Ameriška Domovina
'	•	■	'	'	~-'V	^	V.1- '• '
-■■»t-’' : ,-vV.
'	t!--;	'.V'..
African m spmrr
FOR€IGN iN LANGUAG€ 0?4LY
SLOVENIAN
MORNING N€WSPAP€R
Spor med republikanci in vlado o zunanji
politiki!
Nekateri voditelji republikancev v Kongresu zahtevajo, da naj predsednik odpove tudi teritorialne določbe pogodb v Jalti in Potsdamu, vlada pa tako misel odklanja.
-
CLEVELAND 3. O.. THURSDAY MORNING, FEBRUARY 19, 1953
LETO LTQ — VOL. LIH
WASHINGTON. — Politični opazovalci imajo vtis, da ni iz-. ključen razkol med Eisenhoiwer-jevo administracijo in preneka-terimi republikanci v Kongresu zaradi vprašanj a preklica pogodb v Jalti in Potsdamu.
Administracija ne namerava iti v razveljavljanju teh dogovorov tako daleč, kot večina pravih republikancev zahteva. Na zadnji konferenci republikanskih kongresnih voditeljev s predsednikom so ti dobili na upogled resolucijo, ki jo namerava vlada v tem vprašanju Predložiti Kongresu.
V resoluciji ni nikjer rečeno,
Resolucija, ki jo je vlada pripravila, pa sledi v glavnem izjavi, ki jo je dal predsednik ob svojem nastopu, da se namreč Združene države me bodo nikdar pomirile' z zasužnjenjem kateregakoli naroda zaradi svoje lastne koristi.
Kongresni voditelji, ki so se udeležili sestanka v Beli hiši, niso bili nad tem, kar so tam zvedeli, prav nič navdušeni. Pomirilo jih ni niti to, da je senat ob priložnosti 'odobritve mirovne pogodbe z Japonsko že tako sam odklonil priznanje sovjetske zasedbe Kurilov in Južnega Saha-lina.
R. Taft sicer z resolucijo ni
Ja Združene države ne prizna- j zadovoljen, ker pa se hoče na
Vajo teritorialnih ugodnosti, ki so bile Sovjetski zvezi priznane v J alti in nato v Potsdamu potrjene. Premnogi republikanci so Upali, da bo resolucija zanikala sovjetske pravice na zasedbo Kurilqv in Južnega Sahalina, kar je nekdaj pripadalo Japonski, Ui na zasedbo vzhodnih predelov nekdanje Poljske do takozva-Ue “Curzonove” črte ter v zvezi s tem tudi zanikanje poljskih (Pravic do šlezije in Pomorjan-ske.
vsak način izogniti sporu s predsednikom, ne namerava nastb1-jpiti v senatu proti predloženi resoluciji vlade.
Nekateri drugi senatorji so se pa odkrito izjavili, da bedo predlagali v resoluciji spremembe in ji dali odločnejši izraz ter obširnejšo vsebino.
Republikanski senatorji že skozi leta nastopajte priti Jalti in Potsdamu, ki pomenita po njihovem mnenju izdajo Poljske in Kitajske.
Indijski poslanik , pri Stalinu
Po vsej verjetnosti sta se raz-govarjala o možnosti in pogojih za sklenitev premirja na Koreji.
MOSKVA. — Jožef V. Stalin je sprejel 17. feb. v Kremlju in-Jijskega (poslanika K. P. Meno-Ua in se z njim razgovarjal nad Pel ure. Brez dvoma sta se raz-govarjala o končanju vojske na Koreji.
Moskovski radio je poročal, da 86 je Stalin razgovarjal tudi z Jp Saifuddinom Kitchlu, načelnikom Vseindijskega mirovnega kongresa, ki je dobil lani Stalinovo nagrado za mir. O čem sta Se razgovarjala, moskovski radio M povedal.
Indijskega poslanika Menona, ki je bil nekdaj poslanik pri §0n. čangkajšku, je na poti k Stalinu spremljal prvi tajnik poslaništva. Pri razgovoru je bil navzoč tudi namestnik sovj etske-zunanjega ministra Jakob klalik. Sestanek je bil zelo ljubezniv.
Poslaništvo je odklonilo vsako Pojasnilo o razgovoru glede pre-niirja na Koreja. Znano je, da je indij a preteklo jesen predložila Združenim narodom spomeni-c°, na osnovi katere naj bi se sklenil na Koreji mir. Indijske Predloge so zahodne sile spreje-iu, Sovjeti so jih pa odklonili, indijski predlog je sestavil V. Krishna Menon, ki se je zdaj razgovarjal s Stalinom.
V remensfo
Dulles in Slassen bosta zmanjšala pomoč zaveznikom
Washington. — Senator Styles Bridges se je zavzel za zmanjšanje podpore zaveznikom in je sporočil, da namerava vprašati Dullesa, koliko mu je nujno potrebno za podporo protikomunističnim državam.
Senatni odbor, ki mu Bridges predseduje, je povabil Dullesa in Stassena na tajno sejo, kjer bodo razpravljali o potrebi in obsegu pomoči zaveznikom.
Znani senator McCarran, ki je član omenjenega odbor a, pravi, da bo 10 bilijonov dolarjev, ki so na razpolago za pomoč za^ veznikcim še iz prejšnjih proračunov, popolnoma dovolj, čeprav je Trumam v predlogu za rtov proračun zahteval še novih 7 in pol bilijonov.
Dulles in Stassen, ki sta na svoji nedavni poti po Evropi pregledala položaj, izdelujeta natančnejše predlaga. Po vsem sodeč bo vsota za podpora našim zaveznikom precej zmanjšana.
Iz raznih naselbin
LORAIN, O. — John Bruce, 2926 Pearl Ave. je dobil iz starega kraja sporočilo, da mu je tam 3. feb. t. 1. umrla v starosti 87 let mati Frančiška Brus, rojena Cigale, v Hotederšci pri Logatcu. V stari domovini zapušča vnuke, tu pa poleg Johna še sina Franka Bruce, ki živ v Fontani, Calif, ter več drugih sorodnikov.
HARWICK, Pa. — Truplo Jamesa Prašnikarja, ki je bil ubit v Koreji lani 29. avgusta, je bilo dostavljeno na njegov dom. Pogreb bo v soboto 28. februarja z vojaškimi svečanostmi. Pokojni James zapušča žalujoče starše Martina in Mary Prašnikar, tri brate in sestro.
JOHNSTOWN, Pa. — Dne 6. februarja je v Friedens (Somerset Co.) umrl za srčno hibo John Primožič (Gregoračev), v starosti 77 let. Doma je bil iz Planine pri Rakeku. V Ameriko je prišel leta 1900 ter delal v pr e-: mogovnikih v različnih krajih. I Bil je samski. V starem kraju j zapušča sestro Heleno, v Ameriki pa nekaj daljnih sorodnikov.
ROUNDUP, Mont. — Dne 4. februarja je umrl Michael Krivec v starosti 77 let. Pokojnik je bil doma iz Kamnika, v Ameriki se je naselil leta 1900. čez dve leti se je vrnil v domovino, nato' pa leta 1909 spet prišel v Ameriko, živel je v Montani in delal v premogovnikih. Zapušča soprogo Frances, hčer in dva sinova, v starem kraju pa dve sestri.
EISLER SE JE OGLASIL IZ VZHOD. BERLINA
BERLIN. — Gerhard Eisler nekdanji propagandni minister v komunistični Vzhodni Nemčiji, je osebno napravil konec govoricam, da je pobegnil na Zahod. V torek zvečer je namreč govoril v “Domu sovjetske kulture” v vzhodnem delu Berlina.
Svojim navdušenim poslušal cem je dejal: “Jaz ne morem biti istočasno na dveh krajih! Jaz sem tu!”
Predstavljen, kot “profesor Eisler” brez kakršnega koli drugega naslova se je bivši vodja propagande v Vzhodni Nemčiji norčeval iz zahodnega časopisja in njegovih vesti o njem. Dejal je, da ga zadnje čase ni bilo videti v javnosti, ker si je moral dati popraviti zobe. Brez teh se pa v javnosti ni maral pokazati. One svoje rojake, ki so pobegnili na Zahod je Eisler imenoval “antisocialne elemente.”
Grški kralj Pavel — admiral
LONDON. — V London je prispel pred tednom dni grški kralj Pavel, ki je bil ob tej priliki imenovan za častnega admirala angleške mornarice. (Kraljem ni treba imeti pojma o po,-morstvu in navigaciji, da so admirali, komunističnim diktatorjem pa tudi nobene vojaške izobrazbe, da so generalisimi in maršali!).
■r
VLADA ZED. DRŽAV ODOBRILA BALKANSKO ZVEZO
Poslanik Allen je razkril, da je dala vlada Združenih držav svo,i blagoslov prijateljski in vojaški zvezi med Grčijo, Turčijo in Titovo Jugoslavijo.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Beograd, Jugoslavija. — Poslanik Združenih držav Amerike v Beogradu George V. Allen je zadnji ponedeljek povedal, da njegova vlada podpira sklenitev Balkanske' zveze, v kateri naj bi se povezale Turčija, Grčija in Jugoslavija.
Zaključek pogajanj in podpis prijateljske in obrambne' zveze med temi tremi državami pričakujejo koncem februarja. Trenutno se vrše razgovori v Atenah in Ankari.
Gecirge1 Allen se je mudil dalj časa v Združenih državah, kjer se je razgovarjal s staro in novo vlado o ciljih ameriške politike na Balkanu v splošnem in v Jugoslaviji posebej. Ob svojem povratku v Beograd je izjavil, da so Združene države o razgovorih med Titom in Grčijo ter Tur-čijo popolnoma obveščene. Po njegovem mnenju je sklenitev pogodbe stvar, ki se tiče samo podpisnic, vendar pa je vlada Združenih držav zadovoljna ob novih znakih prijateljskih odno-šajev med tremi državami.
“Združene države soi gotove,” je dejal poslanik, “da se Grči j aj
in Turčija popolnoma zavedata svoje odgovornosti in svojih obveznosti.” On ne vidi nobenega; razloga, po katerem bi mogla Amerika sklepati, da so te obveznosti v nevarnosti.
S temi besedami je hotel ameriški poslanik pokazati na pripadnost Grčije in Turčije k Atlantski zvezi, ki bi bila prisiljena priskočiti tema državama na pomoč, če bi se zapletli v vojno. Voj,aško obrambna pogodba med tremi balkanskimi državami bi na posreden način povezala Titovo Jugoslavijo z Atlantsko zvezo in ji zajamčila ozemeljsko nddotakljivost.
Amerika je doslej pošiljala Titu pomoč v hrani in orožju, ni pa sprejela še nobene obveznosti, da bo Jugoslavijo branila v slučaju napada.
Zgleda, da nameravajo Grčija, Turčija m Jugoslavija skleniti vojaški sporazum, ki pa ne bo imel značaja prave zveze, bo ga pa vseeno mogoče uporabiti' v slučaju napada na Balkanu.
Na vprašanje ali je res določen za novega poslanika v Indiji, Allen ni dal jasnega odgovora.
BARROV, Anglija. — Tukaj je bilo ob splavi j an ju neke nove angleške letalonosilke ranjenih enajst ljudi.
ŽIVLJENJE JE ZANJ POSTALO MIRNEJŠE — Bivši predsednik Harry Truman, sam in prost teže, ki jo je nosil za časa svojega bivanja v Beli hiši, na jutranjem sprehodu pred svojo hišo v Independence, Mo.
Arabci svare Ameriko
WASHINGTON — Vlade sedmih arabskih držav so sporočile vladi Združenih držav, da utegne ,vsaka nadaljna vojaška ali gosji podarska pomoč Izraelu zanetiti v strateško tako pomembnem Srednjem vzhodu požar, ki ga liho težko pogasiti.
Ko je Sovjetska zveza prekinila z Izraelom diplomatske zveze, se je ta takoj obrnil na vlado Združenih držav za materialno in moralno pomoč.
Glavni diplomatski predstavniki arabskega sveta so se obrnili na državno tajništvo, naj ne daje nobene pomoči “Mi smo prepričani, da bi to pomenilo vlivanje olja na ogenj,” je zatrjeval egiptski poslanik Abdul Rabim.
Arabski predstavniki so prepričani, da hočejo Izraelci le izrabiti novo nastali položaj, da bi izvili iz Amerike čim več pte* moči, toda če bo Amerika to pomoč dala, “bo sledil v arabskem svetu neprijeten odmev in velita nevarnost.”
-----o-----
Bodi previden in pazljiv, pa se boš izzognil marsikateri ne* sreči!
Svetovni tisk o ‘ Titovih otročarijah’
Pod tem naslovom objavlja skl duhovniki in britanska jav-
prerok
pravi:
Naraščajoče oblačno, milo Jopoidne. Oblačno, toplejše ^Poldne. Zvečer morda ma-lo dežja.
“The New York Times” naslednji uvodni članek:
“Vsako sodelovanje s katerimkoli komunističnim režimom je nevarno in nesigurnjo.. Način, kako je začel maršal Tito razmetavati svojo veljavo in jo stav-Ijati na kocko, ponovno predoču-je in osvetljuje to- dejstvo. V maščevalen odgovor Vatikanu, ker je ta povišal zagrebškega nadškofa Stepinca za kardinala, je prekinil diplomatske zveze. Stepinca je Tito nedavno izpustil iz ječe, drugi duhovniki pa še vedno ječijo v njej. Tito grozi, da bo odpovedal svoj obisk Britaniji, kamor ga je povabil tajnik Eden, če ne bodo britan-
ntest nehali kritizirati njegove razlage ‘verske svobode’ in ‘ločitve cerkve od države.’ Nadaljuje1 svoje napade na italijansko vlado, da bi dosegel enostranske koncesije glede Trsta. In on naznanja zapadu, da ‘ima drugi izhod,’ če ne bo prejet in spoštovan kot zaveznik.
