LETO m, ŠTEV. 239 urnim, suedi, 12. osToni 1959 SLOVENSKI Izdaja Ln as&a fcasopisno-založmško popelje »lov poročevalec — Direktor: Rudi Janhuba — Glava: la odgovorni urednik) Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava Ljubljana. Tomšičeva 5/11., telefon 23-522 do 23-528 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva alica §. telefon È1-83S, za ►jubljanske naročnike 20-463. z« eonanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tek. r. 60-KB-5-Z-367 — Mesečna na- ročnina 200 din PHVfi IZDAJA Cena 10 din DEBATA 0 ALŽIRU SE JE ZAČELA Iniegracšfa ali ka| dragega? Vlada je v ugodnejšem položaju kot pri maroški razpravi — Podpora večine je zagotovljena, mnenia o rešitvi za Slžir pa so mečno deljena — Teza o popolni asimilaciji izgublja podporo Pariz, 11. okt. (Tanjug) ni se je danes začela razprava prišlo zaradi številnih inlerpel potem, ko je večina članov alž klonila, da bi sprejela vladin ski ustavi je narodna skupščina spora med francosko vlado in no. Ker je predsednik vlade Edgar Faure odklonil, da bi takoj podal poročilo vlade, se je razprava začela z govori poslancev interpelantov. V tei razpravi je francoska vlada v veliko bolj ugodnem položaju, kakor minuli teden, ko je francoska skupščina razpravljala o Maroku. Predvsem je parlament soglasen v podpori, ki jo daje vladi zaradi njenega odpoklica francoske delegacije iz Združe nih narodov. Po drugi stran, pa še nobena parlamentarna skupina ni dokončno določila svojega stališča o bodočih francosko - alžirskih odnošajih. Kakor kaže, se bodo morali poslanci danes opredeliti meo predlogom vlade o -popolni integraciji« in idejo o »zđružitv' obeh dežel« v obliki federacije kar vse bolj zastopajo sociali-st:. Edgar Faure je doslej odločne branil zamisel popolne integracije, vendar pa tu pričakujejo da bo vlada vnesla v ta načrt nekaj sprememb. Strokovnjak: za severnoafriška vprašanja namreč trdijo, da je ekonomska in administrativna integracija potrebna, da pa je še prezgoda' govoriti o politični asimilacij: Vladna večina v Bourbonsk palači, vključujoč tudi skrajne desnico, je tokrat podprla vladin načrt. Kakor trdijo, se lahko zgodi, da bodo samo dego-lovski disidenti in kmetje po- Pr-orjrcm pospeševanja industrijske proizvodnje Beograd. 11. okt. — Zvezni iz ' in: svet je odobril program za pospeševanje industrijske proizvodnje v letu 1955, za kar je določenih okoli 1.400 milijonov dinarjev. Strokovne sekcije zvezne industrijske zbornice bodo dobile 1.150 milijonov, centralni fond pri zbornic: pa 250 milijonov dinarjev. Program določa, da se za napredek premogovne industrije v tem letu porab: 24 milijonov dinarjev, v industriji črne metalurgije okoli 70 milijonov d: narjev, v barvasti metalurgij: okoli 50 milijonov, v lesni industriji okoli SO milijonov, medtem ko bi se v živilski industriji porabilo okoli 100 milijonov. v tobačni industriji pa okoli 120 milijonov dinarjev. — V francoski narodni skupšči-o Alžiru. Do te razprave je acij, ki so jih podali poslanci irske posvetovalne skupine od-program integracije. Po franco-eđini posrednik, če pride do alžirsko posvetovalno skupšči- novno izrazili nezaupnico Fau-rovem kabinetu. Vendar pa radikalni socialisti in ljudski republikanci skoraj enodušno podpirajo vlado. Tokrat bodo poslanci KP Francije znova zavrnili načrt o popolni integraciji. Njihovo stališče je. da bi mora! dobiti £dgar Paure Alžir samoupravo v okviru federacije. Socialisti še niso dokončno določili svojega stališča, medtem ko socialistični prvak Glazieu zastopa zamisel federalizma. Med člani socialistične parlamentarne skupine pa je opaziti močne težnje v prid programa o integraciji. Razprava o alžirskem problemu bo končana v četrtek zvečer. Pričakujejo, da bo veliko bolj mirna od pravkar končane maroške razprave. Zaradi tega so pozicije vlade veliko bolj trdne. Ves pariški tisk danes razpravlja o tem, če bo Faurova vlada dobila večino in se izognila krizi, v kateri se nahaja v zvezi s problemi Severne Afrike. »Parisien Liberé« predvideva, da poslanci socialistične stranke in KP Francije tokrat ne bodo zavzeli enakega stališča, kakor v maroški razpravi ter da bo gotovo število umirjenih in republikansko - socialističnih poslancev, ki so bili proti vladni politiki do Maroka, podprlo alžirsko politiko predsednika vlade. Po mnenju »Franc Tireurja« bi utegnila biti današnja razprava v skupščini nevarna za vlado. List piše, da je skupščina pred dvema alternativama: »asimilacije«, za katero se zavzema parlamentarna desnica in vlada, ali »priključitev«, za katero so na primer socialisti. »Combat« pa piše, da se bo skupščina znašla pred politično nujnostjo, ko bo določevala svoje stališče o vprašanju Alžira. List piše, da bo skupščina nujno razpravljala o vojaški akciji v Alžiru, toda dolžnost predsednika vlade in notranjega ministra je, da diskusijo usmerita v njen pravi okvir — politični. »Libération« pa meni, da vlada ni prepričana, da bo prišla živa iz te preizkušnje. Izredna seja v Bonnu Bonn, 11. okt. (AFP). Zahod- nonemška vlada je imela danes popoldne izredno sejo. V uradnih krogih se je zvedelo, da je bila seja sklicana zaradi tega, da bi zunanji minister von Brentano podal poročilo o nedavnem obisku v ZDA, obrambni minister Theodor Blank pa poročilo o konferenci Atlantskega pakta v Parizu. V odsotnosti obolelega kan-lerja Adenauerja je seji predsedoval vicekancler Blücher. Jablanica 11. okt. (Tanjug). Sovjetska parlamentarna delegacija, ki je na obisk n v naši državi, je prispela v Bosno, kjer bo ostala dva dni. Danes dopoldne si Je ogledala Sarajevo ter se zlasti zanimala za razstavo »Deset let prosvete, znanosti in kulture v Bosni jn Hercegovini«, ki ie v stari mestnj posvetovalnici. Sovjetski parlamentarci so obiskali tudi muzej Gavrila Principa, petem p.t so se z avtomobili odpeljali v Jablanico, kjer so si ogledali veliko moderno hidrocentralo. Sovjetske parlamentarce so v Jablanici pozdravili predsednik okrajnega ljudskega odbora, direktor hidrocentrale in predstavniki množičnih organizacij. Direktor hidrocentrale je potem sovjetske goste povabil na kosilo. — Na sliki: Sovjetska parlamentarna delegacija v Svetozarevu na ogledu v tovarni kablov. S KONGRESA ZASTOPNIKOV GLAVNIH MEST V FIRENCI Za miroljubno sodelovanfe Izjave predsednika beograjskega ljudskega odbora Miloša Minica Beograd, 11. okt. Po vrnitvi s kongresa predsednikov glavnih mest sveta, ki je bil od 2. do 6. oktobra v Firenci, je predsednik ljudskega odbora Beograda Miloš Minic odgovoril zastopnikom tiska na nekaj vprašanj o delu kongresa. V odgovoru na vprašanje, kako presoja pomen kongresa v Firenci, je predsednik Minic dejal, da je bil ta kongres pomemben prispevek k izboljšanju mednarodne atmosfere. Za Sdii ir Maroka ae poneha f o Pariz, 11. okt. (Tanjug). Francoske vojaške sile v Severni Afriki so še vedno v ostri borbi proti alžirskim in maroškim nacionalistom. — Vojni položaj na francosko-španski meji je e v o zapleten. Fronta na «sfctorja Aknul-Bured-Tlzu Uzu v dolžini ICO km se je danes razširila tja do Oujda na maroško-aižirski meji. Vsi poskusi francoskih enot, da bi ojačili svoj položaj in obkolili maroške nacionaliste, so ostali brezuspešni. Francosko poveljstvo je poslaio v borbo nove sile. V zadnjih 24 urah je biio na francoski strani ubitih in ranjenih nad 25 vojakov. Uradu: francoski vojaški krogi še nadalje trdijo, da dobivajo uporniki pomoč in opremo iz španskega področja Maroka. Po nekem poročilu so uporniki dobili iz španske cone Maroka ve-ike količine avtomatskega orozia. Borbe se prav tako nada-ijujejo tudi v Alžiru. Samo v sadniih dv»1» dneh je v Con-stantinu ig Philipvillu bilo ubitih 14, ranjenih pa 15 Franco- zov. Izgube nacionalistov niso znane. V departmentu Orana je prišlo do hudih bojev. V pariških krogih trdijo, da bo general Billotte novi minister narodne obrambe še ta teden odpotoval v Alžir, kjer je nastanjeno okrog 20.000 francoskih vojakov, da bo na kraju samem pregledal načrte o nadaljnjih vojaških operacijah. Pariz, 11. okt. (AFP). Franco- f spašen začetek videmskega speraznma Že sam začetek dokazuje, da je sporazum pomemben doprinos k reševanju iokdnib vprašanj Trst, 11. okt. (Po telefonu). Sporazum za lokaini obmejni, prr v ki je bi! .-■'dpi an ir.ee ‘** zidavi)-. —c!: ' 29. -■ vn-ta v Vidmu, se je po krajši tehnični pripravljalni debi začel postopoma praktično izvajati, na celoini jugosiovaiisko-italijanski meji. Začeii so izdajati obmejne prepustnice, uvajati pomorske linije in avtobusne zveze med obmejnimi področji. Do konca septembra je bilo vloženih že več kakor 15.500 prošenj za prehod v jugoslovanska obmejna področja. Tržaška kvestura je izdala v tem času več kakor 4100 prepustnic. V Goric: so vložil: do 18. septembra okoli 4000 prošenj, do takrat pa so izročil: prosilcem že veš kako- 1300 propostone. Samo v eni nedelji v septembru e obiskale j ugosiGvanska področja okoli tisoč ljudi z goriškega področja V videmski pokrajini v krajih Čedad in Trbiž je bilo do 10. oktobra vloženih 750 prošenj, izdanih pa 720 propustnic. Kakor je bilo predvideno v videmskem sporazumu se je nadalje sestala od 21. do 23. septembra na Bledu mešana jugoslovansko--.talijanska komisija, ki je pripravila in odobrila pravilni o poslovanju ter se dogovorila tuđi o tehničnih voraša- VREMti Napoved za sredo: Oblačno vreme. or-iekod deževno. — Slabi vzhodni in severo-vzhodn: vetrovi, temperatura brez izjvremembe. njih, k: so v njen: pristojnosti. V zvezi s členom pravilnika, ki govori o kompetencah posameznih komisij pa je tržaški lokalni tisk objavil napačno razlago, ko je pisal, da imajo prebivalci jugoslovanskega področja pravico pritožiti se v vprašanjih postopanja pri izdajanju dovoljenj tudi. na šefa italijanske komisije. Tako tolmačenje nima tud: pravne osnove. Naravno je. ds se prebivalci nekega področja obračajo na lastno komisijo, ne pa na šefa komisije v drug: državi. Da se v bodoče izognejo netoč7:im razlagam se priporoča, da bodo na prihodnjem zasedanju mešane komisije izpopolni':: tudi to preveč ohlapno formulacijo tega člena. Predvidevajo pa. da bodo na prihodnjem sestanku, ki bo novembra v Vidmu, mešana komisija razpravljala tud: o drugih, trenutno nejasnih vprašanjih. V tržaškem tisku so se pojavila tudi vprašanja, d" bi bilo treba dovoliti Dreno« več valute in večjih količin blaga čez mejo. kakor je bilo prvotno določeno v videmskem sporazumu. V dobro obveščenih krogih so s tem v zvezi izrazili mišljenje, da je treba upoštevati duha videmskega sporazuma, katerega namen je olajšati osebni promet obmejnega prebivalstva, ne pa ustvarjati osnove za množično izkoriščanje velikih razlik v cenah živil in industrijskih proizvodov v obmejnih področjih. Cilj videmskega sporazuma n-bil pospeševanje blagovne izmenjave med obmejnimi pokrajinami v Jugoslaviji in Italiji. V ta namen je bil sklenjen poseben trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Italijo, ki je bi! podpisan že aprila v Rimu. Do sedaj pa trgovinski sporazum c blagovni izmenjavi med Trstorr in področji v Jugoslaviji še vedno ni stopil c* veljavo, kar tržaški gospodarski krogi stalno z nezadovoljstvom ugotavljajo in zahtevajo od italijanskih odgovornih oblasti, da se prične izvajati. Z ozirom na kratko dobo, odkar se je začel izvajati videmski sporazum, še ni mogoče dati splošne ocene, vendar že san začetek dokazuje, da je pomemben doprinos k reševanju lokalnih vprašanj, ki so nastala > nenaravno razmejitvijo, da pa je kot takega obmejno prebivalstvo sprejelo z zadovoljstvom. S. Lenardič ski generalni -rezident Alžira Jacques. Soustelle je danes prišel iz Alžira v Pariz. Prisostvoval bo razgovorom v narodni skupščini o problemu Alžiru, ki so se začeli danes popoldne. Angleži odhajGjo Kairo, 11. okt. (Tanjug). — Danes so začele z evakuacijo prve enote britanske vojske v Sudanu. Generalni guverner Sudana Alexander Knox Helm je izobesil sudansko zastavo na vojašnici, v kateri so bile britanske čete. Iran v bagdadskem paktu Teheran, 11. okt. (Reuter). Iran je danes obvestil Irak, da je sklenil, da se bo pridružil bagdadskemu paktu. Države članice bagdadskega pakta so Irak, Turčija. Velika Britanija in Pakistan. Velika Britanija je pristopila k paktu aprila meseca, Pakistan pa 23. septembra. Pakt velja za dobo 5 let Izmenjava študentov glasbe med ZDA in ZSSR Moskva, 11. okt. (AFP). V Moskvi je bil včeraj sklenjen načelni sporazum o izmenjavi študentov konservatorijev med ZDA in SZ. Sporazum sta podpisala-sovjetski minister za prosveto in kulturo in direktor newyorske nacionalne ustanove za umetnost Carlton Smith. Sovjetske oblasti so sprejele predlog Smitha, naj bi ZSSR poslala 50 študentov v ZDA zaradi nadaljnjega pouka v violini. klavirju, petju in dramski umetnosti, isto število ameriških študentov pa naj bi prišlo v Sovjetsko zvezo. Masdžumi pridobiva Djakarta. 11. okt. (AP). Indonezijska muslimanska stranka Masdžumi. ki je naklonjena Zahodu, se je po številu glasov, doseženih na volitvah, približala nacionalistični stranki ter se povzpela na drugo mesto Stranka Masdžumi je dobila največ glasov na Sumatri in zahodnem Prrneu Po zadnjih neuradnih rezultatih splošnih volitev so štiri glavne stranke dobile naslednje število glasov: nacionalistična stranka 7.413.355 mushmanska stranka Mas-džurrv P °09.056. muslimanski ortodoksni rad:kali (Ulema) fi.227.600 in KP Indonezije 5,813.131. kongres se je prijavilo nad 40 zastopnikov glavnih mest z vseh kontinentov, sodelovalo Pa jih je 37. »Mislim, da je bilo to zborovanje dovolj reprezentativno, da lahko izrazim razpoloženje javnega mnenja glavnih mest sveta glede konsolidiranja miru in razširjenja miroljubnega in konstruktivnega sodelovanja med narodi,« je dejal predsednik Minic. »Kongres je soglasno sprejel zaključno resolucijo, ki je bila poslana Organizaciji združenih narodov in bližnji konferenci štirih zunanjih ministrov.« Na vprašanje, ali je kongres odprl perspektive za neposredno sodelovanje med glavnimi mesti in ali bo prišlo do podobnih sestankov v bodočnosti, je predsednik Minic naglasil, da je kongres omogočil neposreden stik med zastopniki glavnih mest velikega števila držav. »Gotovo je, da bo iz tega izšlo širše sodelovanje med raznimi glavnimi mesti o raznih vprašanjih, ki so skupnega interesa. V osebnem stiku z mnogimi zastopniki sem se mogel prepričati, da je skoro pri vseh enako razpoloženje za tako sodelovanje.« Predsednik ljudskega odbora Beograda je izrazil upanje, da bodo podobni sestanki tudi v prihodnjih letih, ker so nekateri delegati predlagali, naj bo vsako drugo ali tretje leto tak kongres, kakršen je bil v Firenci. Zastopniki tiska so se zanimali. ali je med kongresom prišlo do neposrednih stikov med zastopniki Beograda in zastopniki drugih glavnih mest. Predsednik Minič je odvrnil, da je pri velikem številu delegatov našel živahno zanimanje za razmere v naši državi in za razne probleme našega glavnega mesta. Vsebina teme kongresa je bilo mesto kot zgodovinska kontinuiteta in skupno bogastvo vseh narodov sveta, ki bi ga morala sedanja generacija ohraniti in izročiti bodočim pokole- njem.. »Ta tema je v začetku vznemirjala celo nekatere novinarje,« je rekel predsednik Minič, »medtem pa je takoj postavila vse delegate pred vprašanje, kako ohraniti mesta, in s samim tem tudi pred vprašanje konsolidiranja miru na svetu, njegove okrepitve in aktivnega miroljubnega sodelovanja med narodi. Na kongres so prišli delegati z raznimi ideološkimi naziranji, zastopniki zahodnih in vzhodnih evropskih držav, kakor tudi držav Azije. Afrike in Amerike z željo, da bi javno na tem kongresu manifestirali težnje prebivalcev glavnih mest, naj bi se mednarodna atmosfera čimbolj izboljšala, mednarodni spori reševali na miren način in z miroljubnimi sredstvi ter se preprečila vsaka vojna nevarnost.« »S samim tem.« je dejal nadalje predsednik Minic, »se je kongres od samega začetka zavzel za nadaljnje pomirjevanje mednarodne napetosti in nadaljevanje mednarodne aktivnost' v smeri, ki je bila obeležena ? dogodki, kakor so bili ženevsk sestanek velikih sil, ženevska konferenca atomskih znanstvenikov ln sporazumno reševanje nekaterih mednarodnih oroble-mov. Kongres v Firenci se je pokazal kot ena izmed oblik organiziranega javnega mnenja v svetovnih razmerah. Kot tak predstavlja izraz razpoloženja milijonov ljudi po svetu, da b: se konsolidiral svetovni mir. razpoloženja ki postaja v sedanjem mednarodnem položabi čim dalje bolj pomemben’ činitelj.