Naročnin
ITALIJA
Oanto correm«	*	-
JI, HE8B1K OTA
p*, mase40
OOBIZIA
‘'»»iio I letrtletno
INOZEMSTVO
Uredništvo in upravništvo: Trst, Via Maiolica 10-12. Teleion uyv. uradne ure za stranke ob pondeljkih in petkih od 10—12. Oglasi: Za vsak mm visočine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, osmrtnice, zahvale, poslana, vabila 80 cent., trgovski, obrtniški oglasi 60 cent. Plača se vnaprej. Posamezni izvod 20 cent.
Trst, 25. januarja 1923. — Leto IV. - Štev. 155.
Glasilo Komunistične stranke Italije
Odpor proletariata se meri po podpori proletariata, ki l daja ta svojemu organu, svojemu listu. Od moči, od sile organiza clje in časopisja proletariata, je odvisen odpor slednjega.
Prispevati po svojih močeh v svrho lastnega glasila, podpirati ga vedno in povsod, priskočiti mu ob potrebi s vsemi razpo ložUlvimi silami na pomoč, žrtvovati se zanj: To pomeni „odpor‘ proletariata in njegovo silo, ne pa prazno govorjenje In puhlt navdušenje, kateremu ne sledi nikdar dejanje.
Ob ponovnem izhajanju „Dela“
Ko je kapitalizem z zakonito (državno) ali nezakonito (fasistovsko) reakcijo razbil proletarske organiza cije, požgal, razrušil, uničil delav* ske domove, zadruge itd. ali zaplen il njih imetje, je odnesel veliko zma* go nad proletariatom. To velja za vse države in dežele; za zadružne in strokovne organizacije bolj kakor za politične. Proletarsko organizacijo moramo po njenem hierarhičnem ustroju, po disciplini, po njenem zu= nanjem okvirju, primerjati vojaški armadi. Ko je sežgan sedež' organiza* cije, porušen delavski dom, uničena zadruga, takrat je zadet glavni stan, generalni štab, proletarske armade, prizadet je njen kader, prizadeta je njena rezerva. Na umiku ki ga je moral započeti italijanski in jugoslo* slovanski proletariat po meščanskem podvigu 1920 I. moremo nazorno videti upravičenost gorenje primere. (Italija'in Jugoslavija nista za nas samo najbližja, ampak sta sploh klas ična primera za proletarsko gibanje zadnjiSh treh let). Poraz proletariata je šel sporedno z uničenjem prole* tarskih ustanov ali se je pokazal kot posledica! disorientacije, povzroče* ne po uničenju teh ustanov.
Rekli smo, da je pri te*n politična organizacija manj prizadeta kot so druge. To velja v toliko, v kolikor naša politična organizacija, Komunistična stranka, ni navezana na stalni sedež in vrši svoje delovanje iz-« ven organizacijskih prostorov, v delavnici in tvornici,, v vlaku in na par* niku, ali zunaj na poti, v ogradi in na travniku, v gozdu in na gori. Ena strankina delavnost pa — in o tej ravno hočemo danes govoriti — je zelo navezana na stalne in javne prostor e, kot delavnost pač namenjena najširši javnosti, predvsem proletarski javnosti. Ta delavnost je vsak* dan ja funkcija obveščanja in propo vedanja, ki ga vrši stranka potom svojega časopisja. V isti meri kakor so po udarcih reakcije tepene zadružne in strokovne organizacije, je tepeno tudi naše časopisje, kot najbolj izpostavljena legalna usiano va revolucionarnega proletariata. To kar velja za vse strankino časopi sje, to velja tudi za naše »Delo«.
Proletariat vseh dežela dobro pozna težki položaj svojega časopisja In pojmuje naloge, ki jih ima od njega. V proletarskem časopisu, ki je že enkrat paj, pa si je opomogel od udarcev reakcije, se jasno odra* ža to stanje. Na njem se vidno zrcali podpora, ki jo je dobil od preleta* riata, da se je mogel dvigniti, pom oč, ki mu jo daja proletariat nepre* nehoma, da more živeti in bojevati se, vse žrtve se zrcalijo na proletar* skem časopisu, ki jih radovoljno do prinaša proletariat, samo da si ohra* ni svoje bojno glasilo pred' viharjem reakcije. Proletarsko časopisje celega sveta skuša postaviti se na las tne noge in postaja solidnejše, sa* mostojnejŠe!
Kako pa živi in se bojuje »Delo«? Tudi ono je vstalo s podporo, po* močjo in žrtvami proletariata. Toda povedati moramo, da je jugoslb* vanski proletariat doprinesel k temu malo neodgovarjajoče svojim dolžnostim. Jugoslovanski delavci i n kmetje Julijske Benečije ne pod znajo dovolj položaja svojega lista za časa reakcije ali pa se ne zaveda* jo svojih dolžnosti do njega. Poudar jamo: Proletarski list kakor jel »De* lo« se mora v teh časih bojevati z velikimi težkočami. List stane mnogo, mnogo več nego si kdo misli. Ako n aj »Delo« živi še naprej, ako naj se bojuje in naj bo obvarovano pred n evarnostjo, da zopet pade, je po* trebno, da je neprestano podpirano, da dobiva vedno pomoč, da se ju*
gOalo-ranoftt-prolctarlat zranj žri-rujo^— bolj kakor doseč!« j.
Delavci in kmetje!
Ako hočete, da bo «Delo« vaše glasilo in da bo redno izhajalo, pod* pirajte ga, nudite mu svojo pomoč, žrtvujte se zanj, kakor podpirajo in se žrtvujejo za svoje časopisje delavci in kmetje drugih narodnosti. Ne zamudite nobene prilike, ko gre za p odporo in pomoč »Delu«. Delajte za »Delo«, kakor dela ono za vas!
To vam kliče »Delo« ob svojem ponovnem izhajanju.
gli lažisocialisti vnovič izdati proletariata in ga izročiti na milost in nemilost mednarodnemu kapitalizmu.
Leto 1914. se ponavlja. Proletariat naj Sam skrbi da se ne bo ponovilo izdajstvo in če je že treba krvi, naj iz njenih gorkih kapljic zraste steber nove proletarske, komunistične družbe.
Krvavi plameni na obzorju
Leto 1914. se ponavlja. Diplomacija kapitalističnih držav si umiva roke in izroča vojaški sili nalogo naj ona razreši štreno spornih vprašanj, ki so jo mnogo-brojne meddržavne diplomatične konference zamotale. Meddržavna reparacij-ska komisija je na predlog Francije določila, da je Nemčija prelomila versaillesko mirovno pogodbo s tem da ni hotela izročiti Franciji toliko premoga kolikor ga ji versailleska pogodba nakazuje. Na podlagi takega sklepa reparacijske komisije je Francija zasedla z vojaško silo ruhrsko premogokopno kotlino z namenom, da si vzame sama oni premog, ki ji ga Nemčija ni hotela ali ni mogla dati. Razorože-na Nemčija ni bila v stanu, da bi na francoski vojaški napad odgovorila z e-nakovrednimi vojaškimi sredstvi. Zato je pa organizirala pasivno resistenco pre-mogokopnih industrialcev in delavcev. Odkar so Francozi zasedli ruhrsko kotlino, niso bili tja poslani francoski inženirji v stanu, da bi bili odposlali v svojo domovino niti enega samega vagona toli potrebnega in zaželjenega premoga. Da prisili Nemčijo naj neha s svojo pasivno resistenco in da prisili nemške industrialce izročiti francoski industriji potreben premog, je pričela Francija groziti in zapirati nemške industrialce. Ker tudi to ni pomagalo, ker premog le ni hotel padati kot zlata mana na tla francoske domovine, je dala Francija Nemčiji ultima-turri, ki se glasi približno tako-lo: Ako ne bo nehala Nemčija s pasivno rosisten-co in ne bo v treh dneh izvršila vse točke versailleske pogodbe napram Franciji, bo ta poslednja odtrgala ruhrsko kotljno od nemške države in naredila iz nje samostojno državico pod kontrolo mednarodne kapitalistične zveze. Ultimatum pomeni kakor napoved vojne. Vojne pa ni mogoče več omejiti na eno ali dve državi. Ako Pride do nje bo vanjo zopet zapletena vsa Kvropa. Kapitalistični interesi posameznih držav so med seboj tako tesno zvezani, da so podvrženi vsi eni in isti a-sodt
Okupacija rulirske kotline od strani francije je biia kakor kamen vržen v sršenovo gnezdo, Francoski ultimatum Nem f.:ji je to peklensko gnezdo še bolj razjaril. S Francijo so se začele pripravljati na vojno skoro vse one države in državice, katerih kapitalistični in politični interes jo zvezan z usodo francoskega kap tali zma in militarizma.
Ob enem so sc pričelo pripravljati na vojno tudi one države in državice, ki imajo sporne probleme s Francijo in njenimi trabanti. Francija se boji, da ne bi prišla Rusija na pomoč Nemčiji Zato je poskrbela, da bo v takem slučaj i mula' antanta nadlegovala Rusijo. Od tod \%. vira to dejstvo, da so napovedale mobilizacijo Jugoslavija, Rumunija, Čchoslo-
vaška in Poljska. čehostova&V.a b> si rada vzela Šlezijo. Rumunija ni ra.da izkoristila ta trenotek, da bi ugrabila noVi; ozemlja Rusiji. Ta trenotek bi rada iiiu ustila tudi Ogrska s tem, da bi vzela Romuniji ozemlje na katerem prebivajo ugri. Bolgarija ne bo molčala in bi rada dobila nazaj kar je v zadnji vojni izgubim. Požrešnost kapitalizma in naci.malistične-g;„ militarizma ne pozna mej. Vsa tivropa .-•c nahaja danes pred nevarnostjo, da se pogrezne vnovič v plamen vojnih grozot. Leto 1914- se ponavlja in nihče ne more vedeti kje in kako se bo končal spor, ki ga je zanetila zločinska nenasitljivost mednarodnega kapitalizma.
Poleg vsega tega pa straši buržoazno javnost še mlada in čvrsta Sovjetska Rusija, Rusija razpolaga z revolucionarno armado. Revolucionarne armade pa so bile od nekdaj strah vseh mogotcev. Napoleon se je imel zahvaliti za svoje zmage dejstvu, da je bil vodja revolucionarne armade. Turška zmaguje, ker je njena armada prešinjena z revolucionarnim duhom. Rusija je premagala do sedaj vse svoje sovražnike, ker je rodil njene bojevnike revolucionaren duh, ki ne pozna nevarnosti, ne težkoč. Ta ruska revolucionarna armada je pa še nedotaknjena. Nje ni vojaki imajo za seboj celo vrsto zmag in njih število, ki poveča, pomnoži, podeseteri njihovo silo in navdušenje, je nepregledno. Revolucionarna armada razpolaga z orožjem, ki je kapitalističnemu militarizmu nepoznano. Bolj nego z navadnim morilnim orožjem operira s svojim revolucionarnim navdušenjem, s svojimi revolucionarnimi idejami, ki jih razširi tudi v nasprotniške tabore. Poleg tega ima ruska revolucionarna annada za seboj ves narodni revolucionarni proletariat,, ki vrši v vrstah njenih sovražnikov razdiralno in demoralizujoče delo. Kdo bo tako armado premagal? Kje so kapitalistični generali, ki ji bodo kos?
To nevarnost uvidevajo poleg francoskih tudi nemški kapitalisti in to dejstvo samo je preprečilo, da ni prišlo še do vojne. Strah pred proletarsko, pred komunistično revolucijo drži še vedno skrito bojno orožje in sili kapitalistično bur-žoazijo, da skuša, preden pride do vojno vsa mogoča druga sredstva.
Toda najboljša volja previdnih meščanskih državnikov ni v stanu, da bi preprečila kar se mora vsled kapitalističnih antagonizmov doseči.
V Parizu se medtem že vrše protinem-ške in v Berlinu se vrte protifrancoske demonstracije. Nemški komunistični pro letariat enako kakor fracoski in sploh vesoljni proletariat se ne navdušuje ne za one, ne druge mogotce. On čaka na povelje svojo revolucionarne Internacionale in bo poskrbel, to pot gotovo, da ac bodo mo
Naše časopisje
»Tiskovna svoboda je zagotovljena«, je rekel Mussolini, »toda«, je takoj prido-jal iz previdnosti, » tisk se mora tudi pokazati vrednega svobode.«
Lahko si mislimo, da se komunistično časopisje ni podvrglo zapovedim diktatorja, kakor vse meščansko in torej se ni jskazalo »vredno svobode«. Izmed treh naših dnevnikov je mogel doslej le ti-žaški »Lavoratore« obnoviti izhajanje. Sedaj služi »Lavoratore« obenem kot centralno glasilo naše stranke.
»l’Ordine Nuovo« v Turinu je bil takoj po prihodu fašistov na vlado zaseden po policiji, s pretvezo, da se je našlo v njegovih prostorih orožje. In v svrho boljše »varnosti« knjigarne in redakcije so dala oblastva odstraniti tiskarje in urednike iz poslopja, da so tam lahko njihovi stražniki na svojo roko pustošili in razbijali. Naši sodrugi so našli med tem sredstev, da se je list lahko kljub temu izdajal ilegalno, a v zmanjšanem obsegu. Tudi so se pripravili novi uredniški in tiskarni-ški prostori. A po znanih masakrih v Turinu (18—19 decembra p. 1.) ko je bilo u-ničeno tudi veliko poslopje Delav. doma, sta bili zažgani obe tiskarni ih list je moral prenehati. Ilegalno izdajanje lisca _’e vršilo velik utis na delavske mas3. Pokazal je to način, kako so naši sodrugi list čitali in razširjali, kako so premagovali vse materialno in tehnične ovire. En sam, nekoliko bolje situiran sodrug je daroval n. pr. 40.000 L.
Centralni organ naše stranke, rimski »II Comunista« se jc tiskal poprej v privatni tiskarni. Ko so udrle fašistovske tolpe v Rim, So navalile na uredniške prostore in jih opustošile. Glavni urednik lisla, sodr. Palmiro Togliati, ki se je nahajal v uredništvu, je bil postavljen k steni, da bo ustreljen. — A v zadnjem trenutku je prišlo drugačno povelje, tako, da je le na čudežen način utekel gotovi smrti. Od tedaj je nemogoče več izdajati lista, ker noče nobena tiskarna prevzeti izdajanja iz strahu pred fašisti.
Izhajanje »Lavoratorja«, ki izhaja sedaj kljub vsem prepovedim s strani fašistov, tudi ne gre tako od rok. Ko so videli fašisti in oblastva, da so vse njihove grožnjo brezuspešne, so pričeli s sabotažo. N'ai prej »II Sindacato Rosso«, kot naše sin-nato^so pričeli s sabotažo na pošti, pred kratkim so aretirali celokupno uredniško m upravniško osobje, a kljub vsemu temu lista niso mogli udušiti.
Sedaj je začelo izhajati tudi naše »Delo«, ki mora hoditi isto trnjevo pot, kakor vsi drugi komunistični listi.
Izmed drugih naših glasil izhaja kot prej »II sindacato Rosso«, kot naše sindikalno glasilo (tednik), »Avanguardia«, kot glasilo zveze komunistične mladine (tednik) in »Compagna« kot glasilo ženskih komunističnih organizacij (dvakrat mesečno). Naša dvotedenska znastvena revija »Rassegna Comunista« mora premagovati ogromne težkoče, a bo najbrže zopet redno izhajala.
Kako stoji s številnimi našimi lokalnimi listi in lističi, nimamo natančnega pre gleda. Nekaterim je izhajanje redno omogočeno, drugim sploh ni mogoče, tretji se morajo boriti z ogromnimi težkočami in izhajajo vsled tega neredno.
