Poštnina plačana v gotovini Cena Din 1*- Stev. 93. V Ljubljani, torek 26. aprila 1938. Leto II Francosko-angleški sestanek v Londonu bo veljal tudi razgovorom o češkoslovaškem vprašanju in o Srednji Evropi London, 26. aprila. Francoski ministrski predsednik in zunanji minister, ki prideta v sredo v London, bosta gosta ministrskega predsednika Nevila Chamberlaina na kosilu, ki ga bo angleški predsednik vlade priredil njima na čast. V četrtek zvečer bosta francoska ministra prišla v windsorsld grad, kjer bosta P° svečani večerji, ki jima jo bosta priredila angleški kralj in kraljica, prenočila. V petek bo priredil angleški zunanji minister lord Halifax njima na čast kosilo v Foreigen OHice. V petek popoldne se bosta francoska ministra vrnila v Pariz. Do angleško-irancoskih razgovorov bo prišlo v četrtek dopoldne in popoldne, *er v petek zjutraj. Francoski in angleški ministri se bodo pri tem sestanku razgovorili in skušali sporazumeti o vseh važnih političnih vprašanjih, ki pretresajo Evropo. Glavne točke razgovorov bodo naslednje: 1. Proučevanje pogojev za tesnejše angleško-francosko vojaško sodelovanje na kopnem, na morju in v zraku ter za gospodarsko sodelovanje pri preskrbi Anglije z živežem ob primeru vojne. 2. Odnošaji obeh držav do Italije ter vsa vprašanja, ki se tičejo korakov za priznanje italijanskega cesarstva na prihodnji seji Zveze narodov. 3. Vprašanja, ki se nanašajo na denarni sporazum med Anglijo, Francijo in USA. 4 Razglabljanje o angleškem načrtu glede morebitne zveze med evropskimi velesilami, kateri pa Francija nasprotuje z ozirom na trenutni evropski položaj. 5. Češkoslovaško vprašanje in posledice zadnjega kongresa Henleinove stranke za Češkoslovaško in Evropo. 6. Vprašanja, Id se nanašajo na politični in gospodarski položaj v Srednji Evropi Pariz, 26. aprila, o. Iz francoskih uradnih virov poročajo, da bo na francosko-angleškem sestanku v Londonu važen del posvetovanj veljal Češkoslovaški. To pa zaradi tega, ker so zadnje zahteve čeških Nemcev, kakor jih je povedal njihov voditelj Henlein, take da se tičejo obstanka češkoslovaške države samega na sebi. Francija in Anglija pa, kakor poročajo ti viri, obe jamčita za nedotakljivost češkoslovaškega ozemlja. Henleinov politični program je za Češkoslovaško nesprejemljiv, ker ograža njeno ustavo in obstoj države same. Sprejetje tega programa bi Češkoslovaško razbilo. Anglija je sicer vplivala na Češkoslovaško, naj bo do nemških zahtev skrajno sprejemljiva, toda tudi sprejemljivost ima svoje meje. Prvi kongres Jugorasa v Belgradu : Dr. Stofadinovič o položafu delavstva in o pomenu fugsl. delavske organizacije Belgrad, 26. apr. Včeraj se je začel v Belgradu prvi kongres vsedržavne Jugoslovanske delavske zveze (Jugosl. radnički savez ali kratko Jugorae). Udeležuje se ga kakih 50.CKK) delavcev iz vseh pokrajin države. Močna zastopstva so prišla tudi iz posameznih delavskih središč v Sloveniji, iz Ljubljane pa več zastopnikov nameščencih organizacij pod vodstvom g. Prezlja. Včeraj dopoldne je bilo na igrišču SK »Jedinstva« veliko zborovanje, pri katerem je prišlo do pomembnih manifestacij za vlado, za predsednika g. dr. Stojadinoviča, itd. Zborovalci so nosili velike napise proti marksizmu, proti komunizmu, »Živijo delavski voditelj Dragiša Cvetkovič<, in podobno. Po vsem razsežnem igrišču so bili postavljeni zvočniki, da so zborovalci lahko slišali govornike. Glavna govora na zborovanju sta imela med burnim pozdravi jan jem in odobravanjem predsednik vlade dr. Stojadinovič in minister Cvetkovič. Po zborovanju se je razvil veličasten sprevod skozi Belgrad, pri katerem je prišlo do novih mani-•,'Hitacij kralju, vladi, dr. Stojadinoviču, tako da Belgrad včeraj in danes ves pod vtisom delavskega kongresa. Predsednik vlade je v svojem govoru na zborovanju dejal med drugim: »Delavci, prijatelji in tovariši. Belgrad do danes še nikoli ni videl veličastnejšega shoda delovnega ljudstva kakor je današnji. Zato mi dovolite, da vam predvsem čestitam in da vas pozdravim. Povsod, kjer ste potovali, in tam, kjer živite, ste videli, da vlada povsod delo, in da se povsod ustvarja. Iz tale rastejo tovarne. V nekdaj popolnoma agrarni državi ustvarjamo postopno svojo riarodno industrijo. Te industrije nc ustvarjamo zato, da bi s svojimi izdelki šli na mednarodni trg in tam tekmovali z drugimi narodi. Ustvarjamo jo predvsem zato, da predelamo naše domače surovine v naših domačih delavnicah in tovarnah. Ustvarjamo našo industrijo, da bo to delovno ljudstvo ne samo sebe prehranilo, temveč da bo s povečanim konsumom raznih življenjskih potrebščin pomenilo tudi novega kupca za naše poljske pridelke. Naposled ustvarjamo svojo industrijo zato, da bomo obenem tudi utrdili našo narodno obrambo. Toda v tej novi Jugoslaviji, ki jo vidite, kako se ustvarja, ne smemo pozabiti tistega, ki je osnova vsega ustvarjanja, tistega, ki nosi častno •me jugoslovanskega delavca. Ni nam vseeno, kako naš delavec živi. Jaz mislim, da vi delavci ne smete slabo živeti. Želim, da bi živeli ne slabo ne bolje, temveč kratko in malo dobro in zadovoljno. Kako bomo ta cilj dosegli? Agitatorji vam pripovedujejo: »Proletarci vseh držav, zedinite se! To so tisti, ki se zavzemajo za načelo: >Čim slabše, tem boljše, kajti samo v nezdravem in obupnem ozračju, kakor na gnojišču, uspeva tisto, kar se imenuje socializem ali komunizem. Srednješolski telovadni nastop Ministrstvo prosvete je tudi za letošnje šolsko leto odredilo telovadni nastop srednje- in meščan-^košolske mladine. Ministrstvo utemeljuje svoj odlok takole: »Da bi se pri učencih razvilo živahnejše zanimanje za telesne vaje in da bi čutili lopoto v skupnih manifestacijah za plemenito tekmovanje in da bi šole imele priliko pokazati javnosti uspehe tudi tega dela mladinske vzgoje, *>odo ob koncu šolskega leta priredile vse srednje, učiteljske in meščanske šole javno telovadbo.« Spored tega nastopa mora obsegali čim razno-Vrstnejše vaje: brez orodja, z orodjem, na orodju, narodna kola s pesmijo in glasbo, lahko atletiko, gimnastične in tekmovalne igre, raznoterosti, ?kupin(. itd.. Kot neka izjema bodo pa letos dijaki 'n dijakinje višjih razredov izvajali proste vaje, S katerimi bodo nastopili jugoslovanski srednje-^°lci in srednješolke tudi ob priliki vseslovan-*kega sokolskega zleta v Pragi. V Ljubljani bo ta prireditev na Stadionu (Zadruga Stadion je dala telovadišče brezplačno razpolago) dne 7. maja ob 15. Spored obsega ® nastopov, od teh so trije dekliški, pet pa je deških. Videti bo mnogo pestrih skupin. Gotovo najpestrejši in nojživahnejši ho nastop vseh tretje-"Olk (360), ki bodo izvajale tri srbska kola in 'Iva češka plesa. Sodelovala bo vojaška godba lovske divizijske oblasti. Vstopnina bo na sto-Jisče po 2 din, na sedeže po 5 din. Vstopnice bodo Ifobili dijaki, da jih razdajo svojim domačim. obile se bodo pa tudi pri vodstvu tega nastopa VaM- ^ reall?i gimnaziji v Ljubljani (Vegova 4). Veni so vs>' ki se zanimajo za telesno vzgojo niadine v naših šolah To je proilnkt, ki prihaja k nam iz tujine._ Po žalostnih komunističnih dogodkih v Rusiji_ in Španiji mora biti človek bedak, če naj misli, da komunizem prinaša delovnemu ljudstvu raj na zemlji. Zato danes vidimo, kako za Angleži, Italijani in Nemci tudi Francozi odklanjajo komunizem. Druga pot je narodna. Zbrati moramo vse narodne delovne sile naše lepe domovine v čvrsto narodno delavsko organizacijo, zasnovati svoje gibanje v mejah naše države, na temelju naših razmer in naših nevšečnosti, imeti pred očmi gospodarski ustroj in najvišje koristi narodne proizvodnje, ustvariti prijateljsko sodelovanje med delom in kapitalom. Vi, tovariši, ste se odločili za to drugo, nacionalno pot, za tisto, ki je edino pametna in edino možna. S tem ste si pridobili zaupanje vseh gospodarskih krogov. Dr, Stojadinovič je nato govoril o socialnih preosnovah kraljevske vlade in dejal: »Brez velike reklame, a z odličnimi in velikimi spremembami smo temeljito rešili dve veliki vprašanje iz zakonske zaščite delavca, namreč vprašanje minimalnih mezd in pokojninsko zavarovanje. Obe 6ta bili večni sen, a neizpopolnjen program vseh delavskih gibanj. Danes je to uresničeno. 