šlev. 10. V LJnEiTlanl. v petek flne 0. Janoarla 1322. Leto L. Naročnina ca aa državo SHSi ia oelo letu aapre) Olu «0«—. aa pol leta „ .« B 45*— ia catn lata „ .. m aa «O aa so mesae „ .. „ 7-SI ca Inozemstvo« oeloieino.....Oia. 150"— me-»odo...... 12*50 s Sobotna Izdaja: s « Jngu»i»»l|l. . . Din. 10 — vlnosamatvn ... „ 20 — Posooiofl Slev. 50 por. — Cene laseratom:^ Enostolpaa petilaa vrata malt oglasi po K 4'— In K 8 —, veliki oglasi nad 45 mm Tlita« po K 8 —, poslana itd. po K 12 —. Prt T*č|am naročilo popust. Izbaja vsak dan lzvzemii ponedeljka ln dneva po pra*-nikn ob 5. url ijntrai. Besedna priloga: Vastnlk SKO. Uredništvo ja v Kopitarjevi alloi ktav. 6/111. Rokopisi se aa vračalo; natranklrana ptsma se aa sprejemalo. Oradn. tslaL it*. SO, opran. št». 328. Političen list za slovenski narod. Oprava'st Kopltarfarl al. 8. — Račun poštne bran. ljobllamka it. 850 ta naročnino ta it. 34H s a aqlaaa, aagreb oO.OIl, sarajev. 7563, praške ln danaj 24.797 Načrt zakona o srednjih šolah. Za dejstvo, da se pri nas ureja država brez Slovencev in Hrvatov, imamo nov dokaz v načrtu zakona o srednjih šolah, ki ga je nedavno objavilo »Jutro« in ki so ga sedaj dobili posamezni profesorski zbori v presojo. Način, kako je ta načrt nastal in kako ga je slovenska javnost sprejela, je nad vse tipičen za naše pomilovanja vredne razmere. V prejšnji Srbiji je obstojal nek prosvetni odbor — posvetovalni organ ministrstva za prosveto — ki je dejansko vodil vso prosveto in šolstvo. Ta odbor je sedaj brez Slovencev in Hrvatov napravil nek načrt srednješolskega zakona za celo državo. Ti gospodje, ki ne poznajo ne hrvatskih in še manj slovenske razmere, pridejo skupaj in narede zakonski načrt za srednjo šolo v celi državi. Brez poznanja naših razmer, ne da bi poznali naše šolstvo, kratkomalo odločijo: Odslej boste imel tako-le srednjo šolo. — Slovenski profesorji so takoj po ujedinjenju temeljito pretresavali vprašanje o reformi srednje šole, vršila se je anketa, resolucije te ankete so se poslale tedanjemu pover-jeništvu za tik in bogočastje — kje so danes, kdo ve? S kakšno šarlatansko naglico hočejo pri nas »reformirati« srednjo šolo, se je pokazalo pri nekem profesorskem zborovanju 1. 1919., ko je navzoči vladni zastopnik z vso silo urgiral, naj se predloženi učni načrt, ki so ga tedaj profesorja pretresavali, že s prihodnjim šolskim letom vpelje v i. razred srednjih šol. Takrat je zdrava pamet zmagala; ostalo je pri starem. Zdaj pa je brez potrebnega materiala in predštudija, brez statistike, brezozira na dosedanji razvoj našega šolstva, brez ozira na naše kulturne potrebe— brez ozira na potrebe slovenskega ljudstva, brez sodelovanja slovenskih profe-s o r j e v — nastal nekje v Belgradu nek načrt zakona o srednjih šolah! Ne vemo, kako se bodo naši proesorji o njem izrazili. Kolikor ga mi poznamo, ga moramo v glavnih točkah odločno odkloniti. Glavne točke tega načrta so: 1. Srednja šola imej dve stopnji: nižji tečaj 4 leta in višji tečaj 4 leta. 2. Prvi štirje razredi bodo skupni vsem šolam, delitev se začne s 5. razredom. 3, Od 1. razreda se uči en tuji moderni jezik: francoski ali nemški ali angleški. 4. V nižjem tečaju naj se poučuje osnova vere in morale, v višjem zgodovina religije (I). 5. Higijena se predava posebej za nižji in posebej za višji tečaj. 6. Občna zgodovina bo tudi v učnem načrtu nižjega tečaja. 7. V višjem tečaju se srednja šola deli na tri tipe: a) klasična gimnazija z obvezno latinščino in fakultativno grščino; b) realka z obveznim drugim modernim jezikom; c) realna gimnazija z obvezno latinščino v manj:! i obsegu in z obveznim drugim modernim jozikom po iz-biru (francoski , nemški, angleški, ruski, italijanski.) Nasproti temu načrtu moramo točno opredeliti svoje stališče. Dve točki sta v tem zakonskem načrtu, ki jima že sedaj napovedujemo odločen neizprosen boj. Prvajeukinjenje verouka v višjih razredih srednje šole. Mi vprašamo sedaj samo to-le: Iz kakšnih vzrokov naj se verouk v višjih razredih ukine, in naj se nadomesti z »zgodovino religije«. Zgodovino religije bo morda poučeval profesor laik, in temu bo Zoroaster, Buda, Mohamed in Kristus enakovrsten zgodovinski pojav, saj on poučuje »zgodovino religije,« ne krščanske in katoliške vere kot take.Kar je slišal dijak v III. in IV. razr. srednje šole iz verskega razodetja kot dejstva, oprta na božjo avktoriteto ki segajo iz večnosti v večnost, to mu bo v višjih razredih profesor, zgodovinar, laik, brezverec slikal z isto gesto, kakor pripovedko o Mohamedovem polmescu in njegovem rokavu. In kakšno korist bo imel dijak cd ^zgodovine religije«? če je krščanstvo nekaj objektivno resničnega, tedaj naj se verouk ohrani tudi v višjih razredih, ko mu ga je mogoče podajati z zgodovinsko-apologeličnega stališča in ko dijak v naj-nevarnejišh letih potrebuje trdne religijoz-ne opore za vzgojo značaja. Dvomimo, da bi bila večina slovenskih profesorjev za ukinjenje verouka v višjih razredih, pač pa se sp( n injamo da se je na nekem občnem zboru slov. profesorskega društva ugleden profesor naprednega mišljenja odločno izrekel za verouk v višjih razredih srednje šole, in da mu ni nihče ugovarjal. Naš narod, ki pošilja svoje sinove v srednjo šolo, je veren in hoče da mu sinovi ohranijo vero svojih staršev in prednikovl — Kdo so torej tisti, ki si drznejo odpravljati verouk iz naših srednjih šol? S kakšno pravico to delajo? A li imajo namen šolo-raz-kristjaniti? S kulturnim bojem začeti tudi v šoli? Tega nočemo verjeti. Zdi se nam, da je temu predlogu kriva srbska mentalnost, naša hlapčevska brezbrižnost in koncem koncev seveda centralizem. S kakšnih vidikov so delali načrt srednješolskega zakona, nam kaže sestavek direktorja M. J, Miladinoviča v zadnji štev. Glasnika profesorskega društva, 11 zvezek (november), str. 491 si.: »O reformi verskega pouka v srednji šoli«. Miladinovič najprej ugotovi, da srednješolska mladina zlasti po svetovni vojski verouk potrebuje, toda — pravi Belgrad, 12. januarja. Danes točno ob 16. se je vrnil v Belgrad Nj. Vel. kralj Aleksander I. s svojim spremstvom. Pred prihodom dvornega vlaka so se zbrali na kolodvoru Nj. Vis. princ Pavel, ministri z ministrskim predsednikom Pašičem na čelu, generalni štab, predsedništvo narodne skupščine, poslanci, bivši ministrski predsedniki, profesorji vseučilišča, zastopniki vseh veroizpovedi kakor tudi predstavniki raznih kulturnih in drugih organizacij in društev. Razen teh je bilo na kolodvoru tudi večje število belgrajskega meščanstva z načelnikom belgrajske občine. Na peronu je bila postavljena častna četa 2. pehotnega polka z zastavo in godbo. Pri prihodu dvornega vlaka, ki je bil okrašen s cvetjem in državnimi zastavami, je godba zasvirala državno himno. Nj. Vel. kralj Aleksander je prvi izstopil iz vlaka ter pozdravil princa Pavla. Nato pa je stopil k ministrskemu predsedniku Nikoli Pašiču. Kralj mu je podal roko. Gospod Pašič mu je izrekel dobrodošlico in mu v par iskrenih besedah v imenu vlade čestital k zaroki. Nato je Nj. Pariz, 12. jan. Kakor poroča Agcnce Havas iz Cannesa, vsebuje spomenica, ki jo je Lloyd George izročil Briandu, med drugim to-le: Angleška vlada želi, da konferenca v Cannesu jasno izrazi, da sta Anglija in Francija v miru ravno tako zedi-njeni, kakor sta bili med vojno. Po mnenju angleške vlade obstojita v Franciji dva vzroka za bojazen. Prvič se vznemirja javno mnenje Francije glede reparacij.. Francija si prizadeva vzpostaviti svoja opustošena ozemlja. Za to potrebno vsoto more in mora plačati Nemčija. V drugi vrsti se vznemirja francosko javno mnenje radi bodoče varnosti Francije. Prebivalcev je v Franciji še vedno za 20 milijonov manj kakor v Nemčiji. Potrebno je za Francijo, da se njeno in nemško prebivalstvo zenačita, da bo njeno ozemlje zavarovano. Tudi Anglija ima resne vzroke za vznemirjenje in nezadovoljnost. Njena trgovina je bila ravno tako uničena kakor francoska tla. Anglija ima dva milijona brezposelnih, katerih vzdržavanje znaša na teden dva milijona funtov šterlingov. Francija trpi manj vsled brezdelice in propada mednarodne trgovine. Drugi narodi Evrope pa trpe vsled vojne ravno tako kakor Anglija, Italija in Belgija. V Srednji in Južni Evropi je polom in zmešnjava normalnih funkcij v gospodarskem življenju še značilnejša. Milijoni ljudi žive v pomanjkanju in bedi. Rusija se bori z gladom. Iz — da bi se uspeh v tem predmetu dosegel, bi ga bilo treba drugače poučevati nego se to v resnici povečini sedaj vrši. Večina naših (pravoslavnih) veroučiteljev — pravi M. — se je izobraževala v Rusiji, a njihove kvalifikacije so dvomljive vrednosti, ker so si jih pridobili bolj s protekcijo in »ko-risteči se ruskim slovenofilskim osečaji-ma.