Izhaja.: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako jeta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. Vsakemu svoje! — Slovenci! Ne udajmo se! NT e 1 j a, : za celo leto za bolj premožne 2 goldinarja; za manj premožne rodoljube pa 1 gld. 50 kr. Denar naj se pošilja pod napisom: Upravništvu „Mira“ v Celovcu. , $ Leto XV. V Celovcu, 10. prosinca 1896. Štev. 1. Opomini za volitve. III. Volilna postava. Treba je poznati tudi volilno postavo, kdo sme ii^tako se voli. Za državni in deželni zbor ^o te določbe enake, za občinske volitve so drugačne, pa teh letos ne bo, torej bomo govorili danes le o volilni postavi za državni in deželni zbor. Da ima kdo volilno pravico, treba mu je imeti sledeče lastnosti: 1. mora biti avstrijski državljan; 2. moškega spola; 3. polnoleten (24 let star); 4. sam svoj gospodar; 5. mora plačati najmauje 5 gld. cesarskega davka z vojno doklado (deželne in občinske doklade se ne uštevajo) ; 6. ne sme biti drugih zadržkov. Eteri so pa tisti zadržki ? Volilno pravico zgubi, kdor pride pod varha (kuratorja) ali pa v konkurz (krido); nadalje tisti, ki dobivajo miloščino iz občinske blagajnice, ali če so jo še pred letom dobivali. Kdor je bil kaznovan zavolj tatvine ali goljufije, zgubi volilno pravico za 5 let, ako je bilo njegovo dejanje sojeno kot „hudodelstvo“ (Verbrechen) , in za 3 leta, ako se je spoznalo le za „prestopek“ (Vergehen). — Vsak sme le enkrat voliti. Ce ima graščak tudi v mestu hišo, vendar voli le z graščaki, ne pa tudi z mestjani ; in mestjau, ki v mestu stanuje ter ima tam volilno pravico, voli z mestjani, ne pa tudi s kmeti, če bi kako kmetijo imel. Kdor ima več posestev v raznih občinah, voli le tam, kjer stanuje. — Kmetje ne volijo poslanca naravnost sami, kakor velja za mestjane, ampak oni volijo najprej volilne može in še le tisti grejo potem poslanca volit. Na vsakih 500 duš se voli 1 volilni mož in po vrhu še eden, ako je le ena glava črez ; če ima tedaj občina 1000 duš, voli 2 moža, ako je pa 1001 duš, voli že 3 volilne može. Volilci se zberejo na določeni čas pri županu ali kjer jim je napovedano. Vsak zapiše na en listek toliko imen, kolikor jih tista občina voli. Volilna komisija ta imena zapiše, in tisti možje, ki so dobili največ glasov, so izvoljeni za volilne može. Okrajni glavar jim pošlje poverilne izkaznice (Legitimationskarten), ktere morajo dobro shraniti, ker jih morajo pri sebi imeti in pokazati, kedar volijo poslanca. Ce bi okrajni glavar na kterega od izvoljenih mdž pozabil, da bi mu ne poslal izkaznice, naj se tisti sam podà h glavarstvu in naj izkaznico tirja. — Velike važ- nosti je pri volitvah „imenik volilcev“, kjer so vsi volilci tiste občine po vrsti zapisani. Ta imenik mora župan narediti in na ogled postaviti; župan mora tudi naznaniti, ktere dni bo imenik na ogled postavljen, da ga sme vsak volilec pregledati, ali ni morda kdo po krivici izpuščen, ali pa kdo upisan, čeravno mu volilna pravica ne gre. Ako volilec, ki je prišel imenik pregledovat, kako zmoto najde, jo pokaže županu, in če jo tisti popravi, je stvar v redu. Ako bi se pa župan branil, naj naredi volilec pismeno pritožbo ali „reklamacijo“, ktero mora župan v treh dneh predložiti okrajnemu glavarstvu. Ako bi tudi glavar pritožbo nepovoljno razsodil, odprta je tri dni pritožba na deželnega predsednika. Kakor tisti razsodi, tako obvelja. — Dan glavne volitve naznani vlada s plakati in naznanili po časnikih. Tisti dan, navadno dopoldne ob 9. uri, se zberejo volilni možje v volilni dvorani in izvolijo najprej volilno komisijo. Potem se še le volitev začne. Brez poverilne izkaznice nobeden ne sme voliti, zato naj je nobeden ne pozabi doma. — Volilni okraji na Koroškem bodo našim Slovencem itak že znani; vendar jih še enkrat naštejemo. Za državni zbor volijo kmetske občine 4 poslance, in sicer volijo skupaj 1. okrajne sodnije Pliberk, Železna Kapla, Doberla ves, Velikovec , Celovec in Trg (Feldkirchen) ; 2. okrajne sodnije Borovlje, Eožak, Beljak, Paternion, Trbiž in Podklošter; 3. in 4. volilni okraj sta pa večidel nemška, tam moramo Slovenci nemškim katoličanom prvo besedo pustiti; mi jim zamoremo le nekoliko pomagati, kakor smo lani storili. Z nemškim volilnim okrajem Spital - Št. Mohor volijo namreč slovenske občine Brdo, Goriče, Blače in Št. Štefan. V spodnjem kraju pa voli z labudskimi Nemci občina Spodnji Dravograd. — Za deželni zbor pa je 5 volilnih okrajev z 9 poslanci, kjer smo Slovenci prizadeti. Volijo namreč skupaj: okrajne sodnije Pliberk, Kapla, Doberla ves, Velikovec 2 poslanca; okr. sodnije Borovlje, Celovec, Trg 2 poslanca; okr. sodnije Eožak, Beljak, Paternion 2 poslanca; okr. sodnije Podklošter, Trbiž, Št. Mohor, Kotiče 2 poslanca; mesta Velikovec, Pliberk in Kapla 1 poslanca. V zvezi z nemško katoliško stranko zamogli bomo že kak uspeh doseči, pa delati je treba in se kaj potruditi. „Brez muje se še ne obuje." Dopisi prijateljev. (Kronski darovi za velikovško šolo.) V „Miru“ štev. 30. do 34. 1. 