štev. m. O Ljubljani, o petek, dni z. avgusta 1901. Leto xxxv. » ^^^^ ^am mm mm mm mm MhM >1 leta „ „ ^B ^HI^B ^H ^^B^B BSA. H za enkrat .... „ „ 6-50 ^^^^ ^B ^B^^B ^B ^B ^ ■fluH Bv ^ • • • 1 mesec „ „ 2-20 ^B ^B ^B ^B ^B |HH U ■ H ^b ^^PHP ■VH inHHI H •lo leto naprej ^H ^H ^m BI ^^^B ^H enostopna garmondvrsta >ileta „ ^^B H ^ H H HM: H H ^B ^B rtrt leta „ „ ^^B ^B m ^B ^B ^^^^B ^B ^B 1B H H „ .70 ™ B m U W m^d m m Lj B a na dom na ^V M^^B BI IB H^^B ^^^B vsak ^B JB^HB BI flB ^H^^B ob p0i amezne štev. 10 h. ^^^^ ^^^^^ ^^^ ^^ ^^^^^ " popoldne. sasrarars nnlitifon lief 7n vlniionvki nnmr! (Jpra:ovoru metropolita Šeptickega. ki je na zelo priljuden in popularen način ljudstvo navduševal, naj podpira veliko delo za zedinjenje vseh Slovanov v pravi veri. V imenu Jugoslovanov so shod pozdravljali dr. Pazman. dr. Kovacič in dr. Grivec. P. Palmieri v češkem jeziku izraža svojo radost nad gorečnostjo moravskega ljudstva, ki je velika podpora za orientalske misijone. Neka mlada ruska dama, ki je ravno ob priliki velehradskih shodov prestopila v katoliško cerkev, je v iepozvenečem ruskem jeziku pozdravila zbrane množice; ginjena je bila. ko je videla, da tudi preproste ljudske množice tako lepo umevajo delo sv. Cirila in Metoda in da so tako navdušene za veliko delo, za versko in kulturno zedinjenje Slovanov. Bivši državnozborski poslanec, šolski >vetnik Barvinski, je prečital pozdravni telegram premiselskega škofa Cehoviča. in potem v imenu rusinskega ljudstva pozdravil -hod. Društveni blagajnik dekan Vychodil je naznanil, da je apostolat poslal večje svote propagandi v Rim, katera je dotične svote razdelila med slovanske misijone na vzhodu. Za domače versko-kultuine potrebe je eta 1906 preostalo 5000 K; izmed teh se je 1600 K porabilo za »Slavorum litterae theo-logicae«. Tako se je na tem sijajnem ljudskem shodu populariziralo veliko znanstveno delo prejšnjega shoda; ideje, katere je ravnokar pojasnjevala bogoslovska znanost, so prodirale naravnost med ljudske mase. Učenjaki in preprosti ljudje so se združili v složnem delu za veliko versko in kulturno idejo. Vsled sklepov velehradskih shodov se bode tudi med Jugoslovani začelo razširjevati apostolstvo sv. Cirila in Metoda; upamo, da se bode naše občinstvo rado vnelo za to veliko delo, ki ima tako velik pomen za napredek krščanskega življenja in krščanske kulture med Slovani. V ponedeljek, dne 29. julija, se je vršil shod moravskih katehetov. Shod čeških bogoslovcev in akademikov se je vršil ob veliki udeležbi dne 29. in 30. julija. Češki svetni akademiki so nastopili v častnem številu; videti je, da katoliška organizacija med dijaštvom napreduje. Tako se je dovršila cela vrsta shodov, ki bodo gotovo mnogo pripomogli k napredku krščanskega življenja in krščanske kulturne misli med Slovani. (MI nemiri. Rajzuli in Macleanovo ujetništvo, — Klanje v Casablanci. Vladarji sc shajajo na vseh krajih in koncih in se medsebojno zavarujejo proti vsem konfliktom, tako da se še nikoli ni toliko storilo za svetovni mir, kot zadnje dni — alijance in entente se sklepajo in nobena velevlast ni več izolirana, vse je medseboj kar križema spojeno v varstvo najrazličnejših interesov, kar izbruhnejo zopet nemiri v Maroku, kjer imajo tudi »bolnega moža«, kakor ob Bos-poru. Maroški nemiri so zato nevarni, ker se tam križajo interesi mnogih velevlasti, ki so jih na konferenci v Algezirasu komajda za silo poravnali in to vsled intrig Nemčije, ki bi francoski vpliv v Maroku rada sebi na korist oslabila. Upati je, da bo zdaj v Maroku lažje napraviti red in da se bo pacifikacija zamogla izvršiti, ne da bi se količkaj premaknilo slovito ravnotežje velesil, kajti čemu se je sklenila srednjemorska zveza med Francosko, Angleško in Špansko? Sedanji nemiri dajo novi trozvezi prvo priliko, da se izkaže. Oglejmo si zadnje dogodke v Maroku. Kakor znano, se ljubi Rajzuli še vedno upira sultanu. Pogorska plemena maroška ga imajo za naslednika Mohamedovega, ki ima pravico do prestola, dasi je sedanji sultan zasedel prestol čisto pravilno. Za naslednika ga je namreč določil prejšnji vladar iu obiteljski svet, kakor je to navada v Maroku. Sultan je deloma na pritisk velesil poslal končno proti svojemu pretendentu »mchallo« — redno maroško armado. Ta se ie dolgo potikala okoli in »bombardirala« nekatera Rajzulijeva skrivališča. Rajzulija pa pustila uteči v gore. Naposled je sultan poslal Rajzuliju nasproti tudi še vrhovnega poveljnika armade, Kaida Sir Harry Macleana, po rodu Škota in varovanca angleške vlade. Rajzuli pa je Kaida vjel in ga že cel mesec varuje kakor punčico v svojem očesu. Maclean je namreč ljubljenec angleške vlade in če bi ga Rajzuli umoril, bi se Angleži najbrž zelo kruto maščevali nad sultanom samim. Rajzuli to dobro ve in pritiska na sultana, naj izpolni njegove zahteve, ako mu je ljubo življenje Macleanovo. Toda nevarnost preti od drugod. Rajzuli Macleanu ne bo izkrivil lasu in velevlasti zaraditega niso v skrbi, toda vprašanje je, kaj poreko gorska plemena, ki Rajzuliju pomagajo in tvorijo njegovo vojsko, predvsem močno pleme elkmeško. 27. julija je sultanova mehalla te rodove pri Sešuanu porazila. Rodovi so vsled tega zelo razkačeni in gotovo bi se radi znesli nad vjetim sultanovim generalom Maclcanom, katerega Rajzuli ne bo mogel dolgo ščititi pred svojimi voj-ščaki. Sedaj pa so še izbruhnili nemiri v Casablanci, kjer zastopa sultana neki paša, ki pa sam Evropcjcem ni nič kaj naklonjen. Francozi gradijo v casablanškem pristanišču trdnjave. Rodovi v okolici so vsled tega zelo vznemirjeni. Njihovi poglavarji so od paše zahtevali, naj Francozom nadaljnje zgradbe prepove, če ne, bodo rodovi mesto napadli. Paša ni dejal ne da, nc ne, medtem pa so glavarji plemenom oznanjali »sveto vojsko«. Sveta vojska je res prihrumela in vprizorila veliko klanje med Evropejci. Zadnja poročila se glasijo: Pariz, 1. avgusta. Maročani so v Casablanci kamenjali Evropejce in jih osem ubili: 5 Francozov, 2 Italijana in I Španca. Trupla so vrgli v morje. 40 Judov je na parniku »Gibelmuta« zbežalo v Tanger. T a n g e r , 1. avgusta. Francoska križarka »Galilee« je odplula v Casablanco. Poveljnik križarke se bo v Casablanci v spremstvu on-dotnega francoskega konzula podal k paši ter mu izjavil, da mora on s svojo glavo jamčiti za varnost Evropejcev. Bero lin, 1. avgusta. Nemški listi so rezervirani, samo »Vossische Zeitung« pov-darja, da Maročani sovražijo zgolj Francoze m da je nevarnost, da ne bi Francozi casablan-škega klanja porabili za to, da zopet zasedejo nekaj maroškega ozemlja. Diplomatje menijo, da dogodki v Casablanci nc bodo izzivali nobenih večjih zapletljajev in da bo najbrž na podlagi inštrukcij algeziraške pogodbe mogoče napraviti red. PREOSNOVA KABINETA. Dunaj, 1. avgusta. »Deutschnationale Korrespondenz« meni, da sc o kaki preosnovi ministrstva zdaj še ne more govoriti. Ministri in merodajni parlamentarci so vsi na počitnicah, baron Beck sam dirka z avtomobilom po Italiji ter bo na povratku v Briksnu najbrž posetil dr. Luegerja. Tudi se zadnji čas niso \ ršila nobena pogajanja, ki so pa za preosno-vo kabineta neobhodno potrebna. Težkoče, s katerimi se ima zdaj vlada boriti, pohajajo iz tega, ker ne ve, ali bi češki deželni zbor razpustila ali pa sklicala, da se posvetuje o voliv-ni reformi, kar bo seveda zopet izzvalo hude boje, katerih bi se vlada, predno nagodbeno vprašanje ni rešeno, rada izognila. Na vsak način se vlada v najkrajšem času odloči. Praga, 1. avgusta. »Cas« se tudi bavi z vestmi o preosnovi kabineta ter pravi, da ni nobena skrivnost, da zahtevajo češki agrarci svojega ministra v plačilo za to, ker pomagajo Mladočehom v »Zvezi čeških klubov« vleči vladni voz naprej. Baron Beck in oba češka ministra sc tej zahtevi ne upirajo. Gre se samo za to, ali bo za češko stvar koristno, da Cehi prevzamejo poljedelsko ministrstvo in opuste trgovinsko. Odločilo se bo vse jeseni, ko mora »Zveza čeških klubov« svoje stališče do vlade natančno označiti in tudi v svoji sredi napraviti red. Vse češke stranke se morajo zjediniti glede na skupni akcijski program. FRANC JOŽEF — KRALJ EDVARD. Dunaj. 1. avgusta. V spremstvu kralja Edvarda angleškega, ki dospe 15. t. m. v Ischl in poseti cesarja Franca Jožefa, se bo nahajal tudi državni podtajnik Sir Charles Mardinge. Dunaj, 1. avgusta. V tukajšnjih mero-dajnih diplomatskih krogih se sestanku med avstrijskim cesarjem in angleškim kraljem pripisuje velika politiška važnost. Pričakuje sc namreč, da se bo pri tej priliki med Avstrijo in Angleško doseglo popolno sporazumljenje glede na makedonsko vprašanje. DR. RUBER. Dunaj, 31. julija. Proti novoimenova-nemu predsedniku najvišjega sodišča, bivšemu iustičnemu ministru pl. Ruberju ultra-nem-ški listi kar divjajo. »Neue Freie Presse«, ki ima letos tako smolo, da se zgodi ravno nasprotno od tega, kar ona hoče in v svojih člankih napoveduje, je imenovanju dr. Ru-berja posvetila cel uvodni članek. Posebno L1K6K. Pod tatarskim jarmom. Iz spisov H. Sienkievvicza. — Poslovenil J. A. Glonar. (Dalje.) Tedaj je solncc zašlo in večerna zarja je zardela na nebu. Na povelje ni bilo treba dolgo čakati, ker je hitro drugi praporec za prvim ponesel smrt med vrage, za njim tretji n četrti. Pred navalom oboroženih konj se ie začel koš umikati in zdelo se je, da se zgrudi nesramni Mahomed pred noge prečiste device Marije. V tem se je oglasilo veličastno in uspešno šest topov, ki so stali za nami in so začeli lomiti konce koša. Naši poveljniki so si začeli po stari navadi vihati rokave in grozno mahati z buzdovani. Bojna navdušenost nam je stopila v glavo kakor mlado vino. Tu in tam je kateri klical svo-;ega patrona na pomoč m tako se je vedno culo: Sv. Peter! Sv. Janez! Sv. Matej! — drugi pa jc pustil svetnike in kričal samo: Bij! kolji!« Jaz, grešni sluga božji, sem pomolil kratko molitvico in ko sem končal ter obrnil svojo misel k Mariji, tedaj se jc zgodil čudež nad menoj; neka lastovka, ki je dotlej krožila nad štrlečimi sulicami, se je namreč naglo vsedla na mojo, zamahala s perutnicami in vedno ponavljala: civit, civit, kakor bi molila zame. In tedaj ic prišla taka moč v moje kosti, da so sc mi lasje pod čelado nasršili. Prišel je pa tudi pravi čas. Od vojvode jc prihitel pribočnik in mahnil z buzdo-vanom, nakar so indkoviuki pohiteli, k svojim vrstam in četovodje zakričali: »V ime božje! Bij pesjane!« Konji so se postavili na zadnje noge in zrak nam je zažvižgal v ušesih. Pritisnili smo strašno na pogane, ki nas niso mogli ustaviti in ki so padali pod konjska kopita kakor požeto klasje. Prevrgli smo vse, kar nam je bilo na poti: ljudi, konje, šatorc, plote. Trušč polomljenih kopij je za-glušil grmenje topov. Konji so ječali v gnječi. Ka smo polomili kopja in so navalile na nas nove čete. smo zgrabili za sablje in meče. Marsikateri jc razsajal s kosom kopja ali pa s pestjo izganjal duše iz teles. Z huzarskih kril in čelad je poletelo na tisoče peres v zrak. V tej gnječi konj in ljudij nam je postalo tako soparno, da nam je jemalo sapo. Culi so sc hripavi glasi, ječanje razmesarjenih ljudij, piskanje in žvižganje sabelj in strel. Pogani so se divje ustavljali, a padalo jih je vedno več, slabeli so in prišel je strah nad nje. V gneči in zaslcpljenju niso vedeli, kam bi utekli; tulili so, zaslanjali glave z rokami in padali pod našimi meči. Konje in jezdece je naš besen naval zmečkal iu naredil iz njih velike, polzke kupe. Od vozov sem sc je razlegalo tarnanje zvezanih jetnikov, jok žensk in klici do neba za pomoč. Klanje se jc nadaljevalo še v temi, dokler se ni zasvetilo sem od tabora, ki so ga kazaki zapalili. Iskre so švigale skozi gosti dim in v teh iskrah in dimu je govedo v taborju napolnilo zrak s strašnim, žalostnim tuljenjem; potem so živali pretrgale vrsto voz. velblodi, ovce, voli. koze in konji brez jezdecev so strahu zdivjali, planili iz tabora in zbežali kakor vihar po stepi. Pri vozovih jc postala zmešnjava največja. Jedili so v gneči jemali, kar jim jc prišlo v roke, drugi so rezali vezi uje-: tih, ki so s prostimi rokami začeli lomiti go-, reče voze in z gorečimi drogi začeli pobijati nepriiateljc. Jok žensk je naredil vojake še bolj besne, tako da niso nikomur prizanašali. Velike oddelke Tatarjev. ki niso mogli oditi iz taborja, so popolnoma posekali, dasi so jih prosili usmiljenja. Za onimi, ki so ušli, so pohiteli naši jezdecj in ž njimi tudi jaz. Pred jednim jezdcccm so bežale cele čete, roka je omedlela, konji so polzeli po sami krvi in manjkalo jim je sape. V temi smo bili kar na slepo. Naenkrat pa je mojemu konju pritekla kri iz nozdrv, padel je z menoj vred na travo in tudi nad mene jc prišel spanec, ker mi je kri curkoma tekla. Sedel sem in sem sc hotel priporočiti Bogu in Najsvetejši Devici, ali v tem se jc z menoj vred zavrtela vsa stepa, pred očmi sem zagledal nebroj solne in zvezd in sem omedlel III. Pogan znači v našem jeziku toliko, kakor govedo ali nečisti pes, kajti, kar jc pri ljudeh nečisto, to tudi Bogu ni milo. In četudi pravijo pogani, da so boljši od kristjanov, vendar se v globini svojega srca zavedajo svoje nečistosti in jo hočejo zmiti s tem, da sc sedemkrat na dan kopljejo, česar bi jim ne bilo treba, če bi bila njihova zakrknjenost v grehu malo manjša. Tudi ni pri nobenem drugem narodu sužnost tako huda m to zavoljo njihove okrutnosti in ker nimajo katoliških duhovnikov in cerkcv; če torej pade kak jetnik v smrtni greh iu umre, sc lahko na veke pogubi, kar sc bo še pokazalo pri mojih dogodkih. Imajo svoj praznik Bimek-bairon, pred katerim sc ccli nicscc postijo. Mohamed, njihov prerok, jc hotel svojo nesramnost ublažiti z navidezno pravičnostjo in jim jc ukazal, naj tega dne jetnikom zmanjšajo leta ietništva. doslužcnim dado svobodo, vsem pa povedo, kako dolgo še imajo služiti. Obljube, ki jih dado ta dan pod prisego, morajo držati. Prisezajo pa ob dveh zjutrai, ko stopi njihov duhovnik na stolp, ali kjer ga ui, na kako višje mesto, si zamaši ušesa s prsti in zakliče: Lai Lacha i l.alach Mohamed Rossulach csse de Miellai, Lala i La-lacli! Tedaj prisegajo na knjižice, ki se zo-vejo Hamacli in na katerih je naslikana sablja Alija, Mohamedovega tovariša, ki jo zovejo Delfikari. Komur na tc knjižice prisežejo, izpolnijo prisego, a so v goljufiji že tako' spretni, da ne goljufajo samo svojih jetnikov, ampak celo svojega boga. Prisegajo namreč na knjižice, ki so narejene iz beneškega mila; tako prisego, pravijo, razmije prvi dež in zato ne more nihče verjeti njihovim besedam. Jetnike prodajajo v Azijo, ki je popolnoma drugi del sveta'; ostali morajo črede pasti in delati, poleg tega pa jih šc bijejo z biči iz bikove kože in jih puste stradati. Ker ljubijo brezdelje, se dvignejo k večjemu takrat, ko sc umivajo, sicer pa sede celi dan na konjskih črepinjah, pokritih s preprogami, drže roke leno na trebuhu in sc k večjemu nagibljejo na desno in levo. Godbo ljubijo zelo in poslušajo po cele dneve, če jim kdo gode na piščalko. I'o dve deucjo v usta in prebirajo na njih s prsti kakor na gajdah. Razun tega imajo tudi kotle, na katerih jc napeta konjska koža, cimbale, medene krožke, ki delajo velik trušč in dolge palice, okrašene z grivo in kraguljčki. Kadar začnejo gosti na vsa ta »godala«, tedaj nastane takšen trušč, da psi tulijo, oni pa trde, da ic to za njihova ušesa velika milina in da jim to preganja najrazličnejše bolezni. Tudi so strašni pijanci, čeravno nc smejo piti vina; zato pa' sc zalivajo s kislini kobiljim mlekom, ki gre bolj v glavo kot vino. a 11 tedaj postajajo tako hudo ji jc, ker pl. Ruber baje ni prijatelj »reforme« zakona. Vdrugič pa Ruber Nemcem ni svoj čas ustregel glede na jezikovno vprašanje na Češkem — bilo je to I. 1897. OGRSKA. Vloga Kristofiyja. B u d i m p e š t a, 1. avgusta. Bivši ogrski minister za notranje zadeve Kristoffy demen-tira vest. da 011 skupno s Feyervaryjem pri cesarju intrigira proti sedanji ogrski vladi. Povedal je tudi, da se njega koalicija tako boji, da je uvedla pravo polic, tajno službo, da ga opazuje. Vladni agenti poslušajo, kaj Kristoffy govori pri telefonih, odpirajo njegova pisma in detektivi ga čakajo na kolodvorih. Kristoffy meni, da je to znamenje, da za koalicijo stvar zelo slabo stoji. Nadalje je Kristoffy izjavil, da on sicer ne pripada novi radikalni stranki, da pa z njo simpatizira, kajti nova stranka bo strogo gledala na to, da koalicija ne bo zavlačevala volivne reforme za parlament. Tisa. Budimpešta, 1. avgusta. Grof Tisa izjavlja, da se zdaj politike nič več aktivno ne udeležuje, da pa bo v magnatski zbornici, ko se bo šlo za uvedbo splošne volivne pravice na Ogrskem, obširno razložil svoje težke pomisleke proti nji. Zelezničarski zakon. Budimpešta, I. avgusta. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic izplača danes železničarjem plače v zvišanem znesku, kakor je to določeno v zakonu glede na zvišanje plač, ki pa dozdaj še ni od cesarja potrjen. Merodajni krogi namreč izjavljajo, da bo cesar še danes, gotovo pa še v tem tednu zakon sankcioniral. S tem seveda še ni rečeno, da bo cesar potrdil tudi drugi železničarski zakon, ki uvaja na hrvaških progah državne železnice mažarski uradni jezik. Nagodba. Budimpešta, 1. avgusta. Člani ogrske tarifne komisije so se danes podali na Dunaj, da se s svojimi avstrijskimi kolegi posvetujejo, oziroma domenijo glede na sporno vprašanje železniških tarifov. CESAR VILJEM — CAR NIKOLAJ. Peterburg, 1. avgusta. Car se je vkrcal ob 12. uri opoldne na svojo jahto »Standard«. Jahto spremljajo križarke »General Kontradenko«. »Pogranišnic«, »Sibirski strelok«. »Okotnik« in »Bjevec«. Poveljnik brodovja ie admiral Jessen. Berolin. 1. avgusta. Nemško vojno brodovje priplove pred Svinemiinde 2. t. m. Splošno menijo, da bo carjeva jahta s križar-kami priplula pred Svinemiinde v soboto, 3. t. m. V Svinemiinde je došlo mnogo Rusov. Pripeljal se je iz Peterburga tudi nemški poslanik general von Jakobi. Berolin. 1. avgusta. V Svinemiinde se delajo velike varnostne priprave. V mestu opravljajo zdaj policijsko službo gardni gre-nadirji iz Stettma in petdeset orožnikov iz Stralsunda. Neprestano se povdarja. da se bo sestanek vršil na visokem morju. Nekaj tajnih policijskih agentov bo na posebnem malem parniku stražilo carjevo jahto. Peterburg, 1. avgusta. »Rus« v oči-vidno od diplomatskih krogov inspiriranem članku opominja nemške državnike, naj ne poizkusijo pri sestanku pred Svinemiinde vplivati na carja in Izvolskega proti angle-ško-ruski zvezi. Na sestanku se bodo lahko bavili z drugimi vprašanji, ki so potrebna za vzdrževanje svetovnega miru. zlobni in kruti, da jetnike najprej zmučijo in jih potem ubijejo. Izmed krčanskih narodov trgujejo z njimi Genovežani in Benečani, ki se pripeljejo na svojih ladjah v razna mesta, ki so jih sezidali Grki. Ti jim privažajo najbolj raznobarvne svetilke iz pergamena, katere napojijo Turki z ovčjim lojem in denejo sveče v nje; potem jih obesijo nezmerno mnogo po svojih cerkvah in grobovih, zapa-jiio sveče in jih kadijo z raznimi kadili. Tako visijo ponoči, kakor v zraku te bele. rdeče, in modre lučice, da bi se lahko vsako oko ob tem krasnem pogledu razveselilo, ko bi bile prižgane na čast in slavo božjo. In ravno tedaj si dovoljujejo največje ostudnosti. Njihovi duhovniki so tudi čarovniki in so v zvezi s hudimi duhovi. Kadar gre kak oddelek na rop, tedaj delajo temne noči. po dnevi pa dvigajo goste megle, da lahko napadmki uidejo zasledovalcem. Na Perckopu in v vsem Herzonezu ni toliko lju-dij, kakor mislijo v ljudovladi, a kar je, vse gre na vojsko, in ne samo plemiči, kakor pri nas. Gladu, mrazu in naporu so že iz mladega vajeni, ker hodijo od mladega goli; zato tudi postane njihova koža kmalu črna. V prosti bitki pa se uc morejo ustavljati oboroženim možem in zato gledajo bolj na zvijače, kakor na osebno hrabrost; navadno napadejo, oropajo in izginejo, kakor hitro jim jc le mogoče. Pred oklopniki izgube navadno pogum in trdijo, da se nit: s čarovanjem ne morejo upreti njihovemu navalu. Zato jih tudi navaden huzarski praporec navadno pobije štiri- do petkrat toliko, kakor šteje sam mož. Sužnosti pri kazakih sc boje bolj ko smrti; a bijeio se ž njimi lahko. Mislim, da bi Ijudo-vlada lahko zasedla cel Krim, če bi le hotela; združiti pa bi se morala prej z Venecijo. katera bi naj poslala ladij Krimu na pomoč. A še vedno so pri nas taki, katerim ugajajo bitke na stepi boli kot varnost Ijudovlade in ki nočejo, da bi se kaj takšnega zgodilo. Gospod Bog naj razsveti njihovo slepoto--- (Dalje prih.) KOREJA. Japonci razgnali korejsko armado. Soul. 1. avgusta. 31. julija je izšel razglas, ki odreja razpustitev korejske armade. Najprej so Japonci razgnali korejsko posadko v Soulu. Ko je ljudstvo izvedelo za razglas, se je zbralo pred vojašnicami, toda Japonci so ljudi razgnali. Nato so Japonci pred vhode vojašnic postavili strojne puške. Danes bodo razorožili 2000 mož soulske korejske posadke. Vojakom se izplača letnina. Washington, 1. avgusta. Pri raz-oroževanjti soulske garnizije je bilo 40 Korejcev deloma ubitih, deloma ranjenih. BALKAN. Srbsko-turška pogodba. Bel g rad. I. avgusta. Med Srbijo in Turčijo se je zadnje dni sklenila pogodba. Dasi ie strogo tajna, se je izvedelo, da se nanaša na varstvo integritete srbskega kraljestva in na pospeševanje nacionalnih in gospodarskih interesov srbskega prebivavstva v Makedoniji. Ce Bolgarija Srbiji napove vojsko, je Turčiia obvezana priti Srbiji na pomoč, če pa Bolgarija Turčiji napove vojsko, je Srbija samo obvezana varovati strogo nevtralnost. Turčija se je tudi obvezala ščititi srbsko prebivalstvo v treh makedonskih vi-lajetih. Kriza v Srbiji. B e 1 g r a d , 1. avg. Vojni minister Put-nik bo najbrže demisijoniral, na njegovo mesto pa stopil Protič. bivši minister za notranje zadeve. RUSIJA. Varšava. 1. avg. Na železniško progo Skalmierzy-Szek so revolucionarci vrgli več bomb proti tovornemu vlaku. Železniški prevozniki so na zločince streljali in jih tudi nekaj ustrelili. Riga, 1. avg. Neznanci so zavratno ustrelili nadpaznika v neki tovarni, Nemca Hungerja. Policiji se je posrečilo enega napadalca ustreliti, drugega pa raniti. ANGLEŠKO-RUSKA POGODBA. London. 1. avg. Ruski poslanik Ni-cholson se vrne tekom prihodnjega tedna v Peterburg, da predloži svoji vladi določila an-gleško-ruske pogodbe in pripravi vse za podpis. FRAMASONSKO DELO V RUSIJI. Prostozidarji, pijani svojih uspehov na Francoskem, so se začeli gibati tudi na Ruskem. »Ruskoje Ziiamia« piše, da so plačani od judovskega denarja in da se ravnajo po judovskem koledarju. Kot zastopnika ruskih lož gresta baje v Prago Evgenij Kedrin in Fedi Golovin, ki so ga po vplivu framason-stva naredili za predsednika drugi dumi. Za tretjo dumo imajo baje že določene ljudi, ki jo bodo uničili. Lopubin, knez Urusov, v resnici jud, knez Obolenskij, sorodnik Wittcjev, in Filippov, dobe visoka mesta. Vsi ti se shajajo zdaj na Francoskem v Aix-les-Bains s francoskimi framasoni, kjer je tudi grof Witte, veliki mojster ruskih lož, s svojo ženo-judinjo. Tako se dela na propast nesrečne Rusije. PROTINEMŠKE DEMONSTRACIJE V TRENTINU. Vlada. Dunaj, 1. avgusta. Baron Hein je kot zastopnik ministra za notranje zadeve izjavil, da vlada dogodke v Callianu obžaluje in da se kaj takega v civilizirani državi ne sme trpeti. Vlada turistovskega izleta Nemcev na južno Tirolsko ni mogla prepovedati, ker ga ni priredilo društvo, ampak posamezniki. Sicer izlet ni bil provokacija, toda Nemci bi ne bili smeli razobesiti v Pcrginu nemške zastave raz stolpa grajščine, ker je to Italijane moralo razburiti. Socialnodemokraški poslanec Avancini je izkušal vplivati pomirjevalno. Ali je okrajni glavar v Callianu, ki jc bil sam udarjen, ko je varoval Nemce pred Italijani, izgredov kai kriv, bo dognala preiskava. USODNA ZAMENJAVA. Varšava, 1. avgusta. V tukajšnjih zaporih sta bila tudi revolueionarca, brata Ivan m Karol Niewiadionsky. Prvi je bil obsojen na tri mesece ječe, drugi pa na smrt na ve-šalih. Brata so pa zamenjali in nedavno vlekli na vešala brata, ki je bil obsojen samo na tri mesece ječe. Obesili so ga. dasi je vpil in jokal, da je nedolžen, in da naj vendar prebe.ro obtožnico. Par ur potem se je res pokazalo, da so sc zmotili. Guverner je nato pomilostil brata, kateri je bil res na smrt obsojen, na osem mesecev ječe. Me novice. + »Krščanski demokrat« Ivan Hribar premalo pazi na svoje glasilo »Slovenski Narod«, ki je padel iz svoje vloge in piše uprav lopovske lumparije o »Zavetišču potolažene Matere božje« in o »nunah« v Milanu. Dotično hišo imenuje »samostan«, in tiste ženske »nune«, dasi jih cerkev ni priznala iu je kardinal Ferrari to policiji naznanil in zahteval, da policija poseže vmes in sname samostansko obleko osebam, ki so jo nosile samo zaradi goljufije. Koga torej zadene krivda zaradi izgredov, če ne policijo, ki je v rokah posvetne oblasti? Saj cerkev nima nobene moči proti osebam, ki nepoklicano nosijo redovnišk«; obleko, da ljudi premotijo; ugnati in preganjati sleparje je vendar stvar policije. »Narod« pa obrne vso stvar tako, kot da je cerkev kriva in zahteva celo, da sc morajo vsi cerkveni zavodi postaviti »pod strogo posvetno nadzorstvo«, tako kakor gotove hiše. Hribar, Hribar, kaj delaš! Ce Hrvatje »Narod« bero, te vržeio iz kluba! — Kap je zadela te dni znanega g. Slavoj Jenka v Podgradu v Istri. Prav malo je upanja, da bi ozdravel. + Konfiscirana je bila današnja »Naša Moč« radi članka »Ljudstvo in naše pravosodje.« Članek pride izpopolnjen na vrsto v državnem zboru. + Družba sv. Cirila in Metoda ima svojo veliko skupščino dne 6. t. m. v Boh. Bistrici.. Namesto dragih telegramov blagovoli se naj raje — en ali dva dni prej — družbi mali znesek doposlati, in sicer po poštni nakaznici pod naslovom: Ivan Piber, župnik v Bohinjski Bistrici. Na kuponu poštne nakaznice naj se napiše pozdrav! Tedaj namesto telegramov — poštne nakaznice! + Poslanec Mandič bode priredil prihodnjo nedeljo dva shoda v svojem slovenskem okraju. Eden bode dopoldne v Jelšanah, eden pa v Podgrajah v Istri popoldne. Pričakuje se od poslanca toliko poguma, da bode vendarle pojasnil svojim volivcem, zakaj se je zvezal s Hribarjem, ki je v Ljubljani za svobodno šolo, svoboden zakon, ločitev cerkve od države, in rajši šel kot duhovnik z enim kranjskim liberalcem, nego pa z desetimi slovenskimi poslanci katoliškega mišljenja. Pričakuje se tudi, da bode vsaj kak duhovnik od poslanca-duhovnika zahteval tozadevnih pojasnil, če ne bo nihče drugi tega storil. — Istrski rodoljub. + Novi inženir. Predvčerajšnjim je g. Milan Pertot, sin dr. Simona Pertota, napravil na češki politehniki v Pragi državni izpit in je s tem dosegel diplom strojnega inženerja. — Iskreno čestitamo! + Za reformo istrskega deželnega zbora. Slovanski in nemški člani istrske socialnode-mokraške organizacije so v seji volivnoagi-tacijskega odbora v Pulju po dolgi in živahni debati sklenili postopati solidarno z italijanskimi sodrugi, ki nameravajo po vzgledu češke socialne demokracije vprizoriti akcijo za splošno in enako volivno pravico za istrski deželni zbor. S tem je baje poravnan spor med slovanskimi in italijanskimi sodrugi. + Princ Hohenlohe na Goriškem. Kakor smo poročali, je princ Hohenlohe odpotoval iz Tolmina ter prišel v Kobarid ob pol 8. uri zvečer. Odtod je šel v Bovec, kamor je prišel v torek, dne 30. julija, ob 10. uri dopoldne. Spremljal ga je okrajni glavar Princig. Pred Bovcem je bil slavolok, kjer je sprejel namestnika župan Janko v lepili besedah. Slovensko se je zahvalil za pozdrav namestnik. Nato so mu bili predstavljeni zastopniki duhovščine, uradov, pošte, zdravnik itd. Potem je v spremstvu duhovščine in župana odšel v župno cerkev, ki S4 jo je po kratki molitvi ogledal. Obiskal .ie še šolo, župnišče, občinski dom in sodnijsko poslopje. Ob pol 12. uri je obedoval pri »Pošti«. Povabljeni so bili g. dekan, župan in sodnik. Zupan je med obedom napil namestniku. Iz Bovca je odšel namestnik ob tri četrt na 1. uro proti Logu, kamor je prišel ob pol 2. uri. Sprejem je bil tudi tu veličasten. Ob slavoloku, okrašenem z venci iz planinskih cvetic in iz sadov ondotmh logov, ga je pozdravil župan Cernota in kurat Andrejšček. Tudi tu se je namestnik slovensko zahvalil. Prijazno se je razgovarjal z omenjenima gospodoma. z občinskimi starejšinanli ter z zastopniki rudarjev iz loškega rova. Streljalo se je s topiči, s hiš pa so plapolale slovenske in cesarske zastave. Namestnik je povdar-jal, da bo za zapuščeno pokrajino skrbel in jo še večkrat obiskal ter izjavil, da mu je dobro znano, da so bili prebivalci pod Mangartom vedno vneti Avstrijci, kar častno velja o vseh Slovencih. Ob navdušenih ovacijah se je namestnik odpeljal proti Predelu, kjer si je ogledal ondotne strmine ter nevarni kraj z ubogim delavskim prebivalstvom. Iz Predela se je odpeljal v Tržič in se preko Jesenic v sredo zvečer vrnil v Trst. + Vojaške zrakoplove, ki se dajo voditi, imamo torej, kakor poroča »Cas« tudi v Avstriji. V Krakovu se že več dni vršijo vaje vojaško-zrakoplovnega oddelka s tremi zrakoplovi, ki prekašajo francoski zrakoplov »Patrie« in nemški zrakoplov majorja Grossa, ki obadva ne moreta ostati v zraku dalj kot tri ure. V Krakovu so se zrakoplovi vzdignili iz trdnjave št. 17 in vsi trije v ravni črti eden nad drugim manevrirali v zraku. Nato so pluli okolu vavelskega gradu in se vrnili v trdnjavo št. 17. + Za spomenik Strossmayerja so Hr-viatje nabrali že čez 33.000 K. + Uprava državnih železnic je izdala poročilo za I. 1906, glasom katerega znaša dolgost prometnih državnih prog 13.464 kilometrov. Ustanovni kapital od države na lastni račun vzdrževalnih železnic je znašal koncem 1. 1906 3,052,911.306 K, se je torej zvišal od I. 1905 za 236,777.584 K, to je za 8 41 odstotkov. Lokomotiv ie na državnih progah v prometu 3155, osobnih vozov 6692, tovornih 55.373. Ta prometna vozna sredstva so stala 500,621.244 K- Na teh progah je vozilo vsega-skup 1. 1906 1,835.560 vlakov, ki so prevozili 78,918.832 kilometrov, torej je bilo 1906 246 tisoč 843 vlakov več kot 1905. — Z Bleda. Zdraviški dom (Curhaus) še vedno nima slovenskega napisa. Postal je sedaj last zdraviške komisije, ki je to že davno sklenila napraviti — pa še vedno odlaša. — Delničarji poprejšnjega „Curhaus-vereina" dob£ bajč po 5 gld. za delnice, ki so se glasile na 100 gld. Ali ne bi bilo dobro, ko bi gospodje delničarji ta „veliki" kapital podarili — zdraviški komisiji? — Zdraviška komisija je letos oddala zdravi-ško restavracijo Dunajčanu Majutu, lastniku nekega zabavišča v „Venedig in Wien\ Natakarji so trije in 2 natakarici, pa vse to osobje spi ao — 11. ure aopoiaan, postrežba je predpoldan zaspana in dolgo- časna, semintja nečedna in netočna in predraga za take jedi' in pijače. Natakarice se večkrat menjavajo. Slovenščine ne zna nihče. Ali ni bilo mogoče dobiti Slovenca za to restavracijo, katera bi bila nekakšna podružnica le poleti? — Kaj je to zdraviški dom, če se zvečer poje in pleše do pozne noči, podnevi pa natakarji zaspani po stolih posedajo in jih je treba klicati, predno se zbudč, ali pa iskati po vseh kotih. — Žid Muhr prodaja svoj grad deželi. Opozarjamo pa merodajne faktorje na obče znano dejstvo, da je Muhr plačal za grad 120 tisoč goldinarjev, potem veliko odprodai, pa res da spet dokupil in vile zidal — pa 600 tisoč goldinarjev posestvo ni več vredno. Bo že moral gosp. Muhr malo popustiti; sicer bo moral svoje posestvo, ki mu nosi baje letnih 2000 gid. obresti, še enkrat na prostovoljni javni dražbi ponujati, da se ga bo znebil. Veliko napako je dežela storila, da ni kupila blejskega gradu, predno ga je g. Muhr imel! — V Bohinju se v turistovskem hotelu Šopiri nemškutarija. Ribištvo v jezeru je last verskega zaklada; ta ga oddaja v najem Muhru, ta pa g. Stohrovi, zakupnici turistovskega hotela. Ta gospa pa izvršuje nekakšni monopol na ta način, da drugim gostilničarjem ob jezeru v obče ne proda ujetih rib ali pa jim da tisto, česar sama ne more prodati. Rib je v jezeru toliko, da bi zadostovale za vse gostilne. Toda ribe prebivajo lepo v reservoarju, katerega je dala imenovana gospa napraviti, in čakajo, da se jih usmili kuharica gospe Stohr. Seveda — samo na ta način se da še privabiti kakšen Slovenec v turistovski hotel. Ali bi ne bilo bolje, da bi se dalo ribištvo v najem občini, ki bi potem oddala ribištvo na 'javni dražbi najvišjemu ponudniku, ki bi pa ne smel monopolizirati rib ? — Opozarjamo „Slo-vensko plan. društvo", da bi bilo kaj umestno napraviti tik pod slapom „Savice", na koncu vozne poti, malo leseno kolibo, v kateri bi se dobile pijače in mrzie jedi. Glejmo, da nas tujci ne prebite! — Tudi naj bi planin sko društvo pri slapu samem napravilo nekakšno verando, očedilo mramornato ploščo bar. Cojza, postavljeno nadvojvodi Ivanu, vklesalo nekje na primernem kraju v skalo kakšen Prešernov verz, popravilo pot od klopi do tolmuna, nad skalo, ki se vzdiguje nad Cojzovo mramornato ploščo, pa naj bi poleti (pozimi bi se lahko vzela doli) na visokem drogu vihrala naša trobojnlca. — Pozorno bo treba zasledovati v obče pre membo posesti ob jezeru, neko parcelo je menda s posredovanjem nekega ljubljanskega Nemca že kupil neki dunajski Žid. Posebno, če bo verski zaklad svoje pose stvo parceliral, bo treba pozornosti, da ne pridejo klasična tla, katera opeva Prešeren, tujcu Židu v roke! Hotelska družba „Tri glav" ima tu lepo polje, na katerem more razviti plodonosno narodno delo. V narodnem oziru zasluži tudi vso pozornost projekt triglavske železnice. Ali se bo našel Slovenec, ki bo — četudi s pomočjo denarnega zavoda — imel toliko podjetnosti, postaviti tik pod Triglavom ob tej triglavski železnici — hotel? Ali pa morebiti prevzame hotelska družba „Triglav" to nalogo? Potem šele bi zaslužila svoje ime v polni meri. Blejčan. — Ob italijanski meji so vse vasi izve-zane z Vidmom in Čedadom potom telefona radi vojaških razmer. Kaj pa pri nas? — Sredi tunela skozi Črno prst se je včeraj polomilo pri parnem stroju brzovlakovem nekaj vijakov. Toliko je bilo še moči. da je bolj počasi privozil v Bohinjsko Bistrico. Tam so potniki počakali 25 minut, da je za njim privozil tovorni vlak. Spregli so mu stroj in ga pripregli brzovlaku. Ker je bil stroj le II. vrste, ni zamogcl tako hiteti kakor s strojem za br-zovlake, radi tega je bil na postajah kolikor mogoče kratek odmor: bilo je le 35 minut zamude do Celovca. Potniki radi tega niso zgrešili nobene zveze. Pokvarjeni stroj je pa tovorni vlak zopet peljal v Gorico, da se popravi. Premog v Matajurju. V Matajurju nasproti staremu selu se je že pred več leti našel premog. Pastirji so na paši kurili ž njim. Žila mora biti močna, ker so ravno nasproti na Beneškem pri Ronacu našli tudi premog. Zc pred leti so obljubovali, da pride izvedenec, da preišče žilo — pa dosedaj ga še ni bilo; prav bi bilo, da bi vendar enkrat prišel, potem bi nc bilo treba hoditi ljudem v svet. Reškemu Novemu Listu, glasilu Su-pila, je, kot se govori, avstrijska vlada zopei vzela poštni debit za dežele tostran Litve; baje ista usoda čaka tudi druge resoluciona-ške liste. Sumijo, da je v to posredoval pri avstrijski vladi Weckerle. — »Demonstracija« vojaške godbe. N; poti iz Ogrske Bele cerkve v Mehadijo je 46 pcšpolk počival v Karansebcsu, ki ima 5001 Rumuncev in 1000 Madjarov. Pri promenad nem koncertu je polkova godba zaigrala znano rumunsko pesem »Vstani Rumunija«; seveda so navzoči Rumunci navdušeno ploskali nekoliko Madjarov pa ie protestiralo prot »nečuvenemu ruinunskeinu izzivanju«. Uvedi so takoj preiskavo proti vojaški godbi. — Napad tnularije na avstrijske mornarje v Reki. Z vojnih ladij, ki so usidrane v rešk luki, je šel del moštva v mesto ter po korzi pel hrvaške pesmi, kar je mularijo hudo raz burilo. Da ni poseglo vmes redarstvo. prišk bi bilo gotovo do boia. To je zadnji čas drug napad na naše mornarje od strani Italijanov,, kar je preznačilno. — Smrt v Savi. Šest delavcev se.je hotelo v Brodu ob Savi prepeljati v čolnu čez reko. Ko so bili že sredi struge, pri vozi jim nasproti parnik, delajoč take valove, da se ie čoln prevrnil ter vseh šest delavcev padlo v vodo. Matrozi s parobroda so rešili pet delavcev, šesti, Josip Demiter iz Požege, pa je izginil pd vodo. — Bojkot ogrskega blaga. Tudi djakov-ski trgovci so sklenili, pozvati vse hrvaške tovariše, naj pretrgajo vse zveze z ogrskim trgovskim svetom. V Zagrebu se snuje, društvo po vzoru ogrskih tulipancev. — Vodno moč Soče namerava izrabiti tržaška delniška družba »Officine elettriche deli' Isonzo« za elektrokemiške, kovinske in razsvetljevalne naprave v tolminskem in ko-baridskem okrožju. Tudi železniško ministrstvo namerava porabiti vodne moči severne Soče za elektriški promet na železniških progah. Pri Serpenici in ob izlivu: Ko ritnice v Sočo se bodo zgradile velike turbinske in odvodne naprave. Komisionalni ogledi se bodo vršili 4. septembra. — Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Solkanu je v nedeljo imelo svoj ustanovni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen gospod profesor Makuc, za odbornike pet mož in dve gospici. — Gorelo je dne 30. julija v Solkanu. Posestniku Ivanu Doljaku je zgorel hlev za govedo in kopa slame. Požrtvovalnim gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti; ker je zgorela vsa krma. ki je letos primanjkuje povsodi na Goriškem, je škoda občutna. — Strela v zvoniku. Stari trg pri Kočevju, 31. julija. Danes ponoči ob 2. uri je strela udarila v zvonik župne cerkve. Škode m druge napravila, kakor nekoliko pri strelovodu. — Z Rov. Na splošno željo priredi »Izobraževalno društvo« na Rovih v nedeljo, dne 4. t. m., igro »Sinovo maščevanje«. Med igro udarja tamburaški zbor. Zvečer koncert tamburaškega zbora na vrtu gospoda župana. mmu — Cerkvena blagajna je bila okradena v Zagroviču pri Kninu v Dalmaciji ter od-nešenih mnogo dragocenosti. Orožniki so kmalu zalotili tatove ter večino ukradenih stvari. — Nesreče. Strela je ubila v Veliki Gorici na Hrvaškem 26. juliia ^gostača Potu-riča, nesočega iz gozda drva. Sele pred kratkim se je vrnil iz Amerike. — V Biskovi je utonil na neznan način v lokvi »Postinja« devetletni Ivan Šuta, ki je tam pasel ovce. — Brivski pomočniki stavkajo v Veprini-cu. Neki mojster je pozval pomočnike iz Budimpešte, toda stavkarji so jih sprejeli na kolodvoru s palicami in prišlo bi bilo do boja. da ni vmes posegla policija. — Z nožem je sunil pri delu v Jasenovcu kmet Ivan Bjelak kmeta Janka Matasoviča ter ga smrtnonevarno ranil. — Za zlato mašo, ki jo bode pel 4. avgusta v Olševku velečastiti gosp. Andrej Vole, se vrše obširne priprave. Postavljenih ježe 17 mlaje v visokih po 20 m. Dekleta podarijo zlatomašniku krasen križ. lzprevod v cerkev se bode vršil iz prostorov izobraževalnega društva. Slavnostni govor bode govoril vč. g. kan. Tomaž Kajdiž, sošolec zlato-mašnikov, pri sv. maši pa bosta jubilantu stregla kot dijakon in subdijakon njegova nečaka, vč g. Josip Vole, župnik v Vel. Poljanah na Dolenjskem in vč. g. Alojzij Vole, kaplan v Šmarji pri Ljubljani. — Na mnoga leta! — ,,Lepa naša domovina« v Belgradu. Združenje Hrvatov in Srbov v naši državi je našlo odmev tudi v kraljevini. Predzadnjo soboto je priredila v Kolarčevej bašči godba kraljeve garde koncert, ki je na njem izvajala tudi hrvaško himno „Lepa naša domovina." Občinstvo je poslušalo stoje ter burno ploskajoč klicalo „Živeli Hrvatje, živela sloga." Godba je morala himno ponavljati. — Štrajk je izbruhnil v Dunajskem Novem mestu. 150 delavcev Južne železnice štrajka in zahteva povišanje plače od 2 K 20 vinarjev na 3 krone. — Velika nesreča se je pripetila I. avgusta zjutraj na železniški progi med Kresnicami in Litijo. Ko se je nekaj delavcev na progi hotelo umakniti tovornemu vlaku in so stopili na drugi tir. je nenadoma pridirjala lokomotiva, dva. delavca na licu mesta ubila, dva pa težko ranila. — Vole z Ogrskega na Hrvaško so smeli doslej dovažati samo po železnici. Sedanji ban Rakodczaj je dovolil, da jih smejo tudi goniti čez mejo, samo da se mora za vsakega vola izkazati, odkod je. — Delavsko bralno društvo v Kamni-gorici priredi v nedeljo dne 4. avgusta na vrtu g. A. Jul. Kappusa veselico s sledečim sporedom: 1. „Za dom med bojni grom", zložil P. Hugolin Sattner, poje moški zbor. 2. Oarcia Moreno, žaloigra v petih dejanjih, po Tricard-Arensu priredil A. U. 3. Venček narodnih pesmi, zložil Franc Fer-jančič, poje ženski zbor. 4. Slavjanska, zložil M. Vilhar, poje moški zbor. 5. Prosta zabava. V slučaju neugodnega vremena se veselica prestavi na dan 11. avgusta 1907. Začetek ob 4. uri popoldne. — Admiral Montecuccoli je 31. julija nadzoroval v Pulju mornariški arzenal. Nadzorovanje ie bilo zelo natančno: baje je admiral pregledal celo miznice delavcev in vse pisarne. Železnica Pulj-Medulin; Gospod Kup-' pelweiser, ki si je. za gospodarsko povzdigo v Pulju pridobil že mnogo zaslug, ima že v roki od železniškega ministrstva koncesijo, da sme začeti s tehničnimi pripravami za železniško progo Pulj-Medulin. Ta proga se bo od proge Divača-Pulj odcepila med Galežano in Puljem in bo seveda normalnotirna. V Me-dulinu se bo jelo graditi morda že prihodnje leto pristanišče, ladjedelnica in lomilec valov. — Tržaški tatovi vzlic policijskim patruljam na konjih, pridno kradejo dalje. Predvčerajšnjim ob pol dveh ponoči med divjanjem viharja je tatinska družba na Škorklji splezala čez 4 metre visok zid vile Ofelia ter hotela vlomiti vrata, pa je delala tak šum, da so jo prebivalci vzlic gromenju slišali. Neka gospodična, ki stanuje v hiši, je vrgla na neznance iz višine stol, pa ni nikogar zadela. Tudi mnogoštevilna policijska patrulja, ki je prišla kmalu na lice mesta, tatov ni mogla najti. — Štirikrat, je streljal nase uradnik trg. banke v Trstu Ivan Welponer. Ranil se je smrtnonevarno. Ko so v obližju njegovega stanovanja v ulici Aquedotto 21 ljudje slišali strele, so se silno prestrašili, češ, izvršil se je zopet kak zločin. — 400 kron je daroval tržaški policiji za njen trud v zadnjih dneh neki nemški gospod, ki pa noče, da bi se njegovo ime objavilo. — Burja je 31. julija tako močno pihala v Trstu, da je vrgla na tla 73-letnega branjevca Salvatora Picconese, ki se je občutno poškodoval na glavi in rokah. — Policaji na konjih, ki zdaj v Trstu pa-truljirajo ob periferiji mesta, so že začeli delovati. Pri sv. Andreju so zaprli dva vagabun-da, ki sta se priklatila iz Pazina, na cesti v Prosek pa nekega Pavla Sal z Ogrskega, ki .ie brez posla in jc prišel v Trst iskat srečo. . — Huda žena. Remigij Colini, 31 let star delavec, je 31. iulija šel na dom k svoji ženi, od katere je ločen, in je hotel pozabavati se nekoliko s svojim otrokom. Pri tem sta se pa z ženo sprla in slednja mu je zagnala v glavo težko steklenico. Colini je moral v bolnico, ker mu je žena prizadala precejšnjo rano. — Avstrijska eskadra, ki se je vadila v dalmatinskih vodah, se vrne 2. t. m. v Pulj. Toča, ki je padla 30. julija okolu Mc-deje na Furlanskem, je uničila vse poljske pridelke. Samo v medejski občini se ceni škoda na več 100 tisoč kron. nič manjša ni škoda, prizadeta od toče, v občinah Kjopris, Viscone, Visco, Versa in Romans. Tudi mnogo zajcev in jerebic je ubitih. — Sestanek hrvaškega in slovenskega istrskega dijaštva bo dne 1. septembra v Pa-zinu v dvorani »Narodnega doma«. Koroške novice. k Cesarja so hoteli sprejeti v Brežah na Koroškem. Zupan je vprašal namreč okrajnega glavarja v Št. Vidu na Glini, barona Otta, ali bi mogel izposlovati, da se bo cesar letos, ko pojde na Koroško, ustavil v Brežah, kjer bi ga župan pozdravil. Okrajni glavar je županstvu odgovoril, da on tega ne more, da naj pa se tozadevno obrne na cesarjevo kabinetno pisarno in ob enem zaveže, da ob prihodu cesarjevem v Brežah ne bodo razobesili črno-rdeče-žoltili zastav. Nato je županstvo sklenilo, da ne bo prosilo za sprejem. k Cesar v Celovcu. »Mir« piše: Kar čudno je že gledati, kako hite pri nas s pripravami za cesarjev prihod. Vsa vladna poslopja so že prenovili, vsaj na zunaj, na kolodvoru delajo z mrzlično hitrostjo, in po kolodvorski cesti že stoje visoki drogi za zastave. Dosedaj postavljeni drogi so pobarvani ali v cesarskih ali pa v deželnih barvah; frank-furtarskih barv ni videti. Čudno se nam le zdi, da tudi najgršega erarskega poslopja v Celovcu, takoimenovane jezuitske vojašnice ne pobarvajo, saj je pač to poslopje, ka-koršno je sedaj, naravnost škandalozno grdo po svoji vnanjosti. Ali kaj se hoče, vojašnica ni ob kolodvorski cesti, po kateri se bo vozil cesar, in zato je tudi prav, ako ostane poslopje v svoji grdobi. Kakor je torej videti, se hoče tudi v našem blaženem Celovcu delati tako, kakor je baje delal Potemkin svoje znane »vasi«. Radovedni smo tudi, kako bo res z zastavami. Po nemškem časopisju se ie, izprožen po naši tozadevni vesti, že bil hud boj za in proti frankfurtaricam. Najbrž se bo pač svar uredila tako, da tamkaj, koder bo cesar hodil, ne bo videti vsenemških zastav, temveč bodo visele le po bolj skritih ulicah. Sicer pa bi bilo, kar posebej povdar-jamo, enkrat že skrajni čas, da se pokažejo ob cesarjevem prihodu tudi celovški Slovenci. Kdo nam more kaj, ako izvesimo poleg cesarskih barv tudi svojo narodno trobojnico. Poživljamo torej lastnike slovenskih hiš, da izvesijo za časa cesarjevega bivanja v Celovcu tudi slovenske trobojnice! k Prvo koroško umetniško razstavo so otvorili s 1. t. m. v Celovcu ob navzočnosti deželnega predsednika Heina. k Zrakopiovni oddelek odpošlje k cesarskim vajam signalni zrakopiovni in dva vojna zrakoplovna oddelka s 13 častniki, 400 možmi, 22 voz in 100 konj. Vsak oddelek ima en zrakoplov. V rezervi ima vsak vojni oddelek 120 napolnjenih steklenic s plinom, signalni oddelek pa 100 plinovih steklenic. k Poveljnik III. armadnega zbora, pod-maršal Potiorek, je odšel 1. t. m. v Trbiž, da nadzoruje posadko. k Pekovska stavka v Celovcu nima onih posledic, ki so jih pričakovali. Peki ne pečejo zgolj stavkarskih hlebčkov marveč tudi drugo pecivo. Mojstri s svojimi rodbinami in z vajenci jako pridno delajo. Pomagajo si tudi medsebojno. Jtalerske novice. š Mala nezgoda ministrskega predsednika Becka. Na poti iz Volšperka na grad Plevna se je pripetila ministrskemu predsedniku Be-cku mala nezgoda. Na kolesu avtomobila v Velenjah je počil obroč. Beck je bil zato prisiljen, da je prekinil svoje potovanje za več ur in je ostal v Rakovem hotelu. Ko je popravil voznik kolo, se je odpeljal Beck na grad Plevna. š Srebrno poroko sta praznovala28. m. ni. v Št. Ilju posetnik Franc Fischreder in njegova žena Terezija. Priredili so jiina na čast bakljado in serenaao. š Shod priredi danes, 2. avg., zvečer v Ptuju poslanec Malik. š Umrl je v Št. Lenartu v Slovenskih goricah zdravnik dr. Henrik Beneš, star 62 let. š Mariborski in okollčanski tesarji so stavili zahteve za zvišanje plač. Zdaj se pogajajo in upajo na zadovoljiv konec. š Poštne pobotnice je ponarejal v Mariboru Franc Werzel. Dobil je za to šest tednov ječe. š Slaba voda v Gradcu. Graški mestni svet hoče tožiti graško družbo za preskrbo vode v Gradcu, ker je dajala Gradčanom tako slabo vodo. da je mnogo oseb zbolelo. Ovadba je že vložena pri državnem pravdništvu. š Poročila se je dne 25. julija gdč. Ana Lakner. knjigovodkinja pri družbi Singer v Celju, vrla Slovenka, z g. Viktorjem Schmid-toin, vojaškim intendantom pri 11. koru v Lvovu. š Novo slatino, takozvani »studenec sv. Trojice«, so otvorili predzadnjo nedeljo v Zgornjih Zerjavcih blizu Sv. Lenarta v Slovenskih Goricah. Slatina je last trojiškega nemškutarja Schiitza. Uu&ijansKe novice. Ij Reševalno in ognjegasno društvo nastopi danes v politični vlogi najpokorneje in liajudaneje do Ivana Hribarja in bo pod njegovim oknom vršilo svojo težavno in tako človekoljubno službo. Sicer še nismo nikjer čitali, da bi ognjegasna in reševalna društva v politiki izvrševala take posle, a v Ljubljani jih kliče potreba na pozorišče. Je res potreba reševalnega društva za liberalno stranko! Kakor revež, ki ga je tramvaj povozil na cesti ali ki je obnemogel obležal na ulici, je liberalna stranka danes. Njen načelnik Ivan Hribar je zatajil ves njen program, tako hodi liberalizem zdaj okolu brez suknje in brez klobuka. Da se ga je usmililo reševalno društvo, je res znak, da liberalna stranka potrebuje že skrajne pomoči. A zdi se nam, da je društvo s svojim načelnikom Stricljem prišlo prepozno na lice mesta. Liberalizem na Kranjskem je veliko pogorišče, in samo še nekaj okajenih brun je ostalo v Ljubljani. Sicer so ta bruna zavarovana pri agentu banke Slavije Ivanu Hribarju, a je vendar lepo, če se naši gasilci tako trudijo, da tudi te zadnje ogorke še iz-kuša.io rešili. »Bogu v čast in bližnjemu v pomoč!« Sv. Florijan bo nocoj varoval glavo Ivana Hribarja; tako je prav in spodobno za najmlajšega krščanskega demokrata iz klerikalnega jugoslovanskega kluba. Prav in spodobno je tudi, da nastopi zdaj reševalno društvo, kajti po izkušnjah zadnjega časa se ne ve, kakšne nesreče se utegnejo primeriti. Koliko šip lahko pobije nocoj tista banda, ki je nastopila tako junaško pred volitvami! Ker se dobi za dva tucata pobitih šip samo 10 K globe, ker toži dr. Trenz in sodi adjunkt Cot-man, si liberalna stranka lahko privošči danes zopet tak špas, saj je jooceni, komandant se pa oprosti! Smo radovedni, kake sledove svoje kulture bodo zapustili! Zato je pa prav spodobno, da bosta reševalno in ognjegasno društvo takoj pri roki. Politična pesem »Zveze pevskih društev« bo tudi težko pomirjevalno vplivala na duhove, kajti — »Politisch Lied, ein garstig Lied«. Navzočnost ognjega^cev utegne biti prav primerna. »Protiklerikalna demonstracija«, h kateri se pripravljajo, bo pa prav dobro vplivala na stališče Hribarjevo v klerikalni jugoslovanski zvezi in šest hrvaških duhovnikov bo jako veselo iznenadenih nad tuljenjem proti knezoškofu dr. Jegliču. Sicer bo pa jako prav, da bomo zopet enkrat videli vse tiste, ki za liberalizem demonstrirajo, in se prepričali o njih duhovitosti. Deputacija, ki pojde k Hribarju, ga naj pa vpraša, kaj je vse ta mož že podpisal v svojem življenju in kaj je držal. Vprašajo ga naj še posebej, kdaj bo vpeljal za občinski svet volivno reformo, ker je na Dunaju govoril, da je pristaš splošne in enake volivne pravice za vse javne zastope! ij Cerkvena slavnost. Današnje »Hribarjevo slavije« bo imelo, kakor smo že prerokovali, tudi cerkveni značaj. Na zvonik trnovske cerkve je znani tesar Martin nesel včeraj zastavo ter je upil z zvonika: »Zivio Hribar!« »Zivio Vrhovnik!« Ij Občni zbor okrajne bolniške blagajne ljubljanske se je vršil včeraj zvečer ob 8. uri v „Mestnem domu*. Vodil ga je magistratni svetnik Šešek, ki je omenjal, da je nadzorovalna oblast morala razveljaviti zadnje volitve, ker so vršile proti pravilom ustmeno in ne pismeno. Volitve bi smelo sicer voditi na zadnjem občnem zboru voljeno načelništvo, a nadzorovalna oblast se poslužuje zakona glede zavarovanja delavcev iz leta 1883, da bo izključena vsaka mal-verzacija, Na dnevnem redu je tudi čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, ki se pa na predlog soc. dem. Mlinarja izpusti. — Skrutinatorjem so imenovani Petrin, Eberl, Berdajs in Tekavc; ker pa Eberl odkloni, pozove g. svetnik Val. Acceia, „ker je navajen dalje časa po konc' bit'." Najprvo so se vršile volitve v načelstvo in nadzorstvo. V načelstvo so izvoljeni iz skupine delojemalcev: Bartl Franc, Deržaj Matija, Falle Josip, Japelj Karol, Popovič Mihael. Roža-nec Mihael, Sive Josip, Tekavec Karol. — Namestniki: Bechmann Karol, Golar Jakob, Cassermann Matevž, Mihel Franc. Od oddanih 80 glasov so dobili vsi po 70 glasov. Iz skupine delodajalcev so izvoljeni: Petrin, Čamernik, dr. Furlan, Acceto Valentin; namestnika Lenček, Herzmann. Dobili so 35 do 20 glasov. V nadzorstvo so voljeni iz skupine delojemalcev: Eržen lv., Garafol Fr., Sajovic Val., Schlosser Lad., Mlinar lv., Mudrovčič El.; namestniki: Bezouška Vene., Petrovčič Jur., Škof Alb., Pitteri A. Od oddanih 80 glasov so dobili vsi po 69 glasov. Iz skupine delodajalcev so izvoljeni s 35 do 20 glasovi Weibel, Žabkar, Lehner; namestnika Vodnik in Turk. — V razsodišče so izvoljeni z 72 glasovi: Bajda lv., Gerda-dolnik Mat., KčJssler Bruno, Novohradsky R., Ogris Fr., Vehar lv., Berdajs Jos., Faj-far Fr., Masnec Gabriel; namestnika: Gorup Fr. in Stary Ivan. Nasprotnih glasov je bilo oddanih 28. Izvoljeni so torej v vse tri odbore izmed delojemalcev socialni demokratje in sicer 33, izmed delodajalcev pa 11, ki pripadajo Accetto Trtnikovi žl hti. Volitve so se vršile popolnoma mirno. Ij »Slovensko gospodarsko in izobraževalno društvo za Krakovo in Trnovo« naznanja, da se društvena soba nahaja pri gospodu Ludoviku Kotniku na Opekarski cesti št. 26. Soba je udom in po njih vpeljanim prijateljem društva odprta v delavnikih od 6. do 9. ure zvečer, v nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure dopoldne i»' od 3. ure popoldne do 9. ure zvečer. V prostoru so na razpolago časopisi in v kratkem se uredi tudi knjižnica. V nedeljo dopoldne ob 10. uri je društveni sestanek. Člani in prijatelji društva se tem potom uljudno vabijo, da se sestanka mnogobrojno udeleže. V društvo se sprejemajo tudi ženske. Ij Glede legarja smo že poročali, da se med civilnim prebivalstvom ni pojavil noben slučaj in da se epidemičnega nastopanja te bolezni v Ljubljani ni zlahka bati. Pojaviti bi se k večjemu mogli posamezni slučaji, došli že inficirani iz okuženih krajev. Da se prepreči eventuelno nadaljnje okuže-nje po takih slučajih, treba je paziti na te če tudi zdrave došlece. Zdravstvena oblast zamore uspešno nastopati proti kužnim boleznim le, če jo pri tem podpira zavednost in inteligenca občinstva. Hišnim lastnikom in družbinskim predstojnikom je torej nasve-tovati. da vsakega došleca takoj prijavijo pri mestnem zglaševalnem uradu. Ta urad sproti naznanja došlece iz Postojne in drugih okuženih krajev zdravstveni oblasti. Ij Senzacionalen uboj v Ljubljani. Oče ubil hčer. Pod tem naslovom poročajo zagrebške »Novosti«: »Iz Ljubljane nam javljajo--Hči nekega ljubljanskega polkovnika je imela ljubavno razmerje z nekim poročnikom, kar pa očetu ni bilo po volji. Pred nekaj dnevi pa se nenadoma pojavi polkovnik na igrišču, kjer je njegova hči vkljub očetovej prepovedi igrala s svojim ljubimcem lawn-tenis. Polkovnik je začel brezobzirno in na ves glas psovati svojo hčer, nakar ga je ta razkačena napadla z racettom (v lesnem obroču napeta mreža za metanje žoge). Ves besen jo je oče sunil z nogo tako nesrečno, da je takoj nezavestna padla na tla ter kmalu potem v prisotnosti očeta umrla. Govori se. da se je nesrečni oče še isti dan hotel umoriti, da pa se je samo ranil. Cel dogodek hočejo v Ljubljani prikriti in potlačiti, najbrže zato, ker osebe te tragedije pripadajo višjim slojem.« — V Ljubljani o tem »senzacionalnem uboju, nihče nič ne ve, v Ljubljani ni umrla te dni nobena «polkovni-kova hčer«. »Novosti« je nekdo pošteno potegnil. l.i Slovenska dijaška zveza. Na dan občnega zbora, dne 3. t. m. se bo ob 7. uri zjutraj brala sv. maša na Rožniku, h kateri vabimo vse udeležence. Ob grdem vremenu sv. maša odpade. Ij Na oklicih so: Dr. Josip Buh, sekun-darij v deželni bolnišnici, z Marijo Kristino Cerne, posestnikovo hčerjo; Fran Prasch, poštni oficijant, s Pavlino Jan. magistratnega tajnika hči; Fran Kremžar, urednik, z Gizelo Rozmanovo, uradnico pri »Zadružni zvezi«; Jakob Kolar, rudniški paznik, s Frančiško Zupančič, natakarico. Ij Poročila se je v nedeljo gdč. Mira Adamičeva, nadučiteljeva hči, z gosp. Vinkom Požar, trgov, sotrudnikom. Castitamo! Ij Umrl je c. kr. finančni višji paznik g. Ivan Splichal, v pokoju, star 81 let. — Umrl je danes dopoldne mesarski mojster g. Leben. ij Žrtev poklica. Umrla jc na jetiki usmi-Ijenka Frančiška Biščak, stara 26 let. Ij Pogreša se slaboumni Ivan Skraba, rojen v Mateni 1850 in v lško Loko pristojen. Odšel je iz Matcne 23. junija in od takrat ni o njem nobenega sledu. Ij Za kruhom. Z južnega koldvora se je včeraj v Ameriko odpeljalo 31 Slovencev, 12 Hrvatov in 18 Maccdoncev. li Tatvina. Na cesti v Mestni log št. 30 ukradel je doscda.i šc neznan tat učiteljici Mariji Levčevi iz dvorišča kovčeg, v katerem je imela za 22 K perila, maturitetno in usposobljciiostno izpričevalo, provizorični in definitivni dekret m tudi rojstni in krstni list. Tatvino je izvršil neki potepuh. Ij O notici s trga sc nam pojašnjuje, da g. Turk prodaja magistratu 38 palcev dolga drva sežetij po 30 K, torej 3 K ceneje kot je cena v Ljubljani. Ij Izgubila se jc psica črne barve. Dobi se: Vožarski pot št. 3. Prva domača slovenska pivovarna G. Auerjevih dedičev Ustanovljena let« 1854. v Ljubljani, Wolfove ulice fttev. 12 Štev. telefona 210* priporoča slavnemu občinstvu In spoštovanim gostilničarjem svoje izbor 24o9 160—SS areno pl^ro v podrlh In itektenica Razne stoarl. Vsled neprevidnosti ustrelil nevesto svojega sina. Komaj teden dni je od strašnega dogodka v Ljubljani, ko je po neprevidnosti brat ustrelil brata, par dni je od tega, ko je v Parizu hči po neprevidnosti ustrelila svojo mater, danes pa prihaja iz Hostivara naslednje poročilo. 