MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo tn uprava) Maribor, Qoapoaka td.11 / Telefon urednlitvn 2440, uprave 2486 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 18. url / Velja mesetno prejeman v upravi aH po poiti 10 Oln, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po eenlka / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek Jutra« v Ljubljani r Poitnl čekovni račun SL 11.408 99 JUTRA' 99 Perspektive Dollfussove Avstrije NOTRANJE IN ZUNANJE TAKTIČNE NAPAKE. Polagoma postaja vsemu razsodnemu JVetu vedno bolj jasno, da je politika ‘‘Vstrijskega zveznega kamcelarja dr. “°llfussa hazardna igra. Eksperi-ment je morda dobro začet in tudi zasnovan, postavljen je pa na popolnoma !?aPačno podlago zunanje politike. uoUiuss je, ne toliko kot Avstrijec, tem-več v prvi vrsti kot krščanski socialec plenil preprečiti pohitlerjenje svoje države. Avstrijska zavest se je v njem in v njeigovih sodelavcih rodila šele iz o-^njene prvotne temeljne zave-Toda to bistva vendar ne spreminja. j^Paka v njegovih računih je taktika Ut.a‘iciie na znotraj in na zunaj. prvo s°dtio slepoto je napravil takrat, ko se naslohil na skrajno nezanesljivo in ne-• °fn° »Heiimvehr«, namesto da bi bil . al spraviti k pameti in za sodelovaje socialno demokracijo. Toda tega kot erikalec ni storil, dočim mu je socialna jhokracija metala iz istega razloga ^•ena pod noge in si s tem kopala grob, ^•Pirajoč nehote — fašizem! Kot jj'v s 1r i j c a se nista torej izkazala ne ■ • Dollfuss ne socialna derno-r"~ : ' marveč le kot Kac> j a, ar j a stran- ^To je |ji]a velika Dollfussova napaka n, Notranji politiki, nič manjša pa tudi v‘ °na, ki jo je zagrešil v zunanji, ko je r2*! vse svoje karte na fašistično Italijo zavezništva z Rimom še v vsej zna-Zkodovini prav nihče ni imel koristi, Je tudi Dollfussova Avstrija ne bo 0d m j*.. ek. Trenutno pač konvenira Mus-U ‘in i ju. da obstoja razdor med Ber-rP m in ,Dunaiem» ker mu omogoča ba-j|a!p,anjc Pa obe strani in licitiranje za , “»tiske koristi. Kaj pa, če se ta po-.'zaj spremeni in bo imel Rim drugačne , erese? Tedaj se prav lahko zgodi, da iussi ji’ ^ 1,0 Plačal račun — dr. Doll-„jt, • Ce je hotel mali kancelar že ohra-v 1 samostojno Avstrijo, potem je imel jj^faanji politiki na razpolago vse re-hlj!jS° >n vrednejšo oporo, To bi bil lata na^e* v Eriinclji in njenih zavezni-k .v ni0li antanti. Samo s priključitvijo ^Hfcli antanti bi bil mogel dr. Dollfuss Sv vso bodočnost zavarovat: uspeh 1,1 k akcije. V tem primeru se mu ne g bilo treba bati ničesar ne s strani JJJ ina ne Rim a. k„ Pa se, da se te Dollfussove napa-strj°utU]eio tlldi ž-e v razpoloženju av-ljudstva, ki se bolj in bolj od-si„ 0 radikalizira v hitlerjevskem smi-sU/avno mnenje je v Avstriji nasilno zatrto, toda če bi danes razpisali volitve, bi doživela Dollfussova politika po mnenju vseh poznavalcev razpoloženja javnosti, strahovit poraz. Dejstvo je namreč, da se gibanje narodnih socialistov širi z bliskovito naglico prav za prav šele sedaj in postaja dosti nevar nejše, kakor je bilo pred ukinitvijo u stavnosti. Ali se ta silni razmah, ta elementarni dvig revolucionarnega hotenja množic zares da stalno zaustaviti? Se da zares preprečiti usodna eksplozija? Bojimo se, da ne. Režim dr. Dollfussa sedi na parnem kotlu z zaprtimi ventili. Avstrijci so 15 let po vojni preveč živeli v usmerjenosti proti »Anschlussu«, da bi se dali sedaj naenkrat prekuhati iz Nemcev v S a m d a v s t' r i j c e. Najfa-talnejše je pa morda prav to, da se dvi gajo simpatije za Hitlerja in njegovo Nemčijo celo v vrstah »Heimwehra«, zlasti na Štajerskem. Naj bodo razne mednarodne klavzule kakršne hočejo, naj bo politika dr. Dollfussa taka ali taka. eno je gotovo: »Anschluss« bo prej ali slej Izveden. Preprečiti bi se dal samo tedaj, če bi se bii dr. Dollfuss naslonil namesto na Italijo na Francijo in malo antanto. S tem bomo pa morali pričeti računati tudi mi, zlasti če se zgodi (kar ni nemogoče), da se bosta Hitler in Mussolini popolnoma razšla. V tem primeru nastane za nr.is prav resno vprašanje: Ali naj se zavzemamo za ohranitev samostojnosti Dollfussove in Mussolinijeve Avstrije ali za Hitlerjevo Nemčijo? Mar ne bi bilo bolj pametno, če bi dobili za sosedo N e m č i jo, kakor novo avstrijsko A 1-baraijo, seveda s korekturo meje na Koroškem in na Muri? Odličen graški hitlerjevec ie, kar smo na tem mestu že omenili, izjavil odkrito, da Veliki Nemčiji ne bi bilo dosti za tistih nekaj tisoč koroških nemčurjev. Za ceno »Anschlus-sa« bi bila Nemčija prav gotovo pripravljena vrniti nam zibelko Slovencev, našo Koroško, naše sveto Gosposvetsko poljie! Beograjska '»Politika«, ki je nedavno pledirala istotnko za »An-sobluss,« je na to sicer pozabila, upamo pa, da ne bo pozabil uradni Beograd, če b; vprašanje postalo aktualno. Naša meja bi bila potem gotovo v vsakem oziru bolj varna, kakor v sedanjem, ko se fašistične črne srajce lahko vsak trenutek pojavijo na Karavankah in na K6ban-skem! Za Avstrijo, ki je šla v Rim, Jugoslovani prav gotovo ne moremo imeti nobenih simpatij. Besedilo pakta štirih velesil DATIRAN BO Z DNEM 7. JUNIJA 1933. FRANCOSKO BESEDILO BO MERODAJNO PRI INTERPRETACIJI V PRIMERU SPORA. BESEDILO NE POVE NIČ DOLOČNEGA. PARIZ, 9. junija. Pakt štirih velesil bo imel datum 7. junija 1933. Njegovo besedilo je definitivno in so se vlade štirih velesil obvezale, da ga bodo čimprej podpisale. Besedilo ima naslednje besedilo: Državni poglavarji štirih držav so, zavedajoč se posebne odgovornosti, ki jim jo nalaga stalno članstvo sveta Društva narodov napram Društvu na rodov samemu in njegovim članom ter odgovornosti, ki so jo prevzeti s skupnim podpisom na locarnskih dogovorih, prepričani, da se morejo hude raz mere, ki danes vladajo na vsem svetu, popraviti samo z okrepitvijo njihove medsebojne solidarnosti, ki bo v Evropi utrdila zaupanje v mir; zvesti obveznostim, ki so jih prevzeli s paktom Društva narodov, z locarnskimi pogodbami in z Briandovim in Kel-loggovim paktom, ter sklicujoč se na izjavo o neuporabljanju sile; v želji, da popolnoma zagotove izvedbo vseh določil pakta Društva narodov in v skladu z metodami in postopki tega pakta, ki se jim ne nameravajo odreči; spoštujoč pravice vsake države, glede katerih se ne more sklepati brez njihovega pristanka, sklenili v to svr-ho pakt in določili svoje pooblaščence, ki so izmenjali med seboj svoja pooblastila in se zedinili o naslednjih določilih: 1. Pogodbene stranke se bodo sporazumevale o vseh vprašanjih, ki se jih tičejo. Obvezujejo se. da bodo storile vse. da se bo v okviru Društva narodov izvajala politika dejanskega sodelovanja vseh držav za ohranitev miru. 2. Glede pakta Društvav narodov, zlasti glede členov 10., 16. in 19. skle- nejo pogodbene stranke, da bodo proučile med seboj in s pridržkom, da te sklepe končno odobre pristojni organi Društva narodov, vsak predlog o metodah in postopkih, ki naj omogočijo plodno izvedbo teh členov. 