127. številka. Ljubljana, nedeljo 5. junija. XIV. leto, 1881.
SLOVENSKINAROD.
Izhaja vsak »lan, i/, v zemši ponedeljke in dneve po praznikih, tir velja po poŠti prejemati za aviitto-o^urske dežele /a celo leto Ifl g1n M pol leta 8 gl. ta četrt leta 4 *L — Za Ljubljano brez pošiljanja n;i dom za Velo  leto 19 (riđ.   /a Tetrt leta .'I gld. BO kr., za en  mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanji- tiii dom se raćuna 10 ki. za meSOC, BQ kr. za ('t tir leta. — Za tuje debele toliko ved, kolikor poStnina iznaša. — Za gOfDOđe  Učitelje  na   l|iidskih   iolafa in za dijake velja zni/.ana cena in ilcer: Za Ljubljano /.a četrt leta 2 gU\. :<0 ki., po posti prejemati za četrt leta '1 tfold. — Za' oznanila  se plačuje od ćetiristopiic petit-Vrate o" kr., će se oznanilo enkrat tiska, *> kr., če s«' d \ a krat, 'in 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole trati k i rat i. — Rokopisi se ne. vračajo.   — Uredništvo je \  Ljubljani v Frane Kolmanovej hiši gledališka stolba".
O p r a v ni š t v o, m katero naj m blagovolijo pošiljati naročnine, reklamac^e, oznanila, t j. administrativne stvari, je v »Narodnoj tiskarni- v Kolmanovej liifii.
Zaradi jutranjega 'praznika izide prihodnji list v sredo.
Glas vpijočega.
Starejši avstrijski oficirji in tuki uradniki, ki so pred letom 1859. ali 1866. garnizovali in služili na LaSkem v Lombardiji ali Veneciji, mnogo pripovedujejo, k'1 ko premeteno so Italijani neprenehoma nagajali Avstrijcem in jih dražili, kjer bo le mogli. V teatru, na promenadi, na plesu, pri koncertu, v kavam, po noči in po dnevi so z nepopisno raznovrstnostjo zbadali in ščipali „gli stranieri", svoje „tlačitelje" ! Če je na ji/vrstnejša vojaška glasba se tako lepo in vabeče svirala na javnem trgu, pravega Italijana nij bilo bli/.u, pa ne samo možki da bi bili izginili, niti nežni spol, kateremu baje povsodi, koder solnee sije, srce bije za vrlega vojščaka — niti nežni spol nij prikazal se niti „nadojepolna mlndezen" ! Kadar je kak Avstrijec, vzlasti tak, o kate rem je bil sum, da rad kaj na ušesa vleče, zgubil se v kavano, ki bo jo obiskavali 1»' „pa-trijotje", je vse občinstvo, po živem telegrafu takoj opozorjeno na nevšečno visito, kakor na komando do zadnjega moža ostavilo prostore z največjo nonSalnnso. Družili malih neverjetno umeteljnih in vrhu tega šo šaljivih demonstracij nij bilo ni konca ni kraja in to večinoma, ne da bi bila avstrijska gospodska neposrednim demonstrantom mogla do živega. Vstij pravih hudobnežev skoro nikoli nijso zasačili, pa če se je policiji to kodaj posrečilo, niti pomagalo nij nič, kajti mestu jednega rogovi-leža, ki je bil začasno pod ključem, rovali so trije drugi s tem večjo energijo in tem večjim — uspehom.   Jedva je policija zadušila jeden
^^^prf, ^Sttt, £ftw( 0»^^ ^alKs *^
Moj up je sel po vodi.....
Kadar se človek piav veseli na kako reč, se gotovo kaj zmede, da mu izpodleti. To nij nič novega, kajti tisti „najstnrejši ljudje," kateri vse najbolje vedo, pravijo, da i«' bilo uže nekdaj tako. In dandenes nij nič drugače, o tem so se buš preverili nafti vrli Sokolovci, ki so se tako veselili izleta v Trst o Diihovem in take velikanske priprave delali zanj, se ve da samo iz pravega pravcatega rodoljubja. Kakor sem slišal, ga nij bilo z lepa izleta, za kateri bi se bili narodni „ telovadci1' tako za nimali, kakor ravno za to tržaško praporsko svečanost. Tnko navdušil je vso Sokolove družabnike prozor nabrati si zaslug za narod na obalih jadranskega morja, nekdaj slavjan-skega, da so vsi od prvega do zadnjega, mladi in stari, hrepeneli  poveličavati  slavjuisko in
komplot, uže sta jej dva druga delala pregla-v co. Naj reče kdo kar hoče, v pasivnem od poru so Italijani mojstri, da ga jim nij para. In pri tem jim je največ pripomogla stroga disciplina, ki je navdajala vse kroge od najvišjih do naj nižjih in izvirala iz neizmernega rodoljubja, kateri nij poznal egojizma, nego pripravljen bil vse žrtvovati za narod in domovino. Sloveči možje so od avstrijske vlade, ki so jo črtili nad vse, prejemali službe, samo da bi tem laglje koristili svetoj narodnej stvari. Znan italijamk rodoljub je do zadnjega ure-doval Milanski uradni list avstrijske vlade le zato, da je svojim prijateljem in saveznikom takoj poročal iz zanesljivega vira, kaj vlada namerja. In podobnih slučajev bi lehko navedli Se Bog ve koliko; kogar stvar zanima, naj bere italijansko Zgodovino poslednjih desetletij do dunajskega miru, skleaonega, dne 3. oktobra 1806. leta.
Ti zgodovinski spomini so nam prišli na misel, ko smo on teden v novinah brali, Kako se je skozi in skozi italijanska večina Tržaškega mestnega in ob enem deželnega zastopa iznebila ali uprav a priori ubranila nepovoljnoga oko-ličanskega zastopnika. Stvarno je o tem do-godjaji uže poročal jeden naših gg. dopisnikov iz Trsta in pri tej priliki navel, da je Slovanom prijazni „Tr. Tgbltt." krepko zavrnol Tržaške mestne očete zaradi nasilstva, katero so pojavili slovenskim okoličanom nasproti. Mi se sicer nijsmo tako na drolmo bavili s parlamentarno kasuistiko, ka bi mogli tvrditi, da se kaj tacega še nikoli nikjer zgodilo nij, tla bi bila namreč kaka parlamentarna Bkupščina zoper predlog poveljujočega odbora ovrgla volitev poslanca brez uzroku, brez debate, samo ker jej to ugaja,   po načelu: car tel est iiidii
avstrijsko slavnost. katera tam prireja našin-sko delavsko društvo. BaJ nstarej gardi0 je bilo neki veliko na tem '<■/.« če, d.i i>: bil Sokol v Trstu dostojno zastopan in mnoga červoua kosilja, ki je pozabljena mirno spavala uže leta in leta, prišla ie zopet na dan, da bi žarela pod južnim solncem. Nekatera Sokolska sur-kica bi bila imela spet parado delati, pa jedno so „v teku časa" Bnedli molji, sa drugo je gospodar „mej tem" postal preobilen, in treba je bilo teči h krojaču. Še celo taki Sokolovci, ki so skoro da osiveli pri društvu ne da bi bili se kedaj špogali njegov uniform, hteli so se na vsak način pravilno postavljati v Trstu, in po tem takem nij noumevno, da je v ljubljanskih prodajalnicah pošlo blago za Sokolske obleke, kakor oh ceaarjevičevej poroki roba za zastave, da je mo»alo naročati se po telegrafu. Nikdar ne bi bil verjel, da ima tako moč v sebi — „večno morje": oj, thalatta ! thalatta! ti morje adrijansko, nekdaj bilo si slovansko!