« Če se pa verouk dobro ne poučuje — sklepa dalje M. — je bolje, da ga ni. Torej naj se v višjih razredih srednje šole verouk ukine. Ta argumentacija je sijajen vzgled tiste mentalnosti iz katere je nastal načrt novega srednješolskega zakona, kaže pa tudi vso nesposobnost tistih, ki so ga delali. Ker se večini pravoslavnih veroučiteljev (ne vemo, če s pravico) očita, da ni kos svoji nalogi, naj se verouk odpravi tudi tam, kjer je dober in kjer ga velika večina zahteval? Tako nam hočejo »reformirati« srednjo šolo tako se »ujedinjamo« in — molčimo. Ni ga, ki bi na glas povedal, kar vsi čutimo in mislimo: Prjatelji, bratje, ne diktirajte nam svojih nazorov! ČesenemoreteVidonas d v i g n i t i, pu s t i t e nas, daživi-mopo svoje tudi — v šoli. Pustite nam kulturno avtonomijo, pustite n a m n a š o — šolo! Pedagog. Veličanstvo stopil k predsedniku narodne skupščine dr. Ribarju, ki mu je tudi v imenu narodnega predstavništva in vsega naroda toplo čestital k zaroki ter izrazil, kako je ves narod zadovoljen in vesel njegove zaroke. Zatem je predsednik belgrajske občine Dobra Mitrovič pozdravil kralja v kratkem nagovoru v imenu belgrajskega meščanstva. Nato je Nj. Vel. kralj najprisrčneje pozdravil ostale predstavnike posameznih udruženj, ki so bili na peronu. V imenu >Knjeginje Ljubice« je Nj. Vel. kralja pozdravila gospa Vulo-vičeva, tajnica tega društva gdč. Dobrila Knez - Milojkovičeva pa je izročila kralju šopek cvetja, na katerem je bil napis: >Dobro nam došao, Gospodami Mlada Te so ne našla junaka, ime Ti se svugde spominjalo!« Nj. Vel. kralj se je potem v avtomobilu skupaj z ministrskim predsednikom Pašičem odpeljal s kolodvora v Voznesenko cerkev, odkoder je med ova-cijami mnogoštevilnega meščanstva odšel na dvor. Pri tem sprejemu je sodelovala tudi vsa belgrajska vojaška posadka. človeških razlogov in interesov lastnega blagostanja je neoblioditc poirebna vzpostavitev Rusijo. Velika Britanija poživlja Francijo k sodelovanju pri tej veliki človekoljubni nalogi. Vsako odlaševanje bi imelo za posledico ogrožanje civilizacije. Angleška vlada mora znati angleškemu ljudstvu povedati, da bosta obe deželi korakali skupno, da obnovita gospodarsko organizacijo Evrope in splošni napredek. Kar se tiče reparacij, je angleška vlada pripravljena, držati se sklenjenih dogovorov. Varnost Francije zoper vpad sovražnika smatra Anglija kot zadevo, ki se tiče tudi njenih lastnih interesov. Anglija je radi tega pripravljena sprejeti obveznost, stopiti Franciji ob stran s svojimi vojnimi silami, ako napade Nemčija Francijo, ne da bi ta izzivala. Taka jamstva ne bodo le dosegla varovati Francijo v slučaju nemškega vpada, temveč bodo povzročila, da bo nemški napad skrajno neverjeten. Nemčija ne bo sanjala o revanži, ako bo zagotovljena, da se bo Anglija v bodoči vojni borila ob strani Frrncije. Of^zivna in defenzivna zveza bi ugovarjala britrn-skim tradicijam. Nasprotno bi se mogel garancijski dogovor, po katerem bi se Anglija in Francija borili ramo ob rami, postaviti zoper neizzvan nemški napad na francosko ozemlje. — Spomenica opozarja na potrebo popolnega sporazuma med Veliko Britanijo in Francijo. Gospodarski polom srednje in južne Evrope je za sedaj najresnejši faktor v vprašanju evropske trgovine in se ne bo mogel vzdržati, ako se ne odpre svetu produkcija in trg Rusije. Angleška vlada predlaga nastopni dve načeli: 1. Vsi narodi se morajo obvezati, da se vzdrže vsakršne propagande, ki bi mogla izpodkopati red in politični sistem, ki obstojita v drugih državah. 2. Vse države se morajo zavezati, vzdržati se vsakršnih napadov na svoje sosede. Angleška vlada želi pojasniti vsa vprašanja, v katerih bi bilo možno nasprotstvo med obema državama. Program konference v Genovi. Cannes, 12. jan. Vrhovni svet je določil program konference v Genovi. Konferenca se bo bavila s praktičnimi odredbami, ki so potrebne, nc da bi se kršile določbe veljavnih pogodb, da se ustvarijo oni predpogoji, ki so absolutno potrebni za vzpostavitev zaupanja med narodi, brez katerega sc mednarodna trgovina ne more oživeti. Konferenca se bo bavila s finančnim položajem poedinih držav s stališča obnove, s hitrejšim obtekom in kupno močjo raznih valut, s pogostim menjavanjem vrednosti teh plačilnih sredstev ter z uplivom položaja in pravil osrednjih in notnih bank na vse te probleme. Konferenca bo razpravljala tudi o pogojih, s katerimi se najlažje omogoči javni in zasebni kredit za obnovo ter z vprašanjem, kako naj se odpravijo težkoče, ki sedaj ovirajo svobodno izmenjavo blaga v poedinih državah, zlasti potom hitre in popolne odstranitve vsled povojnih razmer nastalih novih težav. Konferenca bo posebno pozornost posvečala zboljšanju prometa v posameznih državah. Trdovratnast Francije. Pariz, 11. januarja. (Wolff) Ministrski svet se je sestal danes dopoldne v »Elysee< pod predsedstvom predsednika Milleranda. Posvetoval se je o pogajanjih v Cannecu. Koncem seje so se ministri omejili na izjavo, da je ministrski predsednik tekom včerajšnjega dneva povprašal glede različnih točk, ki se nanašajo na tekoča pogajanja. Ta vprašanja so podrobno predelali in se zedinili v tem, da se njihov skupni odgovor brzojavno sporoči Briandu. Pariz, 12. jan. Senatni odsek za zunanje stvari je soglasno sklenil poslati naslednjo brzojavko ministrskemu predsedniku Briandu: »Odsek, sklican na željo velikega števila članov, je, ustrezajoč izraženim splošnim čustvom, sprejel resolucijo, ki Vam jo nujno sporoča. Odsek je tega-le naziranja: 1. Gospodarska in finančna obnova Francije je bistven pogoj obnove Evrope. 2. Vojna odškodnina ki jo ima dobiti Francija, mora torej ostati nedotaknjena. Načrt za plačevanje te odškodnine, sklenjen dne 5. maja 1921, se nc more in ne sme izpremeniti in zneski se ne smejo znižati. Tudi ni dopustno, da se belgijska prioriteta kakorkoli zapostavlja. 3. Francija se more strinjati z udeležbo na predlagani mednarodni gospodarski konferenci le tedaj, ako dobi prej jasna in dejanska zagotovila, da se bodo vse njene pravice spoštovale. 4. Pogodba, o kateri se sedaj pogajata Francija in Anglija, mora predvsem potrdili jamstva, izvedbo in zastave, ki gredo Franciji v zmislu pogodb in dogovorov v sedanjosti in bodočnosti. Odsek misli zaradi tega, da noben sklep ne more biti veljaven brez sodelovanja zbornice Briand odstopil. Pariz, 12. januarja. Ministrski predsednik Briand je davi dospel semkaj iz Cannesa. Pariz, 12. jan. Ministrski predsednik Briand je podal v zbornici izjavo, v kateri je opravičeval svoje stališče, ki ga je zastopal v Cannesu, — Nato je odšel v elyse-ejsko palačo, kjer je podal ostavko kabineta. Predsednik Millerand je sprejel de-misijo. NEMŠKI DELEGATI V CANNESU. Pariz, 12. januarja. Kakor poroča >Petit Parisien« iz Cannesa, je Rathenau sinoči reparacijski komisiji izjavil, da Nemčija ne more plačati več ko 200 mili- Sprejem kralja Aleksandra v Belgradu. Uoyd George za zvezo s Francijo. ANGLIJA ZA OBNOVO RUSIJE. jonov mark v zlatu, od tega zneska 80 milijonov 15. januarja in 90 milijonov 15. februarja. List doznava, da bodo pogajanja z nemškimi odposlanci jutri in pojutrišnjem določila, ali je počakati, da se povrne Briand. Rathenau je zaprosil vrhovni svet, da bi ga zaslišal. železniški minister proti pogajanju z železničarji. Belgrad, 12. januarja. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja finančnega odbora, na kateri bi moral železniški minister Stanič poročati o prometnih razmerah. Minister pa je prosil, naj se to poročilo odgodi za par dni, da se more poprej posvetovati s svojimi referenti. Dr. Korun je zahteval, naj se železničarjem izplača trinajsti mesec, sicer bodo železničarji koncem meseca pričeli stavkati. Minister Stanič je odgovoril, da se z železničarji ne bo pogajal, vendar pa hoče celo zadevo proučiti. — Danes dopoldne se je vrnil v Belgrad predsednik narodne skupščine dr. Ribar, da pripravi vse potrebno za prihodnjo sejo narodne skupščine, ki bo v ponedeljek, 16. januarja. Pogajanja med Avstrijo in Jugoslavijo. Dunaj, 12. januarja. (Izv.) Jutri bo novi jugoslovanski poslanik Popovič izročil zveznemu predsedniku dr. Hainischu svoje akreditivne listine. V kratkem času se bodo med Avstrijo in Jugoslavijo začela pogajanja za medsebojni gospodarski in politični sporazum. POVIŠANJE ŽELEZNIŠKIM TARIFOV V AVSTR1JL Dunaj, 12. januarja. Pri današnji seji so razpravljali o predlogu zvezne vlade glede zvišanja osebnih in blagovnih ta-rifov avstrijskih zveznih železnic, kakor tudi zasebnih železnic, ki obratujejo na račun zvezne vlade. Predlog zvezne vlade se tiče nastopnih zvišanj tarifov, ki naj stopijo v veljavo 1. februarja. Vozne cene za osebe in odpravne cene za prtljago se zvišajc za 300%, odpravne cene za eks-presno blago za 150%. Vozninski postavki splošnega razreda blagovnih tarifov, kakor tudi vozninskih postavk za sol in koks, se zvišajo za 150%. Za premog, ki je bil do-sedaj klasificiran po postavki 23 K, se bodo odslej pobirale za 150% zvišane tarifne postavke špecialnega tarifa 3. V podrobnem je še pripomniti, da se dodatki za uporabo D-vlakov zvišajo za 300%. V blagovnem prometu 6e zvišajo vsi izredni tarifi za 150%. Izjemni tarifi za sadje in premog se ukinejo. Prav tako se ukine obstoječa klasifikacija za pivo, mast, sladkor, meso, žito, mlevske izdelke in stročje, kakor tudi znižanje voznine za čebulo in češem K temu predlogu zvezne vlade je stavil poslanec Eldersch več izpremenje-valnih predlogov. Glavni odsek je sklenil, da bo sklepal o tem na svoji seji, ki se bo vršila jutri ob 15. ZAKON 0 MONARHISTIČNI PROPAGANDI NA ČEŠKEM. Praga, 12. januarja. (Izv.) Poslanski klub češkoslovaških nacionalistov je sklenil, da vztraja na tem, da se zakon o mo-narhistični propagandi reši še v tem parlamentarnem zasedanju. RUSKA UNIVERZA V PRAGI. Praga, 12. januarja. (Izv.) Naučni minister je ugodil prošnji ruskih vseučiliških profesorjev, da se v Pragi ustanovi samostojna ruska univerza. MA2ARSKA ODŠKODNINA. Budimpešta, 12. januarja. »Pesti Na-plo« javlja, da je reparacijska komisija zahtevala razen plačila vrednosti pečujskega premoga, ki se ima v zmislu trianonske mirovne pogodbe izročiti Jugoslaviji, tudi to, da izroči Mažarska bivšim sovražnim državam 30 let vsako leto 28.000 glav goveje živine, 25.000 konj in 26.000 ovac. VLADNA KRIZA NA ŠPANSKEM. Madrid, 12. januarja. Kabinet je podal ostavko. J&lm + Svetovni politični položaj v sedanjem momentu je sledeči: Posvet državnikov entente v Cannesu je sklenil, da se skliče konferenca v svrho gospodarske obnove Evrope v Genovi v Italiji. Anglija zahteva ,da se na tej konferenci obravnava predvsem vprašanje gospodarske vzpostavitve Nemčije in Rusije. Rusija pa mora priznati svoje inozemske dolgove, nuditi evropskemu kapitalu potrebno pravno varščino in se vzdržati vsake komunistične propagande v inozemskih državah. Od Francije se zahteva zmanjšanje podmorskega b rodov j a. Vse države Evrope, bodisi zmagovalke, bodisi premagane, naj se strnejo v mirovnozvezo in sklenejo dogovor glede splošne redukcije oboroževanja. Briand je načeloma na te predloge pristal, zahteval je pa zveze z A n g i i j o, da se zavaruje Francija pred eventualnimi svojimi sovražniki. Anglija je to sprejela, toda s sledečimi reslrikci-jami: da nosi ta pogodba zgolj značaj prostega dogovora in da se nanaša samo na slučaj napada na Francijo od strani Nem-č i j e, ne pa na kak drug zapljetljaj kjerkoli v Evropi, na katerem bi bila Francija interesirana, Briand se v tem momentu nahaja v Parizu, da dobi soglasje poslanske zbornice in senata s tem projektom. Večina parlamenta in senata zahteva trdnejših jamstev, zlasti pa se protivi temu, da bi gospodarska konfcrenca v Genovi količkaj prikrajšala pravice Francije, izvirajoče iz verzaljske mirovne pogodbe. -[ Iz Lukovice. V nedeljo dne 8. jan. se je vršil v Lukovici shod KZ. Poročal je g. narodni poslanec Brodar. Med celim govorom je bilo živahno odobravanje. Sprejela se je resolucija zoper naredbe, da bi učiteljstvo poučevalo v šolah krščanski nauk, ker naše ljudstvo je mnenja, da mnogi naši gg. učitelji premalo poznajo verske resnice ter bo treba še šole zanje. Zborovalci so izrekli Jugoslov. klubu popolno zaupanje. -f Novih volitev še iie bo. Iz Belgrada poročajo: Ob zadnji vladni krizi se je mnogo govorilo o vprašanju novih volitev. To vprašanje tudi po sestavi nove vlade ni izgubilo na važnosti, ker prevladuje splošno menenje, da vladi ni usojeno dolgo življenje. Z zaroko kralja Aleksandra pa je vprašanje volitev dobilo novo obeležje. Vladni krogi namreč menijo, da nikakor ni misliti na nove volitve v doglednem času, ker bi znale volitve prinesti neugodno iznenadenje in bi bil uspeh kraljeve zaroke oziroma poroke zmanjšan. Zato se je sedanja vlada odločila, da bo vodila posle, dokler se razmere temeljito ne izpremene. 4- Vladne stranke med seboj. Znano je, da so ob priliki sestave sedanje vlade ostala še mnoga vprašanja nerešena in so z ozirom na parlamentarne počitnice stopila povsem v ozadje. Sedaj so se pričeli zopet vračati poslanci v Belgrad in je politično življenje zopet oživelo. Sicer se v političnih krogih predvsem razmotriva vprašanje kraljeve zaroke, vendar so stopila tudi druga vprašanja zopet v ospredje. Posebno vprašanje o zahtevi muslimanov, da morajo dobiti mesto podtajnika v ministrstvu policije, je predmet živahnih debat v političnih krogih. V radikalnih krogih se govori o tej zahtevi zelo nesimpatično in vlada precejšnje nezadovoljstvo z muslimani. Rndikalci, ki zahtevajo to mesto za sebe, očitajo muslimanom, da so v vladi samo zato, da morejo zadostiti svojim materialnim zahtevam. Na vsak način se bo za to mesto vršil še precej oster boj, vendar je že skoraj gotovo, da bodo to mesto zasedli radilcalci, da kontrolirajo delovanje ministra policije. -f- »Slovenski Narod« piše: »Brezpogojno zastopamo stališče, da je treba dajati državi, kar je njenega, ker vemo, da država brez davkov ne more obstojati. To uvideva vsak pošten državljan, zato tudi radevolje plačuje predpisane davke, ako odgovarjajo dejanskim razmeram. Toda pri nas v Ljubljani se v zadnjem času predpisujejo ljudem takšni davki, da se ljudje on°.3veščajo, ko dobivajo plačilne naloge. Najbolj čudno pri tem pa je, da je ta davčni vijak najhujši pri malih ljudeh, ki jedva žive od svojega zaslužka, dočim predpisuje davčna oblast posamnikom, ki so notorično znani stotinski milijonarji na davkih naravnost smešne svote. Ta davčni vijak, čisto nič ne vpošteva dejanskih razmer in ki hoče iz malih davkoplačevalcev izprešati več, kakor imajo sploh premoženja, je največja nesreča za našo državo, ker bo polagoma pri nas spravil vse dose-daj še najbolj zanesljive elemente v širokih slojih našega ljudstva v protidržavni tabor. Opozarjamo državno oblast na to dejstvo, naj za bog« ne prerapenja strun, in jo svarimo, ker bi lahko rodilo silno zlo. Napravite konec naravnost blaznim ekscesom navijalcev davkov, ki so se razpasli edino in izključno v bedni naši Sloveniji.