Iz sledečega poročila bodo naši sodrugi čitatelji razvideli, da naša stranka na noben način ni zapustila in ne bo zapustila svojega emsta, na katerem vstraja do zadnjega. To je tudi najlepša garancija za njeno bojno silo in življenjsko zmožnost. Vzdržati v borbi je danes njena parola. Kajti oni, ki v teh časih vzdrži v borbi, bo sposoben in upravičen tudi v bodoče.
je moglo pričakovati. Kongres se je končal z neuspehom zlasti glede na socialdemokratski spor v Sloveniji, radi katerega vsled starih nesoglasij ni moglo priti do sporazuma. Znani vodja oficielne socialdemokratske stranke v Sloveniji, Bernot, je izjavil, da ne more pristati na to, da se vse strankarske zadeve centralizirajo, ter je zahteval za slovensko socialdemokratsko krilo popolno avtonomijo. Ta zahteva je izzvala ogorčenje in je bila sprejeta resolucija, v kateri se stavi Bemotovi Skupini rok 10 dni, da brezpogojno pristane na sedanji statut stranke, ker prekine v nasprotnem slučaju stranka vse zveze ž njim ter osnuje svojo strankarsko organizacijo in sindikate v Sloveniji. Zastopnik mariborskih socialnih demokratov je izjavil, da pristaja na strankin statut in da ostane v stranki. Socialni demokrati okoli ljubljanske »Zarje« so bili isto-lako izključeni iz stranke. Glede komunistov je sprejel kongres resolucijo, ki pravi med drugim, da socialnodemokratska si ranka ne želi niti v splošnem niti v posameznostih sodelovati s komunističnim delom delavstva. O kaki skupni akciji ne more biti niti govora, dokler stoje komunisti pod diktaturo Moskve in na stališču 21 točk. S komunisti ni samo skupno delo nemogoče, temveč se bo socialnodemokratska stranka tudi borila proti njim, da jih čimprej onemogoči. V posebnem odstavku resolucijo se komunistom naravnost očita protidržavno delovanje in se tako denuncirajo oblastem, da bi socialni demokrati sami imeli čimvečji uspeh pri volitvah. Ta resolucija je izzvala ogorčenje v raznih političnih krogih, zlasti ker se ve, da komunisti ne iščejo s socialnimi patrioti sploh nobenega stika.«
Naše gibanje v Jugoslaviji pa gre trdno in gotovo svojo pot naprej. 13. in 14, t, m, se je vršil v Beogradu ustanovni kongres »Neodvisne proletarske stranke«, ki je U-spel kljub vsem intrigam policije ki je dala sodruge pozapreti. Gibanje se nam javlja sedaj kot neukrotljiva sila, ki bo premagala vso oviro. Kajti iskušnje zadnjih dveh let so že primerno poučile jugoslovansko delavstvo, da ne bo več, dopustilo nadaljnega kradenja svojih naj-prtmitivnejših pravic. Novi pokret bo vstal iz reakcije z novo, svežo silo, očiščen vseh malomeščanskih predsodkov in oportunističnih zavajanj.
Vesti iz Jugoslavije
Ratne pripreme
Pre nekoliko dana održano je u mini-starstvu spoljnih posala više tajnih konferenca na kojima je zaključen) da so kraljevskom naredbom osnuje savjet zemaljske obrano, buduči da sc približava opasnost. rata. Taj savjet sačinja-*at de šest ministara i šef glavnoga štaba i on če biti vrhovna vlast u svima pitanj ima koja su u vezi sa pripremama na rat. Taj S. Z. O. raspolagat če i ta onih 80 miljona dinara vanr *l.nog kre dita za naoružanje, kojeg je koncem novembra kr god. izglusala tajna jadrnica Narodne Skupštine. U vozi >; time usledilo je ovih dana i im-vnvaiuo šes-naestorice pukovnika generaiipia. Svi ti novoproizvedeni generali pripadaju bez iznimko tajnoj organizaciji lule ruke.
Ovo spromanje na rat jasno pokaplje namere buržoazije, lcoja jodina može od rata izvuči koristi. A*i riini nared mora da se bori protiv takove pojiti ko, koja ogromne troškove za naoruživanje svaljuje na njegova 'el;:!. i računa da če on opet davati svoj' života za interese kapitalista. Proti" sprrniarja buržoazije na rat trebi .la se sprtima jedinstveni front radnoga naroda za borbu protiv rata.
Štrajk u Brodu
SoGialpatriotje t Eshaeziji In preboja naših sil
Reformizma, kot pojava v širšem obsegu pri nas, med slovenskim proletariatom Jul. Benečije, pravzaprav ne poznamo. Onih par voditeljev, ki so se k temu nagibali, je val revolucionarnega vzmalia odnesel še pravočasno. V Jugoslaviji ye-r formizom tudi ni imel časa usidrati se med proletarske mase, ki so se še o pravem času obrnile v pravo smer. A kljub temu se je posrečilo preostalim malomeščanskim strankinim in strokovnim bi rokratom, da so se vzdržali s par lieza-vednemi proletarci na površj u — seveda kot absolutna manjšina in še to s pomočjo policije — a z žalostjo opažamo, da to predvsem v slovenskih krajih. So to kraji kjer prevladuje malomeščanski in kmetski element (Štajerska).
Kaj je temu vzrok? — Slovenski proletariat je ostal disorientiran. Industrijsko delavstvo je sicer instinktivno prišlo na revolucionarno stran, a preobrat ni obsegal vseli polj, ni bil izčiščen in izkristaliziran.
Po »Obznani« so bila zaprta vsa vrata od zunaj, tako da je bil pokret prepuščen samemu sebi, kar je omogočilo pozneje raznim nekomunističnim elementom, da so zavedli gibanje na napačno pot (o čemer se je v »Delu« že govorilo o priliki ljublj. občin, volitev).. Ako se stvari že pravočasno ne obrnejo, je mogočo, po naši sodbi da se pokret zavede v oportunistične in reformistične vode.
Pravi socialpatriotje pa nam nudijo sliko najomojenojšega špisarstva, Razdeljeni na frakcije, ki se pobijajo med seboj, no da bi vedele zakaj, se nahajajo v stanju zelo tragikomično agonije. Samo v Sloveniji imamo tri frakcije, ki se naravnost neusmiljeno pobijajo med seboj. To dni so imeli v Beogradu svoj kongres, ki je šele v pravil luči pokazal vso njihovo »življensko silo in sposobnost.«
Po »Slovencu« prinašamo sledeče poročilo:
»Kongres socialnih domokratov se je krnčal brez pozitivnega uspeha, kar se
U Brodu izbuknuo je 16. o. ir. tronrailui štrajk protiv izbacivanja 750 kovinara iz tvornice vagona. Na protestni skupštlni učestvovalo je 3000 radnika. Citav proletariat Jugoslavije solidarišo štrajka-žima. Dosad je sakupljeno več 100.000 dinara za izdržavanje štrajkujučih obitelji.
j -	' / fci -	; rv:'«-	’ u »•-	",	'	• .; •	‘	* V 1 ■
Osuda d. Markoviča
, Kao što je od režimskih sudova bilo i za očekivati, kako apelacioni tako i kasacioni sud potvrdili su sramotnu re-žimsku osudu bogradskog prvoste-nog suda protiv komunističkog poslanika dra Sime Markoviča na dve god. robije. Dr Sima Markovič otpremljon je u kazneni zavod u Požarevcu, gde več čame kom. narodni poslanici Čopič, Kovafcevič i Salaj.
Stejič i Čaki u feškim okovima
Beogradskoro »Radniku» javljaju iz Mitroviče, da Stejič koji je osudjen na nošenje 5 kg. teških okova i Caki koji je osudjen na nošenje 2 kg. teških okova nose okove od 15 kg., što je protu-zakonito, jer kazn. zakon odredjuje gore navedenu težinu okova od 5 i 2 kilograma.
Politični pregled
Da se da revolucionarnemu proletariatu Italije temu trenotku primernih navodil in da dobi celokupno italijansko delavstvo potrebne spodbude je predsedstvo Komunistične internacionale skupaj z združitveno komisijo naslovilo na komu ■ niste in socialiste Italije daljši ptoglas, v katerem se označijo naloge, ki jih iiua sedaj v Italiji proletarska predstraža. Pro glas našteva vrsto zahtev, za katere mora najti italijanski razredno zavedni proletariat zopet pot boja. Te zahteve so: 8 urni delavnik, ugodne delovne pogodbe t> poljedelstvu in industriji, odprava obdače-valne politike na delavske mezde, obdr-ianje starih pogodb, obramba hišnih najemnikov, driavni obrati se ne smejo dati v zasebno upravo. Da se more italijanski proletariat uspešno boriti za te zahteve je potrebna predvsem svoboda propagai,-dc v sindikatih. Proglas se obrača pro.i izdajstvu reformistov, ki je postalo po zmagi fašistov še očitnejše in napoveduje narodni kongres sindikalnih levih struj.
v
Zastoj v proletarskem gibanju izrabljajo delodajalci, da jemljejo djlavstvu vodno več od pridobljenih pravic. Po odiranju kapitalizma so prizadeti vsi delavski j.okiici. Najbolj morajo trpe i on.', katerih organizacija je šibka. Hišni g^si o darji so razumeli odlok vlade o hišnih najemninah tako, da so znatno povišali stanarino. — Na drugi strani pa zavzem-Ije odpor proti fašistovskemu vladanju — po vseh naravnih zakonih — vedno konkretnejšo obliko. Zlasti je veliko razburjenje proletarskih množic radi postopanje vlade in kapitalistov v vprašanju stanarine.
Turinskim krvavim dogodkom iz prešlega mesca so v pondeljek ponoči 22. t. meseca sledili krvavi dogodki v mestu Spezii. Kašisti so smrt enega svojih tovarišev— ki je bil, kakor so pokazala poizvedovanja, umorjen od samih fašistov — maščevali z umorom petih delavcev. — Medtem, ko traja ta izvenzakonita fašis-tovska reakcija z nezmanjšano silo naprej, postaja ona zakonita vedno bolj občutna. Fašistovska vlada je razpustila splošno delavsko društvo v Turinu, najbogatejšo delavsko zadrugo Italije.
Da vladajo v fašistovskih vrstah in ne samo v malih vprašanjih ampak v načelnih vprašanjih in med najvišjimi o-sebnostmi znatna nasprotja, pokazuje dejstvo, da je prišlo med dvema fašistovski-ma voditeljema, posl. Giunto, ki je komisar za notranje zadeve in posl. De Vecchijem, ki je podminister za penzije, kmalu do dvoboja. Ozadje temu sporu tvorijo turinski ekscesi, pri katerih je plačalo krvoželjnost fašistov 9 delavcev s svojo smrtjo.
Vočigled težkim sporom, ki vladajo med skupinami kapitalističnih držav in ki utegnijo zadobiti obliko krvavih spopadov je poslala 3. internacionala Amsterdamski internacionali ter internacionali 2. in 2-4 pismo, v katerem vabi te organe na sestanek, ki naj določi za 31. januarja t. 1. svetovno splošno stavko. Pismo pravi, da ne gre samo za preprečitev napredujočega izžemanja nemških delavcev, izkoriščanih od domačega in tujega kapitala, ampak tudi za preprečitev nove svetovne vojne, z vsakim sredstvomf
Splošna bela stavka (pasivna resissten-ca) rudarjev in splošna stavka železničarjev v Porenju traja daljo in se širi. Svojo »nacionalno zavest« pokazuje nemška republikanska vlada s tem, da zapira nem ške proletarce medtem ko udirajo francoski industrialci na njeno ozemje. Aretiranih je bilo že nebroj komunistov. — Na,Bavarskem se medtem pripravljajo nemški fašisti (narodni socialisti) na prevrat in imajo namen izrabiti sedanji položaj Nemčije v to, da uvedejo po vzoru i-taijjanskih fašistov beli teror nad delavstvom.
Francoska vlada je enako počela divjo gonjo proti komunistom. Nedavno je aretirala s. Cachina, ravnatelja bratskega francoskoga glasila »Humnite«. Prej ga je izgnala nemška vlada s svojega ozemlja, sedaj pa ga zapira francoska vlada.
Vse nesreče kapitalizma naj torej plača proletariat, v prvi vrsti komunistični.
Kdor ima oči, naj vidi!
Slike naših mož
Jurij Zinovjev
Mimogrede
Spasavaoje domovine!
U velikom usliičenju donose buržoaski listovi vest o »junačkoj kirurškoj operaciji za spasenje domovine«. A evo u čemu sastoji to spasavanje:
Na sednici od 30. decembra 1922 mini-starski zbor je zaključjo da se ukinu razna zvanja (uredi) i medju njima »vrhovni zavet rada« i »državni ured za bespo-slene.« Zatim, ukidaju so takše na likore, konjake i slično; sniženje taksa na par-fime, sapune itd.; sniženje od taksa za razne ukrase; juvelle i sličan luksus; sni-•/,enjo taksa za hoteliere i gontioničare... i beskraj olakšica za uživanje luksusa.
Dakle, porez na plate i nadnice sirotih radnika i činovnika; hiljade ih se baca iz službe, na ulicu sa porodicama; ali — država neče više da se brine za besposel-ne (ni onak o mizerno kako je to dosad Sinila). --- Medjutim se dlžo porez sa svoga onega što služi za luksus buržoa-ziji.
Radna sfcrotinja nek pita obožavaocc zlatno omladine da li im se dopada i ovaj način štednjo i obnove.
Nove vlade
demokracija In ljubezen do proletariata
Nova vlada, ki nas oblagodarja skoro vsak dan s kakim novim dekretom med katerimi nismo čitali še nobenega, ki naj bi bil delavcem v korist, je izdala tudi dekret, po katerem so odpravljene določbe, ki so prepovedale hišnim gospodarjem navijati stanarine in dobe torej hišni posestniki prosto roko za odiranje. Ne vemo če je bil namen vlade tak. Dejstvo pa jo, da so si hišni posestniki dekret tako tolmačili in so se podali takoj na delo. Pričeli so stanarine višati na način kakor da bi hoteli pojesti vso plačo delavcev in uradnikov. Proti taki nakani hišnih posestnikov je hotela protestirati zveza hišnih najemnikov in sklicala v to svrho svoj kongres v Rimu. Vlada je pa kongres prepovedala češ da ni potreben ker da bodo že fašisti poskrbeli, da ne bodo hišni gospodarji preveč odirali. Zraven tega je pa prepovedal minister Mussolini kongres še iz sledečih razlogov: ker bi imeli govoriti na kongresu protifašis-tovski elementi in nekateri ljudje, ki so po poklicu »državni poslanci«.
Vlada torej ne dovoli revnim hišnim najemnikom, da bi se branili pred odiranjem hišnih gospodarjev in smeši obenem državnozborske poslance. Je torej zares vlada, ki brani reveže in brani obenem tudi poslance s tora, da jih smeši.
Daleč je zares zašla meščanska demokracija. pa že meščanske stranke smefiijo svoje ustanove, kaj naj rečemo k temu ni. AH ni res, kar smo vedno trdili, da ‘ostanejo poslanci sveti le dokler koristijo moščanstvu? Ako toga ne delajo, si misli vlada, naj jih hudič vzame.
Drugega komentarja ni treba.
Joj meni, joj nam, joj vam, joj vsem; Tako nekako sem vzkliknil, ko sem pre* čital v listu — ki bi bil lahko »Edinost« — ilanek, v katerem je nekdo — ki bi bil lahko Cotič — svaril driavnike vseh držav, nemške posebej, naj skrbno pazijo, da ja ne pride do vojne. V članku je bilo nekaj kar me je posebno zanimalo. Nikar se ne smejte: Zgodi se mi včasih, k sreči poredkoma, da preudarjam ali je reč, ki o njej berem pametna ali nespametna, resna ali neresna, dobn ali slaba. Tako se mi je zgodilo, ko sen čital omenjeni članek. In zlasti ko sem prečital v članku sledečo misel: »Državniki, nemški posebej, morajo paziti, da ne pride do. vojne. Vojna je grda reč. Ona u-biva ljudi telesno in duševno. Požiga, ruši in ugonablja privatno in družabno imetje. Vojna je veliki socialni zločin, ki se ga moramo braniti in ga morajo preprečiti oni, ki imajo usodo narodov v svojih rokah. Pa da bi ostalo pri vojni, naj bi že bilo, v imenu božjem. Za zlo, za greh bi že delali pokoro in odpustkov bi dobili polne jerbase od papežev, sinodov, patri-jarliov, rabinov in drugih božjih namestnikov na zemjli. Ampak (joj meni, joj nam, joj vam, joj vsem!) po vojni pride lahko Še hujše. Vojna bi pripeljala seboj revolucijo, pravo pravcato proletarsko, boljšoviško revolucijo, ki bi uničila šg to kar bi pustila vojna pri miru, namreč današnji gospodarski in socialni red in bi nastala splošna zmeda, generalna anarhija, z eno besedo, dobili bi komunizem«.
Ta misel je bila povedana v članku in sedaj veste, da se nisem šalil ko sem rekel, da me je v članku nekaj zanimalo. Pri moji veri, lo ni šala. Vojna, naj bo, hm, navsezadnje je ona prava malenkost.