plaisir! Isto tako mi tega fakta samega ob sebi ne smatramo tako sila važnim, češ, da bode res. kakor omenjeni nemški list prorokuje na vse večne čase živel v zgodovini ustavnega življenja, da bodo navajali tja v učnih knjigah o ustavnem pravu in o njem govorili v predavanji na visečih Šolah: to bi bilo ipak nekoliko preveč časti za neznatni Tržaški minijatur parlament. Važen in podučen, jako podučen je zloglasni sklep res, pa v pr-vej vrsti le za visoko našo vlado in — za nas. Vlada naj blagofzvoll posneti iz tega tako karakterističnega sklepa, kako ••a/vajenim njenim ljubljencem greben raste od dne do dne. Nekdaj so naši „verni" italijanski državljani pri volitvah oddajali glasovnice ali prazne ali z besedo „nessuno" ; pozneje so začeli metati petarde, Izobešali italijanske trobojnice in solze točili za Viktorjem Emanuvelom — „nost.ro re", a zdajci jim ie ..vernost.'' dozorel., uze toliko, da ,.la ledelis-ima citta di Trieste" od-bariva mestnega svetnika in deželnega poslanca s- ino zaradi teg«, ker je ta svetnik in posla nec zavesten Slavjan in ne trobi v veleizdaja ski rog Tržaških velmož! (V to nij „znamenje na nebu", nu, potem ali mi ni česa ne ume-jemo o astronomiji, ali pa visoka vlada nema oči j. Naj bi gospoda vendar pomislili, kako je bilo nekdaj v naših italijanskih provincijali, za katere smo toliko žrtvovali, katerim smo se tudi prikupovali pri vsakej priliki, pa kaj smo dosegli? kaj smo imeli od svojega pri-zanašanja ?
Mi Slovenci pa. ki ue nas najbliže tiče brezobzirna doslednost Tržaških Italijanov in njihovih privržencev, mi se učimo od svojih sovražnikov! Ne da hi s temi besedami svojim rojakom za izgled postavljali postopanje trža-
To je pa rt s, Sokolovec brez červene košijje, tu je, kakor ptič breg perutnice: čemu bi bil Človek leta in leta Sokolovec pa bi tega očitno ne pokazal — v Tr>tu ! In celo. ker červena košilja z drugo opravo vred. zvlasfi tako oblasten klobuk s tako mogočnimi kraji moža vsega prestvar« in nekako — pomladi. To pa nikomur nij na škodo, če se pomladi.
Nu, mestu v Trst pojdemo pu za zdaj k sv. Joštu. Aucb eine BChtfne gegend I Trs! pride itak spet na vrsto. Pa narobe bi se bilo vendar bolj prilog: lo: najprej v Trst in potem na boljo pot pokoro delat. V jednem obziru bode gotovo prijetnejše pri sv. Joštu nego v Trstu, vročine namreč gotovo ne bo tolike, akoprem pojdemo v goro, a pr hlajonpt se je treba varovati. Torej bodi priporočeno „noskrbnim vam mladim ljudem.u da pazite na svoje zdravje. Sicer pa človek niti ne ve, kje se je prehla-jenja bolj bati, pri sv. Joštu ali v T»\stu.
A.
Škega zbora in jih pozvali, naj ga posnemajo, ne: krivic t ostane krivica in se maščuje prej ali slej. Ampak zlat nauk nam proži taktika Tržaških Italijanov, ki je taktika vseh Italijanov v obte: tiho delati pa dosledno, brez vsega nepotrebnega vriša in hrupa! „Bobnunje" sicer pri nas nij vet v tako velicih čislih, kakor je bilo, žalibog! nekdaj, in gospodje, ki so bili sila vneti za nesretno bobu inje. katero nam je koristilo malokdaj a mnogikrat škodovalo, so se znatno ohladili: izutilo jih je izkustvo. Zato ta naš opomin nij neopravičen niti — otvišen.
Politični razgled.
IVotr&iiU«* «■
V L j u b 1 j a n i 4. junija. C*o*iiml»Iia zbornica ima denes sejo ter bode obravnavala od državnega zbora sklenem zakOO o reškem vseutilišči. Da bode ta zakon tudi v tej zbornici sprejet, to je skoraj nedvomno, ker je žudnje glasovanje o zemljiškem davku pokazalo, da ima vlada večino zase, kadar jo le hoče imeti.
Povedali smo uže,  da je bila te dni pri grofu TaatTeii na Duuaji deputacija slovanskih i WI«''#.i.ic*ck%r, ki mu je razjasnila dejansko raz mere Slovanov v Šleziji,  ki  nemaju niti jed-i da stojimo na tem prostoru pod milim nebom nega zastopnika v državnem zboru. Taalle jej božjim.   Prvikrat je  bilo o priliki 251etne ali
letoma o priliki srebrne poroke našega presvetlega cesarja in cesarice postaviti velik kamen sredi svojih gozdov blizu Škocijana na Podbojevem lazu z napisom: V spomin srebrne poroke Nj. c. kr. apost. vel. cesarja Franc Josipa I. in cesarice Elizabete." Okoli tega spomenika vsadil je nadlogar E. R. s pomočjo logarja Fr. Melive pet lip, ki prav lepo rastejo in značijo ude cesarske rodovine.
Škocijan je pičlo uro hoda od Unca, kraj je divno romantičen, kakor ga tudi Valvazor v svojej knjigi „čast vojvodine Kranjske" opisuje, in na tem kraji zbrali smo se bili v nedeljo 15. majaj ker nam radi slabega vremena dne 10. maja nij bilo mogoče, da bi dostojno po svojej moči slavili poroko cesarjeviča Rudolfa nastolnika avstrijskega s kraljevo princezi njo Štefanijo.
Okoli omenjenega spomenika vodstvom g. učitelja zbrana naša dež  se  svojo zastavo, ki jo je blagodušuo našej šoli napraviti in podariti blagovolil. Slava mu za to!
Potem stopi pred spomenik v sredo otrok naš velecenjeni g. župnik, jame govoriti in pravi mej drugim: „Uže drugikrat je denes,
je bila pod šolska mia-g. A. Jeršau
je ba e obetal, da hoče šlezijskim Slovanom po m aga t i. Ustavoverne novine pa zdaj pripovedujejo, da so za tem šli vsi šle-zijski nemški poslanci h grofu Taaffeju, da so mu razjasnili, da so Slovani v Šleziji z :da-njimi razmerami Čisto zadovoljni in da je le peščica agitatorjev, ki Slovane hujska. Taaffe jim je dal baje pomirljive obete kakšne, tega  ustavoverne novine ne povedo.
Cesar je «>K«*r«l*.i državni zbor 2. t, m. sklenil s prestolnhn govorom, v katerem se našteva, koliko je državni zbor za Ogersko storil v minolej dobi ter izraža upanje, da se bode evropski mir obrani', kar se da sklepati iz vnanjih razmer, ker se vlasti trudijo, razna vprašanja, ki nastajajo, rešiti mirnim potom. Cesar je omenjal tudi poroke cesarjeviča Rudolfa s princesinjo Štefanijo ter onih izrazov ljubezni ter lojalnosti, katere je ogerski narod pokazal pri tej priliki.
Novi ogerski državni zbov je s kraljevim odlokom sklican na dan 24. septembra t. 1. Kove volitve se bodo vršile od 24. junija do 3. julija.
Vlliaiijc* 4lržuv<'.
Iz INiriza se javlja 3. t. m.: Senatu predloženo poročilo komisije odbija volitve po listah ter naglasa, da bi se s temi volitvami lebko imenoval pretendent, kateremu bi se niti zbornica niti senat ne mogla upreti, ker bi bil izvoljenec naroda.
Iraška zbornica je bila 2. t m. sklicana, da so se jej „novi pretiš je naznani Dejal je, da se bodo svote, ki ostanejo pri upravi, tri leta porabljale za oboljianje stanja armade. S tem se gospodarstvu ne more nič škodovati. Italija želi rasnoga miru.