Tako zadržanje in te poteze morejtei samo poslabšati položaj Zapadne Evrope in Jugoslavije same, saj obe živita v senci sovjetske nevarnosti. Prav radi te grozeče nevarnosti je Tito prelomil s Stalinom in prav ista nevarnost je vzpodbodla zapad, da je dal Titu pomoč, ki samo za to leto znaša (okoli sto milijonov
dolarjev. Ni dvoma, da Jugosla- za to izzivalno stališče njegovo vij a more kot ovirajoča trdnj a-{prizadevanje, da bi obrnil na zu-va braniti vsako sovjetsko napre-1 nanje zadeve nemir, ki raste med dovanje proti Jadranu. Ali iz-1 ljudstvom radi neizbežnih gospo-
gleda, da maršal Tito misli, da je bolj potreben on zapadu, kot pa je zapad potreben njemu in da zaradi tega more on diktirati zapadu svoje lastne pogoje. Pogoji vključujejo brezpogojno, vojaško in gospodarsko pomoč, ki naj bi jo uporabljal brez nadzor-
darskih neuspehov komunističnega režima. Vsekako izgleda, da Titova grožnja z ‘nekim dru-g m izhodom’ nima podlage. On sam namreč izključuje možnost, da bi se vrnil v Stalinov tabor in pravi, da mu ta drži nož na vratu. Toda prav zato, ker je
stva ali pa nekaj drugega take-1 komunist in kot tak navajen de-ga, kar bi krepilo ne le jugoslo-[lati obupne izbire, je sposoben vanska obrambna sredstva, am- j za vse. Ta možnicist opozarja za-pak tudi sam režim maršala Ti-1pad, naj pazi, da si zopet ne ope-ta, ki je še vedno, kljub nekate- če prstov s pretesnim druženjem
Novi grobovi
Primož Kogoj
Pogreb umrlega Primoža Kogoja se bo vršil v soboto iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na E. 62. St. v cerkev sv. Vida ob 9. uri, nato pa na pokopališče Kalvarija, kjer ga bodo položili v družinsko grobnico. Pokojnik je bil rojen 1. 1878 v Bohinju, v Ameriko je prišel 1. 1903. Bil je vnet društveni delavec. Do 1. 1934 je bil glavni tajnik Slov. (dobrodelne zveze, bili je član prvega direktorija SND, ob času smrti pa zapisnikar Podružnice št. 6 Slov. moške zveze. Pokojnik zapušča sinova Josepha in Augusta ter hčere Mary, Frances por. Patrick, Anine por. Kennedy in Mildred por. Hurley ter sedem vnukov. N. v m. p.!
James Sikler
Včeraj je umrl na svojem domu na 19005 Kewanee Ave. James Sikler v starosti 45 let. Pokojnik se je rodil v Allentown, Pa. Zapušča ženo Joan, yoj. Parciak, sina Jamesa in sestro Mary Sirn. Pogreb bo v soboto dopoldan iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na 17002 Lake Shore Blvd. v cerkev Our Lady of Help na Neff Rd. in dalje na pokopališče.
Molitvena ura—
Zveza slov. oltarnih društev ima v nedeljo 22. feb. ob 2. uri pop. molitveno uro v cerkvi Marije Vnebovzete. Po cerkveni pobožnosti je letna seja.
Po pismo naj pride—
Hermina Balažič ima v našem uradu pismo, ki ga ji piše M. Kegl iz Biserjan pri Vidmu ob Ščavnici v Jugoslaviji.
Seja—
Jutri zvečer ob 8. uri ima Društvo “Dvor Baraga” št. 1317 Katoliških bortšnarjev redno mesečno sejo v šoli sv. Vida. Ases-ment se bo pobiral po pol sedmi uri.
Redna seja—
Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima nocoj ob navadni uri in v navadnih prostorih važno sejo. Članstvo je vabljeno, da se seje polnoštevilno udeleži Slovo—
Pevski zbor Slovan bo nocoj ob 8. uri pel v Grdinovem pogrebnem zavodu v zadnje slovo umrlemu Primtežu Kogoju.
V bolnišnico—
Mrs. Mary Lazar-Kodrich iz Geneva, Ohio, je morala v Memorial 'bolnišnico v Geneva, O., kjer jo bodo operirali.
Seja—
Nocoj ob 7:30 ima društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ svojo redno sejo v navadnih prostorih.
“Kruk” — poštenjak
GALT, Ont. — “Z imenom, kakršno je moje, mi ne preostane drugega kakor da sem pošten,” je rekel mož, ki je izročil policiji denarnico s petdesetimi dolarji, katero je našel na ulici. Policija si je zabeležila njegovo ime: V. Crook.
rim spremembam, komunističen in totalitaren.
So razlogi, da lahko predpostavimo, da je vsaj delen povod
z režimom, ki kljub pripravljenosti, da začasno sodeluje, vendarle posveča svoje sile za njegovo uničenje.”
Izropana banka — ugrabljena ženska
SWEETWATER, Ala. — Tukaj so trije maskirani roparji o-ropaii neko banko za $10.00 ter odvedli s seboj kot talca neko žensko, katero pa so kmalu nepoškodovano izpustili.
Poizvedovalni kotiček
G. Štraus v Avstraliji išče naslov svoje tete Mrs. Bachmeyer, ki živi v Toledo, Ohio, USA. Kdor bi o njej kaj vedel, naj sporoči na naslov: Rev. Beno Korbič, 45 Victoria St., Waver-ley, N. S. Australia.
150 nepokopanih trupel
na pokopališčih
NEW YORK. — Na desetih pokopališčih, kjer so zastavkali grobarji, se je nabralo 150 nepokopanih trupel.
NAJNOVEJŠE VESTI
WASHINGTON. — Državni tajnik John Foster Dulles je dejal, da vneto proučuje močno-sti pomorske blokade komunistične Kitajske. Na ta način upa, da se bo močno zmanjšal priliv vojaških potrebščin na Kitajsko.
BERLIN. — Visoki komisar Združenih držav za Nemčijo James Conant je včeraj izjavil, da bodo Združene države vztrajale pri pravicah prebivalstva Berlina, da se svobodno giblje iz enega mestnega dela v dragega. Prav tako je odločno poudaril, da Amerika ne misli zapustiti Berlina.
WASHINGTON. — Dr. Wilson Compton, dosedanji ravnatelj “Voice of America,” enega izmed oddelkov State De-partmenta, je podal ostavko. Državni tajnik je ostavko sprejel in sporočil, da bo v naslednjih dneh imenoval novega ravnatelja te pomembne ustanove. Poseben senatni pododbor preiskuje delovanje te državne ustanove.
SEOUL. — Skoro 200 bombnikov je ponovno napadlo severnokorejsko vojaško šolo v bližini Pyongyanga in jo temeljito porušilo. V zračnih bojih so Amerikanci včeraj sestrelili 7 sovjetskih lovskih letal vrste MIG.
^Imeri^ka Domovina
1
mic/%■ i%j— no)%ti
rnSmiSBrn,
6117 St. Clair Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zpd. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
Umted States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 35
Thurs., Fell. 19, 1953
Kriza farmarjev
Velik vihar se je dvignil pred kakimi štirinajstimi dnevi iz veleposestev v Kansasu, kjer goje klavno živino, iz pokrajin ob reki Mississippi, kjer se razprostirajo ogromni bombaževi nasadi ter žitna polja in iz mlekarskih farm v Wisconsinu, vihar, ki je pretresal republikansko oblast v temeljih. To je dosedaj n.ajvečja domača tejžava Eisenhower-jeve vlade: nagel padec cen vseh kmetijskih pridelkov. Večina farmarjev je pri zadnjih volitvah glasovala za Eisen-howerja, radi tega bi mogla ta kriza farmarjev močno vplivati ng prihodnje volitve.
Meščanski in delavski sloji so se seveda zelo razveselili velikega padca cen življenjskim potrebščinam, ki pa se je do danes še malo pokazal pri nadrobnem nakupu. Dobiček od padca cen imajo le vmesni prekupčevalci, ogromno škodo pa kmetje.
Kratkovidni meščanski in delavski krogi farmarjem to krizo kar privoščijo, celo trezni “The Cleveland Press” je pred nekaj dnevi priobčil veliko karikaturo, ki predstavlja bogatega in trebušastega farmarja, ki na vse grlo kriči. Toda nihče nima povoda, da bi se veselil te krize, ker ta kaj lahko potegne za seboj tudi druge stanove. V zgodovini se vsaka gospodarska kriza, ali depresija navadno prične pri kmetih in od tam šele stega svoje koščene roke tudi po drugih gospodarskih panogah. Trgovci v farmarskih pokrajinah že sedaj tožijo, da se jim je zaradi padca cen kmetijskim pridelkom promet zelo zmanjšal.
Zaradi resnega položaja so nekateri časopisi poslali v farmarske pokrajine svoje posebne poročevalce, ki naj bi tam ugotovili dejanski stan. Ti poročajo, da je zadeva kaj resna.
Če vprašajo kakega farmarja, kako je, jim navadno odgovori: “Strašno.”
Cene so pričele že lansko leto nalahno padati vsem kmetijskim proizvodom, koncem januarja in pričetkom februarja pa so nevzdržno drvele navzdol. Predvsem so udarjeni veliki in mali farmarji, ki se pečajo z rejo klavne živine. Oni, ki so kupili mlado živino pred enem letom ali nekaj meseci, da bi jo pasli in knmili na svojih posestvih, bodo sedaj izgubili pri vsakem živinčetu 50 do 100 dolarjev. Ko so kupovali vole za pitan’je, so jih plačevali po 35 do 40 centov za funt žive teže, po dolgem času pitanja in reje pa jih morejo sedaj prodajati po 20 do 23 centov za funt. Pred meseci je mogel farmar prodati 500 funtov težko žival za $200, zdaj pa dobi za njo okrog $100.
Najbolj so udarjeni oni farmarji, ki so pri bankah dobili kredite, da so si nakupili mlado živino za rejo, pa bodo sedaj toliko izgubili, da bodo mogli z izkupičkom komaj polovico bančnega kredita vrniti.
Ogromne izgube bodo utrpeli tudi nekateri trgovci z živino. Navadno se kupne pogodbe sklepajo že več mesecev naprej. Ti so tako kupili ob času visokih cen pitane živali od svojih dobaviteljev, zdaj jih bodo morali po isti ceni plačati, toda prodali jih bodo komaj morda malo bolje kot za polovično ceno. Tako pišejo časopisi, da bo neki tak prekupčevalec v Texasu izgubil radi padca cen nad en miljon dolarjev.
Kje so vzroki te krize?
Nekoliko je pač vzrok opustitev zvezne kontrole cen in plač. Prejšna administracija se je zelo trudila, da bi vzdržala kolikor mogoče enakomerne cene vsem kmetijskim pridelkom. Milijone je izdala za to, da je pokupila od farmarjev previške pridelkov, ki jih niso mogli prodati ne doma in ne v tujino. Večje množine tako nakupljenih pridelkov je zvezna vlada pošiljala v dežele, kjer so trpeli pomanjkanje. Mnogi so radi tega napadali Trumanovo administracijo, da daje davčni denar za podporo bogatim farmarjem, ki so pa zopet očitali vladi, da jih preveč obklada z davki. Tudi taki farmarji so se dobili, ki so trdili, da naj se vlada nič ne vtika v gospodarstvo in tudi v kmetijsko ne, naj se da prosta pot ysemu^ gospodarstvu, pa si bo kmet že sam lahko pomagal, lo mišljenje je pri zadnjih volitvah napotilo mnogo farmarjev v republikanske vrste.	v
Drugi in še večji vzrok padca cenam pa je prevelika množina goveje živine v Združenih državah, ki je ni mogoče spraviti na trg ne doma in ne v druge države. Vsled dobre konjunkture so pričeli ponekod cqlo meščani in advokati gojiti živino, kmetje so zelo povečali njeno stanje. Leta 1949 je bilo v vseh zveznih državah okrog 77 milijonov glav živine, leta 1950 že 88 milijonov in sedaj jih cenijo na 93 milijonov glav.
Pri vsem te,m je treba pripomniti, da tudi Kanada uvaža k nam pitano živino.
V trgovskem življenju je pa vedno tako: Kadar je malo ponudb, pa dosti povpraševanja po kakem blagu, takrat je drago; kadar je pa dosti ponudb, pa malo povpraševanja, pa cene padajo. Vsled velikega porasta goveje živine, je prišlo do preobilice pitanih volov in tako so morale pasti cene. Saj se še spominjamo, da se je predlanskim nekaj časa že težko dobil beef-steak, danes ga je preveč.
NOVINE
Štrigovščani
(Nadele)
Tri vure so dosta premalo, ka bi mogli clevelandske Štrigov-ščane tak obdelati kak se šika. Pa če bi se samo od nji j pogu-čavali. De sam pa jaz bio povabljeni k Nemčovim (to so naši novi Štrigovščani) na obed. Te si pa lehko mislite, ka prle kak je Nemčova gospa prinesla na sto reteše, ka je bilo dosta drugoga za obirati i ne samo doktora Valenta i Gustija Pintariča. Mene so kakpa Nemčevi sami najbole zanimali. Jaz se imam po ednom kraji tudi za nekšega Štrigovščana.
Naj lepši spomini iz mojij de-činjij let se vrtijo po Štrigov-skom Kerpeci, kama smo v bra-tvo hodili, grozdje jedli, kostanje i grbanje nabirali i lisice preganjali. Na Kerpeci sredi goric sam si dao leta 1939 postaviti “week-end” hižico ta električnim klopotcom na du-gom drogi i tak bio sosed štri-govskomi baroni na sosednom bregi i Nemčovim v Štrigovi. Jaz sam Nemčovij v tistom časi ne poznao. Nemčova mati pa brž mene so. Oča Anton Nemec so meni prvokrat pisali pred pred tremi leti iz Gradca v Avstriji.
Tam so bili z delom svoje družine kak begunci i so čteli A-meriško Domovino, štera je v Novinaj opisavala nekaj časa Štrigovo i okolico. Pisali so A-meriškoj Domovini, ka bi radi znali, što telko piše od Štrigove. “To mora biti nekdo, što je od tam doma. Jaz bi ga nad poznao.” I tak je šlp .rpoje prvo pismo Nemčovim. Leta 1950 so Nemčovi prišli kak begunci v New Yorško državo, leta 1951 (majuša 22.) pa v Cleveland. Po poldrugem leti so si z žulji svo-jij pridnij rok i s pomočjov do-brij prijateljev kupili na Pepper Ave. hižo. Za nedeljo 8. febru-ara so me povabili, ka naj pridem k njim.
Jaz sam prišeo malo prle kak sam se napovedao. Nekajkrat sam klonkao, pa se ne nihče o[-glaso. Rahlo sam vstopo. Možke sam najšeo speče kak apostole v Getsemani. “Njihove oči so bile dremotne” od nočnoga dela, mama pa najmlajša hčerka Hoška sta bile v kuhinji tak glasnivi in tak jako zaposlenivi s kuhov, ka sta me ne čuli. Tak sam je vse zaistino presenetio i bilo je dosta smeha. Oča Anton Nemec so bili na Razkriži občinski tajnik. Znabiti so nekaj prek pe-deset let stari, liki jako mladostnega obnašanja i kratkega, jasnega guča.