Prismodarija, ot\ročja igrača. Vbije človeka, ubije ljudi na tisoče in milijone, paru ši hiše in take in enake nepotrebne reči, Ampak revolucija, zlasti če je zraven Še boljševiška.. brrr.. Taka revolucija poruši rčd, današnji red, red današnje družbe, ne morda red So. Sape ali kakega dru gega svetnika in svetnice. Poznate današnji red? Poslušajte kaj ta red pravi: Hlapec ostani hlapec, trpi in moli, da boš dosegel zveličanje na . drugem svetu. Čete udari gospodar po levem licu, ponudi mu še desno; če ti ukrade kamiiolo, daj-mu še srajco; če ti onečasti ieno, naprosi ga, da ti skvari še hčerko. Nadalje določa današnji red: Delaj za malo plačilo, da bo gospodar bolje Uvel. C c te puste stradati, stori to tako, da ne boš nadlegoval gospode pri obedu. Kadar te tepejo, bodi hvaležen, da te ne oderejo. Ce te sapode po zimi is stanovanja, bodi hvaležen, da tc puste zmrzovati na ulici. Ako te pošljejo v vojsko, ubivaj in mori, da ti bo domovina hvaležna. In še mnogo mnogo takih lepih reči določa ta red, ki je zares lep in zares božji.
In je posebej še zares red! Saj posluje tudi vse redno. Redno se vrste vojske, redno se vrste gospodarske krize, redno nastopa brezposelnost, socialno bogatstvo se redno uničuje, redno si odrekajo narodi živi jenske potrebščine in pravico do obstanka, ljudje redno stradajo, redno zmrzujejo in redno trpe kakor se to spodobi. Angleška se prepira s Francosko, Francija se tepe z Nemčijo, Grška s Turčijo, Bolgarska z Jugoslavijo, Rumimska z OdTsko, Cchoslovaška s Poljsko in vse s Rusijo. Gorje ako pride do revolucije^ do boljševiške revolucije, M M ta red uničila. Zgodilo bi se, da se ne bi narodi več med seboj pretepavali in klali. Vsak M se s mel posluževati jezika, ki mu je najbolj všeč. Hlapec bi postal človek in gospodar ne bi imel več priložnosti dajati komu zaušnice in jemati komu kamiiole. Izginila bi brezposelnost in ljudje bi se v ljubezni redili in zabavali, Izgubili bi prelepo navado stradanja in vsled pomanjkanja vojn, bi se poizgubilo tudi krvavo potrebno junaštvo. In... in.., (o je najhujše. Hudomušneži ne bi imeli več priložnosti postajati resni ob čitanju člankov rasnih meščanskih žurnalistov, ki jim je danes prelepa in presveta naloga, da hranijo red in pravico proti take sorte zločincev, ki se ne puste prepričati in to rej nočejo razumeti, da je nered najlepši red in, da je stradanje in trpljenje v korist bogatašev visoki ideal, ki naj ga reveži skrbno negujejo. Ce se ta red odpravi pride anarhija in bi dobili reveži celo pravico do dela in do življenja. Ali vat ne zebe?
Vojna. To naj bo. Naj se ljudje le zabavajo s puškami, kanoni, strupenimi pli ni in takšnimi le nedolžnimi igračami. Toda revolucija... brrr ,,,
Joj meni, joj nam, joj vam, joj vsem!
V’ -''ii - V
3 lil
mm
IV. kongres Komunistične internacionale
(Nadaljevanje in konec. — Glej prejšnjo štev.)
Pri nadaljni točki poroča s. Lozovski o nalogah komunistov v strokovnih organizacijah. Komunisti se borijo za enotnost gibanja, za enotnost organizacij. Amsterdamska intor. pa skuša strokovno gibanje razcepiti, s tem da izključuje iz njega komuniste. V Franciji, Čohoslovaški in Španiji jo gibanje razcepljeno, v Italiji Nemčiji, Angliji in drugje pa reformisti pripravljajo razkol. Mi se moramo z vsemi silami upreti temu ter propagirati svoja načela v notranjosti organizacij. — Tež-Ko če smo imeli v Franciji, Španiji, Italiji, Holandski in Ameriki s strani anarho-sindikalističnih elementov, ki nočejo politične zveze s Kominterno, marveč avtonomijo. Kljub temu moramo pa napeti vse sile, da bomo sodelovali z njimi.
Sledila je živahna debata, ki jo je zaključil s. Lozovski poudarjajoč vnovič naše stremljenje za ohranitvijo enotnih strok, organizacij.
Živahno pozdravljen je govoril tudi zastopnik turških komunistov s. Orchan, ki je poročal o nasilstvib, ki jih vrši turška vlada nad komunističnim gibanjem. Eno-dušno so sprejme protesten oklic.
V nadaljnern poroča s. Milnzcnberg n akciji za pomoč gladu j očim ob Volgi, ki se jo izvršila skoro popolnoma s strani Sov. Rusije same, ki je prispevala šestkrat toliko {196 mil. pudov živil) kot ves ostali svet (33 mil.) Glad se je raztezal na pokrajine s 40 milijoni prebivalcev, od katerih jo pomrlo 3 mil.
Nadalje se preide k vzhod, in kolonialnem, vprašanju. S. Ravensteyn (Holandska) govori o političnem položaju v Mali Aziji, v kateri sa bije že izza Napoleonovih časov ljut boj med angleškim in francoskim kapitalom, pozneje z udeležbo Rusije in Nemčije posebno glede vprašanja morskih ožin. Balkan, ki tvori z Malo A-zijo gospodarsko celoto, se nahaja v slabšem položaju, kot pred balkan. vojno. Rešitev bi bila le v federaciji avtonomnih jezikovnih pokrajin Balkana in Male Azi-?>. Angleška politika je z zmago Turčije popolnoma pogorela. Pcsebno važnost pa maramo dati na panislamizcm, ki je le o-blika borbe proti angelškamu imperializmu. — Manabendra Roy (Indija) opozarja na razlike v revolucionarnem gibanju Vzhoda, ki odgovarjajo razvojni stopnji, na kateri se nahaja kaka dežela. Kataya-ma (Japonska) govori o hitrem razvoju ja ponskega imperializma, ki mu pa sledi ravno tako hiter razvoj delavskega gibanja. Bondcnha (Algirja) govori se o razširjanju revolucionarnega gibanja v S. Afriki, v francoskih kolonijah. — Na prih. seji se razprava nadaljuje. S. Webb (Anglija) konstatira, da je zmaga Turčije pr-viudarcc versaillshi mirovni pogodbi. V na daljnem govorijo še ss. Junventšin (Kina) El-Arabi (Egipt), Earsmann (Avstralija), o položaju v svojih deželah; Sa/avoiv (Rusija) postavi parolo, da morajo K. S. Vzho da pobijati istočasno domači fevdalizem in inozemski kapitalizem in imperializem. S. Orchan (Turčija) predlaga sklicanje II. kongresa revolucionarnih organizacij Vzhoda, kjer naj se vspostavi enotna fronta kolonialnih narodov. S. Radek zaključi debato analizirajoč internacionalni položaj in pozivajoč na enotno fronto proti imperializmu.
Sledi točka: agrarno vprašanje. Prvi poroča s. Varga, ki poudarja potrebo, da si pridobimo na svojo stran širše mase podeželskega prebivalstva. Razlikuje tri tipe ngrarnih dežel: kolonialne z zasužnjenimi kmetskimi masami, ono s fevdalnimi preo gtanki in moderno kapitalistične. To otež-kočuje delovanje komunistov.
Vojna je razredno opredelitev pospešila, najvažnejši faktor je deželni proletariat, najbiiiji zaveznik mestnega. Malo in srednje kmete treba podpirati v njihovih zahtevah nasproti kapitalu, da si jih pridobimo na svojo stran. Treba je delovne sile dežele združiti z onimi mest v revolucionarnem boju. — V diskusiji, ki je bila precej živahna, sta stopali predvsem v o-spredje naziranje franc, sodrugov Rcnau-da ki je trdil, da je kmet v svojem bistvu revolucionaren ter poudarjal, da je treba na vsak način pridobiti ga za revolucijo in na drugi strani Rieu-ja, ki je priporočal največjo opreznost. Paukert (Rumunija) je za neutralizacijo srednjih posestnikov. Varga v svojem zaključnem govoru poudarja, da se ne smo govoriti o tem, če je kmet revolucionaren ali reakcionaren po svojem bistvu. So ekonomski in razredni pogoji, ki ga delajo revolucionarnega ali pa reakcionarnega. Potrebna je stalna analiza njegovega položaja in temu odgovarjajoča politika na-pram njemu.
V vprašanju mladinskega gibanja refe rira s. Schuller, ki poudarja nove potrebo mladinske organizacije, ki mora postati organizacija širokih mas proletarska ml«v-dine. Izrabljanje in naraščanje bedo se stopnjujo. Potrebna jo strnjena fronta mladih in odraslih delavcev na strokovnem polju. Kom. stran, naj posvečajo več pažnje mladinskemu gibanju. Tisk mora stalno osvetljevati položaj delavske mladine. II koncu konstatira potrebo intenzivnejše komunistične vzgoje v »>otroških skuplnahM
V nadaljnern referira s. BilUns (črnec) o črnskem vprašanju. Črncev je 150 milijonov, od teh v Ameriki 52 milijonov, ki živijo še vedno kot irninji Reformistične strok, organizacije so črnce zapostavljale. Niso bili niti sprejeti v organizacijo. Vsled tega so jih uporabljali kapitalisti za stav-
kokaze. Priporoča sklicanje posebnega kongresa v s uh črncev v Moskvo, ki naj stvo ri enotno fronto proti imperializmu. Govori o črnskih organizacijah. Le v Ameriki se nahaja 450 črnskih časnikov. — Govori še znameniti črnski pesnik Matukg, ki siccr ni komunist, a vendar zaupa v pomoč Kominterne.
Pride s k vprašanju zadružnih organizacij. S. Mesčcrjakov (Rusija) poudarja važnost zadružništva v delavskem gibanju. Naša naloga je, da zadrugo zavojujemo ne pa cepimo. Henriet (Francija), se obrača proti produktivnim zadrugam, ker neutralizirajo del delavstva v razrednem boju. V kapitalistični družbi je zadružništvo nevarno, ker lahko vzbuja krive iluzije. V Rusiji bi lahko zadružništvo napravilo nepotrebno novo ekonomsko politiko. (Nep.)..
Hintšuk (Rusija) polemizira v zaključni besedi proti Henrictovim izvajanjem, poudarjajoč, da je velika zmota misliti, da bi moglo zadružništvo preprečiti Nep. v Rusiji. Posebno pažnjo treba posvetiti zadružnemu organiziranju mladine in žensk.
O ženskem vprašanju referira s. Klara Zetkin, poudarjajoč, da se morajo ženske udeleževati vseh borb. Posebno važnost ima ženska v ilegalnem delovanju, kar dokazuje predvsem Italija. Organizirati.
treba posebne ženske komunist, organizacije po tipu — bolgarskih, ki naj združujejo široke mase ženskega proletariata.
Ilerta Sturm poroča o organizacijskih vprašanjih. V Komunističnih strankah je organiziranih približno 10—-12% žensk. Prednjači Čehoslovaška z do 20% ("6.000), za njo pride Nemčija z do 12%	(35.000).
V Italiji jo komaj 1 - %. Drugače stoji veliko dela pred nami.
O vzgojnem vprašanju poroča H orni c. (Nemčija), zavzemajoč se za centralizirano marxistično vzgojno clelo v stranki. Priporoča se ustanovitev marxističnc a-kademije v Moskvi.
Lenin — Krupskaja govori o praktič nem načinu propagando komunistične vzgoje. Pcsebno važnost treba posvetiti mladini.
Burno pozdravljen pride tedaj na kongres s. Gennari, ki jo komaj ubežal nasilni smrti v Trstu in petnajstmesečnemu zaporu na katerega je bil obsojen. Izvoljen je takoj v predsedstvo.
Kot nadaljna točka pride na vrsto: ver-sailleska mirovna pogodba. S. Cachin (Francija), je glavni poročevalec. Versail-leski mir je napravil mogoče več škode kot vojna sama. Nemčija reparacij ne moro, plačati, vsled tega je francoska bur-žoazija prisiljena, da zasede ruhrsko kotlino (kar se je med tem že zgodilo). Njen glavni cilj je uničenje nemške industrije v prilog franc, kovinske industrije.. Raztrganost valut je tudi posledica ver-sailleskega miru in tega vprašanja meščanstvo ne more rešiti. Naloga francoske K. S. je, da se bori proti Versailles-u militarizmu, za razorožitev in izpraznitev zasedenih ozemelj. Potrebno jo najožje sodelovanje francoske in nemške K. S.
Smeral (Čehsl.) poroča k isti točki. Nove države i majo le fiktivno samostojnost. So vazalne države francoskega imperializma. Versailleski mir se ni oziral ne na gospodarske potrebe, ne na samoodločbo narodov, ampak ima za podlago imperialistični militarizem. Nove države so skušajo gospodarsko osamosvojiti na škodo produkcijskega razvoja. N. pr. Čehoslovaška skuša *bdpraviti industrijo. Razrušitev a.-o. monarhije je bila zgodovinski napredek, gospodarska, nacionalna in politična vprašanja srednje i n vzhodne Evrope so pa rešljiva le v sov. federaciji. — Za njim govori s. Radovanovič (Jugoslavija), ki poudarja da so novo države življenja nezmožne in mirovne pogodbe neizvedljive. Na Balkanu grozi vedno vojna nevarnost. Narodna vprašanja se niso rešila. Narodne manjšine se borijo potom pasivne rezistence in sabotaže proti novim državam. Mala antanta je stvor fran coskcga imperializma proti Nemčiji in Sov. Rusiji. Reakcijo in militarizem financira francoski imperializem. Reka, Te-šin, Solun, so stalen vir konfliktov. Kriza je rodila velika nasprotja med temi državicami. Reakcija, militarizem, izjemni zakoni proti delavstvu karakterizirajo položaj donavske kotline in Balkana.
K istemu vprašanju referirajo še ss. Murphv (Anglija), Keller (Poljska), Conol-ly (Irska) ter končno Friedlander (Avstrijo), ki je poudarjal, da hoče francoski imperializem napraviti iz Avstrije uporno točko protirevolucije v zvezi z reakcionarno Bavarsko, Jugoslavijo, Italijo in Madžarsko.
Sledi točka o organizacijskih vprašanjih, h kateri poroča s. Eberle in (Nemčija,), zavzemajoč se za najstrožjo disciplino in centralizacijo. Kominterna mora post a tienotna svetovna stranka s ekseku-tivo k ot vrhovnim organom ki naj vodi vse politične akcije posameznih sekcij.
V nadaljnern se s prejme protestno resolucijo proti izvršitvi smrtne obsodbe nad s. Keroševičem, ki jo je predlagal s. Radovanovič, S. Kataguma (Japonska) predlaga oklic na egiptovsko social str., da naj se priključi Kominterni. — Sasha (Angl.) predlaga sklicanje kongresa črncev, Varga predloži resolucijo o agrarnem vprašanju, Felix Kon (Nemčija) predlaga ustanovitev Rdečega križa y svrho mate
rialne in moralne podpore političnim preganjanjem. .Vse sprejeto.
H koncu pridejo na vrsto poročila o .13-lovanju komisij v svrho razjasnitve raznih vprašanj v Sekcijah. S. Trocki poroča o francoskem vprašanju.
Razsvetli v svojem štiri ure trajajočem govora razna nesoglasja v stranki, razne napake njenih frakcij ter predlaga rešitev vseh sporov na podlagi sporazuma med frakcijami. Spori se končnoveljavno rešijo s 'sporazumom mod levico in centrom v slavnih vprašanjih, likvidirajo se vsi preostanki iz socialdemokratičnili časov. Na Francoskem imamo končno dobro h c m. stranko.
S. Zinovjev poroča v svojem govoru, ki ga prinesemo v celoti, o italijanskem vprašanju. Sprejmejo so sklepi, ki so so-drugom že znani.
S. Itadck poroča o čehoslovaškem vprašanju, poudarjajoč napake opozicije, ki pa vseeno ne zahtevajo še izključitev. Doseže se sporazum.
Na zaključni seji poroča najprej 'g. Fc-lix Kon (Nemčija) o jugoslovanskem vprašanju. Jugoslov. K. S. je bila rejena v dobi revolucionarnega navala, odtod njeni »vi gli uspehi, ki pa niso odgjvj.rjali r.igani-zacijskemu napredovanju. Stranka jo na pravila mnogo napak, ni stvo rila ilegalnega aparata. Vsled tega se ni mogla zoperstaviti izjemnim zakonom. V igrači ji se je razvilo nezaupajo mkhI vodilnimi osebami in osebni spon. IvaststaUra. da ne obstojajo med frakcijami nikalM načelne razlike, vsled tega mora frakcijski hoj prenehati. Predloži rcsolucijo, ki o'.Me ves položaj m postav ja iiMi.’«; birm ke v prihodnje. S. Radovamn it .so v senu večine priključuje, s. Havakutne prod* loži v imenu opozicijo pr rest, a kimb temu z discipline glasuje za sprejem. Končno izjavi s. Marinko v imenu mladine, da se popolnoma strinj i vsoim »«.*;ka mi resolucije in so entuziastično zause-ma zanjo.