3. Pogodbene stranke se obvezujejo, da bodo zastavile vse svoje sile za zagotovitev uspeha razorožitvene kon ference, pri čemer si pridržujejo pravico. da bodo, če bi ob sklepu konference ostala nerešena vprašanja, ki se jih posebej tičejo, nadaljevale med seboj njih proučevanje, pri čemer se bodo naslanjale na pričujoči pakt, da zagotove rešitev teh vprašanj. 4. Pogodbene stranke izražajo voljo, da se bodo sporazumevale o vseh vprašanjih gospodarskega značaja, ki so skupnega interesa za vso Evropo, posebno glede gospodarske obnove Evrope, o čemer je treba iskati rešitve v okviru Društva narodov. Pakt se sklepa za deset let in če bi ga katera stranka ne odpovedala pred koncem osmega leta, se bo smatral kot obnovljen, ter bo obstal v veljavi neomejeno dobo. Vsaka stranka pa Ima pravico odpovedati ga dve leti prej. 6. Pakt je sestavljen v štirih jezikih in velja francosko besedilo v spornih primerih za merodajno. Pakt se bo ratificiral, ratifikacijske listine pa bodo deponirane čimnrej v Rimu. Italijanska vlada bo izročila vsaki stranki overovljen prepis pakta, kakor to določa zapisnik. Pakt stopi v veljavo takoj ko se deponirajo vse ratifikacijske listine in bo registriran pri Društvu narodov, kakor določa pakt Dru-Ištva narodov. tvoritev svetovne gospodarske konference SEM MINISTRSKIH PREDSEDNIKOV IN STO MINISTROV. KONFE- Eoni RENCA SE BO PRIČELA V PONDELJEK DOPOLDNE. V Nemčiji so nezadovoljni s paktom RIMSKI JE LE ŽIG, DOČIM JE VSEBINA FRANCOSKA. NEMČIJA JE MORALA PAKT PODPISATI. BERLIN, 9. junija. Odmev pakta štirih je v Nemčiji vse prej ko zadovoljiv. Listi naglašajo splošno, da je od prvotnega Mussolinijevega načrta ostala samo še signatura. Rimski pakt nosi le še rimski žig, vsbina pa je francoska. Tisk zagovarja zato glede Nemčije samo še podpis, češ, da je pakt morala podpisati, ker je bila k temu prisiljena. Berlinsko Hitler, jevo glasilo »Der Angriff« piše, da se je Nemčija dolgo branila podpisati tako besedilo, storila pa je to zaradi tega, da *a"'1N1)ON. 9. junija. Vse priprave $o >Ve*ovno gospodarsko konferenco Ig e dovršene. Novi geološki muzej ^tovDOlnon,a r,rez^an’ Večina dele-V* prispela že včeraj, drugi pri-ti,in, fanes. Na konferenci bo osem biim.fklh predsednikov in okoli sto l»t v* Tajnik konference Avenol da 1,0 trala*a naJbrže šest ohi A°£leško zunanje ministrstvo ’avllo tudi že listo držav, ki bo-t*rži|vaelnvale- Povabljenih ie bilo 68 renHhHbdzva,° oa se ie 67; sam0 Dov Panama še ni odgovorila e 57 ‘I,0, Dd sodelujočih držav jih „ ?nic Društva narodov. To bo kar i\.ečJa mednarodna konferenčen J1* ie kedai bilo. Ameriški debili, } '° Posedoval državni tainik .a,3diern?0Ski ministrski predsednik rt ’ msoslovanskl oa zunanji mi r* Jevtič. Vseh članov konfe- ne ostane v zunanji politiki popolnoma osamljena. Ostali tisk pravi, da je pomemb no pri paktu le to, da so si velesile zagotovile vodilno mesto v Evropi, četudi v okviru Društva narodov. Mussolinijev prvotni namen pa je bil, osvoboditi velesile spon Društva narodov. Tudi revizija in nemška enakopravnost je iz pakta izrinjena. Sedaj je le zasluga Nemčije, da je pakt podpisati. Tega bi sl ne upala storiti nobena prejšnja vlada. Toda vpliv Nemčije se bo kmalu spet opazil. renče bo preko 1000. Doslej je prijavljenih tudi že okoli 350 novinarjev. Preliminarna konferenca se prične da nes, splošna pa v pondeljek, dne 12. junija. JAPONCI ZAPUSTE ŽENEVO. ŽENEVA, 9. junija. Japonski delegat na razorožitveni konferenci je podal izjavo, iz katere sledi, da bo Japonska konferenco kmalu zapustila. Upira se zlasti odpravi letal za bombardiranje in zahteva na morju enakopravnost z Anglijo, česar pa ji Anglija nikoli ne bo dovolila. , ohranitev miru, oznanjajoč ljubezen in slogo. Ni samo njegova naloga, da v primeru vojne omiljuje nesreče in nezgode na bojiščih, da tolaži in obveščal rodbine izginolih in ujetih, da skrbi za nepreskrbljene, temveč je njega nalaga tudi v času ko ni vojne, da omili in blaži rane, ki jih prizadeva žail tolikokrat elementarna sila. Koliko vojnih sirot je sprejel in odgojil Rdeči križ in koliko slabotne im osirotele dece je podprl, o-krepii in prehranil, ni vsakomur znano, ker je ta ustanova edina, ki vrši brez hrupai in reklame svojo človekoljubno nalogo tiho in skromno. Zato je dolžnost vse 'široke javnosti, da v dneh, ko stopa društvo pred vse plasti našega naroda s prošnjo za skromen prispevek, ne odreče svoje pomoči. Vsak najmanjši dar bo sprejet z zahvalo in bo našel plemenito in koristno vporabo. Kdor daruje Rdečemu križu, daruje sebi. Ne odklanjajte pomoči Rdečemu križu, ker jo s tem odrekate sebi v črnih dneh! Nabiralne pole R. k. bodo opremljene z društvenim žigom in podpisane od predsednika, blagajnika »im tajnika. Slavnostna akademija v proslavo poroke našega kralja in kraljice. Mariborsko slovensko žensko društvo je sinoči na primeren način proslavilo dan poroke našega kralja in kraljice. V Narodnem domu je priredilo slavnostno akademijo, ki se je je udeležilo mnogo občinstva in mladine. Navzoči pa so bili tudi zastopniki raiznih oblasti in ustanov, med njimi * mestni župan g. dr. Lipold. Pod vodstvom ge. prof. Zaoherlove je zapela II. ‘ dekliška meščanska šola »Bože pravde« in po vmesni deklainaciji dodala še tri narodne pesmi. Sledil je nastop gojencev mariborske Glasbene matice. Učiteljiščni ■ ca gdč. Mayerhoferjeva in dijak g. Bi-b tanko sta odigrala na klavirju in violini Svendcnovo romanco nad vse zadovoljivo in bila deležna