pvllka 36 • leto kLU • cena 1.000 din Celle, O, septembra 1088 TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, lASKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR, SIVIARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Idi na letošnjem Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju bo dovolj paše za radovedne oči obiskovalcev. EDI MASNEC največja ponudba doslej OfI. mednaroilnl obrtni selem ¥ Celju bo Mrl oUprl Branko l\/llkullč_ XXI. mednarodni sejem obrti bo ju- ri ob 10. uri na prostoru Zavoda Go- neč v Celju odprl predsednik Zvez- «fa izvršnega sveta Branko Mi- ilič. Brez dvoma je to priznanje dosež- om in možnostim drobnega gopodar- '^'akot tudi sami celjski sejemski pri- Slitvi. Čas priprave gospodarskih in itavnih sprememb pa je tudi prilož- ost. da dobi v njih drobno gospodar- stvo objektivne možnosti za svoj raz- voj. Da je ta potreben za naš celoten gospodarski razvoj pa so že v preteklih letih izrekli veliko besed tudi na prire- ditvah, ki so spremljale celjski obrtni sejem. Še korak naprej pričakuje drobno gospodarstvo od letošnjega sejma in vsega, kar se bo na njem in ob njem dogajalo. Predstavitev drobnega gospodar- stva bo letos največja doslej, organiza- torji: Zveza obrtnih združenj Sloveni- je, Splošno združenje drobnega gospo- darstva Slovenije in Zavod Golovec Celje obetajo, da bo tudi najbolj kako- vostna. Na 28.000 kvadratnih metrih bo 741 razstavnih in prodajnih mest, kjer se bo predstavilo preko 3100 obrt- nikov, kooperantov in organizacij združenega dela iz Jugoslavije in tuji- ne. Pomembnejša kot večanje številk pa je gotovo kakovostna rast sejemske ponudbe. O tem več na 5. strani Udi Gorenje proti ivozu beie telmiice napovedanem uvozu J^.tehnike in televizijskih [JJemnikov, ki bi bili •^teni večine uvoznih «[ev - in bi tako pred- JJ^Uali kakovostno kon- Jtnco izdelkom domačih Izvajalcev - je skupaj jugoslovanskimi ^fnami tudi velenjsko pnje vložilo protest, ^fiijo namreč, da bi bilo •»trneje za temu namenje- •^voto deviz domačim ^__ Jenjskl lobusni vlaki "Nedeljo bodo železničarji Ij^^dmo in štirinajsto uro S^" železniški promet med ^J^J^nia Šmartno ob Paki in L® Velenje zaradi polaga- SpPlovodnih cevi. Organizi- L® So prevoz potnikov s po- avtobusi, ki bodo iz- t Omenjenih železniških k J^ozili po veljavnem voz- [ ^^u za potniške vlake. proizvajalcem omogočiti ne- ocarinjen repromaterial. Ta- ko bi lahko potem domače- mu kupcu ponudili določe- no število cenejših izdelkov. Zdaj bo treba počakati na odločitev Zveznega izvršne- ga sveta, vendar bi veljalo že zdaj pripomniti, da bi upo- števanje zahteve domačih iz- delovalcev bele tehnike in televizorjev povsem razvo- denilo cilje tega interventne- ga uvoza. Če jim namreč ZIS ugodi, bodo deležni le še ene potuhe, ki ne bo imela dolgo- ročnejših posledic v realnem nižanju cen domačih izdel- kov in izboljševanju njihove kvalitete. Javna skrivnost je namreč, da so tovrstni izdel- ki, ki so prodani preko naših zahodnih meja, dosti kvali- tetnejši od tistih za domači trg, v katere od obojih pa bi domače tovarne vgradile ve- čino kakovostnega reproma- teriala iz uvoza, pa lahko že sedaj s precejšnjo gotovostjo uganemo. BP Zdovc v Seulu Razveseljiva novica je te dni prišla iz jugoslovanskega mo- škega košarkarskega tabora. Izmed štirinajstih kandidatov je zvezni selektor izbral dva- n^sterico, ki bo potovala na Olimpijske igre v Seul, v njej pa je tudi naš Jure Zdovc iz Slovenskih Konjic. Jure bo ta- ko prvi konjiški olimpijec. Do- dati je še treba, da si je to pri- boril z marljivim treningom, tudi takrat ko so drugi počivali ali ko je bil poškodovan, na koncu pa je imel tudi malo sre- če, ki pa doslej ni bila njegov sopotnik, k^ti njegov tekmec na mestu branilca Radovič se je te^e poškodoval. DEAN ŠUSTER Trojčki v Celju Albina Cverlin iz Huma na Sotli je v torek v celjski porodnišnici povila tri prave korenjake, dečke, težke po približno dva in pol kilograma. Podobne dogodke beležijo celjski porodničarji vsaka štiri leta. Albinin porod je bil povsem normalen, brez kakršnihkoli težav in že dobro uro po dogodku smo nasmejano mamico z njenimi sinovi lahko obiskah. Ker so se dečki rodili mesec dni prezgodaj, je v času obiska mamica še razmišljala o imenih. Albina je zaposlena v Steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini, z možem Vladimirjem pa sta si v Humu ob Sotli za silo že uredila dvosobno stanovanje. Ker čaka mamico in bratce doma še 19-mesečni sinek, bo v stanova nju sicer malce tesno, toda skromna družina se vseeno veseli skupnega življenja. EDI MASNEC Volk samotar, ulet med nebom In zemllo Novi tednik na obisku pri Tonetu Svetini. Stran 16.___ Dež po SUŠI omilil katastrofo škoda zaradi suše vseeno zelo visoka. Stran 14. Žarek na platnih Na Celjskem je startalo filmsko gledališče. Stran 8. Nekoristni poliodi Predsedstvo velenjske frontne organizacije je prejšnjo sredo na željo ob- čanov obravnavalo pobudo Odbora za organiziranje protestnih shodov kosov- skih Srbov in Črnogorcev, da bi jih slovenska SZDL povabila na zborovanje v Slovenijo. Velenjsko predsedstvo je pobudo odklonilo, saj so so- dili, da tovrstni pohodi ne služijo svojemu namenu in da bi se težave v SAP Koso- vo morale reševati v okviru pristojnih zveznih organov, predvsem pa naj bi se nespo- razumi, ki vse prevečkrat vo- dijo v različne nacionalizme morali preprečevati z gospo- darskim sodelovanjem in kulturno izmenjavo mnenj in tudi kulturnih dosežkov med narodi in narodnostmi. Na lep primer iz občine Vele- nje so ob tem stališču že lah- ko opozorili, saj je znano, da ima Gorenje v Djakovici svo- jo tovarno, ki se je že skoraj povsem vključila v poslov- nost in ekonomsko logiko te- ga sozda. BRANE PIANO Vedno, ko vam moramo na straneh Novega tednika sporočiti, da smo se podražili, smo mi in vi, spoštovani bralci, skupaj nejevoljni. Toda nebrzdana dirka cen žal tudi nas ni zaobšla. Že vsa leta se draži papir, rastejo cene grafičnih storitev, filmom, tiskarski barvi, skratka vsemu, na kar je vezan Novi tednik. Poskušali smo zdržati pri nespremenjeni ceni, dokler je šlo. Ko pa seje s 1. septembrom kar za 43% podražil papir, se je tudi nam zalomilo. Časopis smo morali podražiti za. 300 din, tako da je današnja številka vredna »tisočaka«. Vemo, 300 din ni veliko, a k^ ko ni samo to. Kljub temu pa smo prepričani, da boste še naprej ostali naši zvesti bralci. Pa še to. Individualni naročniki še vedno dobijo letno 10 številk zastorxj, kar pomeni prihranek kar stari milijon letno. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 8. SEPTEMBER 198B IVIozirski praznik v Solčavi v Mozirju se lahko ob ob- činskem prazniku bolj kot z velikimi otvoritvami poh- valijo z doseženimi gospo- darskimi rezultati iz lan- skega leta in tudi iz letoš- njega prvega polletja. Za osrednji kraj praznovanja so letos izbrali Solčavo, kjer bo v soboto ob 17. uri slavnostna seja zborov ob- činske skupšine. Solčava je največja gornjesavinjska krajevna skupnost, kjer živi malo krajanov, sicer pa je za občino velikega pomena. Po republiških merilih je Solčava gospodarsko manj razvita krajevna skupnost. V kraju še danes občutijo po- sledice nekdanjega izseljeva- nja, zapuščanja kmetij in ne- možnosti zaposlovanja. Zad- nja leta se Solčava z Iskrinim obratom, kjer so se zaposlile predvsem ženske, hitreje razvija in ljudje znova ostaja- jo doma. Zaradi razvoja kra- ja star vodovod ni več zado- stoval. Napravljeno je novo, 3 kilometre oddaljeno vodo- vodno zajetje in kraj je oskrbljen z novim primer- nim vodovodom. Odprtje vo- dovoda bo danes. Za gradnjo je največ sredstev prispevala vodna skupnost, ostalo pa krajani s samoprispevkom. V soboto bodo v Solčavi pre- dali namenu tudi nov gasil- ski avtomobil. Solčavski ga- silci, ki bodo ob prazniku do- bili občinsko priznanje, so v zadnjih letih temeljito ob- novili razpadajoč dom. Za nov gasilski avtomobil je največ prispevala občinska gasilska zveza, nato krajevna skupnost in posamezni kmetje, ki so za avtomobil odstopili les. Gasilci so pri poseki in spravilu opravili veliko prostovoljnega dela. V Solčavi bodo na dan praz- novanja občinskega raznika v okviru 5. Tedna športa predstavili tudi v državnem merilu pomembne lokostrel- ce iz Gornjega grada, ki bodo prikazali lokostrelstvo. Gor- njesavinjski taborniki bodo ob 9. uri postavili svoj propa- gandni tabor in prikazali svojo pestro dejavnost. Anton Borštnak, pred- sednik občine Mozirje; ob občinskem prazniku: Osebno sem prepričan, da smo v občini z veliko večino prerezali najširši trak na referendumu za IV. samoprispevek. To bo v prihodnje omogočilo re- ševanje krajevnih in skupnih družbenih pro- blemov. Pomembno je tudi to, da so se tudi v se- danjem času naše delov- ne organizacije ustvarjal- no vključile v sofinanci- ranje objektov iz samo- prispevka, če izvzamemo zares redke izjeme. Več si v letošnjem letu tudi ni- smo mogli želeti. Z odlo- čitvijo smo dokazali svojo pripadnost, da smo pra- vilno usmerjeni in da želi- mo spreminjati položaj tudi na boljše. Ne na gla- vo, kot ga nekateri v Ju- goslaviji. To nam ni v po- nos in nam ne more pri- našati zadovoljstva, še manj pa napredka naše jugoslovanske skupnosti. Veseli in ponosni smo, da v teh težkih trenutkih go- spodarstvo občine dose- ga dobre rezultate. Raste industrijska proizvodnja, izvoz, ugodni so tudi dru- gi gospodarski kazalci. Ponosni smo m še bolj bomo veseli, če bomo to zadržali do konca leta. Ob mozirskcm pra/.niku so ali bodo odprli še več prido- bitev v drugih krajevnih skupnostih in tudi dve raz- stavi. V ponedeljek so v za- selku F^lorjan pri Gornjem gradu odprl nov daljnovod Križ-Florjan, s katerim bodo pridobili krajani sodobno oskrbo z elektriko. V torek so odprli posodobljeno cesto Renek-Rečica. Včeraj so v Gornjem gradu odprli po- slovno stanovanjski blok, s katerim so rešili stanovanj- ske in potrošniške težave Gornjegrajčanov. Poleg manjše blagovnice, v kateri je Zgornjesavinjska zadruga poenotila gornjegrajsko tr- govinsko ponudbo, bo v zgradbi tudi agencija Ljub- ljanske banke. Sestnajststa- novanjski blok so zgradili v kratkem času in z nizkimi stroški. Polovica stanovanj je solidarnostnih, drugo po- lovico so odkupile delovne organizacije. Investitorja sta bila Zgornjesavinjska kme- tijska zadruga in Stanovanj- ska skupnost. V mozirski ga- leriji bo danes odprtje razsta- ve o dejavnosti IV. operativ- ne cone v Gornji Savinjski dolini. Jutri bodo v mozir- skem Savinjskem gaju, ob 10-letnici, odprli mednarod- no cvetlično razstavo »Cvet- lična ?"'orma viva- , ki jo pri- reja Društvo vrtnarjev Slo- venije. V središču Mozirja bodo opoldan odprli Savi- njino- papirnico z oddelkom Ljubljanske banke za obrtni- ke, za katerega pravijo v ve- lenjski temeljni banki, da je prvi tovrstni v Jugoslaviji. V času od lanskega mozir- skega praznika so v občini bogatejši še za več drugih objektov. Velikega gospo- darskega pomena je proiz- vodni in poslovni objekt Go- renja-MGA v Nazarjah. Na Rečici ob Savinji so zgradili 16-stanovanjski blok, s kate- rim so rešili stanovanjske probleme predvsem mladih družin. V tem času so tudi povezali kolektor med Na- zarjem in Mozirjem in s tem omogočili pridobitev čistilne naprave v bližnji prihodno- sti. V občini so tudi posodo- bili več cest, zgradili brvi, športna igrišča, posodobili kulturne domove in se opre- mili z novo gasilsko opremo. Z izglasovanjem IV. samo- prispevka, 22. maja, je omo- gočen tudi nadaljnji razvoj družbenega standarda v kra- jevnih skupnostih in prido- bitev nekaterih objektov skupnega pomena. BRANE JERANKO V prazničnili tonili ¥ Šentvidu tudi občinska priznanja v tem tednu se bo zvrstilo več prireditev ob 9. septem- bru, prazniku občine Šmar- je pri Jelšah, vključno z osrednjo, ki bo v nedeljo, 11. septembra v krajevni skupnosti Šentvid pri Gro- belnem. V petek, 9. septembra, bo v Kozjem slavnostna seja skupščine krajevne skupno- sti Kozje v počastitev krajev- nega praznika. Ob tej prilož- nosti bodo predali namenu tudi novo igrišče za tenis. Slavnostna seja se bo pričela ob 16. uri, istega dne, ob 17. uri pa bo v Šmarju pri Jelšah turnir v karateju. V soboto, 10. septembra, se bo v Podsredi ob 9. uri pričel tradicionalni pohod po poteh Kozjanskega bata- ljona, uro pozneje pa bo v Šentvidu pri Grobelnem slavnostna seja skupčine krajevne skupnosti ob kra- jevnem prazniku. Krajevni praznik bodo ta dan obeležili tudi v krajevni skupnosti Podčetrtek. Slavnostna seja krajevne skupščine pa se bo ob 15. uri pričela v Olimju. Osrednja slovesnost ob prazniku občine Šmarje pri Jelšah se bo v nedeljo. 11. septembra, pričela ob 9. uri s sejo zborov občinske skupščine in vodstev občin- skih družbenopolitičnih or- ganiacij. Gostiteljica letošnjega šmarskega občinskega praz- nika je krajevna skupnost Šentvid pri Grobelnem, kjer se bo, po slavnostni seji, ob 10.30 uri, pričela osrednja prireditev z zborovanjem de- lovnih ljudi in občanov. Tudi letos bodo na slav- nostni seji podelili občinska priznanja in priznanja oziro- ma nagrade Raziskovalne skupnosti občine Šmarje pri Jelšah. MARJELA AGREŽ Slepi pohodniki med potjo iz Celja na Svetino. Edina tema, ki je, je neznanje Na prosiavi ob 40-ietnici siepih in slabovidnih Ceije tudi repubiišiio srečanje siepih pianincev Letos je članstvo medob- činske organizacije slepih in slabovidnih Celje, ki združuje preko 330 članov iz celjskega območja, z vrsto aktivnosti že obeleževalo 40. letnico organiziranega delovanja. Osrednja sloves- nost je bila v soboto na Vrunčevi koči na Svetini, kjer se je zbralo preko 300 udeležencev. Preko sto je bilo samo ti- stih, ki so prišli v Celje iz vse Slovenije in so se kot slepi pohodniki podali peš iz Celja na Svetini. Neobičajno je bi- la ob tej slavnosti tudi velika udeležba predstavnikov družbenopolitičnih organi- zacij iz Cela, slavnostni go- vornik pa je bil Filip Be- škovnik, predsednik me- dobčinskega sveta sociali- stične zveze Celje. S toplimi besedami je poz- dravil pomembnost visoke obletnice delovanja slepih na celjskem območju in po- udaril, da se nikakor ne sme zgoditi, da bi postale prav humanitarne organizacije prve žrtve varčevalnih ukre- pov v samoupravnih interes- nih skupnostih. Ne samo za- radi tega, ker gre samo za skromne denarne zneske, ki jih one potrebujejo, marveč zaradi tega, ker se v odnosu do teh organizacij zrcali v de- janjih družbena občutljivost do prizadetih ludi oziroma preverja resnična socialistič- na solidarnost in človeko- ljubnost. Poudaril je tudi to, da mora družba tudi v bodo- če skrbeti predvsem za šola- nje prizadetih ludi, kajti edi- na tema, ki obstaja, je nezna- nje. Za šolanje v začetku je za slepe ljudi preskrbljeno, potem pa se družbena skrb za njimi nekako izgubi, pred- vsem pa nastopijo težave ot zaposlitvi. Pokrovitelja srečanja sle- pih in slabovidnih ljudi u, celjskega območja in pohod- nikov iz Slovenije sta bila Kovinotehna in Cinkarna if Celja. Za trajno sodelovane, prizadevno delo in pomoč v dobrobit na vidu prizade- tih so na osrednji slovesnosti podelili 27 diplom in priz- nanj. Se bojijo strokovnjakov? Šmarsiii IS tudi o slabostih v turizmu Šmarski izvršni svet, ki se je sestal prejšnji teden, je osrednjo pozornost namenil problematiki štipendiranja in zaposlovanja v tem letu, ocenil je izvajanje porgra- ma aktivnosti pri razvoju turistične dejavnosti na Šmarksem, polletne rezul- tate gospodarjenja, ter se seznanil s potrebnimi ak- tivnostmi v Veterinarskem zavodu Šmarje po izdaji sklepa pristojnega republi- škega organa, po katerem je šmarskemu Zavodu prepo- vedal opravljati dela na po- dročju zdravstvenega var- stva živali. Izvršni svet je ponovno opozoril, da je pomanjkanje kadrov, nerazumno zaposlo- vanje in štipendiranje pre- težno za nižje stopnje v izo- braževalnem sistemu, eden glavnih razlogov za gospo- darsko nerazvitost občine. Izvršni svet je menil, da je treba analizo, ki so jo pripra- vili strokovnjaki Občinskih skupnosti za zaposlovanje v Celju, predočiti odgovor- nim v organizacijah združe- nega dela šmarske občine, zlasti pa morajo to proble matiko obravnavati na akti- vu direktorjev. Ne povsod marsikje pa so prav vodilni delavci tisti, ki se »zavzema- jo« za nižjo izobraževalno oziroma storkovno raven svojih delavcev. O tem govo- ri tudi dejstvo, da v delovnih organizacijah ni veliko siste- miziranih del in nalog z višjo izobrazbeno zahtevnostjo. Pri oceni stanja in uresni- čevanja nalog v turizmu. J^ šmarski izvršni svet poudaril problem odnosa do okolja enkrat za vselej pa je treba opraviti s črnimi odlagališči širom občine. Polletni rezultati v šmar- skem gospodarstvu pa so- v primerjavi z regijskimi, do; bri. Celotni prihodek je visj' od regijskega poprečja, z'®^ stipa so dobri izvozni rezul- tati, saj je bil polletni izvoz z^ skoraj 30 odstotkov večji oo lanskega v enakem obdobji Dosežen je soliden skok v itj' dustrijski proizvodnji, P^^^ vsem v lesarstvu, kmetijst^ in turizmu. Problem akuni"^ lativne sposobnosti šm^ skega gospodarstva ost^^ eden glavnih, prav osebni dohodki, ki za skimi v poprečju zaostajaj za 19, za republiškimi P^ 22 odstotkov. , i Prizidek šoli v R. Toplicali je končan Pravkar začeto šolsko le- to bo v kroniki osnovne šole Antona Aškerca v Rimskih Toplicah zapisano z veliki- mi črkami. Prvi šolski dan je bil pri njih slovesen, saj so ga obe- ležili z otvoritvijo prvega de- la prizidka. Novogradnja ob- jekta B, kot ga imenujejo, je potekala v težkih časih, kajti priliv sredstev iz občinskega samoprispevka ni dohajal novih cen. Predračunska vrednost 340 milijonov di- narjev se je ob dokončanju povzpela na 728 milijonov dinarjev. Tako je ostalo še precej dolgov, ki jih bodo vračali v naslednjih mesecih. Pogovori za nov prizidek k osnovni šoli v Rimskih To- plicah so se v laški občini pričeli v pripravah na 3. sa- moprispevek. Ker z zbrani- mi sredstvi prizidka ni bilo mogoče zgraditi, so z akcijo nadaljevali in načrt prenesli v skupni program četrtega občinskega samoprispevka. Z načrtovanim prizidkom so želeli izenačiti pogoje dela z ostalimi šolami v občini. Del tega so sedaj že uresniči- li. S pridobitvijo štirih novih učilnic za razredno stopnjo, kabineti in večnamenskim prostorom, so na tej šoli med zadnjimi prešli na enoizmen- ski pouk. Drugi del načrta, posodobitev predmetnega pouka, pa bodo uresničili do konca tega obdobja, ko bo dokončan še prizidek A. No- vi prostori v celoti še niso opremljeni, saj denarja ni bi- lo dovolj. Ingrad Celje, ki je bil izvajalec del, je svoje delo končal v roku, medtem ko pri opremljanju prostorov niso bili zadovoljni s Slove- nijalesom, ki jim je opremo (stole in klopi) vozil od apri- la, ko so jih naročili, do dne- va pred pričetkom pouka. VLADO MAROT Na sliki: Najmlajša učenka šole v Rimskih Toplicah, Barbara Šnajder, ki je letos prvič prestopila šolski prag, je na stežaj odprla vrata novega prizidka. jjEPTEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Kunci za izvoz le pri kooperantih f^inost^^odelova^^ Temeljni organizaciji perantov šentjurskega kmetijskega kombinata so ^pli razvijati kunčjerejo fed štirimi leti, razvojni P gram kunčjereje, ki so ^ sprejeli v sozdu Merx, pa ■p odtlej enoten za vso Slo- ' ijo. Prav zdaj se Šent- ..rčani pogovarjajo z Agro- [oitierčevo delovno organi- ^pijo v ustanavljanju Ku- .fliS o tesnejšem proizvod- sodelovanju oziroma j„aciji bosanske kunčje- reje- pjosilec oziroma orgamza- kunčjereje v Sloveniji je i'emeljna organizacija ko- jperantov šentjurskega j;nietijskega kombinata, ki jenutno upravlja s 4 tisoč ^niicami v lasti svojih ko- "iperantov. Menijo, da bi mo- rala biti optimalne kunčja čreda v Sloveniji veliko več- ja, približno 10 do 12 tisoč samic, saj je izvoz kunčjega mesa ekonomsko zanimiv in upravičen. V letošnjem pr- vem polletju so slovenski kunčjerejci preko skupnega izvoznika delovne organiza- cije Primex Nova Gorica iz- vozili 40 tisoč kuncev oziro- ma 100 ton kunčjega mesa, kar pomeni nekaj manj kot odstotek celotnega sloven- skega živinorejskega izvoza. Večino od 200 tisoč dolarjev so zaslužili s prodajo v Itali- jo, kamor "izvažajo v okviru maloobmejnega prometa s pomočjo tržaškega združe- nja slovenskih zadrug Gr- mada. Odkup oziroma prevzem kunčjih pitancev Temeljna organizacija kooperantov šentjurskega Kmetijskega kombinata organizira enkrat tedensko v vseh slovenskih kunčjerejskih središčih - največ kooperantov pa imajo v okolici Nove Gorice, Maribora, Trebnjega, Ljuto- mera, Rogatca, Kramarov- cev in Ljubljane ter seveda Šentjurja, kjer imajo koope- rantje kar polovico vseh kunčjih samic. Plemenske živali pasme Elco uvažajo za vse svoje kooperante iz Francije, za širitev kakovost- ne osnovne kunčje črede pa v Sloveniji manjka zagon- skega kapitala. V Temeljni organizaciji kooperantov ugotavljajo, da je zanimanje za kunčjerejo precejšnje, vendar zaradi neugodnih po- sojilnih pogojev kunčjerej- skih proizvodnih zmogljivo- sti ne širijo tako hitro kot bi si želeli._ Za slovenske kunčjerejce so zanimivi pogovori o so- delovanju z Agrokomerče- vo delovno organizacijo v ustanavljanju Kuneks, kjer imajo osnovno čredo 12 tisoč kunčjih samic. V Te- meljni organizaciji koope- rantov šentjurskega Kme- tijskega kombinata pravijo, da bi se za tesnejše sodelo- vanje odločili le na podlagi trdnih ekonomskih zagoto- vil o rentabilni proizvodnji v bosanski kunčjereji - so- delovanje pa je toliko zani- mivejše tudi zaradi tega, ker imajo skupnega dobavi- telja plemenskih živali in izvoznika. Pogovori o sanaciji bosan- ske kunčjereje s pomočjo Kmetijskega kombinata Šentjur so se na pobudo Go- spodarske zbornice Bosne in Hercegovine začeli maja, prav v teh dneh pa obe repu- bliški gospodarski zbornici skupaj s predstavniki soz- dov Merx in Agrokomerc ugotavljata dejanske možno- sti za tesnejše poslovne od- nose. V Šentjurju pričakuje- jo, da bodo rezultati teh pro- učevanj znani najkasneje do konca leta, ko naj bi bili poz- nani tudi vsi pogoji za skle- panje poslovnih odnosov - za tesnejše sodelovanje pa se bodo kljub temu, da bi bila povezava slovenskih in bosanskih kunčjerejcev pro- izvodno in tehnološko zani- miva, odločili le, če bo zago- tovljen osnovni pogoj sode- lovanja, ki ga vidijo v renta- bilnosti proizvodnje. IVANA STAMEJČIČ načrti za čistilni napravi iflhoilnje leto napravi v Laškem In Radečah v verigi čistilnih naprav ja Savi in Savinji naj bi v prihodnjih letih zgradili ludi napravi v Laškem in Sadečah, kar je eden od po- rojev za začetek delovanja iidroelektrarn na Savi. Podobno kot pri ostalih či- alnih napravah - tudi celj- ki - pa ni jasno, kje dobiti ^a potrebna sredstva za iz- ^dnjo. Računajo na 60-od- totni delež slovenskega vodnega gospodarstva, osta- lo pa bi morale zbrati posa- mezne občine oziroma njiho- vo gospodarstvo. Pri tem tu- di delež republike ni povsem zagotovljen, saj tudi njim primanjkuje denarja in bo imela zaenkrat prednost ljubljanska čistilna naprava. Razvojni center Celje je že pripravil lokacijski načrt za čistilno napravo in del ko- lektorja v Radečah. Lokacija naj bi bila na levem bregu Save med cesto Obrežje-Lo- ka ter reko, načrt pa bodo ta mesec javno razgrnili. V La- škem pa naj bi naprava stala v bližini Marija Gradca, predpilotna naprava celjske- ga Nivoja pa bo pokazala, za kakšen tip naprave se bodo odločili. Največ odplak na- mreč prihaja iz Pivovarne, ki pa jih ne bo mogoče čistiti skupaj s komunalnimi. Stro- ški bodo presegli 11 milijard dinarjev, gradili pa naj bi jo v treh etapah, od katerih bi s prvo pričeli konec prihod- njega leta. Končna zmoglji- vost obeh naprav bi bila nad 10 tisoč enot. iišje tudi invalidske pokojnine Od prvega januarja letos »uskladili starostne, inva- idske in družinske pokojni- le z gibanjem letošnjih no- ninalnih osebnih dohod- lov, tako da so jih povečali a 10 odstotkov. Razliko so lobili upokojenci izplačano septembrsko pokojnino. Prav tako se je za 10 od- totkov zvišal dodatek za po- Mč in postrežbo in znaša po lovem 214.471 dinarev, če je Jja pomoč in postrežba opravičencu potrebna za Pravljanje vseh osnovnih !