'IMST/gST* Cena 150 lir	Leto XXXII. Št. 51 (9356)	TRST, nedelja, 29. februarja 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskami «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
OPAZNA ZAOSTRITEV SICER ZNANIH SOVJETSKIH STALISC
v v
POPUŠČANJE NAPETOSTI V SVETU IN NOVI ODNOSI MED PARTIJAMI GLAVNA TEMA KONGRESA KP SZ
Izredna ostrina pri obravnavi Kitajske - Tuji delegati so se morali javno opredeljevati glede pojmovanja enotnosti mednarodnega delavskega gibanja
(Od našega posebnega dopisnika)
MOSKVA, 28. — Minilo je pet dni 25. kongresa KP SZ. V določenem smislu bi lahko rekli, da so bili to zunanjepolitični dnevi, kajti zunanja politika je bila močno prisotna v referatu generalnega sekretarja Leonida Hjiča Brežnje-Va, v govorih šefov republiških partij, ki so nastopili te dni, poleg tega pa so doslej spregovorili tudi že vsi voditelji delegacij iz socialističnih držav in šefi pomembnejših drugih komunističnih partij. Prvi dnevi kongresa so bili zato poudarjeno zunanjepolitični, prisotnost tolikih vidnih tujih državnikov in politikov (ki se zdaj že počasi razhajajo) pa je kongresu ‘ dala tudi pečat pomembnega mednarodnega dogodka.
Prevladovale so v glavnem tri velike teme: popuščanje napetosti, odnosi med socialističnimi državami in komunističnimi partijami ter odnosi s Kitajsko.
Kar se prvega — popuščanja napetosti — tiče, ni mogoče reči kaj
posebnega. Tu je imel glavno besedo Brežnjev, vsi ostali, tako domači govorniki kot šefi partij iz držav članic socialističnega tabora, pa so ga samo podprli. Popuščanje napetosti je v interpretaciji, ki jo je bilo slišati te dni v Moskvi, še nadalje politika, ki nima druge alternative, to je politika, ki jo Sovjetska zveza želi nadaljevati, čeprav pri tem nima iluzij.
Realne zmogljivosti te politike so — po sovjetski oceni — predvsem preprečevanje jedrske vojne in razvoj gospodarskega sodelovanja z
Načelo, po katerem se morajo ravnati, je socialistični mternaciona-lizem, ki pomeni popolno podporo sovjetskim stališčem ter enotnost in monolitnost pod sovjetskim vodstvom. Edino tako stališče je pravilno, vse drugo ;e zgrešeno. To je bilo zastavljeno tako ostro, da je izzvalo pravi referendum in prisililo k izrekanju vse tuje delegacije. Vzhodna Nemčija, Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Bolgarija in Mongolija so v celoti in brez rezerv podprle tako sovjetsko stališče, šef romunske
Zahodom, skratka iskanje in uve- \ partije in države Nicolae Ceauses-
1 javljanje nekakšnega modusa vi-vendi za oba sistema.^
Toda čutiti je bilo, da je ameriško - sovjetsko dogovarjanje in skupno urejanje sveta potisnjeno bolj v ozadje, kot je bilo pred tremi ali štirimi leti in da je tekmovanje v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki spet bolj v ospredju.
Odnosi med socialističnimi državami in komunističnimi partijami so bili zastavljeni ostro in jasno.
•lUiiiiiiiiuiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiinummnminniniiiiiiiiHiiiiiiiiimniiimnnmiimimHHm
ZASKRBLJENOST ZARADI PODRAŽITEV
V januarju povišanje cen na debelo za 1,7 od sto
Na zahtevo petrolejskih družb ho medministrski odbor za cene kmalu odločal o podražitvi bencina
RIM, 28. — Po izglasovanju zaupnice Morovi enobarvni vladi je sedaj glavnà 'pozornost obrnjena na povišanji cen blaga. Podražitev blaga na debelo, ki se je pojavila že ob koncu lanskega leta, se je v januarju še bolj zaostrila. Po uradnih podatkih osrednjega statističnega zavoda so se cene na debelo v prvem mesecu letos povišale za 1,7 odst. v primerjavi z decembrom lanskega leta. Tako visokega povišanja cen na debelo niso zabeležili v nobenem mesecu leta 1975.
Veliko skrb povzročajo tudi cene na drobno potrošnega blaga. Na tem področju so začele cene naraščati proti koncu lanskega leta ln se je naraščanje v januarju ’n v tem mesecu stopnjevalo. Se-pi pa petrolejski industrija zah-,vajo čimprejšnjo podražitev ben-?lna in vseh ostalih naftnih pro-)zvodov. Svojo zahtevo utemeljuje-1° z razvrednotenjem lire v odno-?u do dolarja, s katerim plačuje-j? nakup nafte na svetovnih tržiš-Tuje petrolejske družbe so že Pojavile sodišču medministrski od-°r za cene, češ da ne spoštuje vujih obveznosti in da je v zad-Jih mesecih povzročil velike zgu-® vsem podjetjem, ki dobavljajo ho italijanskemu trgu. t ®edaj je prišlo sporočilo, da je m združenje kmetijske industriji iV kuterem so včlanjena petro-od t9 PndMja. ki predelajo 30 s] , nafte za notranjo porabo, po-Catr min!stru za industrijo Donat «»o iV P’smo, v katerem izražajo ra?, bljenost» za vedno večje fini ^dnotenje lire v odnosu do po'13', kar je povzročilo, veliko to je cene uvožene nafte. Zanai r,Uženie zahteva od ministra, zana a sprejme nujne ukrepe vodo, ??ditev cen naftnih proiz-in vr--V'^rn cenam uvoza nafte buči Pvudelovalnim ter distri-vedairilni slnoškom. Preprosto poli zait?' Pvudelovalci nafte v Kalinih „ • ai° Podražitev vseh naft-0 P 01zv.°dov.
osredn™ P' rn.orala sklepati včeraj Proučit^ kornlslja za cene. Gre za nih in V- ce.n surovine, predeloval-za dnu-^^nljskih stroškov ter Komisi?Cl ev nove cene bencina.
šanja odin-6-!proučltev tega vpra' 0bid-<tj° ?f!la.'. obenem pa je po-ehmcno podkomisijo za
Pnergetjjk
‘se	sredstva, naj pripravi
S”,a "i0- “
ludi fiž, '*,-a so se začele , višati nega blLf^ ^.dvugnf Potroš-varnos* § Zlvda obstaja ne-času fa,.se bodo v najkrajšem lijftnski' ^.Pndražik, če bo ita-“ • ‘	uspelo, da rgzvred-
Sa -iP unenovano «zeleno li-tero	Odnosi lire, s ka-
notijo t,-T- spel°- d ra% ‘ «n ’ imenovano turo 'sV’a.V:' vrednost Pridelkcv , ertfe cene kmetijskih ju mVni, 0i<viru EGS- Za sedai
razliko
gospodarske: ceni kmetij-
skih rrci iJr.
Italijo' :.-V f0v’ jih izvažajo v noteniu p,,'56 nastala po.razvred-Penzaci: -Kp’ sltelhila kriti iz kom-tevni zadm8ai-,skl?da- Ta odloči-*°vi zlasti V°^l a italijanskih kme-pa ne živinorejcev,, ker
so se s tem cene kmetijskih pridelkov, živine in mesa v ostalih državah EGS pocenile, v primerjavi s cenami na'italijanskem trgu. Kmetje pravijo, da so sedanje cene živine prenizke zaradi podražitve krme in splošnih stroškov za prirejo.
V zvezi s temi težavami je bila včeraj v Neaplju deželna demonstracija kmetov, ki jo je priredila Kmečka zveza. Kmetje , zahtevajo, da se določijo nove cene za peso, tobak, paradižnik in mleko za letošnjo letino. Predstavniki KZ in Zveze italijanskih kmetov so na shodu obrazložili kmetom sedanji položaj in zahteve, ki jih bodo predočili pristojnim oblastem.
LONDON, 28. - Lani je obseg trgovske izmenjave med I-talijo in Veliko Britanijo znašal 1.373 milijonov funtov šterlingov, se pravi za 11,26% več kot prejšnje leto. Trgovska bilanca je za Italijo aktivna že od 1965 in je aktivna postavka porasla zadnje leto za 15,44%.
Italija izvaža v Veliko Britanijo predvsem prevozna sredstva, nadalje izdelke in polizdelke.
cu je bil močno zadržan in je rekel, da je romunska partija za «novo» enotnost, ki bi temeljila na samostojnosti in neodvisnosti partij. Predstavnika Severne Koreje in Severnega Vietnama ter predstavnica Južnega Vietnama so preprosto obšli vprašanje socialističnega internacionalizma in se o tem niso izrekli: tega molka seveda ni mogoče razlagati kot strinjanje s sovjetskimi pogledi. Fidel Castro je v imenu Kube natrosil celo košaro leporečja in pohval Sovjetski zvezi, vendar vse zelo neobvezno, šef jugoslovanske delegacije Stane Dolanc je ponovil dobro znana jugoslovanska stališča, ki so seveda proti sovjetski koncepciji socialističnega internacionalizma in enotnosti.
«Referendum» o teh vprašanjih je zajel seveda tudi predstavnike drugih komunističnih partij, ki se udeležujejo kongresa. Tudi tu kakšnih presenečenj ni bilo, saj so vsi ponovili znana stališča svojih partij. Enrico Berlinguer, .je bil brzda najbolj oster, ko je govoril o samostojnosti partij, o tem da mora vsaka upoštevati lastne razmere in po svoje krojiti svojo politiko. Tudi francoski predstavnik je na že znan način in v znanih okvirih branil «francoske barve». Večina drugih partij, ki so doslej nastopile, pa je podprla sov-, jetska stališča. Zanimivo je, da se mnoge, ki podpirajo sovjetske poglede, zavzemajo za sklicanje svetovnega posvetovanja partij. Tako torej tudi na tem področju sovjetski kongres ni prinesel večjih novosti, je pa prinesel zaostritev sovjetskih stališč in sploh stališč socialističnega tabora.
S tem je povezano tudi obravnavanje Kitajske. Nikoli doslej politika kitajskih voditeljev javno še ni bila tako ostro obsojena kot na tem kongresu. Že Brežnjev jo je v svojem referatu razglasil za rezervo imperializma, posamični šefi republiških partij, zlasti onih iz Srednje Azije vki meji na Kitajsko), pa so šli še dlje in poiskali še ostrejše besede za obsodbo kitajske reakcionarne, šovinistične, antimarksistične, nacionalistične in še drugače pregrešne politike. Zanimivo je, da je bilo kar dosti govora tudi o tem, kako na Kitajskem zatirajo narodnostne manjšine — Ujgure, Kazahe, Kirgize,
Dungance, Uzbeke .n druge. Stvar dobi svoj pravi smisel, če vemo, da vsi ti narodi živijo tudi v Sovjetski zvezi, kjer imajo nekateri — kot na primer Kazahi, Kirgizi in Uzbeki — tudi svoje republike.
Vsekakor je mogoče reči, da je na 25. kongresu sovjetske partije vsaj verbalna konfrontacija s Kitajsko doživela nadaljnjo eskalacijo.
JANEZ STANIČ
Slavka gradbincev
RIM. 28. — Sindikalna federacija gradbenih delavcev je sklenila, da bodo gradbinci stavkali v marcu osem ur, v znak protesta proti zavlačevanju pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Prve štiri ure bodo stavkali 4. marca. Obenem gradbinci zahtevajo izpolnitev napovedanih ukrepov za okrepitev gradbene industrije. Sindikalna federacija gradbincev je izjavila, da se popolnoma strinja s predlogi za napoved celodnevne stavke.
PREDVSEM MED SOCIALISTI
V Italiji pozitivni odmevi na Berlinguerjev govor
Samo «Il Popolo» vztraja, da «ni opazili razhajanja glede sovjetskega modelu»
RIM, 28. — Govor tajnika KPI Berlinguerja v Moskvi je v ospredju komentarjev italijanskih političnih krogov. Zanimivo je, da se nekateri ne znajo otresti starih predsodkov. Tako glasilo KD lakonično komentira, da v njegovem govoru ni bilo «niti-namiga o . razhajanju s sovjetskim modelom». Prav to ostro kritizira socialist Vittorelli, ki demokristjanom očita, da so «topi» in nadaljuje, da je govor tajnika KPI dvakrat važen: zaradi vsebine in zaradi kraja, kjer je bil izrečen. Danes, nadaljuje Vittorelli, smo priča novemu modelu ;«evropskega demokratičnega komunizma», ki je daleč od sovjetskih modelov prav. toliko kot Kitajska. Vittorelli poudarja privlačnost Ber-linguerjevih stališč «tudi onkraj italijanskih meja» in ugotavlja, da ne bomo mogli mimo teh na socialističnem kongresu, kakor sploh v političnih odnosih med italijanskimi strankami.
Drugi socialist, Claudio Signorile, pa je poudaril, da so Berlin-guerjeva stališča pomembna za «vso evropsko in italijansko levi-
co» in da je danes težko zavračati mnenje, da jim je treba preprečiti vstop v vlado.
Kongres PSI, zaključuje Signorile, bo moral veliko razpravljati o «komunističnem vprašanju» v o-kviru svojega koncepta leve alternative.
Značilno za silo, ki je vedno bila izrazito protikomunistična, pa sta stališči socialdemokratov Sa-ragata in Cariglie. Saragat v začetku svojega komentarja trdi, da je v Berlinguerjevem govoru v Moskvi veliko pozitivnih stvari in dokazi «moralnega poštenja», vendar oba voditelja PSDI to utemeljujeta na paradoksalen način tako: Berlinguer si je upal izreči Svoje misli 'v Moskvi samo zato, ker je Italija v NATO in pod zaščito Amerike, ki brani neodvisnost tudi Italijana. Berlinguerja. Če bi pa v Italiji prišli komunisti na oblast in bi ZDA ne ščitile več Italije, je mogoče strniti misel voditeljev PSDI, bi «Italija končala kot Češkoslovaška». Od tod zaključek, da komunistom ne kaže odpirati vrat v vlado.
KONGRES PSI SE ZAČNE 3. MARCA V RIMU
Priprave na skorajšnja kongresa socialistov in demokristjanov
Nenni
llll■lllllllllllllllll■lIIllllllllllllllllllnlllllllllllllllllIn■IlIlllllllllllrIllllllmllllllllllllllllllllllllllll||||||||||||||||IllllllllUlllllllllIlllllllllllllllllllllllrrllllmlllllllllH■la
RAZVESELJIVA TEST 7/ KANALSKE DOLINE^
Šolski svet ukvanske šole zahteva pouk slovenščine
Dvoumno poročilo videmskega šolskega skrbnika
UKVE, 28. — Tudi šolski svet u-kvanske osnovne šole je izrazil željo, da bi v šolskih prostorih lahko v popoldanskih urah poučevali slovenščino. Tako so Ukvanci izpolnili tisto formalno obveznost, ki jo je od staršev terjalo ravnateljstvo osnovne: šole in ki je bila ena izmed uradnih ovir, ki naj bi preprečevale pouk slovenščine v tej vas: Kanalske doline.
Svoje stališče o vprašanju pošol-skega pouka slovenščine je objavil tudi, videmski šolski skrbni^, ki je najprej ugotovil, da je ukvanski župnik «pripeljal med uro verouka v razred nekega profesorja, čigar i-mena ne poznamo a baje uči na nižji srednji šoli v Nabrežini, z namenom, da priredi tečaj slovenskega jezika, ki ga je župnija organizirala prav v tistih urah, ko bi morali pbučevati verouk.» Poročilo v nadaljevanju pravi, da ge prav zaradi, tega posredovala učiteljica Broccaiolijeva (med drugim, Broccaiolijeva je občinska svetovalka PSDI), ki je sicer vedela, da je župnik vložil prošnjo ža popk slovenščine,,ki pa,,ni bila še odobrena. Poročilo še ugotavlja, da je bil medrazredni svet mnenja,
naj bi v šoli raje učili nemščino kot slovenščino, zavodski svet pa je razpravo o tem vprašanju odložil na prihodnjo sejo.
Posegu Broccaiolijeve je župnik, tako trdi poročilo videmskega šolskega skrbništva, odgovoril z objavo nekega letaka, v katerem označuje prepoved za protidemokratično. šolsko skrbništvo nadalje ugotavlja, da bi se moral 27. trn. (poročilo je bilo sestavljeno že dan prej) sestati občinski -vet v Naborjetu, «obenem pa šolski skrbnik želi vedeti, kakšno reakcijo bi povzročilo med prebivalstvom dovoljenje za pouk slovenščine.»
V zadnjem delu svojega poročila trdi šolski skrbnik, da bo obvestil o dogodku tudi pristojne cerkvene o-blasti (!), obenem pa zagotavlja, da «načelno ne nasprotuje dobrohotni proučitvi župnikove prošnje, upoštevajoč seveda pristojne oblasti.»
To so torej dogodki zadnjih dni. V ponedeljek bi se moral v ukvanski cerkvi nadaljevati pouk slovenščine, kajti trenutno ne kaže, da bi nadaljevali s poukom v solskem poslopju. Vsekakor bi se morale v prihodnjem tednu stvari nekoliko razjasniti, saj
daje na to upati tudi poročilo šolskega skrbništva, iz katerega jasno izhaja, da so ga njegovi podrejeni netočno, obveščali o razvoju dogodkov, začenši z datumi in z drugimi podatki, ki bi jih, po našem mnenju, skrbnik moral poznati. Vsekakor pa trenutno še ostaja v veljavi prepoved, ki jo je naša javnosi ocenila kot nedemokratično in v odločnem protislovju z duhom časa, v katerem živimo.
Še ena smrtna žrtev na severnem Ibkem
BELFAST, 28. — Neznani teroristi so streljali v skupino protestantov, ki se je zbrala pred nekim barom v središču mesta. U-bit je bil neki mgški, štiri osebe pa so bile ranjene. Domnevajo, da gre za povračilno akcijo zaradi nasilstev skupine protestantov, ki so v svoji četrti manifestirali proti sklepu angleških vojaških oblasti, da odpravijo nekatere prednosti političnim zapornikom.....	.
RIM, 28. — Čez nekaj dni se prične socialistični kongres. Udeležilo se ga bo 856 delegatov. 42% pripada struji De Martina, 19% struji Mancinija, 18% Lombardije-vi levici, 14% Nennijevim avtonomistom, ostalih 8 odstotkov pa si delita najmanjši skupini, ki se združujeta okoli Gina Bertoldija in Nella Marianija. To so torej odnosi med socialističnimi komponentami na predvečer kongresa, ki se bo začel 3. marca v Rimu, v kongresni palači EUR. Kar zadeva organizacijske rešitve pa že krožijo točne informacije; ki pa še niso bile potrjene: znižati bi morali število članov direkcije in centralnega komiteja (od 35 na 26 za direkcijo, od 141 na 121 za centralni komite). Delovne odseke strankinega vodstva nameravajo spremeniti v «teame» s križnimi nalogami namesto dosedanjih strogo razdeljenih sektorjev, kot so organizacija, krajevne uprave, ženske, ekonomija, mladina, državna uprava itd. Zadnja novost, po nedavnih polemikah s predsednikom nadzornega razsodišča Martuscellijem, pa naj bi bila u-stanovitev osrednje kontrolne komisije, kateri bodo morali socialistični voditelji predložiti «davčno prijavo», se pravi podroben o-pis lastnih dohodkov m premoženja pred prevzemom kakršnegakoli pomembnega vodilnega mesta.
Kar' pa zadeva politično razpravo je ugibanj več, težje pa ugotoviti, kaj se bo res zgodilo. Vse kaže, da namerava De Martino s svojim poročilom usmeriti kongresno razpravo okoli dveh v času različno odmaknjenih faz:	možnost
skorajšnje obnovitve sodelovanja v vladi med KD in PSI, čeprav v novih oblikah in, drugič, v perspektivi, določiti strategijo stranke za, «alternativo» demokristjan-skemu načinu vodenja oblasti. ■ • •
glavna protagonista
V tem smislu je, seveda, zanimivo, kar je zapisal za zadnjo številko teoretskega glasila KPI «Rinascita» član komunističnega vodstva Alfredo Reichlin. «Minila so tri desetletja, v katerih so se vlade vedno oblikovale v tako imenovanem «demokratičnem prostoru», ki je načelno izključeval sile, ki se zbirajo okoli KPI». Reichlin nato kritizira abstraktno postavljanje vprašanja socialistične alternative, posebno še zato, ker se alternativa postavlja v nedoločeno prihodnost, ne pove se pa, kako naj ta jutrišnji dan pripravimo danes. Taka abstraktnost dopušča KD igro frontalnega soočanja in spopadov, v PSI pa dvoumno poraja nerazredne, radikalne težnje «tretje sile».
Vsekakor ostaja težnja KPI — in o tem bo tudi socialistični kongres bogato razpravljal — «enotno gibanje, ki naj vplete tudi organizirane sile katoličanov » V Reichii-novem članku se že čuti rahlo približevanje nekaterim socialističnim dilemam, kar sta pozneje Pajetta in Valori povedala tisku in v senatu, to je. da se postavlja vprašanja levičarske vlade v aktualnost v trenutku, ko bi KD vztrajala na svojih stališčih zapiranja in če bi na kongresu KD zmagale desničarske sile okoli Forlanija.
Če je ta teden posvečen kongresu socialistov, pa se tudi demokristjani naglo bližajo svojemu' kongresu, ki bo za Jožefovo. «Demokratska zveza», ki .so jo pred kratkim ustanovile nekatere osebnosti katoliškega kulturnega tabora, poudarja v sporočilu o seji njenega koordinacijskega odbora, katerega so se udeležili tudi člani KD in demokrščanski sindikalisti, da je treba okrepiti odnose med KD in PSI ter oblikovati nov sistem odnosov, _ do ... komunistov.
lakaj šele po 30 letih?
Kaj mislijo profesorji in dijaki o procesu zaradi zločinov v Rižarni
V dvorani tržaškega porotnega sodišča, kjer se je pred dvema tednoma začel proces zaradi zločinov v uničevalnem taborišču pri Sv. Soboti, se vsako jutro tik pred začetkom obravnave ponavlja ista scena: karabinjerji, ki so zadolženi za javni red v dvorani, točno ob 9.30 odprejo vrata in v prostor za občinstvo se skozi ozke duri vsuje množica ljudi. Vsak si želi, da bi bil čimbolj v ospredju, da bi kar najbolje ujel besede prič, odvetnikov, javnega tožilca in predsednika. Med starejšimi, tistimi, ki so doživljali osebno grozote, o katerih je govor na procesu, tistimi, katerih svojci so umrli v Rižarni, je tudi veliko mladih obrazov, skoraj otrok, ki so se rodili, ko spomin na fašistične in nacistične zločine ni bil več tako živ. Morda prav v teh mladih obrazih razbereš največjo pozornost. Pazijo, da bi ne preslišali niti besedice, da bi iz ust živih prič zvedeli, koliko so trpeli njihovi očetje, saj, čeprav je minilo že trideset let od tistih tragičnih dni, dojemajo, da Rižarna ni le senca iz preteklosti, pač pa zelo aktualno vprašanje, začetni člen v verigi črnega terorizma, ki se vleče vse do naših dni.
Kaj mislijo ljudje, ki dan za dnem vestno sledijo razpravi? Kako doživljajo proces? Kaj čutijo ob oživljanju grozot? S svojo prisotnostjo že dokazujejo, kakšen je odmev procesa v mestu, kako napredni in demokratični Trst pozorno sledi obravnavi in zahteva, da pride vsa resnica m dan. Da bi preverili, če so ti vtisi pravilni, smo se včeraj, ko ni bilo razprave, podali v šole in povprašali dijake in profesorje, kaj menijo o procesu.
«Mislim — pravi ravnatelj trgovske akademije prof. Saražin — do je brez dvoma koristno, da se je ta proces začel. Dijakom sem z veseljem dovolil, da prisostvujejo začetni obravnavi in želel, da bi bili kar največkrat v sodni dvorani. Kot vzgojitelj sem namreč trdno prepričan, da moramo mladino vzgajati v duhu svobode, demokracije in antifašizma, prav zato se mi zdi zelo pozitivno, da prisostvujejo procesu.»
«Osebno — nadaljuje — žal nimam dovolj časa, da bi lahko sledil obravnavi tako podrobno, kot bi želel. Vtis pa imam vsekakor, da je vse preveč govora o zločinih nacistov, medtem ko skušajo prikriti grozodejstva fašistov, ki niso bili nič manj kruti. Spominjam se, kako so nekega gostilničarja iz moje vasi z bajonetom pribili ob drevo in ga nato živega odrli. Proces pa se je vsekakor začel zelo pozno, prepozno in bojim se, da bodo nekatere stvari ob koncu zamolčali in da bodo obsodili samo sence.»
Za ravnateljico znanstvenega in klasičnega liceja prof. Lauro Abra-
im i n iiiiiiii 111111111111111111111 iiiiiiiii im iiiiiimni um
Fraga Iribarne proti amnestiji
MADRID, 28. — V razgovoru za špansko televizijo je notranji minister Manuel Fraga Iribarne povedal, da v Španiji «zaenkrat» ne bo amnestije za politične zapornike, češ da so v ječali ostali le teroristi in da je teh 500. Nadalje je Fraga Iribarne dejal, da je več o-seb ,ki bi jih nerad videl na špan-ških tleh. Med temi je, na prvem mestu, predsednica španske partije Dolores Ibarruri, znana še iz državljanske vojne kot «La Pasio-naria». Znano je, da je Ibarruri-jeva pred mesecem dni vložila v Moskvi, kjer živi že štirideset let, prošnjo za španski potni list in dovoljenje za povratek v domovino. Ibarrurijeva je v svoji prošnji zapisala, da je še vedno španska državljanka in želi prispevati napredku in demokraciji svoje domovine.
Pred zaključkom Mxonovcga obiska v LR Kitajski
KANTON, 28. - Bivši ameriški predsednik Richard Nixon zaključuje svoj večdnevni obisk na Kitajskem. med katerim se je sestal z Maocetungom in prejel informacije «iz prve roke» o boju za oblast proti skupini Teng Hsiao-pinga. Zadnja etapa njegovega potovanja po Kitajski je v južni prestolnici Kanton, kjer ga je pričakala velika množica ljudi. Nixon si je ogledal muzej kmečkega gibanja, ob izhodu pa ga je množica obkolila in mu dolgo časa vzklikala. Jutri bo Nixon z letalom, ki mu ga je dala na razpolago kitajska vlada (Nixon namreč ne potuje z ameriškimi letali, ker je njegov obisk zasebnega značaja), odletel
.najprej v.Tokio, odtod.pa.domov.
mi pa je v sodni dvorani vse premalo govora o Slovencih, ki jih med drugim italijanski časniki prepogosto zamenjujejo za Jugoslovane. «Kaj takega — poudarja — ne morem odobravati, saj so naši Primorci največ trpeli in veliko žrtvovali, morda več z narodnostnega vidika v obrambo svoj» bitnosti, svojega jezika, svoje kulture, kot pa s političnega vidika.»
«Nedopustno je — pravi prof. Marija Kacin — da so čakali trideset let in da v trenutku, ko tržaška porota razpravlja o tako strahotnih zločinih, edini morilec, ki je še živ, mirno popiva v Munch-nu ali kjer že živi. Prav tako nedopustno pa se mi zdi, da se t posploševanjem skusa prikriti velik krvni davek, ki smo ga Slovenci dali za svobodo in za demokracijo.» «Upam le — se vmeša prof. Ivo Sosič — da bo zgodovinska resnica vendarle prišla do izraza, zdi se mi pa naravnost bedasto, da procesa niso znali narediti prej. Res je, da je proces pomemben tudi danes, vprašujem pa se, s kakšno moralno pravico sodi esesovcem uradna Italija, ki v svobodi in demokraciji ne zva streti fašizma in ki je odgovorna za Pi-nellijevo smrt in za dolga leta, ki jih je Valpreda po gedolžnem presedel v zaporu.»
«Upati je — dodaja prof. Egidij Košuta — da bo vsaj prišla na dan vsa gniloba fašističnega in ko-laboracionističnega Trsta. Prelahko je naprtiti krivdo samo nacistoma, ki ju itak ne bo v Trst. Spominjam se. da so po koncu vojne prav tako skušali zvreči vso krivdo samo na Hitlerja, vendar pa mi, ki smo doživeli grozote tistega časa, dobro vemo, s kakšnim sadizmom, s kakšno nečloveško krvoločnostjo so tudi najnižji izpolnjevali ukaze.»