Na Ir*l4«»m se ljudstvo nikakor nebce oblastnijam pokoriti. V Vodvke v grofovini Clare hoteli so 2. t. m sodnijskl eksekutori eksmi-tirati u koga najemnika. Eksekutori so imeli vojake s6 soboj. Ljudstva se veliko zbere in ne pusti eksekutoijem njihov nalog izvršiti. Prične se boj in ljudstvo je streljalo na vojake, a tudi ti so rabili orožje. Več opornikov" je bilo ranjenih, jeden ':elo ubit. Iz istega uzroka je pvUlo do boja tudi na otoku Arran-More ter je ljudstvo razdejalo pet čolnov, ki so imeli nalog sodnijske eksekutorje braniti.
1 ministri predstavili. De-kaj   da  vlada namerava.
Dopisi.
X Unca 20. maja. [Izv. dop.] Svetli knez Hugo Windisehgratz Nj. c. kr. apost. vel. tajni svetnik, poleg drugih graščin posestnik tudi tukajšnjega Haasberga, dal je pred dvema
srebrne poroke našega presvitlega cesarja in cesarice, denes pak obhajamo spomin poroke cesarjeviča Rudolfa. In zakaj se tudi mi veselimo tega slavnega dne? Prvič iz stare ljubezni in zvestobe do presvitle hiše avstrijske, ker Slavjan je svojemu vladarju zvesto vdan, potem ker v cesarjeviti vidimo lepe čednosti katere nam veselo prihodnjost obetajo. Pred svojo poroko potoval je v Palestino, je obiskal tiste kraje, kjer je naš Izveličar učil in trpel, in ko se je na svoj dom vrnil, nam je v Trstu sosebno veselje s tem napravil, da se je pokazal očitnega prijatelja Slovanom. Zato se trdno nadejamo, da nam bode o prihodnosti ravno tako pravičen in dobrohoten, kakor njegov cesarski oče Franc Jožef. Zatorej vskliknemo iz dna svojega srca. Živela visoka poročenca Rudolf in Štefanija! Živela presvitli cesar in cesarica! Živela vsa avstrijska hiša!
Po govoru se je otrokom razdelila Tomšičeva knjižica „Cesarjevič Rudolf nastolnik avstrijski", nekateri otroci so deklamirali, slav-nosti primerne pesmi peli, otroške igre igrali in po prizadevanji g. srenjskega predstojnika M. (1. in logarja F. M. dobro pogosteni bili. Živio! in s'ava! razlegalo se je po vsej dolini, ie prehitro nam je minol prelepi čas, vsklik-nil je marsikdo, a solnee je zahajalo, in mi smo se morali posloviti od priljubljenega kraja.
Omeniti moram tudi, da so na predvečer cesarjevičeve poroke zakurili šolski otroci kresove, pok možnarjev razlegal se je daleč i u široko na okoli, vmes se je pa slišalo iz cerkvenega stolpa prijazuo pritrkavanje zvonov, iz šolskega poslopja in cerkvenega stolpa vihrale so zastave, hiše bile so razsvetljene. Drugi dan t. j. 10. maja je bila slovesna sv. masa z zahvalno pesnijo. V cerkvi je bila vsa šolska mladež in obilo pobožnega ljudstva.
I/. *|>o<liij«'*£a Koža na Koroškem, 19. maja. [Izv. dop.] Tudi pri nas na Slovenskem Koroškem smo slavili poroko cesarjeviča Rudolfa, sicer z nekoliko izpremenje-nim sporedom, kakor je bil s prva osnovan. Na sredi vasi v (ilinjah poleg cerkve se je vsadila (P/a metrov visoka lipa, katera bode naše zanamce spominala na slavnostni god 10. majnika 1881.   Šolskej mladini se je
razložil pomenljivi dan, potem so se delile posebno za ta god od okrajnega šolskega sveta pripravljene knjižice, kakor tudi podobe ženina cesarjeviča in neveste kraljičine Štefanije. Na spomin poroke je z 10. majem stopilo v življenje naše teško pričakovano društvo prostovoljnih gasilcev; sestavil se je začasni odbor z nalogo, da izdela pravda in jih pristojnej ob-lastniji predloži v potrjenje. V nedeljo dne 15. maja ob 7a 5\ uri zjutraj sta se v zvoniki izobesili zastari, zgoraj cesarska nižje pa slovenska trobojnica, ob jednem se je začelo streljanje z možnarji. Ob 0. uri je bila peta bv. maša; po maši se je zahvalna pesen pela in naposled cesarska himua. Tudi mej službo božjo so neprenehoma grmeli možnarji.
S Primorikega 30. maja. [Izv. dop.] Naši  šolski   listi.   Prof. Kleimaver-jeva   „Zgodo vi ua slovenskega slovstva", f  Kajetan M u g no ne.) Sloveuski učitelji imamo troje šolskih listov, a učiteljsko stališče vsak premalo zastopa. Zatorej   se popolnoma ujemam z misiijo odličnega rodoljuba in strokovnjaka na šolskem našem polji, „da naj bi vsi trije nehali in se umaknili novemu listu, ki naj bi  kot glasilo vseh slovenskih učiteljev izhajal v Ljubljani po 3—4 krat na mesec, pa odločno zastopal naše šolske in n a-rodne interese". Čemu li tudi  cepiti moči? Ali se more to odobrovati, da ima primorsko, kranjsko in štajersko  učiteljstvo   vsako svoje glasilo, katera teško izhajajo,  ker nobenemu nij dovolj duševne in gmotue podpore V Zbe-rimo se okolo dobrega pedagogičnega lista v s i slovenski učitelji ter njega podpirajmo z vsemi silami. To nam bode gotovo tudi bolj v čast, kakor če imamo, kakor sedaj, vet  listov, katerih nobeden povsem ne ugaja, osobito velja to o „Šoli", o katerej se strankovnjak po pravici izraža, „da hodi pač še v —  šolo". Da je sicer „Šola" sedaj uže nekaj boljša, osobito kar se jezika tiče, to jej bodi na  čast povedano: njen kritikar v  „Edinosti"  je vendar nekaj  dosegel.   Zdaj   „Šolini"  pisatelji bolje pazijo, da ne prekopicavajo vet takih slovničnih kozličkov, po katerih se človeku ježe lasje. S tem se ve da nij še rečeno, da ta list uže i povsem pravilno piše.   Mi  bi  celo pisatelja uvodnega članka v 4. listu „Š". opozorili, da predno   se loti   pisati   o jeziku,  naj mar-ljiveje se priuči slovnice, ker njegov članek nij brez slovniških hib! Tudi mislimo, da je pravda o izreki „1" v ljudskej šob sedaj dognana; čast g. Vrtovcu, čegar nazore o tem hvalijo tehtni strokovnjaki.
O  prof. Kleinmaverjevej „Zgodovini slovenskega slovstva" nij do sedaj,  kolikor jaz vem, še noben list kritike prinesel.   Ne vem, če tudi njej velja Schillerjev izrek : „Ilier von Tadei zu sein, ist der niedrigste Grud oder der hochste". Jaz sem knjigo prebral in menil, da utegne zadostovati za — prvo potrebo. Slovstvene zgodovine nam je bilo treba ko ribi vode, pa odkrito rečeno, jaz sem ji jo mislil — precej drugačno. Zdi se mi n. pr. da se je g. profesor preserviluo  držal nekaterih virov, osobito pri razpravi „0 Prešernu".   Da je tu pa tam jezik trd, mislim, priznal bo, kdor se kaj briga in trudi za lepo gladko slovenščino. — Tudi mu jezik nij vseskozi pravilen. Vsak ve, da je nepravilno pisati : vidši, pridši (Levstik: Die slovenische Spracbe, pag. 103) v Novomestu, prva dva leta ( !!), v Gradecu, slavnostiuo knjižico i. t. U. in infinitum. Mimogrede naj še omenim,  da skladatelj Davorin
Dalje v prilogi.