« Predsednik Minič je na kon^u delal, da so nekateri krogi izražali svoje nerazpoložen)e proti kongresu v Firenci. Napoti jim je bilo to. ker je kongr»« tudi po sestavu in po duhu. k: je vladal na njem. predstavljal dejansko negiranje razdeütv“ sveta v bloke in potrditev objektivnih teženi k enotnosti sveta v novih okoliščinah miru in prijateljskega sodelovanja narodov. Čestitka Mihe Marinka Lazarju Koliševskemu Predsednik Ljudske skupščine LR Sl oveni j 9 Miha Marinko je poslal predsedniku Narodnega sobranja LR Makedonije naslednjo brzojavko ob Dnevu vstaje makedonskega naroda: Sprejmite v imenu Ljudske skupščine Slovenije in v mojem imenu najtopiejše čestitke in najlepše želje za nadaljnji vsestranski napredek bratske republike Makedonije. Plenum CK Z?ese komunistov Hrvatske Zagreb, 11. okt. — Dne 15. oktobra bo plenarni sestanek CK Zveze komunistov Hrvatske, na katerem bodo razpravljali o aktualnih problemih organizacije Zveze komunistov v Hrvatski. Kambegovšć v Egipt Beograd, 11. okt. Kakor je zvedel Jugopres, bo član zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovič vodil jugoslovansko delegacijo na gospodarskih razgovorih z Egiptom, k: se bodo kmalu začel: v Kairu. Pričakujejo, da bo na teh pogajanjih prišlo do sklenitve nekaterih novih jugoslovansko - egiptovskih gdspodarskih razgovorov. DELEGACIJE IN OBISKI Beograd — Sindikalna delegacija gozdarskih delavcev Svice, ki je že nekaj dni v naši državi, je prispela d?nes v Beograd, kjer bo ostala tri dn« in obiskala nekatera podjetja lesne industrije. Skupina 12 naših gozdarskih delavcev bo jutri odpotovala v Svico in bo tako vrnila obisk švicarskih predstavnikov. Split — Skupina tujih vojaško-pomorskih predstavnikov, ki so akreditirani v Beogradu, je obiskala danes poveljnika Jugoslovanske vojne mornarice viceadmi-rala Jerka Jerkoviča in se zadržala z njim v krajšem razgovoru. Vojaško-pomorski predstavniki so si ogledali danes kul ‘urno-zgodovinske spomenike Solita in Zadra, jutri pa bodo obiskali prvo partizansko vojno pristanišče Pod-goro. Jugoslavija fn evropski sr et Na julijskem zasedanju konsultativne skupščine evropskega sveta je bilo postavljeno tudi vprašanje njegovega sodelovanja z državami nečlanicami in celo njegove razširitve. Ob tej priložnosti je bilo govora tudi o Jugoslaviji. Glede na bližnje zasedanje ko-nsultativne skupščine, ki se bo začelo 14. oktobra, se ugotavlja aktivno i-n staino zanimanje Jugoslavije kot evropske države za pomembne evropske probleme. V Beogradu poudarjajo, da je razvijanje konstruktivnega in konkretnega evropskega sodelovanja, preko katerega bi se odstranjevala nasprotja in nesoglasja na tem področju, eno od glavnih nalog lugoslovanske zunanje politike. Ureditev odnošajev in razvijanje sodelovanja med državami tega področja bi pomenilo velik prispevek Svetovnemu miru ln to bi bila najboljša osnova za krepitev evropskega deleža v mednarodnih političnih in gospodarskih odnošajih Glede na to poudarjajo, da je za dosego tega potreben potr- pežljiv napor, kakor tudi, da je ustrezajoče rezultate mogoče doseči le postopno. Zaradi tega je treba današnji ugodni položaj čim uspešneje izkoriščati. Izkušnje dosedanjih akcij na tem področju potrjujejo, da je najboljši in najuspešnejši način razvijanja sodelovanja ta, da se s praktičnimi rezultati na konkretnih področjih pride do izkušenj, do odstranjevanja nezaupanja, do razumevanja in da se tako ustvarja temelj za nove koristne rezultate. Znano je. da Jugoslavija neposredno sodeluje po svojih predstavnikih na nekaterih področjih EEC-a in v delu konference ministrov za transport Kar se pa tiče odnošajev z evropskim svetom, pa se ugotavlia naslednje: junijsko zasedanje konsultativne skupščine, še zla- sti pa pozitivne pobude, ki so jih na tem zasedanju dali nekateri člani odbora ministro».’, so v Jugoslaviji spremljali z zanimanjem. Ugotovljeni so bili določeni znaki, ki pričajo, da v evropskem svetu na bolj realističen način postavljajo vprašanje njegove razširitve, da bi se tako prilagodil sedanji evropski situaciji in pozitivnim spremembam v svetu. Tu smatrajo, da takšne težnje krepijo upanje za dosego nekega ustrezajočega sodelovanja med Jugoslavijo in evropskim svetom. Ze od prej je mnenje, naj bi se to sodelovanje doseglo v neki obiiki — z opazovalci — ki bi v resnici zagotovila nadaljnji razvoj v tej smeri in se ne bi omejila samo na določene formalne oblike sodelovanja, ki ne bi dali Jugoslaviji možnost aktivnega delovanja. Pobude članic in organov evron«dkega sveta in more-> bitni konkretni predlogi bi bili pazljivo proučeni. (Jugopres). Nova smer V gospodarski politiki Več aktivnosti v podjetjih Sklepi plenuma CK Ljudske mladine Jugoslavije Obsežne priprave za izdelavo družbenega plana po novih smernicah Beograd, 11. okt. Sporočilo s posvetovanja o gospodarskem položaju in osnovah naše bodoče gospodarske politike ter nekoliko govorov vodilnih oseb zatem, je izzvalo veliko zanimanje in živahno razpravljanje v javnosti na eni in posebno aktivnost državnih organov in ustanov za gospodarstvo ter gospodarskih organizacij na drugi strani. Vse to je dalo političnemu življenju nov ton, gospodarstvenikom pa nove naloge in precej dela, da pripravijo za določeno gospodarsko organizacijo tudi primerne zakonske oblike. V državnih organih za gospodarstvo, kakor so odbori za gospodarstvo pri izvršnih svetih, zvezni in republiški zavodi za planiranje, sekretariati za gospodarstvo, ter v gospodarskih organizacijah intenzivno obdelujejo novo gospodarsko problematiko in razpravljajo o predlogih za posamezne ukrepe. — Največ dela bo z izdelavo perspektivnega plana ter načrta družbenega piana za prihodnje leto, v katerem naj bi se že pokazala nova smer v našem nadaljnjem gospodarskem razvoju Prvotni načrti, ki so jih izdelali strokovnjaki prej, so morali vsekakor v sedanjem položaju doživeti izpremembe. Naloga je tem bolj težavna, ker se mora obdelava obsežnega gradiva ter predložitev končnih predlogov ljudskim sikupšč’nam končati v relativno kratkem času. Pričakujejo se tudi večje sodelovanje javnosti pri razpravljanju o vseh teh zadevah, toda šele tedaj. ko bodo dobile obliko končnih predlogov. Preuranjeno široko razpravljanje o tem gra-d:vu. ali bolje rečeno, o tezah bi moglo povzročiti samo nepotrebno zmedo v javnosti. Narodna banka kot denarno razpravljanjih, ki se tičejo gospodarstva. Posebno je Narodna banka zainteresirana pri urejevanju položaja na področju investicij in kreditnega sistema. Na razpolago so že konkretni predlogi za izpremembo sistema kreditiranja obratnih sredstev, o čemer mora izreči svoje mnenje tudi odbor za gospodarstvo pri zveznem izvršnem svetu. Prazen tega skuša banka preprečiti v okviru sedanjih predpisov in svojih možnosti razširjanje investicij z uporabljanjem sredstev za namene, za katere niso odobrena, in angažiranje sred- stev, k1 Se hišo realizirana. V združenjih proizvajalcev in zbornicah so se začela razpravljanja in posvetovanja tako o tekočih prpblemih proizvodnje, preskrbe ij} prometa, kakor tudi o novih nalogah proizvajalcev, ki jih od njih zahteva skupnost pri izvajanju nove smeri v naši gospodarski politiki. V razpravljanjih proizvajalcev se opaža zavest o potrebi, da nudijo osnovno podporo novim zahtevam v gospodarstvu. Čeprav pa so zahteve po posameznih investicijah, rekonstrukcijah in nabavah precej realne, so vendar primeri, ko še nadalje vztrajno in mnogo zahtevajo po stari praksi, da bi čim več dobili. V Narodni banki so imeli nedavno naslednji primer: Ne-ko mesto je zahtevalo nove investicije za zgraditev tovarne motornih vozil. Ko je bila seveda ta zahteva odklonjena, je nastopilo z odprtimi kartami — tovarna je zgrajena, nekdo je dal denar, sedaj pa skušajo iz-'tismiiti od federacije, kolikor se more, Na raznih straneh nagla-ša-jo, da se bodo taki postopki, ki so izraz partikularizma in lokalne megalomanije v bodoče bolj kakor doslej pojavljali na področju politične in ne samo gospodarske problematike. S terni vprašanji so se že začele resneje baviti organizacije Zveze komunistov in SZDL, ka-kakor tudi druge družbene organizacije. Razstava ,10 tet gradbeništva4 bo odpna v nedeljo finančni re 'ator gospodarske- ga gibanja ima odgovorno vlogo v praktičnem izvajanju novih ukrepov. Zaradi tega je angažirana skoro v vseh današnjih Povojna izgradnja v naši domovin: je rodila toliko sadov, da je .prav, če so se tud, gradbeniki, projektanti in proizvajalci skupno z našimi znanstvenimi inštitut:, ter ob sodelovanju arhitektov odločiti naprav,t: pregled dosedanjih naporov obnove in izgradnje v desetih letih po osvoboditvi. Po več kot poiiletnih resnih in temeljitih pripravah, je sedaj za ta nedeljo pripravljena pomembna razstava nod naslovom «Deset let gradbeništva v LR Sloveniji«. Ta razstava, nad katero je prevzel pokroviteljstvo Izvršni svet LRS, nai prikaže delo in dosežene u-•pehe naše desetletne gradbene dejavnost: v slikah, maketah, diagramih in drugem razstavnem gradivu. V podaljšku Tomšičeve ulice v Lnbl.ani med zgradbo Tehnične kn’.znice in Moderne galerije je re dni zrasla na cesti iz ta! svojevrstna zgradba na lesen-'b teme-lidi ir> z jekleno konstrukcijo iz cevi. Ta objekt je samo ponazorjen prikaz številnih objektov in gradenj, ki so lile dovršene v letih po osvoboditvi pr nas in Izgovmgka pogalcmia z Egiptom Beograd, 11. akt. Kakor je bilo javljeno, bo član Zveznega izvršnega sveta Osman Karabegovjč odpotoval 18. oktobra v išgipt kor vodja jugoslovanske delegacije, ki bo razpravljala z zastopniki egiptovske vlade o razširjenju trgovinske izmenjave m o večjem gospodarskem " sodelovanju med Jugoslavijo in Egiptom. Po razgovorih v Egiptu bo dej jugoslovanske gospodarske delegacije odpotoval v Sudan zaradi vzpostavitve trgovinskih odrjosov s to državo. Vodja te delegacije bo veleposlanik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve dr. Stane Pavlič. Trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Egiptom je v zadnjih let h nazadovala v glavnem zaradi zmanjšanja izvoza jugoslovanske koruze, ki, je bil glavni naš izvozni predmet za Egipt. Zmanjšanje zvoza koruze iz Jugoslavije je nastalo zaradi suše lanskega in predlanskega leta. Strokovnjaki medtem poudanjajo, da se kljub nazadovanju obsega jugoslovanskega izvoza opaža stalno zbolj-ševanje njegove strukture, zlasti glede izvoza industrijskega blaga. To dejstvo naj bi v bodočnost: vplivalo na zboljšanje izmenjave tem bolj, ker obstoje realne možnosti za prodajo jugoslovanskega industrijskega blaga in investicijske opreme na egiptovskem trgu. Na drugi strani pa bodo tudi potrebe jugoslovanske industrije po egiptovskem bombažu prav tako vplivale za povečanje izmenjave. Jugoslovanske uvoznike zan-.ma tudi drugo 'oiago kakor surovi fosfat, surovi lan in podobno. Obsroie tudi reaine možnosti za širšo ekonomsko in tehnično sode- karerih slika in opise bo razstava na posebnih pripravljenih panojih pokazala v vseh .prostorih Modeme galerije. Trajala bo štirinajst dni in je pray, da si jo bodo ogledali ne samo vsi tisti, ki so kakor koli s svojim delcm sodelovali v našem gradbinstvu, pač pa je potrebno, da si jo cgleda tud; najširša javnost, četudi je strogo strokovnega in poučnega značaja brez komercialnih in konkurenčnih tendenc. Razstavno gradivo je prav zato urejeno zaradi preglednosti po panogah, ne pa po izvajalcih- Pri vsakem predmetu bodo poleg tehničnih podatkov in datuma izvedbe navedena tudi imena vseh sodelujočih. Celotno gradivo razstave obsega H okvirnih panog gradbene dejavnosti, za katere so številni strokovnjaki .— njih število gre nad ICO — pripraviti nadvse zanimive podatke in bo Društvo gradbenih inženirjev, ki to razstavo prireja v sodelovanju z Društvom arhitektov celotno razstavno gradivo po panoiih dalo še posebej orerotcgrafirati za dokumentarno knjigo. Obiskali smo vodjo odbora za razstavo tov. inž. Milana Pajka, kli že dolge mesece s svojimi sodelavci marljivo žrtvuje ves svoj prosti čas za co, da bi razstava bila čim lepše pripravljena. Posebej je poudaril, da je zadovoljen v imenu svojih sodelavcev, da so vendarle podjetja poslala toliko gradiva, ker je še nedavno kazalo, da bo marstkak znan, nadvse zaniptiv novozgrajeni objekt ostal izven tega prikaza, ker se nekateri povabljeni razstavlj^lci dolgo niso .odzvali vabilu z gradivom. Pred nekaj dnevi so posebne številne komisije strokovnjakov pregledale vse pripeljani material, ga ocenile in odločile kaj gre na razstavo in kaij ni dovolj pripravljeno zanjo. Od inštitutov, ki sodelujejo, razstavljajo posebej Zavod za raziskavo materiata in konstrukcij LRS in dva univerzitetna inštituta, to je vodogradbe-ni in inštitut za jeklene instrukcije. V kolikor bo razstava prikazovala tudi gradbeno mehanizacijo, gre predvsem za proizvode, ki so izdelani doma in od domačih podjetij. Zanimiv bo tudi statistični del, kjer sodeluje Zavod za statistiko, ki dopolnjuje zbrane podatke razstavKalcev. Zanimive rezultate o kadrih so zbrale predvsem naša tehnična visoka šota in srednje tehnične šole. Tudi publicistika bo zastopana in bo prikazala gradbeno in arhitektonsko literaturo. Razstava bo odprta v nedeljo dopoldne in bo zavzeta vse prostore Modeme galerije ter bo trajala do konca tega meseca. Lična oprema posameznih panojev in celoten aranžma, so plod vestnega sodelovanja številnih strokovnjakov za slična deta iri vodi to delo arhitekt Samec Dušan, ki je povabljen od DAS že ves čas sodelavec piri reditel ja DGIT. S to razstavo bo lepo zaključena vrsta internih pregledov in ornsl setlernega graph?-republiki. Beograd, 11. okt. — Ljudska mladina Jugoslavije mora postati pomemben ip vpliven politični činitelj v podjetjih, kar se mora predvsem pokazati v zavzemanju njenih članov za dosledno izvajanje gospodarske politike v prihodnji dobi, ja bilo sklenjeno na včerajšnjem plenarnem sestanku CK Ljudske mladine Jugoslavije po razpravljanju o delu mladinske organizacije v podjetjih in 0 problemih delavske mladine. Plenum je ugotovil, da je Ljudska mladina v zadnjih nekaj letih usmerila svoje delo predvsem v razvijanje čim boij vsestranskega kulturnega in športnega življenja delavske mladine, pri čemer so bili doseženi pomembni uspehi. Zaradi enostranske usmerjenosti in pomanjkljivosti v metodah vodstva pa se mladinska organizacija v podjetjih ni dovolj afirmirala kot pomembna moč pri reševanju bistvenih gospodarsko - političnih problemov. Zato poudarjajo sklepi plenuma, da je treba s pojasnjevanjem osnovne smeri in perspektive nadaljnjega gospodarskega razvoja pomagati delavski mladini, da bi zavzela pravilno stališče v gospodarski politiki podjetij, v katerih dela, ter v gospodarski politiki komune, v katerih živi-Mladina mora učinkovito in nepomirljivo nastopati proti pojavom lokalizma, razsipničtva in zlorab, izigravanju zakonskih predpisov in raznim oblikam samovoljnosti. Ukreniti je treba vse, da bo vsakepnu mlademu delavcu jasno, da sta napredek skupppsti in postopno zboljše-vanje življenjskega standarda odvisna od stalnega napredovanja proizvodnje in od poveča- Posveiovajije o gospodarskih problemih v Zagrebu Zagreb, 11. okt. — V Zagrebu bo 14. oktobra posvetovanje o gospodarskih problemih, ki se ga bodo udeležili sekretarji okrajnih komitejev Zveze komunistov in gospodarski vo4i-teiji Hrvatske. Posvetovanje je sklicano glede na nedavni sestanek gospodarskih voditeljev pri predsedniku republike Titu. Kitajska sindikalna delegacija v Hrvatski in Sloveniji n proslav <3e-za dela v naši Mr. Zagreb, 11. okt. — Po obisku pri izvršnem svetu Hrvatske, republiškemu odboru Zveze sindikatov in v tovarni »Rade Končar«, je kitajska sindikalna organizacija odpotovala dopoldne iz Zagreba v Varaždin. Po krajšem obisku v tem mestu je odpotovala v Maribor, od koder bo jutri elisia iz Jugoslavije. Med tritedenskim bivanjem v naši državi so člani kitajske sindikalne delegacije obiskali več industrijskih krajev, podjetij, sindikalnih organizacij in raznih ustanov. Zlasti so se zanimali za organizacijsko strukturo in delo sindikatov ter za dosedanje uspehe delavskega upravljanja. Vodja kitajske delegacije Liu Nirrg I je izjavil ob sprejemu v republiškem zboru Zveze sindikatov Hrvatske, da člani delegacije zelo cenijo izkušnje, ki jih je pridobila Jugoslavija v povojni graditvi in da jih bo. proučila z veliko pozornostjo. S svojim obiskom je delega- Prekinitev prometa zaradi poplav Jovan'e, ker prizadevajo industrije. v Egiptu mnogo napredek svoje Beograd, 11. okt. Po obvestilih generalne direkcije jugoslovanskih železnic je bil zaradi velikih poplav prekinjen železniški promet na več železniških progah v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Makedoniji. Železniški promet je začasno ustavljen na progi Niš — Skoplje, med železniškimi postajami Bukarevac — Bujanovac, Banja luka — Prije- razgovori io is origini Prvi sestanek predsednikov šolskih odborov s področja celjske občine Prvič, odkar obstojajo šolski odbori kot organi družbenega u-pravljanja na celjskih šolah so se sestali p red s cin ki iolsk.h odborov In pregledali dosedanje delo. uspehe, pomanjkljivosti in izmeni.»