1. izkazani zneski v skupni svóti 548 kron 60 beličev odposlali so se dné 19. grudna 1.1. v korist velikovške slovenske šole družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani po poštni položnici št. 12. — Dalje so darovali v ta namen: Šimen Presl-Rutar na Žihpoljah 50 beličev; Janez Lubej, župnik v Slov. Šmihelu, 4 krone ; preč. gg. dr. Anton Mailer, stolni kanonik v Celovcu, 20 kron; dr. Val. Janežič v Celovcu 20 kron; Šimen Greiner, župnik v Št. Jakobu pri Celovcu, 20 kron; Josip Vintar, farni oskrbnik v Bilčovesi, 20 kron; Matevž Ražun, stolni kaplan v Celovcu, 20 kron; Filip Haderlap, urednik v Celovcu, 20 kron; Jurij Springer, trgovec v Mirnipeči, 1 krono; Valentin Limpelj, kaplan v Hodišah, 10 kron; Janko Kansky, kaplan pri Sv. Lovrencu nad Mariborom, iz hranilne pušice pri g. Pernatu 10 kron. Skupaj 145 kron 50 beličev. Presrčna hvala. Živeli nasledniki) t1, o Iz Žihpolj. (Odgovor županu'SekAlhihu.) Najprej se županu zahvalim, da je.,.moj dopis iz „Mira“ prestaviti iu v časniku „Bauernzeitupg“ natisniti dal, da so ga tudi taki brali, ki na „Mir“ niso naročeni. Vendar pa bi bilo želeti, da si drugokrat poišče boljšega prestavljalca, ki ne bo tako neokretno prestavljal. Na primer beseda „varh“ se v sodnijskih rečeh ne prestavi „Be-schiitzer", ampak „Curator“, in beseda „slab gospodar" to ni „ein schlechter Hausherr", ampak „ein schwacher Wirtschafter". — Zdaj pa k stvari. Župan odgovarja na moj dopis tako, da sebe lepega, mene pa grdega dela. Zato sem svoji časti dolžan , da zopet odgovorim in celo stvar pojasnim, da bo cela fara vedela in spoznala, kdo ima prav. Da se jaz branim za varha postavljen biti, mi ne more nobeden zameriti, kdor moje razmere pozna. Imam le majhno posestvo, pa imam šest ljudi preživiti; tri otroke in 85letnega očeta, pri delu sva z ženo pa le sama. Sploh bi ne mogel shajati, ko bi ne bil ob enem tudi čevljar in tkalec, da imam še postranski zaslužek. Jaz se imam tedaj sam za se dosti boriti, krivično je, meni nakladati še skrb za drugo družino. Župan v svojem odgovoru našteva račun od Krištofove kmetije, koliko nese najemščina, in da se še morejo plačevati obresti od dolgov, ako se nekaj iz gozda dobi. Tega pa ne omeni, da je on kot varh v lesu že vse posekal; zdaj ko so sami štori, zdaj naj pa jaz iz lesa kaj dobim ! Nadalje pravi, da so mene zato za varha postavili, da bi jaz Krištofovke ne zapeljeval več v nove dolgove in bi s tem otrók Sv. Jožef. (Iz lascine posnel S. J.) Bila je pred kratkim petindvajsetletnica, odkar je postavljen veliki očak sv. Jožef varh sv. katoliški cerkvi in prav takrat je dohajala obilna množica iz vseh pokrajin širne zemlje v nebeški Jeruzalem. Med temi novodošlimi prebivalci nebeškega kraljestva bili so pa nekteri bolj sumljivega obraza in bilo je na njih videti, da niso posebno goreli za čast Božjo, dokler so bivali v svojem umrljivem telesu. Če prav ne smemo misliti, da bi bila med srečnimi nebeščani kaka nevošijivost ali nezadovoljnost ali kako hudobno sumničenje ali kaj takega, zbrali so se vendar le nekteri svetniki, njim na čelu sv. Ivo, menda edini advokat ali odvetnik, ki je v nebesih, in so stopili pred sv. Petra, da bi ga prašali zaradi tega. Odvetnik povzame besedo, rekoč: Veliki vratar nebeškega mesta Jeruzalema! Vsa čast Vašej uzvišenej službi, ki jo tukaj opravljate, pa povejte nam vendar, kako to, da puščate zadnji čas toliko sumljivega ljudstva v nebeško mesto? Poprej se kaj takega ni godilo? —Kako? odvrne začuden sv. Peter ; noč in dan imam tu preobilno opravka, preiskujem misli in želje, tehtam besede in djanja in spisujem vstopnice v nebesa, in zdaj me bote Vi še le dolžili krivice, nezmožnosti ali slabosti? — Ne uznemirjajte se, preblagi nebeški ključar, seže jeden iz deputacije v besedo; prosim, ne uznemirjajte se, pa poglejte le blagovoljno tega tam, ki se s svojim angeljvarhom sprehaja v raju. Ali se je videlo pred nekterimi leti kaj enakega v teh nebeških prostorih? Kako mo- rete pustiti tega sem noter? — Glejte kak obraz, kake roke, zakliče nek sveti kapucin izmed deputacije ; kake roke ! te pač niso prebirale dosti mo-leka, ampak so držale nož ali kako drugo malovredno orodje. Ta je eden tistih, ki je komaj ubežal večnemu pogubljenju, sprejemšisv. zakramente ob smrtni uri. — Sv. Peter je poslušal te pritožbe, pregledovaje med tem še svoje stare knjige, da bi poizvedel, kdaj in zaradi kakih zaslužeb je temu odprl vrata nebeška; pa zastonj, ga ne najde. — Na mojo besedo ! odgovori sv. Peter, ta ni šel skoz ta vrata, ampak je moral preskočiti obzidje nebeškega Jeruzalema, kakor svoje dni Dizma, desni razbojnik. Odvetnik se naglo približa vsiljencu, da bi izvedel od njega samega resnico in ga kmalu vjame z nekterimi besedami. Že vem, zakliče sv. Ivo, vračaje se k sv. Petru in svojim tovaršem, že vem! Noben drug ni tega kriv ko sv. Jožef; on pripravlja taka iznenadenja. Ta sveti tesar iz Nazareta, on čisti ženin preblažene naše kraljice in rednik učlovečene Božje besede, našega Gospoda Jezusa, on je postavil svojo delavnico tik obzidja sv. mesta Jeruzalema, predrl je zid in po lestvici, ki si jo je izdelal sam, prejema svoje pobožne častilce in jih pušča skoz svojo delavnico stopiti v kraj nebeškega veselja. — Ko zaslišijo te reči; gredo vsi vkup k omenjeni delavnici in ugledajo skoz zid jamo narejeno in sv. očaka, ki je ravno popravljal svojo lestvico , da bi jo naredil še širjo in trdnejšo. — Glejte ga no! zakliče sv. Peter, med tem, ko jaz s toliko skrbjo čuvam nebeška vrata, pušča ta duše od te strani ustopiti! Zdaj razumem, zakaj ima sv. Jožef toliko častilcev na zemlji in jih pridobiva več od dne do dne. Ko ti sem doidejo, obdajajo srečni in veseli to delavnico in prepevajo hvalnice temu preuzvišenemu varhu mojega gospoda in učenika. — Sv. Jožef pa odvrne mirno smehljaje: In kdo, blagi Peter, je vzrok temu češčenju, ki se skazuje nepoznatemu tesarju na-zareškemu? Kdo je postavil vesoljni katoliški svet pod varstvo njegovo? Ali ne tvoji nastopniki in zlasti zadnji Pij in sedanji Leon? — Sv. Peter, kteremu niso bile neznane te zadeve, daje prav sv. Jožefu. Med tem je prišlo tisoč in tisoč izvoljenih duhov do delavnice in so pevali čast in hvalo Najvišjemu, ki si je izvolil ponižnega tesarja in ga storil delivca Božjih milostij. Sv. Jožef pa, ko je utihnilo