Priloga „Slov. Naroda4* k H. 127., 5. junija 1881.
Jenko nij brat pokojnemu pesniku Simonu, kakor se bere v Kleinmaverjevi knjigi. Davorin nij Simonu celo nič v rodu. Takih je v njej preobilo, jaz se na drobno ne bodem spuščal v to stvar, ker sera prepričan, da knjiga itak pride na strakofnjasko rešeto. (Gl. „Lj, Zvona" poslednji zvezek. Ur.)
V soboto 21. t. m. je umrl v Gorici kapelnik Kajetan Mugnone 38 let star. Bilje rodom Napolitanec in 1872. leta mestnim kapelnikom goriškim; ob jednem je učiteljeval na goriškej glasbenej šoli in pozneje postal je pevovodja v tamošnjej stoinej cerkvi. Bil je gojenec slavnega napolitanskega konserva-torija. V Gorici je dovel se svojo neumorno delavnostjo in zmožnostjo mestno godbo na tako visoko stopinjo, da se malo katero mesto more ponašati s tako. Bil je tudi reformator cerkvenega petja v stoinej cerkvi v Gorici, zarad česar mu gre velika zasluga. Pod njegovim vodstvom so se začele peti v Gorici v stoinej cerkvi maše strogo v cerkvenem duhu ter odpravile necerkvene arije iz božjega hrama, kakor tudi ono bobnanje, tro-bentanje i. dr., kar je vse bilo pod prejšnjim pevovodjem v navadi. — Kajetan Mugnone je bil gotovo najizobraženejši mož v Gorici; kot skladatelju mu bode ime mej italijanskim narodom neumrljivo. Gotovo mnogo, mnogo bi bil vrli mož še Gorici koristil v muzikalnem obziru, da ga nij tako hitro vzela nemila smrt.
J G radi mi r.
Domače stvari.
— (Jour fix „Sokola".) Denes, bin kostno nedeljo popoludne je Sokolova veselica v gostilni „pri zelenem hribu" z godbo, petjem in telovadbo. Začetek ob 4. uri popoludne.
— (Gospod Josip Nolli,) potovaje iz Kijeva, kjer je poslednjič pel, preko Buda-pešta v Milan, se je za nekoliko dni se svojo obitelj o ustavil v Ljubljani.
— (Na adreso g. okrajnega sodnika Ogrinca v Metliki.) Znana kamniška „afera" je sedaj dokončana. Okrajna sod-nija kamniška razdala je svoj razsodni odlok v nemškem jeziku, ki pa je bil od besede do besede preložen iz slovenskega prejšnjega odloka. Proti temu odloku vložila je jedna stranka zopet rekurz in sicer v slovenskem jeziku. Ta rekurz je nadsodnija graška sprejela ter pravilno rešila. Kaj bode sedaj počel okrajni sodnik gospod Viljem Ogrinec?
— (Iz seje mestnega odboralju-bljanskega.) V predvčerajšnjej seji je bil enoglasno izvoljen za podžupana g. Franc Fortuna. Dva listka sta bila prazna. Potem so se volili razni odseki. Magistratni odsek: gospodje Lasnik, dr. SchafTer, Ziegler, Horak, Doberlet. Personalni in pravni odsek: go spodje dr. Sehrev, pl. Čuber (prvomestnik), dr. Zupančič, dr. Supan, dr. Zarnik (prvomestnika namestnik), Fr. vit. Gariboldi in grof Chorin sky. Stavbni odsek: gospodje Burger, Fortuna, A. vit. Gariboldi, Ilegali, Dobrlet, dr. Keessbacber in Lasnik. Finančni odsek: gospodje BUrger, Dežman, Dreo, Fortuna, Le-skovic, dr. Suppan (prvomestnik) dr. Sehrev (namestnik.) Odsek za revne: gospodje: Dreo, Štupica, Dežman, Goršič, Lasnik, Leskovic in Pirker. Policijski odsek: gospodje dr. Bleivveis, dr. Drč, dr. Keessbacher (načelnik), pl. Čuber, grof Chorinski (namestnik), Fr. vit. Gariboldi, A. vit. Gariboldi, Dobrlet in Leskovic. Šolski odsek: gospodje Pirker (načelnik), dr. Supan, dr. Bleiweis, Dežman, dr. Keessbacher, dr. Drč, dr. Schatter, grof Choriuskv (namestnik). Od-
sek za Tivoli: gospodje Lukman (načelnik), BUrger (namestnik), dr. Sehrev, Lasnik in Pe-terca. Potem je bilo akleneno, da se ima pri mestnej policiji nastaviti četovodja (policaj-wachtrneister) s plačo 500 gld. Dr. Zarnik in Regali sta nasvetovala, naj bi se policaji pomnožili vsaj za 4 može, kar pa nij obveljalo. Pasji davek bode povišan od 1. januarja leta 1882, na 4 gl., dr. Zarnik je nasvetoval 7 gl., kar nij bilo sprejeto. Lasnik in Ilegali pa sta nasvetovala, naj bi bili psi pri samotnih hišah, ki so za stražo, davka prosti; to je obveljalo.
— (Jurčičeve fotografije.) Tukajšnji fotograf Pogorele, oskrbel je več podob pokojnega Jurčiča in njegove matere. Sliki se dobivata po 20 kr. pri omenjenem fotografu, na kar svoje čitatelje in čestitelje Jurčičeve posebno opozorujemo.
— (Glede Jurčičevih „Rokovnja-čev") piše poslednji „Zvon" : Pokojni Jurčič tega romana nij dovršil, a v njegovej literar-nej ostalini našli smo več sto skrbno spravljenih drobnih listkov, na katerih je pisatelj imel zaznamovane posamezne vire, epizode, karateristike in pr zore. Na podlagi te osnove bode „Itokovnjačew nadaljeval Janko Kersnik na Brdu. In po naših mislih tudi nihče temu delu nij zmožnejši nego on, ki je bil pokojnemu Jurčiču najboljši prijatelj, s katerim je tudi poprej uže marsikaj literarno sodeloval. („Berite Novice", „Mej dvema stoloma" i. t. d.) Poleg tega je Jurčič „Rokovnjače" o svojih počitnicah lansko poletje baš na Brdu v prijateljskih pogovorih s Kersnikom osnoval ter zategadelj glavno dejanje ni Brdo in njegovo okolico postavil. Tudi se je malo dnij pred smrtjo s svojim prijateljem pogovarjal, kako misli roman nadaljevati, ako mu Bog povrne ljubo zdravje. „Rokovnjače", kolikor jih pri-občuje denašnji „Zvon", napisalo je uže Krs-nikovo pero in mislimo, da lehko z mirno vestjo Čestitim čitateljem prepuščamo sodbo o tem poglavji.
— (Služba tajnika „Matice Slovenske") je razpisana. Prošnje se morajo izročiti društvenemu predsedništvu do konca t. m. junija. Druge pogoje je razvideti iz razpisa, ki je uvrščen mej inserati denašnjega lista.
— (Uredništvo „Laib. Ztg.") s 1. prihodnjega meseca julija baje popolnem prevzame g. K. Rad ics.
— (Slovensko literarno društvo na Dunaji) ima v sredo 8. t. m. svoj 14. redni zbor s tem-le sporedom: 1.) Prečita se zapisnik. 2.) „0 glagoli" čita g. A. Mikuš. 3.) Slučajnosti. Lokal: Rest. zur hlg. Dreifaltig keit (III. Ungargasse Nr. 27. K tej seji uljudno vabi i prijatelje društvu odbor.