!! izkušnje. Rezultat tega prvega razgovora je b,l — tudi v bodoče cim več takšnih pogovorov. Drž; ugotovitev, da so šolski odbori na področju ceijske občine ■dosegli v lanskem letu in že prej, nekateri mod njimi imajo že večletno tradicijo; lepe uspehe in da so tudi ti organ: v znatni meri pomagali, da je bita vzgoja mia? dine na naših šotah na tristi poti, ki jo je začrtata socialistična skupnost. Ne glede na to, da so t: odbor- *v pretežni večini primerov obravnaval: na svojih sejah materialna vprašanja zavodov, pa so vendarle niihoye seje bile izpopolnjene še z vzgojnimi, socialnimi in drugimi vprašanji. Medtem, ko je šolski odbor na Vajenski šoli lani s pomočjo ljud. odbora ter Obrtne zbornice us, nesno reši! najtežje vprašanje, namreč pomanjkanje lastne šolske zgradbe, pa se je že na začerku letošnjega leta videlo, da bo treba ta odbor močno izpopolniti. Organizacije s terenov so namreč tani v ta odbor v največjl meri predlagale ljudi, ki so že sicer preveč obremenjeni z drugint: funkcijam-:. Razen te slabosti pa v tem šolskem odboru doslej niso bili zastoioani diti starši vajencev, niti zastopniki društva prijateljev mladine. To napako bodo letos popravili. Že tri leta se s posebno problematiko ukvarja šolski odbor na Pomožni; šoli. Praksa., je potr-Jila, da vzgojne rrjetode n? tej šoli ne dosegajo zaželenega uspeha predvsem zato. ker so ti otroci že k°t žrtve alkoholizma v družini, zanemarjenosti in podobno tudi Pn -pouku v naivečji meri znova prepuščeni sami sebi, ujci ter vsem njenim kvarnim vplivom. Zato M šolski odbot prizadeva, da bi v bližnji prihodnosti tudi Pomožna šola dob,ta svoje lastne prostore z internatom. Največkrat se je sestal šolski odbor pri 1. osnovni šoli v Celju. Delo tega odbora je bilo zelo pestro. Prav gotovo pa so se roditeljski sestanki z dobro pr,pravijenim vzgojnim predavanjem in še morebitnim drugim kulturnim programom pakazai-i, kot hvaiežna oblika dela. Tesno sodelovanje pa si je ta odbor zagotovil tudi z vsemi učitelji. Odbor pri Giasben, šoli se mora spoprijemati s težkimi problemi. Na začetku letošnjega let* je moral sprejeti težko odločitev — špia ie morata zavrniti sprejem okoli -60 učencev samo zato, ker ii primanjkuje prostorov. Neprimerni prosturi so rudi edina ovira na pori. da b: celjska glasbena šola postata šola višjega ripa, namreč srednja glasbena šola, kar bi si povsem zaslužila. Nj čudno, da je «mei šulskl odbor pri osnovni šoli v Kompojjah izredno veliko sej; reševati je moral namreč težke probleme. Šola je bita zgrajena 1S68. leta jn od takrat še ni doživela večjega popravila. Poslooie je v- obupnem stan m. Da letošnjega leta v šoli sploh niso šnaeli vode. Zdaj jo sicer imajo, toda še vedno ta vo? da ni pitna! Razredi so vlažni in stene zgradbe prevzemajo nase vsebino pokvarjene greznice. Pogan za epidemi'9 sifusa so tu iz? redno povoljni! Pogosti so primeri, da postane ©trakom zaradi takih razmer med poukom slabo. Prizadeven šotaki odbor, v katerem irpaio rudi stari, ter politične organizacije svoje zastopnike, tega vprašanja sam ni mogel rešiti. Kakor pri I. osnovni šoli, tako se rudi š-alski odbor pri TI, osnovni šol/i v Celju prizadeva -oo u-vedbi santp dopoldanskega pouka Ta prizadevanja Pa so seveda odvisna od gradnje mrvih šolskih pcdqptij. Morda bo šoli na Polo- !ah najprej sledita nova šola na Hudinji? Prav gotovo je ngjlepše uspehe dosegel šolski odbor pri Soli za trgovske učence. Tudi sestav tega odbora kaže na veliko odgovornost družbenega upravljanja, sai ima odbor 15 članov, med katerimi je tudi zastopnik učencev. Ta odbor je bri in je še prava desna roka profesorskega zbora in je med drugim dosegel velike uspehe pri organiziranju rednih pogovorov s starši učencev. Sicer pa je tu vprašanje nove šole — stalna točka obravnavanj. Najstarejša šola v Celju in po podatkih tudi prva trgovska šola v državi, namreč še doslej nima lastnih prostorov in gostuje drugje. Zaenkrat kaže tako, da bo republiška Trgovinska zbornica prispevata iz sklada za vzgojo kadrov del sredstev za novo šolsko poslopje, če bodo rudi krajevni činitelji -pokazali ra-zumev?nig do novogradnje. Osnovna šola v Štorah se ie zaenkrat rešila naijvečjih težav. Dobila je nov provizorij; nekaj denarja pa bo še treba za najnujnejše opremo. Tu pa bo trebg še urediti odnose do plačevanja stanovanj i-n kurjave za učitelje. Nižja gimnazija v Štorah ima pretesne prostore, -zato kaže, da se bodo morali učenci 4. razreda preselirj v Celje, bfa tej šoli manjka tudi nek g j predmetnih učiteljev. Sicer pa je tudi šola potrebna velikih ooprgvil. Šolskj odbor pri osnovni šoli v Ljubečni se redno sestaja. Tudi ta odbor je tani odlično presta! neko preskušnjo, ko ie šlo za vzgojo treh mladih deklet. Vse kaže, da bo šolski odbor uspe! izposlovati dovoljenje, da bi delovni kolektiv domače opekarne« prostovoljnim delom 'izdelal opeko za grado'O prepotrebne telovadnice. Tudi detavni kolektiv močno podpira to težnjo. Edina šola. Ri doslej še ni imela družbenega upravljanja je o-snovna v Šmartnap) V Rodni dolink šolski odbor pri tej šoli bodo ustanovili v kratkem. M. B. dor, Srne/tica — Prijedor, Bre-zičana — Ljubije ter na progah Zaječar — Prahovo ter Titov Veles — Tošo .Arsov. Zaradi poplav in zemeljskih plazov je bil prekinjen tudi avtomobilski promet na nekaterih cestah v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. Po obvestilih iz zveznega sekretariata za narodno gospodarstvo je bil promet prekinjen na cestah Peč — Andri-jevica, Prijedor — Bos. Novi, Bos. Krupa — Bos. Dubica, Brčko — Bijeljina in Prnjavor — Klasenice. V Sloveniji je bil na cestah Kranjska gora — Vršič — Bovec ter Tržič — Ljubelj prekinjen promet zaradi snežnih zame-tov. • Skoplje, 11. okt. Zaradi velikega deževja so v Makedoniji narasle mnoge reke. Vardar je davi prestopil bregove v Titovem Velesu in preplavil večje število hiš. Voda je porušila enega izmed dveh lesenih mostov. Vardar je prestopil bregove tudi južno od Skoplja ter poplavil večje površine polja in vas Gornje Lisičije. Ker je voda narasla v Demir Kapiji na 535 cm, pričakujejo, da bo tudi tu prestopila reka bregove ia poplavila Djevdjelijsko polje. Veliko deževje nad Kumano-vem in okolico je povzročilo poplavo reke :LipJAvke, ki je po- leg drugega preplavila tudi 50 hiš. Pena, ki je danes upadala, je sinoči prestopila bregove in poplavila manjši dei Tetova. Ker še nadalje dežuje, pričakujejo nadaljnje naraščanje rek. Ukrenje-no je vse za pomoč ogroženim krajem in omejitev poplav. R istovar, 11. okt. Davi velika poplava v je na- dolini Južne Morave med Bujanovcem in Ristovcem, ker se je utrgal o-blak. Struga Južne Morave n-i mogla sprejeti vse narasle vode pritoka Moravice, k-i se je razlila na obe strani železniške proge Skoplje — Beograd i-n popiaysla polje, zasajeno s tobakom, koruzo in konopljo. Južna Morava se je razlila v dolžini nad 6 km med Buianov-cem in Ristovcem. v smeri proti Ristovcu je preplavila tudi že? iezniško progo v dolžini nad 200 metrov. Zaradi tega- je brzi vlak štev. 102 iz Beograda čakal v Buia-novcu in Ristovcu skoro .štiri ure ter je v Skoplje prispel z zamudo šest ur. 2e ponoči so odposlali skupine delavcev, ki so skupaj z zastopniki JLA delali pri zavarovanju proge in pomagali prizadetemu prebivalstvu. Po zaslugi njihovega vztrajnega deta je bil po osmin urah promet preti Skopi ju zopet vzpostavljen. Nova Gorica, 11. okt. Te dni je trgatev na Goriškem v polnem teku. Vinpgradniki so pospešili trgatev posebno zadnje dni. ker je vreme oblačno in obeta, da se bo sprevrglo na slabše. Na Vipavskem je letos trta prav dobro obrodila. Strokovnjaki cenijo letošnji pridelek vina na 720 vagonov in menijo, da je za dobrih sto vagonov večji od lanskega. Vendar bo kljub temu pridelek vina v goriškem okraju zngtno manjši kakor ob normalnih letinah. Tedaj so vinogradniki goriškega okraja pridelali 1000 do 1100 vagonov vina, Izpad gre na račun spomladanske toče v Brdih, kjer so pridelali namesto 450 vagonov vina. kakor druga leta, le 110 vagonov ali 25%. Tudi kakovost v>na bo letos dobra. Odstotek sladkorja v grozdju se suče od 16 do 1?%. kar bo dalo od 9.6 do 12.6 mali-ganov alkohola. Če bi bila jesen nekoliko bolj vlažna pa bi grozdje pridobilo še več sladkorja, kajti zaradi suhega, če- cija vsekitajske sindikalne federacije vrnila obisk zastopstva Zveze sindikatov Jugoslavije, ki se je poleti mudila na Kitajskem. * Maribor, 11. okt. Danes ob 16.30 je prispela v spremstvu hrvatskih sindikalnih funkcionarjev v Maribor kitajska sindikalna delegacija. Gosti so si ogledali mesto predvsem pa' park in akvarij in se zelo po-hvajno izrazili o njegovi strokovni urejenosti. Potem so se odpeljali v Poštarski dom na Pohorje, kjer jim je okrajni sindikalni svet priredil večerjo. Gostom je tovariš Ivan Gorjup v imenu okrajnega sindikalnega sveta izročil album s fotografijami mariborskih industrijskih podjetij in z motivi našega mesta. K. M. Prcslava Dneva vsJaje v Makedoniji Skoplje, 11. okt. — Dan vstaje makedonskega naroda proti fašističnim okupatorjem je bil proslavljen danes v vseh krajih Makedonije. Preživeli borci, zastopniki družbenih organizacij in delovnih kolektivov so položili mnogoštevilne vence na grobove padlih partizanov. V počastitev praznika so danes odprli v Skoplju v novi stanovanjski koloniji »Proleče« novo osemletno šolo, ki je v spomin na veliki praznik dobila ime »Enajsti oktober«. Šola je ena izmed najbolj modernih v republiki Makedoniji. Proslava Dneva vstaje se je v mnogih krajih Makedonije nadaljevala popoldne s športnimi in kulturno - umetniškimi prireditvami. Konferenca zastopnikov evropskih železnic Opatija, 11. okt. Danes se je začeio tu posvetovanje Mednarodne železniške unije, na katerem bodo razpravljali o železniškem blagovnem prometu, predvsem pa o izenačenju tarif za mednarodni blagovni promet. Posvetovanje bo trajalo do 18. oktobra. nja delovne produktivnosti, nje» gov osebni položaj pa predvsem od njegove lastne vneme pri delu ter od stglpega strokovnega izpopolnjevanja. Da bi se mladi delavci usposobili za neposredno sodelovanje pri delavskem samoupravljanju, je plenum poudaril, da je treba posvetiti več pozornosti spoznavanju osnovnih organizacij Ljudske mladine v podjetjih z osnovnimi načeli naše gospodarske politike, s problemi podjetij in z važnejšimi sklepi delavskega sveta. To je potrebno tudi zaradi tega, da bi mogia Ljudska mladina v vseh pomembnejših zadevah zavzeti jasno stališče in vplivati na politiko podjetij s tem, da napoveduje in vedi boj prpti negativnim pojavom ter razvija ustvarjalno pobudo mladine. Udeleženci plenuma smatrajo, da mora mladinska organizacija nuditi vsestransko podporo skupnosti pri izpopolnjevanju gospodarskega sistema, strokovnega in splošnega izooraževania delavcev, zlasti onih,k: šele stopajo v gospodarstvo. Potrebno je prav tako bolj množično sodelovanje mladine v delavskih univerzah, zlasti pa ustanavljanje klubov mladih proizvajalcev in začetniških tečajev za nove delavce. Posebno se nalaga predsedništvu centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije, naj s svojimi predlogi pospeši uveljavljanje zakonskih predpisov, ki se tičejo izpopolnitve sistema strokovnega izobraževanja mladih delavcev. Glede skrbi mladinske organizacije za zboljšanje osnovnih delovnih in življenjskih pogojev delavske mladine poudarja plenum, da je treba posebno skrb posvetiti nastanjevanju in prehrani mladih delavcev samcev. V zvezi s tem je treba pospeševati graditev domov za te delavce in odpiranje cenenih delavskih restavracij. Tudi gradnjo malih športnih terenov pri tovarnah priporoča plenum kot eno izmed nalog mladinskih organizacij. »Kole« v Kantonu Kanton, 11. okt. Jugoslovanski ansambel narodnih plesov in pesrni »Kolo« je imel sinoči svojo zadnjo prireditev po šesttedenskem gostovanju na Kitajskem. Sinočnjemu koncertu, ki se ga je udeležilo nad 5000 ljudi, so prisostvovali tudi viceguverner kvan-tunške pokrajine _Šo Hsi Ming, župan Kantona Cu Kuang in namestnik direktorja urada za umetnost pri kitajskem ministrstvu za kulturo Cu Vej Čin. Na zahtevo občinstva so jugoslovanski umetniki morali ponavljati posamezne točke svojega programa. Pred koncertom se je kantonski župan zahvalil ansamblu v imenu ministrstva za kulturo za njegove prireditve. Dejal je, da so te prireditve mnogo pripomogle k prijateljstvu in solidarnosti kitajskega in jugoslovanskega ljudstva. Obenem je izrazil upanje, da sa bodo kulturni stiki med Kitajsko in Jugoslavijo še nadalje razvijali. Elektrogospodarska skupnost Slovenije Poročilo o stanju dotoka na rekah in indeks proizvodnje za 11. oktober 1055: Srednji dnevni dotok v m3,sek.: Drava — Dravograd 172 (lani 218). Sava — Moste 7.2 (lani 12.1). Sava — Medvode 27.2 (lan: 47). Soča — Dobi ar 23.7 (lani 33.6). Indeks proizvodnje v primerjavi z letom 1S54 — 97. Cirkuški ljudje z bičem nad oboke Dobra vinska letina na Vipavskem prav toplega. vremena, se je tvoril sladkor v grozdju izredno počasi. Kaže. da so ©dkupovalei, ki so že začeli odkupovati mošt od vinogradnikov, ietos ne bodo dogovarjali za cene. Vinogradniki oziroma odbor za sadjarstvo in vinogradništvo pri Okrgjpi za- rt-i-To* zr,?