S. Buharin poroča šs o norveškem vprašanju, ki se tudi reši na podlagi sporazuma med strujami. Ameriško, poljsko in
korejskef vprašanje je predan«v razrešitev eksekutivi.	*
Rešijo se še druga manjša vprašanja, sklene so odposlati odprto pismo amsterdamski, 2. in 2 in pol inter., sprejmejo se še razne resolucije.
Preide se k volitvi eksekutive, ki jo sledeče sestavljena:
Predsednik: Zinovjev, Souvarine, Fros-sord (Francija), Zetkin, Hornle (Nemčija), Buharin, Radek (Rusija), Smeral, Neu-rath (Čehoslov.), Gennari, Gramsci (Italija), Schuller, Šacliin (Mlad. inter.), Mac Mannus (Anglija), Carr (Amerika), Hoc-glund, Scheffloe (Skandinv), Pruczniak (Poljska), Kuunsincn (Finska), Kolarow, Maccavei (Balkan), Garden (Avstralija), Sturmer (Južna Amerika), Andrejcu) (.Juž. Afrika), Kaiagama in Safaroit) (Orient).
Za namestnike so izvoljeni:	Durct
(Francija), Bottcher (Nemčija), Lenin in T rock g (Rusija), Mana (Čehoslov.), Ilordi-ga (Italija), :\'cwbold (Anglija) in Damon (Amerika).
Nato govori še s. Zinovjev poudarjajoč, da jo bila naloga kongresa: St,udiranje, preciziranje, diferenciranje in kenkretira-nje. Kom. internacionala je postala sedaj šele prava in resnična svetovna stranka s kolektivnimi izkušnjami. Rešila je ne-broj organizatoričnih in taktičnih vprašanj. Ona je v stalnem napredovanju. Parola enotne fronto je postavljena za daljšo periodo, istotako agrarni program.
• Tv enot ek prehoda v ofenzivo še ni pri- i šel. A to je trcnotek predpriprave na o-fenzivo. V tein oziru je napravil kongres ogromno dela. Položaj je revolucionaren. V par letih bo organizacija naših sekcij trdna. Težki časi nam prihajajo nasproti. Preti nam ječa in smrt. A buržcazija in reformisti ne morejo več premagati Kominterne. Na delo! Le naj sc tresejo tirani!
Zinovjev je končal svoj govor med burnimi ovacijami. Kongres se zaključi med petjem »Internacionale« in drugih revolucionarnih pesmi.
RAZBOJNIK
Pfira
f Rfi
tlksi
(30. decembra p. 1. se je vršil v Celju proces proti štirim našim mladim sodru-gom iz Hrastnika in Trbovelj v Sloveniji, obtoženim komunistične propagando. Proces ja tako zanimiv in poučljiv za nas zlasti v današaij debi, da moramo natančneje o njem spregovoriti.
Proces meče jarko luč na sodnijska postopanja beri: zakonita preganjanja, katerim so podvrženi scarugi v Jugoslaviji.
Obtoženci so sledeči sodrugi: Franc Bogve, Anton Manfreda, Albin Erjavec in Franc Kozar.
Obtožnica se glasi:
Anton Manfreda, Albin E rjave in Fr ar. c Kozar se dolže, da so poleti 1922 v Trbovljah in Hrastniku
pagando; Anton Manfreda in Franc Bogve pa sta »vedela, da se pripravljajo »hudodelstva« razložena v čl. 1. zakona o »zaščiti države, posebno za hudodelstvo organiziranja, podpiranja udruženj, ki i-majo namen propagande komunizma ter organiziranja, združevanja' ali propagande, ki meri na to, da se povzroči« vojaška poluna, zmeda ali nezadovoljnost med vojaki, kakor vobec propagande 30-pc.r ustanovo vojske, pa o tem pravočasno nista obvestilp, državnega pravdništva.
V razlogih navaja državni pravdnik, da se je vršil v trboveljskem gozdu 20., 21 in 22. VIII. 1922 nekak sestanek, ki so se ga udeležili poleg Manfrede še neka-kaki Ivanov in Ciril Marinkovič in še ki Vladimirovid in Popovič iz Belgrada, več drugih, ki so razpravljali »celo o anti-militarističfiih ciljih komunistične stranke v Jugoslaviji.« Zraven, da je bil tudi neki »Šmit, ki jc bil zastopnik stranke komunistične omladine Jugoslavije na II. kongresu v Moskvi«. Trdi se, da je ta o-mladina bila podpirana od italijanskih sodrugov.
Pri Manfredu, trdi obtožnica,, je našla orožniška preiskava »pravila stranke komunistično omladine Jugoslavije«, ki vsebujejo 45 točk, od katerih so »najmar-kantnepc« navedene v obtožnici. Dalje se je pri Manfredu našel nekak spis pod naslovom »politična situacija in naloga komunistične stranko omladine Jugoslavije« s podpisom Kivešlob Ivanov in Pavlo. Tudi iz tega spisa navaja cele tri strani. Tu se tudi govori o »ilegalnem organizacijskem aparatu« o »velikih akcijah, pred katez’imi stoji S. K. 6. J.«, o «naj,-ožjih, rodnih, hitrih, zanesljivih in obveznih zvezah med M. U. in P. S. in I. 0„ kakor tudi med I, O, in inozemstvom«; dalje o »najintenzivnejši komunistični propagandi med množicami delavske omladine« o »pobijanju razne oportunistične tendence tako anarhosindikalistične z leve kot likvidatorske z desne«. Nadalje je potrebno »zgraditi omrežje celic v vojski za antimilitaristično delo.« V tem spisu staji tudi, da »so jc; treba boriti proti gotovim likvidatorjem, ki težijo, da ustvarjajo tudi politično organizacijsko enotnost proletariata, kar bi stvamo značilo kapitulacijo komunističnega gibanja pred socialistično birokracijo«. Govori se tudi o ustanovitvi »otroških skupin« in še o raznih drugih otroških rečeh. Tako n. pi;. sW-di besedi legalno .vedno kot kontrast ilegalno.
Manfreda je imel tudi nekake »tezo o
ca: »Iz prilog VII. in VIII. se da razbrati, da vodi centralno upravo komunistične stranke v Belgradu 7 oseb in sicer: Svetozar Popovič, Jovan Vladirairovič Mita Dfc>rič, Najda Petrovič, v Sloveniji dve in sicer MUan Milano vi č in P« el Kovač, v Bosni ena. in sicer Dadič in v Hrvatski ona: Lazič Ivanovič«.
Navajajo ss končno nekake pobotnice za vožnjo po železnici in drugo, kar sta podpisovala »Pavle in Ivanov« in »zapisnik neke odborniške seje S. K. O. J, v Trbovjah, ki ga je sestavil neki Matija Guboc, ki je odšel v Nemčijo.
Pri Albinu Erjavcu se je našlo glasilo Komunistične stranke Italije »Deio« in list »Jugendinternationale« iz Berlina.
Pri Kozarju se ni našlo ničesar, pač pa priznava, da je imel njegov očem tri stare tševilke »Rdečega Praporja«. Njega se dolži, da je delalo omladinsko društvo »Iskra« v Hrastniku, čigar tajnik je bil, »po komunističnih načelih«.
Pri Francu Bogvetu je našla orožniška preiskava dne 7. oktobra po navodilu »zaupne oeelje«: »1 resolucijo o , politični situaciji in najbližjih nalogah komunistične stranke, 2 pismi od komunista Josipa Princa, 7 pisem od izgnanega komunističnega voditelja Janka Petalcoviča, 1 pismo od »izgnanega komunista Antona Suntajsa itd., neki računi in »komuni stična koledarja za leto 1922 iz Italije itd.«
Obtožnica navaja celo resolucijo o politični situaciji, ker »vzbuja največjo pozornost«.
Končno se razpravlja o kongresu Zveze rudarskih delavcev.
Potek obravnave
Obtožnico in vse priložene akte je čital predsednik sodnega senata j;., T^vičnik. Čitanje je trajalo od 8. do 10. ure. Nato je predsednik prebral poročila pristojnih občin o obtožencih. Ta poročila se glaso:
Anfon Manfreda, 21 let star, rudar, samski, strasten komunist, brez premoženja;	•
Albin Erjavec, 17 let star, rudar, samski, strasten pristaš komunistov, brez premoženja;
Franc Kozar, 18 let star, strojni kurjač v Hrastniku, samski, y domači občini Trebnje neznan;
Franc Bogve, 30 let star, rudar, oženjen, 2 otroka, se ne ve o njem nič slabega.
Prvi jc bil zaslišan
>	Manfreda
Majhen, suh, govori lakonično, večinoma z »da» in pa »sigurno«. Prizna da je bil obtežilni material res najden pri njem. Pred Obznano je bil član Komunistične mladine. Resolucije in vse, kar so je pi-sanegana šlo pri njem, je napisal sam kot izvleček iz »Dela« in starih pravil K. S. J. In S. K. O, J, deloma pa mu jo narekoval Vladimirovič. On je sestavke hranil, da bi jih pozneje, ko bo Komunistična stranka zopet dovoljena, predložil zopet v vporabo in s tem dokazal, da ni odpadel niti v času najhujšega preganjanja delavskega razreda. »Delo« so mu pošiljali iz Trsta na naslov matere, po niiriHke časopise je pisal sam na Dunaj
dajal nikomur drugemu Citati. Sestanek v gozdu je bil prijateljskega značaja. Erjavec se ga ni vdeležil. Kivešlob, beri narobe: bolševik, Ivanov, Pavle, to jo vse on, Manfreda. Nihče ni njegov sokrivec. Ni obstojala nobena ilegalna organizacija.
Ker govori tako kratko in se ničeear ne spominja, mu pravi predsednik: »Pojdite spat, vi, če nič ne veste, ne pa biti komunističen agitator!«
Erjavcu so pošiljali »Delo« in Komunistični koledar na naslov Elza Rossi. »Ju-gendinternationalo« je naročil z Dunaja. Na sestanku v gozdu ni bil navzoč. Erjavec nosi očala, izgloda zelo krotko.
Franc Kozar je bil samo tajnik legalnega izobraževalnega društva »Iskre. V drugih organizacijah ni bil.
Franc Bogve, bivši tajnik Zveze rudarskih delavcev, z velikimi črnimi lasmi in dolgo, gosto črno brado, suh, miren in resien. Resolucijo in koledar je dobil od no kega krošnjarja iz Italije. Vse to je spravi) in ni dal nikomur citati. Se ne čuti krivega.
Priče
Žandarmski posta j e vod j a Rutar izpove, da so vsi obtoženci po izjavi zaupnih 0-seb (t. j. špijonov) hudi komunisti, da je zalo pri njih odredil hišno preiskavo, da je »Iskra« »delovala komunistično«, da mu jo pri aretaciji izpovedal Manfreda, da jo bil tudi Erjavec na sestanku v gozdu, da Manfreda tedaj ni bil zmeden, ampak »jc govoril precej filozofično in jako trezno«. Trdi, da je Manfreda govoril na shodih Zveze rudarskih delavcev vedno komunistično. Rutar napravi silno mučen vtis nevednega in neizobraženega človeka.
Bivši orožnik Staudcger jo zvedel od »zaupne osebe«, da hrani Bogve komunistične spise pod streho, nakar je odredil preiskavo.
Govor obložitelja
Državni pravdnik dr. lius: Obtožuje vse štiri komunistične propagande. Pri Manfredu so se našla organizacijska sredstva. V njegovih pravilih stoji, da morajo člani biti previdni in molčeči. Ilegalni aparat K. O. J. je sijajno izdelan in komunistična stranka, ima izvrstno organizacijo. Manfreda ne more biti duševni oče resolucij in pravil, ker ni zmožen zato. Njega so zapoj j ali voditelji, ki bi zopet radi obnovili komunistično gibanje. To bi bilo katastrofalno za državo. Oni hočejo razbijati armado. V Manfredovili pravilih stoji, da morajo biti strokovne organizacije podrejene ilegalni. Manfreda je baje v »Iskrite predaval o umetnosti in proletariatu. »Dva čudna, zelo nasprotujoča si pojma!«, vzklikne patetično g. dr. Rus. Če bi pri nas zmagali komunisti, bi se njihovim nasprotnikom ravnotako godilo, kot danes obtožencem. Vendar, hvala Bogu, naš mali kmetič lahko mirno spi brez komunizma. Zahteva občutno kazen. (Osel! — Op ur.)
Nato so govorili razni zagovorniki, ki so vsi poudarjali, da »zakona o zaščiti države« ni mogoče aplicirati na obtožence, ter da imeti shranjene razne spise še ne pomenja vršiti protidržavne in prevratne propagando.
Razsodba
Senat es je po polurnem posvetovanju v posebni dvorani vinil v razpravno dvorano in razglasil sledečo razsedbo:
Manfreda dobi dve leti težke ječe, poostrene s trdim ležiščem. Od štirih mesecev preiskovalnega zapora se mu vštejeta
samo dve tretjini. Ostali trije
proščcnL^______
Manfreda je obtožbo mirno in stoično ristične propagande. Sodišče smatra, da merijo komunistične celice v armadi na pobuno, zmedo m nezadovoljnost med vojaki.
Ostali se oproščajo, ker »stoji sodišče na stališču, da posest komunističnih spisov sama na sebi še ne utemeljuje kaznjivo-sti, ampak šele njih razširjanje in propaganda.«
Ni nobenega dokaza, da bi »Iskra« delovala komunistično.
Bogvetova resolucija govori le splošno, ona je splošna kritična revija vseh strank v državi, govori le o splošnem principu, ne poziva na pobuno. Torej Bogve ni bil dolžan naznanilo jo.«
Državni pravdnik jc uložil po prečita-nju razsodbe ničnostno pritožbo, vsled česar ostane s. Bogve še nadalje v ječi navzlic, pred sodnim senatom dognani nedolžnosti.
Manfreda je obtožbo mirno in stiočno sprejel. Nzegov odvetnik je vložil pritožbo. Bogveta in Manfreda so orožniki zo pet, odpeljali v jočo, kjer bosta čakala i-zida pritožbe pred zagrebškim stolom sedmo rice.
*
Tako se je končala ta razprava, ki je nov dokaz legaliziranega belega terorja, ki divja ned proletariatom Jugoslavije že nad dve leti. Z naše strani: brez komentarja: Le: Caveant Consules!
(Nadaljevanje. — Glej predzadnjo štev.)
6.) Društvo iz Japonskega vrnivših se korejskih študentov je revolucionarna organizacija ustanovljena v Šanghaju s 55 člani. Izdaja časopise, revije in literaturo. Na kongresu: 1 delegat.
7.) Liga korejskih študentov na Kitajskem je nastala avgusta 1921 v Šanghaju s 105 člani. Cilj: duševni razvoj u!-.-dine, upeljava novih metod izobrazbe Aktivno so ne udeležuje revolucionarnega boja, ima le revolucionarno tendenco Na kongresu: 2 delegata.
8.) Zastopniki korejskih kristijanskih cerkev obsegajo 40.000 Korejcev, prestopiv ših h krščanstvu. Deluje od 1. 1905, t. j. od japonske okupacije, z ustanavljanjem tajnih političnih organizacij in propagirajo ustajo proti Japoncem. Mnogi voditelji izrabljajo tudi cerkev ?.a politično delo. Te cerkvene organizacijo niso majhen faktor v osvobodilnem boju. Na kongresu: 1 delegat.
9.) Patriotično žensko druHvo Koreje je nastalo marca 1918. s ciljem narodnega osvobojenja in ženske emancipacije; stoje 3000 članov, ima oddelka na Kitajskem, Japonskem, v Ameriki in Sibiriji. Aktivno se jo udeležilo marčnih bojev 1918. in ni obustavilo zvezo z revolucionarnim gibanjem. Bori so tudi proti predsodkom in tradicijam, ki so ukoreninjeni v korejskih ženah. Izdaja ženske časopise in revije, dela revolucionarno agitacijo kljub preganjanjem; legalno deluje društvo potom oddelka za žensko vzgojo, večernih šol, predavanj in izletov. Igra veliko ulogo v osvobodilni vojni; največ čla nic je dijakinj. Na kongresu: 1 delegatki-nja.