— („Zbra ne narodne srbske pesni") z dodatkom iz „Smrti Smail-Age Čengića" je v drugem pomnoženem natisu na svitlo dal prof. Janko Pajk po tukajšnjej Klein & Kovačevej tiskarni. Pridejana je kratka srbska slovnica, slovensko tolmačenje, rečnik tujih besed in ćirilska abeceda. Želimo in priporočamo, da seže po ličnej knjižici kdor se bigotno hoče seznaniti se slovečina narodnim pesništvom srbskim. Oblika knjige je jako priročna, papir in tisk čeden, cena nizka: 40 krajcarjev.
— (Dvaindvajse t živin oz d ravnikov) išče srbska vlada. Plača znaša za take I. razreda 2000 fr, za one II. razreda 1700 fr. in III razreda 1500 fr. na leto. Glavni pogoji so, da je zdravnik diplomiran veterinar in da zna srbski ali kak drug slovansk jezik. Kdaj
pa misli naša vlada za Kranjsko razpisati ži-vinozdravniške službe?
Bazne vesti.
* (Znamenita izrednost.) Pri poslednjem novačenji na Dunaji je bil od zdravnikov preiskan krepak, popolnem zdrav mladenič, ki je srce imel na desne j strani, jetra na levej in — tako tudi druge organe ohrnene „na robe". Po vsej pravici mladi Du-iinjcan lehko reče, da ima — vsaj srce na pravem mestu !
* (Letina na Ruskem) kaže prav dobro, kakor se od tod poroča.
* (Nesreča pri str el janj i.) V nem-škej tvrdnjavi Graudencso 2. t. m. za po-skušnjo streljali, pri tem pa je razpočila ena granata ter ubila tri stotnike in enega vojaka, več pa jih je nevarno ranila.
* (Umrl) je v Parizi jeden najbolj slo-večih francoskih učenjakov, senator in akademik Littre, ki je na svitlo dal „Dictionnaire de la langue francaise."
* (Zemeljsko ožino korintsko) bode baje Lesseps prodrl ter je dobil v to uže koncesijo od grške vlade.
* (Ostudna ljubezen.) Pred porotniki v Vienne na Francoskem je 28. maja vršila se ta le obravnava: Blizu Vienne leži vas Allier, kjer je živel najemnik Marchondier, pošten a ubog človek Njegovo ženo pa je zaradi njenega življenja vse zaničevalo. Trdilo se je celo, da je bila v kazenskej zvezi se svojim lastnim 24 let starim sinom iz prvega zakona. Zdaj pa je imela ob jednem ljubezenski zvezi se svojim bogatim sosedom Klementom in njegovim sinom. Dne 24. februarija je bila ta ženska zaprla se v sobo se svojim sinom. Kle-ment pride, in Marchondier mu odpre, Bin njen pa otide. Malo kasneje potrka pa Klementov sin; stari zleze pod zofo, a mladi Klement opazi noge svojega očeta, ki so izpod zofe molele. Hud boj se vname zdaj mej očetom in sinom in naposled oče sinu glavo prekolje. Truplo umorjenega so potem v vodo vrgli, poprej pa mu je Marchondier vzela še denarnico, v ka-terej je bila velika svota shranjena.
Dunajska borza 4 junija. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih .	.   TG gld.		70	kr.
Enotni drž. dolg v srebru   . .	. 77	n	4)	■
	. 94		GO	it
1HG0 drž. posojilo   .            . .	. i;ej	R	80	m
		■	—	m
		It	—	
		R	75	n
	9	71	89 «/i	m
	5	n	53	m
	57	fi	—	n
Trine «r«*no
v Ljubljaui \. junija t. 1. Pšenica hektoliter 9 gld. 43 kr.; — rež 1» gld. 18 kr.; — ječmen 4 gld. 71 kr.; — oves 3 gld. 09 kr.: — ajda 5 gld. 53 kr ; — proso 4 gld. 87 kr.;
— koruza 5 gld. 53 kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. f<7 kr. j — fižol hektoliter 7 gld. 50 kr.; masla kilogram — gld. HO kr.; mast — gld. 78 kr.; — S peh t'rišen — gld. <)U kr.; čpeh povojen — gld. 72 kr.;
— jajce po la/p kr.; — mleka liter H kr.: — govedine kilogram 5I> kr.; — toletnine 44 kr.; — svinjsko meao 58 kr.; — »ena 100 kilogramov 3 gld. 48 kr.;
— slame 1 gld. 83 kr.; — drva trda 4 kv. metrov t gld. 50 kr.; — uichku 4 gld. 50 kr.
Poslano.
(Jospodu l ni n«' lun. Ku ledi, c. kr. dvornemu liferantu v Korneuburgu. 4.ilu lliiid. katerega ste mi koncem marca t. I. piiposlali, vplival je tako izvrstno, da sem su popolnem iznehil Mitneicu in jiilio težavnega trpljenju v ileNuej ratni t preje sem rabil fraucevo /uiinji  in ii|mmIi >l«lok, a u i I bilo ni« bolje«)
gl lit fluid pit Nciu rabil nh.....       H dni|, pa mi
j«- l»ilo pomagano ter »«» »nI im U ljubu «Vo-j. j NtaroNti 410 i« i t roki prav močnega.
Dolžen sem vam zatorej izreči najiskrenejso zahvalo za priposluni gihttluid.
O geraka Sobotica, 8. aprila 1880.
Aleksander McUelle, c. kr. postni vodja v pokoji. Kje da se dobiva pove razglas „(tichtfluid" v de-našnjej Številki tega lista.
Pokrita kočija
■m jednega, č-e se hoče tudi za dva konja, So skoraj novu, se proda. K j t- y pove iz prijaznosti opravništvo „Slovenskoga Naroda". (3SŽ8—1)
St 371.
Razglas.
(310—2)
*,lfluiien SlovnisUii" \ Ljubljani razpisuje službo tajnika z letno plačo 600 gfcL M 8 leta proti pogodbi. — Prosilci imajo skazatl se z literarno izobraženostjo, s popolnim znanjem slovenskega jezika v besedi in pismu in tudi s potrebno izurjenostjo v knjigovodstvu. — Prednost, imajo prosilci, ki poznajo tudi kake druge jezike slovanske in v zlasti cirilico. Prošnje sprejema predsedstvo „Matice Slovenske" do konca junija 1.1.
Natančneji pogoji se zvedo vsak dan v Matičnoj pisand od 10. do 12. ore dopoludhe.
V Ljubljani dno 88. maja 1881.
Za odbor „Matice Slovenske" :
Dr. Janez Bleivveis,
predsednik.
Prodaja košnje.
H\. Vida dan 15. junija prodajala se bode košnja Kodetovega travnika ..^J< \ Trnoyriu od 8. tire zjutraj, po oddelki ti in za gotovo plačo.
(327—1)
Marija Dogan.
Dr. Bprangeijjeve
kapljice za želodec,
priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, teber, ščipanje po trebuhu, zaslinjenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno Zgago. Telo se hitro sČisti. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. David in tifusu vzamejo vso zlobnom in vročino, če se zavživajo po '/s žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivesti.('loveku diši zopet jed, čc je imel bel jezik. Naj se poskusi z majbenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. .1. Svoboda v I ju [ bljaui, a flacon 30 in oO kr. av. volj. (217—8)
tft. 8271.
Košnja v najem!
ČetrtćH   !>. Juniju i. I. ob 0. uri
dopolnilu.! so bo košnjit mestnih senožetij v IiUtterniiinovem drevoredu kosoma v najem dala.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 'J. junija 1881.
Župan: L ase han.