200.000 delavcev je več zaposlenih in 2 miljardi delavskih mezd 6e je več izplačalo lani kakor v letih, ko so naši predniki vodili politiko te države. To je jasen in najboljši dokaz, da so delavske koris.ti v zanesljivih rokah in da je vaše zaupanje v nas popolnoma utemeljeno. Notranji mir v državi je odvisen od zadovoljstva in blagostanja naroda. Največje poroštvo za javni mir in red v državi je zadovoljno ljudstvo. Tovariši delavcil S ponosom in velikim zadovoljstvom sprejemam predlog vašega vodstva in pristanem na vaše želje, da vzamem to veliko delavsko gibanje, ki ga vi nosite in ki mu vi pripadate, pod okrilje svoje politike. Moj skrajni cilj je, združiti in organizirati v krepko gibanje vso življenjsko moč našega naroda, vse delovne elemente naše domovine, da bomo preko takšnega krepkega narodnega poleta v sedanjih resnih časih najbolje izpolnili tiste naloge, ki čakajo našo državo in naš narod. 2ivela jugoslovanska delavska zvezal« Važen notranji politični dogodek v novi Nemčiil: Hitler je postavil Avstriji posebnega komisarja za izvedbo popolne priključitve Dunaj, 26. apr. V političnem življenju Avstrije, odkar je priključena k veliki Nemčiji, je treba zaznamovati važno dejstvo. Hitler je včeraj imenoval za Avstrijo novega komisarja, ki ima sicer določene posebne naloge, a bo dejansko imel v rokah vsa politična, pravna in kulturna polnomočja mimo obstoječe avstrijske pokrajinske vlade. S Hitlerjevim odlokom je postavljen za državnega komisarja za popolno priključitev Avstrije k Nemčiji pokrajinski vodja v Posaarju, Burckel. Dolžnost komisarja je: politična preosnova in izvedba državne gospodarske in kulturne priključitve Avstrije k Nemčiji. Sedež komisarja je Dunaj. Komisar je neposredno podrejen Hitlerju in se mora držati popolnoma njegovih navodil vse do i. maja 1939, ko preneha njegova služba. Istočasno je Hitler poslal pismo namestniku^ v Avstriji dr. Seyss-Inquartu, v katerem med drugim pravi: Dolžnost meni neposredno podrejenega komisarja je, da v enem letu kot moj pomočnik olajša nalogo, ki jo stavlja ponovno priključenje Avstrije k Nemčiji. Njegova posebna dolžnost bo, da sodeluje z nemškim notranjim ministrom kot osrednja oblast za ponovno priključitev Avstrije k Nemčiji pri izenačenju zakonov in uvedbi novega reda, in pa, da se v imenu vlade in stranke skupno z vami prepriča, če je in kdaj je potrebno uvesti nemški pravni red v posameznih področjih v Avstriji, Vaša dolžnost bo, da kot voditelj avstrijske pokrajinske vlade in opolnomočeni namestnik nemškega rajha vzpostavite novo pravno stanje v Avstriji. Čez leto dni po priključitvi Avstrije k Nemčiji, ko bo to delo popolnoma končano, vas bom imenoval za člana nemške vlade, da bi s tega položaja mogli še dalje delovati za Avstrijo in veliko nemško državo. Zaplemba habsburškega imetia Dunaj, 26. aprila. AA. (DNB.) Avstrijska pokrajinska vlada je pred tem, ko je odredila pregon za Otonom Habsburškim, odredila tudi zaplenitev habsburškega premoženja, ki je bilo leta 1919 po odstopu cesarja Karla konfiscirano po tedanji avstrijski zvezni vladi. Leta 1935 je Schuschniggova vlada v načelu sprejela zakon o povrnitvi tega Premoženja habsburški hiši. Zakon je stopil v veljavo šele decembra 1937. Z novo uredbo avstrijske pokrajinske vlade pa je bil ta zakon zopet ukinjen po zadnjih spremembah v Avstriji To habsburško posestvo sestoji predvsem iz nekaj gradov in drugih nepremičnin. Konfiscirana bodo verjetno v Dolnji Avstriji posestva v Eslingenu in Eckersau obenem z zemljiščem, ki pripada tem gradičem, zatem posestva Wessendorf, Laksenburg (brez gradu in parka), kakor tudi posestvo Sarfeneck pri Ham-mersdorfu v Gornji Avstriji. Med drugim bodo Habsburžani izgubili na Štajerskem posestvo \ Kleinkrampenu. Konfiskacija obsega tudi habsburške zgradbe na Dunaju. Ni še točno znano, koliko je vsega tega imetja. Češkoslovaški tisk zavrača prevelike zahteve Nemcev v ČSR Praga, 26. aprila, o. Nedeljski govor voditelja čeških Nemcev, Henleina, v Karlovih Varih je izzval v vsem češkoslovaškem tisku veliko razočara-ranje in ogorčenje. Pričakovali so, da bodo češki Nemci znali upoštevati pripravljenost praške vlade in bodo sprejeli njen načrt za ureditev nemškega položaja. To pa se ni zgodilo, kakor priča Henleinov nedeljski govor Ves češki tisk soglaša v mnenju, da so Henleinove zahteve za češkoslovaško državo nesprejemljive in jih ni mogoče vzeti za podlago pri kakih pogajanjih. Henlein je šel predaleč, saj češkoslovaška dražva še vedno obstoji. Nemogoče je dovoliti ločitev ozemlja, kjer prebivajo Nemci, od ostalega češkoslovaškega ozemlja, prav tako pa je nemogoče priznati stranki čeških Nemcev značaj vsenemške narodno-socialistične stranke. Nemško vprašanje v ČSR je po tem govoru dobilo značaj mednarodnega vprašanja, pri katerem bodo imeli besedo najbrž še drugi činitelji kakor pa samo ČSR in Nemčija. Berlin, 26. aprila, o. Nemški tisk močno napada češkoslovaško vlado, češ da je nedostopna za zahteve čeških Nemcev in da z njo ni mogoč sporazum. Pisanje nemškega časopisja po Henlei-novem govoru je po silovitosti podobno stališču, ki ga je nemški tisk zavzemal do Schuschniggove vlade po razgovorih v Bechtesgadenu, London. 26. apr. o. Velike in nemogoče zahteve voditelja čeških Nemcev so vzbudile neugoden odziv v angleških političnih krogih, Ta odziv dobiva duška v pisanju velikih listov, ki pravijo, da so Henleinove zahteve upravičeno izzvale obsodbo češkoslovaških krogov. Priznati je treba, pravijo ti listi, da je Češkoslovaška kazala zadaje čase presenetljivo velikodušnost do svojih Nemcev. Razglasila je politično amnestijo in obljubila nov manj šinski štatut ter razpisala občinske volitve. Voditelj čeških Nemcev pa na to odgovarja s tem, da stavi vedno bolj pretirane zahteve. Končanova podlegla poškodbam Ljubljana, 26. aprila. Žrtev rodbinske tragedije, 45-letna Končanova, ki jo je njen mož, delavec in posestnik 56-letni France Končan pobil v živčni razburjenosti e sekiro po glavi na domu v Tomačevem, je danes, kakor nam sporočajo iz bolnišnice, poškodbam podlegla. Bilbao, 26. apr A A. DNB. Poučeni krogi v Burgosu govore, da bo sedan|i vatikanski odpravnik poslov pri nacionalistični vladi kmalu imenovan za nuncija v Kanadi. Na njegovo mesto bo imenovan dosedanji nuncij na Dunaju. Saragosa, 26. apr. AA. Reuter. Nacionalistične čete, ki prodirajo proti Arijagi severnovzhodno od Teruela, so prišle do Agilara in so tako od sobote prodrle za 20 mil' Vesti 26. aprila Mednarodni vzorčni velesejem v Plovdivu so odprli včeraj. Na velesejmu razstavlja tudi naša država. 