detektiv sem« sem dejal, »in med poizvedovanjem sem trčil ob nekega črnca, ki je zaposlen kot hišnik na aveniji Mentone. Imena ne vem...! Toda nekoč je bil verjetno zaposlen pri Vas...!«
»Ne veste imena...?«
»Zal ne, premalo časa sem imel, da bi ga bil vprašal.«
»Kaj pa je fant zagrešil?«
»Ce se ne motim, gospod Rafin, je sodelo-val pri neki ugrabitvi...!«
»Po čem sklepate, da je bil nekoč zaposlen pri meni?«
»Vaša telefonska številka je bila zapisana ob telefonskem aparatu na steni.«
Raffin je zaokrožil ustnice in premišljeval, kako naj odgovori. Prav na to pa sem bil radoveden.
»Torej prav, če me vse ne vara, Conter, je bil lahko samo Stau Emmers...!«
»Ali ne dela več za Vas...?«
»Nagnal sem ga. Ni bil tak športnik, kakrš-' ni so mi potrebni...!«
»Gospod Raffin, svoje karte sem Vam odkrito položil na mizo. Na Emmersu niste več zainteresirani. Ali mi lahko svetujete, kje bi lahko kaj več zvedel o njem...? Stavil bi, da ima kakšno prijateljico...!«
»Seveda jo ima...!« je odgovoril Raff:: »če se ne motim, se imenuje Liz Sormers... Zaposlena je tu .čisto blizu v neki jazzovski kleti... Nekaj hiš naprej... Kaj več bi Vam. res ne vedel povedati, Conter. Upam. da Vam bo to kaj koristilo.«
Zahvalil sem se mu in naglo odšel.
Skopi razgovor z Raffinom se je izplačal. Medtem ko sta si doktor Valescu in tisti Matt verjetno že brusila surovosti drug drugemu v glavo, sem ime! možnost, da sem preko umorjenega črnca Emmersa dalje zasledoval vso zadevo.
Seveda sem si ogledal tisto jazzovsko klet. Nikar si ne predstavljajte kake beznice. Življenje v teh velikih kletnih prostorih je potekalo izredno solidno. Godba je bila prvovrstna, občinstvo pa kljub vroči glasbi ni imelo namena, razložiti stole in mize v njihove sestavne dele.
Sedel sem v visoki barski točilnici in sd naročil gin. Nihče ni opazil, da sem z očmi skal neko črnko. Prave črnke sicer res nisem lašel, pač pa sem opazil izredno mično me-šanko, ki je bila čudovita. Pošteno sem se čudil, da „e je to lepo dekle spečalo z neotesanim Emmersom.
Slamnate kolibe za turiste
Do iimdja bodo v Pafcošt&nih, vasd S3 kan od Zadra, zgradi!: po naročilu neke francoske turistične organizacije 400 tipiziranih hišic iz slame In široko-ldstnega rogoza. Francosko turistično društvo je vzelo za P^t let v najem nefca-i kvadratnih kilometrov obmorske peščine, ki jo obroblja borov gozd. V letošnji sezoni naj bi imelo to turistično naselje 40-000 nočnin.
ZORA M JERIN
ODLOMKI
Pred meseci je plaval po ribnika labod s strte perutjo. Tajnik društva srednješolskih prijateljev Hvali v nekem
mesta jc poskrbel zanj In ga negoval. Ko je Hval ■
* * ss rr-.su;: u« sar -
iz himalajskega dnevnika
Za »naj večjo predstavo sveta« poskrbijo' delfini, ki jih tokrat pričakamo oboroženi s kamerami. Kdo ve, zakaj se te simpatično morske živali tako rade igrajo pred ladijskim kljunom! Opazimo jih vselej že od daleč, skoraj vedno zavijejo bot na ukaz pred »Velebitov« kljun. Tam se razdelijo in predstava se začne.
Zapletejo se v pravcati preplet natanko pred ladijskim MjInnom, posamič in v dvoje se poganjajo iz vode visoko v arak, se spet bližaju 'kljunu in vedno, bot da so privezani k jekleni oblogi, obvisijo na začetku brazde, nato pa se poganjajo pod trupom zdaj na to, zdaj na ono stran. Njihova igra prevzame celo tistega, ki se sicer brez zanimanja ozira v živi svet, in tudi mornarje, ki so takih predstav že vajeni. Nato pa se veseljaki drug xa drugim ločijo od tega preprostega zabavišča in izginejo, bot da M
flrt m
35/.
tt« Vte
doktorjev zaskrbljeni obraz. S kapitanom slabo kaže. Vročina narašča kljub antibiotikom, zvečer obvestijo po radiu Rebo, da ga bo treba v Karačiju izkrcati.