Ocena d:jakov se bistveno ne razlikuje od ocene vzgojiteljev, le da je — ket je zaradi njihove mladosti tudi naravno, še bolj ostra, bolj žgoče izrazita. «Prav je — pravita Saša Udovič in Sonja Jazbec — da se je proces začel, pa čeprav po tridesetih letih. Čeprav bo imela obsodba samo simbolično vrednost, pa je vendarle pomembno, da bo zgodovinsKa resnica tudi uradno priznana in da bo končno morda prišla v učbenike zgodovine, v katere ji doslej m bilo vstopa.» «Veliko stvarnega — se v pogovor vplete Eva Rosner — si ne obetam, saj je to le formalnost. Proces pa nas je vsekakor prevzel, sledimo mu pozorno in o lem govorimo tudi v družini. Zelo rada bi tudi neposredno prisostvovala procesu, saj je govor o nas, saj neposredno zadeva tudi nas na i mlajše, čeprav takrat nismo bili še živi.»
Vtem se zbere okrog nas večja gruča dijakov, ki so pravkar prišli iz učilnic. Studenec mladih o-brazov, ki prešerno zažubori skozi šolske duri pustu in veselju naproti, se za trenutek ustavi, prisluhne pogovoru in poseže. «Moralno morajo obsoditi nacizem in fašizem», pravi nekdo. « To naj bo tudi v opomin», se mu pridruži mlad fant. «Prisostvovati procesu — se oglasi tretji — je tudi z didaktičnega vidika zelo poučno in zdi se nam, da so profesorji do tega vse preveč ravnodušni.»
«Prepozno je, prepozno — pravi Lado Premm, ki je osebno okusil surovost Collottijeve tolpe — pred dvajsetimi leti bi proces imel povsem drugačen učinek. Večkrat sem bil na obravnavi, sam sem bil v «Villi triste», pa sem kljub vsemu še vedno presenečen nad tako surovostjo ter se vprašujem, kako je mogoče, da človek tako pobesni. Kljub vsemu pa je o-bravnava pomembna, da bodo tudi Italijani spoznali resnico, da nam ne bodo več očitali, kot mi je neki sodnik takoj 10 koncu vojne, da sme pristranski in da je moj» pričevanje bolj sad sovraštva kot pa resničnega doživetja.»
Nadja Pahor kot ena od voditeljic združenja italijanskih žena UDI najprej poudari velik prispevek, ki sp ga ženske dale tako osvobodilnemu boju za svobodo kot po vojni boju za napredek in demokracijo. «Zdi se mi pa vsekakor nedopustno — nadaljuje — da lahko kolaboracionistka kot je Reissova nekaznovano proglaša, da krematorijska peč m bila drugega kot peč za centralno kurjavo. Če ji to dopuščajo, je lo zaradi tega. ker so do procesa mlačni in zadevi ne mislijo iti do dna.»
Ingrid Kalan ji pritrjuje ih meni, da se italijanska -pravica doslej res ni veliko izkazala v boju proti fašističnemu in kolaboracionistič-nemu raku. Pripomniti pa gre, da bodo italijanski sodniki tokrat i-meli v rokah zadostne elemente, da vsaj moralno obsodijo tiste, do katerih so bili doslej vse preveč popustljivi.
Mnenja so morda nekoliko deljena, pri vseh pa se ponavlja isto vprašanje: zakaj šele trideset let pozneje? »...
VOJMIR TAVČAR
TRŽAŠKI DNEVNIK !
Z OTVORITVENO SLOVESNOSTJO V KULTURNEM DOMU
S predavanjem dr. Bratka Krefta o Cankarju začetek seminarja za slovenske šolnike
Profesorjem, učiteljem in dijakom bodo predavali znani strokovnjaki ljubljanske univerze
4-	..	-	•	,	,	■	+,
«Kraški pust» na Opčinah
Z otvoritveno slovesnostjo, ki bo jutri, ob 11.30, v Kulturnem domu in na kateri bo akademik dr. Bratko Kreft spregovoril o Ivanu Cankarju in današnjem času ob 100-letnici njegovega rojstva, se bo pričel seminar za učitelje in profesorje slovenskih šol v Trstu.
Seminar bo razdeljen v štiri skupine. V prvi skupini bodo priznani docenti ljubljanske univerze predavali profesorjem slavistom, v drugi skupini bodo profesorji naravoslovja, v tretji učitelji in v četrti dijaki.
Za skupino slavistov bo v torek, 2. marca, od 9. do 14. ure, predaval docent ljubljanske filozofske fakultete dr. Jože Toporišič o stilistični interpretaciji. V sredo, 3. marca, bo od 9. do 12. ure na vrsti docent pedagoške akademije v Ljubljani prof. France žagar, ki bo predaval o vprašanju pristnosti in kultiviranosti o-troškega jezika, popoldne od 15. do 18. ure, pa bo prof. Branko Božič, docent iste akademije, predaval o zgodovinskih nasprotjih sedanjega sveta. V četrtek, 4. marca dopoldne («d 9. do 12. ure) bo na sporedu predavanje dr. Frana Zadravca, docenta filozofske fakultete v Ljubljani o Cankarjevi satiri in groteski, popoldne od 15. do 18. ure, pa bo o slovenskih narečjih predaval docent iste fakultete dr. Tine Logar.
Profesorji naravoslovja bodo v torek, od 9. do 14. ure, poslušali prof. Vlada Rotarja z zavoda za šolstvo, k; bo govoril o učnih metodah pri pouku biologije. V sredo pa bo o ekoloških problemih sodobnega sveta predaval docent biotehnične fakultete v Ljubljani dr. Kazimir Tarman.
Učitelji bodo razdeljeni v tri skupine. Predavanja bodo v četrtek, petek in soboto in sicer po naslednjem umiku: za eno skupino od 9. do 12. ure, za drugo od 9. do 14. ure in za tretjo od 15. do 17. ure. Predavali bodo prof. Danica Goli s pedagoškega inštituta v Ljubljani (Začetni pouk branja in pisanja), prof. Jelica Mesesnel (Spisje v osnovni šoli) in prof. Helena Berce z zavoda za šolstvo SR Slovenije (Osnove likovne vzgoje tehnike dela).
Dijaki bodo prišli na vrsto v sredo od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ko jim bosta predavala prof. Jože Toporišič (Sodobni slovenski knjižni jezik) in književnik Ciril Zlobec, ki bo govoril o dosežkih slovenske kulture v zadnjem desetletju.
Profesorji slavisti in dijaki bodo imeli predavanja v Kulturnem domu, naravoslovci na znanstvenem liceju «Fr. Prešeren», učitelji, ki bodo obiskovali predavanja iz likovne vzgoje, na srednji šoli «Ivan Cankar» in druga skupina učiteljev, v četrtek, 4. marca, na osnovni šoli pri Sv. Ivanu. Ostale dni bodo predavanja za učitelje v Kulturnem domu.
154 delegatov, ki bodo po dvodnevni i različne druge možnosti, razpravi izvolili 17 delegatov na vse- vr" 1—'*-"'■■■	j™-.
državni kongres. Kongres poteka v novi športni palači v Cervignanu in so na njem prisotni najvidnejši predstavniki vseh strank ustavnega loka, poleg delegatov pa tudi številni predstavniki raznih organizacij ter predvsem sindikalnih organizacij vseh usmeritev.
Kongres je otvoril predstavnik vsedržavnega vodstva Lettieri, ki je govoril o novih odnosih, ki jih je treba ustvariti v državi. Po pozdravih krajevnih predstavnikov in župana je spregovoril deželni tajnik krščanske demokracije Giuseppe To-nutti, ki je v obsežnem govoru postavil v ospredje predvsem Zacca-gninijevo novo linijo o soočanju stališč med demokristjani in komunisti.
Tonutti je zagovarjal sedanjo usmeritev krščanske demokracije na de-
9 Tržaški kvestor je te dni odredil, da bodo, kot običajno, tudi za letošnji pustni torek vsi javni lokali v
rut'v Kiscausne uemom acije na ut- j Trstu in v tržaški pokrajini lahko želni ravni, vendar pa je dopustil [ odprti vso noč.
aiiiiiiiiiiiiiiiiinii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO UGOTOVITVAH TRGOVINSKE ZBORNICE
Na kongresu je dejansko že zmagala Zaccagninijeva linija, ki ima kar 74 odstotkov, tako da je zelo verjetno, da bo tudi velika večina delegatov pripadala tej struji. V samem začetku kongresa je že prišlo do različnih mnenj in različnih stališč, vendar pa je zanimivo, da sta petkova govora vsedržavnega tajnika KPI Berlinguerja in predstavnika ZK Jugoslavije Dolanca na kongresu KP Sovjetske zveze doživela takojšen odmev.
Zanimivo je tudi, da kongresu prisostvuje kot gost jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko.
i-,:.e
s-.
Lanski promet v pristanišču dosegel le 32.264.204tone blaga
Občutno nazadovanje v primerjavi s prejšnjimi leti -nafte za zaledne države - Manj prometa tudi po
Delegacija ZKS končala oMsk v naši deželi
Delegacija Zveze komunistov Slovenije pod vodstvom sekretarja izvršnega komiteja predsedstva CK Franca Šetinca je zaključila dvodnevni obisk v naši deželi, ki ga je opravila na povabilo deželnega odbora KPI. V poročilu, Ki so ga včeraj objavili o obisku, je med drugim rečeno, da so pogovori med predstavniki ZKS in KPI potesli v prisrčnem vzdušju in da so bili posvečeni pregledu notranjega položaja v obeh državah ter mednarodnim problemom. Posebno pozornost pa so posvetili vprašanjem gospodarskega razvoja v Furlaniji - Julijski krajini in v Sloveniji, tudi z ozirom na nedavni osimski sporazum, gleda katerega je bila poudarjena velika važnost tako za vsestransko sodelovanje med obema državama, kot tudi za mednarodno pomiritev po helsinški konferenci.
Delegacija iz Slovenije je med svojim bivanjem obisaala tudi 0-glej, Tržič, Videm in Pordenon. V Vidmu so se med drugim slovenski gostje sestali s predstavniki Beneške Slovenije, s katerimi so obravnavali predvsem vprašanja zaščite sloven ske manjšine. Predlagano je bilo tudi mednarodno srečanje med predstavništvoma Beneške Slovenije in Tolminske, na katerem naj bi razpravljali o problemih manjšin in o gospodarskem razvoju obeh področij.
Statistična služba trgovinske zbornice je objavila dokončne uradne podatke o pristaniškem železniškem in kamionskem prometu čez Trst v preteklem letu 1975. iz pregleda je razvidno, da je blagovni piomet v luki dosegel 32,264.204 tone, kar predstavlja precejšnje nazadovanje v primeri z letom 1974 (33,963.8u7 ton) in še posebej s prometom v letu 1973 (38,108.106 ton). Promet je nazadoval zaradi manjšega dovoza surove nafte za cezalpski naftovod: ta postavka je namreč v lanskem letu znašala 23,914.975 ton, medtem ko je znašala v letu 1974 25,959.722, v Itu 1973 pa 29,815.011 ton. Če odštejemo od celokupnega prometa dovoz sùrove nafte, namenjene po cevovodu v Ingolstadt o-ziroma v Sehwechat na Avstrijskem, je znašal tradicionalni blagovni promet v luki v lanskem letu 8,349.229 ton, medtem ko je v letu 1974 dosegel 8,004.085, v letu
1973	pa 8,293.095 ton. Ta promet je po vsem tem v lanskem letu rahlo napredoval, ih sicer-za 345 " tisoč 144 ton v primeri z letom 1974 in za 56.134 ton v primeri z letom 1973.
Po blagovnih vrstah je lanski promet v pristanišču dosegel naslednje; vrednosti: premog 502.305 (v letu 1974 463.116) ton; žita 82.254 (leta 1974 134.661) ton; rude 1,272.491 (leta 1974 1,436.946) ton; mineralna olja 28,055.172 (leta 1974 29,405.893) ton; les 109.132 (leta 1974 160.204) ton; drugo blago 1,742.438 (leta 1974 1,854.352) ton in potrebščine za ladje in posadke 500.412 (leta 1974 508.635) ton. V lanskem letu se je povečal samo promet s premogom in z derivati naftne industrije (1,099.540 ton v odvozu), vse druve postavke pa so pokazale večje ali manjše nazadovanje. Posebno vidno je nazadovanje pri žitu in pri lesu: prva postavka se je namreč skrčila za 33,92%, druga pa za 31,88% ; nekdaj živahna trkovina z lesom čez Trst se je s tem zmanjšala na komaj kakih 100.000 ton blaga na leto.
Blagovni promet po železnici je dosegel v lanskem letu 1,465,452 ton, medtem ko je znašal v letu
1974	1,861.728, v letu 1973 pa 1 milijon 845.680 ton. Med posameznimi državami so lani prevzele največji delež . Avstrija (418.909 ton),
Italija (418.372 ton), Jugoslavija (183.243 ton), češkoslovaška (157 tisoč 140 ton), Zahodna Nemčija (153.813 ton) in Švica (65.290 ton), vse druge zaledne dežele pa so bile soudeležene z znatno manjšim prometom. Podobno nazadovanje so lani zabeležili tudi v blagovnem prometu po cesti. Promet s tovornjaki je namreč dosegel 1,828.661 ton, medtem ko je znašal v letu 1974 1,967.554, v letu 1973 pa 2,202.813 ton. Največ blaga je po cesti prevzela oziroma izročila Italija (1 milijon 452.334 tin), sledila je Avstrija z 290.951 tonami, na tretjem mestu je bila Jugoslavija s 33.820 tonami, na četrtem Zahodna Nemčija z 29.547 tonami itd.
Predstavnika Tržaškega partizanskega zbora pri predsedniku ZZBJ
Predsednik Tržaškega partizanskega pevskega zbora Rudi Žerjal in dirigent Oskar Kjuder sta se 24. t.m. mudila v Beogradu, kjer ju je sprejel predsednik zveznega odbora ZZB NOV Kosta Nadj. Navzoči so bili tudi član predsedstva RO ZZB NOV SR Slovenije Leopold Zaharija, predsednik občinskega odbora ZZB iz Sežane Miroslav Škapin ter sekretar komisije za mednarodno sodelovanje zveznega odbora ZZB NOV Franko Golovič.
Predstavnika tržaškega zbora sta gostitelja seznanila z dejavnostjo zbora in z njegovo vlogo nadaljevalca tradicij partizanske in revolucionarne pesmi.
Predsednik zveznega odbora Kosta Nadj je pohvalil dosedanjo dejavnost zbora, pri čemer je še posebej govoril o potrebi populariziranja partizanske in borbene pesmi med mladino. Poudaril je tudi koristnost sodelovanja ZZB NOV Jugoslavije in združenja partizanov Italije ÀNPI.
Tatvini krznenih plaščev
Tatovi so se v zadnjem času tudi v Trstu lotili krznenih plaščev. Tako sta mladeniča, stara kakih 25 let — eden izmed njiju je verjetno juž-njak — opravila dve tatvini na popolnoma enak način. Vstopila sta v javni lokal, eden je obesil svoj plašč
Skrčen dovoz surove železnici in po cesti
na obešalnik vrh krznenega plašča, nekaj sta se obotavljala po lokalu, nato pa odšla. Z njunim površnikom je izginil tudi krzneni plašč. V gostilni «Toscana» v Ul. Rismondo 2 je tako postala žrtev tatvine 45-letna Licia Chiaruzzi, v restavraciji «Alle Rive» na Nabrežju Grumula pa 61-letna Paola Duri. Ukradena plašča veljata skupno nad 3 milijone lir.
Izreden večer slovenskega violinista Mihe Po gačnika
V petek zvečer se navi je predstavil v mali dvorani gledališča Verdi pod okriljem, organizacije krožka Glasbene Mladine Italije mladi ljubljanski violinist Miha Pogačnik z recitalom za solo vio-lino.
Slovenski' virtuoz'' je dobesedno’ o-čaral številno publiko, ki je pazljivo sledila njegovému izbàjànju.
h. partito v E-molu J. S. Bacha, Prokofjeva sonato op. 115, tri Pa-ganinijeve caprice (št. 9,4, 24) ter za zaključek Bartokovo sonato, eno najtežjih del violinske literature.
Na zahtevo poslušalcev je umetnik dodal dva stavka Bachove sonate v E-duru in Chacono istega skladatelja, s katero je počastil svojega profesorja Cirila Veroneka,
Mladi mojster, rojen v Kranju leta 1949, je že kot otrok začel s študijem violine. Srednjo šolo je dokončal v Ljubljani leta 1967. Kot koncertant se je že predstavil v zgodnji mladosti. Medtem se je izpopolnjeval na akademiji za glasbo v Kolnu pri prof. Igorju Ozimu, v Bonnu pri Maxu Rostalu, v Os-siachu pri Henryku Szeryngu. Pozneje je nadaljeval študije v ZDA z Josephom Gingoldom in Ivanom Ga-lamianom. Miha Pogačnik je s svojimi koncerti že gostoval v Nemčiji, Švici, ZDA, Italiji, in seveda v Jugoslaviji. Povsod je žel velike uspehe publike in kritike.
Pri nas (/a bomo še imeli priliko poslušati in sicer 11. marca v Gorici in 12. marca v Kulturnem domu v Trstu. Tokrat bo nastopil z orkestrom G M. Vredno je omeniti, da bo zaigral, kar tri koncerte v enem večeru, kar je velika izjema.	Iztok Kodrič
Opčine so včeraj popoldne zaživele v običajni razposajenosti in razigranosti in veselem vzdušju, ki ga vsako leto v tem času vzbuja kraška pustna manifestacija. Letos slavi kraški pust svojo deseto obletnico in zato je včerajšnji sprevod alegoričnih vozov in raznih šem po openskih ulicah in uličicah še posebno navdušil kot se za tak okrogel jubilej spodobi.
Ob robovih Narodne ulice se je do Pikeljca, kjer se je sprevod začel, do Brdine trlo ljudi z vseh štirih vetrov. K uspehu je prispevalo še nadvse ugodno pomladansko vreme. Domišljijo vaških pustnih odborov so letos pri pripravljanju a-legoričnih vozov posebej preželi znani škandali podkupovanja, v krajevnem merilu pa je marsikatera pikra padla na račun krajevnih upraviteljev, ki zavlačujejo z reševanjem številnih perečih problemov.
Sicer pa pojdimo po vrsti: Najlepši voz — tako je vsaj ocenila komisija — so pripravili pri Ferlugih. Že sam naslov «Zlorabljen Kras» nam zgovorno priča, kaj je ferlu-govce najbolj zbodlo. In tako so pripravili voz z vikend hišicami, s katerimi se ukvarja sodišče. Drugo mesto so dosodili vasem izpod Grmade. Pripravili so razkošen voz, ki je prikazal smučarsko zanimanje v teh krajih. Med množico smučarjev je prvi gospodoval Papirnati velikan — znani smučar Robert (Hlavaty). Tretje mesto si je priboril Praprot s prikazom «36. obletnice pusta».
. Vse te vozove so spremljale kar štiri godbe in sicer: z Brega, s Proseka, s Križa in Divače. Spremlja-de so jih seveda tudi druge, manjše skupine, in posamezne maske, na čelu vseh pa sta se peljala, kot običajno, kralj Pust in njegova soproga, ki so ju nato ob splošnem navdušenju podanikov kronali na Br-dini.
Gledališča
R. Berteli je okreval: prepeljali so ga v zapor
Osumljenec poskusa ugrabitve tržaškega industrijca Roberta Haus-brandta, Roberto Berteli, ki so mu karabinjerji prestrelili nogo na vrtu Hausbrandtove vile 29. januarja letos, je okreval. Po natančnem zdravniškem pregledu je namestnik državnega pravdnika odredil njegovo premestitev iz glavne bolnišnice v koronejske zapore, kamor so ga prepeljali včeraj zjutraj.
£ ■ moquette ■ H.
~ ■ preproge
iiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiinin in n in n iiiiiiiii n iiiiiiuii iiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii lin iiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuniiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiEmr
Danes, NEDELJA, 29. februarja
Deželni kongres KD
V Cervignanu se je včeraj začel peti deželni kongres krščanske demokracije, na katerem je prisotnih
liMiiMmimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmini
Tmrl j« Ivan Omersa duhovnik pri Sv. Jakobu
Po Sv. Jakobu se je včeraj hitro razširila vest, da je v častitljivi starosti 83 let umrl kaplan in dolgoletni župni upravitelj pri Sv. Jakobu, Ivan Omersa.
Pokojnik je bil med šentjakobskimi Slovenci zelo priljubljena osebnost ne le zaradi svoje osebne poštenosti in skromnosti, marveč tudi zaradi svojega pogumnega antifašizma ih narodne zavednosti.
Med Šentjakobčani je deloval polnih 60 let od daljnega leta 1916. Okusil je marsikatero fašistično gorje, pa tudi zapostavljanje v svojem duhovniškem stanu, ker ni nikoli plaho skrival svojega slovenstva. Pri Sv. Jakobu se je ljudem priljubil tudi zato, ker je tudi v letih narodnoosvobodilnega boja bil s svojim ljudstvom.
JUST
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 17.50. — Dolžina dneva 11.05. — Luna vzide ob 6.06 in zatone ob 17.39.
Jutri, ponedeljek, 1. marca ALBIN
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 28. februarja 1976 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 79-letna Giuliana Ru-binato, 68-letni Milan Tavčar, 55-letni Romeo Di Giacomo, 73-letna Maria Sicchi, 55-letni Bruno Lapagna, 97-letaa Adele Lakopizh, 73-letna Maria De Re por. Gemmelli, 72-letni Narciso Peterlin.
OKLICI: uradnik Giuliano Boneghi in uradnica Daniela Alberti, delavec Lorenzo Andrea Fano in otroška vrt-
Včeraj - danes
ZAME «SO NAJBOLJŠI Z
narica Rossana Dalfovo, uradnik Lauro Devidè in uradnica Ada Gombach, pristaniški delavec Mario Parenzan in delavka Marialuisa Michelazzi, u-radnik Giancarlo Vichi in uradnica Carmen Teagene, delavec Raffaele Cinà in trg. pomočnica Luisa Radoi-covich, uradnik Giorgio Svaghelli in uradnica Nada Franco, uradnik Walter Cociani in uradnica Gabriella Fa-bris, pomorščak Bruno Chervatin in bolničarka Gina Muscovish, pristaniški delavec Claudio Oblati in frizerka Tiziana Calati, kuhar Erhard Bo-niesh in gospodinja Laura Veronese, upokojenec Marcello Passion in tipkarica Meri Mihelich, elektrovarilec Elio Zecchini in točajka Maria Bonifacio, uradnik dr. Ludovico Salvio in učiteljica Gighola Glavina, brivec Francesco La Rosa in plesalka Kry-styna Forgin delavec Silvano Pipan in plesalka Sabina Ptak, zstopnik Stelio Cuschie in trg. pomočnica Ma-risa Grilli, mehanik Claudio Zaratin in trg. pomočnica Elda Donno, mehanik Emilio Gregori in delavka Maria Leghisa, podčastnik Francesco Scipilliti in učiteljica Isabella No-venta, uradnik Ferruccio Scabbia in
ZA VAŠO POROKO ...
«FOTOGRAFIA» EGON
Oglasite se pravočasna Telefon 793-295
TRST, UL Oriani 2 (Barriera)
risarka Loredana Zugna, mehanik Mario Giassi in frizerka Rosanna Ru-tigliano, strugar Graziano Colautti in frizerka Ariella David, glasbenik E-doardo Meola in trg. pomočnica Lucia Pinto, delavec Claudio Gerebizza in frizerka Lucia Sestan, upokojenec Bruno Coceani in gospodinja Elia Coslovich, vratar Rocco Cristiano in gospodinja Bruna Re, strojni častnik Lucio Bonetta in uradnica Mara Osmo. uradnik Giovanni Billè in učiteljica Fausta Borgia, delavec Michele Salamone in gospodinja Gra-
ziella Contino, elektromehanik Gior-	BARI	11	25	62	19	76
gio Busletta in delavka Liviana Zu-	CAGLIARI	64	18	57	29	84
bin, delavec Camillo Coppola in gos-	FIRENCE	88	24	38	82	34
podinja Andreina Burini, učitelj An-	GENOVA	20	90	3	66	10
drea Pussini in biolog Lucia dott.	MILAN	26	66	18	89	56
Romani, delavec Lucio Toncich in u-	NEAPELJ	65	55	81	75	76
radnica Elisabetta Truant, uradnik	PALERMO	68	54	79	8	82
Franco Lanzilotto in gospodinja Ma-	RIM	78	85	31	69	63
ria Teresa Mele.	TURIN	4	36	68	12	64
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)	BENETKE	33 34 24 ENALOTTO				47	69
Godina - Patuna, Campo S. Giaco-	12 2 112	2	2 1	X	X	2
mo 1; de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina (AHTgea), Ul. Ginnastica 6; Chiari - Grotti, Ul. Tor S. Piero 2.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. ...............
V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627.
La Cappella Underground 19.00—21.80 «Alice non abita più qui». Igrata Eilen Burstyn in K. Kristofferson. Ariston matineja 10.30 «L’incredibile furto di mister Girasole». Walt Di-sneyev film.
Ariston 15.30 «Stardust». Barvni film.
Prepovedan mladini pod 14. letom. Mignon 15.00 «Tutti insieme appassionatamente». Igra Julie Andrews. Grattacielo 14.30 «Colpita da improvviso benessere». Barvni film. Igrajo: Giovanna Ralli, Stefano Satta Flores in Franco Cittì. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Fenice matineja 9.30—11.20 «Più forte ragazzi». Barvni film. Igrata: T. Hill in B. Spencer.
Fenice 14.30 «Soldato di ventura». Barvni zabavni film. Igra: Bud Spencer. Film je režiral P. Festa Campanile.
Excelsior matineja 9.30—11.20 «Salu-dos amigOvS». Barvna risanka. Excelsior 15.00 «Un gioco estrema-mente pericoloso». Igrata Burt Reynolds in Chaterine Denevue. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.00 «Uomini e squali».
Barvni dokumentarni film.
Eden 15.30 «Cuore di cane». Barvni film, ki ga je režiral Lattuada. Igrata: Eleonora Giorgi in Cochi Ponzoni.
Ritz 14.30 «Mondo di notte - oggi». Dokumentarni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 15.30 «Una sera ci incontrammo». Igra Johnny Dorelli. Barvni film.
Cristallo 15.30 «Il vento e il leone».
Barvni film. Igra Candice Bergen. Capitol 15.30 «L’anatra aU’arancia». Barvni film. Igrata Monica Vitti in Ugo Tognazzi.
Moderno 15.00 «Un genio, due compari e un polio». Barvni zabavni film. Igra Terence Hill. Filodrammatico 15.00 «Femmina calda offresi per serate bollenti». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ideale 15.00 «Sinue l'egiziano». Igra Edmund Purdom. Barvni film. Impero 15.00 «Cenerentola». Barvni Walt Disneyev film.
Vittorio Veneto 15.00 «Di che segno sei?». Barvni film. Igrajo: A. Sordi, A. Celentano, P. Villaggio, M. Melato, R. Pozzetto. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 14.30 «Lady Frankenstein». Prepovedan mladini pod 14. letom. Astra 15.00 «Dove osano le aquile». Igrata Richard Burton, Glint East-wood. Barvni film.
Abbazia 14.30 «Il magnifico fuorilegge». Igra Robert Ryan. Barvna kavbojka.
Volta (Milje) Do 3. marca zaprto zaradi pustnega plesa.
Mali oglasi
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
loterija
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠIVK1
VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
IRSI	TEL 796-301
Viale XX Settembre št. 16/111
HIŠA Z VRTOM nh jjčOdaj, Tomaj 13. Informacije Sonc Mara, Tomaj 22.
STANOVANJE 120_,kvadratnih metrov v dvostanovanjskrhiši, z lepim razgledom, na Furlanski cesti dajam v najem. Ponudbe na O-glasni oddelek Primorskega dnevnika «Stanovanje» — Ul. Montec-chi 6.
SPREJMEM ZANIMIVO delo v podjetju import-export, dobro znanje nemškega, angleškega in španskega jezika, pripravljen potovati. Telefonirati na: 410-967.