hvalno petje, vrnil se je k svoji lestvici, da bi vsprejel zopet novih trum došlih svojih častilcev. Dragi bralci ! ali ne bote se tudi vi priporočali mogočnemu varhu vesoljne sv. katoliške cerkve, da tudi Vi po njegovi lestvici kedaj dojdete v kraj večnega veselja? Iskrice. Največkrat na to mislimo, kar bi najrajši pozabili. _____ Spomlad je prelep čas, posebno za oko. Ako bi pa ne bilo jeseni, pritoževal bi se želodec in okó bi se jokalo ž njim. Konec jeze je začetek pametnega dela. Ni treba zmirom prestola, da bi bil človek kralj. ne pripravil ob hišo. To je pa grdo zavijanje resnice, kakor bom brž pojasnil. Župan kot varh je nekaj Krištofove kmetije v najem dal, nekaj zemlje je pa ženi pustil, pa nič živine, nič živeža. Ona je župana prosila, naj jej na dotni list posodi 100 gld., da bo kravo kupila. Župan pa ni hotel dati in je rekel, da jej ena koza zadostuje. Kaj bo žena z eno kozo, ko ima štiri otroke ! Prišla je tedaj k meni in me klečč prosila, naj jej na dotni list pri slovenski posojilnici dobim 160 gld. Na mojo besedo je denar dobila in kupila kravo s teletom in nekaj živeža. Županu se to ne dopade in on pravi, da je bil ta dolg nepotreben. Vprašam pa vsacega pametnega človeka: kaj bi ženi koristila zemlja brez živine? Ali naša prst brez gnoja rodi? In kaj bo s samo kravo, ko ničesar druzega ni bilo pri hiši ugrizniti ? ! Ali bodo samo mleko jedli? Župan pa kakor meni, tako tudi Krištofovki krivico dela, ker jej očita, da ne zna gospodariti. Ona ima zdaj v hlevu kravo, junico, prešiča in tri ovce. Iz tega se vidi , da je tistih 160 gld. dobro obrnila. Njeni otroci me pa za-volj tega menda ne bodo kleli, da sem jim iz naj-veče stiske pomagal. Tistih 160 gld. posojila župana nič ne brigajo in otrokom nič ne škodujejo, ker so posojeni na njen dotni list, ne na posestvo, zato ni res, kar župan pravi, da sem mu njegov kuratorski račun razdjal. — Če prav župan tega ne veruje, jaz pa vendar trdim, da je lov Krištofa uničil. Kot lovec grofa Goéssa je imel 10 gld. na mesec, za ta denar moral je pa celi mesec po hostah okoli letati in zavolj tega je moral svojo kmetijo zanemarjati. Pijače se je tudi zavolj lova navadil, ko je lačen in žejen po goščah hodil in ni imel druzega pri sebi, ko glažek žganja. Če je en drug lovec v fari, ki dobro gospodari, vemo pa vsi, da je veliko priženil. — Tudi agitacijo mi župan očita, pa tudi on se je ne sramuje. To bi znal potrditi neki kmet, ki se ga ni mogel drugače znebiti, kakor z izgovorom, da se bodo voli klali in da ne more priti k volitvi. To roboto hočejo liberalci vsem naložiti, da morajo z njimi voliti. J. Hedenik-Dravec. Iz podjunske doline. (O kmetskih poslih.) Dandanes se celi omikani svet peča s socijalnim vprašanjem; vsaki stan si hoče na bolje pomagati, zato je pač vredno in potrebno, da tudi mi kmetovalci začnemo svoj stan premišljevati, saj nam se najhujše godi. Največe zlo je to, da pridnih in ponižnih poslov ni več dobiti. Marsikteri pravi: vse bi še prestal, ko bi le prave posle mogel dobiti. Niso redki, ki prodajo kmetijo samo zavolj poslov, ker se nočejo z njimi jeziti. Da posli niso več taki, kakor so včasih bili, za to je več uzrokov. En uzrok je, ker je poslov premalo ; ker vejo, da so potrebni, da vsak brž drugo službo dobi, ako bi ga gospodar zapodil, zato so trmasti in svoje-glavni, veliko se jim ne sme reči. Da so pa posli na kmetih redki, pride od tod, ker vse v mesta tišči in v tovarne, pa tudi od nečistega življenja: kedar dekla nezakonskega otroka dobi, noče več služiti, ampak v kako bajto se zavleče in tam živi od tega, kar jej stariši podarijo in kar jej „lju-bimec“ prinese; če je imela kaj dote, tudi tisto zajé. Mnogo kmetskih žensk služi tudi po mestih, kjer jih rabijo za dekle, kuharice, posteme, perice itd. Tako pride, da je na kmetih težko dobiti pridno deklo, še slabih primanjkuje. Moške delavce pa nam jemljejo fužine, tovarne in pa — vojaščina. To je ena reč. Potem pa pride še to, da se je poslov polastil nek liberalni, protiverski duh napuha in uživanja. Ta hudi duh jih dela po eni strani uporne, po drugi strani pa razuzdane, nečiste, pijači udane, po veselicah hrepeneče. Zmerno in čisto živeti, zaslužek za stara leta prihraniti, zavoljo Boga pridno delati in za gospodarja skrbeti, lepo in ponižno ubogati, pridno žebrati in v cerkev hoditi, ter si tako nebesa zaslužiti, od vsega tega posli v naših dneh nočejo nič več slišati. Mika jih le veselje tega sveta. Tako je s posli, in še to pristavim, da imam malo upanja, da bi se dalo v tem oziru kaj zboljšati. Še le hujše bo, kedar se bodo med posli razširili nauki socijalnih demokratov, česar ubraniti nič ne moremo. Eno misel pa imam, ki je nočem zamolčati, če mi jo prav poderete. Ta misel pa je: namesto s posli delajmo z dninarji in dninaricami. Kako to? kje dobiti toliko dninarjev? Hlapci in dekle naj se poročijo, naj se vzamejo v zakon, naj živijo v kočah, na delo pa naj hodijo h kmetom. To misel oživiti bo pa le potem mogoče, ako se take lesene koče davka oprostijo. Potem bo vsak kmet rad postavil eno ali dve leseni hišici, v kterih bi potem poročeni dninarski pari za majhno stanarino prebivali, in kedar bi jih ta ali kak sosedni kmet za delo potreboval, bi jih poklical. Zvečer pa bi šla dninar in njegova žena v svojo bajto spat. Dninarice z majhnimi otroci bi seveda ne mogle na delo hoditi, pa ta prehodni stan bi trajal le nekaj let; kedar bi pa dninarjevi otroci nastopili 15. leto, bi pa oni očetu pomagali kruh služiti. Tak dninar bo rad delal in pri delu ubogal, ker se bo zaslužka veselil; on bo pa tudi zmerno živel, ker bo moral skrbeti za svoje otroke. S takimi dninarji