(321 —2) I Podpisani priporočam čestitemu občinstvu, po-
sebno potnikom, svojo dobro oskrbljeno, blizu kolodvora St. Peter uže 28 let obstoječo
Delovke
za šivane eipke in umetno vezenino dobodo dela, če se želi, strogo tajno. — Stolni trg 8, I. nadstropje. (315—2)
X Umetne (d40- 46)
I zobe in zobovja
+ postavlja po mijnovcjšein a ni e r i k a n s k e m ♦  sistemu v xlatn. vulltunitii ali celuloidu
brez bolečin.   Plombira z zlatom itd. ZObne operacijo izvršuje popolnem brez bolečin
8 prijetnim mamilom
sobni zdravnik A. Paichel,
poleg EEradeckuga mostu, v I. nadstropji.
Samo na borzi
more so v tako ug< dnem času ob rastočih in padajočih kurzih se lOO gold. vsak teden lehko pridobiti od lO do So gold. Na pisma takoj odgovarjam.
F. Friedlander in Wien,
I., \\ oll*. ile Si.
(201—8)
„Narodno gostilno",
(„H6tel National)".
Naj vsakateri se potrudi priti, kdor želi biti dobro in brzo postrežen z dobrim naravnim vinom: kraškim teranom, dol. nje. m, starim hrvatom in dobro domačo vromšino tor svežno z ledenice Puntigamsko pivo, mnogovrstne domače in tuje botelije, likerje, domači 4 letni slivovec vsake vrsto in okusne jedi, vedno pripravljene spodobno opravljene sobe z več postijami; pri vsakem vlaku je sluga za spremstvo potnikov; najnižjo rasno zagotovlja
(144—7) Ivan Korošce.
Velika loterija
NARODNE RAZSTAVE
?'i • *J 1'olrjonu od kraljeve it.alijan.ike vlado. V •   ' :> Dobitki znoso
raa±L3š©v 700.000,
od katerih glavni dobitki v znesku
fr_ 400.000 -v zlat-u
so:
fi\ IOO.OOO v xlalii
„       «0.000    „ ,,
OO.OOO 40.000 80.000
in 1'.».) dobitkov, v razstavi nakupljenih umetnih rečij skupno vrednosti
£r€ixi!k:btr 400.000
in več druzih dobitkov, v razstavi nakupljenih rečij.
Jeden loz velja I marko — 50 kr. av. vr.
Loze prodaja na drobno in debelo samo gospod E E. Oblieght v Milanu.
Pošilja jih na tuje, če se znesek pošlje ali pa na pošti plača. Za trankovanjc naj se pripošlje 10 kr. a. v. v poštnih znamki h za vsacih 5 lozo v. Ako naj bo pri-poslanje priporočeno, potem se ima za frankovanje poslati 30 kr. (294—4)
Tulci.
3. junija:
Pri Slou t WohJhut, l.ovvetibcin iz Dunaja. — \Virglcr iz Novega mesta. — Tilon iz Jesenice. — Hudovernlg (z Uudapešto. — Fefber i/. Maribora. — Mahorie iz Gorice.
Pri ihalict : \Vcn.-ch iz Ihlina. — 1'endl iz  (tnulca. —  Steiidiarter iz Milnima. — Urltll, Bcrginan, ltahns, Losser iz Dunaja. — Hisrehteld  iz Lincii. Pri tuhii ijht t m ceNnrji: Kobrič iz Celja. — Statiku iz Maribora.
Ceno in lepo izdelane
ledenice (Eiskasten)
za pivo (za dva soda) ali / ali brez shrambo /.a jedila, po najnovejšej konstrukciji, elegantno iz izvrstnega materijala izdelane, s poroštvom /a dobro blago, ima na prodaj uže izdelane podpisani.
Ledenice so naštrihane, kakor bi bile narejene iz hrastovega lesa in lakirano, tako da se postavijo lehko v vsako najbolj elegantno restavracijo. Tudi so uapravljajo ledenice »salte velikosti, kakor se naroči, hitro in dobro.
Vnanjim naročilom so hitro v streže in so embalaža ceno račuui. Za mnoga naročila se priporoča
.Ludvik \% iiflmnjt vi\
(329—1) trgovec s hišno opravo in mizar, gospodske nlieo št. 10.
r»*l
I
♦ I
i
5 I
J I
i
Sredstvo, izvrstno ju poskuišeno zoper
protin, trganje in živčno bolezen
GICHTFLUID
v on
ter dobro upliva tudi pri spahnenji, trdosti kit, pri ne-občutnosti kože, zasedenji krvi in zoper praske; nadalje zoper krč na posamnih mestih, (krč v mečah), bolečine v živcih, otekline in zoper slabost, ki je nastala, če je človek nosii obvezo, posebno pa služi tudi v to dobro, če je človek veliko delal, da dobi moč, če je veliko hodil itd. in naposled je tudi zoper slabost v starosti.
Pravega imajo :
V LJubljani: W. Al a vr, lekar: C. Picooli, lekar; Juli pl. Trnkoezv, lekar; J. Svvoboda, lekar; L. II. Weneel, trgovec. — V Celovcls P. liirn-bachor, lekar; Herman Kometter, lekar; J. Nussbaumer, lekar; C.
Clomentschitsch. v219 -4)
Zahvala in priporočilo
Foiiciere Peštaiisko zavarovalne družbe".
Podpisani potrdim v svojem in imenu svoje žene, da jo ,9Fonelere ll* - slu* /iuiuor.iliMP uneito", — pri katcrej sva imela poslopja in premakljivo zavarovano, — škodo po glavnemu zastopniku g. Fran Dreniku in g. Anton GvalOU itilcoj pregledalo in cenilo, ter mi JioOO gld. 07 kr. od-Hlcodnine i>i-iznnlo iu izplavalo.
Ker sim /. omenjeno svoto popolno pravilno odškodovanj to tudi hvaležno javno priznavam in ,,Foueiere 1'cstioisko zayarovaluo društvo" vsakateremu priporočam.
V še nična-Poliea pri Cerkljah 24. maja 1881.
Matija Pogačar, (308—2) pogorelec.
And. Vavken, E. Globočnik,
župan, okrajni zdravnik in zastopnik „Fonciore",
V Cerkljah, kot priči.
Bergerjevo medicinično
mjilo iz smole (Theerseife),
priporočeno po medic, strokovnjakih, rabi se v največ evropskih državah sč sijajnim vspehom zoper
izpuščaje na životu vsake vrste,
osobito zoper hraste, krocičen in hiskiuasti lišaj, nalezljive hraste, zoper prhljaj na glavi in bradi, pege, žoltine, rdeč nos, ozebljino, potenje nog. — Bergerjevo nijUo iz smole ima -lo°/0 koncentr. smole iz lesa lor se stsarno od vsega ilru/.ega mjila iz snude, ki se v trgovini nahaja, razi kuje. — Da se i-rekim jetiju izogne* zahteve naj se odločno Ber-gerjevo mjilo iz smole ter naj se pazi na znano varstveno marko. Kot milejše mjilo od smole za odstranjenje vsuh
in*-rfis<«»s<ij na poli i
zoper Ezpnšdaje na glavi En koži otrok In kot hepreaežno kosmetiono mjilo za'umiva nje iu kopanje pri VHakdanjej rabi služi
Bergerjevo glicerin-mjilo od smole
imejoee 3:«% glicerina ter tino diši.
Jedrn komad velja 35 kr. z brošurico vred. — Glavno zalogo ima lekar €A, II K I, I, v O IVI VI.
V zalogi v \sch lekarnah cele. države,   t.laiiir zaloge pa imajo: V Ljubljani pri gg. lekar jih J. Svoboda, G. Piecoli, W. Maver in J. pl. TrnkocfcV. V KoCevJI J. Braune. V Hrškeut J. Home-ker.  V  Idriji J. \Varto.   V liianji K. Sav ni k.   V Litiji J o s. BeneS. V Novem uicNtii U. Blzzoli.  \" lCadovljici A. Koblek.
