Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 23. julija 1938 Štev. 165. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Grajski trg 1 I TeL uredništva in uprave 24-55 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri I Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din I Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. roč. št. 11.409 99 JUTRA 99 Japonski ultimat Po nekaterih vesteh iz Moskve se zdi, da je točna vest, da je Japonska poslala Rusiji ultimat. Litvinov je bil uradno obveščen, da bo Japonska prisiljena rabiti silo, če Rusija ne bo spoštovala nedotakljivosti mandžurske meje ter takoj umaknila svojih čet z mandžurskega ozemlja okrog Čangkufenga. Rusko-japonski spor se je resno poostril. Japonski poslanik Sigemicu je snoči sporočil sovjetski vladi, da japonska vlada odklanja odgovor Litvinova na njen protest zaradi obmejnega incidenta ob mandžurski meji. Japonska vlada izjavlja, da mora sovjetska vlada odrediti umik svojih čet z zasedenega obmejnega ozemlja, ker bo drugače prisiljena proučiti, ali bi ne bila umestna uporaba sile. Dne 12. julija je 40 ruskih vojakov zasedlo nedaleč A mandžurskega obmejnega mesta Hunčuna v neposredni bližini tromeje, kjer se stikajo Mandžukuo, Koreja in ozemlje Sovjetske unije, goro Čangkufeng, ki obvladuje daleč na okrog mandžursko in korejsko ozemlje ter dolino in ustje obmejne reke Tomen do korejskega pristanišča Rašina. Sovjetski vo jaki so se na višini utrdili. Za njihovo zaščito so se zbrali v pristanu Posjeta močni ruski oddelki, obenem pa nadzirajo ob mejijo področje ruski letalci. Hunčun je pomembno trgovinsko mesto za tranzitni promet, ker je le 45 km oddaljeno od Po-sjetskega zaliva, ki sega globoko v deželo in je izborno pristanišče za velike ladje, ki pa je prav tako kakor luka Vladivostok po 3 do 4 mesece na leto zamrznjen. Po zasedbi obalnega ozemlja je bila meja potegnjena vzdolž Usurija naravnost proti jugu, zahodno od Nikolska hi Vladivostoka, ter dalje v loku k morju, ki obkroža na kakih 20 km daljave Posjetski pristan. V splošnem poteka tukaj meja na nizkem gorskem hrbtu brez gozdov, napol med Posjetskim zalivom in Hunčunom ter dalje proti Tumetni. Posjetski zaliv je zaradi svojega položaja v tesni zvezi z Vladivostokom, glavnim oporiščem ruske vojne mornarice na Tihem oceanu ter ima zaradi tega poseben pomen za obrambo južnousurskega obalnega ozemlja. Ko so 1. 1889 zgradili v Vladivostoku utrdbe in vojno pristanišče, so utrdili tudi vhod v Posjetski^ zaliv. Spričo tedanje majhne dalekosežnosti topov je smatrala Rusija, da je meja proti zapadu dovolj daleč potisnjena zaradi varnosti Posjetskega zaliva s kopnega. Z napredkom vojne tehnike se je položaj bistveno spremenil in bo pač v tem vzrok za sovjetski ukrep. Uradno poročilo zunanjega ministrstva ugotavlja, da je na sestanku s komisarjem za zunanje zadeve Litvinovim predložil japonski poslanik Sigemicu v Moskvi kompromisno rešitev ;spora na mandžur-sko-ruski meji. Poslanik je zahteval, naj se najprej vzpostavi status quo, nakar se bo Japonska pričela pogajati o razmejitvi spornega ozemlja. Istočasno je protestiral proti umoru nekega japonskega orožnika na istem ozemlju. Litvinov je tako japonski predlog kakor rndi japonski protest Odločno odklonil. Na vprašanje novinarjev, ali so resnične vesti tujega tiska, da je poslanik Sigemicu pri tej priliki omenil, da je Japonska pripravljena s silo uveljaviti svoje zahteve, je zastopnik japonskega zunanjega ministrstva odgovoril, da ni Sige-micu nikdar kaj takega dejal. Na drugo vprašanje kakšne ukrepe bo sklenila sedaj Japonska je zastopnik zunanjega ministrstva odgovoril, da vsa diplomatska sredstva še niso izčrpana. V pogajanjih z Moskvo je potrebna potrpežljivost, to- Slovesna otvoritev mednarodnega tekmovanja letečih modelov v Lubljani LJUBLJANA, 23. julija. Na ljubljanskem letališču je bila danes otvoritev mednarodne tekme letečih modelov. Kot zastop nik Nj. Vel. kralja, ki je daroval za zmagovalca lep pokal, je prisostvoval slovesnostim, topniški brigadni general Živojin Pavlovič. Vojnega ministra je zastopal poveljnik 16. topniškega polka polkovnik Mihael Lukane. Navzoč je bil tudi poveljnik jugoslovenskega letalstva general Du šan Simonovič, nadalje poslevodeči preds. jugoslovenskih »Naših kril« polkovnik Tadej Sondermayer, ki je pozdravil za- stopnika Nj. Vel. kralja ter druge odličnike. Naglašal je, da se udeležuje starta 10 udeležencev z 12 modeli, kar je zelo razveseljivo, saj sodelujejo topot v tako močnem zastopstvu samo Anglija, Češkoslovaška in Nemčija. Zatem je še spregovoril general Dušan Simonovič, ki je želel mednarodni tekmi letečih modelov čim lepši uspeh in sporočil pozdrave Nj. Vel. kralja. Po končanih pozdravni!} govorih so sledili starti, ki se nadaljujejo danes ves dan in jutri dopoldne. Rezultati tekem bodo znani v ponedeljek. pM&uki Rdeči orel Strahovita katastrofa poljskega letala: 14 mrtvih BUKAREŠTA, 23. julija. Pri Campo-lungu na romunskih tleh se je pripetila strahovita letalska nesreča. Veliko letalo poljske zrakoplovne družbe, ki oskrbuje letalski promet med Varšavo in Bukare- što, je iz še nepojasnjenih vrokov treščilo na tla. 10 potnikov s 4 člani posadke je bilo pri priči mrtvih. Katastrofa je zbudila obilo sočustvovanja z žrtvami lčtalske katastrofe. Vrnitev angleške kral evske dvojice v London da Japonca je v vsakem primeru pri-lukrepe. PARIZ, 23. julija. Po snočnji večerji v Ouai d’ Orsaj je bil velik koncert, ki so mu poleg angleškega kraljevskega para prisostvovale tudi mnoge druge ugledne osebnosti. Umetniški program so izvajali najodličnejši člani pariške opere in baleta. Po zaključitvi umetniškega programa ob 23.15 sta se kralj in kraljica ter predsed. Lebrun s svojo gospo pokazali na balkonu. Nepregledne množice ljudi, ki so se zbrale okrog palače, so jih sprejele z burnim vzklikanjem in silno navdušenimi manifestacijami. Reka Seina in mesto sta se bleščala v morju luči. Ob pol 22. sta se kralj in kraljica umaknila v svoje prostore, predsednik Lebrun in gospa pa sta se vrnila v Elizejsko palačo. Ker so množice okrog Ouai d’ Orsaya še nadalje navdušeno vzklikale kralju in kraljici, sta se morala ponovno pokazati na balkonu. Po ulicah Pariza so se še dolgo potem razlegali vzkliki v čast angleškega kralja m kraljice. Danes je bil zadnji dan bivanja angleške kraljevske dvojice v Franciji. Kralj in kraljica sta ob 10.30 s posebnim vlakom odpotovala v Villers-Bretonneux, kjer je kralj odkril spomenik med svetovno vojno padlim avstralskim vojakom. Visoki gostje so obedovali v vlaku, ob 13.20 pa so izstopili v Villersu, kjer jih je pričakovala ogromna množica ljudi, ki jim je priredila burne ovacije, častni pozdrav so izvršili avstralski oddelki v svetlorja-vih uniformah. Kmalu za kraljem in kraljico je prispel v Villers s posebnim vlakom tudi preds. republike Lebrun v spremstvu več članov vlade. Predsednika Lebruna je ob prihodu na pokopališče, ki je last angleške države, sprejel kralj Jurij. Spomenik je visok štirivogelni stolp, zgrajen na holmcu, ki so ga v svetovni vojni z velikimi žrtvami osvojile avstralske čete. Pred vhodom je tvorilo špalir 4000 mož pehote. Kralj je imel pred odkritjem spomenika kratek govor, v katerem je omenil, da je spomenik posvečen hrabrosti 11.000 padlih avstralskih vojakov. Smo na mestu, je poudaril, kjer so se bili krvavi boji. Spomenik, ki krasi ta grič, naj bo za vse čase spomin na junaške borbe avstralskih rojakov. Za kraljem sta govorila predsednik republike Lebrun in avstralski namestnik ministrskega predsednika. Ob 15. se je pravljena, da izvrši položaju primerne kraljevski par poslovil od predsednika Lebruna in njegovega spremstva ter se s posebnim vlakom odpeljal v Boulogne, kjer se je vkrcal na jahto in vrnil v Anglijo. Do Boulognea ju je spremljal zunanji min. Bonnet. Pred Boulognem je bila zbrana francoska mornarica, ki je spremila kraljevsko jahto 8 milj daleč na morje, kjer so jo pričakovale angleške vojne ladje. PARIZ, 23. julija. AA. V svojem govoru se je predsednik republike Lebrun pokhi-nil padlim vojakom, nato pa se je obrnil do angleškega kraljevskega para in dejal: »Poglavarju francoske države je drago, ker stoji pri tej ganljivi slovesnosti poleg Vaših Veličanstev, posebno nas je pa vse ganila želja Vašega Veličanstva, da naj bo vaš prvi obisk na Francoskem ob času, ko odkrivamo spomenik. Pred kratkim ste izjavili, Veličanstvo, da sta prijateljstvo med našima dvema narodoma in njun ideal pravice najboljše poroštvo za mir na svetu. To trditev so včerajšnje svečanosti še ponovile in njen odmev ne bo tako hitro izginil; ta trditev ima v neprimernih urah sedanjosti velik pomen. Naj bo našim narodom kažipot pri delu in apel na vse.