Gripa s koanplikacijamil Kaj vse se je že zgodilo, odkar smo se vkrcali pred dobrimi štirinajstimi dnevi. Vrne» se nam zdi, da smo od doma že mnogo dlj© časa. Dvomimo, da je na našem potovanju sploh kaj zanimivega, namreč zanimivega za tiste, 'ki živijo vedno na kopnem.
• 3. aprila — Arabsko morje
Nedeljk na ladji. Prav takšen dolgčas kot v mestu, če je vrače In te sonce ves dan vabi na kopanje- Ladja je kot Izumrla, v resnici pa imajo mornarji prost den tako počiva vsakdanje pleskanj* in praskanje rje. Arabska obala J* daleč v severu, 2* ta In tem kak turnmH <*«*-
dročje na kopnem ni zanimivo-Na karti prebereš, da so v ob -diobju 1835 do 1840 šarili z jadrnicami po teh vodah kapitani Sanders, Baines in Grieves ter polnih štirinajst let z gre-zllom in teodolitom zbrali ne-fteto podatkov. Nanje se še zdai zanašajo številni kapitani tankerjev, ki plujejo bliže ob
obali proti Perzijskemu zalivu, da se tam »nakrmijo« in se pc isti poti vračajo-Sicer Pa te opozarja sodobp: pripis na tisti stari karti, da moraš jemati podatke z nekaj odstotki rezerve. Očitno se ne najde nih£© več, da bi jih popravil. Pred sto leti pa so se lotili te strahotne naloge z jadrnicami in grezilom, čeprav so lahko prišli na ta konec sveta le okoli Afrike, ker Sueškega prekopa še ni bilo.
Očitno ima nedeljo tudi morje, saj je ves dan kot olje. Zadnje dni smo bolj In bolj redkih besed. Kaže, da vročina ln dolgo potovanje že zahtevata svoje. Le delfini so neutrudljivi
(Nadaljevanje)
1	2	3	U	k	5	b
7			8			
3		□	10			
11		ES	12			
13		rt		m	15	
16				El	17	
18				19		
20				21		
sv
.-----------Bto 1st! ta a? J&
tesneje PopiavljaJt V čutnem
so tih le malo AopoteffiL TfepO-
' (Peto; Zoran Jerin)
VODORAVNO:	L velika, noju
podobna ptica, ki živi v Avstraliji, 4. cona, področje, 7. gnoj mešanec, 9. kemični znak za kositer, 10. veliko rešeto, ll. različna soglasnika. 12. lahko hlapljiva organska spojina, ki prijetno diši, 13. tuje moško ime. 15. stavčna nikalnica, 16. zelena žabica, 17. veznik, 18. politična stranka, 20. pod, 21. hnda vročina, žerjavica.
NAVPIČNO; l. izpisek, izvleček, 2. največje kanadsko mesto (ob reki Sv. Lovrenca). 3. pamet, ra-• zum, 4. pesnik, 5. telesna šibkost, 6. antikvar, 8. del srca, 14. gledališka predstava, 19. otok Zadra.
REŠITEV PREJŠNJE
VODORAVNO:	1. Teokltt,
Arktika. 9. mol, io. «at, 11. Avi j 13. vohun, 13. oko, 16. tisa, M.
- Alabama.
ZUNANJA POLITIKA
OB ROBU DOGODKOV
— .USEDANJE PARITETNEGA ODBORA ZA RAZOROŽITEV V ŽENEVI
Neredi v Seulu
Razglasitev obsednega stanja v južnokorejskem glavnem mestu Seulu dokazuje, da so študentovske demonstracije. ki se vztrajno ponavljajo že nekaj dni ne samo v Seulu. ampak tudi v Masanu in drugih mestih, prerasle v odkrit odpor proti vladi Sing Man Rija. Kljub množičnim aretacijam, policijski uri in drugim nasilnim ukrepom se vladi doslej ni posrečilo zatreti teh demonstracij.