priznanja vseh (navzočih. Rajanje rusalk, ki so ga izvajale sokolske naraščajnice, je bilo zelo 1 efektno. Postavili pa so se naši naj-Imlajši harmonikarji pod vodstvom svojega učitelja g. Šušteršiča. Vzbudili so .pri navzočih tako navdušenje, dla so ! morali nekatere točke ponavljati. Za: zaključek proslave je pod vodstvom učitelja g. Horvata nastopila III. deška o-, snovna šola in zelo posrečeno izvajala '•Petzovo spevoigro »Potovanje po domovini«. Kot deklamatorii so nastopili lučenci Rožič, Lešnik, Skušek, 'Gombač, Kos, Oirobnič, Biabllč, 'Šušteršič in Jeza, ki se je s svojo deklamacijo najbolj postavil. Prisrčen sprejem zastopnikov češkoslovaških nacionalnih železničarjev. Z včerajšnjim praškim brzovlakom so prispeli v Miaribor zastopniki nacionalne češkoslovaške »Jednote železničarjev«, ki potujejo na kongres naših nacionalnih železničarjev, ki bo v Zagrebu 10. in 11. tm. Na kolodvoru sta jih pričakovala zastopnik centralnega odbora Združenja (jugoslovanskih narodnih železničarjev, višji kontrolor g. Simončič, in predsednik mariborske podružnice gosp. Rudolf Tumpej z zastopstvom. Ko je privozil vlak na postajo, je železničarska godba »Drava« zaigrala pozdravno koračnico, nakar sta jim predsednik centralnega odbora in predsednik mariborske podružnice izrekla: prisrčno dobrodošlico. 'Delegacija je nadaljevala pot do Zagreba z istim brzovlakom. Ob priliki kongresa nacionalnih železničarjev bo v Zagrebu tudi pomembna in važna 99j a Lige slovanskih železničarjev, v kateri je organiziranih nad 180.000 češkoslovaških, poljskih in jugoslovanskih Železničarjev. ' * v ‘ - - > t Dragotin Domjanlč. Včeraj zjutraj je nenadoma preminil v Zagrebu veliki sodobni hrvatski pesnik dr. Dragotin Domjanič. O 'pokojniku, ki je bil prvak hrvat-ske moderne literature, so mnogo pisale tudi naše slovenske revije. Bil je član akademije, znanosti in umetnosti v Zagrebu, predsednik Pen-kluba, častni pred sedniik Matice brvatske, ki je izdala precej njegovih pesmi. Sodeloval je tudi pri »Ljubljanskem Zvonu« ter »Domu in svetu«. Pokojnik pa je bil znan tudi’po naši Prlekiji, kamor je prihajal skoro vsako leto na krajši oddih. S pokojnim pesnikom Domjaničem bo nastala precejšnja vrzel med hrvatskimi književniki. Pokopali gai bodo danes popoldne na zagrebškem Mfrogoju. Časten mu spomin ! Uspešna intervencija mestnega župana g. dr. Lipoida. Včeraj popoldne je mestni župan g. dr. Lipold povabil k sebi mariborske novinarje in jim podal poročilo o zadnji intervenciji v Beogradu. Dejal je, da je finančno ministrstvo odobrilo posojilo v znesku 700.000 Din, ki ga je občina najela pri državni hipotekarni banki. Od tega posojila se bo porabilo pol milijona za povečanje mestnega vodovoda, 200.000 Din pa za investicije pri mestnem pogrebnem zavodu. Glede zamenjave mestnih vojašnic z objekti, ki so last erarja, je omenil, da: še zadeva ni zrela. Izmed javnih del pa se bodo mogla letos dovršiti le carinska pošta in 'nekatera cestna dela, ker krediti za nameravana ostala javna dela zaenkrat še niso odobreni. Gostilničarjem in kavar-narjem bo zopet omogočeno najeti godbenike za koncerte, ki so jih sedaj radi previsoke takse odpustili. Taksa na godbo je namreč znižana za polovico. — Mestni župan je interveniral tudi glede vprašanja davka: na nezazidane parcele, ki razburja mariborske .hišne posestnike. To vprašanje je rešeno, ker je dobilo finančno ministrstvo od skupščine pooblastilo, da sme v svojem delokrogu o-dobriti davščine, in velja to pooblastilo tudi za nazaj. V banovinski stanovanjski hiši v StrossnTayerjevi ulici so pričeli preurejevati določeni trakt za banovinski dečji dom, ki pa se bo pozneje nedvomno še povečal. Zaključek šolskega leta. Zaradi letošnjih sokolskih svečanosti v Ljubljani zaključijo vse podeželske osnovne šole v dravski 'banovini pouk z vidovdansko proslavo 24. t. m. Otroci igrajo za otroke. Pod okriljem Pomladka Rdečega križa priredi II. dekliška osnovna šola jutri v soboto ob 17. uri v Narodnem gledališču Ribičičevo igrico s petjem »V kraljestvu palčkov«. Čisti dobiček je namenjen počitniški koloniji ob morju. Ker je število okrepčila potrebnih prosilk in prosilcev ogromno, Pomladek pa nima zadostnih sredstev, da bi ustregel vsem najpotrebnejšim, vljudno prosi občinstvo, da bi v čim večjem številu obiskalo prireditev naših malih. Cene vstopnicam so zelo znižane. Matere, pripeljite svoje malčke! V muzeju bo v nedeljo ob pol 11. uri vodstvo po etnografskih zbirkah. Mariborska Glasbena matica bo priredila v nedeljo 11. tun. v Brudermanovi dvorani v Marenberku velik pevski koncert, na katerega opozarjamo vse Ma-renberžane in prijatelje mariborske Glasbene matice, ki nameravajo pohiteti z njimi v Maremberk. Češčino in ostale moderne jezike se lahko učite v počitnicah v Češkoslovaški v Pragi in na staroslavnem gradu K f i v o k 1 a t u v bajni okolici, kjer so imeli svojo rezidenco tudi češki kralji. Moderna metoda, šport, zgodovinske zanimivosti, prijetne počitnice, izleti po republiki in na Masarykov letni dvorec Lani, kjer bodo obiskovalci predvidoma tudi sprejeti. Jugoslovani imajo znatne popuste. Podrobnejše informacije daje tajnik tuka jšnje Jugoslovansko - češkoslovaške lige, Anton Oven, prof. klasične gimnazije. Zvezna strelska družina v Mariboru sporoča svojim strelcem, da v nedeljo, 11. t. m. zaradi nagradne strelske tekme v Svečini ne bo strelske vaje na strelišču v Radvanju. Obenem vabi svoje ČliJhe, da se v čimvečjeni številu udeleže tekiue v Svečini! O od bori Cerkveno-konkurenčni odbor za stolno župnijo v Mariboru je že oddal gradbena dela tvrdki Nassimbeni kot najnižji ponudnici in >2 tvrdka že pričela poprav ljati gospodarsko poslopje pri stolnem župnišču. Kakor se doznava, je večina davkoplačevalcev že plačala svoje zneske in je ostalo le malo zamudnikov, od katerih bo treba izterjati odmerjene prispevke z eksekucijo. Maturanti mariborskega učiteljišča iz leta 1923. se snidejo ob lO-Ietnici mature 2. julija ob 14. uri pri »Unionu« v Mariboru. Zbor Rujevega stega, Dravskega ste-ga planink in roverjev bo jutri v soboto ob 15. uri v realni gimnaziji. Udeležba obvezna. Pridite vsi točno! Sokol Maribor II, Pobrežje se tem potom iskreno zahvaljuje vsem trgovcem