« Nazadnje se je Lebrun zahvalil v imenu Francije avstralski vladi in njenim prisotnim triinistrom ter vsem ostalim Avstralcem, ki so prepotovali oceane, da so mogli prisostvovati tej slovesnosti in se pobožno približati kraju, kjer so se sami nekoč borili. PARIZ, 23. julija. Angleški vojni minister Hore Belisha je prispel danes z letalom v Amiens, kjer je prisostvoval odkritju spomenika padlim avstralskim vojakom v Villersu. Pred svečanostjo odkritja je imel vojni minister daljšo konie-renco s šefom francoskega generalnega štaba in vrhovnim poveljnikom generalom Gamelinom, pri kateri je bil navzoč tudi šef angleškega velikega generalnega štaba lord Gort. Jutri bo vojnega ministra sprejel Daladier. Kakor zatrjujejo v pariških političnih krogih, se gibljejo razgovori, angleškega vojnega ministra v okviru splošnih političnih razgovorov, ki so se spričeli med obiskom angleškega kraljevskega para v Franciji. Danes je prispel v Pariz z angleškim le talom šef generalnega štaba angleških le- j talskih sil, sir Cyrill Nev^ll. i »Del. pol.« poroča v št. 69: »Zunanji minister v Schuschniggovi vladi dr. Guido Schmidt je bil imenovan za ravnatelja največje avstrijske tovarne municije v Hir-tenbergu. To je eno najbolje plačanih mest v Avstriji. Schmidt je bil tisti Schusch niggov minister, ki je dne 12. marca najbolj pritiskal na predsednika Miklasa, naj odstavi Schuschnigga in imenuje Seyss-lnquarta za kanclerja. — Na spopadu med oddelkom avstr. SA in oddelkom SS je bil prejšnjo sredo ubit SS obersturmfiihrer Maks Pesehke. To se tudi uradno potrjuje. SA oddelek je bil razpuščen, štirje SA možje, med katerimi se nahaja domnevni morilec, pa so aretirani. — Rdeči orel je grb in znak Tirolcev. Pod znakom rdečega orla so vodili Tirolci vse osvobodilne boje, tudi za časa Andreja Hoferja proti Bavarcem in Napoleonu. Zaradi tega je rdeči orel pri Tirolcih zelo v časteh. Sedaj je rdeči orel na Tirolskem prepovedan, ker da je postal poleg kljukastega križa nepotreben. — Zatočišče bo našel samo še v južno-tirolskih planinah.« Verjamete ali ne? Pod tem naslovom poroča »Nova pravda« v zadnji številki: »da so se v Arhilu v Maroku uprle marokanske žene in osvobodile mnogo marokanskih mladeničev, ki so jih pobrali za Francovo vojsko; da so se na japonskem otoku Formozi japonski vojaki uprli proti vojni in da so zato odposlani na Japonsko k sodbi; da so ognjeniki zadnja leta zelo miroljubni ob dejstvu, ker ljudje izmečejo iz sebe že itak dovolj žvepla in ognja; da je ljubljanski Marijin trg podoben cirkusu »Renlow«; da je interesantno to, da se nahaja stadion slovenskih fantov na Tyrševi cesti, t. j. na cesti ustanovitelja vsega sokolstva; da se je tedaj iz raznih ustnih in pisanih poročil dognalo, da se je za dni »zleta slovenskih fantov« ...; da je slišat: v Ljubljani govorice, da je neobho-dno potrebno, da bi se ustanovilo društvo za resnično objavljanje številk; da bodo tisti, ki vedno vidijo manj ljudi kot jih je, v resnici nasedli enkrat sami svoji gorečnosti, in sicer, da bodo enkrat svoje vrste šteli, misleč, da štejejo nasprotne, pa bodo videli, da se to pomanjšano število približuje celo številu, ki ga je z besedo označil z: »zelo malo«.« Obmejni utrinki »Del pol,« poroča v št.‘69: »Kako je na meji? V nedeljo je bilo v obmejnem Pankraciju na Kozjaka cerkveno proščenje, katerega se je udeležilo, kakor običajno, mnogo domačinov, pa tudi sosedov iz bližnjih obmejnih krajev Nemčije. Mariborski izletnik, ki je bil tudi ta dan na meji, je mogel opaziti prav zanimive stvari iz življenja tu ob meji. Sosednji Nemci so prišli vse od Lučan in od Arve-ža. in celo še iz bolj oddaljenih krajev, h židjeuja ut sveta Tudi živali imajo padalo Kako frčijo »leteče ribe" — »Leteča žaba", krilati zmaj, leteča veverica, opica s padalom, leteča kača Krasen je pogled, posebno še privlačen mornarje končuje ta igra narave v loncu v kuhinji. Potnike pa zanima vprašanje, kako in zakaj lete te ribe, čemu se izne-verjajo svojim sovstrnicam. Vse »leteče ribe« imajo izredno povečane prsne plavuti, ki jim služijo kakor krila. Temu pa ni tako, ker ribe ne morejo leleti z lastno močjo kakor .•'tiče in hrošči, temveč zato, ker so te plavuti, čeprav povečane, vendarle premajhne za frčanje. Razen tega manjka ribam mišičje za pokrete pri letanju. Ribe se vzdignejo nad površino vode navadno, kadar jih goni sovražnik. Vzamejo zalet in se vzdignejo nad površino. Pri tem so plavuti povsem ukočene. Ko dosežejo naj-višjo višino, prične jadrati. Tudi zračne včasih vzdignejo do palube, ker jih je zanesla topla struja iz kabin. Ko pridejo na palubo, zmanjka zračnega toka in ribe popadajo na deske. Ako strogo gledamo, niso to prav za prav leteče ribe, ampak ribe s padalom, :.a otroke, kadar zleti iz morja kaka ribi ali celo majhna jata, da se potem spet spusti v morje. Takrat radi govorimo o letečih ribah, a neka ribja vrsta v našem Jadranu je celo dobila ime morske lasta-vice. So celo ribe, ki gredo na kopno; tudi na našem Jadranu so. Eno izmed njih, imenovano babica, je proučeval dr. Tonko šoljan v Splitu. Vendar ta amfibijska riba ne leti. Ona se, ko jo zanese val, oprime grebenov in tam polovi rake, ki so se naselili na grebenih v času plime. O letečih ribah pripovedujejo posebno potniki, ki so potovali po tropičmh morjih. Pravijo, da je to nepozaben pogled. Iz morske globine švigne naenkrat sred: dežja kapljic jata rib, leti nad površino vode, pri čemer sledi gibanju valov, in nato zopet izgine v morju. Ako je noč, se zgodi, da udari, bodisi da ne vidi ladje, bodisi da se ne more umakniti, v bok ladje, ali pade skozi okenca kabin v notranjost ali pa obleži celo na polubi. Za kakor padalo in žival kroži v zraku in se počasi spušča na tla. V bližnji okolici te žabe je tudi nek kuščar, ki je prešel k akrobatom s padali Nevarno je njegovo ime »leteči zmaj« a'i »krilati zmaj«. To je sicer popolnoma ne-navarna živalica, vprav fantastično pisana. Njen aparat za letenje sestoji iz pet ali šest takoimenovanih nepravih reber med katerimi je razpeta polkrožna kožica Sama žival je dolga z repom okoli cm vendar se pa lahko s pomočjo svojega padala spusti z drevesa 6—10 m daleč Kadar pa miruje, lahko svoje padalo zloži ob telesu. So pa tudi sesalci s padali. Zanimiv je tak predstavnik, sorodnik naše veverice. Med prednjimi in zadnjimi nogami ima na vsaki strani svilasto kožico in kadar raz-krči noge, napravi s to kožico padalo, s katerim se lahke spušča v daljino do 20 metrov. Toda ne samo padalo, tudi košat, širok rep dopušča živalci jadranje v zraku, s katerim lahko prav dobro krmari. V tropskih krajih je več sorodnikov ja drajoče veverice s padali. V Avstraliji je vse polno najrazličnejših takih živalic. Že v pregovor je prišlo, kako rad opice vse posnemajo. In glej, tudi v opičjem rodu imajo padalarja. Prste na zadnjih nogah, razen palca, ima povezano s kožico, kar mu, kakor drugim padalskim skoro v večjem številu, kot slovenski domačini. Če se človek spomni na novo kulturo, kot jo vidi morda od marca naprej v Gradcu in njene odmeve in odseve tudi v Mariboru, se mu kar čudno zdi, kako da so vsi ti ljudje oblečeni ravnotako, kot naši slovenski domačini, ki so prišli iz Remšnika, iz Brezna in od drugod in da do njili, štajerskih alpskih Nemcev eš iiič ni prodrla »alpska« -noša belili dokolenk, dirndlov in podobnih stvari. Ker so na vrhu poleg cerkve le še tri druga poslopja, v katerih je v vsakem gostilna, se je oči-vidno že zato moralo žegnanje vršiti bolj tu, kot v cerkvi. — V gostilni na nemški strani — meja gre tik čez vrh — ni bilo nikogar, tudi nemških sosedov ne, ki so se pa zato tembolj pridno zalagali v obeh slovenskih gostilnah. Plačevali pa so našim natakaricam, ki vršijo ta svoj poklic menda samo, kadar je na vrhu »maša-, že pridno v novi valuti — v markah, pri tem pa so se še vedno poprej vsako vsoto preračunali v šilinge, saj dobre stare Avstrije menda ni mogoče tako hitro pozabiti. To preračunavanje je očividno tem lažje, ker je tudi nova vlada obdržala še stari avstrijski drobiž, le da se prejšnjim kovancem po 2 in 10 grošev in menda tudi drugim pravi sedaj pfenigi in se jih zaračuna po 2 in 10 pfenigov, čeravno je na njih še vedno napisano, da so to groši in vkljub zamenjavi poldrugega šilinga z 1 marko. Naši gostilničarji jim sicer priznajo za vsako marko komaj po din 10, zamenjajo pa jo menda potem po 11 ali 12, čeravno tla znaša oficijelni tečaj znatno več. Vendar se nemški gostje nad tem prav nič ne razburjajo, saj sta kljub temu pečenka in vino še vedno »wunder-bar billig«. — Malo težki in dobre volje odhajajo v popoldanskih urah domov. Pri razpravljanju o razmerah tam preko so precej previdni, le tisti, ki so bili poprej pod Šuštiikovo patriotsko fronto »ilegalni« in so sedaj postali »legalni« s privili-giranim znakom stranke, ki ga smejo nositi samo prejšnji ilegalni člani, upajo, da se bo izboljšanje pokazalo v jeseni, če bodo svoje kmečke pridelke prodali kaj dražje, kot so jih prodali lani in prejšnja leta.« Zakaj »Del. pol.