CARLI VIRGILIO vas vabi, da si ogledate veliko izbiro avtomobilov v AUTOSALONE TRIESTE, Ul. Giulia 10. Ugodne prilike: 127 72, A 112 Abarth 75, Mini 70 72, 128 73, 500 68 71, Capri 1500 70, 128 fam 70, 124 fam. 71, 850 66 70, 1750 70, Diane 6 72, 123 avtomatični 75, 124 68 plinska napeljava, 124 spider 71. Jamstvo in ugodni plačilni pogoji do 30 mesecev.
VSA ZAVAROVANJA - nezgodno -življenjsko — požar — avto in ostala vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine, Ul. Salici 1. tel. 211-489.
«CITROEN» — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a.
OBRABLJENE zlate predmete vseh vrst odkupujemo po najugodnejši kotaciji. Za gram računamo do 3 tisoč iir, v odvisnosti od vrste. DARWIL - Trst, Trg sv. Antona 4, prvo nadstropje.
ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija «Conoscersi», Ul. Pelliccerie 6 — Videm; odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel 65-923.
CERTINAQ.
DS
ŠE NIKOLI NI BILA TOČNOST TAKO DOBRO ZAVAROVANA
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK
MALALAN
URARNA - ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST
BOGATA IZBIRA UR ■ SERVIS IN POPRAVILA ZA ELEKTRONSKE URE
servis in rezervni deli PP znižanih cenah
RENAULT ^
SILVANO FRISORI Ve.
' T R ST ,
ROTONDA DEL BOSCHETTO 3/1
tel.:	793340
769779
OB SOBOTAH ODPRTA
Mehanična delavnica
IN REZERVNI DELI OD 8.30D012.30
VERDI
Balet «Copelijo» v izvedbi Marsejske baletne skupine pod vodstvom koreografa Rolanda Petita, bodo ponovili danes ob 16. uri (red D).
* * »
Zaradi povpraševanja bo 2. marca izredna ponovitev izven abonmaja Verdijeve opere «Traviata». Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni, tel. 31-948.
ROSSETTI
Danes ob 16. uri «red II. nedelja» ponovitev De Vegovega dela «Fuen-teovejuna» v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna, šesta abonmajska predstava. Zadnji dan.
Od srede, 3. marca, «Beraška o-pera» Vaclava Havela. Krstna predstava. Od danes rezervacije za ponovitve do 7. marca.
AVDITORIJ
Danes ob 16. uri Shakespearov «Othello» z M. Foschi, R. Herlitza in E. Carta. Režija G. Lavia. Veljajo odrezki «Rassegna». Abonentom 20 odst. popusta. Zadnji dan.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
30 let neprekinjenega delovanja Frank Wedekind
POMLADNO
PREBUJENJE
Mladinska tragedija (Prvič v slovenščini)
Prevod:	Bogdan	Gjud,
dr. Silvin	Košak
Scena:	arh. Sveta Jovanovič
Kostumi:	Anja Dolenčeva
Glasba:	Darij	Božič
Režija	ZVONE ŠEDLBAUER
V	četrtek, 4. marca, ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek.
V	nedeljo, 7. marca, ob 16. uri ABONMA RED G - okoliški.
SUPERMARKET
DOMJO 157
JEZ
TEL. 82 65 41
DESRAR
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST
ALDO NICOLAJ
STARA’
GARDA
tragikomedija v dveh dejanjih
Prevod	Borut Trekman
Scena in kostumi Edvard Zajec Režija	MARIO URŠIČ
V soboto, 6. marca, ob 20.30 v Marijinem domu pri Sv. Ivanu.
Razna obvestila
Konzorcij pridelovalcev vin tržaške občine vabi na redni občni zbor, ki bo v prostorih konzorcija v Križu 61 danes, 29. t.m., ob 10.30 s prvim in ob 11. uri z drugim sklicanjem s sledečim dnevnim redom: poročila: 10. razstava vin; volitve novega odbora in razno.
Odbor združenja staršev osnovne šole K. D. Kajuh se zahvaljuje za prispevke ob lepo uspeh Kajuhovi proslavi.
Hvaležno se spominjamo svojega pobudnika in dobrotnika Ivana Omerse.
Šentjakobsko kulturno društvo
Globoko ganjeni žalujemo za našim pokojnim župnim upraviteljem in pevovodjo Ivanom Omerso.
Cerkveni pevski zbor
Ob izgubi dragega moža in očeta Milana Tavčarja izrekajo družini iskreno sožalje družine Mohorčič, Zor-zenon in Centazzo.
Ob smrti drage mame Francke Kalc izraža Marij čuk prizadetim, posebno pa Pepiju Kalen, najgloblje sožalje.
Umrl je naš dragi gospod
IVAN OMERSA
bivši kaplan in župni upravitelj pri Sv. Jakobu. 60 let je zvesto in zgledno deloval med nami za verski in narodni blagor našega človeka,
Bog naj mu obilno poplača.
Slovenski verniki pri Sv. Jakobu
V ponedeljek, 1. marca, ob 9.30 bo prenos kršite v cerkev sv. Jakoba. Ob 12. uri bo sv. maša in pogreb.
Namesto cvetja darujte, na izrecno željo pokojnega, v dobrodelne namene.
Trst, 29. februarja 1976
Nenadoma nas je zapustil naš predragi mož, oče in nono
MILAN TAVČAR
trgovec v pokoju
Pogreb bo jutri, 1. marca, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoči: žena Danila, hčerka Magda, zet Aldo, vnukinja Sandra ter drugi sorodniki
Trst, 29. februarja 1976
Z A H V A .A
Ob izgubi drage mame in none
FRANCKE KALC roj. ŽAGAR
se iskreno zahvaljujemo č.g. župniku, dr. Milanu Starcu, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Sinova in hčeri z družinami
Padriče, 29. februarja 1976
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
ANTONA TULA
se iskreno zahvaljujemo za v se izraze sožalja. Posebna zahvala č.g. župniku F. Vončini, dr. A. Štefančiču za poslovilne besede, pevskemu zboru, osrednjemu vodstvu in dohnski sekciji Slovenske skupnosti, občini Dolina, profesorskemu zboru srednje šole «S. Gregorčič», darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti.
Pokojnikova družina
Mačkolje, 29. februarja 1976
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami ob izgubi naše drage mame in none
ANE PERT0T roj. DANEU
(Ančka Brvinčeva)
Posebna zahvala cerkvenemu pevskemu zboru, ŠD Primorje in ŠD Kontovel, komunistični sekciji Prosek - Kontovel, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spretnih na zadnji poti.
Žalujoči hčerki: Marija in Adrijana z možema, sinovi Karlo, Ferdinand, Josip in Bruno z ženami, snaha Marina, vnuki ter vsi sorodnild. Kontovel, Melbourne, 29. februarja 1976
OD 20. MARCA DO 10. APRILA V SEDMIH KRAJIH
Ma letošnji reviji «Primorska poje» bo nastopilo kar 83pevskih zborov
Ena od prireditev bo v Beneški Sloveniji, kjer bodo nastopili tudi štirje beneški zbori
Darovi in prispevki
Pevski zbori s Tržaškega, Goriškega, Beneške Slovenije in vse matične Primorske se pripravljajo na tradicionalno zborovsko revijo «Primorska poje», ki jo prirejata Slovenska prosvetna zveza in Združenje pevskih zborov Primorske. Revija, ki prehaja letos v svojo sedmo izvedbo, je nedvomno najvidnejši in najprepričljivejši izraz navezanosti naših ljudi na bogato zborovsko kulturo in obenem razveseljujoč odraz množičnosti v našem ljudsko -kulturnem ustvarjanju. Da je revija pognala globoke in sočne korenine izpričuje že samo dejstvo, da je u-deležba ženskih, moških, mešanih in zadnje čase tudi mladinskih zborov iz leta v leto večja. Od štiridesetih zborov, kolikor se jih je prijavilo na prvi reviji, smo lani prišli na 64 zborov. Lanska revija je bila posvečena 30. obletnici osvoboditve in je bil odziv zborov zato navdušujoč. Marsikdo je tedaj menil, da bo težko preseči to številko. Dosedanje prijave zborov, tako s te, kot z druge strani meje, Pa so popolnoma razpršile te dvome. Na letošnjih sedmih prireditvah revije «Primorska poje» bo namreč nastopilo kar 83 pevskih zborov, kar pomeni, da bo na reviji sodelovalo pd 2.000 do 2.250 pevk in pevcev Iz vseh krajev zamejstva in Primorske. Samo iz zamejstva se je Prijavilo na zborovsko revijo 33 zborov, od katerih sedemnajst s Tržaškega, dvanajst z Goriškega in štirje iz Beneške Slovenije.
Množičnejša prisotnost Beneške Slovenije je najbolj razveseljivo dejstvo letošnje revije. Posebej pa moramo poudariti, da bo ena od sedmih prireditev «Primorske poje» v Beneški Sloveniji. Kraj še ni dokončno določen, vendar vse kaže, da bo prireditev v špetru. S tem se nadaljuje tradicija, da pride slovenska pesem tudi v tiste kraje, ki so narodnostno najbolj ogroženi in kjer je narodnostna zavest v živem prebujanju.
Revija se bo pričela v soboto,
20.	marca, v kinodvorani v Tolminu. Druga prireditev bo naslednjega dne,
21.	marca, kot rečeno, v Beneški Sloveniji. V soboto, 27. marca, bodo zbori nastopili v dolinski telovadni-
ci, v nedeljo, 28. marca, v prosto-1 trtek, 8. aprila, v gledališču Ver-rih osnovne šole v Sežani, v soboto, ! di v Gorici, zaključna prireditev pa 3. aprila, v koprskem gledališču, I bo v soboto, 10. aprila, v Kultur-v nedeljo, 4. aprila, v Mirnu, v če-1 nem domu v Trstu.
Vsem, ki so se na kakršenkoli način potrudili za uspeh 10. JUBILEJNEGA KRAŠKEGA PUSTA
lepa hvala!
Odbor
PUSTNI PLES
Vide, te. . .?!!! . . .ki lepa maska! kdu zna du. . . se zduale skriva?. . .
Dej. . . pravjere ugan't. . . da čujem, sn še bjondasta. . .? . . .al vre siva?
. . .Huad'bl les da mal' . . .pakukam!
Ne! ni smeti. . . djen'ruake duali Ma. . .? . . .kaku češ da bon ugano če se usa zavita u šjal?
Sn. . . gospa, al gospodična? ugane dej. .. sn stara al mlada?
. . . ankret huado se za mano..; nekdaj. . . sn te imela rada!
Se... ti Dora? ...Tuončka? ...Milka? se. . . Marička? . . .Sonja al . . .Ana? Znaš?. . . zdej te, več ku te gledan zmjere več se mi zdiš znana!
Boš ben vidol. . . dreve u kambre. .. kr boš pršo. . . si gret nuoge!
Pustne Ples boš jemo z mano
za... zvestuabo, in za... use ruage!!!
atilij kralj
ZA POSTAVITEV SPOMENIKA
PADLIM V NOB V REPNIČU
Družina Petelin tlvlah Repen 20) daruje 10.000 lir.
Za poivienovanje ricmanjskc šole po Ivanu Trinku - Zamejskemu darujejo: Marčela in Guido Felicjan 10.000 lir, Adrijana in Rajko Sancin 5000, Meri in Duilio Vecchiet 10.000, Boža in Silvano Dobr.la 20.000, Cvetko Slapnik 5000, «Baragov dom» 10.000, Boris Gulič 5000. Meri Romano 10.000, Ivan Santin 1000, Olga De-mark 3000, Milena Fabriš 1000, Elda Petaros 2000, Zofija Žuljan 2000, Milka Hrvatič (152) 1000, Lado Hrvatič 2000, Marko Hrvatič (2) 10.000, Rozalija Favento 500, Bernarda Kuret 10.000, Cvetka Pregare (5) 5000, Sonja Burlon 2000, Vladimir Klabjan 2500, Lilijana Grdelič 2000, Izidor in Marija Berdon 10.000, Nadja Bajec 500, Roža Grdina 2000, Lidija Krasna 1000, Ladi Kuret 2000, Lojzka Giuliani 2000, Egisto Trenta 2000, Just Zuljan 1000, Emil Berdon 5000, Marta Komar 2000, Pepca Hrvatič 1500, Marta Pregare 3000, Zora Pregare 1000, Zdenka Kuret 2000, Hila-rij Cej 10.000, Marija Hrevatin 3000, Milka Kuret (7) 1500, Neva Poreti 1000, Karlo Kjuder 1000, Cirila Berdon 1000, Albina Berdon 2000, Santina Kuret 2000, Pino Deponte 1000, Zorko Kuret 2000, Enjo Kuret 10.000, Kristina Slapnik 1000, Guido Zudič 4000, Alojzija Kuret 2000, Kuret -Olivetti 3000, Pepca Žerjal 5000, Nadja Jurjevič 5000, Erminija Kuret 2000, Franc Blažič 1000, Adolfo Dolcetti 1000, Mirka Žerjal 2000, Marčela Vatovec 3000, Boris Gombač 2000, Milan Kuret 500, Silvester Kuret 2000, Danilo Ražem 1000, Klavdij Maver 1000 in Vili Smotlak 1000 lir.
V spomin na pokojno mamo Ano Pertot roj. Daneu daruje družina
..........................................
Z ZBOROVANJA NA SINDIKALNEM SEDEŽU PRI DOMJU
Poglobiti je treba strategijo tržaškega delavskega gibanja
Zasedanje, ki so se ga udeležili številni sindikalni predstavniki, je priredilo pokrajinsko vodstvo AGLI
Na sindikalnem sedežu pri Domju je bilo predvčerajšnjim na pobudo pokrajinskega vodstva AGLI zasedanje na temo «Delavsko gibanje, državna udeležba, delavske pogodbe in družbeni boji v Trstu». Zasedanje, ki se ga je udeležilo veliko sindikalnih predstavnikov vseh kategorij, je odprl pokrajinski tajnik AGLI Tarcisio Barbo, ki je v svojem uvodnem poročilu obravnaval predvsem tri a-
ftUmilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllIllilUIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIItllfllllltllllllllllllin,1111111111111111111111111
OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU
V šoli Žavlje - Korošci počastili Prešernov dan
Nastopili so šolski otroci z recitacijami, pevskim zborom in glasbenimi točkami
Mladi Orff ■ instrumentalisti pod vodstvom Draga Žerjala
.Te dni kultu,
Skit, “U1 Prirejajo po vseh sloven-, 11 šolah
urnega anev p°častiii
proslave
praznika.
slovenskega Tudi učenci
^ loelneyne šole žavlje - Korošci so
ga n» L sP°min velikega slovenske-, stllka Franceta Prešerna.
iredlt
atelj
:o šte ___________ _ ^__________
Korošp^St(^ih šolskega poslopja pri
Prir X r ranceta rreserna. ravnati"**ev’ kateri je prisostvoval
,Veliko števifinjiart UČn° 0Seb-Le ter
levilo starsev, se je odvija-
la
čehke lb' uvodnem pozdravu „ ljic0„ Pevski zbor zapel «Zdrav-pevoLS- vocistvom požrtvovalnega III. ',e Viadimira Švare. Učenci ce Dr- ?? recitirali pesem «Rojeni-učenka y e*ernovi zibelki», nato je Prešern V' r' P°vedaia prisotnim o
dosti 1v0VjIT! ^ivijenju, njegovi mla-«On nam de u' Sledil je prizorček ki so ohranja slovenski jezik», reda. U" ^‘Pravili učenci III. raz-.cenke IV. in V. r. so na-z recitacijo «Povodnega
^levale*
moža». Šolski zbor je zapel še narodne «Sijaj sončece», «Izidor» in «čričkovo pesem». Sledile so recitacije «Soldaška» in «Nuna in kanarček», ki so jih recitirali učenci I. in IIL razreda. Trdinove spomine na Prešerna je brala učenka II. razreda. Učenke IV. in V. razreda tv recitirale odlomke iz «Uvoda h Krstu' pri Savici» in «Zdravice» ter «Vrbo», ki jo skoraj vsak Slovenec pozna, ker je to kraj, ki je našemu narodu že zdavnaj postal simbol in romarska postaja. Prisotne je navdušil nastop učencev, ki so pod vodstvom Draga Žerjala zaigrali po Orffoni metodi dve skladbici v priredbi Draga Žerjala, «Ena ptička» in «Kolo».
Za zaključek je šolski zbor zapel «Učenci pesniku Prešernu» in «Koračnico».
spekte sedanjega družbeno — političnega in gospodarskega položaja — lo je tesno zvezo med gospodarsko krizo in kapitalističnim sistemom, odgovornost političnega razreda za to krizo ter položaj tržaškega gospodarstva in krajevnega delavskega gibanja.
Posebej je obravnaval ta tret.ii a-spekt ter poudaril vlogo, ki bi jo morala za sanacijo hudega gospodarskega gospodarstva ter za vsestranski družbeni razvoj odigrati preosnova tržaškega pristanišča. Pri tem je poudaril, " da bi morala vse omenjene aspekte poglobiti širša konferenca o krajevnem gospodarstvu, na kateri bi morale prispevati svoj delež vse demokratične politične, sindikalne, upravne in druge družbene sile. Skratka, potrebna je čim širša udeležba in enotnost vseh teh sil. To pa še posebej v gedanjem političnem trenutku, ko izhaja iz samega programa nove občinske uprave želja, da si delavsko gibanje samo prevzame odgovornost kontrole nad izvajanjem tega programa. Po Barbo-vem mnenju je za tržaško delavsko gibanje to dejstvo odlična priložnost, da uveljavi svoja hotenja, in je obenem preizkusni kamen za preverjanje učinkovitosti svojega boja. Zato pa je bolj kot kdajkoli potrebna stvarna in odločna participacija in množična mobilizacija sil znotraj in izven podjetij.
Konstruktivne prispevke k razpravi so prinesli nato razni sindikalni predstavniki. Tajnik sindikalne organizacije kovinarjev FIM-CISL Paolo Cruciatti je analiziral stališča vlade in delodajalcev glede sedanje krize ter ugotavljal, da skuša vladajoči razred prikriti pravo naravo te krize in pripisuje krivdo zunanjim dejavnikom, da bi izbrisal odgovornosti delodajalcev in krščanske demokracije v teh tridesetih letih ter da bi prikril podrejenost Italije mednarodnemu tržišču.
V razpravo so posegli tudi nekateri predstavniki delavskih svetov podjetij Grandi Motori, SNIA, Ilal-cantieri, Arzenala sv. Marka, prista-niščnikov, gradbenikov in drugi. Razpravo je zaključil tajnik FIOM -CGIL Augusto Seghene, ki je naglasil predvsem potrebo po začrtanju takšne strategije, ki bi prisilila krajevne uprave, da bi sprejele delavske zahteve. V tem okviru je začrtal odgovornosti, ki jih pri vsem tem nosi deželna uprava. Obljubam in zagotovilom. je dejal Seghene, ne sledijo dejstva. Da se bo takšno za-
NAROČITI SC NA
PRIMORSKI DNEVNIK
držanje spremenilo, pa je v prvi vrsti potrebna še večja sindikalna enotnost.
Od 1. marca skodelica kave po 150 lir
V ponedeljek, 1. marca, bo cena skodelici kave v tržaških javnih lokalih poskočila s sedanjih 140 na 150 lir. Združenji upraviteljev javnih lokalov (Pipe ih Acepe) sta namreč sklenili, da se ponovno posluži-ta svobode, ki jo je v tem pogledu prinesla nedavna odprava «politične» oziroma nadzorovane cene za skodelico kave, in preneseta na potrošnike najnovejše poviške surove kave in režijskih stroškov pri javnih lokalih. Od 1. marca dalje bodo v tržaških barih tudi druge kavne pijače ter čaj in kamilica za 10 do 20 lir dražji kot doslej.
Za bolnega Marija Ivašiča darujejo: družine Glavina, Leban in Hrovatin (Lonjer) 15.000, Lidija in Rudi Gombač (Lonjer)
3.000,	Rikardo Pečar (Lonjer 279) 5.000, Meri in Ota Drago (Boljunec) 5.000, Josip Žerjal (Boljunec 148) 5.000, Pina Peternelu (Trst) 1.000, G.M. 2.000, družina Petelin (Repnic) 5.000, Lidija Kapun 5.000, Škerlavaj Terezka 5.000, Mihela Vremec
1.000,	Mira in Drago Štoka (Prosek) 25.000, N.N. (Salež) 10.000, družina Furlan 5.000 lir.
V	počastitev spomina pok. Antonije Pečar in Milke Čok darujeta Justina in Giorgio (Lonjer 281) 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Ane Pertot daruje Laura Sedmak 3.000 lir.
V	spomin na svoje drage pokojnike daruje Ivanka 5.000 lir.
* * *
Včeraj dopoldne je petčlanska delegacija otrok slovenske o-snovne šole «Fran Milčinski» s Katinare v spremstvu učitelja obiskala mater Marija Ivašiča in ji izročila 104.000 lir, ki so jih otroci sami zbrali za pomoč njenemu bolnemu sinu. Mati se je globoko ganjena iskreno zahvalila otrokom za njihovo plemenito dejanje.
Pertot 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. Stanka Prelca daruje družina Justa in Ernest Malalan 10.000 lir za SPD Tabor.
V	počastitev spomina pok. moža daruje Katja Lisjak 2000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na svoje predrage pokojnike daruje Ivanka 10.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Ane Pertot daruje Danilo Ukmar 5000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
V	spomin na pok. Stanka Preka daruje družina Ernest Malalan 10 tisoč iir za PD Tabor.
Ob 1. obletnici prerane smrti Andreja Žagarja daruje družina Križ-mančič (Lajtova) 5000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na pok. Marijo Kalc vd. Grgič daruje Avrelija z družino (Gropada) 5000 lir za handikapi-rane na Opčinah.
Namesto cvetja na grob Alojza Grgiča in Francke Kalc daruje Romano Grgič z družino (Padriče) 3000 lir za handikapirane na Opčinah.
V	počastitev spomina Marčela Sie-ge darujejo žena, hčerka in sin 25 tisoč lir za ŠD Bor in 25.000 lir za Mladinski krožek Trst.
V	počastitev spomina Marčela Siege daruje brat Dolfi z družino
50.000	lir za ŠD Bor.
Ob 20. obletnici smrt’ drage Anice se jo spominjajo sestre Darinka, Valerija in Milka in darujejo 5.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob teti Fran--cfci daruje Danilo (Padriče št, 2) 5Ì000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Padričah.
Namesto cvetja na grob Lojzeta Grgiča iz Padrič daruje družina Kralj (Trebče 181) 3.000 lir za PD Slovan.
Namesto cvetja na grob Francke Kalc daruje Emil Grgk (Padriče 10)
3.000	iir za dom handikapiranih na Opčinah. V isti namen daruje družina Guštin 3.000 lir za SZ Gaja.
Ob 1. obletnici smrti nepozabnega
moža in očeta Andreja, daruje družina Žagar 10.000 lir za ŠD Zarja in 10.000 lir za PD Lip,-d.
Namesto cvetja na grob Ane Pertot darujeta Anica in Ivan Ciani s Kontovela 5.000 lir za šolsko blagajno srednje šole «Fran Levstik». V isti namen daruje Lidija Starc s Kontovela 3.000 lir za šolsko blagajno srednje šole F. Levstik.
Ob 11. obletnici Cirila Škerlja darujeta sestra in brat 4.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob pok. Francke Kalc daruje družina Grgič (Padriče št. 66) 5.000 lir za ŠD Sloga.
Namesto cvetja na grob pok. Ančki Pertot darujejo za ŠD Koa-tovel: Darij Starc 3000 Ado Ban 3000, Lucijan Gulič 3000, Ervin Sterni 3000, Žarko Prašelj 3000, Giuli Gulič 3000, Darko Starc 3000, Miro Štoka 2000, Livio Reggente 3000, Bogdan Frankič 30u0, Darko Danev 3000, Danilo Puntar 3000, Marjan Starc ,3000, Boris Danev 2000, Boris Danev (M) 3000, Emil Starc 3000, Miro Starc 2000, Danilo Daneu 2000, Aldo Cingerla 3000, Mario Danieli 2000, Virgil Perini 3000, Mario Danieli 2000, Branko Sulčič 2000.
Ob obletnici smrti očeta Franca, mame Alojzije in sestre Francke Kralj in v spomin na padla brata Milana in Maksa Lebana daruje družina Legiša (Kamnolom) 6.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob strini Francki daruje družina Stanjeva
5.000	lir za šolo K. D. Kajuh. V isti namen daruje družina Križman-čič (41) 2.000 lir za ŠD Gaja.
Namesto cvetja na grob pok. Jožefe Kalc daruje Francka (Padriče 49) 2.000 lir za šolo K. D. Kajuh.
Namesto cvetja na grob Francke Kalc roj. Žagar daruje družina Žagar (38) 2.000 lir za PD Slovan.
Namesto cvetja na grob pok. Frac-ke Kalc darujeta družini Grgič (36) in Ferluga (27) 5.000 lir za ŠD Gaja in 5.000 lir za šolo K. D. Kajuh.
V	spomin na pok. Ano Pertot vd. Daneu daruje družina Pertot 40.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob pok. Ane Pertot vd. Daneu darujeta družini Daneu 5.000 lir za ŠD Kontovel. V isti namen prispevata Pepka Daneu
2.000	lir in Vida Mennucci 2.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Milana Tavčarja daruje Gracjela 3.000 lir za TFS Stu ledi.
Ob 14. obletnici smrti dragega moža in očeta Zdenka Colje darujeta žena in hčerka Alenka 5.000 lir za SPOT. V isti namen darujeta hčerka Danica in Radovan 5.000 lir za ŠD Sokol.
Namesto cvetja na grob pok. Frančiške Kalc in Pepke Kalc daruje družina Grgič (Padriče 62) 5.000 lir za ŠD Gaja. V isti namen daruje Silvan Grgič 5.000 lir za ŠD Gaja.
V	počastitev spomina Francke Kalc (Padriče' 63) daruje družina Milkovič - Gornik 5.000 lir za šolo K. D. Kajuh.
V	počastiteit Spomina Francke Kalc in Jožefe Kaic (Gropada 79) daruje družina Kralj 5.000 lir za šolo K. D. Kajuh.
Za novo kotalkališče ŠD Polet so darovali: dr. Mariagrazia Vitella (lekarna Opčine) 50.000 lir, Irena Daneu (Prosek) 5.000 lir in družina Ban (Kontovel 242) 10.000 lir.
V	počastitev spomina Ane Pertot (Brvinčeve) darujeta Ivanka in Marjo Briščik 5.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
DANES NA HIPODROMU
DIRKE
OB 14. URI
PUST ZA OTROKE
nagrade - cotilfons vsem otrokom
NAKUPNI BONI TVRDKE
MARINONI SPORT
5 najsrečnejšim maskam
PLES V MASKAH ZA OTROKE V RESTAVRACIJI HIPODROMA
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Glasno «Igračk» posebni sel, te dni razširja glas vesel.
Ob pustnem slavju malčki čvrsti, pri nas za ples ste zdaj [ na vrsti.
Danes, 29, t.m., v Kulturnem domu v Trstu
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
Začetek ob 14.30. Program na odru ob 15. uri.
Rezervacija miz od 10.30 do 12.30 prodaja vstopnic od 14. ure dalje pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265.
V torek, 2. marca, bo v Ljudskem domu v Križu od 20.30 do 4. ure
PUSTNI PLES
Igra ansambel Pomlad
Na pustni torek bo otroško rajanje od 15.30 do 17.30
Vljudno vabljeni
S P D T
vabi na tradicionalni
PUSTNI PONEDELJEK
ki bo jutri, 1. 3. v Gregorčičevi dvorani — Ul. Ceppa 9 — od 20.30 dalje.
Na sporedu bo tombola, bogat srečelov in prosta zabava ob zvokih vesele glasbe. Zaželjene maske. Vljudno vabljeni.
Društvena gostilna
GABROVEC
priredi v torek, 2. marca, od 21. .ure dalje
PUSTNI
PLES
Igra ansambel KRAS
Združenje staršev z Repentabra priredi OTROŠKO PUSTO RAJANJE v torek, 2. marca, od 16. do 18. ure v prostorih občinske kopalnice v Repnu. Vabljeni vsi.