Nezadovoljstvo demonstrantov se je strnilo okrog zadnjih, marčnih volitev, na katerih je spet v sumljivih okoliščinah zmagal Sing Man Ri ki je opozoril demonstrante da »ravnajo nezakonito« in izjavil, da je zdaj »država v nevarnosti«. To prav lahko pomeni, da se bo policiji pri zatiranju demonstracij zda ' pridružila še vojska.
Čeprav je nem.ogoče napovedovati. kako se bo razpletel sedanji položaj v Južni Koreji, je očitno. da se je ljudstvo naveličalo težke roke starega predsednika, ki velja za enega izmed najbolj zagrizenih zagovornikov blokovski razdelitve sveta in za reakcionarja v domači politiki države. Neusmiljeno ravna ? opozicijo in v vseh pomemh nejših zadevah odloča sam.
Ameriška diplomacija sice nima visokega mnenja o Sim Man Riju, sodi pa. da ie or. zdini zanesljivi zaveznik ZDA v sedanjih okoliščinah Dosle je še zmerom znal narediti ■-ed v svoji hiši«, sedanje demonstracije pa so tako hude. da jih bo razbil le z največjo silo. Zadeva je zanj in posredno za Američane tem bolj neprijetna. ker bo junija — po ■disku v ZSSR — obiska! Seul predsednik Eisenhower Sicer bo ta obisk zelo kratek — baje samo osem ur — a rudi osem ur je lahko zelo neprijetnih, saj je že zdaj znano, da bo Sing Man R; spet prosil predsednika ZDA za novo in novo pomoč. Če bo o a pri tem odmevala ulica od vpitja demonstrantov, se utežne predsednik Eisenhower
sno vprašati, ali ni Koreja sod brez dne ali ne dajejo ZDA dolarjev za izgubljeno ■ var.	B. Pahor
Nemarnosti v bojkotu
Stališča, ki so narekovalo arabski bojkot izraelskega blaga in ladij je znano. Arabske države so uradno še vedno v vojnem stanju z Izraelom in glede na to je prepo-ed prehoda skozi Sueški prekop za izraelsko blago in 'udje le logična posledica. To-ia Z AR je uvedla še poseben postopek za ladje, ki pristajajo v izraelskih lukah, tovorijo izraelsko blago iz Izraela ali tuje blago v Izrael. Ladje. ne glede na narodnost, ki so tovorile strateško orožje v Izrael ne smejo niti pristati v arabskih pristaniščih. Ladje, '<i so tovorile navadno blago. *mejo vzeti le vodo in gorivo. :er brez ustavljanja odpluti, ne smejo pa skozi prekop, če tovorijo blago iz Izraela. Ta določile veljajo tudi za vsa leta nazaj; število ladij, ki so na črni Usti se veča iz leta v leto.
Sedaj se je položaj nenadoma še bolj zapletel. Sindikatom pristaniških delavcev na Švedskem in na Finskem se je pred dobrim tednom pridružil še sindikat ameriških pristaniških delavcev v bojkotu vseh tovornih ladij ZAR To naj bi bil odgovor za ukrepe ZAR proti ladjam, ki imajo opraviti z Izraelom. V ZAR so seveda reagirali s tem, da so napovedali bojkot ladjam pod zastavami omenjenih držav. S tem se je nenadoma pririnila v ospredje nevarnost bojkota v večjem obsegu.
Prva nevarnost slehernega bojkota je v tem. da vedno teži k razširitvi, za kar so najboljši dokaz omenjeni dogodki. Druga nevarnost je. da st začne akcije posameznih organizacij istovetiti z uradnimi politikami vlad in prenese napetost na meddržavne Odnose. Tretja nevarnost pa je v tem, da se to dogaja no Suezu, ali eni izmed nevralgičnih točk sveta.
Seveda je le malo verjetnosti, da bi se sedanji bojkot zares razširil na ves Zahod, kot to nekateri napovedujejo, ie zato ne, ker bi bojkot mnogo bolj bolel države z. razvitimi flotami, kot pa ZAR. Kljub temu pa sta akcija in reakcija obžalovanja vredni, saj vnašata nov element napetosti v že tako občutljivo mednarodno ozračje.	-af
Verjetno nova navodila
VREME
■tanje 19- aprila: Področje niz-toega zračnega pritiska z jedrom ▼ Sredozemlju se je pomaknilo ■tfcotiko nad Balkan in povzroča ponovno padavine.