« poroča v št. 68: »V koncentracijskem taborišču Dachau sta tudi kne za Maks in Ernst Hohenberg, sinova bivšega avstrijskega prestolonaslednika Fr. Ferdinanda in Zofije Hohenberg. Ernst ie bil poslan v taborišče, ker je nekaj dni pred »anšlusom« razbil šipo na izložbi, v kateri je bila postavljena Hitlerjeva slika. Kaj naj bi bil zagrešil Maks, ni znano. Domnevajo, da je zaprt zaradi tega, ker je bil kot mlad deček priča sestanku na gradu Konopišt dne 12. junija 1914 med nemškim cesarjem Wilhelmom II., Francem Ferdinandom in še nekim tretjim gospodom z belo špičasto brado. Na tem sestanku, ki se je vršil šest tednov pred sarajevskim dogodkom, so pretresali vojni načrt proti Srbiji. O tem poroča te dni beograjska »Politika« v obširnih člankih.«. ribe, ki jim telesni ustroj dopušča, da se j živalim omogoča zračno jadranje, ako pade r veje. Na koncu naj še omenimo »letečo kačo«. V Indiji je doma. živi na drevju in se s silno brzino plazi po vejah, najraje skozi krošnje, kjer lovi svojo hrano. Kadar pride na konec krošnje ali veje, sproži svoje telo kakor palico ter potegne trebuh med dve vrsti določenih lusk. Tako na stane plosnata udarina in — kača je pri pravljena za jadranje. Kakor vidimo, je priroda obdarila mnoge živali s padali, v svrho napada ali obrambe ali najenostavnejše: za ohranitev vrste. vzdignejo in potem spuščajo. So pa tudi druge živali s padalom. Da ostanemo v tropskih krajih. Na otoku Javi in Sumatri je velika žaba, ki jo imenujejo leteča žaba. Domačini Malajci jo imenujejo po njenem zvočnem glasu, ding dong. Tudi ona se hram s kukci. Zelene barve ]e, na trebuhu živoruinena. živi v krošnjah javanskih pragozdov. Ako na lovu skoči predaleč, se ne ubije. Priroda ji je namreč dala posebno velike nege z nenavadno velikimi prsti, med katerimi je plavalna mrenica. Kadar razširi noge in prste, nastane velika ploskev, ki ji služi Čez tri leta zopet nevarnost za zemijo Šele zdaj so zvezdoslovci objavili poročila o veliki nevarnosti, ki je grozila lani naši zemlji. Pravijo, da je 30. oktobra I. 1937. manjkalo samo pet in pol ure, pa bi bila udarila v zemljo majhna zvezda, ki se ji je vedno bolj bližala. Zvezdo so odkrili 24. oktobra. S silno hitrostjo se je bližala zemlji. Med zvezdoslovci je zavladala velika napetost, pa tudi strah. Niso pa hoteli o nevarnosti obvestiti ljudi, ker bi bil nastal po svetu strašen poplah. Ko se je že zdelo, da je nesreča neogibna, je naenkrat izpremenila svojo smer in zdrvela naprej v vesolje. Od zemlje je bila odaljena samo okrog 560.000 km. V vesolju taka razdalja ne pomeni nič. To nebesno telo, ki je pomenilo veliko nevarnost za zemljo, je odkril dr. Rein-muth iz Heidelberga, zato je po njem dobilo ime »Reinmuthovo telo 1937«. Kaj bi se bilo zgodilo, če bi bila trčila skupaj ta planet in naša zemlja? Na to vprašanje je odgovoril predsednik Angleškega zvezdoslovnega društva dr. M. Davison takole: Reinmuthovo telo meri v premeru samo okrog 3 km, vendar bi bilo pa napravilo na zemlji več sto kvadratnih kilometrov obsegajočo jamo. To bi se bilo zgodilo tam, kjer bi bil planet padel na zemljo. To pa še daleč ni vse. Ob trčenju bi bila nastala strašna vročina, da bi bilo sežgano na več sto kilometrov daleč naokrog vse, kar je na zem lji. Poleg tega bi se bilo streslo vse ozračje okrog zemlje in posledica bi bila smrt stotisočev bitij, živečih v onem delu zemlje, kjer bi bila nastala nesreča. Človeštvo si torej lahko čestita, daje šla ta nevarnost mimo zemlje. Pravijo, da bomo ta planet spet videli približno čez tri leta, ker bo spet drvel mimo naše zemlje. Upajmo pa, da nam bo tudi čez tri leta prizaneseno, kakor nam je bilo lani. Dohodki filmskih zvezdnikov Iz Amerike je prišla zanimiva statistika o številu in posetu kinematografov na svetu. Ob koncu 1. 1936 je bilo na vsem svetu 97.000 kinematografov, ob koncu lanskega leta pa samo 89.097. V Ameriki imajo 16 tisoč 98 kinematografov, v katerih je prostora za 10,720.420 gledalcev istočasno. To pomeni, da pride na eno predstavo povprečno 640 gledalcev. Po neki ameriški statistiki je bilo lani v kinematografih vsak teden povprečno 84 milijonov ljudi. Tudi angleški podatki kažejo, da poset kinematografov stalno narašča. Od leta 1920 do 1933 je nara-stel za 30%, če vzamemo tedensko povprečnost. V Angliji je dalo lani 1,120.000 obiskovalcev za vstopnice 45,000.000 funtov. Oglejmo si še dohodke ameriških filmskih igralcev, režiserjev itd. V oklepaju je znesek, ki ostane poedincem po od-računanju raznih javnih dajatev, zavarovalnih premij itd. V tem seznamu so tudi nekateri znani filmski producenti, ki pa stoje za znanimi filmskimi igralci. Zanimivo je, da je znani producent Schenck na predzadnjem mestu. Dohodkov imajo: Gary Cooper 370.214 (127.753 dolar.* Ronald Colman 362.500 (126.056) Claudette Colbert 350.833 (123.489) Mae Westova 323.333 (117.439) Madelaine Carroll 287.913 (109.405) Warner Baxter 284.384 (108.558) Marlene Dietrich 269.333 (104.945) Darryl Zanuck 260.000 (102.706) Ruth Chatterton 249.500 (100.176) Charles Boyer 249.145 (100.083) Rudy Vallee 238.744 (97.379) Joseph Schenck 130.000 (67.303) S. R. Kent 122.464 (65.045) dolarjev. Kanal med Češkoslovaško in Romunijo Rumunsko časopisje se bavi zadnje čase z načrtom velikega vodnega kanala, ki bi vezal Prago s Črnim morjem. Za čehoslovaško bi bil ta kanal življenske-ga pomena, ker bi ji omogočil izhod na morje skozi prijateljsko državo Rumuni-jo. Po tem kanalu naj bi se neovirano vršil ves izvoz iz Čehoslovaške v prekomorske države. Znane so namreč težnje Nemčije, ki skuša izvajati pritisk na Čehoslovaško baš z železniško tarifno politiko in na ta način nadzorovati celotno čehoslovaško gospodarstvo. Nemčija obkoljuje Čehoslovaško v tri četrt dolžine njene državne meje. Čehoslovaška nima nobenega izhoda na morje, kar jo spravlja v resnično težak gospodarski položaj. Ob udarcu na gong se mu je vrnii spomin Že več mesecev je hodil po angleških primorskih mestih starejši mož in v prenočiščih zbujal pozornost zaradi svojega čudaškega in bolestnega vedenja. Ure :n ure je presedeva! ob ladjah, ki so jih razkladali, ali pa brezčutno gledal v vodo. Tudi v prenočiščih je molčal in ni hotel imeti z nikomer opravka. Če so ga vprašali, kako se piše, je skomignil z ramami in ni odgovoril. Samo enkrat je nekemu možu, ki ga v radovedno spraševal po tem in onem, šepetaje dejal: »Ali mi moreš povedati ime moje žene in mojih otrok? Ničesar več ne vem. Vse sem pozabil, kar je bilo prej. Neprestano iščem svoje stanovanje.« V takem stanju je tega moža, ki je čedalje bolj hiral, nekega dne prijela policija. Tudi stražnikom ni dal pametnega odgovora. Videti je bilo, da je hudo bolan, in zato so ga oddali v bolnišnico. Zdravniki so nato ugotovili, da imajo opraviti s človekom, ki je čisto izgubil spomin. S seboj tudi ni imel nobenih listin in je bilo zato izredno težavno dognati njegovo preteklost. Naposled je policija objavila v velikih angleških dnevnikih oglase, pozivajoče javnost, naj ji pomaga odkriti, kdo bi bil ta neznanec. Časopisi so prinesli tudi njegove slike, da bi vsaj na ta način mogli dognati njegovo ime. Toda sorodniki se niso oglasili. Bolnik pa je ležal v bolnišnici ves brezčuten. Pretežno je bil v postelji. Šele po dolgem času so ga pripravili do tega, da je poslušal vsaj radijsko godbo. Pri tem pa se je nekega dne zgodilo nekaj čudnega. Bolnik je poslušal radio, zdajci pa je zavpil in skočil s postelje. Tekel je ko besen k sestram in vso pot vpil: Vem svoje ime, vem svoje ime!« Zdravniki mu spočetka niso prav zaupali, toda kmalu se je izkazalo, da je bolnik govoril resnico. Že po nekaj urah je prišla v bolnišnico njegova žena, ki so jo bili tele-fonično obvestili o možu. Tudi ona je z razglasi iskala moža. Ker je bila mož« med tem zrasla brada, niso prišla oblast-va na pravo sled. Zdravniki se za ta primer zelo zanimajo. Bolnik, je bil trgovec, po imenu Bennet, pripoveduje, da je dobil spomin nazaj prav za prav samo po radijskem prenosu nekega koncerta iz Londona. Ob koncu večernega prenosa je zadonel v londonskem radiu udarec na gong kot znamenje, da so oddaje končane. Ta udarec na gong je bolnik poznal. Ko ga je zaslišal, mu je likratu s tem udarcem vstala v spominu vsa preteklost. Ameriški milijonarji kopnijo Po najnovejšem davčnem popisu je v> Združenih državah 41 bogatašev, ki so v. minulem letu prejeli nad en milijon dohodkov. Pred krizo leta 1929 jih je bilo 514. število se je zmanjšalo zaradi Rooseveltove gospodarske politike, po kateri je milijonski dohodek obdavčen s 75% pridobnine, vrhutega pridejo še drugi državni in občinski davki. Najbogatejši Američan je danes Ford, ki zaposluje nad stotisoč delavcev in izdela dnevno do 5000 avtomobilov. Njemu sledi lastnik železnic in parobrodov Vanderbilt, nato pa Morgan, bankir svetovne vojne. Nato pridejo Gould, lastnik bogatih rudnikov, kralj orožja Dupont, kralj časopisov Hearst — ostali pa so v primeri z navedenimi pravcati reveži. Peščeni vihar kje v puščavi in tudi na zelenem je nekaj strahovitega. V Indiji je nedavno razsajal, kakršnega ne pojmijo. Na letališču Delhi je premetaval dvoje letal kakor mali škatljici, zasul železniške proge, da so vlaki obtičali v pesku, posul cele vasi do tri metre visoko ter pod seboj pokopal vse, kar je bilo živega. Pesek je nosil do 2000 metrov visoko od tal in ko je kmalu nato vihar prenehal, se je iz oblakov vsul peščeni dež. škoda po peščeni povodnji je bila neprecenljiva. Učitelj: Torej, otroci, vi ste že v naprej* vedeli, da se bo vaša učiteljica poroČilai Kako to?