-r: m0-»5'© dn bi h:1n primerna odkupna cena za navadna vina oz. mošt e 60 dinarjev za liter, za sortne mošte pa 80 dinarjev za liter. So pa tudi taki, ki mislijo, da bodo cene rasle v nedogled. Vendar so izgledi zanje siabi. ker je tudi v Srbiji in drugih južnih krajih trta dobro obrodila in ponujaj© sävoje vino po 45 dinarjev liter franko vagon v Ljubljani ___________________________i»~ Nova valjarna fazonskega jekla v Kitajski. — Te dni je začela obratovati valjarna fazon? skega jekla v severozahodni Kitajski. Zgradili so jo v enem letu. Valjarna proizvaja jeklene grede in nosilce za izgradnjo raznih tovarn v severozahodni Kitajski. Valjarna bo zvezana ■ pomočjo posebne železniške V soboto je sklicala uprava cirkusa »Aetna«, ki posluje te neKaj dni v Ljubljani, nskov-po konferenco. Na tej je direktor cirkusa novinarjem tudi povedal, da oodo priredili v ponedeljek v čast teana otroka posebno brezplačne predstavo za otroke. Tako se je v ponedeljek popoldne zbralo pred cirkusom precej otrotc, ki so upali, da si bodo zastonj ogledali predstavo. Toda cirkus je prenda vied tem brezplačno predstavo za otroke prestavil na torek. Toda pustimo to, obsoditi pa moramo nečloveški izpad nekaterih uslužbencev cirkusa, ki so pred po-nede Ijskp popoldansko predstavo pretepali otroke z biči in ščuvali nanje pse. V naši redakciji se je zglasilo več ogorčenih mater, ki so nam to pripovedovale. Dobili smo tudi pisma, v katerih matere obsojajo znašanje cirkuških uslužbencev nad njihovimi otroei. Objavljamo samo pismo matere D. A. iz Ljubljane: V ponedeljek popoldne okrog pete ure sem bila v Tivoliju priča nenavadnemu dogodku Pri ograji cirkusa se je kriča-je in preplašeno odstranjevala gruča otrok. Uslužbenec cirkusa je pripeljal na vrvi dva psa in ju ščuval na otroke. Ko eden izmed psov m hotel zagrabiti nekega dečka, je možak fantiča prijel za hlače i nato naščuval psa. da je te vendarle zagrabil. Zaprepašče-na sem odšla naprej, toda pri vhodu v cirkus sem zagledala še bolj grozljiv prizor. Tu je stal uslužbenec m z bičem v roki udrihal po radovednih otrocih, ki so se prerivali pri ograji, da bi videli, kaj se dogaja v cirkusu. Možak pa ni gledal, kam je padlo. Tudi po licih je bil otroke, ki so se preplašeni umikali. Toda na njihovo mesto so se pretipali novi radovedneži. Otroci so pač otroci, a tudi z dobro be-i sedo in z zagotovilom, da si bodo lahko naslednji dan skupaj s šolo ogledali cirkuško predstavo, bi nekaj dosegli. Od ogorčenja b: se bila najraje prerinila k neusmiljenemu možaku in mu iztrgala bič iz rok. Takšen odnos do otrok, kakršnega smo bili vajeni le pri fašistih, matere ogorčeno obsojamo in zahtevamo, da cirkus, katerega uslužbenci uporabljajo take metode, nikdar več ne pride v Ljubljano in da se mu odpove gostoljubnost. J£a*A*Jb UREJUJEJO SERGEJ VOSNJAK (glavni (n ed “evo m- urednik) FRANČEK DRENOVEC (notrants DOlItskal VT.F.KSANDER JAVORNIK (gocoodarctvol ITTCA V pTT»'»-'* iunar,H PrtMtJ k» 'TIT.AN CFO » ITAVM.IP* « '-ort' Ea oelasf '-kv BORIS KRMAk. USEDANJE OBRAMBNIH MINISTROV ATLANTSKEGA PAKTI NATO v „slepi olici“ Ministri razpravljajo o skupnih obrambnih problemih, v mislih pa so pri svojih lastnih težavah — Atlantski pakt se ni znal prilagoditi spremenjenemu stanju na svetu Pariz, 11. okt. (Tanjug) V francoskih političnih krogih izražajo danes mnenje, da je organizacija Atlatskega pakta »zašla v pravo slepo ulico«. Ko komentirajo sedanje zasedanje obrambnih ministrov, držav članic Severoatlantskega pakta, opozarjajo pariški krogi na vrsto nasprotij, ki obstajajo med člani te organizacije. Uradno razpravljajo o obrambnih problemih — poudarjajo obveščeni francoski krogi — vendar pa so vsi navzoči zaposleni s svojimi lastnimi skrbmi in problemi. KOVICE V SLIKI Štiriindvajset nemških generalov in višjih Štabnih oficirjev Je ttflo v prvi skupini nemških vojnih ujetnikov, ki je prispela te dni v Zahodno Nemčijo. To je bila prva skupina nemških vojnih ujetnikov, ki jih je Sovjetska zveza izpustila po sporazumu med predsednikom Bulgacinom in kanclerjem Adenauerjem. — Na sliki: Izpuščeni nemški vojni ujetniki ob sprejemu v taborišču Friediand v Zahodni Nemčiji. KONFERENCA LABURISTOV V MARGATU Sevan |e doživel poraz Pri kandidaturi za blagajnika stranke je dobil skoraj milijon manj glasov kot lani — Glasovi o Attleejevem odstopu so brez podlage Margate, 11. okt. (AFP). Na davišnji seji kongresa britanske laburistične stranke so bile izvedene volitve za blagajnika stranke. Šef levega krila stranke Bevan je doživel neuspeh. Za blagajnika je bil izvoljen prvak desne struje Hugh Gaitskell s 5,475.000 glasovi nasproti 4,330.000, kolikor jih je dobil lani. Bevan pa je dobil samo 1,225.000 glasov, medtem ko jih je lani dobil še 2.032.000. Dve veliki sindikalni organizaciji — železničarjev in trgovskih pomočnikov, ki sta lani glasovali še za Be-vana, sta se letos odločili za Gaitskella. MMÈU caogoeHcov Združevanje Indije V Detniju so objavili poročilo arzavne Komisije za reorganizacijo, v Katerem priporočajo ustanovitev sesinujstin. novih arzav m treh poKrajin, ki Doao ostate poa upravo osreanje vlade; to so otoki Manipur, Andaman m Nico-bar. Nove države bi bile: Madras, Kerala, Karnataka, Hyderabad brez pokrajin, kjer govorijo jezma Kannada in Marathi, Andra, Bombay s pokrajinama Haurushtra Kuteh in Marath-vaaa, ki sta sedaj v Hyderaba-du, Vidarba, ki ji bodo priključili osem okrajev države Madhya Pradesh, kjer govorijo Marathi, Madhya Pradesh, ki se bo odslej imenovala Mahaposhal, Bopal, Vind-hya Pradesh, Madhya Bharat, Rajasthan, Punjab, ki mu bodo priključili še Himachal Pradesh in Pepsii, Uttar Pradesh, Bihar, Zahodna Bengalija, Orissa, Assam, Jammu in Kashmir. Popolnoma novi bi bili državi Vidarba in Karnataka. Vidarba bi obsegala tiste okraje države Madhya Pradesh, kjer govorijo Marathi, ali 37.000 kvadratnih milj s 7.5 milijona prebivalcev. Karnataka pa bo sestavljena iz posameznih delov Mysora, Bombaya, Hyde-rabada. Madrasa ter bi imela 72 tisoč kvadratnih milj in okoli 19 milijonov prebivalcev. Omenjeni predlog je delala komisija nekaj let v največji tajnosti, da ne bi mogel nihče vplivati na njeno nepristranskost. Kako ga je javnost sprejela še ni vesti, vendar visr.ijc, da predlog, vsaj v celoti, ne bo odklonjen. Četudi bodo namreč ugovori proti posameznim določilom — in teh bo verjetno kar precej — pa je namreč prav vsakemu jasno, da dosedanja razdelitev Indije ni mogla ostati, ne da bi resno škodovala enotnosti dežele. 'Doslej je imela Indija deset »A.-, držav, devet »B« držav in devet »C« držav. »A« države so bivše pokrajine Indije, ki so bile nekoč neposredno pod upravo britanskih, kolonialnih oblasti in jim sedaj upravljajo guvernerji s pomočjo parlamentov. jBi države so bivše kraljevine, ki so sedaj pod 1upravo bivših maharadž, ali Ra. j pran ’ Khov, ki prav tako kc: g.irernerji delajo s po-/ parlamentov, »C« drža "e pa so bivše pokrajine, ki j.m upravlja viceguverner in sicer po navodilih iz Delhija, a'.: pa iz neke sosedne države. Zapleteni sistem je zapuščina britanske uprave, ki se ni toliko ozirala na nacionalnost prebivalcev posameznih pokrajin, ampak je ustanavljala administrativne enote ozirajoč se samo na lastne potrebe — obenem pa je na moč podpirala samostojne kneze, ki so bili najboljše orožje proti vsakemu poskusu množic, da bi se uprle kolonialni oblasti. Ze samo to, da je Indiji uspelo le nekaj let po osamosvojitvi doseči, da so bivši knezi privolili na združevanje svojih držav in parlamentarno oblast, štejejo Indijci med svoje največje dosedanje uspehe. Pri tem jih ne mo ti dejstvo, da morajo dajati vsako leto upokojenim maharadžam nad 60 milijonov rupij (ali okoli pet milijonov britanskih funtov, bivših maharadž pa je le 284). Ti dohodki so namreč skoraj za polovico manjši, kot so jih imeli ti ljudje prej. Nova ureditev pa bo brez dvoma pomenila nov korak k združevanju dežele. Nove administrativne enote so namreč po mučnem delu le uredili tako, da bodo vsaj v glavnem i gospodarske i nacionalne enote. Pri tem pa tudi niso pozabili na to, da bi se v takšnih državah lahko pojavil separatistični duh — upoštevati moramo, da imajo nekatere tudi po 40 milijonov prebivalcev. Med ukrepi, ki jih je komisija priporočila proti takšnim pojavom so predlogi, naj se ustanovi vseindijsko združenje inženirjev, gozdarjev, zdravnikov, kakor tudi naj se sprejme načelo, da mora biti 50"/» uslužbencev v teh strokah iz drugih držav. Tudi tretjina članov Vrhovnega sodišča vsake države naj bi bila od drugod. Pri tem pa določa predlog, du bo v vsaki državi služben jezik (ali jeziki) tiste države, le v splošnih državnih zadevah bo veljala angleščina, ali kasneje Hindi. Komisija je tudi priporočila, naj bi na univerzah še dlje časa ostala angleščina, da ne bi trpela strokovna raven teh ustanov. Zanimiva je še ena podrobnost, in sicer, da je komisija proučevala, preden je izdelala predlog, administrativno ureditev Jugoslavije, Svice ter še inekaterih drugih držav. A. Furlan Kakor pravi neko uradno sporočilo, je svet Atlantskega pakta poslušal danes poročilo svojega vrhovnega poveljnika generala Griientherja o organizaciji obrambe Evrope. Včeraj so poveljniki posameznih rodov orožja podali svoja poročila, opozarjajoč, da je sovjetska armada »trenutno v veliko ugodnejšem položaju«, kakor pa sile Atlantskega pakta. Po njihovih podatkih so letalske in pomorske sile Sovjetske zveze znatno modernizirane in povečane, medtem ko je potencial sovjetskih kopenskih sil, kljub nedavnemu zmanjšanju vojaških efektivov ostal nespremenjen. Etnarhijski svet je zahteval od poglavarja grške pravoslavne cerkve na Cipru nadškofa Makaniosa. naj sklep prenese guvernerju. V političnih krogih Nikozije menijo, da bo današnji sestanek med Hardingom in Makariosom verjetno zadnji. Kakor trdijo, bo Makarios ponovno poudaril Har-dingu, da je kompromis nemogoč, razen, če britanska vlada ne bo objavila izjavo, s katero Ciprčanom priznava pravico do samoodločbe. Voditelji turške manjšine na Cipru so poslali sinoči brzojavko britanskemu guvernerju Cipra Hardingu in britanskemu ministru za kolonije Lennox-Boydu, v katerem razen tega, da zahtevajo enake administrativne pravice za Grke in Turke na Cipru, ne glede na njihovo število, vztrajajo tudi na tem, da na otoku še naprej ostane status quo. Brzojavka je bila odposlana po zadnji izjavi feld-maršala Hardinga, da se bodo Ciprčani lahko svobodno izrazili o svoji bodočnosti potem, ko bodo sprejeli samoupravo. Brzojavko je podpisal dr. Fadil Jeponska trgovina Tokio, 11. okt. (AFP). Japonska je sklenila trgovinski sporazum z Romunijo, Madžarsko in Bolgarijo. Predsednik japonskega trgovinskega združenja Tanobe, ki je sedaj na potovanju po vzhodnih državah Evrope, je brzojavno sporočil v Tokio, da je sklenjen sporazum z Romunijo za blagovno izmenjavo v vrednosti 2,800.000 dolarjev. z Madžarsko v vrednosti 2,000.000 dolarjev, z Bolgarijo pa v vrednosti 900.000 dolarjev. Japonska je nedavno sklenila podobno trgovinsko pogodbo tudi z Vzhodno Nemčijo. Odpoklic veleposlanika Saigon, 11. okt. (AFP). Predsednik južnovietnamske vlade Din Di jem je razrešil dolžnosti pooblaščenega ministra in veleposlanika Južnega Vietnama v Londonu. Iz političnih krogov v Saigonu se je zvedelo, da je do tega odpoklica prišlo zaradi tega, ker je južnovietnamski ambasador prisostvoval nekemu sprejemu, ki ga je odpravnik poslov LR Kitajske v Londonu priredil za proslavo kitajskega narodnega praznika. KARLSRUHE, 11. okt. (Reuter). Varnostni organi Zahodne Nemčije so aretirali 6 prvakov neke organizacije komunistične partije pod obtožbo, da so pripravljali »izdajo«. Kakor je izjavil predstavnik federalnega sodišča v Karlsruhe, so aretirane osebe Mani »socialistične akcije«, skupine, ki je, kakor trdijo, pod vodstvom Vzhodne Nemčije. Namen te skupine je infiltracija v zahodnonem-Ško socialdemokratsko stranko. TOKIO, 11. okt. (AFP). Novi tajfun. četrti od septembra meseca, se približuje Japonski Obstaja nevarnost da bo dež, ki ga spremlja, izzval resne poplave na področjih Tokia In Jokohame. Oblasti so sklenile zapreti na teh področjih šole, dokler nevarnost ne bo prešla. WASHINGTON. 11. okt (USIS). Ameriško zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da bodo ZDA imenovale komisijo pri Evropski skupnosti za premog in jeklo v Luksemburgu Na čelu misije bo Walter Butterworth z rangom veleposlanika. Sporočilo pravi, da Imenovanje ameriške misije kaže, Kakor so tu nocoj poudarjali obrambni ministri držav članic, na tem zasedanju ne bodo sprejeli nobenih sklepov, vendar je ozračje na sestankih kljub temu precej hladno. Vprašanje Cipra in grško-bri-tanski spor. kakor tudi vprašanje Severne Afrike in odnoša-jev med Francijo in drugimi državami članicami zaradi odpora proti temu, da bi Francija mogla izkoriščati svoje sile, ki so v paktu, za potrebe v Afriki — to je samo nekaj skrbi. ki razdeljujejo sedanji sestanek. poudarja poluradni »Monde«. Po mnenju tega lista je treba vzeti resno »opombe, Id so bile Kučuk, predsednik stranke »Ciper je turški«. V brzojavki je tudi rečeno, da Turki na Cipru »ostro obsojajo samoodločbo in zvezo z Grčijo«. Britanske čete so danes izvedle preiskave v vaseh Laios, Ni-kolaos in Maludi. oddaljenih približno 40 km severno od Fa-maguste, da hi našle orožje, ki je bilo včeraj odneseno iz nekega britanskega skladišča. Aretiran je bil nek duhovnik, vendar pa orožja še niso našli. Tuji opazovalci v Kairu menijo, da je pripravljenost ZSSR, da bi dala ekonomsko pomoč arabskim državam, preračunana tudi na morebitno sodelovanje ZSSR pri realizaciji arabskega načrta za izkoriščanje voda Jordana. Ministri za zunanje zadeve arabskih držav se bodo danes dokončno odločili o tem načrtu. S soglasjem Jonhstona razpravljajo danes o njegovem spremenjenem projektu, ki se sedaj pojavlja pod imenom arabskega načrta. Pričakujejo, da bo že nocoj ali pa jutri ta načrt sprejet. Arabski državniki se zavedajo, da ne morejo najti 200 milijenov dolarjev za samostojno finansiranje tega načrta, ampak da je potrebna pomoč Združenih narodov in ZDA. Ministri za zunanje zadeve so zato prešli na razpravo o arabski politiki, o oborožitvi armad in na proučevanje Dul-lesovega načrta. Iz krogov Arabske lige se je zvedelo, da bo Dullesov predlog v celoti od- liolikšno važnost polagajo ZDA na to Evropsko skupnost za premog in jeklo. LAHORE, 11. okt. (AP). Včeraj so poplave popolnoma uničile 8 vasi na področju Siaklot v Pend-žabu. Po dosedanjih poročilih je izgubilo življenje 150 oseb. DENVER, ki. okt. (AFP). Predsednik Eisenhower je podpisal sinoči dekret o imenovanju Ha-rolda Vamcea za člana federalne komisije za atomsko energijo. Novi član ameriške atomske komisije je eden od direktorjev avtomobilske družbe »Studeba-ker-Packard«. ATENE, 11. okt. (AP). Veliki nalivi, ki trajajo že tretji dan, so zajeli kontinentalno Grčijo in prizadejali veliko materialno škodo. Na solunski ravnini je prišlo do velikih poplav in narasle vode so skoraj v celoti uničile tobačne nasade. V nekaterih področjih so v celoti uničene komunikacije, ceste so pod vodo. Na področju Aten so se številčne stanovanjske zgradbe zrušile. včeraj podane v svetu Atlantskega pakta«, vendar pa hkrati tudi ni treba »pozabiti, da generali vedno težijo za pretiravanjem nevarnosti pred agresijo, da bi jim tako bila odobrena sredstva, za katera smatrajo, da so jim neobhodno potrebna«. »Atlantski pakt boluje od nove bolezni — zaključuje »Monde«. Ustvarili so ga v času nevarnosti in sedaj on ni uspel, da bi svoj izrazito vojaški karakter prilagodil novim potre- bam. Sedaj, ko so pogajanja z Vzohodom o razorožitvi, s čimer se edino lahko ohrani mir, je ta bolezen Atlantskega pakta še bolj vidna.« Pearson pride v Kairo Kairo, 11. okt. (AFP). Kanadski zunanji minister Lester Pearson bo prispel 10. novembra v Kairo na uradni obisk Egiptu. Minister Pearson je sedaj na obisku v Sovjetski zvezi. Bulganin tudi v Pakistan? Karači, 11. okt. (Reuter). Kakor se je zvedelo iz diplomatskih virov iz Karačija, je pakistanska vlada sklenila, da bo povabila sovjetskega predsednika maršala Bulganina, naj bi prihodnji mesec obiskal Pakistan. Na poti v Indijo se bo sovjetski predsednik zadržal v Kabulu v Afganistanu. Pakistanski uradni krogi odklanjajo, da bi komentirali to poročilo, vendar pa je bilo novinarjem sporočeno, da bo čez dan ali dva objavljena »važna vest«. Nov pakistanski zunanji minister Karači. 