&e£tLtcim(9i a&em zcl 1. mCLfc — ptaznik deta GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA 480081 LETO 1976 ST. 1 • START SLOVENSKE LESNE INDUSTRIJE V LETU 1976 Okoliščine so izrazito težke Ugotovitve zbora delegatov Združenja TOZD lesne industrije — Ocena stanja v lesni branži za letos je podobna lanskoletnim dogajanjem — Na domačem trgu bodo za pohištveno dejavnost pogoji za spoznanje boljši kot leta 1975, za stavbno mizarsko dejavnost pa verjetno še bolj neugodni kot lani V Ljubljani je bil zbor delegatov združenja TOZD lesne industrije Slovenije. Kot pooblaščeni delegat vseh TOZD DO HOJA sem se tega zbora udeležil in bom v naslednjem kratkem sestavku podal glavne ugotovitve in zaključke sestanka. Po otvoritvi, določitvi delovnega predsedstva in ugotovitvi sklepčnosti zbora je bil podan referat o tekoči problematiki lesne industrije in o delu izvršnega odbora združenja TOZD lesne industrije, ki realno ocenjuje gospodarski položaj v letu 1975 s poudarkom na široki družbeni akciji ob polletju 1975, ki naj bi močno vplivala na stabilizacijsko obnašanje gospodarstva z: zmernejšim trendom zaposlovanja, zvišanjem produktivnosti, dinamičnejšo rastjo proizvodnje, zadrževanjem porasta cen, povečanjem izvoza, zmanjšanjem uvoza. Istočasno s to akcijo pa je zvezna administracija z nekaterimi ukrepi poskušala omejiti prekomerno porabo: uvedba depozitov pri investicijah, neugodnejši pogoji potrošniškega kreditiranja, družbena kontrola cen izdelkov, ostrejši ukrepi za omejitev uvoza. Za lesno industrijo na splošno velja, da se je takoj prilagodila načelom stabilizacije in istočasno poskušala vplivati na realno in ekonomsko bolj utemeljeno administrativno ukrepanje tdm, kjer so bile restriktivne mere preostre in zato nesprejemljive, izvršni odbor združenja TOZD pa je že koncem leta 1974 in skozi celo leto 1975 merodajnim organom posredoval težave naše branže, s posebnim poudarkom na izvoznih težavah. Izvozni pogoji so se tekom leta 1975 malenkostno zboljšali, vendar ne dajejo garancije za pomembnejše povečanje izvoza, na domačem trgu pa je za prodajo pohištva pomenilo precejšnjo olajšavo znižanje prometnega davka in ugodnejši pogoji potrošniškega kreditiranja v drugi polovici 1. 1975. Glavni problemi, s katerimi se srečuje slovenska lesna industrija pri prehodu v srednjeročno plansko obdobje do leta 1980, so naslednji: — neusklajenost proizvodnih kapacitet in vse večje pomanjkanje surovin, — vse večja odvisnost od uvoženih surovin in re-promaterialov, — visoki stroški proizvodnje kot posledica visokih cen repromaterialov, — prenizka produktivnost proizvodnje kot posledica neusklajene proizvodne, prodajne in izvozne politike, — slaba konkurenčna sposobnost na zunanjih tržiščih, posebno še v času svetovne gospodarske krize. Iz navedenih težav že tudi izvirajo naloge, ki se jih mora lesna industrija resno lotiti, da bi se lahko ojačala in naprej razvijala: — tesnejša povezava gozdarstva in lesne industrije v regijah ali območju, — prilagajanje svetovnim tržnim tokovom, — tesnejša povezava primarne in finalne predelave lesa, — tesnejša povezava finalne lesne proizvodnje s proizvodnjo potrebnih repromaterialov (okovja, laki, barve itd.), (NADALJEVANJE NA 2. STRANI) Ferdinand Mohorič (na sliki) je ostal zvest našemu podjetju do svoje upokojitve. Pravzaprav, še dlje, kajti tudi zdaj, ko se mu je iztekla redna zaposlitev, je še vedno, pa čeprav honorarno, žagar na tračni žagi po risu. To delo je opravljal več kot dvajset let, svoje izkušnje pa bo zdaj prav gotovo uspešno posredoval tistim, ki ga bodo nasledili na tem odgovornem delovnem mestu. (Razgovor s Ferdinandom Mohoričem objavljamo na 4. strani) n ^ (NADALJEVANJE S 1. STRANI) OKOLIŠČINE SO TEŽKE — povečati produktivnost in ekonomičnost proizvodnje z naložbami v racionalizacijo proizvodnje, — enotnejši in organiziran nastop na zunanjih tržiščih ter tesnejša povezava med proizvodnjo in trgovino, — združen in organiziran nastop slovenske pohištvene industrije ter skupna vlaganja v širjenje prodajnih kapacitet na jugoslovanskem trgu. Poseben poudarek je bil dan vprašanju povečanja izvoza, ki lahko in mora v .veliki meri pozitivno vplivati na boljše izkoriščanje prbizvadnih kapacitet, dinamiko in racionalno rast proizvodnje. • Ocena stanja v lesni branži za leto 1976 je podobna, • kot so bila dogajanja v letu 1975. Na domačem trgu • bodo za pohištveno dejavnost pogoji za spoznanje • boljši kot v letu 1975, za stavbno mizarsko dejav- • nost pa verjetno še bolj neugodni kot v preteklem • letu. Pri izvozu izdelkov lesne branže v letu 1976 ni • pričakovati večje pomoči družbe, po drugi strani pa • bo uvoz repromaterialov doživel še večje omejitve. • Kompleksno gledano so torej pogoji za poslovanje • lesne industrije neugodni. Med ukrepi, ki naj bi olaj- • šali prodajo pohištva, je znižanje temeljnega pro- • metnega davka, v obdelavi je še predlog za znižanje • republiškega prometnega davka. Istočasno je v ob- • delavi tudi predlog za znižanje temeljnega in repub- • liškega prometnega davka za izdelke stavbnega mi- • zarstva ter predlog o uveljavitvi potrošniškega kre- • ditiranja za te izdelke. Posebno poglavje je obravnavalo izobraževanje delavcev za lesno industrijo v regionalnih centrih Maribor, Škofja Loka, Ljubljana in Nova Gorica. Svet za šolstvo je sodeloval pri posodabljanju in usklajevanju učnih programov, sedaj pa deluje kot iniciativni odbor za ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti za lesarstvo. Na področju znanstvene raziskovalne dejavnosti so podani osnovni temelji te dejavnosti z ustanovitvijo lesarskega oddelka v okviru Biotehniške fakultete. Za odnose med gozdnimi gospodarstvi in lesno industrijo velja ugotovitev, da v regijah dosedanji čisti komercialni odnosi postopoma prehajajo v dohodkovne, v pogledu cen hlodovine, pa velja načelo dogovora in sporazumevanja. Vzporedno s tem je bil nakazan tudi problem izvoza bukove hlodovine, ki naj bi se močno zmanjšal oz. izvozil kot žagan les, predelan na žagah slovenske lesne industrije. Poslovno združenje ima nalogo ugotoviti izkoristek bukove hlodovine, ki se je sedaj izvažala in podati rezultate analize, ki mora pokazati, zakaj naše žage kljub nepopolni zasedenosti kapacitet niso pripravljene razrezati bukovo hlodovino slabše kvalitete in jo kot žagan les izvoziti. Po pooblastilu zbora delegatov TOZD lesne industrije je izvršni odbor na podlagi novega zakona o investicijah dolžan dati mnenja k posameznim investicijskim zahtevkom, katerih je bilo v letu 1975 le 12 v lesni industriji. Ker je šlo v vseh primerih za manjša vlaganja v rekonstrukcije obstoječe proizvodnje, zamenjavo strojev in naprav in gradnjo dopolnilnih skladišč, je odbor na vse zahtevke dal pozitivno mnenje. Po diskusiji na poročilo o tekoči problematiki lesne industrije so bili sprejeti še nekateri sklepi: — predlaga se ustreznim forumom, da se za uvoženo strojno opremo za lesno branžo uvedejo olajšave pri sicer obveznem 50% pologu za dobo dveh let (kolikor ho novi zakon sprejet), — da se višek retencijskih sredstev, ki jih delovne organizacije ustvarijo z izvozom svojih izdelkov, lahko uporabi za uvoz repromaterialov, kar do sedaj ni bilo mogoče, — da se preko posebnih komisij čimpreje uvedejo realni standardi za izdelke pohištvene in stavbenomi-zarske dejavnosti. V letu 1975 je Poslovno združenje Les na podlagi podatkov o razvojnih programih TOZD lesne industrije zbralo vse informacije, posebna komisija pa je pregledala kompleksno razvojne programe za obdobje 1976— 1980. Razvojni programi kažejo v nekaterih dejavnostih prevelike ambicije in je komisija pristopila k postopku usklajevanja. Skupni plan proizvodnje lesne industrije Slovenije za leto 1980 predvideva za 46,95 % večjo proizvodnjo kot v letu 1975, letna stopnja rasti proizvodnje bo 8 %. Mnenje komisije glede stopnje zaposlovanja, ki po osnovnih podatkih kaže na 3,2% večanje letno, je bilo, da je ta stopnja previsoka in bi smela biti največ 2 % letno. V strukturi zaposlenih naj bi se po izgradnji potrebnih šolskih kapacitet zmanjševalo število nekvalificiranih delavcev in povečalo število kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev ter delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo. V srednjeročnem obdobju naj bi se obnovilo in izpopolnilo sistematično znanstveno raziskovalno delo v lesarstvu, ugotovitve in dosežke pa hitreje prenašalo v operativo. V nadaljevanju dnevnega reda so bile obravnavane še naslednje točke: — konstituiranje »Prolesa« v samostojno delovno organizacijo, • NOVI SISTEM ZAVAROVANJA PLAČIL MED UPORABNIKI DRUŽBENIH SREDSTEV Stop za plačilno nesposobne kupce Zakon predvideva za zavarovanje plačil štiri plačilne inštrumente, in sicer: ček, menico z avalom, nepreklicni dokumentarni akreditiv in garancijo — Izredno ostre sankcije za neizpolnjevanje — Finančno operativna in nabavna služba pred izredno pomembno nalogo Zadnja številka zveznega Uradnega lista iz lanskega leta je prinesla izredno pomembne novosti in to Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev in Zakon o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ter spremembe in dopolnitve Zakona o knjigovodstvu. S temi novimi predpisi se je uvedel namesto sedanjega sistema obračuna po fakturirani realizaciji obračun po plačani realizaciji ter z zakonom zagotovil red pri poravnanju obveznosti med uporabniki družbenih sredstev. V obračunskem sistemu po fakturirani realizaciji je obtajala možnost, da se del dohodka troši vnaprej, čeprav ni zanesljivo, če bo ta dohodek po periodičnem obračunu oziroma po zaključnem računu sploh ustvarjen. Znano je tudi, da vrsta organizacij združenega dela že leta posluje z izgubo, pa ne samo organizacije, tudi cele gospodarske panoge. Čeprav je bilo to vsem znano, so te organizacije normalno kupovale repromateria-le, izplačevale polne osebne dohodke, pokrivale vso potrebno skupno porabo in vlagale celo v investicijsko porabo. To je ekonomsko neopravičljivo in je bilo mogoče le v sistemu, ki je dopuščal porabo dohodka vnaprej, pa ne samo to, prišlo je celo do trošenja substance, to je do zmanjševanja družbenih sredstev v nekaterih organizacijah združenega dela, čeprav je ena osnovnih obvez delovnih ljudi v temeljnih organizacijah, da ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo ter jih nenehno obnavljajo, povečujejo in zboljšujejo. Novi sistem zavarovanja plačil je stopil v veljavo s 1. aprilom, vendar je zahteval že določene predpriprave. Izvedena je bila multilateralna kompenzacija vseh obvez, ki so dospele v plačilo do 25. januarja 1.1. Ugotovili smo lahko le to, da multilateralna kompenzacija ni uspela, saj nismo dobili iz kompenzacije plačanih niti 10 % naših terjatev. Naslednja obveza uporabnikov družbenih sredstev je bila, da nepokrite obveze in terjatve iz multilateralne kompenzacije plačajo ali pokrijejo z menicami, ki lahko zapadejo v plačilo najkasneje do 30. septembra tega leta. Dolžniki in upniki hi se morali dogovoriti o rokih zapadlosti plačil ter pripraviti plan priliva sredstev in plan plačil. To delo pa je bilo onemogočeno že s tem, da banka do zadnjih dni pred rokom izstavitve menic niso obvestile svojih komitentov, do kakšne višine so pripravljene avalirati menice, niti SDK ni pravočasno dala v obtok novih obrazcev menic. Tako je v zadnjih dneh pred 31. marcem bilo potrebno opraviti vse delo, ki bi ga lahko mnogo bolje opravili, če bi imeli na razpolago dovolj časa. Povedati moramo, da so naše službe kljub vsem problemom opravile vse delo v roku ter smo vsem našim upnikom izstavili menice, čeprav ugotavljamo, da naši dolžniki niso bili tako ažurni. Kakšen je torej novi sistem zavarovanja plačil? Vsak uporabnik družbenih sredstev se mora ob sklenitvi pogodbe ali ob naročilu dobavitelju zavezati, na kakšen način bo zavaroval plačilo. Zakon predvideva za zavarovanje plačil štiri plačilne inštru- mente, in sicer: ček, menico z avalom, nepreklicni dokumentarni akreditiv in garancijo. Vsak kupec je dolžan v 10 dneh oziroma po noveli zakona v 15 dneh po nastanku dolžni-ško-upniškega razmerja prevzeto blago ali opravljeno storitev plačati ali izstaviti enega od naštetih plačilnih inštrumentov. Za razumevanje bomo v kratkem obrazložili te inštrumente: — ček je plačilni inštrument, katerega remitent — to je tisti, za katerega je bil ček izdan — vnovči takoj, najkasneje pa v 8 dneh od izstavitve čeka, če je sedež izdajatelja čeka v istem kraju kot sedež remitenta ali v 15 dneh, če sta sedeža remitenta in izdajatelja različna; — menica je plačilni inštrument, katerega po zakonu izdajamo za plačila z zapadlostjo do 90 dni od nastanka dolžniško upniškega razmerja. Z menico točno določimo že ob njeni izdaji, kdaj bomo svojo obveznost do upnika izpolnili. Da je menica veljaven inštrument plačila, mora biti ava-lirana od banke ali drugega uporabnika družbenih sredstev. Aval pomeni garancijo, da bo dolg, ki izhaja iz menice, plačal garant, če ga ne bo mogel plačati sam dolžnik; — nepreklicni dokumentarni akreditiv pomeni, da dolžnik deponira na SDK posebna sredstva v višini dogovorjeni z upnikom (dobaviteljem), katera upnik lahko takoj koristi, ko predloži dokumentacijo, ki je dogovorjena; —• garancija pomeni izjavo, ki jo daje garant, da bo plačal obveznosti dolžnika, če dolžnik ne bi izpolnil svoje obveze v dogovorjenem roku. V primerih investicij je z zakonom določeno, da je lahko garant le banka. Kot smo že omenili so z zakonom določeni kratki roki za plačevanje ali zavarovanje plačil. Prav tako je z rokom obvezan dobavitelj, da v roku 5 dni (po noveli 10 dni) izstavi za dobavljeno blago ali opravljeno storitev fakturo. Iz naše prakse vemo, da je dokumentacija sedaj izredno dolgo krožila iz skupnih služb na TOZD in nazaj. Ker pa so sankcije za neizpolnjevanje izredno ostre (zaporne kazni nad 3 mesece, visoke denarne kazni za organizacijo združenega dela in odgovorne osebe) smo z začasnim navodilom predpisali način obnašanja in način kroženja dokumentacije, da ne bi prihajalo do nepotrebnih problemov. Način financiranja bomo morali rešiti še s posebnim pravilnikom, kajti prav pred finančno operativno službo in nabavno službo se postavlja izredno pomembne naloge. Nabava bo lahko nabavljala le v okviru razpoložljivih sredstev. Zavedati se moramo, da homo lahko zaradi še vedno premajhnega obsega trajnih obratnih sredstev prišli tudi v težave tako, da ne bomo mogli pravočasno nabaviti potrebnih repromaterialov, ali po drugi strani, da bo prišlo do težav z izplačilom osebnih dohodkov. Vendar pa trdno upamo, da bo novi plačilni sistem le prinesel red v poslovanje in nam tudi garantiral, da bomo tisto, kar bomo prodali, dobili tudi plačano, kar pa doslej ni vedno bilo tako. R.I. (NADALJEVANJE NA 3. STRANI) Odhodi opozarjajo na nepravilnosti Kadrovska politika podjetja lahko da uspešne in hvalevredne rezultate, lahko pa do kraja zaostri odnose med ljudmi v sektorju in med sektorji, v TOZD in med TOZD. Ravno to sedaj v veliki meri opažamo na Hoji v DSSS in verjetno še kje. V letošnjem letu sta iz komercialnega sektorja odšla že dva ključna delavca, na odhod pa se pripravljata še dva, mogoče celo trije. Razlogi za odhod so skoraj pri vseh enaki, in sicer nizki OD in netovariški odnosi med delavci DSSS. Razlika med osebnimi dohodki zaradi katerih odhajajo je poprečno 1.000 din (seveda je ta številka zelo relativna), poleg tega pa jim lahko v nekaterih drugih OZD postrežejo s prilagojenimi in točno določenimi pravilniki o pravicah in dolžnostih, pa tudi o nagrajevanju delavcev, kar pa za našo delovno organizacijo ne moremo trditi. Prvo in osnovno je, da bi moral vsak delavec točno vedeti, zakaj se mu določi neka urna postavka in ne drugačna in kaj vse je zajeto v delokrogu za katerega je plačan. Menimo, da osebne simpatije oziroma antipatije pri tem ne bi smele odigrati svojih vlog, na žalost pa se to dogaja. • Popolnoma prav imajo člani kolektiva, ki trdi- • jo, da nam noben zavod (Zavod za organizacijo • poslovanja nam dela analitično oceno delovnih • mest) ne bo mogel »organizirati« OD, ampak jih • moramo ustvariti sami in jih v okviru danih • možnosti deliti med delovna mesta. Stara praksa pa je, da se pri nas pozablja na delovna mesta, ampak se vedno pogovarjamo samo o osebah na delovni mestih in tako prihaja do smešnic na sestankih delovnih skupin ko npr. vodilni delavec v enem primeru obravnava delovno mesto, v drugem primeru pa na istem sestanku obravnava osebo in ga delovno mesto in uma osnova iz le-tega ne zanimata. Žalostno je, da se to ne dogaja v pripravnicah za šolo, ampak v odgovorni in resni šoli samoupravljanja. V takšnem položaju kot je trenutno naša delovna organizacija si sploh ne smemo privoščiti odhajanja ljudi, ker na njihova nezasedena delovna mesta redkokdaj dobimo zaželjen in ustrezen profil. • Z določenimi stimulacijami, ki so dane v roke • direktorjem sektorjev (sem spada OSEBNA • OCENA, ki jo po pravilniku predlaga DIREK- • TOR SEKTORJA in sprejme Odbor za medse- • bojna razmerja in nikdar ne ZBOR DELOVNE • SKUPINE — kar se je pri nas dogajalo in so • bili tako nekateri zaradi nepoznavanja pravil- • nika PRIZADETI IN DESTIMULIRANI), bi lah- • ko delno omejili velike razlike, mogoče pa bi • kdaj lahko preprečili kakšen nezaželen odhod. • Tu torej možnost je! Lahko pa trdimo, da bi s primernejšim nagrajevanjem in z bolj humanimi odnosi lahko dosegli marsikaj. Marsikdo bo presenečen, kako lahko lepa, odkrita in poštena beseda lepo mesto najde. • Dajte nam priložnost, da se prepričamo. UREDNIŠTVO (NADALJEVANJE Z 2. STRANI) OKOLIŠČINE SO TEŽKE — potrditev sprejema novih članov v poslovno združenje »Les«; »Lesograd« Kozina, »Iztok« Miren, Gorenje TOZD Pohištvo — Velenje, Gradles Mizarstvo — Maribor, — poročilo o realizaciji finančnega načrta PZ »Les« v letu 1975 s popravki po odločbi in navodilih SDK, — imenovanje delegatov v svete visokošolskih temeljnih in delovnih organizacij (za delegata združenja TOZD lesne industrije Slovenije v Svetu višje šole za socialno delo v Ljubljani je bila potrjena članica naše delovne organizacije Majda Kuclar). • Ugotovitve na zboru delegatov TOZD lesne industrije • kažejo, da je pričakovati velike težave tako na do- • mačem, kot na tujih tržiščih. Pomembnejše pomoči • nam širša družbena skupnost ne more dati, zato je • tem važnejše, da si v neugodni situaciji v naši delov- • ni organizaciji pomagamo safmi z iskanjem in izko- • riščanjem notranjih rezerv, ki jih vsebujejo naši sta- • bilizacijski programi, delo na področju stabilizacije • pa močno intenziviramo. Le z hitrim in učinkovitim • izpolnjevanjem zastavljenih nalog bomo dosegli take • poslovne rezultate, ki nam bodo v letu 1976 in v na- • slednjih letih zagotavljali dinamičen in stalni razvoj • naše delovne organizacije in omogočili tudi vlaganja • v dvig družbenega standarda, ki pomembno vpliva • na počutje vsakega člana našega kolektiva. GENERALNI DIREKTOR: DIPL. ING. STANE BRANDSTATTER • UTIRANJE POTI NA TUJA TRŽIŠČA HOJA na mednarodnih sejmih Letos smo že razstavljali na dveh sejmih v Milanu in na sejmu v Kolnu — Nekaj novih tipov obešalnikov, ki so dokaj dragi, vendar zelo lepi in funkcionalni V mesecih januarju in februarju je Hoja predstavila svoje izdelke na treh mednarodnih sejmih. V januarju smo na mednarodnem sejmu igrač v Milanu predstavili otroški program obešalnikov, v februarju pa smo razstavljali na spomladanskem sejmu MACEF 1976 v Milanu in na Mednarodnem sejmu hišne opreme in potrebščin v Kolnu. * * * Na sejmih v Milanu nismo razstavljali samostojno, ampak v okviru razstavnega prostora firme Evoluzione, ki je naš predstavnik za Italijo. O kakšnem posebnem uspehu ne moremo govoriti, je pa za začetek naročilo, ki smo ga dobili, zadovoljivo. Menimo, da bomo, seveda pod pogojem, če se bo italijanski trg ustalil, s predstavnikom uspešno delali. 