Mati Ana moi-ajo biti nekaj let mlajši. Kda sam jim pogle-dno v obraz, sam se spomno, ka sam takše oči nekda srečavo kre lendarskij goric. Sin Tone je kakšij dvajseti pet let star, bolj redkobeseden, vsakša njegova reč ima svoje pravo mesto. Anica je okoli devetnajset let. Prišla je ravno od meše z rožen-venčkom i molitvenikom v ro-kaj, vsa nasmejana. Hoška je najmlajša. V-ljudsko školo je hodila v Štrigovi, v Spittali (Avstrija) i v Clevelandi. Iz Štrigove ima malo spominov. Zna pa, ka je pod razkržkov cerkvijov velikanska klet i ka od tiste kleti drži predor, pod
ša Nemčova hčerka Katarina je s telom v Kanadi, s srcom pa tudi v Clevelandi na Pepper Avenuji.
(Drgoč dele)
CHICAGO
40 letnico zakonskega življenja sta obslužavala Števan i Veronika Kolenko. Te spomin sta obhajala v krogi svoje družine, svoje dece i svojij vnukov. Imata tri sine i dve hčeri i vsega vkup petnajset vnukov. Vsi so bili zbrani i vsi so jima čestitali. Števan *i Veronika Kolenko sta jako poznaniva i poštuvani-va v fari sv. Števana i med vsemi Slovenci v Čikagi. Tudi mi jima čestitamo i želemo, ka bi jima Bog dao zdravje i jiva o-hrano ešče duga leta med nami.
Odhodnica. Rodbina i prijatelji Števana i Kristine Žmaj sta jima pripravili dneva 15. febru-ara jako lepi večer presenečanja. Bilo je to na njihovo 29 letnico zakona i za slovo ar odhajata iz Čikage v Wisconsin. Prvega marca odideta na svojo lepo i velko farmo, štero sta pred kratkim kupila. “Nikdi je ne lepše kak vuni na deželi,” pravita oba. Želemo jima vno-go sreče, zdravija i zadovljstva.
Betežen je i se nahaja v spitali Ignac Vučko. — Betežen je tudi John Cernovič. Je doma liki pod zdravnikovim nadzorstvom. Obema želemo zdravja.
Antonija Denša.
CANADA
Toronto. Preteklo je 25 let kak sta oženjeniva Kazimir i Katarina Foys. Dneva februara 1. letos je Rev. F. Rener brao sv. mešo za srebrnoporočenca v cerkvi Marije Karmelske. Cela Foysova družina je bila navzoča. Hčerka Mary Rose je poklo-rijla sltarišom šopek 25 vrtnic kak znak svoje ljubezni do sta-rišov. Rev. Rener je profesor za glasbo na univerzi v Toronti.
Mary Rose je violinistka v o-peri. Kazi uči harmoniko igrati. Katarina je tudi zučena pevka. Mi iz Čikage jima prav iz srca čestitamo. Antonija Denša. --------------o------
Seja Zveze društev Najsv* Imena
Cleveland, O. — Ker ni bilo priložnosti, da bi se vršila seja Zveze v mesecu januarju, bo seja dne 22. februarja pri Sv. Lovrencu v Newburgu. Ob 2. uri bo opravilo v cerkveni, po njem pa seja v cerkveni dvorani. Vabljeni so vsi glavni uradniki, zastopniki društev in vsi člani, pa naj pripadajo že h katerikoli fa ri v Clevelandu ali okolici. Prav posebej pa so vabljeni člani domačega društva. Naj vidijo člani iz drugih fara, da je pri nas' zanimanje za Društvo Najsv. Imena veliko!
Razgovoriti se moramo o več važnih stvareh za tekoče leto. Potrudili se bomo, da bo seja kratka. Po seji se bomo pa še prav prijateljsko pomenili iO tem in onem. Saj ni menda nikjer tako prijetno kot na sejah društev Najsv. Imena.
Pridite v velikem številu! Za vse bo prostora, vsi dobrodošli!
Sprejmite prav iskrene pozdrave in na svidenje v nedeljo popoldne pri Sv. Lovrencu!
Jakob Resnik, predsednik.
J^ultuma onika
S' ( j «=

Naša fara sv. Križa v Bridge-portu j zdaj a svoje farno glasilo. Službeni naslov temu glasilu je: “The Holy Cross Bulletin!” Naslov, je sicer angleški, besedilo samo pa je strogo dvojezično angleško in prekmursko-sloven-sko. Včasih so poedini članki objavljeni tudi v knjižni sloven-
pa celo do zgodnjih nedeljskih ur.
Priznamo, da nas utegnejo večji slovenski centri posekati glede števila udeležencev. Toda v marsikaterem pogledu, bi pa lahko naše društveno življenje služilo za vzlor vsem drugim slovenskim in hrvaškim naselbina-
ščini in hrvaščini. Tako je Bul- ma v Ameriki.
letin majhen cdsvit narodnostnih razmer v naši fari.
Bulletin je1 začel in vpeljal gosp. župnik dr. Farkaš že lani meseca julija kot začasen poskus. Izprva se je tiskal v dvesto primerkih ali izVcidih. Toda vprašanje po listu je rastlo z dneva v dan in danes se ga razdeli, že pO' štiristo izvodov nedeljo za nedeljo. Farani so se kar navadili nanj. Če bi danes prenehal izhajati, bi ga gotovo vsa fara pogrešala.
Naš Bulletin ima v glavnem tri odstavke. Prvi je liturgičnega značaja. Vsebuje mašna oznanila in razpored ministrantov. Drugi odstavek je posvečen cerkvenemu življenju v fari.
Tretji pa obravnava društveno delavnost in ta danes še posebno zanima farane. Tako smo mi Bridgeportčani kar ponosni na svoje razgibano društveno življenje. Skcro ni dneva, da ne bi ta ali ona cerkvena organizacija zasedla cerkvene dvorane, bodisi radi kake vaje ali pa prireditve. Društvena delavnost se
začne v nedeljo popoldan in tra-zemljov do Čakovca.* Najstarej- ja do naslednje sobote zvečer ali
krize v velikih skrbeh. Na eni strani se morajo zavedati, da se farmarska kriza kaj lahko razširi tudi na druga področja. Pri tem kaj lahko trpe najprej banke, ki so posojale kmetom denar. Za bankami bodo prišli trgovci in industrija. Ker, če kmet nima denarja, ga navadno tudi trgovci in industrija nimajo. Na drugi strani pa so seveda v nevarnosti tudi poslanski in senatorski mandati, če se sedanji poslanci ne bodo dovolj pobrigali, da se kriza reši.
Kaj bo ukrenila nova vlada, se ne more presojati, ker se še vrše posvetovanja, vendar pa je tajnik za kmetijstvo
Poslanci in senatorji iz kmetijskih okrajev so radi te moral že slišati nekaj grenkih kritik.	M
Prvo in naj veselejše je dejstvo, da pri nas ni trenja med belimi in rdečimi. To pa iz enostavnega razloga, ker pri nas v Bridgeportu rdečih sploh ni. Če hoče kdo imeti popolen mir pred komunističnimi “tovariši” in njihovimi sopotniki, naj se kar v Bridgeport preseli. V Bridge-portu je beseda komunizem v glavnem pojem preteklosti, oddaljenosti.
Čiutimb. se, kakor, da smo zašli na miren otok sredi razburkanega morja.
Druga značilnost našega društvenega življenja je pa prijateljska složnost. Stari naseljenci so se sprijaznili z novimi, novi naseljenci pa se prilagodili starim. Med evropsko, in ameri-kansko mladino so se križale vse razhke. Slovenci živimo v slogi s Hrvati, Hrvatje se pa čutijo eno z nami. Kar nas je razdvajalo v stari domovini, to smo pustili na .oni .strani Atlantika. Nastaja neka nova sveto-križka skupnost, ki bi jo najlažje označili z geslom: “Ex pluri-bus unum!” (iz mnogih eno). In še druga je značilnost našega družabnega življenja. Vsa naša delavnost ima strogo cerkveni značaj. Vse naše prireditve, so farne prireditve, vse, kar se pri nas godi, se godi pod stolpom sv. Križa. Ni bilo niti ene prireditve med nami, ki ne bi imela tega izrazitega pečata. Tako je naše društveno življenje resnično bratovsko, narodno, ameri-kansko in katoliško.
To sem napisal kot uvod k
Pustovanje v Collin-woodu
Pokojni pisatelj dr. Fran Milčinski je nekoč dejal, da za kritike ni nikoli nič napisal, pač p-a je pisal za ljudstvo, ki ga je vedno rado bralo.
Tako, mislim, da tudi dramat-sko društvo “LILIJA” doslej še nobene igre ni priredilo za kritike, ampak vse za ljudstvo, ki je “LILIJINE” prireditve vedno rado posečalo.
Vem, da tudi nedeljska prireditev ni bila zaigrana za kakega kritika, pa se kljub temu oglašam, ne toliko kot kritik, ampak kot kronist.
Pretečeno nedeljo nam je torej dramatsko društvo “LILIJA” za konec predpusta pripravilo malo veselja in smeha.
Že začetek je bil povsem neobičajen. Na odru pred zastorom se je namreč pojavil g. Marjan Jakopič in naznanil žalostno vest, da igralcev še ni, kljub temu, da je že napočil čas nastopa. Verjetno se je kje dogodila kaka nesreča. G. Jakopič je bil mnenja, da je najbolje, ako, gledalci lepo vzamejo denar, ki so ga izdali za vstopnice nazaj in gredo, ker ni upanja, da bi se prireditev vršila. Seveda publiki to ni bilo po volji Nastal je prepir in vpitje. Nekdo je menda že hotel poklicati policijo. Tedaj je pa neka' ženska prinesla brzojavko, in g. Jakopič je ugotovil, da nekdo pošilja težak zaboj. Trenutek na to so res štirje krepki fantje privlekli preko dvorane na oder težak zaboj. Kot bi trenil, je postalo v dvorani tiho in mirno in vse je radovedno pričakovalo, kaj je v zaboju. Prinesli so orodje in z veliko težavo odstranili pokrov. Najprej smo mislili, da gre za potegavščino, to,da kmalu smo se prepričali, da zaboj ni prazen. Drugega za drugim so potegnili iz zaboja vseh osem članov okteta, ki se je takoj postavil v polkrog in zapel “Tri okrogle.” Tako je bila vsa situacija rešena in program se je začel v veliko yaselje vseh navzočih.
Pri tretji točki smo videli spoštovanega gospoda Naca Hlačnico (g. Hrena) na sodišču, kjer ga je zasliševal sodnik (g. Nemec). Zabave je bilo dovolj.
Nato smo- slišali sestre gospodične Povirkove. Kdor jih je slišal mora priznati, da so res lepo zapele. Bile so deležne toplega odobravanja.
Sledil je prizorček “Ameriški patent.” Nastopili so g. Nemec, g. Mohar in g. Hočevar. Konec je bil tak, da je spravil v smeh in dobro voljo vso dvorano.
daljšemu članku, s katerim sem hotel popisati naše društvene prireditve v zadnjih dveh mesecev. Torej ta dopis naj ostane uvod kot samostojen članek. Bo pa za pravi članek v prihodnji številki A. D. temveč prostora.
Na kraju članka moram pa vseeno še zapisati, da smo v naši farni cerkvi sv. Križa imeli že drugo begunsko srebrno poroko.
Na dan 14. februarja t. 1. sta si pred altarjem ponovno oblj,u-bila zvestobo do groba g. Sinko in njegova soproga.
Čestitamo in želimo, da bi še v tej fari zlato poroko zdrava in zadovoljna v krogu svoje družine dočakala.
A. Lagoja.
— Ameriška filmska industrija ima 38% vsega svojega zaslužka od izposojanja filmov v tujino.
Duet kitar (g. Hauptman in g. Gorše) je navdušil vse navzoče in občinstvo se ni preje umirilo, da nista za nameček nastop ponovila, toda z novimi melodijami.
Posrečen je bil prizorček “Ubito ogledalo.” Nastopila sta g. Nemec in g. Knez.
Pri pesmici “Naš maček je IjiUbeo imel” so mlajši prišli na svoj račun.
“Zakonske laži in težave” so nas pa že povedle med privatne razgovore zakoncev. (Gdč. Jožica Varškova in g. Dragar).
Nato smo slišali moški tercet ‘Tz šiške jo maham.”
Po odmoru nam je Jurček (g. Hauptman) zapel, kako je raj-žal okoli sveta. Komika je res Hauptmanov svet!
V	naslednjem prizorčku smo videli isceruo: izza časa, ko so iznašli, kako se lahko derejo zobje brez klešč. Ta izum obstoji v tem, da se pacijentu priveže boleči zob na vrvico, katere drugi konec se priveže za stol, na katerem pacijent sedi. Pacijent dobi nenadno močan, sunek s -šilom, da skoči s stola pri tem se mu pa izpuli zob. — Vse to smo tudi na odru videli. Pacijent je dejal, ko je bil zob zunaj, da je bil zadnji čas, da ga je dal izdreti, kajti imel je tako dolge korenine, da ga je tam zadaj nekje zabolelo, ko so mu ga izdrli. Nastopali so: zdravnik g. Dolinar, asistent g. Boh, pacijent g. Gorše. Ljudje so se 'krohotali od smeha.
Ko nam je oktet zapel dve narodni, sta se1 pred zastorom pojavila dva: (gdč. Julka Jerinova in g. Hren) in se prepirala: “Je dobro — mi - dobro.” Posrečen dvogovor. Smeha in priznanja ni manjkalo.
Pod naslovom “.črna umetnost” smo videli g. Pusta, ki je čaral: po zraku je lovil cigarete, iz vode je začaral vino itd. itd. Morda je marsikdo mislil, da je g. Pust pustil svoje spretnosti v Špitalu, sedaj smo se pa prepričali, da jih je prinesel s seboj v Ameriko, žel je mnogo priznanja.
G. Knez in g. žitnik sta nam zaigrala na harmoniko:. Ko stai končala se mi je zdelo, da se je dvorana zaklela, da jih privabi nazaj na oder. Pa je bilo vse ploskanje in zbijanje zastonj. Škoda!
V	naslednjem prizoru smo videli dva pijanca za isto mizo. (G. Hauptman in g. Odar), Ugotovila sta, da imata isto ime, da stanujeta na isti cesti in v isti hiši. čudila sta se drug drugemu. šele, ko ju pride iskat v gostilno žena in mati (g. Hočevarjeva) sta ugotovila da sta oče in sin, toda .tako nasekana, da drug drugega nista več poznala.
Nastopili sta zopet gdč Povirkov! in nam zapeli “Mornarčka.” Tokrat jih pa občinstvo ni pustilo z odra, morali sta zapeti še eno- pesem.