11. okt. (AP). Za novega pakistanskega ministra za zunanje zadeve je imenovan Mirza Sikander Ali, ki je bil doslej odpravnik poslov Pakistana v Moskvu. klonjen kot neizvedljiv, ker arabske države sedaj niso pripravljene, da bi se pogajale z Izraelom. Kolikšna je napetost med arabskimi državami in Izraelom kaže tudi poročilo iz Bagdada, ki pravi, da je Irak uradno obvestil, da ne bo dovolil, da bi se na iraškem ozemlju spuščala letala tujih letalskih družb, če so pred tem pristala že v Izraelu. Tujim letalom ne bo dovoljen pristanek tudi v primeru, če so bila predhodno prisiljena, da se spuste na izraelskih letališčih, da bi se tamkaj preskr- Kmetijska proizvodnja je v središču gospodarskih vroble-mov Bolgarije. Na lanskem VI. kongresu Partije so poudarili, da kmetijstvo zaostaja za industrijo zaradi nezadostnih investicij. Po novem petletnem načrtu so bile investicije za kmetijstvo povečane za 2.7 v primeri s prvo petletko, investicije v industriji pa so bile povečane za dvakrat. Dvig kmetijske proizvodnje v Bolgariji od leta 1949 do 1953 ni bil zadovoljiv. Množično ustanavljanje zadrug, ki obsegajo 60°/» vse obdelovalne površine in polovico bolgarskih kmetov, ni dalo pričakovanih uspehov. Pridelek žitaric se je povečal za 17.4°/», po načrtu pa naj bi povečanje znašalo 32°/o v primerjavi s predvojnim stanjem. Pridelek koruze je bil pod predvojno ravnijo. Zato pa so pridelali štirikrat več bombaža, trikrat več sladkorne pese in 30^1» več tobaka kot pred vojno. Leta 1952 so imeli v Bolgariji 12.000 traktorjev in 1300 kombajnov, zasejane površine pa so bile za 300.000 ha večje kot pred. vojno. Ker Na kongresu laburistične stranke so dalje razpravljali o vprašanju nevarnosti pred nuklearno vojno in o zmanjšanju vojaškega roka. Kongres je pozorno poslušal šefa stranke At-tleeja, ki je v kratkem govoru ponovil stališče laburistične stranke do hidrogenske bombe. Attlee je ponovno poudaril, da laburisti zahtevajo, naj bi pri- bela z gorivom ali pa, da bi izkrcala potnike. S tem v zvezi je Irak danes »zadjnič opomnil« francosko letalsko družbo »Air-France«, katere letalo se je spustilo v Bagdadu, pred tem pa pristalo tudi na izraelskem letališču. Francosko zunanje ministrstvo pa je danes znova zanikalo vesti, da bi Francija dobavila Izraelu reaktivna letala tipa »Mystère«. Francosko ministrstvo »kategorično izjavlja«, da ni bilo nobeno takšno letalo dobavljeno Izraelu in izključuje vsako možnost, da bi bila v službi izraelskega letalstva francoska reaktivna letala. Izraelska »progresivna stranka« je sprejela predlog Ben Guriona, da bi vstopila v koalicijsko vlado petih strank. Menijo pa, da Ben Gurion ne bo mogel sestaviti vlade pred sredo, ko se bo sestal parlament, da bi razpravljal o zunanji politiki in o problemih varnosti. Zaradi tega bo verjetno začasna vlada Moše Sarata sodelovala v razpravah. so kmetje na veliko klali živino, da je ne bi oddali v delovne zadruge, je zaostala tudi živinoreja. Leta 1953 so imeli za 3.7°/» več goveje živine in za 77°/» več prašičev kot pred vojno, zato pa je bilo konj in ovac skoraj četrtino manj kot pred vojno. V začetku letošnjega leta je razpravljal o kmetijstvu zadnji plenum centralnega komiteja KP Bolgarije. Takrat so sprejeli sklep »o nadaljnji borbi za povečanje kmetijskih pridelkov«, obenem pa so poudarili potrebo po dodatnem povečanju investicij. Letošnji načrt je značilen po tem, da so sredstva za kmetijstvo za 45.8"/» večja kot lani. Povečanje je še bolj jasno, če omenimo, da so celotne investicije letos za 14.1°/o večje kot lani. »Pri nekaterih kulturah, piše v sklepu CK, kot so na primer pšenica, rž, ječmen, oves in drugo, načrti za leto 1954 niso bili doseženi, povprečni pridelki pa so nizki.« Na podlagi takih rezultatov je centralni komite sklenil, da je treba »odločno zboljšati« šlo do mednarodnega sporazuma, ki bi prepovedal vse eksperimentalne eksplozije atomskega orožj a. Kongres je pričakoval Attle-ejevo izjavo z velikim zanimanjem, še zlasti, ker je bil alarmiran zaradi nepričakovanega sklicanja upravnega odbora laburistične parlamentarne skupine, tako imenovane »vlade v senci«. Seja »-vlade v senci« je bila sklicana za nocoj in je to takoj izzvalo govorice, da bo neposredno prišlo do ostavke sedanjega šefa stranke. Kaže pa, da iz tega ne bo nič in v zanesljivih virih izjavljajo, da je bil sestanek sklican zaradi tega, da bi se laburistična skupina pripravila na otvoritev parlamenta po letnih počitnicah, še posebno pa na razpravo o aferi Burgess-Maclean in o zmanjšanju britanskih vojnih efektivov. London, 11. okt. (AFP). — Mednarodna komisija za nadzorstvo premirja v Kambodži, katere člani so predstavniki Indije, Kanade in Poljske, je v soglasno sprejeti resoluciji izrazila mnenje, da pakt o vojaški pomoči, sklenjen med Kambodžo in ZDA, ne nasprotuje ženevskim sporazumom iz 1954. leta. Ta resolucija je bila sprejeta 20. julija 1955. leta in je uvrščena v tretje začasno poročilo komisije, ki se nanaša na obdobje med 1. in 20. aprilom 1955. leta. To poročilo je bilo danes objavljeno v Beli knjigi britanske vlade. Tekst tega poročila je posredovala britanski vladi indijska vlada. Britanska vlada je v skladu s sprejeto proceduro obvestila o tem vse vlade, ki vodstvo kmetijstva po partijskih organizacijah in ljudskih odborih. V katero smer gredo ti ukrepi, oziroma »dodatna pomoč«, kot pravijo sklepi Centralnega komiteja? Na prvem mestu je direktiva za »dosledno spoštovanje načela materialne prizadetosti zadružnikov, za krepitev gospodarstva kmetijskih delovnih zadrug, ki je podlaga za njihovo blagostanje. Se bolj je treba povezati družbene 'in osebne koristi. Posebno pa je treba priporočiti kmetijskim delovnim zadrugam, naj pregledajo sedanja »vzorna pravila« in vnesejo van ja nujne spremembe in dodatke, »da bo vloga zadružne skupščine kot popolnega gospodarja posestva še boljša«. Spremembe v vzornih pravilih naj bi okrepile demokracijo v zadrugah, disciplino zadružnikov in okrepile njihovo materialno prizadetost. Posebne naloge je dobila tudi skupščina zadružnikov. Predvsem naj bi zmanjšali stroške pri upravi zadrug, ki niso v zvezi t proizvodnjo, ter zvišali Tudi v to-nu Attleejevega govora ni bilo ničesar, kar bi napovedovalo njegov umik. Sicer pa v obveščenih krogih menijo, da bo Attleeja, če bi se umaknil, nadomestil na čelu stranke Herbert Morrison. V tem primeru bi Morrisonov naslednik postal Gaitskell. V govoru je Attlee tudi dejal, da ni mogoče priti do resničnega sporazuma o razorožitvi, če ne bo medtem prišlo do širokega političnega sporazuma. »Mi, kot socialisti, je dejal, želimo več kot samo koeksistenco, mi hočemo svetovno bratstvo. Vendar pa je koeksistenca potreben začetek.« Attlee je podvomil, da bi bilo mogoče razorožitev doseči s tem, da se da primer in da se izrazi upanje, da bodo drugi temu primeru sledili. Po njegovem to ni realistično. Kongres laburistične stranke je z veliko večino odklonil tudi resolucijo levega krila, ki zahteva nacionalizacijo bank in jeklarn brez odškodnine, prav tako pa tudi nacionalizacijo tekstilne industrije, mehanične industrije ter ladjedelnic, kemične industrije in eradbeniške industrije. so sodelovale na lanski ženevski konferenci. Predstavnik Foreign Officea je danes izrazil zadovoljstvo britanske vlade, ker je končno rešeno vprašanje ameriške vojaške pomoči Kambodži. Sodelovanje s čengkajškem Tajpeh, 11. okt. (AP). Pomočnik ameriškega ministra za zunanje zadeve Herbert Hoower ml. in šef uprave za mednarodno sodelovanje sta odpotovala včeraj v Manilio po kratkem obisku v Formozi. Ameriška funkcionarja sta izjavila, da sta ob tej priložnosti imela razgovore o sredstvih za okrepitev in razširitev sodelovanja med ZDA in Čangkajškom. vrednost delovnega dneva zadružnikov. K temu so zmanjšali plačila v denarju in v naravi, ki jih morajo zadruge dajati strojno-traktorskim postajam. Znižanje znaša od 13 do 50"/», odtisno od vrste dela. Cene žitaricam, sadju in zelenjavi, ki jih zadruge po sistemu odkupa dajejo državi, so zvišali od 11 do 200“/o. Zmanjšali so aparat ministrstva za kmetijstvo, strokovnjake pa poslali skupaj s političnimi kadri na vas. Maja letos so namesto centraliziranega in podrobnega planiranja, ki je vsakemu gospodarstvu določalo setueni načrt za vse vrste kultur, sprejeli samo načrt za proizvodnjo, ki jo potrebuje država. Ta načrt obsega obvezne oddaje državi, plačila strojno-traktorskim postajam v naravi, nakup kmetijskih proizvodov po omejenih cenah in povprečni donos žitaric, živinoreje in sadjarstva. Vse to dokazuje, da so v bolgarskem gospodarstvu sprejeli ostrejši kurz za razvoj kmetijstva. Ob administrativnih posegih države in znatnih investicijah iščejo obenem tudi oblike, s katerimi bi kmete mateHalno bolj zainteresirali za povečanje proizvodnje. S. P. j CIPER ENOSIS odklanja Hordingovo ponudbo za ureditev stanja Nikozija, 11. okt. (AFP). Etnarhijski svet grške pravoslavne cerkve na Cipru je sinoči soglasno odklonil ponudbo britanskega guvernerja feldmaršaia Hardinga, naj bi Ciprčani dobili ustavo, ki bi predvidevala notranjo avtonomijo. Harding je dal to ponudbo v govoru, ki ga je imel v radiu. TELEGRAMI SOVJETSKA ZVEZA PONUJA EGIPTU GOSPODARSKO POMOČ Nov snack w bolečo točko Uresničenje predloga sovjetskega veleposlanika bi imelo še resnejše posledice kot nakup orožja — »Arabski načrt« za regulacijo Jordana je neizvedljiv — Nepopustljivo ozračje Kairo, 11. okt. (Tanjug). Izjava sovjetskega veleposlanika v Egiptu Daniela Soloda, da bi bila Sovejtska zveza pripravljena dati Egiptu in drugim državam pomoč v orožju ter drugo materialno pomoč, je bila deležna velike publicitete v današnjem tisku. Časopisi poudarjajo, da je ZSSR ponudila Egiptu ekonomsko in tehnično pomoč. Kakor piše »Al Ahram«. obstaja možnost, da bo ZSSR sodelovala pri finansiranju velikega jezu na Nilu, ki predstavlja največji projekt egiptovske vlade za pospeševanje kmetijstva. Časopisi tudi poudarjajo, da ZDA zavlačujejo, da bi dale pomoč za ta projekt egiptovske vlade, ki je življenjskega pomena. Kakor poroča »Al Ahram« iz Washing-tor.a. bo vlada ZDA sprejela morebitno sodelovanje ZSSR v finansiranju tega projekta še bolj resno kakor pa vprašanje nabave orožja iz Češkoslovaške. NOVI UKREPI v bolgarskem kmetijsti MEDNM0MB KOMISIJI 1E ODOBRILI SPORAZUM MRD ZDA IN KAMBODŽO Vse vrste inšpekcije bi bilo treba okrepiti Na tretji reda. seji 8. oktobra larvskega samoupravljanja vseipre- trebno pa bi jih bilo več kot Stiri. dviganju cen so neupravičeno na- lete« je ÓLO Novo mesto raz- malo poznajo finančno poslovanje. Premalo je tudi tržnih in.lpe.k- pravSjal in sklepal o predlogu za ustanovitev okrajne banke, poslušal! pomočila finančne, tržne in veterinarske imžpeikcije o delu v prvem polletju na cfomočju prejšnjega novomeškega okraja, ter reševal tekoče upravne zadeve. Seje Inšpekcija je napravila v tem ča- torjev, saj so samo trije za 1039 su 135 pregledov poslovanja. V podjetij in zasebnih obrti. Tržna mnogih primerih je takoj na me- inšpekcija je odkrila letos vrsto stu odpravila nepravilnosti, v 32 velikih in manjših nepravilnosti služili okoli 66.000 din. Ko jim je prišla na sled trgovinska inšpekcija, so patagonske bloke za-žgali. Velike nepravilnosti ugotavlja primerih pa je napravila prijave, in gospodarskega kriminala. Tako tržna inšpekcija pri odkupih kme- Ker je vloga finančne inšpekcije so člani upravnega odbora KZ ne samo kontrolna, pač pa vzgoj- Sela — Šumberk dvignili pri OZZ so se udeležili skoraj vsi zvezni na in ker s svojim delom pomaga potrdilo o koriščenju ustvarjenih in reoubiiški ljudska poslane» tega območja. V zvezi z predvideno decentralizacijo podružnic Narodne banke, *o odborniki po daljši razpravi «preteli sklep, da se ustanovi o-krajna banka s centralo v Novem |: mescu, podružnico v Črnomlju in § ekspoziturama v Metliki in Treb- | njem. Vsi so prepričani, da bo okrajna banka laže in hitreje lahko reševala naloge gospodarstva v okraju. Odborniki so zavrnili predlog, kot ga ie poprei že zavrnil tudi gospodarski svet, na ib občini Črnomelj in Novo mesto ustanovili lastni komunalni banki. Na območ u teh dveh občin se ustvarja največ družbenega bratto produkta in bi tako komunalni banki vsaj za sedai ne bili na mestu, ker bi zmanjševali alt sploh onemogočili delo okrajne banke, ki bo upoštevala vse občine enako. Finančno poslovanje v podjetjih. finančno samostojnih zavod:h in družbenih organizacijah se iz-boljšuie iz leta v leto. Vendar ie finančna inšpekcija v prvem pnl-let’u odkrla še veliko nepravilnosti. zlasti v manjših podfetiih. Velfk de! ugotovi'enih napak izhaja iz nepoznavanja zakonitih predpisov in zarad: premajhne strokovne sposobnost! finančnih organov v podjetjih. Organi de- podjetjem in preprečuje večjo deviz. S temi devizami so kupili Scodo, bi bilo potrebno povečati v Ljubljani neke dele motornih ti j škili proizvodov in prav tako pri privatnih gostincih. Slednji kaj radi utaje prodane pijače. Ni malo primerov, da je vino slabše v prodaji kot v kleti, odnosno pr; število sposobnih inšpektorjev. Po vozil za 1,826.000 din, ter jih sa- nakupu. Tržna inšpekcija je prav sistemizaciji so predvideni 4 in- mo prenesli čez cesto in prodali špektorji, sta pa samo dva, po- drugemu podjetju za 4,140.000 tako ugotovila velike nepravilnosti prf raznih javnih prireditvah, Napeljevanje voda za trolejbusno progo na V to Gospodarske vesti Podaljšanje madžarsko - švicarskega trgovinskega sporazuma. — Švica in Madžarska sta podaljšali svoj trgovinski sporazum do 30. septembra 1956. Prav tako so bili izmenjani seznami proizvodov, s katerimi bosta obe navedeni državi trgovali. Kompenzacijska izmenjava Bolgarije z Norveško. — Bolgarija bo v zvezi z doseženim sporazumom dobavljala Norveški vinske trsnice, rastlinska oija, glicerin in tekstiine surovine v zamenjavo za norveške nasoljene slanike, ribje olje. vitaminske koncentrate, britvice in športne rekvizite. Skupna vrednost te trgovine bo znašala 310 tisoč dolarjev. Turško - japonska pogajanja. V Carigradu vodijo preliminarna pogajanja o izvozu večjih količin japonskih strojev v Turčijo, prav tako pa tudi rezervnih delov in bombažnega blaga. Turčija pa bi nasprotno katera so upravljali sovjetski funkcionarji. Del predvidevanega posojila pa bi uporabili za razširitev oskrbe z električno energijo. Ameriška pomoč Indiji zaradi poplav. — ZDA so pristale na pomoč severni Indiji v obliki 10.000 ton pšenice in 10.000 ton riža za potrebe žrtvam poplav. Prav tako bo odobrena tudi dopolnilna pomoč, v kolikor bi bilo to potrebno. da bo preseljena na inte-V prostorih bivše Piccolijeve resentove stroške in da bodo lekarne na Titovi cesti 6 ima novi prostori opremljeni z in-prostore s kemičnim in telino- štalacijami, v obsegu, kot so loškim laboratorijem, shrambo, današnji. Ni prejela zagotovila, pisarno, ki je zaenkrat še tu- da se bodo novi prostori opredi knjižnica Farmacevtskega mjj{ jn uredili pravočasno in društva in destilirnico. Prosto- da bo šola lahko nadaljevala v ri so natrpani z opremo. Hod- starih prostorih z delom, domkov ni nobenih in kemični fcler novi ne bodo opremljeni, laboratorij je obenem tudi po- da se končna selitev ne bi za-mivalnica ter študentovska vlekla na dneve, garderoba. V šoli sta zaenkrat Ali je morda čisto prav in dva letnika, prvi in drugi. v najlepšem redu, da se zaradi Drugi in četrti letnik imata dobre »točke«, ki si jo želi pepo učnem načrtu v času po- ko podjetje ali magari usta-slovanja šole (razen počitnic) nova, ukine šola, 81 dijakov pa vsakodnevno prakso, da ne go- pošlje domov, odkoder so priborimo še o kemičnih vajah, šli? Kaj mislite? So bili odborniki soglasni, da je treba vse vrste inšpekcije poiača-ti s sposobnimi kadri. Odborniki iiz Bele krajine želijo, da bi siišaji poročilo tudi o delu inšpekcij na območju bivšega okraja Črnomelj, kar se bo zgodilo, kot ie bilo zagotovljeno, na eni prihodnjih sej. V nadaljevanju seje je OLO imenoval številne komisije ljudskega odbora, sprejel proračun OLO za čas od 1. IX. do 31. XII. nekaj jamstev za obratna sredstva in investicije posameznim gospodarskim organizacijam, ter dolori' .— .-ri'.,. majhnim socialističnim jodietjem opij. Avstrija išče posojilo pri Svetovni banki. — prispela komisija Svetovne banke, da bi vodila pogajanja v zvezi z avstrijsko prošnjo za kredit v znesku nekaj sto milijonov šilingov. Kredit bi porabili v glavnem za modernizacijo USIA podjetij, Uspehi naših frizerjev v Opatiji V močni konkurenci so jugoslovanski frizerji na drugem mednarodnem frizerskem kon-kurzu na nedavnem tekmovanju dosegli prve nagrade. Stiri prve nagrade in Grand Prix so dobili frizerski delavci iz Zagreba, tri prve nagrade frizerji iz Beograda, eno pa frizerji z Reke. Na tem tekmovanju je 16-ietna Zagrebčanka Vesna Kind dobiia tri prve nagrade Vesna Kind iz Zagreba je v 30 minutah napravila tole — »Fantasie« frizuro. Celoten okrasek je napravljen iz las. ta Grand Prix. To je tem večji tagpeii. ker so na tem tekmo-tsMju sodelovali tudi inozemski frizerji. Dobitnica Grand Prixa je dobila pokal, 25.000 din in posebno darilo — nagrado Zveze obrtnih zbornic Jugoslavije — in sicer dragocen umetniško izdelan šopek cvetja iz alabastra. Mednarodno tekmovanje fri-zeifev v Opatiji je uspelo in sa raSJlio od lanskega leta, ko go dobili prve nagrade inozem-tl, so jih letos prejeli naši frl-£er)i. M. B. tako da je laboratorij, razen počitnic, vsak dan zaseden. Hišni svet je odpovedal šolske prostore za 1. september. Uprava se je pritožila, nakar je prejela sodno odpoved za 1. januar 1956. Brez laboratorija pouk ni mogoč, brez praktičnega pouka šola nima nobenega smisla, ker je srednja strokovna šola, ki izobražuje praktične zdravstvene delavce. Ukinitev praktičnih vaj pomeni nujno ukinitev šole, kar pomenja, da bo moralo pustiti šolanje 81 naših dijakov in dijakinj. če stvarno analiziramo potrebo po farmacevtskih pomočniki h, je šola neobhodno potrebna. Med dijaki, ki se v tej šoli z veseljem šolajo, ker jih pripravlja na koristno udejstvovanje, je mnogo partizanskih sirot in precej takih, ki jih študirajo posamezni LO iz potrebe po kadrih. Odpoved se sklicuje na razloge, da prostori ne ustrezajo za farmacevtsko šolo, da so primerni le za poslovne prostore, da plačuje šola premajhno najemnino in da izložbe niso estetske. V lažjih prilikah bi bili res potrebni mnogo boljši prostori. Zaenkrat pa ti prostori še ustrezajo, ker drugih ni. Da so prostori primerni »le za poslovne prostore« je res za to, ker pomenijo dobro trg.