PD V. VODNIK — DOLINA
priredi v torek, 2. marca, : društvenih prostorih
PUSTNO RAJANJE
za otroke od 15. do 17. ure in za srednješolce od 17. ure naprej.
VABUENI
DOMSKA SKUPNOST GOJENCEV
Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» - Trst Ul. Ginnastica 72 - Tel. 722-246
VABI NA PUSTNI PLES
ki bo v torek, 2. marca, ob 20. uri.
Vabila so na razpolago v prostorih dijaškega doma ob večernih urah.
PUSTNI
PONEDELJEK
V BAZOVICI v Slomškovem domu
Igra
ansambel KONDOR
za zabavo in ples od 20.30 dalje
Prosvetno društvo «SLAVKO ŠKAMPERLE» vabi
maškare vesele iz pravljične dežele, smešne pajace, mucke mehkotace, vile in kraljične, ciganke, spletične, divje Indijance in kavbojske znance v prostore «Prvi maj» na VELIKI PUSTNI RAJ !
Kdaj?
V torek, 2. marca, ob 16. uri.
ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR
priredi v TOREK, 2. MARCA, od 21. ure dalje
PUSTNI PLES
IGRA ANSAMBEL « TOTEM ,
KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI
Tel. 200186
sprejema hranilne vloge in nudi posojila po ugodnih obrestnih
NUDI VSE BANČNE USLUGE
merah
Urnik: 8.30 — 12.30 16.00 - 17.00
Ob sobotah zaprto
TRST
U). Boccaccio 3 Telefon 414161
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse
kraje,
inozemstvo
tudi t
VELIKO ZADRUŽNO PODJETJE
(upravljanje prehrambnih supermarketov)
išče
GENERALNEGA DIREKTORJA
KVALIFIKACIJE:
najmanj deset let prakse v zadružnih, trgovskih in industrijskih podjetjih prehrambne stroke z najmanj 5 leti v vodilni funkciji;
^ starost največ 50 let;
izobrazba: najmanj spričevalo višje srednje šole.
Osebni dohodek: po pogodbi za vodilno osebje trgovskih podjetij.
Delovno mesto: Trst.
iz h roSnje s Podrobnim življenjepisom, opisom poklicne sposobnosti ter z navedbo šolske Tn !irZbe’ se naslavljajo na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro «Direktor» — U1- Montecchi 6 — Trst.
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH
Bazoviška 2 — Opčine
razpisuje natečaj
za uradnike 1. kategorije.
Pogoji za pripustitev k natečaju:
1.	Diploma slovenskega trgovskega tehničnega zavoda
2.	Opravljena vojaška služba
3.	Starost ne preko 30. teta
Prošnje s priloženo fotokopijo diplome je treba predložiti na gornji naslov najkasneje do 10. marca 1976.
Upravni odbor
sveže pražena kava — prihranek
Sveže pražena kava pomeni
prihranek,
ker da več skodelic
okusne in dišeče kave.
GREM CAFFÈ praži kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CREMCAFFÈ Vam daje vedno vse najboljše
'ČMrncallž
PRIMO ROVIS
PRAŽARN A : UL PIGAFETTA 6/1 . Tel. 820.747 • Industrijske cone PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel 29.210
DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 - 750 575
AUTORALLY
PAHOR GIORGIO Ul. Zonta 3/a, tel. 69-250
•	Nadomestni deli za: fiat austin - renault - peugeot ford - wolkswagen - nsu opel
•	Oprema za rally
0 Gume: Michelin - Uniroyal - Kleber - Dunlop.
•	Originalni nadomestni deli: Lucas - Marcili - Ferodo Abarth - VDO.
VELIKA RAZSTAVA POHIŠTVA
Vse za sodobno opremo in stilno pohištvo • Izbrani artikli
UGODNE CENE!
SPALNICE
DNEVNE SOBE
SPREJEMNICE
KUHINJE

KVALIFICIRANO OSEBJE
ZA SERVIS IN GARANCIJO
Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah
Pnmoriki’dnévhlfc
GORIŠKI DNEVNIK
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Jutri izbira lokacije za gradnjo športne Kale
Po zadnjih odločitvah bodo objekt zgradili pri Rdeči hiši
Pričelo se je novo obdobje
Na seji občinskega sveta v Gorici jutri zvečer bo verjetno izrečena zadnja beseda o športni hali. Svetovalci bodo namreč na tej seji po vsej verjetnosti izbrali lokacijo za to »tavbo. Po izločitvi možnosti uporabe ESPOMEGO za potrebe vrhunskega športa in po ugotovitvi, da tudi «kazermete» na Solkanskem polju za športno halo niso primerne, je izbira prostora pri mednarodnem mejnem prehodu Rdeča hiša zadnja in najbolj stvarna rešitev, ki pride ie v poštev. Objekt naj bi zgradili na zemljišču, ki bi ga prodala kurija. Opredelitev za ta kraj omogoča predvsem obsežno parkirišče pri mednarodnem mejnem prehodu, ki ga sedaj uporabljajo za tovornjake Si ki bo kasneje služilo za osebna vozila, ko bodo odprli pri Štandrežu nov mednarodni mejni prehod, kamor bodo preusmerili tudi ves tovorni cestni promet.
O vprašanju so domala vse stranke v občinskem svetu vložile interpelacije, o njem pa so se tudi dolgo časa pogajale stranke KD, PSDI in PRI. Vse kaže, da so v zadnjem času dosegli sporazum prav v zvezi z lokacijo pri Rdeči hiši.
Ob tem pa je potreben še odgovor ali naj služi zgradba samo za šport in morda celo samo za vrhunski šport, ali pa naj bi jo uporabljali
tudi za druge potrebe,
| ________ )
Prodoren uspeh razstave Dia Primorska 75
Odprtje sedmr razstave barvnih diapozitivov Dia Primorska 75, ki sta jo pripravila Slovenski fotoklub Skupina 75 ter revija Dan, je v petek zvečer privabilo v Gregorčičevo dvorano številno publiko z Goriškega, Tržaškega ter iz bližnje Slovenije. Prisotnost fotoamaterjev iz zamejstva in iz matične domovine je potrdila pravilno izbiro priredi-'izljev, ki so s pričujočo razstavo vzpostavili trdne vezi med ljubitelji fotografije s te in one strani meje. Razstava pa je zabeležila še druge uspehe; množičnost udeležencev (74 avtorjev, od katerih je bilo 35 iz zamejstva), kakovost diapozitivov, ter visoka pripravljenost posameznih razstavljavcev.
Predsednik fotokluba Skupina 75 Miro Kuzmin je na petkovi prireditvi poudaril izrednost te razstave, ki so jo do lanskega leta prirejali fotoklubi iz Slovenije. Govornik se je v svojem pozdravu zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je Dia Primorska 75 na najboljši način uspela. Za njim je pohvalne be-
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiHiiiHiiiHUHmHHumumHi’
Severin Devetak
sede o razstavi izrekel fotografski mojster in predsednik fotokluba iz Nove Gorice Milenko Pegan. Glavni urednik revije «Dan» Miroslav Ko- ( šuta je poslal brzojavko (prebral i jo je član uredništva Marko Wal- j tritsch), v kateri je čestital zaradi j izrednega uspeha razstave, obenem | je poudaril pomembnost sodelovanja med fotoklubi zamejstva in Slovenije.
Po nagrajevanju najboljših avtorjev je sledilo predvajanje diapozitivov, ki jih je številno občinstvo odlično sprejelo.
Praznik žena v Štandrežu
Žene iz štandreža bodo v soboto. 6. marca, pripravile v gostilni «Turri» v štandrežu praznik žena. Za to priložnost so pripravile bogat spored z govorom, recitacijami ter z nastopom ženskega pevskega zbora. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel «Marcassi».
Vpisovanje za sobotno prireditev sprejemajo v marketu ter v baru «MUan» v štandrežu.
DELOVODJA NA' GRADBIŠČU KULTURNEGA DOMA
Dolga pot Bruna Bressana iz Bosne v osvobojeni Tržič
Kot zaveden furlanski delavec si je med vojno izbral svoje mesto med jugoslovanskimi partizani
Poročali smo že o izrednem uspe-1 svetarji v spodnjem predelu Brd pri-hu, ki ga je v Pevmi, v obnov-1 zadevajo, da bi v najkrajšem času Ijeni prosvetni dvorani, doživela Pre-1 pripravili vrsto manifestacij in pre-šernova proslava, ki jo je pripravi-1 davanj, saj je velika pr.sotnost vaio domače društvo «Naš prapor». Po I ščanov na prvi proslavi potrdila, tej prireditvi, ki je bila prva v no- da se domačini radi udeležujejo^ tavern društvenem obdobju si pro-lkih prireditev. Prosvetarje društva
«Naš prapor» pa čaka še druga naloga, občni zbor, ki ga bodo sklicali v najkrajšem času.
Na sliki vidimo del številnega občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo pevmsko prosvetno dvorano med Prešernovo proslavo.
«Težavno in nevarno je kopanje tako globokih temeljev, se vam ne zdi?»
«Težavno in zapleteno kot vsako drugo, če ga hočete opiavljati dobro. Sicer pa sem kot zidar takšnega dela vajen. In tudi kar se nevarnosti tiče, se po hudih bojih v Bosni in Hercegovini, ki sem jih prestal med vojno kot partizan, nimam več kaj bati. Če sem prišel iz tistega pekla, potem najbrž ni več stvari na svetu, ki bi bila nevarnejša.»
Postali smo pozorni na njegove zadnje besede. Bruno Bressan, star 58 let, doma iz Gradišča, ki je kot delovodja zaposlen pri gradnji našega kulturno - rekreacijskega središča v Ul. Italico Brass, je svojo partizanščino omenil bolj mimogre de, kar je zadostovalo, da smo en krat toliko opustili pogovor o teh ničnih stvareh okoli gradnje in u-smerili našo pozornost v drugo smer.
In kakor bomo videli kasneje, nam . ko ste bil edini Italijan v oddelku?»
je odkrila marsikaj neznanega in zanimivega. Predvsem pa nam je pomagala odkriti podobo skromnega in vestnega delavca, ki je bil v svoji mladosti aktiven vojak za napredne ideje in je tudi dosti naredil za zmago teh idej nad fašizmom.
Bruno Bressan je imel brata Giordana, tudi on je bil zidar, ki se je pod fašizmom vključil v komunistično gibanje ter bil zaradi tega preganjan. Pod vplivom svojega starejšega brata, ki ga je fašistično posebno sodišče obsodilo na 10 let zapora, se je tudi Bruno opredelil
IZ,.!.,11.......................-................:.............-.........................
NA POBUDO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
V četrtek v Prosvetni dvorani
v
predavanje in razstava o Škofji Loki
Škofja Loka je lani praznovala svojo 1000-letnico - Na razstavi turistične zanimivosti Selške in Poljanske doline
Naši bralci vedo za tesno sodelovanje, ki obstaja že nekaj let, med Slovensko prosvetno zvezo na Goriškem in Zvezo kulturno - prosvetnih organizacij ter občinsko skupščino v Škofji Loki na Gorenjskem. Stikov je bilo doslej veliko, prejšnji teden je pevski zbor z Gorenjske obiskal Goriško in pel v Pevmi ter v štandrežu in imel stike tudi s prosvetnimi delavci v Doberdobu.
Prav pa je, da pride tudi do drugačne medsebojne informacije, posebno kar se tiče turizma in zgodovine. V četrtek 4. marca bo _SPZ, v sodelovanju z občinsko skupščino Škofja Loka, s tamkajšnjim turističnim društvom in s tamkajšnjim muzejem, priredila v Prosvetni dvorani večer, posvečen zgodovini in turizmu škofje Loke ter dveh dolin, ki se v njej združujeta, t.j. Selške in Poljanske doline. Predavatelja, inž. arh. Tone Mlakar in Peter Pokorn, bosta z 250 barvnimi diapozitivi prikazala bogato zgodovinsko preteklost Škofje Loke in turistične zanimivosti mesta ter celotnega občinskega področja. Vedeti je treba, da je pred kratkim Škofja Loka praznovala tisočletnico in da je eno najstarejših in tudi ohranjenih slovenskih mest. Poleg predavanja pa bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič» prirejena tudi bogata fotografska razstava, ki bo nato odprta še nekaj dni.
Otvoritev razstave bo ob 20. uri, sledilo bo predavanje s predvajanjem barvnih diapozitivov. Obiskovalce naših prireditev, še posebej pa člane prosvetnih društev, ki so že imeli stike s škofjeločani, vabimo na ta izredni kulturni dogodek.
GORICA: Esso, Travnik; Texaco, Ul. Leoni; Chevron, Ul. Brigata Re; Shell, Ul. Lungo Isonzo; Esso, Kor-zo Italija; Agip, Ul. Duca d'Aosta.
GRADIŠČE: Shell, Trg Unità.
KRMIN:	Api, Drevored Venezia
Giulia.
ŠKOCJAN OB SOČI: Esso.
RONKE: Chevron, Državna cesta št. 14; Total, Ul. Redipuglia.
GRADEŽ: BP, Argine Moreri; Sa-rom, Drevored Moreri.
TRŽIČ:	Mobil, Ul. Bjito; Agip,
Ul. Duca d'Aosta; Esso, Ul. Boito; Api, Ul. Cosulich.
ŠLOVRENC OB SOČI: Agip, Državna cesta št. 56.
DOBERDOB: Chevron, Dol.
STARA NAVADA ŽELEZNA SRAJCA
V Doberdobu se tudi letos pripravljujo na Lovrotovo smrt in branje njegove oporoke
Jutri bodo hodili po hišah pobirat darila samski, v torek pa oženjeni - K sredo bo Košič opravil obredno svečanost
Pustovanje v Tržiču
Tudi v Tržiču se mrzlično pripravljajo na torkovo pustno prireditev, ki jo vsako leto prirejajo v mestnem središču. Spored bo tudi letos zelo bogat in prireditelji si nadejajo, da bo tudi tokrat vreme lepo, kar bi privabilo čimveč občinstva. Ob 12. uri bo na Trgu Republike svečana oporoka, ob njej pa vrsta zabavnih prireditev.
V popoldanskih urah bo na glavnih ulicah mimohod alegoričnih vozov (skupno jih je 15), ki bodo tudi tokrat v satirični obliki posvečeni raznim političnim in drugim dogodkom v državi in svetu. Pustovanje v Tržiču se bo zaključilo zvečer nagrajevanjem najboljših vozov.
Sredi pustnega časa smo in po naših vaseh se bodo te dni zvrstile številne prireditve. Pripravili jih bodo po malem v vseh krajih, v mestu na takšen, na podeželju na drugačen način. Pustovali bodo šte-verjanci in Vrhovci, tudi otroci se bodo oblekli v pustne šeme in si nadeli maske, toda bolj kot v Doberdobu pusta ne bodo praznovali nikjer na našem podeželju. Zakaj nikjer pustovanje ni postalo takšen obred, kot je na Doberdobškem, in tudi s tolikšno resnostjo se nikjer ne lotijo tega opravila kot Kraševci. Najbrž imajo v tej vasi sre-čo, ker imajo Stankota Košiča, ki jim to prireditev lepo organizira. Ker on to zna in ker to tudi planira. Dolgoročno! Za Lovreta, tako namreč pusta kličejo, je poskrbel že lani. Iz uvoza!
Kako, boste vprašaH, za tako smečne reči, pa tako učene besede. Dolgoročno planiranje, uvoz . ..
Čisto brez šale! Košiče ve sposobnosti za dobro opravljanje pustove-ga pogreba poznajo daleč preko občinskih meja. Kličejo ga k sosedom na Vrh, lani pa ga je nekdo priporočil celo na Vipavsko. Domačini so vse pripravili za dostojen pogreb. Poklicali so Košiča, da opravi obred in da pri tem pove tudi vse tisto, kar on že toliko let z uspehom govori ob takšnih priložnostih. Pa je pričela pihaU burja, prepihala
je pustne šeme in tako «rešila» pusta pred ognjem. Kosič je bil toliko priseben, da je pusta — rekli so mu vipavski Miha Kacafura — stlačil v prtljažnik in ga prešvercal v Doberdob. Shranil ga je v podstrešju in tako domačinom prihranil delo. Zakaj pusta Doberdobci vsako leto naredijo iz starih cunj v tisti osmici, kjer se pustniki zberejo, da popijejo in pojedo, kar so nabrali po vasi.
Letos bodo pustovali v osmici pri Rošotovih. Samski v ponedeljek, o-ženjeni pa v torek. Po ustaljeni navadi bodo ženske hodile po hišah dopoldne, moški pa popoldne. Zvečer se bodo zbrali v osmici in izpraznili svoje malhe.
Naslednjega dne, v sredo, se začenja sklepni del velike in dolgo pričakovane prireditve. Glavno vlogo bo spet odigral Stanko Košič. Prekrstil bo Miho. Kacafuro v Lo-vrota in prebral -njegovo oporoko. Lani je Lovro zapustil dolgove občini, nekaj drobiža pa upravi našega lista. Napovedujejo, da letos ne bo zapustil drobiža, ampak priporočilo občanom, da bi se bolj naročali na naš list kot doslej.
z „ .	.	_	_
...................................
BRIŠKI KOMUNISTI SO SE ORGANIZIRALI
Severina ni več med nami. Z njim smo izgubili mladega, dobrega in prizadevnega tovariša. Vest o njegovi smrti se je iz Jamelj v petek zvečer nenadoma razširila po vsej doberdobski občini ter presunila vse občane, saj so ga dobro poznali in spoštovali, zlasti rada pa ga je i-mela mladina.
Zares težko je človeku pri srcu ob taki žalostni novici, ki si jo ne more razlagati, kajti Severin je imel komaj 28 let. In ko si odgovarjamo, zakaj takšna nenadna izguba, se le s težavo sprijaznimo, da se je to res zgodilo in da je kruta smrt iztrgala iz naše srede mladega in življenja polnega človeka.
Severin Devetak se je rodil v Dolu pri Devetakih in je 5. februarja letos komaj dopolnil 28 let. Po vsej občini in tudi na Tržiškem so ga dobro poznali in cenili zaradi njegovega udejstvovanja, predvsem v družbeno - političnem življenju. Zaposlen je bil v tržiški ladjedelnici, kjer ga je njegova zavzetost za delavska in družbena vprašanja privedla v krog tamkajšnjih delavskih predstavnikov. Vključil se je v tovarniško sekcijo KPI in bil nato izvoljen v ožji odbor sekcije, kjer je zastopal slovenske komuniste ter i-mel odgovorno mesto pri organiziranju mladih delavcev. Poleg tega je bil prizadeven odbornik v celici KPI v Jami j ah, v sekciji KPI v Doberdobu ter v posoški federaciji.
Na upravnih volitvah 15. junija lani je bil na listi Občinske enotnosti prvikrat izvoljen v občinski svet v Doberdobu ter je postal odbornik za šolstvo. V tem svojstvu se je udeleževal v številnih konzorcijih tr-žiškega območja, v katere je vključena občina Doberdob.
Komaj smo začeli spoznavati in odkrivati njegovo občutljivost za probleme in prizadevnost za njihovo reševanje ter z njim kovati načrte za vedno nove politične akcije, nam ga je kruta usoda iztrgala iz naših vrst sredi dela in načrtov. Za seboj zapušča praznino, ki jo bomo lahko zapolnili le s skupnim prizadevanjem.
Pogreb bo jutri, v ponedeljek, ob 15. uri iz mrtvašnice tržiške bolnišnice na pokopališče v Jamljah.
Pokojni Severin zapušča starše, Marijo in Alojzija ter brata Ivota.
Dragi Severin, naj ti bo lahka domača zemlja, ki si jo tako ljubil. Kot vzglednega fanta in tovariša te bomo ohranili v trajnem spominu.
Karel Ferletič
Na seminarju mladih beseda o naši manjšini
Na seminarju članov občinske konference Zveze socialistične mladine občine Nova Gorica, ki ga od petka pa do danes prirejajo na Mostu na Soči, je član izvršnega odbora SKGZ Gorazd Vesel v petek zvečer govoril o italijanskem notranjepolitičnem položaju po volitvah 15. junija ter o boju Slovenske skupnosti za uveljavitev narodnostnih pravic, kakor izhajajo tudi iz’italijansko - jugoslovanskega sporazuma v Osimu. Še posebej je govoril o prizadevanjih naše skupnosti za uveljavitev jezika ter o boju Slovencev v videmski pokrajini, da pridejo do enakih pravic, kot jih imajo na Goriškem in Tržaškem. V obširni razpravi so se mladi zanimali za vprašanja zaposlovanja in za položaj učeče se mladine v naši "kupnosti, kakor tudi za boj italijanskih napreanih sil in za avtonomno politiko delavske avand-garde v kapitalističnih državah v zapadni Evropi.
Športno srečanje dijakov Gorice in Nove Gorice
V četrtek je v Novi Gorici bilo srečanje med dijaki tamkajšnje gimnazije ter dijaki, ki obiskujejo slovenske višje srednje šole v Gorici. Srečanje je bilo predvsem športnega značaja, saj so se dijaki med seboj pomerili v različnih športnih disciplinah, služilo pa je tudi za medsebojno spoznavanje dijakov, ki živijo tostran in onkraj meje. V ta namen so se udeleženci domenili, naj bi postali stiki med dijaki obeh obmejnih mest pogostejši in da bi go-riški in novogoriški dijaki sodelovali ne samo na športni, marveč tudi na kulturni ravni. Kar se tiče športnega dela srečanja so dijaki iz Gorice zmagali tako v moški kot v ženski odbojki, medtem ko so novo-goričani slavili v nogometu, košarki in namiznem tenisu. (Podroben pregled športnih srečanj bomo objavili na športni strani.)
Danes odprte bencinske črpalke
Na Goriškem so danes odprte na slednje bencinske črpalke:
V Števerjanu so ustanovili celico KPI «Anton Reja-Sever»
Njen tajnik je Franc Komic . Pozdravi delegacij KPI z Goriškega in Tržaškega
cije imel zaključno poročilo. Ob zaključku so prisotni sprejeli resolucijo, v kateri ostro obsojajo ravnanje videmskih šolskih oblasti, ki so otrokom v Ukvah prepovedali, da bi se učili materinega jezika.
Števerjanski komunisti so ustanovili svojo domačo celico, ki so jo poimenovali po znanem števerjan-skem borcu Antonu Rej* Severju. Ustanovni občni zbor je bil prejšnjo soboto v števerjanu ob prisotnosti delegacij KPI z Goriškega in Trža-škorci*
Uvodno in glavno poročilo na tem zboru je imel domačin Franc Komic — tajnik sekcije — ki je obširno govoril o sedanjem političnem in gospodarskem položaju v državi. O-menil je prizadevanje komunistov, da bi čimprej in na najboljši način premostili sedanjo krizo, ki _se je globoko zakoreninila v italijanski družbi. Precejšnji del svojega poročila je Komic posvetil vprašanjem, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost in v prvi vrsti domača vprašanja. S tem v zvezi je izrazil precejšnjo zaskrbljenost, ker velik del mladine zapušča delo na zemlji. Komic je prav tako z zaskrbljenostjo poudaril vprašanje brezposelnosti, ki zadeva tud' slovensko mladino. Govornik je nato pozdravil osimski sporazum, ki predstavlja za zamejske Slovence korak naprej za dosego globalne zakonske zaščite, obenem zagotavlja večje sodelovanje zamejcev z matično domovino. Tudi Komic je v svojem posegu poudaril nezaslišano odločitev notranjega ministrstva, ki je prepovedalo rabo slovenščine v izvoljenih svetih. S tem v zvez’ je omenil prizadevanje komunistov za dosego naših pravic.	.	.
V imenu tržaških komunistov je u-stanovni občni zbor pozdravil Markovič. Silvano Poletto je v svojem pozdravu podčrtal vlogo števerjan-cev v narodnoosvobodilni borbi in bratstvo, ki se je v tistih časih u-stvarilo med Slovenci in Italijani. V imenu mestne sekcije KPI je števerjanske komuniste pozdravil njen tajnik Boris Coceani. Na skupščini sta bila prisotna tudi občinska svetovalka Vilma Brajnik por. Cerva ter pokrajinski svetovalec in na čelnik pokrajinske Komisije za slovenska vprašanja dr. Ivan Bratina, ki je v imenu posoške federa-
ŠD «JUVENTINA»
vabi v torek, 2. marca, na
PUSTNI PLES
ki bo v dvorani pri Zlatem pajku v Gorici.
Pričetek ob 21. uri.
Igral bo ansambel «MARCOSSI»
PROSVETNO DRUŠTVO «SOVODNJE»
priredi danes popoldan
OTROŠKO MAŠKARADO
v prostorih Kulturnega doma
PD «Sovodnje» vabi vse vaščane v torek, 2. marca, ob 20.30 v Kulturni dom na
PUSTNI PLES
Za veselo zabavo bo poskrbel ansambel iz K r m i n a
Mize lahko rezervirate pri društvenih odbornikih
Za dobro razpoloženje pustnikov bodo poskrbeli člani domačega pihalnega orkestra, ki se vedno radi pridružujejo sprevodu, ko Lovrota na lojtrah nesejo zažgat na trg.
No, kraškega pusta res ni primerjati z drugimi, bolj znanimi v naši deželi, recimo z openskim, v katerem sodelujejo slovenske okoliške vasi, pa niti z miljskim ne, pa si ga je kljub temu vredno ogledati. če zaradi drugega ne, že zaradi prizadevnosti, s katero se v vasi lotijo te svojevrstne prireditve, in zaradi dobre volje, ki je ob tej priložnosti v vasi nikoli ne manjka.
Pa še tole: najbrž bodo pustniki, ki enkrat toliko niso organizirani v društvo, kot je pri nas vse organizirano, zadovoljni, če ob koncu objavimo tudi kratek, , zastojnkarski oglas: Pričetek v sredo ob 15. uri. Vabljeni!
IZGUBLJENO , ^77 N AJDENO
Na sedežu mestnih redarjev v Ulici Mazzini 7, imajo na razpolago lastnikov naslednje najdene predmete: moped, štiri ženska kolesa, tri moška kolesa, otroško kolo, dve zložljivi kolesi, moške rokavice, dvanajst torbic z vsotami denarja, dve ženski zapestni uri, pet vsot denarja, zlato verižico, moški jopič, otroško čepico, kuhinjski nož, očala za vid.
«V nekaj mesecih sem se naučil srbohrvaščine in sem se med soborci počutil kot med svojimi. Skupaj smo prenašali težave in skupaj smo juri-šali — pri osvajanju Knina kar petkrat.»
Bressan bi bil moral prejemati invalidnino, pa mu njegovih posledic iz vojne ne priznajo. Pa tudi nobenega drugega priznanja ni prejel. Ne da bi se zanj potegoval; skroman in tih je, kot da bi tega tudi nikoli ne storil. Pa vendar! Po vsem tem, kar je prestal.
Ob povratku v domači kraj je spet vzel v roke zidarsko žlico. Sčasoma je postal preddelavec in je pri Sgubinu zaposlen 2C let. Od prvega dne vodi dela na gradbišču našega bodočega kulturnega doma. Z vestnostjo in prizadevnostjo, ki mu je lastna. In ludi z zavestjo, da dela za dobro stvar.
Prosvetno društvo «Jezero» Doberdob
priredi v soboto, 6. marca
PRAZNIK ŽENA
s priložnostnim programom in družabnim srečanjem.
Vpisovanje v zadrugi pri Mili do srede, 3. marca.
Bruno Bressan
za delavsko stvar. Ni užival zaupanja fašistične oblasti, ki ga je zato poslala v posebne bataljone na Sardinijo, kjer je prišel v stik s slovenskimi ljudmi. Po razpadu fa šistične Italije se je odločil za odhod v jugoslovansko osvobodilno vojsko ter je leta 1944 prišel najprej na Vis, od tam pa v 11 dalmatinsko brigado osmega korpusa. Boril se je v Hercegovini in Bosni ter bil dvakrat ranjen. Drugič mu je drobec granate poškodoval uho in ne sliši. Prve dni maja 1945 se je v vrstah dalmatinske brigade boril okoli Ilirske Bistrice ter prišel 8. maja v osvobojeni Tržič. Kasneje je odšel ,z brigade) v Opatje selo in v Istro, dokler se ni 15 .avgusta vrnil domov.