\'ljenjskih potreb oziroma 107.235 dinarjev, če tujo po- moč potrebuje le za opravlja- nje večine teh potreb. Za enak odstotek so se povečale tudi mesečne preživnine po zakonu o preživninskem var- stvu kmetov. Nova so tudi denarna na- domestila za telesno okvaro. Ta se gibljejo od 20.269 do 67.565 dinarev, če je telesna okvara posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni oziroma od 14.188 do 47.295 dinarjev, če je telesna okvara posledica poškodbe izven dela ali bolezni. Z.S. taborski kulturni dnevi Pred 120 leti je bil v Žalcu "igi slovenski tabor. V po- "stitev spomina na ta po- j^mbni dogodek v sloven- " zgodovini, zlasti z vidi- ' krepitve narodne zave- '•'Se bodo v dneh od konca tedna pa vse do nede- '' 18. septembra, v Žalcu ^'•le številne kulturne 'Jfeditve. žačele se bodo že v petek, '' bodo v Savinovem raz- ^^"Hem salonu odprli raz- likovnih del, v soboto ^^^r pa bodo v kulturnem jj odprli razstavo ob 120 ^'ci drugega tabora. Po ,°''itvi bo koncert moške- ' Pevskega zvora France '— Prešeren iz Celja. Sicer pa pripravljajo tudi koncert pi- anistke Jasmine Saljkovič, literarni večer s pesnico in savinjsko rojakinjo Nežo Maurer, s pestro dejavnostjo se bodo predstavila šolska kulturna društva, ljubite- ljem filma pa bodo omogoči- li ogled slovenskega filma Moj ata, socialistični kulak. Osrednja slovesnost bo v so- boto, 17. septembra ob 19. uri, ko se bodo amaterski gledališki igralci iz vse žal- ske občine predstavili z de- lom Antona Tomaža Linhar- ta Veseli dan ali Matiček se ženi. JANEZ VEDENIK rednih rokov za usklajevanje pokojnin Veljavnem družbenem ;?ovoru, ki je bil sklenjen : 1985. so določeni trije jj^' roki za uskladitev po- po novem pa naj bi tjj®'' še enega. Tako bi Pfiost povišala pokojnine I ^^'javnostjo od 1. januar- (j^ije - v aprilu, juniju, ^5'^bru in decembru, ^(jposti naj bi bila dana tj^ožnost, da že v januar- pred dokončno us- tL ^ijo pokojnin, glede na Ja povprečih nominal- V^^ebnih dohodkov vseh ^^^^ v republiki v pre- teklem letu, akontativno us- kladi pokojnine. S tem bo lahko dokončna uskladitev pokojnin predvsem odpadla ali pa bi bila minimalna. Kot je znano in tudi v praksi uveljavljeno, se lah- ko pokojnine usklajujejo med letom tudi zunaj opre- deljenih rokov v družbenem dogovoru. Tako naj bi bilo tudi v bodoče, če skupnost na podlagi statističnih po- datkov ugotovi, da so se no- minalni osebni dohodki po- večali za več kot pet odstot- kov nad tistim odstotkom, ki je bil upoštevan pri zadnjem povišanju pokojnin med le- tom. Za takšno uskladitev pokojnin zunaj roka skupno- sti ne bi bilo treba pridobiti predhodnega soglasja udele- žencev družbenega dogovo- ra, marveč jih o tem samo obvestiti. Vse to pomeni, da bi bilo usklajevanje pokojnin ureje- no tako, da bi se lahko skup- nost kar najhitreje odzvala spremembam v gibanju osebnih dohodkov. Z. S. Za obliž kmetijstvu Razmišljanja o namakalnem sistemu Konjiški izvršni svet je na minuli seji osrednjo pozor- nost namenil poročilu o su- ši in ukrepom za ublažitev posledic suše. V družbenem in zasebnem sektorju je na- mreč naravna katastrofa povzročila za več kot 2,5 mi- lijard škode. Predlog ukre- pov za blažitev škode pa prinaša nekaj konkretnih akcij. Konjiška občina je v do- bršni meri usmerjena v živi- norejo, in ker je suša močno prizadela krmne rastline in travinje, se bodo posledice poznale še prihodnje leto. S pravočasnim dognojeva- njem travnikov, se glasi eden od sklepov, bo potreb- no zagotoviti še eno košnjo, s straniščnimi dosevki pa posejati polja, ki doslej še ni- so bila posejana. Seveda pa je predhodno potrebno zago- toviti gnojila in zaščitna sredstva. Izvršni svet predla- ga, da bi kmetom odpisali četrtino davka od katastr- skega dohodka in prav za to- liko obveznosti do zdrav- stvene skupnosti za zadnje mesece. Izoblikovali so tudi predlog, da bi kmetom odpi- sali vodni prispevek, krajev- ni samoprispevek in prispe- vek za obrambo proti toči. Vse to so namreč dajatve, ki močno obremenjujejo kme- te. V svojih konkretnostih pri oblikovanju ukrepov za blažitev posledic suše je šel konjiški izvršni svet še dlje, zavedajoč se, da s papirnati- mi besedami kmetu ne more pomagati. Iz sisa za proiz- vodnjo hrane bodo za gnojila namenili 17 milijonov dinar- jev, iz sredstev rezerv prora- čuna občine pa 5 milijonov. Iz teh in podobnih virov bo- do zbrali za olajšavo proble- mov v kmetijstvu 55 milijo- nov dinarjev. Zveznemu izvršnemu sve- tu pa konjiški predlaga, da zagotovi nujni uvoz repro- dukcijskega materiala brez uvoznih dajatev ter da zniža prometni davek na reproma- terial in prehrambene izdel- ke. Prav tako naj sprosti ce- ne za kmetijske izdelke, uki- ne kompenzacije in namesto njih zagotovi socialno po- moč najbolj prizadetim. Ugodnejša posojila za na- kup potrebnega reproduk- cijskega materiala pa naj bi zagotovile tudi banke. Z ve- čimo predlogov za blažitev suše je konjiški izvršni svet zadolžil tudi Kmetijsko za- drugo in njeno pospeševalno službo. Nazadnje pa ni bilo odveč tudi razmišljanje in predlog za namestitev nama- kalnega sistema v nekaterih predelih občine. MATEJA PODJED Perestrojka med neuvrščenimi Ministrsko konferenco neuvrščenih, ki pravkar poteka v ciprski Nikoziji, so nekateri že vnaprej pospremili z oznakami kot »prelomno srečanje«, »zgo- dovinsko konferenco« in podobno. Morda bolj slaba kot dobra usluga neuvrščenim, ki v očeh kritičnega dela mednarodne javnosti že tako precej časa bolehajo za visokoletečo deklarativnostjo, od katere pa je ures- ničenega bolj malo. Mar ni bilo (kakor, mimogrede, tudi partijske konference) skoraj vsako podobno sre- čanje označeno kot »zgodovinski mejnik«? S tokratnim etiketiranjem je za kanec (a dovolj pomemben) drugače, vendar je stvar pravzaprav postavljena na glavo: razmere v svetu se temeljito, »zgodovinsko«, spreminjajo, neuvrščeni pa so se ovedli, da morajo izzivom časa dosti prožneje slediti. Svet, v katerem se je gibanje neuvrščenih razvilo in v njem tudi odigralo izjemno pomembno vlogo - obdobje ostre polarizacije med blokoma, osvobajanje držav izpod kolonializma, industrializacije mladih držav itd. - namreč že tone v preteklost. V sedanjosti se gode daljnosežni premiki, po eni strani, kar zadeva razvoj tako imenovanih postindustrijskih družb v naj- razvitejših državah (tehnološko-informativna evolu- cija, izzivi v energetiki, ekologiji, integrativni procesi, nova družbena gibanja idr.), po drugi pa tudi v global- nem političnem ozračju. Svet doživlja največje popuš- čanje napetosti med velesilama po vojni in pravcato verižno reakcijo razpletov v dolgoletnih kriznih ža- riščih. Na desetine vojn med neuvrščenimi in nemoč v gašenju kriznih požarov so bile dolgo »slaba vest« gibanja neuvrščenih. Zdaj pa, ko prihaja v Zalivu, Kampučiji, Afganistanu in drugod do razpletov, se je spet moč vprašati, koliko zaslug so imele pri tem neuvrščene države. Če bi nadaljevali z razmišljanjem v tem slogu, bi se seveda lahko vprašali tudi, ali gibanje neuvrščenih kot takšno sploh še ima pomen. Toda takšno vprašanje, kakor tudi odgovor zgolj z »da« ali »ne«, bi bilo preveč poenostavljeno. Res je, da blokovska konfrontacija popušča, toda ni še odpravljena; in, kar je nemara zdaj usodnejši problem - prišlo je do razdelitve sveta na dva drugačna bloka, na blok bogatih in revnih, prepad med njima pa se še povečuje. Res je tudi, daje gibanje v krizi, a dozoreva tudi zavest o potrebi iskanja novih poti, bolj pragmatičnimi, manj obremenjenimi z logiko in miselnostjo iz preteklosti. Za to pa bi bil najprej potreben kritičen pretres sedanjega stanja v gibanju. Ni naključje, da je med vprašanji z dnevnega reda v Nikoziji (razorožitev, dolž- niška kriza, krizna žarišča, idr.) v svetu zbudila največ pozornosti napoved razprave o identiteti gibanja v spremenjenih svetovnih razmerah. Kot so že pred začetkom konference dejali nekateri izmed opazoval- cev, je iskanje te identitete izziv, in obenem tudi prilož- nost za prenovo gibanja. Prav popuščanje napetosti v svetu, duh pragmatič- nosti in dialoga namesto konfrontacije, ki veje v glo- balnem ozračju, je neuvrščenim močno v prid. Že zato, ker se znotraj gibanja zmanjšuje hromeča polarizacija med tako imenovanim »radikalnim« in »konzervativ- nim«, »levim« in. »desnim« krilom (ta med drugim prihaja na dan tudi ob tako obrobnih vprašanjih, kot je kandidatura za gostiteljstvo vrha, ki bo najbrž razgrelo ozračje tudi v Nikoziji). Namesto ideoloških prerekanj in jalovega moraliziranja naj bi prišla bolj do izraza prioritetna vprašanja razvoja, zlasti gospodarskega. Če si dovolimo nekoliko »filozofiranja« - šele s tem bi zaživelo eno temeljnih načel gibanja neuvrščenih: sožitje in sodelovanje med državami in narodi ne glede na različne družbene sisteme, religije... Za ves svet velja, da opuščanje logike kon frontacije, zmanjševanje vpliva ideologij in spoznavanje vzajemne odvisnosti spodbuja integracijske procese, odpira meje in s tem povezuje gospodarstva in pospešuje njihov razvoj. Takšno sožitje, za katerega se že od začetka zavzemajo tudi neuvrščeni, je pravzaprav edina svetla alternativa sveta, pa čeprav v končni posledici pomeni tudi ukini- tev neuvrščenega gibanja samega. Palestinska trenja zastran ustanovitve države: Potem, ko so vodilni člani frakcije Jaseija Arafata znotraj Pale- stinske osvobodilne organizacije predlagali ustanovitev palestinske države na zasedenih ozemljih in priznanje Izraela, so se o tem vprašanju med Palestinci vnele vroče razprave. Temu predlogu nasprotujejo zlasti radikalne palestinske skupine, oziroma islamski fundmentalisti. Uradna libijska tiskovna agencija Džana pa je sporočila, da so se palestinske skupine na sestanku v Libiji sporazu- mele o formuli, ko jo bodo predložile Arafatu in na napo- vedanem sestanku palestinskega parlamenta v izgnan- stvu, ki naj bi bil 5. oktobra v Alžiru. Podrobnosti najno- vejše formule še niso znane. Novo iraško nasilje nad Kurdi: Iraška vojska je na severu države sprožila množično ofenzivo proti Kurdom, za katere vlada trdi, da so bili med vojno proti Iranu »izdajalci«. Posebna komisija OZN je že ugotovila, da je vojska proti Kurdom zopet uporabila kemična orožja, ki jih mednarodne konvencije prepovedujejo. Ali bo Irak premiije z Iranom izkoristil za množično iztrebljanje Kur- dov? - se sprašuje mednarodna javnost. Toda ob tragič- nem kurdskem vprašanju (Kurdi so zatirani v vseh petih državah, kjer žive in zahtevajo večjo stopnjo avtonomije) so imeli doslej moralni apeli kaj malo učinka. Zdaj se je vendarle zganila Turčija (sicer pogosto tudi sama obtože- vana zatiranja Kurdov) in sprejela več tisoč kurdskih beguncev iz Iraka. Kurdi žive v Iraku. Iranu, Sovjetski zvezi, Turčiji in Afganistanu, radikalne skupine med njimi pa se bojujejo za neodvisno državo Kurdistan. 4. STRAN - NOVI TEDNIK 8. SEPTEMBER 198B Vse mani akumulativno gospodarstvo Komunisti o gospodarjenju ¥ žalski občini v dneh tega tedna se v Žalcu vrstijo posveti sekretarjev osnovnih organi- zacij Zveze komunistov in predsedni- kov konferenc, na katerih govorijo predvsem o gospodarskih gibanjih v občini in regiji. Ugotavljajo, da so rezultati poslova- nja v polletju in tudi v sedmih mesecih zadovoljivi, saj se je zmanjšalo število organizacij, ki poslujejo z izgubo, manj je tudi tistih, ki poslujejo na meji do- nosnosti, zmanjšuje pa se tudi padanje proizvodnje. Ob tem pa se realna rast dohodka znižuje, slabšajo se izvozno- uvozni rezultati, družbeni proizvod je realno upadel, nadaljuje se nelikvid- nost gospodarstva, vse manj dohodka pa namenjajo tudi za akumulacijo. Ob polletju so porabljena sredstva kot posledica sprostitve cen porastla za dva odstotka hitreje kot celotni pri- hodek, kar pomeni, da seje upočasnila rast dohodka, ki pa je še vseeno za odstotek višji kot v tromesečju. Hitrej- šo rast porabljenih sredstev od celot- nega prihodka so zabeležili v industri- ji, kmetijstvu, trgovini, stanovanjsko- komunalni dejavnosti ter finančnih, tehničnih in drugih storitvah. Delež celotnega prihodka, ustvarje- nega na tujih trgih, se je povečal za skoraj deset odstotkov, kar je pred- vsem posledica tekočega prilagajanja tečaja dinarja in majske devalvacije. Največji izvozniki so bili Keramična industrija Liboje^ Tekstina tovarna Prebold, Juteks Žalec, Mik Prebold in nekatere Hmezadove delovne orga- nizacije. V vseh teh organizacijah so na tujih trgih ustvarili od trideset do osemintrideset odstotkov celotnega prihodka. Levji delež dohodka je še vedno na- menjen za bruto osebne dohodke - kar 61 odstotkov, le sedem odstotkov pa za akumulacijo. Zaskrbljujoče je, da se povečuje šte- vilo organizacij združenega dela, ki po- slujejo brez akumulacije ali pa je ta le neznatna. Razveseljivo pa je, da se je zmanjšal delež izgub. Z izgubo dobrih 121 milijonov dinarjev je poslovala le Montana, delež izgub v dohodku pa se je od 4,2 odstotka zmanjšal na desetin- ko odstotka. JANEZ VEDENIK Pod ciiji Rast industrijske pro- izvodnje, ekonomski od- nosi s tujino in zaposlo- vanje - to so kazalci, kjer ob polletnih rezultatih v Celju ugotavljajo, da niso dosegli resolucijsko začrtanih ciljev. Na osnovi teh ugotovi- tev pa so se lotili tudi spreminjanja občinske resolucije, ki po novem predvideva precej nižje stopnje rasti glavnih ka- zalcev razvoja, čeprav so podoben predlog delegati občinske skupščine en- krat že zavrnili. Podatki kažejo padec industrijske proizvodnje tako kot drugod v Slove- niji, pri čemer navajajo poleg objektivnih vzro- kov kot je bila okvara in ukinitev dela proizvodnje v Železarni še pogoje go- spodarjenja, na katere se celjsko gospodarstvo ni dovolj uspešno prilagodi- lo. Nižjo proizvodnjo so zabeležili kar v 17 indu- strijskih panogah in to pri vseh najpomembnejših za celjsko gospodarstvo. V zunanje trgovinski me- njavi je visoke stopnje ra- sti v prvih mesecih zmanjšal junijski izvoz. Izgube so glede na enako lansko obdobje porasle za več kot petkrat, manjše pa je število organizacij, ki so poslovale negativno. Delovne organizacije so se ubadale še z likvid- nostnimi težavami, od te- ga je v najtežjem položaju Metka, ki ima blokiran ži- ro račun. Za izplačilo osebnih dohodkov in na- domestil so v šestih me- secih namenili za 135 od- stotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Pri za- poslovanju pa opažajo ne- gativen trend, saj zaposle- nost najizraziteje upada v gospodarstvu, število nezaposlenih pa narašča, tako da jih je bilo konec junija že več kot 800. TC Nova celostna podoba Aera Ob dnevu Aera - še vedno med najuspešnejšimi Dejavnosti Aera, ene uspešnejših celjskih firm, so se v letih razvoja te de- lovne organizacije precej spremenile, zato se je po- slovni svet Aera, to pa so kasneje sprejeli še samou- pravni organi, odločil za spremembo celostne podo- be Aera. Novost so predstavili ob »dnevu Aera«, ki letos sov- pada še z dvema pomembni- ma obletnicama: 200 letnico tiskarstva in 65 letnico ke- mične dejavnosti v Celju. Za spremembo celostne podobe so se odločili kljub temu, da je Aero še vedno med uspeš- nejšimi delovnimi organiza- cijami v občini, regiji in pa- nogi. Osnovni element nove ce- lostne podobe Aera pred- stavlja zapis imena te delov- ne organizacije, ki po bese- dah njegovih ustvarjalcev v Studiu Marketing Delo iz- raža velikost, strokovnost in tehnološko prodornost, predvsem pa resnost in po- slovnost delovne organizaci- je. Aero se bo poslej pred- stavljalo z novim večbarv- nim logotipom, besedo, ki z različno izpisanimi črkami simbolizira dejavnost Aera. Po mnenju vodstva delovne organizacije je bila izdelava nove celostne podobe nuja, ozko povezana s sedanjimi družbenimi spremembami, ki se nagibajo v prid tržni ekonomiji in zatorej pomeni poslovno potezo, ki bo pre- cej prispevala v boju z doma- čo in mednarodno konku- renco. Celoten program uvajanja celostne podobe je dolgoro- čen proces, ki ne predstavlja zgolj spremembe zapisa ime- na, saj bo morala biti ta spre- memba v ozki povezanosti s kvaliteto Aerovih izdelkov in vsem ostalim, kar v tej or- ganizaciji na proizvodnem, razvojnem in organizacij- skem področju načrtujejo. Kot so povedali člani vod- stva kolektiva, posebnega navdušenja med zaposleni- mi v Aeru za spremembo ce- lostne podobe in znaka, s ka- terim se bo Aero poslej (po- stopno) pojavljal v poslov- nem svetu, ni bilo, saj je de- lavcem stari znak prirasel k srcu. Vendarle pa se sedaj počasi že navajajo na nov znak, ki bo javnosti pred- stavljen v teh dneh, ko de- lovna organizacija praznuje svoj dan. Kljub temu, da ob pollet- ju niso povsem uresničili vseh ciljev poslovanja, Aero še naprej ostaja med najuspešnejšimi delovnimi organizacijami v regiji, re- publiki in panogi. Skoraj za četrtino so namreč povečali proizvodnjo, tudi vrednost- no ustvarili za 10 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju ter izvozili za 80 odstotkov več (11.700 milij- nov dolarjev) kot lani v še- stih mesecih. Pomembno je, da se je stopnja akumulacij- ske sposobnosti delovne or- ganizacije povečala za 16 odstotkov stopnja repro- duktivne sposobnosti pa za 9 odstotkov. Osebni dohod- ki so bili realno nižji kot lani, a s 558 tisočaki precej nad povprečjem v občini (464.724 din). Stroški uvedbe nove ce- lostne podobe bodo 450 mili- jonov dinarjev, od tega pa so za izdelavo celostne podobe Studiu marketing Delo že plačali 61 milijonov dinarjev. R. PENTELIČ SKLADIŠČNO TRANSPORTNI CENTER CELJE Kidričeva 36 objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo traktorja FIAT ŠTORE 502, letnik 1983, izklicna cena 6,500.000 din Javna licitacija bo v sredo, 14. septembra 1988 ob 10.00 uri za pravne in fizične osebe. Ogled osnovne- ga sredstva na dan licitacije, od 8.00 ure naprej. Pred pričetkom licitacije morajo interesenti plačati 10% varščino. Kupec mora kupnino plačati pred prevzemom, rok plačila je 7 dni po licitaciji. Promet- ni davek plača kupec. Nakup na licitaciji je po sistemu »ogledano-kuplje- no«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Sumljivi družinski proračuni Kako zaustaviti vse globlji padec življenjskega stan. darda - to je tema dneva, meseca in leta 1989 v Jugoslaviji Nič čudnega, saj nekateri (tudi zaposleni) skoraj ne morejo več preživeti od prvega do prvega v mesecu. Poglavitna tema pa je zato, ker nam vladni predstavniki obljubljajo, da se bo položaj ljudi izboljšal šele v juliju leta 1989, Najbolj ogroženi se počutijo Makedonci. S tem so bili naši bralci sicer že seznanjeni, vprašanje pa je, koliko so ta opozorila res dojeli. Marsikdo je morda pomislil, da gre zg časnikarsko pretiravanje oziroma odvračanje pozornosti od drugih problemov, predvsem Kosova. Makedonci so zdaj predlagali, da bi septembra ugotav- ljali premoženje (in dohodke) vseh družin v Jugoslaviji. Tiste, ki bi potrebovali pomoč, naj bi podprli z vsejugoslo. vanskim denarjem (s posebnim, ne s tistim, ki ga dajejo razviti za nerazvite, saj ga je premalo), dali naj bi jim (brezplačne) karte za kruh, mleko, mestni prevoz, delež pri plačevanju stanarin (kolikor jih sploh plačujejo). To ni zgodba iz leta 1948, ampak resničen predlog iz leta 1988, V Sloveniji ni dobil podpore (tudi drugje ne). Pa ne zato, ker, recimo. 60 odstotkov zaposlenih v naši republiki pre- jema okrog 600.000 plače na mesec (pa draže živi kot drugi) ali ker vsak sedmi zaposleni v Sloveniji dobiva družbeno pomoč (največ v obliki otroških dodatkov, ki so pomoč, za katero najbolj izdelana merila, kdo jo lahko dobi in koliko), ampak zato, ker tak trenutni način reševanja ne pelje nikamor. Spomniti kaže na sloviti kitajski pregovor, ki pravi: Sočloveka ne boš rešil s tem, da mu boš vsak dan dal ribo, ampak s tem, da ga boš naučil - loviti ribe. Medtem so v Zagrebu izračunali (na zavodu za samo- upravljanje), da potrebuje štiričlanska družina na mesec za preživetje 723.766 dinarjev (pomeni, da v Sloveniji za to potrebujemo že več kot 800.000 dinarjev). Ugotavljajo pa tudi, da so se jedilniki bistveno spremenili. Na njihi zdaj prevladujejo mesne omake (iz kock ali take, ki se samo spogledujejo z mesom), drobovina, pečen krompir, jajca na oko (ob praznikih s slanino ali s šunko). Vendar tudi v teh hudih časih ljudstvo ni izgubilo smisla za šale. Ob znani pesmi Djordja Balaševiča, ki nas spomi- nja, kako smo včasih dobro jedli, so se v Srbiji (v več mestih v ožji Srbiji razmišljajo o uvedbi bonov za socialni kruh po 380 dinarjev za kilogram) takoj zmislili ustrezne šale: - Lačen sem, pravi prvi delavec. - Pojdiva v Beograd, pravi drugi delavec. - Zakaj? se začudi prvi. - Tam delavcem, ki pridejo iz notranjosti, delijo brez- plačne obložene kruhke, odgovori drugi. (Gre za namigavanje na prihode nezadovoljnih delavcev v Beograd pred skupščino SFRJ in v njo-julija jih je bilo 15.000, razen iz Slovenije - ki so jih zvezni funkcionarji pogostili z malicami.) Težave s kruhom imajo tudi v Bosni in Hercegovini. Tam so prav tako dolge jutranje vrste za socialni kruh, dokler ga ne zmanjka. Tistih 30 odstotkov peke, kolikor mora priti iz pekarn kruha po 380 dinarjev (če ga toliko pride, saj peki z njim hkrati pečejo tudi svojo izgubo, pravijo) je hitro razgrabljenih. V Sarajevu pa so se na začetku teh sedmih suhih mesecev (bomo doživeli dvakrat po sedem suhih mesecev?) zgrozili, ko so ugotovili, da pekom vsak teden iz prodajaln vrnejo po šest ton dragega belega kruha. Tega potem peki prodajajo po 500 dinarjev za kilogram - za hrano živalim. Meja zdržljivosti, pravijo poznavalci, je za petino manjša realna plača na mesec. Dosegli jo bomo, vsaj v Sloveniji, konec leta. Zato veijetno ni delavca v združenem delu, ki ne bi podprl pobude slovenskega izvršnega sveta, da se po hitrem postopku ukine zakon, ki omejuje rast plač v Jugo- slaviji. Pod to mejo nam nanrH-eč niti strogi Mednarodni denarni sklad veijetno ne bo pustil iti. Tri boginje lepote in miline v javnih občilih po Jugoslaviji (nepopolno informacijo so slišali tudi gledalci TV Ljubljana v sobotnem Našem utripu) se po časnikarskih kolektivih živo komentira besede dr. Prvoslava Raliča, ki jih je izrekel na velepo- svetu srbskih aktivistov SZDL in sindikata. Govoril je o protisrbskem razpoloženju v delu časnikarjev zunaj Srbije, o spletkarskih novinarčkih, o človečkih, med kate- rimi so tudi tri dame, tri gracije (starorimske boginje lepote in miline), ki se - polne sovraštva do srbskega naroda - ukvaijajo z lovom na jelene, ki uživajo, da brskajo po živih človeških ranah, se prodajajo drugim za honorarčke, ki krošnjarijo s srbskim vprašanjem (v izvir- niku: bave lovom na jelene, nadiru u otvorene ljudske rane, torbare po srpskom pitanju). Samo mlademu kolegu na TV Ljubljana ni bilo znano, da gre za igro besed, ki zadevajo Jeleno Lovrič (Danas, Zagreb), Nadiro Avdič- Vllasi, soprogo Azema Vllasija (Vjesnik, Zagreb), in Tanjo Torbarino (Danas, Zagreb). Slednja je tudi že prva reagi- rala, med drugim je v torek naslovila opozorilo na ženo dr. Prvoslava Raliča, če ve, s kakšnim mišičnjakom živi in kakšno je njegovo mnenje o ženskah. Razen če ima doma drugačno mnenje kot v javnOsti. Močnejši spol v časnikar- stvu pa predvsem opozarja na to, da se dr. Prvoslav Ralič zmeraj zavzema za svobodo in enakopravnost za vse, za kulturen in demokratičen dogovor in za prodor civilizira- nosti v naše javno življenje. Kar je za univerzitetnega učitelja razumljivo. Eno je teorija, drugo je praksa. V vrsti za odstrel Medtem ko se vrti rotacijski stroj Dela s tem Pogledom v Jugoslavijo, se jugoslovanski borci v Beogradu odločajo, ali bo narodni heroj Petar Matic, začetnik vstaje 1941 v Sremu, še njihov predsednik ali ne bo več. Čeravno so napovedi v političnem življenju bolj tvegane kot v športu (v tem lahko trenerji in igralci mirne duše klatijo neumno- sti, saj jih po porazih - potem ko so napovedovali zmago - nihče ne prime za jezik), je skoraj gotovo, da bodo od danes naprej naši borci iskali novega predsednika. To P^ je šele začetek, ki mu ni videti konca, saj je na spisku »nezaželenih«, proti katerim je uperjen srd množic na shodih po Jugoslaviji, še 39 imen. In vsakokrat najdejo še koga novega. Modrost uči. da je državo treba upravljati tako. da ljudstvo ne zahteva sprememb. Državniška modrost pa ni vsakomur dana. jjEPTEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 5 največja ponudba doslej Spiske izdelke vse bolj "Lienjujejo visoko zahtev- ■ izdelki, med njimi vedno "'j izdelkov s področja JeKtronike. Rolj kakovostna bo letos j^a postavitev sejma, kar %bršni meri omogoča iz- * adnja nove hale s 3400 kva- Lnimi metri. Obeta pa se bolj kakovostna izbira (jelkov, namenjenih proda- ? Zanimanje za prodajo na ojtnu tolikšno, da obdobje najpomembnej- 'za razvoj glasbenih spo- »bnosti.