« — Kadar smo mi tako pisali, nas je »Narod« imenoval »pretidržaven element.« + Vladne starahe proti muslimanom. Belgrajski demokratski in radikalski Usti so vsled resolucij ra zadnjem muslimanskem zborovanju v Sarajevu zelo vznevo-ljeni nad muslimani. Očitajo jim dvojno politiko: Po eni strani gredo iz osebnih interesov z vlado, po drugi pa nastopajo pred ljudstvom kot opozicija. Opozarjajo jih, da v vladi niso neobhodno potrebni in naj zato ne prihajajo s pretiranimi zahtevami. + Posnemanja vredno. Iz brošure »Vychova a vojsko« (Vzgoja in armada), ki je izšla v založbi vojaškoznanstvenega instituta v Pragi, posnemamo, da obstoja v čehoslovaški armadi posebna kulturna sekcija pri vrhovnem generalnem štabu. Pod vodstvom te sekcije obstojajo analogne sekcije pri vsaki armadi in vsaki vojaški edinici doli do polka, kjer so nastavljeni posebni častniki kot kulturni šefi. Kulturna sekcija prireja kurze. Moštvo samo organizira čitalnice in posebne izobraževalne domove. Organiziran je pouk analfabelov. Kulturne sekcije armade izkazujejo v letu 1921. 593.299 kron dohodkov in 557.751 kron izdatkov. Vršili so se kurzi: za znanje tujih jezikov, kmetijstvo, razna rokodelstva, stenografijo, strojepisje i. t, d. V armadi je bilo 1, 1921 359 knjižnic s 207.103 knjigami, med njimi 70.000 nemških in 10.000 madjarskih. Či-talniških prostorov v vojašnicah je 200 s 3203 časniki in revijami. Kurzov je bilo v zadnjem polletju 1921 274! Posebnih fantovskih večerov je bilo 966, gedaliških prireditev v kasarnah pa v istem času 318. — Ali bi se nc mogla naša vojaška uprava tudi lotili tega dela, ki je pri nas stokrat bolj potrebno nego pri visoko izobraženem češkem narodu? -j- »Radikal« o slovenski demokratski stranki. »Radikal« od 12. t. m. prinaša članek o razmerah v Sloveniji in ugotavlja, da so demokrati izgubili med ljudstvom vsako zaslombo. Kljub temu pa je, pravi »Radikal«, pokrajinska vlada ob zadnjem bivanju kralja v Sloveniji poskrbela, da je imel kralj priliko govoriti samo s predstavniki te stranke. + Italija — Celioslovaška — Avstrija. Italijanska javnost se še zdaj razburja zaradi politične pogodbe, sklenjene med Čehoslovaško hi Avstrijo. Dasi dr. Beneš odločno dementira, da bi se bila ob tej priliki sklenila tudi tajna vojaška klavzula (za slučaj, če bi Čehoslovaški bil potreben prehod čez avstrijsko ozemlje na Mažarsko), se italijanski listi ne morejo pomiriti. Vsled tega skuša čehoslovaški poslanik Kybal v Rimu italijansko javnost potolažili, češ Italija ima po naravi stvari in vsled svojih slavnih zmag pravico zahtevati, da se vsa politična in gospodarska vprašanja srednje Evrope rešujejo le pod njenim vodivnim vplivom. Češko - avstrijska poogdba temu ne nasprotuje, ampak je s tem načelom naravnost v skladu. Ona preprečuje združitev Avstrije z Nemčijo, kar je popolnoma v interesih Italije. Če pa nekateri italijanski listi trdijo, da se vsled te pogodbe Avstrija ne bo mogla v zvezi z Mažarsko ubraniti eventualnega slovanskega »stremljenja na jug«, treba reči, da Čehoslovaška ne stremi za ničemer drugim nego za možnostjo izvoza svojih produktov preko Trsta. In tudi to je ie v italijanskem interesu. — Komentar nepotreben. 4- Italijanske politične akcije so v zadnjem času zopet zrastle. Italija igra pri sedanjih prevažnih posvetovanjih v Cannesu vlogo posredovalca med angleškim in francoskim stališčem. Velik moraličen plus za Italijo je tudi, da se namerava sklicali konferenca za gospodarsko obnovo Evrope v Genovi. Tukaj se bo šlo in-direktno tudi za mirovno zvezo med evropskimi državami, omejitev oboroževanja in druga s tem zvezana vprašanja. Naša diplomacija bo morala jako paziti, da se Italiji ne posreči ob tej priliki zopet kaj zintrigirati na našo škodo. -f Gospodarski položaj Rusije se najbolj razvidi iz poročil referentov na IX. kongresu vseh ruskih sovjetov v Moskvi. Produkcija industrije znaša povprečno sa-mo Vio produkcije pred vojno; edino le pridobivanje premoga v donskem porečju se je dvignilo. Kar se tiče kmetijstva, se je posejana ploščina zmanjšala zopet za 5% ; v tekočem letu se pa bo najbrž še bolj. Vsi referenti so zagovarjali vzpostavitev privatne iniciative, seveda pod iz-vestnimi pogoji kontrole od strani države, oziroma pod vidikom splošnega blagra. Valuta naj se izboljša, sploh denarno gospodarstvo dvigne. To je pač močen pro-okret v komunistični gospodarski politiki. Sovjeti vlivajo veliko vode v svoje komunistično vino. — 40 letnica škofa Dobrile. Danes poteče 40 let, kar je umrl veliki istrski rodoljub, prvi buditelj in prosvetljitelj našega naroda v Primorju, škof Juraj Do-brila. »Prosvjetni Savez« v Zagrebu pri- Colomba. 87 Prosper Mžrunče. — Poslovenil —I—, (Dalje.) »0, Ors' Anton, ste ranjeni?« je vprašal Brandolaccio, ki je ves upehan in za-sopljen pritekel k njemu. »V telo ali v ude?«... »V roko.« >V roko, to ni nič. In drugi?« »Mislim, da sem ga zadel.« Sledeč psu je Brandolaccio tekel k prvi ogradi ter se nagnil čez zid, da vidi, kaj je tr.m. Snel je klobuk: Pozdravljen, gospod Orlanducciok ie rekel. Polem se je obrnil k Orsu in ga pozdravil po svoji navadi čisto resno: Poglej, to se pravi zadeti človeka, da.« Še živi?« je vprašal Orso težko dihajoč. Mu ne pade v glavo; preveč ga je ujezila vaša krogla, ki ste mu jo pognali prav v oko. Za božjo voljo, kakšna luknja! Pri moji veri krasna puška! Kakšen kaliber! Tam kipč možgani ven! Pa recite, kar hočete, Ors* Anton, ko sem slišal najprej pif, pif, sem si takoj rekel: primojdu-naj, poročnika mi streljajo. Potem pa sem zaslišal bum, bum! Aha sem rekel, glej angleška puška govori, hitro odgovarja ... Toda, Brusco, kaj še hočeš?« Pes ga je peljal k drugi ogradi. »Oprostitei« je kriknil Brandolacio ves osupel. »Dvojni strel, ue bo drugega kakor to. Vraga, vidi se, da je drag smodnik, varčujete z njim.« »Kaj pa je, za božjo voljo?« je vprašal Orso. »No, ne delajte se neumnega, gospod poročnik. Podrli sle divjačino na tla in sedaj hočete, da vam jo spravljamo skupaj. Prokleto čuden poobed bo imel danes odvetnik Barricinil Mesa naravnost iz mesnice kolikor hočeš! Vraga, kdo bo dedoval za njim?« »Kaj, tudi Vincentello mrtev?« »Popolnoma mrtev, Bog daj dobro vam drugim.1 Dobri ste.« »Bili ste jima dobri, da ju niste pustili, da bi se mučila. Pridite, poglejte Vineentella: še kleči na kolenih naslonjen ob zid. Kakor bi spal je njegov izraz. Tu bi res lahko rekel: svinčeno spanje. Uboga para!« Orso se je z grozo obrnil proč. »Si prepričan, da je mrtev?« »Kakor Sampiero Corso ste, ki je tudi vedno streljal le enkrat... Poglejte, tja .. v levo stran prsi je bil zadet, kakor Vinci-leone v bitki pri V/aterloo. Precej bi stavil, da krogla ni daleč od srca. Dvojni strel! Ne bom se več mešal med strelce. Dva v dveh strelih!... S kroglo... Oba bratal... Da je streljal tretjič, je pretrgal nit življenja očetu... To se opravi drugič bolje... Kakšen strel Ors' Anton!... Poten naj pa še kdo reče, da se junaku ka- 1 Tu 1 iTui n« Korziki vedno dostavljajo k besedi mrtev nekako tako kakor pri nas: >liog mu daj dobro.« kor sem jaz ne bo nikoli primerilo, da bi oddal tak dvojni strel orožnikom!« Ves čas, ko je bandit tako govoril, je preiskoval Orsovo ranjeno roko in mu z nožem prerezal rokav. »Nič hudega,« je rekel potem. »Samo površnika je škoda. To bo imela Colomba opravka z njim ... Ha, kaj pa to? Luknja v prsih? ... Ni šlo nič skozi njo? Ne, ne, tak junak pa niste. Poglejmo! Poskusite premikati prste... Čutite moje zobe, ki vam grizejo mezinec? ... Ne posebno? ... Vse eno je, nič hudega ne bo. Dajte, da vam vzamem robec in kravato... Vaš površnik je izgubljen ... Le čemu, za vraga, se tako lepo oblačite! Greste mari na svatbo? ... Nate, pijte kapljo vina ... Čemu ne nosite s sabo čutare? Mar je to Korzi-čan, ki ne gre vendar nikdar z doma brez nje!