Kot zadnja točka je bila komična pantomima (igra brez besed) “Začarana metla.” Čarovnica (g. Knez) je začarala metlo, ki je potem začarala vsakogar ki se ga je dotaknila. Bilo je res komično.
Iz tega kratkega pregleda programa je lahko razvideti, da naslov “Veselo pustovanje” na vabilih ni bil prazen. Pravijo, da smeh in dobra volja celo zdravju koristita. Če je to res, potem se gotovo vsi, ki so se prireditve udeležili, sedaj dobro: počutijo, kajti smeha in dobre volje je bilo dovolj za zdravje vseh in naj-brže jo je še malo ostalo.
Obisk je bil zelo dober, saj je bila dvorana do zadnjega kotička napolnjena.
Kronist bo v kroniko dramat-skega društva “LILIJE” pri nedeljski prireditvi lahko zabeležil kot lepo uspelo prireditev.
Vse nastope je režiral g. Rudi Knez.
Zdravko Novak.

%, 7
Issued Every Thursday for the Jugoslavs in Wisconsin
•
Tedenska priloga za Slovence v Wisconsinu
THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY
Address
All Communications
OBZOR PUBLISHING COMPANY 830 So. 5th St. Milwaukee 4, Wis. Tel. Mitchell 5-4373
__________ __ ._ _
Hiša na odru mestnega avditorija v Milwaukee
Gomj a skica kaže hišo, ki bo postavljena na oder milwauske-ga mestnega Avditorija ob priliki enotedenske “Razstave do-rna” (Hiojme Show) v dneh od
1.	do 14. marca. Hiša bo kompletno sestavljena in opremljena s pohištvom, dodatno k poslopju, ki bo postavljeno kot glavni Vzorec letošnje razstave modernega doma v glavni areni avdi-thrija. Njen obseg bo v razmerju 26x36 čevljev. Ta hiša
ne valitve za razne okrajne in občinske urade. V Milwaukee pride na glasovnico dvoje okrajnih sodmijskih mest in lista kandidatov za sedem članov šolskega odbora. V predmestjih pa nekatera izpraznjena mesta ;
na
lokalne urade. Zadnji dan za registracijo volivcev za te volitve je sreda 25. februarja do 5. ure popoldne v uradu volivne komisije v mestni hiši. Ako ste volili v novembru in se od takrat niste preselili ali spremenili imena, se vam ni treba registrirati. Vsi drugi, ki hočejo voliti v teh volitvah, pa se morajo. V milwauskem okraju je bilo ob zadnjih volitvah registriranih skupna 418,118 volivcev, od teh 337,103 za mesto samo. Urad za registracijo v milwauski mestni hiši je odprt vsak dan od 8. zjutraj do 5. popoldne, ob sobotah samo do 12. opoldne, toda v ponedeljek in torek, 23. in 24. februarja (to je zadnja dva dneva pred dnevtofm zaključka registracije), pa bo urad odprt od 8. zjutraj do 8:30 zvečer.
odru bo vsebovala 5 sob (s kuhi-
ujo vred), kompletno kopalnico wauhee'nam poročajo sledeče: in posebno toaletno sobico (pow- ,	sv' ^an'ezu so svetkova-
der room). Kombinacija spre-j^ pretečeno nedeljo. Slavila je
jemnice in jedilnice bo; v obse-1 d:r'uštvo sv- Janeza svoi!°
Novice iz fare sv. Janeza Ev. v Mihvaukee
ua»»i»m:m:KH»»nmimnmm»»»»»mim»»»H:»»:»»»nnniimm«nimut
Iz fare Sv. Janeza Ev. v Mil-
gu 15x16V2 čevljev z vzidkom za televizijski aparat. Glavno oknoi sprejemnice bo v velikosti 6 čevljev široko in 5 čevljev visoko. Kuhinjski kabineti bodo vzidani. Hiša bo imela tri spalnice in celo vrsto vzidanih omar za °bleko.
Registracija za primarne volitve
V torek, 10. marca se bodo pri frais v Wisconsinu vršile primar-
spre-j ^
v obse-1 društvo sv. Janeza svojo zlato obletnico. Slovesna mašo je služil monsignor M. Butala ob asistenci domačih duhovnikov. Na slavnostnem banketu je bilo navzočih čez 500 domačinov in gostov. Pester program govorni-kioiv in nastopov na odru je zado-

vsako sredo dopoldan pol drugo urto in zvečer pol drugo uro. Nekaterim ni mogoče zjutraj, drugim ne zvečer. Tako bo vsem dana prilika, da v skupni družbi za vajo po angleško; tolčejo in se pripravijo na državljanske izpite. V dvorani cerkve sv. Janeza. Dobrodošli!
— Na basket-ball tekmi, ki se je vršila letos tu v Milwaukee, so odnesli glavne lavorike zopet
voljil navzoče z veseljem. Na predvečer obletniške proslavitve Jolietičani.^Belokrajnci” so pač je pa clevelandski rojak Janko- hrusti tu jim drugi še ne morejo do živega. Pa bo, morda prišel dan, ko bodo tudi Dolenjci, Gorenjci in Štajerci prerahljali mišice tem našim prvakom. Tako vsaj naši pravijo.
vič nadrobil nekaj svojih veselih polk, sukalo se je po dvorani po taktu njegovem krog 600 parov. Veselice se je udeležilo mnogo višjih uradnikov K. S. K. J.
— Novim naseljencem naj bo |tem potom sporočeno, da imajo šolo-vadnico v angleškem jeziku
Pozor novonaseljenci v Milwaukee!
Hiša s 5 sobami in majhno prodajalno v pritličju, ki je “zarentana” in prinaša lepe dohodke, se zelo poceni proda, direktno po lastniku. Gorkota na vročo vodo. Zglasite se na 1127 So. 2nd Street.
RADO STAUT
direktor slovenske radio ure v Milwaukee, Wis.
Poslušajte
P^o in najstarejšo slovensko ^dijsko oddajo na osrednjem zapadu
Ameriško-
Slovensko
Radio uro
v Milwaukee
oddajano
nedeljo dopoldne od 11. ^ 12. ure centralni čas (od 12. ° L ure opoldne poletni, odn. vzhodni čas) preko postaj
WRJN in WRJN-FM
(1400k.c.)	(100.7 m.c.)
Program vodita in napovedujeta v slovenščini in angleščini
Mr. in Mrs. Rado Staut
winiiiummmnnnnnwmnnnmmtt
IMENIK
SLOVENSKIH IN SLOVENCEM NAKLONJENIH TRGOVSKIH PODJETIJ IN OBRTNIKOV V MILWAUKEE

RIPPLE’S FAMILY SHOE STORE, 629 W. National Ave—Tel.: EV 3-6490,
DR. FRANTZ E. C., Dentist, 526 W. National Ave.—Tel. OR 2-1370.
FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. 5th St., tel.: OR 2-2166.
GLOJEK F. A., Attorney, 6227 West Greenfield Ave., tel SPring 4-3414; Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: MI-5-1728.
SANITARY SODA WATER GO. 1430 So. 69th St., tel.: GReenfield 6-3620.
CANADA DRY BOTTLING CO., Inc., (Soda and Spring Water), 232 W. Bruce St.; tel. MA 8-1152.
KOCH RUDOLPH W. National Ave.,
R., Jeweler, 1116 tel.; Ml 5-6653.
— Umrda sta dva rojaka v naselbini. Louis Rogelj, ki ima sorodnike v La Sallu je premine! 6. februarja, 8. februarja je pa umrla Mary Mlakar, faranka pri svetem Janezu, stara 75 let. Zapušča tri sinove, vrle fante, in eno hčerko. Obema družinama
čin. Šle bodo vse k svetim zakramentom. Možje in fantje društva Najsv. Imena se pa pripravljajo na dan duhovnih vaj, ki ga bo vodil neki pater jezuitskega reda. 8. marca bodo imeli
te vaje v dvorani sv. Janeza.
*
— Oni teden mi je namignil eden naših duhovnikov, da je bil vprašan od škofa, v kolikem času kaj mislijo ljudje postaviti novo cerkev. Beležim le kot novico, ki je vsekakor razveseljiva. Govorice je dosti o tej zamisli, koliko je resnice na njej, bo, pa
.bodočnost pokazala.
*
— Naši cerkveni pevci, ki so se številčno zelo pomnožili zadnje dni, odkar imamo novega pevovodjo, se pa pridno vadijo za te ali one nastope, ki se nam obetajo v. prihodnosti. Na proslavi pustne zabave društva ‘Triglava,” so se pevci v svojem nastopu na odru, kar dobro odre^-zali. Najbolj zadovoljiva točka na programu je bilo skupno petje občinstva pod vodstvom p. Odila. Domača pesem ima ljudstvo še najraje.
Rev. Anton Merkun:
Krščanska dobrodelnost
Uvod
Mnogi so želeli, da bi napisal kaj o krščanski dobrodelnosti. Rad ustrežem. S krščansko dobrodelnostjo se bavim že nad 50 let teoretično ia praktično. Študiral sem razne knjige o krščanski dobrodelnosti, pa tudi praktično sem izvrševal dela krščanske ljubezni. Pokojni nadškof dr. Bonaventura Jeglič, sam velik dobrodelec, je večkrat odobraval moje dobrodelno delovanje. Vplival je name tudi pokojni prelat Janez Kalan, ki me je večkrat v življenju prosil, da bi njegovo dobrodelno in drugo delo nadaljeval po njegovi smrti. Nisem mogel tej prošnji odreči. Še na smrtni postelji sem mu obljubil, da bom krščanska dela usmiljenja izvrševal. Naj bo zato miren. ,
Beseda, dana prijatelju na smrtni postelji, se mora držati. Zato sem sklenil, da bom v kratkih odstavkih Vam, predragi či-tatelji, govoril o največji zapovedi krščanstva, t. j. o dejanski ljubezni do bližnjega. Krščanska dobrodelnost se imenuje latinsko besedo karitas, kar pomeni dejansko ljubezen ali kratko ljubezen. Karitas obsega duhovna dela usmiljenja in telesna dela usmiljenja.
Na pomoč!
Stiska je povsod, doma v Slo-
jo sv. zakramente. Opravljajo naj razne devetdnevnice za spre-obrnjenjie komunističnih rabljev pa tudi, da bi Bog sv. Duh razsvetlil voditelje narodov, razne državnike, da bi sklenili pravični mir.
ne zacelile, četudi bolj počasi. Naj med nami ponehajo vsi prepiri; s podvojeno molitvijo trkajmo, na presv. Srce Jezusovo in na brezmadežno Srce Marijino toliko časa, da pride rešitev. Storimo vse, kar je v naši moči in Bog nas prav gotovo ne bo zapustil. Delajmo, kolikor je v naši moči, zaupajmo v božjo pomoč in uslišani bomo.
Bedimo vsi sotrudniki krščanske dobrodelnosti
Torej vsi zdravi ljudje, ki delajo in sedaj tudi precej zaslužijo, naj pridejo na pomoč trpečim bratom in sestram. Prav vsi ste vabljeni, da se pridružite dobrodelnim četam. Bodite sotrudniki pri rešilnem delu za narod. Pridite mladi in stari, revni in bogati, da postanemo velesile za dobro stvar, za rešitev naroda, za zveličanje neumrljivih duš pod zastavo Kristusa Kralja.
Še je čas, preden se svet pogrezne v plamene in vsesplošno razsulo. Ponovno povdarjamo in trkamo na plemenita Vaša srca, da pomagate organizirati mogočno duhovno obnovo pa tudi izdatno gmotno podporo vsem potrebnim.
Ali hočete biti srečni?
Kaj ne, to se razume, mi hočemo, mi želimo biti srečni. Če hočete biti srečni, se nam pridružite in bodite agilen član ali članica krščanske dobrodelnosti, že na tem svetu boste uživali raj v Nič ni prijetnejše-
2. Revolucija je povzročila pomor mnogih družinskih oče- -volem srcu. tov, mater ter družinskih hra- Sa m ?laJšeSa in Pred BoŠom za-nilcev. Mnogokje so komunisti f^jsega kakor izkazovati du-uničili domove in ves inventar. hovM ^ ^les™ dela usmilje-Uboštvo je nepopisno. Imamo ^a: Zal°St.ne tolazltl’ .lzPreobra-mnogo vdov, sirot, invalidov in
tr-
velikih revežev. Vsi nujno prosijo pomoči. Dvakrat da, kdor hitro da. Mi, ki živimo v svobodni Ameriki, kjer je vsega še vedno v izobilju, jim pomagajmo z. obleko, zdravili in živili.
Rane so
zen, trpljenje in razne dušne bridkosti, boste lahko marsikatero dušo' rešili. (Apostolstvo bolnikov.) Seveda če je Bog Vam dal zdravje in zaslužek, ste dolžni od tega nekaj dati v sedanjih težkih dneh za trpeče svoje rojake. To bo Vas osrečevalo, čutili boste neko notranje zadovoljstvo in blaženstvo, ki ga svet Vam ne more dati.
Kako plačilo boste prejeli?
Za izkazovanje duhovnih in telesnih del usmiljenja boste že na tem svetu uživali notranjo srečo in blaženstvo, ako jih izkazujete s čistim namenom, kakor uči sv. vera o dobrih delih, t. j. ako ne iščete pri tem svoje hvale in slave, ne kakega dobička ali povračila, ampak le z namenom, da s tem neumrljive duše rešujete in jih vodite k Bogu.
Poleg tega zasluženja imate pa še druge koristi. Obdarovan-ci bodo molili za Vas in za Vaše družine, se bodo udeleževali sv. maš za Vas'in darovali za Vas tudi sv. obhajila.
Največje plačilo pa čaka krščanske dobrodelce v večnosti. Sv. pismo na več krajih o tem govori in ljudi vzpodbuja k dobrodelnosti. Kaj je človek brez dobrih del? Suha veja brez sadu. Pa tudi drevo, ki ne rodi dobrega sadu, bo posekano in v ogenj vrženo. Kaj je tvoje življenje, ako nič dobrega ne storiš? Kaj boš pokazal večnemu Sodniku, ko stopiš pred njegov sodni stol? Dobra in slaba dela bodo šla s teboj v večnost. Ali veš, kaj ba rekel neskončni pravični sodnik onim, ki pridejo praznih rok t. j. brez dobrih del pred njegov sodni stol? “Proč ‘zpred mene,” bo: zagrmel glas božji, ‘prekleti, v večni ogenj,
čati grešnike in zapeljance, pečim brisati solze itd.