« Tako je v svojem ibilu za glasbeni vrtec za- 'isala Damjana Penič, ki bo 'dni začela voditi to svoje- Tstno dejavnost - verjetno "lino v Sloveniji. Glasbeni vrtec bo v prosto- kluba kulturnih delavcev Cankar v Celju na Tom- 't^vem trgu. Otroci bodo '"ieljeni v tri skupine, od- •sno od starosti, sposobno- ^ in nagnjenj. Program febenega vrtca obsega pet- ^ kjer bodo otroci utrjevali ■ znane pesmice, se učili "^ih in si tudi izmišljevali ^to svoje. Igrali bodo na in- ^niente, ki jih bodo sami napravili in bodo dopolnje- vali Orffov inštrumentarij, ki je najbolj primeren glasbeni pripomoček za to starostno skupino otrok. Pri glasbeno didaktičnih igrah bodo spoz- navali jakost zvokov, razvija- li čut za ritmiko, barvo in ton, melodični posluh in po- dobno. Učili se bodo tudi po- slušati glasbo, razločevati klasično od ostalih glasbe- nih zvrsti, enkrat na mesec pa bodo lahko poslušali kon- cert v živo. »Naš glasbeni vrtec bo te- meljil na igri. Nobene prisile, nobenih ustaljenih vzorcev. Glasbeno znanje si bodo pri- dobili skozi igro. Vrtec bo odprt na stežaj vsem, ki ima- jo radi glasbo, ki se radi igra- jo in imajo radi veselo druž- bo,« pravi Damjana, ki je svojo ljubezen do otrok in glasbeno znanje združila v prvi glasbeni vrtec v Celju. VVE Po motivih Celja Za dan Aera so v Muzeju revolucije Celje odprli razstavo likovnih del študentov Likovne akademije iz Ljubljane, ki so po motivih Celja nastala na četrti likovni koloniji. Gre torej za čvrsto povezanost Aera z Likovno akademijo, za pomoč in sodelovanje, ki prerašča v tradi- cijo. Z izbranimi deli se predstavlja deset študentov, med njimi tudi Japonec, Španka in Avstrijec, zato ima razstava tudi mednarodni pečat. Prodekan Likovne akademije Drago Tihec je izbor del ocenil za izredno kakovosten. MP, Foto: EM Za osnovno preskrbo kraja v naselju Jakob blizu Šentjurja so pred kratkim odprli zasebno trgovino z mešanim blagom, lastnica Štefka Veber pa kupcem po- nuja poleg živil tudi tekstil, oblačila ter vse vrste galan- terijskih izdelkov. V Jakobu so pred časom že imeli zasebno trgovino in krajani so se na zagotovljeno osnovno preskrbo v kraju v tem času dodobra navadili. Prav zaradi tega je tudi trgo- vina Štefke Veber ves čas dobro obiskana, kupce pa je lastnica pritegnila tudi s pri- jaznostjo. Tako poleg vsak dan svežega kruha, enkrat tedensko svežih piščancev ter vseh ostalih živil, v tem času poskrbi tudi za nakup celotne ozimnice. »Kupci kar precej povprašujejo po suhomesnih izdelkih in vseh vrstah pijač, malce presene- čeni pa so bili, ker jim v naši trgovini lahko posredujemo tudi nakup kurjave«, pripo- veduje lastnica Štefka, ki ji pri oskrbovanju trgovine pridno pomaga mož Marjan. »Naša osnovna usmeritev je prijaznost do kupcev, zato se vselej potrudimo, da zagoto- vimo tudi tiste izdelke, po katerih kupci povprašujejo, pa jih mi na prodajnih poli- cah še nimamo«, razlaga Štefka. Zasebna trgovina v Jako- bu je med tednom odprta vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure, kupcem pa po- strežejo tudi ob sobotah med 8. in 12. ter ob nedeljah med 9. in 12. uro. »Ob nedeljah pride k nam največ izletni- kov, pa družin ali večjih družb, ki so se odločili za pi- knik v okolici Jakoba. Res je, da na trgovino večina še ni navajena, zato pa so dobro založenih prodajnih polic ve- seli vselej, ko jim kaj zmanj- ka. No, počasi pa se na trgo- vino že bolj navajajo in zdaj prihajajo k nam tudi kakšni, ki nakupijo vse potrebno za popoldanski prigrizek v na- ravi«, se veseli Štefka, ki je tudi sicer domačinka v Jako- bu in navade, predvsem pa nakupovalne želje svojih so- krajanov, dobro pozna. I. STAMEJČIČ Foto: F. ŠKOBERNE Komunalno urejanje kraja v krajevni skupnosti Sliv- nica pri Celju v šentjurski občini zadnjih nekaj let na- menjajo največ skrbi komu- nalni urejenosti kraja. Tud; v delovni načrt za letos so vključili komunalno ureja- nje naselij, doslej pa so že zaključili z gradnjo kanaliza- cijskega omrežja v vasi Sliv- nica. Krajani Slivnice so za gradnjo kanalizacijskega omrežja v vasi Slivnica dobi- li 9 milijonov dinarjev iz ob- činske samoupravne komu- nalne skupnosti, ta denar pa so obogatili še s krajevnim samoprispevkom in prosto- voljnim delom. V vasi Slivni- ca so pod vodstvom pred- sednika vaške skupnosti Francija Leskovška položili 150 metrov kanalizacijskega omrežja za fekalno in mete- orno vodo, kije doslej neure- jeno tekla po cesti oziroma jarku skozi naselje. Pri ureja- nu kanalizacijskega omrežja so sodelovali s prostovoljni- mi udarniškimi urami skoraj vsi krajani, delo, ki so ga opravili pa ocenjujejo na 8 milijonov dinarjev. Del denarja iz krajevnega samoprispevka so v Slivnici namenili tudi za nakup 150 metrov električnega kabla za javno razsvetljavo in krajani pričakujejo, da bodo luči jav- ne razsvetljave zasvetile že pred koncem leta. I.S. Foto: F. ŠKOBERNE jamarji so odšli na Kreto ^rava šteje II članov, večina iz JK Prebold ^ torek popoldne je odšla Kreto jugoslovanska ja- [^•ta odprava, ki jo ^^vnem sestavljajo člani J^skega kluba Črni ga- J^ Prebolda. Priprave so wle kar precej časa, več "pravi pa nam je pove- jj^"arko Naraglav, ki je ^i^čnik vodje odprave Vedenika: ^ nami je \' glavnem ga- ^ zbiranje denarja, ki se raznih delih na viši- L Tako smo prebarvali ^Kateri dimnik, silos, iz- genski koledar, značke tem delom smo si po- y ' ^ašo odpravo, ki bo na ^ ^ Kreta od 6. do 29. sep- tembra. Ta raziskava naj bi bila nov kamenček v moza- iku naših prizadevanj na kra- ških področjih izven meja Jugoslavije. S tem želimo Udeleženci odprave so Tone Vedenik, Darko Nara- glav, dr. Boris Sket, Silvo Ramšak, Srečko Kvas, Edo Tominšek, Igor Ocvirk, Jan- ko Cukjati, Uani Prevoršek, Jure Vrhovec in Tone Pod- gorski. obeležiti tudi 100-letnico slo- venskega jamarskega in 20- letnico obstoja našega kluba, kakor tudi prispevati nova spoznanja mednarodni spe- leologiji in jugoslovanskemu jamarstvu.« Torišče raziskav bo v glav- nem na grškem otoku Kreta, ki sodi med izrazite kraške otoke. Možnosti raziskav in dosežkov so precejšnji, kako pa bo dejansko, je v naprej težko govoriti. Doslej so ja- marji iz Prebolda zapisani že z velikimi črkami v atlas ja- marskih dosežkov po svetu, zato upravičeno upamo, da tudi tu rezultati ne bodo izo- stali. Cilj odprave je v dobrih treh tednih odkriti in razi- skati čimveč jamskih objek- tov, zbrane rezultate pa po- tem objaviti v posebni publi- kaciji. tone TAVČAR JPri urejanju kanalizacijskega omrežja v Slivnici so pomagali tudi najmlajši, saj je skupina pionirjev gramozirala vse brežine. 8. STRAN - NOVI TEDNIK 8. SEPTEMBER 198B Kaj in icoga varujemo? Varstvo naravne in kulturne dediš- čine je bilo v zadnjih letih deležno precejšnje družbene pozornosti, pose- bej pa so se o globalnih problemih te dejavnosti ukvarjali poklicni stro- kovnjaki v kulturi, pravu, družbenih in državnih institucijah in še kdo. Tudi ne moremo reči, da nismo v vsem času po vojni (zaradi lažjega obvladovanja časovnega okvira se omejujem na ta čas, kajti povsem jas- no je, da se varstvo dediščine ni zače- lo šele po drugi svetovni vojni) nare- dili dovolj. Toda takšne ocene so lahko kaj hi- tro, če že niso praviloma, relativna za- deva. Namreč to - kdaj je česa dovolj in kdaj česa ni dovolj - in tudi za koga. Pa vendar, marsikaj se je naredilo, kaj- ti težave, ki so izhajale zlasti iz prvih povojnih let so bile veliko večje, kot se nam zdijo danes. Ob pomanjkanju strokovnega kadra je bil kulturni de- diščini najhujši ideološki sovražnik, ki ni dopuščal strokovno preverjenega pogleda v zgodovino in njeno kontinu- iteto. Celjski grofje so bili veliki krivci do slovenskega naroda, tistega tlačan- skega, ker so govorili nemško»pa tudi sicer so bili politično sumljivi, ker so se preveč opirali na srednjo Evropo. Kaj bi v časih po vojni z gradovi in graščinami, meščanskimi hišami, če pa je vse dišalo po meščanski deka- denci in ni bilo po kopitu scenarija komisarjev, ki so pisali in risali podo- bo novih časov. Da o sakralnih spome- nikih ne govorimo. Da, to je bil specifi- čen čas, a o njem govorim zato, da bi opozoril na težo in obseg dediščine, s kakršno se je kulturna in naravna dedišina znašla pred koncem tega sto- letja in na pragu novega. Kulturna dediščina je bila ogrožena od zoba časa in ideološkega sumniče- nja in podcenjevanja, omaloževanja, naravna pa je bila žrtev industrializaci- je in elektrifikacije plus socializma, ki so ga posamezniki poenostavljeno pre- vajah v »lahko delam, kar hočem«. To še danes čutimo na kakovosti življenja in na močni potrebi po ustanavljanju ekoloških društev in učinkovitejši družbeni kontroli nad ukrepi, ki jih nekateri načrtujejo in izvajajo - vse za narodov blagor. Sedanja zakonodaja na področju varstva naravne in kulturne dediščine je v mnogočem postala učinkovitejša, čeprav se tudi v bodoče ne bo moglo povsem izogniti sprenevedanju - čiga- vo je kaj. Kadar se je namreč možno pohvaliti s pomembnostjo kakšnega kulturnega spomenika, si ga občinske ali druge strukture hitro pripnejo kot svojega, če pa je zanj treba odšteti več- jo vsoto denarja zaradi vzdrževanja ali sanacije, pa hitro iščejo solastnika v ta- ko imenovani republiki, pa tudi to se je zgodilo, da so se ga enostavno odre- kli. To se naredi tako, da občina eno- stavno kulturno zgodovinski spome- nik ne razglasi za kulturno zgodovin ski spomenik ali pa ga uvrsti v takšno kategorijo, daje potem njegova nadalj- nja usoda res negotova. Zato bi morali danes, v teh zahtev- nih časi družbene, moralne in gospo- darsko-politične krize razumno ravna- ti z dediščino. Jo uvrščati v vsakdanje življenje, ker le tako bo tudi zakonoda- ja lahko dala rezultate v praksi - teore- tična osnova namreč ni slaba. Toda največja odgovornost sloni na izvajal- cih, torej v neposrednih okoljih - v ob- činah, krajevnih skupnostih, v delov- nih organizacijah. Tudi v tako imeno- van republiki. Vsak na svojem območ- ju in na področju mora skrbeti za to, da ne bo več dovoljeval uničevanja kulturne dediščine, ker je to skupna družbena, ne le kulturno zgodovinska, ampak tudi ekonomska in moralna škoda. Vključevanje kulturne dedišči- ne v ekonomsko življenje naroda, torej v logično računico obstoja in tudi raz- voja, je najboljša pot v njeno ohranja- nje. Ne smemo namreč pozabiti, da so veliki objekti iz naše zgodovinske pre- teklosti živeli na osnovi določene eko- nomije, na osnovi lastnine lastnikov, danes pa bi radi to reševali zgolj s pri- spevno stopnjo že itak ozmerjane kul- ture kot porabnice družbenih sred- stev. Torej, naša zavest in odgovornost do programa, skupaj z zakonom! Kadar govorimo o kulturni dediščini, ne sme- mo pomisliti zgolj na včeraj, ampak na danes in jutri, kajti odgovornost je na- ša in današnja. Predniki so že včeraj opravili svoje! DRAGO MEDVED Denar za oiinovo dotelca po Icapljicali če za celjski grad ugotav- ljamo, da je z novim gospo- darjem in novo gostinsko ponudbo oživel, nikakor ne moremo tega trditi za nje- govo obnovo. Denar zanj vsako leto doteka po kaplji- cah, pa še te izniči vsakolet- na inflacija, tako da se na gradu vsako leto naredi manj kot je predvideno. Z obnovitvenimi deli so strokovnjaki zavoda za var- stvo naravne in kulturne de- diščine v Celju letos že kon- čali. Pravzaprav so nadalje- vali z lani pričetimi deli, na- redili pa bore malo. Pozidali so škarpo in pri vhodu nare- dili prostor za oder, kjer seje letos zvrstilo že veliko prire- ditev. Pričeli so tudi z rekon- strukcijo grajskega obramb- nega jarka, v programu za naslednje leto imajo obnovo stolpa ob Pelikanovi poti ter v njem razstavo, ki bo prika- zovala zgodovino gradu, iz- kopavanja na njem ter bodo- čo prezentacijo grajskega objekta. Dosedanje eksponate so morali zaradi vlažnega pro- stora umakniti in bodo mo- rali zato počakati na boljše čase. Pošel je tudi že vodnik po celjskem gradu, pa tudi sicer grajske razvaline same ne izdajajo tisočletne zgodo- vine. Obiskovalcem celjske- ga gradu služi le plošča, kjer so napisani zastareli zgodo- vinski podatki, zato bi jo mo- rali zamenjati ali dopolniti z novimi zgodovinskimi vi- denji. z. S. »Tehnik« gostovai v Grčiji Mladinski mešani pevski zbor Tehnik iz Celja, ki ga vodi Dragica Žvar, se je pred dnevi vrnil iz Karditse v Grčiji, kjer je nastopil na festivalu pevskih zborov. Tja so ga povabili na osnovi njihovih prejšnjih posnet- kov, ki so jih morali poslati v Grčijo. Razpisni pogoji za nastop na tej mednarodni prireditvi, ki traja od nedelje do nedelje in kjer prepevajo tako mladin- ski kot odrasli zbori, so zelo zahtevni. Zbor je moral na- študirati deset skladb, ki so obsegale bizantinski in grški koral, skladbe iz renesanse, romantike ter dvajsetega stoletja in narodno pesem. Zanimivo je, da mednarodna žirija (v njej je bil tudi eden izmed beograjskih profesor- jev glasbe), ne ocenjuje zbo- rov zato, da bi podeljevali kakšna priznanja. Po konča- nem nastopu se pogovorijo o prepevanju zbora in pove- do, kaj je dobro in kaj slabo. Seveda to pozitivno vpliva na petje, saj pevci nimajo običajne treme pred tekmo- valnim nastopom. Koncert Tehnika je žirija ocenila kot zelo dober, saj so pohvalih tako zvok kot interprertacijo in dirigiranje. Pri tem je tre- ba omeniti, da je bila Dragi- ca Žvar edina dirigentka, ki je letos nastopila na tej prire- ditvi. Mladi pevci zbora Tehnik so sicer žrtvovali dva tedna svojih počitnic za vaje, ven- dar se je to, po njihovem za- trjevanju, izplačalo, saj je bi- lo gostovanje v Grčiji lepo doživetje. F.P. Likovna koionija v Radečah Minuli konec tedna so se v laški občini že tretje leto zapored mudili akademski slikarji-akvarelisti na likovni koloniji. Tokrat je bila gostitelj Tovarna dokumentarnega in kartnega papiija Radeče. Namen kolonij je, ohraniti v likovni upodobitvi domačo krajino in etnografske znamenitosti določenih področij, po drugi strani pa tudi obogatiti objekte s slikarskimi deli, ki postanejo dragocenejša zaradi poznavanja motiva. V petih dneh je nastalo okrog 30 likovnih del. Z njimi se bodo akademski slikaiji Darinka Pavletič Lorenčak iz Celja, Robert Faganel in Andrej Kosič iz Gorice, Bogdan Potnik iz Kamnika, Leon Koporc iz Ljubljane, Janez Kovačič iz Domžal in Urša Ž^dela iz Radeč v Radečah predstavili 29. septembra v prosto- rih Tovarne papirja na otvoritvi prodajne razstave v počastitev praznika KS Radeč in okolice. VLADO MAROT »Siovvacko divadio« v gosteh v okviru meddržavne izmenjave bo tri dni v Sloveniji gostovalo Slovaško gledališče iz Uherskega Hradišta na Cehoslovaškem. Celjsko in slovaško gledališče gojita že nekaj let posebne prijateljske stike in izmenjave predstav. Pred dvema letoma je celjsko gledališče z velikim uspehom gostovalo na Čehoslovaškem s predstavo Bolha v ušesu. Gostje pa se bodo danes, 8. septembra, predstavili v Celju s Shakespearovo Ukročeno trmoglavko, v režiji Jaromira Pleskota. Slowacko divadlo bo nato v naslednjih dveh dneh gosto- valo še v Mestnem gledališču ljubljanskem in v Kopru z musicalom Alberta Millauda in v priredbi Ljubomira Feldeka Beži beži Nituška. V Slovenijo prihaja v goste ves ansambel, ki šteje 48 članov, saj je namen takšnih srečanj v izmenjavi izkušenj pri delu in poglabljanju prijateljskih vezi med obema gle- dališčema. Celjani so goste prisrčno sprejeli in pozdravili že včeraj. MP Žeiezna zavesa v SLG Celje Medtem ko je bil poleti kolektiv SLG Celje na po- čitnicah, so v gledališču mi- slili na novo sezono in se lotili nekaterih obnovitve- nih del. Med njimi se zdi najpomembnejša pridobi- tev v lučnem parku in nova železna zavesa, ki ima nalo- go v primeru požara ločiti dvorano od odra. Zaščita gledališča pred po- žarom je bila doslej, žal, sla- ba, nakup električnega regu- latorja pa je tudi narekoval čas. Vso odrsko osvetljavo so doslej v celjskem gledališ- ču vodili še ročno, z zastarelo tehniko. Zato so že lani pri Inštitutu Jožeta Štefana ku- pili električni regulator na kaseto, ki je tedaj veljal 40 milijonov dinarjev. Stroške za to veliko pridobitev je po- krila Kulturna skupnost. Ko pa so regulator hoteli letos priključiti, so ugotovili, da bo priklop veljal približno toliko kot regulator in spet je bilo potrebno izbrskati de- nar, da bi do prve predstave v sezoni zasvetile računalni- ško naravnane luči. Predsta- va pa bo že nocoj, 8. sep- tembra. Lučni park v celjskem gle- dališču bodo lahko po zaslu- gi novega regulatorja oboga- tili s kakšnimi 80 reflektorji, tako da bodo igralci in scena mnogo bliže gledalcu tudi iz zadnje vrste. Druga naložba v celjski gledališki hiši ni nič manj pomembna in je veljala tudi okoli 40 milijonov dinarjev. To je železna zavesa, brez ka- tere gledališče za novo sezo- no ne bi dobilo uporabnega dovoljenja. Tudi železna za- vesa med odrom in dvorano je že zmontirana. Novo sezo- no bodo torej v celjskem gle- dališču začeli tehnično bolje pripravljeni, čeprav pa se s samo odrsko opremo še malo ne morejo pohvaliti, saj gledališče nima nobenih po- grezal, niti vrtljivega odra in je v bistvu še vedno takšno, kot je bilo z udarniškimi ak- cijami zgrajeno kmalu po vojni. MATEJA PODJED Žarek na pSatnih start fllmsliega gledališča s predstavami odličnega jugoslovanskega filma Pri- mer Harms se je v petih kra- jih na Celjskem pričelo filmsko gledališče, ki so ga to pot zasnovali drugače, predvsem pa bolj enotno, premišljeno in za gledalce bolj prikladno. V dveh mesecih se bo namreč, s po eno predstavo vsak teden, zvrstilo osem fil- mov, ki tvorijo podobo letoš- njega sporeda. Filmi so zelo različni. Skupna jim je prav- zaprav le kakovost. Izposta- viti velja zlasti to, da sega izbor filmov od kinotečnih do povsem svežih filmov. Druga značilnost pa je ta, da v izboru organizatorji niso bili preveč »filmofilični«. Namreč, izbrani filmi so takšni, da jih je lahko gleda- ti, da pa vendarle ponujajo tudi vso zahtevano kako- vost, ki mora biti vodilo po- dobnim sporedom. Naloga je bila zahtevna, saj je na tržiš- ču razmeroma malo filmov, ki bi izpolnjevali oba kriteri- ja - kakovost iln gledljivost hkrati. Toda, to pot je organi- zatorjem uspelo in kaže, da so s filmi zadeli žebljico na glavico in da so uspeli pri- praviti spored, ki se mu bo- do težko uprli ljubitelji fil- mov, pa tudi povsem pov- prečno občinstvo, ki v ki- nodvorane zahaja predvsem zaradi razvedrila. Pregled žanrov pokaže, da bo občinstvo videlo tri dra- me, tri komedije, kriminalko in glasbeno dramo. Trije fil- mi so zelo sveži, trije nekoli- ko manj, dva pa sta že kino- tečna. Torej res - posrečen izbor. Filmsko gledališče in fil- mi, uvrščeni vanj, bodo za- okrožili po petih kinodvora- nah in sicer v Titovem Vele- nju (vsak ponedeljek). Roga- ška Slatina (vsak torek), Žal- cu (vsako sredo), Celju (vsak četrtek) in Slovenskih Konji- cah (vsak petek). Vse nr,, stave bodo ob 20. uri. V sS' ni in Žalcu so Primer Har^ ki je primerno uvedel fii?' sko gledališče, že videli (V lenjčani so ga gledali že n!' kaj prej v reviji Pulj po pj" lju), v Celju starta gledališče nocoj, v Konjicah pa jutri. Filmskemu gledališču na pot lahko le zaželimo veliko, veliko sreče, kajti poprejšnji' poskusi (v (jelju, T.Velenju. Rogaški Slatini) se niso pri- jeli. Bo nov poskus, ki je fil- me skoncentriral v dva me- seca, ponudil bogatejše sa- dove? Upamo da, kajti dober obisk bi bil spodbuda za po- dobne akcije tudi v prihod- nje in pa poroštvo, da bo na platnih v regiji vendarle vef dobrih filmov. Srečno, torev BRANKO STAMEJČIČ V filmskem gledališču bo občinstvo v prihodnjih dveh mesecih videlo na. slednje filme; PRIMER HARMS, jugo. slovanski film, režija Slo. bodan Pešič, igrajo: Prano Lasič, Milica Tomič, Dam. jana Luthar, idr, JAGODE IN KRI, ameri. ški film, režija Stuart Hag. mann, igrajo: Bruce Davi. son, Kim Darb.v, idr, SOBA Z RAZGLEDOM angleški film, režija James Ivory, igrajo: Maggie Smith, Helena Bronharti Carter, idr, ONA IN NJENI MOŽJE, ameriški film, režija J. Lee Thompson, igrajo: Shirley MacLaine, Robert Mi- tchum, Paul Nevvman. idr, HANNA IN NJENE SE- STRE, ameriški film, režija Woody Allen, igrajo: Woody Allen, Michael Ca- ine. Barbara Hershey, Mia Farrow. idr, CLOSHEMERLE, fran coski film, režija Pierre Chenel, igrajo: Felix Oudart, Jean Brochard, idr. PARIŠ, TEXAS, nem- ško-francoski film, režija Wim Wenders, igrajo: Har- ry Dean Stanton, Dean Stockvvell, Nasti Kinski, idr. PRIČA, ameriški film. re- žija Peter Weir, igrajo: Har- rison Ford, Kelly McGillys, idr. Matiček se ženi v Zaicu Od 9. do 18. septembra bodo v Žalcu razne prireditve ob 120 letnici drugega sloven- skega tabora. Osrednja bo 17. septembra ob 19. uri s premiero igre Antona Tomaža Linharta Veseli d^ ah Matiček se ženi. Vaje za to pomembno igro so v kulturnem domu v Žalcu skoraj vsa^ dan. Pri Zvezi kulturnih organizacij so se odločili, da k sodelovanju povabijo primerijo igralce tudi iz sosednjih krajevnih skupnosti. To pa zato, kjer je to delo zelo zahtevno v Žalcu za vse vloge nimajo primernih igralcev. Sodelujejo igralci iz dramskih skup,^ Braslovče, Polzela, Andraž, Vransko, Šempeter, Šešče in Žalec. Igro režira Iztok Valic Celja. Na posnetku skupina igralcev med vajo, na desni pa režiser, ki daje navodila. <, TONE TAVC-^^ NOVI TEDNIK - STRAN 9 turistično še premalo razviti Q tem, da je turizem ena jpomembnejših gospo- ° fskih dejavnosti v občini 'marj^ pri Jelšah, ni nobe- ' ga dvoma, dejstvo pa je, J jniata tu levji delež zdra- jlišče v Rogaški Slatini in J^četrtku. Kaj pomeni tu- Lni za razvoj občine mno- 'j vedo, precej pa je takš- L ki se tega še ne zaveda- ^ jovolj dobro in morda so '"ji zaradi tega v šmarski Ljni zamudili lepe čase, 'je bilo denarja za razvoj ^sorazmerno dosti, vseka- jjr pa več kot sedaj. O enotni organiziranosti .jjrizma v šmarski občini še je morejo govoriti. Skorajda ,everjetno se shši, da še do- ifj niso uspeh ustanoviti ^jjčinske turistične zveze ni- ;; določih in vzpostaviU in- •jrinacijskih mest in infor- macijskega centra. Eno naj- j^jih ovir za boljšo turistič- -j) ponudbo vsekakor pred- i^^vlja neurejenost okolja in ^•ometne infrastrukture, vsakem primeru pa mno- ;o ljudi še ni dojelo slogana. da smo turizem ljudje, saj za neurejenost okolja ne gre kriviti le pomanjkanje de- narja, pač pa predvsem zave- sti ljudi in ni naključje, da nekateri menijo, da je vzrok za to treba iskati tudi v pre- milih kazenskih sankcijah. Tudi odpiralni časi trgovin še niso prilagojeni potrebam turistov, da o več kot skrom- ni ponudbi izdelkov domače obrti in spominkov niti ne govorimo. Vse premalo je izkoriščeno tudi znano Vonarsko jezero. Priprave na gradnjo čistilne naprave, ki bi prečiščevala odplake so upočasnjene, ker takšnega odloka še ni spreje- la občina Pregrada na Hrva- škem, k sreči pa poteka gradnja zbirnega kolektorja po programu. Za ureditev športno-rekreacijskega cen- tra in ceste ob jezeru so idej- ni projekti sicer narejeni, spet pa primanjkuje denarja za uresničitev nalog. Ne nazadnje je treba ome- niti, da je šmarska občina bogata tudi s številnimi kul- turnozgodovinskimi spome- niki in objekti, ki pa več ali manj žalostno propadajo. Za vzdrževanje in obnovo eno- stavno ni dovolj denarja, za- to so se v Šmarju odločili, da del kulturne dediščine vklju- čijo v akcijo Iščemo dobrega gospodarja. Da pa se zavest o pomenu turizma v občini vendarle prebuja, pove podatek, da so v nekaterih osnovnih šolah kot fakultativni predmet vključili turistično vzgojo, kajti jasno je, da je treba za- četi vzgajati mlade ljudi, ni- kakor pa jim ne uspe ustano- viti lastni izobraževalni cen- ter, ker njegovo ustanovitev ovirajo ljudje pri sedanjem izobraževalnem centru. V vsakem primeru pa lah- ko trdimo, da je šmarska ob- čina turistično vendarle še premalo izkoriščena glede na vse danosti, ki jih ima. Še bolj žalostno je, da za vse ni krivo le pomanjkanje de- narja. JANEZ VEDENIK Turizem ifot močna veia Območje Zreč - zdraviliško turistični kraj v konjiški občini si izredno prizade- vajo, da bi gostinstvo in turizem dobi- la pravo mesto in veljavo. Sklepe in stališča o programu razvoja turizma in gostinstva, sprejete pred nedavnim, uspešno uresničujejo in preverjajo tu- di na sejah izvršnega sveta. Nekateri podatki so izredno zgovorni. Število gostov v občini je bilo v primer- javi z enakim obdobjem lani enako, pri tem pa je potrebno poudariti, da je raz- veseljiva rast v drugem tromesečju. Šte- vilo nočitev in povprečna doba bivanja domačih gostov je manjše kot lani, kar je posledica padanja kupne moči prebi- valstva. Medtem pa število tujih gostov narašča. To v občini pripisujejo dvigu kakovosti storitev ter uspešnejšemu na- stopu na tujih tržiščih. Tudi rezultati gospodarjenja dejavno- sti v prvem polletju letos so ugodni. Sredstva za akumulacijo in reprodukci- jo so naraščala hitreje kot povprečno v gospodarstvu občine. Da sta gostin- stvo in turizem ena možnih oblik za za- gotavljanje novih delovnih mest v obči- ni, kaže tudi podatek, da se je povpreč- no število zaposlenih povečalo za 3,5 od- stotka, ali za največ od ostalih dejav- nosti. Pri tem pa v občini opozarjajo na zao- stajanje čistih osebnih dohodkov zapo- slenih v turizmu in gostinstvu, ki so v prvem polletju zaostajali za več kot 14 odstotkov. To vrzel bo potrebno čimprej odpraviti in zaposlene stimulirati za ka- kovostno opravljeno delo. Preko Skupnosti za zaposlovanje Slo- venske Konjice Delavska univerza izva- ja program usposabljanja nezaposlenih delavcev za gostinsko dejavnost, ki bo končan novembra. Če bodo tako nare- kovale potrebe zaposlovanja v gostin- stvu in turizmu, bodo program izobraže- vanja organizirali še prihodnje leto. Na pobudo Uniorja iz Zreč naj bi ob- močje Zreč in Rogle kmalu razglasih za zdraviliško-turistični kraj, kar bo po- membna osnova za nadaljnji razvoj tu- rizma in gostinstva. V občini pa želijo izboljšati in poenoti- ti tudi turistično informiranje gostov - projekt je že narejen - in izkoristiti tudi podatek, da so si Slovenske Konji- ce, tako kot lani, prislužile najboljšo oceno v celjski regiji za najbolje urejen kraj. MATEJA PODJED ir Šmiiiei' pa eno icalžico imam... Trdna, stara domačija Goličnikovih se spogleduje I zelenimi šmihelskimi javniki in gozdovi pod Mo- rskimi planinami. Le lu- sj od stare domačije se bo- uti druga. Nova. V njej Go- toiki gostijo vse tiste, ki aidejo v to majhno vasico lad Mozirjem iskati kanček ljudske idilike z nostalgič- lohrepenečo dušo po miru, |wežem zraku in občudova- iju narave. Oče in mama Goličnik ter njunih pet tdraslih otrok že šest let ,1 odprtimi rokami spreje- lnajo domače in tuje goste. V knjigi vtisov se črke me- fajo in zlivajo v hvalnico Go- fcmkovim. »Domača hrana Sglavni razlog za dobro po- i^lje naših gostov,« je kram- ljala domača hči Cvetka Go- ličnik, triindvajsetletna štu- dentka živinoreje. »Razlika med hrano pripravljeno v mikrovalovni pečici in ti- sto, ki jo pri nas kuhamo na več kot 50 let starem »špor- hetu« je namreč velika. Se- veda pa je pomemben tudi pristop k človeku. Ko se gostje pripeljejo k hiši jih pozdraviš, jim ponudiš ape- ritiv, poveš na kakšni nad- morski višini so, kakšen je razgled in koliko ljudi živi tukaj.