20 let miru hoče zagotoviti Evropi Mussolini s sporazumom med Anglijo, Italijo, Francijo in Nemčijo. Vanj bi pritegnili morda tudi Japonsko. Tako piše londonski list >People«. Razlastitev judovskega posestva proti odškodnini pripravlja madžarska vlada. Po razlastitvenem zakonu bodo Judje smeli imeti samo toliko zemlje, kolikor je morejo sami obdelovati. Hitlerjev prihod v Rim je določen za dan 3. maja. Potoval bo s posebnim oklopnim vlakom, spremljalo ga bo več ministrov in veliko vojaških osebnosti. Pri mednarodnih tekmah v letalskih akrobacijah z brezmotornimi letali, katere je priredil pariški dnevnik »Pariš Soirc, je bil prvi Nemec Hagennbrun, drugi Čeh Novak, tretji pa Francoz Doret. \ Angleški vojni minister Hore Belisha se je na poti iz Rima v London ustavil v Parizu ter imel včeraj in danes več razgovorov z vodi-, telji francoske vojske o vojaškem sodelovanju mod Anglijo in Francijo. Velike demonstracije arabskih žensk so bile pred dvema dnevoma v Jeruzalemu. Ženske so v sprevodu šle pred palačo angleškega komisarja in zahtevale, naj Angleži izpuste Arabce iz koncentracijskih taborišč. Namesto tega so poslali nad ženske policijo. Londonski odbor za nevmešavanje se za zdaj še ne bo razšel, ker so se vse države razen Sovjetske Rusije odločile, da plačajo dolžne prispevke. Sovjeti pa so odločno odbili poziv, da bi plačali, kar so dolžni. Pogodba med Irsko in Anglijo, ki je bila razglašena snoči, ureja vsa sporna gospodarska vprašanja ter vsebuje važne odredbe za ureditev skupne obrambe. Belgiji grozi vladna kriza zaradi afer, ki so jih odkrili v vojni letalski industriji. Zaradi tega bo moral vojni minister odstopiti, odstavi ljenih pa bo več višjih letalskih častnikov. Vrhovni sovjetski državni pravdnik je obtožil moskovskega pravoslavnega nadškofa in 25 duhovnikov, češ da so bili člani zarotniške organizacije, ki je hotela vreči Stalina. Odposlanstvo naie vojne mornarice, ki se modi zdaj v Rimu, si je včeraj ogledalo nova italijanska; mesta v pon tinskih močvirjih ter dela pri izsuševanju močvirne zemlje. Dva nemška in en poljski vojaški balon »o sa zaradi slabega vremena morali spustiti na češkoslovaških tleh. Po predpisanih formalnostih so jim češkoslovaške oblasti dovolile, da se spet dvignejo in vrnejo v svoje države. Italijanski zunanji minister grof Ciano se je včeraj s številnim spremstvom odpeljal v letalu iz Rima v Tirano, kjer bo jutri priča pri poroki kralj* Zoga. V Tirani so grofa Ciana slovesno sprejeli in mu priredili navdušene manifestacije. God grškega kralja so včeraj praznovali z vet likimi slovesnostmi v Atenah in po vseh večjih krajih Grčije. Spominski kip velikemu italijanskemu izumitelju Marconiju so odkrili včeraj v palači italijanske akademije v Rimu. Navzočih je bilo veliko odlični-« kov iz kulturnega in političnega življenja. Nad 500 poljskih delavcev je ostalo brez posla! v poljskem industrijskem središču Lodžu, kjer je! pogorela ena največjiJi tamošnjih predilnic. V Pragi je umrl bivši predsednik češkoslovaške vlade in zaslužni voditelj František Udržal, star 72 let. Francoska vlada je poslala tajništvo Zveze narodov spomenico, v kateri zahteva, naj postavijo na spored prihodnjih sej Zveze tudi točko o razširjenju pravic glavnega komisariata za politične be« gunce, kar je potrebno z oziram na veliko število takih beguncev iz Avstrije. Prihodnji angleški državni proračun bo naj« večji, kar jih je Anglija kdaj imela ob miru. Zadnja seja vlade se je bavila samo z načrtom tega proračuna. Spomenico za priznanje duhovne nevtralnost! je poslala Zvezi narodov Švica. V spomenici navaja pravne in politične razloge, ki govore za tako priznanje. Japonci so v Nankingu imenovali nov občinski odbor namesto dosedanje avtonomne uprave. Sovjetska letala so bombardirala pred kitajskim pristaniščem japonsko patrolno ladjo >Satu jo Maru<. Zadeva utegne imeti če kake burno posledice. Angleška vlada je dovolila Otonu Habsburškemu, da se naseli v Angliji. Edina bela obleka pri poroki albanskega kralja Zoga bo tista, ki jo bo nosila nevesta. Za vse druge svate ženskega epola so predpisane druge barve Pred vojno sodišče *a varstvo države bodo prišli voditelji arabskega revolucionarnega gibanja v Tunisu. Nov potres je bil t cera j zjutraj po osrednjih' predelih Turčije, zlasti v okolici Ankare. Povzročil je precej škode. Bivši nemški vojni minister Blomberg potuje s svojo mlado ženo okrog sveta in je zdaj dospel na otok Javo. 1300 dolarjev najnižje plaže letno is a delavstvo v Fordovih avtomobilskih tovarnah zahtevajo delavske strokovne organizacije pri pogajanjih, ki so se začela te dni. 0 gospodarskem programu novo franeoske vlade je dal včeraj časnikarjem izjavo predsednik Daladier. Turški ministrski predsednik Bajar in zunanji minister Arra« sla včeraj odpotovala v Atene, da podpišeta novo prijateljsko pogodbo med Grčijo in Turčijo. Sevilia, 26. apr. AA. Stefani. V nacionalistično Španijo se zopet vrača popolnoma redno življenje, Najlepš1 dokaz za to je dejstvo, da 6e letošnji sejem z živino vrši v redu in miru in da traja že tri dni. Število trgovcev na sejmu je zelo veliko. Vremenska katastrofa nad Sfovenifo Okoli 50 mo usodne noči spali France Končan, žena Ivanja in 10 letni Marjan, Hčenka Vida in starejši sin Anton sta spala v drugi sobi, Žena je trdno spala. Sinček prav tako. V hipni razdraženosti in živčni raztrganosti je mož s sekiro zamahnil tako silno, da je že prvi udarec ženo popolnoma onesvestil. Sinček Marjan je med zločinom mirno spal, Ni slutil, kao grozen zločin je ob 3 zjutraj oče napravil. Okoli 5.30 se je Marjan prebudil. Groza ga je obšla Zakričal je in tekel po Antona, jokajoč: »Mati so ubiti!« Hitro so poklicali sosede. Dvignili so nezavestno Končanko. Ker so videli, da žena še diha, je trgovec Babnik dal svoj tovarni avto na razpolago in so ž njim nezavestno žrtev rodbinske drame prepeljali vjavno bolnišnico. Eden sosedov je hitel na ježiško orožniško postajo, kjer je bil doma sam orožniški kaplar Slobodan Grkovič. Ta je odhitel v Tomačevo. Iskali so najprej, kje bi bil mož. Našli 60 ga v kleti napol obešenega. Drobno vrv si je dal okoli vratu in jo pričvrstil za kavelj. Kazal je še znake življenja. Hitro so ga sneli in po nekaj minutah je prišel k zavesti Delal se je, kakor da se ni nič zgodilo Komandir gosp. Jenko je najprej o zločinu obvestil telfonično državno tožilstvo, ki je nato odredilo sodno komisjo. Ze orožnik Grkovič, ko je odvedel Končana na postajo, je odredil, da so Kon-čanovo hišo popolnoma zaklenili. Vse je pustil tako, kakor je bilo ob odkritju zločina. Sodna komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika g. Lojzeta Piškurja je včeraj popoldne izvršila v Tomačevem lokalni ogled in ugotovila nekater bistvene okol-nosti, Le krepki konstituciji Ivanke Končanove je pripisovati, da je ona ostala tako dolgo še pri življenju. Kakor nam javljajo iz bolnišnice, je njeno 6tanje danes brezupno Žena se bori s smrtjo in je pričakovati vsak trenutek, da bo podlegla hudim poškodbam. France Končan je bil včeraj podrobneje zaslišan od komandirja g. Jenka. Snoči pa je bil odpeljan v ljubljanske sodne zapore. Vesti iz Kraira Na prolnjo okrajnega cestnega odbora odreja okrajno načelstvo v Kranju zaporo banovinske ceste Naklo—Kokrica—Šenčur od mosta čez Kokro v Britofu, km 6.081 do km 6.497, za ves vozovni promet. Promet se naj usmeri preko mostu na občinsko cesto, ki veže banovinsko cesto 11/113 od mostu desno z banovinsko cesto 1/3. Zapora bo trajala vključno od 25. aprila do 20. maja. Naj lepše berilo In darilo |e »Poročnik Indijske brigade«! Strahovalci mariborske okolice aretirani Koiovod.a te moral nositi ukradeno v no v sodu pol ure daleč gospodar u nazaj Maribor, 25. aprila. Že več mesecev so se dogajali v mariborski okolici drzni vlomi, ki so napravili orožnikom obilo posla, vsa poizvedovanja za storilci pa so bila vedno zaman. Končno pa je tudi za te vlomilce udarila nesrečna ura. Izdal jih je vlom, ki so ga izvršili pred nekaj dnevi v klet Osetove restavracije na Griču nad Mariborom. Vlomilci so Osetu odnesli sodec 80 litrov vina ter so poprej preizkusili vino iz vseh sodov, preden so izbrali najboljše. Pobrali so tudi več šunk in klobas ter so mu povzročili okoli 