« Potem je prenehal sredi obvezovanja in se znova začudil: »Dvojni strel — oba mrtva, otrpla!... To se bo smejal župnik. Dvojni strel!... Ah glej jo končno še to malo kroto, Chi-lino!« Orso ni govoril. Bil je mrliško bled in se je tresel po vseh udih. »Chili, idi gledat zn ta zid,« je vpil Brandolacio. »Ue?« Otrok je pomagajoč si z rokami in nogami zlezel na zid in se pokrižal, koj ko je zagledal mrliča — Orlanduccia. »Kaj, to ni še nič,« je nadaljeval bandit. »Idi še naprej, tja doli.« Otrok se je drugič pokrižal. »Ste vi, dragi stric?« je boječe vprašala. »Jaz? Mar nisem že starec, ki ni za nobeno rabo več? Chili, to je pa napravil gospod. Pokloni se mu.« »To bo gospodična vesela,« je rekla Chilina. »Ampak nejevoljna bo, ko izve, da ste ranjeni Ors' Anton.« »Tako,« je rekel bandit, ko je končal obvezovanje. »Chilina je pripeljala nazaj vašega konja. Zajahajte in idile z mano v goščo Stazzona. Pretkan je, kdor bi vas tam našel. Stregli vam bomo tam, kar najbolje znamo. Ko pridemo do križa sv. Kristine, bo treba razjahati. Konja daste Chi-lini, ki odide, da obvesti gospodično; spotoma jo lahko obkladate z naročili. Naši mali poveste lahko vse, 0r3' Anton; raje se dii pretepsti, kakor bi izdala svoje prijatelje« ... Potem pa je z nežnim glasom rekel: »Pretkanka, idi! Izobčena bodi in prokleta, malopridnica!« Brandolacio se je namreč baLjeveren kakor mnogo bau-ditov bal, da uroči otr( ka, če ga blagoslavlja ali hvali, kajti znano je, da imajo skrivnostne moči, ki vladajo v Annochia-turi, to grdo lastnost, du delajo najraje proti našim željam. »Kam pa greva, Brando?« je vprašal Orso s slabotnim glasom. »Zaboga! Volili vam je med ječo in grmovjem; in della Rebbia ne pozna poti v ječo. V grmovje torej, Ors' Anion.« 1 Urok, ki ga nehote povzroCiš z oJuii ali jezikom. redi ob tej priliki predavanje o njegovem delu in življenju na vseučilišču. Predava dr. Matko Laginja. Slava spominu velikega Škofa, njegov mnogotrpeči narod v Istri pa naj v spominu nanj junaško vstraja v borbi za svoje pravice, na katere mu je prvi pokazal pot veliki pokojniki — Odgovor kralja na čestitke pokrajinskega namestnika. Na čestitke, ki jih je pokrajinski namestnik za Slovenijo Ivan Hribar poslal brzojavno kralju Aleksandru povodom njegove zaroke z rumunsko princezinjo Marijo, je prejel nastopno zahvalno brzojavko: >Grad Peleš, Sinaja, Rumunija. Od srca se zahvaljujem za izražene želje, ki mi prihajajo potom Vas iz mile Slovenije. —Aleksander.« — Kamnik. Dramatični odsek »Društva Kamnik« priredi dne 22. januarja 1.1. za svoje člane zabavni večer. —. Dne 2. februarja prirede članice Orliškega krožka v Kamniku telovadno akademijo pod spretnim vodstvom s. M. Svetlin. Dne 2. febr. se bo predstavljala predpustna igra »Cigani«. Sploh vlada med člani dramatičnega odseka nov svež duh, kar znatno pospešuje razvoj v »Društvu Kamnik«. — Za zasluge na gospodarskem polju. V soboto 14. t. m. ob 11. uri dopoldne bo v dvorani deželnovladne palače pokrajinski namestnik Ivan Hribar svečano izročil odlikovanja onim gospodom, ki so bili povodom ljubljanskega velesejma odlikovani za zasluge na gospodarskem polju. Ti so: Fran Bonač, Josip Costaperaria, Engel-bert Franchetti, Dragotin Hribar,, Ivan Je-lačin ml., Peter Kozina, dr. Valentin Kri-sper, Vinko Majdič, dr. Rudolf Marn, Ivan Rebek in Avgust Žabkar. — Popravek. V včerajšnjem članku o okrajnih in krajnih šolskih svetih se je vrinila tiskovna pomota. V prvem odstavku naj se čita mesto »tozadevni zakon iz 1. 1918.« tozadevni dež. zakon iz 1. 1912. Ravnotako mora stati proti koncu namesto »po § 18. zakona iz 1. 1919.« pravilno: po § 18. zakona iz 1. 1912. — Razglas o novi monopolski taksi na cigaretni papir. Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani objavlja: Na predlog IJprave državnih monopolov v Belgradu z dne 3. decembra 1921 Pov. M. broj 220 je gospod finančni minister s svojo rešitvijo Pov. broj 873 povišal monopolsko takso na cigaretni papir, ki se ima v bodoče plačevati po nastopni skali: 1. od cigaretnega papirja v skladih (rizmah) po 3200 Din v zlatu, to je 6400 Din v srebru za 100 kg; 2. od cigaretnega papirja v knjižicah, lističih ali stročnicah po 2750 Din v zlatu, to je 5500 Din v srebru od 100 kg bruto teže knjižic v kartonih. — Volitev zagrebškega župana. Zagrebški občinski svet je sklican na sejo dne 14. t. m. Na dnevnem redu je volitev mestnega načelnika in zaprisega mestnih zastopnikov. Za župana bo gotovo izvoljen dosedanji mestni načelnik arhitekt Heinzl. — Ljudskošolskemu učiteljstvu. »Akademski socialno-pedagoški krožek« je priredil dne 9. jan. diskusijo o 1. členu zakonskega načrta za narodna šole, katere so se udeležili šef oddelka za pro-sveto in vere dr. Skaberne, V3euč. profesor dr. Ozvald, docent dr. Kostohar, višji šolski nadzornik Wester, ravnatelj učiteljišča Dokler iu več drugih pedagogov. Vsi so se strinjali v tem, da je 1. člen tega načrta pomanjkljiv in da se na vzgojo sploh ne ozira. Dr. Skaberne jo opozoril na francoski šolski zakon, ki stavi za namen ljudski šoli: telesno, intelektualno in moralno vzgojo. Prof. dr. Ozvald je formuliral namen ljudski šoli sledeče: Ljudska šola vzgajaj otroka tako, da bo takrat, ko doraste, v stanu se samostojno udeleževati gospodarskega in duševnega življenja narodovega. Dr. Rostohar je stavil grško harmonično vzgojo za vzor ter zahteval tudi za nas harmonični razvoj telesa, intelekta, srca in volje. Prof. Jeran je poudarjal samostojnost gojenčevo ter odklanjal vzgojni sistem, ki nudi edino umsko in za življenje neporabno izobrazbo. Ker se tako velevažno vprašanje ne da rešiti kar na enem sestanku in je zato treba temeljitega razglabljanja in pa, ker ni bilo skoro nič ljudskošolskih učiteljev navzočih, je predlagal dr. Skaberne, naj se »Akad. soc. pedag. krožek« obrne na vse učiteljstvo in vso javnost b pozivom, da pošljejo svoje mnenje, kritiko in ev. predloge za novo formulacijo omenjenega 1. člena do 25. januarja odboru »Akad. soc. pedag. krožka< ua univerzi v Ljubljani. O posebnem gradivu se bo razpravljalo na posebnem javnem sestanku >krožka«, če mogoče, se bo sprejela primerna resolucija, ki se z zbranim materijalom vred pošlje ministrstvu prosvete v Belgrad. »Krožek« si je osvojil ta predlog in prosi, da se vsi, ki se za to velepomembno stvar zanimajo, v čim večjem številu udeležijo te ankete. -- Odbor. — Kurz o zdravljenju t ncosalvarznnom je priredila Bolniška blagajna za Slovenijo dno G. januarja svojim zdravnikom. Kurz se je s prijaznim dovoljenjem g. primarija dr. Gregoriča vršil na dermatološlcem oddelku splošne bolnišnice, predaval pa je specialist dr. J. Demšar. Udeležilo so je kurza 27 blagajničnih zdravnikov. Bolniškega materiala je bilo dovolj na razpolago, lako da ni bilo le mogoče, natančno razkazati tehniko intra-venoznih injekcij, temveč da so imeli tudi mnogi zdravniki priliko, vaditi se v tem zdravljenju, ki se bo tako razširilo tudi po deželi. Kakor znano, jo bila sifilis doklej ena najtrdovratnejšh bolezni, ki jc tudi v najugodnejših slučajih trajala 8—4 leta. Česlo pa je provzročala najtežja obolenja, oškodovala je potomstvo in pustila za seboj neozdravljivo posledice na živčevju in možganih (Tabes dorsalis, Paralysis progressiva). Z neosal-varzanom pa smo v stanu, sitilislična obolenja zanesljivo ozdraviti, da to bolezen odpraviti abortiv-no, to je v najkrajšem času, nko se bolnik čimprej po infekciji podvrže zdravljenju. — Umrl je v deželni bolnici g. Julij Hribar, mizar iz Domžal. V vojni si je nakopal jetiko, kateri je sedaj podlegel. N. v m. p.! — Smrtna nesreča. Posestnik AliČ iz Ločnice pod Sv. Katarino se Jo peljal z dvema vozovoma U Medvod proti St. Vidu po klancu