« Penzionski gostje pri Go- ličnikovih so predvsem Ju- goslovani in Nemci. Na kosi- la in večerje pa pogosto za- idejo tudi skupine iz najra- zhčnejših evropskih držav, pogostih so že tudi japonske- ga veleposlanika na Dan- skem, pa Američani so bili pri njih... »Imamo tudi sku- pino gostov iz Zagreba, ki že nekaj let zapored pričakajo prihod Novega leta pri nas in ostanejo ves teden. Ko odha- jajo, pa si prostor rezervirajo že za prihodnje leto,« pripo- veduje Cvetka. Cvetka se ukvarja pred- vsem z gosti, pomaga pri de- lu v kuhinji, pospravlja in či- sti, sprejema goste in, če utegne, za trenutek tudi po- kramlja z njimi. Toda največ preglavic ji je takrat, ko so se doma pričeli ukvarjati s kmečkim turizmom, pov- zročalo delo v kuhinji. Tega ni marala. Raje je imela nara- vo in delo z živino. Kot edina hčerka pa je morala prijeti tudi za kuhalnico in danes ji to ni več težko. Če je potreb- no, sama skuha kosilo za go- ste. Cvetka prisega na jedi iz skute, pravzaprav pravi ta- kole: »Seveda mora biti obrok samo obarvan s skuto. drugače pa mora biti na krožniku tudi meso iz doma- čih skrinj, ki smo jih napol- nih že spomladi.« Tudi za Cvetko velja, da vstaja zgodaj zjutraj in leže v posteljo, ko se urini kazalci nagibajo že čez polnoč. Po večerji je treba najprej vse pospraviti, nato pa pričeti pripravljati vse potrebno za nov dan - narediti maslo, posneti mleko, pripraviti vse za peko kruha, kajti pri Go- ličnikovih tega ne kupujejo. Cvetka je mlada in po glavi se ji pletejo tudi takšne mi- sli: »Prihodnost v kmečkem turizmu je. Žalostno je le, da tisti, ki bi lahko kaj storili, ne znajo povezati teorije s prak- so. Kmetije danes potrebuje- jo še dodatno panogo, s kate- ro naj bi se ukvarjale. In kmečki turizem bi to lahko bil. Žal pa zaenkrat ni tako. Kmetija mora živeti s kmeč- kim turizmom. Gost ne bo zadovoljen na kmetiji, kjer bo prazen hlev, kjer okoli njega ne bodo tekale koko- ši.« Saj res, kako pa je s po- močjo gostov pri obdelova- nju njiv, pri kmečkih opravi- hh? Je to nujno zlo, s kate- rim se mora sprijazniti gost, ki se odloča za preživljanje dopusta na turistični kmeti- ji? Cvetkin oče se je malo za šalo malo zares odrezal: »Jaz nikogar ne silim naj mi po- maga pri delu. Po pravici po- vedano sem kar vesel, če mi gostje nočejo pomagati, ker to pomeni, da bom _delo opravil mnogo hitreje. Če pa si kdo močno želi dela pa mu tudi dam v roke grablje in vile, pa je!« NATAŠA GERKEŠ Planinci praznovali Planinsko društvo Rimske Toplice je bilo ustanovljeno 11. avgusta 1953 leta. V nedeljo so pri tem društvu obeležili 35. letnico delovanja, ki se ga je udeležila množica privržencev planinstva, ki z društvom iz Rimskih Tophc tudi sicer dobro sodelujejo. Srečanje so pripravili na 914 metrov visokem Kopitniku, pri planinskem domu-koči, ki je last njihovega društva in je vključen v Zasavsko planin- sko pot. Društvo seje skozi dolga leta delovanja nenehno ubadalo s problemi rednega vzdrževa- nja doma vse do leta 1975, ko so kočo dokončno obnovili in jo odprh. Sedanji napori upravnega odbora so, da bi na kočo speljali še stalno pitno vodo od 2,5 kilometra oddalje- nega izvira, kar bo za njih po- menilo zopet hud zalogaj. Si- cer pa so pri društvu aktivni tudi na drugih področjih. V PD je vključenih okrog 400 članov, delo z njimi pa poteka po odsekih. Društvo uspešno sodeluje s sosednjimi planin- skimi društvi, posebej pa še s pobratenim društvom MO- SOR iz Splita, katerega pred- stavniki so se udeležili tudi to- kratne slovesnosti. Posebno skrb namenjajo tudi vzgoji mladih planincev. Rezultat te- ga sta tudi dva krajana, ki sta postala vrhunska aplinista in sicer Jože Zupan in Franček Knez. Ob 35 letnici delovanja so pri PD organizacijam in društvom podelili plakete za sodelovanje in pomoč pri razvoju planin- stva v Rimskih Toplicah. Pla- ninska zveza Slovenije pa je zaslužnim članom podehla 13 bronastih, 6 srebrnih in en zlati častni znak, ki ga je prejel Edi Privšek. Šest članov je prejelo tudi srebrne in zlate znake Pla- ninske zveze Jugoslavije. Pre- jeli so jih: Leopold Pavčnik, Martin Podbreznik, Hedvika Pavčnik, Milka Požun, Stane Tauses in Miro Malgaj. Danija Škornika, ki deluje v društvu že vse od začetka in je bil nje- gov dolgoletni predsednik pa so proglasili za častnega člana njihovega društva. VLADO MAROT 0. STRAN - NOVI TEDNIK 8. SEPTEMBER 198B Poskrbijo za gradnjo in opremo doma Lesnlna v Levcu nudi ¥se - od opeke do omare Odločitev o gradnji lastnega doma v teh časih ni eno- stavna. Pa vendar se marsikdo zanjo odloči, ker mu to ajbolj ustreza ali pa, ker nima druge rešitve. Tisti, ki so akšno odločitev že uresničili, najbolje vedo, kakšne ežave lahko povzroča nakup gradbenega materiala. Če pa tahko vse to kupiš na enem mestu in to še v popoldanskem času, je prihranjena marsikatera ura tekanja po trgovinah in nepotrebnega izgubljanja živcev. Takšno ponudbo na enem mestu imajo v Lesnini trgovini v Levcu, ki sodi v temeljno organizacijo Maloprodaja-gradbeni material. Ko pa je hiša pod streho, je treba kupiti pohištvo. Tudi tu mora biti odločitev premi- šljena in zato je še kako do- brodošla ponudba Lesnine- ga Prodajnega centra v Lev- cu, kjer velja načelo, da pohi- štva ne bodo le prodali, pač pa ga bodo tudi pomagali kupiti. Od temeljev do strehe Ponuditi ves material za gradnjo od temeljev do stre- he - to je načelo Lesnine tr- govine z gradbenim materi- alom v Levcu. Nakup se zač- ne z različnimi vrstami ope- ke, s termo in hidroizolacij- skim materialom in strešno kritino. Pri tem je njihova ponudba še posebej bogata, saj se kupci lahko odločijo za kritino Tegola Canadese, znan strešni material itali- janskih proizvajalcev, za ka- tere je Lesnina edini zastop- nik pri nas. V trgovini pa vam bodo ponudili tudi najrazhčnejšo stensko in talno keramiko ter vso vrste klinker tlakov- cev, kopalniško opremo, zla- sti proizvode Gorenja in Kol- pa sana. Pri nakupu stavbnega po- hištva si mora kupec vzeti dovolj časa in izbrati res naj- boljše, saj gre za odločitev, ki bo trajna. Zato so se v Lesni- ni trgovini z gradbenim ma- terialom odločili, da bodo iz- delke večine jugoslovanskih proizvajalcev ponujali tudi v popoldanskem času. Ku- pci se na to novost še niso povsem navadili, čeprav je trgovina odprta popoldne do 19. ure in je v tem času goto- vo lažje izbirati kot pa se od- ločiti na hitro, včasih celo med službenim čas(jm. Kupcem pa so v Lesnini trgovini z gradbenim materi alom ponudili še eno ugod- nost. Vse blago prodajajo na šest obrokov, kar je glede na vedno tanjše denarnice ku- pcev še kako ugodno. Pohištvo vam bodo pomagali kupiti Pohištvo in oprema dajeta končni videz stanovanja ali hiše, zato ni vseeno, kaj izbe- rete. V Lesninem Prodajnem centru v Levcu ponujajo po- hištvo in opremo na 3000 kvadratnih metrih površin. V pritličju lahko izibrate med specializirano ponudbo komponibilnega pohištva uveljavljenih jugoslovan- skih proizvajalcev, k celov ponudbi pa prispeva odn"' lok s tekstilom. V p^v^ nadstropju pa je raz.-^tav];"' nih več kot 50 tapetniški garnitur, 20 spalnic, 30 drie nih sob. 35 kuhinj, na vnp pa so tudi ostanki pohištJ" nih programov. Ponujajo tudi avdio in video tehnik ter gospodmjske aparJ prek konsignacijske prodaj znanih firm Bosch in gi upunkt. Že v uvodu smo zapisali da bodo v Lesninem Prodaj nem centru v Levcu štvo tudi pomagali kupitj V ta namen imajo arhitekta ki svetuje pri nakupu, vs^ bolj pa se uveljavlja tudi sta novanjski inženiring, ki gj radi izberejo zahtevnejši ku. pci. Pri tem gre za sodelova" nje arhitekta, oblikovalca in komercialista, ki izberejo vso potrebno opremo in do. datke,. mizar pa pohištvo še dodela in pripravi opremo. Z računalnikom je lažje Ker imajo v prodajnem centru na voljo več kot 10 tisoč različnih izdelkov pohi- štvenega programa, je star način prodaje nemogoč. Za- to so se lani odločili za raču- nalniški sistem prodaje in skladiščenja. Računalniško poslovanje je prvo takšnoj v državi, v celoten sistem pa je vključenih devet računal- nikov, ki spremljajo kupca od naročila do vskladiščenja. prodaje in dobave blaga. Takšen način je veliko bol} enostaven za prodajalce, ku- pcem pa omogoča hitro in- formacijo o želj enem kosu pohištva ali opreme. Ena najnovejših razstavljenih kuhinj v Lesnininem Prodajnem centru v Levcu je snežno bela kuhinja Vesna iz Lipe. Opeka in stavbno pohištvo - to je le del bogate ponudbe Lesninine trgovine z gradbenim materialom v Levcu. jjEPTEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 11 »Človek, ki se ne zna nasmehniti, naj ne odpira trgovine« ^fgilvsem z nasmehom, dobrimi Idejami In pestro ponudbo blaga Kovlnotehna vabi na Obrtni sejem Kovinotchna sodi med delov- ^ organje. ki so že ves čas povezane s celjskim obrt- sejmom. Na njem so priče- jnastopati s prodajo blaga za jroko potrošnjo, ob hitrem •^voju drobnega gospodar- ica znotraj dejavnosti Kovi- jotehne pa so se razrasle tudi z obrtnim sejmom. Delav- jjiovinotehne so izdelali tudi ^seben poslovni informacij- l^i sistem za .Obrtno združenje ^a skupaj z borzo podatkov predstavili na obrtnem ijmu. Sploh pa ima sejemska dejav- -ost svoj vpliv na celotno Kovi- jjtehno. Tako je že lani njen Veleprodaja v sejemskih ^eh pripravil poslovne dneve, ioso svojim poslovnim partner- med drugim omogočili tudi jled sejma. Tozd Tehnična tr- pvina pa vsako leto pripravi josebne akcijske prodaje na rojih sejemskih prostorih. Na tjmu po običaju gostuje tudi ozd Zunanja trgovina s svojim astopniškim programom, naj- bolj pa se v duh obrtnega sejma isakič vklopi tozd Inženiring ikupaj s centrom za drobno go- ;podarstvo. Ob tem pa, skupaj [Medobčinsko zbornico Celje, Kovinotehna že nekaj let na sej- r.u podeljuje Lobetove nagrade 3 najboljše izume in tehnične iboljšave. Kovinotehna in tozd Inženi- 3g bo letos na sejmu nadalje- al s predstavljanjem, ki naj bi redvsem vzpodbudilo in odpr- : nove možnosti kooperacijske proizvodnje. S področja energe- tike bodo predstavili procesno naravnavanje porabe električne energije v industrijskih obratih in izdelavo briketov za kurjenje iz lastnih odpadkov in lubja. Ob tem bo moč videti tudi razvojni projekt stroja za pripravo drv na kraju poseka. Posebej zanimiva bo ponudba s področja informa- tike. Predvsem informacijski center drobnega gospodarstva, ob tem pa še pregled aplikacij za srednje in manjše delovne orga- nizacije ter ponudba opreme. Prikazali bodo tudi projekt go- spodinjskih ročnih aparatov, ki je že razvit do stopnje, ko ga je moč uvesti v proizvodnjo, ponu- dili pa bodo tudi možnost ko- operacijske proizvodnje s tuji- ma fermama ALKO in Grund- mann, ki se ukvarjata z naprava- mi za obdelavo vrtov in hišna dela. Ob prikazih s področja procesne tehnologije in površin- ske zaščite in čiščenja odpadnih tehnoloških voda pa se bo Inže- niring še posebej pozorno pred- stavil s svojim centrom za drob- no gospodarstvo oziroma z izbo- rom najuspešnejših kooperacij- skih proizvodenj in razvojni projekt, ki je nastal iz ideje, na- grajene na lanskem Lobetovem natečaju. Tozd Veleprodaja bo predsta- vil nove izdelke, ki se uporablja- jo v kovinsko predelavni indu- striji. Gre za izdelke Cometa iz Zreč, Metalca iz Čakovca in Strojne tovarne Trbovlje, ob tem pa še Prvomajske iz Raše. Velik del komercialnih aktivno- sti pa bo ta tozd izvajal tudi na Mariborski 7, kjer je organizira- na vsa ponudba Veleprodaje. Kupcem bo blago na voljo po posebnih popustih ali pa na daljše plačilne roke. Na svoj ko- mercialni teden so povabili več kot tisoč poslovnih partnerjev iz vse Jugoslavije. Tudi tozd Tehnična trgovina bo pripravil prodajo na sejmu. Na šest ali devet obrokov bodo punujali belo tehniko, akustič- ne aparate, drobne gospodinj- ske aparate, posodo, električno orodje in podobno. Kupci, ki bodo želeli kupovati z gotovino, pa bodo lahko blago dobili s po- sebnim sejemskim popustom. Ob tem je zanimivo, da bo v ča- su obrtnega sejma v vseh teh- ničnih trgovinah Kovinotehne moč kupiti omenjeno blago pod enako ugodnimi pogoji kot na sejmu samem. Tozd Zunanja trgovina bo na letošnjem sejmu nastopila s po- dobnim konceptom kot leto po- prej. Predstavljah bodo torej za- nimive zastopniške programe za obrt in široko potrošnjo, prvič pa bodo obiskovalci njihovih razstavnih prostorov lahko vi- deli kompletno ponudbo ogre- valne tehnike, torej peč za cen- tralno ogrevanje, gorilec in hiš- no regulacijo ogrevanja. Zuna- nja trgovina prihaja na sejem z zastopstvi firm Artvveger, Klu- di, Simac, Abig, Buderus in Landis et Gyr. Nenazadnje pa je treba omeni- ti tudi rezultate z Lobetovega natečaja, saj bo Kovinotehna skupaj z Medobčinsko gospo- darsko zbornico prav na sejmu podelila nagrade, listine in Lo- betove plakete. Posebna komi- sija je že pripravila dva predloga za prvo in drugo nagrado. Na- grado v znesku milijon dvesto tisoč dinaijev naj bj prejeli Jože Melanšek, Drago Želj in Milan Boršič za napravo za avtomat- sko polnjenje libelic, osemsto ti- soč dinaijev pa naj bi po mne- nju komisije prejel Branko Stanta za hidravlični blažilnik sunkov. Vse, ki jih delo in ponudba Koviotehne zanima, vabijo z ju- trišnjim dnem na obisk svojih prostorov na Obrtnem sejmu in v svoje trgovine in poslovne prostore v Celju. 12. STRAN - NOVI TEDNIK 8. SEPTEMBER 198B Delo in načrti mozirske Savinje v Merxovi trgovski delovni organi- zaciji »Savinja« v Mozirju so oživili izpraznjene lokale, katerih programe so prestavili v mozirsko blagovnico. Mozirje je tako dobilo hkrati lepši videz. V »Savinji« so izdelali tudi strategijo razvoja kooperantske pro- izvodnje z zasebnimi obrtniki, tre- nutno pa izdelujejo strategijo za uresničitev grosistične prodaje. S proizvodno kooperacijo hočejo pri- hodnje leto udejaniti konvertibilni izvoz. V eni od opuščenih prodajaln bodo Mozirjani ob občinskem prazniku pri- dobili »Savinjino« papirnico. V delu papirnice bo tudi enota Ljubljanske banke, ki bo nekakšna »stična točka« mozirskega združenega dela in obrtni- kov ter svetovalnica. V centru Mozirja je '>Merx-Savinja ■ odprla tudi brez^j rinsko prodajalno, ki je namenjena tu ristom in zdomcem. Prostore bivše pq' slovalnice »Pohištvo« so namenili potrebe komerciale in obrtne kooper? cije. V »Merx-Savinji« so tudi izdelaj strategijo razvoja kooperantske pro^ vodnje z zasebnimi obrtniki, ki se ra^ vija v tri smeri: prva je klasična proi^ vodna kooperacija, druga je tržnomar! kentinška usmeritev, tretja pa je raz^ vojni delež za nastajanje novih izdel, kov. V uresničevanje razvojnega dole. ža vključujejo tudi Ljubljansko banko Temeljno banko Titovo Velenje. Trenutno izdelujejo v »Merx-Sav| nji« tudi strategijo za uresničevani grosistične prodaje, v katero želij^ vključiti tudi zmožnosti mozirskega gospodarstva. Pomembno je, da so z novim poslovnim pristopom pridobij li tudi reference svojih kupcev, kar še dodatno krepi bolj ali manj stalne oblj] ke sodelovanja s potrošniškimi sveti, S proizvodno kooperacijo načrtujejo! tudi konvertibilni izvoz, kar naj bn uresničili prihodnje leto. \ Ob prazniku občine Mozirje če- stita MERX-SAVINJA Mozirje Od San Franclsca do IVIoskve ElkroJ Izvaža zaradi kakovosil Izdelke z Elkrojevo znamko prodajajo poleg domačih tudi v številnih trgovinah »od San Francis- ca do Moskve«. Največ iz- važajo na zahtevno zahod- nonemško tržišče, kjer so njihovi izdelki v višjem ce- novnem razredu. V Elkroju Mozirje dajejo poudarek iz- vozu in kakovosti. »V letošnjem polletju smo izvozili 52,8 odstotkov proiz- vodnje na konvertibilno tr- žišče,« pravi direktor Elkro- ja, Ivan Kramer. »V prihod- njem letu predvidevamo od- nos 70 : 30, v korist izvoza. To utemeljujemo s predvide- no manjšo prodajo na doma- čem trgu.« V Elkroju je izvoz stalnica. V letošnjem prvem polletju so povečali izvozno proizvodnjo, v primerjavi z lanskim obdobjem, za 38 odstotkov. Direktor Ivan Kramer: »Če hočemo preživeti, smo de- jansko prisiljeni iskati izvoz- ne posle. To nam v veliki me- ri tudi uspeva. S kakovostjo smo pridobili na evropskih tržiščih tolikšen ugled, da se javljajo vedno novi partnerji, ki bi želeli sodelovati z na- mi«. Kot izvoznika se pojav- ljata tudi Elkrojevi delovni organizaciji v Alibunarju in v Odžaku. Elkroj je eden od stebrov mozirskega gospodarstva, v svoji panogi pa je med naj- boljšimi v Sloveniji. Lani je Elkroj praznoval 40.. rojstni dan. V Elkrojevih tovarnah dela nekaj manj kot 1400 de- lavcev. Delo dajejo,tudi de- lavcem v drugih republikah: imajo tovarni v Alibunarju in Odžaku, kooperante pa v kar štirih republikah: v Bosni in Hercegovini, Črni gori, Makedoniji in Srbiji. Svoje znanje prenašajo na kooperante. Jeseni bodo v Elkroju na- daljevali s stalnim šolanjem za kakovost. Kakovosti posvečajo veli- ko pozornost in imajo stroga merila. Zaradi tega zagotav- lja pri nakupu kakovost že Elkrojeva nalepka. Ob prazniku občine Mozirje čestitajo delavci Eikroja Mozirje Pleskanje brez »umazanije« DIVA Je plod domačega znanja v zadnjem času se v ekonomski pro- pagandi srečujemo z DIVO, barvo za pleskanje sten, ki ne prši in ne kaplja. Cinkarnin tozd Kemija v Mozirju, ki ponuja alternativo neprijetnemu ple- skanju sten po starem, je prvi in edini tovrstni proizvajalec v Jugoslaviji. Z DIVO smo v koraku z razvitim sve- tom in ob mozirskem občinskem praz- niku je ta izdelek domačega znanja tu- di dosežek za Mozirje. DIVA, ki je v priročni embalaži, ne prši in ne kaplja in jo ponujajo v večih barvah. Uporabniku novega, »čistega« načina pleskanja ni potrebno pogrinjati tal, odstranjevati tepih, zaščititi pohi- štvo in se tudi ne preobleči v delovno preobleko. Mesta, ki jih ne pokrijemo z valjčkom, lahko pobarvamo s čopi- čem. Vsa mesta, ki jih po nerodnosti umažemo, se lahko v dveh urah očistijo z vlažno krpo. DIVA je močno pigmentirana, močno kritna. Zato zadošča, če je tudi stena zelo umazana, že en sam premaz. Pri nanašanju barve na zid, pomočimo valj- ček v barvo le natanko in jo nato prene- semo na zid. S tem dosežemo tudi go- spodarno rabo barve. DIVA je tako pre- prosto uporabna le na primerni podlagi. Steno, ki je bila prej pobarvana z barvit juboflorom ali s kredo, je zato treba naj- prej očistiti. Zid z večimi starimi opleski je potrebno najprej utrditi s podložno emulzijo. Ob pravilni, gospodarni rabi, zadošča škatlica DIVE za prepleskanje 30 kvadratnih metrov površine. Nov, čist in enostaven način pleskanja so razvili v Veliki Britaniji in ga uporab- ljajo v Zahodni Evropi in v Severni Ameriki. Proizvodno linijo v Cinkarni- nem tozdu Kemija v Mozirju, v vredno- sti 400 milijonov din so vpeljali letošnje- ga maja. Celotno naložbo so udejanili v komaj petih mesecih. Oprema ni serij- ska in sojo za DIVO izdelali po naročilu. jjEPTEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 13 večja učinkovitost vodenja ob račjem zadovoljstvu sodelavcev IZKO/ proizvodnje malih gospotllnjskih aparatov v Nazarjah tovarna malih gospodinjskih aparatov \azarjah je bila ustanovljena v okviru irenja, 7. decembra 1970. Tovarno so po- ivili izven razvite občine Velenje, z na- [Dom da bi pospešili razvoj mai^ razvi- občine Mozirje. Ob ustanovitvi je bilo rajenih 1700 kvadratnih metrov delov- i prostorov, kjer je našlo zaposlitev 60 lavcev. i' prvem letu poslovanja smo izdelali 000 mahh gospodinjskih aparatov - sten- ih tehtnic. Iz leta v leto smo osvajali pro- odnjo novih gospodinjskih aparatov, no- ni proizvod pa je vse bolj postajal meša- . Vzporedno z večanjem proizvodnje se večala tehnološka globina tako, da smo ihajah na proizvodnjo tehnološko zah- nejših izdelkov. Obseg proizvodnje seje ustanovitve, ko je bila letna zmogljivost 1.000 aparatov, povečal na več kot BO.OOO kosov. Uresničeno letno rast pro- •odnje je bilo možno doseči le z novimi, širjenimi proizvodno-poslovnimi pro- .i, katerih delovna površina se je posto- ma povečala na 7.500 kvadratnih metrov. irenje-MGA danes 1 delovni organizaciji je danes zaposle- 1464 delavcev, od tega 5 odstotkov z viš- n visoko izobrazbo. Štipendistov imamo od tega 20 odstotkov na višjih in visokih ah. Hetnem načrtu proizvodnje predvideva- ), da bomo proizvedli 1.200.000 kosov ilih gospodinjskih aparatov, med kateri- prevladujejo mešalnik (40 odstotkov), fni mlin (19 odstotkov) in rezalni stroj odstotkov). '■a izvoz bomo proizvedh 639.500 kosov 53 odstotkov zmogljivosti, v vrednosti milijonov dolarjev (kar je 47 odstotkov ■kot v letu 1987). Načrtovani uvoz repro- teriala in opreme bo znašal v letu 1988 inilijonov dolarjev, kar pomeni da znaša tritost uvoza z izvozom 1,52. Za izvoz na ivertibilno področje je namenjeno 98 odstotkov proizvodnje - le 2 odstotka na klirinško tržišče. Položaj In mesto Gorenje-MGA v občini Mozirje z razmeroma visoko letno stopnjo rasti proizvodnje v zadnjih letih je delovna orga- nizacija z ustvarjenimi 18 odstotki dohodka med tremi najmočnejšimi podjetji v občini. Po doseženi akumulaciji prednjačimo, saj smo je ustvarili kar 44 odstotkov. Po številu zaposlenih smo na tretjem mestu in zapo- slujemo 464 delavcev. Kazalci uspešnosti poslovanja kot so: do- hodek na delavca (11.376 tisoč din), stopnja akumulativnosti (17,4 odstotka), del