« — Otroci: »Kakopak da smo! štirinajst dni pred poroko ni v nalogah opazila nobene napake več. Teden pred poroko je sama začela delati napake, a dan pred poroko je rekla žumrovemu Jakcu: Dragec moj!« Maleušek Jože. Mind@rwertšge kation (Manjvreden narod) Joško R..........je bil izredno duho- vit tovariš, ki se je znašel v vsaki situa Ciji. Vsled svojega humorja, pa tudi mo žatega nastopa je bil zelo iskan družabnik Vse ga je ljubilo in v njegovi družbi je bilo vedno veselo. Posebno priljubljen pa je bil pri slovenskih oficirjih, ki so služili z njim pri istem polku med svetovno vojno. Potrjen je bil k vojakom kot čmovoj pik in je postal po dokončani rezervni-oficirski šoli najprej kadet in naposled »lajtnant«. Takoj po šoli je bil odposlan na bojišče, kjer je vztrajal do konca vojne nc da bi bil kdajkoli ranjen ali bolan. Svojega humorja ni izgubil niti v najtežjem bobnečem ognju. Kolikokrat je rekel: »Fantje le korajžno, saj mora biti v vojni malo kravala. Ali veste, kakšen mora biti kreval? Kraval mora biti nepresiljeno gor vzdignjen, takšen je ta pravi. Če ga bodete tako vzdigovali, vam ne bode nihče nikoli zameril. Tukaj ga sicer prisiljeno vzdigujemo, zato pa ni ta pravi. Klavrno je začel.in klavrno se bo končal.« Ko je bil polk na dvomesečnem oddihu v Pante Povo na južnem Tirolskem, smo imeli oficirji prvega bataljona po večini Slovenci svojo posebno menzo. Govorili smo med seboj večinoma po svojem materinem jeziku in kakor je že pri Sloven-.cih navada, smo tudi prav ubrano zapeli kakšno slovensko narodno. To pa je posebno jezilo stotnika B......Ko mu je že bilo tega početja preveč, se zadere nekega večera: »Meine Herrn! die Dienst-spraohe ist deutsch und hier \vird nur Jdeutsch gesprochen und gesungen.« (Gospodje službeni jezik je nemški in tukaj se mora govoriti in peti samo v nemščini.) Vsi smo se razburili in prišlo bi do hudega prerekanja, le naš Joško je ohranil mirno kri in je sarkastično zavrnil: »Herr Hauptmann!, aber die Regitnents-spraohe ist sloveniš eh ,die sie nicht ken-nen oder vielieicht nicht kennen vollen. Die Vorsohriften miissen sie als aktiver Ofizier kennen, sehr traurig wenu sie d.as ni^ht Nvis.sen. VVollen sie liier politi-sieren? (Gospod stotnik, jezik polka fe slovenski, katerega vi ne znate ali pa -rečete znati! Predpise pa morate kot aktivni oficir vedeti, prav žalostno je, če tega ne veste. Hočete li tu politizirati?) Ves rdeč od jeze je popadel stotnik svojo sabljo in je osramočen odšel. Joško R.... pa reče nato: »Hotel je malo kravala, a ga ni znal neprisiljeno gorvzdigniti. Pojmo dalje! Takšnega prenapeteža se takole poplača.« Ker je bil naš Joško že dolgo na fronti in je nemškim oficirjem že marsikako na-kutnil, so ga odposlali naposled k diviziji kot materijalnega oficirja. Le težko se je ločil od nas rekoč: »Veste fantje, menda bodem kmalu nazaj, med takšno gospodo fe grem rad, saj so tam sami naduteži.« odšel je, a se je že po štirinajstih dneh zopet ves vesel vrnil med nas. Ko smo ga oficirji izpraševali kako to, da je tako liitro nazaj, je rekel: »Jaz spadam k »Min dervvertige Nation,« (Spadam k manjvrednemu narodu.) Tam pri diviziji so sa mi zagrizeni Nemci, posebno pa eksce več. Prosim vas da me predstavite pri zborovem poveljstvu.) Nato sem vstal in sem se mislil odstraniti. V tem trenutku pa plane general pokonci, popade pištolo in zakriči: Sie Schweinhund elender, ich schieB sie nieder.« (Vi predrzni svinski pes, jaz vas ustrelim.) Jaz se obrnem potegnem tudi pištolo in mu mirno rečem: »Eksellenz! daB kanu ich auch.« (Ekse-lenc, tega sem tudi jaz zmožen.) Vse je ostrmelo nad mojo drznostjo, naposled planejo pokonci navzoči oficirji in naju začnejo miriti. Mene prosijo naj se od~ stranim, ekselenca pa so spravili spat. Mirno sem pričakoval drugega jutra. Že na vse zgodaj potrka nekdo nav ra ta. Ko odprem vstopita dva generalštabna oficirja in me prosila naj oprostim generalu in naj ne izvajam kakšnih morebitnih konsekvenc. Rekla sta mi tudi, da si lahko izberem kakršnokoli lahko službo in da mi ne bo treba več na fronto. Jaz sem vstrajal da me predstavijo pri. zbornem poveljstvu. Po dveurni mučni razpra vi sem se naposled dal omehčati, a zahteval sem, da me takoj pošljejo k polku na fronto. Od takšnih ljudi nisem hotel nobene milosti. Tako sem prišel spet nazaj in bom pričakal tukaj konca vojne, ki mora kmalu priti.« Konec je res kmalu prišel in naš Joško je bil ujet. V ujetništvu je bil skoraj eno leto. Po dolgem času se je spet vrnil k, svojemu učiteljskemu poklicu. Danes, ko to pišem, pa ga že krije črna ruša. Kot tujec sem pozdravil. Preplašila se je. Nekaj časa me je gledala, nato pa: — Jezusniarija, Jože, ali si ti? — Mamica, kaj me nič več ne poznate? V tem so se odprla vrata in pristopil je oče. Solze veselja so nam tekle, po, licih ko smo si po dolgi ločitvi zopet Segli v roke. • Konec. J. F. Beg iz ruškega ujef- (Po svojih doživljajih napisal; J. Petre.) lenca in mislili so, da sem tudi jaz, ker imam nemško ime. Proslavljali smo namreč pred tremi dnevi god nekega general-štabnega častnika. Šampanjec je kar tekel po mizi. Pa tudi vseh drugih dobrot je bilo dovolj, Tam še je vsega v izobilju, žemelj in belega kruha na pretek. Poglejte pa si naše vojaštvo, kako strada pri konjskem mesu in pomešanem sočivju. Prokletstvo mora priti nad to gospodo. Ko smo povečerjali in so stopili vinski duhovi že nekoliko v glavo, se oglasi častita ekselenca: »Der Krieg dauert zwar etwas lange, aber ales ware noch gut, wcnn nur diese minderwartige Nationen xvie čechen, Polen, Slovenen, Kroaten und Serben nicht waren.) (Vojna traja sicer dolgo, a vse bi bilo dobro, če bi teh manjvrednih narodov ne bilo, kakor so Cehi, Poljaki, Slovenci, Hrvati in Srbi.) v’ meni je zavrela kri in.z vso vehemenco sem zavrnil: »Rksellenz, nachdem ich auch zur mindenvertigen Nation gehore, so werde ich das lokal verlassen und ich komme nicht vvieder. Ich bit te mich belin Korpskommando vorzustellen.« »Ekselen ca! ker spadam tudi jaz k manjvrednemu t»&rodu„ zaou.šeani lokal in ne urirl.-n Bilo mu je krog dvajset let. Ni znal ne slovenski, ne nemški, vendar je bil izobražen in bogat mladenič. Pri nas je prvič videl sneg. Mi smo sc razveselili s smrekami obraslih gora, on pa je bil popolnoma obupan, šele v Ljubljani se je nekoliko pomiril. Na Zidanem mostu se je zavzel zanj inženjer Lupša, ki ga je vzel na svoj dom toliko časa, da se je nekoliko privadil slovenskemu jeziku. Pravili so, da se je pozneje poročil z nekim siromašnim dekletom iz Savinjske doline ter odpotoval nazaj v Siam. Vlak proti Zagrebu je že davno odpeljal, mi pa smo še vedno čakali. Na večer sem vprašal, kdaj bo privozil celjski vlak. Radi pomanjkanja premoga šele pri hodnjega dne krog poldne. Pustil sem prtljago pri vratarju, da se ogledam malo po bregovju. Pred Mozerjevo gostilno je stala kočija. Vstopil sem in vprašal po vozniku. Ko ga najdem in izvem, da .se pelje prazen proti Celju, sem ga brž naprosil, če smem prisesti. Kmalu sva se odpeljala. V Celju sem prenočil. Drugi dan je bilo Silvestrovo. Najprej sem se podal v vojaš nico, da se prijavim in dobim svoje stvari, ki sem jih bil pred petimi leti pustil tukaj. Prosi! sem tudi za vojaško 'knjižico ali vsaj potrdilo, da sem se prijavil. Odpravili so me z izgovorom, naj sc zglasim jutri. Ker sem imel še daleč do doma in, da bi mi ne bilo treba hoditi še enkrat v Celje, sem sklenil počakati. Prihodnji dan je bilo novo leto in so me zopet odslovili. Postal sem nejevoljen. Včeraj pa tega niso vedeli! Ne morem več čakati, mudi se mi domov, dolgih pet let sem se klatil po svetu. Prišel je nadporočnik in me napotil domov, čez nekoliko dni naj se prijavim, da me vpišejo. Popoldne sem se že vozil s poštnim vozom v trg Vitanje, kamor sem prispel ob šestih. Pri sorodnikih in znancih sem se toliko zamudil, da sem rajši prebil noč v trgu. Vse me je zanimalo, novic pa se je nabralo na koše. Doma tako nc bi spal, do jutra bi moral pripovedovati. Zarana sem se zbudil, saj mi ni dalo spati, domov moram. Naredil sem zavitek, ki sem. vanj vtaknil sto cigar iz Indije za očeta in nekaj malenkosti za mater. Preoblekel sem se v novo civilno obleko ter si nadel imeniten kožuh. Tak sem se napotil proti siromašnemu, a dragemu domu. Kmalu sem prispel na grič, od koder sem se pred leti poslavljal od domačega kraja, v tujini pa često obupaval, da bi ga še kdaj videl. Stopil sem na hišni prag in pogledal v I rila v to stran. v(>žo. Tam je stala moja ljuba mati, ta-j Zelo živahne so bile debate glede ure- Jugoslavije v Mariboru na jubilejni razstavi od 6. do 15. avgusta na velikem narodnem taboru 14. avgusta Za narodni tabor je dovoljena četrtinska voznia na podlagi povabila, katerega bo odbor v Mariboru poslal vsem občinskim pripravljalnim odborom in pisarnam Putnika, takoj ko prejme prijave udeležencev. Zato se v Sloveniji čimorej prijavite pri občinskih pripravljalnih odborih, izven Slovenije pa v pisarnah Putnika ali direktno Odboru za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Mariboru, da Vam pošlje vabilo pravočasno. Posamezniki, društva in organizacije ter občinski pripravljalni odbori zberite prijave še ta teden. Bratje in sestre! Pridite v Maribor 1 Odbor za proslavo 20-letnice Jugoslavije v Maribora K tozadevnim oglasom v časopisju pripominjamo: Vse članstvo in naraščaj, ki se želi udeležiti »Tabora v Mariboru« se mora takoj prijaviti vsak svojemu društvu-četi. Bratska društva-čete morajo najkasneje do 1. 