2e to je uspeh, da smo končno med velikim številom raznih trgovcev in proizvajalcev našli predstavnika, ki se spozna na artikel in ki zelo dobro pozna trg ter ključne osebe nakupovalnih služb. Februarski sejem v Kolnu je že naš stari znanec. Tokrat smo poleg obešalnikov rastavili še sestavljivo pohištvo HOPO, ki je požel precej zanimanja med obiskovalci. Celoten uspeh sejma je bil nekje na ravni lanskega leta in tudi mi smo bili približno enako uspešni kot v letu^ 1975. Število obiskovalcev se je kvantitetno in kvalitetno zmanjšalo in pozna se, da je gospodarska kriza še zelo prisotna v svetu, pa tudi konkurenca je vsako leto močnejša. Letos smo predstavili nekaj novih tipov obešalnikov, ekskluzivne modele, ki so dokaj dragi, vendar zelo lepi za oko in tudi funkcionalni. Novi modeli so nastali po lastnem di-sagnu, katerega inicia-torji so bili: Saša Lazar, dipl. ing. arhitekt, oblikovalka Nadja Vodopivec in vodstvo TOZD Galanterije Podpeč. Uspeh našega izvoza bo zelo odvisen od tržnega položaja. Vse dežele izvoznice si prizadevajo za večji izvoz in omejujejo uvoz blaga. Tako je ta politika neugodna za nas, če se postavimo v vlogo izvoznika. Kljub vsemu pa smo lahko veseli nad uspehom izvoza v 1. tromesečju, ker se je v primerjavi z istim obdobjem v lanskem letu povečal v Galanteriji Podpeč za 28 %. Vodja izvozno uvoznega oddelka MARJANA KAMPJUT Pogled na naš razstavni prostor na sejmu v Milanu Različni tipi obešalnikov (1030 in 1040) s katerimi smo se letos že predstavili tujim kupcem in obiskovalcem mednarodnih sejmov • FERDINAND MOHORIČ ODŠEL V POKOJ Dolgoletna zvestoba Dvajset let žagar na tračni žagi po risu — Še vedno so pomanjkljivosti v organizaciji dela — Sindikat ima še vedno velike naloge za izboljšanje delavčevega standarda V mesecu februarju je odšel v pokoj naš dolgoletni član kolektiva Ferdinand Mohorič. V podjetju je bil izpred vojnih let, preživel drugo svetovno vojno kot vojni ujetnik v Nemčiji in se pozneje zaposlil v današnjem podjetju. Takoj po vojni je bilo potrebno še marsikaj zgraditi in obnavljati. Ferdinand Mohorič se je aktivno vključil v to delo, ravno tako pa je s svojo aktivnostjo marsikaj prispeval k sindikalnemu gibanju. Pozneje je deloval v samoupravnih organih in od uvedbe knjižnice pri DPD Svoboda v letu 1952 vodil le to vse do leta 1974. V samoupravnih organih je deloval vse do zadnjega trenutka, saj je odšel v pokoj z mandatom člana DS TOZD. Pri svojem delu, ki ga je opravljal kot žagar na tračni žagi po risu, pa je bil in je še, ker se je zaposlil honorarno, eden izmed najkvalitetnejših žagarjev. To delo, namreč žaganje po risu, je zelo zahtevno delo in natančno ter ga je neprekinjeno opravljal preko 20 let. Razgovor z njim je potekal takole. Vprašanje: Kakšno razliko opažate med delom nekoč in danes? Odgovor: Nekoč je bilo potrebno v tovarni večino dela opraviti z rokami. Sicer je tudi še danes precej fizičnega dela, vendar je v zadnjem času prišlo do velikih sprememb zaradi novih naprav in boljše organizacije dela. Menim pa, da so še pomanjkljivosti v organizaciji dela. Če pa primerjam skrb za človeka nekoč in danes, je ta neprimerno večja. Vendar v nekaterih primerih, če nisi dovolj vztrajen in odločen s svojimi stališči, še vedno ne prideš do veljave in tvoja misel ne najde vedno pravega mesta. Vprašanje: Kaj menite o solidarnosti v TOZD ali podjetju kot celoti? Odgovor: Glede na težak položaj v katerem se znajde zdaj eden, drugič drugi in pravilno tolmačenje na sejah samoupravnih organov, smo vedno in verjetno boste tudi poslej, pomagali tistemu, ki je v zagati. Vendar na TOZD, če gledam z enakega stališča, včasih pozabljamo, da je vsakdo izmed nas potreben pomoči pri delu ali kakšnem drugem opravilu. Vprašanje: Kot dolgoleten član in sindikalni delavec lahko daste oceno dela dosedanjih organov samoupravljanja. Odgovor: V začetku našega samoupravljanja ni nihče upal javno pokazati na napake naših vodilnih, kar je danes z ustavo in delavskim samoupravljanjem nujno in edino pravilno. Menim, da so gradiva in tolmačenja na sejah kvalitetno pripravljena. Sindikat ima kot naj večja delavska organizacija še vedno velike naloge za izboljšanje delavčevega standarda in skrbi zanj. JOŽE ŠKRBEC Že prihodnje leto prvih šest hišic Predsedstvo sindikata »Hoja« se je zavzelo za predlog, da naj bi sprejeli sklep, s katerim naj bi se dosedanji iniciativni odbor preimenoval v gradbeni odbor za izgradnjo počitniških hišic v Pelegrinu in dobil vsa pooblastila razpolaganja s planiranimi sredstvi Predsedstvo sindikata »HOJA« je na podlagi pooblastila DS »HOJA« na svoji seji 16. februarja letos imenovalo iniciativni odbor v sestavi: Kurent Ivan, TOZD Tesarstvo, Bedenk Janez, TOZD Stavbno mizarstvo, Menard Jože, TOZD Galanterija Podpeč, Smuk Rudolf, TOZD Pohištvo Polhov Gradec, Sile Jože, DSSS, Knol Jože, dipl. inž., DSSS in Logar Marija, DSSS Na svoji prvi seji je iniciativni odbor izvolil Ivana Kurenta za predsednika in Marijo Logar za namestnika. Iniciativni odbor je imel doslej razgovor s predsednikom Počitniškega društva Pelegrin — tovarišem Severjem, ki ni sicer imel zahtevkov počitniškega društva niti v približnih številkah, vendar sta obe strani ugotovili, da bosta našli skupen jezik. Počitniško društvo je namreč doslej imelo stroške z ureditvijo naselja (kanalizacija, ceste, obala in njih tekoče vzdrževanje) in pripadajoči del na novo zgrajene hišice bi morali plačati. Odločnejši so bili informativni pogovori s predstavniki občine Buje, Elektro-Istra in Istarski vodovod. Pri tem se je ugotovilo, da so potrebna za vložitev zahtevka za gradbeno dovoljenje naslednja soglasja: — soglasje sanitarne inšpekcije (tu bo strošek znašal ca. 3.600,00 din); — soglasje Elektro Istra Buje, ki zahteva 85.000 din prispevka. Ker pa je bila Hoja investitor gradnje trafopostaje, ki je bila v skladu s predpisi pre-nešena v njihovo upravljanje, se znesek 85.000,00 din zniža za ca. 25.000,00 din. Iz tega sledi energetski prispevek za pridobitev soglasja ca. 61.000,00 din upoštevajoč pri tem, da v tej ceni ni vračunano nikakršno delo, ki bo nastalo z gradnjo hišic. — Istarski vodovod — za soglasje ne bo potrebno plačati prispevkov. • Na gradbenem oddelku občine Buje, izpostava Umag pa smo ugotovili naslednje: Komunalni prispevek za zazidavo celotne parcele znaša ca. 375.000 din. Poleg tega je potrebno plačati še dodatni komunalni prispevek na temelje in streho v višini 50 % rednega prispevka na zazidano površino. V tefn komunalnem prispevku niso zajeti stroški vode, elektrike, kanalizacije in PTT. Zaradi tega v bistvu ne moremo zahtevati od občine, da bi del plačanega prispevka vrnila Počitniškemu društvu Pelegrin ali vložila v te naprave. Skupen komunalni prispevek bi predvidoma znašal ca. 468.000 din. Pri tem je potrebno poudariti, da zazidalni načrt zapade v 3. letu po sprejemu, to je leta 1977. Komisija je mnenja, da bi bilo potrebno plačati komunalni prispevek za celotno parcelo in iskati gradbeno dovoljenje za vseh 12 hišic, ne glede na to, da trenutno ni na razpolago toliko finančnih sredstev, da bi lahko pristopili h gradnji vseh 12 hišic. Upoštevajoč vse prispevke in takse ugotavljamo, da bodo znašali stroški skupaj približno 533.000 dinarjev. Po planiranih sredstvih in teh približnih izdatkih ugotavljamo, da bo za začetek gradnje ostalo 387 tisoč din. V tejm znesku pa ni vračunan prispevek Počitniškemu društvu, za katerega pa računamo, da ga v tekočem letu ne bomo še plačali. Iniciativni odbor predlaga naslednji plan dela: — pridobitev soglasij in gradbenega dovoljenja do začetka počitniške sezone za vseh 12 hišic, — določitev najugodnejšega izvajalca in začetek gradnje ob koncu sezone. Prvih 6 hišic bi moralo biti dano na uporabo v turistični sezoni 1977. — Za realizacijo tega načrta bodo še potrebna dodatna sredstva po ZR 1976 in drugi prispevki TOZD in delavcev. Predsedstvo sindikata »HOJA« se je zavzelo za predlog, da naj bi na zborih delavcev po TOZD in DSSS sprejeli sklep, s katerim bi se dosedanji iniciativni odbor preimenoval v gradbeni odbor za izgradnjo počitniških hišic v Pelegrinu z vsemi pooblastili razpolaganja s planiranimi finančnimi sredstvi. V tem gradbenem odboru naj bi bile zastopane vse TOZD, tudi tiste, ki doslej v iniciativnem odboru niso imele svojih predstavnikov. Tako naj bi poleg ostalih zastopali še: TOZD Žaga Rob: Sterle Franc, — TOZD Žaga Škofljica: Štancar Alojz, — TOZD Velox: Gutnik inž. Peter. • Gradbeni odbor bo o • svojem delu stalno po- • ročal predsedstvu sindi- • kata »HOJA« in delav- • skemu svetu »HOJA«, • pri tem pa seveda ne • bo zanemaril obvešča- • nja in odgovornosti na- • sproti celotnemu kolek- • tivu, od katerega priča- • kuje razumevanje in • polno podporo. M. LOGAR Skrbno pripravljeni sklepi Tudi v prihodnje nc smemo pozabiti na solidarnost v okviru podjetja Centralni delavski svet podjetja je imel v svojem mandatu 16 rednih in eno izredno sejo. Na vseh teh sejah se je obravnavala tematika, ki se tiče vseh nas, ki smo zaposleni v Hoji. Menim, da so delegati TOZD vedno in kvalitetno zastopali interese svojih enot, istočasno pa gledali tudi na koristi podjetja. Ravno tako je prišlo pri odločitvah do izraza naša solidarnost, saj se je bilo treba v tem mandatnem obdobju odločiti v pokrivanju nekaterih sredstev, katere so prispevale druge enote. Ce bi se ozrl po posameznih sejah, je bilo pri vsaki seji nekaj izredno pomembnih točk, ki so zahtevale obširno pojasnjevanje in obrazložitev, da so lahko delegati trdno prepričani v pravilnost sklepa glasovali zanj. Sprva smo mnogo obravnavali desetletni raz-vo podjetja. Vendar se je prvotno začrtana pot nekoliko spremenila glede na finančne zmogljivosti. Kasneje je prišlo do nastavitve novega generalnega direktorja dipl. ing. Brandstatter Staneta. Delavski svet je nadalje obravnaval sanacijske programe TOZD Stavbeno mizarstvo in Velox, katera sta prinesla določen premik naprej. Pri teh programih je bil močno angažiran razvojni sektor podjetja. DS je sprotno spremljal in odločal o gospodarskih in komercialnih posegih za boljše stanje podjetja. Obravnaval in sprejel je tudi več pravilnikov, ki so se glede na situacijo spreminjali in jih je bilo potrebno dopolnjevati z zakonom ali zahtevami sindikalnih listin. Priznati je potrebno, da je podjetje, oziroma so delegati DS vedno sprejeli predloge sindikalne liste v razpoložljivih okvirih možnosti. V zadnjem času je bilo tudi veliko spregovorjenega o počitniškem naselju v Umagu. Mislim, da se vsi zavedamo nujnosti povečanja počitniških zmogljivosti. Verjetno bomo to dosegli z lastnim odrekanjem finančnih sredstev ali na kakšen drug način. Na kraju svojega mandata je glede na čas, delavski svet obravnaval gospodarski plan podjetja za leto 1976 in pa zaključni račun za leto 1975. Člani kolektiva so bili tudi sproti obveščeni o sklepih DS HOJA v »Obvestilih«. Menim, da so poročevalci z določenih področij in pa delegati vedno toliko časa posvetili posamičnim vprašanjem, da je bil sklep edino pravilen. Kakor sem že enkrat omenil solidarnost v okviru HOJE, ne hi smeli na njo pozabiti tudi v bodoče, ampak na tej osnovi graditi naprej rast in vzpon podjetja. Predsednik DS: JOŽE ŠKRBEC • AKTIVNOST NAŠIH SODELAVCEV V OKOLJU IN KRAJU, KJER ŽIVIJO »SEVERJEVA NAGRADA« ZA DOMINIKA KONČANA Ker se vsi iz HOJE žal ne poznamo med seboj, verjetno tudi vsi ne veste za Dominika Končana. Zaposlen je v Stavbenem mizarstvu, kjer sem ga tudi poiskala in povprašala o njegovem aktivnem delovanju v prosvetnem društvu Horjul. • Tovariš Končan, slišali Smo za Prosvetno društvo Horjul. Katere kulturne aktivnosti goji to društvo? Končan: Prosvetno društvo Horjul ima dramsko sekcijo, knjižnico in pevske zbore — ženski, moški in mešani zbor. To naše društvo ima prostore v prosvetnem domu, ki ga imamo v Horjulu. • In koliko časa ste vi že aktivni član tega društva? Končan: Z igranjem se ukvarjam že 30 let. Spomnim se iger na mitingih, zlasti Klopčičeve »Mati«. Leta 1947 in 1948 smo začeli z ljudskimi igrami kot so: »Za pravdo in srce«, »Raztrgane!