čistega dohodka za bruto osebne dohodke (58 od- stotkov), izplačani osebni dohodki (458.339 din), so za Gorenje-MGA zelo ugodni in nas uvrščajo v občini v sam vrh. Po ustvarje- nem izvozu na konvertibilno območje smo največji izvoznik občine. Razvojni program proizvodnje malih gospodinjskih aparatov Eden temeljnih ciljev sanacije sistema Gorenja je bil v tem, da je treba poleg fi- nančne sanacije sanirati predvsem razvojni zamah. Ta je bil izpeljan z avtonomno de- centralizacijo, ki je razbila velike delovne organizacije na tehnološke in ekonomsko- tržne zaokrožene celote. Gorenje-MGA je tako leta 1986 postal samostojna delovna organizacija, ki zase obvladuje tudi svoj razvoj. V interesu sistema kot celote se po- vezuje z delovnimi organizacijami skupne- ga pomena, kot so Commerce, Servis, raz- voj in z interno banko. S preobhkovanjem tozda v samostojno delovno organizacijo so se torej po eni stra- ni izpostavili pomembni pogoji za pro- gramsko-proizvodni razmah programa Go- renje-MGA, na drugi strani pa seje poveča- la odgovornost delovne organizacije za sprejete tekoče in dolgoročne odločitve. Sedanji program Gorenja-MGA ne pred- stavlja celovite ponudbe malih gospodinj- skih aparatov na jugoslovanskem trgu, v iz- vozu pa izdelki Gorenje-MGA dopolnjujejo programe večjih proizvajalcev. Razpoložl^ji- vi dejavniki in razvojne ambicije Gorenja- MGA morajo omogočiti, da se bo Gorenje- MGA proizvodno in programsko trdno za- sidral v jugoslovanski prostor, povezave s tujim tržiščem pa se bodo postopno do- polnile še z višjimi in gospodarsko bolj za- nimivimi vezmi, tudi s tako imenovanimi »joint venture« (skupno vlaganje). Posledi- ce takšne poslovne naravnanosti so po- membni naložbeni posegi, ki jih je MGA opredelil v srednjeročnem planu ter v »smernicah dolgoročnega razvoja Gore- nja-MGA do leta 2000«. Osnovni namen naložb v razširitev asorti- mana in povečanje proizvodnje, ob istočas- ni tehnološki posodobitvi, je v tem, da si Gorenje-MGA zagotovi dolgoročno stabil- no poslovanje. To je možno le s še intenziv- nejšim vključevanjem v mednarodno deli- tev dela, saj se močno zavedamo, daje izvoz edina alternativa razvojno-programske usmerjenosti. V decembru 1985 je bila izdelana predin- vesticijska študija »Modernizacija progra- ma in tehnološko prestrukturiranje proiz- vodnje gospodinjskih aparatov«, katere se- stavni del so mali gospodinjski aparati. V mesecu decembru 1986 je bila izdelana investicijska zasnovana razširitev in poso- dobitve proizvodnje mahh gospodinjskih aparatov, kije dobila zaradi izrazite izvozne usmerjenosti tudi družbeno-ekonomsko verifikacijo. Investicijska zasnova je bila razdeljena na več investicijskih programov oziroma na tri obdobja: • Zagotovitev proizvodnih prostorov za instaliranje nove opreme, s katero se odpra- vijo ozka grla ter prostorov za razvojno- tehnološko, konstrukcijsko in kakovostno obdelovanje proizvodnje. • Nadaljnja tehnološka posodobitev proizvodnje, ki jo terja večji fizični obseg in širši proizvodni program, dopolnjen z novi- mi proizvodi. To pomeni večjo izkorišče- nost proizvodnih zmogljivosti, s tehnolo- škim posodabljanjem ter humanizacijo de- lovnega okolja. • V tem obdobju bo proizvodni program zaradi dopolnjevanja ponudbe malih go- spodinjskih aparatov dopolnjen z novimi proizvodi. Prvi del investicijske zasnove gradbenih del je bil uspešno zaključen in sicer ob koncu leta 1987. tehnološki del pa v prvem četrtletju leta 1988. Razširitev in posodobitev proizvodnje drugega obdobja teče po predvidenem ča- sovnem planu. Projekt je voden računalni- ško, naložba pa bo končana v oktobru 1989. Uresničitev celotne naložbene zasnove bo omogočila, ob uporabi sodobnih oblik vodenja, kot je na primer tako imenovano »ciljno vodenje«, letno rast proizvodnje za približno 15%. Bez stalnega vlaganja v razvoj računalni- ško podprtih informacijskih sistemov vse- ga tega ne bi mogli uresničiti. Pri tem mo- ramo poudariti, da bomo tehnološki prese- žek delovne sile, ki bo nastal zaradi neneh- nega posodabljanja proizvodnje in računal- niško vodenih procesov pokrili z nenehno rastjo fizičnega obsega proizvodnje. Vsem občanom, sodelavcem in poslovnim partnerjem naše čestitke ob občinskem praz- niku! Gorenje-MGA Nazarje 14. STRAN - NOVI TEDNIK 8. SEPTEMBER 198B Dež po suši omini katastrofo Ocene Iz Celja, Žalca In Šentjurja opozarjajo, da Je škoda zaradi dolgotrajne suše zelo velika Poročali smo že o posledicah suše v nekaterih občinah na Celjskem, kjer ugotavljajo, da bodo imeli kmetje šte- vilne težave pri zagotavlja^u krme in drugih pridelkov. Tokrat dodajamo še ocene iz celjske, žalske in šentjurske občine. Sadovnjaki so si po dežju opomogli Po prvih ocenah komisije, ki si je v celjski občini ogle- dala škodo po suši že 17. av- gusta, so bili podatki zelo zaskrbljujoči. Vendar pa ugotavljajo, da je dež neko- liko omilil škodo in da bodo najnovejše ocene, ki jih bo- do pripravili te dni, nekoli- ko bolj ugodne. PqHDrvotnih ocenah je na več kot 4500 hektarih travni- kov v občini v povprečju do 30 odstotkov škode, na več kot 1000 hektarih pašnikov pa 40 odstotkov, saj so oce- njevali višinske intenzivne pašnike. Na 20 hektarih sa- dovnjakov je po prvotnih ocenah škode po suši do 40 odstotkov, vendar so se medtem razmere izboljšale. Bistvenih sprememb pa ne bo pri ocenah škode na koru- zi. Ugotovili so, da je škoda na 1000 hektarih koruze 25- odstotna, pri hmelju, ki so ga medtem že obrali, pa so ugo- tovili do 40 odstotkov manj pridelka, vendar končne ocene še niso znane. Tudi pri strniščnih posevkih ne pri- čakujejo sprememb, suša je namreč na 80 hektarih povr- šin prizadela 60 odstotkov pridelka. Največ škode na hmelju v žalski občini bodo ko- nec tedna zaključili z obira- njem hmelja. Pri tem stro- kovnjaki ugotavljajo, da je prav na hmelju med vsemi kulturami v žalski občini največ škode zaradi suše. Pridelek hmelja bo zato od 20 do 25 ostotkov manjši kot je bil v preteklem letu, škoda pa je na različnih krajih raz- lična, predvsem pa je veliko manjša tam, kjer so površine s hmeljem namakali. Tudi koruzi suša v žalski občini ni prizanesla. Na ne- katerih predelih se je čisto posušila, drugod pa si je po zadnjem dežju še opomogla. Skupen izpad koruze oce- njujejo na 30 do 35 odstot- kov. Pri travinju je ena koš- nja odpadla, ena še bo, skup- na škoda pa je 25-odstotna. Toča je v Mirosanovih sa- dovnjakih poškodovala drevje, zato bo sadje letos manj kakovostno, kljub te- mu pa ga bo kar precej. V vinogradih škoda neocenjena v šentjurski občini so do- slej že zbrali vse podatke o izpadu kmetijskih pridel- kov zaradi letoš^e poletne suše, komisije, ki so ocenje- vale škodo na terenu, pa ni- so ovrednotile posledic suše v vinogradih. Že po pomla- danski pozebi je bila na- mreč vinska trta v šentur- ski občini do 70 odstotno prizadeta, zato dodatne pri- zadetosti trte zaradi suše niti niso ocenjevali. Zaradi suše je bilo v šent- jurski občini prizadetih 40 odstotkov od nekaj več kot 6 tisoč hektarov travnikov v zasebni in družbeni lasti, izpad pridelka pa ocenujejo na petino. Skoraj šestino manj od pričakovanega pri- delka bo tudi koruze za sila- žo, prizadetih pa je 35 odstot- kov od skupaj tisoč 100 hek- tarov zasejanih površin. Iz- pad koruze za silažo je na družbenem posestvu v Slo- mu še nekoliko večji, saj pri- čakujejo, da bo kar četrtino manj pridelka. Suša je v šentjurski občini prizadela še letošnjo letino krompirja, izpad pridelka na polovici od 370 hektarov njiv pa bo pri- bližno 35 odstoten. Suša pa je pustila svoje posledice tu- di v sadovnjakih, saj so nasa- di jablan v Slomu kar precej prizadeti in pričakujejo, da bodo namesto pričakovanih 900 ton obrali le približno 700 ton jabolk. Takoj ob prvem dežju so v Temeljni organizacii ko- operantov šentjurskega Kmetijskega kombinata po- skrbeU tudi za natančna na- vodila, kako zaščititi ostanek pridelka. Kmetom so sveto- vali, kako poskrbeti za čim- večji še mogoč pridelek, pri- poročali pa so tudi najustrez- nejše krmne dosevke. Praznik kmetijstva Kmetijska zadruga Slovenske Konjice praz- nuje letos 40 desetletja dela in obstoja. Osrednja slovesnost za jubilej bo danes, 8. septembra do- poldne na Dobjem dvoru pri Slovenskih Ko- njicah. Konjiška občina ima močno razvito govedore- jo, zato bodo praznovanje pričeli z ocenjevanjem ži- vine. V konjiški občini, kjer pride 1,2 govedi na hektar, priredijo 1000 ton živine na leto in pridelajo 3 milijone litrov mleka. Da bi živinorejo še spod- bujaU, pripravijo vsakih pet let razstavo živine kot prikaz in odraz kakovosti in napredovanja v živino- reji. Od sedme do devete ure zjutraj bo danes na ogled 38 govedi, ki jih bo ocenjevala posebna stro- kovna komisija. Kmetje, ki so pri Zadrugi v zad- njih desetih letih pridelali največ mesa, mleka, pše- nice ter drugih kultur in ki imajo najlepše urejeno kmetijo, bodo dobili priz- nanja. Sicer pa bodo vsi razstavljalci živine dobili priznanja, najboljši pa še posebne diplome in de- narne nagrade. Osrednja slovesnost se bo pričela ob 10. uri, ko bo zbranim govoril pred- sednik Združene zveze Leon Frelih. MP Kam s limeljskim odpadom? Strokovnjaki se trudijo, toda smrad se še vedno širi Zdaj, ko bo končano obi- ranje hmelja, se bo marsik- je po Savinjski dolini razši- ril neprijeten vonj, ki ga povzroča razpadanje hmelj- skega odpada. Strokovnja- ki na Inštitutu za hmeljar- stvo in pivovarstvo v Žalcu iščejo rešitve, prav tako tu- di v delovni organizaciji Kmetijstvo. Letos se bo smrad še vedno širil po do- lini, po besedah direktorja Kmetijstva Edija Omladiča in inženirja Janeza Luževi- ča, ki se v Kmetijstvu uk- varjata tudi s to problema- tiko, pa bo morda problem rešen v naslednjih dveh, treh letih. Doslej so poskušali smrad odpravljati na tri načine: z bakterijsko razgradnjo ma- se, večletnim kompostira- njem odpada in pa s takojš- njim odvozom odpadkov na- zaj na njivske površine. Da bi lahko bakterijsko razgrajevali hmeljski odpad, so iz Francije uvoziU posebej za to pripravljeno cepivo, vendar rezultati niso bili takšni, kot so pričakovali. Pokazalo se je namreč, da je v zeleni masi zelo veliko vla- ge, ki je cepivo ne prenese. Razgradnja je zato izredno počasna, potrebne so večje količine cepiva, zato so stro- ški zelo veliki. Po oceni predstavnikov Kmetijstva bi to cepivo lahko uporabljali, če bi predelano maso lahko prodajali. Drugi način reševanja, to je kompostiranje odpada, je sicer cenejši, toda postopek traja dve leti in zahteva zelo veliko prostora. Tretja možnost, da bi se iz- nebili smradu, je takojšnje odvažanje zelene mase di- rektno od stroja nazaj na nji- ve. Organizacijsko in tehno- loško bi odvoz v dolini ne bil ravno problem, vendar bodo morali to možnost še temelji- to proučiti. Kmetijci se na- mreč bojijo, da bi s takšnim načinom poslabšali zdrav- stveno stanje nasadov in pre- našali bolezni, zlasti perono- sporo. Pri sedanjem načinu teh nevarnosti ni, kajti hmeljski odpad se na depo- nijah segreje do 60,70 sto- pinj, visoke temeperature pa uničijo vse škodljivce. V naslednjih dveh, treh le- tih naj bi smrad, ki nastaja pri razpadanju hmeljskega odpada, ne motil več prebi- valcev doline, tako vsaj upa- jo predstavniki Kmetijstva. »Tako kot občani si tega želi- mo tudi kmetijci. Smrad je res neprijeten, toda vsaj zdravju ne škoduje. Sicer pa star pregovor pravi: kjer ne smrdi, tudi ne diši«, sta po- vedala Edi Omladič in Janez Luževič. IRENA JELEN-BAŠA Dognojevanje in krmni dosevki Zaradi velikega izpada pridelka na travnikih (o(] Z5 do 40 odstotkov) in tudi silažne koruze (odvisno 04 sestave tal od 10 do 50 odstotkov) bo letos krme zg živino primanjkovalo. Prav zaradi tega je treba jeseni poskrbeti, da z dognojevanjem in ustreznimj krmnimi prezimnimi dosevki kmetje pridelajo kar največji še mogoč pridelek. Zaradi suše je izpadel en odkos trave, več škode pajg pri tistih kmetih, ki so s prvo košnjo zamujali in tudj sicer slabše gnojili travnike. Znano je namreč, dg dobro gnojena zemlja bolje izkoristi vlago, strokov, njaki pa svetujejo dognojevanje vseh travnikov, ki so po dežju dovolj ozeleneli. Do 15. septembra je pripo. ročljivo dognojevanje s 40 do 60 kilogrami čistega dušika na hektar, ki ga vsebuje 150 do 220 kilogramov umetnega gnojila KAN. Po tem datumu pa dognojeva- nje z dušikom ni več priporočljivo. Vso jesensko rastje najbolje uporabiti kot zeleno krmo ali za pašo in sili. ranje. Suša je prizadela tudi silažno koruzo in strokovnjaki svetujejo, naj kmetje letos pospravljajo koruzo šele ob izraziti voščeni zrelosti, ko bo zrnje že skoraj trdo, saj se s tem zvišuje odstotek vsebnosti suhih snovi. V vsa- kem primeru pa letos siliranje ne sme trajati več kot 2 dni, silažo pa je treba močno potlačiti in zagotoviti brezzračen prostor. Zaradi pomanjkanja krme za živino strokovnjaki svetujejo tudi sejanje krmnih dosevkov, saj z jesen- skimi in predvsem prezimnimi dosevki kmetje skraj- šajo obdobje brez zelene krme tudi za en mesec. Po spravilu ozimnih žit so najprimernejši dosevki mnogo- cvetna ljulka, križnice (ogrščica in repica) ter številne medsebojne kombinacije z deteljami in graščicami. Ti dosevki dajejo bogat pridelek, pri nekaterih je mogoč že jesenski odkos in tudi še 4 do 5 odkosov prihodnje leto. FRANC TRATNIK Letos manj medu Letošnja letina je tudi za čebelarje slaba. Kot je po- vedal Ladislav Gmajner, pospeševalec pri Hmezado- vi Čebelarski zadrugi je to posledica velikega padca števila družin v lanskem letu. Po njegovem za to ni bila kriva le varoa, temveč v veli- ki meri tudi nestrokovno de- lo čebelarjev in nepravočas- no zdravljenje. Prav tako meni, da čebelarji s svojimi čebelami preveč eksperi- mentirajo, namesto da bi po- izkuse prepuščali strokov- nim službam, sami pa upo- rabljali že preizkušene me- tode. Letošnja letina bo slaba tu- di zaradi mrzle in vlažne po- mladi, ko je v SloveniJi^ predvsem v Prekmurju, aka- cija povsem pozebla, tako dJ so ta med pobrali samo tisf čebelarji, ki so čebele peljala, v južno Srbijo. Zato je svelle^ ga cvetličnega medu zel" malo. Pri Čebelarski zadrugi, kij^ delovna enote Mlekarn« v Arji vasi, so odkupili do sedaj okrog 500 ton medU' vendar odkup še traja, nekateri čebelarji čakajo nO" ve cene. Večino medu bod" izvozili in sicer svetlel^ v Italijo, temni gozdni pa bo šel največ v Nemfij" Na sliki: Ladislav Gmajne^ pravi, da je treba plinjenJ^ proti varoi opraviti pra^"' časno, da je učinek zaneslj^ T. TAVCAl^ g. SEPTEMBER 1988 NOVI TEDNIK-STRAN 15 Namesto mleka sok v NT ste objavili pripombe proizvajalcev jnleka na objavljeni članek -Namesto mle- Ica bomo pili jabolčni sok.« Prosimo, da informirate vaše bralce, kako je z odkupom mleka, tolščo, premijami in podobno. Cena mleka je bila od 9. januarja 1988 99,22 din na tolščno enoto, kar znaša za mleko: Če je proizvajalec razvrščen v višinsko področje (razvrstitev so delale zadružne or- ganizacije v sodelovanju s kmetijsko zemlj. skupnostjo in občinskim komitejem za go- spodarstvo) je ta premija znašala 39,78 din/l za vse oddane količine mleka. Enako premi- jo so dobivali tudi proizvajalci, ki imajo sta- tus hlevske skupnosti. Za mesec junij so vsi proizvajalci, ki so oddali mleko v Celjske mlekarne dobili do- datno še 29,00 din/l iz republiškega SlS-a za preskrbo za reševanje težkega položaja v ži- vinoreji. Z 2. julijem 1988 pa je v veljavi nova od- kupna cena, ki jo je določil ZIS in sicer 133 din/TE. Tako znaša cena Vse omenjene cene so za higiensko ne- oporečno mleko. Proizvajalcem, ki so lani oddali 15.0001 mleka in več štejemo tudi bakterije in do- plačujemo do 10% na osnovno ceno. Pogosto so pripombe na pozne obračune, ki jih dobijo proizvajalci. Vsem delovnim organizacijam, ki nam dobavljajo mleko plačamo vse količine do 15. v naslednjem mesecu. Dogaja pa se, da organizatorji pro- izvodnje tudi porabijo nekaj dni za odplači- lo in prihaja pri tem do zamikov. Vse zgoraj navedene cene veljajo za po- godbeno mleko (kmet in organizator proiz- vodnje). Kolikšen del pa organizatorji proiz- vodnje zadržijo za svoje delo, pa je razvidno iz obračuna. Mlekarna Arja vas je v preteklem letu pla- čala vse količine mleka po 3,78% povprečne tolšče in je po plačilu med najvišjimi v Slo- veniji. Pisanja v nekaterih časopisih so neobjek- tivna in bi želeli zvaliti krivdo na mlekarno. Vsi proizvajalci imajo tudi pravico do komi- sijskih vzrocev, če dvomijo v kvaliteto naše- ga dela. Medsebojna obtoževanja ne bodo pripo- mogla k boljšemu delu. Morda še informacija, da je povsod v sve- tu razmerje med odkupno in prodajno ceno v razmerju 1:2,5 do 1:4. Pri nas bo to razmer- je z novimi odkupnimi cenami v avgustu skoraj 1:1, kar peha mlekarne v še težji fi- nančni položaj. Strokovna služba mlekarne Ukinitev obrata TOLO na Planini Pred nekaj dnevi smo lah- ko brali v časopisu, daje To- varna lahke obutve iz Šent- jurja ukinila obrat na Planini pri Sevnici. Ker sem sodeloval pri ustanavljanju tega obrata, me je novica zelo preseneti- la, predvsem zaradi tega, ker se je takrat na vseh forumih poudarjalo, kako je v tem kraju potreben obrat, ki bi zaposlil žensko delovno silo. Zaposlitev ženske delovne sile je bila nujna predvsem zaradi tega, ker je takratni zasebni obrtnik zelo širil svoj obrat (sedanji TAJFUN) in je zaposlil moško delovno silo. Začetek tega obrata je bil dober. Zaposlili smo 48 de- lavk in začeli s proizvodnjo najbolj enostavnih telovad- nic copat. Najbolj enostav- nih pa zaradi tega, da bi de- lavke v čim krajšem času ob- vladale to proizvodnjo. Kas- neje smo nameravali vpeljati nov program, ki bi bil bolj zahteven in seveda tudi bolj zanimiv za tržišče. V zagovoru tovarne TOLO sem zasledil, da je proizvod- nja v tem obratu nerentabil- na, ker delajo izključno neke črne copate predvsem na za- logo. Verjamem, da je bil obrat nerentabilen, saj so de- lavke iz leta v leto odhajale, ker je bilo delo nezanimivo, proizvodnja zastarela, ker je to izključno ročno delo, zato So bili tudi osebni dohodki Zelo nizki. Pri vsem tem lah- ko sklepamo, da delavke v tem obratu niso popolno- fna nič krive za slab uspeh tega obrata, saj so bile pre- puščene bolj same sebi. V se- demnajstih letih obstoja tega obrata ni bilo storjenega nič. v tako dolgem času niso bili ^Posobni menjati program ^ela in vpeljati takšno proiz- vodnjo, da bi bila bolj zani- fj^iva za delo in prinašala "oljše osebne dohodke de- ^vkam, podjetju pa kot celo- " boljši dohodek. V obutve- industriji je tako široka artiklov, da ni težko '^^Jli kaj bolj primernega za ^'"oizvodnjo in pa tudi za trg. vsem tem mora odigrati ^^ojo vlogo strokovni kader, ^^sobno vodstveni. Žal vidi da tu niso storili nič v se- demnajstih letih. Takšno po- časno ali pa nikakršno prila- gajanje tržnim zakonitostim nas seveda vodi k vse težje- mu gospodarjenju, tako da smo navsezadnje primorani zapreti vrata za novo delov- no silo. Namen in trud pri usta- navljanju tega obrata je bil predvsem, da se v tem kraju zadrži mladina s tem, da naj- de primerno zaposlitev do- ma, zato lahko izrečemo vse priznanje Tajfunu, ki je za- poslil preko sto delavcev, predvsem moško delovno silo. Ni potrebno posebej po- udarjati kaj je Planina storila in pretrpela v NOB, zato za- služijo vsaj to, da ne bi bilo treba iti mladim iz teh krajev in iskati zaposlitev drugod. Z zapiranjem obratov se te- mu kraju ne bomo oddolžili. RUDOLF ŠALEJ, Šentjur Bil sem na gori Oijici Visoko v nebo se dviga po vsej Savinjski dolini viden stožec s cerkvijo z dvema stolpoma 733 metrov visoka gora Oljka. Za to goro bi lah- ko rekli, daje razgledni stolp tostran sončnih Alp, saj niso vidne samo naše Savinjske planine, ampak ob lepem vremenu tudi avstrijske Svinjske planine. Kakor predstražo zagleda izletnik pri izstopu iz vlaka na železniški postaji na Pol- zeh 300 metrov visoki Vinski vrh (domačini mu pravijo Vimprek) s cerkvijo na vrhu, v kateri od časa do časa zvo- ni železni zvon v spomin na prvo svetovno vojno, ko je takratni državni gospodar pobral po naših cerkvah vse bronaste zvonove in jih pre- topil v kanone. Kako lepo bi bilo, če bi ta ljubka cerkvica spet dobila bronasti zvon. Na Oljko peljeta dve po- membnejši poti. Ena z želez- niške postaje Šmartno ob Paki - ta je krajša (eno uro zmerne hoje), a strmejša. Druga pot pelje iz Podvina pri odcepu z regionalne ce- ste (tam že nekaj časa manj- ka kažipot) in je asfaltirana skoraj do gostilne Jug na vznožju gore. Drugi del poti čaka boljših časov, sicer pa je po tej poti na Oljko približ- no dve uri zmerne hoje. Ko pišem o gori Oljki, mi gredo spomini daleč, daleč nazaj. Dolgo časa, še v stari monarhiji, je bil običaj, da so šole v Celju vsako leto pri- pravljale majski šolski izlet na Oljko. Leta 1912 sem bil prvič na Oljki. Četrti razred slovenske ljudske šole, ki je bila v takratni Novi ulici (se- daj Čuprijska ulica) je šel na izlet na Oljko, vodil pa nas je razrednik učitelj Franc Ža- gar. Bil je strog, a pravičen vzgojitelj, zraven pa je šel še telovadni učitelj Franc Kranjc, znani ljudski dobrot- nik, po katerem je poimeno- vana osnovna šola na Polu- lah. Od takrat sem bil na Olj- ki še najmanj petdesetkrat. Na gori Oljki je bila v tistem času majhna cerkvena hiša mežnarija s skromno oskrbo (čaj, jabolčnik in domač kruh). Sčasoma pa so različ- ni gospodarji povečali pla- ninsko postojanko. Leta 1982, ko je bila stavba že dlje časa v okrilju PD Polzela, je to društvo s pomočjo doma- čih podjetij in z veliko pro- stovoljnega dela odprlo pre- novljen dom, s kakršnim se lahko ponaša le malo planin- skih društev. Dom na Oljki je zaenkrat oskrbovan ob so- botah in nedeljah z uvede- nim dežurstvom članov. V domu so veliki gotinski prostori in precej prenočišč v sobah in na skupnih ležiš- čih, vendar pa je vse skupaj premalo izkoriščeno in čaka boljših časov. Vsekakor pa bi bilo potrebno nekaj rekla- me, na primer v celjskem ra- diu, da bi bil obisk večji. K temu bi lahko pripomogle tudi šole in podjetja s kolek- tivnimi izleti. Torej, nasvide- nje na gori Oljki. E. M. Planinka s Konjičani Na sestanku UO sloven- skega društva »Planinka« iz Radolfzella smo se dogovori- li, da se dobimo v času dopu- stov v domovini. Bil je res lep dan, sredi 13. julija, ko smo se zbrali pred hotelom Dravinja v Slovenskih Ko- njicah. Bilo nas je šest, ko smo se odpravili proti stavbi na Titovem trgu. Ob deseti uri nas je sprejel predsednik Občinskega sveta ZSS Albin Borko. Zelo veseli smo bili njegovih besed, kajti vodi nas do ciljev, kar že dve leti čakamo. Končno smo dobili pokrovitelja. Slovenske Ko- njice. Dokončna pogodba, oz. listina o združenju, bo podpisana šele v mesecu no- vembru, točno 19. novem- bra, ko društvo praznuje praznik Dan republike. Po pogovoru nas je tovariš Bor- ko s tovarišico Dabanovič peljal na 18 km oddaljeno tu- ristično Roglo, kjer smo v hotelu imeli kosilo. Po ko- silu smo si pogledali turistič- ne oz. športne točke ter raz- gledni stolp. Iz Rogle smo se spotoma ustavili še v Zre- čah, nato nadaljevali pot na- zaj v Slovenske Konjice, kjer smo se poslovili in vsak je odšel na svoj konec, kjer so ga čakali domači. V imenu slovenskega dru- štva »Planinka« iz Radolfzel- la se iz srca zahvalim za spre- jem, predvsem za prijazne besede, saj že z veseljem ča- kamo našega srečanja v Ra- dolfzellu. MARIA PATH V okviru medržavne izmenjave bo drevi v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju gostovalo slovaško gleda- lišče iz Uberskega Hradišta iz Češkoslovaške. Uprizorili bodo komedijo Williama Shakespeara Ukročena trmo- glavka, ki jo je režiral Jaromir Pleskot. Predstava bo ob 19.30 uri za izven. V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo drevi Večer opernih arij, na katerem bodo nastopili solisti ljubljanske opere, v soboto, 11. septembra bo v Kristalni dvorani festival otroške pesmi, ki ga organizira Radio Ljubljana, v torek pa bo v tej dvorani komorni koncert s sopranistko Olgo Gracelj in klavirskim triom Lorenz iz Ljubljane. Vse prireditve v Kristalni dvorani se bodo pričele ob 20. uri. V športni dvorani v Ratanski vasi bo jutri glasbenore- vialni spektakel, ki bo obiskovalcem poskušal pričarati Karneval v Riu de Janeiru. Prireditev se bo pričela ob osmih zvečer. V teh dneh so v Rogaški Slatini pripravili Dneve kera- mike, letos že tretjič, na katerih si lahko ogledate mojstre lončarje in kiparje pri njihovem ustvarjanju. Do 10. septembra bo ob lončarski peči v zdraviliškem parku ustvarjal mojster lončar Franc Zelko iz Murske Sobote, v kiparski delavnici pa bodo svoje stvaritve obli- kovali akademski kiparji Aladar Zaharijaš, Peter Reber- šek in Jože Lasič, vsi iz Ljubljane. Delo ob lončarski peči pa bosta od nedelje, 11. septem- bra dalje prevzela mojster lončar Andrej Hernja in kipar Branko Zoreč, oba iz Ptuja, ki bosta v Rogaški Slatini gostovala do 15. septembra. Dneve keramike bo spremljal tudi kulturni program, ki se bo vse dneve pričenjal okoli 20. ure ob lončarski peči v parku. Nekaj prireditev je že bilo, v soboto, 10. bo fantovski večer pevcev iz Kostrivnice, v nedeljo, 11. sep- tembra pa bodo slovenske ljudske plese predstavili ple- salci domače folklorne skupine Minerali. Na celjskem gradu bo v soboto, 10. septembra večer šansona, na katerem bo nastopila pevka Vita Mavrič. Kon- cert organizira občinska konferenca ZSMS, nastop Vite Mavrič pa se bo v atriju Starega gradu pričel ob 21. uri. V KLjUBu Mladinskega kulturnega centra v Cankarjevi uhci v Celju bo drevi ob pol osmih projekcija video filma Rambo III, jutri bo v KLjUBu Party of confusion, v soboto, 10. septembra pa se bo ob 21. uri pričel koncert skupine U'REDU iz Ljubljane. Danes ob 19. uri bodo v Likovnem salonu v Celju odprh razstavo akvarelov in grafik Jožeta Ciuhe. Razstavljena dela bodo na ogled do 28. septembra. V Pivnici v Rogaški Slatini je odprta razstava likovnih del Jureta Cekute iz Celja. Razstava bo na ogled do 15. septembra. Na velenjskem gradu je odprta razstava kiparskih in slikarskih del priznanih umetnikov, ki so ustvarjali na slikarsko-kiparski koloniji, ki jo je v Zavodnjah organizi- ral znani slikar in ilustrator Jože Svetina. Na ogled so dela Ivana Lackoviča, Jožeta Tisnikaija, Jožeta Peternelja, Franca Boštjana, in drugih. V Zdravilišču na Dobrni organizirajo od 9. do 12. sep- tembra jubilejni, 10. Ex Tempore Dobrna 88. Dela, ki jih bodo umetniki ustvarjali na temo »krajina Dobrne« bodo na ogled v avli hotela Dobrna od 12. septembra do 10. oktobra. Na športnem igrišču v Andražu bo v nedeljo, 11. sep- tembra ob pol treh popoldan glasbena prireditev »Družina poje«. 