18-letna Ana Klier je obiskala stariše svojega zaročenca v Hostivaru. Med večerjo je pripovedoval zaročenec, da se mu je sanjalo, da so ga roparji napadli z revolverjem. Njegov oče je dejal, da bo raje pobral patrone iz na steni visečega revolverja, samo da se ne vresniči sen. Ko je oče manipuliral z revolverjem, se je isti nakrat izprožil in kro-glja je zadela nevesto tako nesrečno v prsi, da se je na mestu mrtva zgrudila. J*" Pevska skušnja »Ljubljane« danes J*" zvečer ob 8. uri. Telefonska m brzojavna poročilo. FRANC JOŽEF — EDVARD. Dunaj, 2. avgusta. Sestanku med cesarjem Franc Jožefom in angleškim kraljem Edvardom v Išlu bo prisostvoval razun angleškega državnega podtajnika Hardinge tudi avstrijski minister za zunanje zadeve baron Aerenthal. BOLGARSKI KNEZ V IŠLU. D u n a j, 2. avgusta. V nedeljo se bo pripeljal v Iši bolgarski knez Ferdinand ter bo opoldne sprejet od cesarja v avdijenci. Knez Ferdinand bo obedoval pri cesarju, nakar se zvečer zopet odpelje. SESTANEK NEMŠKEGA IN RUSKEGA CESARJA. Svineminde, 2. avgusta. Danes zjutraj je imel nemški cesar na krovu ladje »Hohenzollern« daljši pogovor s kancelarjem Biilovom. BRANKOVIČ ZAPUSTIL OSEM MILIJONOV KRON PREMOŽENJA. Budimpešta, 2. avgusta. Umrli srbski patriarh Brankovič je zapustil osem milijonov kron premoženja svoji hčeri, ženi veleposestnika Milana Maksimoviča. Oporoko so razveljavili, ker pripada po srbskih cerkvenih postavah vsaj polovico premoženja srbski cerkveni občini. UBOJ V TRSTU. Trst, 2. avgusta. Josip Sartori, prodajalec sladkarij po krčmah, je imel razmerje z neko 42-letno Dominiko Fabris, ki je pa živela v divjem zakonu tudi s 67-letniin Angelom Tuesca, doma iz Genove. Stari Tuesca je našel včeraj Dominiko s Sartorijem skupaj na stanovanju v ulici Vergerio 758 in se je s krivcem zagnal proti njima ter Dominiko opa-sno ranil. Nato je Sartori šel z nožem nad starca in mu nož potisnil v srce, da je takoj izdihnil. Stari Tuesca je bil svojčas v Vidmu obsojen radi ubojstva na osem let ječe, pa je zbežal v Ameriko, odkoder se je priklatil v Trst. LAŽI »N. FR. PRESSE«. Rim, 2. avgusta. Oficialna »Tribuna« poroča z ozirom na neke izjave nekega italijanskega državnika, obiavljene v dunajski »N. Fr. Presse«, da je dotična izjava čisto izmišljena in da noben italijanski državnik listu »N. Fr. Presse« ničesar ni poročal. VZROK MAROŠKIH NEMIROV. Rim. 2. avgusta. »Giornale d' Italia« piše, da bi se bil po določilih algeziraške pogodbe moral ustanoviti kurz za mednarodno orožništvo pod poveljstvom francoskih in španskih častnikov med drugim tudi v Casa-blanci. Ker pa je sultan z drugimi zastopniki velevlasti vred izvedbo te določbe izkušal ovirati, je poveljnik kurza, švicarski polkovnik Miiller zapustil Maroko in se vrnil v Švico. NAPAD NA CERKEV SALEZIJANCEV. S p e z i a , 2. avgusta. Tu so se vršili protikatoliški izgredi. 1000 izgrednikov je hotelo udreti v salezijansko cerkev. Karabini-jeri so streljali iz revolverjev, ker so izgred-niki vanje metali kamenje. En izgrednik je ustreljen, dva ranjena, 4 karabinijeri so ranjeni. KRIZA V SRBIJI. B e I g r a d . 2. avgusta. »Večerne Novosti« poročajo, da bo odstopil ves srbski ministrski kabinet, ker kralj ni zadovoljen s r Pašičem, kateremu se ni posrečilo, skleniti z j Avstrijo trgovinskega provizorija. BOJ MED KOREJCI IN JAPONCI. London, 2. avgusta. O uporu korejskega bataljona v Soulu proti razpustltve-Liemu povelju se dodatno poroča: Boj z Japonci je trajal več ur. Streljalo se je s puškami in topovi. Kroglje iz topov so zadele tudi amerikansko poslaništvo. 50 oseb je mrtvih, med njimi več Japoncev. Sedaj je vse mirno. AMERIŠKO BRODOVJE SE PRIPRAVLJA. VVashington, 2. avgusta. Tajnik Rooseveltov je izjavil, da mornariški urad že vse potrebno pripravlja za odhod ameriškega brodovja v Atlantski ocean. Japonci proti temu niso ugovarjali, ker se bo brodovje gibalo le v ameriških vodah. KLANJE V CASABLANCI. Pariz, 2. avgusta. Vsled maroških izgredov proti Francozom v Casablanci je francoski minister za zunanje zadeve Pichon prekinil svoj dopust in se vrnil v Pariz. Treba bo izvesti algezirsko pogodbo, kajti določila o preosnovi maroške policije maroški Maghzen še sedaj ni podpisal, dasi je imel določen rok do 11. julija. Za načelnika maroške policije imenovani švicarski polkovnik Miiller je še zdaj v Bernu. Zato bodo velesile sedaj morale na sultana pritisniti, da se sankcionira policijska preosnova v smislu algeziraške pogodbe. Francoski listi povrhutega menijo tudi, da bo treba pomnožiti francoske vojaške čete. Prizadevanja nacionalistiških listov ki dolžijo Nemčijo, da je kriva dogodkov v Casablanci, nimajo uspeha. T a n g e r, 2. avgusta. V Rabattu, kjer so se tudi bali protiverskih izgredov, vlada mir. Pariz. 2. avgusta. Francoske križarke »Forbin«, »Conde« in »Du Chayla« so pripravljene, da iz Tulona odplovejo proti1 Maroku. Casablanca, 2. avgusta. Včeraj je bilo tu zopet 10 Evropejcev napadenih. Sedem Evropejcev, med njimi 5 Špancev in 2 Francoza je umorjenih, trije Evropejfci so se rešili. Pa r i z , 2. avgusta. Španska in angleška vlada odpošljeta vojne ladje v Maroko. POTRES. Budimpešta, 2. avgusta. V Berek Almasu so imeli včeraj močan potres. Hiše so se razpočile. Med prebivalstvom vlada velik strah. OBTOŽEN SOCIALNI DEMOKRAT. L i p s k o , 2. avgusta. Socialnodemo-kraški voditelj Karol Liebknecht je obtožen veleizdaje. VREME. Dunaj, 2. avgusta. Meteorologično poročilo naznanja bližnje viharje. Naznanilo. 1707 2—2 Podpisana uljudno naznanjava, da sva odprla v svojej novo zidanej hiši, Stre-liške ulice št. 20, v vsem lepo opravljeno Točila se bodo različna pristna vina, izborno pivo delniških pivovaren. -Postreglo se bo vedno z okusnimi gor-kimi in mrzlimi jedili. Na mnogobrojen obisk prijazno vabita Pouel In Ana Turk. GOSTILNO M® Bolesti polna naznanja Frančiška Leben v svojem kakor tudi vimenu svojih otrok in ostalih sorodnikov, da je njen iskreno ljubljeni soprog oziroma oče, gospod Franc Leben mesar, mojster in hišni posestnik po dolgem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 3&. letu starosti danes ob 10. uri dopoludne blaženo v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajneega bode v nedeljo ob 5. uri pop. iz hiše žalosti na Poljanski cesti št. 27 na pokopališče k Sv. Križu. Priporoča se v blag spomin. Ljubljana 2. avgusta 1907. Frančiška Leben, soproga. Stanko, Franci, Maks, otroci. Ivan Leben, kurat. mm Lepo ceno stonovnnje obstoječe iz treh sob in predsobe, sc odda s I. septembrom na Rimski cesti. Več v upravništvu Zračno stonovnnje z 1 sobo in kuhinjo se odda mirni stranki za november termin. Več v upravništvu. 1721 2—t Mf «0 .a dob« I« pri SINGER Ko. ake. družba za šivalne stroja « LJUBLJANA, Sv. Petra cesta. BV Svarimo » tem najnujnejše svoje odjemalce fr»i Mvalnlmi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom .izvirne Singerce*. Ker ml svojih strojev nikdar ae oddajamo takim tr-gavsem, obstoje taki »icvirni Singerjevi stroji" k ve()emu ic starih rabljenih, is tretje roke dobljenih livalnih strojev, za katere n* moremo aM prevseti kakega poroltva, niti doposlati posamnih delov. ( Radi selitve 1671 3-3 proda se nekaj hišne oprave kakor: I dobro ohranjena garnitura, sestoječa iz zofe, 6 fau-telov in mize, I velik spalni divan, I posteljnjak, I nočna omarica, I umivalnik in ena otročja postelja. Ogleda se lahko od I. do 5. augusta od 1 do 3 pop. v Škofjih ulicah št. 20. RojažkI je osveževalna pijača, ki učinkuje izredno dietetiško in se v tem oziru izborno . || I 111 SC V IC111 Ut 1111 11.UU11IV omn pu UPPlPr razlikuje od vseh drugih LbllipijfcV ViblbV minerainih voda. 1704 Nepremočljive pelerine (za turistiko in lov) iz velblodje dlake ali lodna, za gospe, gospode, deklice in dečke v najboljši kakovosti, priporočata 8 po solidnih cenah 8 Gridr & Mejni! Ljubljana, Prešernove ulice 9. 965 10—7 V bližini Ljubljane se da takoj v najem ali na račun dobro idoča lUfltl KI® pnsnr in izdelovatelj cerkvenega | .... orodja in posode .. se priporoča velečast. cerkvenim predstojništvom v obilna naročila ter si usoja naznaniti, da se nahaja njegova delavnica odslej na Ellzabetni cesfi blizu samostana oo. Jezuitov in nasproti Jožefinuma. 5115 3 1713 Več pove upravništvo .Slovenca'. 2 — 1 1 i S i i B i 1641 y bel in svetlo rdeč po 25 — 27 kr. I. ima naprodaj vinska zadruga v Leskovcu pri Kr&kem, postaja Videm-Krško. Podružnica s v Spljetiii s Delniška glavnic«? > t i K 2.000.000. a « Ljobljonslin Kreditna MM a LJubljani, mmm mite štev. z •:: obrestuje vloge n* knjižice lin vr tekočem računu od dne vloge do MA Q — —dnevzdiga po 12 O. Rentni davek plača banka sama. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500"-, 1.000—, 5.000 - in 10.000—. Podružnica s v Celovcu, s i Rezervni fond i s i i K 200.000. i i i UttaMtcIJ: Ur. IgaacO žitnik. t isk »KatoliSke TIskarne«. Odgovorni arednik: Mihael Molkerc.