in dninaricami bo kmet veliko ložeje delal, kakor zdaj s posli. Če jih bo moral prav po leti dražje plačati, kakor če bi služili, zato jih pa po zimi ne bo treba rediti; po zimi bo kmet s kmetico in svojimi otroci že sam opravil potrebno delo. Dninar in njegova žena pa bota morala svoj poletni zaslužek za zimo prihraniti, da bo kaj jesti, zato se ne bo toliko žganja popilo, kakor zdaj. Dninar bo boljši mož mimo sedanjega hlapca, kajti zunaj dela bo prost in svoboden mož, ob nedeljah in praznikih mu kmet ne bo imel nič ukazovati, takrat bo dninar sam svoj gospod. Nezakonskih otrok ne bo več, dninarski otroci bodo zakonski in bolj krščansko izrojeni, kakor se zdaj izrejajo mnogi nezakonski otroci. Naj bi možje, ki imajo v deželi kaj besede in veljave, moj predlog dobro prevdarili, morda najdejo v njem dobro zrno, kdo drugi pa še kaj pametnega pristavi, tako bi se morda poselsko vprašanje vendar še rešiti dalo. Iz Pliberka. (Odgovor zaradi vode.) Nisem se nadejal, da bo majhna iskrica padla v poln sod smodnika, vendar zdaj svojega novorojenega deteta ne smemo (starši, babica in botri!) pustiti takoj umreti. Rečem, da mi je samemu bilo sitno, ko je gospod urednik mojo misel tako resno sprejel. Potolažilo me je, ko sem videl, da se je tudi naš g. vodozdravnik poprime. Prav pravi : Misel je celo nova. To je —. Vsak ve, kako težko obvelja nova misel, ktera ne ugaja strastem. Socijalistom da, tem se vse prepočasno suče, radi bi na pik pok vse prevrgli brez premisleka. A tam kjer je potreba, socijalne razmere v duhu pravice in krščanske vere ponoviti, popraviti, tam se misli prepočasno sučejo, ni volje, ampak strah pred novim. V politiki to opazujemo že dolgo, suknja stara in skrpana se še krpa in krpa, da od samih krp in lukenj šiv ne bo več držala. Novih mislij se težko poprimemo v življenji in resnici. A članek gospoda urednika, ki izvrstno kaže resnično življenje po kmetih in veliko potrebo popotnega zdravnika, je vreden resnega premisleka. Dobre misli ne opustimo, a ne zakrivajmo si ovir, človeških slabostij. Prva ovira je nezaupnost, druga prevelika zaupnost ali gorečnost. Nezaupnost bi dober in prijazen zdravnik odpravil kmalu, ako ljudje izvejo o njem, da je vodo, njeno moč in vrednost skusil ; da je veliko videl, kako se porabi pri bolnikih in pomaga. Zdravnik ve, zakaj to in to ukaže, ter pred vidi,' kako bo vplivalo. Bolj nevarna je prevelika zaupnost. Nezaupne bo težko pridobiti, ker jim mrzi do novotarij, ker jih je groza mrzle vode, ker jim noče v glavo, kako naj bi borna voda imela tako „novo“ moč in ker jim je delo in skrb presitna. Ali s poukom bi se ta nezaupnost nekoliko pregnala, zanimanje za vodo-zdravilstvo zbudilo. Ali pa se naj napravljajo posebni shodi v ta namen ? Pri že navadnih shodih po mojih mislih ni priložnosti vnemati za vodo. Najprej se mora skrbeti za pouk ljudstva o zdravljenju z vodo. Določite, gospod urednik, kako ! Seve zdravnika moramo tudi imeti ob enem. S poukom bi se že doseglo precej, saj najdemo prebrisane glavice na kmetih in dosti spretnih ljudij. Kdor bi se prepričal o koristi kneippovanja, ostal bi mu zvest. Bati se je bolj prevnetih, prezau-pljivih kneippovcev. Zato povejmo prej, da marsikteri kneippovec se je v svoji gorečnosti ohladil, je omrznil. Ni čudo, voda pač hladi, ogenj gasi, je le čudo, da ni zmrznil v mrzli vodi, se bo kdo norca delal z nami. Brez šale, marsikteri častilec Kneippov je postal hud nasprotnik njegovega zdravljenja. Zakaj? Ker mu je manjkalo prave razumnosti, ker je preveč upal ali ker je vodo preveč rabil ali pa ni jo prav rabil, ali recimo ker za njega samega res ni bilo kneippovanje. Zato sem se namenil, ko bo čas, kueippovski katekizem (zelo kratek) sestaviti, da bomo kneippovanje prav umeli, ali je za vsakega, za vsake bolezni itd., da z zavednostjo začnemo, kar začenjamo. Kdor pride v koče, pač tolikokrat vidi tu hirajočega mladenča, tam deklico, mladega moža, mlado žensko, ki jim ni pomoči, pa vendar imajo pomoč nalašč za nje ustvarjeno, vodo. Zato pustimo misli! Veliko jih je šlo v grob, kakor pravimo, prezgodaj. Ali bomo gledali, če pomoč miglja? Na delo, na pomoč, kdor more ! Iz Ljubljane. (Družbi sv. Cirila in Metoda) so od 10. listopada do 28. grudna 1895 poslali : Podružnica na Greti 8 gld. 52 kr.; g. Iv. Cater na Dunaju 1 gld.; g. A. Tanzig v Krški vasi je nabral 6 gld. ; podružnica v Konjicah 28 gld. 50 kr.; vesela družba pri Marohu v Kostanjevici 2 gld. 60 kr.; šenklavžko-frančiškanska ženska podružnica v Ljubljani 79 gld. 9 kr.; gospa Matilda Sebenikar na Rakeku iz nabiralnika 12 gld. 50 kr. ; slavna posojilnica v Šoštanju 10 gld. ; ženska podružnica v Prvačini iz nabiralnika 2 gld. ; g. Fran Krašovec v Gradcu nabranih 15 gld. ; iz nabiralnika v gostilni pri belem volku v Ljubljani 5 gld. 14 kr. ; č. g. Ivan Sakser, župnik v Hotedršici, 2 gld. ; Mo-horjani v ljubljanskem bogoslovnem semenišču 13 gld.; vipavski volilni možje o zmagi dné 21. listopada 10 gld. 20 kr. ; podružnica za Laški Trg in okolico 35 gld.; podružnica za Št. Kancijan in okolico na Koroškem 26 gld.; Mohorjani v pris. delavnici v Ljubljani 1 gld. 30 kr.; ženska podružnica v Št. Jurju ob juž. žel. 82 gld. ; g. R. Prelesnik iz Stahovce pri Kamniku 10 gld. ; č. g. župnik J. Vrhovnik v Ljubljani 1 gld. ; č. g. dr. Mauring, kaplan v Št.Vidu na Dol., 2 gld. ; iz nabiralnika Slov. bralnega društva v Škofji Loki 1 gld. 45 kr. ; moška podružnica v Idriji udnine in drugih nabirkov 89 gld. 52 kr.; ženska podružnica v Dolenjem Logatcu 50 gld. 80 kr.; trnovski in ilirsko-bistriški narodnjaki kot Miklavžev dar 2 gld.; vipavska podružnica iz nabiralnika pri g. Perhavcu 2 