16. STRAN - NOVI TEDNIK Volk samotar, ujet med nebom In zemljo Kako razmišlja Tone Svetina, pisatell In umetnik z Bleda o današnjem svetu In naši vlogi v nJem Pisatelj. Mladoleten je odšel v partizane, kjer je bil v juriš- nem bataljonu in ranjen dva- krat. Napisal je petindajset le- poslovnih del, med njimi je najbolj znana vojna epopeja Ukana, napisana v petih knji- gah in je prevedena v tuje je- zike. Kipar. Z varjenjem granat- nih drobcev, delov orožja, obli- kuje protivojne simbole. To so ptice, ribe, bežeči popotnik skozi atomski vek, plesalci, z dvignjenimi rokami proti ne- bu itd. Razmišljajoči človek, brez dlake na jeziku. Nekdaiyi alpi- nist, gorski reševalec. Se ved- no lovec, samohodec v divjino, vizionar, ki je za svoja dela do- bil številna priznanja. TONE SVETINA. Zanj velja Brechtova misel: Knjiga je orožje, vzemi jo v roke! Sediva v sobi, napolnjeni z vo- njem po moškem, med obilico knjig, odlikovanj, lovskih trofej, miniaturnih skulptur, ugaslim kaminom. Ogenj začutim v njem, razmišljajoča hladnost je le navidezna. Ovčar z levjo grivo leži med nama. Izžareva toploto in varnost. Pogovor začneva pri alpiniz- mu, končava z vojno zvezd in nirvano. Vmes drobiva slovenske drobtine in jugoslovansko po- gačo. »Dobro se počutim kot Slove- nec in tudi kot Jugoslovan, si- cer pa sem kozmopolit. Ladje plovejo skozi vesolje, mi pa se gremo rasne in verske razlike. Vse to kreganje med narodi je zaman, vsi ti razločki so brez pomena. Skupaj smo se borili proti neenakosti, za to, da bi bili vsi ljudje - ljudje. Borili smo se za demokracijo, za vlado ljud- stva, proti zatiranju, proti potuj- čevanju, proti domači birokraci- ji. Vsemu, kar se kuha, seje tež- ko izogniti, se pa da. Bistvena je človekova notranja svoboda in če te ni, se počuti človek ogro- žen. Ljudi ne smemo voditi žej- nih preko vode. Lahko se jih vodi, a ne žejne.« Vojni v pogovoru se ne da izogniti. Lobanje, skulpture mrtvih ptic ležijo na tleh, med knjigami. »Vsaka vojna je surova borba za obstanek. V njej pridejo do izraza največje moralne kvalite- te vsakega naroda. Nudi največ demokracije se obhkuje v osvo- bodilnih vojnah. Najbolj seje to izražalo v partizanih, na položa- ju je moral vsakdo samostojno odločati. Takrat projekt social- ne revolucije še ni bil dovolj znan. Šlo je predvsem za naci- onalno osvoboditev. Imeli smo Osvobodilno fronto, ki je zdru- ževala vse interese slovenskega naroda, ki se bori za obstanek. Težko je delati paralele med NOB in zdaj, ker je bilo takrat izjemno stanje. V novi vojni bi se šlo le za obstanek in ljudje bodo spet bolj spoštovali vred- note kot so hrabrost in čast, skromnost, pokončnost, tovari- štvo.« Lovec na trofeje za kanček časa prisluhne instinktu v sebi. »V primeru ponovne katastro- fe bi napravil natanko isto kot sem v drugi svetovni vojni. Na- redil bi vse, da ostanem živ. Iz- ognil bi se, če bi se le dalo radi- acijskemu področju, kjer bi raz- padale cele nacije. Na vojno se pripravlja ves svet, pa ne zato, da bi se šli igro med dobrim in zhm, ampak bo to borba za oblast. Vojna zvezd je predraga, da bi se igrali z njo. Kdo ve koUkokrat se je življe- nje že obnovilo, zato ni rečeno, da lahko atomska vojna uniči življenje do tal. Lahko pa se za- vrne civilizacijo, kulturo in umetnost, kar se dogaja že zdaj. Življenje moramo pripeljati v takšne tirnice, da bo življenje vsaj mogoče. Svetinove skulpture so sim- boli ljubezni in življenja, pa tu- di strahov, želje po begu. »Strahovi napadajo človeka takrat, ko ima slabo vest. Priha- jajo v sanjah. Vsi živimo dvojno življenje: življenje vizij, ki se skonfrontirajo v stvarnosti; re- šuje nas upanje. Tudi v politiki je veliko naiv- nežev in sanjačev. Lenin je re- kel, da moramo verovati v svojo moč in to drži. To ni citat Stali- nove prakse, ki je hotel državno tvorbo uresničiti čez noč in je zato žrtvoval cele narode. Svet gre zdaj po drugi poti, govorimo o inovativni družbi, a na nekaj pozabljamo. Ne mo- remo z mišjim duhom obvladati tehnike, ki je razvita že skoraj za bogove. Z razvojem tehnike pa se mora hkrati razširjati tudi kultura, umetnost in potrebe po svobodi narodov. Za obstoj in preživetje imam praktični re- Ljudje smo plesen kozmične- ga prahu, lišaji na skorji plane- ta, v popolnosti vesolja smo varianta nepopolnoti, logična zmota, pamet nespameti. Sila, ki nas je mesila, nas proučuje. Čuden čas naglo prihaja. Na ognjenem konju jaha prek ne- ba smrt, od sonca do zvezd, od trav do ptičjih gnezd pada sen- ca počez čez zemljo. Boj ni izgubljen, dokler ima človek vsaj en naboj v cevi. Prekletstvo človeškega rodu je to, da oslepi tedaj, ko bi mo- ralo jasno videti. Končni konflikt se začne z vestjo in ponosom; ko zabre- deš v močvirje ni poti nazaj, je samo osamitev ali novo slep- ljenje. Z mrtvimi vsakdo od živih izgubi spopad. Živ človek je sprejemljiv, mrtvi pa so do- končna vrednota. (Vsi citati so vzeti iz Svetinove najnovejše knjige Ljubezen - tro- janski konj). cept: redukcijo potreb, redukci- jo želja. Če mnogo želiš, že gre- šiš, potem želiš željo tudi ures- ničiti. Nerealne želje pa povzro- čajo socialne razlike, bogatenje. Marx še danes ni zastarel. Rekel je, da je potrebno iti v novo družbo šele takrat, ko bo ta več proizvajala bolj kvalitetno in bolj humano. Ko je rastlo boga- stvo in neenakost, je prihajalo do katastrof, saj revolucija ni naša iznajdba. Današnje razme- re pri nas je treba imeti le pravil- no vodstvo, ki pametno razmi- šlja, lahko ustvari red. Nihče ne more biti poražen, če ne veruje v poraz, poraza se ne sme priz- nati. Ni važno kdo zmaga v prvi bitki, važno je, kdo bo zmagal zadnji. Čas je naklonjen združe- ni Evropi, čeprav so v njej raz- lični politični sistemi. Sociali- zem m.ora urediti gospodarstvo, se stabilizirati, upoštevati prav- ni red, spoštovati ustavo. V vse to je potrebno verjeti in to tudi realizirati. Ljudje bi bili radi po- dobni pogovom, pa še za samo- upravno niso zreli." Paberkujeva spomine, med njimi tudi na Tita, ki je na sli- kah prisoten v sobi samotnega volka. V svoji galeriji srečuje tujce in razmišlja o njihovih videnjih. »Tujci občudujejo naš napre- dek. in razumejo v zadnjem ča- su naše nazadovanje. To me bo- h. Pripadam vojni generaciji Ti- tove epohe. Če veruješ v huma- nizem, moraš verovati tudi v so- cializem. Če se bo naša družba humanizirala bo dobro, če pa se ne bo, ni to to, za kar smo se borili. Moramo verovati v spre- membo na boljše. Imamo nekaj možnosti, da še popravimo, kar smo dovolili, da propade.« Mladi ljudje so zrcalo seda- njosti. Svoje bivanje nadalju- jemo v njih. Jih okregamo, z ro- kami pa božamo. Umaknejo se, pa tudi napadajo. »Naša mladina je dobra. Vse revolucije je izvedla mladina. Ne smemo jim odrekati pravice, da kritizirajo kar ni prav in so- delujejo pri tvorbah novega sve- ta. Če bi prišlo do konfliktne situacije pri nas bi bili takoj zre- U in odrasli, tako kot smo bili tudi mi. Pri nas trenutno vidimo samo malomeščansko mladino, pa mladino funkcionarjev in le- ta je deležna kritike. Ne vidimo pa tiste, ki dela za stroji, ta se že bori za preživetje. Mladino je potrebno le primerno usmeriti, nič drugega. Imajo veliko ener- gije, hočejo večjo demokracijo, pišejo pa tisto, kar mislijo, daje prav in koristno. Vsi, ki pišemo, terjamo svobo- do besede, a vsak naj zanjo od- govarja. Knjiga naj se obravna- va s knjigo, resnica s protiresni- co, ne pa s kleveto. Kritiki so jalove ženske, ki govorijo o po- rodih. Zato mora vsak poslušati svoj ustvarjani instinkt, če ga ima.« Peščena ura, napolnjena s sa- harskih peskom, je v prostoru najinega pogovora, obmirova- la. Ko bo na zimo spet priča Svetinovemu pisanju, bo vsak prahec imel svoj smisel, svoje trajanje. Zdaj njegove roke, podobne medvedjim šapam, kujejo predvsem sove, simbole razu- ma in treznega razmišljanja in tihe simbole ljubezni in upanja. ZDENKA STOPAR Prijateljstvo s Titom. Tone Svetina med obiskovalci v njegovi galeriji na Bledu. Protivojno orožje. Naj, naj • Najstarejši je bil letos 631 Krajnc iz Vrb leto dni stare Kregarja iz - bil najstarejji sta prišla do^ • Najmlajša jaž Kunda in j čič. oba štejet sta do cilja c malo več kot; • Najtežji je k žovnik, ki je 5, ski dolini nes^ gramov, Ferd^ gumno držal pred ciljem 04 • Prvijeprijj sedmih urah ii minutah Milan Domžal, Zlatii Celja pa je bil; uro zaostanka) • Najdlje je Lukač - v Celili 38 let, v Logai pa že 39. • Najbolj srei srečen hkrati j Zorko. Srečen,] raton uspel in ker je omagal j kaj kilometroi^ Ijem. Jože jen^ treh maratonih šel do cilja inc ima za to pot d in volje, letos p imel preveč sk nizacijo, da bil ral za maraton. • Najbolj prij maratoncem 2 niki v Celju, k pozni (pravzap nji) uri na stai dovohli Z^ muzikantom, d nekaj taktov, na dolgi poti. • Najbolj jezu kateri marato jim na cesti us ferji in jih val Čeprav ni bilo gega nadzora, primerih zmaj nost. • Največ mai imelo krizo iw tim in štirida metrom (med i Ljubnim), ker: četku nekoliii zagnali. • Največ nav spremljevalcev Franc Lukač. i nal« velik del s • Milan Vidm pot pretekel in čas za dva ski ruzo. Gasilska slik» iijL NOVI TEDNIK - STRAN 17 Bllaraton pogumnih je lepo uspel ^se več hodcev za akcUo - peš Iz Celja v Logarsko dolino Franc Lukač sicer ni bil ^ed najbolj hitrimi, zasto- pa je bil dovolj vztrajen, da je prišel na cilj 75 kilome- (fov dolgega maratona Ce- Ije-Logarska dolina. Po več l(ot dvanajstih urah hoje je potrepljal tablo »Logarska dolina«, si snel copate in prestopil prag doline - bos. »Predpražnika niso pripra- vili, tako lepe doline pa ne bom posmetil,« je pojasnil navijačem ob cesti. Gesta, vredna znanega celjskega šaljivca, ki pa je to- Icrat mislil čisto zares, zakaj malo je maratonov, ki bi imeli tako lep cilj. Verjetno je tudi malo maratonov, ki bi imeli tako zagnane (ljubitelj- ske) organizatorje in verjet- no je zelo malo maratonov, Ici bi nastali tako spontano in se tako hitro razvijali. Samo tri leta so minila, kar so se štirje navdušeni hodci odpravili v Logarsko dolino; na drugem maratonu jih je bilo že 8, lani 17, letos kar 56. Večina, ki je enkrat prehodi- la to pot, se vrača, vsako leto pa prihajajo novi zagnani re- kreativci. Tudi večina letoš- njih maratoncev je rekla: na svidenje. Na cilju so težave s poti hitro pozabljene, veli- ko pa pomeni to, da človek sam sebi dokaže, kaj zmore. Letošnjega maratona so se prvič udeležile tudi ženske (dve in obe sta prispeli na cilj), prvič so se pridružili tu- di maratonci iz Ljubljane (z okolico) in Maribora, toda večina hodcev je vendarle bila iz Celja. Organizacija je, tako kot na prvih treh pohodih ostala v amaterskih rokah. Jože Zorko, Franc Smodiš, Janko Mirnik, Sretan Popovič in Vladislav Perčič so skupaj s še nekaterimi odlično opra- vili delo. Predvsem maraton- ci, ki so se udeleževali že drugih maratonov so bili navdušeni, zakaj nikjer ni bi- lo med potjo zanje tako po- skrbljeno kot na tem marato- nu. Številne delovne organi- zacije in zasebniki so prispe- vali hrano in pijače, za spremstvo pa so poskrbeli Zveza šoferjev in avtomeha- nikov Celje, gostinec Zakelj- šek in Coca-cola iz Žalca. Le- tos je prvič za maratonce skrbel tudi zdravnik Tone Pere, ki pa na srečo ni imel veliko dela - nekaj več mi- šičnih krčev in sorazmerno malo žuljev. Vseeno pa je To- ne Pere opravil pomembno delo, saj je mnogim poma- gal, da so laže premagali kr- če, hkrati pa je vso pot pre- hodil peš. Ce je kdo potrebo- val pomoč, je odpeljal po zdravnika spremljevalni av- tomobil, potem pa ga odpe- ljal nazaj na isto mesto. Tone Pere, znan rekreativec sicer ni prišel na cilj med prvimi, zato pa je bil med najbolj svežimi. Precej dela je imel z mara- tonom tudi Brane Rovšek iz Ljubljane, čeprav ni zdrav- nik. Brane se sicer veliko uk- varja s športom in skupaj s prijatelji iz Ljubljane (pri- bližno petnajst jih je) vehko kolesari in teče, vendar na krajših progah. Prijatelji se niso upali prijaviti na Mara- ton pogumnih, ker so menili, daje predolg in tudi Branetu so ga odsvetovali. Zmagala je Branetova trma; precej te- žav je imel že v Moziiju, ven- dar je stisnil in ob vzpodbu- janju drugih maratoncev - prišel na cilj. Sploh je bilo takšne prija- teljske pomoči na poti kar precej, zakaj v ospredju ni bilo tekmovanje. Zmagoval- ci so bili vsi, ki so prišli na cilj. Tako kot prejšnja leta ni šlo tudi brez humorja. Na ci- lju v Logarski dolini so se utrujeni maratonci najbolj smejali nad čudenjem šest- letnega Jureta, ki je vprašal starše, zakaj ti strici (mara- tonci) tako čudno gledajo. Ali pa nad hudovanjem Franca Lukača, ki so mu na- gajale omejitve - ravno ko se je ogrel in »potegnil«, so mu omejili hitrost na 40 kilome- trov na uro. Če potegnemo črto pod le- tošnjim Maratonom pogum- nih, potem vsekakor mora- mo reči, da je uspel. Dva dni po maratonu pa so se organi- zatorji že spet sestali - poleg ocene dela so navrgli tudi kup novih idej, kaj vse bodo pripravili za prihodnje leto, ko bo iz Celja zagotovo odšlo na pot še več hodcev. Hkrati naj bi v Celju ustanovili tudi klub hodcev in vse skupaj spravili v neke formalne ok- virje. Pa to pravzaprav že ni več tako pomembno. Za ve- čino letošnjih maratoncev je najvažnejše, da drugo leto maraton spet - bo. SREČKO ŠROT Duša maratona - Jože Zorko. Prvi na cilju - Milan Vid- mar iz Domžal. Najstarejši - Srečko Krajnc iz Vrbja pri Žalcu šteje že 63 let. Zmogel je dovolj moči in volje, da si je na cilju pri- služil medaljo. kilometri bežijo - do cilja so prišli najbolj pripravljeni in tudi najbolj - trmasti. . - .. - v: .. ^ ...... .... ..............v,-------- opremljevalci pred Cinkamiškim domom v Logarski dolini. Rojstni dan - Franc Lukač seje na maratonu »postaral« za eno leto. Na cilju v Logarski dolini - utrujene noge, nekaj žuljev in veliko ponosa. Franc Smodiš: Letos je bi- la kakovost udeležencev pre- cej večja kot lani, saj so star- tali tudi takoimenovani ultra maratonci. Tudi sam sem prišel na cilj hitreje kot lani. Ker sem imel kratke hlače, me je malo zeblo, imel sem tudi nekaj krčev, a je kar šlo. Ivan Kregar: Zadnjič sem na poti na Celjsko kočo malo pretiraval, pa sem dobil žulj. Ker se še ni popolnoma zace- lil, me je malo skrbelo, a je šlo vse po sreči. Danica Plajhner-Uran- kar: Približno 50 kilometrov proge sem pretekla, ostalo pa prehodila. Krizo sem ime- la na ravnini od Nazarij na- prej. Sicer pa je to super ma- raton in prihodnje leto bom spet startala. Milan Vidmar: Za sabo imam že 100-kilometrske maratone, zato tudi tokrat nisem imel težav. Pravza- prav mi je malo načelo voljo 15 kilometrov pred ciljem, ko sem že zagledal gore in sem mislil, da sem na cilju, a je bil pred mano še kar lep kos poti. Matjaž Kunda: Za mara- ton meje navdušil oče. Seve- da je bilo nekaj težav na pro- gi, a je kar šlo. Marko Kavčič: Za mara- ton sem izvedel iz časopisa. Ker se precej ukvarjam s te- ki, sem se prijavil in skupaj s prijateljem brez večjih te- žav prišel na cilj. Dr. Tone Pere: Rad imam triatlone in se jih pogosto udeležujem, moram pa reči, da mi je ta maraton še bolj všeč kot triatloni. Hoja je sploh primerna oblika rekre- acije in dviga kvaliteto živ- ljenja. Vendar pa razdalja na tem maratonu že posega v vrhunske dosežke. Zato naj bi maratonci poleti treni- rali, jeseni pa bi se lahko pre- izkusili na tem maratonu. 18. STRAN - NOVI TEDNIK 8. SEPTEMBER 198B ^^pTEMBER 1988 NOVI TEDNIK-STRAN 19 I Branko N. iz Laškega ponedeljek popoldan Leljačil pri prijateljici Ijci na Teharski cesti, za- so morali miličniki ' piniti mirnejših oblik •^ezenskih izlivov. Očit- 'grankova naklonjenost ^ci ni bila preveč pogo- saj se ga je kasneje na- fl in se z avtomobilom jpravil proti Laškem. Vi- ^fio avtomobilsko vijuga- ^go mu spet morali pre- j^iti miličniki, kar nekaj ^ pa je trajalo, da je pjiko prostovoljno zlezel jj volana. Svoje poglede ■ ljubezensko življenje in jj-e avtomobile bo lahko jložil sodniku za pre- ške. I Aleksander K. [(strožnega se najraje uk- ga s pretepanjem ljudi, mu niso simpatični, noči s sobote na nedeljo namreč v bifeju v Šmart- fli v Rožni dolini brez avega razloga pretepel jdija L. in Ljuba K. Kako je odločil za to nenavad- I športno disciplino, bo calu pojasnil sodniku za ekrške. I Včasih so starši tepli [oke, zdaj pa vse pogoste- otroci pretepajo starše, inku P. z Ljubečne so ti ni časi tako všeč, da je ejšnji teden kar dvakrat astil skozi mlade pesti Dja ljuba roditelja. Dru- fsta se morala oče in ma- podati celo v beg, Stanku I bo moral nekaj besed poštovanju staršev izreči r sodnik za prekrške. I Da je še vedno živ in ibre volje, je Srečko P. iz ilčinskega ulice v petek ipoldan skušal dokazati t vsem stanovalcem blo- I. Ker stanovalci raje živi- malce mirneje od njega, poklicali miličnike, ki so tčnega Srečka prijavili dniku za prekrške. Da le zdaj preveč nesrečen. Čakajo na mnenje izvedenca ¥ Šmarju so preložili sojenje D. Kunšteku Na šmarski enoti temeljne- ga sodišča Celje so po dveh dneh prekinili sodno obrav- navo proti 47-letnemu Dragu- tinu Kunšteku, ki je obtožen dveh kaznivih dejanj umora in kaznivega dejanja poskusa umora. Prejšnji teden se je na šmar- skem sodišču pričela obravna- va proti Dragutinu Kunšteku iz Benkovca Petrovskega pri Krapini, ki je obtožen treh hu- dih kaznivih dejanj. Vendar pa so obravnavo, vodi jo sodnik Rudi Prevolšek, po dveh dneh prekinili. Delng zato, ker drugi dan na obravnavo ni bilo sod- nega izvedenca, pa tudi zato, ker bo moral sodni izvedenec - psiholog povedati še kaj več o stanju obtoženega. Tako se- danjem stanju kot tudi o nje- govem stanju v času, ko naj bi bil storil očitno kaznivo de- janje. Kot smo v Novem tedniku že obširno poročali, seje tragičen dogodek, zaradi katerega teče zdaj sojenje, zgodil 3. maja le- tos malo pred 21. uro v Sp. Se- čovem. Tedaj je Dragutin Kun- štek s pištolo streljal na brata Božidaija in Jožeta Gobca ter Matijo Pestotnika. Vanje je iz- strelil vseh sedem nabojem in vse tri tudi zadel. Božidarja Gobca je usmrtil na mestu, Jo- že Gobec je malo kasneje umrl med prevozom v mariborsko bolnišnico, hudo pa je ranil tu- di Matijo Pestotnika. Ker je po tem tragičnem do- godku ostalo živih le malo prič, bo morala sodna obravna- va temeljito osvetljiti dogaja- nje tega večera. Kot so ugoto- vili v preiskavi, naj bi bil ta tragični obračun posledica ne- urejenih sosedskih odnosov med Gobčevimi in Sonjo Halo- žan, pri kateri je zadnji čas pre- bival tudi Božidar Kunštek. Stvari naj bi se še zaostrile, ker je Kunštek s tovornjakom obračal po Gobčevi zemlji. Usodnega dne sta brata Gobec skupaj s Pestotnikom delali na njivi, nato pa so se napotili k Haložanovi: najprej brata, nato še njun prijatelj. Tu je na- stal spor, ki se je ob prihodu Draga Kunšteka spremenil v krvav obračun. Priče, ki so jih med dvodnevno obravnav doslej zaslišali, še niso natanč- no pojasnile resničnega doga- janja tisti večer. V osnovi do- godek sicer opisujejo približno enako, razhajajo pa se v neka- terih pomembnih podrobno- stih. Prav zato ni izključeno, da bodo ob nadaljevanju sod- nega procesa opravili še eno rekonstrukcijo dogodka. Obtoženi Dragutin Kunštek pa se je v dosedanjem sojenju zagovarjal približno enako kot v preiskavi; da je namreč deja- nje storil v obrambi, ker naj bi ga bila brata napadla. Ne le prve dni Ne vem, kateri od podatkov so bolj zaskrbljujoči: tisti o šte- vilu voznikov, ki kljub mno- gim opozorilom v prvih šol- skih dneh niso vozili nič bolj previdno, ah bolj upoštevali prometne znake, ah tisti o šo- larjih, ki so se tudi požvižgali na to, kje morajo prečkati ce- ste, ah na to, da lahko vozijo kolesa ali kolesa z motorji le, če imajo opravljen ustrezen iz- pit. Miličniki in ostali, ki skrbi- jo za varnost v prometu, so za- skrbljeni nad obojimi. Prav pa bi seveda bilo, da bi se nad takimi številkami zamislih tu- di vozniki in mladi - pa seveda njihovi starši in učitelji po šolah. Samo prvi dan šolskega leta so miličniki ustavili 162 osnov- nošolcev in srednješolcev, ki so hodih ah se vozili tako, kot ne hi smeh. In ker so ustavili na celjskem območju zaradi raznih kršitev v bližini šol tudi 462 voznikov, je res prava sre- ča, daje prvi šolski dan na celj- skem območju minil brez pro- metne nesreče, v kateri bi bil udeležen kak šolar ali otrok, ki seje podal v vrtec. Kar 86 voz- nikov je v bližini šol vozilo pre- hitro. Na kraju samem so mi- ličniki mandatno kaznovali 211 kršilcev, 192 so jih pozorili, zaradi hujših kršitev pa so zo- per 66 kršilcev zapisali prijave sodniku za prekrške. Vsem tem pa se je naslednji dan pri- družilo še precej novih imen. Vse to kaže, da številna opo- zorila (v Celju so na začetek pouka opozarjali tudi posebni transparenti) niso najbolj zale- gla. Gotovo pa je, da so milič- niki, člani avto moto društev, zveze šoferjev in avtomehani- kov ter šol z dobro pripravlje- no akcijo v začetku šolskega leta vendarle preprečili še več- jo zmedo na naših cestah. Jas- no namreč je, da je vse več udeležencev v prometu, ki se na prometnih površinah ne ob- našajo tako kot bi se morali, pa tako ni čudno, da je toliko ne- sreč in toliko žrtev ter ogrom- na gmotna škoda. Ce vs^ po tem, da v prvih dneh pouka ni bilo nobene ne- sreče, kjer bi bil udeležen šo- lar, le ocenjujemo, da je akcija uspela, po gotovo velja, da vsi, ki so pri tem sodelovali, ne smejo popustiti. Uresničevati morajo že večkrat sprejeto na- čelo, da taka aktivnost ne sme trajati le prve šolske dni - tra- jati mora skozi vse leto. Otrok prek ceste v četrtek proti večeru so prepeljali v celjsko bolnišnico hudo ranjenega štiriletnega Mateja M. iz Grobelnega. Otrok je v GrObelnem nenado- ma prečkal cesto in pri tem ga je z osebnim avtom zbila 32- letna Jasminka Ištok iz Kra- pine. V rdečo luč Voznik tovornjaka 43-letni Viktor Seme iz Laškega v ne- deljo zjutrja ni upošteval rde- če luči na semaforju na križiš- ču Mariborske in Kidričeve ceste v Celju. Zapeljal je v kri- žišče in zaradi tega hudega prekrška trčil z osebnim avto- mobilom, s katerim se je po Kidričevi pripekal 54-letni Jo- že Rom iz Šentjurja. Hudo ra- njenega Roma so prepeljali v celjsko bolnišnico. Zapeljal pred motorista v križišču Kidričeve in De- lavske ulice v Celju je v pone- deljek zjutraj 33-letni Andija Alič iz Svetozareva s tovor- njakom izsilil prednost moto- ristu Ivanu Kroku, 50 let, iz Teharij. Motorist je zadel v to- vornjak, ki je zavil pred njega, padel in se hudo ranil. Utrujen voznik? Miličniki predvidevajo, da je bila utrujenost voznika kri- va za prometno nesrečo na Gomilskem, ki se je zgodila v ponedeljek zjutraj okoli še- ste ure. 22-letni Bogomir Gaj- ser iz Slovenske Bistrice je pe- ljal z dostavnim vozilom od Šempetra proti Kapli, v bla- gem ovinku pa je zapeljal na desno bankino, nato na trav- nik, nato pa je spet zapeljal na vozišče in trčil v avtobus ljub- ljanskega Integrala, ki ga je na- sproti pravilno po desni strani ceste pripeljal 40-letni Ibrahim Hadžič iz Ljubljane. Pri silovi- tem trčenju je dostavni avto dobesedno prepolovilo, voznik je padel iz njega in se hudo ranil. Avtobus je po trčenju za- peljal s ceste in zadel v betoni- ran vodnjak. V avtobusu ni bi- lo potnikov in tudi voznik ni bil ranjen. Gmotne škode je nastalo za okoli 30 milijonov dinarjev. Padel s kolesom z motorjem Med vožnjo po regionalni cesti je v Rezini v ponedeljek opoldne padel voznik kolesa z motorjem 23-Ietni Ivan Po- keržnik iz Dobriške vasi. v blagem ovinku je zapeljal s ceste in se ni več ujel. Huje ranjenega so prepeljali v celj- sko bolnišnico. sreča traktorista ied vožnjo po gozdni cesti (pretekli torek proti veče- hudo ponesrečil 35-letni W Biges s Poti na Brod »ški občini. Ko je peljal faktorjem s priklopnikom itrmini mu je izskočila pre- ra in vozilo je začelo pospe- iti hitrost. Traktor je zape- levo in se obrnil, pri tem pa ižčil voznika. ^vornjakom iljeval prednost f križišču Mariborske ce- in zahodne celjske obvoz- ne v četrtek voznik tovor- fa 44-letni Anton Pančur 'P- Grušovelj izsilil pred- nost 66-letnemu kolesarju Ju- stinu Felicijanu. Kolesarje tr- čil v tovornjak, ki je zavil pred njega in se pri padcu hudo ra- nil. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. Trčila v kolo 21-letna Štefka Kocman iz Šentjurja je v Dolu pri Šmar- ju neprevidno speljevala z dvorišča stanovanjske hiše. Ker je zapeljala na drugo stran ceste je zadela v kolo z motor- jem, ki ga je po lokalni cesti pripeljal 17-letni Mirko Č. iz Vršne vasi. Pri trčenju je padla s kolesa sopotnica 21-letna Zinka Pušnik z Roginske gor- ce. Pri padcu seje hudo ranila. Deklica utonila v sodu V Lašah pri Podplatu se je zgodila v nedeljo popoldne družinska tragedija. V plastičnem sodu, ki je stal na dvorišču in v katerem so imeli vodo za napajanje živine, je namreč utonila dveletna deklica. Otrok se je s sedemletno sestro igral na dvorišču, nena- doma pa je izginila. Domači sojo začeh iskati - in našli so jo v sodu, v katerem je bilo okoli 30 centimetrov vode. Ko so jo našli, zanjo ni bilo več pomoči. Kot vse kaže je otroku padla v sod plastična igračka - da bi jo dobila, si je deklica pristavila k sodu vedro in zlezla nanj. Ko pa se je nagnila v sod, je omahnila v vodo. Padel pod vlak Na celjski železniški postaji je prejšnji torek dopoldne vlal povozil 47-letnega Jožeta Rižnarja s Ptuja. Rižnar je želel skočiti na vlak, ko je ta že speljeval s postaje, pr tem pa mu je spodrsnilo in padel je pod kolesa naslednjeg vagona. Bil je na mestu mrtev. Drag pečen krompirček Ne le odrasli - tudi mladi so pozabljivi: 12-letna Metka K. i: okolice Radeč si je v ponedeljek popoldne zaželela pečenegj krompirja. Ker si ga je sama znala pripraviti, se je odločili peke. Na plinski štedilnik je postavila ponev z oljem, poten pa... Potem je dekle pozabilo na krompirček in tudi na olje nj prižganem phnskem štedilniku in se odpravilo v knjižnic( osnovne šole. Ker doma tudi ni bilo nikogar drugega, ni moge nihče zaznati, ko seje začelo olje žgati. Nato je zagorelo in ogen je zajel tudi kuhinjsko napo ter nekaj elementov. Na srečo s( potem nadaljnje širjenje ognja preprečili radeški gasilci. Škod( pa je po prvih ocenah nastalo za okoli 800 tisoč dinarjev. SREDNJA ŠOLA BORISA KIDRIČA CELJE, Ljubljanska 17 vpisuje za šol. leto 1988/89 kandidate v naslednje programe srednjega usmerjenega izobraževanja za odrasle: - VIP osebna nega - smer frizer - VIP tekstilno konfekcijska tehnologija - smer tekstilni konfekcionar I! - smer tekstilno-konfekcijski tehnik - VJP tekstilno mehanska tehnologija - smer tekstilni mehanik tehnik II - smer tekstilno-mehanski tehnik - VIP promet - smer voznik Prijave kandidatov sprejemamo do 16. 9. 1988. ZDRAVSTVENI CENTER CELJE TOZD Preskrbovalne vzdrževalne enote Po 17. čl. Statuta TOZD komisija za delovna razmerja razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4. let Vodja - predstojnik službe energetika Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom mora- jo kandidati izpolnjevati še naslednje: - da imajo visokošolsko izobrazbo elektro ali stroj- ne smeri, smer energetik, - opravljen strokovni izpit, - 3-5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih in nalogah. Od kandidatov za razpisana dela in naloge zahteva- mo, poleg navedenih pogojev, še naslednje: - da so s svojim dosedanjim delom dokazali, da imajo ustrezne organizacijske sposobnosti, - da aktivno sodelujejo pri skupnih družbenih na- logah, - da sodelujejo v smeri razvoja samoupravne soci- alistične morale, - da predložijo opredelitev svoje vloge pri razvoj- nem programu v TOZD Kandidati naj pošljejo ponudbe z zahtevanimi podat- ki in dokazili ter programom v zaprti kuverti v 8. dneh po objavi razpisa na naslov: Zdravstveni center Ce- lje, Gregorčičeva 7, 63000 Celje. Na ovojnici pripišite »prijava za razpis«. O izidu izbire bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po izbiri. 20. STRAN - NOVI TEDNIK 8. SEPTEMBER 198B Sprejem za Jožeta Tanlca o uspehu celjskega maratonca Jožeta Tanka smo že poročah. Minuli teden pa je uspešnemu Celjanu za njegov uspeh čestital tudi predsednik skupščine občine Celje, Tone Zimšek. Foto: E. EINSPIELER Tudi teniška sezona se nagiba h koncu v celjskem teniškem klubu Zlatar- na so letos pridno poprijeli za delo. Uspešno se je v delo v klubu vživel tudi novi trener Tomaž Vovk, ki se je posvetil predvsem delu z mladimi tekmovalci. Čeprav se teniška sezona nagiba h koncu pa v klubu že načrtu- jejo velikopotezne načrte. V klub je danes vključenih 341 čla- nov, od tega je 47 tekmovalcev, trije trenerji, dva učitelja in 12 vaditeljev tenisa. Ker so v klubu letos prizadevno delali, so se odločili, da bi dali tekmo- valnemu tenisu še večjo veljavo. Zato so na teniško zvezo Slovenije poslali prošnjo z dokazili, da izpolnjujejo vse pogoje, da želijo v Celju ustanoviti center teniške zveze Slovenije. Oktobra se nam v Celju obeta zani- miva teniška prireditev, tekmovanje za Zlati lopar, ki ga pripravlja delovna organizacija Zlatarna in teniški klub Zlatarne Celje. Tekmovanje bo v sobo- to, 8. oktobra, prijave pa bodo organi- zatorji sprejemali do 6. oktobra. V klu- bu zagotavljajo, da bo to tekmovanje z mednarodno udeležbo. Tudi na slabo vreme so mislili, kajti v tem primeru bi tekmovanje izvedli na pokritih igriščih v dvorani Golovec. V teniškem klubu Zlatarna pa misli- jo tudi na tiste, ki bi se želeli seznaniti s to športno dejavnostjo. Tako priprav- ljajo tudi letos začetne in nadaljevalne tečaje v tenisu. Tečaj obsega 12 ur uče- nja, prijave pa sprejemajo po telefonu, pisno, ali kar na teniškem igrišču sa- V soboto in nedeljo so se slovenju pionirskega prvenstva v tenisu un , li tudi celjski pionirji. Tako ^ v Kamniku, kjer so tekmovali pj^ do 14 let, Goran Brajkovič uvrstil ' trtfmale. V Kranju, kjer so nastd pionirji do 12 let pa se je od Ceh^ najbolje uvrstil Iztok Jurenec, saj? prebil v flnale, v katerem je v po,![ Ijek zvečer pomeril moči s Severih Olimpije. ^' Ob koncu tedna pa se obeta eki, teniško prvenstvo SRS, od 17. d^' septembra pa še regijski in repubij. masters turnir. ' mem. Tudi s pionirsko šolo tenisa septembra že pričeli. NATAŠA GERIQ Okrepitev za Ceije Znani jugoslovanski atlet, skakalec v višino Fižuleto, si- cer član zagrebške Mladosti bo po državnem prvenstvu v Sa- rajevu prestopil v vrste celj- skih atletov Kovinotehne - Kladivaija. Nobena še kako dobra po- nudba iz Celja ni vzrok za nje- gov prehod. Fižuleto se je na- mreč poročil s celjsko atletinjo Brigito Topole ter se odločil, da bo stalno živel v mestu ob Savinji. JK Vebrov memorial v soboto je bil v Žalcu tradi- cionalni Vebrov memorial v tekmovanju teniških dvo- jic. Prvo mesto sta zasedla Ja- nez Glinšek in Stane Novak, drugo Tadej Krušič in Dare Medvejšek, tretje mesto pa so si razdelili Rudi Pur in Miran Vovk ter Milivoj Damjanič in Danilo Lahner. Košarkarji Merxa znova uspešni Minuli četrtek so v nadalje- vanju tekmovanja za pokal Alpe Adria osvojili novo zma- go košarkarji Merxa, ki so se v Tržiču pomerili proti isto- imenski ekipi. Srečanje so Ce- ljani dobili s 100:74. Celjani so se odpravili še v Montanegaro, kjer so se udeležili košarkar- skega turnirja in zopet zmagali ter osvojili prvo mesto. Največ točk sta za Celjane dosegla Pi- pan 29 in Gole 25. N.G. Šahovski turnir na Lavi Šahisti krajevne skupnosti Lava so odigrali hitropotezni turnir. Največ točk, 8 Je zbral Martin Kovač, Vilko Žibret je bil drugi, tretji pa Tone Ahtik. Živalien športni utrip v Gaberju V okviru praznika krajevne skupnosti Gaberje bodo tam pripravili številne športne dejavnosti. Danes bo ob 16. uri ženski odbojkarski in balinarski tur- nir. Jutri ob isti uri pa bodo igre spretnosti. Udeležilo se jih bo 10 delovnih organizacij in pet društev TVD Partizan. Igre spretnosti bo sestavljalo kar 14 panog, namen tega tekmova- nja pa je preverjanje psihofi- zičnih, delovnih in obrambnih sposobnosti, športnorekreativ- na zabava... Pomerili se bodo v streljanju z zračno puško, pi- kadu, skoku v daljavo z mesta, sklecih, dvigovanju trupa, ple- zanju, metu bombe, hoduljah, ruskem kegljišču, podiranju kegljev, kolesarskem poligo- nu, namiznem tenisu, vlečenju vrvi in v malem nogometu v škornjih. M.TREBIČNIK Žoga je okrogla v 2. kolu tekmovanj v slo- venski nogometni ligi so se odlično jzkazali zopet nogo- metaši Žalskega Hmezad Par- tizana. Brez zadetkov se je končalo srečanje med Pohor- jem in velenjskim Rudarjem, Elkroj pa je doma slavil zmago nad Muro s 3:1. Na domačem igrišču pa so tudi v 2. kolu iz- gubili srečanje nogometaši In- grad Kladivarja. Ugnali so jih nogometaši Kovinarja z 1:0. Odličen dosežek Jagrove in Zagoričnika Na prvenstvu Slovenije v streljanju z malokalibrsko pištolo in puško v Ljubljani je med članicami zmagala Ce- Ijanka Barbara Jager s 497 krogi z malokalibrsko puško od 600 možnih krogov v tro- stavu. Pri članih je bil odličen tri- indvajsetletni Lojze Zagprič- nik iz SD Slavko Slander Šem- peter, ki je osvojil srebrno me- daljo s 509 krogi, Branko Ma- lec SD Kovinar iz Štor je bil peti s 502 krogoma. Pri članih je ekipa Žalca zasedla 3. mesto v sestavi: Smrkolj 484, Melan- šek 491 in Škodnik 492 krogov. Celjani so bili šele 8, ekipa Ko- vinarja pa 16. S pištolo Drulov pa je tudi letos zmagala ekipa Celja, v kateri so nastopili: Ter- žan 451, Štrajhar 456 in Lah 485 krogov. Slednji je med po- samezniki zasedel 4. mesto. V Zenici bo 17. in 18. sep- tembra državno prvenstvo, na katerem bodo iz naše regije na- stopih: Barbara Jager, Ervin Seršen, Branko Malec, Vojko Škodnik in Lojze Zagoričnik. V soboto, 10. septembra, pa bo v Celju republiško tekmo- vanje za pokal maršala' Tita. Nastopilo bo 26 ekip iz Slove- nije. Ekipe bodo sestavljene iz štirih tekmovalcev. Streljali bodo 60 strelov leže, zmagoval- na ekipa pa si bo pridobila pra- vico nastopa na zveznem fina- lu v Splitu. tone JAGER Nogometaši Partizana Hmezad iz Žalca so v II. kolu slovenske nogometne lige igrali v Ljubljani proti Svo- bodi in zmagali z 2:1 (1:0). Go- le za Žalčane sta dosegla Dru- škovič in Mavrek, odlično pa je branil vratar Žalca Tasič (na sliki), ki se je na tekmi poškodoval. T.TAVČAR .gpTEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 21 ^tisoč športnikov obrtnikov fceliu soboto bodo ob 21. mednarodnem obrtnem sejmu Liju tudi 10. jubilejne športne igre obrtnikov in pri ' h zaposlenih delavcev. Merili bodo moči v sedmih jjSjiih in štirih ženskih panogah. •^gjki bodo nastopali v malem nogometu, kegljanju, ■'[janju, balinanju, vlečenju vrvi, krosu in tenisu, ženske ,' tenisu, krosu, streljanju in kegljanju. Ljjavilo se je 222 športnih ekip iz 56 obrtnih združenj, .>fiih zadrug in sekcij. Vsega skupaj nekaj več kot tisoč ^rtnikov, ki bodo nastopili na športnih objektih fjovca in na balinišču Celeie ter ŠRC Štore v balinanju Jjja teniških igriščih v Mestnem parku in Opekarni jbečna. Strelci pa bodo svoj program izvedli na Gričku, 'favoriti za naslov vseekipnega zmagovalca so športniki obrtniki Sekcije avtoprevoznikov iz Maribora, Tabor, l^bor, Žalec, Celje in Luubljana - Vič-Rudnik ter Škofja J. KUZMA pesne prijave na Rogii ilometaši celjskega Aera so sklenili del svojih priprav na i V devetih dneh so dobro izkoristili številne priložnosti, ,na Rogli bivali tudi rokometaši jugoslovanskih in tujih ter z njimi odigrali osem srečanj. Jani so bili v treh srečanjih zelo uspešni, kajti le uvodno ((je proti Partizanu iz Bjelovara so izgubili 25:29. Potem pa ipored premagah Usnjarja iz Šmartnega pri Litiji (26:17 in Ii. Istraturista iz Umaga (19:18 in 17:16), Prato iz Firenz 3). Sirakuso iz Sicilije (25:17) ter Borbo iz Luzerna (28:23). I odličnih strelcih Razgoru, Selčanu in Čatru, seje na teh vse bolj in bolj uveljavljal novinec Ivandija. J. KUZMA eden športa« se nadaijuje številnih športnih prireditvah 5. tedna športa, ki so se že lile, bo do nedelje, ko ga bodo zaključili, še nekaj zanimi- prireditev. ines, ob 17. uri, bo v Gornjem gradu lokostrelska tekma, ki ireja domači, v državnem merilu pomembni klub. Jutri, ob ari, prireja športno društvo »Vrbovec« mali nogomet Lijah, ob 16. uri pa bodo na Ljubnem smučarski skoki na htrski smučarski skakalnici. Bogat petkov športni dan hkončali s prijateljskim srečanjem v odbojki med odbojkar- Eklubom Ljubno in ravenskim Fužinaijem, ki bo ob 18.30 V soboto, na dan praznovanja občinskega praznika, bo jičavi dopoldan prikaz lokostrelstva in propagandni taborni- bbor. 5. Teden športa, ki ga prireja Zveza telesnokulturnih bizacij ob občinskem prazniku, bodo zaključili s teniškim B]em na Rečici, ki bo v nedeljo, ob 9. uri. BJ Obetavni športnik je pokvarljivo blago So ceUskI plavalci z vstopom v evropski plavalni vrh uresničili cilje? Ime celjskega plavalnega kluba Klima Neptun nosijo danes v svet štirje plavalci: Tanja Drezgič, Grega Jurak, Dejan Tešovič in Jure Vračun. Za razvijanje njihovega ta- lenta ima velike zasluge tre- ner Andrej Žnidaršič, ki je te mlade tekmovalce s strokov- nim in resnim delom pripeljal v sam evropski mladinski plavalni vrh. Nastopi na letošnjem mla- dinskem balkanskem in evropskem prvenstvu so to po- trdili. Grega Jurak je na obeh vehkih tekmovanjih na.stopil celo v vlogi kapetana reprezen- tance, dovolj zgovoren pa je tu- di podatek, da sta Jurak in Vračun na balkanskem prven- stvu osvojila 11 medalj od 14 kolikor so jih osvggili Jugoslo- vani. Jurak se je v Celje vrnil s petimi zlatimi in tremi srebr- nimi, Vračun pa s tremi zla- timi. V klubu že dve leti opažajo stagnacijo v mlajših kategori- jah, ki so po besedah trenerja Znidaršiča na ravni povpreč- nih klubov. Zato si bodo v bo- doče prizadevali vzgojiti no- vo generacijo mladih plaval- cev, v ta namen pa bodo v svoje vrste pritegnili tudi več strokovnih delavcev. V celjskem plavalnem klubu ocenjujejo sezono 1987/88 kot uspešno, pravzaprav najuspeš- nejšo v zgodovini celjskega plavanja. »Od leta 1982 delamo v klubu po programu, v kate- rem je kot glavni cilj zapisano, da bi Celje dobilo plavalca, ki bi se udeležil olimpijskih iger,« je povedal Andrej Žni- daršič. Seveda imajo v mislih Olimpiado 1992. Ker program narekuje izredno trdo delo pla- valcev, obenem pa morajo mladi športniki uspešno opravljati tudi šolske obvezno- sti, je zaradi izredno napetega urnika marsikateri obetajoči plavalec plavanju že obrnil hrbet. Celjska štiriperesna deteljica bo letos izgubila en list. Tanja Drezgič namreč odhaja v Mari- bor, in tako bo v Celju ostala le trojica uspešnih plavalcev. Le? Pravzaprav je za individualni šport kot je plavanje to lep uspeh. Mar ni uspeh imeti v enem samem klubu tri pla- valce, ki sodijo v evropski vrh? »Dober športnik se lahko hi- tro izgubi. V Celju imate sedaj tri plavalce, ki jih lahko izkori- stite, lahko pa jih tudi zapravi- te,« je dejal trener Žnidaršič, ki se te dni odpravlja iz Celja na novo trenersko delovno mesto v sosednjo Italijo. Kljub temu bo s Celjani še vedno »na zve- zi«. Za njihove treninge bo pri- pravljal programe. Da jih bodo fantje vestno izvajali, pa bo po- skrbel novi honorarno zaposle- ni trener. Andrej Žnidaršič bo občasno še prihajal v mesto ob Savinji, da bo spremljal delo Juraka, Vračuna in Tešoviča. Ob izredno uspeli letošnji plavalni sezoni se ob zaključku zopet zbirajo črni oblaki. Tudi v plavanju, kot v vseh ostalih športnih panogah, se pred- vsem v naši republiki pojavlja vprašanje, kako obdržati stik z vrhom več let zapored? »Klu- bi iz sosednjih republik imajo na voljo neprimerno več sred- stev kot mi. Zaposlenih je po pet, šest profesionalnih trener- jev, pri nas pa si tega ne more- mo privoščiti,« je dejal Žni- daršič. »Zavedati se moramo, da je v Jugoslaviji premalo delati le ob robu bazena. Športni problemi se, žal, ne rešujejo za zeleno temveč za gostilni- ško mizo,« je dejal Andrej Žni- daršič. V plavalnem klubu že pri- pravljajo delovni načrt za pri- hodnja štiri leta. Po tem pro- gramu naj bi delali predvsem trije plavalci, ki tvorijo steber celjske ekipe in po katerem naj bi rezultati pripeljali v olimpij- sko reprezentanco leta 1992 vsaj qnega izmed njih. Samo prizadevno in vztrajno delo pa ne bo dovolj. Treba bo najti sredstva, ki bi jih vložili v tri perspektivne športnike, ki so svojo vrednost dokazali z že doseženimi rezultati, upraviče- no pa se lahko nadejamo še boljših. Toda s tem so poveza- ni tudi normalni pogoji za vad- bo, kvalitetno strokovno delo, izdatna finančna pomoč, kajti njihovi starši verjetno ne bodo mogli v nedogled na široko od- pirati svojih denarnic. V Celju bomo morali v teh kriznih časih, ne le v plava- nju, razmisliti kdo so tisti po- samezniki (prešteli bi jih lah- ko na prste obeh rok) in ekipa, ki lahko upravičeno zahteva za svoje delo finančno pomoč celjskega gospodarstva? »Kruha in iger,« so vzklikali že v starem Rimu. Žal so danes časi takšni, da primanjkuje že kruha, zato bo denarja za igre vse manj. NATAŠA GERKEŠ Nasmejana celjska plavalna triperesna deteljica. Od leve Grega Jurak, Jure Vračun in Dejan Tešovič. nedeljo na lanskem idno lepe lelodije Peta prireditev z naslo- ni Melodije za vse čase, jo organizira Turistič- društvo Vransko v so- lovanju z RTV Ljublja- .bo v nedeljo, 11. sep- nbra ob 16. uri na dvo- tu grada Podgrad. ^tošnja prireditev, ki bo posnela tudi televi- t bo namenjena skla- lelju Juretu Robežni- Ob spremljavi ansam- I Boruta Lesjaka se bo- pred stavili Marjana ^j, Branka Kraner, jda Sepe, Vita Mavrič, lija Cerar, Rafko Irgo- Udo Leskovar in pe- • južnoameriških pe- 'Alberto Gregorič. J.V. Največ Orfejev na Celjsko Na Ptuju Je bil praznik tiomače glasbe šele v zgodnjih torkovih urah tega tedna se je končal letošnji praznik domače glasbe v Ptuju, ki je izvenel predvsem v znamenju »Šta- jercev« iz celjskega območ- ja. Dež je namreč bil tisti »godec«, ki poslušalce kot muzikante kar ni spustil domov. Tudi zadnji dan, ko so na- stopili le najboljši, je bilo ta- ko, saj so večerno prireditev prestavili za dve uri. Vsi sku- paj so vztrajali do konca, do trenutka, ko so razglasili naj- boljše med najboljšimi. Stro- ga strokovna komisija je le- tos podelila manj zlatih Orfe- jev kot običajno, zato so an- sambli Bratje iz Oplotnice, Štajerskih 7 iz Slovenjskih Konjic, Celjski instrumen- talni kvintet, Brane Klavžar iz Celja ter Šaleški fantje iz Titovega Velenja zlatega od- ličja še boliko bolj veseli. CIK je pred vhodom na festi- valno dvorišče pripravil po- seben klub oboževalcev, kjer so obiskovalce podkrepili z vinom in vitanjskim kru- hom ter seveda podeljevali avtograme in reklamni mate- rial. Okrepili so se tudi z Mi- hom Dovžanom, Dudkom in Šraufcigarjem in bili zato de- ležni posebne pozornosti po- slušalcev. Prisodili so jim namreč tudi drugo nagrado občinstva, za prvo pa tako niso imeli možnosti, saj je Ptujski ansambel Prerod pač izkoristil prednost do- mačega terena. Bratje iz Oplotnice pa so bih tretji po oceni poslušalcev. Podobno kot pri CIK-u se je profesi- onalni nastop pričel že veli- ko prej s fanti ansambla Šta- jerskih 7, ko so obiskoval- cem delili Konjičana in se tu- di podpisovali na kaseto, ki je izšla prav na dan festivala. Strokovna komisija pa jih je tudi ocenila kot najkvalitet- nejši ansambel med vsemi nastopajočimi. Med glasbe- nimi strokovnjaki se je veh- ko govorilo (v dobrem seve- da) o Branetu Klavžarju pa tudi o Šaleških fantih, ki so dobili za Minattijevo besedi- lo pesmi Nemir tudi prvo na- grado za besedilo. Savinjskih 7 so se zadnji hip »spravih skupaj«, seveda že v novi zasedbi s harmoni- karjem Matejem Kovačičem in prejeli srebrnega Orfeja. V novi zasedbi se je predsta- vil še ansambel Francija Ze- meta, ki pa je, podobno kot fante iz Rogaškega kvinteta, bil zelo zadovoljen s srebr- nim Orfejem. Bronastega Or- feja so domov odnesli še Hmeljarski instrumentalni ansarnbel iz Žalca ter Štajer- ci iz Štor. EDI MASNEC Goiding gostoval v Franciji Goiding je znana vrsta hme- lja, tako pa se imenuje tudi an- sambel iz Laškega, ki so ga po- vabili na festival hmelja v Ha- guenau blizu Strasbourga v Franciji. Ansambel je, skupaj s folklorno skupino iz Prije- dorja tri večere nastopal v dvo- rani pred okoli tri tisoč obisko- valci na tej prireditvi. Tako an- samblu kot folklorni skupini so v tem delu Francije posveti- li veliko pozornosti. v Ptuju - Štajerskih 7. v 22. STRAN - NOVI TEDNIK 8. september Nerazumevanje Slovenska hokejska organizacija ne more razu- meti, da celjska občina oziroma celjsko gospodar- stvo ne more zagotoviti denarja za domači hokej. Ker ne ve, da zaradi preprostih spodrsljajev vse manj radi mislijo na led. Previdnost Medtem ko se gostinci »grebejo«, kdo bo dobil prostor na celjskem obrtnem sejmu, je pri medna- rodni cvetlični razstavi v Savinjskem gaju čisto dru- gače. Za sodelovanje so zahtevali, da jim organizatorji postavijo pulte, streho in se še obvežejo, da jim krijejo izgubo, če ne bi bilo dovolj prometa. Kot da gostinci res nimajo zanimanja za rožce - razen da radi vidijo, da so čimbolj v rožcah njihovi gosti. Vzdih tega tedna Komaj čakam, da bomo dobivali pla- če dvakrat mesečno. Če seveda ne bo- do dvakrat nižje! Le poglejte si ta naš novi dinar - v resnici gaj namreč marsikdo le redko imel v rokah! Preobrat Pravijo, da gremo na- prej - pa čeprav pri mnogih stvareh nazadu- jemo. No, tudi nazaj se kam pride, če se prav obr- nemo. Jezična Jezik je pomem- ben organ. Za nekatere or- gane pa je pomem- ben jezik! Celjski sejem Nekateri nočejo sliša- ti, da pravimo sejmu, ki ga jutri odpiramo, celj- ski obrtni sejem. Imajo prav - saj je to res vse manj celjski se- jem - ampak res le se- jem v Celju. Učbeniki so vse dražji. Pomeni tudi to, da smo se doslej premalo naučili. Trdo je dražje Celjsko kinopodjetje ponovno dokazuje, da dinar ni trdna valuta. Pa je zato treba po kaj trdega globlje seči v žep. »Pripravljalna« Naši turistično-rekreacijski centri bi bili kar veseli, če bi bile olimpi- ade vsako leto. Bi bili vsaj bolje zasedeni. Je in ni Le kdo pravi, da v letnikovem domu v Lo garski dolini ni mogo^ dobiti kaj pametnega a pod zob?! Možno je dd biti celo mehko kuhan jajca. Res pa je, da nimaj niti enega jajčnika, v ki terega bi lahko taka ja ca postavili. Še so na srečo malo čudne stvari na svetu: Pogosto težave povzročijo, da dobi človek bolj pokončno držo! Kolona je številna in pisana. Iz različnih krajev smo prišli, a vsak je prinesel s seboj svojo slepo ulico. Tudi jaz. In zdaj čez te prepadne dni, čez požgane vasi in sveže grobove, mimo vislic in lačnih ust dobesedno s svojimi nogami delamo pravo svetlo cesto in spotoma odmetavamo slepe ulice. Ta prej, oni kasneje. Mene še stiskajo dvomi, vendar že zmorem govoriti o upanju v jutri. Dobivamo ga v zameno za odvržene tegobe. Veš kaj še, mama, zdi se mi, da sem tukaj našla mnogo tiste mladostne zanesenosti in radovednosti, ki me je bila odpeljala v mesto! Vesela sem, da sem našla vse to, srečna sem, da sem delček naše kolone tudi tedaj, ko jurišamo na oblake. Mama, prisluhni, jerihonske tro- bente trobijo tudi za nas nepomembne iz rudarske doline! Tvoja kri v mojih žilah jih mora slišati, utrip prednikov v moji krvi jih mora začutiti. »Stroga tišina in razdalja deset metrov,« se prilije ukaz vzdolž kolone in pretrga Anine misli. Zadrhti po vsem telesu. Od hladu ali od bojazni? Nocoj ni vrnitve na greben... Teden dni so se preganjali s Švabi sem in tja po planini. Ko da bi se igrali skrivalnice (krvave skrival- nice) in se na vse kriplje trudili, kdo bo pametnejši, pomisli Ana. Komaj se začne mračiti, v tem letnem času je dan kratek, ukaže komandant premik. Vso noč bri- gada maršira, se spotika, pada, vstaja, potihem kolne - kajti sovražnik je blizu in glasovi jih lahko izdajo. Ko se pred jutrom približajo dolini, da presekajo potok ali cesto, jih Švabi pričakajo z rafali in jim d^o vedeti: »Tod ni mogoče. Tukaj smo mi, vi pa pojdite nazaj v planino, v sneg, če se vam da še naprej zmrzovati in stradati.