in tovarnarjem, iz Maribora in Pobrežja za poklonjena darila za tombolo. Iz naše Protituberkulozne lige. Namesto obolelega inkasaiita Mihe Potočnika pobira sedaj gosp. Alojzij Bizjak mesečne prispevke za fond za zgradbo azila za tuberkulozne. Inkasant za okoliške občine je gosp. Albin Štefančič. Streljanje na leteče golobe bo zopet prihodnjo nedeljo ob 14. uri na vojaškem strelišču v Radvanju. bogoše pri Mariboru. V gostilni g. Zupana se bo priredila v nedeljo 11. tm. ob 3. uri popoldne z malo vstopnino po barbarSkih gasilcih igra »Guzaj«. Igraje zelo mična, obenem vesela in žalostna. Pridite gledat! Sv. Jakob v Slovenskih goricah. Tukaj šnja šola priredi v nedeljo 11. t. m. ob 15. uri pravljično igro »Rožica« Vabijo se vsi ljubitelji otrok! Obmejni pohod selniških Sokolov. Ob najlepšem vremenu in najboljšem bin-keštnem razpoloženju je 40 članov Sokolskega društva Selnica ob Dravi priredilo v pondeljek svoj vsakoletni izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Pod vodstvom agilnega prosvetarja br. Kiklase je vršila telovadba obeh naraščajev in članic s sodelovanjem s. Volmajerjeve, Regorškove in Obranove. Ob navzočnosti 200 gledalcev od vseh strani severne meje se je svečano razvila narodna: zastava1, naraščaj pa je prisegel zvestobo naši obmejni postojanki, ki jo hočejo Selničani stalno obiskovati. Nastop je napravil na vse gledalce dober utis, zlasti ko je nepričakovano izostal velik binkoštni pohod mariborskih narodnih društev. Selniški Sokol zasluži vse priznanje, ker je sedaj edino društvo, ki stalno poseča Sv. Duh in ob vsakokratnem obisku nudi mejašem tudi 1ep telovadni spored. To je pravo narodno delo, zlasti je tudi lepa narodna pesem dobrodošla vsem rojakom' tostran in onstran meje. Ostala bratka društva, posnemajte! Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je ka- za> toplomer 8.7 stopinj C; minimalna ‘temperatura je znašala 63 stopinj C; barometer je kazal pri 16.2 stopinjah 735.3, reduciran na ničlo pa 733.4; relativna vlaga 87; vreme je tiho in jasno. Vremenska napoved pravi, da bo vreme nestalno in d« se bo temperatura še nadalje bistveno znižala. Ribji trg. Današnji ribji trg jo bil bolj slabo založen. Prodajali so kalamare po 14 Din, skombre, borbene in mole pa po 26 Din kg. Zadovoljstvo vlada v hiši tam, kjer se pije Kathreinerjeva Kneippova sladna kava s pravim »Franckovim« dodatkom! Zdravniki pravijo; skodelica Kathrei-nerja s »Frančkom« je skodelica zdravja .. .! Kino Union. Od danes dne 9. VI. dalje predvajamo veselo opereto »Ženin greh« z Klzo Fister, Ivanom Petrovičem in najboljšim komikom Szokejem Szaka-lom v glavnih vlogah. Film je zabavne vsebine, poln humorja in smeha. Grajski kino. Od danes dalje predvajamo grandiozni nravstveni vclefilm »Plesalke za južno Ameriko se iščejo«. Glavne vloge: Dita Parlo, Hardt, Frank in Otto. Film kaže pot mladih lepih deklet, ki se dajo premamiti z lepimi besedami zvodljivcev, da dobe v oddaljenih krajih lep zaslužek. Za mladino izpod 16 let prepovedan! ___________________________ SIRITE „VEČERNIK"“ Narodno gledališče »V kraljestvu palčkov« v Narodnem gledališču. Jutri, v soboto, 10. tm. ob 17. uri uprizori pomladek Rdečega križa pravljično igro »V kraljestvu palčkov«, delo priznanega mladinskega pisatelja J. Ribičiča. Cene od Din 12.— navzdol. Vstopnice se dobe pri gledališki blagajni. Nekateri gledališki abonentje, zlasti pa mnogi abonentje na blok še sedaj, skoro mesec dni po zaključku sezone, niso poravnali zaostankov na obrokih. Ker je moralo gledališče tudi za zamudnike plačati že vnaprej tantieme in takso za penzijski fond igralcev ter mora sedaj tudi zaključiti račune, prosi gledališka uprava ponovno vse one abonente in »blokaše«, ki še niso zadostili svoji obveznosti, da to store čim preje. Pri želodčnih težkočah, zgagi, zmanjšanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčice takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tro* pičnih dežel slave »Franz Josefovo« vodo, kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. Razočarana ljubezen. Ko se je 191etn3 Ančka skregala lansko jesen s svojin^ starši, ki imajo precej lepo kmetijo t Slovenskih goricah, je prišla v Maribof iskat službe. Ker je bila čedne zunanjo-sti, je kmalu dobila službo pri neki go* spej v Aškerčevi ulici. Pri njeni gospo* dinji pa je stanoval tudi zasebni uradnik Ivan. Izprva se Ivan ni nič kaj zmenil za Ančko, ki mu je prinašala vsako jutro zajtrk in mu stregla opoldne pri kosilu. Minili pa so tedni in Ivan je začel iskati Ančkinih pogledov. Kmalu se je razvila med njima ljubezen in je bil Ivan Ž« skoraj popolnoma pozabil na svojo prejšnjo izvoljenko. Ančka je pridno skrbela za Ivana, ki je imel vedno vse v najlep-šem redu. Nanesel pa je primer, da se je Ivan zopet sestal s isvojo prejšnjo izvoljenko ter se domenil z njo, da bosta o binkoštnih praznikih napravila daljši izlet. Za vse to je zvedela pff skrivnih ovinkih tudi Ančka. Skrbno - le zalezovala Ivana. Ko ga pa pretekli •:.» strahovita jeza, ko je opazila, da vodi s seboj svojo prejšnjo ljub'* co. V njenem srcu je numah skiPe‘° strašno sovraštvo in je v divji jezi pl3' nila v Ivanovo sobo še preden je moK®1 zapreti vrata. Nastal je hud boj. Ančk3 je svoji tekmovalki razpraskala ve* obraz, ji izpulila precej las in jo pošten0 premikastila. Le z največjo težavo se 1® posrečilo Ivanu, ki je bil ves iz sebe, P?' miriti razdraženo Ančko. Zai vse to j®, zvedela drugi dan tudi gospodinja, ki J® Ančki odpovedala službo, Ivanu pa st^ novanje. « Vlom pri belem dnevu. Včeraj m®* 12. in 14. uro je bil izvršen v Vlašičev° trgovino v Gosposki ulici drzen Vlomilec je s ponarejenim ključem 0 pri vrata in pobral iz registrirne blagul' ne okrog 2.500 Din. Vlom je prva: opazU gospa, ko je prišla ob 14. uri v trgoviuj0 in je prestrašena obvestila o njem P®'* cijo. Policija je ugotovila, da je moral®-praviti vlomilec svoj posel zelo nag'0’ ker ni imel časa pobrati še drugega0®' narja, ki je bil v blagajni. Tudi je P° ‘ cija mnenja, da ni vlomil poklicni _vKv mileč, ampak najbrže neki pasant, ki * je zalotila ploha, ki se je v kritiču® času vlila, da je moral vedriti na P1”? rj trgovine in je med tem s ključem odP vrata in vzel kar mu je v naglici Prl _ pod roko. Uvedena je obširna preiska • Policijske vesti. Aretirana sta bila d berača Gabriel C. in Matija P- ki izgnala policija iz mesta. Ista usoda doletela tudi neko Ančko F. V po h. skih zaporih je prenočevala 20-Ietna rija C., ki jo je pobral stražnik na <*s’ ker se je vlačila z nekim P,'Ja!