gld. 2 kr.; podružnica na Greti 13 gld. 70 kr. ; Mohorjani v Sežani l gld. ; možka podružnica v Tolminu 34 gld. ; g. Jož. Žirovnik v Gorjah pri Bledu nabral ob otvorjenju nove šole v Zasipu 5 gld. ; iz nabiralnika v gostilni g. Peternela na Bledu 4 gld. 5 kr. ; gospa Erma Oman, učiteljica v Begunjah na Gor., nabrala 2 gld. 50 kr.; vesela družba v gostilni pri črnem volu v Idriji 2 gld. 50 kr. ; Mohorjani na Breznici 3 gld. 50 kr. ; podružnica v Trbovljah 57 gld. ; ženska podružnica v Kobaridu 42 gld. 38 kr. ; izvenakad. podružnica v Gradcu 36 gld. ; tržaška moška podružnica 200 gld. ; ženska šentpeterska podružnica v Ljubljani 90 gld. udnine in 50 gld. 20 kr. odkupnine od novoletnih voščil; podružnica za Kotmaro ves in okolico 25 gld.; moška podružnica v Ajdovščini 40 gld.; podružnica za Žužemberk in okolico 4 gld. 1 kr. ; Mohorjani v Dornbergu 4 gld. 15 kr. ; iz nabiralnika pri pošti v Št. Jurju ob Taboru 5 gld. 12 kr.; Mohorjani pri sv. Bolfanku v Slov. Goricah 3 gld. ; ženska podružnica v Celju 66 gld. 30 kr ; podružnica v Radovljici 34 gld. 72 kr.; g. Fran Konšek, c. k. poštar na Trojanah, 1 gld. 50 kr. odkupnine od novoletnih voščil ; g. V. Legat v Celovcu 274 gld. 30 kr., nabranih in izkazanih v Miru štev. 30—34.; g. Luka Knific vdrugič 2 gld. — S ponosom gleda družba na 1. 1895., v kterem je kupila hišo v Trstu in sezidala krasno šolsko poslopje pri Velikovcu. Veselo in srečno bodi tudi novo leto „naši družbi" in njenim blagosrčnim podpornikom! Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Iz Blejske okolice. (Težave s pašo in lovom.) Znano Vam bo, da je kupilo poljedelsko ministerstvo (ali ne verski zaklad?) vse gorenjske gozde kranjske obrtne družbe. Veselili smo se, upajoči, da bo vlada z nami lepSe delala, kakor nemška kranjska gospoda. Pa hudo smo se varali. Novi gozdarji pastirje pretepajo in brcajo, tako da bomo pastirje zauaprej še težko dobili, če živina v državno zemljišče zaide, mora kmet hudo kazen plačati, če se še prišteje, kar plača za planino, pride kmetu paša predraga; nekteri so plačali od para pašnine in kazni nad 10 gld. Obetajo nam pa še hujše kazni. Gosposka zverina ima pa vse prosto in nam dela škodo kolikor hoče. Zajci nam ukončujejo vsa mlada sadna drevesca. Če uložiš tožbo, pa nič ne dobiš. Neki kmet je tožil barona Borna, ki ima pri nas lov. Prišla je komisija in cenila škodo na 3 gld. 70 kr. Kmet je mislil, da bo vsaj te krajcarje dobil, pa ne boš Jaka! Obsodili so ga, da mora komisijo plačati, tako je imel potem dvojno škodo ! Tako se nam kmetom godi in take imamo postave! Naši slovenski poslanci v Ljubljani, namesto da se tako grdo zmirjajo med seboj, da se že kmetom gnjusi, ako berejo njih govore, naj bi nam rajši naredili boljših postav! Deželni zbor koroški. Razun navadnih predlog, ki zadevajo deželno gospodarstvo, posvetovati se ima deželni zbor letos še o naslednjih predlogah : poročilo o ustanovi deželne Eranc-Jožefove hiralnice; postavni načrt o spremembi deželnozborskega volilnega reda; ravnanje Gline; obdačenje privatnega vina; ustanova hranilnice v Celovcu ; ustanova deželnega železniškega sveta za Koroško in pospeševanje malih železnic ; upeljava veronauka na viši realki v Celovcu ; štipendije za obiskovalce obrtne mojsterske šole; ustanova meščanskih šol v Beljaku in Wolfs-bergu ; poraba usmiljenih sester v deželni bolnišnici; ustanova otroške bolnišnice v Celovcu; ravnanje Krke; pokojnina za občinske tajnike in deželne pisarje; podpora občinam za preskrbovanje ubožcev itd. 1. seja dné 2. prosinca. Po končani službi Božji podali so se poslanci v zbornico. Deželni glavar dr. Erwein je v nastopnem govoru poslance pozdravil in jih opozoril, da je letos zadnje (šesto) zasedanje te dòbe, deželni zbor mora toraj dovršiti dela, ki jih je pričel, kakor ravnanje Gline, sprememba, deželnega volilnega reda itd. Omenja dalje nesreče, ki so lani deželo zadele, namreč požar v Brežah in nevihte v Št. Vidskem okraju in v labudski dolini. Ker so te uime napravile mnogo škode na cestah in mostovih, bo morala dežela pomagati. Spodbuja koroške občine, naj pridno nabirajo za deželno hiralnico, ki se bo ustanovila v spomin cesarjeve 50 letnice. Do zdaj so v ta namen največ podarili: deželni zbor 50.000, koroška hranilnica 100.000, mesto Celovec 6000 in mesto Wolfsberg 1000 gld. Spomnil se je tudi zavetišča za spridene dečke, ki se ima razširiti. Slednjič se je zahvalil g. deželnemu predsedniku za njegovo dobrohotnost nasproti deželi in ga prosil še nadaljne naklonjenosti. Deželni predsednik baron Schmidt se je zahvalil in obljubil svojo pomoč v deželno korist. —• Potem so se volili odseki. Slovenskega poslanca Einspielerja tudi letos niso volili v noben odsek. To pomeni : Slovenci le plačujte, gospodovali bomo pa že mi sami. 2. seja dné 3. prosinca. Došlo je 18 prošenj, ki se izročijo dotičnim odsekom. Posl. Hillinger poroča o deželni Eranc-Jožefovi hiralnici. Teč pred- logov se izroči odsekom; za spremembo deželno-zborskega volilnega reda se bo volil poseben odsek. Baron Aichelburg poroča o zadevi vero-nauka na viši realki v Celovcu. Deželni šolski sovet in profesorji so se izrekli zoper upe-Ijavo veronauka, ker bi bili učenci potem s šolskimi urami preobloženi, zato priporoča odsek, naj se predlog mil. g. knezoškofa odkloni. Knezo-škof ugovarjajo in prosijo, naj se predlog vrne ju-ridično-političnemu odseku. Pri glasovanju pa je le kakih 10 poslancev glasovalo za to, večina je glasovala za odsekov nasvet. (Bolj obširno spregovorimo o tem prihodnjič.) Politični pregled. Nova vlada še vedno ne pokaže svojih namenov; grof Badeni ima le gladke besede, pa dejanj ni videti niti