Zanimalo nas je, če je bil z njim še kakšen Furlan ali vsaj kakšen iz naših krajev, pa nam je odgovoril, da je bil z njim samo Jožef Prinčič iz Cerovega v goriških Brdih. V težkih časih sta postala res prava tovariša in se tudi sedaj zelo pogosto videvata.
«Kako je bilo s sporazumevanjem
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE
priredi danes, ob 16. uri v Katoliškem domu v Gorici
VESELO PUSTNO POPOLDNE
Z zabavnimi točkami bodo nastopile skupine raznih prosvetnih društev
Informacije SIP
JAVNA TELEFONSKA GOVORILNICA
Obveščamo, da bo s 1. marcem t.l. javna telefonska govorilnica v Gorici delovala kot navedeno:
SIP Ul. Crispi 7	od
Kavarna Venezia - Korzo Verdi 82 od Kavarna Teatro - Korzo Italija 1 od Hotel Palače - Korzo Italija 63 od
8.
20.
20.
23.
do
do
do
do
20.
23.
23.
8.
ure
ure
ure
ure
SIP
Società Italiana per l’Esercizio Telefonico
Predavanja
Slovensko planinsko društvo priredi v sredo, 3. marca, ob 20.30, v klubu «Simon Gregorčič», Korzo Verdi 13, predavanje na temo «S poti v gorski svet». Predaval bo član SPD Silvan Pittoli iz števerjana. Prikazal bo z glasbeno spremljavo 200 barvnih diapozitivov. Vljudno vabljeni.
Izleti
SPD v Gorici priredi na velikonočni ponedeljek, 19. aprila, tradicionalni družinski izlet s srečolovom, večerjo im pustno zabave v Starem selu pri Kobaridu. Vpisovanje na sedežu društva v Ul. Malta 2.
Kino
ZURIGO ASSICURAZIONI
švicarska družba mednarodnega obsega od danes govori tudi v tvojem jeziku:
pri GORIŠKI AGENZIJI
ZURIGO ASSICURAZIONI
Ul. Diaz 12 - Tel. 87-227
dobiš jasne in natančne informacije o vseh vrstah zavarovanja, ki ti jih bodo dali v tvojem jeziku.
Gorica
VERDI 15.00—22.00 «L’infermiera». U. Andress in D. Del Prete. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO 15.00—22.00 «Lo squalo». R.
Shaw in R. Scheider. Barrai film. MODERNISSIMO 14.30-22.00 «Il caso Raul». S. Molnar in D. Boccardo. Barrai film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
CENTRALE 15.00—22.00 «Più forte ragazzi!». T. Hill in B. Spencer. VITTORIA 15.00—22.00 «La città gioca d’azzardo». L. Merenda in E. M. Salerno. Barvni film. Mladini pod 14. letom prepovedan.
Tržič
EXCELS10R 14.00—22.00 «Soldato blu». Barvni film.
PRINCIPE 14.00—22.00 «Assassinio sul-1’ Eiger». Barvni film.
Nova Gorica
SOČA «Mačke iz visoke družbe», a-meriški film ob 10.00 uri; «Človek v divjini», ameriški barvni film ob
16.00	uri; «Gospodar življenja in smrti», ameriški barvni film ob
18.00	in 20.00 uri.
SVOBODA «Mačke iz visoke družbe», ameriški barvni film ob 16.00 uri, «Operacija Hong Kong», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00 uri. DESKLE «James Bond 007 - živi in pusti umreti», ameriški barvni fikn ob 17.00 in 17.30.
PROSVETNO DRUŠTVO «OTON ŽUPANČIČ»
priredi danes, ob 16. na društvenem sedežu
OTROŠKO
PUSTNO
RAJANJE
Na sporedu so zabavne točke ter dolgometražni barvni film
SLOVENSKA
PROSVETNA ZVEZA
in komisija za dora-ščajočo mladino pri SKGZ vabita na
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE
v Prosvetno dvorano v Gorici, v torek, 2. marca, ob 15. uri.
Na sporedu so zabavne igre, ples, srečelov, obilo zabave.
ZAŽELENE MASKE!
PRIZNANI) MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE
LA. GORIZIANA
GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Provvidenti Travnik 34, tel. 29-72.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Republike, tel. 72-341.
Ob prerani izgubi Severina Devetaka iz Jamelj, izreka ŠZ «Mladost» I iskreno sožalje prizadeti družini.
KMEČKA BANKA
USTANOVLJENA LETA 1909
GORICA • Ulica Morelli 14 Tel. 2206 - 2207
VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA
Sekcija KPI v Doberdobu ter celica KPI v Jamljah izrekata prizadeti družini ob prerani smrti
SEVERINA DEVETAKA
globoko sožalje.
Doberdob - Jamlje, 29. februarja 1976
Občinska uprava v Doberdobu sočustvuje žino ob smrti občinskega odbornika
SEVERINA DEVETAKA
Doberdob, 29. februarja 1976
im
očustvuje s prizadeto dru-
PETAKA I
Občinska uprava Doberdob
KULTURA
PRISPEVEK Zfl 100-LETNICO CANKARJEVEGA ROJSTVA
Z OGNJEM NAD «EROTIKO» PRVO CANKARJEVO KNJIGO
Ljubljanski škof Bonaventura Jeglič je v peči knezoškofijske palače sežgal okrog 700 izvodov zbirke, rešilo se jih je le 300
Prve Cankarjeve pesmi segajo v njegovo zelo zgodnjo mladost in mladi pesnik — pozneje pisatelj — se je takoj zavedal sposobnosti, odlike in učinkovitosti svojega pisanja in svoje umetnosti. Zato je mladi Cankar l. 1897 zbral že objavljene pesmi, nekaj jih je še napisal, ter vse skupaj namenil za prvo izdajo v samostojni knjigi, ki naj bi nosila naslov «Erotika». Pisal je Aškercu o tem svojem načrtu, kjer pravi, da ga je privedlo do tega sklepa dejstvo, da so izdali svoje pesmi Gangl, Funtek, Hribar in še kdo drug, pesmi, ki so po njegovem mnenju brez vsakršne pesniške vrednosti. Tudi Fr. Govekar, piše Cankar, ga je nagovarjal k temu, da izda pesmi. In res je kmalu nato ponudil založniku Gabrščku spisek svojih pesmi, kar pa je ta odklonil, češ, da ima že dosti takega gradiva. Ker pa je bil Cankar odločen, da na vsak način zbirko izda, je spet pisal Aškercu (katerega je tedaj še zelo cenil), da bi ga priporočil pri ljubljanskem založniku Bambergu, kajti bil je prepričan, da brez priporočila ne bo uspel oddati pesmi v tisk, ker da — kot sam pravi — «noben založnik ni tak, da bi na slepo kupoval»... Rad bi našel založnika, ki bi dobro opravil to delo, da bi knjižica izšla v lepi obliki in — ne zastonj!
Tudi dr. Fr. Levcu, takrat zelo vplivnemu književniku, je Cankar pisal o tej svoji zadevi in Levec mu je obljubil, da bo pesmi priporočil ter vplival na Bamberga koliko se bo dalo. Toda kljub priporočilu obeh vplivnih mož, Bamberg ni sprejel Cankarjevih pesmi za izdajo; pisal je pesniku, da trenutno ne more sprejeti ponudbe, da pa bi morda to storil po novem letu.
To se je dogajalo spomladi leta 1897.
Zgodilo pa se je nekaj, česar nihče ni predvideval in kar je pripomoglo, da je Bamberg kupil poezije še tisto leto ter izplačal Cankarju honorar mnogo prej, kot je «Erotika» izšla (izšla je poldrugo leto pozneje). Namreč v jeseni 23. septembra leta 1897 je Cankarju umrla mati in pišejo, da je bila pri hiši taka revščina, da ni bilo niti krajcarja za pogreb umrle. Obupan, se je Cankar odpravil v Ljubljano k Bambergu, kateremu je izročil pesmi že spomladi, da ga poprosi za honorar; in res, založnik mu je izplačal (verjetno iz usmiljenja) 80 goldinarjev, čeprav so, kol že rečeno, pesmi izšle skoro poldrugo leto pozneje. Tako je Cankar dobljen denar za svojo prvo knjigo porabil za pogrebne stroške svoje ljubljene matere.
Bamberg «Erotike» ni izdal še tako kmalu, čeprav je bil Cankar Prepričan, da bo izšla poleti 1898, kot je pisal bratu: «Svoje pesmi sem končno popolnoma uredil; zdaj so take, da me svoje prve knjige ne bo sram. V tisk pa pride že te dni.» Toda zadeva se je zavlekla preko novega leta 1899; In Cankar spet piše bratu z Du-naja, da mu je Bamberg sporočil, da se pesmi že tiskajo, ter da vodo kmalu natiskane. In res je Slovenski Narod naznanil 27. mar-ca «Erotiko», kot «krasen šopek novih in še neobjavljenih pesmi».
«Erotika» je vzbudila med ljubitelji poezij mnogo zanimanja a tudi mnogo ostre polemike. Poseb-t}0 katoliška struja jo je odklonila ?n hudo obsodila. Zgodilo se je ce-‘0 nekaj, kar se ni dogajalo na Slovenskem iz časov, ko so gorele knjige protestantskih pisateljev. Namreč že dva leana po izidu Knjige je Slov. Naroa pisal pod naslovom «Usoda slovenske knji-da je ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič pokupil vso še Razprodano naklado «Erotike». efcaj dni potem, ko je bila knji-naznanjena, je tudi že popol-pošla... Kakih 300 izvodov la bilo razprodanih... nekaj nad 700 Ka so bili preneseni v knezoškofij-£e°.Palačo in bili tam v peči uni-j„'n' Proti temu nekulturnemu de-uinr* škofa Jegliča se je med pr-i\7 1 oglasil Fr. Govekar v Slov. iei»U’ kjer piše, da je škof ver-nrr°i Stor» to zaradi ciklusa «Du-dim, večerh, čeprav lahko tr-lite ’ takega ciklusa slovenska ln^otura ne premore. Tudi za-kerrf Bamberga so kritizirali, izm-o le skoro celotno «Erotiko» očitk škofu v uničenje. Na ta škol Bamberg zagovarja, da in s n-* Prodal avloiskih pravic f. ni obvezal, da bi poezij več tiskal, kot je mislil Govekar sv°iem članku.
Nar^J0 Precei ostro pisanje Slov. je <;aa Pr°ti uničenju «Erotike», v Pregovoril «Slovenec», seveda člnr!l<30vor škofovskega dejanja; Slnv^r PravL da so tudi oni (pri-knezn-V1* dišali, da je presvetli no j P°kupil vso nerazproda-Pa «Jo j Cankarjeve knjige, da važnn°0f,octku pripisali posebne Poezìio’ ■ po Pregledu vsebine mor rt n i?W0 druzega zaslužile; le čin nri.t s9 jih na kak drug na-ščinp '.nit0- Tudi večina duhov-je Jo«j 6 3e strinjala s tem, da se v Kni ^a jnnieila. E. Lampe piše slišaln ob?orniku med drugim... ski škof Je tud}’ da j® Ijubljan-da so J Proizvode pokupil in neki « -° Groza! — našli smrt v PozLf0Cur V istem listu, le nekaj «Emilu ^ Pšeničnik izjavil o bih pesm^r“tfco'’ C soda Cankarje-HtslužeM JB znana' žalostna, a
ne
v
Neugodnemu sprejemu «Erotike» s strani katoliških krogov se je postavila nasproti vrsta ugodnih kritik iz nasprotnega tabora. Aškerc piše v Ljub. Zvonu, da je Cankarjeva. lirika «pristno vino». Ako berete njegove verze, čutite, da ni nič ponarejenega... E. Kristan pravi, da je zbirka «nenavaden literarni pojav» itd. Polemika okrog «Erotike» je še nekaj časa vznemirjala slovenske slovstvene kroge, a glasovi so počasi zamrli.
Kako pa je Cankar sprejel ta res nekulturni odnos do svoje prve knjige? Spoznal je tudi sam, da vse pesmi le niso tako dobre, kot je izjavil preden sc izšle. Pisal je Aškercu nekaj mesecev po izidu «Erotike»; «Toda moja zbirka ni za zmirom pokopana; prihodnje leto izide vsekakor — pregledana in pomnožena. Nekatere stvari jo jako kazijo; najmanj deset pesmi je popolnoma nepotrebnih... Zložene so bile pred leti in takrat sem jecljal, ne da bi mogel povedati polovico tega, kar sem čutil.» — A čeprav prizna napake nekaterih pesmi, vendar u-darca, ki so mu ga zadali z uničenjem Erotike, le m mogel še dolgo preboleti, niti ko je kasneje pisal in pripravljal novo, drugo izdajo: saj je prav v to knjigo napisal res trpko obtožbo zoper požig prve Erotike, kjer med drugim pravi: «O veliki noči leta o-semsto devetindevedesetega so napravili velik ogenj in v njem so zgorele vse moje pesmi, vse napisane in še nenapisane. Prišel je velik ogenj in opalil tiste ponižne cvetove, še preden so dobro prodrli iz prsti in ki bi se morda pozneje pod bolj toplim soncem nego jim je sijalo v tistih žalostnih časih in v milejšem vetru nego je pihal takrat preko mojega neveselega življenja, razcvetele v prijetne, četudi pomžne rožice»... In še piše... Tako opaljeni so se mi smilili ubogi cvetovi in zbral sem, kar je še ostalo, z ganljivo ljubeznijo, s tresočo roko... in tako dalje.
Kmalu po teh preci j burnih dogodkih, ki so se odigrali okrog njegove prve knjige, je Cankar začel pripravljati drugo izdajo E-rotike — in v začetku leta 1902 izročil rokopis založniku Schwen-tnerju v Ljubljani. Obdržal je porazdelitev pesmi iz prve izdaje, iz katere pa je izpustil nekaj pes-smi, nekatere predelal ter dodal precej novih. Nova Erotika je izšla poleti 1902, ni pa vzbudila več takega zanimanja kot prva, ker je med tem časom Cankar objavil že nekaj zrelejših del. ki so oznanjale lepoto Cankarjeve besede, ter pritegnile velik del pozornosti tedanjih slovenskih slovstvenih krogov.
LADO PREMRU
EROTIKA
/.!,< i/Ji.
IVAN CANKAR,
vi
:
lllll

V LJUBLJANI.

NATISNILA IN ZATOŽILA KLl-INMIVL N LAMLEITT

v . . .
1899.
Notranja naslovna stran prve izdaje «Erotike»
PROZNI PRVENEC BORISA PANGERCA
Beg pod Daglo - preproste povesti o našem kmetstvu v tržaški okolici
«Pangerc se je lotil svojih njivic na vasi s čisto novim, še vse svetlim plugom...»
Kmetstva tukajšnji pisatelji niso obravnavali, vsaj zelo malo stvari je bilo napisanih tako, da bi iz knjige zavelo živeljenje, ki je tipično za vasi v okolici Trsta. Zato pa človek kar rad vzame v roke knjigo Borisa Pangerca Beg pod Daglo, saj mladi pisatelj pravzaprav orje ledino, ki bi se najbrž morala začeti orati že v prejšnjem stoletju, če bi biie kulturne razmere za to kaj bolj prijazne. Kako čudna reč! Človek na Tržaškem pogreša knjigo, ki je ni: o tej zemlji za ogradami, tisto preprosto povest o vaških ljudeh za kamnitimi zidki, o možeh in ženah, privezanih z dušo in telesom na zemljo.
Pangerc se je lotil svojih njivic na vasi s čisto novim, še vse svetlim plugom, ko so njivice že zarasle s plevelom, tako da ni nič čudnega, če je njegovo «razgrje» (oranje) nerodno in se pri tako težkem poslu rade naredijo bolj površinske brazde.
Nekatere izmed devetih Panger-
čevih zgodb se dotikajo socialne problematike kmečkega življa v dolinskem kotu, v nekaterih pa prevladajo lirske težnje (Beg pod Daglo, Ljubezen v Bregu). Za dve zgodbi pa je škoda, da sta zašli v zbirko, in sicer sentimentalni in neprepričljivi V senci Koloseja in Deček in pes. V socialno obarvanih, te so tudi najboljše, (Jesen v Bregu, 'Trinožnik na vrzeli. Zadnji Kacun, Moški črnikaste polti, Martinjevec) gre za bolečino in jezo zaradi razlastitve, zaradi odhoda kmečkih ljudi v mesto, in pa za pomanjkanje delovne sile na vasi, skratka za propadanje kmetij na račun mesta. Vendar se Pangerc teh zamotanih problemov dotakne le tu in tam s kakim stavkom ali samo z besedo. Taka je zgodbica Jesen v Bregu: «Odkar so mu» (Ižinovemu Tomažu) «vzeli grunt, je bil siten in razbeljen.» V takem stanju vozi s konjem domov krmo in sreča na poti Italijana, ki z buldožerjem ruje hrast. Ižinu se jeza, ker so mu splašili
................................................................mi»
OBRAČUN NA LETNEM OBČNEM ZBORU NAŠE OSREDNJE GLASBENE USTANOVE
Pedagoška in koncertna dejavnost GM je tudi lani obrodila bogate sadove
Neustreznost prostorov in pomanjkanje učnega osebja - glavni oviri (poleg finančne) za še večji razvoj ustanov«
Kot vsak občni zbor je bil tudi občni zbor Glasbene matice 19. t.m. priložnost za obračun čez e-noletno poslovno dobo. Če povzamemo nekaj osnovnih misli iz tajniškega in delno iz poročila ravnatelja zavoda, potem lahko ugotovimo, da je bila dejavnost Glasbene matice v preteklem obdobju dokaj uspešna m da se je razvijala v dveh smereh
a)	v dejavnost glasbene šole, ki posreduje glasbeno vzgojo na ravni proTesionaine šole:
b)	v organizacijo koncertnih prireditev, s katerimi dopolnjuje vzgojno dejavnost, obenem pa bogati kulturno izživljanje v slovenskem zamejstvu v Italiji.
Število gojencev Glasbene šole stalno narašča. Letos je v šolah, v Trstu in Gorici ter v podružnicah v Sovodnjah,- Nabrežini, Devinu, Proseku, Bazovici in Dolini skupaj 480 gojencev. Že samo to število je dokaz, da je potreba po glasbeni vzgoji pri nas občutena še toliko bolj, ker je normalna šola praktično ne nudi. Vzporedno z naraščanjem števila gojencev pa stopata z vedno večjo ostrino v ospredje dve vprašanji: vprašanje kadrov in vprašanje prostora.
PREJŠNJO SREDO V PRIREDBI NŠK
Začetek ciklusa predavanj o zgodovini slovenske glasbe
Otvoritveni nagovor predsednika NSK Predaval je akademik Dragotin Cvetko
«Prepričan sem, da bo tudi letošnji ciklus predavanj v priredbi Narodne in študijske knjižnice uspešen, kot sta bila že oba prejšnja:	predlanskim iz zgodovine
slevenske umetnosti in lani iz zgodovine slovenskega slovstva», je dejal predšednik NŠK prof. dr. Franc Škerlj prejšnjo sredo, 25. t.m., ko se je začel letošnji ciklus predavanj in nadaljeval: «Današnji predavatelj dr. Dragotin Cvetko, ki je redni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani-ni in član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je predaval o glasbi že pred več leti na vabilo NŠK v tržaškem avditoriju in je bil deležen v nabito polni dvorani navdušenih odobravanj. Prof. Cvetko je najplodovitejši muzikolog, kar jih premore naša ožja matična domovina Slovenija, njegovo ime je znano tudi izven meja domovine: napisal je veliko število temeljitih razprav in obširnih del predvsem iz zgodovine slovenske glasbe skozi stoletja. .. Samo v naši NŠK je kar 11 kartotečnih listov njegovih del. Gre za dela od «Academia phil-harmonicorum Labacensis» ali za dela, v katerih razpravlja o Davorinu Jenku, o J. Gallusu, o Dolarju in drugih: ali še o sovjetski glasbi. Nekatera dela so bila prevedena tudi v druge jezike, kot njegova zgodovina slovenske glasbe pod naslovom «Histoire de Ja musique Slovene». . . in pravkar še v nemščini zgodovina glasbe južnih Slovanov».
«V naslednjih sredah», je še poudaril predsednik NŠK, «se bodo zvrstila še tri predavanja: o «Slovenski glasbi od srede 18. stol. do začetka 20. stol», bo predaval prof. Jože Sivec 10. marca;
o «Pripravljanju slovenske glasbene moderne» bo predaval zopet današnji predavatelj 24. marca;
o «Novejši slovenski glasbi» bo imel zaključno predavanje letoš-
njega ciklusa prof. dr. Andrej Rijavec 7. aprila.»
Po otvoritvi je nato predaval a-kademik D. Cvetko o «SLOVENSKI GLASBI DO SREDE 18. STOLETJA» ob prisotnosti mnogih tržaških glasbenikov in tudi gojencev šole naše Glasbene matice. Začel je s srednjim vekom, ko se je glasba negovala v prvi vrsti v samostanih in se zadržal na poznem srednjem veku, omenil Stično in Jurija Slatkonjo na prelomu med 15. in 16. stol., ustanovitelja dunajske kapele. Omenil je Trubarja, ki je bil pevec tudi v Trstu. Bolj obširno je govoril predavatelj o poznorenesančni in zgodnjebaročni dobi in poudaril pomen Gabrijela Plavca in Izaka Posa. Za drugo polovico 17. in za začetek 18. stol. pa je rekel, da je bil razvoj glasbene kulture vezan v glavnem na plemstvo in deloma tudi na gornji sloj meščanstva. Povedal je, da je povsem gotovo, da je bila v Ljubljani prva operna predstava že leta 1660 («Comedia Italiana in musica»). Že omenjena ljubljanska «Academia. ..» pa je bila ustanovljena leta 1701.
Seveda je predavatelj pred tem orisal delo J- Galusa in navzočim omogočil poslušanje dveh njegovih krajših skladb v magnetofonskih posnetkih madrigalistov pod vodstvom Boleta.
Med razlago pomena poznejših glasbenikov pa smo poslušali prav tako madrigaliste z dvema ali tremi skladbami Janeza Krstnika Dolarja, ki je živel sredi druge polovice 17. stoletja. Predavatelj .1® svoje predavanje zaključil z imeni: J. J. Hočevar, M. Čadež, M. Omerza in dr.
Že sedaj opozarjamo bralce na prihodnje predavanje, ki bo v sredo 10. marca ob 10.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu o slov. glasbi do začetka 20. stol.; predaval bo mladi prof. J. Sivec.
S. R.
Najbolj pereče je vprašanje novih učnih moči, saj je razumljivo, da brez učiteljev ne more biti šole. Šola GM ima danes samo osem redno nastavljenih učiteljev. Mimo teh se poslužuje se nekaj nad 30 honorarnih sodelavcev. Ob že ugotovljenem številu usposobljenih glasbenih pedagogov pri nas, pa tudj zaradi tesnih gmotnih pogojev, postaja redna zaposlitev učnega osebja vedno le.žja. Pri tem ne gre prezreti tudi, da imajo nastavljene! šole GM slabše pogoje tako normativne kot finančne, v primerjavi z njihovimi kolegi, ki so zaposleni na drugih glasbenih šolah v Italiji ali v Jugoslaviji.
Vprašanje prostorov je najbolj pereče v Gorici, ker sedanji neustrezni prostori onemogočajo vsak nadaljnji razvoj šole Ker tega vprašanja očitno ne bo rešil niti novi Kulturni dom, bo treba rešitev najti v primerni preureditvi prostorov v Ul. Maha. Z njimi bi šola prišla končno do lastnega sedeža s štirimi do petimi učilnicami, pisarno, sprejemnico in manjšo dvorano za skupinski pouk in interne produkcije.
Zaradi absolutno neustreznih prostorov v obzidju devinskega gradu, je bil v začetku šolskega leta 1975-76 ukinjen pouk v Devinu. Po dogovoru s starši se je nadaljeval v Nabrežini. Končno je šolsko skrbništvo dodelilo možnost uporabe zbornice v osnovni šoli v Devinu za dvakrat tedensko po štiri ure. Ta rešitev ustreza današnjim potrebam in predstavlja pomembno priznanje šoli GM s strani šolskih organov
Tudi v Trstu se pojavlja potreba po delni notranji preureditvi sedeža, saj pri naraščajočem številu gojencev ni več dovolj učilnic in niti ne drugih prostorov.
V okviru koncertne dejavnosti se Glasbena matica že peto leto predstavlja občinstvu z rednimi abonmajskimi koncerti v Trstu in drugo leto v Gorici. Dobra izbira izvajalcev in smiselno sestavljeni sporedi, s posebnim poudarkom na domače glasbene ustvarjalce in poustvarjalce, so privabili pomemben krog ljubiteljev glasbene umetnosti. V abonmajski sezoni 1974-75 je bilo 280 rednih abonentov, v tekoči sezoni pa jih je o-krog 300. Devetih lanskih koncertov se je udeležilo 3500 poslušalcev, v letošnji sezoni pa dosedanjih šestih koncertov 2400.
Skoraj gotovo bi možnost pritegovanja večjih ansamblov in solistov iz drugih držav ugodno vplivala na povečanje abonentov in poslušalcev. Vodstvo G M upa, da mu bo to v prihodnji sezoni vsaj delno uspelo s predstavitvijo kakega vrhunskega italijanskega izvajalca, kar bi ustrezalo tudi posredovalni vlogi Glasbene matice na glasbenem področju. Prav tako se vodstvo šole GM dogovarja z ljubljansko Opero za pogostejša gostovanja v Trstu in Gorici.
Kljub takemu nerožnatemu položaju glede prostorov in učnih moči, pa je delovanje Glasbene matice oziroma njene šole prav v minulem letu zabeležile pomembne uspehe, ki so tej naši inštituciji v čast. Predvsem se je tudi šola GM ustrezno vključila v proslavljanje zgodovinske 30 letnice osvoboditve. Velik del svojih prireditev je posvetila temu jubileju, predvsem pa zaključno akademijo, ki je bila 7. junija v Kulturnem domu. V ta okvir je sodil tudi koncertni nastop dijakov šole GM v Novem mestu in v Črnomlju ter obisk spominskih obeležij NOB v Beli krajini.
Pomembni so bili izrazito šolski uspehi tako pri opravljanju državnih izpitov na tržaškem konservatoriju Tartini (kol privatisti), kot pri opravljanju izpitov ob zaključku nižje srednje šole in visoke šole. Velika in uspešno pre-
stata preizkušnja za mlade glasbenike so bila tudi glasbena tekmovanja v Trstu, Terniju, Re-canatiju, Ljubljani m v Sarajevu, katerih se je udeležilo 24 gojencev šole GM in trije ansambli. Med posamezniki je izreden uspeh dosegel v zveznem tekmovanju glasbenih šol Jugoslavije v Sarajevu violinist Črtomir šiškovič. Med pomembnejša gostovanja šole velja uvrstiti še javna koncertna nastopa absolventke klavirskega oddelka srednje šele Jožice Lasič v Ljubljani, Gorici in Novi Gorici ter absolventke klavirskega oddelka višje šole Nadje Kralj v Kranju. Posamezni dijaki in godalni. kvartet so nastopili še na glasbenih revijah v Velenju in Novi Gorici ter na javnem nastopu glasbenih šol v Kopru. ,r,
Šola GM je posredovala nastope svojih solistov in orkestra tudi številnim slovenskim osnovnim in srednjim šolam v Trstu in drugih krajih. Če k vsemu temu dodamo še razna sodelovanja gojencev in ansamblov pri Prešernovih in drugih proslavah ter javne produkcije gojencev v Trstu, Gorici in v krajih, kjer so šolske podružnice, potem pridemo do skupnega števila kar 48 glasoenib prireditev in gostovanj v šolskem letu 1974 -1975.
Kar zadeva šole in podružnice GM so vanje v lanskem šolskem letu sprejeli 115 novih gojencev, pri tem pa so morali vsaj 30 prošenj za sprejem zavrniti zaradi pomanjkanja učnega kadra.