10.) Korejska dijaška liga je bila ustanovljena aprila 1920. v Koreji s 13.000 člani. Njen cilj je dučevni razvoj članov, raz širjenje znanosti in izobrazbe. Člani so udeležujejo revolucionarnih akcij. Liga stoji v zvezi z ostalimi korejskimi dijaškimi organizacijami na Kitajskem in Japonskem, dela propagando, organizira.ve-'ieme šole in diskusije. Na kongresu: 2 delegata.
11.) Liga neodvisnosti Koreje je nastala aprila 1919 deluje v vojaškem smislu, šteje 8.600 članov s štirimi oddelki. Največ članov je delavcev in kmetov, ki so emigrirali v južno Mandžurijo. Njene če te se udeležujejo meščanske vojne. Del voditeljev je komunistov. Na kongresu: 2 delegata.
12.) Liga zopetne vzpostavitve Koreje sc ustanovila februarja 1920 s 3 veSjimi oddelki in 1050 člani. Cilj in naloge iste kakor «Lige neodvisnosti Korejen. Na kongresu: 1 delegat.
13.) Komunistična stranka Koreje je nastala v Rusiji pod neposrednim vodstvom Kom. intern. V kratkem času svojega obstoja se je trdno ukoreninila med emigranti, kakor tudi v Koreji sami. Ima velik upliv na delovne mase in na njihov osvobodilni boj.
Najboljši zastopniki Kom. str. morajo biti trd boj proti kompromisarskim in pustolovskim elementom, ki uplivajo razkrajajoče na še mlado gibanje; tudi morajo še vzgojiti delavne mase do spozna nja njihovih razrednih ciljev. Vedno rastoče število Cllanov in vedno večji upliv v deželi govori zato, da bo postala Kom. str. Koreje vodilen faktor vsega revolucionarnega gibanja. Na kongi-oeu: 6 doio-gatov.
“SHBSBS
PODLISTEK ,.DELA“
Pogovor pod lipo
Letos, dragi proletarci, se ne Izplača več govoriti o naši lokalni politiki. Pravzaprav nam je sodaj celo žal, da smo sploh kdaj govorili o njej, ker je politika v vsakem oziru zakasnelo buržoazije v Ju-lijsfei Benočiji tako bedna, tako mlzcrna, dft ni za marxističuo misločega človeka prav nikaku umetnost, predvidevati in pro rokovati njen ?azvoj. Da se j« uresničilo vse ono, o čemer smo se lansko leto na tem mestu pogovarjali, je to primlna stvar, kakor da bo jutri nov dan in zato si niti najmanj ne domišljujemo radi onih izpol. njenih predvidevanj.
Eno samo stvar hočemo na hitro in mimogrede omeniti iz zadnjih domačih do-
# Ta »Pogovor pod lipou je bil določen za letošnji Komunistični koledar. Ker je izdaja koledarja iz vsem sodrugom znanih vzrokov izpadla in je članek še vedno aktualen, prinašamo ga na tem mestu.
podkov, to pa radi tega, ker je prav tragikomična. Slovenska buržoazija, to }n ono-stran meje, se po donkihotsko zgraža nad ustanovitvijo nove slovensko fašistično stranke. Dogodek je »gjrozen«, jo »ostuden«, je »nemoralen«. »Izmeček naroda« jo to...
Čemu neki, gospoda moja čednostmi? Ali rnar ni sugerirana ta politika ravno iz Jugoslavije in ravno po tistlfc čednost-rdh strankah, ki so danes tako strašno zgražajo nad slovensko fašistično stranko? Ali so nislc vi tu, prvi vezali pri volitvah z ravnoistimi fašisti, ki so danes občinski komisarji v slovenskih občinah'? Ali nista poslanca Lavrenčič in dr. Podgornik lizala rok fašističnemu kralju? Ali se ni poslanec dr. Wilfan prvi poklonil fašistični vladi? Aii se ni poslanec šček prvi vrgel na trebuh p-rnl goričkim fo-ijem? Mar ni on prvi. povzdignil srca k božanstvu, »čigar energija spominja Napoleonovo?« Ali mar ni triaška »Edinost« ona, ki noglaka* ob vsaki priliki,»da priznava izvršeni fin, in da je armada, v kateri sluzijo naši fantje »sveta«? Ali mar ni ona prva zapela hozane fašistom, ki so rešili »našo« državo pred boljševizmom? Mar,.. sto takih lepih mar bi .še imeli!
Čemu. se torej zgražate, žlahtna?,
gospodarskem boju«. Dalje pravi obtožni- na Arbeiterbuchhandlung. Teh spisov ni
mi  urnim mmimi
Kljub točnim navodilom in ponovnim opominom, ki imajo svo* pomen zlasti v Sfetlanjih razmerah, da naj se pošilja vse dopise name# njene za naš list ali tičo£e se uredi ništva »Dela«, samo na to zadnje, se dobe še vedno sodrugi, ki iz ^e* vednost! ali nemarnosti naslovljajo svoje dopise na posamezne sodruge. Dopise, id ne bodo naslovljeni na us redništvo »Dela« ne bomo odslej naprej ne sprejemali, ne upoštevali Bodi to vsem zadnji opomini
Poroča s. Dyn-Dyb:
Ko je mandžurska dinastija oropala zmrcvarjeno in obnemoglo Mongolsko državne samostojnosti (1691) je zabela energično utrjevati svojo politično in ek o nemško gospodstvo v debeli.
V teku 200 let so podpirali Mandžur! v deželi fevdalni red in sistem knežije razdelitve z vsemi sredstvi. Podelili so male dele manjšim knezom in so skušali na ta način si jih zagotoviti. Ti deli imenovani hošuni so se združevali v okraje, ki so jih nadzorovali mad;ilurski» namestniki. Najmočnejše sredstvo za obdržanje kitajske nadvlade v Mongoliji je bil po MandlfiUrih podpirani buddhizcm s svojim kultom nezoperstavljanja in po-nižnasli (kakor pri nas krščanstvo!) Vi-šija duhovščina in buddhistična cerkev, ki se je pozneje razvila do vplivne oblasti s samostojnim upravnim aparatom jo bila v veliki meri izrabljana kot orodje v rokah varovancev kitajskega cesarstva za usužnjivanje mongolskega ljudstva. — Tretji pomembni faktor je bila ekonom ska nadvlada kitajskega trgovskega kapitala, ki je v teku dveh stoletij s pomočjo svojih poravnavo nezmožnih dolžnikov mongolskih knezov, ustvaril cel sistem suženjstva in izkoriščanja, ki je bolj in bolj tišlial mongolske ljudske mase.
Delovno, živinorejo goječe ljudstvo ho-$unov je bilo odgovorno za dolgove vsakega izmed svojih iflanov in za dolgove svojih knezov. Privatni dolgovi knezov pri kitajskih trgovskih firmah so bili povod zasedbe mangolskega ozemlja v svrho kolonizacije in sicer prav tako v periodi dinastije, (kakor tudi pozneje pod republikansko vladavino Yitan-Shi-Kai Tako je postalo mongolsko ljudstvo sfa/ soma suženj kitajskega trgovstva in birokratizma.
Od srede 19. stoletja so opoSa, kako raste interes ruskega trgovskega kapitftia na Mongoliji. Ruski trgovci prodirajo t šestdesetih letih v zapadno Mongolijo in od tam daljo v drugo dele dežele. Metoda | ruskega kapitala je bila istotako primi-
Aaa... razumemo: konkurenca,,,
To je tista strašna beseda, tista težka črna misel ki noprestano mori kapitalistično družbo, Dosedaj sto bili samt, ki
ste sc plazili po trebuhu za milostjo fašizma, od sedaj dalje se bodo tudi drugi trudili, da dobe mestece na tem blagodejnem solnčecu. :,
Priznavamo odkrito, da so jim godi velika krivica in da se jim godi krivica samo zajp, lwr g. Mussolini ne pozna slovensko gospode na Primorskem. Ko bi jo poznal, 110 bi ustanavljal pri naa posebne fašistične stranko, kor bi vedel, da bolj servilne, bolj ponižno in bolj zveste pasjo krvi ne bo imel v novi slovenski fašistični stranki, kakor jo ima mod slovenskim na-rodnjakaretvom oboh baž. Fašizem u-stvarja odločnost, ponos in zato jo to zgrešeno fašistično politično delo med slovensko buržoazijo.
Prpva metoda, s.fašističnega stališča, bi bila ta,-jo: v vsej Julijski krajini v$ prefekte, pouprefekte, komisarje, škofe, vse >uradnike, vso vojaške komandante, vse žaftdarje in financarje Slovenec! Tudi slovensko uradovanje in slovenske zastava! To bi bila fašistična država, to bi bilo klečeplazenja pred rimskimi maliki, te
i bilo firititjka ua delavca in kmeta! Slo
venska trobojnica bi bila bolj italijanska kakor italijanska trikolora, slovenski u-rsdnlk bi bil zvestejši carberus (pes) od najboljšega fašista, slovenski stražimoj-ster bi šele pokazal, kaj in kak mora biti mareseiallo!
Mussoliniju ne bi škodilo par ur avstrijsko politične šole.
Prizanesi, o dobrotljivi bog proletariatu Julijske krajine s tistimi časi!
❖
Naš pogled mora danes torej višje!
Razgledati se moramo širje po obzorju. Orientirati se moramo, kako stojimo v svetu. Sami zase smo majhna peščica, ki ne prihaja v poštev v bližajočih se svetovnih dogodkih. Mi smo že lansko leto rekli, da jo »za svetovno revolucijo, za zmago komunizma vseeno, če smo vsi Slovenci komunisti ali pa nobeden« in da
Samo za nas ni to vseeno in zato smatramo tudi v tem pogovoru za potrebno, da premerimo strujo tega svetovnega veletoka ter poiščemo sebe, rhalo zrnce, v njej.
L	•?
En naš povojni postulat stoji Pii ■-sol. roiiličpiU .UEn,sifli’inacij[ttU od zaključka
mmm—-t	*
»mira« dalje kot granitna skala nedotaknjen, to je: da si kapitalistična buržoazi-ja ne more več pomagati iz blata na svojem gospodarskem polju, v katero je zabredla, O, Je ozrimo so po vsem sveta ;u videli bomo, da se ni premakniia niti za las navzgor. Ravno narobe: državni proračuni rastejo vsepovsodi, ž njimi rastejo deficiti, državni dolgovi, draginja, brezposelnost in revščina, dočim pada vred nost denarja vse globljo in globlje. Bur-žoHzija vseli držav poti krvavi pot, da hi izravnala svoje državne proračun-t, da bi dvigi:Da. svoje prejemke na višino izdatkov, a ' se zaman: izdatki rastejo neprestano, dočim prejemki ravno ako neprestano padajo. In kjer se jim posreči 2 ne-čr.vcvimi davki spraviti drzavn-i finance v rod, ostane to samo na papirju.
In to je naravno, zakaj s kakShirai sredstvi poskušajo posamezno kapitalistične vlade urediti svoje finance? S policijskimi odredbami, ki izpreminjajo državne aparate v armade detektivov in z izjemnimi zakoni proti golemu, nagbmu in istradanemu proletariatu. S temi sredstvi pa se ne da na novo zgraditi predvojnega gospodarstva, niti plačati vojnih dolgov. S tem se doseže ravno nasprotno, ker mora naraščati birokracija in policijski aparat so’ azmerno z odborom pro-
letariata, ki je čisto naravna posledica pri tiska nanj. Tako vidimo n. pr., da je letošnji državni proračun Jugoslavije štirikrat tolik, kakor je bil v prvem letu njenega obstoja.
Mala buržoazija, združena v različnih socialdemclcratičnih strankah, ki je v svoji prirodni kratkovidnosti mislila, da se da svetovno revolucijo preprečiti z različnimi milimi ukrepi na kapitalističnem sistemu in ki je bila tako priplezala na državna krmila, je danes vsepovsodi potisnjena na stran (Avstrija, Nemčija, Jugoslavija, Bolgarija itd.), ali pa se mora vezati z naj zanikrno j 3o reakcijo (Čehoslovaška, Poljska, Švedska, Finska itd.). V Italiji, kjer je politično življenje bolj diferencirano, se je pririla mala buržoazijr v obliki fašizma do vlade, pa tudi ta se je morala takoj zvezati z najhujšo reakcijo. N# Angleškem je reakcija pdfaze-na, v Franciji bije boj za izključno nadvlad j e. Notranje politične razmere se poo-strujejo v vseh evropejskih kapitalističnih državah, dočim trka Vzhod vedno močne je na naša vrata.
e	#
Dve točki obsega program kapitalistično buržoazije, da uredi svoje razdrapano gp! Spodar^vo-
Glasovi z dežele
Prvi pozdravi
Ste ver jan
Sprejeli smo prvo številko »Dela«. Velik kamen se nam je odvalil od srca. Branik naših interesov je končno zopet med nami.
Drago »Delo!« Mi ti hočemo stati vedno ob strani in hočemo te podpirati z vsemi našimi močmi. Za sedaj ti sporočamo samo to, da se v kratkem začne obravnava o prosluii »politiki samokresov«. Naši fantje — naborniki — so vložili tožbo proti učitelju Likarju in kuratu Se-deju.
.Več ti sporočimo prihodnjič;
Liburni j a
Drago nam »Delo!« Veselim srcem šalje mo ti naše komunističke pozdrave. Tko bi opisao našu radost, videči gdjo opet dolaziš nakon toliko reakcije i preganjanja medju naše revolucionarne redove. Tvoj glas slobode i pravde opet čuje se ;'oš jači in revolucionarniji. Stupio si po-novo u borbu protiv buržoazije (gospode) i njezine bele garde fašizma, da braniš naša proletarska prava, i da spasiš siro-tinju radnika i težaka golog i bosog, gladnog i nevoljnog u ovim kapitalištjč-kim državama. Vje-ruj, drago nam »Delo«, da medju gospockim redovima veliko je veselje bilo kad si ti list potlačenih morao pod pritiskom fašistovske policije zaustavit tvoj neumorni rad.
Kroz ovo vreme gospoda popovi, advokati i ostali trbušine naši sisavci sa sva-kim lažima su dolazili vanka u njihove narodne škovacere (recimo sada »Istarska Riječ«) kako bi nas privukli k njiliovoj za nas otrovnog narodnoj stranki. Ovaj im je trud u zalud bio, j er radnika i težaka se malo višo može varati, poznamo ih dobro, u koju su košulju obučeni, i kako žive na teret radnika i težaka. Naši žulji i znoj odgaja ovu gospodu, a ova za našu nesreču nam je največi neprijatelj.
Ova narodna inteligenci ja vikaše na sve grlo u svojim novinama u korist po-bjede fašistovske vlade Mussolinija, te su u njihovo j glavi premislili da im je do-šao čas, da nas radnike i seljake unište.
Ali vi gospoda ovome se varate, da če-mo se mi vama poklonut, i da če te vi nas voditi slabim putem kao što ste nas dosad vodili. Ne više nikada, jer mi vam ne vjerujemo ništa, i za to smo svi odlu-čili u borbu proti vama. Mi ostanemo ono što smo uvjek, u našim komunistič-kim redovima, i radit čemo samo za naše radničke i seljačke organizacije, za to smo sjegumi da ove radu samo za nas i za našu budučnust. Mi gospodu i njezine narodnjake — fašiste smatramo za naj-veče naše neprijatelje, buduč da ovi radu ji študiraju samo kako če nas iskoriščat, a kako če nas i našu djecu po frontama klati, da branimo njihovu smrdljivu do-movinu i njihov kapital, kako se je i to dogodilo u svijetskom ra tu, a danas gla-dujemo i želimo koru kruha. Mi čemo o-tič u boj kad nam bude vreme, al proti gospodi i njezinih agenata. Ovi naši neprijatelj i sada bijesnu i škripaj u zubima kada su opet vidjeli medju naše redove
nnSOg branitelj nr-r redni - Me* ».Peto««, Ovaj-
je jedini naš radnički i seljašlci list u Ju-lijskoj Veneciji, koji se bori za našu po-trebnu stvar i koji nas podučava. Dragovi! Ako mi hočemo gospodi dati največi udarac širimo »Delo« i sakupljajmo u njegov tajni sklad. Naša je štampa naša spas. S toga drogovi na rad, okrenimo go-spodji ledja, stupimo u redove komunizma, napunimo naše organizacije i podupi-rajmo ih, budimo združeni u jedno telo i u jedan duh.
Svi u j edinstveni front proletariata!
Nap,red za svetovnu proletersku revolucij u!
Da živi Sovjetska Rusija!