8. t I. javiti skupno število prijavljenih naravnost sokolski župi Maribor. Po prejetih prijavah se bodo takoj razposlale izkaznice v obliki male knjižice za ceno din 2.— za komad, katere poraz-dele bratske edinice udeležencem. S to izkaznico in obrazcem K 14, ki se kupi na postajah, ima vsak udeleženec pravico na četrtinsko vožnjo z vlaki. Kupiti bo torej polovično vozovnico, ki bo veljala za obe smeri vožnje. Iz vseh smeri bodo vozili posebni vlaki. Za odhod in prihod teh vlakov je treba povpraševati na v poštev prihajajočih postajah. Objavljeno bo tudi v časopisih. Kdor ima kroj, naj pride v kroju; drugi z znakom. S seboj prinesite tudi društvene prapore; kjer teh ni, pa primerne državne zastave. Vsa nadaljna navodila dobe bratske edi nice potom svojih župnih uprav. »Tabor« v Mariboru se vrši v strogo nacionalnem in državnem duhu. Sodelujejo vsi sloji, vse organizacije brez razlike komur kdo pripada. Kot zastopnik je v častnem predsedstvu tudi naš savezni podstarosta, brat Engcl-bert Gangl. Dne 14. 8.1.1. vse Sokolstvo v obmejui Maribor. Zdravo! ŽDPA — MARIBOR. Razstava vozov in motornih vozil. Na letošnjem VII. Mariborskem tednu od 6. do 15. avgusta bo tudi posebna razstava vozov, avtomobilov, motornih koles. Interesenti, ki se žele s svojimi vozili udeležiti te razstave, naj se nemudoma javijo upravi tedna v prostorih »Putnika« v Gradu. Na razpolago je še nekaj prostorov. Sokolsko društvo Limbuš ima svoj letni nastop 31. julija ob pol 16. uri. Sprejem gostov ob 14.45. Po nastopu prosta zabava, za jedačo in pijačo preskrbljeno. Vabljeni vsi! V primeru slabega vremena v Sokolskem domu. Sezonska prodaia letnega blaga po zelo znižanih cenah JOSIP ŠRAJ -Maribor Palača banovinske hranilnice Jadranaši! Jutri popoldne gremo v Ruše. Na kolodvoru vzemite nedeljsko karto. Pevovodja. Mariborska sekcija Automobilskega kluba poziva svoje članstvo k čim večji udeležbi proslave sv. Krištofa na Jezerskem vrhu v nedeljo dne 24. julija, spojeno z blagoslovitvijo nove kapelice na vrhu prelaza in svečano otvoritvijo obmejne turistične poslovalnice Avtom, kluba sekcije Ljubljana v novi carinarnici na Jezerskem vrhu. Pričetek slavnosti je predviden ob 10. uri predpoldne. ' 1000 Din v gotovini lahko dobite jutri v nedeljo popoldan na tomboli studenške gas. čete ki bo na prostem pred gasilnim domom. Razdeljenih bo 8 tombol in nad 250 drugih manjših dobitkov. Po tomboli prosta zabava. Gasilcem naklonjeno občinstvo naj poseti tombolo in s tem pripomore k graditvi novega in lepega gasilskega doma. Nocoj ob ugodnem vremenu promenadni koncert v mestnem parku od pol 9. do 10. ure. Svira godba žel. društva »Drava« pod vodstvom kapelnika g. Lojzeta Že-k a r j a. zlatnino na obroke brez povišanja cen , M.JLGERJEV SIN, T^.1. uUea Dva krasna PUTNIKOVA izleta v nedeljo, dne 31. julija: v Logarsko dolino Din 110.—, v Celovec (Vrbsko jezero) Din 120.—. Zasigurajte si mesta v luksuznih avtokarih, prijavite se takoj pri Putniku Maribor-Celje-Ptuj. S Putnikom v Mariazell! Od 6. do 7. avgusta (2 dni): Vožnja in vizum le Din 200.—. Takojšnje prijave pri Putniku Maribor - Celje - Ptuj. Uprava Sokolskega društva Maribor -matica poziva vse članstvo, da se v čim večjem številu v krojih udeleži proslave 20 letnice Jugoslavije v Rušah dne 24. tm. Poziv vinskim producentom! Uprava Mariborskega tedna poziva vse vinograd nike in druge vinske producente, ki nameravajo razstaviti svoja vina na vinski pokušnji letošnje prireditve od 6. do 15. avgusta, da ji v najkrajšem času pošljejo svoje prijav, ker se na zamudnike ne bo mogoče ozirati. Vse kaže, da bo obisk letošnjega VII. Mariborskega tedna rekorden tudi s strani tujcev, med katerimi bo gotovo tudi veliko interesentov za naša kvalitetna vina. Črnci V tistem času, ko je divjala v Kanadi francosko-angleška vojna, je major Ro-gers prorokoval, da bo alkohol v enem samem stoletju iztrebil vse črnce, kar jih je tedaj živelo v Severni Ameriki. Skoro J bi bil imel Rogers prav, kajti število črncev je pod vplivom alkohola silno padlo iže v nekaj desetletjih. Kljub temu pa je bilo Rogersovo prerokovanje le malo pre več pogumno, kajti za zdrav in navsezadnje tudi ne tako maloštevilen narod črncev Jfe vendarle premalo eno stoletje, da bi jih čisto iztrebilo. Njih število je od tistih časov do leta 1900. le padlo na 270.000. Tedaj pa se je nazadovanje ustavilo in črnci so se začeli celo množiti. Uradno javljajo, da je število črncev v Ameriki od leta 1900. pa do danes naraslo že na 337.066 (to je za 24.7 odstotka). Dejstvo, da se je njih število tako pomnožilo, moramo pripisovati raznim okolnostim. Med črnci je čedalje manj bolezni, ker je smisel za zdravstvo med njimi zelo napredoval. Pijanstvo se je med njimi skoro poleglo. Še bolj pa so se pomnožili črni Maori, ki prebivajo v območju Južnega morja. O teh je bil svet še bolj prepričan, da jim bije že zadnja ura. Ko so se Angleži v začetku prejšnjega stoletja začeli naseljevati na Novi Zelandiji, je živelo tam okoli 100.000 domačinov. V slabih sto letih se je to njihovo število znižalo na 40.000. Nihče ni mislil, da bi ti ljudje imeli še bog ve kako dolgo bodočnost. Začetek 20. stoletja pa je tudi tu prinesel svoj preobrat. Od leta 1932. do leta 1936. se je število rojstev med temi domačini silno dvignilo, kar na 41.6 na vsakih tisoč ljudi v enem letu. Umiralo pa jih je čedalje manj komaj 18 na tisoč. To je res zavidanja vreden prirastek 13.6. če pomislimo, da prirastek v Novo Zelandijo priseljenega prebivalstva iz Anglije znaša komaj 8.3 na tisoč, smo lahko prepričani, da domačinov na tem otoku še ne bo tako hitro konec. £'avni državnik Talleyrand je bil grbast in nizke postave. Na nekem plesu se je zagledal v vitko lepotico, ki ga je pa dosledno odbijala. Končno mu je rekla: »Da, če bi bili take postave...« — pri čemer je pokazala na nekega visokega ple salca. Talleyrand pa: »Ne vnemajte se preveč za visoke hiše. V visoko ležečih nadstropjih je navadno največ siromaštva.«: m Obližite m MARIBORSKI TEREN od 6. do 15. avgusta 1938 Polovična vožn/a na železnicah od 4. do 17. avgusta 1.1. Veliki narodni tabor 14. avg. 1938 Jubilelna kulturna razstava ob priliki proslave ZO-letnice Jugoslavije v Mariboru Velika gospodarska in kulturna revi/a • Industrija . Tekstil . Trgovina . Obrt . Kmetijska razstava . Razstava cest . Tujskoprometna razstava Fotoamaterska razstava . Filatelistična razstava . Gostinstvo . Vinska pokušnja . Ženska ročna dela . Razstava narodnih noč iz vseh krajev države , Razstava „Nanos“ Čebelarska razstava . Razstava malih živali . Koncertne in gledališke prireditve . Športne prireditve . Veselični park na razstavišču ‘k) iti- Mariborski otok. najlepie kopališče v Jugoslaviji Zeleno, romantično Pohorje Vinorodne Slovenske gorice Gostoljubni, lepi Maribor Vas vabilo! Naročnikom in čitateljem! V teku notranje reorganizacije naših časopisnih podjetij so bile izvršene v zadnjem času nekatere spremembe. Načelnik gosp. Adolf Ribnikar je izstopil iz družbe Jugografike (konzorcija »Jutra«) in odložil mesto njenega poslovodje. Njegov delež je prevzela zadruga Napredni tisk. Predstavnik izdajateljev naši h listov »Jutra«, »Jutra, ponedeljske izdaje« ter »Življenja in sveta« v smislu zakona o tisku bo odslej g. Stanko Virant, glavni urednik in namestnik direktorja »Jutra«, predstavnik izdajateljev »Domovine« pa pooblaščenec zadruge Napredni tisk g. direktor Jožef Reisner. »Mariborski Večemik Jutra« preneha z 31. julijem izhajati v lastništvu »Jutra«, odnosno Jugografike ter ga prevzame s I. avgustom kot lastnik in izdajatelj nov konzorcij pod vodstvom g. Adolfa Ribnikarja. Ravnatelj Stanko Detela pri Abrahamu V