O, koliko: dobrega 'in za večnost zaslužnega bi ljudje lahko
storili, tudi ce so revni in zapu-|zakaj lačen sem bil; pa mi niste sceni m zaničevani ali bolni. |daK jestij žejen ^ bil) pa mi Trpljenje, bridkosti, bolezni in jniste dali piti> nag ssm bil> pa me r, rp ,	-	druge težave so velikanski duho- .oblekli»- itd_ (Mt_ 25, 41.)
velike. Toda ce upo- vm kapital, ki ima v luči sv. ve- Kaj bo rekel	na desni.
ci? “Pridite blagoslovljeni mo-
(Dalje na 5. stncnl >
rabimo vsa naravna in nadnara- re brezkončno vrednost, če vda- i vna sredstva, se bodo tudi te ra- ni v voljo božjo prenašate bele-
1903
1953
sožalje! Bog daj rajnim soroja- veniji in deloma še v begunstvu kom večni mir in pokoj!	J (Italija, Avstrija, Nemčija), ze-
lo velika. Tare jih dušna in tele-
— Rojenice so pustile zalo, deklico pri družini Edwarda Breganta. Krstili so jo na ime Ivan-ka-Kristina. Staršem želimo: obilo veselja!
*
— V postnem času se nam obetajo sledeče izrednosti: Društvo svete Ane K. S. K. J. bo slavilo petintrideseto obletnico obstoja prvo nedeljo v marcu. Naše čestitke, društvenice! Proslavile bodo ta dan na krščanski na-
sna lakota, da hirajo v duhovnem in telesnem oziru. Kličejc na pomoč: Pomagajte nam kmalu, da ne umremo od pomanjkanja duhovnega in telesnega kruha.
Hitimo Ijim na pomoč s tem:
1. Da vsi Slovenci delajo na to, da se vsi duhovno prerode in da se vsi zedinijo v goreči molitvi za rešitev svojega naroda. Vsi naj delajo pokoro, izvršujejo dela zatajevanja in prejema-
TTY LIQUOR DISTR., (Frank Ko-she, Prop.). 1235 So. 41st St.—Tel.: MI 5-2660. (Fine Villa Wines.)
GOOD HOPE CEMETERY
S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, Wis.
Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite:
Mitchell 5-8478
Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopališča
ISCEM0
Ljudi, ki mislijo, da ni boljšega sredstva za sušenje perila kot so sončni žarki v prosti naravi
Električni sušilnik varuje perilo pred obledenjem po sončni žarkih, pred trganjem in opletanjem v močnem vetru. Perilo v električnem sušilniku ohrani svojo trpežnost dalj časa, -in pride iz nj*ega mehkejše in lepše, kot pa če se suši na soncu.
Kupite električni sušilnik še danes.
“The soft gentle heat of an electric clothes dryer dries your
clothes quickly and easily.”
THE ELECTRIC COMPANY
WISCONSIN SlICTRIC POWSR COMPANY
DP-6-53
VELIKA
februarska RAZPRODAJA
POHIŠTVA in HIŠNIH POTREBŠČIN po zelo znižaiHi cenah in isgodnih plačilnih pogojih
Vsem odjemalcem, ki so dosedaj v tako velikem številu obiskali našo trgovino, se zahvaljujemo in upamo, da tudi drugi ne bodo zamudili te edinstvene priložnosti, da si nabavijo pohištvo in hišne potrebščine zares poceni.
ANTON GRDINA IN SINOV!
S
s
k
FURNITURE DEALERS
15301-03 Waterloo Road
ODPRTO
KEnmore 1-1235
v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure v torek in soboto do 6. ure v sredo zaprto cel dan
DAJEMO EAGLE ZNAMKE
i
%
ČEDNI MUHALNIKI, ALI NE? — Na nedavni trgovski razstavi v Chicago, III. so bili razstavljeni tile vzorci novih “muhalnikov.” Imajo prav tako lepe vzorce, kot so pripravni.
%
‘Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
z
UltsnovUens 2*. novembra 1*14.
« Zedinjenih Državah Severne Amerika
Sedež: Joliet, lil.
Inkerp. v dri. IlUnaia 14. maia UU
Nale geslo: "Vse za vero, dom In narod; vsi n enega, eden sa vse.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St.,'Joliet, Illinois
1.	podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111.
2.	podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, H). Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Ume St., Joliet, 111.
Zapisnikar: MATTHEW VRANESIC, 1259 Cora St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111.
Duh vodja: REV. GEORffiE KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. 0„ I1L Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St, Joliet. Ul.
NADZORNI ODBOR:
ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st Pl., Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23. Ul JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St, Joliet. XUinoia
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. JOHN NEMANIČE, 650 W. Hickory St., Joliet, Illinois ANTONIJA DENSA, 2730 W. Arlington St., Chicago 12, 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER,
No. Chicago, Illinois
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave, Cleveland 3. Ohio
Do 1 januarja 1953 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednost do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Z dr. držav z ne manj kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00. $500.00 aU $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Ufe, Twenty Payment Ufe In Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto
vika.
Poleg smrtnlne Izplačuje DSD svojim članom(leam) tudi bolniško podporo Iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije In poškodnine.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli.
DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries).
sredo 1
Uradni Jezik Je slovenski in angleški
Rojakom in rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
!
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ra gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St. Joliet, lil. ----------- ............. .......................
Zapisnik glavnega zborovanja Družbe sv. Družine
Vršilo se je dne 29. januarja 1953 v glavnem uradu, Joliet. Illinois.
Br. gl. predsednik odpre sejo ob dveh popoldne z molitvijo.
Navzoči so sledeči gl. uradniki:
Predsednik Frank Tushek, tajnik Frank Wedic, zapisnikar Matthew Vranesic, blagajnik Anton Smrekar, nadzorniki — Andrew Glavač, 1. nadzornik; Joseph Jerman, 3. nadzornik.
Br. gl. taj.nik prečita pismo druge nadzornice, sestre Anna Frank, da se ji ni mogoče udeleži tega zborovanja, pač pa vse prav lepo pozdravlja in želi zbornici veliko uspeha na tem zborovanju, da sfe bomo spet videli na poletnem zborovanju.
Predlog stavljen in podpiran, da se jo oprosti.
Br. gl. tajnik omeni, ker bivše druge porotnice, Mary Kova cic, ni več med nami žive, zatorej opravimo molitev za blagor nje duše. Nato br gl. predsednik opravi običajno molitev.
Poročilo gl. predsednika Spoštovani glavni odbor!
Zbrali smo se k letnemu zasedanju glavnega odbra D. S. D., da podamo poročila naše aktivnosti za drugo polovico minulega leta, oziroma od časa minule konvencije in da začrtamo nove smernice za bodoči razvoj naše Družbe Sv. Družine. Moje poročilo za to sejo bo omejeno, ker moje delovanje doslej ne zavzema važnega poročila. To vsled tega, ker je za nami le kratka doba, ravnokar zaključe-•ne konvencije. Sklepi minule konvencije pa bodo pokazali rezultate v prihodnosti in to od nas glavnih odbornikov ter u-radnikov in uradnic krajevnih društev, kakor tudi skupnega članstva D.S.D. Minula konvencija, ki se je vršila v Chicago, meseca avgusta lanskega leta, mi je poverila časten toda ob-
enem važen urad gl. predsednika. Dobro se zavedam, da sem sprejel visoko odgovornost. Zagotavljam vam, da bom storil vse, kar bo v moji moči, da se bo naša Družba Sv. Družine v številu članstva množila in če se bomo malo potrudili, bomo gotovo kaj dosegli. Če se bo članstvo množilo, bo s tem postajala tudi močnejša v finančnem oziru, ker vsi vemo, da brez dotoka novega članstva ne moremo pričakovati finančnega napredka. Našo pozornost in de-lovajne bomo morali na vsak način v polni meri posvetiti mladinskemu oddelku, ker ta nam bo jamčil večjo in močnejšo organizacijo. Vse storimo, da postane trdnejša in popularnejša. Če se bomo vsi glavni odborniki resno zanimali za razvoj naše Družbe, potem nam bodo sledili tudi društveni uradniki (ice), kakor tudi članstvo in na ta način smemo pričakovati dobre rezultate. Naša Družba Sv. Družine je finančno močna in nad-solventna organizacija in je lahko vsem v ponos, ki smo člani in članice pod njenem okriljem. Investicije, ki jih naša organizacija lastuje, so zanesljive, kar dokazuje finančno stanje naše organizacije. Kot gl. predsednik pa želim izraziti le eno željo, in to je, da ostane med nami tudi v bodoče enaka iskrenost, kot je bila do sedaj. Naj nas navdaja zavest, da smo poklicani za vodstvo in delo, da organizaciji prinesemo plodonosnega napredka. Se želim zahvaliti bratu tajniku in bratu blagajniku za složno delovanje kakor tudi glavnim odbornikom in uradnikom (icam), krajevnih društev. Želim, da bi vsi skupaj delali v korist naše Družbe.
Frank Tušek,
Gl. predsednik.
Predlagano in podpirano da se poročilo g. predsednika sprej-
me, kot je poročano.
Poročilo gL tajnika
Cenjeni sobratje gl. uradniki!
Moje poročilo bo kratko, ker nimam nič posebnega ali pa važnega poročati. Kakor je znano, je zadnja konvencija sklenila različne spremembe v bolni škem, poškodninskem in stroškovnem skladu, to je meni dalo veliko dela, da je bilo vse u rejeno o pravemu času, in to do dne 1. januarja 1953.
V	finančnem oziru smo napredovali vkljub stroškov konvencije in drugim izplačilom Napredek je zadovoljiv Smrtnih slučajev smo imeli (IV), za katere smo izplačali $7,000.00 eden certifikat za $500.00 pa še ni izplačan, ker še nismo prejeli dostojne listine. Zraven izplačil za operacije itd., smo tudi imeli eno poškodbo, namreč od-rezanje obeh nog ene naše članice, za katero poškodbo smo izplačali $500.00. Za bolniške podpore, pa kakor vsako leto, smo izplačali skoraj en tisoč več, kot smo pa prejeli. Upam, da sklepi in spremembe zadnje konvencije, ki so stopile v veljavo dne 1. januarja t. L, bodo vse to spravile na pravo stališče.
V	članstvu pa moram zopet opomniti, da je premalo zanimanja in zato tudi ne moremo pričakovati zadovoljivega napredka. Upam pa, da se bi vsi nekaj bolj zavzeli v ta namen, posebno za mladinski oddelek.
Pritožb nismo prejeli nobenih. kljub izidu zadnje konvencije, kar pomeni, da so člani in članice zvesti in zastopni, kar pa tudi pomeni, da so dali skup-mi delegaciji zadnje konvencije zaupnico, takorekoč, da vsi skle-so bili umestni in to za pro-tekcijo skupnega članstva ter tudi za procvit in korist Druž-
36.
To je vse, kar imam poročati, zahvalim se vam vsem za složno in skupno delovanje. Moja doti-
- -i f» r* r- '■vr
ka z društvom pride potom tajnikov in tajnic, zato gre tem posebna zahvala. Prosim nadalje za njih naklonjenost in pomoč.
Frank J. Wedic, glavni tajnik Poročilo gl. tajnika se sprejme, kot je poročano.
Poročilo zapisnikarja Spoštovani gl. predsednik in gl. odbor, moje poročilo bo krat-to, ker danes tukaj prvič zastopam ta urad. Torej bodite mi prav prisrčno pozdravljeni, ker me je zadnja konvencija avgusta meseca minulega leta, v Chicago, Illinois, poverila ta urad. Skušal bom delovati po svoji najboljši moči, ker je vsak začetek bolj težave|n, zatorej bi prosil, če bi slučajno kakšno pomoto naredil, da mi se to o-prosti.
Matt Vranešič, zapisnikar. Predlagano in podpirano, da poročilo zapisnikarja sprejme.
Poročilo nadzornega odbora
Br.! Andrew Glavač, prvi nadzornik poroča, da so pregledali vse natanko, br. gl. tajnika in or. gl. blagajnika knjige in vse Družbine listine in da se vse poslovanje nahaja v najlepšem redu, zakar se zahvali br. tajniču in br. blagajniku in vsemu glavnem odboru za tako složno delovanje.
Andrew Glavač,
1. nadzornik. Predlog je stavljen in podpiran, da se poročilo 1. nadzornika sprejme, kot je poročano.
Poročilo 3. nadzornika Br. Predsednik in ostali odborniki!
Moje poročilo se popolnoma strinja s poročilom 1. nadzornika, br. Glavača. Našli smo vse v redu.
Joseph Jerman,
3. nadzornik. Poročilo 3. nadzornika se sprejme, kot je poročano.
Poročilo gl. blagajnika Spoštovani br. gl. Predsednik in glavni odbor!
Ker je br. gl. tajnik podal ob-
širno poročilo, zatorej se mi zdi, da je meni nepotrebno vse to navajati, ker moje knjige in br. gl. tajnika se popolnoma ujemajo.
Anton Smrekar, gl. blagajnik.
Predlagano in podpirano, da se poročilo gl. blagajnika sprejme.
Predlog je bil stavljen po br. gl. tajniku in od vseh podpiran, da se da bivšemu zapisnikarju br. John Nemaniču priznanje za njegovo izvrstno delovanje skozi dolgo vrsto let.
* * *
Došle čestitke zadnje konven cije:
Chicago, Illinois. Mr. Frank Tušek—Deeply appreciate your greetings and kind filial. Am praying for God’s blessing, you and your Society.
Cardinal Stritch. September 3, 1952.
G|leveland, Ohio.
Društvo Sv. Družine, v Jolietu, Illinois:
Dragi gospod predsednik! Pozno se zahvaljujem za pozdrave s konvencije v Chicagi. Naj Bog delo vašega društva naj-obilnejše blagoslovi v blagor vseh članov. Vas in vse druge odbornike naj vodi pri naloženem delu in vas ohranja zdrave in veselo delovne. Pozdrav in blagoslov.
Škof Gregor Rožman. Richmond, California,
September 8, 1952.
Velespoštovani Mr. Tušek: — Pravkar sem prejel od Mr. John Barbich, Sr. znesek $25.15, ki ga je on z vašim dovoljenjem zbral na zadnji redni konvenciji D. S. D. v Chicagi med navzočimi odborniki in. delegati, !rot dar za potrebe župne cer-cve v Metliki. S temi vrsticami se vam g. predsednik naj lepše zahvaljujem v svojem kakor tudi v imenu Fr. Cirila Lekšana, župnika iz Metlike. .Dobri Bog naj vam obila poplača in blagoslovi vaše delo pri tej človekoljubne ustanovi. Z odličnimi pozdravi vdani.
Joseph Simčič.
Predlog je bil stavljen in podpiran, da se plača $16.()0 iz Druž-oene blagajne na Fraternal Congress.
Predlog je bil stavljen, podpiran in sprejet, da vsak bolnik, ki se javi za bolnega, mora bolniško spričevalo ali nakaznico za izplačilo podpore izročiti ali poslati na društvenega tajnika ali tajnico, da se potem odpošlje na glavni urad, najmanj 60 dni po času, ko se je bolezen ali poškodba pričela.
Društvo sv. Družine št. 11 DSD
Pittsburgh, Pa. — (Članom, ki so naročili, naj uporabim njih vlogo v “War Bonds” za plačilo assementa sporočam, da doslej še' nisem prej el nobenega denarja. Obljubil sem, da se lahko porabi denar, ki leži sedaj na banki za izplačila onim, ki to zahtevajo. Eden od odbornikov se je izrazil, da bo čeke podpisal, ko
pride denar za prodane bonde iz Washingtona. Tega denarja pa še ni, ker je ponavadi treba več časa, da pride pošiljka od tam. S februarskim asesmentom bom sporočil v glavni urad, kako. ta stvar stoji, da ostanete vsi dobrostoječi člani.
Vse članstvo pozdravlja
Tajnik.
Društvo Ivana Krstitela št. 13 DSD
Chicago, lil. — Prav prijazno moža Johna Zalig, st. Umrl je
vabim naše članstvo, da se ude^ leži prihodnje mesečne seje, katera se vrši v nedeljo dne 22. februarja v navadnih prostorih. Nadalje naznanjam tistim, kateri se niste udeležili naše glavne letne seje, da je ponovno izvoljen ves stari odbor in sicer: Rev. Leonard Bogolin, duhovni vodja, Steve Kozar, predsednik, Frank Toplak, podpredsednik, Anna Frank, tajnica, 2843 So. Pulasiki Rd., Frank Turner blagajnik, Clara Foys, zapisnikarica, Andrew Glavach
dne 12. januarja, žalujoči dru zini izrekamo naše iskreno sožalje, pokojnika pa priporočamo v molitev.
Prav lepo pozdravljeni
Anna Frank, tajnica.
------o-----
Sonce bo gnalo motorje!
Odbor angleških strokovnjakov s profesorjem Blackettom Antonia na čelu je lani v Londonu obja-
Densa in Frederick Glavach, nadzorniki.
S 1. januarjem 1953 je prenehalo poslovati društvo Sv. Terezije štev. 16. in se je združilo z našim društvom Sv. Ivana Krstitela št. 13. V vseh ozirih, kar se tiče društvenega dela, se obrnite na spodaj podpisano. Ker bom sedaj imela več dela, prosim vse članstvo, da kolikor mogoče redno plačuje mesečini “asesment” na naših sejah, za kar vam bom hvaležna. Zadnja redna konvencija D. S. D. je morala asesment nekoliko zvišati in sicer: zavarovalnina: za bolniško podporo in operacije je zvišana za 39c, samo za loiperacije za 14 c, člani pa, ki niso zavarovani za bolniško in operacijsko podporo, plačajo samo 9c več in to v stroškovni sklad. To sem omenila za tiste, ki niso brali konvenčnega zapisnika ali pa nista bili navzoči na letni seji lanskega decembra.
Komaj smo nastopili .novo leto, že je nemila ismrt pobralh iz našie srede našega dobrega sobrata, skrbnega očeta in ljubega
Nato se br. gl preefsednik zahvali odboru za složno delovanje Družbe Sv. Družine, kakor kažejo poročila.
Nato zaključi sejo z molitvijo.
Frank Tušek,
gl. predsednik.
Frank Wedic, gl. tajnik.
Matt Vranesic, zapisnikar.
vil poročilo o možnosti izkoriščanja sončne energije. Odbor je delal po naročilu Oddelka za znanstvene in industrijske raziskave. Prišel je do naslednjih sklepov:
1.	Za zdaj znanost še ne pozna načina, kako bi omogočili izkoriščanje sončne energije v velikem obsegu za proizvodnjo električne energije in za zdaj tudi še ni mogoče dati nobenih pobud, na podlagi katerih bi ta cilj v dogledni bodočnosti dosegli.
2.	V ugodnih pogojih bi lahko sončno energijo izkoriščali za segrevanje vode za domačo rabo
in v nekaterih tropičnih krajih bi lahko sonce izkoristili za destilacijo vode tako, da bi sončne grelce kombinirali s termalnimi črpalkami. Odbor predlaga tehničnim strokovnjakom, naj izdelajo kuhinjski štedilnik, ki bi uporabljal sončno energijo in ki bi bil primeren za proizvodnjo toplote v velikem obsegu.
3.	Razvoj naprav za klimatizacijo, ki bi obratovale pod vplivom sončne energije, bi lahko izkoristili tudi za pogon manjših motorjev.
4.	Majhen parni motor velikega učinka, ki ima za gorivo drva in drugo kurivo, bi bil mnogo boljši od vprežne živine, ki jo uporabljajo za črpanje vode in pogon lažjih strojev v deželah, kakor je; Indija. Nekatere angleške tvrdke so se že lotile poskusov, da bi izdelovale takšne motorje.
Odbor poudarja, da je svojo pozornost omejil samo na neposredne primere sončne energije. Pioročilo zaključuje takole: “Proučili smo razne oblike modernega življenja, ki zahtevajo toploto in električno energijo, in določili meje za uporabo sončne energije. V podrobnosti strojev za izkoriščanje sončne energije se nismo spuščali, ker menimo, da čisto tehničnih problemov ne bo težko rešiti, kolikor ne nasprotuj ej o naravnim zakonom.”
Oživljanj e nacistične miselnosti v Nemčiji je povzročilo v Evropi, zlasti v Franciji, precejšnjo zaskrbljenost, zato; je odločnost, s kater,o( se je Adenauer jeva vlada tega vprašanja lotila, našla pri vseh nemških sosedih dober odmev.
Ameriško-shvenskš radio Chicago
oddaja vsako soboto ob
3:30 - 4:00—Slovenske narodne in umetne pesmi
4:00 - 4:30—Ameriško-slovenske polke in valčke
s postaj
WHFC—1450 KG in ! WEHS--FM-97.9 iC
POSLUŠAJ program veselih polk in valčkov, kakor tudi najlepših narodnih in umetnih pesmi Slovenije—
PRIDRUŽI se odlični domači družbi Klubu Prijateljev Slovenske Pesmi—
OGLAŠUJ preko slovenskega programa—
RAZVESELI svoje drage ob raznih družinskih prilikah in obletnicah s sporočili in voščili preko radia.—
SPOROČI svoje želje in naročila na naslov:
DR. LUDVIK LESKOVAR
820 North Wabash Avenue
Tel.: DElaware 7-8515
Chicago II, Illinois
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO MERCHANTS ZNAMKE
BAILEY’S 4 trgovine
DRUGA IZBIRA
NAKUP!
Spring Knight RJUHE
J .99
IZREDNO DOLGE! 72x108" in 81x108"
REG. 2.79 VREDNOSTI
Slovite Spring Knight rjuhe lahko dobite sedaj po tej senzacionalno nizki ceni, dokler so na zalogi. Kupite sedaj in varčujte!
72x99" RJUHE, 1.79
■iiiiaiiliiiiliiM
IZREDHA VREDHOSI! s satenom prevlečene
VOLNENE PRESITE ODEJE
REG. 10.98 VREDNOSTI
*J.98
100%. topla volnena polnitev, cotton saten prevleka. 'Prešite odeje, ki ostanejo na postelji vso noe in ne zdrknejo doli. Kupili boste pravo udobnost in toploto po tej resnično nizki ceni. Ljubki odtenki roza in modre barve.
BAILEY’S četrto nadstropje in v vseh podružnicah
a
Josip Gruden:
Zgodovma slovenskega naroda
V resnici pa je bila ta kape-^ca nekdaj kostnica (karner) bližnje cerkve sv. Petra, kamor So spravljali mrtvaške kosti. Takih pokopaliških kapel, ki so bile navadno posvečene sv. Mihaelu, nahajamo v poznejših ča-sih prav mnogo po vseh naših hrajih. Bile so skupen spomenik (mavzolej) za vse vernike, Počivajoče na pokopališču in hkrati kraj, kjer so se za njih hušni pokoj opravljale svete niaše. Mnoge izmed njih so iftrele celo svojega posebnega
duhovnika.
^ 14. in 15. stoletju je pri na-^ih stavbah zavladal gotski slog.
Uačilno znamenje njegovo je Rjasti lok, ki se kaže pri vra-|ih in pri oknih in je tudi te-2ho svodov j e romanskega sloga °|ajšal in poživil. Na svodih y|dimo rebra, sestavljena iz ve-cPh ali manjših okrožic, obro-Cev in svitkov, ki se menjujejo 2 Učnimi žlebiči. Rebra podpira-vitki snopičasti slopi ali pa ^enoviti podstavki (konzole).
so široka in visoka, s ste-. riči čazdeljena v več oddelkov n °zaljšana s krogovičjem ali jPrežovino (Maaswerk). Znači-en okrasek gotskih stavo so tu-1 mali četverokotni stolpiči, £ ?trrno piramidalno streho in kri-2tl° rožo na vrhu, takozvane fi-.a^ve> ki jih opažamo pri najraz-'buejših stavbnih delih.
^ gotskem slogu se je pri nas kUrogo zidalo. Lepi spomeniki e vrste na Koroškem so: Go-^Pa Sveta, zidana v sedanji o-hki okoli leta 1420., le stolpa preostala iz romanske dobe, 2uPna cerkev v Beljaku, sv. Le-^art v Lavantinski dolini, cer-ev nemškega viteškega reda v Jdrežah, župna cerkev v Veli-°Vcu in Marijina cerkev na 0t°ku (Maria Worth). Na Šta-lerskem je omeniti župno cer-kev v
Jlčke kartuzije, potem er pri Sevnici, kjer so roman-cerkev prezidali v gotskem °gu, župnijske cerkve v Konji-Cah in čadramu, samostanska Cerkev v Gornjem gradu, župna aeikev v Ljubnem in še mnogo ^Ugih.
. hla Kranjskem imamo najlep-e gotske stavbe še sedaj ohra-Jene, namreč samostansko cer-ev sv. Trojice v Pleterjah iz 1420., župne cerkve v Št. Upert, Kranju, Škofji Loki, adovljici] Kranjski gori in No-arn mestu; podružnice Sv. Pri-0^°2 nad Kamnikom, sv. Janez Bohinjskem jezeru, Gosteče, Uha, Krtina pri Dobu. Najpo-J^cjši gotski stavbi na Kranj-Gm sta bili podružnici v Cr-^grobu pri Škofji Loki (1520) n v Dvoru pri Polhovem grad-cu (1544).
kv^C)Seh)n0 živahna doba cer-enega stavbarstva je bila pri j,^ °b koncu 15. stoletja. Vz-ko S° roparski pohodi Tur-v> ki so puščali za seboj po-to0rišča in razvaline. S čudovi-vztrajnostjo je ljudstvo zo-et in zopet zgradilo podrte in ie1?re^e božJe hrame, kakor da sv	2 njimi pokazati pred
^ etom, da krščanska vera še p1 podlegla turšemu polun>3scu. i	ceia vrsta novih cerkva
Bo zgrajenih v tistih časih, k s° preveč mnogoštevilne, da 1 lih mogli tu našteti.
Ptuju, nekatera poslopja Jurkli-
čin
oih
^mena staviteljev so nam ve-
Med
°ma neznana, le par doma-nmetnikov je zabeleženih.
stavil And še
beneškimi Slovenci je po-
nekaj cerkva “mojster :irej” iz Loke, čegar spomin ce ?hran-)uie kamenita plošča v ^ rkvi sv_ ivana v Landarju z aPisom: “maister Andre won
ack anno 1477”. Cerkev v Crn-hrobu je postavil Ločan «moj.
er Jurko”. Iz pogodbe, ki jo sklenil leta 1520. z loškim ^ spodstvom in mestno občino,
četZnan°’ se ^ zavezai pri" 1 stavbo meseca aprila leta
1521. in jo v treh letih dokončati. Med tem časom ne sme zapustiti loškega okraja razun v nujnih zadevah za 10 do 12 dni. Za zidavo prezbiterija (duhovniškega kora) in stolpa dobi 700 goldinarjev in ne sme več tir-jati. Ako se te pogodbe ne drži, zapade s svojim imetjem in življenjem loškemu gospodstvu. Mestno cerkev v Škofji Loki je sezidal Kranjec Junavar (ne Kunaver, kakor se navadno piše), podružnico v Praprečah pri Brdu Štefan Steinmetzer, cerkev v Dvoru Gregor Ruckenstein, škofijski dvorec v Ljubljani mojster Avguštin Šerne.
Skoraj vse gotske cerkve so bile okrašene s slikami (freskami). Na stenah so bile navadno skupine iz življenja Kristusovega, Marije Device in apostolov, ali pa slike onih svetnikov, ki jih je ljudstvo kot priprošnjike ali pomočnike v raznih nezgodah in boleznih -posebno častilo. Iz ureditve se vidi, da slike niso služile le v kra£ hiši božji, ampak tudi v pouk ljudstva. Cerkev je bila v sred njem veku središče narodovega življenja. Tu je iskalo ljudstvo pomoči in tolažbe pri svojih zaščitnikih in priprošnjikih, ki jih je videlo naslikane na stenah svojih cerkva.
Ob teh svetopisemskih in svetniških slikah se je učilo vere in kreposti. Zato je služila srednjeveška umetnost pred vsem praktičnim namenom. Ker so si takrat dragocene knjige mogli nabaviti le premožni in učeni ljudje, ljudstvo pa je bilo večinoma nevešče branja in pisanja, zato so jih nadomeščale mnogotere slike na cerkvenih stenah. Cerkev je bila preprostim vernikom slikana biblija ali ilustriana knjiga, ki mu je stavila ped oči najimenitnejše resnice krščanske vere. Dasira-vno so bile te slike zelo preproste in brez prave umetniške vrednosti, so bile vendar velikega pomena za pouk in versko življenje vernikov.
Naj navedem za vzgled le freske na stenah starodavne
cerkvice sv. Janeza ob Bohinjskem jezeru, ki so deloma iz 14., deloma iz 15 stoletja. Tu vidimo prizore iz življenja sv. Janeza Evangelista in Janeza Krstnika. Na stenah okoli oltarja so naslikani dvanajsteri apostoli, kot stebri sv. cerkve, ki so jo ustanovili in jo vzdržujejo s svojo vnemo. Pa tudi razni stanovi imajo tu svoje varuhe in priprošnjike. Tu je sv. Barbara, patrona nekdanjih bohinjskih rudokopov in fužinarjev, sv. Lenart, ki so ga častili bohinjski živinorejci, sv. Volbenk, zavetnik pastirjev, drvarjev in čolnarjev. Na zunanji steni pa je velikanska slika sv. Krištofa, katerega so radi upodabljali skoraj na vsaki cerkvi in ga častili kot varuha zoper naglo in neprevideno smrt. Bila je med ljudstvom razširjena misel, da nihče ne bo umrl tisti dan nagle smrti, ko je videl sliko sv. Krištofa.