«, »Razvalina življenja«, »Deseti brat«. • Kdo pa je vodil te igre? Končan: Vodili so jih večinoma učitelji, brez strokovne podpore. Ko pa so se pred 15 leti ustanovile po občinah zveze kulturno prosvetnih organizacij, se je pričelo sistematično delo. Bili so tečaji za režiserje in organizatorje. Pričeli so se tudi zbirati fondi za dotacije igralskim društvom. Dotacije so delili glede na kvaliteto in števila predstav. Vsaj za nakup blaga za kostume smo imeli. • Kako, kdo vas je navdušil za igranje? Končan: Veste, to pa je v našem okraju že 60-letna tradicija. Poleg tega pa je igral že moj oče, sedaj igra tudi sestra, brat pa je obiskoval tečaje in pri nas režira in organizira igre. • Kdaj pa vadite? Končan: No, vaje imamo večinoma zvečer, takole od 6. do 8- ure. • In kaj sedaj pripravljate? Končan: Letos naj bi bilo tudi gledališko delo posvečeno Cankarju. Igrali smo že »Kralj na Betajnovi« pa »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Letos pa smo želeli kaj drugega. No, pa smo ugotovili, da je Marjan Belina dramatiziral Cankarjevo novelo Kurent in pri nas bo krstna predstava tega dela. • Koliko pa vas je v tej dramski skupini? Končan: Deset nas je stalnih, drugi pa variirajo. Skušamo pridobiti mlade in prav ob pripravah za »Kurenta« se nam je to precej posrečilo. • Kot mi je znano, ste pred nedavnim prejeli Severjevo nagrado. Nam lahko kaj o tem poveste? Končan: Severjeva nagrada je bila letos razdeljena petič. Podeljuje se v spomin na velikega gledališčnika Staneta Severja, ki je brez vseh gledaliških akademij postal velik igralec. Patronat nad to nagrado je prevzela škofjeloška občina in podelijo jih na škofjeloškem gradu. Severjeva nagrada se vsako leto podeli: poklicnemu igralcu, za najboljšo vlogo enega leta in igralcu amaterju, za njegove najboljše vloge v zadnjih štirih ali petih letih. Meni je bila Severjeva nagrada podeljena kot igralcu amaterju in to za naslednje vloge: Mes-sernickie iz Mandragule, Jack Bryant v Koreninah, stari Malion v Vražji fant iz zahodne strani in Jack Boyle v Junona in pav. • Katera vloga vam je bila najljubša? Končan: Najraje sem igral v vlogi Jack Boyle v Junona in pav, morda zato, ker je ta vloga moji naravi najbližja. • Ali vam je bila Severjeva nagrada prvo priznanje za vaše delo na odru? Končan: Ne, pred dvemi leti sem prejel Linhartovo plaketo, to je najvišje priznanje, ki ga lahko dobi igralec amater. • Kako ocenjujete prejem teh dveh priznanj? Končan: Smatram, da sam ne bi ničesar nosegel. Potrebna je dobra, uglašena skupina, sicer ni uspeha. Zato menim, da to niso bile nagrade le zame, za moje delo na gledaliških deskah, ampak priznanje dolgoletni gledališki tradiciji našega kraja in tesni povezanosti med nami igralci, amaterji. Sicer pa lahko povem, da je naša dramska skupina že štirikrat tekmovala na republiškem srečanju dramskih skupin in dvakrat na zveznem srečanju na Hvaru. Brat je prejel na Hvaru diplomo za režijo Vražjega fanta z zahodne strani, sestra pa pohvalo za glavno žensko vlogo v tem delu. • Se še kje drugje udejstvujete? Končan: Da, sodelujem tudi v pevskem zboru in hodimo okrog na koncerte. Mislim pa, da bom moral malo izpreči, skoro vsak dan sem na vajah, če ne za gledališče, pa za pevski zbor. Sedaj pa se bodo začele proslave in bomo res močno angažirani. • In vaši otroci, bodo nadaljevali tradicijo rodu? Končan: Morda jo bodo pa res, saj starejša hči, ki ji je 12 let, že sodeluje v pevskem zboru. • Kdaj pa bo premiera »Kurenta«? Končan: Kmalu, če bo šlo po sreči. • Tov. Končan, k priznanjem, to je Severjevi nagradi vam vsi iskreno čestitamo, tisto soboto pa bomo držali pesti, da bo »Kurent« uspel. POHVALE IN PRIZNANJA — EDINO PLAČILO Naši sodelavci pa niso aktivni samo na kulturnem področju, ampak se ukvarjajo tudi na športnem polju. Eden od njih je Janko Šuštar, ki ga prav gotovo večina sodelavcev pozna — naš kurir Janko. O svojem delu pri domžalskem nogometu pa nam je pripovedoval takole: • Koliko časa že delate na športnem področju v Domžalah? Šuštar: Pri športu delam v Domžalah že od 1948. leta. Ves čas delujem kot organizator, tehnični, tajnik in podobno. Dolgo časa sesm bil član mladinske komisije pri nogometnem klubu Ljubljana in član upravnega odbora temeljne nogometne zveze Ljubljana. • Katere funkcije — naloge, pa trenutno opravljate? Šuštar: Sedaj sem tajnik nogometnega kluba Domžale in član registracijske komisije temeljne nogometne zveze Ljubljana. Kot tajnik imam v rokah splošno organizacijo tekmovanj, skrbim, da gredo naši tekmovalci na zdravniške preglede, spremljam učni uspeh (mladih članov kluba, to je mladincev in pionirjev, pa še nekaj nalog imam. • Ce prav vem, je ravno v vašem klubu igrala nogomet tudi ženska ekipa? Šuštar: No, res je bila pri nas nekaj časa tudi nogometna ženska enajsterica. Žal pa smo jo zaradi pomanjkljivih finančnih sredstev razpustili. Ta ekipa je namreč morala tekmovati v zveznem merilu, kar pa je predstavljalo visoke stroške, ki jih sami nijmo zmogli, od drugod pa ni bilo priliva. So pa bile kar uspešne in so gostovale tudi v Italiji. • Pa moška ekipa? Šuštar: Tudi fantje so že večkrat igrali v zamejstvu, imamo stalne stike z nekaj inozemskimi klubi in našimi zdomci. • Kako pa kaj finance, od kod dobite denar? Šuštar: Dotacija je bolj šibka. Pomagamo si z organiziranjem veselic in srečelovov, katerih se Domžalčani radi udeležujejo. • Koliko pa je že star tale vaš nogometni klub? Šuštar: Lahko vam povem, da bo letos 55. obletnica ustanovitve kluba, kar je prav gotovo že lep jubilej, saj je klub ves čas neprekinjeno deloval. • Za vaše sodelovanje in aktivnost ter zvestobo nogometu ste kot veim, že prejeli nekaj priznanj. Nam o tem lahko kaj rečete? Šuštar: No, prejel sem res že pohvalo nogometne zveze Jugoslavije, pohvalo nogometne zveze Slovenije, pohvalo fiskulturne zveze in podobno. Lani pa sem za svoje delo prejel najvišje občinsko priznanje. • Vem, da ste že dolgoleten član Hoje. Kaj menite o športni aktivnosti v podjetju? Šuštar: Še pred leti je Edilitov »Tesar« imel nogometno ekipo, ki je nastopala tudi na sindikalnih prvenstvih mesta Ljubljane. Bili so to pravi športniki, tesno povezani s sodelavci — navijači. V kolektivu je vladal resnično tovariški, športni duh. In to sedaj v Hoji pogrešam. Morda bi kdaj naši športni aktivisti na to pomislili. • Bila sta to razgovora, z dvema članoma našega kolektiva. Prepriča- • na pa sem, da je še med nami kdo, ki še ni okužen s potrošniško • mrzlico, ampak svoj prosti čas uporablja za udejstvovanje na pod- • ročjih, kjer ne pričakuje plačila, ampak vrši le poslanstvo, pa naj • bo to kulturnega, športnega ali socialnega značaja. Še bomo poiskali • te naše aktivne krajane in vam kdaj posredovali razgovore z njimi. M. LOGAR Ničkoliko priznanj in pohval je prejel doslej Janko Šuštar za svoje amatersko delo v nogometni organizaciji NOVOIZVOLJENI SAMOUPRAVM ORGANI V OZD »HOJA« TOZD Žaga Rob TOZD žaga Škofljica TOZD Tesarstvo TOZD Stavb, mizarstvo tozd Velox TOZD Galanterija TOZD Pohištvo P. G. Delovna skupnost skupnih služb Delavski Gradišar Slavko Dobnik Peter Korenčič Janez Anžur Anton Kovač Vladih111 Možek Ivan Camernik Franc Logar inž. Jernej svet člani Rupar Jože Ilič Marjan Rupnik Franc Bergant Franc Pantelič Petar Menard Jože Koprivec Anton Schwarzmann Ivanka »HOJA« Strle Franc Jurčič Mile Fortuna Anton Grm Anton Prelesnik JaneZ Alič Anton Malovrh Martin Dolinar Manca Klančar Mirko Erjavec Anton Perič Milan Jelovšek Andrej Čopič Drago Kogovšek Jože Nartnik Ivanka Žniderič Jože namestniki Gregorič Andrej Radočaj Franjo Oblak Franc Končan Dominik Pečenik Jane2 Petelin Jože I Božnar Terezija žužek Jože Jančar Jože Černič Slavko Rugedj Janez Mavsar Milan Draganovič Sdv Pristavec Pavel II Hribernik Ivan Zalar Angelca Delavski svet zbor Bilbija Lazo Žitnik Alojz Gregorka Milka zbor delovnih Škrbec Jože Grbec Franc Ivanc Anton TOZD delovnih Debeljak Anton Rupnik Franc Lemut Stane ljudi Smole Stane Hribernik Marija Oven Franc ljudi Grum Stane Rugelj Janez Novak Jože Suhadolnik Jože Janša Janez Bizjan Milena Markovič Ivan Petelin Anton Pirc Jože Krvina Tončka Koprivec Alojzija Erjavec Valentin Matjaž Ludvik Erčulj Ivan Levstik Dušan Jarc Ivanka Koritnik Boris Kuclar Majda Petrič Anton Korenčič Janez Hafner Peter Lenič Milan Košir Jakob Nartnik Lado Rebolj Anton Peternel Ani Fajdiga Cilka Smole Marijan Kucler Andrej Izgoršek Ani Župan Martin Plot Stane Sivec Janez Malovrh Franc Gornik Dragica Petelin Igor Zupančič Jože Gerdina Marta Malovrh Martin Brecelj Branka Kuterovac Mile Danilovič Slavka Krambergar Tončka Mlinar Filip Miklič Stane Filip Danica Vidovič Anton Peklaj Alojz Rupret Janez Detelič Ivan Plestenjak Franc Sever Zvone Makovec Marjeta Smuk Rudi Mateša Vlado Svete Rozi Trnovec Matevž Starc Minka Remic Ani Završnik Janko člani Somrak Jože Garbas Anica Hitij Alojz Dobrovoljc Vlasta Mudrinič Dušah Peternel Ciril Kavčič Anton Majcen Anton, dipl. inž delavske Petrlin Lado Košak Ana Bečaj Janez Končan Dominik Iljaž Milan Sojer Arni Koprivec Anton Balažič Anton kontrole Gradišar Slavko Serajnik Franc Grimšič Jože Mavser Milan ml. Kostelec Jože Repar Dora Kržišnik Pavel Mesar Stane Jovanovič Stojan Šinkovec Alojz Nartnik