navzdol. ' Stopil je z voza, da uravna zavoro. V tem hipu so se pa splašili konji, voz se je zaletel v neko drevo ter pritisnil Aliča s tako silo ob njega, da je kmalu na to umrl. — Ugotovltov. Prejeli smo: V »Slovencu« št 3 z dne 4. januarja 1922 so nahaja med policijskimi uovicami tudi moje ime. Ker me nekateri smatra o za krivca, izjavljam, da nisem Identičen z omenjenim Josipom Brenčičein z Vrhnike 111. Jaz sem posestnik in trgovec Vrhuika 211. — Poškodovani finančni pečati. Ivana Jeraša je 27. oktobra lani samolastno odtrgala pečat finančne kontrolo od žgalne priprave. Marija Primožič iz Davč je pa 14. novembra lani podžgala t žgalni kotel, vsled česar so je stopil pečat finančno kontrole Jeraši in Prlmozičevi je prisodilo deželno sodišče vsaki po 200 kron globe. -— Nesreči. Z mlekom 3e je težko opekla po životu na Fužinah 10 letna Frančiška Novak. — Konj je udaril s kopitom na desno lice posestnika Ivana Lušina iz Sodražice. — Zastonj so je vozil Iz Zagreba v Ljubljano redov IV. reflektorske čete Janko Pohlin v Zagrebu. V pisarni svojo čete si jo Pohlin prilastil 8 objav za brezplačno vožnjo po železnici. Peljal se je na to e ponarejeno objavo brezplačno v Ljubljano. Deželno sodišče je prisodilo Pohlinu 14 dni ječe. — Povožen otrok. Na Javornlku je bila 23. novembra 1921 povožena triletna Marija He-berle. Mater povoženega otroka je obsodilo deželno sodišče v Ljubljani na 3 dni zapora, ker ni pazila na otroka. — Rop. 72 letni posestnik Janez Škerjanec je gnal vola s sejma v Radohovi vas' po državni cesti Višnja gora—Grosuplje na svoj dom. V samotnem gozdu S.ehanija ga je dohitel neki mož, ki je Škeriancu pomagal goniti vola, ne da bi ga bil za to naprosil. Neznanec je rekel škerjancii, naj mu za njegovo pomoč plača pri Vod i čar ju na Grosupljem Vi« slivovke, na kar mu jo ;,tarček odgovoril, da nima nič denarja, ker je. kar je imel, dal za vola. Na to je neznanec pograbil moža za usta, z drugo roko mu je pa iz telovnika iztrgal denarnico z vsebino 900 kron in izginil v gozdu. Ropar je bil velik, slaboten mož, star 30 let, brez pokrivala, lahko letno oblečen, podolgastega obraza, kvišku strlečih las. Roparja je Škrjanec ugriznil na mazinec ali na dlan. — Tatvine papirja r Goričanah. V Goričn-nah so izsledili v papirnici velike tatvine papirja. Orožniki so tatove izsledili. Osumljenih je tatvine in soudeležbe mnogo ljudi. — Za rusko doco so nabrali učenci in učenke petrazredne osnovne šole v Št. Vidu pri Stični 562 kron. V &>■ • *' ...... ' Vrn š Konec dolge politične pravde. Skoro 20 let se vleče pravda, ki se je še le te dni pred senatom okrožnega sodišča Maribor končala z obsodbo dr. Brumna, odvetnika v Ptuju. In se le zdaj je razprava iz obsežnih aktov javnosti pojasnila tudi povod za to pravdo. Dne 28. januarja 1203 sta prišla v pisarno dr. Brumna dva ptujska policista ter zahtevala na račun okrajne bolniške blagajne izplačilo za dva pisarja. Dr. Brumen se je tej terjatvi, ki je izgledala kakor rubežen, protivil, češ, da on dveh pisarjev v svoji pisarni niti imel ni. Napravil je pritožbo na mestni urad in v tej vlogi je rabil očitanja ziorabe uradne oblasti. Župan Ornig je imel za zeta sodnika, ki je dr. Brumna obsodil na 14 dni zapora. Dr. Brumen se je zagovarjal, da ni mislil na mestni urad, marveč le na policista, ki sta res zlorabila svojo uradno oblast Vse to mu ni nič pomagalo, obsojen je ostal pri vseh inštancah in niti prošnja za pomi-loščenje mu ni nič pomagala; moral je kazen prestati. Leta 1908 se je izvršil zgodovinsko znani napad Ornigove tolpe na Ciril-Metodovo skupščino. Tudi pri tej priliki je dr. Brumen kot zaveden Slovenec mnogo trpel Policija je mirno gledala napade na njegovo pisarno in osebo. Državno pravdništvo ni hotelo najti pravih krivcev, preganjalo pa je Slovence. Po prevratu je dr. Bru- men bil prepričan, da bo Jugoslavija popravila krivice avstrijskega režima, torej tudi njegovo. Prepričan, da je bil svojčas po nedolžnem obsojen, se je obrnil na okrajno sodišče v Ptuju s prošnjo za obnovitev postopanja njegove zadeve. Tozadevni njegov predlog z dne 19. januarja 1919 je okrajno sodišče zavrnilo. Ista usoda je doletela njegovo pritožbo na okrožno sodišče. Nato se je obrnil ua poverjeništvo za pravosodje za časa dr. Žerjava. Pa tudi tu ni imel zaželjenega uspeha, čeprav mu ga je kakor dr. Brumen trdi, dr. Žerjav obljubil. Obrnil se je na vrhovno državno pravdništvo. In tu je v svoji vlogi prišel v konflikt s § 104. srb. zak. V svoji tozadevni prošnji z dne 10. januarja 1921 je namreč označil sklep okrožnega kot vzklicnega sodišča v Mariboru kot »slab dovtip in priličen izraz neprostovoljne uradne komike«, rešenje poverjeništva za pravosodje pa je označil za »drugo izdajo neprostovoljne uradne komike«. Radi teh označenj ga jo obtožilo državno pravdništvo in vršile so se že opisane prve razprave. Dr. Brumen se je izrecno skliceval na osebno pričevanje dr. Žerjava. Na vprašanje predsednika, dvornega svetnika Fona, kaj naj dr. Žerjav izpove, odgovori obtoženec: da je on (dr. Žerjav) izdal v njegovi vlogi na obnovitev postopanju predlog, ki se pa ni izvršil in da je bil dr. Žerjav prepričan, da se je njemu (dr. Brumnu) zgodila krivica. Predsednik ga na to opozori, da poverjeništvo tedaj že ni imelo nobene ingerence več na vrhovno državno pravdništvo. Tekom razpravo je državni pravilnik razširil obtožbo na žalitve napram članom senata, ki je izvršil oni sklep na zavrnitev obnovitvenega predloga. Predsednik dvorni svetnik Fon pn ugotavlja, kako so Nemci 1. 1908 surovo postopali s Slovenci in tudi z dr. Brumnom. Ko je senat skienil. da se dr. Žerjav ne pozove še enkrat kot priča, iu po predlogu državnega pravdništva na kaznitev, je predsednik razglasil razsodbo, s katero se odvetnik dr. Anton Brumen spozna krivim v obsegu razširjene obtožbe v smislu § 104. srb. zak. ter se obsodi na 1000 K globe. Dr. Brumen si je pridržal pravico ugovora oziroma pritožbe. fi Podraženje mesa in kruha v Mariboru. Po dolgem prestanku, katerega so zlasti mesarji Izrabili za poljubno zvišano cene, se je v torek zvečer na mestnem magistratu zopet sestal le za silo sklepčen odsek za določanje cen. Določile so se nove cene, ki stopijo v veljavo še le 14. januarja in sicer za govedino: I. vrste 32—34 kron, II. vrste 28 -80 kron, III. vrste 24—26 kron, tele-tina 30—32 kron, svinjina in slanina prosta prodaja. Tudi za mleko so jo ukinila maksimalna cena. kar se je takoj poznalo na trgu. Podražil se je tudi kruh; beli kruh 1 kg 20 kron, črni 17 kron, ženil je [>o 7 dkg 2 kroni v gostilnah [x> 20 % več. š Sojinsko poročilo Maribor. Na živinski sejem dne 10. t. m. se je prignalo: 2 bika, 143 volov, 228 krav, 10 telet in 4 konje, skupaj 385 glav. Cene so bito približno iste kakor na zadnjem sejmu. Za boljšo živino so ponujali pod roko tudi po 30 kron, dočim je določena najvišja cena 24 kron. š Pobegli mariborski trgovec Plohi je zapustil še več dolgov kakor se je izpočetka domnevalo. Tekom zadnjih dveh dni se upniki pri-glašajo od vseh strani s terjatvami po več tisoč kron. Zdaj še Ie ga išče tudi tista roka pravice, ki ga jo imela v noči pobega že v rokah, pa se je izgovarjala, da nima podlage vsaj paziti, če bo zadolženi gospod res pobegnil v Avstrijo. III i - —mai mimmn i ................. ■mmivwi»b—»n— Kmetijska zbornica. (Napisal dipl. agr. A. Jamnik v Ljubljani.) IV. t'rodbit kmetijske zbornice. (Dalje.) Ad «). S {dnina kmetijska znanstvena sekcija naj bi se pečala z nastopnimi vprašanji, ki naj bi se z več sorodnimi vprašanji združila v posebne referate: a) splošnim kmetijskim tehničnim tajništvom (obenem redakcijo zborničnih listov in publikacij, ki naj bi poslovala tudi kot gospodarska nasvetovalnica ter delovala za povzdigo splošne in kmetijskoslrokovne izobrazbe); b) centralnim (simultanim) kmetijskim knjigovodstvom (obenem