trohice ; zato pa tudi razne stranke ne vejo, kako bi se proti vladi obnašale. Mnogo se piše o tem, da se vlada na tihem dogovarja z mladočehi; veliko resnice pa na tem ne bo, ker sicer bi vlada odstranila namestnika Thuna, kte-rega mladočehi ne morejo trpeti. Spet drugi ve-deži hočejo vedeti, da se mladočehi pogajajo s češkimi Nemci. Ako bi se res doseglo kako po-razumljenje na Češkem, to bi bila velika sreča za Avstrijo. Ako načelo ravnopravnosti na Češkem zmaga, pridejo tudi za nas Slovence boljši časi. Vsi dobri ljudje želijo, da bi se narodnemu prepiru konec naredil, zato vse radovedno gleda na češki deželni zbor, ali se bo tam res rodila dolgo zaželjena sprava. Vlada mora sama tudi pomagati in na to delati; ako Badeniju češka sprava spodleti, potem njegovo miuisterstvo ne bo dolgo živelo, kajti med Nemci ima prav malo privržencev; ako mu bodo še Čehi nasprotovali, na koga se hoče Badeni naslanjati, ali mar sami Poljaki zadostujejo? — Iz drugih deželnih zborov, ki zdaj zborujejo, ni kaj posebnega poročati. Le o štajerskem zboru nam je omeniti, da zboruje brez slovenskih poslancev, kteri niso hoteli ustopiti, ker se nemški liberalci čisto nič ne ozirajo na njihove želje. — čehi se močno poganjajo za to, da bi se na Moravskem naredila češka visoka šola (vseučilišče). Pa tudi moravski Nemci so se zdaj oglasili in tirjajo nemško vseučilišče v Brnu. Naj se naredi vseučilišče v obeh jezikih, pa bo obema ustreženo; sicer pa imajo Nemci že dosti visokih šol. — Češki katoličani na Moravskem se hočejo urediti kot samostojna stranka, ker so v verskem oziru tudi staročehi nezanesljivi in mlačni. — Na Dunaju je bil nedavno shod malih obrtnikov. — Državnemu zboru je vlada predložila novo obrtno postavo, ki pa ni veliko vredna. Kar bi obrtniki najbolj želeli, se v postavo ni sprejelo. — Pogodba med Avstrijo in Ogersko se prihodnje leto ne bo tako gladko sklenila, kakor prejšnje krati, kajti ne-volja zoper to za Avstrijo tako škodljivo in krivično pogodbo je med ljudstvom vedno večja. Tudi „agrarci“, to je kakih 40 poslancev v državnem zboru , ki se radi pečajo s kmetskimi zadevami, izrekli so se zoper dosedanjo pogodbo z Ogri, ker mi preveč plačujemo in je tudi kupčijska pogodba z Ogersko za nas bolj škodljiva nego koristna. Na Turškem se nadaljuje klanje med Turki in Armenci. Hud boj je bil v mestu Cajtunu. Žalostno je, da krščanski vladarji ne posežejo vmes. Mnogo Armencev je zbežalo v gore, tam jih bo zima branila, če ne bi bili morda še vsi pokončani. — Španjcem se na Kubi nekaj bolje godi. Hvalijo se, da so puntarje pred kratkim dobro naklestili. — Nemiri so nastali v afriški deželi Transvai. To od holandskih kmetov ustanovljeno republiko so Angleži pod vodstvom nekega Jamesona napadli, bili so pa v prvi bitki popolnoma tepeni, Jameson pa vjet. Anglija zatajuje uradno Jamesona kot klativiteza, svét pa vé, da se jej po zlatonosnem Transvalu sline cedijo. Na Nemškem in Francoskem je veliko veselje nad zmago Boerjev (holandskih kmetov). Gospodarske stvari. Belečine v ušesili se olajšajo, če pustimo hlapeti sopar vroče vode v ušesa. Namesto čiste vode rabi se lahko tudi bezgov ali kamelični čaj. Najbolje služi v ta namen liv (trahtar), ki se povezne na posodo, v kteri je vroča tekočina. Seveda moraš paziti, da se ne opečeš. Pitni vodi so večkrat gnjijoči živalski in rastlinski deli primešani ali razne soli v njej^ raztopljene. Taka pijača je posebno takrat zelo škodljiva, ko delj časa stoji in se pari; take luže ali mlake živina včasih rada zaradi tega pije, ker je v njih mnogo človeške scalnice, in ker naši živini soli zelo pomanjkuje, primorana je celo tako škodljivo gnojnico piti. S tem se radi telesni šoki ^spridijo, kri se lahko razkroji, živina se pomehkuži, in mnogovrstne prebavilne bolezni se lahko napravijo. Razpošiljanje krompirja po zimi. Vreče, v kterih misliš poslati krompir, namoči v mrzli vodi. Potem deni vanje krompir in jih zopet polij z mrzlo vodo. V takih vrečah krompir ne zmrzne pri največem mrazu. Led, ki se naredi po vreči, brani namreč mrazu do krompirja. „Km.“ N o v i č a r. Na Koroškem. Potres so čutili v Žabnicah. — V Celovcu se je ustrelil pisar žid Neumann. — Tat je ulomil v Červenkovo prodaj alnico v Celovcu in odnesel nekaj denarja. Menda ga že imajo. — V Brežah je neznan človek ustrelil posestnico Hu-delist. — Žerjavu pri Krki (občine Št. Tomaž) je pogorel skedenj. — V Svincu bodo ustanovili hranilnico. Ravno tam je neki cunjar zabodel in tako umoril sina nekega krčmarja. — V Celovcu je šolski sluga Rabič svoje tri male otroke v izbo zaprl. Igrali so si pri peči, pa na enkrat začne ena deklica goreti, potem pa še druga. Goreči otroci so grozno kričali in tulili, ko bežati niso mogli. Po sreči pride mimo mestni cestar Ropač, sliši upitje, ulomi duri in nese goreča otroka v sneg, da je še oba rešil. Pa tudi sam se je pri tem močno opekel. — Tudi velikovška posojilnica je znižala obresti. — Sv. misijon so imeli v Libeličah. Na Kranjskem. Prednici čč. uršulink v Ljubljani podelili so svitli cesar zlati križec s krono. Te nune slovijo kot dobre učiteljice. — V Ljubljani mrjejo za osepnicami. — V Kolpo je šel po smrt 121eten deček iz Metlike! — Pošto so dobili v Zagradcu pri Žužemberku. — Sv. misijon je bil v Horjulu. — Mandat je odložil državni poslanec Globočnik. Na Štajerskem. Pošto bodo dobili tudi v Solčavi. — Šolskim sestram v Celju so podarili mil. g. knezoškof dr. Napotnik 100 gld. — Sv. misijon je bil pri sv. Lovrencu v Puščavi. — Pri volitvi za marenberški okr. zastop so se Slovenci hrabro vojskovali. Prihodnjič zmagajo gotovo. — Novo šolo zidajo v Crešnjicah. — Pogorel je Križaj v