Doslej navedeni podatki se nanašajo na šolsko leto 1974-75, lahko pa jim dodamo še nekaj podatkov o dejavnosti v tekočem šolskem letu. V oktobru je bila šola GM kot slovenski konservatorij v Trstu prvič povabljena na mednarodno srečanje glasbenih akademij in konservatorijev v Rovinj, kjer je z odličnim uspehom nastopil violinist Črtomir šiškovič. Na povabilo RTV Ljubljana sta decembra nastopila kot solista z orkestrom RTV Ljubljana dijaka šiškovič in Verenka Terčelj. V novembru so dijaki nastopili na samostojnem koncertu v Kranju in na nižji srednji šoli v Doiini, pred nedavnim (že v letošnjem letu) pa na Prešernovi proslavi nižje srednje šole na Opčinah. V okvir sodelovanj s slovenskimi šolami spadata tudi koncerta Tria Lorenz na slovenskem učiteljišču in na nižji srednji šoli pri Sv. Ivanu ter koncert pianista Acija Bertonclja v Nabrežini za dijake tamkajšnje nižje srednje šole.
Nekateri dijaki so nastopili tudi kot solisti z orkestrom GM na koncertih za šole v krajih obmejnega pasu v Jugoslaviji. S tem pa prehajamo tudi že na strnjen prikaz dejavnosti orkestra GM.
10. marca 1975 je bil v Kulturnem domu v Trstu abonmajski koncert orkestra GM s solistoma Žarkom Hrvatičem (violina) in Fiammetto Zuliani (oboa). 17. a-prila istega leta je bila ponovitev istega koncerta v Katoliškem domu v Gorici, 7. junija je orkester s solisti šiškovičem (violina), Terčeljevo in Simčičem (klavir) nastopil na šolski akademiji v Kulturnem domu, 25. oktobra pa je bil, spet v Kulturnem domu, o-tvoritveni abonmajski koncert sezone 1975-76 s solistko Noro Jankovič (sopran).
Sledila je serija koncertnih nastopov pedagoškega značaja v okviru «srečanj z mladino» v matični domovini. Ti koncerti orkestra so bili: 5. 12. v Sezam (solist V. Cesar - fagot), 15. 12. na Kozini (solist Cesar), 12. januarja 76 v Divači (solista Črtomir šiškovič in Iztok Kodrič) in istega dne ponovitev v Komnu.
konja, pomeša z žalostjo zaradi razlastitve. O buldožeristu si kmet na tihem misli, da je pes, in ves hud odide. Le malo prénaivno! Precej boljša je pripoved Moški črnikaste poti, ker ne temelji na pusti opisnosti, ampak na dialogu. Gre pa za kmeta Vaneta, ki za delo na polju najame šibkega Srba, in ob delu se med človekoma spletejo skorajda nežne, toplo človeške vezi. Še boljša je dobre tri strani dolga zgodba Zadnji Kacun: Starega, onemoglega Računa tako prevzame skrb za bolno kobilo, da čisto pozabi nase in na to, da je pravzaprav star, tako ga na poti iz mesta, kamor se je odpravil po živinozdravnika, do-
svetu tradicionalnega kmetstva (to kmetstvo je pisatelju, pošteno rečeno, komaj kje uspelo nakazati) pa barva prozo Borisa Pangerca z zadostno mikavnostjo. Pisatelj še nima samosvojega stila, najbrž zaradi težav z jezikom, ki je mešanica preživelega jezika naših kmečkih pripovednikov, iskanih «lepih in učinkovitih» izrazov (Ljubezen v Bregu); v vse to pisatelj še vpleta, vendar nikakor ne zmeraj posrečeno, narečne besede. V Begu pod Daglo (črtica) je raba narečnih besed sicer nekoliko bolj zlita z besedilom. Mogoče bi ne bilo napak, ko bi pisatelj skušal napisati svoje zgodbe kar v narečju, bilo bi celo zelo pogumno.
BORIS PANGERC avtor zbirke «Beg
pod Daglo»
leti smrt. Zgodbi pa škodi opisnost na začetku in pa preveč na hitrico zadrgnjen konec. V zadnjem Računu se je Pangercu posrečilo prikazati malo prave kmečke miselnosti, drobec le-te še najdemo v Martinjevcu, uokvirjeni anekdoti o Tinetu Stroku, ki izkoristi sušo, da na sicer močnatem koščku zemlje pridela lep krompir, a ga želja po dobičku opehari za zaslužek, s katerim bi rad odplačal dolgove.
Vendar pa je bistvo Pangerče-vega pisanja v odnosu do kmečkega sveta, ki je zanj že sam na sebi vrednota. Tako se v čustveno razbolelost izteče črtica Beg pod Daglo, ki kaže na to, da je konec s starimi kmečkimi opravili in idiliko nekega otroštva sredi narave in naravi zapisanih ljudi. To hrepenenje po izgubljenem
gotovo pa bi se tako izognil jezikovni neenotnosti, saj mu tako izrazov ne bi bilo treba preveč iskati.
Vendar pa je Pangerčevo prvo prozno delo že zaradi obravnave tematike drobna zanimivost za tržaški knjižni trg, saj tem zgodbam nerodnosti ne moremo šteti v zlo. ker je Boris Pangerc šele na začetku svoje pisateljske poti. Pripominjam pa, da je pričujoči zapis le sad mojega pristopa h knjigi, mojega vtisa o tej, saj je bralcu na voljo še strokovni zapis dr. Helge Glušič, kar lahko preberemo na zavihku knjige. Zbirka je izšla ob koncu 1. 1975, izdalo jo je ZTT, zeleno jo je opremil Klavdij Palčič, ilustracije, ki so knjigo še ozaljšale, je napravil Petja Grom.
IVANKA HERGOLD

re vi je
PROBLEMI — LITERATURA
Revija Problemi je na neki način vedno burila duhove: uredniki so se menjali, ni izhajala redno, kdaj pa kdaj je celo kazalo, da bo nehala izhajati. Vedno pa so hoteli biti sestavki, ki jih je ta revija prinašala, nekaj novega in svežega. Uredništva so imela različne koncepte, bila so različno opredeljena, in z menjavo uredništev se je navadno menjal tudi krog sodelavcev. Revija pa je v svojem pisanju ves čas ohranjala nova iskanja v ustvarjalnosti in želela uveljaviti marksistično kritiko in estetiko. Nekatere številke so bile pri iskanju novega ter preverjanju le-tega zares uspešne. Spomnimo se samo številke Razprave: — Problemi, št. 4-5 1974. ki je bila skoraj v celoti posvečena novi vedi antipsihiatriji.) V Problemih — Literaturi pa so doslej sodelovali mlajši pesniki in pisatelji, ki jim nekateri pravijo «avantgardni» in jih res imajo za take, drugi pa pod to oznako berejo «nerazumljivi». Sedaj je izšla 6. številka, ki sicer nosi časovno
oznako junij - julij 1975. Ima rubrike za poezijo in prozo, dramatiko, kritiko in esejistiko.
Nekateri pesniški izdelki res presenečajo, tako Pesmi Andreja Rozmana, čigar verzi so pravzaprav šaljiva in duhovita navodila, kako kaj počnemo z različnimi deli našega telesa, da bolje spoznamo potem pomen teh opravil; avtor besede in okrhke stavkov tako «zasuče», da se pri tem zabavamo in sprostimo. Prav tako duhovit je prozni eksperiment Blaža Ogorevca, ki popisuje pravi eksperiment z žuželko, polžem in deževnikom; proza ima značilen naslov Zakaj mrgolazni imenovanim živalim nirvane ni moč doseči? Presenetijo kar nekam «tradicionalno» zapete pesmi Milana Jesiha. Prav tako so med običajno izpovednostjo ter med željo, da bi se z neobičajnim skladanjem besed prikazalo kaj novega, razpete pesmi Milana Dekleve, Davida B. Voduška, Sergeja Kapusa in Tomaža Kralja. Zelo kratke, prefinjene verze, je napisal Jaša J. Zlobec. Vredno je končno opozoriti na esej Sama Simčiča z naslovom Ojdip, Sfinga
Med občnim zborom Glasbene matice
in Dioniz (Avtor je izdal pred kratkim zbirko pesmi v prozi Hram; nekaterim bralcem pa je najbrž njegovo ime znano iz Naših razgledov, kjer že dalj časa sodeluje z zanimivimi eseji.) Slovenskemu pesništvu so posvečene še zadnje strani Problemov — Literature; Taras Kermavner zelo poljudno in s prece išnjim navdušenjem vrednoti, razlaga in približuje svet najmlajše slovenske poezije, Denis Poniž pa skuša pojasniti pojem in bistvo «konkretnega pesništva» na konkretnih tekstih mlajših slovenskih pesnikov.
Problemi — Literatura izhajajo v Ljubljani, izdajatelj je RK ZS MS. Na prodaj so tudi v Tržaški knjigami.
DROBNA ZANIMIVOST PRI VREDNOTENJU NEKE POEZIJE
V 1. številki letošnje Sodobnosti Marijan Zobec takole piše o ljubezenskih pesmih Aceta Mermolje: (Citat je iztrgan iz malo daljše kritike) «V izoblikovanju pesniških motivov je opazen delen premik v ljubezensko motiviko (Domača viža, Pesem za Marijo. Prošnja morju. Uspavanka, Ljubezen, Pridi, Nini, Ljubezenski motiv, Nikoli mi ne rečeš). Ljubezenska motivika v Mermoljevi Novi pesmarici ne presega prigodniškosti, povezane s prikritim protestom proti manipulativnim daj-damskim odnosom, v katerih izgublja ljubezen metafizično lastnost in privlačnost ter se spremeni v enega izmed stranskih možnosti medčloveškega komuniciranja.»
Čudno, Mi ne, da se ljubljanskemu kritiku zdi Mermoljeva ljubezenska pesem kot prikrit protest proti «grdobiji», a kaj, Marjan Zlobec je najbrž preveč «po starem» uglašen, da bi razumel, zakaj je moral goriški pesnik svojo skromno pesmarico nasloviti z «Nova.» Po protestu šolnikov zoper Aceto-vo pesem tudi podpisana to razume.
IVANKA HERGOLD
BERITE
REVIJO
nwi
P n morski tfiievmi:	6
29. februarja 1976
horoskop horoskop horoskop horoskop horoskop

OVEN (od 21. 3. do
20. 4.) Od začetka več nesporazumov, nato bo delo kar teklo. Računajte s srednjimi rezultati. Pismo ali opozorilo na nekaj, kar ne gre. Nekdo bo grobo žalil vaša čustva. Hudo ljubosumni boste in užaljeni. Nervoza.
—BIK (od 21. 4. do f	20. 5.) Izkoristite
(	izredno sposobnost
y	človeka, ki ste ga
v	srečali. Spopad med
dvemi koncepti, kjer niste vi na boljšem. Dober zaključek nekega posla, vendar pa tudi precej naporov. Prijetno pismo ali vest. Prehlad.
DVOJČKA (od 21. A	5. do 22. 6.) Borili
P]	se boste za boljši
položaj in v marsičem uspeli, vendar neko zmago drago plačali. Koristno srečanje poslovnega značaja. Neka oseba bi vas rada spodnesla, a ji ne bo uspelo. Glavobol in utrujenost.
Veljaven od 29. februarja do 6. marca 1976
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Vse se bo s časom uravnavalo, vendar ne računajte, da boste vedno zmagovali. Vprašanje je, če boste zdržali do kraja, oziroma če ne boste prej o-magali. Tudi v ljubezni ste včasih preveč zahtevni.. Zobobol.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Kar se dela tiče, oziroma kar zadeva vaše gmotno stanje, se vam ni bati, vendar pa ne boste niti plavali v blagostanju. Držite se zmerne in solidne sredine. Tudi v stroških.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Kaka vaša neprevidnost bi vas znala spraviti v težave. Ne računajte vedno na srečo, ki ste jo imeli doslej. Uspehi na drugem področju, predvsem v družbi, deloma pa tudi v ljubezni. Pazite nekoliko na zdravje.
ani picvev; /
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Razmere ne bodo navdušujoče, kljub temu boste napravili ob koncu pozitiven obračun. V trenutkih depresije poiščite dovolj moči v sebi za še popolnejšo zmago.
ŠKORPIJON (od 24. 10-do 22-1U Sku-1 Sr- i šajfe biti bolj mirni in uravnoteženi, da vas zaletavost ne bi spravila v zagato. Sicer pa bodo vaši zaslužki kar dobri. Dober bo tudi vaš u-speh v družbi. Nekoliko ljubosumja in utrujenosti.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne jemljite stvari na lahko, pa čeprav računate lahko z u-spehom. V vašefn okolju bi znalo priti do večjih sprememb. Ni nujno, da bi vse šlo v najboljšem redu. Tudi v ljubezni nekje šepa.
sumja in u
©
^v	KOZOROG (od 21.
\	12. do 20. 1.) Pré-
|	den se za kaj odlo-
temeljito pre-mislite. Skušajte u-ravnati svoje življenje po konkretnih možnostih. Priprave za potovanje ali pismo od daleč. Neko novo prijateljstvo se bo poglobilo. Nervoza.
VODNAR (od 21.
do 19. 2.) Le če boste odločni, morda celo drzni, se boste iz zagate izmazali brez večjih težav. Vzdušje ni najbolj primerno za nova dela, posebno če zahtevajo velike naložbe. Nekdo bo ljubosumen. Dobro počutje.
RIBI (od 20. 2. do
20. 3.) Pokažite več /^ razumevanja za ljudi, ki vas obkrožajo in naj nihče ne čuti teže vašega vodilnega položaja. Od daleč bo prišel nekdo, ki vam bo vrnil zaupanje v vaše sposobnosti. Nova ljubezen. Prehlad.
VC
(J)h
KRIŽANKA... z našim krajem
___	2		4	5	6	7	I	8	9	p-	11	12	13
							L	15		r			
w~~					17		18		m		19		
ŽT-				21					mn				
23			24						25				
	□	26					1	27					
J	28						29						
33						31						32“	33“
~					35						36		
				38						39			
40			41				w~		43				
44							45						
Rešitev križanke v torek
VODORAVNO: 1. češki skladatelj; 8. okostje; 14 «Naš kraj»; 15. it. pesnik, avtor satirične pesnitve «Dan» (Giuseppe); 16. biblijska oseba; 17. Ime slovenskega pesnika Bora; 19. zmešan. Plesa v; 20. ki ne dela rad: 21. francoski maršal, neapeljski kralj (Joa-chin); 22. komaj kupljena; 24. deželski oblastnik v Judeji (Pon-cij); 25. nogometaš Ponziane; 26. železov kršeč; 27. razum; 28. igra na karte za dva igralca; 29. francoska prestolnica; HO. naš urednik
(Jože); 31. delavec v hotelu; 32. Bohuslav Tablic; 34. rimski bog ljubezni; 35. središče istrskega turizma; 36. nočni lokal; 37. že v latinščini; 38. kdor se poklicno ukvarja s klanjem živali; 39. zgornji deli obrazov. 40. s io venski skladatelj (Emil); 42. ki se tiče nadgla-višča: 44. prekopi; 45. deri podobni.
NAVPIČNO; 1. gosto tekoč lepljiv izcedek različnih dreves, zlasti iglavcev; 2. neugodje po pijančevanju; 3. plinast ogljikovodik;
4. glas ure; 5. Anton Jehart: 6. rod večinoma fosilnih korenonož-cev; 7. vulkan in najvišji vrh v Turčiji; 3. ponovno, zopet; 9. zakaj, koliko; 10. kemijski simbol za erbij; 11. grafična tehnika; 12. ki je enakih, istovrstnih sestavin; 13. trinog; 18. ropar, zmikavt; 21. kraj pri Gorici; 22. zgaga; 24. zbodljiv, žaljiv; 25. neutrudljiv delavec; 26. strasten požigalec;
27. zanikrn sad; 28. mazilo, 29. izgube. 30. eskimski čoln; 31. «rešite naše duše»; 32. gledališki ples;, 33. mesto v Italiji; 35. pripravljati'živila na suhi vročini z maščobo ali brez nje; 36, grška črka; 38. blagega, prijetnega videza; 39. stopnja v lestvici vojaške nadrejenosti; 41. magister ar-tium; 43. Njeguš Roksanda.
(lako)
lllllllllll!IUIlllllll||l||l!ll|||||||||||||||||||||||||||||||tllIIIIIII(|fIin,JI,,|||l,IIIIH,,,,1,1,111,
RADIOAKTIVEN PLUTONIJ SO VBRIZGAVALI LJUDEM
WASHINGTON, 28. — Vtem ko se je težišče škandala v zvezi z družbo «Lockheed» premaknilo z ameriške celine na evropsko ter na Daljni vzhod, je v Združenih državah izbruhnil nov škandal. Ne gre v tem primeru za desetine milijonov dolarjev, pač pa za veliko hujšo zadevo, gre za ljudi, gre za verjetno najbolj strahoten poskus, ki so ga v ZDA napravili po zadnji vojni. Ameriška uprava za energetska raziskovanja, znana v svetu pod kratico ERDA, je te dni potrdila, da je v letih od 1944 do 1947 — po nalogu ameriške vlade izvajala izredno tvegan poskus na 18 doslej še neugotovljenih osebah in sicer, da jim je dajala radioaktivne injekcije. To danes sporočajo agencije AFP, AP in UPI.
Injekcije radioaktivnega plutonija so vzbrizgavaji ljudem, ki so bili v tem primeru poskusne živali. Poskus pa je bil v okviru tajnega programa za izdelovanje ali bolje za izpopolnjevanje atomske bombe. S poskusi bi bili mora-
li ugotoviti, koliko je plutonij škodljiv zdravju delavcev, ki so zaposleni pri izdelovanju atomske bombe.
Osemnajst oseb, ki so jim dajali te injekcije, pr niso bile poučene o tem eksperimentu. Tem «poskusnim živalim» ki so bile stare od 4 do 50 let, so z injekcijami dajali toliko radioaktivnega plutonija, da je bila doza od 2 pa do 145-večja od tiste, ki so jo znanstveniki tedaj smatrali, da more povzročiti rakasto obolenje ali kako drugo hujšo okvaro.
Po izjavah strokovnjakov ERDA še nepopolni podatki o tej zadevi dokazujejo, da je pravzaprav od 18 «poskusnih živali» bil le eden poučen, za kaj gre in le on je na poskus pristal. Atomski strokovnjaki so svoje žrtve izbrali baje med neozdravljivo bolnimi ljudmi ter med. žrtvami pjpmetriih nesreč. Sedem jih je umno v prvem letu po poskusu, trije so umrli v naslednjih treh letih, dva pa . sta .živela še štirinajst oziromaJa dvajset let po poskusu.
| MAJ V DEŽELI SOVJETOV
POT J K SVETLOBI
Potem so od jutra do noči odmevali na Rdečem trgu klava in stroji, ki so gradili nov, kamniti mavzolej. In ob določenem roku je bila grobnica tudi zgrajena. 7. novembra 1930, v čast trinajste obletnice oktobrske revolucije, so odprli nov mavzolej, takšnega, kakršen še danes stoji na Rdečem trgu.
Granitni Leninov mavzolej je višji in večji od svojih lesenih prednikov. Njegove oblike so še bolj mirne in samostojne: tako je kompozicija dosegla tu svojo popolnost.
Rdeči granit, prepasan s črnim trakom labradorja, simbolizira globoko ljudsko žalost. Toda žalostne, težke motive premaguje tematika življenjskega potrjevanja. O tem priča prevlada rdeče barve — barve revolucionarnih zastav. K temu še prispeva svoja spokojna veličastnost vodoravnih delov, ki je dosežena z njihovim ritmičnim ponavljanjem in blesk navpičnih brušenih ploskev. Kom pozicija prostorninskih gmot, še posebej srednjih stopenj katerih police stremijo v mogočnem ritmu kvišku, daje vtis stroge veličastnosti.
Stari kremeljski zidovi in stolpi so tako videti še izrazitejši v sosedstvu z novim mavzolejem.
Več kot petdeset let je minilo, a vendar je balzamirano truplo Vladimirja Iljiča v mavzoleju še danes kot živo. Kako se je posrečilo sovjetski znanosti ohraniti poteze Lenina za tako dolgo obdobje? Saj spočetka celo zdravniki, ki so bili balzamirali njegovo telo, niso vedeli, koliko let se bo ohranilo in so previdno napovedovali: dve ali tri leta.
Na eni izmed živahnih moskovskih ulic stoji starinska hiša, kjer ima sedež znanstveni laboratorij pri mavzoleju Lenina. V pisarni direktorja visi velik portret starejšega znanstvenika. Skozi čehovski ščipalnik gledajo pametne, lahno priprte oči. Na zavihku jopiča — orden Lenina in značka člana CIK Ukrajine. To je «praoče» laboratorija,
Leniuov mavzolej se lepo vključuje v ambicut Kremlja in Rdečega trga
3ST^
NEDELJA, 29. FEBRUARJA 1976
PONEDELJEK, 1. MARCA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
10.30	Maša ob zaključku petstoletnice rojstva Michelangela 12.55 Risani filmi: čudovita Jeannie
13.30	DNEVNIK
15.05 In zvezde gledajo z neba — osmo nadaljevanje 16.15 Program za najmlajše: Baloni
17.00	DNEVNIK
17.10 Kronike in rezultati italijanskega nogometnega prvenstva 17.40 Program za mladino: Tarzan v džungli
19.00	ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
20.00	DNEVNIK
20.30	ROSSO VENEZIANO - Tretje nadaljevanje 21.35 Športna nedelja
22.45 DNEVNIK in Vremenska slika
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: V ameriškem muzeju 12.55 Tedenska informativna knjižna oddaja 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Jezik za vsakogar: Dopolnilni tečaj angleščine
17.00	DNEVNIK
17.15 Program za najmlajše: PRVI LJUDJE NA LUNI
17.45	Program za mladino: Slike iz sveta 18.10 KJE IZVIRA REKA NIL
18.45	Aktualnosti in problemi dela in zaposlitve
20.00	DNEVNIK
20.40 OPROSTI, MI POSODIŠ SVOJEGA MOŽA? - Film 22.50 DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
DRUGI KANAL
15.00	Italijansko prvenstvo v smučanju — Veleslalom
17.30	Kolesarstvo: Krožna dirka po Sardiniji — 4. etapa
18.15 Italijansko nogometno prvenstvo — REGISTRIRAN POLČAS 19.50 športni dnevnik
20.30	DNEVNIK
21.00	ER LANDÒ FURIOSO
22.00	Sedmi dan — Kulturne aktualnosti
18.15 Kolesarstvo: Krožna dirka po Sardiniji 18.45 špor'ni dnevnik
19.00	Tony in profesor: Gospa z velikega rancha
20.00	Ob 20. uri 20.30 DNEVNIK
21.00	Tv razprave
22.00	SIMFONIČNI KONCERT
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.30 Za nedeljsko dobro jutro: Festival mladinskih pevskih zborov
11.30	Kmetijska oddaja
12.30	POROČILA
13.35	Pravljice iz lutkarjevega vozička: O Sabonjumi in njegovem pomočniku Ginaruju
14.00	Morda vas zanima: Kako bomo varovali okolje
14.35	Festival popevk — posnetek iz Sanrema
15.35	Okrogli svet
15.50	TV ŽEHTNIK - humoristična oddaja 16.25 Moda za vas
16.40	Košarka: BOSNA — PARTIZAN - neposreden prenos
18.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	V. Kovačevič: KAPELSKI KRESOVI 21.13 Kopitarji — oddaja TV Novi Sad
21.30	športni pregled
21.50	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.20 Tekmovanje v štirisedežnem bobu
19.30	Otroški kotiček
20.00	Pregled tedenskega programa
20.15	Seksualna antologija — celovečerni komični film
22.40	Košarka: BOSNA - PARTIZAN, posnetek
ZAGREBŠKA TELEVIZIJA
11.00	Kako smo se zabavali — ljudska glasba
11.30	ZELENA PANORAMA — kmetijska oddaja
12.30	Jugoslavija, dober dan — informativno - zabavna oddaja 20.05 Salaš na Malem Kitu — dramska serija
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 10.00 TV šola
15.00	Tenis: Jugoslavija — Švedska
17.25 Pravljica iz lutkarjevega vozička: O možu, ki ni znal nobene pravljice
17.45	Hrček - film 17.55 Obzornik
18.10	Sodobno zdravljenje revmatičnih obolenj — prvi del
18.35	Odločamo
18.45	Zdravo mladi — oddaja za mladino
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	J.Kersnik - A.Inkret: AGITATOR — TV drama
21.00	Kulturne diagonale
21.30	Mozaik kratkega filma
22.00	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.30	Otroški kotiček — risanke
20.15	DNEVNIK
20.30	POTAPLJAŠKA NAPRAVA NA STISNJEN ZRAK
21.00	Pozdrav siru Lewu Gradeu — zabavno - glasbena oddaja 21.50 Nokturno: Francosko slikarstvo od srednjega veka do renesanse
22.10	NIŽINSKIJ - ČUDOVITI KLOVN
ZAGREBŠKA TELEVIZIJA
17.35	Tv koledar
17.45	Pustolovščine morskega konjička — lutke za otroke
18.45	ZDRAVO MLADI — oddaja za mladino
20.00	Marjan Matkovič: PRIMER MATURANTA WAGNER JA Drama
TRST A
8.15, 13.15, 20.15 Poročila; 8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 11.15 Mladinski oder; Robinson v vesolju; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Glasbena skrinja, 13.30 Glasba po željah;
15.45	Koncert; 16.30 Glasba in šport; 17.30 «Proti Damasku» — drama; 19.10 Zvoki in ritmi; 20.00 šport; 20.45 Pratika; 22.00 Nedelja v športu.
KOPER
6.30. .7.30,. 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 7.40 Jutranja glasba; 10.00 Z nami je; 10.15 Glasbeni portret; 11.15 Orkester Paramoor; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled; 14.00 Plošče; 14.45 La vera Romagna; 15.15 Beat glasba; 16.30 Sosednji kraji in ljudje;
16.45	in 17.50 Glasba po željah; 17.40 Občan pred mikrofonom; 18.30 Nedeljsko popoldne; 19.30 Lahka glasba; 20.00 Domači popevkarji; 21.00 Roditeljski oder.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 19.00 Poročila; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Pocu-larne plošče; 13.20 Kič; 14.30
Drobec satire; 16.00 Nogomet od minute do minute, 17.00 Glasba in nesem z Ivo Zanicchi; 18.00 Operni koncert; 19.20 Glasbeni va-viete; 20.00 Ponovno na sporedu; 21.15 Komorni zbor.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila;
7.40	Lahka glasba; 9.35 Veliki va-
riete; 11.00 Alto gradimento; 12.15 Filmska glasba; 13.00 Kvizi; 13.15 Igralci in popevke;. 14,30 Plošče; 17.00 športna nedelja; 18.15 Izbrana glasba; 20.00 Opera 76; 21.00 Operetna glasba; 21.15 Plošče in skeči.	o .
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 19.00, Poročila; 6.50 Danes za vas; 8.07 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši. . .; 10.05 Prvič, drugič, tretjič; 11.10 Nedeljska reportaža; 14.05 Nedeljsko popoldne; 17.50 Zabavna radijska igra — Marjan Marinc: Inšpektor Ris ne miruje;
19.40	Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasbena tribuna mladih; 23.05 Literarni nokturno — M. Dizdar: Onemeli; 23.15. V lučeh semaforov.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.35 Šola; 18.50 Mozartovi Nemški plesi; 19.10 Pravna posvetovalnica; 19.20 Jazz;
20.00	športna tribuna; 20.15 Slovenski razgledi.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30,	14.30, 17.30,
20.30	Poročila; 7:40 Jutranja glasba; 8.35 Mali umotvori velikih mojstrov; 9.00 Folklorna glasba; 10.10 Otroški kotiček; 11.15 Poje Paul 'Anka; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Športni ponedeljek; 14.35 Pismo iz. . .; 14.45 La vera Romagna; 15.00 Otroški kotiček;
15.30	Ansambel «I leoni di Romagna»; 16.45 Operne uverture;
17.00	športni pregled; 17.15 Ritmi in melodije; 18.00 Glasbeni koktajl; 18.35 Zbor Srečko Kosovel
NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Orkester; 13.00 Hit parade; 14.05 Neapeljske popevke; 15.30 Plošče za mladino; 16.30 Po-
poldansko srečanje; 17.05 Radijska priredba; 17.25 Komorna in operna glasba; 19,30 Pisan spored; 20.20 Ponovno na sporedu,
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba: 8.40 Plošče;
9.35	Nadaljevanka; 9.55 Popevke;
10.35	Skupen radijski spored; 13.35 Plošče; 15.40 Glasbeno govorni spored; 17.30 Posebna reportaža: 17.50 Jaz in ona; 18.35 Radijske plošče; 19.55 Puccinijeva «Tosca».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila- ' 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Slov. ljudske v priredbah; Oktet Gallus; 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.10 Mešani zbor «Svoboda» iz Izole; la 45 «Vrtiljak»; 16.45 Interna «469», 17.00 Aktualnosti; 18.05 Kulturna kronika; 18.20 Zvočni signali; 19.40 Ansambel f'ranča Elereta; 19.50 Lahko noč, otroci!.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 2. DO 6. MARCA 1976
TOREK, 2. marca
10.00, 11.05, 14.10 in 16.00 TV šola; 17.15 Vrtec na obisku; 17.35 Mihec iz Loennenberga ; 18.00 Obzornik; 18.15 Ne prezrite; 18.45 Narodna glasba; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20 00 Diagonale; 20.55 Balzac: Teta Liza; 21.40 Dnevnik; 21.55 Zabavno glasbena oddaja.