-msko točko in bi torej koristili nekemu podjetju. Da je najemnina premajhna, ne more biti razlog, ker bi šola lahko — kot je prejel Se hišni svet zagotovilo — plačevala Ravnatelj šole: Mr. Pavle Bohinc Javna razprava o vlogi tiska Beograd, 11. okt. Delavska univerza v Beograda je priredila sinoči javno razpravo o vlogi in nalogah tiska v sistemu delavskega samoupravljanja. Uvodno besedo je imel predsednik Zveze novinarjev Jugoslavije Stojiljko Stojiljkovič, v razpravi pa 20 sodelovali zastopniki posameznih podjetili ln uredništev, kakor tudi bralci in posamezni delavci. Ob tej priliki je bilo poudarjeno, da je treba v naših listih več obravnavati probleme delavskih svetov, kakor tudi. da se morajo sindikalni listi, zlasti pa listi posameznih delovnih kolektivov usmeriti bolj k vsakdanjim problemom in dogodkom. Na koncu je bilo sklenjeno, da je treba vzpostaviti tesnejši stik med novinarji in bralci"* v podjetjih s takimi in podobnimi sestanki ter razpravami. c KCLTCBNl BA24ÌLED1 ) F. G. Lorca: SVATBA KRVI (Pred drugo premiero v ljubljanski Drami) Usoda Federica Garcie borce je ena najbolj žalostnih usod v kulturni zgodovini XX. stoletja. Ko je Lorca začel po prvi svetovni vojni pisati, je vsa Španija prisluhnila: kajti v špansko književnost je stopil pesnik izbranih vrednosti. In ta pesnik, za katerega drobne pesniške knjižice so se v Španiji dobesedno trgali, je svoje odlične darove posvetil gledališču, za katerega je bil prepričan, da je najvišja oblika poezije. Od leta 1931, ko je španska republika iznašla izvrstne metode Ijudskoprosvet-nega dela, je Lorca vodil potujočo gledališko družino La Barraca. Z izbranimi igralci je prepotoval vso Španijo in s pristno gledališko vnemo oživljal pred ljudmi igre iz španskega Zlatega veka. Lope, Calderon in Tirso so po stoletjih spet zaigrali pred ljudmi z isto svežostjo kot nekoč. A poleg imenitnih del zlate špan- Federico Garcia Lorca drama. A vse to so bili začetki. Ti tvorijo prvo obdobje Lorcovega gledališkega ustvarjanja. Za drugo obdobje pa štejejo zgodovinarji čas, ko se je ukvarjal z La Barraco ter pisal ljudske tragedije. Napisal jih je štiri: Svatbe krvi. Dono Rosito, Jermo in Hišo Bernarda Albe. Napisal bi jih prav gotovo še več. A frankisti so ga leta 1936 ustrelili. Stur je bil 36 let. Smrt Federica Garcie Lorce je nekaj najbolj bolečega v zgodovini sodobnega evropskega gledališča. Kajti ubit je bil mož. ki je pokazal izredne gledališke darove, modro povezane z izročili preteklosti in trdno zakoreninjene v španskem ljudstvu. In ker je kot pesnik iskal družno s pesniki svojega stoletja nore skrivnosti poezije, je tudi dramatiko obdaril z novimi iznajdbami. Tako je nastal posebni gledališki opus, ki. se mu pravi danes opus Federica Garcie Lorce in ki zavzema posebno mesto v evropski gledališki književno- ske preteklosti je Lorca igral skusil v moderni eksperimen-tudi svoje drame. talni drami. Med začetki nje- Za gledališče je začel pisati govega pisanja za oder je po st i. Se zelo mlad. Napisal je Ma- umetniški vrednosti najboljša Da je temu res tako, se iridi riano Pinado, napisal vrsto iz- Mariana Pineda, najmanj po- v gledaliških sporedih povoj-redno zabavnih fars in se po- srečena pa eksperimentalna nifi gledališč, ki so L orco preigrala od prvih fars do Hiše Bernarde Albe, ki je pesnik sam nikdar ni videl na odru. Lorca je eden najbolj igranih španskih piscev. In jutri bodo igrali v ljubljanski Drami njegove Svatbe RazsScnro ob IL posvetovanju konservatorjev FLRJ Te dni so imeli v Ljubljani svo. lago. V tretjem delu razstave pa je drugo posvetovanje komserva- razstavljajo naši arhitekt? doku-torji FLRJ in so ob tej priložno- mentaciijo arhitekturnih in urba- krvi v režiji^ arh. Viktorja sti priredili v prostorih Moderne nisričraih spomenikov, kajti tudi Molke, ki je že pred leti po-galerije zelo zanimivo im poučno delo naših arhitektov je zelo važ- stavil na. naš osrednji oder razstavo. Tako razstavlja svoje no an pomembno pri restavraciji Lorcovo Hišo Bernarde Albe. delo jn uspehe restavratorska de- in obnovi naših kulturno-umetni- Zdaj je pripravil ze drugo lavnica Zavoda za spomeiiško ških spomenikov. In v nazornem Lorcovo dramo iz velike ietvo-varstvo LRS, kjer so s fotograf- prikazu tega, na videz skromne- rice. (Dona Rosita in Jerm.a sko dokumentacijo in konkretni- ga in nevidnega dela, v katerega še čakata!) Za tiste, ki ljubi io mi eksponati nazorno priča o svo- pa vlaga naša država velikanske imenitnega španskega gledaj -jem, navidez nevidnem, a vendar vsote, je razstava v polnosti do- škega poeta — bodo Svatbe tako pomembnem delu, kot je o- segla svoj namen. krvi velik praznik. hranitev in rekonstrukcija naših kulturno-zgodovinskih spomenikov. Med najbolj zanimive eksponate tega zavoda gotovo sodijo prikazi raziskovanja umetnin naših slikarjev s pomočjo ultravioletne fluorescentne in rentgenske fotografije, ki odkriva na preslikanih platnih naših mojstrov njihove prejšnje zasnutke in ski- Revija izsledkovindejavnosti slovenskih etnografov Znova Je izšel »Slovenski etno- na Slovenskem poroča DaSan graf«. To pot že osmi letnik te Ludvik. V memoafijah najdemo pomembne revije izsledkov in sestavek Vlada Novaka »Ob smr-dejavnosti slovenskih etnogra- ti dr. Franceta Kotnika«. Na koncu je še poročilo Tončiče Urbas o delu etnografske skupine pokrajinskega muzeja v Ma- ________ riboru v letu 195i ter poročilo na Vrb»i ter prikazuje svoje kon- »Slovenskega etnografa« bi Iah- Branimirja Brataniča o medna- kretno delo pri rekonstrakciji sta- ltov?£ r.n ^ gotsK.m lesnih plastint. Dalje skem, saj so vse razprave v nje-sodi med najzanimivejši del te govern materialno-kuiturnem de- ce. Dalje prikazuje naš Zavod za fov. pravzaprav je letošnja šte- spomeniško varstvo delo pri od- knvanju tresk v Hrastovljah in 30o straneh. razsrsvé* Tiai7ornf! orilca? razctTirr!« posvećene prav temu tako bi-razstate naizotnii prikaz razstavri- stvenemu> toda đoslej še tlomaia ran ja cerkve sv. bosije v Uh riđu, neobdelanemu področju sloven- ki sodi med enega nallpomembnej- ske etnografije. To naglasa že ših in umetniško, najzrelejših^spo- £«, m em kov bizantinske arh: testure staneta Gabrovca »Prazgodovin-in umetnosti na naših tleh. Na sko arheološko gradivo za pro-razstavi nazorno spremljamo ce- naltev^Tn^ronoI lotno delo pn poipolm rekonstruft- loško določa ter primerja z of-aiji te cerkve, ki izvira iz dese- mi arheologa tovrstne izkopani-re»a srolpria lin ie Liri netnJ se- ne- v obsežni razpravi »Ralo na jv St, .j’f !5 Slovenskem« pa B. Orel opisuje aez ohridske arrnepiskopije. Za to staro orno orodje. Razdeljeno rekonstrukcijo te cerkve, ki so po posameznih območjih Slove- 2® Trkli. kreie Y- S& rak 6 N j ego v\e<*i zs 1 e dkk° so džamijo, je hilo potrebno opraviti v glavnem plod večletnega te-miiz razvojnih faz, od arheološke- renskega raziskovanja, prinašajo za raziskovan-« mrena in iTlrrw-,« marsikaj novega rta tem pod-ga razisKot an,a terena m izkopa- rm,ju Nat0 slefl, zanimiVa raz- vanj, pa preko studila arhiteistu- prava Tončiče Urbas »Nekaj ugore bizantinskih bazilik do odkri- tovitev o pohorskem ralu »kav- vania fresk k: so lih Turici nre ’Ju«.« O brani in njeni vlogi v tanja rresK. k, so pn luoti pre- p0]jedelstvu razpravlja Fanči kruli z malterjem. Vse te razvoi- šarf v sestavku »Brana na Gone faze spremljamo na fotograf- renjskem«. O enem izmed te-skem materialu in maketah, kon- meljn_>h orodij v vsej zgodovini rudni konferenci v Kopenhagenu za raziskovanje ornih naprav ter Še več poročil ln ocen etnografske literature. 2e teh nekaj skopih stavkov nam pove o bogati vsebini VIII. letnika »Slovenskega etnografa«, ki je tirai opremljen z mnogimi fotografijami in skicami. Izšel .ie v založbi Etnografskega muzeja v Ljubljani, uredila pa sta ga spet Boris Orel in Milko Mati- četov. B. K. % n, m Bela griva Da je ta kratkometražni umetniški film prejel leta 1953 veMko umetniško nagrado za kratkometražne filme na festivalu v Cannesu ni pravzaprav nikakršno presenečenje. Kajti ta poetična filmska pravljica mladega reži-serja-ustvarjalca Roberta La-morissea se je resnično povrnila k tistim pravirom filmske umetnosti, ki bi jih lahko na kratko označili: slika, gibanje, mimi- i. r.rnn ji,, poljedelstva — motiki pa obširno ka ter minimalna govorjenja be- kremo pa je tud,^ prikazano <3clo goVori Franjo Bas v razpravi sede. Kajti režiser je znal svojo nn /Nnlz enfd n c tv cn 1» .»a —» ,, 1« «rii tvi až i L- ti j? St P D 8 d e ikl«. ____i z ~__ _ pri odkrivaniu in konserviraniu »Karta motik na Slovenskem«. fresk sai rh ki hilo no-rehno me- Angelos Baš pa objavlja spis, ki iresK, saj l.n ,e ono pogrebno sne- proueuje na podlagi zapusčm- M z zidu m ponovno postavi« na sjpi, zapisov podložnikov orodja novo, oiačeno in preparirano pod- na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v XVIII. stoletju. Ze imena avtorjev razprav NAJLEPSE ILUSTRACIJE objavijo revija »TOVARIŠ« pravljico o prijateljstvu in lju-„ . bežni med divjim konjem in ma- proučuje na podlagi zapuščin- jjm dečkom nekje v ustju veli-cvrnr n francoske reke ob morskih peščinah povedati s filmsko sliko in njenim gibanjem tako živo, neposredno in sugestivno, da resnično skoraj celoten film ne nam povedo, da so se pri prou- f -jit. ATnflio ics ululi u siutrd,! ec.ulen i ii iti ne čevanju poljedelskega oroaj potrebuje nikakršnega besednega znašli na Slccenskem ob etno- komentarja. Tudi glasba. ki Zagrebško V Zagrebu smo res srečni! Komaj mine kakšna večja manifestacija, prireditev, kongres, ali grajo, da za tak obed ne velja niti dinarja, čeprav bi umiral izdati niti 200 dinarjev ... ___ Ako so podobno doživeli vsi velesejem, ze se organizira nova slušatelji te »ure«, bo težko nam „„ prireditev. Ta mesec imamo vsem, gracnjo. Sicer ne toliko. »Mednarodni sejem usnja in obutve« ter prvo kmetijsko razstavo. Na velesejmu deiajo z vsemi močmi na veselje aranžer V Zagrebu razmeroma precej radijo. Sicer ne toliko, da bi __ zadostili vsem prošnjam za sta- novanja. vendar pa se rešujejo Naj povem še nekaj o Tink.! ln najpotrebnejši primeri in se ljud- Minki, specialistki na zagrebških je veseli selijo v nova poslopja jev, ki ustvarjajo takšne kalkula- “A*: %0) »JÄ? Tak ♦♦♦♦<»* o******* Tole? vsakoletnega »Jesenskega salona« v Parizu je mednarodna razstava avtomobilov v Frankfurtu ob Mami geloso najvažnejši dogodek v tej stroki in dustrijske proizv odnje. Leioš-nja razstava je sedemintrideseta po vrsti in tretja po koncu vojne. Na njej razstavlja svoje izdelke šest sto tovarn; najmočnejše so seveda zastopani Nemci sami. od tujcev pa kažejo svoje nove modele Francozi, Angleži, Italijani in Švedi. Osta.e celine zastopajo samo (pa zato tembolj izdatno) Združene države. Na razstavi je mogoče videti tud: tovorne avtomobile in motorje vseh vrst; posebni paviljoni so namenjeni rezervnim delom. Velika večina publike pa £0 seveda gnete v dvoranah za osebne avtomobile. Skrite želje te včasih spremene v pritajen vzdih. Resno zaskrbljenost povzročajo med pešci reklamni napis: kot: »Turistični model, primeren za družinske izlete. Hitrost 175 km na uro!« avtomobilih je že dokaj reden pojav, zlasti angleška vozila (Austin, Morris, Jaguar) pa imajo dost brivske a i podaljšuje veljakom j deset minut obrijejo še kot je bila Najcenejši med štirisedežnimi vozili je še vedno Volkswagen (od 4.000 do 4.800 mark). Podjet- krat tud: električne ia zdaj tv ■crnica Bo: arate. Ta ugodnost hova n aj novejša angleškim borznim znamka nosi ljubi it ran; e dremanje za ■ime Izabella. Nema :t oziroma, da se bi Spani; a v svoji enkrat več na dan, več ljubk ih Izabel 1 to prej navada. mobiiov . Naj dražje vozilo je še vedno •e je slavilo 6. avgusta letos po- amerikanski Cadillac 1956 »El- m e m b e n usp e h : prod uke: j a je dorado« (General Motors): 42.950 dosegla milijon (torej v manj nemških mark. Hitros t do 20Ö kot desetih letih). Ta : milijonski km. konjskih sil 2/5. zapiranje avtomobil so pozlatil i (zdi se o-ken. * seveda rat m avtom; zaviranje pa lično. Telefon Eiffilov stolp samo še do leta 1980 Po podatkih, lei jih je pred kratkim chiavila pariška občina. je Eiffciov stolp najdonosnejši objekt francoske prestol-nice. Od vseh dohodkov, ustvarjenih v teku lanskega leta od obiskov muzejev, spomenikov in pariških zanimivosti, od prodaje razglednic in vodičev ter od poslovanja komunalnih restavracij, pride Fiffelov stolp na prvo mesto. Lansko leto je dal pariški občini 65 milijonov frankov dohodkov. državi 60 milijonov frankov, za stroške lastnegh vzdrževanja in različna popravila pa je stolp »zaslužil« 35 milijonov frankov. 7a gradnio Fiffelovega stolpa sc porabili 70PG ton jekla. Celotna gradnja «tolpa je stala 7 milijonov SG0.009 frankov. Do danes pa je naivišja stavba Pariza sprejela že 28,500.000 obiskovalcev. k» so za vstopnice plačali 3.724.000.000 frankov. Ko je bil dograjen, je Fiffelov stolp izzval veliko osunlost in jezo pri ^estetih, umetnikih in književnikih. ki so obsojali njegovo grdoto in robatost. Občina se je zato pogodbeno obvezala, da ga bo v roku dvajsetih let podrla. Zaradi vsestranske korist:, ki jih je imela francoska prestolnica s tem jeklenim orjakom, je bila ta pogodba po daljših pogajanj'!», podaljšana do 1. 