^J1 ' ^ škim. Marica bo romala v bolnišnico, tain na pred sodnika zaradi 'tajne P stitucija. V M a r 1 •!) o r a,' ki se bodo pričele z deco, ob pol 5. uri pa bo sprevod z zbirališčem pri ”°kolskem domu. Ob 15. uri javna telo-'adba. Članstvo naj pride v krojih; kdor ga nima pa v civilu z znakom. Pri vsej ^ireditvi sodeluje sokolska godba iz .^redišča. Avto vozi iz Konjic od opolzkega vlaka, nazaj pa po potrebi. Ubrana je preskrbljena ter stane do-■>r° kosilo 8 Din. Zletišče je na sredi vasi 6r bo Sokol v Oplotnici ta dan storil Ov°io dolžnost; isto pa upamo tudi vse edinice okrožja. Edinice, ki so iz s,4riborskega okrožja dodelane dravinj-D !Jui in ne gredo v Ljutomer, naj ta dan ’cgjo vsaj v Oplotnico. Posebni vlaki. V soboto 17. t. m. bodo vozili iz območja mariborske sokolske župe trije posebni vlaki za sokolsko deco in naraščaj. Svoj posebni vlak bo imelo koroško okrožje, prekmursko in ptujsko ter mariborsko okrožje. Deca bo prenočila tudi še v nedeljo v Ljubljani in se bo vrnila v ponedeljek 19. tm. zjutraj. Kosilo bo stalo 6.50 Din. Spominski znak za deco pa bo stal 3 Din. Natančen odhod vlakov in podrobnejša navodila bodo dobile posamezne edinice v prihodnjih dneh. Iz do sedaj prispelih izjav je razvidno, da se bo udeležilo pokrajinskega zleta v Ljubljani rekordno število dece in naraščaja tudi iz mariborske župe, ki se pridno pripravlja za svečane dni. Iz župnega TO. Vsi člani TO se odpeljejo na zlet v Ljutomer v soboto z vlakom ob 11.55. Poziv članstvu Sokola Maribor II., Po. brežje. Prijave za Zlet v Ljutomer: Član •stvo, ki se namerava udeležiti delnega zleta mariborske župe v Ljutomeru, naj se prijavi dne 9. VI. in v soboto 10. 6. ob Vi 20. uri v društveni sobi pri bratu Renčlju. Vožnja za telovadeče članstvo je brezplačna in stane legitimacija 1 Din. Za ostalo članstvo pa četrtinska in stane legitimacija 2 Din. Legitimacije za brezplačno in četrtinsko vožnjo so veljavne samo v zvezi s predpisano člansko legitimacijo. Pokrajinski zlet v Ljubljani. Vsak telovadec, telovadka, mora imeti članski zletni znak, ki stane s pripadajočo želez, legitimacijo 20 Din. Vsak naraščajnik in naraščajnica morata imeti naraščajski znak in zletno legitimacijo, ki stane 12 Din. Ostalo članstvo, si mora preskrbeti zletni znak s pripadajočo legitimacijo za četrtinsko vožnjo, ki stane 27 Din. Drugi udeleženci pa zletno legitimacijo, ki stane 27 Din. Opozarjamo telovadeče članstvo, naraščaj in ostalo članstvo, da so legitimacije za brezplačno in četrtinsko vožnjo veljavne samo v zvezi s predpisano člansko sokolsko legitimacijo. Udeleženci izven telovadečega članstva, ki so prijavili udeležbo pri br. načelniku, naj se takoj prijavijo pri br. starosti Klemenčiču v osnovni šoli, ali pa pri br. tajniku Vezjaku, Cesta na Buezjc 80, da zaniore društvo o pravem času naročiti znake in legitimacije. Prijave se sprejemajo najkasneje do 18. VI. 1933. Na poznejše prijave se ne bo oziralo — Zdravo! Društvena uprava Maribor II. Članstvo Sokola Maribor III. Uprava in tehnični odbor Sokola Maribor III. opozarjata vse članstvo, ki se namerava udeležiti župnega zleta v Ljutomeru, dat bo izdajal blagajnik br. Eferl drevi od 19. do 20. ure legitimacije za brezplačno in četrtinsko vožnjo na letnem telovadišču. Legitimacija stane 1 Din. Soort Mednarodne rokoborbe na verandi pivovarne »Union« postajajo dan za dnevom zanimivejše. Rezultati sinočnega tekmovanja so bili tile: Borba med Schvvarzbaiuerjem in Milouševičem se je končala neodločeno. Odločilna borba med Bogncrjem iti Wagnerjem je trajala 40 minut. Zmagal je Bogner. Druga odločilna borba, in sicer med Mrno in Girilovom, je bila polna dramatičnih scen. Borila sta se 35 minut brež uspeha Radi policijske ure se je moral boj prekiniti in se bo nadaljeval drugi teden.— Razpored današnjega nastopa je naslednji: Kot prvi par nastopita Milouševičin Girilov, nato se bosta borila Angelescu (Romunija) in iandera in kot tretji par nastopita v odločilni borbi Wagner in Schwarzbauer. v Nogomet v Murski Soboti. Za binko-štne praznike je gostovala v Murski Soboti SK Jugoslavija iz Celja ter od' igrala proti SK Muri dve prijateljski tekmi. Prvi dan se je tekma končala neod- ločeno 3:3 (1:1), drugi dan pa so zrna--tgali domačini v razmerju 3:2 (2:1). Sodil je oba dni g. Bizjak iz Maribora. Občni zbor Mariborske zimskošportne podzveze. Službena objava MZSP. Kakor je bilo v službenem glasilu MZSP že objavljeno, se bo vršil redni letni občni zbor MZSP v soboto 10. tm. ob 20. uri v »Lovski sobi« hotela »Orel« v Mariboru. Upravni odbor MZSP s tem še razglaša, da imajo pristop na občni zbor po pravilih po dva delegata vsakega čla na (kluba) in vsi funkcionarji MZSP iz pretekle sezone, dalje oficielni zastopniki oblasti in povabljeni predstavniki MZISP podpirajočih korporacij ter časni-ški poročevalci. K polnoštevilni udeležbi upravičencev najvljudneje vabi upravni odbor MZSP. ISSK Maribor v Ljubljani. Podzvezn! prvak gostuje v nedeljo 11. tm. v Ljubljani ter bo odigral proti liginemu moštvu ASK Primorja prijateljsko tekmo. SK Rapid v Celju. Kombinirano moštvo SK Rapida gostuje v nedeljo 11. tm. v Celju ter bo odigralo proti SSK Celju prijateljsko tekmo. Preložitev prvenstva dravske banovine v rokoborbi. Za nedeljo 11. tm. napovedane tekme v rokoborbi za prvenstvo dravske banovine se radi tehničnih ovir in radi istočasnih nastopov profesionalcev prelože. Tekmovanje bo v o-kviru prireditve Mariborskega tedna meseca avgusta. Točen datum prireditve se bo pravočasno objavil. SSK Maraton. Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Nedeljsko tekmo ASK Primorje (Ljubljana):SK Rapid sodi g. Mohorko. ISSK Maribor, lahkoatletska sekcija. Jutri v soboto dne 10. tm. ob 17. uri bo strogo obvezen, trening vseh atletov. Odsotnost treba opravičiti, sicer sledi kazen. Istočasno bo tudi sestanek članic damskega odseka radi razgovora o treningu. Načelnik. Poljčane Izdaja evidenčnih tablic za bicikle bo za Pekel, Poljčane in Studenice v četrtek 15. junija pred hotelom Bauman v Peklu, Nabori. Dne 17. julija bodo v Slovenski Bistrici nabori za' občino Pekel. Nabora se morajo udeležiti vsi mladeniči rojeni 1. 