Da živi naš list »Delo!«
Liburnijski komunisti
Pa se zapira sedaj komuniste k*er uče kar so že učili stari in pravi vzgojitelji Ivri-stovih naukov.
Zaprtim sodra gom naš pozdrav. Nič niso naredili hudega. Zborovanja niso prepovedana. Njihov zapor jim ne bo v sramoto marveč v čast.
Ampak eno je. Svoboda je pri nas velika in svoboščine vsem zajamčene.
Naie knjige
Pri sekciji v Idriji se nahaja še precej knjig in brošur ki so bile izdane v slov. socialističnih založbah. Med temi so stvari ki imajo še danes precejšnjo veljavo, posebno pa ob takem velikem pomanjkanju socialistične literature v slovenskem jeziku.
Poleg raznih propagandnih brošur, Toneta in Etbina Kristana, med katerimi pa je pa že precej takih, ki jih ne moremo priporočati, dobimo tam stvari trajne vrednosti kakor:
Enrico Feni: Socializem in modema veda.
Karl Kautskg: Kdo uničuje proizvajanje v malem (1. del »Erfurtskega programa).
Karl Kautsky: Proletariat (II. del istega). — III., IV. in V. del »Erfurtskega programa« je žal že pošel, a se kljub temu cbe brošurici lahko čitata, ker je vsako poglavje zase sklenjeno delo. Tudi Ferri-jeva knjiga, ki jo pisana v dobi ko je bil še Ferri voditelj italijanskih revolucionarnih socialistov v nasprotju s Turati-jem, bi priporočal predvsem v skupno študiranje na diskusijskih večerih pri L.
O., kar bi vsaj nekoliko odpomoglo pomanjkanju predavanj.
Poleg tega se še dobijo posamezne številke predvojne socialistične revije »Naši zapiski«, v kateri je tudi še mnogo dobrega gradiva in pa »Prvi majnik« 1909 in 1910.
Pi’iporočati bi bilo nadalje Godinovi »Citati iz Marx-Engelsovega Komunističnega manifesta«, ki so izšli lani v Idriji, dočim je njegova knjiga »Kako pridejo kmetje in delavci do svobode irf blagostanja« le plod ultra revolucionarno-re-formistične kcnfuzije v katero je Godina zašel in je vsled tega ne moremo priporočati v razširjanje.
Izmed dragih knjig bi bile še:
Dragotin Lončar: Dr. Janez Bleiweis in njegova doba in
Primož Trubar in slovenska reformacija
(Založba »Svobodne misli« v Pragi), ki bi jih priporočal onim, ki se zanimajo za zgodovino kultumo-političnega življenja slovenskega ljudstva.
Opozoril bi na to predvsem naše organizacije in vse izobrazbe željne sodruge. Knjige se naročajo pri Kom. sekciji v I-driji in stanejo zelo malo.
PETER RAZBOJNIK
Razredni boj
Skozi vso svetovno zgodovino se vleče boj za osvoboditev izpod telesnega in duševnega suženjstva. Povsod vidimo in o-pažamo, kako so skušale tlačane, izropane in brezpravne delavske množice doseči človeka vredno življenje in skušale zlomiti trdovratni odpor posedujočih razredov. — Že v starem veku so bojevali sužnji po žrtvovalni boj proti svojim izkoriščevalcem in tlačiteljem, pa tudi v srednjem voku ni manjkalo razrednih bojev, ki so se bojevali v najrazličnejših oblikah.
Vsi ti boji pa so bili brezuspešni, vse žrtve so bile zastonj, mase niso mogle vreči s sebe suženjstva. To je žalostna resnica, ki pa daje mnogo misliti onemu, ki opazuje razvoj človečanstva.
Proletarska umetnost
DAVORIN:
la prišel bo vihar • •.
Mirno nebo nad nami trepeče.
Niti oblaka ni v svetlem oboku, ne sence nobene, če vetrič ne veje, kakor da vse sc zaklelo je proti plebejcu
trpinu.
Solncc pripeka da slioro umreti mora liho g a para človeška.
Ni dosti, da dela in gara živina (živina z možgani'.)
še križ, priganjača mu pošlje na hrbet
dobri gospod.
Sel bi rad sam
(zdravnik mu ni radi prehude vročine dovolil hoditi na solncc med nizko druhal) priganjat lenuhe, katerim nikdar ni po
volji.
Bajc da so lačni; mraz jih pozimi, poleti pa vročina tare.
»To laž je vse! Mar ne vedo li, kdo žene in strgane pase otroke? In stan čigav je?
To moje je vse. Gospod njihov sem jaz!...«
»Naprej!« »»Želite?««
»Povejte njim tam doli:
duhovnega gospoda naj hodijo v cerkev
poslušat. Obljubil je da bo nedeljo sleherno tem. upornim dušam na srce polagal enakost, ponižnost, plačilo po smrti pri
bogu.
še to povejte:
Na shode je v nedeljah prepovedano hoditi mojim delavcem. Tam zbirajo se puntarji. Za nje ne ma ram! Razumete?« »»Da, gospod«« — prikloni hlapec se med zadnjimi na prvem mestu. »Ha, po težkem delu dobro teknilo mi bo
kosilo.«
%
Gospod! Ozri se tam na solnčno stran in videl boš kako kopičijo sc temni, gosti
oblaki —
glasniki nevihte hude.
In tedaj ... Vrtinci do neba ---------
in tek zemlje se bo zaobrnil...
Svoboščine
Naše policijske oblasti so si vteple v glavo misel, da je po Italiji vse polno ljudi, ki nimajo nobenega dragega bolj pametnega opravka kakor to, da komplo-tirajo proti državi. Zato čitamo vsak dan o senzacionalnih aretacijah, vsak dan odkrijejo kje kak komplot in potem se izve, da so bili komploti le v glavah naših policistov. Uspeh je pa ta, da ostanejo aretiranci za več dni in celo za več tednov ln mesecev v zaporih živeč na državne stroške. — Sedaj so iztaknili tak komplot na Krasu ih so aretirali sodiruge Pahorja, Hreščaka in Metljaka. Pri hišnih preiskavah jim niso našli nič nevarnega. Pa jih drže vendarle zaprte. Dolže jih da go komunisti in da so prirejali zborova p j a. čemu to? Komunistična stranka ni razpršena in ima svoje poslance. Komunistične knjige niso prepovedane. Nauki sv. Pavla, ki je učil, da kdor ne dela naj tudi ne je, niso še zaplenjeni. Sv. Hije-ronim je pisal, da je bogastvo rop v vsakem slučaju, da je kradel če ne sin, pa oče, ali dedov ded.
Sv. Avguštin je prepovedoval, da je u-stvaril Bog zemljo za vse ljudi in v skupno uporabo, roparstvo da je pa ustvarilo protibožjo privatno lastnino zemlje in pridelkov. Ti nauki niso še prepovedani.
IRII JEN].
(Obvestilo izvrševalnega odbora)
Izkaznice 1923
Vočigled kongresa ujedinjcnja Komunističke stranke Italije s Italijansko socia listično stranko, ki se bo vršil v času do 13. marca t. I, je določil strankin izvrše-valni odbor, da se ne tiska za to leto posebne izkaznice.
Združena Komunistična stranka Italije bo odredila drugače, ako bo smatrala za potrebno.
Namesto izkaznice bo izdala naša stranka za svoje člane »kolek« malo večje velikost od one navadnih kolkov, v zameno za letni prispevek L 3.30 (L 0.30 je mednarodni prispevek). »Kolek« bo nosil sliko Trockega, načelnika rdeče armade in torej duhovnega poglavarja vseh komunističnih strank, z označbo:	KOMU-
NISTIČNA STRANKA ITALIJE (Sekcija Komunistične internacionale) — Leto 1923 — L. 5.50.
Za vplačevanje prispevkov prvega trimesečja 1923 zveznim (Deželna zveza) in sckcijskim blagajnam, je stranka določila, da odredijo to odbori gornjih dveh organizmov po svojem naziranju.
»Kolek« treba prilepiti na tretjo stran izkaznice 1922, kjer je tiskan program, gor na levi.
Predpisi za zahtevo »Kolkov«, za pošiljanje denarja so enaki onim lanskega leta, določenim za zahtevo izkaznic. Sekcije naj takoj začnejo s pošiljanjem seznamov in denarja. Sezname naj se pošlje v dveh izvodih Deželni zvezi, ki si pridrži en izvod, druzega pa pošlje strankinemu izvrševalnemu odboru. Denarni znesek, ki odgovarja zahtevanemu številu kolkov pošljejo sekcije direktno na strankino blagajno — Uprava Komunistične stranke
Poštni predal 220 — Rim. Am.ministra-zione del Partito Comunlsta d'Italia — Casella poslale 230 — Roma).
Kolke dobijo sekcija od Deželne zveze.
»Iiolek» za redne člane je enak onemu za kandidate.
Za enkrat ne obstojajo še brezplačni kolki za brezposelne sodruge.
Na novo vpisanim v stranko v času od začetka t. I. do 15. marca da izvrševalni odbor stranke izkaznico 1922 s kolkom 1923.
Resnično in razveseljivo pa je dejstvo, da je dosegel razredni boj modernega proletariata prav veliko uspehe. Proletariat, ki je še pred desetletji ječal v naj večji gospodarski bedi, si je izboljšal delavne in mezdne.razmere, in izboljšal svoj gmotni položaj. Dvignilo pa se je tudi socialno u-poštevanje proletariata, delavec je danes tudi v očeh kapitalista več vreden, vzbudila se je delavčeva samozavest in zapostavljanju, nevrednemu ravnanju se delavec danes brezpogojno upre. — Poleg tega je zrasel politični vpliv delavskih mas, delavstvo je postalo v državi moč, s katero mora računati tudi najreakcio-narnejša buržoazija. — Pa tudi v gospodarskemu življenju delavec danes ni absolutno brezpraven in na milost in nemilost izročen brezvestnemu izkoriščanju, ker je je dvignil proletariat i v gospodarskem, socialnem, pravnem in kulturnem oziru in igra danes čisto drugo vlogo v meščanskem družabnem redu kot nekdaj in kar je največje važnosti: delavec se danes zaveda pomena, ki ga ima v državi in meščanski družbi. Proletarska samozavest je naj lepši in naj razveseljivi pojav sedanjosti.
Če iščemo po vzrokih, vidimo, da je le organizacija vzrok teh uspehov. — Združitev delavstva v močni organizaciji, izobrazba in vzgoja proletariata, kratko malo: organizirani dosedanji razredni boj je prinesel delavstvu te uspehe. — Kdo si more misliti, da bi v starem veku mogel kdo stvoriti organizacije, broječe tisoče, milijone ljudi. V času, ko niso znali Citati, pisati, bili brez knjig, časopisja itd. Danes pa je razpredena gosta mreža organizacij po svetu. Danes se razume samo po sebi, da mora biti vsak človek, pripadnik svoje organizacije.
Kajti moderni proletariat je dobro in globoko pojmoval važnost in brezpogojno nujnost organizacij in potegnil iz tega pojmovanja in spoznavanja prave sklope in nauke. Seveda, ne smemo pozabiti, koliko je stalo to truda skozi desetletja, koliko agitacijskega, organizacijskega dela naših sodrugov leži v današnjih organizacijah. Po zaslugi naših prvih sodrugov smo prišli tako daleč, da se danes ne borimo več za koalicijsko pravico, marveč za koalicijsko dolžnost. — Danes smo pri' šli že do spoznanja, da smatramo neorga niziranega proletarca za parasita, ki živi na račun žrtev, ki so jih doprinesli drugi,
Seveda se proletariat dobro zaveda, da
sloni moč organizacije na notranji enotnosti, na enotnem, složnem in strpljivem sodelovanju vseh članov. Organizirani razredni boj noče onemogočevati v lastnih vrstah poštene, iskrene kritike, ker sicer organizacija kaj, hitro okosteni in omrtvi, toda ta kritika ne sme kulminirati v zabavljanju in medsebojnem napadanju. Razredna organizacija ne zahteva slepe pokorščine, pač pa zahteva, da se višjim ciljem vsakdo podredi. Razredna organizacija pušča vsakomur lastno mnenje, zahteva pa da se splošnemu interesu podredi osebni interes. Kajti dejanska solidarnost mora biti temelj vsa ki razredni organizaciji! Ta solidarnost je potrebna, ker imajo nasprotniki delovnega razreda naravnost vzorne organizacije in skušajo z vsemi sredstvi in na vse mogoče načine razbili razredne delavske organizacije.
Zavedajmo pa se tega, da bo zmagoval in zmagal proletariat, če bo tesno združen v enotni fronti. Za tem ciljem moramo stremeti vsi, če nam je na srcu: dobrobit proletariata.
---------------------- ijdsBSDiu
ln v ral iti
Jedvokin, nadškof nove ruske cerkve v Nižnem Novgorodu, t. j. »žive cerkve«, je razodel poročevalcu ameriških »Daily Nevvs« F. A. Muc-Kenzieju, kakšne reforme uvede vodstvo nove cerkve v Rusiji. Jedvokin je bil pred revolucijo v Ne\v-Vorku, kjer je bil poznan radi svojih liberalnih nazorov. Ivo se je vrnil v Rusijo, je kmalu pričel delati za revolucio-niranje ruske cerkve. Njegovi duhovniki se niso smeli pečati s politiko in z boljše-viki ni imel nobenega konflikta.
Nadškof Jedvokin je dejal, da namen nove ruske cerkve je, vrniti se nazaj h krščanstvu kakršno je bilo v svojih prvih tristo let. Prvi kristjani so bili komunisti; vse, kar so imeli, je bila njihova skupna lastnina. »Svet še ne ve, koliko skutinega ima komunizem s prvotnim krist-janstvom«, je rekel Jedvokin. Cerkev mora zavreči bogastvo in njeni služabniki ne smejo živeti od dela in žuljev drugih. Ko je vlada zahtevala zlato v cerkvah, ki se ima prodati v prid stradajočih, je bil Jedvokin prvi, ki je pozdravil to zahtevo. »Kako moram delati drugače, ako hočem slediti Kristu, ki je rekel: Ako imate dve suknji, dajte eno onemu, ki je nima«?
»Naša cerkev ne bo aparat politične reakcije«, je nadaljeval nadškof Jedvokin. »Saj se ni čuditi, da je vlada sumila cerkev zarotniških činov. Za časa meščanske vojne so mnogi škofje in nadškofje odprto podpirali sovražnike sovjetske republike. Nedavno tega je osemnajst škofov naših zborovalo na konferenci zunaj Rusije; konferenca je bila očitno proti naši vladi. Nobena vlada ne bi tega dovolila. Ako bi cerkev v Ameriki hujskala proti Ameriški vladi, ne bi se jim godilo nič boljše.
Naše glavne reforme so:
Duhovniki morajo delati iz ljubezni do službe, ne pa za denar. S svojimi lastnimi rokami si morajo služiti svoj kruh. Besede sv. Pavla »Kdor ne dela, naj tudi ne je« morajo veljati za duhovnika kakor za vsakega drugega. Duhovnik mora živeti kot človek med ljudmi in ne kot posebno bitje. V apostolskih časih so bili duhovniki navadni delavci. To mora biti tudi v Rusiji. Mnogi naši duhovni so se že prijeli dela. Nekateri so kmetje in obdelujejo zemljo, drugi redijo čobele, pe, čajo se s sadjarstvom itd. sVak duhoven mora delati toliko kolikor potrebuje kruha zase in svojo družino. Plača duhovnikov odpade.
Zaprli bomo samostane. Velike moške in ženske samostane na deželi bomo spremenili v delavske komune in zadružne delavnice, ki imajo koristiti narodu. To reformo sem že izvedel v svoji škofiji, v kateri je bilo 28 samostanov z okrog tisoč menihi in nunami.
Duhovniki se lahko ponovno ženijo. Po starem cerkvenem pravu se duhovnik ni smel ženiti, ko je bil posvečen; kdor se je hotel ženiti, se je moral poročiti predno je postal duhovnik. Menihi so sploh niso smeli ženiti. Kadar je duhovniku umrla žena, je moral ostati sam, večkjrat z družino pet ali šest otrok. Kako more sani skrbeti za otroke? Rezultat je bil, da so duhovniki-vdovci živeli v divjem zakonu. Odslej se bodo duhovniki ženili kolikokrat jim žena umre in škofje se tudi lahko ženijo.
Jedvokin je tudi dejal, da upa, da bodo patrijarBi zunaj Rusije, priznali nov cerkveni svet v Rusiji. Zunaj Rusije je pet patriarhov pravoslavne cerkva, in sicer v Carigradu, Jeruzalemu, Aleksandriji-Damasku in Belgradu. Carigrajski patriarh se poteguje za reformebfskdb..nh.a triali se poteguje še za večje reforme.
Pošiljatelji denarnih1 svot naj VEDNO omenijo naodrezkupošt* ne nakaznice V KAKO SVRHO POŠLJEJO DENAR.
Ko se gre za naročnino naj pride« nejo še zraven ŠTEVILKO NA* ROČNIKA, — ako so stari naročni* ki; če pa niso bili še nikdar naročeni ali pa so bili kedaj in se jim je list ustavil, naj pripomnijo da so N OVI naročniki.
UPRAVNIŠTVO
Gospod Kapital
Denar je sveta vladar! Ta pregovor je in bo imel vedno svojo veljavo. Toda prav to je žalostno in značilno, da ravno umazana in ničeva stvar, kot je denar, vlada ves svet! Vlada pa ga, kakor to skušamo na lastnih hrbtih posebno mi mali ljudje, kaj pristransko in krivično. Zato je vedno več nadlog in trpljenja na svetu.
Potlačeni siromašni ljudje se v svojih telesnih in duševnih bolečinah zvijajo, tarnajo, kolnejo, molijo in prosijo pomoči. Pred nje stopajo plačani farizejski tolažniki in jim vsiljujejo vero v namišlje nega višjega vladarja in upanje na njegovo posmrtno plačilo. Ali denarni demon se v poosebljenosti mogočnega gospoda Kapitala zlobno roga obojim in jim z brezštevilnimi zlodejstvi vsak dan jasnejšo dokazuje, da ni višjega vladarja nad njimi.
Navadno se govori, da se za denar vse dobi. To je površno mišljeno tudi resnica. Z denarnimi sredstvi kupujejo naivneži in hinavci celo nebesa. Toda Kristus je učil, da pride pravičnik v nebeško kraljestvo le po poti skozi poštenje in dobra dela. Gospod Kapital je preveč mesene zemljane, ki hočejo veljati za Kristusovo naslednike, omamil in pokvaril. Zato so ti njemu na ljubo popačili Kristusov nauk in pohujšali tudi svojo lahkoverno dušo.
Pošten človek vendar ne more kupiti z denarjem prave sreče. Ta ima svoj izvor le v neskaljeni zadovoljnosti. Na svetu pa menda ni človeka, ki bi bil v vsem popolnoma zadovoljen. Ako mu je naklonjen gospod Kapital in ga obdari z vsemi svojimi dobrotami, pa mu navadno nemila Usoda zmeša življenske načrte in račune z boleznijo ali kako rodbinsko nad logo.
Usoda je nedoumljiva demonska sna, ki se denarnemu boju ne uklanja. Kdor je občutil le nekoliko njene moči, ki mene tere in muči od rojstva, tisti je ne more tajiti.
Denar je silno podkupljiva in zapeljiva sivar. Malo ljudi je tako krepost mh in značajnih, da bi se ne dali pridobiti z visoko denarno odkupnino za katero-voh slabo dejanje, da bi zanjo ne prodali svoje moške ali ženske časti, poštenja ter narodnostnega in strankarskega prepričanja. Nekdaj ni bilo tako. Dolgotrajna sve tovna vojna je ves svet moralično in duševno tako pokvarila in spridila, da sedaj ljudje tudi za malenkostno odškodnino prodajajo celo vse ono, kar jo bilo njihovim prednikom najdražje in najsvetejše. Kanibalska pohlepnost in osebna do bičkaželjnost postaja vsak dan bolj brezmejna. Brat bratu in prijatelj prijatelju več ne zaupa, da bi ga ne izdal, proda! ali sam zadavili Oni veliki in močni človeški heroji, ki so ostali v teh strašnih in težkih časih še čisti in neokuženi, imajo dolžnost, da poživinjeno človeško drhal zopet obrnejo na pravo pot zmernosti in poštenja, sicer propade ves človeški rod!
Z denarjem in z raznimi njegovimi sredstvi se povzročajo na svetu največje hudobije, krivice in lopovstva. Vendar je človek, ki je bogato podložen z denarjem in po njem pridobljenem premoženjem, r.ajvočji in najmogočnejši gospod v deželi. Oblastno in predrzno sedi visoko na svojem denarnem kupu ter prezirljivo gleda dol na nepregledne ljudske množice, ki se valjajo in klečeplazijo po prahu okrog njega. Vso ga hvali in slavi, vse se mu laska, hlini in prilizuje, dasi je splošno znano, da je le po krivici in krvavih na-silstvih splezal tako visoko. Ministri in vrhovni poglavarji se pa še na j pogostejše priklanjajo, ker imajo vsi največja žepe. In gospod Kapital ima zanje vedno radodarno roko. Zakaj tudi on 'se mora naslanjati na podporo njihove oborožene sile, ako se hoče obdržati na svojem mestu. V slogi je moč!
Ako bi vsak posamezen košček umazanega denarja v podstavku mogočnega zla tega malika začel govoriti ter pripovedovati svojo zgodovino, to bi bil krik in vik! Slišale bi so take grozne reči, da bi ljudje kar odmedlcvali, Toda mi ne potrebujemo takih skrivnostnih razodetij za obtožbo zoper njega. Ali grešni madeži njemu nič ne škodujejo in nikdar ga ne onesnažijo. Sproti se jih otresa in očišča kakor raca mokrote in blata, ko stopa iz vode na suho. Veliki bogatin vrže temu vrečo kovanega denarja, drugemu zavitek bankovcev, tretjemu pest drobiža; temu nakloni denarno podporo, onemu pokaže ali obljubi mastno korito itd. S takimi in podobnimi deli se hitro in spretno že od nekdaj zabrisuje vse madeže svojih nepoštenih dejanj in zato je vedno prvi naj večji, najmočnejši in najbolj čislan gospod v deželi. Njegovo zlato čelo se blišči pred velikim skvarjenim svetom v sijajnejši svetlobi kakor luna in solnce na nebu.
Videl sem cerkvene svečenike, ki so prišli v paradni obleki poklonit se denarnemu vladarju in on jem je vrgel pest drobiža za nakup srebrne kadilnice. Z njo zdaj puhajo oblake dima pod nebo v čast in slavo njemu, ki ima baje grom in strelo v svojih rokah in jo baje neskončno pravičen, a dozdaj še ni ubil ali vsaj primerno potlačil na j večjega denarnega hudodelca in zatiralca zarodi smešno-malenlcostnega darila za srebrno kadilnico.
Kak patentiran modrijan bi mi odgo o-rli, da mu on prepušča neomejeno oblast zato, da s tem kaznuje in kroti hudobni svet. Tako domnevanje ne more biti pra-
vo. Kapitalovo vladarstvo kroti in ubija vedno le najnedolžnejše zemeljske trpine s starci, starkami, ženami in otroci vred, naj večje lopove pa ščiti pred pravico in jim siplje v naročje vsakovrstnega zemeljskega razkošja, kolikor se jim ga poljubi!
To vladarstvo je res čudno spodaj In zgoraj, in pameten pošten človek ne more trditi, da je modro in pravično. Zato tudi ni dobro in pravično vladarstvo onih naših ljudi, ki so se brezpogojno prodali tiranskemu gospodu Kapitalu in ubijajo sedaj nas nižje državne uslužbence z lakoto in dragimi nadlogami.
V slogi je moč! Kadar se bomo vsi mi potlačeni, izkoriščani in dozdaj na vse mogoče načine varani zemeljski trpini tako prijateljsko objeli, kakor se že od nekdaj objemljejo gospod Kapital in njegovi pajdaši, takrat bo zmaga naša!
Fr. Rojec
I »>
Pisma rdečih vojakov
RUSIJA
I.	L’.:
Tam na vzhodu plapola zastav0, kliče vsemu svetu boj.
Ljudstvo hoče svoja prava,
noče, da več bi tekel znoj,
ki pokriva delavski rad,
da od njega se preživlja buržoazni trot, ■
Že po vsem svetu kliče ljudstvo:
»Živel Lenin, naš glavar,
Ti ki vladaš z roko smelo, bodi tudi naš vodnik.
Živela Rusija svobodna, pretrpela si zadosti muk, poškropila te kj&je rodna — a zaman ni biffla bojni hrup.
Zavrgla si gospodo ljuto, ki jesti je hotela le tvoj trud, zadušila si za vedno ves človeški strup, ter kličeš vsemu svetu vstajenje.
Delavstvo, ali te še objema spanjef Vzdrami se in začni borbo, * da pridobiš si z njo svobodo.
Ni dovolj da le v srcu nosiš oni čut} treba je da tudi roko tvojo čutil bo mogotec krut.
Dvigni se, otmi se iz teh prokletih rok, potem na zemlji lačnih več ne bo otrok. Ne obupuj: >•
Res, težke naše so te spone, a kakor solnce vsaki dan zatone, da zjutraj zopet vzide, lahko si zmago priboriš.
Kličem delavstvo ti smelo, vam vsem, ki raz čela teče znoj:
Pojdimo vsi v boj veselo, da na svetu vladalo bo delo!
Kri*--	*
To pesem nam je poslal s. Ivan Likar, vojak 30. pešpolka, 5. stotnije v Andrii. Pesem je naš sodrug spremil s pismom, ki tvori pravi proti utež solzavim pisemcem, ki jih pošiljajo domov »narodni fantje od fare«.
Priobčujemo en odstavek tega pisma, ki se glasi:
— Kdo je, ki se melda da je slaba me-naža? Likar! Kdo dela ta hrup? Likar! Kdo jo na raportu? Likar! Kdo je konše-njan« (t. j. kdo nima izhoda)? Likar! Kdo je na raarod viziti? Likar! Tri je vsak dan. 1 Vsi oficirji pravijo, da prvi, ki pride v zapor, bo Likar. Ali nič strahu! Likar »bo pršu tudi domu«, ni mu mar ne za kapro-la, ne za generala...  ______________
Rdeči utrinki
Navznotraj, v lastni državi, pritiska, na proletariat, da bi več delal in še manj jedel. Na ta način misli, da sc bo povečala produkcija in zmanjšal konsum. Od njenega bogastva in njenega uživanja se no sme v to namene niti trohica odškrniti-Narobe: njeno bogastvo bi moralq, napredovati v istem tempu, kakor predvojno in medvojno — zakaj vse je na svetu u-stvarjeno samo zanjo in radi nje.
Nazunaj, v odnosih napram drugim narodom, zlasti mlajšim in zaostalejšim, pa naj velja najnesramnejši imperializem. Vsi mali in slabejši narodi naj bi delali samo za trust kapitalističnih držav, za Antanto.
Toda kakor smo videli, da je neizvedljiva prva točka, ker povečuje in komplicira notranji aparat, tako je neizvedljiva tudi druga točka, ker komplicira vedno bolj internacionalna odnose in pospešuje revolucionarna gibanja v zasužnjenih narodih. Komplikacije, ki jih je rodila ta politika na bližnjem vzhodu (v Turčiji) in ki jih pripravlja v Nemčiji, srcu Evrope, so za to zelo poučljive.
Anglija je hotela zmanjšati Turčijo, da bi ž njo zavarovala svoje ogromne kolonije v Indiji in Mezopotamiji. Iz teh do-žel črpa namreč angleški kapitalizem
svoja največja bogastva. Milijone in milijone bednih ljudi slači tu do kože, da krije svoje deficite. Po vojni bi bila rada slačila tudi Turke.
Toda zgodilo ee jo drugače. Turčija se je pod tem nesramnim pritiskom dvignila, zbrala poslednje svoje moči, se reorganizirala moderno pod vplivom proletarske Rusije in z njeno pomočjo vrgla iz svoje zemlje Grke, angleško plačano orodje. Anglija je s tem zadeta v srce in se mora v Lausanni pogajati s sovjeti in moderno Turčijo. Proko Dardanelov koraka proletarska revolucija v Evropp.
Kar sta pa Angliji Indija in Turčija, to naj bi bila Franciji Nemčija. Francija se je vrgla na Nemčijo kakor gavran na mrhovino. Njena deviza je: iztegniti iz Nemčije vse do golega življenja. Na umeten način ji je potisnila v družbi ostalih pohlepnih zaveznic vrednost denarja na smešno sorazmerje (1 frank — ve(; ko 700 mark) in kar ji ne pobere v obliki vojnih reparacij, stegne z nje s pomočjo svoje visoke valute. V Nemčiji se pogreza proletariat z dneva v dan v vsevečjo in ne verjetnejšo bedo. In tu so poraja drugo močno izhodišče evropske revolucije, ki bo v kratkem izjalovila ves čedni program evropske kapitalistične gospode.
»k
Že v poletju 1920, ko je vsa jugoslovanska mala buržoazija napovedala revolucijo v Italiji, sem pisal v Ljubljani, da je to bolj pobožna želja jugoslovanske buržoazije kakor logični zaključek iz dane situacije in da ima svetovna revolucija samo dve logični poti: ali prqJco Poljske in Nemčije, ali pa preko Balkana na zapad-no gospodarsko in vojaško lahko nasloni JJunes mora biti to jasno vsakomur, ki pozna gospodarsko situacijo Evrope in vrednost posameznih novih narodnostnih državic na vzhodu. Revolucija je nastala tam najprej, kjer je največja gospodarska depresija in najbolj zrahljano državno življenje, ter kjer se proletariat neposredno gospodarsko in vojaško lahko naslone na veliko rusko revolucionarno silo, zakaj vsaka izolirana revolucija v Evropi bi bila obsojena na smrt. Ti predpogoji pa so danes v naj večji meri na Balkanu.
Oglejmo si samo nekoliko pobližje Jugoslavijo!
Pokažite mi državo, kjer bi bila korupcija tako razpasena, politično življenje tako razbito in beda v delavskih in kmetskih plasteh tako črna, kakor je v Jugoslaviji?
Od leta 1920 so se cene živilom v Jugo-
slaviji potrojile in celo početverile, dočim so mezde le neznatno napredovale.
Belgrajska vlada je v večni krizi in ako-ro bomo šteli dneve ko ni v krizi, mesto dneve krize.
Prizadevanje okrog zdravljenja valuto jepostalo skoro edini in izključni njen pfoblem. Vsak dan čitamo kak nov tozadevni ukrep in vsi ti novi ukrepi postajajo čim dalje bolj smešni, ker učinkoviti ukrepi bi se dali ukreniti edino proti vitalnim interesom kapitalističnih mogotcev, ki nesramno izžemajo to ubogo in izčrpano zemljo.
Poskusilo se je sanirati domačo valuto z velikim amerikauslrim posojilom, a poskus se jo žalstno ponesrečil. V prvem momentu po prvem obroku je bil dinar sicer poskočil s k or o na dvojno svojo vrednost pred najetjem, ali veselje je trajalo le malo časa. Že po dobrem mesecu dni je bil dinar zopet na prejšnji svoji vrednosti.
Poskusilo se je s posebno finančno konvencijo s Cehoslovaško. Kolika upanja so niso stavila v to pogodbo? Toda doživeli smo preznačilen pojav, da je začel dinar še-lo tedaj prav rapidno padati, ko je stopila ta pogodba v veljavo in ko se je začela izvajati formula novega jugoslo-
vanskega »finančnega talenta«, g. Plav-siča.
Koliko drugih policijskih ukrepov!
V premogovnikih stavke, v Dalmaciji kmetske vstajo.
Politične stranke vse na kosih. In razbile jih niso ideje, ampak vedno in povsodi zasebni materialni interesi med seboj borečih se skupin mladih kapitalistov, grupiranih okoli svojih bank in trgovskih velepodjetij.
Radikalna stranka se je razbila na dve frakciji, demokratska na tri, muslimanska na dve, zemjoradnička na tri, razbit je hrvatski blok, razbita je socialistična stranka, razbita je liberalna v Sloveniji, skratka: vse izrodeva v vse večji kaos, v vedno bolj brezupno stanji.
Plemenski spori cveto vedno bujnejše.
In Grška? Stvari so dosti predobro znano, da bi govorili o njih!
In Bolgarska? Druga Jugoslavija,
Nič bolj karakteristično za razmere, ki se razvijajo na Balkanu, kakor da se je poskušala zateči bolgarska buržoazija po turški zmagi P°d okrilje jugoslovanska buržoazije. Stambulijski jo v Belgradu rotil jugoslovansko buržoazijo na mir in sprava v teh razmerah. Bolgarska buržo-
Meščanstvo ne bi moglo uničiti vojne, prostitucije, zločinov, pijanstva, ako bi tudi hotelo.	.
Koren vsega gornjega zla je beda in družabna neenakost.