KOPRSKA BARVNA TV
19.30 Odprta meja; 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Zadnjih pet minut — celovečerni film; 22.00 CIA — dokumentarna oddaja.
SREDA, 3. marca
8.10 in 10.00 Šola. 16.25 Stara japonska obrt; 16.55 Športni prenos; 18.45 Prikloni se in začni — glasbena oddaja; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna — Tri-
mesečna bilanca; 21.35 Skrivnosti velikih mojstrov kuhinje; 21.40 Dnevnik: 21.55 Nogomet: Borus-sia - Real Madrid, posnetek.
KOPRSKA BARVNA TV
16.55 Športni prenos; 19.55 O-troški kotiček; 20.10 Nogomet: Borussia - Real Madrid: 21.00 Dnevnik; 22.00 Stara mestna četrt — serijski film, 22.50 Zabavno glasbena' oddaja.
ČETRTEK, 4. marca 8.10, 10.00 in 14.10 TV šola; 17.10 Popotni tovariš — drugi del ; 17.25 Kuža laja mjav, mjav — lutke; 18.05 Obzornik; 18.25 Potovanje po reki — film; 19.30 Dnevnik; 20.00 Balzacova velika ljubezen — dramatizirana zgodba; 21.05 četrtkovi razgledi: Mehika; 21.35 Kon-
certna in operna sezona; 22.10 Dnevnik; 22.25 Goli Evrope.
KOPRSKA BARVNA TV
19.55 Otroški kotiček — risanke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Čudoviti razbojnik — film; 2:2.00 Žerjavi lete na jug — dokumentarec.
PETEK, 5. marca 10.00 in 14.10 TV šola; 17.14 Križem kražem; 17.25 Pisani svet; 18.15 E’inski zbor Tenvakoski: 18.45 Cesta in mi; 18.50 Start brez pristanka; 19.30 Dnevnik; 19.55 Notranjepolitični komentar; 20.05 Marodič: Samomorilci so med nami; 20.50 Tovariš Viktor Jara; 21.45 Dnevnik; 22.05 Šerif v New Yorku — film.
KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček — risanka;
20.15	Dnevnik; 20.80 Ženska in u-metnost — reportaža; 20.55 Trime sečna bilanca — film; 22.40 Zbor Vinko Vodopivec.
SOBOTA, 6. marca
9.30, 10.35 in 12.00 TV šola; 14.55 Nogomet: Železničar - Radnički;
17.15	Ženska in umetnost — film; 18.05 Obzornik; 18.20 Sienkiewicz: Potop — dramatizacija; 19.30 Dnevnik; 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.00 Darling — film; 21.55 Moda; 22.05 Dnevnik; 23.00 Jazz.
KOPRSKA BARVNA TV
14.55 Nogomet: Železničar - Radnički; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Sence izginjajo o poldne; 21.30 Tretji svetovni mir; 22.20 Glasbeni nokturno.
ugledni sovjetski anatom V. P. Vorobjev (1876-1937).
Prvi je balzamiral Leninovo telo akademik A. I. Abri-kosov 22. januarja 1924. leta. Predvideno je bilo v trajanju šestih dni — do pogreba. Res je, da je bilo balzamiranje opravljeno zelo izkušeno in je trajalo neprimerno dlje. Vendar so s prihodom pomladi nastopili zaskrbljujoči dnevi. Takoj je bila potrebna odločna in opredeljena odločitev.
Ljudstvo je prosilo, naj na kakršenkoli način ohranijo Leninovo telo. V začetku marca je komisija za obeležitev spomina Leninu sklicala v Kremlju vrsto največjih znanstvenikov dežele. Znanstveniki so predlagali, naj preučijo tiste ukrepe, ki bi jih sprejeli za ohranitev Leninovega telesa čim dlje je mogoče. «Poudarili so: nujno potrebno je ohraniti telo v takšni obliki, da bi bilo dostopno javnosti in da bi zunanja podoba telesa in obraza ohranila takšen videz Vladimirja Iljiča, kakršen je bil prve dni po svoji smrti.
Številni akademiki in profesorji so brezupno zmajevali z glavami, češ da je znanost tu brez moči. Napovedovali so spremembo barve kože, drugi potez obraza, tretji osuši-tev in podobno. Kaj bi prikrivali, tudi nekateri člani komisije so dvomili.
Tiste dni sta dva profesorja — harkovski anatom V. P. Vorobjev in moskovski biokemik B. L Zbarski predlagala pogumno pobudo. Nameravala sta uresničiti nov način balzamiranja po njuni metodi.
Po pravici povedano, same metode še ni bilo. Ko sta razmišljala nad nalogo, sta, kot se je zdelo, našla pravo rešitev. Toda terjala je nujno in skrbno preverjanje.
To, kar naj bi storila Vorobjev in Zbarski, še ni imelo nikjer v zgodovini svojega precedensa. Ni treba še posebej govoriti o tem, kakšno odgovornost sta si s tem naložila.
26. marca 1924. leta je profesor Vorobjev začel z novim balzamiranjem. Pomagala sta mu profesorja Zbarski
in Karuzin ter asistenti Žuravljov, šabadaš in Zamkovski.
Cele dneve znanstveniki niso zapuščali mavzoleja. Nenehno so izvajali mimogrede poskuse in previdno pojasnjevali možnosti uporabe naj novejših dosežkov znanosti. Džer-žinski, ki si je prizadeval, da bi zdravnikom ustvaril čim boljše delovne pogoje, je zaukazal položiti tramvajske tračnice • prav do mavzoleja in tam postaviti za njih posebno opremljene vagone s posteljami, umivalnicami, kuhinjami in podobno.
Profesorja Vorobjev in Zbarski sta uspela zaustaviti začetke nezaželenih procesov in odstranila posmrtne spremembe. Pripravila sta tudi zanesljivi balzam.
Ob koncu aprila so bili uspehi tolikanj vidni, da je državna komisija sklenila zaustaviti izdelavo posebnih hladilnih strojev, s pomočjo katerih so spočetka poskušali ohraniti Leninovo telo v mavzoleju.
In tako je bil Leninov mavzolej 1. avgusta 1924. leta spet odprt za obiskovalce.
Toda s tem se skrb zdravnikov še zdavnaj ni končala.
«V laboratoriju je teklo pospešeno raziskovalno delo,» se je kasneje spominjal profesor Zbarski. «Nenehno opazovanje Leninovega telesa nam je dalo bogate izkušnje. Minila so tri leta, pet let... Prepričanje v uspeh je naraščalo z vsakim letom, z vsakim mesecem. .. V letih 1929-1930 smo že lahko govorili o daljšem obdobju ..»
Še posebej težavni dnevi so napočili v času domovinske vojne. Julija 1941. leta je mavzolej opustel, telo Vladiroira Iljiča so evakuirali za Ural.
Sedemnajst let so si učenjaki prizadevali v razmerah, ki so omogočale nadzorovati strogi režim temperature, vlažnosti in svetlobe. In nenadoma pot, spremembe vremena, nihanje temperature. Toda znanstveni podvig se je nadaljeval.
( Nadaljevanje sledi)
SPORT SPORT SPORT
29. februarja 1975
NOGOMET
V ČEIRTl ITALIJANSKI LIGI
Danes kar dva deželna derbija Nevarno gostovanje Triestine
Pro Gorizia pred težko nalogo - Optimistično razpoloženje v taboru Ponziane
Po enotedenskem premoru v četrti italijanski nogometni ligi — za-rari nastopa italijanske amaterske reprezentance — po danes na sporedu 5. povratno kolo, v katerem bosta kar dva deželna derbija.
San Dona — Monfalcone
Novinec lige San Dona še ni izgubil na lastnem igrišču. To uspešno serijo pred domačimi navijači bo seveda moštvo skušalo ohraniti tudi danes proti Monfalconeju, še po sebno pa, ker je Sam Donà v zadnjih dveh kolih v gosteh izgubil obe tekmi in bo danes seveda juriša! na zmago.
Monfalcone, ki ne plava prav v najboljših vodah, pa bo skušal iztržiti na tem neugodnem igrišču remi.
Pro Gorizia — Montebelluna
Po porazu s Portogruarom je postal položaj na lestvic' za Goričane skoraj dramatičen. Tehnični vodnja Goričanov Toselli je seveda zaskrbljen, saj njegovi varovanci igrajo brez volje in agonizma. Proti današnjemu nasprotniku si Goričani ne smejo dovoliti nobene nepazljivosti, kajti Montebelluna sodi med boljše ekipe v tem prvenstvu. Naj omenimo, da Montebelluna uvršča tudi najboljšega strelca lige Gaiottija.
Za Goričane bi pomenil današnji uspeh pravo rehabilitacijo. Dati pa bo treba vse od sebe, kajti vsaka nepozornost bi lahko domačine drago stala.
Ponziana — Pordenone
Po zmagi v prijateljski tekmi z ljubljansko Olimpijo vlada v taboru Ponziane optimistično razpoloženje. Sadar in njegovi varovanci so seveda prepričani, da bodo tudi danes pospravili obe točki. V najslabšem primeru pa bi pustili gostom boro piko.
Današnji nasprotnik tržaških nogometašev — Pordenone — je v zadnjih treh nastopih oeživel prav toliko porazov. Galeonovi varovanci so tako padli v nevarno cono na lestvici in bodo gotovo dopotovali v Trst s trdnim namenom, da odnesejo točko.
Gre tudi omeniti, da uvršča Pordenone več perspektivnih nogometašev in predvsem dvojico Marson -Trevisan, ki je tudi zastopala italijanske barve na turnirju pod 20. leti. Pordenone poleg tega razpolaga s Punisom, ki je še lani igral za tržaški klub CMM. Punis bo seve-
■tiMiiiiiiiiiiiimiuiriiiitiifiiiiiiinitiiifmimiiitiiiiiM
SMUČANJE
Na deželirb mladinskih igrah
Tudi A. Škerkova med najboljšimi
V toren, 24. februarja, so se v trbižu zaključile šolske mladinske jgre v veleslalomu za deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Vsaka po-'!rajina je lahko prijavila za to tokmovanje 15 tekmovalcev, rojenih 1965 in 1966. Startelo je tako akoraj 60 deklic in prav toliko dečkov. Vsi tekmovalci so si želeli, da o' bili vključeni v seznam za dr-avno tekmovanje na Nevegalu. Na-® dežela bo lahko prijavila na o-r]enjeno tekmovanje samo štiri de-in štiri dečke.
Cp nanje smučanja vseh tekmoval-njv. ie bilo še precej na visoki rav-vln to velja predvsem za dečke, p ..kategoriji deklic je zmagala nf-ni Nadja, s časom 59”5, njej ^ oijo ie Travina, Bellotti in Besa-y°sca, vse iz videmske pokrajine, f brvo petnajsterico se je uvrstilo m bpknajmah) sedem deklic iz Vid-rj ' štiri iz Pordenona, dve iz Go-kam m -dve iz Trsta- Med Tržačan-člar? tudi Aleksandra škerk, p -,ca smučarskega kluba Devin.
klica' dedkih so osvojili, kot pri de-
iz vvi’ vsa prva mesta tekmovalci 2 ’bnia, ie (jnig0 mesto je zasedel naj Vssì iz Pordenona. V prvi pet-deio eric* 50 Videmčani odnesli selz Pntrlest' šest mest pa tekmovalci Večj- rdenona in dve Tržačani. Naj-- -J1 Poraženci so Tržačani, ki so
da skušal prav v Trstu pokazati svojim bivšim navijačem, kaj zna.
če upoštevamo vse to, potem je jasno, da se nam na stadionu «Pino Grezar» obeta zanimivo in izenačeno srečanje. Vseeno pa ima, po našem mnenju, več možnosiii za zmago Ponziana, saj bo igrala pred domačim občinstvom.
Lirnano — Triestina
Tudi v tem deželnem derbiju se nam obeta marsikaj zanimivega. Kaže, da Triestina nima konkurentov za osvojitev prvega mesta. To pa pomeni tudi, da njeni nasprotniki vselej dajo vse od sebe, saj pomeni za ostala moštva zmaga nad linerjem predvsem prestižen uspeh.
To se bo verjetno pripetilo tudi
danes v Lignanu, kjer bodo varovanci trenerja Franzota skušali prekrižati račune Tagliavinijevi četi. Že v prvem delu prvenstva so bili nogometaši Lignana trn v peti za Triestino.
V vrstah Lignana igrata tudi dva bivša člana Triestine, in sicer branilec Riva ter napadalec Ciclitira. Poleg teh dveh nogometašev pa u-vršča Tignano še več mladih, ki jih snubijo tudi klubi višjih lig. In tudi Triestina se zadnje čase poteguje za vratarja Preža, ki naj bi baje že v prihodnji sezoni oblekel majico s številko ena Triestine.
Domačini so izjavili, da danes računajo na obe točki. Tržačani pa bi se zadovoljili tudi z remijem.
B. R.
ROD MODREGA
TABORNIŠKI
KOTIČEK
GORICA
>
£
H
SO
c«
H
Taborniki radi trdimo, da se mo- vprašanja in nismo v praksi posku-
fiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiuiiiiimmimimiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiciiiiiiuiiiifiiiiiiiiiiiiii
šahovska panorama
Iz bogate turnirske prakse velemojstra Bruna Parme smo izbrali partijo z danskim velemojstrom B. Larsenom. Partijo odlikuje odlična strategija in tehnika ter jo lahko ocenimo kot eno najboljših v njegovi dosedanji karieri.
TEESSIDE 1972 PARMA - LARSEN Sicilijanska obramba
I.	e4 e6 2. d4 c5 3 Sf3 cd4 4. Sd4: Sf6 5. Sc3 i6 6. Le2 Sc6 7. Le3 Ld7
Običajni vrstni red potez v moderni ševeniški variarti je 7... Le7 8. 0-0 0-0 9. f4 in šele sedaj 9... Ld7.
8.	0-0 a6
Sedaj pa Larsen preide v običajno tretiranje te variante.
9.	' a4 Le7 10. f4 0-0 11. Sb3!
Parma se je odločil za najboljše
nadaljevanje, ki mu zagotavlja prednost, predvsem na račun lovca na polju d7, ki otežuje črnemu borbo za izenačenje.
II.	.. Sa5?.
To potezo teorija označuje kot napako, vendar ne teorija in praksa ne dajeta odgovora, kako naj črni nadaljuje. Poznan je manever 11... Sb4 iz partije Geller - Bukič, Skoplje 1967, ki pa črnemu ni prinesel izenačenja, sledilo je; 12. a5 d5 13. e5 Se4 14. Ld3 Sd3: 15. cd3 Sc3: 16. bc3 Tc8 17. Dd2 itd.
12. e5! Se8 13. Sa5: Da5: 14. Dd2
Na tem mestu se pravzaprav začenja partija., V knjigah piše 14. Se4 Dc7 15. Ld4, vendar ie v tem nadaljevanju Larsen sigurno našel boljšo pot. Parmov .plan je .bflljšj, saj takoj grozi Sd5.
14... Dc7 15. Ld4 de5 16. fe5 Lc5
Izgleda da se je Larsen rešil, vendar Parma nadaljuje z odličnimi potezami.
17. Se4! Ld4:+ 18. Dd4: Lc6 19. Tadl
Odločilno je, da se prepreči poteza Td8. V slučaju menjave ne e4.
bi črni ostal v slabšem položaju, ker ima beli motive za akcijo na obeh krilih, medtem ko črni konj le težko pride v igro.
19..	. Da5 20. Sc5 De, 21. a5!
Presenečenje za Larsena! Damino krilo je blokirano in sedaj mora pristati na počasno smrt. Zanimivo je, zakaj ne gre 21.. Da5:? Parma bi prešel v nadmočno pozicijo s kombinacijo; 22. Se6:! fe6 23. Tf8:+ Kf8: 24. Df4i- Kg8 (na 24... Ke7 25. Dg5+ Kf8 26. Tfl+ itd.) 25. Tfl Sffi 26. ef6 ita.
21..	. g6 22. b4 Sg7 23. Dd6 Dd6:
Črni bi ostal v slabšem položaju
tudi po 23... Dc8 24. Ld3.
24. ed6 S/5 25. Kf2 Tjd8 26. d7 Kf8 (boljše je 26... ha)
27. g4 Sh6 28. Td6 Ke7 29. Tfdl g5 30. Lf3!
Po zamenjavi belopoljnih lovcev je končnica za črnega izgubljena.
30..	. Lf3: 31. Kf3. Ta7
Zelo nesrečen položaj za črno trdnjavo, vendar pa je Larsen praktično v pat poziciji. Parma z enostavno, vendar pa učinkovito igro odigra tudi zadnji del partije.
32. Tb6 Sg8 33. Sb7: Td7: 34.
ramo znajti v vsakem, še tako težavnem položaju. Pri tem mislimo na nenadne spremembe okolja, vremena, prehrane, spanja itd. Menimo, da moramo posvečati temu problemu posebno pozornost, ker velika večina ljudi ni pripravljena na morebitne nenormalne situacije, ki se lahko pojavijo zaradi naravnih nesreč, tehnoloških napak ali tudi družbenih vzrokov. Zrasti moramo poudariti, da je za poprečnega človeka nedojemljivo shajati brez lupine, ki si jo je ustvaril on in njegovi predniki in v kateri živi.
K tej lupini spadajo tako čevlji in obleka kot centralno ogrevanje, razsvetljava, asfalt, avto, telefon in podobno. Marsikdo, zlasti med mlajšo in srednjo generacijo, si ne zna predstavljati — kaj šele da bi bil poskusil — kako bi shajal recimo en teden brez elektrike ali tri dni s konzervirano hrano ali eno samcato noč brez postelje na kraški planoti. Dejansko bi se zanj življenje ustavilo in ne bi vedel, kako si pomagati, ne kdaj, nc kaj.
Skoraj vsak mesec, če že ne včasih kar vsak teden zvemo za naravne katastrofe, ki se pripetijo v raznih krajih sveta; povodnji, potresi, zemeljski usadi, plazovi, zračni vrtinci. Pri nas se na srečo že dolgo ni pripetila večja nesreča. Vendar ali je prav, da to možnost izključujemo tudi vnaprej? Mnogi ljudje so mnenja, da o nesrečah ni pametno govoriti, ker jih s tem prikličeš; nasprotno, na take možnosti bi človek moral biti pripravljen zato, da bi bilo presenečenje manjše.
Sicer se pa lahko znajdemo v težkem položaju, kadar smo recimo na potovanju v tujini bodisi kot turisti ali po službeni dolžnosti. Saj se lahko znajdemo v za nas tujem in nenormalnem oko’ju tudi ne da bi se zgodilo karkoli katastrofalnega: recimo nenaden snežni metež, ki nas odreže od ostalega sveta pa čeprav se nahajamo na državni cesti prvega reda.
Nekdo lahko poreče ob teh izvajanjih, da pravzaprav m tako hudo, da današnji ljudje le niso tako nevedni in neizkušeni, saj je stik z naravo dosti večji in bolj razširjen, kot je bil včasih; ljudje hodijo na izlete, celo na počitnice v prirodo; mnogo več ljudi ;-e smuča. To je res, vendar ti izleti, te počitnice, to
šali vseh odgovorov.
Naj zaenkrat omenimo le to, da moraš vedeti, kje se v tvojem stanovanju nahaja najnujnejše, kar bi rabil, če bi ga mora), v času nekaj minut zapustiti. Za tabornika pa je sploh prav, da ima najnujnejše vedno v bližini svojega nahrbtnika. Točen in popolen seznam najnujnejšega bi bil zelo dolg in je seveda tudi zelo prilagodljiv posamezniku, letnemu času, smeri premika in podobno. Vendar menimo, da ne more biti brez šotorskega krila, nadomestnega perila in obleke, vžigalic, vrvi, noža, osnovnih zdravil, rezerve visokokalorične konzervirane hrane, žepne baterije, spalne vreče in zemljevida. Da, zemljevida! Tudi branje zemljevida spada v osebno kulturo kot branje proze in poznavanje not. Tudi zemljevidi nam nudijo večjo ali manjšo resnico,
Toda to je že drug problem, ki ga ne kaže danes načenjati.
Trebenski Primorec je trenutno prvi na lestvici 3. nogometne amaterske lige
iiiifiir<tiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu|iiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiitiii9
NOGOMET
V MLADINSKEM PRVENSTVU
Fesna je dru$$a na končni lestvici Primorec pa je na četrtem mestu
Slabe uvrstitve naših moštev med naraščajniki in začetniki
Td7:+ Kd7: 35. Sc5 +
Po zamenjavi trdnjai pa stopi na I smučanje so tako organizirani, da u„i:	*	se v bistvu malo razlikujejo od or-
sceno beli skakač.
35... Ke7 36. Ta6: Ta6: 37. Sa6: Kd6 38. Sc5 Kc6 39. c4 h6 40. Sd3 in Larsen je podpisal predajo.
komentar: SILVO KOVAČ
PLAVANJE

SYDNEY, 28. Komaj 16-letni avstralski plavalec Stephen Holland je dosegel še en senzacionalni uspeh: postavil je namreč nova svetovna rekorda na progah 800 m prosto (8'06”27) in 1500 m prosto (15’10'’89).
Oba nova časa sta izredna, saj sta bila oba dosedanja svetovna rekorda (ki sta bila od lani last Američana Tiha Shawa) občutno slabša: 8T3”68 in 15’20”91.
ganiziranega domačega okolja; vse to ljudje opravljajo takorekoč lahko v plesnih čevljih. Resnično odtrga-nje od supercivilizacije je pa nekaj drugega. Do trenutne ločitve od svoje lupine lahko pride, ker se ne moraš sam umakniti v divjino, lahko pa pride'narava s svojimi pojavi do1 tebe, lahko «e.tpa moraš ločiti od superorganiziranega življenja, kot smo že omenili, zaradi tehnološke napake samih ljudi — recimo razširjena okužba vode ali zraka.
Zaman bi iskali v tem današnjem kotičku vse odgovore na to problematiko. Saj nismo niti v več kot dvajsetih letih dela naše organiza cije obravnavali vseh vidikov tega
iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiimtiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii«
SMUČANJE
PO OLIMPIJSKIH IGRAH V INNSBRUCKU
OBRAČUN SMUČARSKIH TEKOV KAŽE ZA TO PANOGO NOVO DIMENZIJO
Predolimpijska predvidevanja letos niso obveljala
^uiiah
na boljše uvrstitve.
I. L.
Za letošnje smučarske teke je bilo pred olimpijskimi igrami značilno, da so vsi prikrivali svoje moči. Sovjeti se sploh niso udeleževali tekmovanj, vzhodni Nemci pa so na svojih redkih nastopih dosegli ne preveč zanimive rezultate in so razen tega redno dali vtis, da opravljajo poskuse, bodisi na področju mazanja smuči kot tudi na zdravniškem polju.
Norvežani so na vsau način izgle-dali daleč najmočnejša ekipa. Predvsem na tekmovanjih v Skandinaviji so razkrili bogato izbiro vrhunskih tekačev in z majhnimi izjemami izmenično osvajali prva me-
Pravilnik 10. zimskih Športnih iger 1976
na NPDr prireia v nedeljo, 14. marca, 10. zimske športne igre 1976 ‘očnn hjSkem sedlu- Tekmovanje bo v veleslalomu, s pričetkom Za . ob 9.30. Tekmovanje, ki bo v enem samem spustu, bo veljavno 10. Zši ’~gV Prvaka društev 10. ZŠI ’76 in prvaka ter prvakinje
jutrj^nyanje sprejema tajništvo ZSŠDI v Trstu, Ul. Ceppa 9, vsako je v n0(1 10- d» 12. ure, od 1. do 6. marca t. 1. Zadnji dan vpisovanja ure. p del3ek, 8. marca 1976 v Ul. Geppa 9 (klub) od 19.30 do 21. je j qoq zaključku vpisovanj bo žrebanje. Vpisnina za posameznika ' ur. Plačana vpisnina potrjuje vpis. tisku ap*n' vrstni red bo objavljen v četrtek, 11. marca, v dnevnem objavi ,0Pravke startnega reda sprejema tajništvo ZSŠDI dan po mdi telefonsko (31119).
Kategorije
mRt Spr,:n' (69-68-67)
*,ske (66-65)
medvedki (64)
mcibani (63-62)
Pmmrji (ei-eo) mlad.",.; (59.58)
véle ' C!anice (57 do 41)
Kat m- ,n dame ((9^6 'n starejši).
Ost Tr>k ve*'aj0 Posebej za žensko in moško konkurenco, objavljen^ Podrobnosti pravilnika (točkovanje, nagrade itd.) bodo Jene med tednom.
sta z Myrmom, Fornom, Martin-senom in Braajem. Švedi so imeli močno orožje v Magnussonu in Lundbacku, Finci pa v Mietu, Koi-vistu in komaj 19-letnemu Kiiske-nemu, ki je z blesteče zmago na državnem prvenstvu pripravil eno največjih presenečenj v zgodovini finskega športa.
Kot je znano so '•ezuitati postavili na glavo vsa predvidevanja in preko veliko sovjetske premoči tudi postavili v novo dimenzijo to športno zvrst, katere se na vrhunski ravni ne more več gojiti kot posledica običajnih življenjskih navad in potreb, temveč z upoštevanjem modernih kriterijev treninga.
V	tem pogledu se lahko pričakuje tudi v bližnji prihodnosti nadaljnje premike v razmerju moči in neuspeh NDR na olimpijskih igrah bi lahko pomenil zgrešene metode treninga, ne pa dejanske slabosti. Značilno je tudi, da so Nemci uporabili §amo stare tekače. Zato lahko sklepamo, da so na stari gardi izvedli serijo poskusov, da bi lahko na novo začeli delati pri naraščaju, ne da bi pri tem tvegali izgubo časa.
V	bistvu bi morali postati smučarski teki panoga, ze katero bi začel veljati še v večji meri moderen trening. Elita bi se lahko v prihodnjih letih razširila tudi na države, ki ne razpolagajo z optimalnimi snežnimi razmerami. Rezervar smučarjev tekačev bi tako lahko postala Velika Britanija ki ima bogate tradicije v tekih na dolge proge.
Za statistiko še lestvice po državah na zadnjih olimpijskih igrah, upoštevajoč točke od 10 do 1 za prvih 10 v vsaki oanogi za posameznike:
Grenoble, 1968
MOŠKI:
Norveška 46, švedska 38, Finska
34, Sovjetska zveza 19, Italija 16,
Švica 8, Zahodna Nemčija 4. GENSKE:
Švedska 35, Sovjetska zveza 31,
Norveška 25, Finska 15, Poljska
in NDR 2.
Sapporo, 1972
MOŠKI:
Norveška 54, Sovjetska zveza 4L Švedska 24, Zahodna Nemčija 17, NDR 10, Švica 9, Finska 8, Češkoslovaška 2.
ŽENSKE:
Sovjetska zveza 50, Finska 34, Norveška in Češkoslovaška 12, NDR 2.
Falun, 1974 (svetovno prvenstvo) MOŠKI:
Švedska 36, NDR 30, Sovjetska zveza 28, Norveška 25, Finska 20, Češkoslovaška 11, Poljska 8, Švica 4, Italija 3.
ŽENSKE:
NDR 38, Sovjetska zveza 26, Finska 20, češkoslovaška 14, Norveška 10, ZDA 2.