kot nasvetovalnica za kmetijsko podjetništvo in obratovanje); c) splošno kmetijsko, trgovinsko, carinsko, davčno, posestno, prometnotarifno in drugo statistiko in politiko; č) vsemi vrstami kmetijskega zavarovanja; d) proučavanjem agrikultur-nih, klimatoloških in meteoroloških prilik; e) proučavanjem agrikulturnokemičnih in bakterioloških prilik; f) splošnimi kmetijskimi melioracijami in kulturno tehniko sploh; g) raznovrstnim kreditom, zadolževanjem in razdolževanjem; h) vsemi specialnimi panogami kmetijstva, to je: h1) splošnim poljedelstvom, obdelovanjem zemlje, rastlinogojstvom in semenarstvom, h3) živinorejo, h') mlekarstvom in sirarstvom, h1) rejo drobnice, perutninarstvom in čebelarstvom, h6) vinogradništvom in kletarstvom, h") sadjarstvom, h7) travni-štvom, pašništvom in planšarstvom, h9) specialno kulturo, kakor hmeljarstvom, tobakom, oljko, svi-logojsl-vom, h») ribogojstvom in eksploatacijo ribištva, h10) vrborejo in pletarstvom, h11) čipkar-stvom in domačo industrijo tkanin, oziroma vezenin, iu pridelovanjem rastlin za vlakno; i) gozdarstvom, porabo in vnovčevanjem lesa; j) vsemi vrstami taksacij iu kalkulacij; k) kmetijskim stavbarstvom (stavbno tehniko); 1) upravo in vodstvom tržišč, semnjev, produktne borze, publikacij tržnih in sejmskih tajništev pri zborničnih po-i diužnicah, evidenco eksporta in importa, zadeva-jočih kmetijstvo; m) kmetijskim strojništvom iu oddajanjem strokovnih mnenj in nasvetov kmetovalcem pri nabavi strojev in orodja; n) kmetijsko-delnvskimi vprašanji iu posredovanjem delavcev; o) kmetijsko zakonodajo in pravno pomočjo; p) kmetijsko industrijo, obrtom, in industrializacijo kmetijstva; r) kmetijskim strokovnim kontrolni-štvom (obenem v zvezi pod a) ali b), ali pod a) in b) navedenih zadev); s) ramopomočjo; š) preizkušanjem in cdgojo živine in kmetijskih kulturnih rasliin; t) veterinarstvom, higiieno in zatiranjem kug in škodljivcev živine; u) filopatoioški-mi prilikami in zatiranjem škodljivcev rastlin; v) kmetijskim šolstvom i. dr. Ko bi imeli več referatov in več referentov, bi se razbremenili državni uradi; tako bi se n. pr. oddelek državne uprave za kmetijstvo potem prav lahko reduciral na šefa In k večjemu osem referentov, ako pa se to ne bi zgodilo, tedaj bi vse delo sekcije moglo v najugodnejšem primeru opravljati 13 referentov, odnosno še tudi manj, a bi seveda vsled tega trpela globokost in intenzivnost dela. Izpočetka bi vse delo kolikor toliko dobro mogli izvršavati približno štirje referenti. Ad P). Gospodarska in organizacijska eek-i cija uaj bi delovala za izboljšanje gospodarske organizacije in naj bi bila obenem nekaka matica v-ega kmetijskogospodarskega zadružništva v območju samoupravne oblasti. Delila naj bi se na: a) oddelek za društveno in družabno organizacijo; b) oddelek za kmetijsko-gospodarsko zadružništvo kot zadružno centralo in za zadružno organizacijo; c) filialko centralne zadružne agrarne banke; č) oddelek za kmetijsko zadružno podjetništvo; d) oddelek za pospeševan.je, vodstvo in kontrolništvo zadrugarstva in obenem kot referat za zadružno šolstvo. Vse te referate bi opravljali za enkrat lahko trije do Stirjo referenti, ki bi jih vzdrževala sekcija z lastnimi dohodki. ;■)• Trgovinska in splošna prometna sekciju >'ftj bi se pečala pred vsem z nakupom in prodajo vseh kmetijskih proizvodov in potrebščin in polom nje naj bi so eksportiralo in importiralo. 7. ' delom, omenjenim pod toMoprave, ker se vsled njene pomanjkljivosti izgublja mnogo dragocene kalorične sile, kar povzroča čezmerne stroške za premog. Po mnenju inženerjev strokovnjakov bi bilo sploh najumest-neje celo neekonomično urejeno slrojarno do cela prenoviti. Potrebno je novo direkcijsko poslopje, ki ga je nameravaia že štajerska deželna uprava zgraditi, da ni takrat požar upepelil zdraviliškega doma. Tozadevni načrt je na razpolago. Namesto sedanjega malega in v slabem stanu se nahajajo-čega »hotela Pošta« bi bilo treba zgraditi nov moderni hotel z restavracijo. Tudi kolonada se nahaja že v slabem slanu. Radi pomanjkanja sladke vode je sploh večji razmah zdravilišča nemogoč. Razširjenje vodovoda na Boču je nujno potrebno! Hladilna naprava zdraviliške restavracije v zdraviliškem domu je popolnoma neporabua. Treba nadomestiti perilo, preproge in drugi hotelski in gospodarski inveutar. Avtomobilov za prevažanje gostov sploh ni. Na zopetno obratovanje vseh treh hotelskih liftov bo tudi misliti. Brez velikih državnih prinosov je to nemogoča stvar, ker ogromni davki požro malodane vse dohodke pri visokih režijah, ki so vedno večajo. Denarna zadrega je ze tu, kakor hitro sezija dobro neha in nastane vsled zime stagnacija pri trgovini s kislo vodo. Pri sedanjih razmerah ni misliti na napredek, ker je treba velikih investicij, ki jih država ne bo zmogla. Tudi je birokrat ična,, uprava premalo elastična za vodstvo takega strogo trgovskega podjetja, kakor je Rogaška Slatina. Po izreku priznanih znanstvenikov za interno medicino manjkajo zdravilišču marsikatere nujne Specialne naprave, tako n. pr. medicinski prsizku-ševalni laboratorij z dragocenimi instrumenti, ki danes stanejo obilico denarja. Zelo potrebna bi bila tudi posebna bolnica v manjšem obsegu za trenotna težka akutna obolenja in za slučaje obolenja na nalezljivih boleznih, če se znabiti pojavijo. Sedanjo zasilno izolacijsko hišico ni mogoče smatrati pripravno v te namene. Pri tej priliki moram tudi omeniti, da bi bilo z vso doslednostjo delovati na dejansko upostavitev in obratovanje »dietične kuhinje« pod zdravniškim nadzorstvom. Kakor se na čast zdravilišču mora priznati, da slovi zdraviliška restavracija, švicarija in pekarija po prvovrstni hrani, okrepčilih in pecivu, tako se pa mora tudi naglašati, da pri vsem tem vendar mnogi gostje dietično kuhinjo ze'n pogrešajo in da jo zdravniške kapacitete naravnost zahtevajo. Čujemo, da naj se sloves Rogaške Slatine vspne na sloves svetovnega zdravilišča! Na dosedanji poti bo to nemogoče pri najboljši volji zdraviliške uprave. Navedem nekaj dokaza: Vsled ne-odkazanega opetovano zaprošenega kredita za akumulatorje, so ti danes v jx>polnoma uničenem stanu. S pravočasno odpomočjo bi se z manjšimi stroški napravil red. Vsled zavlačevanja, ker kredita le nI bilo, je škoda rastla do današujega obupnega stanja in bodo stroški sedaj neprimerno večji. In končno velikanske posledice, če sredi sezije ni luči?! Nastala je nekoč možnost, da sprejme zdravilišče ponudbo sijajne reklame. Celo neki podjetnik zdravilišča je bil pripravljen prispevati polovico stroškov. Ponudba se je morala odkloniti — gotovo na škodo zdravilišča — ker ni bilo potrebne vsote na razpolago. Nastal je ie glas, da bi bila najenostavnejša rešitev jx>ložaja zdravilišča na ta način, da se krat-komalo davkov oprosti. Podjetje je državno — čemu tedaj prekladati denar po nej>otrebnem? Ista usoda bi seveda morala pri nas doleteti tudi dr- žavno kopališče v Dobrni. Za odgovor naj sluti vprašanje, katero stališče bi zavzemala pri tem — sosedna konkurenčna zasebna podjetja: zdravili-šče Slatioa-Radenci, ravnokar v Belgradu se snu-joSe dolufiko di afero Rogački Boč-Drvenik za izkoriščanje rudninskDi izvirkov in zgradbo sanato-rija v Gaberniku, Rimske in Krapinske toplice itd. Treba se bo torej odločiti do spoznanja, da je vsako ozkosično šematizirauje v birokratskem smislu nele ovirajoče, ampak pri takih podjetjih če-stokrat združeno z naravnost kvarnimi jtosledica-mi, ter da je naujzdati celo stvar le z vidika strogo trgovskega stališča. To načelo bi moralo veljati že pri honoriranju gospodarsko upravnega osobja. Vodilno osobje bi bilo smatrati tudi upravičenim do primernega deleža na čistem dobičku. Na tem temelju, bo že kolikor toliko sama po sebi nastala opravičenost, da se podjetje dvigne, ker bo osobje igralo ulogo še bolj živili in marljivih delavcev, ki