Ivanka Trček Janez Kramžar Jurij Železnik Pavel svet za — Božja Stane Mavri Janez Bibič Jože Japelj Anton Kučej inž. Bernard Bradeško Jože Kavčič Franc medsebojna Polončič Pavel Purič Anton Brus Franc Kovač Vladih11, Menard Jože Koprivec Franc Oblak Milka razmerja Cimperman Janez Repar Janez Gradišar Anton Martinšek J°2e Jerše Kristina Božnar Srečko Primc Zoran Mavsar Henrik Pevec Martin Kogovšek Jože Smuk Rudolf Tehovnik Anton Brian Jože šteblej Anton Petrovčič Ivan Kavčič Anton Logar Marija Zakrajšek Berta Grm Alojz Krvina Tončka Škrbec Jbže komisija člani za delovno disciplino Jamnik Viktor Tekavec Pepca Klančar Mirko Štancar Alojz Aličajič Hasan Černič Alojz Perič Milan Brian Jože Unetič Franc Šinkovec Stane Grm Alojz Žigman Josip Malohodky Ant® Ferbar Kristin® Martinšek Jože Svete Vlado Jovanovič Vukosava Peternel Ciril Železnik Pavel Strithof Rudolf Peklaj Alojz Andrič inž. Bojan Kenig Stane Schwarzmann Ivanka namestniki Peterlin Tone Ivančič Anton Gruden Edo Šajn Stane Purkart Ivan Erjavec Anton Tomič Božo Mavri Janez Šubelj Jože Heine Cveta Osredkar Nande Zajc Ivan Ristič Radojko Tubič Peter Haračič Esm® Kavčnik Miro Jerše Kristina Šinkovec Alojz Trobec .Matevž Trnovec Franc Založnik Tončka Kos inž. Andrej Baumgartner Marija Hrženjak Saša vodja zbora del. ljudi Žnidaršič Slavko Serajnik Franc Mavsar Henrik Bedenk Janez Hrvačanin Drago Možek Ivan Božnar Srečko Kern Bojan, dipl. inž. namestnik vodje zbora del. ljudi Klančar Mirko Bilbija Lazo Brian Jože Glavič Feliks Ciber Jože Jereb Jože Škof Jernej Dražumerič Stane odbor za medseboj. raamer. Javornik Janez Cimperman Janez Mavsar Henrik Jelovšek Andrej Kovač VladirrUr Kučej inž. Bernard Bradeško Jože Petač Marjana Mole Franc odbor za gospodarstvo Zabukovec Janez Grum Stane Korenčič Janez Bedenk Janez Kostelec Jože Menard Jože Smuk Rudolf Kern Bojan, dipl. inž. Oblak Milka • Glasno razmišljanje NE TAKO! Na kandidacijskih konferencah, kjer naj bi organizacije v samoupravne organe, komisije, zbori delovnih ljudi potrdili člane delovne svete in odbore, je naša zavest in predanost delu v delovni organizaciji padla na izpitu Nekaj misli ob izbiri kandidatov za volitve v samoupravne organe. Da se neka stvar v praksi utrdi, mora preko vseh razvojnih stopenj. Važnih vmesnih stopenj torej ne moremo preskočiti ali pa jih zatajiti. Prav tako je tudi z našim delovnim človekom, z vsemi nami. Živimo v stvarnosti, ki ji rečemo samoupravna socialistična družba. Težko bi rekli, da se ta družba ni samoupravno razvijala, saj bo kmalu poteklo četrt stoletja, odkar je prišlo upravljanje v roke delovnega človeka. Na kandidacijskih konferencah, kjer naj bi zbori delovnih ljudi potrdili člane delovne organizacije v samoupravne organe, komisije, svete in odbore, a je naša zavest in predanost delu v delovni organizaciji padla na izpitu. Ni nam še jasno, da delovanje v samoupravnih organih spada tudi med redno normalno delo, kot ostala dela. S pravilnimi prijemi in delovanjem v teh organih lahko prispevamo delovni organizaciji ali skupini tudi več kot z vsakdanjim rutinskim delom. Vprašujemo pa se, zakaj se člani kolektiva, ki so po mnenju družbenopolitičnih organov in celega kolektiva sposobni prevzeti odgovornost in delo v teh organih, otresajo teh nalog. Razlogov je najbrž več. Premalo se poglabljamo, proučujemo in razvijamo sistem samoupravljanja. Ljudje smo pač taki, da če se le da, ne prevzamemo nikakršne obveze ter odgovornosti, kritiziramo pa če se le da, največkrat nekonkretno, brez osnov po domače — »rekla-kazala.« če malo globlje razglabljamo, bomo ugotovili, da se prav tisti, ki vedo največ povedati, otepajo dela ali vsaj sodelovanja v pomembnih samoupravnih odnosih. Svoje sodelovanje v odboru delavske kontrole, disciplinski komisiji, odboru za medsebojna razmerja, so nekateri kandidati že takoj energično odklonili, toda skoraj vsi brez tehtnega razloga. Mogoče bi se moral sindikalni odbor res predhodno pogovoriti s prizadetimi kandidati. Toda sprašujemo se »zakaj«, saj bi morala biti naša zavest tako močna, da privolimo v kandidaturo, če je mnenje kolektiva, da je kandidat za to delo sposoben. V tem naj bi videl, da mu kolektiv zaupa in mu je s tem dano tudi priznanje za dosedanje delo. Druga plat medalje so naši sestanki, ki naj ne bi bili več taki, kot kandidacijska konferenca na DSSS. Vse preradi povzdigujemo glas pred množico ljudi, pred kolektivom, da tudi osebno prizadenemo ljudi, ki se trudijo po svojih močeh in delajo. In kdor dela, ta tudi pogreši. Toda mi vidimo samo napake, največkrat nepomembne. Metanja polenov »pod noge« je v naši vsakdanji praksi preveč, najbrž tudi zato, ker mnogi mislijo, da lahko mirno kritizirajo, pa čeprav ne vedo za bistva. Kam to pelje? Za reševanje mnogih problemov je odkrit tovariški pogovor v ožjem krogu prav gotovo bolj umesten. Naslednja stvar je tudi splošnost in nenačelnost naše kritike. Vse preradi gledamo k sosedu in ga največkrat neumestno slabo sodimo. In če nam še kot človek, kot pojava, ne ustreza tem težje je za njega. Torej, očistimo vsak domači prag, če pa že moramo reči, da je sosedov neočiščen, se prej prepričajmo, če je res tako, pa tudi zakaj je tako! Ko nam vsi podatki pokažejo, da bi bil sosedov prag lahko čist, takrat ga lahko javno kritiziramo. Torej ne kritizirajmo na osnovi hodniških govoric, kajti neumestna kritika boli in tak delavec se ne počuti dobro v kolektivu. Odšel bo, ko se mu ponudi prva priložnost. Upajmo, da bo poslej takih odhodov čim manj, ali pa sploh nič. UREDNIŠTVO • PRAKSA, KI JO BOMO ŠE NADALJEVALI Razgovori z direktorji temeljnih organizacij združenega dela Sodelavci našega glasila so se tokrat pomudili v razgovoru z direktorji posameznih naših temeljnih organizacij združenega dela (Stavbno mizarstvo, Žaga — Škofljica, Galanterija — Podpeč, Žaga ROB, Pohištvo — Polhov Gradec, Velox in Tesarstvo) in zvedeli marsikaj zanimivega o dejavnosti posameznih TOZD, pa tudi o problemih in težavah. Vse te razgovore objavljamo tokrat v nekoliko skrajšani obliki. Prepričani pa smo, da se bo takšna praksa razgovor z vodilnimi delavci v posameznih TOZD še nadaljevala, da bomo sproti seznanjam z življenjem in delom, pa tudi s problematiko v posameznih delovnih kolektivih. Seveda, hkrati tudi upamo, da ho problemov vedno manj in vedno več vzpodbudnih rezultatov. • TOZD STAVBNO MIZARSTVO Za letos predvideni rezultati niso _________________najbolj vzpodbudni__________________________ Takole je potekal pogovor z direktorjem Stavbnega mizarstva inž. Cirilom Mrakom! • Inž. Mrak, prosim, pogovarjajva se o zadevah, ki se tičejo vaše TOZD in Hoje in ki prav gotovo zanimajo tudi člane kolektiva — bralce tega tovarniškega glasila. Ce se ozrete na leto, ki je minilo, kaj bi lahko rekli? Inž. Mrak: Leto 1975 je bilo leto izdelave in realizacije sanacijskega ter stabilizacijskega programa, že začetkom leta smo izdelali sanacijski program, predvsem zaradi negativnega poslovanja v preteklem letu. Ta sanacijski program smo dopolnili še s stabilizacijskim, ki so ga izdelale tudi druge TOZD v skladu z zahtevami družbenopolitičnih organizacij. Rezultati gospodarjenja 1.1975 so bili ugodnejši in smo dosegli ostanek čistega dohodka, ki pa še ni zadostoval za pokrivanje vseh družbenih obveznosti. Do enajstmesečnega obračuna smo prikazovali dokaj ugoden finančni rezultat, ki pa se je v decembru znižal zaradi večjih odpisov zapadlih terjatev. Te so se odpisovale po zakonskih predpisih tudi doslej, bilo pa je potrebno po novih predpisih odpisati vse nepotrjene terjatve in zmanjšati po predpisanih zakonskih stopnjah zaloge starejše od 1 leta. Tekom leta 1975 smo tudi v internem poslovanju s primarnimi TOZD prešli na ekonomsko poslovanje in smo verjetno prvič v HOJI postavili tržne cene žaganega lesa. • In plan leta 1976? Inž. Mrak: V planu za letošnje leto smo predvideli približno enake prodajne cene kot lani. Zaradi splošnega naraščanja cen smo upoštevali povečanje materialnih stroškov poslovanja pri osebnih dohodkih pa nekje sredino, kar gotovo pomeni stagnacijo v rasti realnih osebnih dohodkov. Predviden je nekoliko slabši — od leta 1975 —• končni rezultat poslovanja. Kolikor pa bodo udeleženi odpisi (kljub novi zakonodaji o plačevanju) v približno enakem razmerju kot v letu 1975 — le-ti v planu niso predvideni — pa se bodo gibali zaradi povečanih internih bremenitev-nekje na mejni točki rentabilnosti. Planirani in pričakovani rezultati torej niso najbolj vzpodbudni, želeti pa je, da bi bili dejanski ugodnejši. • Kako pa je glede zasedenosti kapacitet in s prodajo? Inž. Mrak: Zasedenost kapacitet je bila doslej primerna, kaj hitro pa se lahko zgodi, da bomo v maju ali juniju ostali brez konkretnih naročil, kolikor ne bomo uspeli pridobiti garancije o plačilu od naših kupcev. Redno plačevanje naših kupcev je za nas izrednega pomena, saj smo v letu 1975 odpisali zaradi zapadlosti ali nepotrjenih terjatev (nepotrjene terjatve niso redno vzrok v reklamaciji izdelkov, ampak je vedno bolj prisotna finančna nesposobnost plačevanja oziroma politika takih kupcev do proizvajalcev stavbnega pohištva ali pa stečajni postopek) večje vrednosti kot pa je znašal ostanek dohodka za razdelitev. Konkurenca za pridobivanje naročil je velika, zlasti še, ker največ proizvodnje prodajamo v druge republike, kjer se srečujemo z vsemi proizvajalci gradbenega pohištva. Odločilno vlogo za pridobitev posla igrajo kvaliteta, roki izdelave in dobavna cena. Cene pa znižujemo že do tiste meje, da poslujemo pri sedanji produktivnosti in obveznostih na robu rentabilnosti, samo da se nam ne prekine kontinuiteta naročil. Po doslej znanih in predvidenih naročilih, imamo vse pogodbe z montažo na objektu kar pomeni, da se bomo morali posebej pripraviti za montažo v jesenskem obdobju, ko se objekti največ zapirajo. Glede na strukturo delovne sile in kapacitete posameznih oddelkov nam najbolj ustreza, da prodamo določene količine oken brez montaže oziroma, da je montaža razporejena enakomerno preko celega leta. • Kakšno je stanje zalog v vaši TOZD? Inž. Mrak: Sedanje zaloge gotovih izdelkov so približno enake po vrednosti decembra 1974 in predstavljajo nekaj manj kot enomesečno vrednost proizvodnje. Če bomo uspeli dobiti pravočasno garancije o plačilnih sredstvih predvidevamo