Napoved za sredo: Precej oblač-vreme z nagnieniom h krajev-padavinam. Temperature po-med 2 in 6, v Primorju 10, j Spevne nekaj nad 15 sto- I tja. V Primorju Se burja. 1
Opazovalci v Ženevi sodijo, da se razprave na prihodnjik sejah odbora verjetno ne bodo nadaljevale v isti obliki kot zadnjih pet tednov
ŽENEVA, 19. aprila. (AFP-Reuter). Delegati desetih držav v paritetnem odboru za razorožitev so danes popoldne po štiridnevni prekinitvi nadaljevali delo.
M a Ì ali
današnji seji so razprav-v glavnem o prevzemu ovesnih obveznosti jedrskih i- c*a prve ne bodo uporabile
Predsednik Tito sprejel Jakova Blaževića
Beograd, 19 apr. (Tanjug) Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes dopoldne predsednika IS Hrvatske Jakova Blaževića. ki se bo kot vodja jugoslovanske delegacije, udeležil svečanosti ob razglasitvi neodvisnosti Toga
Čestitka predsedniku dr. Adolfu Schdriu
Beograd. 19. aipr. Predsednik -publike Josip Broz-Tito je osla] predsedniku avstrijske epublike dr. Adolfu Scharfu >!e brzojavko:
»Prisrčno čestitam Vaši Eks-•tenci ob 70-letnici življenja “s izražam najboljše želje za ašo osebno srečo in za na-edek vaše dežele«
Zasedanj d Idedparla-meniameg., sveta
Atene, 19. apr. (Tanjug). — Danes dopoldne se je začelo Atenah pomladansko zasedanje Medparlamentarnega sveta. Na zasedanje so prišli delegati iz 42 držav. V imenu trškega parlamenta .ie delegate pozdravil in jim zaželel uspešno delo predsednik parlamenta Konstantin Rodopu-los. v imenu grške vlade pa je udeležence kongresa pozdravil podpredsednik Panajotis Kanelopulos.
Na atenskem zasedanju Medparlamentarnega sveta, ki >b trajalo do 24. aprila, zastopajo Jugoslavijo zvezni ljudski poslanci dr. Aleš Bebler. Maks Bače in Kemal Sej-
fldhod intrltskih laburistov
Beograd, 19. apr. (Tanjug). Iz Beograda je da-nes odpotovala
ielegacja laburistične stranice Jalte z vodjo DominiCO'm Min-offom. ki je bila gost Jugoslovanske lige za mir, neodvisnost a en akopr avnest narodov.
jedrsko orožje. Kanadski predstavnik general Burns je izjavil, da taka obveznost ni stvarni razorožitveni ukrep, ker ne določa kontrole, vendar to po* meni. da Kanada sodi. da taka obveznost ne bi bila korak naprej v poznejši etap! pogajanj-Romunski predstavnik Mezin-cescu pa je sodil, da so že se-daj možnosti za ukrepe, katerih cilj ie zmanjšati vojne nevarnosti
Opazovalci v Ženevi sodijo, da se razprave na prihodnjih sejah odbora verjetno ne bodo nadaljevale v tisti obliki kot zadnjih pet tednov. Ne izključujejo možnosti, da bi na eni ali drugi strani sprožili pobudo. ki bi premaknila konferenco z mrtve točke.
V dosedanjih sejah so za-' hodn delegacije sprožile več predlogov o ukrepih za razorožitev. Te predloge je ponovno naštel ameriški delegat Eaton na seji 14. aprila.
Pet vzhodnih držav je predložilo dokument, ki vsebuje pet osnovnih načel splošne in popolne razorožitve. Vzhodni delegati se posebno zavzemajo za "to, da bi atomske države prevzele obveznost, da ne bodo prve uporabile atomskega orožja. Podobnega predloga pa ni v zahodnem načrtu, ki vsebuje devet predlogov o ukrepih za razorožitev
Delegacije petih zahodnih držav niso sprejele načrta vzhodnih dežel o načelih razorožitve kot podlago za razpravo, z obrazložitvijo, da ne vsebuje podrobnih ukrepov in da ne zagotavlja uspešne mednarodne kontrole. Predstavniki vzhodnih držav pa so zavrnili načrt o mednarodni kontroli razorožitve, ki ga je predložil Zahod kot podlago za razpravo o razorožitvi.
Ne izključujejo pa, da bo Zahod zdaj sestavil svoja načela za splošno in popolno razorožitev.