3000 din škode Ves plen so zanesli v gozd v Vinarju ter ga skrili v kup dračja. V tem kupu je našel sosed gumijasto cev, s katero so vlekli tatovi vino iz soda ter ga pili. Temu sosedu je šele nedavno zmanjkalo iz njegove kleti več vreč krompirja ter 35 kg slanine. Tudi takratni plen so vlomilci najprej skrili v dotičnem kupu dračja^ pa so ga potem ob ugodni priložnosti odnesli tar ga razpečali Na podlagi te najdbe so potem mariborski orožniki prišli ro- komavhom na sled, ki jih je vodila v Studence. Tam so aretirali najprej kolovodjo, nekega Karla Skupeta, ki je izdal potem še svoje štiri tovariše. Vlomilci so priznali do sedaj 24 večjih tatvin in vlomov, ki so jih izvršili v mariborski okolici. Skupeta so orožniki vodili h kupu dračja v Vi- narje, kjer se je nahajal plen, ukraden v Osetovi kleti. Mož je dejal, da je kakih 90 kg težak sod z vinom sam zanesel iz kleti v gozd Nato so mu orožniki dejali, da naj pokaže, če je res tako močan in zopet spravi sod z vinom nazaj, od koder ga je prinesel. Brez nadaljnje besede je mož prijel za sod ter si ga okobalil na pleča. Nesel ga je skoraj pol ure daleč v strm hrib in šele na vrhu pri kleti so se mu začela šibiti kolena. Pokazal je s tem, da je res tab hrust, kakor se je ustil. Da pa je močan, so izkusili orožniki ob priliki aretacije, ko ga je jedva obvladalo troje ljudi. Preiskava se še nadaljuje ter je upati,_ da bo imela mariborska okolica sedaj za nekaj časa mir pred drznimi vlomilci. Smrt zgledne katoliške matere Kranj, 26. aprila. V noči od nedelje na ponedeljek je umrla v Kranju ga, Ivanka Logar v starosti 62 let, vdova po pokojnem uglednem trgovcu in hišnem posestniku na Mestnem trgu. Pokojnica je bila v mestu in okolici zelo spoštovana in znana kot katoliška žena, dobrotnica revežev in kot skrbna mati. Svoje otroke je lepo katoliško vzgojila in jih je sedaj zapustila dobro preskrbljene. Pred leti je bila dalje časa predsednica Vincencijeve konference, ostala dobrodelna in katoliška društva pa je vedno zelo podpirala. Pogreb blage pokojnice bo v 6redo popoldne na pokopališče v Kranju. Naj počiva v miru! Brezno nemorale - strašen greh pred Bogom in pred ljudmi Celje, 26. aprila. V celjski bolnišnici je preteklo sredo umrla v 24. letu starosti Fani K. iz Zvodnega pri Teharju. Že ob njeni smrti je prišlo na uho celjski policiji, da je pokojnica umrla radi zastrupitve krvi, ki jo je dobila pri odpravi telesnega plodu. Z vso energijo se je lotila preiskave in aretirala 3 sumljive osebe in sicer brezposelni delavki 25-letno Angelo R. in 22-letno Rozo O., obe iz Celja ter 27-let-nega rudarja Srečka S. Pri zasliševanju se je ugotovilo, da je bila pokojna Fani K. v blagoslovljenem stanju, da pa ji je Angela R. na prigovarjanje odnosno na pritisk Fanikinega ljubimca Srečka dopustila odpravo plodu. Fani K. je več mesecev bolehala, dokler ni prišlo zastrupljenje krvi in je morala v celjsko bolnišnico, kjer je umrla. Aretirani Angela in Roza valita sedaj krivdo druga na drugo, vendar je preiskava že dognala, da sta obe krivi. Policija z naglico poizveduje še eventuelne sokrivce, kajti preiskave so že dognale, da sta ženski opravljali nemoralno in obsojanja vredno službo nele v Celju in bližnji celjski okolici, temveč v Vojniku, Teharju in Št. Jur-ju. Roza je po deželi pridobivala pacijentinje, Angela pa izvršila ordinacije. Vsi trije so izročeni okrožnemu sodišču, ki bo zločince gotovo strogo kaznovalo, posebno, ker še^ ni dolgo tega, ko so bili ravno iz sorodne družbe obsojeni, pa premajhna kazen še ni bila v dovoljno opozorilo. * Načelnik Fantovskega odseka sporoča vsem članom, da bo drevi ob 8 redna telovadba, katere naj se udeleže vsi člani radi odsekovih tekem. Bog živi! Filmi »Borneo« — »Dan osvete« (Kino »Sloga). Slo* vit raziskovalec Martin Johnson je 6 svojo ženo Oso posnel svoj zadnji film »Borneo« tik pred svojo tragično smrtjo. »Borneo« je lepo uspela reportaža s tega zanimivega, še dandanašnji ne povsem raziskanega malajskega otoka; posnetki ljudi in živali so odlični, zlasti je dober tisti del, ki nam pri* kazuje dramatični lov na orang-utanga. Delo je re-žiral Johnson sam z veliko spretnostjo, tako da se nam tudi stvari, ki jih je bil namenoma priredil za posnetek, ne zde pripravljene, ampak prav prirod-no neprisiljene in spontane — »Dan osvete« je kriminalni film, v katerem ni streljanja, ampak skrbe za dober tempo in za napetost samo neugodne zadrege raznih radijskih družb, katerim motijo oddajo s posebnim aparatom gansgterji-izsiljevalci, ki so bili ta aparat ukradli izumitelju, katerega so vzeli s seboj in ga imajo zaprtega v zadnjih prostorih razkošnega hotela. Na koncu seveda uspešno intervenira policija, ki — kakor je to v kriminalnih filmih že običajno — prav v zadnjem hipu poseže v dogodke, polovi gangsterje to reši nedolžnega ujetnika ter njegovega prijatelja in dekle. Zanimiva in prav poučna plat tega filma s® posnetki, ki nam odpirajo vpogled v sijajno organizirano policijsko službo, ki dandanašnji pri svojih razreševanjih zločinov 6 pridom izkorišča moderno izpopolnjeno radijsko tehniko. Na vse načine so isčeli Celje, 26. aprila. Pred kratkim je »Slovenec« poročal o rafiniranih goljufijah v Zagrebu, Mariboru, Ljubljani in Celju Te notice je Eital policijski nadzornik g-Zavec v Celju. Tudi v Celju je namreč neki Hrvat okoljufal za 2 po 500-dinarska bankovca trgovino »Peko« in tvrdko »Jellenz«. Pri »Peku« je kupil čevlje, ponudil 500-dinarski bankovec, ki pa ga je, ko mu je blagajničarka izplačala ostanek od 500 din, pretkano vtaknil 500-dinarski bankovee v žep, ki ga je prej ponujal. Prav tako ee mu Je posrečilo pri jellenzu. O tem je celjska policija poročala zagrebški. “ KINO UNION Tc-aa-ai"! Hans MOSer v politični satiri I Noj sin, gospod minister I Danes ob 16., 19'15 in 21‘15 uri j Mednarodni šahovski turnir v Ljubliani Ljubljana, 26. aprila. Včerajšnje 14. kolo mednarodnega šahovskega turnirja v Ljubljani je spet v precejšnji meri poteklo v znamenju remijev. Po pol^ točke so si razdelili vsi, ki so svojo igro končali ze popoldne Vsak si menda misli:_ pol točke je le nekaj, morda pa le dobim kakšno nagrado, čeprav ne ravno prvo Ravnajo se prav po tistem srbskem pregovoru: bolje išta, nego nista! _ V predzadnjem kolu je bil namenjen boj med domačima velemojstroma dr. Vidmarjem in Pircem. Menda jih ni bilo v šahovski dvorani dosti takšnih, ki tej partiji že od vsega »Nedvomno je grofica Kendalska pozabila, da je večer prej sprejela povabilo za lady Flory«, sem rekel nemirno. »Težko bo prelomiti obljubo, ne da bi zbudila sum in...« »Grofica Kendalska bo šla k lady Arbuklejevi«, je dejal gospod Ralph hladno. »Šla bo, plesala bo, in če bo treba, tudi s polkovnikom Hartfieldom, poveljnikom v Traleeju. Naslednjega dne ob eni popoldne bo pa vseeno oddala prvi stTel na prijatelje polkovnika Hartfielda. Vse to si boste lahko ogledali iz najbližje okolice, gospod profesor. Vse potrebne odredbe, ki bodo zadovoljile Va6 in Vaše kolege, so že dane.« S tihim smehljajem je pristavil: »Z dr. Griitlijem vred.« Najin enovprežni voz je že pripeljal v park, ko sem slišal, kako gospod Ralph šepeta: »Tega pač nihče ne more oporekati, da bi mu manjkalo poguma.« »Komu?« »Wilkiju Joycu, gospod profesor.« »Kako mislite to?« »Ali bi radi vedeli?« Nenadno je ustavil voz. Hotel je nekaj povedati, toda 6meje se je odkimal z glavo. »Jaz Vam tega ne morem tako dobro povedati ko nekdo, ki ga poznam. Poslušajte, gospod profesor. Nocoj, jutri ali kadar hočete, uredite tako, da boste sami s služabnikom. Vprašajte ga, kdo je Wilkie Joyce. Toda ne vprašajte nič več, ker bi nam lahko škodili. Wiliamov odgovor Vam bo pojasnil, zakaj sem dejal, da je doktor Griitli s svojo navzočnostjo pokazal dovolj poguma.