1913 ter dalje vsi začasno nesposobni mladeniči rojstnih letnikov 1912 do 1902. Iz Sokola. Vsakdo, tudi nečlan sokolskega društva, ki /namerava posetiti pokrajinski zlet v L jubljani in reflektirat na prenočišče, se mora brezpogojno prijaviti pri sokolskem društvu svojega o-koliša najkasneje do 14. junija. Članski zletni znak je znižan na 20 Din: za 75%: in 50% popust je potreben znak z legitimacijo za 27 Din. Prijaviti se je najkasneje do 18. junija, za prehrano pa do 14. junija. Zdravo! Jubilej prleškega Sokolstva ^desetletno delovanje Sokolskega društva v Ljutomeru. ^bkolsko gibanje se je začelo 1.1862. češkem, a je kmalu prišlo tudi v sionske pokrajine. Naši predniki so prav m 0 razumeli pomen Sokolstva, da v Cjifavem telesu biva zdrava duša. Saj * ' Sokolske telovadbe je telesna in dušnih? krasota, zato pa morajo biti naše ,ju»^ske telovadnice narodna, telesna, > . 2vna in nravstvena vzgojevališča zna Ce)a' !'n sicer od malega fantiča in dekli-sivolase mamice, do sklonjenega >isfrv° slovensko Sokolsko društvo so 'anovjjj , oktohra 1. 1863 v Ljubljani r.j 'Zenoni »Južni Sokol«. Ustanovitev IMika, temveč združena s težko-'* katere je delala cesarska vlada, bj] ega Prvotnega »Južnega Sokola« jc (lig ^stanovljen »Ljubljanski Sokol«, de-nštv° slovenskega Sokolstva, ki LiiiK?.1' dandanes kot Sokol Matica v K i* ogjjjjL®8 Požela? Iz Ljubljane, prvega Patju a sokolske misli v Sloveniji, so di|e kr’yrve iskre na deželo, kjer so zbu-IOO3 /'yljenju sokolska društva in leta M'ls V' v Ljutomeru. Ihito ■ »stanoviti Sokola, i> preširjala erske narodne kroge že dalj ča- sa. Ni bilo pa moža, ki bi se lotil tega napornega dela, ni bilo človeka, ki bi poznal bistvo Sokola. Ko pa je prišel v Liu tomer zdravnik dr. Karel Chloupek, Ceh z dušo in telesom, neustrašen bojevnik za naše narodne pravice, pravi Sokol, je pričel takoj priprave za ustanovitev »Murskega Sokola«. In nastal je krik in vik v nemškem taboru. Snujočemu se Sokolu je namreč podaril okrajni zastop na predlog podnačelnika Mursa 200 K podpore, in to je dalo povod, da so Nemci in nemškutarji bruhali ogenj na Slovence, posebno na Chloupeka in Murso. (»Grazer Tagblatt« 13. jan. 1903.) Da bi se društvo moglo razvijati je bilo treba izvežbati načelnika. Ljutomerčani so poslali v Celje k »Celjskemu Sokolu« Antona Mišjo ml., da bi se izvež-bal za telovadca in načelnika ter se navzel sokolskega duha. Tudi to ni bilo našim narodnim nasprotnikom po volji. Sledil je napad v »Tagesposti« 13. marca pod naslovom »V011 den Sokolistcn in Luttenberg«. A narodni krogi se teh napadov niso ustrašili. Kot odgovor na ta napad so v kratkem času zbrali za Sokola 561 K 50 v, za tedanji čas veliko vsoto. Z velikim veseljem so pričakovali ustanovitev Sokola. Bil je v to določen 15. avgust 1903. Slovenski listi so posvetili ustanovitvi »Murskega Sokola« lepe članke, tem ostiidneje pa so pisali nemški listi. Dne 15. avgusta dopoldne se je vršil v telovadnici današnje osnovne šole ustanovni občni zbor. Navzočih je bilo 58 izvršujočih članov, 10 odposlancev raznih Sokolskih društev, kakor iz Varaždina, Celja, Ljubljane, Idrije, in sicer v kroju. Zastopnike so poslala društva »Triglav«, »Slovenija« »Bodočnost«. Na tem prvem občnem zboru so bili izvoljeni: starosta dr. K. Choupek, pod-starosta L. Batnik, načelnik Anton Mišja ml., blagajnik Anton Mišja st., tajnik Fran Sever, odborniki Fran Sclmeidcr, Jožko Rajh, Joža Mursa, Jožef Jelen, namestniki Matij Lebar, Janko Dijak in Anton Božič ml.; pregledovalci računov Franc Zacherl in Janko Karba. Popoldne istega dne sta se vršila velika ljudska veselica in shod na prostem pri Kukovcu; udeležencev jc bilo nad tri tisoč. Predsedoval je temu shodu deželni poslanec Ivan Kočevar iz Središča. Prvi je govoril podstarosta »Ljubljanske ga Sokola« dr. Vladimir Ravnikar, ki je poudarjal važnost Sokolstva. Kot drugi govornik jc nastopil starosta »Varaždinskega Sokola« dr. Pero Magdič, potem sta še govorila Josip Smertnik, načelnik Celjskega Sokola in dr. Vekoslav Kukovec iz Celja. Pozdravnih brzojavk je prišlo 15. Značilna je naslednja: Pozdrav »Murskemu Sokolu«. Dični »Murski Sokol«, krepko razprostiraj danes mladočllc Ti peroti svoje, z drznim kljunom, s Jtrerr.plji ostrimi iztiraj Jrf hrinave vse čuke giJ^fi me in šoje. Pazno po Murskem polju nam oziraj, čuvaj svojega rodu različne sloje; kliči, vabi in v krdela kolo zbiraj jasnogrlih pevskih ptičev pestre roje; v svobodnem jim logu varni dom odpiraj, da veselo v njem krilatccv zbor zapojeT Na Kvameru, 14. avgusta 1903. Prostoslav KretanoV. Ljutomersko pevsko društvo je zapelo dovršeno nekaj pesmic. Vsa slavnost se je izvršila v najlepšem redu. Pri poznejših sejah 11. oktobra se le sklenilo nabaviti telovadno orodje (bradljo, drog, konja, most) ter omaro za telovadno obleko za 20 do 24 K. Začetkoma se je telovadilo ob nedeljah popoldne, pozneje ob torkih in petkih zvečer. V čitalniiški sobi je bila deska, kjer so se objavljali razglasi. Pri občnem zboru 17. januarja 1. 1904. je bilo navzočih 43 članov. Na tem občnem zboru sta bila izvoljena za častna člana Josip Jurij Strossmajer in starosta br. dr. Chloupek. V letu 1904 je bila tudi že majhna kriza. Zanimanje za telovadbo je nekoliko oslabelo, vaditeljskega zbora ni bilo, orodjarji niso izvrševali svojih poslov, udeležba pri predavanjih je bila slaba. Vendar se je vse kmalu uredilo. Prirejali so se izleti v okolico in ljudem se je kazalo z vzorno disciplino in dobro uspelo telovadbo, kaj je Sokol iti kakšen oomen ima. Vseh izletov je bilo šest; eden v Varaždin* Marii Skalam OCEANOPOLIS Roman o skrivnosti i I o v e S k e p r o S I o st i Inženjer Skomar, ki je stal pri pripravi za spuščanje, je napeto zasledoval dolžino odvite vrvi. Tudi on je molčal, samo od časa do časa je šepetaje sam pri sebi ponavljal število metrov, ki so ločili njegovega prijatelja od morske površine. Profesor Roškar pa je stal ob strani s telefonsko slušalko na ušesu in pričakoval prvega potapljalčevega poročila. Tako so minevale minute nestrpnega pričakovanja... »Pet sto metrov!