zmanjšanje obstoječih zalog do konca leta, v nasprotnem primeru se nam pa lahko tudi povečajo. • In repromaterial? Inž. Mrak: Z repromateriali v letošnjem letu še nismo imeli posebnih težav, v glavnem pa uporabljamo domače materiale. • Kako je z vašo osnovno surovino — lesom? Inž. Mrak: Zaloge žaganega lesa so trenutno optimalne, bolj problematična je kvaliteta lesa, kot pa količina. Pri internem prevzemu bo potrebno postriti kontrolo prevzema, ker imamo v proizvodnji prenizek procent izkoristka v samem tehnološkem postopku pa veliko izgubljenega časa na reparacijah in površinski obdelavi. • Ali ste se v preteklem letu v TOZD kaj ukvarjali z zboljšanjem organizacije dela? Inž. Mrak: V letu 1975 smo večkrat korigirali normative časa na račun zboljšanja organizacije proizvodnje, ki je bazirala predvsem na večji prizadevnosti neposrednih proizvodnih delavcev, delno pa tudi režijskih delavcev — organizatorjev proizvodnje. Ta prizadevnost se je odrazila v natančnejšem planiranju proizvodnje po delovnih nalogih med oddelki, kar pa je vplivalo na hitrejši pretok delovnega naloga skozi celoten tehnološki postopek. • Kako pa nameravate to delo nadaljevati letos? Inž. Mrak: V letošnjem letu bomo imeli možnost zmanjšati dodatne čase z uvedbo kombiniranega viličarja v celotnem notranjem transportu. To pa je tudi edina tehnološka novost od preselitve na to lokacijo, medtem ko bo potrebno realizirati še marsikatero racionalizacijo na že obstoječi opremi. Naj povem še to, da smo v začetku letošnjega leta izločili iz proizvodnje enolistno krožno žago na mehaniziran pogon, ki je bila nabavljena pred letom 1920 in jo zamenjali s staro večlistno krožno žago, ki smo ji imeli do sedaj v rezervi. Vedno nam je bilo nerodno voditi stranke v proizvodnjo, saj so stroj opazili že od daleč zaradi svoje zunanjosti. Prastare krožne žage seveda nismo peljali na odpad, ampak jo držimo v rezervi za zamenjavo sedanje, če popravilo te ne bi bilo mogoče. • Kakšni pa so načrti glede zboljšanja kvalitete izdelkov? Inž. Mrak: V letošnjem letu predvidevamo stopnjo površinske obdelave v dveh kvalitetah in sicer bomo poleg dosedanjih dveh nanosov, po potrebi uvedli še tretji nanos in tako zboljšali končno kvaliteto površinske obdelave. • Kako je z delovno silo, ali morda predvidevate kako povečanje le-te? Inž. Mrak: Glede števila zaposlenih ne predvidevamo povečanja, ker smatramo, da naj bi obseg proizvodnje naraščal s povečanjem produktivnosti. Kvalifikacijska struktura se je od preselitve delno poslabšala, medtem ko se je fluktuacija v preteklem letu zmanjšala glede na predhodno leto. V bodoče moramo zaposlovanje bazirati predvsem na delovni sili iz neposredne bližine TOZD, oziroma na delovni sili, ki se želi trajno preseliti v to bližino. • Kaj bi lahko rekli v zvezi s perspektivami TOZD Stavbno mi-zarstvo^ Inž. Mrak: Na bistveno povečanje fižičnega obsega proizvodnje ne moremo računati zaradi sedanje predimenzioniranosti stavbnega pohištva v Sloveniji. Na slovenskem tržišču prodamo le 15—20% naše proizvodnje. Potrebno in nujno bo dogovarjanje med sorodnimi proizvajalci in to v okviru jugoslovanskega tržišča. Tehnološko opremo naše TOZD bo potrebno posodobiti, saj predstavlja vrednost opreme le slabih 10 % vrednosti objektov in celotnih zalog. Modernizacija pa bo morala potekati v smeri našega še vedno individualnega proizvodnega programa, z montažo na objektih, vendar ne s ciljem povečanja količin, ampak vrednosti kvalitete in novih konstrukcijskih rešitev. • TOZD V E L O X Preveč izostankov z dela * v V zvezi s problemi TOZD Veiox, se je Marjana Logar pogovarjala z direktorjem te TOZD, inž. Petrom Gutnikom. • Kako je s preskrbo lesa pri vas? Inž. Gutnik: Stremimo, da nabavimo čim več lesa iz domačih žag. Ker pa ga dobimo od njih premalo, moramo vsaj dve tretjini lesa nabaviti iz drugih OZD. Uporabljamo lahko namreč le kvalitetno je-lovino brez lubka. Koliko bomo letos dobili od naših žag žamanja, je od žag odvisno. Imamo dogovor, da bodo dali na razpolago vse količine, ki bi bile po kvahteti primerne za našo proizvodnjo. Sami smo zainteresirani za les iz naših TOZD. • Kaj predstavlja v vaši TOZD večji problem? Inž. Gutnik: Eden izmed večjih problemov je pri nas prav gotovo delovna sila. Lansko leto smo ob prehodu na eno izmeno naredili močno selekcijo, vendar pa glede na strukturo, stanje še ni zadovoljivo. Večkrat pridemo do problema, ko delavca ni mogoče postaviti na samostojno delo in so zato potrebna daljša priučevanja. Smatram, da dokler ne bomo v TOZD uspeli doseči določeno strukturo delavcev, ki bi bili res pristaši te TOZD, bo kadrovanje pri nas predstavljalo problem. Še vedno se dogaja, da delavci v preizkusni dobi ustrezajo vsem zahtevam delovnega mesta, kasneje pa gredo v bolniški stalež, ki je včasih vprašljiv, ali pa kršijo delovno dolžnost z neupravičenimi izostanki. Sicer delujejo razne komisije z namenom, da bi take stvari razčistili, a brez posebnega uspeha. Preveliki so izostanki z dela, saj lahko navedem za primer No volit, ki beleži v poprečju 2% izpad delovne sile, pri nas pa je 20%. • Kaj nameravate letos? Inž. Gutnik: Smo v zagonu sanacijskega programa. Tudi sanacija še ni zaključena. Letos sta pred nami dve nalogi: — povečati proizvodnjo do optimuma v eni izmeni, — izboljšati kvaliteto izdelkov ob istih stroških, pri tem pa poiz-kati notranje rezerve. • Kako je s prodajo? Inž. Gutnik: želja TOZD je, da se zaloge veloxa zmanjšajo, saj so preko dovoljenih meja. Zmanjšati bi jih bilo treba do tiste meje, da bi bili zmožni za enostavno reprodukcijo. Vse preveč skladiščnih površin je pokritih. Res pa se še ni odpla gradbena sezona, ki letos kasni in je pričakovati večji promet po 10. aprilu. • Katere dolgoročne naloge so pred TOZD? Inž. Gutnik: Sanacijska komisija bo delala še do šestega meseca, da ugotovi rentabilnost proizvodnje veloxa. Takrat bomo točneje vedeli kje smo. • TOZD TESARSTVO Naročila hitro kopnijo • Kako je bilo lani pri vas na Tesarstvu? Kurent: Za leto 1975 lahko rečem, da tako srečnega leta Tesarstvo še ni imelo, kar sem jaz član te delovne skupnosti. Od začetka leta smo delali polno zasedeni z dobrimi naročili, pa še ugodne vremenske razmere so nam pomagale, saj smo tudi čas sicer mrtve sezone dobro izkoristili. Vse to pa se je odrazilo tudi na našem končnem obračunu. • Kako pa bo letos? Kurent: Že december 1975 nam je nakazal, da bo v prihodnje drugačna situacija. Naročila so se iztekala, novih pa ni kazalo, da jih kaj prida bo. To se je nadaljevalo tudi v prvih mesecih letos. Realizacija prvih treh mesecev letos je slaba in jo bomo težko nadoknadili. Tudi naročil še ni toliko, da bi lahko ocenjevali leto 1976 kot uspešno leto. K uspešnosti naše TOZD prav gotovo prispeva tudi komercialni sektor, ki nam pridobiva naročila. Pa prav v kritični dobi se je ta oddelek osul, kar pa ima tudi svoj odraz v sedanjem stanju TOZD. Menim, da bi bilo nujno, da v Hoji vsi združimo svoje sile za prebroditev težav, ki so večkrat tudi težave naše branže in opustimo obnašanja med nami, ki nam in Hoji le škodujejo. • Kako pa je z nabavo surovin? Kurent: Glede nabave naše surovine — lesa, smo zaskrbljeni ker vemo, da gozdarji želijo dobaviti pretežni del lesa na žage v lubju. Trenutne zaloge nam ne zadoščajo niti za en mesec. Nismo si mogli privoščiti privolitve v nadaljnjo dobavo hlodovine v lubju, kot npr. žaga Škofljica, ki ima lupilni stroj. Vemo pa, da je za TOZD Tesarstvo hlod osnovni material in brez njega naše dejavnosti ne moremo opravljati. Verjetno bo prišlo do raznega prepričevanja na tržišču, če bomo hoteli priti do potrebne surovine. To pa bo gotovo tudi vplivalo na končni rezultat. • In delovna sila pri vas? Kurent: Pluktuacija delovne sile je v glavnem prisotna pri nekvalificiranih delavcih. Sam kvalifikacijski sestav se nam je poslabšal, predvsem zaradi upokojitve kvalificiranih delavcev. Nadomestila za te ljudi pa ni. Trenutno imaimo na TODZ le enega vajenca za tesarsko stroko, če ne bomo pristopili k boljšemu reševanju teh kadrovskih problemov, bo tesarska stroka počasi oslabela. • Kako pa je s proizvodnjo lepljenih nosilcev? Kurent: Za nas je to res perspektiven proizvod, saj nam je v letu 1975 prinesel največ naročil, ki so pritegnila še vzporedna naročila — delo. Ne smemo pa pozabiti, da so se na tržišču že pojavili drugi izvajalci teh izdelkov, ki pa so nas v svoji opremljenosti za izdelavo teh nosilcev že daleč prehiteli. Če bomo hoteli v korak z drugimi proizvajalci, bomo v razvoj proizvodnje morali več vlagati, oziroma sredstva, ki jih proizvodnja da, kanalizirati nazaj. M. LOGAR • TOZD POHIŠTVO, POLHOV GRADEC Pomanjkanje kvalificiranih delavcev O problemih TOZD Polhov Gradec se je s Jernejem Nartnikom, direktorjem TOZD, pogovarjal Tone Tehovnik, član uredniškega odbora. • Delovna sila in problemi z njo? — V TOZD je dokajšnje pomanjkanje kvalificirane delovne sile. Struktura dela zahteva tudi določen profil delovne sile in to predvsem za zunanje montaže. Primanjkuje priučenih mizarjev, predvsem mlajših, za terenska montažna dela. Primanjkuje tudi srednjega strokovnega kadra, vendar upamo, da bo ta problem uspešno rešen z vključevanjem lastnih štipendistov TSš v teku tega in prihodnjega leta. Velik problem pa je pri kadrovanju za težka fizična dela na žagi, kjer je struktura delavcev po starosti precej visoka, mladi pa za ta dela pri obstoječem sistemu nagrajevanja niso zainteresirani, če se to ne bo rešilo v najkrajšem času, grozi zmanjšanje obsega proizvodnje. • Perspektive za leto 1976? — Za letos so pogoji dela dokaj normalni. Če bodo zagotovljena finančna sredstva za tekočo preskrbo proizvodnje z materiali, predvsem s hlodovino, lahko pričakujemo normalni poslovni uspeh. Hitro naraščanje fiksnih stroškov (elektrika, zakonske obveznosti, režija) opozarja, da bo potrebno fizični obseg proizvodnje povečati. • Perspektive TOZD za stabilnejše gospodarjenje? — Perspektive vidimo v realizaciji najnujnejših investicij (dograditev kotlovnice in dodatnih proizvodnih prostorov), ki so navezane na preselitev pohištva ter istočasno tudi ureditev žagarske proiz- vodnje na novi lokaciji z modernejšo tehnologijo, ki naj zagotovi predelavo surovine tega področja v enoizmenskem delu. Z uresničitvijo teh ciljev bi bili dani boljši