nedeljo 24. t. m. obhaja ravnatelj Marfcorske tiskarne g. Stanko Detela 50 letnico rojstva. Slavljenec je v Mariboru znana, markantna osebnost. Vse svoje življenje je izpolnil z neprekinjenim delom v prid stroke in naroda. Svoje odlične sposobnosti je pokazal že v predvojnem Trstu kot ravnatelj za naš rod pomembnega denarnega zavoda. Po prevratu se je preselil v Maribor in prevzel leta 1919 ravnateljstvo Mariborske tiskarne, ki jo vodi še danes. Z vztrajnim organizatoričnim delom na torišču vseh področij, ki jih obsega imenovano podjetje (tiskarna, uredništvo, uprava, knji-govezmca itd.), je žel lepe uspehe, ob katerih se kože njegova živahna prizadevnost, čim bolj koristiti podjetju, ki mn pripada. Ravnatelj Stanko Detela pa je tudi vzoren rodoljub in narodnjak, ki sodeluje v številnih nac. in narodnoobrambnih organizacijah, kjer posveča svoje odlične sposobnosti velikim in perečim narodnoobrambnim vprašanjem. Slavljencu izražamo kot vnetemu nacionalistu, zavednemu Sokolu in vtelešenju drugih številnih vrlin najtoplejše čestitke, združene z kosmač, batu!, Baumanova Reneta, Kar-latova Reneta, zeleni štetinec, rdeči šte-tmec, Kanadka, Boskopski kosmač; 10. oktobra: pogačna; 20. oktobra: Jonathan, zimski Mošancgar in bobovec. Za vrsto jabolk, ki jo poznamo pri nas pod nazivom »šovariji«, se je vršila interesantna debata, ker so Čehi za to vrsto jabolk veliki odjemalci, za to vrsto se pa ni vodila briga, čeprav po izvršenih poizkusih ta vrsta pri nas dobro uspeva. Sklenjeno je bilo, da zbere združenje potrebne informacije za gojitev te vrste od pristojne kmetijske zbornice v Romuniji, kjer se ta vrsta jabolk skrbno goji. Ob zaključku sestanka se je sklenilo, da združenje preskrbi pravočasno potrebne kon-tingentne listine, ki bodo izvoznikom v pisarni na razpolago. željami, ki naj ga spremljajo na njegovi življenjski poti v drugo polstoletje. 11,1 1 ... —— i ,r ____ Vpisovanje v Enoletni trg. tečaj »HERMES" Temeljito strokovno trgovsko izobrazbo si pridobite na „Hermesn“ Enoletnem trg. tečaju v Mariboru. Prijavite se čim-preje ravnateljstvu „Hermesa“ Maribor, Zrinjskega trg 1. Zahtevajte prospekte! Vpisovanje dnevno Pravoslavna parohlja v Mariboru obvešča svoje vernike, da se vrši v vojaški kapeli dne 24. t. m. ob 10.30 uri po odsluženi sv. liturgiji, obletnica-zadušnica (parastos) po blagopokojnem patrijarlm Nj. Svetosti gospodu Varnavi. Pozivajo se verniki, da polnoštevilno prisostvujejo tem tužnem obredu. Slovesnost odkritja spominske plošče dr. Karlu Glaserju v Reki pri Hočah bo jutri v- nedeljo 24. t. m. s pričetkom ob 8.30. Spominsko ploščo odkrije Zgodovin-sko društvo v Mariboru, katerega predstavniki bodo ob tej priliki imeli primerne slavnostne govore, v katerih bodo proslavljali zasluge našega slavnega jezikoslovca in literarnega zgodovinarja. Železne pohištvo železne postelje, otroški vozički, solidno in poceni pri ..OBNOVA*1, F. NOVAK, Jurčičev 6. Jubilej dela. Jutri v nedeljo poteka 30 let, odkar je znani mariborski narodni bri vec g. Boštjan Ulčar pričel z izvrševanjem samostojne brivske obrti. Težke so danes prilike, v katerih se nahajajo naši pridobitni sloji. Toda še mnogo težje so bile v predvojni in medvojni dobi, ko je tuja konkurenca skoro onemogočala eksistenco našim trgovcem in obrtnikom. G. Boštjan Ulčar obhaja ta svoj jubilej dela in stanovske pripadnosti z zadoščenjem. Delo slava, delu čast! KLOBUKI CEPICE prt Jahobn Lahu. Marihor Cene kožam so v zadnjem času silno padle. Pred par meseci še so plačevali trgovci s kožami za govejo kožo nad 40 kg po Din 14.— za kg, danes Din 9.—, za goveje kože izpod 40 kg Din 13.—, danes Din 8.—, za telečje Din 17.— danes Din 10.—, za svinjske kože Din 11.—, danes Dm 6.—. Cene kožam so torej za 36% do 46% padle. Nismo pa slišali, da bi se bilo v zadnjem času pocenilo usnje. Zategadelj posnemamo, da je povzročitelj padca cen samo špekulacija. Zanimivo je tudi dejstvo, da usnjarne v Ptuju plačujejo 1 Din dražje kože in jih še dovažajo v Maribor. Mesarji so radi padca kož silno prizadeti in radi tega so na zadnji seji up ave Združenja mesarskih mojstrov resno razmotrivali to vprašanje in tudi sklenili, da si mesarji ustanovijo zadrugo za nakup in prodajo kož, kakor obstoja v Beogradu. Zaprosili so jo za pravila, ki se bodo prilagodila mariborskim razmeram. V kratkem se skliče sestanek vseh mesarjev, na katerem se bodo odobrila pravila in izvolil odbor. S stanovske fmde Uredba o klasifikaciji gostinskih obratov ter maksimiranju cen v teh obratih g 12. — 30 dni po izvršeni klasifikaciji morajo upravne oblasti predložiti trg. ministrstvu in banskim upravam izkaz vseh klasificiranih obratov. § 13. — V propagandnem materialu, ki ga izdajajo gostinski obrati, se sme označiti le oni razred, v katerega je dotični obrat uvrščen. Maksimiranje cen. § 14. — Lastniki hotelov, restoranov, kavarn, penzij, prenočišč in gostiln v vseh turističnih krajih morajo do konca januarja vsakega leta predložiti upravni oblasti I. stopnje cenike jedil in pijač ter nočnin v odobritev. Obrazce v ta namen bo predpisal trg. minister. Upravna oblast more cenike izpremeniti oziroma jih dopolniti. Potrjeni ceni\ velja do preklica oziroma dokler se ne odobri novi. Pri potrjevanju cenika se mora upravna oblast v prvi vrsti ozirati na razred, v katerega je uvrščen obrat. Proti tem odlokom upravne oblasti je dopustna pritožba na višjo instanco, če se lastnik pritoži, potem sc mora ravnati, dokler ne postane ugovarjani cenik izvršen, po zadnjem potrjenem in veljavnem ceniku ali po ugovarjanem. § 15. — Pred koncem vsakega leta jep.y() BudVarJd ga”velite množi-pristojna upravna oblast I. stopnje dolžna zaslišati pristojno zbornico, prisilna združenja lastnikov gostinskih obratov in občin, kako bi sc za prihodnje določile maksimalne cene. Svoje mnenje morajo te ustanove sporočiti upravni oblasti v 15! dneh. Mnenja teh ustanov služijo upravnim oblastem v ravnanje pri potrjevanju maksimalnih cenikov. (^16. Lastnik obrata se mora strogo ravnati po potrjenem ceniku. V cene cenika za jedi, pijače in prenočevanje morajo biti vračunane vse takse in kurjava. Posebej se sme zaračunati samo nagrada za pomožno osebje v smislu uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih. Pri cenah za celotno oskrbo (penzije) se morejo posebej zaračunati jedi in pijače, ki jih je gost potrošil čez pogojeno oskrbo. V pavšalne cene, določene za daljše bivanje v nekem gostinskem obratu, se morajo vračunati celotni stroški hkrati s taksami, ki jih mora nositi gost. Te cene j, nih šol. § 24. — Pristojne upravne oblasti 1. stopnje morajo v šestih mesecih pregledati in klasificirati vse hotele in penzije, ki so dobili obrtno dovoljenje pred uveljavljenjem te uredbe. Uredba stopi v veljavo mesec dni po njeni razglasitvi v »Službenih novinah«, t. j. dne 13. avgusta 1938. (Konec.) Skozi iužno €&šk® Tam, kjer se Malša steka v Vltavo, je v 12. stoletju zrastlo mesto Češke Budje-jovice, trgovska, obrtna in industrijska kolonija nemških naseljencev. Že od nekdaj katoliško mesto, je tako ostalo tudi za husitskih bojev. Saj se je postavilo ob Si-gismundovo stran proti husitom. Po be-logorski bitki pa je ostalo zelo reakcionarno naprarn revolucionarnim češkim plemičem. Danes ima ta južnočeška metropola viden industrijski značaj. Tu je več tovaren za svinčnike, saj izdelujejo znane Hardt-muthove, znani pa so tudi kemični, steklarski in tobačni proizvodi, predvsem pa ne izvažajo celo v daljno Afriko. V republiki sami pa slovi za plzenskim kot drugo najboljše pivičko. Ono ima najbrž tudi na vesti, da ni vitka iužnočeška linija... So pa Budjejovicc tudi središče šol: več učiteljskih, več gimnazij in trgovskih in industrijskih zgovorno priča, koliko je Cehom na tem, da še stopnjujejo svoj evropski kulturni nivo in da s prosvitlje-nostjo ter učinkovito silo domače industrije uspešno vodij otrdo borbo na tleli vedno bolj vročih narodnostnih trenj. — Znamenit je posebno trg, ki je po kvadratasti obliki eden najpravilnejših v Evropi. V sredini njega je baročna iontanka, magistrat pa v prehodnem stilu renesanse in baroka. Tu je študiral tudi Celakovsky »n še mnogi drugi odlični možje. Do svetovne vojne je bilo češko samo po imenu. Po zaslugi dr. Augusta Zatky-ja pa je začelo dihati s češkim življenjem in ni danes zaman središče vsega češke-morajo biti naprej določene in odobrene ga juga {er močna straža češtva v kraju, Sami ribniki in med njimi njihov kralj in bahač Bezdrev, drugi po velikosti v Češkoslovaški. Pred leti sem užival njegovo vodo in pot okrog njega, ki je kraj obale trajala ves dan ob železnici med mestoma Zliv in Hluboka. Tu je tudi čudoviti grad po vzoru nekega znanega angleškega, ki se kot sneg beli daleč naokrog. To je eden izmed številnih gradov družine Schvvarzenberg, ki že celo stoletje gospodarsko vlada južno Češko. Pred njim je v njem gospodaril stari rod Rožmberk. Petr