V Vipavi A. Kouečnv. (22—10)
Trboveljska družba sa premogokop.
Upravni odbor naznanja, da je izročen gospodu
Viljemu Schifferju v Ljubljani
m&,m^Q>& cL^TJLsTpe s a. Kranjsko
za premog1 in oomoirt ter se gospodje kupci prijazno naprosijo, da svoja naročila
za premogokope Trbovlje, Zagorje in Hrastnik
oddajejo omenjenemu gospodu.
Bolnim na prsih in pljučah 1
l Wilhelmov snežniški zeliščni alop
od l>auc IVillieliiia, lekarja v Nenenkirchenu (I).-A.).
Uže 25 let zoper bolezni organov za dihanje zoper prehlad v jabolku in dušnikovih vejic, zoper dušljivi kašelj, hripavost in zoper mnogo druzih bolezni) v vratu in v prsih od največjega uplivanja in zdravilstvene moči. Ta sok je posebno omenjati kot preservativ, kadar je meglii ali sliilto vreme. — Ker ima jako prijeten okus, zato je otrokom koristen, potreben pa na pijačah bolnim ljudem; ravno tako tudi pevcem in govornikom, če ncmajo čistega glasu ali če so bripavi. — Več spričeval potrjuje zgoraj navedeno. — V steklenicah po gld. 1.86 a. v. Dobiva se:
V Lj uhlju u i - I*eter l.HNAiiik.
V Brodu B v g e n S c h r o pel, lekar. V Uratlci .I% P u r g 1 e i t n e r, lekar, W en d. T r u k o c z y, lekar. V Kranji Karel Savnik, lekar. V Mariboru Alojzij Q u and os t, lekar. V Metliki Pr. VVaeha, lekar. V Novem metta D o in. K i z z o 1 i, lekar. V Zagrebu S i g. Mitlbach, lekar.
P. n. občinstvo naj zahteva izrecno zmirom Wilholmovoga snežniškega zeliškega alopa, ker pravega samo jaz prideljujom in ker JL so i/.dolki, nahajajoči se pod imenom Juiij Bittnerjev sneznišk zolišk »L alop 3labo ponarejeni, pred katerimi jaz posebno svarim.        (19—9j
H. HAUPTMAM,
v semeniškem poslopji, Ljubljana, &
priporoča po nizkej ceni najboljše, fino semljete
oljnate in suhe liarve, flrneže in lake, it
ter najlepše Jj
čopiče (penzije) $
za slikarje in zidarje.
274-3)
Zidanomostska
tovarna za cement
na Zidanem mostu, Spodnje Štajersko,
priporoča svoje uže od nekdaj na dobrem glasu stoječo izdelke
Roman-cement in Portland-cement.
pripoznauo najboljšo blago prav v ceno.
Gradivo, katerega se ogenj ne prime:
kvarcal pcttek, ilovica, llovieaata moka, malta od kvar-eutegu peNka in llovieaata malta. (182—9)
Opeka, katere se ne prime ogenj: ^
vBako velikosti, o katerej je dokazano, da se je no prime ogenj. Yc
:xx>o»0(0<xxxxx>o«0(OCKXxxxxii
T <i 111 «* 1J i t *» i> O in o
vsem, ki so v želodci in trebuhu bolni. Ohranjenje zdravja
naslanja so večjim delom na čiščenje in snaženje sokrovice in krvi iu na pospeševanje dobrega probavljonja. Najbolje to sredstvo je
dr. Roža
žhljenski balzam.
Zhrijenskl balzam dr. Rozov odgovarja popolnem vsem tem aahte vam; isti oživi vse prebavanjo, nareja zdravo In čisto kri, in truplo dobi
svojo prejšnjo moč, in zdravje /.opet. Odpravlja vse lesko prehavanjc, osobito gnjus do jedi, kislo riganje, napetost, bljovanjo, kri v želodci, zaslinjonest, zlato žilo, preobteionje želodca z jedili itd., jo gotovo In dokazano domačo sredstvo, ki se je v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanja obče razširilo.
i t-ff.*klvitif<i I fjftt.. }n>l .vk'lt'niff
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljen h Razpošilja se na frankirano dopise na vse kraje proti postnemu povzetju sveto.
Spoštovani gospod 1'riigner! Hvaležen vam moram biti, da ste mi poslali dve Steklenici dr Rozovega življenskcga balzama,  kajti  od onega  trenotka,  ko ga je moja BOproga /av/.ih), i/.gnhila je svoje boledine in kn  v želodci,  /.a katerem jo trpela 8 letu.   S tem potrjujem '■muh: istinitost    Proiim vas,  da mi s
poštnim povzetjem pošljete zopet 6 steklenic dr. Rozovega IIvijonskega
balzama.
Rogatec, 16. oktobra H80.
Be Bpofttovanjem Mihael Uliklavale,
h. št. I 1, občina litim, zadnja pošta Rogfttee.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim \se p. t. gg. naročnike, naj povsodi izrecno «ir. ic«>/.o\ itvllenakl balaam i/, lekarno B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da bo narodni ki na već krajih dobili neuspešno zmes, akt* so zahtevali samo življeuski balzam, in ne izredno dr. Rozovega življonckega balzama.
Fravl
dr. Rozov življenski balzam
(bd)i se samo v glavnej  zalogi   izdelovalca 1*. rrugiterju,  lekarna „k
črnemu orlu" v Vragi, Boke (b"i' Spornergasae Nr. *-'<>">—8. V Ljubljani: V11J. Mayr, lekar: G. Ploooli, lekar; Jo«. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoozy, lekar.  V Novem mestu: Dom. Rlzzoli, lekar. V Kameniku: Joa. Močnik, lekar. Vae lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avatro-Ogerakej imajo zalogo tega življenskega balzama.
Isto tam:
Praško vseobčno domače mazilo,
gotovo In izkušeno zdravilo zoper prisad, rane in ulesa.
I>obro rabi zoper prisad, ustavljanje mleka in če postajejo ženske prsi trde, kadar se otrok odstavi; zoper abscese, krvava ulesa, gnojne uiozoljčke, ormasti tur; zoper zanohtnieo ali takozvanoga črva na prstih; zoper obustavljanje, oteklino, bezgavko, izrastke, morsko kost; zoper oteklino po prehlajcnji in po putiki; zoper ponavljajoč, se prisad v udih na nogi, v kolenih, rokah in lediji, čo so nogo pote m zoper kurja otosa; če roku pokajo in zoper kitam podobne razpokline; zoper oteklino, kadar je koga pičil mrčes; zoper stare rane in take, ki se gnoje; zoper raka, ranjene noge, vnetje kožice na kosteh itd.
Vsak prisad, oteklina, ukoščenje, uapihueujc se kmalu ozdravi; kjer se je pti pričelo uže gnojiti, ule izsesa v kratkem in brez bolečin ozdravi. I' i /.■«*#/>#"*•«*// /nt ~ > in .'!•» ki'.
Ualzam za ulio.
SkuSeno in po mnozib poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost, iu po njem se dobi popolno uže zgubljen sluh. 1 skle-nica 1 gld. av. velj. (809—6)
Št. 314G.
Razulas.
(322)
Od volilcev glavnega mesta ljubljanskega dne 25., 26. in 27. aprila izvršene dopolnilne volitve mestnega zbora, vsled katerih so bili gospodje:
dr. Karel Blei\veis, Rudolf grof Chorinskv, Franc Doberlet, Franc Fortuna, Anton vitez Gariboldi, Franc Goršič, kot soudi mestnega sbora izvoljeni, je mestn zbor se sklepom od 30. maja potrdil, kar se v splošno vednost naznani.
Franc Peterca, Vaso Petri&ič, Itiijmund Pirker, Ignacij Štupica in Franc Ziegler
I
Mestni magistrat v
dne 31. maja 1881.