« Wiliam.« sem dejal, »kdo je Wil« kie Joyce?« Uro pred večerjo sva bila z Wil- Pierre Bžnoit: VELIKI JEZ Roman iz irskih bofev za svobodo 41 liamom sama v biljardni sobi. Na slepo srečo sem suval krogle po zelenem prtu, ne da bi vedel, ali bom zadel ali ne. »Wilkie Joyce, Vaša milost?« Williania nisem videl, tudi ga nisem mogel videti, kajti razen biljarda, ki je bil ostro osvetljen po odsevniku, je bila vsa soba v 6enci. Pač pa sem slišal njegov glas. Zvenel je bolestno.« »Da, Wilkie Joyce.« »Wilkie Joyce je mrtev, Vaša milost.« »Kako? Mrtev!« Ugriznil sem se v ustnico. Pozabil sem na naročilo, da ne smem vprašati nič drugega Toda dobri William ni videl tako daleč. »Ze pet in dvajset let je mrtev. Če bi hotelo nebo, da bi še živel!« »Čemu, Wiliiam?« »Čemu ,Vaša milost? Zato, da bi ga mogel ubiti. Ali ne ve Vaša milost, kaj je naredil?« »Ne, William,« Iz teme sem slišal stokanje, ki je prehajalo skoraj že v jok. »Kaj je naredil?« Stopil sera k njemu in ga prijel pod roko. Peljal sem ga k usnjenemu počivalniku, ki je stal v najtemnejšem kotu sobe. Bil je tako razburjen, da je komaj govoril. »Pripovedujte, William.« Sunkoma so prihajale besede iz njegovih ust. Zato je porabil za svoje kratko pripovedovanje več ko še enkrat toliko časa, kakor bi ga potreboval sicer. »Tedaj sem bil še čisto majhen otrok, Vaša milost...« »Govorite tišje, William.« »Da, Vaša milost, takrat sem bil še čisto majhen otrok. Moj oče je imel gostilno v Wicktonu. Ni bil član nobenih revolucionarnih društev, Vaša milost, toda bil je Irec, in sicer dober Irec. Zato je nekega večera sprejel k 6ebi v gostilno pet ljudi in jih tudi ni vrgel ven, ko je slišal, da so ti mladi ljudje sklenili, da bodo z dinamitom pognali v zrak Tower in westminstr-sko palačo v Londonu. To je bilo leta 1885. Gotovo ste že kdaj slišali o tej zaroti. Kako se je ponesrečila, Vam bo tudi znano. Najprej 60 prijeli 6amo enega zarotnika, Stephana 0’Gradyja, Zaprli so tudi mojega očeta Patricka Ewansa, da bi s tem potolažili angleško javno mnenje Bil je obdolžen kot sokrivec, češ da je vedel za načrt in storilcev ni ovadil policiji. Po dolgi pravdi, ki je trajala več kakor leto, sta bila oba obsojena na smrt. Toda do smrti sta morala čakati še celo leto. Med tem je policija raziskovala naprej, a najti ni mogla ničesar,« »Tiše, William, govorite vendar tiše.« »Prosim, da mi Vaša milost oprosti, da sem tako razburjen. Nekega jutra v januarju 1888. leta — tedaj sem bil star šest let — je stopil v celico mojega očeta kaznilniški ravnatelj Moj oče in Stephan O Grady sta bila zaprta skupaj.« , »,Torej jutri,'« jima je rekeb »,Toda, če se odločita, da povesta .. »Povedati Vam moram, da so z obešenjem odlašali toliko Časa zato, da bi zvedeli od njiju imena ostalih zarotnikov. Poizkusili so vse. Odgovarjala sta, da nimata povedati ničesar. ».Gotovo bi se rada še spovedala?« Odgovorila sta, da. Ker pa je bil kaznilniški duhovnik Anglež, sta prosila, naj jima pošljejo irskega. Zelja jima je bila izpolnjena.« »Dalje, William.« »Duhovnik je prišel ob nastopajočem mraku. Govoril je odlično galsko. Niti moj oče niti Stephen 0'Grady nista mogla ničesar misliti ali slutiti.« »Nesrečneža«, sem vzkliknil. »Duhovnik je spovedal vsakega posebej Spoved je trajala zelo dolgo, Vaša milost. Oba sta dobila odvezo. Ta duhovnik, Vaša milost, je bil... »Je bil Wilkie Joyce.« William je za trenutek obmolknil. Konec zgodbe je še mnogo 6traš-nejši kot njen začetek. Naslednje jutro 6ta bila Patrick Ewans in Stephan 0'Grady obešena. Toda preden sta umrla, sta izvedela resnico: da sta 6e spovedala policistu, ki je bil preoblečen v duhovnika, in da sta mu izdala prijatelje.« »In Wilkie Joyce?« sem vprašal. »Je bil povišan. A minila sta komaj dva mesca, ko je nekega jutra mirno sedel za svojo pisalno mizo in pisal poročilo. Nihče ni vedel, od kod — krogla je prebila okno in razbila tint-nlk na njegovem pisalniku. Mesec dni kasneje je padel z zidarskega odra ob cesti kamen, ki bi ga bil skoraj ubil. početka ne bi prerokovali remija. In imeli so prav. Oba sta igrala precej hitro in sta tudi prva končala. Vsak po pol točke sta dosegla tudi Broder in Szabo, enaki lovci na koncu tere niso mogli ali pa niso hoteli doseči kaj več. Steiner je krasno zaigral proti Totu. To je bila ena njegovih najbolj prepričevalnih zmag. ' — Vidmar mlajši je tudi močnemu Tartakovverju ugrabil pol točke. Zdi se, da je začel igrati po navodilih svojega velikega očeta Tudi Furlani se je kar dobro držal nasproti Foltysu. Furlani močno igra, in marsikdo ni pričakoval, da bo nagrabil toliko točk. Vse te partije so bile odigrane že popoldne. Zvečer pa so nadaljevali dr. Trifunovič—Nedeljkovič, Kostič—Šorli ter Preinfalk—Astaloš. Vse te tri igre pa so bile ob pol 11 zvečer ponovno prekinjene. Nedeljkovič in dr. Trifunovič bosta najbrže remizirala. Imata v končniki vsak po enega kmeta. V tej partiji se je Nedeljkovič izkazal odličnega igralca in ga je prej morda marsikdo neupravičeno podcenjeval Zasleduje pa ga najbrže enaka smola kot našega Šorlija^ Igra med Kostičem in šor-lijem pa obeta verjetno največjo senzacijo tega ljubljanskega turnirja. Šorli ima v končnici kmeta več in lepe izglede na zmago To bi bila prva igra, ki bi jo Šorli na tem turnirju dobil-Ta zmaga pa bi bila toliko bolj pomembna, ker je to zmaga nad onim. ki stoji že skoraj ves čas na čelu tabele in o katerem se je že včeraj zdelo, da mu nihče ne bo mogel več odvzeti prvega mesta, če Kostič to partijo le izgubi, ga utegne Szabo še dohiteti Šorliju pa bi zaradi uspeha nad Kostičem mogli samo častitati. V igri Preinfalk—Astaloš stoji slednii nekoliko boljše, vendar pa bo težko dosegel kaj več kot pol ttočke. Stanje po 14. kolu: Kostič 9 5 (2), Szabo 9 (2), Tartakower 9, Trifunovič 7.5 (2), dr. Vid* mar, Steiner 75 ((), Pirc 7.5, Astaloš 7 (2), Vidmar ml., Broder 7, Foltys 6 (t), Nedeljkovič ’ (1), Tot, Furlani 5, Preinfalk 4 (11. Šorli 1.5 (2); Danes je prost dan in bodo odigrane dozdaT prekinjene partije. V s^edo pa bodo začeli igrati ob 9 dopoldne. Šahovski tur mr v Marcatu V četrtem kolu tega mednarodnega šahovskega turnirja sta Spielmann in Thomas remizirala, J*111' nerbary je premagal Menčikovo, Golombek in-sta si delila to&ko, igra med Aleksandrom in Petr ' vim pa je bila prekinjena Aljehin je premagal &e geanta, — V petem kolu sta Spielmann in bek igro prekinila, prav tako Menčikova m 1 mas. Aleksander in Milnerbary sta remjz>rala' . ko Book in Sergeant. Aljehin je svojo Par I Petrovim prekinil. p.trov. Stanje po petem kolu: Aljehin 4 Cl)> “ Book 3,5 itd. Od tu in tam i A > — CC ti tt JZ £ “> i ■C C II 3“ Veter ismer. iakost) Pada- vine • as e? »o a„ 8C , KT. 11 S UJ/UJ vrsta Ljubljana 760-9 6’5 1-6 89 10 0 34-8 dež in ■mest Maribor 760-9 7-1 3-0 80 10 0 10-0 dež Zagreb 763-5 9-0 1-0 80 10 0 10 dež Belgrad 765-4 160 1-0 70 3 0 — — Sarajevo 764 4 10-0 -2-0 90 5 0 — — Sušak 761-6 12-0 7-0 70 8 E, 06 dež Split 762-3 17-0 6-0 60 4 NE, — — Kumbor 761-0 10-0 6-0 70 5 U — — Rab 762-5 11-0 6-0 80 7 SSE. — — Vremenska napoved. Oblačno, nestanovitno vreme, dež in sneg. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj je iz noči z malimi presledki ves dan deževalo Popoldne je med dežjem padal tudi sneg. Po polnoči pa je pričelo snežiti, Močneje je deževalo od 10.30 do 16 ure. Ljubljana danes KolMar Danes, torek, 26. aprila: Mati božja dobrega sveta. Sreda, 27. aprila: Peter Kanizij. Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41; inr. Trnkoczy, Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. T— KlftO SLOGA BiVo "" Danes poslednjič! lian ncuoto Radio-oddajna postaja VUII UJiCIC v oblasti gangsterjev Kot dodatek kulturni film BOTHO© Protituberkulozni zvezi v Ljubljani je darovala tvrdka Stane Derganc v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2, znesek 150 din namesto venca na grob B. Škofiča. Prisrčna hvala za blagodušno poklonitev z željo, da bi ta lepi zgled našel še mnogo posnemovalcev. Grubarjevo nabrežje zaprto. Od torka 26. aprila bo Grubarjevo nabrežje za vozni promet zaprto zaradi cestnih del, ki bodo predvidoma trajala štirinajst dni. Podaljšana Ilirska ulica je bila v ponedeljek dopoldne izročena prometu. S to novo prometno žilo bo zlasti razbremenjena tesna in nevarna Šem-petreka cesta, hkrati pa dobi središče mesta novo zvezo z izhodnim delom mesta, do veljave pa pride tudi več novih lepih stavbišč. Vsa ureditev do Vidovdanske ceste podaljšane Ilirske ulice velja mesto občino okrog 450.000 din. V sredo je zopet nabiralni dan za mestne reveže. Obleka, perilo, obutev, posteljnina in drugo blago prav dobro 6luži revežem, ki marsikaj tega pogrešajo; ker je med našimi občani mnogo takih, ki morejo gotovo marsikaj tega blaga pogrešati, bo uspeh nabiralnega dneva gotovo velik. Nabiranje se bo vršilo na Vodnikovem trgu pred spomenikom le ob suhem vremenu. Mladinska dobrodelna akademija. V četrtek 5. maja bodo nastopili učenci ljubljanskih ljudskih šol in otroških vrtcev v korist revnim ljubljanskim otrokom s pestrim sporedom na mestni dobrodelni akademiji v frančiškanski dvorani. Lanska akademija je dokazala, da umejo naši mali igralci, pevci in godci pridobiti srca občinstva s tako močjo, da ostane vsakomur taka mladinska akademija še dolgo v najlepšem spominu. Mnogi so lani obžalovali, da niso videli akademije. Letos naj pridejo pravočasno in ne bo jim žal. Prijatelji mladine — vabljeni! Tekmujte za razpisane nagrade kina Uniona. Najkasneje do jutri pošljite kinu Unionu rešitev uganke razpisane v naši ponedeljski včerajšnji številki. Izrežite inserat in napišite imena vsaj dveh filmskih igralk, ki jih predstavlja slika v inseratu. Izpolnite V6e dane pogoje, da dobite potrebni kupon za žrebanje lepih in dragocenih daril, t. j. zlate ženske ure in srebrne doze za cigarete. Kino Union opozarja lastnike vstopnic s številkami 1534. 7356, 7786, 8891 in 8897, ki so bile izžrebane za nagrade filma »Zloraba zaupanja«, da dvignejo dobitke do 28. t. ni. Dobitki, ki do tega dne ne bodo dvignjeni, bodo ponovno izžrebani. Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani ima svoje zaključno predavanje v letošnji seziji v torek 26. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. Predava ob krasnih, številnih skioptičnib slikah Edvin Pleničar »Po solnčni Dalmaciji«. Slike in vtisi. Reproducirana glasba. Predprodaja vstopnic v pisarni »Pax et bonum« po 3 in ‘2 din. Člani popust. — Pri tej priliki opozarjamo naše p. n. člane in prijatelje, da bo v soboto 30. t. m. in v nedeljo 1. maja zaključna dramska predstava naše prosvete »Ugrabljene Sabin k e «v režiji g. Milana Skrbinška. Vabimo vse, da 6e teh naših poslednjih prireditev v letošnji seziji čim številnejše udeležite. XIV. redni letni občni zbor kluba trgovskih akademikov bo v četrtek, dne 28, aprila 1938, ob 20 uri v dvorani Trgovske akademije. Liubliansko gledališče DRAMA. - Začetek ob 20. Torek, 26. aprila: Zaprto. Sreda, 27. aprila: »Pokojnik«. Znižane cene od 30 dinarjev navzdol. Četrtek, 28. aprila: »Izpit za življenje«. Red Četrtek. Petek, 29. aprila: Zaprto. Sobota, 30. aprila: »Bela bolezen«. Izven Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA. — Začetek ob 20. Torek, 26. aprila: »Madame Sans Gene«. Red B. Sreda: 27. aprila: »Rigoletto«. Red Sreda. Četrtek, 28, aprila: »Jakobinec«. Red A. Petek, 29. aprila, ob 15: »Prodana nevesta«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Sobota, 30. aprila; »Tosca«. Gostuje Josip Rijavec. Izven. Opozarjamo na dijaško predstavo v opernem gledališču, ki bo v petek 29. t. m. Ponovila se bo •Prodana nevesta« z gdč. Heybalovo kot Marinko, g. Gostišem kot Jankom in g. Betettom kot Kecalom, Veljajo globoko znižane cene od 16 din navzdol. Josip Rijavec, gost naše opere, V soboto 30. t. m. bo gostoval v operi »Tosca« odlični umetnik in pevec Josip Rijavec. Nastopi v vlogi Cavara-dossinija, Sobotna predstava je izven abonmaja. Sedeži za to predstavo so že v predprodaji v operi. Codreanu, vodja romunske ,Železne garde' Razen Avstrije ni nobena država v Evropi doživela v letu 1937 toliko dramatičnih pretresov kakor Romunija. Da bi preprečil vse bolj grozečo diktaturo skrajne desnice, je kralj Karel v treh mescih zapovrstjo imenoval tri nove vlade, vsako malce avtoritarnejšo in bolj diktatorsko od prejšnje, odpravil z njihovo pomočjo ves stari notranjepolitični red, razpustil vse politične stranke in organizacije, vzel iz desničarskega političnega programa ureditev judovskega vprašanja in ga postavil za nalogo novim vladam, da bi s tem desničarjem vseh vrst, zlasti najbojevitejšim, najmočnejšim in najnevarnejšim skupinam, med njimi Železni gardi, vzel najpopularnejšo agitacijsko sredstvo, vzel politični šlager, brez katerega ne more računati na podporo romunskega ljudstva nobena politična skupina. Boj proti judovstvu je Romuniji, do kraja za-judeni in na milost in nemilost izročeni v oblast judovskemu kapitalu, vpraašnje, ki stoji sredi vsega političnega prerivanja, in predstavlja najmočnejše politično geslo. Nobeden od romunskih politikov se ni te resnice zavedel tako zgodaj in tako močno kakor Corneliu Zelea Codreanu, vodja in ustanovitelj »Železne garde«, najbojevitejšega in najnevarnejšega romunskega političnega gibanja, ki mti je najbrž usojena v romunskem političnem življenju pomembna in usodna vloga Mesto „Železne garde" Codreanu, ki ga je nova oblast v Romuniji po ponovljenem in nenavadno poudarjenem razpustu »Železne garde« skušala sredi priprav za državni udar prehiteti z aretacijo in obtožbo zaradi političnega nasilja in zarote, je vse do tega nenadnega dogodka pred nekaj dnevi stanoval in vodil gibanje svojih legij v bukareštanski četrti »Železne garde«. Človek, ki je voditelja tako zvanega romunskega fašizma skušal obiskati doma, je v okolici skromne njegove vile naletel na nenavadne prizore: stotine in stotine mladih ljudi, samih mladih razumnikov, Študentov, odvetnikov, uradnikov, 60 po vsem tem mestnem predelu vihtele lopate, prevažale opeko, malto, cement, kopale, tesale — garda je gradila v svoji mestni četrti ogromno 6tavbo za osrednji •dom svojih zadružnih organizacij, ki rešujejo romunskega malega človeka iz oblasti judovskih upnikov, trgovcev, žganjarjev. Ena najbolj bistvenih načel poglavarja Železne garde je, da mora razum-niška mladina v njegovi stranki sama izvrševati tudi najnižja ročna dela, da bo vedela, kaj je delo in pa, da s tem pomaga stranki, da z gradnjo in organizacijo trgovin, konsumov, gostiln, skladišč zadostuje svojem članom v vseh njihovih življenjskih potrebah sama in tako postane država v državi, navezana samo nase, kar bi ji bilo posebno dragoceno ob kakem daljšem revolucionarnem boju. Človek z nadangelovimi peruti Vse povsod sami‘mladi ljudje: na stavbi, na cestah, v vodjevi vili, Codreanu je v novi Romuniji človek, ki je znal s svojimi gesli, še bolj pa s sugestivno 6ilo svoje osebnosti potegniti za seboj vso mladino brez izjeme. Stanovanje človeka, ki je neuradno že bil romunski diktator, je skromno in brez gledališke navlake: velika soba, okna brez zastorov, velika miza, nekaj stolov in po stenah poplava slik, kipcev, risb, lesorezov — in vsi predstavljajo eno osebo — svetega Mihaela nadangela. Ob steni, proti kateri gleda končna stran