Innsbruck, 1976
MOŠKI:
Sovjetska zveza 53, Norveška 30, NDR in Finska 22, ZDA 14, Švedska 11, Zahodna Nemčija in Švi-4
ŽENSKE:
Sovjetska zveza 58, Finska 28, Švedska 12, NDR 1C, Norveška 2.
B. K.
OBVESTILA
SPDT obvešča, da se sprejemajo prijave za 10. ZŠI 1976 vsak dan na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. Geppa 9, od 10. do 12. ure. Zaključek vpisovanj v ponedeljek, 8. marca v Ul. Geppa 9, od 19.30 do 21.00.
* # ■*
SPDT vabi na čim večjo udeležbo na tržaškem prvenstvu (Trofeja Tommasini), ki bo 7. marca na Piancavallu. Vpisovanje se sprejema v ponedeljek, 1. marca od 19.00 do 20.00 v Ul. Geppa 9 in 2. marca zjutraj na sedežu ZSŠDI. Vpisnina 1000. lir.
Ob priliki tekmovanj, bo SPDT priredilo smučarski avtobusni izlet na Fiancavano. Vpisovanje za izlet v Trstu Ul. Geppa 9 do četrtka, 4. marca, zjutraj.
MLADINCI
Prejšnjo nedeljo se je zaključilo mladinsko prvenstvo. Libertas (po remiju z Vesno) si je zagotovil prvo mesto na končni lestvici (strelca: za Vesno Biagi, za Libertas Stefanich).
Tudi tekma med Edero in Primorcem se je zaključila brez zmagovalca (strelca: za Edero Santalesa, za Primorec Darko Kralj.
Izida :
Vesna — Liberstas	1:1
Primorec — Edera	1:1
Končna lestvica:
Libertas	3	2	1	0	7	3	5
Vesna	3	1	2	0	6	4	4
Edera	3	0	2	1	4	6	2
Primorec	3	0	1	2	3	7	1
Končna lestvica najboljših strelcev: 1. Stefancich 18 Zacchigna 18
3.	Carcangiù 16
4.	Galliteli! 12
5.	STOJKOVIČ 11
NARAŠČAJNIKI
V	nedeljo je bilo na sporedu šesto kolo naraščajniškega prvenstva.. V skupini A je Triestina s sicer teson zmago nad Ponziano prevzela vodstvo lestvice. Med ostalimi izidi bi omenili še zmago Costalunge nad Opicino Supercaffé in remi med De Macorijem in Esperio Pio XII A.
V	skupini B dajeta tempo prvenstvu Giarizzole in San Marco, ki sta s skupno trinajstimi goli premagala Kras oziroma Campanelle. Campanelle in Kras sta skupno s Chiarbo-lo, ki nastopa v skupini A, edini ekipi, kateri ni uspelo doslej osvojiti niti točke.
Tudi v skupini C se odraža izredno slab trenutek slovenskega naraščajniškega nogometa, saj sta Union in Breg na repu lestvice. O Bregu lahko z gotovostjo trdimo, da od daljne sezone 1969-70 ni nikdar zasedal zadnjega mesta.
IZIDI 6. KOLA SKUPINA A
Ponziana — Triestina 1:2 De Macori —
Esperia Pio XII A	1:1
Inter Sv. Sergij — Bleue Star 0:1 Opicina SC — Costalunga 2:3 SKUPINA B
Esperia Sv. Alojzij — Zaule 1:0 Giarizzole — Kras	8:0
Campanelle — San Marco 0:5 Roianese — Libertas 2:0 SKUPINA C
CGS — Rosandra	2:2
Muggesana — Union	1:0
Esperia Pio XII B —
Fortitudo	0:0
Breg — Rozzol	0:4
LESTVICE SKUPINA A
Triestina 6, Esperia Pio XII A 5, Inter Sv. Sergij, Ponziana in De Macori 4, Costalunga 3, Opicina Supercaffé in Bleue Star 2, Chiar-bola 0.
SKUPINA B
Giarizzole 9, San Marco 7, Edera in Esperia Sv. Alojzij 5, Zaule, Roianese in Libertas 2, Kras 0.
SKUPINA C
CGS 7, Rozzol 6, Muggesana 5, Soncini 4, Fortitudo 3, Rosandra 2, Breg, Union in Esperia Pio XII B 1.
ZAČETNIKI
V	nedeljo je bilo odigrano sedmo kolo za skupino B, medtem ko sta bili odigrani le dve zaostali tekmi skupine A.
V	skupini A so Zaule remizirale s prvouvrščenim Fortitudom, tako da je Miljčane dohitela Chiarbola, katera je gladko premagala Rosandro.
Na vrhu	lestvice skupine	B je
stanje zelo zamotano, saj vsaj štiri ekipe lahko upravičeno računajo na prestop v finale. Trenutno pa je na vrhu lestvice Ponziana.
IZIDI
SKUPINA A
Chiarbola — Rosandra 2:0
Zaule —	Fortitudo	1:1
SKUPINA B
Inter Sv.	Sergij — CGS	1:3
Stock —	G4mz3ple	0-5
Esperia Pio XII — Edera 2:0 LESTVICE SKUPINA A
Fortitudo 19, Zaule in Chiarbola 15, Muggesana 8, Rosandra 7, Breg 6, Domio 0.
SKUPINA B
Ponziana 16, CCS, Esperia Pio XII in Edera 13, Giarizzole 12, Inter Sv. Sergij 6, Stock 1.
SKUPINA C
Rozzol in Triestina 16, Sistiana 15, Portuale 12, Opicina Supercaffé 4, San Vito 4, Primorje 0.
Jolo
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Goričani in Tržačani pred težko nalogo
V	nadaljevanju kvalifikacijskih košarkarskih skupin prve italijanske lige bodo košarkarji Patriarce in Pallacanestra iz Trsta pred težko nalogo.
Goričani bodo sprejeli v goste Sapori iz Siene, ki je eden od kandidatov za prestop v višjo ligo. Za to srečanje vlada v Gorici mrzlično pričakovanje.
V	Trstu pa bo domači Pallacanestro igral izredno pomembno tekmo v borbi pred izpadom z Liber-tasom iz Brindisija. V primeru zmage bi Tržačani napravili lep korak naprej na poti do rešitve.
Pari današnjih kol A KVALIFIKACIJSKA SKUPINA Pallacanestro Trieste - Libertas Brindisi; Jolly Forlì. Cinzano Milan; Scavolini Pesaro - Laz» Rim,
Brili Cagliari - Pintinox Brescia.
* * *
B KVALIFIKACIJSKA SKUPINA Patriarca Corica - Sapori Siena; Chinamartini Turin - Brina Rieti; Duco Mestre - Juventus Caserta;
FAG Neapelj - Ausonia Genova.
* * *
SKUPINA ZA DRŽAVNI NASLOV . Mobilgirgi Varese - Alco Bologna; IBP Rim - Canon Benetke; Mobilquattro Milan - Snaidero Videm; Sinudyne Bologna - Forst Cantù.
DOMACI ŠPORT
DANES
NEDELJA, 29. februarja 1976
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 v Dolini
Bor — Alba Krmin KADETI
11.00 na Kontovelu
Kontovel — Don Bosco
* * *
DEČKI
11.00	na Opčinah
Polet — Kontovel
NOGOMET
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	Trst, Ul. R. Sanzio
Edile Adriatica — Primorje * * *
15.00 Sv. Peter ob Soči
Izonzo — Zarja
* * *
15.00 v Križu
Vesna — Flaminio
* * *
3.	AMATERSKA LIGA
10.45 na Opčinah
Ginnastica — Union
15.00 v Trebčah
Primorec — Kras * * *
10.30. v Bazovici
Sampvito — Breg * # #
15.00 na Padričah
Don Bosco — Gaja
* * *
15.00 v Štandrežu
Juventina — Mladost
* * *
15.00	v Gorici
Borgo Fasulli — Sovodnje
* * *
NARAŠČAJNIKI
10.45 v Dolini
Breg — Esperia Pio XII
ODBOJKA
2.	ŽENSKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, Elizejske poljane
ACLI Sv. Jakob — Bor
* * *
3.	MOŠKA DIVIZIJA
10.00	v Krminu
ARC! PAV — Dom
NAMIZNI TENIS
Deželno prvenstvo naraščajoic
9.00	v Gorici
Nastopa tudi Kras
ŠPORT NA TV
Bosna — Partizan
Za ljubitelje košarke bo danes po jugoslovanski televiziji prava poslastica. Jugoslovanska televizija bo namreč danes, s pričetkom ob 16.45, neposredno prenašala srečanje prve jugoslovanske košarkarske lige med Bosno iz Sarajeva in vodečim Partizanom iz Beograda.
Tudi med zamejci se smučarski tek vedno bolj uveljavlja. Na sliki: najmlajši tekači smučarskega kluba Devin
COPPER MOUNTAIN, 28. - Dne 7. marca bi moralo biti v Heavenly Valleyu smučarsko tekmovanje za svetovni pokal. Ker pa v tem kraju trenutno ni dovolj snega, so tekmovanje prenesli v Copper Mountain. V Kaliforniji že vsaj 100 let ne pomnijo takega pomanjkanja snega kot letos in zato so morali to tekmovanje prenesti v Colorado povsem nepričakovano.
...............................................................................................................................................................................in....,,,,,.............................................„„.......„_________^
NOGOMET
V OBČINI NOVA GORICA
ŠEST KLUBOV V ZIMSKI LEGI
Po 2. kolu vodi enajsterica Renč
Vodstva vseh šestih nogometnih klubov v občini Nova Gorica so organizirala in se vključila v zimsko nogometno ligo, da bi se tako članske ekipe temeljito pripravile za pomladansko sezono, posebno kar se tiče kondicije.
Tako je zagotovljeno več domačih derbijev, da bodo številni nogometni privrženci letos že zgodaj prišli na svoj račun. Vsak klub bo odigral po 5 tekem za prehodni zimski pokal, ki ga je darovala TTKS Nova Gorica. Nogometna sezona se je letos na ta način začela že 15. februarja, ko je v več predelih Slovenije zapadlo precej snega.
Do sedaj so bile odigrane sledeče
tekme:
Brda — Vodice	4:2
Adria — Renče	5:3
Bilje — Brda	0:0
Renče — Vodice	2:2
Adria — Vozila	1:1
Po 2. odigranem kolu so v vodstvu Renče pred Brdi Ta liga bo trajala do 14. marca. Prvenstvo se bo začelo 28. marca za SNL in 4. aprila za consko in TNZ ligo Goriške.
V naslednjem kolu bodo tale srečanja:
Vozila — Renče Adria — Brda Vodice — Bilje
Varl R.
SMUČANJE
V PRIHODNJIH TEDNIH
10. zimske športne igre in tržaško prvenstvo
Vsako leto, ko se približuje po-, 18. ZŠI in tržaško prvenstvo, mlad in se dnevi znatno daljšajo, Zimske igre bodo letos na Nevej-opazujemo v smučarskem svetu za-1 skem sedlu (14. marca), ki je za
nimiv pojav: zanimanje za tekmovanja je veliko večje. Veliko vlogo igra, seveda, prijetnejše počutje na progi pa nabrana kondicija tekom sezone. Prav zato so v tem času na sporedu raznolika tekmovanja («on - ona» in razne take kombinacije) ter seveda zaključna tekmovanja, kot mestna in društvena prvenstva. Lani je SPDT le s težavo izpeljalo do konca tekmovanje v veleslalomu, veljavno za prvenstvo 9. ZŠI 75 na Krvavcu. Snega je bilo preveč, tako sta odpadla slalom in tek.
Zaključni tekmovanji, ki zanimata letos naše smučarje, sta seveda
taka tekmovanja zelo prikladno, saj je lahko dostopno in še precej blizu Trsta. Snega je vedno dovolj. Trofeja Tommasini pa bo na Piancavallu 7. marca. Lahko se je udeležijo samo tekmovalci, ki imajo izkaznico FISI za letošnjo sezono. Mislimo, da bo zanimanje precejšnje, zato je letos SPDT poskrbelo za lažje pogoje vpisovanja: v ponedeljek, 1. marca v Trstu, Ul. Geppa 9, od 19. do 20. ure (kjer se lahko tudi izpolni izkaznica FISI) in y torek zjutraj, 2. marca v Ul. Geppa 9, sedež ZSSDI (10.00-12.00), v sredo na sedežu društva. Ul. Manna 29 (od 20.30 dalje).
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23
Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 Ur, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8
29. februarja 1976
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno •
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
, , „	.....	Izdaja in tiska	ZTT - Trst
Odgovorni urednik Gorazd Vesel_________________ »_____________'
Šest zapornih nalogov zaradi obnovitve fašistične stranke
Izdal jih je namestnik državnega pravdnika dr. Calogero Pet skrajnežev je že za rešetkami, šestega pa še iščejo
Z REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL 0 KMEČKIH ŽENAH
Žensko delo še vse premalo vrednoteno
Protestna nota avstrijski vladi zaradi preštevanja Slovencev - Na konferenci tudi predstavnici Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Kmečke zveze iz Trsta
sta se sicer atentata na slovensko šolo ponesrečila.
OZN proti mamilom
ŽENEVA, 28. — Komisija OZN za boj proti razpečevanju mamil je sprejela resolucijo ZDA in Švice, ki nalaga državam članicam organizacije dolžnost, da odločno nastopijo proti vsem. ki pomagajo pri širjenju ■ màmilnih sredstev. Države naj se v ta namen stalno posvetujejo tèr naj si tudi izmenjujejo zadevne informacije.
Nova ugrabitev v Kalabriji
REGGIO CALABRIA, 28. — V mestecu Sant’Eufemia d’Aspromon-te se je zgubila vsaka sled za 61-/etnim zdravnikom dr. Giuseppejem Chiricom in karabinjerji menijo, da je bil ugrabljen. Nekaj po 22. uri se je odpravil z doma, da obišče bolnika v predmestju. Ko ga predolgo ni bilo nazaj, je njegova žena vsa zaskrbljena poklicala orožnike.
Ti so našli zdravnikov avtomobil fiat 500 pred poslopjem, kjer biva omenjeni bolnik, v njem pa zdravniško torbo, klobuk in naočnike; leva vratnica je bila na stežaj odprta. Kaže, da se je Chirico postavil po robu ugrabiteljem, vendar zaman.
Njegova družina (žena, sin in dve hčerki) ni kdo ve kako premožna, vendar bo storila vse za Chiricovo izpustitev. Ugrabitelji se vsekakor še niso oglasili zaradi odkupnine, To je že tretja ugrabitev letos v Italiji.
Sovjetski volumi na Nizozemskem
HAAG, 28. — Glasilo bivših nizozemskih borcev «Sta Vast» je priobčilo imena štirih funkcionarjev sovjetskega veleposlaništva v Haagu, ki naj bi bili v resnici agenti vohunske službe KGB. Poleg imen je list objavil tudi njihove naslove in telefonske številke, člankar najavlja priobčitev imen še drugih domnevnih sovjetskih vohunov na Nizozemskem, katerih število naj bi se sukalo okoli 60.
LJUBLJANA, 28. — Republiška konferenca SZDL je sklicala problemsko konferenco o kmetijski proizvajalki, ki je bila 27.2.76 v veliki dvorani ljudske skupščine v Ljubljani. Delegatke, ki so bile izvoljene na krajevnih skupščinah, so razpravljale o položaju ženske na čisti ali na polkmetiji, kjer še vedno pada na njena ramena težko breme vodenja gospodinjstva, oskrbovanja živine, obdelovanja zemlje. K temu je prišteti še vzgojo in nego otrok, ki je izključno njena skrb. Vse to delo ekonomsko ni ovrednoteno. Četudi nosi največjo težo dela, posebno če je gospodar zaposlen izven hiše, le redko gospodinja podpisuje kooperantske pogodbe ali podobne odločitve. Zanemarjena je tudi v pogledu izobrazbe, tako strokovne kot splošne. Vse to je prikazala v uvodnem poročilu Vladka Jan, nakar so se oglasili k besedi številne delegatke in predstavniki sindikata, zadružne zveze in socialistične mladine. Predstavnica mladine je v svojem posegu predlagala tudi protestno noto avstrijski vladi zaradi preštevanja manjšin v Avstriji. Konferenca je noto soglasno odobrila.
•«iiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiniiiiHiiiinimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiii
IZJAVA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA L. DO NASCIMENTA
ANGOLA NAPOVEDUJE NEODVISNOST SVOJE POLITIKE OD SZ IN ZDA
Nacionalizacija nekaterih sektorjev zasebne lastnine - Belci: dobrodošli, toda na ravni črncev - Sestanek Mobutu-Neto
PADOVA, 28. — Namestnik državnega pravdnika dr. Calogero, ki že dalj časa vodi preiskavo o prevratniškem delovanju tukajšnjih fašističnih krogov, je podpisal danes dopoldne šest zapornih nalogov proti ravno tolikim mladim prenapetežem pod obtožbo obnavljanja fašistične stranke. Gre za skrajneže, ki so organom javne varnosti in sodstvu, pa tudi krajevnemu prebivalstvu že dobro znani, saj so se večkrat udeležili raznoterih nasilnih dejanj."
Agenti političnega oddelka kvesture so tako lahko aretirali 20-letnega Gabrieleja de Angelisa, 22-letnega Roberta MecconceUija, 21-letnega Maria Bortoluzzija, 18-letnega Andrea Canazzo in 19-letnega Emanue-leja Schiavona. Vsi so iz Padove, kar postavlja na laž nedavne trditve padovanskega župana, češ da prihajajo fašistični razbijači v mesto od drugod; tozadevno izjavo je župan dal v intervjuju novinarju znanega tednika.
Šestega skrajneža niso zasledili, ker mu je uspelo pravočasno uiti. To je 20-letni Antonio Pezzolo, brat Francesca Pezzola (21 let), ki se že več časa nahaja v zaporu pod enako obtožbo. Aretirane fašiste krivijo poleg obnavljanja zloglasne stranke tudi še posesti raznovrstnega orožja in podobnih prekrškov. Vseh šest pripada skrajno desničarskemu gibanju «Fronte della gioventù», ki deluje pod okriljem neofašističnega mi-sovskega gibanja — nacionalne desnice (MSI-DN). Pristaši te organizacije so zlasti aktivni na univerzah in pred šolskimi poslopji, kjer napadajo demokratične študente in mažejo zidove s sramotilnimi napisi in protilevičarskimi gesli.
Preiskava padovanskega sodnika o omenjenem fašističnem gibanju se je pričela decembra lani, potem ko so policijski agenti odkrili v neki kleti, ki so jo prenapeteži očitno u-porabljali za svoje zarotniške shode, vrsto zažigalnih steklenk . in orožje. Kmalu nato so aretirali pet fašistov, katerim se je torej sedaj pridružilo nadaljnjih pet, le šestega je treba še iztakniti.
V preiskavo o neofašističnem pre-vratništvu v Padovi je vpletenih vsega 34 ljudi, a namestnik državnega pravdnika je doslej izdal že okrog 50 sodnih pozivov oziroma zapornih nalogov. Najavil je, da bo preiskavo zaključil jutri, a v ponedeljek bo zbrano gradivo predal pristojnim sodnim oblastem.
Med demokratično javnostjo vlada veliko zanimanje za izsledke preiskave, kajti ne gre pozabiti, da je Padova že pred leti postala nekakšno izhodišče za najbolj krvave fašistične izpade v državi od Rima do Milana, od Brescie do Trsta, kjer
Prispcrnjlp za
DIJAŠKO MATICO
BRAZZAVILLE, 28. — Davi je prispel iz Kinšase predsednik republike Zaire gen. Mobutu Sese Seka, Zairski državnik je prispel v Brazzaville s helikopterjem. Že včeraj je v to mesto prispel tudi poglavar angolske vlade Agostinho Neto.
Že včeraj je radio Luanda (glavno mesto Angole) sporočil, da se bosta Mobutu in Neto srečala v Brazzavillu, da bi normalizirala odnose med Zaire in Angolsko ljudsko republiko. Kot je znano, je Zaire v nedavni preteklosti podpiral angolsko «Nacionalno fronto za osvoboditev Angole», ki-se je-skupaj s političnim gibanjem UNITA borila proti osvobodilnemu gibanju MPLA,. Odločilna zmaga gibanja MPLA nad vsemi svojimi nasprotniki ter priznanja njegove vlade v Angoli, ki so se vrstila druga za drugim (poleg večine afriških držav so luand-sko vlado priznali večina afriških držav in v Evropi tudi člani deveterice EGS).
Mobutuju ni preostalo nič drugega, kot da sprejme na znanje položaj, ki je nastal in da se skuša
sporazumeti z državniki nove neodvisne Angole. Ne sme se pozabiti dejstva, da prav čez srednjo Angolo teče železniška proga, ki povezuje Zaire (Kongo - Kinsasa) z Atlantskim oceanom v pristanišču Bengue-la. Če bi Mobutu ne napravil tega najnovejšega koraka, bi njegova država ostala odrezana od morja.
Mobutu in Neto se bosta srečala v najkrajšem času.
Za dobre sosedske odnose z Zairom je zainteresiran tudi Neto, ki meni, da mora njegova mlada država urediti predvsem odnose s svojimi afriškimi sosedi, nakar se bo lahko posvetila boju proti «sovražnikom» Afrike. Pri teni Neto misli predvsem na Južnoafriško unijo, kjer so še vedno v veljavi diskriminacijski zakoni «apartheida».,	, .
V svojem intervjuju francoskemu tedniku «Le Nouvel Opservateur» pa je angolski ministrski predsednik Lopo Do Nascimento izjavil, da bo angolska republika izvajala v prihodnosti neodvisno politiko neuvrščenosti. Zato Angola ne bo ne sovjetska trdnjava in niti ameriška.
Lopo Do Nascimento je še poudaril, da bi Angola utegnila, izkoristiti tuje čete (na primer kubanske) samo za vežbanje svoje lastne vojske. Glede koncesije pristaniških, vojaških in civilnih olajšav pa je dejal, da bo to odvisno samo od nadaljnjih sporazumov z vsemi državami, ki jih bodo zahtevale. Angola bo odprla vrata vsem in že sedaj ima dobre odnose s številnimi drugimi državami. Nadalje je poudaril, da bo njegova država skušala ohraniti preferenčne odnose z bivšimi portugalskimi kolonijami ter z vsemi svojimi sosedi, če bodo ti spoštovali njeno suverenost..
Glede notranjega položaja države je Do Nascimento izjavil, da bo izvajanje nacionalne revolucije težje, kot sta bila boj in zmaga za neodvisnost dežele. Na gospodarskem področju bo treba razlastiti nekatere zasebne lastnike ter nacionalizirati zadevne lastnine. Belci, ki so, zapustili državo med državljansko vojno, se bodo lahko vrnili v Angolo, kjer jih bodo sprejeli z veseljem, toda na ravni črncev.
Pred zaključkom dopoldanskega zasedanja je konferenco pozdravila koroška predstavnica žensk, ki se je zahvalila za moralno pomoč in razumevanje problemov slovenske manjšine v Avstriji. Poudarila je, da so strokovne šole za kmetovalce samo v nemščini, za dekleta pa organizirajo slovenske organizacije le dva tečaja za gospodinjstvo.
Kmečko zvezo iz Trsta je zastopala Zora Gregorič, v imenu SKGZ pa je pozdravila Nadja Pahorjeva. Omenila je, da imamo kljub meji in drugačni ureditvi nekaj skupnega v pogledu položaja ’ žensk. Zaradi gospodarsko neovrednotenega dela na kmetiji in v družini je ženska materialno odvisna, kar hromi njeno ustvarjalnost ’ in samozavest. Glede položaja kmetijstva v Furlaniji-Julijski krajini je treba obravnavati vsako pokrajino posebej. Na Tržaškem se o pravem kmetijstvu ne more več govoriti, ker je ostalo le še malo obdelovalnih površin, in to za vrtnarstvo. Obdelovalna površina se krči tudi okoli Gorice zaradi industrijskih con, slovenski del videmske pokrajine se prazni zaradi emigracije, vojaške služnosti pa tudi omejujejo razvoj.
Pahorjeva je zaključila svoj poseg s podrobnim orisom raznoterih problemov, ki tarejo slovensko prebivalstvo na šolskem, gospodarskem in tudi političnem področju. S temi vprašanji se seveda bavijo tudi vse manjšinske organizacije, ki skušajo v mejah možnosti omejiti hujše posledice in včasih prestreči priseljevanje italijanskih prebivalcev na slovenska področja.
Posega obeh manjšinskih predstavnic sta izzvala veliko zanimanja prisotnih delegatk.
Ob zaključku uradnega dela konference so se seveda delegatke še dalje pogovarjale in poglobile medsebojno spoznavanje. Prav to spoznavanje in poznavanje problemov drugih omogoča boljše in stvamejše razumevanje in sodelovanje.
DUNAJ, 28. — V Avstriji je pričel veljati nov zakon o nezgodnem zavarovanju. Odslej bodo imeli pravico do ustrezne odškodnine tudi tisti vozači avtomobilov, ki bi trčili v tank, rešilec in policijski avto, seveda le, če ne bodo tega sami krivi. V času, ki bo potreben za popravilo poškodovanega avtomobila, bodo lahko zahtevali drugo vozilo, ki ga bo zavarovalnica najela pri ustrezni agenciji.
WASHINGTON, 28. — Eden od načelnikov ameriške poštne službe, J. T. Ellington je izjavil novinarjem, da se nahaja ta služba v silnih finančnih težavah, ki jih bo mogoče po njegovem premagati le tako, da se razdeljevanje pošte omeji na tri dni v tednu. Vprašanje je seveda, kaj porečejo k temu zlasti podjetja in poslovni ljudje sploh, sicer pa so nekateri parlamentarci in sindikalisti označili Ellingtonov predlog kot bedarijo.
danes ob obali
KINO
KOPER ob 10.00 PODVIGI SLAVNE-GA MORNARJA POPAJA, ameriški; ob 16.00 in 18.00 CLEOPATRA JONES, ameriški; ob 20.00 PET BLAZIN ZA ENO NOČ, španski.
IZOLA ob 10.00 ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU, jugoslovansko-nem-ški; ob 16.00 in 20.00 DVE DEKLE-
TI V ENI PIŽAMI, francoski; ob 18,00 DESET MALIH ČRNCEV, ita-lijansko-španski.
ŠKOFIJE ob 17.00 in 20.00 VIHAR NA PACIFIKU, japonski.
PIRAN ob 18.00 in 20.00 ŠERIF IZ KLANA, ameriški.
PORTOROŽ ob 20.00 URAR IZ SAINT PAULA, filmsko gledališče.
ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA
V vseh treh obalnih mestih je or« ganizirana celodnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne.
PRIREDITVE IN ZABAVE
Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi plavalni bazeni in drugi športni objekti, barski program pa si lahko ogledate v hotelu TRIGLAV v Kopru, v Metropolu in Palacu v Portorožu in Pri treh papigah v Piranu.
1. tržna razstava vina in žganih pijač Furlanije - Julijske krajine
od 3. do 7. marca 1976
Udine esposizioni palazzo delle mostre Udine - videm
deželno središče za pospeševanje vinogradništva in vinarstva
v Furlaniji - Julijski krajini
Krzneni plašč bober Tournaline
...obvarujmo se pred razvrednotenjem z dobro investicijo!
TRST • ULICA BARBARICA 7-1 (ROJAN) AVTOBUS 5
«krzna z vsega sveta za žensko v krznu»
z bajnimi popusti
nekaj primerov in cen:
	vrednost	realizacija		vrednost	realizacija
Nerz Imperiai Black	1.800.000	980.000	Lisica iz Patagonije	700.000	380.000
Nerz Ranch	2.300.000	1.200.000	Kanadska rdeča lisica	1.500.000	750.000
Nerz - pastelni	2.300.000	990.000	Lisica iz Ognjene zemlje	950.000	590.000
Nerz - zafir	2.500.000	1.090.000	Lisica tibetanska	800.000	360.000
Perzijaner SW črni	900.000	540.000	Bober - vidreni	1.000.000	560.000
Perzijaner SW rjavi	950.000	590.000	Vidra	1.200.000	580.000
Perzijaner Buk	700.000	290.000	Weasel ali kitajski nerz	790.000	380.000
Perzijaner sivi	850.000	490.000	Opossum iz Tasmanije	720.000	380.000
Za vse krznene plašče, kupljene v naši trgovini, izdajamo potrdilo, ki jamči krzno in izvor