Župan : L ase ha n.
zoper trganje,
po dr. Maliću,
je odločno najboljSo zdravilo aopor protin ter retrtnatizem, trganje j>a uillfi, bolečine v krtil tor zlvrlh, oteklino, otrj>n< le ude. in hite itd., malo t-nsa će so rubi, pa milil- pnj.olnetn trtfimji), kur i Ink u/ui <• tiln 1 in > ealiTitl. Znhteru naj so sumo ,,e>vetii. zoper trganje jio tir, Mnllen" z zrnven. Htojc-rim. znamenjem; 1 staklenim .»o/»-»-., p-u-TuKa produje samo        (72—32)
lekarna „pri umorogu" J. pl. Trnkoczjja
na mestnem trmi it. 4 v Ljubljani.
Zadnje
k udeležitvi dobitnik Sans velike, od hamburg-skeg-a mesta garantovane denarne loterije, v katerej se mora
9 milj. 324.080 mark v zlatu
v teku nekaj mesecev gotovo dobiti.
Novi, v 7 oddelkov vrejeni igralni načrt ima mej 100.000 lozi 51*700 <lot>itk, In sicer oziroma
400.000 drž. murk,
posebno pa
1 1 1 1 1
•j
8
4 2 12 1
24
dob. a
m. :i nt a m. a m. a m. a m.
;"i m. a m. ;i in. a m. a m. a m.
850.000 150.000 iiin.niio 75.000 50.000 40.4100 80.000 25.000 uoo 15,000 12.000
10.000
Prvo
54 5 105 263 12 2 (531 87:t 1.060
•JS. Silil
itd.
ur.ti I mm
in. m m. m. ni.
dob a m. 8000 0000 5000
4000
301)0 2000 1500 1200 1000 500 300 188 itd.
nepreklicno na
m 111.
;'i m.
a ni.
a m.
A m.
;'i ni.
;'i lo.
bank.
žrebanje je
dan 15. in 16. junija 1881
določeno in stane
eeli orig. los le G  mark, ali gl. 3.50 av. pol orig. loza le 3 marke, ali  „   1.75  n „ četrt „     „      1 Vi »     ali    90 kr. „ „ ter se ti od države garantovimi originalni lozi proti pošiljatvi svote v gotovini ali po nakaznici, ali pa preti povzetju zneska v n.tjoddalje aejle kritje Iranko razpošiljajo.   Manjše svote morejo  se pripnslati tudi v pisnienib markah.
II i mu SAeiiKleeker je v kratkem času svojim interesentom Izplačala velike «iol>itke po'mark 1S5.000, HO.OOiK SO.OQ>Of ^0,<M)0 in več po IO.OOO itd. in jo n tem
pripomogla k sreči mnćgovfattfih rodbin.
Uloge so v prinierji veiikim dobitkom jako neznatne ter se mora le priporočati, da se je-denkrat sreča poskusi.
Vsak udeleftenee dobi pri naroobl nradnl
načrt, i/ katerega se ra-vida raziloljenje dobit knv in dotičnih razredov, kakor tudi vloge, in pO vzdigovanji dobitkov ofio jalni listek vzdig-neuib številk.
Dobitki se izplačujejo točno pod državnim poroitvom ter se morejo na direktno vposlanje ali na željo interesentov z mojimi zvezami na vseli večjih tržiščib Avstrije izplačati.
Naročila naj se povratno, zaupno pošljejo
pa trdno si aro ttr<ii«»
Josef Steindecker,
Bank & VVechselgeschaft, Hamburg.
P. s.    ili a  Josef SteiiMlecker —
poznata kot solidna in reeloa — ne potrebuje posebnib reklam: te zato izostanejo, nakar se ,,i to občinstvo opozarja. (lil8 —2)
B e r grm. anovo
injilo zaprr pe£*e-
s katerim  se  pege  popolnem  odpravi .ju;   1 kos 45 kr. Prodaja Jon. Svoboda, lekarnar v Ljubljani, na Pieširnovem trgu. (IGO —11)
V gostilni „pri Malici"
V   ■>  lihi '«»tl *.
kongresni trg, na voglu gledaiišćne ulice,
priporoča svojo veliko zalogo vseli vrst modernih
klobukov in kap;
prejema tndi
kožuhovino in zimsko obleko
črez poletje v shranjevanje.     (133—14)
se dobiva
ptujsko vino
iz mestne gore od leta 1 H7f» liter po 48 kr. Tudi se vino pnulaja na \ odro in s cer po 14 gld. 60 kr., ali pa na hektoliter po 2d gld. (319—2)
1'ri cerkvi v Polji pri Devici Mar ji da so
hiša
v najem,
pripravna za produjulnleo in goMlIlno, se 4 sobami, 2 obokanima kletama, 2 hleva, eden za konje, eden za krave, 2 šupi in pod za mlatiti, drvarnice, nekaj polja iu p.t kozolec, tudi vodnjak je pri hiši. Zvč se pri gostilničarji v istej hiši. (310— 2)
B
na»C t na,
POZOR!
Najboljši šivalni stroj celega sveta!
Original E. HOfE od iznajdnika!
Do nas prihaja mnogo tožb, da tuji agenti in trgovci se šivalnimi stroji prodajejo slabo ponarejene šivalne stroje sistema HOWE in drugih, ki ho dragi, a K malu nijso za rabo ter nemajo nič naprednih novostij. Zato svarimo mi v interesu občinstva, naj no kupuje takih šivalnih strojev, ker se s tem oškoduje ime dobrega šivalnega stroja, kakor so naši svetovno znani iu priljubljeni original HOWE šivalni stroji.
5000 i?lfl. -%m$
ponudimo onemu, ki nam dokaže, da je kateri boljši HOWE stroj, kakor je original HOWE.
Za, Kranjsko se dobivajo zajamčeni in pravi pri našem zastopniku
FRANC DETTER-ji
v Ljut)! j mestni t»"J4" 108.
The Howe Mach. (Jo. Ltd.
1(320—1) Vodja H. SOHOTT.
nririHftiiriiiia^iiaittiiri
ED. MUSIL-ova
zaloga pisank in risank.
•lani. Tiiclilaiihen ti.
Novo izdanje Musilovih pisank W0ST se slovenskim tekstom.
Visoko c. kr. ministerstvo jih je /. odlokom od *J. febr. 1 S81, st. 139 5, dovolilo in priporočilo za rabo na ljudskih in meščanskih šolah.
ZAPISNIK
novoizdanih Musilovih pisank s podolDami in slovenskim tekstom.
Leopold Babenberški. Leopold V. Krepostni. Otto dobi v plačo Koroško. Rudolf Habsburški in duhovnik. Friderik Lepi. Rudolf Osno vate Ij. Fridel s praznini /epom. Maks na Martinovej steni. Zrinjskega juna-ka smrt. Pric Eugen pri Belgradu. Cesar Jožef orje.
Musilovo novo izdanje risank s
Cesar Jožef kot zdravnik. Nadvojevoda Karel pri Aspernu. Nadvojevoda Franc Jožef in straža. Cesar Franc Jo/.ef v Brigittenavu. Morska bitka pri Visu. Cesarjevih Rudolf in dr. Brehui. Jeames Watt. Svetilni stolp.
Avstrijska ekspedicija na sever. Severin ter Odoakar. Karel Veliki ogleduje šolo.
predlogo u risanj e.
Cene Musilovim pisankam in risankam: (307-2)
Pisanke, normalni format a    8 listov, 100 komadov gld. 1.50.
veliki
a 12 a 8
3.—. 2.—.
Risanke, 19—23 ctm.
Cele zbirke na pregled zastonj i 11 Iran ko.
UiUteu
Narotlne tiskarne*
9062
7F
659923
7062