« so bile prve besede, ki so presekale mučni molk. Izgovoril jih je inženjer Skomar. Potapljalec je bil že dosegel polovico svoje poti do dna oceana. Prav tedaj pa je zaslišal profesor Roškar tudi že Doljanov glas, ki mu je po telefonu sporočal, da opaža v svoji bližini nenavadne pošastne morske živali, ki vzbujajo njegovo tako veliko pozornost, da bi si jih rad natančneje ogledal. »Zaustavite kolo!« je kriknil profesor Roškar inženjerju. Doljan želi opazovati neka neznana morska bitja, ki so se pojavila v njegovi bližini. Inženjer je pritisnil za ročaj — in odvijanje vrvi je bilo ustavljeno. Oči vseli prisotnih so se obrnile od morja k profesorju. Vsi so napeto pričakovali nadaljnjih sporočil po-tapljalca, ki je poročal: »Opazujem ogromne, preko 15 metrov dolge živali, ki so sicer podobne ribam, pa vendar niso ribe. Zdi se mi, da morajo biti doslej znanosti neznani potomci neke vrste predpotopnih zavrijev, ki so se zatekli v to silno globino in se najbr-že nikoli ne prikažejo v višjih vodnih plasteh, še manj pa na površini. Zveri so posute po vsem telesu z velikimi roženimi luskami; njihove plavuti rastejo iz dolgih in ostrih krempljev, nasajenih na koščene prste, podobne onim naših žab. Velika žrela so posejana z ostrim zobovjem. Zveri me radovedno opazujejo, vendar se boje prevelike svetlobe in se mi ne približajo več ko na petnajst metrov. Sedaj so se najbrže prestrašile, kajti obrnile so se zelo naglo in izginjajo v daljavi, ki jo moji žarometi ne morejo več razsvetliti. Spuščajte me dalje!« Profesor Roškar, ki je sprejemal in oddajal Doljanovo poročilo svojim tovarišem, je naglo potegnil iz žepa beležnico in si zapisal doktorjevo poročilo. Skomar je zopet pritisnil na vzvod, in žična vrv se je pričela dalje odvijati ter brzeti proti šesti stotini metrov. Napetost med ljudmi na krovu je naraščala z vsakim metrom. Pričakovali so novih poročil iz neznanih temnih globin tajinstvenega oceana. Tajinstveno puščavsko meslo Smara MED NOMADI V »DEŽELI ČRNE SMRTI«. Španski del Maroka, Rio d’Oro, čigar zadnja vojaška postaja je Cap Juby, okle pajo na eni strani obronki gorovja ‘Atlasa, na drugi strani pa Atlantski ocean. Vse ozemlje med Qued Dra in zalivom Seguiet el Hanera je oddaljeno več sto kilometrov od avtomobilskih cest in letališč. To ozemlje je nepoznano in neraziskano, kakor da leži globoko doli med najtemnejšimi afriškimi pustinjami in je bilo glede Evropejcev že od nekdaj absolutno nepristopno. Stoletja se je domnevalo, da ta predel severne Afrike sploh ni n>atsdjen. Okoliški- domačini so ga vedno imenovali »Deželo črne smrti«. Nasprotno pa so pred leti maroške vojne dokazale, da prebivajo v tej peščeni in kameniti puščavi nomadi, ki neprestano, že od pamtive-ka potujejo križem dežele in iščejo potrebno vsakdanjo vodo in hrano1. Pri tem vednem preseljevanju pa nikdar ne prestopijo meje »Dežele črne smrti«. Ob koncu 19. stoletja se je prvič zaznala vest o nekem krasnem mestu sredi puščave, v katerem se po večkrat na leto shajajo vsa nomadska plemena. Leta 1890. je poskušal neki Francoz obiskati to neznano mesto, ki nosi ime »Smara«. Njegov poskus se ni posrečil, vendar pa je Francoz trdovratno vztrajal pri zatrjevanju, da mesto »Smara« res eksistira, toda mora umreti vsak beloko-žec takoj, čim zagleda to »sveto mesto«. Izvedel je tudi, da begajo po puščavi stalne oborožene karavane teh nomadov, ki so oblečene v modre plašče in nosijo na glavi modre koprene v obram- bo pred žgočimi solnčnimi žarki. Ti modri jezdeci so nenavadno hrabri in izkušeni vojaki. Za Francozom Camillom Doalsom je skušal priti do Smare neki Anglež, ki so ga pa domačini usmrtili. Pozneje se dolgo časa ni upal nihče približati tajinstve-nemu mestu Smari. Šele leta 1930. je bil ponovljen tak poskus. Mladi Francoz Michel Vieuehange je slišal prvič govoriti o Smari, ko je nastopil vojaško službo v Maroku. Po odsluženem enoletnem vojaškem roku je sklenil Michel skupno s svojim starejšim bratom Jeanom, ki je po poklicu zdravnik, odpotovati proti Smari. Po poročilih in nasvetih, ki sta jih brata dobila od Arabcev, sta odpotovala popolnoma neslišno v »Deželo črne smrti«, ker sta spoznala, da bosta mogla le s prevaro doseči svoj cilj. Naklonjeni domačini so brata tudi prepričevali, da bi bil prihod dveh belcev v sveto mesto na vsak način preveč izzivalen. Brata sta tedaj stopila v stike z nekim bivšim Abd-el-Krimovim ministrom, ki jima je obljubil svojo pomoč. Priporočil jima je za vodnika trgovca Ajmada bena Harno-uela, kot spremljevalca pa dva moška in dve ženski, Fatmo in Bouso. Po pogodbi je imel vodnik dobiti za svoj trud 30.000 frankov. Prvo polovico nagrade je prejel takoj, druga polovica pa bi se mu izplačala po končani poti v Tiznitu. Dne 11. oktobra 1932 je karavana nastopila svojo dvomljivo pot. Jean Vieu-change je spremil svojega brata do Qued Massa. Tam sta se brata dogovorila, da »Spuščam se izvrstno,« se je glasilo drugo poročilo. »Vsi aparati delujejo zanesljivo. Aparat zmaguje z lahkoto ogrom ni vodni pritisk. Pri globini sedem su, metrov ne opažam nikakršnih znakov popuščanja odpora. Prepričan sem, da boni premagal tudi globino pod tisoč metri. Tajinstvene zveri, o katerih sem preje poročal, so se ojunačile in mi v primerni oddaljenosti in zelo previdno sledijo v globino. Med tem pa opažam najčudovitejša morska bitja. Ribe vseh velikosti, opremljene z lučkami, ki razsvetljujejo oceansko temino, plavajo okoli mene. Njihove oblike so nenavadne. Nekatere so groteskne, da bi se jim morali smejati. Tako vidim jegulji podobno, kakšna dva metra dolgo ribo z velikimi brki, ki izžarevajo iz konic zelo močno svetlobo. Riba sc pomika dalje skrajno nerodno, kakor da bi bila pijana. Najbrže jo moti svetloba mojega žarometa. Na drugi stra ni opazujem ribe, ki so podobne velikim listom. Debele so komaj nekaj centimetrov, dočirn meri širina njihovih trupel od hrbta do trebuha najmanj dva metra. Ustvarjene so tako, da z lahkoto premagujejo siloviti vodni pritisk. Tudi te imajo izrastke, ki i izžarevajo svetlobo. Če gledam v temno daljavo podoceanske noči se mi zdi, ko da, bi gledal pri nas doma kresnice, ki tetajo nad vlažnimi travniki. Slika je čarobna in se skoraj ne da popisati.