1846. Po vojni je bilo Eiffelovemu stolpu še enkrat prizaneseno, a po novem sonrazumu bodo to zanimivost Pariza definitivna odstranili leta 19S0 Indi;“nei ne poznajo reka Med j c rak pr--', lezer.. Dr te mist;a nnclenalne bo prot: raku. k: krau no Ma v Arger.: n Indij k n cev. preg*? Jr/ a ki s;.a sumi; k tej bole vendar, da so z dragoceno kovino ravnali sila varčno) in ga razstavili na vzvišenem prostoru sredi paviljona, namenjenega izključno tvornici »VW«. Za ta milijon avtomobilov so porabili 580.000 ton kovin, kar pomeni. da bi z isto količino lah-ko zgradili 80 Eiffeiovih stolpov. Ce pa bi vso produkcijo razvrstili po ekvatorju, bi na vsakih 214 metrov stal po en Volkswagen. Privlačno ime je sila važno za prodajo. Producenti si belijo glave. Zdaj so znova v modi španska ženska imena; kar je poskusil že Mercedes, je povze-■gward. nji-eiegantna to špansko ■a zato, ker bedi našla Mercedes je standardno vozilo diplomatske in finančne aristokracije. Najdražje je med nemškimi znamkami (okoli 30.000 mark) in pred tvornicami Mercedesa v Stuttgartu je v parku delavcev in nameščencev Mercedesa le tu in tam kak star doslužen avto tvornice, kakor izgubljen med množino drugih, cenejših. Meixedes je seveda razstavil tudi svoja dirkalna vozila s katerimi žanje uspehe v arenah vsega sveta. Ko je zvezni prezident dr. Heuss 22. IX. odprl razstavo, je obšel večino paviljonov ter si kot zadnjo ogledal ravno Mercedesovo razkošno dvorano. Ob izhodu pa ga je čakala elegantna limuzina Mercedes 3200. Tudi Adenauer je vze! s seboj svoj Mercedes, ko je obiskal Moskvo. Nemci hočejo poudariti vrednost svoje avtomobilske proizvodnje. In resnica je, da spet osvajajo svetovno tržišče; prodajajo tudi po svoji lastni ceni, samo da si kupce obdrže. V zadnjih treh letih je 70 */• proizvodnja elegantnega štirisedež-nega avtomobila Porsche šlo v Južno Ameriko. Pri vsem tem pa velja, da je za povprečnega Nemca nakup avtomobila še vedno razkošje, ne le zaradi cene, ampak tudi zaradi dragega bencina, davka in težav s parkiranjem. V tem je Francija daleč naprej: manjša, a udobna vozila so dostopna tudi srednjim slojem. Tako pride v Nemčiji po en avto na 29 ljudi, v Franciji pa si privošči nakup avtomobila že lahko vsak petnajsti prebivalec. M. S. Lev proti pleši Zivinozdravnik dr. Hussar v Južni Afriki si je udomačil mladega leva. Prijazni mladiček je svojemu redniku vsak večer splezal za blazino in mu toliko časa lizal plešo, da je doktor zaspal. Čez nekaj tednov so začeli na pleši poganjati lasje in dr. Hussar se zopet lahko postavlja s košato frizuro. Zdravniki menijo, da je rast las povzročila redna levja masaža. Jez Sez Beringovo morje Sovjetski tehniki razmišljajo o možnosti izgradnje ogromnega jezu v Beringovem morju in o črpanju tople vode Pacifika, ki bi jo usmerili v ledeni Arktični ocean. Po izjavah Aleksandra Markina, člana akademije znanosti ZSSR, je ta načrt s pomočjo atomske energije popolnoma izvedljiv. Če bi jim uspelo segrevati ledeno Arktično morje, potem bi se tudi spremenilo podnebje severnih področij Azije, Amerike in Evrope. Močna električna centraila, ki bi delovala s pomočjo jedrske energije, bi lahko gnala na stotine ogromnih črpalk, ki bi odvajale vodo Pacifika v polarna morja. Na ta način bi nastal neke vrste zalivski tok, ki bi dobrodejno vplival na klimo arktičnih področij. Z uničenjem znanega sibirskega anticiklona in z odstranitvijo pogojev, ki izhajajo iz ogromnih množin arktičnega ledenega zraka, bi se iznebile ledenih vetrov ne samo Azija, temveč tudi severna Amerika in del Evrope. Dežele, ki so sedaj puste in neplodne, bi na ta način lahko vzcvetele. Človek zna sedaj umetno narediti morsko vodo, razen ene malenkosti — nič noče živeti v njej. Me le deklice, - tudi konji.,, / ...znajo skakati čez vrvico, kar nam dokazuje naša slika. Poleg te umetnosti so pokazali polnokrvni žrebci ir. dillburške žrefcčarne v Nemčiji še marsikatero drugo spretnost, ko s0 prve dni oktobra nastopali na znani prireditvi v Diiiburgu. ŠKOTSKA VAS - ZATOČIŠČE MLADIH ZALJUBLJENCEV IN ZAKONSKIH JUBILANTOV (potoke v Mala škotska obmejna vas Gretna Green je imela nad sto let veliko prednost in posebnost, da so bile v njej sklenjene veljavne zakonske zveze mladih zaljubljencev, ki se niso mogli nikjer v Angliji poročiti, če pred svojo polnoletnostjo r.iso imeli poročnega dovoljenja sv ojih staršev. V vasi Gretna pa so take poroke opravili že v nekaj urah in poročni obred je bil po starodavnem obredniku v vaški kovačiji. Zračni posnetek Borgivardorih tovarn v Bremenu 9 ® ZAVARUJE VSE, TODA... a preveč lepa Fri zavarovalni đržbi Lloyd's lahko zavarujete skoraj vse. Znano je, da si filmske igralke zavarujejo lepoto svojih različnih delov telesa. Plesalke zavarujejo svoje noge, glasbeniki roke itd. Najbolj znani ameriški preizkuševalec parfumov Benso Norfes si je pustil zavarovati svoj dragoceni nos, s katerim voha parfume in določa njihovo pristnost. V zadnjih letih so v zavarovalnici Lloyd’ sklenili več zavarovanj za visoke vsote proti vojni. Le pri zavarovanju proti atomskim bombam so oklevali. Pravijo, da je riziko prevelik. r.ost, da bo morala plačati zavarovalnino. ker je dotični preslabega zdravja ali morda celo že bolan, tako so v tem primeru, v smislu predpisov, poslali v bankirjevo hišo strokovnjaka, da Ženin in nevesta sta si ob kovaškem nakovalu in kladivu prisegla ljubezen in zvestobo in ko se je kovač s svojim kladivom dotaknil njunih sklenjenih rok, je bil obred končan in poroka pred vsemi oblastmi veljavna. Iz kovačije sta se mlada zakonca v spremstvu obrednika — kovača podala v občinski urad, kjer so prav naglo sestavili uradno potrdilo sklenjene poroke. Iz mnogih krajev Anglije so prihajali mladi zaljubljenci v škotsko vas, da bi sklenili proti volji svojih staršev zakonske zveze v vaški kovačiji. Pred ar.ci Južne Amerike noma nepoznana bo-o:o-v:tve je prišla iužbe za bor-» obiskala po-'-'SO in Golaž dveh tisočer je ta misija a samo dva. j iva. da sta nagnjena ni. ) Gr Od je na Diplomat je člo-vek, napovedati, kaj se bo jutri, prihodnji mesec prihodnje leto — in razločiti, zakaj se to čilo. (Churchill.) ki zna zgodilo ali pa potem n-i zgo- Izmislili so s: nekaj drugega. Proti piačilu mesečne premije je za zavarovance vedno pripravljeno letalo, ki bi jih v primeru atomskega napada takoj odpeljalo na oddaljeni otok, kjer bi bili varni pred atomskimi Vendar pa ima zavarovalnica Lloyd's v Londonu prav sedaj opravka s sodiščem zaradi neke posebne vrste svojih zavarovanj. Možje namreč lahko zavarujejo zakonsko zvestobo svojih žen. Tako je hotel tudi bančni direktor Wood zavarovati zakonsko zvestobo svoje mlade so Drog e za funt- umov. leda — tot or. mu:j on vsakem zavarovanju, morajo biti tud: pri tem izpolnjen: gotovi 'M >!-. ; : i -V V »Ne. ne. nabojev imava «e veliiiiko . . . samo pogoj:. Pri tem pa je imel bankir smolo. sObjekt« zavarovanja mora biti namreč primeren za zavarovanje, to se pravi, da ne sme biti riziko prevelik. Koi mora pri bolezenskem zavarovanju zavarovanca pregledati zdravnik, da vidi ali. ni za zavarovalnico prevelika nevar- Garoža na «sossglocknerju Na Grossglocknerju bodo sezidali garažo v nadstropjih, v katero bodo la-hko spravili osem sto avtomobilov. Na ta način bodo rešili pereče vprašanje, kam spraviti avtomobile tisočev turistov, ki vsako leto obišče:o to lepo izletno točko v Visokih Alpah. Eanein NATO - zastonj Naftovod oboroženih sii severnoatlantskega pakta, ki je speljan od Cherbourga preko Francije in Nemčije do Bittbur-ga, so po dveh letih gradnje končali. Preden so ga spustili v pogon so izvršili poskuse pritiska in pri tem ugotovili, da naftovod nekje pušča. Po tednu dni iskanja so našli kraj. kjer je neznanec pri Spesbachu v bližini Kaiserslauterns v zahodni Nemčiji privarli v naftovod vodovodno cev s GO centimetrov dolgo pipo. Mož je slabo zavaril, zato je skozi nastalo luknjico uhajal zr3k. Fpal je, da mu bo iz pinc teke! bencin zastonj in mu tudi bi. če bi cev dobro zavaril, kajti njegovo pipo bi !e težko našli, ker je bil naftovod speljan ves pod zemlje. Živih organizmov v naprstniku zemlje je več kot vseh prebivalcev srednje Evrope. Človek nikdar ne ve. da ima ženska tudi stare obleke — vsaj do tedaj ne. da je poročen z njo. zatočišče mlađih zaljubljencev, ki silijo v zakonski stan. Varčni in podjetni Skoti pa so znali vendarle ohraniti svojemu kraju nekaj starih posebnih pravi-c in prednosti. V vasi Gretna Green se še danes sklepajo poroke mladih zaročencev tudi brez dovoljenja njihovih staršev. Poročni obredi pa niso več v stari vaški kovačiji, temveč v občinskem ali v župnijskem uradu. Tako je Gretna Green še vedno zatočišče mladih, zakonskega življenja željnih zaljubljencev, poleg tega pa tudi v spominu na nekdanje čase zbirališče zakonskih jubilantov. Mno-go zakonskih parov, ki je bilo združenih v vaški kovačiji, se zdaj ob obletnicah svojih porok vrača v škotsko vas, kjer obišče najprej kovačijo, da Termiti v njej star: kovač Dick Renni-son, ki je bil tam zadnj: obred*» nik, v spomin obnovi o o rok o r o s*.arem obredu. S takimi sm-m nskimi kem:-. 5? združene večje ai: manjše pogostitve. med katerimi je kova* na častnem mestu. Od starega privilegija ima*o prebivalci vasi in občine Gretna Green, ki jih je okoli 2800, velike dobičke. Nekdaj skromne gostilne so se spremenile v velike hotele, ki imajo še zde j vsako leto dovolj gostov, ker jubilanti. Občinski možje pa so v svoj: tradicionalni škotski gospodarski preudarnosti tudi izposlovali pri pristojnih oblasteh, da se smejo v občini por čiri kandidati za zakonski stan šele potem, če so tam prebivali najmanj pol meseca. Na ta način ima mala škodska obmejna vas še vedno velike koristi od ljudi, ki si želijo zakonskega jarma že v svoji mladosti, ali pa se radi spominjajo na čas, ko so si ta jarem naložili. 0RIÄGÖ FRI BENETKAH 1 SE FRA ZN! urnčufefo mesto Termiti so strašne žuželke, ki razgrizejo najtrši les, tuđi stebre za električno napeljave in tramovje hiš. Termiti uničujejo tudi zidane hiše, kajti potem, ko so razjedli vse, kar je v njih lesenega, se hiše morajo porušiti. Tako uničujejo termiti zdaj malo mesto Oriago blizu Benetk. »Isabeila« — serijska limuzina tovarne Borgvard s: »objekt« ogleda. Po ogledu je strokovnjak to zavarovanje zavarovalnic: odsvetoval, češ, da je nevarnost prevelika, ker je mlada gospa preveč lepa. Ker zavarovalnica Lloyd’s ni hotela skleniti z bančnim direktorjem pogodbe za zavarovanje rok moke zvest obe njegove žene. :e šla gospa Wo-od. ki je poštena in svojemu možu zvesta, tožit zavarovalnico zaradi razgaljenja časti. petnajstimi let: pa so vaški kovačiji vzeli funkcijo sklepanja naglih porok, ker je vaška duhovščina pri pristojni civilni in upravni oblasti mnogokrat protestirala, da po starem privilegiju stopajo v zakon tudi ljučke. ki še ničesar ne vedo o življenju. Poročni obredi v kovačiji so bili zaradi duhovniških protestov prepovedan: in po letu 1940 je kazalo, da škotska vas Gretna Green sploh ne bo več Mesto dela že zdaj videz in vtis naselbine duhov. Vrata in okna so samo še temne luknje, ker so termiti popolnoma raz-grizli obode in podboje. Mnogo prebivalcev malega mesta se je že izselilo, drugi pa še vztrajajo v svojem kraju, ki je zapisan poginu, in zaradi svojih vrtov bodo vztrajali tam, dokler jim bo vreme dopuščalo bivanje v hišah, ki nimajo več lesenega ostrešja in ki se od dneva do dneva bolj rušijo. Prebivalci Griaga so se vdali v svojo usodo in tujcem, ki jih od časa do časa obiskujejo, pripovedujejo stoično, da so tako usodo svojega mesta pričakovali že med zadnjo vojno, ko je začelo iti »vse narobe«. Pristojne oblasti so sicer nekajkrat poslale v mesto ekipe, da bi uničile zalego termitov, a vsa taka prizadevanja niso imela prav nobenega uspeha. Lastniki Roboti prodajalci v dveh velikih trgovinah v Lros Angelesu so za prodajne pulte namestili namesto živih prodajalk — prodajalke robote Ko kupec izbere predmet, k: ga želi kupiti, ga por.ud* robotu, ta ođt-rga etiketo in ga položi v elektronski sfroi. Stroj odtipka ceno in jo električno pošlje blagajni, ki sprejema denar. hiš so se tako vdali v svojo usodo, da niso skušali nadomestiti niti enega trama, ki so ga razgrizli termiti. Vse to bi bilo tudi brezv pesno, kajti termit-ska nadloga >e ne preseli iz kraja, ki g. 'e ':•> dia, dofcier ne pokonča vsega., kar se sploh da pokončati. Ko bo nastopila zima, se bodo tudi zadnji prebivalci Oriaga razselili po okoliških krajih, čeprav niso prepričani. da bodo tam dolgo varni pred termiti. Največ)! ponarejevalec denarja Beriririca policija je ujelo-ns1-vernega ponarejevalca cenar; a ?ga caf a St. 239 — 12. oktobra 1955 / SL3tnaJ5!n P0R0CEV5LEC I str. 7 PISE; JANEZ TRNOV C ZA OČETOM RISE: MIKI MUSTER 1 Bojan in Zoran sta sklenila, da poslej ne bosta za-: s tila potoka, ki jima je lahko nudil vsaj vodo in >e. Ko sta nakopala še precejšnjo zalogo divjega empiria, sta s Kunijem in lamo odšla dalje navzdol potoku. SpGtoma sta izsledila tudi grmičke divje prike in si nabrala njunih plodov za priboljšek in limbo. Pokrajina se je spreminjala v gozd in potok naraščal v reko. 65. Dan na to sta dečka zagledala na skali ob reki prvega leguana. Dotlej sta ga poznala samo iz knjig, zato se nista malo začudila, ko sta ugotovila, da je kakor majhen krokodil in čudovito modro, zeleno in rdeče pisan. Vedela sta pa tudi, da Indijanci leguane že od nekdaj jedo. Njegovo meso cenijo bolj kakor katero koli drugo. Ali ne bi nemara tudi njima izvrstno teknil? 66. Leguan je negibno čepel na skali in gotovo ni slutil, kaj dečka nameravata. Bojan je naročil Zoranu, naj zadrži psa in se pričel s samokresom v roki previdno bližati velikemu kuščarju. Ko se mu je zazdelo, da je dovolj blizu, je legel na trebuh in pričel merit» s samokresom leguanu naravnost v vel»ko roženinasto glavo. warn agrara KOLEDAR Meda, 12. oktobra: Maks četrtek, 13. oktobra: Euvard * Na današnji dan 1492 se je Kri-•>i Kolumb prvič izkrcal v Ame-.. . ui ociiv.. ix novr svet. & ;3. oktobra 1363 se je rod:i slo-iatei Hrabroslav Vont.. Bo je vnet organizator in . .>Ki učitelj v Slovenskem Puzi. Poleg številnih zborov, ki j e i zciai v m n o; g:h zbirka. h, je pisal tudi nek .aj kravi; iških edb. Znani so njegovi zbori: v en s ki svet si krasan , Iz- :;«;en i cvet. Eno devo le bom Lil in drugi ■Leta 1S24 je na jutrišnji dan v Toursu znamenit i rancori •* atei j Aliatole France. Kose je leta 1844 v Parizu. V e n obdobju svojega ust v ar.jais. je zaslovel predvsem z rotna-Z. , n Silvestra Bonnarda, a mojega prijatelja m Thais. ...................Sod bna .'tena- napada francosko meščan-• in zagovarja socializem. Ro-. Otok pingvinov je ironična . sodobne civilizacije, med-• ko je v romanu Bogovi so : v času r voluc je. Leta 1921 j'1 : i Nobelovo nagrado. Večino An atola Francea imamo tud: • slovenskem p -vodu. * 13. oktobra i‘42 so Italijani ; -ro'i Natlačenovo vilo v r. da bi se maščevali n • smrtjo slovenskega izdajalca in njihovega hlapca Marka Natlačena, ki je bil.istega dne ubit. * V noči od 13. na 14. oktober 1944 je XIII. slovenska narodnoosvobodilna brigada Mirka Bračiča minirala most v Zgornji Polskavi. S tern je uničila telefonski kabel, ki je vezal Nemčijo z Balkanom in bil zelo važen ža nemške vojne operacije na tem odseku. * Dekanat Prirodoslovno matematično filozofske fakultete obvešča slušatelje, ki so se prijavili za vpis za farmacevtski študij, da je redni vpisni rok do 20. oktobra. — Dekanat PMF fakultete. Zveza borcev 24 talcev vabi prebivalce Ljubljane na komemoracijo ob 13. obletnici uat:e-litve talcev, k: bo v četrtek. 13. oktobra 1955, ob 17.39 v Ulici 24 talcev, za poljansko gi.mnazri.1o. OBVESTILO! Klinika za ginekologijo in porodništvo v Liub-Ijani sporoča: Svojci porodnic in bolnic, ki ležijo na tej kliniki, lahko dobijo informacije od zdravnikov vsak ponedeljek, torek. sredo in četrtek točno ob 11.45 uri. v petek pn ob 10.45 uri. Svojci, ki želijo informacije, naj se zglasijo pri vratarju v oni zgradbi, v kateri žepa leži (Sla j -merjeva 3 ali Zaloška 11). ^rosimo da naj svojci prečesto izpraševanje po telefonu omejijo na najnujnejše, ker prečesto Izpraševanje moti delo na kliniki. — Predsto.iništvo klinike za ginekologijo in porodništvo. NEKAJ • ® s VBIL GA JE J- le Vavpotič. 31-ietni ključav-: r z Maribora, je v noči od na 11 julij letos na dvorišču i vanjske hiše na Cest: XIV. • n 3o v Mariboru z dolgim k m nožem zabodel Vlada i. Perge . ki je dobil hu-:ar.e na nog; in v prsi je bil mestu mrtev. Sodišče je ubi-» obsodilo na 5 let strogega ^ 'moženec je bil usodnega dne n: «Balon« v Mariboru, je prišel tud- Vlado Perger s m prijateljem Stankom Siri em. Ko so odšli iz gostilne je .aer rekel Vavpotiču naj gre ► .->v, ker je vinjen. To je Vav-•*ič tudi storil. Ko je prišel do-V je pred svojim stanovanjem -.-el Perserja s še dvema mo--::ma, katerim je rekel, naj se : tranijo. Ker tega niso takoj .-tor:'.i. je Vavpotič, pijan kot je zagrabil kuhinjski nož in z njim do smrti zabodel Pergerja. T. PRETEKLOST JE HOTEL PRIKRITI V vojaški knjižnici Antona Kolenca iz Zabrdja je bila zabeležena pripomba, da je pet mesecev sodeloval s slovenskimi domobranci. Namesto da bi Kolenc svoj madež preteklosti skušal zabrisat s pridnim delom v izgradnji socializma, je to storil z radirko. Izbrisati pripombo iz vojaške knjižice se mu ni posreči-1 >. Fred sodiščem se je Kolenc zagovarjal, da je to storil zato, ca bi iaže dobi! službo. Slišal je namreč, de tisti, ki so bili pri domobrancih, ne dobijo pri nas dela. Ta njegov zagovor pa ga seveda ni mogel oprati krivde. V naši družbeni uredi tv; je vsakomur dana možnost zaposlitve ln splošno je znano, da tudi mnogo bivših pripadmkov kvizlinških organizacij opravlja svoje delo pod istimi pogoji kot ost a Li držav1 »ani Namesto da je Kolenc skušal svojo preteklost zabrisati z radirko, naj b; odkrito povedal, ca žel; s pridnim delom popraviti kar je storil, mu nihče ne bi delal ovir pr: njegovi zaposlitvi in pri zaslužku. Za ponareditev uradne listine kakršna je tudi vojaška knjižica. Je bil obsojen na 3 mesece zapora pogojno za dobo enega leta. J. CE SUŠMAR ZIDA, SE HIŠA PODRE Franc Klemenčič iz HraČ v ptujskem okraju in njegova žena sta začela zidati skromno hišico. Kot je v nekaterih krajih na kmetih navada, nista hiše zidala iz opeke ali kamenja, temveč z ilovico. Pravzaprav za gradnjo svoje hiše nista uporabljala niti Ilovice, temveč navadno zemljo pomešano z gramozom in slamo Tak gradbeni material pa je treba pravilno ovlažiti in temeljito obdelat:, med opaži pa dobro «biti. Butarska in tesarska dela pr: omenjeni hiši Je prevzel tesar Štefan Ceróni k. ki je sezidal te več hiš iz Ilovice in so ga U*vdje ocenili kot strokovnjaka-gracfbenlka. Ceróni,k pa je prevzeta dela opravljal skrajno maltama mo. Med posamezne vence med opaži je vlagal predebele plasti materiala, zaradi česar po-tomeznih plasti ni mogel temeljl- S 15. X. 1953 preneha obratovati sezonska avtobusna proga Novo mesto — Šmarješke topilce. Plesna sekcija Sii UD »Tine Rožanc« otvarja redno plesno šolo pod strokovnim vodstvom diplomiranega plesnega učitelja Simončič Ludvika za začetnice in začetnike ter poseben tečaj za zakone e Ln starejše osebe. Pričetek pouka 16. X. 1955. Informacije in prijave dnevno od 19. do 20. ure v stekleni dvorani. Pražakova ul. 16, od 10. X. 1955 dalje. .