mize, stoji ogromna soha nadangela s pozlačenimi peroti. Pred njo je prejšnje čase stal mlad človek, med tridesetimi in štiridesetimi leti, orjak, oblečen v sivo, surovo platno, nošo romunskih kmetov, z obrazom čistih in ravnih potez, gostih, plavih, valovitih las. V izrazitem, meškem obrazu presenetljivo svetle oči, severnjaško sinje, jasne, kakor jih v Romuniji človek ne vidi. Zlate nadangelove peroti se je zdelo, da poganjajo iz njegovih ram in dajejo V6emu pojavu občutje silnega zaleta. V takem romantičnem, slikovitem okolju je do pred nekaj dnevi 6ptrejemal obiskovalce Corneliu Codreanu. En sam pogled na to postavo je zadostoval, da je človek ugotovil, da voditelj tega nasilnega, romunskemu bistvu tujega gibanja, ni Romun. Po-očetovi strani je Poljak, po materini Nemec. Zmes slovanske in germanske krvi je dala Romuniji človeka, ki bi utegnil postati njen mojster po nemškem ali italijanskem vzoru. A prav ta tuja romantična zunanjost je v veliki meri vzrok za njegove nepričakovane, nezaslišane uspehe pri romunskih množicah. Codreanu ima tisto, kar manjka drugim diktatorjem: sugestivno, neodoljivo telesno podobo in vpliv, ki udarja iz nje. Z njo je združena eksplozivna, silovita narava, brezobzirna, elementarna v sovraštvu in maščevanju, ki ne tehta sredstev in orodij — kakor gibanje, kateremu je vodja in gibalo Codreanu, človek, ki je svojo politično pot začel še skoraj kot otrok z mirnim, hladnokrvnim političnim umorom. Umor - začetek politične kariere To je bilo pred kakimi petnajstimi leti v romunskem vseučiliškem mestu Ja6«yu. Protijudov-sko gibanje, ki ga je začel in mu dal načelno utemeljitev profesor Cuza, je našlo med jassyskimi študenti prve strastne in bojevite pristaše, med njimi Codreana, Kako tudi ne — univerza v Jassyu je tisto leto štela 831 Judov proti 546 nejudom, kar zgovorno priča o pritisku judovstva v Romuniji. Cuzov nauk, katerega znamenje je že leta 1910 postal kljukasti križ, prastaro znamenje romunskega krščanstva, ki ga dobite na vseh narodnih okrasjih, ta nauk je dobil izraza v silovitih študentovskih nemirih, katerih duša je bil mladi Codreanu. Njegovo delo se ni omejilo samo na boj proti Judom. Leta 1924 je kot mlad odvetnik uresničil prvo svojo reformatorsko misel: organiziral je prvo mladinsko delovno taborišče, precej pred hilter-jevskim Arbeitsdienstom, kakor vidimo. Jassy je postal ognjišče novega gibanja, ki ga je vlada ho- 5 i a ‘ Italijanske vojne ladje že čakajo v neapelskem pristanišču na Hitlerjev prihod Magnolije, ki jih je v zadnjih 10 dnevih že dvakrat zapadel sneg tela zadušiti in poslala tja najbolj proslulega policijskega prefekta Manciua, da naredi red med študenti. Načini in sredstva, ki jih je oblastnik za to uporabljal, so bili turški: pretepanje po podplatih, mučenje, natezavanje. Da niso žrtve mogle vpiti, sp jim med postopkom vtaknili glavo v vedro vode. Ogorčenje proti takim metodam je raslo, oblasti so vedele, da vodi vse Codreanu. Pri nekem procesu proti antisemitskim študentom je nastopil kot priča tudi prefekt. Obtožence je branil Codreanu, nastopajoči odvetnik, ki ga prefekt zaradi njegove mladosti ni imenoval drugače kot smrkavca. Ko je prefekt prišel v sodno dvorano, je zagledal Codreana med odvetniki. Brez besede je stopil k njemu in mu pripeljal dve zaušnici. Codreanu je potegnil samokres in na mestu ustrelil prefekta Manciua in dva policijska agenta iz njegovega spremstva. Proces proti morilcu najbolj znanega romunskega oblastnika je razburkal državo. Tisoči krščanskih odvetnikov so se priglasili za obrambo, ljudstvo je z vseh strani drlo v Jassy. Iz strahu pred vstajo so morali razpravo preložiti v zakotni Turnu Severin in Codreana brez vsega oprostili. Njegova pot izpred sodišča je bila podobna zmagoslavju, čez noč je postal malik romunskega ljudstva in simbol vsega boja proti judovstvu. Program flLegi|e nadangela Mihaela11 Po tem umoru in procesu, ki je ustvaril njegov politični sloves, je Codreanu odšel za dve leti v Francijo, kjer je študiral v Grenofcleu, o počitnicah pa služil pri francoskih kmetih za hlapca. Po vrnitvi v Romunijo je zvedel, da se je Cuzova narodno-demokratska stranka, v kateri je delal, razcepila. Zato je ustanovil svoje, na videz romantično gi-banje »Legijo nadangela Mihaela«, ki je štela,v začetku dvanajst ljudi, Codreanovih tovarišev. Kot prvo načelo svojega gibanja je Codreanu postavil neiziprosni boj proti judovstvu in njegovi oblasti v Romuniji. Te čase je izoblikoval program svojega gibanja. Po navadi primerjamo »Železno gardo« z romunskim fašizmom, ki je evoj program povzel docela po nemškem narodnem socializmu, čeprav to v glavnem ne drži. Osnovo svojega gibanja je Codreanu postavil na posebnost, ki mora v narodnem življenju imeti vse pravice, ki ji po človeškem dostojanstvu gredo, ne na kolektiv. Središče mu je človek, posameznik, ne skupnost, niti ne država, ki je le pomožna oblika za razvoj in srečo človeka. Drugi temelj Codreanovega nauka je krščanstvo, ne pa morda kaka politična, plemenska ali naciona* listična doktrina. Glavna načela tega gibanja so moralna in religioznna: vera, delo, red, hierarhija, ohranitev starih vrednost, red, molčečnost. Krščanske osnove, upoštevanje posameznika kot osnove za vsako družbo, vse to Codreanov nauk bistveno loči od fašizma ali nemškega narodnega socializma. Zato hitlerjanstvo za »Železno gardo« ni resnična oznaka. Pot (lŽelezne garde" Novembra 1927 je Codreanu zaprisegel prvih stotisoč članov »Legije nadangela Mihaela« ter začel s silovito propagando, za katero je dobil na razpolago sredstva iz vse Romunije. Leta 1930 je spremenil »Legiji« ime v »Železno gardo«. Gibanje je začelo postajati nevarno vsem romunskim starim strankam. Narodno-kmečka vlada ga je leta 1931 prvič razpustila, a je »Garda« pri delnih volitvah le nastopila in dosegla lepe uspehe. Razen tega «e je vrgla na drugo delo: izsekavala je gozdove, čistila zemljo, izsuševala močvirja, gradila ceste in s tem postajala vse bolj popularna. Leta 1932 so jo znova uradno razpustili, a njenega dela to ni ustavilo. Leta 1933 jo je predsednik tedanje vlade Duca razpustil tretjič. Nekaj dni potem ga je »Železna garda« na cesti ustrelila. Kar se raznesejo glasovi, da je razpusta kriv prav za prav tedanji zunanji minister Titulescu, ki da je to staril na pobudo Sovjetov, Titulescu pobegne v tujino. Codreanuja zaradi Ducovega umora nihče ne nadleguje. Le neki član »Železne garde« izpove pri policiji, da je vodja vedel za umor, ki je bil sklenjen na tajnem svetu stranke. Naslednji dan vdere deset gardistov v bolnišnico, kjer ta član leži. Ne da bi mu kdo mogel pomagati, ga gardisti s sekirami razsekajo. Konec - ali začetek »Železna garda« deluje naprej in 6e širi kljub razpustom in odredbam, ki ostajajo na papirju, Codreanu je njen nedotakljivi poglavar. Na jesen leta 1937 se prekrsti in si da ime »Vse za domovino« ter odnese pri volitvah 72 poslanskih mest, kar ustvari v pričakovanje državnega udara in prevzema oblasti po tej. Spremembe, Id jih Romunija v svoji notranji politiki doživi v začetku letošnjega leta, se Codreanovega gibanja ne tičejo — a po razglasitvi nove ustave preseneti svet Codreanova izjava, da prostovoljno razpušča svoje organizacije. Nihče ne verjame, vsi vedo, da je to le priprava za odločilni udarec, ki ga pa nova oblast skuša preprečiti s tem, da je dala pretekli teden zapreti Codreana in dvesto njegovih podvodij ter vse skupaj postavila pred sodišče zaradi veleizdaje. Vprašanje je le, če bodo zaradi tega mogli biti tudi obsojeni, ali pa bodo Codreanovi pristaši, ki jih je danes organiziranih nad milijon, pripravili Romuniji in Evropo novo