Izmed cerkva, ki so vsaj deloma do našega časa ohranile svoje freske, je še omeniti: Sv. Primož nad Kamnikom, kjer stenske slike predstavljajo življenje Marijino; posebno je med njimi znamenita “Marija pomočnica v turški sili”, ki je skoraj gotovo delo tujega u-metnika. V Žerovnici (župnija Breznica na Gorenjskem) predstavljajo slike prizore iz mučeništva apostolov in spomi-j njajo na koroške in tirolske vzorce. Bogate stenske sUka-J
rije še imajo: podružnica sv. Le-; narta v Bodeščah (župnija Ri-bno), sv. Petra nad Begunjami, cerkve v Suhi, na Križni gori, v Gostečah, na Visokem pri Igu. v Dedendolu, na Muljavi, sv. Peter na Vrhu in sv.
KRŠČANSKA
DOBRODELNOST
(Nadaljevanje s 3. strani.)
jega Očeta, prejmite kraljestvo, ki je vam pripra vij enot od začetka sveta! Zakaj lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti itd. Pa bodo rekli zveličani: “Gospod, kdaj smo te videli lačnega, žejnega? itd. Kristus, pravični Sodnik, pa bo rekel: “Karkoli ste komu izmed teh mojih najmanjših bratov storili, to ste meni storili.” (Mt. 25, 34-41). Torej karkoli dobrega storimo svojemu trpečemu bližnjemu, to storimo samemu Kristusu, Sinu božjemu, ki bo nas poplačal z večnim zveličanjem v nebesih.
Napravite si zaklad v nebesih!
Sv. pismoi nas poživlja: “Dajte vbogajme. Napravite si mošnje, ki ne ostare, zaklad v nebesih, ki ne poide in kateremu se tat ne približa in ga molj ne razje.” (Lk 12, 33.) “Ako sta brat in sestra brez obleke in nimata vsakdanjega živeža pa jima kdo izmed vas reče: Pojdita v miru, loigrejta se in se nasitita, pa jima ne daste, kar je potrebno za telo, kaj to pomaga? Tako je z vero, če nima del. Sama zase je mrtva. “(Jk 2, 15. 16.)” Kdor ima premoženja in vidi svojega brata v pomanjkanju, pa svoje pred njim zapre, kako more biti ljubezen božja v njem? (Jn 3, 17.)
Navedeni stavki so vzeti iz sv. pisma, torej so večna Resni-sca. Ako hočeš pred Bogom, dober obračun imeti, daj rad za trpeče in sploh za vse pomoči potrebne. “Tako bodi usmiljen, kakor premoreš; če imaš mnogo, i daj obilno; ako pa malo, skušaj tudi od malega dati. “Tako je učil stari Tobija svojega sina. (Tob. 3, 28.) Naj dragi Bog nakloni trpečemu našemu narodu mnoigo dobrotnikov!
Dragi Slovenci in Slovenke, bodite navdušeni drščanski do-
Jurij pri Igu. V gornjegrajskem okraju so se še ohranile slikarije pri sv. Joštu (župnija šmartin za Dreto) podobe sv. Krištofa prj sv. Janezu, v Ljubnem, v Solčavi in na Brezju. Zanimivo umetnino iz gotske dobe ima tudi župnijska cerkev v čadramu na štajerskem, namreč sliko “Jezusa na Oljski gori”, ki je napravljena na desko in ima še celo prvotni poznogotski okvir z letnico 1497. Napraviti jo je dal tedanji konjiški nadžupnik Valentin Fa-bri (menda Kovač ali Kovačič), čigar grb, naklo s kladivom, se nahaja na sliki.
(Dalje prihodnjič)
brodelci in dobrodelke! Zdaj je čas, da si pridobite nebesa, za katera ste ustvarjeni in po katerih hrepenite. Zberite se vsi pod zastavo Kristusa Kralja dejanske ljubezni, pod katero so že zbrani božja mati Marija, vsi slovenski spoznavale! in spozna-valke, vsi sveti naši mučenci in mučenice, ki nas tako ljubeznivo vabijo, da se jim pridružimo z deli dejanske krščanske ljubezni, da bomo, urejena Kristusova vojska, ki se bo hrabro borila ne z meči in puškami, ampak z gorečo molitvijo za bližnjega in z raznimi drugimi dobrimi deli. Bratje, sestre, Kristus, kralj dejanske ljubezni, kliče nas v teh resnih časih v svoje vrste in pod zastavo krščanske ljubezni. Pridružite se mu in zakličite: Pozdravljen Kristus Kralj, pozdravljena Božja Mati in Devica Marija, kraljica Slovencev, pozdravljeni vi sveti naši zveličani rojaki in rojakinje!
Da, povsod Bega zemlji slovenski,
Da, povsod Boga naselbinam slovenskim! živel, Kristus Kralj!
Krščanske ljubezni!
Sodba evangelija o razbrzdanem bogastvu
Prava raba o bogastvu je ta, da je človek pošteno pridobi in da si z darežljivcistjo pridobi absolutne dobrine, to je večno zveličanje. Gospod Jezus opozarja, da je bogatinu težko — čeprav ne nemogoče — živeti po evangeliju. Težje ko siromaku. Zakaj?
Ker je človekovo srce tam, kejr je njegov zaklad. Zaklad bogatina pa je njegovo imetje, njegov denar (Mt 6, 21). Na Boga ne misli ali le malo, kajti “posvetne skrbi in zapeljivost bogastva zaduše v njem božjo besedo” (Mt 13, 22). Težava je tako velika, “da je lažje iti kameli skozi šivankino uho kakor pa bogatinu v nebesa.”
Stvarno nobena kamela nikoli ne bo šla skozi šivankino uho. Torej tudi noben bogatin v nebesa, ako ostane bogatin po duhu, to je zaverovan v bogastvo, po katerem brezmejpo koprni in si ga na nedovoljen način pridobiva. KristusNie obsoja bogastva ket takšnega, ostro pa obsoja zlorabo premoženja, to je slabo uporabo. Denar postane bogatinu malik, .namesto da bi mu služil v dosego višjih, plemenitejših ciljev. Obsojen je pohlep, skopuštvo, s katerim bogatin kopiči imetje in si želi več in več. Zlo je lakomnost, ki človeku omreži duha in srce, da ne vidi več stiske bližnjega niti ni izbirčen v sredstvih, kako si še bolj pomnožiti bogastvo.
Kristus je povedal učencem priliko o bogatem človeku, ki mu je polje obilno obrodilo), in je pričel delati obširne načrte, kako bo mogel čim bolj uživati, kar si je nakopičil. Prav nič ni pomislil na reveže. Ampak “postavil si bom večje žitnice in tja bom spravil vse svoje pridelke in svoje blago, in rekel svoji duši:	“Duša, veliko blaga imaš,
spravljenega za veliko let; počivaj, jej, pij in bodi dobre volje” (LK 12, 16-20). Res prava podoba skopuha, samosnedca in kapitalističnega egoista ter materialista, kakor ga bolj nazorno ne naj dem o. naslikanega v vsej svetovni literaturi. A to so prazni in ničevni načrti. Kajti Bog mu je rekel: “Neumnež, to noč bodo tvojo dušo terjali od tebe, kar pa si spravil, čigavo bo?” (Ravno tam 21). “Tako je s tistim,” zaključi Gospod, “ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu.” (Ravnoitam).
Bogastvo je za človeka huda preskušnja, ker ga postavlja pred izbiro: ali z Bogom ali z mamo-nom (denarjem)! Ali naveže svoje srce na Boga ali pa na denar, a obema tako nasprotnima ciljema istočasno človek ne more služiti! (Mt 6, 24). Služba enemu izključuje službo drugemu. Kdor se za Boga odloči, bo svoje odnose do bližnjega uredil na temelju krščanske pravičnosti in ljubezni. Ne bo trpel, da bi zraven njega bili siromaki, ki jim primanjkuje vsega potrebnega, on pa bi v svojih kaščah kopičil žito in v zaklenjenih skrivališčih zlato. Kdor pa se s srcem naveže na mamen, na denar, pa temu žrtvuje kakor neizprosnemu maliku Baalu svoje misli in želje, tudi družino in tudi pravičnost, z vsemi zapovedmi naravne in božje ljubezni.
Tako je evangelijsko pojmo-' vanje bogastva temelj in pogoj novega krščanskega reda. Nasproti poganstvu pomenja popolno “prevrednotenje vrednot!
To kar šteje, kar ima za človeka resnično dri absolutno vrednost, je zveličanje njegove duše. “Ne nabirajte si zakladov na zemllji, kjer jih uničujeta molj in rja, in kjer tatje kopljejo in kradejo; nabirajte si zakladov v nebesih, kjer jih ne uničuje ne molj ne rja, in kjer tatje ne kopljejo in ne kradejo. (Mt 6, 19. 20.) V mamonu je utelešen'duh snovnega sveta, ki je ves nasproten Bogu. Na idealen način premaga mamonistionega duha tisti, ki zavrže bogastvo in se odloči za pnostovoljno uboštvo. To je najvarnejša pot do krščanske popolnosti. “Ako hočeš biti popoln, pojdi, prodaj, kar imaš in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj.” (Mt 16, 21.)
Pa tudi nihče drugi, ki hoče
Poskusite! Boste se strinjali—
, '*a'u -
BR!
Je Standard!
Ali ste poskusili današnjo Erin Brew? Glad-kejše . . . lahkejše . . . jako okusno. Vživajte kozarec penastega, zlatega, danes zvečer. Se boste strinjali, da je najfinejše varjeno!
Poslušajte vašo priljubljeno narodno glasbo od 7:30 do 7:45 zvečer dnevno na postaji WDOK 1260,
katero vam prinaša Standard Brewing Co.
%STAiVDAKl>
biti Gospodov učenec, naj ne navezuj e svojega srca na zemeljske dobrine. Vsak resničen kristjan mora biti “ubog v duhu” (Mt 5, 3.) To se pravi, ne sme neredno hrepeneti po bogastvu, če ga nima, in naj ne navezuje svojega srca nanj, če ga ima. Tudi bogastvo, kdor ga ima, naj služi le kot sredstvo za dosego; večnega zveličanja. “Bogatin si more kupiti nebesa,” pravi ljudski pregovor. (Po .Družabni pravdi štev. 37).
(Dalje pride.)
-------o------
Za domačine v Afriki
Škofje francoske Afrike so poslali skupno pastirsko pismo go-vernatorju pokrajine in ga opozorili kot naj višjega predstavnika oblasti na problem rojstnih nagrad. Nagrade, kakor so danes organizirane,, pospešujejo poligamijo, saj se po zakonu izvaja škandalozno delo, ker se daje nagrada tudi za otroke iz nezakonite zveze. V istem listu škofje spodbujejo oblast, naj razširi tudi na kolonije delavski zakon, kakor tudi žele, naj bi se ustanovil razred malih kmetov med domačini, kar bi pomenilo velik korak k splošnemu blagostanju. Zahtevajo tudi, naj bi bila dana v javnih šolah večja važnost verskemu pouku.
-------o-------
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Blizu Nottingham Rd., na 1468 Clermont Rd., 6 sob in kopališče, 3 sobe zgorej, 3 zdo-lej, klet pod vso hišo, trd les, garaža in cementni dovoz, vse v dobrem stanju. Kličite TV-3231.	(36)
Naprodaj
Hiša 8 sob — za dohodke — narejena za 3 družine. Klet in plinski furnez na 1069 E. 66 St., blizu St. Člair. Kličite IV-1-6964.	(36)
V najem
Odda se stanovanje 3 sob z straniščem, nič kopalnice, samo odraslim ljudem. Blizu E. 61. ceste'. Kličite od 3 do 5 BR 1-0655.	(37)
The Day Care Defter
Skrbimo za otroke 214 do 5 let. Se igrajo, jedo in spijo pod nadzorstvom. Je res šola — ne samo dom.
1885 E. 79 St.	RA 1-3245
(35)
Stanovanje se odda
V najem se dobi 4 opremljene sobe za 2 ali 3 odrasle. Najemnina $75 vključuje javne naprave. Med E. 55 in E. 79 St. Kličite EX 1-1023. —(36)
Trgovska prilika
D-l in D-2 restavracija in gostilna, vse moderno in vsa nova oprema. Se mora prodati radi bolezni. Proda se za eno tretjino originalne cene. Dober promet, v industrijski okolici. Kličite MU 1-9740 ali vprašajte za Mr. Nickels ni 1091 Ivan-hoe Rd.	(37)
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega oroti revmatizmu. Vprašajte nas.
MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. __________KE 1-0034________
Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. Welding.
JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East lS2nd Street
MAX’S AUTO BOUT j SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040
Se priporoča za popravila in !
barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
Moikl dobijo delo
DIEMAKERS
Za srednje in velike dies
TOOLROOM ENGINE LATHE OPERATORS MACHINE REPAIRMEN DIE REPAIRMEN
Mi bi radi tudi govorili z
MACHINISTS
Visoka plača od ure in čas in pol za nad urno delo ter dvojna plača ob nedeljah. Dobri delovni pogoji in dodatek za življenske stroške.
Ta dela pri OBEH NAŠIH TOVARNAH, E. 93 in Woodland ter 1115 W. 152 St., ampak ZGLASITI SE MORATE V ŠT. 1 employment uradu.
MURRAY OHIO MFC. GO.
1115 E. 152 St.
_______ _______________(36)
Tool and Diemakers
Tool and Gtiiier Grinders
Samo izkušeni naj se oglasijo Morajo biti pripravljeni delati prvi ali drugi šift; dobra plača od ure Oglasite se v employment uradu
The Gabriel Go.
14500 Darley Ave.	UL 1-1000
(36)
Machine Operators
AND
Assemblers
Visoka plača od ure z dodatkom za življenske potrebščine. Prosimo oglasite se osebno v našem employment urada na Engle Rd., južno od Brookpark.
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
______________________(36)
IZDELOVALNICA RAKF.V (COFFINS)
Rabi molke za pršnje na les
SPLOŠNO DELO in NAVADNE DELAVCE
5 dni od 7 :45 do 4:15 pop Stalno delo celo leto, zavarovalnina, prazniki
in počitnice plačane
Plača od ure.