Vok iz Rožmberka je po francoskem načinu uredil prve ribnike v 12. stoletju in tako dal temelj proslavljenemu južnočeškemu ribarstvu, ki kot tedaj, tudi še danes preživlja toliko ljudi. Hlad z duhom kolmeža se iz ribnikov tod okrog širi po širokih travnikih in slad kast vonj trohneče rogoze. »A nekaj kakor večna tesnoba v tem vzdihuje«, pravi pisatelj Antonin Sova. * Tabor je bil ustanovljen po husitski sekti, ki je bila najradikalnejša. Njej na čelu je stal Jan Žižka iz Trocnova. To je bilo koncem 14. stoletja. Ime pa je dobilo mesto po svetopisemski gori Tabor. Hu-siti so namreč imeli navado, da so svoje kraje imenovali po stari bibliji. Tu v Taboru so imeli velikansko kad, v katero je vsak prostovoljno dal svoje dragocenosti. Vse premoženje je namreč bilo skupno. To je bila ena izmed osnov njihovega ver stva. Zato tudi niso priznavali razlike med ljudmi. Kakor so bile Budjejovice vedno nemške in katoliške, tako je bil Tabor istočasno radikalen in češki. Ker je tu najbolj mrzlo, pravijo kraju tudi češka Sibirija. Nekje v okolici je Kozi hradek, kjer je zbiral okoli sebe ljudi Hus in jim govoril. (Konec sledi.) Jutrišnji športni spored v Mariboru Ob 8. na teniških igriščih SK Železničarja Teniški dvomateh za državno klubsko prvenstvo med 1SSK Mariborom in SK Železničarjem. Ob 9. na stadionu SK Železničarja: Zaključek tekmovanja za lahkoatletsko prvenstvo Maribora. Ob 15. na stadionu SK Železničarja: Prijateljska nogometna tekma Čakovačkl SK jun.:SK Železničar jun. Ob 16.30 na stadionu SK Železničarja: Prijateljska nogometna tekma ŽAK (Sti botica:SK Železničar. Mal' položi dar domu na oltar Maribor se pripravlja na slavnost! V Mariboru vlada že veliko vrvenje priprav na velik narodni praznik. Okra-sitveni odbor je zamislil kar najbolj slikovito okrasitev mesta od glavnega kolodvora, po Aleksandrovi cesti, glavnem trgu, državnem mostu in vse do zboro-valnega prostora. Istočasno pa vabimo tudi vse hišne posestnike, da že sedaj mislijo na to, kako bodo okrasili svoje domove. Maribor naj številne goste, ki pridejo te dni na Narodni tabor, sprejme v prazničnem okrasu! K mejniku pojdimo, da ga utrdimo! Po vsej Sloveniji so te dni zablestih veliki slikoviti plakati. Mogočen mejnik v državnih barvah čuva mlado lipo na meji in v senci narodnih zastav se vidijo vrhovi mesta Maribora. K mejniku pojdimo! Trdna meja — varna domovina! Mali o od oblasti. V cene jedil, pijač in prenočnin, ko tudi vse oskrbe ne spadajo posebne usluge po izrečnem naročilu gosta, kakor pranje in likanje perila, hlač itd. § 17. — Ceniki morajo biti nabiti na vidnem mestu v vsakem prostoru, kjer se od koder dogledaš v jasnem vremenu na eni strani bavarsko mejo, na drugi pa avstrijsko. Težko lego imajo v zgodovini Jugočehi! Budjejoviška ravnina je rodovitna. Kmet je zdrav, resen, nekoliko počasen. Rad se ponorčuje iz južnočeške trdogla- streže gostom. Cene za prenočevanje in ; vosti in ponosa, opreznosti na denar in celotno oskrbo v penzijah morajo biti na- starokopitnosti. Ljudje so zelo pobožni, to bite v vsaki gostinski sobi. da v vsakem tli nekoliko odpora in svo- §18. — Upravne oblasti morajo vsako bodnega mišljenja, kakor jim ga je v srce leto poročati trg. ministru o vseh potrjenih maksimalnih cenah. g 19. — Vrhovno nadzorstvo nad izvrševanjem te uredbe izvršuje trg. minister. V ta namen odreja začasne preglede obra- vcepil Hus in Chelčickv in kakor jim ga je s palcatem (buzdovanom) ohranil tatik Najprej valovita ravnina s polji, gozdo- tov. Uradna oseba, ki pregleduje obrate, 1 vi in vasmi. Toda za mestom prvi ribniki mora vse nedostatke javiti lastniku obrata kakor »pokrajine mirne, tihe oči«. Vrstijo in upravni oblasti, ki mora takoj storiti se brez števila. Nad njimi letajo vodne ra-vse potrebno, da se te napake odpravijo.' ce z zelenim perjem. Med ločjem pri kra- Ra* no JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politlrane. pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 JOS. T1CHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično oo dietie. Maribor. Slovenska ul 16, tel 27—56. Izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil gospodarskih objektov, zaloga motorjev lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga oo kon -.urečnih cenah POHIŠTVO lastnega Izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar-iev. Vetrinjska ulica 22. nasproti tvrdke V. Welxl. 9*t TRGOVSKA ŠOLA KOVAČ, Maribor, Gosposka 46. Prospekt zastonj. 4207 Kazni. ju plavajo kljunaši. Jugočeški kraj se je §20. — Z denarno kaznijo od 200 do oglaševal s svojo proslavljeno otožnostjo. 10.000 din se kaznujejo: 1. lastniki gostinskih obratov, j Saj — spomnim se — skozi ta kraj je šel ki ne ja,n Hus. Tam za obzorjem kipijo stolpi predlože pristojni oblasti cenike v dolo- ■ gradu, katerega je oblegal in zavzel nje Ceneni roku v smislu § 14.; ,gov vojskovodja Žižka. A tam le v tej mali vasici se je narodil Peter Chelčicky, 2. lastniki gostinskih obratov, ki prijavijo oblasti netočne cene in podatke o delu in ureditvi obrata; predhodnik modrijana v Jasne Poljane v mišljenju. Ne vračaj zlo za zlo! Tako ie 3. lastniki gostinskih obratov, ki pobi- učil siromašni vaški plemič in po njem rajo od gostov večje cene, kakor so v j njegovi učenci-češki bratje Po stoletjih je ceniku navedene; |izšel iz tega kraja pesnik J. Holeček, kije 4. lastniki gostinskih obratov, ki ne na- 1 delil ljubezen do svoje zemlje z ljubeznijo biiajo v svojih obratih maksimalnih ceni- do junaških Jugoslovan, pesmi. Saj jih je tov; Izbiral pri nas in nato izdal znano zbirko 5. lastniki gostinskih obratov, ki v svojih srbskih in črnogorskih pesmi. Veliko nje-T>rospektih in propagandnem materialu ob govo delo južnočeškega življenja »Naši« javljajo nepredpisane cene; | je osredotočeno okrog starih vaških dru- 6. lastniki obratov, ki v svojih prospek- jžin, ki še do zdaj niso pozabile na husit- tih niso navedli cen, potrjenih od oblasti.1 stvo. Prva knjiga »Kako pri nas živijo in § 21. — Prekrški drugih določil se mo- umirajo«, je posvečena predvsem otro-sejo kaznovati z globo od 50 do 6000 din. kom tega kraja, malim Bartikovim in Ko- § 22. — V primeru nemožnosti izter- janovim. — Tudi otroci so tu resni in po-fatve, se postopa po določbah § 405., od- časnejši. Ne smejijo se preveč in ne uga-stavek 2., obrtnega zakona. njajo razposajenosti. § 23. — Denarne kazni po tej uredbi, Za nami je ta košček češke zgodovine se stekajo v fond za podpiranje strokov-1 jn zopet potujemo okrog: novih ribnikov.- POZOR! PERICA vzame perilo na dom- Pe-rem čisto in poceni- Marija Škerbinc, Strossmajerjeva ul. 3. 4478 KDOR REFLEKTIRA na opremljeno ceneno sobo in kuhinjo v Zagrebu pri Jelačičevem trgu v mesecu avgustu ali septembru, naj se oglasi na Aleksandrovi cesti 61-11., Maribor. 4535 KONCERT. Vsako soboto in nedeljo »ciganska godba«. Dospela nova zaloga pristnega ljutomerskega vina. Izborna kuhinja. Se priporoča: Restavracija »Ljutomer«, Rotovški trg, Štibler. 4548 POSTELJNE ODEJE stare, popravim dobro in poceni. Izdelovanje posteljnih odej A. Štuhec, Stolna 5* 4553 Brezplačno oddam več vozov ZEMLJE-Krčevina, Praprotnikova 7. 4561 OSEBA. ki je pobrala črno usnjeno denarnico dne 22. julija ob pol 10. uri pred prodajalno Scherbaum in je bila videna, se prosi, da isto vrne proti nagradi v Smetanovi ulici 46/11 vrata 11 4569 STAVBENE PARCELE v bližini mesta, lepa lega, ceneno na prodai. Tudi na mesečne obroke- Vprašati na Pobrežju v Nasipni ul. 55. 4581 LEPO MALO HIŠICO v Studencih, z velikim vrtom (sadonosnikoml prodam. Vprašati Maribor. Marijina ulica 10-111. vrata 8. 4556 VELIKA IZBIRA NOVO-ZGRADB od 10.000 naprej. — Tristano-vanjska vila blizu kolodvor? 120 000- — Velika novozgrau-ba, 5 stanovanj vrt. 120-000. — Trgovska hiša. v sredini mesta, 370-000. — Vinograd-110 posestvo, 32 oralov. 120.000. — Parcela pri otoku 14 nr. Posredovalnica »Ra-pld« Maribor Gosposka 28-4558 Prodam veliko doblčkanosno HIŠO v dobrem stanju, dobri najemniki, dobro obrestovanje-»Rapld«, Maribor, Gosposka ul- 28- 4567 VINOTOČ Novačan. Košaki, odprt. 4486 GRIČ izletniška gostilna. Letovišče prenočišče, parurni izprehod-4511 Posest STRANKA, ki je bila opažena od druge stranke v trgovini ter vzela kovanega denarja v rolci 500 din, se prosi, da istega vrne v izogib neprijetnih posledic. 4528 IZBRANA IZVRSTNA VINA, bela in rdeča — novoklete-uje — dobite pri Senici, Tat-tenbachova ulica, čez ulico že od 1 litra naprej po 8 din liter. Lepo urejeno kegljišče za klube v soboto še na razpolago. 4532 BIVŠI SOTRUDNIK posredovalnice »Triglav« g. V. Ščuka se nahaja Tatten-bachova ulica 16-11. 4534 ČE HOČETE res dobro vino piti, morate v »Prešernovo klet« priti. Trafenik v Gosposki ulici. 4533 NOVA STANOVANJSKA HIŠA naprodaj, 4 sobe, 2 kuhinji, električna luč, gospodarsko poslopje, dve kleti in vrt, Gubčeva ulica 46, Pobrežje pri Mariboru. Cena 62.000 din. 20.000 din lahko ostane. 