Brdcah. — V Zrečah je utonil v Bravini neki žganjar, ki se je bil upijanil in potem v vodo padel. — Vlak je povozil neko žensko pri Poliča-nah. — Zoper volitve v Vuzenici, kjer so Slovenci zmagali, so se nemškutarji pritožili, pa niso nič opravili. — Na Vrh eh pri Slov. Gradcu je zmrznil 401eten mož, ki se je bil prej napil in potem pijan obležal. — „Domovina“, ki izhaja v Celji, je postala tednik. Na Primorskem. V Dornbergu se je neki kmet zavolj bolezni s petrolejem polil in potem zažgal, da je v hudih bolečinah umrl. — Novi zvonik v Branici je dodelan. — V Bukovici so dobili nov zvon. — V Pazinu je umrl mladi rodoljub dr. Podreka. — Pri volitvah v Žminju je zmagala hrvat-ska stranka. Po drugih deželah. V reki Tisi na Oger-skem se je nedavno čoln prevernil in je pet ljudij utonilo. — Pri Varšavi na Poljskem sta dva vlaka vkup trčila, in je bilo 60 ljudij ranjenih. — V Pešti se bo ustanovil katolišk dnevnik. — Razbila se je avstrijska ladija „Palmira“. — Viharji so v južni Rusiji napravili škode za 40 milijonov rubljev. — Na Reki se je podrla štirinadstropua nova hiša. Več delavcev je ranjenih, eden ubit. — V Gorenji Avstriji je neka stara gospodična na smrtni postelji volila (zapisala) svoji mački 1000 gld., da jo bodo dobro pitali, dokler ne pogine. — V neki tiskarni v Detroitu v Ameriki se je razletel parni kotel. Vsled tega ste se dve hiši podrli, in je 37 oseb smrt storilo. — Na Dunaju se je obesil 12-leten šolar! — Pošta je bila oropana v Belem gradu. — V Ameriki je letos huda zima in mnogo snega. — V Kanadi (Amerika) živita dva zakonska, ki sta že 80 let oženjena. — V Gradcu so nedavno ustanovili slovensko pevsko društvo „Edinost“, ki prav lepo napreduje in je pričelo tudi že javno nastopati. Kdaj bomo pa v Celovcu do tega prišli? Raznoterosti. Kdaj se po svetu žanje ? Po različnih deželah na naši zemlji se žanje tudi v različnih časih, in ni ga meseca v letu, v kterem bi kje ne želi. Meseca prosinca, ko je pri nas vse s snegom pokrito, žanjejo v Avstraliji, v Čili in nekterih krajih Argentinije v južni Ameriki. Meseca svečana začnejo žeti v izhodni Indiji in v južnem Egiptu. V severnem Egiptu je žetev v sušcu. V Perziji, Mali Aziji, na Kubi in v Mehiki žanjejo meseca malega travna. Meseca velikega travna imajo ža-njice največ dela na Japonskem in srednjem Kitajskem, v srednji Aziji, v Alžeriji in Maroki. V rožniku je žetev v Rumuniji, na Ogerskem, na Grškem, Laškem, Španjskem, v Turčiji, južni Rusiji, južni Franciji in v južnih delih zveznih ame- riških držav. Meseca malega srpana se brusijo srpi v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Švici, v Rusiji, na Poljskem in Angleškem, ter v večem delu severne Amerike. Velikega srpana žanjejo v mrzlej-ših delih Evrope in Amerike. Vinotoka končajo žetev na Škotskem. V listopadu in grudnu žanjejo v nekterih krajih Avstralije in južne Amerike. Hrana raznih nhrodov. Kakor se je izra-čunilo, potrebuje Anglež 550 gld. na leto za hrano. Francoz in Nemec potrebujeta 495 gld. Španjec 330 gld., Lah 254 gld. in Rus 230 gld. Anglež sné 55 kil mesa na leto, Francoz 43 kil, Nemec 32 kil, Lah 25 kil in Rus 23 kil. Kruha potrebuje na leto Anglež povprečno 190 kil, Lah 200 kil, Španjec 240 kil, Francoz 270 kil, Nemec 280 kil, Rus 330 kil. Največ mesa torej snejo Angleži, najmanj Rusi; največ kruha potrebujejo Rusi, najmanj Angleži. Duhovniške zadeve v Krškej škofiji. Faro Nemški Bleiberg je dobil tamošnji pro-vizor č. g. Florijan Satz. C. g. Jožef Kanal, župnik v Radlah, je dobil faro Št. Lovrenc blizo Šmohora. —■ Fara Podgorje v Rožni dolini je razpisana do 30. prosinca. — Umrl je č. g. Tomaž Ki ki, župnik v Št. Rupertu pri Celovcu. Faro bo začasno oskrboval č. g. Mat. R a ž u n , stolni kaplan v Celovcu. — Fara Čače je razpisana do 12. svečana. lioterijstke srečke od 4. prosinca. Trst 82 23 66 20 15 Line 67 68 41 74 52 Tržne cene v Celovcu. Ime blaga na birne na hektolitre gld. kr. gld. kr. pšenica 5 30 6 65 rž 4 70 6 — ječmen 3 55 4 45 oves 2 40 3 — hej da 3 30 4 10 turšica (sirk) 3 40 4 20 pšeno 7 — 8 75 fižol — — — — repica (krompir) — 85 1 40 deteljno seme — — — — grah — — — — Sladko seno je po 2 gld. 60 kr. do 2 gld. 90 kr. kislo 1 gld. 60 kr. do 2 gld. 20 kr., slama po 1 gld. 80 kr. meterski cent (100 kil). Frišen Špeh je po 62 do 64 kr. kila, maslo in pater po 96 do 110 kr. — Pitane vole plačujejo mesarji po 35 do 37 gld. stari cent. Gena knjigam. katere je družba sv. Mohorja v Celovcu izdala, in se zamorejo še naročiti ter veljajo za družnike in po knjigarnah, kakor sledeči razgled kaže: Naslov pisatelja in knjige Za druž- nike If- ra “S, rsi.13 id-|kr. -1- kr. Dr. J. Rogač in M. Torkar: Življenje svet- nikov, 4 zvezki (9 snopičev), mehko vezano V usnje trdo vezano 3 50 5 40 4 60 6 50 Dr. Št. Kocijančič: Kristusovo življenje in smrt, 2 dela (9 snopičev), mehko vezano . 2 70 4 50 V usnje trdo vezano 3 70 5 50 J. Skuhala: Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. S podobami- Mehko vezano . . — 45 — 60 V platno vezano J. Volčič: Življenje Device Marije in sv. Jo- — 80 i — žefa, s podobami. 5 delov (10 snopičev), mehko vezano 4 50 6 V dva dela v usnje vezano 5 80 7 40 M. Lendovšek: Slomšeka pastirski listi, broš. — 45 — 60 Trdo v prt vezani — 85 1 — L. Ferčnik: Geline aii razlaganje cerkvenega leta. Mehko vezane (4 snopiči) .... 