Diplomatski krogi v Ženevi sodijo, da so zahodne delegacije dobile nova navodila, verjetno na podlagi sklepov nedavne konference zahodnih zunanjih ministrov vWashing-tonu.
Popovič v Afganistanu
Zaradi slabega vremena se je državni sekretar za zunanje zadeve zadržal v Kandaharju
Kandahar (Afganistan), 19 aprila (Tanjug) — Državna sekretar za zunanje zadeve Jugoslavije Koča Popovič je včeraj opoldne na poti v Kabul prispel v Kandahar, središče pokrajine Kandahar v jugozahodnem Afganistanu. Zaradi slabih vremenskih razmer nad
Beograd, 19. apr. (Tanjug). — Državnega sekretarja za zunanje zadeve Kočo Popoviča, ki je v soboto odpotoval na obisk v nekatere azijske in afriške države, bo med njegovo odsot-, nostjo nadomeščal državni Prihodnja seja odbora dese- 1 podsekretar za zunanje zadeve tih bo jutri,	‘ Veljko Mičunović.
Mrtvi in ranjeni v Seulu
Študentske demonstracije so prerasle v veliko protivladno kampanjo — Zahteve za takojšnji odstop Sing Man Rija — Obsedno stanje v Seulu, Fusanu in še treh velikih mestih — Cenzura domačega in tujega tiska
SEUL, 19. aprila. (AP-Reuter). Položaj v južnokorejskem glavnem mestu je zdaj, ko je vlada proglasila obsedno stanje, zelo napet in grozi, da se bo spremenil v največjo povojno notranjo krizo Južne Koreje. Promet v mestu je zastal, ker so študentske demonstracije prerasle v veliko protivladno kampanjo. Sodijo, da je na ulicah nad sto tisoč ljudi.
V mesto so prispele okrepitve — divizija pehote in tankovski oddelek. Načelnik južnokorejske policije ie zahteval od državnega sveta okrepitve za policijske sile. od 30.000 do 60.000 ljudi.
Položaj v Seulu postaja vse-bolj resen. Skupine demonstrantov, oboroženih s puškami. ki so Uh odvzeli policiji, so napadle sedež vladne liberal-
POMORSKA KONFERENCA V ŽENEVI
Poročilo o delu
Komisija je sprejela islandski predlog, ki priznava obalni državi predpravice v ribarjenju
Ženeva, 19. apr. (AFP) Konferenca OZN o pomorskem pravu je danes nadaljevala delo. Na kratki plenarni seji je poročevalec komisije poročal o dosedanjem delu konference.
Kakor je dejal, je bil zavrnjen predlog 18 afriških, azijskih in latinsko-ameriških držav o 12 milj širokem pasu teritorialnih voda in je bil sprejet skupni kanadsko-ame-
riški predlog o tem, da ima vsaka država pravico določiti pas teritorialnih voda do širine 6 milj in cono ribarjenja do širine nadaljnjih 6 milj. Komisija je sprejela islandski predlog, ki v nekaterih primerih priznava obalni državi, katere gospodarski razvoj in večina prebivalstva sta v znatni meri odvisna od ribolova, prednostne pravice v ribarjenju.
ne stranke lin ga zažgale, kakor tudi redakcijo provladnega lista »Seul Šinmun« in policijsko postajo v bližini parlamenta. Spopadli so se tudi s policijskimi silami pred poslopjem k© rejske protiobveščevalne službe. Slišati je streljanje po vsem mestu, kjer je več mrtvih in ranjenih. Njih število je težko ugotoviti, vendar cenijo, da je bilo kakih 30 oseb ubitih. 150 pa teže ranjenih Razen v Seulu je vlada razglasila obsedno stanje tudi v Fusanu, Tegu. Kvangdžu in Te-džonu
Načelnik generalnega štaba general Song Jo Can je pozval demonstrante, nai po sončnem zahodu zapustjo ulice. Uvedena
je policijska uira od 7 zvečer do 5 zjutraj.
Čeprav je seulski radio nocoj sporočil, da je vzpostavljen red, je v raznih delih Seula še vedno slišati streljanje. Izvedelo se je, da so skupine oboroženih študentov napadle policijske postaje v raznih delih mesta. Do najbolj krvavega spopada je prišlo nekaj pred razglasitvijo policijsike ure, in sicer pred predsedstvom Južne Koreje, kjer ie policija streljala na več tisoč demonstrantov Južnokorejska vlada je nocoj uvedla tudi cenzuro za ves domač! in tuji tisk. Po vesteh iz Furana je kakih 800 demonstrantov napadlo policijsko postajo v mestu. Ubiti so bili * demonstranti. Demonstranti v vseh mestih zahtevajo. Naj Si-ne Man Ri takoj odstopi.
Opozicijska Demokratska stranka je objavila sporočilo, v katerem poziva vlado naj ukaže policiji, da preneha streljati.
Kabulom letalo, s katerim po" tuje Koča Popovič s spremstvom. ni nadaljevalo poleta proti glavnemu mestu Afganistana.
Sprejemi tujih ielegacij na V. kongresu SZDU
Beograd, 19. apr (Tanjug). Clan predsedstva zveznega odbora SZDU Veljko Vlahovič je sprejel danes delegacijo nacionalnega kongresa Ugande z generalnim sekretarjem Jose-fom Kivanuko, član predsed-stiva zveznega odbora SZDLJ Petar Stambolič je sprejel delegacijo ^demokratične 6tran'ke Gvineje s članom politbiroja Kamaro Bengalijem. član predsedstva zveznega odbora SZDU Vesel inov pa je imel razgovor z delegacijo socialistične stranke Italije, ki jo vodi član direkcije Simone Gatto. V razgovoru je sodeloval tudi član nacionalnega odbora Jugoslovanske lige za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov Drago Vučinič. Can zveznega odbora SZDU Milenti je Popovič je imel daljši prisrčni razgovor z generalnim sekretarjem indijskega kongresa Sadikom Alijem, član zveznega odbora SZDLJ Rodoljub Colakovič pa je sprejel člana CK afriške nacionalne unije Tanganjike Abasa Sajke j a.
Zadnji delegati iz tujine
Beograd, 19 apr. (Tanjug). Z letalom iz Pariza so nocoj prispeli v Beograd generalni sekretar nacionalne unije ljudskih sil Maroka Mehdi Ben Barka ter predstavnika stranke demokratične akcije Venezuele José Gii Gutuner in Hec-tor Vargas Acosta, ki bodo pri" sostvovali V. kongresu SZDU. Nocoj je prispel z letalom tudi član izvršnega komiteja nacionalne stranke Indonezije Su-badjo Refcsodipuro, ki se uo kot delegat svoje stranke udeležil kongresa SZDU.
INDUSK0-KITAJSK1 QDN0S1
Ču En Lai prispel v New Delhi
Pozdravna govora na letališču — V Rangunu so objavili sporočilo o štiridnevnem obisku kitajskega ministrskega predsednika v Burmi
»Siera Leone« zahteva še letos neodvisnost
LONDON, aprila. Na vrsti je Sierra Leone — dežela , grami. V pripravah za lon-diamantov, ena izmed najstarejših britanskih kolonij v j donsko ustavotvorno konferen-
Afriki. K svojemu kolonialnemu imperiju so jo Angleži pridružili pred 160 leti in ta teden bodo na konferenci za okroglo mizo v Londonu odločili, kdaj bo dobila neodvisnost.
Obdana od neodvisnih držav Liberije in Gvineje ima Sierra Leone relativno majhno ozemlje, približno 28.000 kvadratnih milj, na katerem živi po zadnjih cenitvah nekaj nad 2,500.000 prebivalcev.