4524 PRODAM HIŠO s tremi strankami, letna najemnina 5100 din in prosto stanovanje, soba in kuhinja. Cena 52.000 din. Pobrežje, Gubčeva ulica 48. 4525 NOVOZIDANA HIŠA, 10 let prosta davka, 7 sob, klet, vrta 500 kv. metrov, v bližini Maribora za 72.000 din naprodaj. Informacije: Postr-žin. Pobrežje, Gosposvetska ul. 56, Maribor. 4539 ENODRUŽINSKA HIŠA z velikim vrtom v lepem kraju v Krčevini pri Mariboru naprodaj. Naslov v upravi »Večemika«. 4541 Novozgrajena, 4-stanovanjska HIŠA z velikim vrtom ugodno na prodaj. Vprašati Studepjci, Dr. Krekova 2. 4589 ENODRUŽINSKA HIŠA naprodaj. Marija Brezje 101. 4584 Prodam SLIKARSKO, PLESKARSKO IN ČRKOSLIKARSKO OBRT z delavnico radi starosti takoj prodam. Dopise na upravo lista pod »Obrt«. 4526 VLOŽNO KNJIŽICO Mestne hranilnice Maribor cca. 60.000 din prodam proti gotovini. Naslov v upravi lista.___________________ 4531 HARMONIKA, dvovrstna, ugodno naprodaj. Dravska 15.____________4536 DVA BRIVSKA STOLA~ IN UMIVALNA OMARA s kamenito ploščo naprodaj, Salon Maly. Frankopanova ulica 27.______________4537 KANARČKA poceni prodam. Ob jarku 6. Maribor- 4582 ŠTEDILNIK za vzidati, malo rabljen, po. ceni prodam. Nova vas, Lor-bekova 3- 4580 Mal’ položi dar domu na oltar I Kis za vlaganje Izdelovanje likerjev, desertnih vin JAKOB PERHAVEC SpMt sa wiagame in sirupov ter žganjarna <292 MARIbOR, GOSPOSKA UL. 9 TELEFON 25 80 Vedno v zalogi: slivovka i. t. d. Na drobno Rum, koniak, Na cieiselol HARMONIKA, kromatična, dunajski model, skoraj nova, ugodno naprodaj. Auda Feliks. Jelačičeva ulica 4, Maribor. 4543 PRODAM STEKLENO KREDENCO pripravno za privatno ali ttgovino, tehtnico iz medenine, kotel za kuhanje klobas, vinski sodček. Lokal. Kacijanerjeva’ 20. 4583 PRODAM STROJE za obdelovanje lesa tar motorje, pripravne za mizarje ali les. industrijo. Dopise na upravo lista pod »Ugodno«. 4586 Kupim Kupim dobro ohranjeno rjavo PISALNO MIZO. Naslov v .upravi. 4540 ŽELEZNO ČRPALKO za vodnjak in madrace, rabljene. kupim. Ponudbe: Petrovič, Pušnikova 18, Studen-CI- 4545 Stanovanje Dva gospoda sprejmem NA STANOVANJE. Mlinska 11.__________ 4522 SNAŽNO GOSPODIČNO^ ALI GOSPO sprejme samostojna vdova na stanovanje in hrano. Vetrinjska 30-1.. 4523 SOBO IN KUHINJO oddam za 225 din v Speso-vem selu. Vprašati Denk, Tezno, Maistrova 1. 4529 V novi zgradbi oddam DVOSOBNO STANOVANJE z vsemi pritiklinami, 2 minuti od avtobusne postaje, s 1 septembrom. Sokolska uli-ca 39. Studenci. _________4542 TRISOBNO STANOVANJE v novi zgradbi, z vsemi pritiklinami oddam s 1. avgustom v najem. Naslov v upravi lista. 4544 SOBO IN KUHINJO oddam. Filipič, Pobrežka 38-4552 ENOSOBNO STANOVANJE in sobo s štedilnikom oddam s 1. avgustom. Studenci, Kralja Petra c. 14. 4546 SOBO IN KUHINJO s pritiklinami oddam mali stranki s 1. ali 15. avgustom Studenci, Slomškova 9 a, mata hiša pri parku. 4555 Lepo solučno STANOVANJE oddam. Vodnikova 28, Studenci- 4547 SOBO IN KUHINJO oddam takoj. Zrkovska cesta 7. Pobrežje. 4562 SOBO IN KUHINJO na Betnavski cesti oddam. Naslov v upravi. 4563 Oddam malo SOBO IN KUHINJO. Studenci, Ciril-Metodova 17-4565 GOSPODA sprejmem na stanovanje. Vr-banova 6-1, Dvoršak. 4566 SPREJMEM GOSPODA na stanovanje in hrano- Soba s posebnim vhodom. Einspielerjeva 26. 4571 Sobo odda DVE PRAZNI SOBi centrum I. nadstropje, oddam za pisarno (posebno primerni za odvetnika) ali stanovanje (tudi posamezno sobo) naj več za 2 osebi, Ogledati Trg svobode 6-1. druga vrata, desno. 4487 OPREMLJENO SOBO z uporabo kuhinjP oddam. Na slov v upravi. 4519 PRAZNO SOBO oddam takoi ali s 1. avgustom- Masarykova ul. 22. prej Državna- 4550 OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddam-Magdalenska ul 46- 4577 SOBO na Aleksandrovi cesti, even-tuelno za pisarno itd- (doslej modni salon) oddam. Naslov v upravi. 4588 RAZPIS Državna ljudska šola v Krčevini pri Mariboru potrebuje 138 ma suhih bukovih drv (cepanie). Z 10 din. banovinskim kolekom taksiiane ponudbe za dostavo navedene količine in vrste kuriva k šolskemu poslopju je vložiti čimprej, naj Kasneje pa do 30. jnlija 1938 pri podpisanem šolskem upraviteljstvu. Upravitelj st vo drž. ljad. Sole v Krčevini pri Maribora dne 19. julija 1938. lis za fflpie kakor tudi fluakrat žgano sliuouko In uinski špirit za nastavljanje sačja itd. priporoča po nainižjih cenah ADALBERT GUSEL yeležganjarna Maribor Korolka cesta 18 in Aleksandrova cesta 39 lokal LOKAL IN SOBO s štedilnikom takoi oddam-Vprašati Tržaška c. 54-1. 4551 DVA LOKALA pripravna za vsako obrt, oddam v najem. Kalohova 2, Studenci. 4572 Sobo išie GOSPODIČNA mirna, solidna, išče opremljeno sobo z vso oskrbo. Ponudbe na upravo pod »Takoj«. ŠIVILJA gre šivat na dom. Perilo, obleke in vse drugo. Sp. Radvanjska 18, Nova vas. 4591 V našem BIVŠA VEČLETNA GOSTILNIČARKA vzame gostilno na račun, kavcije zmožna, najraje v okolici Maribora. Naslov v upravi. 4516 VDOVA VPOKOJENKA brez družine išče sobo s štedilnikom ali prazno sobo, v kateri bi lahko kuhala, na levem bregu. Ponudbp pod »Vdova« na upravo lista-4575 DOBRO UREJENO PEKARNO oddam takoj v najem z in-Vista I V£ntarjeni. Ponudbe na upra-44641 vo »Večernika« pod »Priložnost«. 4530 Pouk OPREMLJENO SOBO z vso oskrbo in posebnim vhodom iščem. Naslov v upravi- 4578 Službo dobi Mlada poštena, sposobna PRODAJALKA s skromnimi zahtevami se sprejme v radio trgovino- Po nudbe na upravo lista pod »Mala matura«. . .4488 "trgovskega UČENCA s predizobrazbo sprejme podeželska trgovina. Oskrba v hiši. Ponudbe pod »Pošten« na upravo »Večernika«. 4547 ZA POPRAVNE IZPITE pripravlja osmošolec. Pismene ponudbe na upravo »Večernika« pod šifro »Uspeh«. 4576 Znania želi OBRTNIK išče gospodinjo. Dopise na upravo »Večernika« pod »Vdovec«. 4549 Sprejmem VAJENCA in POMOČNIKA. Krojaški salon Meljska št. 9-4568 UČENCA sprejmem v špecerijsko trgovino- Slovenska ul. 20. 4573 MLADO DEKLICO sprejmem za trgovino. Cvetličarna Weiler- 4574 DAMSKI SALON sprejme pomočnice. Ponudbe na upravo pod »Stalno«. 4579 Službo IM« ISCEM DELO najraje bi prevzela pospravljanje pisarniških prostorov. Naslov pustiti v upravi lista* 4466 GOSPA možna kavcije, ki Rovori nemško in srbohrvaško išče mesto kot blagajničarka v trafiki, mesnici alt slično, tudi za pol dneva. Naslov v upravi. 4554 STROJNIK-KURJAC izučen ključavničarske obrti, verziran v vseli sem spadajočih poslih, z dolgoletno prakso, išče primerne zaposlitve. V službi popolnoma zanesljiv. Ponudbe na upravo pod ' »Zmožen kavcije«. 4587 34-LETNA VDOVA inteligentna, simpatična, skrb na, s 70.000 din gotovine bi poročila dobrosrčnega, mirnega gospoda, nižjega drž-uradnika, poduradnika ali Intel- obrtnika. Dopise na upravo »Večernika« pod »Tovariš«. 4584 KOLESA raznih znamk kakor tudi Šivalne stroie dobite po najnižjih cenah in na tedenske obroke po din 25-- pri mehaniku DraksleHu Vetrinjska ul. 11 KRAJEVNI SOLSK! GDBOS V KRČEVINI PRI MARIBORU razpisuje oddajo del pri ;.unaaji prenovitvi i.c.s e?a pn-slosja v Tomšičevem drevoredu, ti; upni predv deiii breški za zidarska, pleskarska in mizarska de n znašajo 5S.0G0din. Naiančneiše informacije se dobe pri preusscL.iku kraj.v-nega šolskega odbora v Krčevini oziroma občine KoSaki. Pravilno kolekovane ponudbe e podrobno nnvcdbo prpra-čunjenik stroškov skucno za zidarska in pleskarska ter posebej za mizarska dela je piedloJiti podpisanemu krajevnemu šolskemu odboiu ua kasntja do 31. ]u šja 1938. KRAJEVNI ŠOLSKI ODBOR V KRČSV1NI PRI MARIBORU, dne 19. julija 1938. 4517 Avtomobilisti in. motociklisti par! Naznanjamo, da smo otvorili pri stiku Tomšičevega drevoreda z Aleksandrovo cesto bencinsko irpalic© Na zalogi bomo imeli vedno VACUUM-M O BIL OIL kvalitetna olja. Se priporočamo ttAvtobencinw Dotrpel je in nas zapustil naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, gospod Ivan Merhar vpokojeni mizarski skupinovodja drž. žel. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 24. julija ob 16. uri na pokopališču v Studencih. Studenci pri Mariboru, Maribor, St. Vid pri Ljubljani, Feldkirch, dne 23. julija 1938. Žalujoče rodbine Merhar, Drašler in ostalo sorodstvo.' Mladost ne more oosrešati moje pomoči! Prav za zdravje Vašega otroka je sonce nujno potrebno. Toda za nežno otroško kožo lahko škodljivo. S ato namažite poprej celo telo s kremo Nivea ali z oljem Nivea. Na ta način se okrepi mlado kožno staničje, koža porjavi hitro in enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin se zmanjša. Ce namažete otroka, ga s tem varujete tudi prehla-jenja. D A KI I I MIO A Centrala: MARIBOR aoiposIM-Slovenske ulite J§ DRAVSKE BANOVINE MARIBOR | 3S Ma/boH varna nalotbm Hanarja, kmr lami! «a »Im« p rt tal h ranllnltl Dravska banovina • cmllm svojim premoženjem m x vso Jp itojo d a vino mol/o — — Hranilnica Itvriulm vse v denarno stroko spada/oie posle tožno in ku lani no Ig. Sprejema Podružnica: CELJE »S 1™,;*,?»”“ izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.