1 60 2 40 V usnje trdo vezane 2 10 2 90 Dr. Fr. Lampe: Jeruzalemski romar. S po- dobami. I. in II. snopič, oba snopiča vkup — 90 1 20 — Zgodbe sv. pisma. S podobami I. in 11. snopič, vsaki — 50 70 Opomba. Kdor si naroči katero knjigo ali več vkup, in hoče poštnino sam plačati, naj doda 10 kr. za zavoj in kolek za vozilni list; če hoče pa knjige franko prejeti, naj doda dotični znesek za poštnino, to je 30—50 kr. Pekarija. Slovenci pridite radi v mojo pekarijo, kjer dobite dobro iu frišno blago. Imam tudi dobre in zanesljive mednice (droži). Prodajam tudi vsake vrste moko na drobno in debelo. .lanez Wolf, v Celovcu na starem trgu št. 13. Išče se malo posestvo z gospodarskim poslopjem v najem. Isto naj bode na Koroškem, oddaljeno od kakega mesta ali trga le kake pol do ene ure. Oglasila in natanjčnejši podatki naj se pošiljajo pod imenom: »Ivan*, poste restante v Ljubljani. » Da je letošnje dolenjsko, kot najzdravejši kislasto „namizno vino“ (Mahrwein) izvrstne letine, priporočam lastni pridelek, rumene ali rudečkaste barve, po gld. 26‘—, lansko po gld. 24'— in primorsko po gld. 21‘—, lagleje po gld. 17'— hekto, ter v posodah nad 500 litrov po pol goldinarja ceneje. „Kranjska vinarna v Ljubljani." je od dné do dné bolj priljubljena, ker stori kavo zdravo, okusno, tečno in redilno. Dobi se y vseh prodajalnicati za tržaško blago. E. ZBITEK podobar v Novosadu pri Olomucu na Moravskem izdeluje steklene mozaike, sv. grobove, Lurške jame, altarje za procesije sv. Rešnjega Telesa itd. Njegovi izdelki so bili pohvaljeni od sv. Očeta papeža Leona XIII. Tudi ima priznalna pisma iz Petrograda, Carigrada itd. jyyCeniki se pošiljajo zastonj. I $ A\ „pri zlati kroglji“ m m stara trgovska hiša za tržaško blago in železnino A\ m v Celovcu, kosarnske ulice, priporoča svojo veliko zalogo najboljše kave, sladkorja, petroleja itd. Prodaja tudi dobra vina, rum in druge žgane pijače, barve, izvrstno moko in južno sadje. Nadalje prodaja vsakovrstno orodje in posodo iz železa, pleka, bakra, cina itd. Za poštenost blagà se jamči; cene so nizke. Podpisani sprejme zdravega in močnega dečka, ki bi imel veselje, učiti se mizarstva. Oglasila naj se pošiljajo pod imenom: Matevž Weiss, mizarski mojster, Podljubeljem (Unter-bergen) na Koroškem. Pijančljivost se dà ozdraviti z antibetinom, kakor se je že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogo-številna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni 4 gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca : Adler-Apotheke, Lugos, Banat Nr. 721. VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO! Lito železo, surovo ati prirejeno, za vsakovrstne stroje. Bogato iiustrovanl 192 strani obsežni ceniki v slovenskem in Bernskem jexilm na zahtevanje takoj zastoj. IG. HELLER, DUNAJ gG§r al2 PRATERSTRASSE M 49.'90 Preprodajalci se išiejo. Se dobi povsod - Vz Kile za 25 kr. c> Wffo je zdrava hišna in družinska pijača, ki se izdeluje v Kathreiner-jevih tovarnah ter ima podoben okus kakor prava bobova kava. Poleg drugih pred-nostnij se ta sl ad na kava že po tem okusu odlikuje pred drugimi takimi izdelki. Kathreinerjeva kava je najokusnejša, nejzdravejša in najcenejša primes k bobovi kavi. Ona jo čisto priroden plod v celih zrnih :n se rabi z velikim pridom namesto cikorije in drugih zmletih tvarin, ki se h’ kavi mešajo, o kterih se pa kupec ne more prepričati, iz česa da so ; uradne preiskave so pa dokazale, da so taki kavini nadomestki dostikrat z raznimi pritiklinami popačeni. Iz začetka se vzame ena tretjina Kathreinerjeve in dve tretjini prave kave; pozneje pa vsake polovico. ^ Tako postane kava veliko bolj zdrava in tudi mnogo cenejša. Kathreinerjeve kavo priporočajo najimenitnejši zdravniki, vsaki dan je bolj obrajtana kot zdrava redilna pijača v javnih zavodih, kakor tudi v stotisočerih družinah. Dobra je pa tudi »čista«, to je, brez primesi bobove kave, ker je zdrava, lehko prebavljiva, redilna in ob enem okusna jed. Vsaka V6Stna gospodinja in mati, vsak prijatelj kave, ako mu je mar za lastno zdravje, naj rabi odslej Kathreiner-Kneipovo sladno kavo. ^_______________ Le na to naj vsak pazi, da ne bo goljufan s kakim ničvrednim ponarejenim izdelkom, zato naj jemlje le izvirne bele zavoje Z varnostno znamko, kakor setu na strani vidi, ter z imenom. Kathreiner! Pozor! Bodite previdni in ne pustite se prekaniti. Pristna „Kathreinerjeva kava” ima vedno enake, bele zavoje in se nikdar ne prodaja odkrita in na vago. kriaiBjenje p® simi! Stroje xa prireje vanje krme; rezalnieo za slamo, repo in krompir (repico); mline za rohkanjc in mečkanje; parniee za živinsko krmo, premakljive sledilne kot-laste peči za živinsko krmo itd. nadalje : rokkolnicc za koruzo; čistilnice za žito; čistilne stroje trijerje; stiskalnice za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe ali na kolesih, izdeluje v priznano izvrstni sostavi PB. MA1TFA3RTS te sedbraS. C. ki*, izklj. priv. tovarna za kmetijske stroje, livarna in fužina na par, na Dunaju II. Taborstrasse 7 6. Ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo. '1S3S| Želi se kupiti dobro ohranjen „karmonij“. Ponudbe naj se pošljejo občinskemu predstojništvu v Kotmarivesi (Kottmannsdorf) na Koroškem. Važno za čevljarje, sedlarje, jermenarje in šivilje: najboljše in najcenejse šivalne stroje vsake vrste, ^_ posamezne dele teh strojev in igle JlfL vsake vrste kakor tudi železne " ‘*lr Itlagajnicc, varne proti ognju in tatovom, prodaja podpisani in stroje tudi po ceni popravlja v svoji delavnici. Tovarniške cene. Matija Planko v Celovcu, Burggasse št. 12. tEdŠ** ICS** les** les* les* kakoš. IVAN SCHINDLER izdela in (••éilia uz varščino za najboljšo rtost m uz najprlkladnije plačilne pogoje : STROJEVE. SPRAVE i«ORODJE VSAKE VRSTI ZA KMETIJSKE.0BERTNIJSKE lit POHISNE NAMEMBE ‘J t&W'Ijiif «rol — ilqloqe v alaoenačimi ». 'atn Popravila s« Br.os.majo za naiboljio in najprimernno izpeljat OsKorfc.vanje pota.io.niK skladnlk «Ut.» X« «trojove vmJcc n