Za razliko od večine drugih afriških kolonij, v katerih so razmeroma močne naselbine evropskih izseljencev, kar zelo otežuje njihov boj za neodvisnost, Sierra Leone nima teh problemov. Njeni prebivalci so skoro izključno Afričani. V koloniji živi komaj
Spet remi v Moskvi
MOSKVA, 19. aprila (Po telefonu za -Delo-« In »►Politiko-«). Današnja 14. partija dvoboja za svetovno šahovsko prvenstvo med Taljeni in Botvinikom se je končala po dobrih dveh urah igre. Kakor v 4. partiji, sta tudi danes igrala Semiševo varianto Nimcovičeve indijske obrambe. Rezultat je enak v obeh partijah, samo da tokrat! ni bilo niti sledu o borbi, ki smo jo gledali v 4. partiji. V 5. potezi | je Talj odigral c4, s čimer je pre- j cej presenetil Botvinika. In nič več. , Iz otvoritve sta nasprotnika i izšla z enakimi položaji, v 10. po- j tezi pa sta zamenjala dami. Neko- j liko kasneje sta enako storila tudi j z drugimi figurami, nakar je na- 1 stala končnica. V 19. potezi je Bo-tvinik zamenjal eno trdnjavo in so na šahovnici ostali le še po f*na trdnjava, skakač in G kmetov. Tedaj je Talj predlagal remi, ki na ga je Botvinik odklonil. Ker . na je bil položai toliko poeno- I stavljen, da bi bil vsak poskus \ sprati na zmago zanj-lahko samo škodljiv, je Botvinik vendarle po 22. potezi sam predlagal remi, ki Da ga je Talj sprejel, verjetno zadovoljen z izidom, ker še vedno vodi z 2 točkama naskoka. Rezultat je namreč 8:6 v njegovo korist. Pojutrišnjem bosta igrala 15 partijo.	Milunka Cirovič
Brli- BOTVINIK - Crni: TALJ XIV. partija — Semiševa varianta
Nimcovičeve indijske obrambe
1. d4, Sf6 2. C4, e6 3. Sc3, Lb4 4. a3, L:c3+ 5. bc, Se4 6. Sh3, c5 7. e3, Da5 8. Ld2, cd 9. cd, S:d2 10. D:d2, D:d2-f 11. K:d2, b6 12. Ld3, La6 13. Thci, Sc6 14. Tabl, Ke7 15.	c5, L:d3 16.	K:d3, Tab8 17. i
Tb5, bc 18. Tc:c5, a6 19. T:b8, T:b8 \ 20. Kc2, Tc8 n. Sf4, d6 22. Tc*, gft . remi.	I
2000 belcev, predvsem uslužbencev britanske uprave, tako da bližnja konferenca bržkone v tem oziru ne bo naletela na kakšne resnejše težave
Zadnje ustavne reforme so bile v Sierri Leone pred dvema letoma. Namesto dotedanjega zakonodajnega sveta, v katerega so državljani volili samo del članov, medtem ko je preostale imenoval guverner, so ustanovili predstavniško zbornico, v katero so bili vsi člani izvoljeni, medtem ko je dobila vlada nekoliko širša, čeprav še vedno razmeroma omejena pooblastila.
V koloniji je več političnih strank, ki so pri zadnjih volitvah leta 1958 nastopile z razmeroma različnimi pro-
co pa so se vse stranke združile v Združeni nacionalni fronti in pošiljajo k pogajanjem z britansko vlado enotno delegacijo, ki jo vodi predsednik vlade Siare Leone in prvak ljudske stranke Milton Margai.
Zahteve prebivalstva Sierre Leone, ki jo bo ministrski predsednik Margai predložil britanskemu ministru za kolonije Macleodu, se strinjajo v tem, da mora kolonija že letos dobiti popolno neodvisnost. Ker je to enotna zahteva vseh političnih strank, menijo, da britanska vlada tokrat ne bo zavlačevala končnega sklepa o razglasitvi neodvisnosti Sierre Leone, tem manj, ker se zdi, da je tudi njeno gospodarsko zanimanje za gospodarsko močno zaostalo ozemlje, oddaljeno od drugih britanskih posestev v Afriki, skoro brez pomena.
Enver Mulahusič
NEW DELHI, 19. apr. (Reuter). Kitajski ministrski predsednik Cu En La j je prispel iz Ranguna v New Delhi, kjer ga je na letališču sprejel indijski premier Nehru, ki je v pozdravnem govoru posebno opozoril na napete odnošaje po dogodkih, ki so presenetili indijsko ljudstvo ter »spravili v nevarnost odnošaje obeh držav v sedanjosti in bodočnosti«.
Nehru ie poudaril, da je mu važen za ves svet ter je »potreben tudi Kitajski in Indij' v njunih medsebojnih odnoša-jih, vendar mora sloneti na razumevanju in iskrenem zaupanju«. Isikreno je prepričan, da bodo napori obeh državnikov usmerjeni v odpravo tistega, kar se je zgodilo, ter ponovno vzpostavitev ozračja miru in prijateljstva, »od Česar so odvisni odnošaji med Indijo in Kitajsko.«
V odgovoru je Ču En Laj dejal. da ie prišel »z iskreno željo da bi .rešili obmejno vprašanje, ter iskreno upa, da bodo skupni napori obeh državnikov rodili sadove«. Pristavil je, da ni vzroka, da kako sporno vprašanje med Indijo in Kitajsko, ki sta pobudnika petih načel miroljubne koeksistence, ne bi mogli pametno rešiti s prijateljskimi posvetovanji v skladu s temi načeli-
Pred odhodom iz Ranguna je Ču En Laj izjavil novinarjem, da pričakuje težave v razgovoru z Nehrujem 0 kitajsko-in-dijskem sporu zastran meja. Izrazil pa je prepričanje, da bodo težave premagane, ker tako Kitajska kot Indija želita mir In prijateljstvo in iker sta I o-be državi sprejeli pet načel I koeksistence.