pogoji organizacije dela in ustvarjanje dobrih poslovnih rezultatov. • Zaloge? — Zaloge ne povzročajo težav, ker v glavnem delamo po naprej sklenjenih pogodbah, razen pohištva ABC, ki pa se zaenkrat še tekoče prodaja. Občasno nastajajo problemi z zalogami hlodovine, ker je dobava sezonskega značaja in se je temu treba prilagoditi. Zaloge žaga-neg lesa so omejene na minimifm in je v glavnem na zalogi le najnujnejši les za domačo predelavo ter za predelavo ostalih TOZD — finalistov v OZD Hoja. • TOZD GALANTERIJA, PODPEČ Iskanje poti iz težav V razgovoru sta sodelovala direktor Damjan Vidovič ing. in tehnični direktor Bernard Kučej dipl. ing. Glede preskrbe suhega žaganega lesa iz domačih žag so v Podpeči trenutno zadovoljni, skrbi pa jih preskrba za naslednje leto. Vprašljiva je tudi kvaliteta lesa, ker je kvaliteta hlodovine zaradi velike konjunkture precej padla. Po trenutnih informacijah Hoja ne bo mogla pokriti potreb po svežem lesu in je zaradi tega problematična nadaljnja prodaja svežega in suhega bukovega lesa. Nastali položaj pa je rezultat novih finančnih predpisov, po katerih je treba najprej zagotoviti večja finančna sredstva za dodatne količine žaganega lesa. Kvalifikacijska zasedba delovnih mest ustreza potrebam proizvodnje in zaenkrat ni večjih odstopanj ter izrazitih črnih točk v proizvodnji. V lanskem letu so začeli z novo proizvodnjo in pri uvajanju teh novih programov je opaziti, da se je zvišala strokovna raven zaposlenih. Garancija za uspešno delo tudi v bodoče pa je sedanja delovna sila, ki svoje delo opravlja vestno in s čutom odgovornosti. Prihodnost stabilnejšega gospodarjenja vidimo v novem razvojnem programu. Dosedanji razvoj v svetu je naš obstoječi razvojni program prehitel, saj so bile na njem narejene večje spremembe, TOZD Galanterija pa je dočakala ta trenutek tehnološko nepripravljena, saj trenutno praktično ni tehnološko sposobna sprejeti v proizvodnjo zahtevnejših izdelkov, kar pa ni moč trditi za strokovno usposobljenost zaposlenih. Menimo, da smo sposobni izdelovati konjunkturne izdelke iz masivnega lesta, izvirnega lastnega designa. Tehnološke možnosti za izdelavo tega programa pa naj bi bile zajete v novem razvojnem programu, za katerega bi želeli, da bi bil izdelan v letu 1976. Upravičenost tega se nakazuje tudi iz zelo velikih zalog gotovih izdelkov za katere se je trg zaradi gospodarske krize, ki je močno prisotna v celem svetu, na nekaterih področjih pa še posebno, precej zaprl. Tu mislimo v prvi vrsti ameriški trg, v katerem celo leto 1975 fizično nismo bili prisotni, v preteklih letih pa je ravno to tržišče prevzelo 30—40 % proizvodnje. Za okrog 30 % se je zmanjšal tudi izvoz v evropske dežele. Podobno stanje je tudi na domačem trgu, saj so naši največji odjemalci-konfekcije, v zelo podobni tržni situaciji in je vsled tega tudi njihovo naročilo naših obešalnikov manjše. Trenutno nekako uspevamo prodajati redno proizvodnjo, težave pa nastajajo s starimi zalogami, spremembami v zunanjetrgovinskih predpisih in novim zakonom o zavarovanju plačil. • TOZD ŽAGA, ŠKOFLJICA Izkoristiti zmogljivosti O problemih TOZD Žaga Škofljica je takole potekal naš pogovor z direktorjem dipl. ing. Cirilom Živicem. • Kvalifikacijska zasedba delovnih mest in problemi z delovno silo? Večjih problemov z delovno silo ni, stalen in znan problem pa so operativni tehniki. Delo operativnega tehnika je zahtevno (vsakodnevno kontaktiranje z ljudmi iz proizvodnje, usklajevanje možnosti in potreb obrata in podobno), samo delo je fizično zelo naporno (vremenske neprilike) in kot tako je odločno premalo nagrajevano. Trenutno so ta delovna mesta še zasedena, vendar že v bližnji prihodnosti pričakujemo spet težave z iskanjem kadra. Fluktuacija na teh delovnih mestih je precej nad ostalim poprečjem odhodov. Hoja sicer v svoji štipendijski politiki upošteva te težave, vendar se štipendisti, brž ko se jim ponudi priložnost, odločijo za odhod, največkrat gredo v čiste komercialne službe. • Načrti in problemi v letu 1976? Večjih težav in pretresov ne bo. TOZD pričakuje normalno prodajo v izvozu in na domačem trgu. Pa tudi pri nabavi hlodovine upajo na normalen dotok. • Zaloge? Za normalno poslovanje je potrebno ca. 1.800 cbm lesa mesečno. Trenutne zaloge hlodovine in žaganega lesa so minimalne, na meji zadovoljivosti za normalno poslovanje. Hlodovina je v vsakem primeru deficitna surovina in si prizadevamo za večje količine, vendar nastaja problem s finančnimi sredstvi in z zmogljivostjo GG, ki pokrivajo potrebe našega bazena. Nabava hlodovine izven tega območja pa je povezana s precej visokimi dodatnimi stroški — prevoz itd. • Dolgoročne perspektive? Vodstvo TOZD meni, da v danem položaju ni zagotovljena izkoriščenost zmogljvosti, ki jih ima žaga Škofljica. MARJANA KAMPJUT ŠPORT IN REKREACIJA • ŠPORT IN REKREACIJA • ŠPORT IN REKREACIJA • ŠPORT IN REK • SINDIKALISTI SEDMIČ PO NASLOVE 1098 smučarjev na belih kranjskogorskih strminah V devetih starostnih skupinah in na sedmih progah Na kranjskogorskih smučiščih so se 6. marca na sedmih progah pomerile v veleslalomu tekmovalke in tekmovalci ljubljanskih delovnih organizacij. Tekmovanja, ki je bilo v oblačnem in hladnem vremenu s sneženjem, se je udeležilo 1098 smučarjev v vseh starostnih skupinah. Tekmovalk je bilo 257, tekmovalcev pa 841. Razporejeni so bili v devet starostnih skupin in so tekmovali na 7 progah, ki jih je v organizaciji Mestne zveze za telesne kulturo pripravil »Trim servis, Ljubljana« in še nekateri ljubljanski SK. Proge so bile dobro pripravljene in precej trde; kljub temu pa so bili tekmovalni pogoji za vse tekmovalke neenaki zaradi velikega števila tekmovalcev. REZULTATI: Ženske C (nad 36 let): 62 uvrščenih, 9 diskvalificiranih, 1 odstopila. Ženske B: 98 uvrščenih, 8 diskvalificiranih, odstopilo 14 (od 26—35 let). Ženske A: 53 uvrščenih, 11 diskvalificiranih, 1 odstopila (do 25 let). Moški V: 41 uvrščenih, 8 diskvalificiarnih (nad 50 let). Moški EF: 132 uvršče- nih,, 6 diskvalificiranih (od 41—50 let). Moški D: 96 uvrščenih, 15 diskvalificiranih, 23 odstopilo (od 36—40 let). 1. Poljanec Vito (Saturnus) 44,8 s 2. Jaklič Brane (Iskra) 46.0 s 3. Rojina Milan (Emona) 46,4 s 65. Kern Bojan (HOJA) 58,9 s Moški C (od 31—35 let): 121 uvrščenih, 12 diskvalificiranih. 1. Okoren Borut (Sl. les) 39,6 s 2. Žitko Gregor (Izolirka) 40.0 s 3. Lukež Borut (Vega) 40,3 s Kučej Bernard (HOJA) diskvalificiran Moški B (od 26—30 let): 161 uvrščenih, 17 diskvalificiranih, 33 odstopilo. 1. Juvančič Vili (Emona) 52,49 2. Nadišer Milan (Is — inšt.) 52,60 3. Robič Franci (Kompas) 52,65 34. Oven Franc (HOJA) 63.04 84. Flach Tomaž (HOJA) 72.04 Moški A: (do 25 let): 108 uvrščenih, 10 diskvalificiranih, 58 odstopilo. TOMAŽ FLACH • DEVETO OBČINSKO PRVENSTVO V VELESLALOMU VSI SMO PRISMUČALI DO CILJA Solidne uvrstitve — Tokrat z našimi modrimi puloverji in našim znakom — Prav bi bilo, da bi se tudi ostali vključili med naše smučarje, saj ni važno zmagati, pač pa sodelovati Kot vsako leto, se je tudi letos iz leta v leto boljša in številnejža HOJINA ekipa za alpsko smučanje udeležila v Martuljku IX. občinskega prvenstva v veleslalomu v organizaciji TEMELJNE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI Ljubljana-Vič-Rudnik. Zgodaj zjutraj smo se še zaspani in malce nervozni odpravili iz Ljubljane, da bi prišli na s|mu-čišče toliko pred Startom, da bi še malo trenirali in vsaj malo nadoknadili »zamujeno« ter obnovili smučarsko znanje iz prejšnjih let, ko so nas zime obdarile z debelo snežno odejo že na začetku zime in smo se lahko nasmučali do sitega. Člani Hojine ekipe smo bili: Janez Bedenk, Bojan Kern, Jernej Logar, Bernard Kučej, Alojz Gorše, Franc Oven in Tomaž Flach. Še preden smo se razgledali po terenu in ocenili težo proge, sta Bedenk in Kern, ki sta tekmovala v skupini C, ki je imela lažjo progo z manj vratci, morala že na štart. Ostali pa smo vneto trenirali ob daljši progi in ugotavljali kje nas čakajo pasti med »koli«. Napetost med vsemi tekmovalci se je večala in vsi smo nestrpno pričakovali »odrešilni« štart. Štart! Med prvimi se je pognal po strmini med vratiča Jemej Logar, prekaljen tekmovalec in srečno privijugal do cilja. Naš največji adut Oven je štartal dvaintrideseti in s solidno ter predvsem hitro vožjo zasedel odlično drugo mesto v svoji skupini. Tudi ostali, ki smo štar-tali v B skupini smo srečno, bolj ali manj hitro »pridričali« do cilja. »Pijani« smo bili uspeha, saj ni nikogar zadela nesreča, da bi moral odstopiti zaradi padca, ali kakšne druge tehnične napake, ki na dmučarja, tudi najboljšega, vedno preži. Pa kaj bi razpredal, saj ste gotovo spremljali tekmovanje v Innsbrucku in videli zgode in nezgode velikih smučarskih asov. Kot ekipa smo delovali enotno v novih modrih puloverjih z znakom »Hoja«, tako da smo nevsiljivo iztopali in opozorili, da smo ekipa. Le škoda, da nismo mogli nastopiti v ekipni konkurenci, saj nimamo nobene tekmovalke v naših vrstah, kliub temu, da imamo tudi na Hoji kakšno smučarko... V imenu ekipe vabim smučarke k sodelovaniu na naslednjih tekmah. Strah in tremo oustite doma. oonavljajte na sli olimoi.isko geslo, da ni važno omagati, pač pa sodelovati! Tudi v nadalje se bodo smučarii Hoje udeleževali številnih smučarskih tekmovani. zato smučarji nričakniemo. da se bo naša ekipa razširila z dobrimi in mani izkušenimi iz vseh TOŽD ter skupnih sinžh. Vsi nai pridejo, ki jih ni strah stopiti na »dil- ce« in se spustiti po bre-gu- Vsi bodo prišli do ciljne ravnine, če ne na smučeh, pa drugače. Proga je bila odlično pripravljena in zahvaljujemo se organizatorju TTKS Vič-Rudnik za uspešno izpeljano tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo 162 tekmovalcev iz več delovnih organizacij viške občine. Razdeljeni smo bili v več starostnih skupin: A, B, C in veterani. Število tekmovalcev: moški: veterani 15 po skupinah: skupina A 33 skupina B 53 skupina C 34 ženske: veteranke 2 skupina A 10 skupina B 8 skupina C 7 Uvrstitve Hojinih smučarjev: • V skupini C: 7. Kern (24 ) 17. Bedenk (26,5) • V skupini B: 2. Oven Franc (39,4) srebrna medalja v skupini 13. Flach Tomaž (43,4) 26. Logar Jernej (47,6) 33. Kučej Bernard (49,2) 38. Gorše Alojz (54,1) • Ekipno: 1. IB Elektroprojekt 2. TVD Partizan 3. SGP Grosuplje TOMAŽ FLACH • 17. ZIMSKA »LESARIADA« NA MALI KOPT PREJŠNJEGA USPEHA NISMO PONOVILI Ni lahko tekmovati skupaj z Lakoto, Klinarjem, Mulejem, Štefetom in drugimi prekaljenimi smučarji 12. marca so se na zahodnem Pohorju pomerili v veleslalomu in tekih najboljši smučarji iz vrst lesnih delavcev, gozdarjev in lovcev Slovenije. Tako imenovana »LESARIADA« je eno najmočnejših smučarskih sindikalnih tekmovanj v republiškem merilu, saj sodelujejo bivši reprezentanti in med mnogimi smučarji se pojavljajo imena kot so Lakota, Klinar, Mulej, Štefe in druga. Ta velika vsakoletna športna manifestacija je bila na še malo znani Mali Kopi (1525 m) nad Slovenj Gradcem v organizaciji LESNE — Slovenj Gradec. Prireditelji so se zelo potrudili in tekmovanje izpeljali brezhibno. K počutju tekmovalcev pa so pripomogli zares lepi smučarski tereni, pa čudovito. vreme. Hojino ekipo so sestavljali tekača Anton Majcen in Vlado Svete ter alpinci Bojan Kern, Jemej Logar, Franc Oven in Topnaž Flach, ki se zaradi padca ni uvrstil. Tekmovanje je obsegalo naslednje discipline: Veleslalom za moške in ženske ter teke za ženske (5 km) in moške (10 km). Moški so tekmovali v treh starostnih skupinah: I. razred — do 35 let II. razred — do 50 let III. razred — nad 50 let Ženske pa so tekmovale v dveh starostnih skupinah, in sicer: I. razred — do 35 let II. razred — nad 35 let REZULTATI TEKMOVANJA: • Teki: ženske: 1. Gorišek Dragica (GG — Maribor) 2. Pečko Katarina (GG — Maribor) 3. Hrovat Marija (Elan) (6 uvrščenih, 1 odstopila) moški: 1. Kolander Rudi (Marles) 2. Jelenc Ludvik (Alples) 3. Kobilica Pavel (GG Bled) 23. Majcen Anton (Hoja) 28. Svete Vlado (Hoja) (46 uvrščenih, 6 odstopilo) • Veleslalom: ženske: 1. Muravs Metka (Marles) 2. Žerovnik Marjana (Elan) 3. Zlatinek Branka (GG Maribor) (36 uvrščenih, 5 diskvalificiranih, 7 odstopilo) moški: 1. Lakot?. Peter (GG Bled) 2. Klinar Andrenj (GG Bled) 3. Gortner Janez (Alples) 91. Kem Bojan (Hoja) 105. Oven Franc (Hoja) 133. Logar Jernej (Hoja) (149 uvrščenih, 25 odstopilo, 9 diskvalificiranih) ekipno (moški veleslalom): 1. GG Bled 2. Lesna Slovenj Gradec 3. Elan I. 26. Hoja 36 15,2 37 11,2 37 11,5 44 57,6 46 20,0 51,29 51,98 52,70 1:08,33 1:12,33 1:23,52 ŠPORT IN REKREACIJA • ŠPORT IN REKREACIJA • ŠPORT IN REKREACIJA • ŠPORT IN REK Tole sta dva posnetka, ki sta bila napravljena med našim izletom in prvenstvom v veleslalomu. Tu so tisti, ki so tekmovali in tisti, ki so prišli, da bi jih bodrili med vožnjo po strmih kranjskogorskih smučiščih • H O J I N I SMUČARJI SO SE POMERILI V VELESLALOMU 1. OVEN, 2. FLACH, 3. KERN IN TAKO NAPREJ Tekmovalo je štirinajst tekmovalcev in samo ena tekmovalka — Nekateri so sicer manjkali, zato pa bodo imeli prihodnje leto spet priložnost pokazati svoje sposobnosti 28. februarja so se Hojini smučarji pomerili v veleslalomu. Tekmovanje, ki so ga tehnično izpeljali člani SK Krim, je bilo v Kranjski gori. v lepem sončnem vremenu in je bilo odlično pripravljeno. Tekmovalcem se je pridružilo še nekaj netekmovalcev — navijačev iz Hoje in pa še nekaj družinskih članov delavcev Hoje, predvsem otrok, obetavnih smučarjev ... Proga je bila za veleslalom kratka in precej »zaprta«, sicer pa odlična in tudi pogoji na progi so bili za vse tekmovalce precej izenačeni, saj je tekmovalo le 14 tekmovalcev in 1 tekmovalka. Tekmovalci so vozili dvakrat. Na cilj je prišlo 9 moških in 1 ženska, diskvalificiran 1, odstopil 1, 1 tekmovalec pa je progo prevozil samo enkrat. Sicer smučarji, Čebular, Grm in Krek niso tekmovali, prav tako ne smučarki Kuclarjeva in Bizjanova, kar je velika škoda, saj ni važno zmagati pač pa sodelovati. Za vzgled bi si lahko vzeli Jožeta Bibiča sli Černiča iz Podpeči. No, nič ne de, bo pa drugo leto bolje. Smučarji Hoje žele dopolniti ekipo še s tekmovalkami, zato pa sta velika upa Milena Bizjan in Majda Kuclar prejeli za udeležbo na »smučarskem« športnem dnevu, ki je bil združen s tekmovanjem, tolažilno a koristno nagrado — brošuro »SMUČAJ«. REZULTATI TEKMOVANJA: MOŠKI Tekmovalec I. tek II. tek Skupaj Mesto Franc Oven (DSSS) 34,9 34,3 69,2 1 Tomaž Flach (DSSS) 35,0 34,3 69,3 2 Bojan Kern (DSSS) 38,6 38 76,6 3 Bernard Kučej (Podpeč) 41,5 40,8 82,3 4 Janez Cimperman (Škofljica) 48,6 44,5 93,1 5 Alojz Gorše (DSSS) 56,5 56,5 102,5 6 Peter Hafner (Stavb, mizarstvo) 59,0 51,4 110,4 7 Jože Bibič (Stavb, mizarstvo) 52,5 1.14,7 167,2 8 ŽENSKE: Tekmovalka Majda Schaffer (DSSS) je vozila en tek na skrajšani progi za moški veleslalom in dosegla čas 39,3 sekunde. TOMAŽ FLACH • SMUČARSKI TEKI IMAJO VEDNO VEČ PRIVRŽENCEV NAŠI TEKMOVALCI NA NAJDALJŠIH SMUČINAH Ni kaj reči, Franc Oven, Zvone Majcen in Vlado Svete so častno zastopali naše barve na velikih letošnjih tekmovanjih Temeljna telesnokulturna skupnost Cerknica je letos priredila drugi »Bloški tek« na smučeh. Tekmovanje je bilo na Bloški planoti s startom in ciljem v Novi vasi. Iz naše delovne organizacije se je teka na 30 km udeležil Franc Oven, DSSS, ki je med 200 nastopajočimi zasedel dobro 68. mesto s časom 2,06,14 ure. Kljub poškodbi (opečena roka) se je naš član ing. Zvone Majcen, DSSS udeležil Bloškega trim teka na 7 kilometrov kjer je bilo 350 tekmovalcev in zasluži posebno pohvalo za borbenost. V mesecu februarju je bil tudi Trnovski maraton na črnem vrhu nad Idrijo. V zelo lepem sončnem vremenu je bil start ob 9.30 za jmali maraton na 21 km in maraton na 42 kilometrov. Skupno je nastopilo na malem maratonu 640 tekmovalcev, na maratonu pa 350 tekmovalcev. Nastopi- li so tudi vojaki in pripadniki uprave javne varnosti na 12 km in to s klasičnimi smučmi. Na tej progi je nastopilo 62 tekmovalcev. Člana našega kolektiva Franc Oven in ing. Zvone Majcen (DSSS) sta nastopila na najdaljši progi v maratonu in zasedla dobra mesta: Zvone Majcen 93. mesto in Franc Oven 203. mesto. Na cilju sta imela oba še dosti moči. čestitamo! Tega tekmovanja sta se udeležila ing. Zvone Majcen (DSSS), ki je zasedel v B kategoriji odlično 5 mesto in Vlado Svete (Galanterija Podpeč), ki je dosegel v kategoriji A 42. mesto, čestitamo! Po letošnjih tekaških tekmovanjih je razvidno, da zanimanje za to vrsto rekreacije pri nas narašča, saj vsakega rekreativca privabi narava in nizka cena celotne opreme za smučarski tek, ki stane okrog 1000 din (smuči 400 din, vez 110 din, palice 250 din in čevlji 180 din). FRANC OVEN Nepregledna množica tekačev na Trnovskem maratonu Oven in Majcen po končanem Trnovskem maratonu OHO! AHA! Brez besed Brez besed Brez besed BREZ BESED Brez besed • NOVOST, KI SI UTIRA POT NA TRŽIŠČE »HOPO« za vsakogar Enostavna in hitra montaža, to sta dve poglavitni vrlini novega sistema, ki so ga po lastni zamisli pripravili v TOZD Galanterija - Podpeč ter ob pomoči nekaterih služb iz DSSS Zvesti načelom privajati potrošnika na to, da lahko v opremljanje prostora vloži del lastnega dela, predvsem pa lastnih idej, smo pred nedavnim v TOZD »Galanterija — Podpeč« ob pomoči nekateri služb in DSSS razvili pohištveni kom-ponibilni sistem HOPO. Rojstvu tega sistema je botrovalo več splošnih in specifičnih faktorjev, predvsem pa, da je za TOZD dodatni program potreben, prav tako pa sta tak sistem in njegova uporabnost zaželena pri potrošniku. Potrebe po shrambenem, kletnem in regalnem pohištvu so namreč velike, prvih dveh pa doslej sploh še ni bilo v prodaji. Sistem HOPO je sestavljen iz dveh lesenih profilov v različnih dolžinah: — hopo profil (45 mm X 22,5 mm), ki je hkrati tudi zaščitni znak sistema, izdelujemo v štirih dolžinah; — profil letvice (44 mm X I.5 mm) je izdelan v petih izvedbah. Ostali dodatni elementi pa so sponske kljukice, zatič za sponsko kljukico, kovinski zatič, sponski vijak in leseni moznik. Kljub temu, da sestavnih elementov ni veliko, pa komponibiinost sistema omogoča praktično neomejeno število variant. Modularna mera sistema je 400 mm v širino in višino, v globino pa meri sistem 445 mm ali 800 mm. Zgoraj navedene elemente pakiramo sedaj v osem osnovnih sestavov glede na njihovo uporabnost: A ■— polovični sestav z vzdolžnikom (800 mm X 400 mm X 445 mm) B — polovični sestav z dvema policama (800 mm X 400 mm X 445 mm) C — sestav z dvema policama (800 mm X 400 mm X 445 mm) D — sestav s tremi policami (800 mm X 400 mm X 445 mm) E — sestav s štirimi policami (800 mm X 400 mm X 445 mm) F — sestav za steklenice z dvema policama (800 mm X 400 mm X 445 mm) G — sestav zaboja s polico (800 mm X 400 mm X 445 mm) H — zaboj za krompir (800 mm X 400 mm X 445 mm) Iz teh sestavov je možno nadaljnje kombiniranje po lastni želji v širino, višino in globino, pa tudi možnosti kombinacij v posameznih sestavih so izredno široke. Ob majhni spretnosti sestavljavca _ je moč zmanjšati modul regal 400 mm in ga točno prilagoditi prostoru tako, da se postavi od zidu do zidu. Za izvedbo tega potrebujemo le vrtalko, žago in kladivo. Specifična lastnost sistema je tudi v tem, da je eden redkih, če ne celo edini, čigar sprednje in zadnji strani so kvalitetno enako obdelane. Ta lastnost omogoča njegovo uporabo za predelne stene z različno namembnostjo na vsaki strani in pri globini 445 mm. Trenutno izdelujemo le sestave, ki so namenjeni za shrambe, kleti, hobby sobe, garaže in podobne prostore, predvsem zaradi nižje cene, s katero želimo pridobiti tržišče in pa zaradi težav, ki jih povzroča masivni bukov les, kajti dolgotrajne izkušnje pri obdelavi bukovine nas opozarjajo na skrajno previdnost. Če opisujemo težave pri obdelavi masivnega lesa, je potrebno, da omenim tudi njegove prednosti, ki niso le estetskega značaja, pač pa tudi v možnostih velikih obremenitev, zlasti polic. Pri HOPU ni nadomestkov kot so vlaknenke ali iverke. • Doslej navedene lastnosti sistema, enostavna in • hitra montaža, ob upoštevanju v vsakem sestavu m priloženih navodil, zmerna cena sistema (od 150 • do 328 din za posamezni sestav), ter najvišje • priznanje mednarodnega sejma pohištva v Beo-© gradu, so dejstva, ki kažejo, da smo na pravi • poti' dipl. ing. Bernard Kučej hoja GLASILO KOLEKTIVA PREDELAVE LESA LJUBLJANA HOJA — Glasilo kolektiva Hoja — predelava lesa Ljubljana, Langusova 8. — Tiska || Tiskarna LJUBLJANA, Ljubljana — Odgovorna urednica Marjana Kampjut — Ureja uredniški odbor: Majda Kuclar, Marjana Kampjut, Stane Mesar, Ciril Mrak, dipl. ing., Ivan Remškar, dipl. pravnik, Jože Škrbec, Anton Tehovnik.