bodo z odprtimi očmi delovali na čim ugodnejši finančni uspeh. Kaj pomagajo najboljši in za zdravilišče koristni predlogi zdraviliškega vodstva? Z vezanimi rokami in pri pomanjkanju sredstev se pač ne da gospodariti, še manj vstvarjati in se na ta način le krajša veselje do dela! Odpreti bo torej treba v Rogaški Slatini vrata tudi privatni iniciativi s privatnim kapitalom. Na široko zasnovani podlagi delniške družbe bo to mogoče in bo država pri tej radikalni operaciji lahko tako ravnala in sodelovala, da ne bo dala vsega vpliva Iz rok, deležna bo pa na dobičku in napredku zdravilišča. Na dan bo prišel svež iniciativen duh, ki bo v prid in procvit zdravilišča. — Predno se to zgodi bi pa bilo potreba sklicati enketo strokovnjakov, kateri bi ugotovili vse nujno potrebne investicije in na podlagi generalnega proračuna za to potrebni kapital Kal le essaffžušd - to se zna! Lekarnar FeHer»Stubical MeteoroBogično poročilo. Mnblinnn 306 m n. m. vlš. Čiictna 17 iavn Podpisani izjav-bdollld IIjaVd. jjam, da sem v vlogi, katero sem poslal mestnemu magistratu, ličoči se moje preizkušnje, neresnično poročal, češ, da je preizku-Eevalna komisija za črkoslikarstvo popolnoma pristransko se izjavila o nejevoljnem uspehu moje preizkušnje, ter se zahvaljujem g. Filipu Pristou, predsedniku komisije, kakor tudi prisednikom gg. Francu Bricelj, Štefanu Speletlču in Rudolfu Sterle, da so ml ta moj nepremišljeni čin odpustili. — V Ljubljani, dne 11. januarja 1922. ŠTRUKELJ LUDOVIK, Sobni in črkoslikaraki pomočnik. 151 Gospodična k otrokom | Korespondent Ca. opaao- vama Barometer v mm Termometer v 0 f.Ilirom 'tlleroncn v C N.bo, vutroT! 1'anavmo v mm 11. 1. 21 h 7385 — 1 C-7 obl. 12./1. 7 h 7316 0-8 0-4 dež 11 12./1 14 h 729-3 1-6 0-6 sneg s. z boljšo naobrazbo se sprejme samo za ; popoldanske ure pri A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta št. 21. 1-11 Brivski pomočnik " izvežban tudi v maskiranju, so sprejme takoj. Plača po dogovoru. Reflektira se le na starejšo dobro moč. Cenj. ponudbe pod št 143 na upravništvo »SLOVENCA«. oziroma urednik se išče za takojšen nastop. — Zahteva se popolna trgovska naobrazba. Reflektanti z znanjem hrvatskega jezika in cirilice imajo prednost. Vloge je nasloviti pod: »Korespondent« na An. zav. Drago Bese-ljak & drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. Grganlst in cerkvenik z večletno prakso išče službe. Naslov pri upravnišlvu »Slovenca« pod št. 132. •a' V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja srčno ljubljena soproga, gospa Anica Žemifa, ros. O soproga nadzornika kr. drž. železnic danes dne 12. t. m. ob 4. uri zjutraj po kratki in mukepolni bolezni, previdena s tolažili svete vere mirno v Gosj>odu zaspala. Pogreb nepozabne blagopokojnlce se vrši v soboto, dne 14. januarja 1922 ob pol 2. uri popoldne iz Leonišča na Zaloški cesti na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica se bode darovala v cerkvi sv. Jakoba in v Križanklh. Bodi ji ohranjen blag spomin! V Ljubljani, dne 12. januarja 1922. Franjo Žemlja, nadzornik kr. drž. železnic, 6 o p r o g. Vsi ostali sorodniki. 157 Mestni pogrebni zavod. Prodajalka se sprejme j takoj v trgovino z mesenim blagom in I deželnimi pridelki. Znati mora vsaj malo ! knjigovodstva ter samostojno voditi trgo-i vino. Delo lahko, hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru in znanju. Stalna I služba v Ljubljani. Vpraša se pri Antonu Maver, hotel Vega, Ljubljana, Celovška I cesta št. 26. 134 Kolarskega pomočnika za fino delo sprejme izdelovalnica voi M. LOŽAR, Dragomelj, pošta Domžale, ki ima JKF" na prodaj več različnih voz in izdeluje iste po naročilu. 147 naanaaBssaanaBRBBBHiiamasiRS'!. ta fTTr.ni r i a a _ ________ H " — 1 w B B PETROLEJ BENZIN Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava BATERIJE ZA ŽEPNE SVETILKE: A. Stadler, Sv. Petra cesta štev. 23. FOTOGRASKI ATELIJB: Grabiec Franjo, Miklošičeva cesta št. 6. KLEPARJI: Korn T., Poljanska cesta Stev. a Rcmžgar & Smerkol, Florijanska ul. 18. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. KONFEKCIJSKE TRGOVINE: Olup Josip, Pod Trančo. MEHANIČNA DELAVNICA la pis. stroje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PARNA PEKARNA: Jean Sehrcya nasl. Jakob Kavčič, Gradišče Stev. 5. PISALNI STOROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. SOBNO SLIKARSTVO: Zuran Martin, Mestni trg štev. 12. 3 Din.) ŠPEDICUSKA PODJETJA: Ranzinger R., Cesta na juž. železnico 7—9. TELOV. POTREBŠČINE IN KLOBUKIi Kunovar Ivan, Stari trg štev. 10. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferene & Fuchs, Ljubljana, Mirje St 2. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKIr Mikuš L., Mestni trg 15. TRGOV. Z 2ELEZNIN0 IN CEMENTOMt Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valva- zorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta Stev. 2L URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA: Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino št 10. (Ceno in točno.) ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV Cihlaf Joaip, Dunajska cesta štev. 67. ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Oglas« Haročaite in širite ,SlaBeffi£&< B ^ vsake vrste nudi po : j najpovoljnejših cenah « ASr^A D. O. 8 1 ZAGREB S B Preradovičeva ulica 2. m 21 Int tel. 23-88. Brzojavi: Astra. g Saffi&i^mBISBIuttiidMBMlBBIlBIBBSSBBBBBi hiša z nekaj vrta se kupi kjerkoli v Jugoslaviji. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod št. 153. Dirigent za tukajšnjo podružnico ene velebanke s čim prejšnjim nastopom službe se išče. Le popolnoma sposobne moči naj se ponudijo z navedbo plače, curricula vitae in referenc na upravo ^Slovenca« pod št. 1335/148. Sprejmem dečka i^mS ki bi imel veselje za trgovino z mešanim blagom. Naslov pove upravništvo j Slovenca« pod štev. 152. kraste, lisa je odstran,u)e pri človeku in živalih Haftolmasilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 15 kron pri TftNKOCI, lekarna LJubljana, Slovenija. Rdeči čebulček in repo- nlfrnnlipn (Štopelriiben) kupujem. UM Uyiil>U Ponudbe z označbo cone in količine na NOVAK, Zagreb, Mak-simirska cest« 61. Telef. 20—60. 124 U inžinjerskom odelenju Dravske Divizijske Oblasti na dan 28. januara 1922. godioo od 8.—11. časova izvršiče se ofertalna licitacija za opravku baraka U VOJNO - ODECNOJ RADIONICI U VEVČAH. Uslovi i predračun mogu se videti svakog dana u kancelariji inžinjerskog odelenja. Licitanti pre podnošenja oferata polažu kasi divizijskoj u ime kaucije i to: 10% podanici Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca i 20% strani podanici od iznosa predračunske sume. Pozivaju se zainteresovani, da učestvuju pri ovoj licitaciji. Iz kancelarije inžinjerskog odelenja Dravske Divizijske Oblasti K. Pov. L, Broj 5. 146 Natečaj za zgradbo 108 m dolgega lesenega mostu čez Krko pri Cerkljah. Gradbeni stroški za most in oba nasipa (78 m in 67 m) so prora-čunjeni na 340.000 K. Načrt in proračun na vpogled pri g. načelniku Janezu Grame v Cerkljah. Oferte treba vložiti do 31. L m. Kavcija običajna. Odbor si pridrži pravico, odbrati kateregakoli ponudnika mu drago in navesti pogoje. ODBOR ZA ZGRADBO MOSTU ČEZ KRKO PRI CERKLJAH, p. Krška vas. 144 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani ulica št. 2. Podružnice ▼ Splitu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Ptuju, Brežicah in v Kranju. Delniška glavnica K 50,000.000. II Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče II Čekovni račun številka 10.509. — Brzojavsl naslov'- Rezerve K 45,000.000. II posle. Prodaja srečke razredne loterije. II Banka, Ljubljana. — Telefon štev. 261 In 413. tmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmsmmmmBBsmsssssssss ■ Izdaja konzorcij >Slovencac Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tlakama v Ljubljani,