Ču En Laj je pripomnil, da je lahko kitajsko-burmanski sporazum o obmejnih vprašanjih zgled, kako naj bi poravnali tudi kitaj sko-indijski obmejni spor.
V Rangunu so danes objavili sporočilo o štiridnevnem obisku kitajskega ministrskega predsednika Ču En Laja v Burmi. Sporočilo pravi, da sta se Ču En Laj in burmanski ministrski predsednik U Nu razgovarjala o vprašanjih, važnih za obe državi. Rezultat kitaj sko-burmanskih pogajanj je. da so podpisali pogodbo o prijateljstvu in medsebojnem nenapadanju ter sporazum o obmejnih vprašanjih. s čimer je sodelovanje med obema državama prišlo v novo fazo. Sporočilo nada-
lje pravi,, da obe strani izražata trdno odločenost, da v skladu s petami načela miro-ljubne koeksistence razširita gosodarsko sodelovanje, razvijata trgovino in zboljšata kulturne in prijateljske stike.
Obe strani izražata upanje, da bodo azijske in afriške države spoštovale duh Bandun-ga in delale za krepitev solidarnosti azijskih in afriških narodov, ki se bore za nacionalno neodvisnost in proti rasni diskriminaciji.
Ču En Laj in U Nu izražata v skupnem sporočilu svoje trdno prepričanje, da je zagotovitev miru važno vprašanje, Id zanima vse narode. Izražata upanje, da bo predsedniška konferenca prispevala k miru in k ublažitvi mednarodne napetosti.
V sporočilu je tudi rečeno, da je kitajski ministrski predsednik Ču En Laj povabil ministrskega predsednika U Nuja, naj obišče Kitajsko. U Nu je povabilo sprejel
JOHANNESBURG, 19. aprBa. (Reuter-AP). Afričani so davi prekinili stavko, ki Je trajala več dni v protest proti vladnemu sklepu, ia morajo črnci nositi pri sebi posebne izkaznice in prepustnice. Stavko je organiziral prepovedani Afriški nacionalni kongres. Davi je veliko število Afričanov spet kot normalno prišlo na delo. Iz Južnoafriške unije danes ne poročajo o incidentih. V vseh važnejših centrih po nadalje patruljirajo močni policijski in vojaški oddelki. Na sliki: Južnoafriška poUdja in vojaka je na nedavnih demonstracijah napadla Ome«, U so protestirali proti rasni politiki Ver-
PREDSEDNIK DE GAULLE 7 KANADI
Politični razgovori
OTTAWA, 19. aprila. (AP-Reuter-AFP). Predsednik francoske republike de Gaulle, kj je na obisku v Kanadi in kanadski ministrski predsednik Diefenbaker, sta danes začela politične razgovore. Razgovorov med obema državnikoma se udeležujeta tudi zunanja ministra Couve de Mnrville in Green.
Kakor pričakujejo, se bosta de Gaulle in Diefenbaker razgovarjala o položr u na svetu pred predsedniško konferenco med Vzhodom in Zahodom, o odnosih v okviru Atlantske zveze kot tudi o francosko-kanadskem sodelovanju. Ministrski predsednik Diefenbaker je včeraj ob prihodu predsednika de Gaulla dejal, da hoče biti Kanada udeležena na posvetovanjih o vseh važnejših sklepih v Atlantski zvezi. De Gaulle in Diefenbaker naj bi se razgovarjala tudi o atomski razorožitvi. Sodijo, da bo de Gaulle verjetno obrazložil svoje gledišče o položaju na svetu glede na razgovore, ki jih je nedavno imel s sovjetskim ministrskim predsednikom Hrusčevom.
Predsednik de Gaulle bo Jutri odpotoval iz Ottawe na krajši obisk v Quebeck, Montreal in Toronto, v petek pa bo odpotoval v Washington.
PRIJATELJSKI WATERPOLO Italija : Jugoslavija 2r2 M