-.c v več ar m začetniški plesni tečaj »Centralne plesne šole* (po-Zmajskež? mestai se orične Jutri, v četrtek, ob 20.15 uri. v -ovanip posebne ns'?. nice zaželene — ge jutri od 17. ure dalje. Poučuje Jenko. Kjer Je potrebna snaga m gotovo vam pomaga. Lepi bujni lasje so višek lepote in so tudi ponos vsake žene in moža. Zato ne zanemarjajmo njih nege. Zar»; c vat te < kopr,v- no vodo in »Deva« šampon s koprivnim izvlečkom. Dne 6. oktobra 1955 je odšel od doma na -pregled v bolnišnico Vipava Bizjak Andrej, ròj. 1866. leta na Predmeji št. 81, od koder se ni več vrnil. — Oblečen je bil v modre hlače, rjav suknjič in rjav klobuk, obut v težke delavske čevlje, uporabljal je palico. Njegova višina je cca 1.60. — Zadnjič so ga videli na trgu v Vipavi. Kdor bi kaj vedel o njem. naj sporoči na naslov: Blaško Viktor, Predmeja 80, p. Ajdovščina, ali pa najbližji postaji LM. ’ -D Uporabljajte tudi VI to Zbit:, da bi bile kompaktne in čvrste. Tako je ravnal zaradi tega, ker se mu je mudilo na neko drugo delovno mesto, kjer si je obetal večji zaslužek. Ker so bile stene zidane zelo površno so se oo preteku nekaj mesecev začele sesedati, da se je podrl čelni požarni zid. mesec dni zatem pa stavba z ostrešjem vred. Klemenčič je bil v času, ko se je podrla hiša v sobi in so ga sosed-1e v zadnjem hipu rešili izpod ruševin. Sušmarski tesar mu je povzročil 490.ÖC0 din škode. Sodišče je obsodilo Stefana Cerčnika na sedem mesecev zapora. L- NEPOBOLJŠLJIVI TAT ZA ZAPAHI Mojster precizne mehanike T. M. se je pred nedavnim odpravljal na" delo v Stanežiče. Na kolo. ki ga je imel v hodniku, je obesil aktovko s specialnim o-rodjem. Medtem ko je odšel v delavnico po opravkih, mu je nekdo 5 kolesa snel aktovko, k: 1e bila z orodjem vred vredna nad 40.009 din. Istega dne je v mehaničnem servisu prodajal u-kradeno orodie Franc Ručigaj, znani tat in delomrznež. Pri zaslišanju je trdil, da je orodje njegovo in da ga potrebuje za šušmarska dela. potem pa. da sam ne ve kaj se je z njim godilo. ker je bil pijan. Sklicevati se na vinjeno stanje je stara Ručigajeva navada, ki se je poslužuje tudi takrat, ko mesec dni alkohola niti ne vidi S takim zagovorom tudi sodišča ne bo mogel prepričati. Tio. NO? IN ROCICA PRILJUBLJENO OROŽJE PRETEPAČEV Mihael Kline in Franc Siršak iz Trnovca pri Slovenski Bistrici sta se po končanem delu sporekla. tako da je med njima nastala neka napetost. Kline je po prepiru odpeljal voz samotež na glavno cesto i-n sedel nanj. Ko je prišel mimo Soršak, mu je Kline, ki se je oborožil z ročico voza. zaklical naj pride bliže, če se upa Tako je nastal prepir, med katerima je Soršak obdeiavai KImeja z nožem. Kline Soršaka pa z ročico. V pretepu je Kline prelomil Soršaku oodlakt-no kost desne roke Sod;šče je oba pretepača obsodilo Kline je dobil 8. Soršak pa 4 mesece zapora. L. ZNEBITI SF JE HOTEL NAJEMNIKA Ferdinand Deželak. posestnik lz Grabovž se je hotel znebiti svojega najemnika upokojenega Jerneja Kolarja. Ker zlepa ni šlo. se je poslužil svojstvene metode Iz hiše, ker je stanoval Kolar, je odstranil ostrešje, poškodoval strop in podrl del zidu. Ko je to opravil je Kolarja še pretepel in ga telesno poškodoval Za svojo surovost in brezobzirnost je sod'šče »nagradilo« Deželaka s tremi meseci :rvič v Ljubljani gostovala prvakinja Beograjske op^re Zlata Sesardič, ki bo hkrati z Rudolfom Frane-Ioni nastopila v Verdijevem »plesu v maskah«.Sesardičeva bo nela glavno vlogo Ameliie R Franci vlogo grofa Riccarda, kot Ulrika bo nastopila F Karlovčeva. Renato — F. Langus in Oskar — M. Patikova. Predstav*» je Izven abonmaia. in za podeželje. V’ nedeljo, dre 16 t. m., bo v Operi nrva predstava v tei sezoni prilinbUeno Verdijeve »Traviate«. V naslovni vlog» Violete bo nastopna Nada Vidmarjeva Alfred — Gašper Dermota in Germont — Samo Smerkolj. Predstava je izven. Ob bridki izgubi naše ljube mame, stare mame in sestre ANE FORELLI se iskreno zahvaljujemo darovalcem. cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi vsem. ki so kakorkoli z nami sočustvovali. Žalujoče družine: Forelli, Perko, Dular in Bratok. RAZPISI RAZPIS Prirodoslovno - matematična -filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani razpisuje mesta za: honorarnega predavatelja za predmet »Analitska kemija za farmacevte«; honorarnega predavatelja za predmet »Matematika za farmacevte«; honorarnega predavatelja za predmet »Zgodovina in uvod v študij farmacije«; asistenta za predmet »Vaje iz kvalitativne analize«; asistenta za predmet »Fizika«; asistenta za predmet »Botanika«; laboranta za predmet »Vaje iz analitske kemije za farmacevte«; laboranta za predme? »Anorganska kemija« in »Vaje iz anorganske kemV'e za farmacevte« in steklopihača za inštitutsko delo. Prijave sprejema dekanat do 18. oktobra 1955. Dekanat PMF — fakultete. -R RAZPIS Na podlagi 10. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih lludskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-55) razpisuje Komisija za razpis mest direktor-r jev pri občirgkerr. ljudskem odboru Cerkno mestò DIREKTORJA Remontnega podjetja »Graditelj« Cerkno. Pogoji: srednja ekonomska šol« »1* gradbeni tehnik s položenim strokovnim izpitom ali pa z nižjo strokovno izobrazbo in vsaj od 4-do 5-letno prakso v gradbeništvu Plača po dogovoru na osnovi tarifnega pravilnika. Stanovanje preskrbljeno Prošnja za sorelem naj vsebuje tudi kratek življenjepis. Prošnje sprejemamo na Občin-' skem ljudskem odboru eerknn najkasneje do 20. 10. 1955. -R TOVARNA IGEL V KOBARIDU razpisuje mesto računovodje s najmanj 5-letno prakso v računovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku Nujne ponudbe r opisom dosedanje zaposlitve pošljite na gornji naslov. Slovenska filharmonija sporoča, da je reprizo I. simfoničnega koncerta iz rdečega abonmaja, ki bo v četrtek (jutri), 13. t. m., za re-prizni (O) abonma, prevzel dirigent Bogo Leskovic, ker je dirigent Lovro Matačič nenadno hudo zbolel. Program ostane neiz-premenjen. Solist je odlični pianist Aldo Ciccolini. Vstopnice so še n$ razpolago pri dnevni blagajni. Opozarjamo, da je pričetek koncerta izjemoma ob 19.30 uri. -K Aldo Ciccolini, ßden prvih pianistov sedanjosti, koncertira nocoj ob 20.15 v Filharmoniji za beli abonma. Spored obsega dela Schuberta in Liszta. Nekaj vstopnic je še v prodaji, abonenti modrega abonmaja imajo popust. -K Smetanov kvartet iz Prage koncertira v petek, 14. oktobra. Spored obsega Beethovnov kvartet v F duru. Janačkove »Pages intimes« in Smetanov kvartet »Iz mojega življenja«. Abonenti vseh koncertinih abonmajev imajo popust. Koncertna direkcija opozarja abonente - študente, da lahko odstopijo svojo abonmajsko izkaznico osebam, ki niso študenti samo, če si te pri blagajni oskrbijo dopolnilno vstopnico za 80, 70 ali 60 din. Študente prosimo, da imajo pri koncertu s seboj indeks ali s sliko opremljeno dijaško izkaznico. -K RADIO SPORED ZA SREDO Poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.20 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored); 6.20 Naš predlog za Vaš jedilnik; 6.25 Reklame; 6.35 Jutranji orkestralni spored; 7.10—7.30 Kvartet Jožete Kampiča in pianist Robert Valentino v vedrem ritmu; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Go- spodinjski nasveti; 11.15 S citra-š^itn ansamblom Alfonza Bauerja in tamburaškim orkestrom Matka Sijekoviča; 11.35 Radijska šola za višjo stopnjo: Na obisku pri Bro-dospasu. reportaža (ponovitev); 12.05 Lahek opoldanski glasbeni spored; 12.30 Kmetijski nasveti — Lojze Cetina. Priprava na zimsko krmljenje govedi: 12.40 Bogo Leskovic: 5 anekdot za klavir — Manuel de Falla; Španska narodna suita; 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Ugrabljena otroka (po Sienkiewi-czevem romanu »Skoz; pustinjo in puščavo« priredil M. Sajko) — ponovitev; 14.35 Želeli st« — por slušajte! 15 15 Zabavna glasba; 15.30 Utrinki iz literature — Louis Calaferte: Delitev živih — II. del; 15.45 Rapsodije in intermezzi; 16.00 Družinski pogovori — Nuša Kolar: Spoznajmo otroka v prvih življenjskih letih; 16.10 Popoldanski simfonični koncert Marijan Kozina: Ilova gora. Camille Saint-Saens: Tretja simfonija: 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes reklame; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Si-koška; 18.35 Zanimivosti iz znanosti in tehnike — Slavko Faust: Sodobna britanska letalska industrija; 18.45 15 minut v tempu valčka; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna giasba. vmes reklame; 20.00 Richard Wagner: Parsifal, r. dejanje (posnetki s festivala v Bayreqthu)- 22.15—23 06 Jazz — coctail; 22.15—23.00 UKV program: Nočni koncert: 23.00—24.00 Oddaja r.a tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba). SPORED ZA ČETRTEK Poročila ob 5.05, 6.00. 7,00, 13.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 5.00—6.20 Dobro Jutro, dragi poslušalca! (pester glasbeni spored); 6.20 Naš c.-edlog za Vaš ledilnik; 6.25 Reklame, 6.35 Jutranji orkestralni spored. 7 10—7.30 Klavir in hammond-oigle v ritmu, 11.00 Radijski koledar. 11.05 Gospodinjski nasveti; 11.15 V giasbi iz dežele v deželo; 11.45 Pesmi iz glasbene revije »Grlica« (glasbena oddaja za pionirje); 12.00 Opoldanski operni koncert: 12.30 Kmetijski nasveta — Ing. Mirko Peternel: piemnski sejmi za rodovniško živino; 12.40 Umetne pesmi poje ženski zbor »Svoboda Laško« pod vodstvom Julija Goriča: 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.30 Spored popularne orkestraiuc glasbe (Herold, Weber, Šedlbauer. Wiemaw-ski, Pogačar, Gobec; ; 14.25 LJuu- sko-prosvetni obzornik: Reportaža o delu »Svobode« z Jesenic. 14.35 ZeleÜ ste — posbišejte! 15.15 Zabavna glasba; 15.30 iz emacia-ske književnosti: odlomek iz Kuminovega dela o Vascu da Gami 15.4.5 Pojte z nami. otroci! 16.00 Gospodinjski omnibus. 16.10 Glasbene uganke; 17.20 Zabavna in plesna glasba, vmes remarne, 13.öö Domače aktualnosti, 18.10 »Pesem skozi stoletja« (ciklus samospevov iz domače in tuje glasbene ustvarjalnosti); 18.30 Radijska uni-verza — Milan Skitek: Obveze in dolžnosti gospodarskih organizacij v smislu predvidenih novih pravnih predpisov. 18.45 Igra o. kes ter Paul Durand; 19.D0 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavne glasba, vmes reklame; 20.00 Mladinska oddaja; 20.26 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov (sodelujejo priljubljeni solisti in ansambli); 21.00 Stepgan Crane in njegov zmenek s smrtjo (literarna oddaja); 21.30 Bela Bartok: Godalni kvartet št. 4; 22.15—23.00 »Po svetu jazza«; 22.15—22.C0 UKV program: Nočni operni koncert; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (Prenos iz Zagreba). MALI OGLAS! GOSPODINJSKO POMOČNICO — lahko tudi začetnico, iščem. — Ing. Osojnik, Zaloška 39. 13301-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini, iščem. Vsaj začetno znanje kuhe. Lahko začetnica. Naslov v oglasnem oddelku. 1S299-1 PEKOVSKA PARNA PEC — 2. etažna, prodam- Ponudbe pod »Ugodno«. 19345-4 GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe, pošteno, išče manjša družina. Naslov v ogl. odd. 19281-1 K A ROSERIST, samostojen, želi spremeniti službeno mesto. — Pismene ponudbe v oglasni oddelek pod »Perfekten«. 19309-1 BLAGAJNIČARKO z znanjem nekaj administracije in strojepisja, mlajšo moč, lahko tudi začetnica, sprejmemo v stalno službo. Lastnoročno pisane ponudbe dostavite oglasnemu oddelku Slovenskega poročevalca pod »CZ 55«. 19324-1 S PREJMEMO dva kvalificirana tapetniška pomočnika. Nastop službe lahko takoj. Oglasite se pismeno ali osebno pri Obrtnem podjetju Tapetništvo .Jesenice. 19327-1 MESTNO GLEDALIŠČE v Ljubljani potrebuje odrskega delavca. Interesenti naj se zglasijo osebno. 19326-1 ŠOFERJA I. KATEGORIJE, mehanika in zidarja takoj sprejmemo. ZTP — Sekcija za vzdrževanje signalno-varnostnih naprav m sredstev za zveze, Ljubljana, Trg OF 7-II. 19317-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe sprejmemo. Se-žun, Metelkova l-II. 19313-1 STAREJŠE pošteno dekle išče sobico, pomaga v gospodinjstvu ali streže bolnemu. Poizvedbe: Hrenova ulica 10-1. od 4. do 5. ure. 19314-1 JAMBOR, industrija elektrostroj-nih konstrukcij, Črnuče sprejme: absolventko ekonomskega tehnikuma ali gimnazije — začetnico za knjigovodstvo, izučene ključavničarje in strugarje, polkvalificirane delavce kovinskih strok in nekvalificirane delavce, ki imej o možnost 'priučit ve in si pridobiti kvalifikacijo. 19335-1 KOMISIJA za volitve in imenovanja pri Občinskem ljudskem odboru Kočevje razpisuje mesto gradbenega referenta pri Občinskem ljudskem odboru. Pogoji: interesent mora imeti visoko ali srednjo tehniško šolo s primerno prakso. Temeljna in dopolnilna plača bo v okviru zakonitih predpisov. Samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe, ki morajo biti pravilno kolko-vane,. pošljite na Občinski LO. r- Komisija ža volitve in imenovanja. 19338-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe sprejmem k tričlanski družim takoj ali kasneje. Naslov v ogl. odd. 19340-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — sprejmem takoj. Ponudbe pod »Ljubljana« v ogl. odd. 19341-1 ZASLUŽEK NA DOMU, se Vam nudi s šivanjem skrojene konfekcije, katero oddam na dom. Ponudbe pod »Konfekcija«, v ogl. odd. 19342-2 UPOKOJENKO k dvema otrokoma iščem. Stanovanje in hrana zagotovljena- Zglasite se od 15. do 17. ure 13. t. m. Krese Alojz, Dolenjska c. 27-a. 19300-2 FRIZERSKO VAJENKO sprejme salon Wildman Franc, Trg Francoske revolucije št. 5. 19322-3 PRODAM dobro ohranjen gašper-ček. Poizve se pri Žigon, Na peči št. 35. "4 V EC INJEKCIJ Calcibronat (za splošno živčevje) prodam. Naslov V ogl. odd. 19306-4 PARCELO, 882 m2 ob Kolarje«/: ulici, Bežigrad, z odločbo o zazidljivosti, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 19305-4 MOŠKO ŠPORTNO KOLO prodam. Ogled od 15. do 17. ure. Naslov v ogl odd. 19304-4 KLAVIRSKO HARMONIKO na 80 basov, znamke Meinel Herolld. prodam. Žebovec Jože, Tacen 96. 13302-4 BIKA za pleme prodam. — Orač, Gojzd 7. p. Križe. 19279-4 KONTRABAS, dober, prodam. — Rožna ul. 9- 18332-4 NAPRODAJ nov in star sadni mlin. Štravs, Klek, Trbovlje. 19329-4 KMETIJSKO GOSPODARSTVO v Lendavi proda traktor »Zadrugar« (bencinski:) 50 KS, v dobrem stanju, in sortnik za krompir znamke »OLT« z elektromotorjem. Interesenti se lahko javijo na upravi Kmetijskega gospodarstva v Lendavi vsak dan od 8. do 14. ure. Prednost pri nakupu imajo socialistični obrati. 19328-4 PRODAM S-fazni 0.4o KV elektromotor. — Stingi Silvester — Kranj, Klanc §9-1. 19319-4 JEDILNICA, krasna, poeen: na- prodaj- Naslov v ogl. o4d. 19311-4 Ésoasa • UNION«; franc. nem. barvasti i.lm ^Cigala os.on* Brez ied.u-aa Preusiave ou 16.. 18 in z6. V gl vi.. Margit aaad. Jean Gueiary. F.lai se P* c-uv-ja na w *ecie-sc* een. • KOMUNA*. liane »Be.a gpva* Teon.K P. od 16., 17-3U, 19. in 26-30. V gl vl.l *.. •- - _ -ne red va ja rubaci ——rv- ao risanke »«zšuc.jfcjfa iL- éf.a«. Prodaja vstopnic 1 ifr.o pred ....Ć =pvO »SLOGA«: angl film »Magnet«. Tednik FN 41 Predstave ou 16., 16. in 2u V g.. VUJ£. W.---.CU Murray Kay Walsh. Ob .