presenečnje. Codreanova dosedanja življenjska in politična pot daje vsa jamstva za to. Radio Programi Radio Ljubljana Torek, 2«. aprila: 12 Bazne popevke svetovnega slovesa (plošče) — 12.45 Poročila — 1A Napovedi — 13.3* Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Uverturo (plošče) — 18.40 Slovensko narodno ob-«estvo (g. dr. Stanko Gogala) — 19 Napovedi, poroiila — 13.30 Nap. ura: Italijanska in srbsko bizantinska cerkven« ikonografija (dr. Fr. Mesesnel, prof.) Koncert Radijskega orkestra — 21 Prolog opere «Bor» Godunov« (plošče) — 21.10 Rondo, IV. ura, predava S; Srečko Koporc, na klavirju izvaja gdč. Herta Sedfert — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Vesela glasba: Radijski orkester, vložke poje g. Mirko Premelč. Drugi programi Torek, 26. aprila: Belprad: 20 Simf. kane. — Zo-greb: S) Opera — Praga: 20.40 Cigani pojo, 21.15 Zbor. 22.15 Salonski ork. — Varšava: 19.50 Operetni potpuri, 21 Simf. kone., 2! Ples. gl. — Sofija: 19.15 Kvartet, 20 Vok. kone., 20.45 Ruske romance, 21.15 Lahka in ples. gl. — Budimpešta: 19.30 Mladinski zbor. 20.50 Norveška glasba, 22.05 Cig gl. — Trst-Mlan: ffl Bizetova opera •Carmen« — Bim~Bari: 21 Opera — Dunaj: ’9.10 Tirolska gl., 20 Filmska gl., 22.15 Ork. kone. — Berlin: 20 Operetna in filmska gl. — Konigsberg: 20 Berlinski fiharmoniki — Hamburg: 19.30 Schillingsova opera iMona Lisa« — Vratislava: 19.10 Zab. kone., 30.45 Mi-ehelargelo (orkester in zbor) — Lipuko: 19.10 Kmečka godba, 20 Draždanska filharmonija — Stuttgart: 19.15 Operne arije, 21 Handlov oratorij «Mesija« — Bero-miinster: 19.15 Simf. kone. Naročajte Slovenski dom! POD CRNO KRINKO ( »Čestitam, očka, čestitam! To je pa res krasno.« »Zelo mi je všeč, da vaju to veseli,« je dejal mrzlo Mike. Ed je stal ob strani in molčal. »Kaj se pa potem tako obnašata, kakor da bi bilo to bog ve kako slabo.« »Saj tudi ni tako dobro,« je brž odvrnil Mike. »No, saj si ti vendar vedno silno želel, da bi postal nadzornik. Glej, zdaj se ti je želja izpolnila,« je hitela stara Groganova. »Da, izpolnila se je. Želel sem biti nadzornik, toda tega nisem nikdar hotel, da bi to mesto prevzel od Franka Taylorja.« »Kaj, so mar njega odstavili?« se je silno vznemirila Betty. »Ali so ga odpustili? Moj Bog!« se je prekrižala Groganova. »Niso ga odpustili, toda vzeli so mu mesto nadzornika. Meni je to od sile neprijetno,« je dejal Mike z glasom, ki je izdajal odkritosrčnost. »In Ruth je bila tako zelo srečna, ko je Frank postal nadzornik,« je tarnala Betty. »Pregrešil se je s tem, da je med delom odšel iz tovarne Ali ga ni doma?« je vprašal Ed. »Nisva ga videli, pa tudi Ruth danes ni nič prišla k nam. Pojdimo tja pogledat.« Betty je odhitela proti Frankovi hiši. Mike Grogan in Ed sta se preoblekla in se za nekaj časa vsedla za mizo k večerji. Še deset minut ni poteklo, ko je že prišla nazaj Betty. Bila je vsa objokana. Prvi hip še spregovoriti ai mogla, tako jo je dušilo. Počasi pa je le spregovorila: »Tam se je zgodilo gotovo nekaj hujšega. Ruth joka. Tudi Buddy. Franka ni doma. Ves jezen je odšel še dopoldne v mesto ... Ruth je silno nesrečna ,.. Kaj naj storimo? ...« »Poskušal bom pomiriti Franka,« je dejal Ed. »Govoril bom z njim kot s svojim starim prijateljem. Saj on lahko ve, da Grogan ni kriv, če so ga postavili na njegovo mesto.« »Upam, da Frank ne bo mislil kaj takšnega, češ da sem delal na to, da bi ga izpodrinil z nadzomiškega mesta.« »Frank ni takšen človek. V nekaj dneh bo spet vse dobro in v redu,« je tolažila stara Groganova svoje domače, ki so bili vsi precej razburjeni. »Za nič na svetu ne bi hotel storiti Franku in Ruthi kaj žalega ...« se je opravičeval Mike. »Meni je vsa ta stvar zelo neugodna. Toda, kaj naj počnem? Pri nas v tovarni je pač tako: če kdo odkloni kako mesto, se to pravi, da ne mara več delati za podjetje in mora takoj zapustiti posel . . . Jaz pa sem že star ... Ne morem več iskati dela drugje ... Kdo bo neki starega delavca vzel v službo?!...« »Frank je pameten človek... Gotovo bo to uvidel, vsaj upam ...« je dejal Ed. Precej časa je bilo treba, predno so pomirili Betty, ki jo je Ruthina žalost tako pretresla. Ko so se vsi pomirili, so sedli k večerji. Večerja danes nikomur ni šla prav posebno v tek . .. Po večerji so se še dolgo razgovarjali o dogodkih v tovarni. Mike in Ed sta domačim ženskam povedala natančno vse, kar se je zgodilo ... Betty je zatem odšla k Ruthi in ostala nekaj časa pri njej. Ruth je zelo skrbelo, kje je Frank. Hotela je oditi v mesto, da ga poišče, toda kje naj ga najde v tako velikem mestu, ko ni niti vedela, kam navadno zahaja in kje ima sestanke s tovariši... Že precej pozno je bilo, ko se je Betty poslovila od Ruthe in odšla domov. Tu so domači še vedno sedeli in se razgovarjali. Ko je Ed slišal, da Franka še ni doma, je takoj vstal, vzel klobuk in dejal, da gre v mesto iskat Franka in tako prepreči, da ne bi naredil neumnosti... Betty je odšla v svojo sobo v prvem nadstropju. Vsa je drhtela od samega strahu. Temne slutnje so jo navdajale.. Toda, kaj je mogla ona, sirotica, spremeniti pri vsej tej stvari? Prav nič!... Bilo je že okoli enajstih zvečer. Stara Groganova sta še vedno sedela v sobi in se razgovarjala. V tem hipu je nekdo potrkal na vrata ... Grogan se je malo stresel. .. Kdo naj bi bil to? Ed gotovo ne bi trkal, saj ima ključe . ,. Kdo je torej mogel priti ob tej pozni uri? Mike je odšel k vratom in vprašal: »Kdo je?... Koga želite?...« »Brzojavka za Mikeja Grogana,« se je zaslišal glas od zunaj •.. »Neko brzojavko sem dobil... Počakaj malo, takoj se vrnem,« je dejal Mike svoji ženi, ki je že kukala iz druge sobe Mike je vzel ključe in počasi odprl vrata.., Ko so se vrata odprla, sta nenadoma planila nanj dva neznanca v črnih krinkah. Eden od njiju ga je udaril s težkim batom po glavi, tako da Mike ni imel niti časa, da bi zavpil... Nezavesten je padel na tla. Vse to se je odigralo v popolni tišini. Ob strani pri vratih je stalo še nekaj drugih zakrinkanih postav. Pograbile so nezavestnega Grogana in ga odnesle v avtomobil, ki je čakal pred hišo ... In že sta dva avtomobila brez luči oddrvela proti gozdiču v bližini jezera ... Ker se Mike Grogan ni takoj vrnil, je žena odšla pogledat za njim, kaj dela. Na največje začudenje pa Mikea ni bilo nikjer več, kakor da bi se bil vdrl v zemljo... Vrata so bila odprta, za Mikeom pa ni bilo sledu ... Groganova je še slišala, kako sta zabrnela pred hišo dva avtomobila, ni pa si mogla razložiti tega, zakaj Mike ni prav ničesar dejal, preden je odšel... Mislila je, da je bilo to morda zaradi Franka, in je vsa zaskrbljena, še bolj ko prej, odšlo nazaj v hišo ... Pripravljalo se je k nevihti. Noč je bila temna. Oblaki so se spustili čisto nizko ... Dva avtomobila sta z veliko hitrostjo drvela v smeri proti jezeru po razritih poljskih kolovozih. V njih so sedele črne krinke ko pošasti... Ko je Mike Grogan čez dalj časa le prišel k zavesti, o* mogel uganiti, kje je in kaj se z njim godi... Zvezan je sedel v avtomobilu med moškima, ki sta nosila krinke ... Avtomobila sta se ustavila. Prestrašenega Mikea so kar potegnili iz avtomobila.., Vprašal jih je, čemu tako ravnajo z njim... Prosil jih je> naj bodo vendar malo bolj usmiljeni... Pa vse ni nič pomagalo ... Privlekli so ga do nekega drevesa... Privezali so ga na debelo vejo, strgali raz njega njegovo obleko in začeli z bičanjem ... »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob ti. Mesečna narotnina 12 Din, ta tnoseaatv« 85 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 4/1U Telefon 4001 do 4005. Upravni Kopitarjeva nlica fc Za JnftoelovaMko tiskarno v Ljubljani) K čet Izdajatelji Ivan Rakovec. Uredniki Jote Kotiček.