« Vsak dan Nemci premeščajo bojno črto, sti- skajo obroč s te in one strani hriba. Ne hitijo. Ni jim treba. Hrib je proti vrhu vse ožji. Ko se bosta pod vrhom združili obe diviziji, jih bodo lahko polovili kot zajce. To bo predstava! Za nekaj takega seje vredno potruditi, razlaga nemški komandant svojo tak- tiko oficirjem. Dal je poklicati celo fotografe in novi- narje ter jim ukazal, naj čakajo, da bodo lahko zabeležili in sporočili svetu, ko bodo vojaki privedli v mesto zad- nje žive bandite, da jih obesijo. »Divizija je daleč, odred prav tako. Ne moreta nam pomagati. Sami se moramo prebiti iz obroča,« govori komandant na sestanku štaba. »Kako? Vsako noč krenemo proti dolini, vsako jutro nas potisnejo nazaj.« »Prav imaš, tovariš. A mislim, daje skrajni čas, da se prebijemo.« »Kdaj?« vpraša več pogledov. Pred zamišljene tovariše pod okriljem smreke plane bataljonski kurir, ves zadihan. Tekel je. »Položaje tretjega bataljona napadajo Nemci,« izdavi. Vsi molčijo. »Sporoči jim: Položaje naj držijo do mraka. In... počakaj malo, s teboj pojdem.« Potem se ozre po tovariših in povsem umirjeno odgo- vori na zadnje vprašanje: »Kdaj? Nocoj se bomo prebili. Nocoj!« Kmalu potem je zapokalo tudi na položajih prvega bataljona. Prav tako na položajih drugega. »Zdaj smo v kaši,« zamrmra nekdo iz komore. »Nemci so zavezali pentljo okrog planine.« »Ne blebetaj,« ga prekine pomočnik komisarja. Sovražil je paničarje. »Nasekaj smrekovih vej in pospravi pratež, da bomo pripravljeni.« Vse bliže je bilo slišati streljanje. K sreči se je na zemljo spuščala noč, polna pričakovanja. Med smrekami se zbira kolona. Nihče ne govori. Negotovost, težka kot točni oblak, jim je zaprla usta. Komandant pokliče vodnika. »Vodi nas! Gremo! Vodnik stoji, ko da so mu noge primrznile v snegu. »Vodi!« sikne komandant in se mu od blizu zazre v oči. »Nemci so blizu, če bi bilo svetlo, bi jim lahko pljunil v obraz.« »Kako naj vas vodim ? Kamor se obrnem, bom Šva- bom pred nosom. Obroč se oži.« »Ti veš, kako. Vodi!« še enkrat ukaže komandant in si odpne revolver. Tedaj stopi iz kolone skojevec Danilo. Ana gaje hotela zadržati, zgrabila ga je za nahrbtnik. A bil je hitrejši. Kam rine? Da ni ponorel od vseh teh grozot? »Jaz bom vodil. Tod sem pasel živino.« »Vodi, Danilo,« je rekel komandant z vidnim olajša- njem. Stopil je z njim na čelo kolone. Komisar pa je še enkrat pregledal ranjence in se pridružil zaščitni četi. Nocoj ni več vrnitve na stare položaje, to ve vsak borec. Tudi Ana. V ušesih ji šumi, v glavi buči od napetosti. Zdaj zdaj bo zapokalo. In potem boj prsa ob prsa. Ne ve, kako je to. Samo to ve: prebiti se moraji V roki drži bombo. Pripravljena je. i Nekje čisto blizu zleti v zrak raketa. Borci popadaj v sneg kot domine. Kolone sploh ni več, tu je sam nekakšno bodeče grmovje, živa meja, podrt plot s i nek^j takega. Raketa ugasne, a niti en strel ne pade. »J i Nemec na straži res videl samo črno mejo? Ali)^ mogoče, da bi stražar bil - človek?« seje ničkolikokn [ po tej noči vpraševala Ana. V popolni tišini se borci plazijo dalje. Čisto biit '■ Švabov so, toliko da se ne podrgnejo z rameni ob nji i hove položaje. Spuščanje po strmini je vse teže. Danit I ne vodi kolone ne po stezi ne po poti ampak po hudoa ^ nikovi strugi. Sneg je zaphal kotanje in kotanjice i ^ vpija tudi korake. Ranjence počasi spuščajo na vejevji. korak za korakom. Ne stokajo. So sploh še živi? [ Noč odteka. Brez enega samega strela je kolona pn-^ spela v dolino. Zdaj je treba prečkati vodo in cesto in si ^ vzpeti onstran na hrib. Predhodnica je že pri rečic, Kolona čaka. Tisoče dvomov napada misli. Ana zausts^ j Ija dihanje. Popolnoma razločno sliši: »Eins, zwei. dn'' ■ - Feuer frei!«* Topovi s ceste sipljejo smrt po planir" I Granate orjejo vrh, kamor so Nemci prepričani, da si i, potisnih partizane. »Eins, zwei, drei - Feuer frei ' [ posluša vsa kolona. Ne razume besed, vendar ve. M > pomenijo. Granate podirajo smreke, ki so jih še minuh dan varovale pred napadalnimi »štorkljami«. Pikiralesf. skoraj tik nad glavami. i Ledena voda kot zdrobljeno steklo zbada noge. ^ bredejo strugo. Še malo, še dva koraka, še en korak- ^ Vrbe stegujejo roke, pomagajo. Voda je ostala za Ani-, ^ nim hrbtom. Še cesta. Že stoji na njej. Ali cesta ne drhti ^ Dobrih petdeset metrov oddaljeni stojijo švabski topo^' $ in rjovejo v noč. Samo tuje vrzel - vse drugo so zavoji - vale zelene uniforme. Že dneve požigajo in ubijajo P" okoliških vaseh. ,. »Je veza?« se prebija preizkusno vprašanje vzdoii kolone. Ana se obrne in prisluhne. Za njo je samo te^^ in tiste divje nemške besede se oglašajo iz noči ko zavijanje volkov. Pozna ukaz: Zadnji po vezo! Okley trenutek, dva. Kam ravno zdaj? Kaj bo res morala na^^l na cesto in v vodo? Namesto da bi bežala, mora nasproti tistemu »Eins, zwei, drei - Feuer frei!«. ^^^^ se in zakorači. Neka roka jo zadrži: »Pojdi dalje. bom!« M Vznemiri se. Nekaj časa stoji kot ukopana. Oddahni sije, da ji ni treba na cesto. Pa vendar... tudi on je sa^ človek, kako zmore, razmišlja sama pri sebi. Ni jedel- spal in kolikokrat je samo to noč obšel kolono. Stalje^^ vodi, ko so drugi hiteli na varen breg, bil je pri ranj^ cih. Kako zmore vse to naš komandant? . Strmina jim je zastavila pot. Po gozdni steZi mogoče, tam je zaseda, sporoča izvidnica. V strmino J vodi skojevec Danilo. Tod ni mogoče hoditi, jejo po vseh štirih: od debla h grmu. od grma h ^^^^(e z rokami in nogami kolona premaguje zadnjo zaprek noči. Ped za pedjo. jjEPTEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 23 ?A. STRAN - NOVI TEDNIK 8. september Biagovnica za vse in vsakogar Odločitev Merxoye trgovske delovne or- ganizacije Jelša iz Šmarja o gradnji velike in najsodobneje opremljene blagovne hiše v središču turistične Rogaške Slatine, je bila pomembno dejanje za nadaljnji raz- voj tega kraja. Blagovnico so pričeli gradi- ti letos januarja, odprli pa jo bodo koncem septembra. Gre za objekt, ki je sestavni del trgovsko-poslovnega centra, kamor so- dijo še banka, pošta, pekarna oziroma slaš- čičarna, prodajalna celjske Tkanine ter nova avtobusna postaja. Merx-Jelša se je za to obsežno naložbo, vredno preko 4 milijarde dinarjev, odločila iz več razlogov: zaradi razdrobljenosti tr- govske ponudbe v občini in pričakovanega nadaljnjega urbanega in gospodarskega raz- voja Rogaške Slatine, v katerem ima turi- stični razvoj še posebno mesto. Z blagovni- co naj bi torej izboljšali trgovsko ponudbo v tem delu občine, predvsem pa naj bi bila ta ponudba na visoki kakovostni ravni. Z izgradnjo Poslovno trgovskega centra naj bi se ponudba in popraševanje uskladi- la, saj bo na enem mestu slfoncentrirana ponudba večih strok oziroma uslug. Za tr- govsko stroko bo, kot zagotavljajo v Jelši, pestra izbira izdelkov najrazličnejših bla- govnih skupin, ponudba pa bo prilagojena tudi turističnim potrebam z veUko izbiro ekskluzivnih izdelkov, kot so: izdelki H če obrti, usnja z galanterijo, bizuteriig metike, športno-rekreativni izdelki, « oziroma kristal kot svojskost tega kp drugo. ^^ Nova Merx-Jelšina blagovnica bo i skupno 2.250 kvadratnih metrov p^*" v treh etažah. Tako bo v tem objektu s''' postrežna prodajalna z bifejem in pon?, toplih in hladnih napitkov ter prodaj s ponudbo blaga neživilskih trgo\^ strok. Gre za tehnični oddelek z elektrr! ničnimi in elektronskimi aparati, radijsk in TV sprejemniki, stroji, keramiko klom, porcelanom, kemičnimi izdelki t vami, izdelki iz kovine, gume in podob Posebni oddelek bo namenjen prodaji tv" štva, na tekstilnem oddelku pa bo n^ ponudba tekstila, konfekcije in izdelko, krzna z galanterijo, obutev, kozmetika žuterija, izdelki domače in umetne ob, igrače in drugo. Delavci Merxove TDO Jelša iz šn^ ja čestitajo delovnim ljudem in o6q nom ob 9. septembru, prazniku oij ne Šmarje pri Jelšah Takšna je maketa trgovsko-poslovnega centra z avtobusno postajo v Rogaški Slatm Paradni konji pešajo, država pa (skoral) nič Sieklarna Boris Kidrič napoveduje blizu 20 milijonov dolarjev izvoza steklarna Boris Kidrič iz Rogaške Slatine je ime. Ime, jamstvo za najvišjo kakovost izdelkov ne le na jugoslovanskem tržišču, ampak tudi tam, kjer je konkurenca največja in kjer so pravila igre precej drugačna od domačih. Iz- delki z oznako »R« so osvojili ameriške trgovce in kupce, po njih vse bolj sega zahodni del Evrope. Steklarna Boris Kidrič je velika izvoznica, ki se da- nes največkrat ubada s problemom, kako pravo- časno ustreči naraščajočim naročilom iz tujine. Po- slovnost v razvitem svetu ne pozna, še manj prizna- va, zamud in še marsičesa ne iz zakladnice tovrstnih jugoslovanskih »poseb- nosti«. Medtem ko si marsikje belijo glave, kako ustreči vsem zahtevam da bi konč- no začel delovati trg, se ob tem našem splošnem eko- nomskem vodilu v rogaški steklarni lahko le nasmiha- jo. To zanje ni pravzaprav nič novega. Tržno se obna- šajo že od vsega začetka. Ko so se pred šestimi leti odločali o veliki naložbi, s katero naj bi povečali in posodobili proizvodnjo svinčenega stekla, so bili na razpotju. Danes vedo, da je bila odločitev o grad- nji nove tovarne z najso- dobnejšo tehnologijo, pra- vilna. Takrat, pred šestimi leti, so v investicijskem elaboratu zapisali, da bodo razširili zmogljivosti, pove- čali ponudbo in povečali izvoz od tedanjih 6 na 16 milijonov dolarjev letno. Očitno so se takrat nekoli- kanj »ušteli«, kajti Steklar- na Boris Kidrič je samo le- tos v prvem polletju na konvertibilni trg prodala izdelke v vrednosti 9 mili- jonov dolarjev, do konca leta pa naj bi dosegli izvoz v višini blizu 20 milijonov dolarjev. Z novo naložbo so, kar je prav tako po- membno, zaposlili preko 500 novih delavcev. Steklarna Boris Kidrič s posodabljanjem proiz- vodnje nadaljuje, tu si zao- stankov ne more in ne sme privoščiti. V Steklarni Boris Kidrič upajo, da se vse bolj bližajo časi, ko bodo imeli škarje in platno svoje usode sami v rokah. To si obetajo le v primeru, če bodo sedanje usmeritve liberalizacije na področju ekonomske poli- tike tudi dosledno izvede- ne. Upajo, da bo obljublje- na politika realnih tečajev tujih valut zares realna. V,tem primeru bi si tudi rogaški steklar lahko obe- tal boljšo plačo za svoje težko, zahtevno in kako- vostno opravljeno delo. To, zakaj (še vedno) ni tako, pa je že druga zgodba. NOVI TEDNIK - STRAN 25 iT Korsu že dihajo s lomladjo in poietjem Konfekciji Kors Rogaška Slatina dO kmalu poslali na tržišče nove mo- ! u|e za letošnjo zimo, oblačila po zad- evropski modi, ki jih odlikujejo tu- 1 fprvovrstni materiali. Gre za izdelke ! nfogramov za šport, za prosti čas ter j ^ ienske in moška oblačila visoke 5eveda niso pozabih tudi na cicibane, alarje n druge mladostnike. Tudi ti se .Ji zgledujejo po modi odraslih ljudi. Sicer pa je Korsov program izrazito ■nierjen za zahodnoevropsko tržišče, ^r 70 odstotkov njihovih izdelkov na- ;^ajo kupci iz tujine, kar je v času, ko jotnači trg precej »šepa«, zelo pomemb- Letos na primer so do polletja na rahod prodali za četrtino več izdelkov kot lani v enakem obdobju. Kors se mo- ra torej nenehno srečevati z močno kon- vertibilno konkurenco, v kateri pa, kot vemo, vzdržijo in uspevajo le kakovost- no in poslovno najboljši. In ker v Korsu vedo, da ura zamujena ne vrne se nobena, v tem času že pri- pravljajo kolekcije za pomlad in poletje 89. Spet po zapovedih mode, ki prihaja in časa, ki ga živimo. Izvažati, izvažati vedno več, je tudi na- daljnja Korsova usmeritev, zato neneh- no posodabljajo proizvodnjo za dosega- nje čim višje produktivnosti. Delavci Korsa čestitamo ob praz- niku občine Šmarje pri Jelšah. 'opoinejši z novimi programi 1» bi proizvodnjo čim i miselno in smotrno za- devali in izpopolnili, Sonce<' dobro poznana in priznana po odlični italijan- ski in dalmatinski ^ z morskimi speciali,^*'' vbch vrst. Zvečer in ^^ pa zaživi Dancing v spodnjih prostorih J vracije Sonce, kjer gosti strežejo z najboljšiini i! nimi vini. cocktajli. fj^.' pi in coblerji. ^ Gostišče • Bellovu(.„ dolga leta slovi po i^p dobri kuhinji, zato si to^ jetno izletniško točko pomni vsak obiskovalec vost Bellcvuea pa so pj: no-domači pikniki ob lah popoldne, z glasbo j! dili z žara. " Ljubitelji slaščic in sij ledov najraje zavijejo v varno Zagreb, kavarna v tolu Donat pa je znana o g boni spremljavi večera^ olino in klavirjem. Za vs^ ga nekaj - v Zdravilišč^ sploh v Rogaški Slatini. Ob občinskem prazniku se čestitkam pridrm tudi Zdravilišče Rogaška Slatina Restavracija »Sonce« vabi s svojimi toplimi žarki. Dobra izkaznica odpira vrata To naijo Ingradovl gradbinci Takrat, ko bodo gradbinci zadovoljni, se bo tudi nam nasmehnila lepša prihodnost. In ker so časi takšni, da vedno manj gradimo, v tej panogi uspevajo le najboljši, najsposobnejši, najhitrejši. Čas je denar! Med tistimi delovnimi organizacijami v grad- beništvu, ki imajo tudi v tem času polne roke dela, je Ingradova temeljna organizacija Grad- beništvo iz Rogaške Slatine. Ne le, da gradijo s polnim zamahom v domači, šmarski občini, ampak uspešno »gostujejo« tudi izven občine, izven celjskega območja in preko republiških meja. Gre za velike projekte, zahtevne in ča- sovno omejene. Eden največjih je gradnja trgovsko poslov- nega centra in nove avtobusne postaje v Roga- ški Slatini. Gradnja na 4.500 kvadratnih metrih je zahtevna tako lokacijsko, kot arhitektonsko. Z gradnjo ogromnega kompleksa sredi Roga- ške Slatine so pričeli letos februarja, proti kon- cu septembra pa naj bi ta povezani sklop ob- jektov dokončali, z okolico vred. Drug pomemben projekt je gradnja Atomske vasi v Podčetrtku, idiličnega turističnega nase- lja z enaindvajsetimi hišicami, v katerih je od 4 do 9 apartmajev. Gre za sedem različnih tipov hiš, z avtohtono arhitekturo, ki se lepo vključu- je v kozjansko okolje. Tudi Atomska vas, ki jo pričeli graditi spomladi, bo prve »stano\T ce« sprejela še letos. Letos, ob šmarskem občinskem prazniš bodo predali namenu tudi predelovalnico gre dja v Imenem Hmezadovega Kmetijske: kombinata Šmaije. Tudi tej naložbi so b gradbinci iz Rogaške Slatine kos v slabem to dni. Tudi v Metki v Kozjem so se obrnili na t« Gradbeništvo v Rogaški Slatini, ko so se lot razširitve proizvodne hale, tovarna TAM iz M ribora prav tako že lep čas zaupa obnovitve: in razširitvena dela v proizvodnji tozdu izR gaške Slatine. V bližnjem Humu na Sutli^ izvajalci gradbenih del pri razširitvi zmoglji"; sti v steklarni Straža, kjer gradijo tudi tovariših gasilski dom in vrtec v Humu na Sutli. Gra; nja, ki je prav tako pred zaključkom, pa je-' v krapinskih toplicah, kjer tozd Gradbeništ^^ iz Rogaške Slatine obnavlja staro bolnišnic Dela je torej dovolj, z dobro izkaznico pa sejit tudi prihodnosti ni treba bati. Delovnim ljudem in občanom čest> tamo ob prazniku občine Šmarje P^ Jelšah Ena večjih in zahtevnih gradenj je tudi kulturni dom v Rogaški Slatini, ki bo odprl svoja vrata. ^ jjEPTEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 27 28. STRAN - NOVI TEDNIK S^eptember,! jjEPtember 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 29 30. STRAN - NOVI TEDNIK 8. SEPTEMBER 198B jjEPTEMBER 1988 NOVI TEDNIK - STRAN 31 32. STRAN - NOVI TEDNIK ^eptemb^ Zlata harmonika prepolovljena Dan žalovanja je presta- vil flnalni del letošnje pri- reditve za zlato harmoniko Ljubečne za teden dni. Zato pa je bilo živahno minulo soboto popoldne pred hote- lom Merx v Šentjurju kjer so se harmonikarji potego- vali za uvrstitev v finale. Od 52-polfinalistov se je v zaključno prireditev uvr- stilo 25 harmonikarjev. To so: Andrej Ažman iz Krai^a, Jože Ravnak, Ravne pri Šo- štanju, Stanko Horvat, Pod- gorci, Miran Lipičnik, Bovše - Vojnik, Zoran Zorko. La- ško, Gregor Oblak, Zabu- kovje, Toni Rajk, Metlika, Daniel David, Trst, Mavrizio Markezič, Milje, Boris Ples-. ničar, Nova Gorica, Jože Auber, Trebnje, Toni Soto- šek, Koprivnica, Jože Pope- lar, Sevnica, Milan Škorjanc, Laško, Zvone Lipovšek, Voj- nik, Stanko Mikola, ŠkoQa vas, Jože Bohorč, Slivnica, Jože Škrjanc,, Ivanjkovci, Vojko Irman, Šoštanj, Vik- tor Kotnik, Šmartno pri Slo- venij Gradcu, Alojz Gove- kar, Kranj, Alojz Vrtačnik, Trbovlje, Janko Rotar, Ljub- ljana, Stanko Vrčkovnik, Šo- štanj in Edi Goršič st. Celje. Vsi imenovani se bodo v nedeljo potegovali za bro- nasta, srebrna in zlata odličja ter kipec harmonikarja, Ma- joliko in plaketo Avgusta Stanka. Pričetek finalnega dela bo ob 14. uri pred gasil- skim domom na Ljubečni, že dopoldne, ob 9. uri, se bo pri- čelo v Kulturnem domu po- svetovanje na temo Diato- nična harmonika v glasbene šole da ali ne, ob 10. uri pa bodo odprli razstavo proiz- vajalcev diatoničnih har- monik. F.P. Viki Ašič svetovni prvak Nekdanji zmagovalci Zlate harmonike se potrujejo tudi potem, ko ne tekmujejo več na Ljubečni. Marsikateri sedaj uspešno vodi svoj ansambel, Viki Ašič ml. pa je postal svetovni prvak v duetu v igranju na »frajtonerico«. Letošnje svetovno prvenstvo v igranju na diatonično har- moniko in organeto je bilo v Santa Mariji pri Anconi v Italiji. Nastopilo je 150 harmonikarjev iz Avstrije, Nemčije, Španije in Italije, Jugoslavijo pa je zastopal prav Viki Ašič. Med posamezniki je le za točko zgrešil naslov svetovnega prvaka. To pa mu je uspelo v duetu z Danielom Davidom iz Trsta. Z njim sta se srečala tik pred tekmovanjem povsem nak- ljučno in zmagala. Pri nastopu Vikija Ašiča v Italiji sta pomagala tudi Kovinotehna Celje in Edi Tovornik. Na foto- grafiji je nastop Vikija Ašiča v Italiji. p p Bimbo - da ne bo zadrege z darili če ima nova zasebna trgovinica v Zidanškovi ulici v Celju nekoliko nenavadno ime, je pa zato njena notra- njost izredno pestra in privlačna. Bimbo ponuja najra- zličnejša darila za najml^še, pa tudi starejše kupce. Njuna lastnika Simona in Gorazd Šalej sta se potrudila narediti širok izbor, da ni težko najti primernega darila za prijatelja, znanca, poslovnega partnerja ali pa zase. Najmlajši bodo našli predvsem izdelke papirne galante- rije, za vse ostale pa sta pripravila umetniške izdelke, usnje, bižuterijo in stvari, ki so prek ljubljanskega Inter- trada prispele iz Indije in Tajske. Gre torej za trgovino, ki v Celju nima prave konkurence in ki bo tudi s cenami dostopna za vsak žep, vsaj tako zatrjujeta lastnika. Obisk v prvih dneh po otvoritvi kaže, da je zanimanje precejš- nje, nad čemer sta tudi sama presenečena, to pa je še en dokaz, da lahko prav zasebniki zapolnijo vrzeli v celjski trgovinski ponudbi. TC, Foto: EDI MASNEC Postala sem obveščevalka Četrte operativne cone. K nam je prišel Petar Braje- vič, dogovarjala sva se za na- daljnje delo, mati pa so mi- slili, da bom morala v gozd. Jokali so, mene pa v gozd nihče ni silil, četudi bi z ve- seljem šla. Tukaj si korist- nejša, je dejal strumni Črno- gorec - spomnila sem se na Staneta! Vitez! Naj se te spomnim! Skrbel si za tehniko, sku- p^ s teboj smo pripravljali material za Pavčkove bolni- ce na Pohoiju. To smo delale mladinke, pri nas in pri Vo- dovniku. Bila sem - PARABE- L A , za zidanškovce, proti moji volji, kaj vem, zakaj, ni mi bilo všeč. Nekdo si je iz- mislil to ime in - ostalo je. Zaradi temperamenta, so se hahljali, na pol za šalo, na pol zares. Za terence - MAR- TA. In tako nekateri, kar ve- liko jih je bilo, sploh niso ve- deli, kdo je to, kdo se kriva za tem imenom, kdo je Marta in kdo Parabela Mnogi še dandanašnji ne vedo. Bila sem Parabela in spre- jeli so me v SKOJ. Skojevka Marta - Parabela je dočakala svobodo in odšla v službo na krajevni urad v Mislinjo. A kaj se če, ljube- zen prekriža pota kot vojna. Poročila sem se in hajd na Ravne na Koroškem, kjer sem delala v raznih odborih, v Slovenj Gradcu pri borcih, bila sem tajnica pododbora Zidanškove brigade. VeUko se videvam z nek- danjimi partizani, s prijatelji (kako zna človek ceniti to prijateljstvo, kar nekako no- stalgično postaja vse skupaj v tem nečustvenem svetu), soborci, obveščevalci, akti- visti. Pri Parabeli se dobimo, poreko in vsak ve, kje je to. Bila sem operirana. Deset jih je prišlo, fantov, naših fantov. To mi pomeni naj- več, da smo ostali takšni, ka- kršne nas je naredil boj. Premišljujem: joj, danes kar naprej kritiziramo, često- krat upravičeno, a vendarle vse to težko prenašam. Pre- več smo pretrpeli. Mozgam: kukavičja jajca, prekleto... Ni jih malo, če to kdo misli. In vsi skupaj smo mevže, da to dovolimo. V na- še vrste so se vrinili in - bili smo tiho, krmežljavo in za- plotniško tiho. S poštenostjo se dandanašnji mešetari, z zaupanjem baranta, z zgo- dovino prekupčuje, zahrbt- nost rojeva posmeh. Ne gre nam dobro in - borcev je vse več in več... Vračam se nazaj, to je uso- da nas vseh, ki smo si v goz- du poiskali - morah smo - svoj drugi dom: veliko so hodili k meni, da bi pričala zanje. Tudi kukavičja jajca so trkala na vrata. Tako smo se preminjah. Vest mi ni da- la, da bi rekla besedo zanje, ki jih največkrat niti poznala nisem. Za marsikaj smo bor- ci sami krivi. Vsako zlo je treba iztrgati s koreninami ob pravem času in na pra- vem mestu. Mi smo to poza- bili pa tudi zamudih smo. Kako nas tepe to prekleto za- mudništvo, ta cincavost... Zavili smo se, lepo lagod- no, v razkošje, ki si ga nismo zaslužili s poštenim delom in pozabili, da računi nikoh ne kasnijo. Vse ob svojem času. Sivi prameni las vihrajo nad očali, v katere ljubeče zre vnučka Urška. Zadaj, za sivino, črnina bogatih las, ki se umika. Prihajajo znanke, besedujejo, stari obrazi vasu- jejo v vroči izbi, zunaj se po- slavljajo poslednje rože lepo urejenega vrtička, daleč za hišo razvlečeno bedi Poh« s Pavčkovimi bolnica? s tehniko Sovo, med smres mi blodijo duhovi veli« dni. Dobimo se pri Parabe pri Marti, saj veste. Deset jih je prišlo, ko bila v bolnišnici. Ko bi vsi bili takšni, k smo znali biti takrat. Rahelina domačija. Bodice Eden od vzroko. nerazvitost občil močno razvito ^ pravičeno bogateS Rešilne bilke ^©J ne bomo našli oftl ministrativni reki^ Še malo, pasebod. opremo nekaterih 1 djetij začeli zaniJ - arheologi. Kot kaže smo tudi sojenju gospodarsi kriminalcem upor^ I i »zlato« pr^^ - »pridite jutri«. Ali lahko tudi eksp zijo cen in utaplja v dolgovih šteji - med nesreče delu? Boks in politika 1| ta nekaj skupm - težnjo knokavtit nasprotnika. Nekateri si »borbo, golo življenje« očiti zamišljajo - kot slai nje pred kamero. Nizkih udarcev sen laže poslužuješ - visokem položaju. Gospodarstvo je j[| stara hiša - zania nas samo obnova I sade. Ne iščemo več, v kat rem grmu tiči zaje - grm in zajca nam, že pobrala inflacija. Naše gospodarjenje kot stopanje na dn jezera - čeprav si n dnu, se še vedno p grezaš. Tresla se je gora - it dile so se političt klevete. Največ »strogo zauj nih stvari« je gotos - v papirnati vojni. MARJAN BRADA