F. H. HILL GO.
2274 St. Clair Ave.
(37)
Izredna prilika
za moškega, kateri bi rad zaslužil $6000 ali več na leto. Mora govoriti angleško in slovensko, čeden, mehanično naklonjen in izkušen v. prodaji na drobno. Mora biti pripravljen se učiti in pridno delati. To je stalno delo in izredna bodočnost. Za pojasnila kličite W. F. Hann and Son, MU 1-4200 in vprašajte za L. G. Planinc, 15533 Euclid Ave.	(39);
Ženske dobijo delo
Hišno delo
Vdova, sama, želi žensko za splošno hišno deio in da bi tam stanovala. Plača $30.00 na teden. Za več pojasnila kličite FA 1-1615.	(37)
Slovenske Plošče
ŠUBELJ - BANOVEC - JADRAN in druge v zalogi pri
NOVAK’S FURNITURE
5505 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
SVanhoe 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
RIBJA PEČENICA
VSAK PETEK Godba ob sobotah
PIVO - ŽGANJE - VINO
GAY INN
6933 St. Clair Ave.
6 -
-
JOSIP JURČIČ
Sosedov sin
Gane se, zastoka in vstane trdega ležišča na goli klopi.
“Uj, gniloba gnila!” zahudi se teta Marjeta. Brašnarju se zazeha, mane si oči in krivenca za omizje. Tam podpre suho brado in upre zardele oči v Marjeto Ko vidi, da Marjeta neče vedeti, kaj ima to pomeniti, zago-drnija:
“Nu, ali bo kaj?”
“Nič bi ti ne dala, nisi vreden, da bi te pes povohal,” reče Marjeta, pa gre vender in pri nese s peči skledo, katero jame Brašnar, najprej malo ogledujoč menda nečislano jed, naposled počasi prazniti.
Marjeta nekaj časa molče gladi in zgiblje preobleko, potem naglo prestane, zagrne z zastorom oči in jame na glas jokati.
“Teh godcev pa res ni treba. Kaj tuliš!” reče Brašnar. — “Kaj ne bi! kako ne bi!” odgovori stara sestra. “Nisi š<^ dosti globoko nas pokopal, treba nam je bilo še te sramote na hišo, da si se pogoljufil in te po sem-njeh pretepajo. Da bi te bili vsaj ubili, ti nesnaga grda! Ali nimaš nič srama več . . .”
“Precej mi molči! Kaj to tebe briga!” ■
“Briga najju s Štefanom, briga! Nisem ga še videla jokati, ubozega siromaka, odkar je vz-'rastel, samo sinoči, ko mi je pripovedoval, kako grdobo si v semnji nareail in kako so s teboj-delali. Sram te bodi!”
Ko Brašnar to sliši, vrže žlico iz rok. Jesti ne more več, sestra njegova še dalje toži, on pak leže ter ne odgovori ničesar. Mogoče je, da ga je vender malo genilo in omečilo, ka je slišal, da je bilo sinu hudo zaradi njega.
VIII.
Ljudje še vender niso tako hudobni, kakor časih mislimo. Naše kreposti sicer pišejo res radi v vodo, ali naših slabostij in pregreh takisto zmerom ne vrezujejo v kamen, s časom jih
semtertja tudi pozabijo.
Tako so o Brašnarjjevi nezgodi v poslednjem semnji nekaj dnij po vsem okrožji govorili Dobil se je kdo tudi, ki je pošteno dejal: “Ne lučajmo ga s kamenjem, saj imamo vsak,svoje breme. Mož je bil morebiti pijan, pa ni vedel, kaj dela, in če je tudi dva goldinarja zme-knil, kaj, za vino mu je bilo treba!” A kmalu so ljudje to reč pozabili bol|j ali menj.
Štefan se je nekaj dnij ljudij ogibal. Mislil je, da vsacemu, kdor ga bode videl, na um pride, kako je njegov oče malovreden človek. Zlasti Smrekarjevi Franici je s poti hodil, četudi ga je v srce bolelo.
Neki dan, ko je šel na polije, moral pa jo je vender srečati. Sešla sta se na razpotji, in Franica ga je še malo pripočakala. da je prišel do nje.
“Zakaj si bil ondan iz semnja tako naglo pobegnil? Lehko fr se bil peljal z nama z očetom,” reče.
Štefan se zardi. Deklica, ki se je morebiti domislila, da mu opomin na semenj ne more biti prijeten, prevrže govorico na drugo stvar in reče:
“Tvoj lan sem zddj mimo grede ogledovala. Lep je, samo malo preredko si ga vsejal.” “Preredko se ti zdi?”
“Ko bi bil mene vprašal prej. pa bi te bila naučila. — Ali me vzameš za terico jeseni?”
“Vem, da ga ne greš tret, ako bi ti vse predivo dal,” reče Štefan.
“Kaj meniš, da ne bi znala trlice v roko vzeti?”
“Znala, vem, da bi, kakor vsaka druga, ako bi hotela.”
“Nu, edenkrat se mora začeti. Res nisem še trla, pa ko bi letos, začela bi naj raj ša pri tebi, zato — ker bo lan tako lep.” “Res? In jaz bi tebe najna-prvo prosil za terico, ko bi te mati in oče pustili iti tret, kar nač ni mogoče, in sušil bi s ta-
kim veseljem, da bi se ti samo trlo pod rokami.”
Deklica se nasmehne in vpraša: “Zakaj te pa ni nič v vas zvečer k nam?”
“Ali boste drevi kaj časa svetili?”
“To se ve da. — Ali prideš?”
“Gotovo, če le ne umrjem.”
“Umrjem! Beži, kdo bo to mislil, dokler je mlad in krepak, ko ves svet!”
“Umreti fjaz tudi ne mislim še tako naglo, to sem le tako dejal, da gotovo pridem.”
“Le pridi.”
Razideta se, Franica domov, Štefan potem na polje.
To je zlata in belega srebra vredno dekle, misli si Štefan ter si ne more kaj, da se ne bi še edenkrat obrnil in za njo pogledal. In glej! v istem hipu se je tudi deklica obrnila, da bi za njim pogledala, in tako sta se v edni misli, v ednem dejanji srečala. Drug pred družim sta se svoje radovednosti sramovala, deklica se zasmeje od daleč sem in Štefan se tudi zasmeje.
In smijala sta se ta dva, ne toliko zato, ker bi se jima bilo smešno zdelo, da gledata drug za družim, ako tudi se dobro znata in vesta, kakova sta po postavi in po obleki; smijala sta se od veselja, ali Bog vedi, zakaj.
IX.
Ob shodu, ki se je pri bližnji cerkvi praznoval, plesala je Smrekarjeva Franica najrajša s Štefanom, a Štefan skoraj z nobeno drugo. Nekateri ljudje, ki vse vidijo, opazil so tudi to.
Navadno se je Franica ob ne-neljah vozila z očetom in materjo k prvi jutranji maši. Kadar se je pripetilo, da se je sama s hlapcem peljala od desetih k maši, skočil je skoraj vselej kje me|j potem Štefan na voz in ni bilo videti, da' bi bila Smrekarjeva hči nejevoljna zaradi tega. Ljudje so opazili tudi to in še mnogo ednacega, ter vse te malosti ne morejo biti brez razloga.
Naravno je torej, da sta naposled tudi ona dva spregleda, pa si tudi povedala, kar si je uže milijon gorečih src povedalo v tihi uri, v objet ji naj višje sreče.
In ta čas, .ko sta si obljubila ljubezen in zvestobo do smrti, nista mislila na bodočnost, ni-etn dodala zanrek, ki bi se ute-
gnile gromaditi proti njuni zvezi, ni jima bila v skrbi volja ali nejevolja roditeljev niti ne vsega sveta. Čutila sta, da sta edina, čutila, da se hrepenenje ed-nega srca zliva v drugo srce, ter da objemata ljubljenje vsega, kar je in bode ljubilo.
Ljubezen ne števili. Trenutka se držeč pije srečni človek z vso dušo sladki požir, in blagor mu, ako uživa zdanjosti dar in ne da bridkosti kaliti veselja, in a-ko utopi spomin tega, kar utegne priti grencega, saj — grenkobe nas ne pozabijo ter pridejo še prerade, mislimo nanje xali ne mislimo!
Počasi pa le vstane pomislek, pravega veselja sovražnik. Pač je moralo obema na um priti, da se Ijima upanje ne smeje. Franica je znala svojega očeta, ni jej bilo lehko misliti, da bi kdaj hotel imeti Brašnarjevega sina za zeta; Štefan se tudi ni mogel motiti.
Čutila sta oba, da jima ta brezupnost kali veselje, zatorej nista, kakor bi se bila zmenila, dolgo o tem govorila Boječ se, da ne bi iz razglašene skrivnosti njune ljubezni kaj kvarnega izviralo, ogibala sta se na očitnih krajih govoriti mej seboj.
Tako se mej svetom precej
VEŽBANJE — Gen. Mohamed Naguib, ki je vzel lani poleti vodstvo Egipta v svoje roke, preskuša eno izmed pri-■ prav za telovadbo v kraljevi palači. Bivši kralj Faruk je uporabljal vse te priprave, da bi ohranil svojo “vitko” linijo.
gee TULIP TIME IN HOLLAND
GREATER CLEVELANDSKI
HOM E and FLOWER SsUrtU
fteres of blooming tulips • Houses full of ideas
...Onf of which is The National Home Builders "Trade Secrets" House.
THJE GREEN THUMB COURT • A NEW PRODUCTS FAIR
• .. Informative exhibits. .. Expert Advice
Opening day, Saturday, Feb. 28.1 p. m. to 11 p. m.
Every day thereafter...........11 a. m. to 11 p. m.
Closing day/-Sunday, March 8....lla. m. to 8p. m.
Box Office Tc<£ ADVANCE-	Including
Admission ' ^ SALE TICKETS	federal tax
at Florists, Civic Organizations and Burrows Bros.
MARCH 8_
PUBLIC AUDITORIUM ' asT^
MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE
THE MAY CO.
i®ike in dsške psfne
LEVI’S
Kadar kupujete pristne “Levi’s” dodajte 2 inča za skrčitev
Tradicionalne 11 - unč belo obrobljene denim Levi’s, v stilu Zapada, za moške in dečke . . . narejene točno tako, kot jih nosijo cowboy-i na .Zapadu. Dolge, da se spodaj lahko zavihajo, trpežne, pralne. Mere v pasu 27 do 42.
The May Co.’s Basement — Oddelek za moške obleka
S BASEMENT
Moške regularno 1.69 čislo
NYLON
spodnje hlače
Enobarvne afi vzorčaste
3 za $4
Moške 1C0% NYLON spodnje hlače, v pasu z elastiko, v beli, modri, zeleni in rumeni barvi, kot tudi v privlačnih pisanih vzorcih. Se lepo prilegajo, lahkotno perejo, se dolgo nosijo. Mere 30 do 44.
The May Co.’s Basement Oddelek za moška oblačila
dolgo ni vedelo, da je reč uže tako daleč prišla.
Nesreča pak je hotela, da se je ta ljubezen vender objavila. Eden vaških mladeničev je videl Štefana pozno zvečer, ko je pri Smrekarji uže vse spalo, pod majhnim križastim oknom Fra-ničine izbice stati in govoriti z deklico. Vedel je mladi Štefanov vrstnik, da do te sreče ne pride kdor si bodi, da je torej vse to kaj posebnega. Obljubil je sicer Štefanu, nikomur ne povedati, da ga je po noči pod oknom videl; a šel je še tisti ve-
čer v samotno kočo, kjer so njegovi tovariši žganje pili, in jim skrivnostno povedal svojo novico. Ti so jo razodeli vsak svojemu dekletu in dekleta materam, pa kar vedo matere, zve s časom ves svet.
Štefana je prej vse rado imelo; a zdajj so jeli tu in tam zabavljati nanj ter ga smešiti-Zdelo se' jim je neumno in prevzetno, da misli na Smrekarjevo hčer.
(Dalie prihodnjič)
------o-------
Oglašajte v “Amer. Domovini”

Naznanilo in Zahvala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla moja dobra teta
Marija Ferkulj
ki je previdena s svetimi zakramenti zaspala v Gospodu dne 21. decembra 1952'.
Draga pokojnica je bila rojena dne 4. februarja 1887 v vasi Raplovo, župnija Struge na Dolenjskem.
Pogreb drage pokojnice se je vršil dne 24. decembra iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Pogrebno sveto mašd z asistenco je daroval Rev. Louis B. Baznik ob asistenci Rev. Francis M. Baraga in Rev. Victor N. Tomc ob navzočnosti prevzvi-šenega škofa dr. Gregorij Rožmana. Po pogrebni sveti maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se prav iskreno zahvalim Rev. Louis B. Bazniku, ki je pokojno teto previdel s svetimi zakramenti, zanjo opravil sveto mašo in druge, pogrebne molitve. Za vse to njemu prav iskrena hvala. Dalje se zahvalim Rev. Baragi in Rev. Tomcu za asistenco pri sv. maši. Še prav posebej pa prevzv. škofu Rožmanu za navzočnost pri sv. maši in za tako lep govor. Bog plačaj!
Dalje se iskreno zahvalim vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti moje tete ter ji s tem izkazali zadnjo čast.
Enako iskreno zahvalo naj prejmejo vsi, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše moje tete.
Prav tako se iskreno zahvalim vsem, ki so na dan pogreba dali svoje avtomobile na razpolago ter mnogim tako omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Dalje lepa hvala vsem, ki so prišli pokojno kropit, ko je počivala na mrtvaškem odru ter molili za mir in pokoj njene duše. Posebej pa še onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti svete maše ter potem pokojno spremili na pokopališče vse do njenega groba.
Dalje se zahvalim društvu St. Clair Grove št. 92 WC, ter podružnici št. 25 SŽZ za vso pomoč in naklonjenost.
.Zahvala vsem za izraze sožalja bodisi ustmeno ali pismeno, ter za vso pomoč, ki smo jo bili deležni ob tej žalostni priliki.
Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba in vso poslugo.
Končno zahvala vsem, ki so kaj dobrega storili ob smrti moje tete. Vsem Bog plačaj.
A Ti, draga teta, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine, duši Tvoji blagi pa večni mir. Naj Te dobri Bog nagradi za vsa Tvoja dobra dela, trpljenje in skrbi, z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Dotlej pa: Z Bogom in na svidenje onkraj groba.
Žalujoč nečak STANLEY FERKULJ Cleveland, Ohio, 19. februarja 1953.
V’	G;-,
ŽENINI IN NEVESTE!
Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
Sl 17 St. Clair Avenue	HEnderaon 1-0628
HHHfl