« Inženjer Skomar je pri stroju za spuščanje ugotovil, da je potapljalec dosegel že globino preko osem sto metrov. Kolo se je pa še vedno vrtelo, žična vrv je se bosta čez tri tedne zopet sešla v Tiznitu. če bi sc zgodilo, da bi Michel iz kakršnegakoli vzroka ne prišel v Tiznit, bi mu Jean pohitel na pomoč, ker bi Mi-chelova zamuda mogla pomeniti samo ječo, bolezen ali smrt... Od Oued-Massa do Smare je kakih 1400 km. Med potom se je Michel skrival v neki pleteni košari na velblodovem hrbtu, da ga ne bi videl kak nepoklica-nec, ponoči pa je korakal, da si je nekoliko razgibal otrple ude, po ostrem pesku zavit v kopreno. Težav in trpljenja, ki jih je Michel pretrpel nat tej poti, skoro ni mogoče popisati. Dne 1. novembra pa je Michel Vieu-change naposled vstopil med zidovje skrivnostne Smare. Vodnik karavane je že od daleč opazil, da je mesto popolnoma prazno in zapuščeno. Legenda ni lagala: Smara je res veliko mesto sredi puščave. Ves dan je Vieuehange filmal posamezne predele tajinstvenega mesta. Toda vodnik ga je neizprosno silil k odhodu. V noči na 2. novembra je Michel zapustil mesto, toda je že po nekaj kilometrih nevarno zbolel za grižo in obenem že tudi spoznal, da bo moral umreti. Dva tedna pozneje, ko je zapustil smar sko zidovje, se je sestal z bratom Jeanom v Tiznitu. Toda še istega večera je Michel Vieuehange umrl na posledicah mrz lice, žarkega afriškega solnca in nepoznane skrivnosti čudežnega mesta Smare sredi puščavske »Dežele črne smrti« ... Posledice prenapolnjene norišnice. Pred dnevi se je zgodila v norišnici Sternberg pri Olomucu tragična nesreča,, ki je bila posledica' prenapolnjenosti odpor je bil brezuspešen. Gusarji so zve- nadalje enakomerno brzela v globino. Nenadoma je ugotovil glasno: »Devet sto metrov...« »Devet sto metrov prekoračenih!« je telefonično sporočil profesor Roškar dok torju Doljanu v temno globino. »Spuščajte previdno!« je odgovoril po-tapljalec. »Zdi se mi, da opažam v globini pod sabo neko svetlobo. Ves njen odsev je tako nenavaden, da nikakor ne morem verjeti, da bi izvirala iz svetlobnih virov kakega globinskega bitja.« Inženjer Skomar je zmanjšal brzino spuščanja. Kolo se je pričelo vrteti počasneje. »Tajinstvena svetloba je ugasnila.« je sporočal Doljan profesorju. »Tudi zdi se mi, da se mi približuje iz daljave nekaj temnega, ki ni podobno živemu bitju. Približuje se mi s silovito naglico i« sed...« Glas potapljalca je sredi besede presekal mučen molk. Profesor Roškar je napeto prisluhnil. Bil je prepričan, da bo že v naslednjem trenutku prejel novo po ročilo, ker ga pa ni hotelo biti, je vprašal sam: »Halo! poročajte dalje!« Profesor je še bolj napeto prisluhnil Odgovora ni bilo. »Halo! Doktor! Kaj se je zgodilo? Odgovorite!« je kričal profesor v telefon, a zopet zaman; odgovoril mu ni nihče. »Kaj se je zgodilo, profesor? Ne odgovarja?« je kriknil inženjer. Vsi so obstali kakor elektrizirani. (Se bo nadaljevalo-’ tega zavoda. Ker je bil naval pacientov prevelik, je moralo strežniško osobje . vtakniti po več norcev v eno celico. Tako so pred dnevi zaprli v neko celico tri ženske, katerim so iz previdnosti nataknili prisilne jopiče. Ko se je njihova čuvajka za neNtij časa odstranila in se nato zopet vrnila v celico, se ji je tam nudil strašen prizor. Bolnica Frida Vrbovška je navalila na svojo tovarišico Radmilo Holejevo, jo vrgla na tla in potem skakala po njej tako dolgo, da ji 3e popolnoma zgnetla in raztrgala drobovje v trebušni votlini. Nesrečna norica je kmalu nato izdihnila v strašnih bolečinah. Z ozirom, na ta tragičen dogodek so merodajni činitelji takoj uvedli nujno akcijo, da se odpravijo omenjene nevzdržne razmere in se zgradi prepotrebno tfi" vo in prostorno blaznico. Nezaslišana drznost kitajskih gusarje* Po vesteh iz Dairena v Mandžuriji 50 napadli kitajski pomorski razbojniki ki velik parnik, ki je plul v severne^1 kitajskem morju. Podobnega napada *!' tajska javnost že dolgo ne pomni. Kitajski parnik »Horšun Maru«, na katerem se je vozilo okrog 1000 beguncev 12 Tientsina, med njimi tudi več bogatih trgovcev, je vozil pravkar v zaliv Peč'-či, ko je iz množice potnikov neoadotuf planilo 23 od nog do glave oOorov' razbojnikov, ki so se prej pcr krV v im** žici pod krinko mirnih beguncev. Vs2* zali vse častnike in kapitana, nato Pa so popolnoma oplenili vse potnike. Kfl so pobrali svoj bogati plen, so sedli ^ čoln in odpluli proti obali. Parnik je rif to nadaljeval vožnjo v Šantung, kjer J® obvestil o drznem ropu policijske oblasti-Kljub najvestnejši preiskavi in zasledovanju zločincev doslej še niso dobili.' Mali o Rasno GRAJSKA KLET. Danes dospejo sveže morske ribe. 2130 ZASTONJ PRIDEM po vaša popravila in vam ith zopet dostavim. Sodarstvo F. Sulcer, Vojašniška 7. 2116 MARTIN SAFRAN. sobo-, črkoslikar, pleskar In ličar. Maribor, Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih Izvršuje dobro in poceni. ________1664 STF.NIGOL uniči stenice z zarodom. Drogerija Kanc. 1403 MIZARSTVO. prvorazredno, za pohištvo ter ostala mizarska dela. Naročila pod ugodnimi pogoji. Ciril Razboršek. Maribor. Dravska ulica 4._______________1819 JOS TICHY IN DRUG Konces. elektrotehnnično po djetje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56. proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga no konkurenčni ceni. 519 PIJTE DNEVNO BRAZIL-MATTE-ČAJ. 1 zavitek Din 5.— pri Z. An-deTlu. Maribor. Gosmska ul. 20. 1937 Prodam NA PRODAJ OMARA. trdi les 250.—, postelje 70.—, dober šivalni stroj 550.—, stoli, otomana, kredenca, spalnica. Zidovska ulica 8., dvorišče.________________2133 RABLJENA MOTORNA KOLESA Touring in Šport, raznih znamk, brez in s prikolico, na prodaj. Tatra. Cankarjeva ul. št. 26. 1905 Stanovanie LEPO TRISOBNO STANOVANJE s kopalnico in vsemi pritiklinami v novi zgradbi se s 1. julijem odda. Poizvedbe v upravi lista._________ 2120 Spomnite se CMD ŠIVILJE NE POZABITE. DA IMA KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE V MARIBORU NA ALEKSANDROVI C. 13 NAJLEPŠč MODNE LISTE zdaia konzorcij »Jutra,« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru