Politični ogled. Država SHS V ponedeljek je prispelo v Beograd tekom predpol¦ineva kakih 30 hrvatskih narodnih poslancev in sicer najprej 15 onih, ki imajo že potrjene mandate, potem jie drugi, ki so že izročili svoje poslanske poverilnice. Prvi so se takoj pcdali v predsedstvo skupščine ter polotšili predpisano prisego. O prihodu Radičevih poslancev »e je po Beogradu že par dni silno veliko govorilo in razmišljalo, širile so se tudi vesti, da se pripravlja napad srbskih fašistov, pokret oficirske politične struje »bele roke« itd., ko so pa res prišli, pa vsega tega ni bilo, a položaj se je vendar na mah izpremeniL Pašič je podal dvoru ostavko svoje vlade in ob pol enih je bila skupščir.a že odložena do sestave nove vlade. Pozneje je šel na dvcr tudi predsednik skupščine in popoldne je bila Pašiču že poverjena sestava nove vlade, ki bi pa morala nadaljevati delo v parlamentu. Pašič je poslal predsednilcom opozicijonalnih skupin pismeno vabilo k sestanku v torek glede sodelcvanja v novi vladi. Povabilu se je odeval po sklepu celega opozicijonalnega bloka predsednik demokratskega kluba Ljufoa Davidovič, ki je v imenu bloka sporočil Pašiču, da stranke opozicije ne morejo podpirati dosedanjega režima, ker je proti njemu velika narodna večina in ker se je baš radi njega ter proti njemu ustvaril tudi opozicijonalni blok. Po takem odgovoru bi rnoral Pašič že v iorek ali pa v sredo naznaniti kralju, da ne more sestavia poslovne vlade, ker za to nima potrebne večine. Tega pa ni storil, ker se še vedno zanaša «a Pribičeviča in na njegove pristaše. Pribičevič je namreč že v torek izjavil v demokratskem kluibu, da se PaSičevo vabilo in ponudba ne da kratkomalo odkloniti. — Jaz sem vedno sodeloval z Ijudmi, ki stojijo necmajeno ita stališču vidovdanske ustave in ko sedaj Pašič na tej podlagi vabi k sodelovanju, se moram poprej še posvetovati s svojimi prijatelji. — Tako približno je dejal in s tem je rešitev položaja za nekaj časa v njegovih rokah.  Če dobi na svojo stran kakih 20 demokratskih poslancev, kar je pa zelo težko, bo skušal Pašič z njimi in s Turki prevzeti novo vlado. Neznosno stanje bi se s tem Eavleklo za nekaj dni, za Pašičevo vlado pa končno le ne bo rešitve, ker ima hrvatsko narodno zastopstvo tudi za Pribičevičevo družtoo dovolj močno rezervo ter bo opoeicija še vedno lahko zmagala radikale, Turke in peščico Pribičevičevih pristašev. Član predsedstva HRSS v Zagrebu dr. Krnjevič je dale glede sedanjega položaja sledečo izjavo: Stvari so »e torej razvile tako, kakor smo mi pričakovali. Mi smo bili prepričani, da Nikola Pašič ne bo čakal, da bi ga »trmoglaviK v skupščini, marveč da bo podal ostavko, čim poslanci naše stranke pridejo v Belgrad. To se je tudi egodilo. Nikola Pašič ni padel na proračunu in proračun tudi še ni sprejet, vendar ima to tudi dobro stran. Odgoditev sej narodne skupsčine ne predstavlja sedaj tiste nevarnosti, ki bi nastala, če bi bil proračun že sprejet. Gotovo je, da bo narodna skupščina zopet pozvana na delo, čim bo rešena krlza. Moje mišljenje je, da se bodo vse stvari razvijale redno in da ne bo prezrt nihče, ki Kvore uspešno sodelovati pri reševanju krize. Glavno skrb ea to stvar pa imajo načelniki opozicijonalnega bloka, katerim je z naše strani zagotovljena vsa pomoč. Kar se tiče proračuna, bomo mi postopali tako, da naredimo vse, da g. Nikola Pašič nikakor ne dobi zopet vlade v svoje roke. Kar se tiče nadaljnjega razvoja stvari, se o tem podrobno ne more razpravljati. Mislhn, da se bližamo volitvam, ki so potrebne posebno zato, da se vidi razpoloženje v Srbiji. V Srbiji so pcsebno potrebne svobodne ¦rolitve in mi upamo, da bodo iz volilnega boja izšle Knatno ojačene stranke, ki so za sporazum in s katerimi »e bomo sporazumeli ne samo v taktičnem, marveč tudi V mnogih programatičnih vprašanjih. Mi smo šli v Belgrad tako hitro, ker smo dobili v soboto poziv od opoeicijonalnega bloka. Svoj prihod smo radi stvari same držali tajno. V Italiji je praznoval v nedeljo fašizem z velikimi paradami svojo obletnico. V Rimu je imel Mussolini proslavni in tudi volilni govor, v katerem obljublja Italiji velik napredek ter da jasno razumeti, da misli pota do tega voditi na škodo dmgih narodov. Meje rned Jugoslavijo in Italijo je imenoval srnešne ter kazal s tem svoj apetit še po novih delih naše zemlje. Grčija. V torek se je Grčija na dan obletnice svoje neodvisnosti proglasila za republiko. Do tega je prišlo po sporazumevanju med strankami, ki dobro napreduje. Vojaška stranka in voditelji vseh parlamentarnih skupiii so sklenili ustanoviti Ligo za sprevo v Grčiji. jPrvič v desetih letih se bo tore) poskusilo odpraviti ljute boje med rojalisti, Venzelisti in republkanci. Po vsej deželi ta* akcija zelo napreduje. Zveza državnih uradnikov objavlja resolucijo, ki odobrava prizadevanja vlade Papanastasija in v kateri se izraža želja, da končno zmaga v deželi duh sprave. Rusko-mmunska l^onfefenaa. se vrši na Dunaju ter ima na dnevnem redu precej vprašanj medsefoojnih odnošajev. Domnevalo se je, da se bo konferenca takoj prekinila, kakor hitro bi Rusi spravili na dnevni red vprašanje Besarabije, katero so Rumuni po vojni odtrgali od Rusije ter spravili pod svojo oblast. Konferenca še vrši svoje delo, Rusi so pa izjavili, da bodo zahtevali glede pripadnosti "Besarabije narodni plebiscit pcd mednarodnim nadzorstvom. PROSVETNA ZVEZA V MARIBORU. NAŠI MLADINI IN MOŽEM! Današnji čas lahko imenujemo čas organizacije. Vse se organizira in le redkokdaj bomo naleteli še na ugovor, češ, čemu je treba teh strank, čemu teh organizacij. Vsled današnjih življenskih razmer se mora vsak zavedati, da ie v organizaciji je moč, da bo le potom organizacije nekaj dosegel, česar bi bilo samcmo izključeno doseči, ali bi bilo vsaj z velikim trudom dosegljivo. Ako izvzamemo našo najvažnejšo in največjo organizacijo, ki skrbi za naš dušni blagor, to je sv. katoliška cerkev, vidimo, da so različni temelji, na katerih stojijo prosvetne organizacije. Najvažnejše so pa gotovo poiitično-gospodarske in prosvetno-izobraževalne orbesedi. ganizacije in o poslednjih hočemo izpregovoriti par Ne da bi se hvalili, ali gotovo je to, da stojimo Slo- venci glede izobrazbe na višji stopnji, kot naši bratje doli na jugovzhodu naše državc, ker nii smo pač črpali vsled svoje zemljepisne lege precejšen del svoje omike iz bogatega vrelca zapadne kulture. Gotovo pa je ludi, da smo si mnogo dobrin ustvarili sami, h čcmur so nam v veliki meri pripomogla mnogoštevilna naša izobraževalna in bralna društva, naša mladinska vzorna orlovska organizacija in lepo ddujoče Dckliške zveze. — Naši voditelji, pokojni dr. Krek, dr. Korošec in drugi, so dobro razumevali zahteve časa, zavedali so se, da bo moglo le ljudstvo, ki bo vsestransko izobraženo na podlagi večnovcljavnih krščanskih resnir, uspešno kljnbovati verskim in narodnim nasprotnikom, zato snovanje in ustanavljanje gori imenovanih društev. Lepo in bujno so se razcvitala ta društva; vladalo je v njih življenje polno veselja, v mnogih krajih so si postavili večje ali manjše društvene domove, ki bodo šc poznim rodovom govorili in pričali o delavnosti njibovih usta- noviteljev in bodrili k vztrajnemu delu. Med svetovno vojuo je društveno življcnje zaostalo, v mnogih krajih popolnoma prenchalo. Po vojni se je začelo polagoma vzbujati novo življenje, loda nc povsod. V mnogih krajih še čakajo na kralja Matjaša, ki naj bi vzbudil spečo vojsko in jo pcljal v nove boje, nc zavedajo se, da se nam približuje nevihta, ker tam iz daljave se podijo tcmni oblaki, grozeči z bliskom in gromom. V Ljubljani so ustanovili naši nasprotniki Zvezo kulturnih društev in »Jutro« št. 64 z drie 14. marca t. I. piše: »Treba torej snovati povsod izobraževalne, mladin ske, ženske in druge uepolitične organizarijc z odločno napredno barvo. Polem pa jih opremiti s knjižnicami, časopisi, s predavanji in raznimi skupnimi nastopi, ki jačijo društvo in mu ohranijo stalno živabnost (pevci, tamburaši, dramatični odseki).« Tako demokrati. In samostojneži? Vidcč, da so si skrbali orožje nad politično izšolanimi našimi možnii, so si z nova nabrusili svoje orožje in namerili so ga proti mladini, ustanovili so »Zvezo društev kmetskih fantov in deklet« in začeli izdajati list »Gruda«. Ni nas strah, ne bojimo se teh pojavov, vendar podcenjevati tega tudi ne smemo, ker to so ljudjc, ki bodo prišli k tebi, slovenska mladina, v ovčji obleki, znotraj pa bodo grabljivi volkovi, zato bodimo čujcči. Opozarjamo na to tudi našo duhovščino! Lepo število izobraževalnih in bralnih društev, orlovskih odsekov in Dekliškib zvez imamo v lavantinski škofiji, vendar še ne povsod. Zato mora biti naše geslo: V vsaki župniji morajo bili naša drušlva. Vsak mož naj bo član Kmetske zveze kot stanovske in. izobraževalnega, ozir. bralnega drušlva, kot prosvctnc organizacije. Vsak naš fant, ako nočc bili član orlovskega odseka, naj bo član izobraževalncga društva, vsako dekle naj bo poleg Marijlne družbe, gotovo članica Dckliške zveze. Za prospeh naših organizacij pojdimo z združenimi močmi vsi na delo. —l.j. Včlanjena društva, p-ozor! Znlžanjc laks od 20 odstolkov na 10 odstotkov. Prosvetni oddelek za Slovenijo v Ljubljani je z odlokom z dne 15. III. 1924, št. 3718 potrdil v zmislu (-lena 103, ločke 1. in 2. Pravilnika za izvršcvanje določil o taksah iz zakona o trošarini, taksah in pristojbinah (Uradni list št.376-23), da so gle- dališke predstave, ki jih prirejajo Prosvetna zTeza v Mariboru in v nji včlanjena društva umetniško-diletantske, oziroma umetniškc, torej, da se plačajo pri teh prireditvah od vrednosti prodane vstopniee inesto 20 odstot. le 10 odstot. pristojbin. Prireditev ne sme biti združena s plesno zabavo, (kakršne naša društva sploh ne ^mejo prirejati!), ker je sicer treba plačati polno takso. Nadalje so leh olajšav dcležai samo v Prosvetni zvezi včlanjena društva. Zato opozarjamo jiouovno vsa ona društva, ki inorda še niso poslala prislopne izjave, da slore to nemudoma. Prosvetna zveza bo poslala vsem včlanjenim društvom, najprej onim, ki bodo za to prosila, overovljeno potrdilo o pravici do znižanja taks. Stroški za to znašajo 14 D. S tem potrdilom ia s potrdilom o sprejemu v Prosvetno zvezo se bodo izkazovala društva pristojnim finančnim oblastem. V Ptuju je v ncdeljo, dne 23. t. m. seslanek -odbornic DZ nad vse pričakovanje lepo uspel. Župnije, kjer še imajo DZ a jih bodo v kratkem ustanovik-, so tudi poslale zastopnice. — Prva dva okrajna scstanka DZ v Celju in v Ptuju sta pokazala, da bodo DZ t doglednem času postale lepa, izpopolnjena, disciplinirana dekliška organizacija na Štajerskem. — Tajništvo Prosvetne zveze.