Meščanstvo pa ne bo nikdar hotelo napasti toh trdnjav zla, zločinov m nesreče.
*
Nikdo nima pravico govoriti, da imajo delavci domovino dotlej, dokler ne o-svojijo politične oblasti in* ne postanejo lastniki veeh proizvajalnih in prometnih sredstev.
plašč, ki pokriva razprtobfskbfskpbfskp-K
Moderna demokrata (jjudovlalu, je plašč, ki pokriva autokracijo (samovlado) kapitala. — Karl Radek. f
Delavski in kapitalistični razred ne moreta delati skupaj, ker nimata ničesar skupnega. Brezmiselna je torej teorij* da morata delo in kapital »iti skupaj«. To je v interesu kapitala, ali za dalo je to danes največje proklestvo. Svoboda proletariata pride tedaj, ko zdrobi delavski razred verige te »skupnosti«, pod katero so delavci — čreda sužnjev, predmeti plena in tatvino s strani pijavk.
*
»Kateregakoli se najde krivim, se g* ne bo poslalo v temnico ampak v bolnico — nakar bo stepen. Ako bodo obstojali krivci še po tem nauku(!), bo batinjanje takšno, da se jih ne bo poslalo več v bolnišnico ampak na pokopališče.«
Tako se je izjavil dr. Sala, eden fa-šistovskih poglavarjev; Tako namreč hočejo italijanski fašisti ozdraviti družbo ..
Siromašen človek je vedno obsojen n* milost in nemilost bogatašev. — Samuel Johnson.
Samo bogatine! in nasilniki izgled&jo veliki, ker ostali ljudje so na kolenih, d«
Samo zabloda potrebuje umetne podpore, resnica stoji lahko sama zase. — Law-i ■ncc,
a zija bi bila pripravljena celo odreči s* kralju in ee popolnoma združiti z Jugo-(•Javijo, samo da si tako reši svojo kožo pred proletarsko revolucijo, ki se v Bolgar I v najhitrejšem tempu razvija. Bol-t araka tisa najboljšo komunistično stranko na zapudu.
In Romunija?*
Rumunija nima razvito industrije, alf ima zato narodnrdgvoBhhno,umiliwyfstf ima zato naravnost nevzdržljive agrarne razmere. Takozvana agrarna reforma, ki se je ravnokar izvršila na papirju, Je nesramen pljusk v obraz rumunskim kmetom, ki so prvi «užnji romunskih boljar-jev. Poleg tega živi ves romunski narod vsled neposrednega sosedstva s Sovjetsko Rusijo neprestano pod naravnost neverjetnim pritiskom belega terorja. In na vsepovrh ima romunska fevdajnokapita-listična gospoda vse one gospodarske glavobole, ki so skupni vsej evropski kapitalistični gospodi.
Revolucija na Balkanu ni samo mogoč*, ampak je že pred vratmi. Izprožil jo bo zapadnoovropski kapitalizem s tem, da bo pahnil te jetične državice v boj za svoje interese proti novi Turčiji in Sovjetski Rusiji.
(Konec prihodnjič).
Demokracija
Trstu večerjamo, potem sedemo na ekspresni vlak in drugi dan lahko kosimo v Himu. Pri telefonu pozvonimo, na tisoče milj oddaljpni prijatelj se nam oglasi in po žici s z njim lahko pomenimo, kakor da si sedimo v gostilni nasproti. Par ur nam vzame, da obiščemo v avtomobilu znanca, ki živi sedemdeset miij od nas. Kdor ima pa aeroplan na razpolago in ga zna ravnati preleti z njim igraje sto milj na uro.
Sanje pesnikov in vizije prerokov so se uresničile v dobi, v kateri živimo.
Ako so danes vsi izumi, vse iznajdbe, vsa prometna sredstva in vse bogastvo v rokah posedujočih slojev, t. j. meščanstva in je ono, ki uživa od vseh dobrin sveta največ koristi in ugodnosti, vendar je napredek človeštva za mnogo olajšal tudi življenje delovnih množic in ni daleč čas, ko bodo one uživale koristi in ugodnosti od pridobitev na polju izumov in iznajdb.
Še pred sto leti so bili stiki med ljudmi v marsičem podobni onim iz časov Abrahamovih. Potovanje čez Ameriško prerijo se je šele leta 1809. zelo malega razlikovalo od onega čez puščavo Mezopotamije v dobi očakov. Napoleonove jadrnice so bile pač večje od nekdanjih Cezarjevih; toda zgrajene in opremljene so bile skoraj enako. Sploh je vpisanih v zgodovino zadnjih sto let več in mnogo različ-nejših izumov kakor v vseh preteklih dobah.
Vzemimo za vzgled le način ogrevanja in razsvetljevanja. Še žive ljudje, ki so poznali ognjišče v bogatejših hišah pa odprt kamin. Lojene sveče so bile že luk-sus v primeri s trskami, s katerimi se je svetilo po neštetih hišah. Kakšna razlika med temi primitivnimi mtodami in sedanjo kurjavo in razsvetljavo s plinom in elektriko!
šivanje, tkanje, pletenje, vezenje so bila v pravem pomenu besede ročna dela. Danes opravljajo vse to in še marsikaj drugega duhovito zasnovani komplicirani stroji, ki jih pogostoma žene elektrika. Zamislimo si gosje pero, ki je včasih splošno služilo za pisavo; še naši stari o-četje so se ga posluževali in tudi mnogo naših očetov; pa vsporedimo žnjim pero, ki se automatično napolnjuje in pisalni stroj. Spomnimo se na računski stroj ki sešteva in pomnožuje. Pogledajmo na skok od srpa in kose do velikih strojev, ki žanjejo, mlatijo in sipajo čisto zrnje v vrečo. Pomislimo na razliko med metlo in strojem, ki izsesa zadnji prašek iz preproge. Kakšna je razdalja med lokom, pušico in sulico ali pa tudi med puško na kamen, pa današnjo brzostrelno strojno puško! Kaj so vsi bojni pripomočki Napoleonove in Wellingtonove armade v primeri s sedanjimi dreadnoughti, tanki, a-eroplani, podmorskimi čolni, plinovimi bombami in tekočim ognjem. Kaj je nekdanja kurirska pošta poleg sedanjih bliskovitih poročil po žicah pod zemljo, na zemlji in pod vodo in po zraku brez žic!
Kolikorkoli so bili številni, važni in duhoviti izumi tega stoletja gre pa vendar prvo mesto med njimi železnicam in pa-robrodom. To je dvoje najvažnejših sredstev ki sta takorekoč zmanjšali zemeljsko oblo, skrajšali vse razdalje, omogočili redne gtike med vsemi narodi in svetovno trgovino. Železnice in parobrodi ne prevažajo le oseb, ampak omogočajo dovažanje in izmenjanje surovin in blaga med mesti, deželami, med vsemi deli sveta. Novo znanje in novi izumi se z njih pomočjo razširjajo po vsem planetu. Poznejši izumi so zboljšali in pospešili njih učinkovitost in dopolnili njih rezultat, ali nadomestiti jih doslej niso mogli. Tuintam žene električna sila namesto^ parne železnico; Dieslovi motorji zamenjavajo parni stfoj; toda železnica ostaja železnica, ladja je ladja.
In vendar je pisal nek časopis v Nevv Yorku prav pred sto leti, 1817., naslednje; «Henry Meigs, nadarjen član zakonodajne zbornice je izgubil mnogo svojega vpliva in ztiatno oškodoval svojo bodočnost s trdovratno trditvijo, da bi vozovi, gnani s parno silo, lahko opravljali službo po deželi«.
Leta 1825. je list London Quarterly Re-vie\v priporočal parlamentu naj omeji hitrost vožnje na železnicah na 8 do 9 milj na uro češ, «kaj pomagajo prebivalstvu, če vozi železniški voz dvakrat toliko kakor poštni vozi?« Dne 14. decembra 1829. je pa neki baltimorski časopis naznanjal, da je dan poprej neki železniški voz, na katerem je bilo 37 oseb, vozil po tiru z »grozno« hitrostjo 10 milj na ure, tako« da se niso mogli gledalci niti zavedati te hitrosti. Koliko bi si mogel domišljati dandanes le en biciklist, ki ne bi mogel voziti hitreje?
Še leta 1842. so pozivali, prebivalci Dor-chestra, Mass. v' Ameriki, državno legisla-turo, naj obvaruje mesto nesreče, da bi se tam ustanovila železniška postaja.
Vrhunec pa je dosegel neki javni shod v Lancastrn, Ohio, Amerika, ki je leta 1828. sklenil resolucijo s sledečimi stavki;
»Ako bi Bog hotel, da bi njegova bitja potovala s strašno hitrostjo do 15 milj na uro, bi bil to proglasil v sv. pismu. Shod označuje železnico za delo Satanovo,-ki hoče.z njo zvabiti duše v pekel.«
Kdor se včasih tako ozre nazaj in spozna ogromne izpremembe v času, celo v tako kratkem času, kakoršno je eno stoletje, si utrdi prepričanje, da napreduje človeško kljub vsem zaprekam, kljub vojni in grozi, in da je ta napredek zakon razvoja, ki ga tudi »peklenska vrata« ne premagajo. Tedaj mu bo jasneje, da tudi komunizem ni anarhija in fantazija in »grozna 'hitrost«, ampak sad istega razvoja, ki je splodil železnice in parobro-de in svetovni promet in zbližal narode tako, da se naposled tudi lahko zedinijo za skupno korist.
Razne vesti
Japonski fašisti. — Na Japonskem je tudi organizacija, ki je podobna italijanskim fašistom in ameriškim kukluksom. Imenuje se » »Kukusuikaj«, kar pomeni' »sol zemlje«. Grof Oki, železniški minister-je pred kratkim dejal, da je ta organizacija potrebna toliko časa, dokler bodo na Japonsko prihajale »škodljive tuje ideje in dokler postoji agitacija za splošno volilno pravico in za socializem«.
Pred nekaj dnevi je 80 junaških policajev napadlo sto socialistov, ki so zborovali v Jokohami. Deset mož je bilo aretiranih.
Znižanje števila prebivalcev v Franciji. — Če tudi je Francija pridobila po vojni 1,700.749 prebivalcev, je število prebivalstva današnje »večje Francije« za 395.2226 oseb manjše kot pred 10 leti. To je kon-štatiral nemški medicinski tednik na temelju poslednje statistike.
Harem odpravljen. — Medžid, novi mohamedanski kalif (papež ali duhovni poglavar), prvi kalif, ki ni sultan, to je brez posvetne oblasti in katerega so izvolili zastopniki ljudstva, je izvršil radikalno reformo, ko je po zasedbi Carigrada po Turkih, novembra mesec p. 1. nastopil kalif sko službo. Odpravil je sultanski harem in odslovil 87 deklet, katere je imel prejšnji kalif-sultan Mehemed v svoji palači. Omenjena dekleta so bile sultanove pri-ležnice in plesalke. Novi kalif ima samo eno ženo in to hoče obdržati brez priležnic. Ko je Mehemed pobegnil iz Carigrada, je prej potegnil plačo za omenjene priležhi-ce za oktober in november — in odnesel denar seboj. Priležnice so ostalo v haremu brez plače.
Novi kalif je nastopil službo brez običajnih ceremonij, ki so bile prej v navadi
v Carigradu. Obred se je izvršil v palači Tckkapo, kjer so shranjene muslimanske svetinje v treh zlatih Skrinjah: Mohamedova mantilja, zastava, meč in prerokova brada ter koran ali mohamedansko svo to pismo. Kalif je prejel ključe od teh treh Skrinj in s tem so bile ceremonije končane.
Važna iznajda. — »Matin« poroča iz Pariza, da je iznašel Kduard Belin aparat, ki osigura popolno tajnost radiotelegra-fičnih in telegrafičnih poročil.
Najdebelejše drevo na svetu. — Kakih 14 milj od mehikanskega mesta Oahaca leži vas Santa Maria Tule, kjer stoji prec cerkvijo te indijanske vasice Matuzaleir mehikanskega rastlinstva, mogočna cedra, ki bi jo lahko imenovali za najde: belejšo drevo na svetu, kolikor je dosle; znanega o debelosti dreves. Orjaška cedra ni samo znamenita radi svoje debelo; sti, tudi njena višina jo nekaj izrednega in meri 45 metrov, ter je deblo od prvih vej do vrha skoraj približno enako debe lo. Pri tleh je obseg cedre 45 metrov. Mo govno drevo daje zavetišče številnim pti Čem, ki gnezdijo po njegovih košatih ve jah. Zunanj« veje so še vedno mlade it njih perje kot perje kake mladike. Nikdc ne more dognati koliko je staro drevo ustanovitelji naselbine se ga spominjajc tako ogromnega kot je danes in po n j ego
vi rasti se lahko sodi, da je drevo stali že davno prej, kot sta Kolumb in Corte; prijadrala v to deželo. Drevo mora bit staro okrog 500 let.
Blisk oživel mrtveca. — V hrvatski vas Lapci je umrl neki Mane Lukič, ivečer sc se zbrali pri pokojniku znanci. Nastale je nevihta. Ko se je zabliskalo in je udari la strela so navzoči, misleč da je povzvo čila požar, zapustili sobo. Veliko pa je bili njihovo začudenje, ko so našli potem mrt, veča sedečega na mrtvaškem odru. O živi jeni mrtvec jili je gledal in prosfl po moči. Nekateri so zbežali, drugi bolj hra bri pa so mu pomagali na noge.
$
Evropskim tiranom, ki navalujejo ni nas, vržemo kraljevo glavo kot rokavici za boj — Danton, eden voditeljev, fran
oacI/o mno/tflnoVa
iNova vlada radi. Kapital nastavlja svoju akciju spasavanja. Proletariat ne sme da ostane skrštenih ruku i cn mora da se spasava.
»Delo« je najbolji vodja na trnos vitom putu jugoslovenskog proleta* riata u Italiji.
Jedina luč u tamnoj noci za istar* ske seljake i radnike jeste »Delo«, njihova proleterska novina.
Bez svoje revolucionarne štampe proletariat je bez očiju i bez oružja u borbi.
Čitajte, širite i pomažite »Delo«, radnici i seljaci, ono vam je jedini putovodja i drug u pobedama i pos razima.
Na delo za »Delo!«
»Delo« mora da postane neraz* dvojiv drug svakog jugoslovenskog radnika i seljaka u Italiji.
Kapitalistički buržua računa: »Dok i-mam u mojim rukama zemlju, tvornice, radione i banke; dok — i to je najvažnije od svega — zadržajem kontrolu nad voj-skom, aparat demokracije, ma kako ljudi 1o razumijevali, ostat če poslušan mojoj volji... Ja ču podmičivati, varati i terorizirati raprednijc ili natražnije dijelove samog proletariata. Ja neču dopustiti, po-moču tih mjera, prednjoj straži proletariata, da zadobije večinu radne klase, dok potrebno orudje gospostva i terorizma o-staje u mojim rukama.
Na ovo revolucionarni proletarijat od-govara: »Prema tome — prvi uvjet spasa jeste, da se oružje gospostva istrgne iz ruku buržoazije. Nema nade misliti na mi-ran dolazak do vlasti, dok buržoazija za-držaje u svojim rukama čitavu mašineri-ju vlasti. Tri put beznadnija jeste ideja, da če se doči do vlasti putem, ko ji sama buržoazija pokazuje, na koji ona u isto vrijeme barikadira — putem parlamentar ne demokracije. Samo jedan je put: da se osvoji vlasti, da se od buržoazije oduz-me vladinu mašineriju«.
L. Trocki.
Na civilizaciji je malo novega. Kar ima-nrio in s čimer se radi ponašamo, je večinoma popravljena, predrugačena in izbolj šana zapuščina prejšnjih dob človeštva. Človek se ne loči rad od stvari, ki so mu že nekdaj koristile; ne more pozabiti procesov, ki so jih poznali praprapradedje.
Civilizacija je dolga veriga navad in i-zumov. Človek se neprenehoma uči od zibelke do groba; uči se kot posameznik in celo plemr. Izdelek tega posameznika se razlikuje od izdelka drugega v povprečno toliki meri kakor se razlikujejo izdelki jega in onega naroda, ljudstva in plemena. Civilizacija je zmes mišljenja čistokrvnih posameznikov.
Civili^pija je mešanica preteklosti in sedanjosti.-Ivamnena doba je še danes tu. Ne mislim divjakov, ki še rabijo kamnito orodje v izoliranih delih sveta. Civiliziran človek se še zmirom rad posluži kamna, s katerim tolče oreh, zabije žebelj, če nima kladivo pri roki in vrže ga za živaiijo ali pa za sočlovekom. Človeški instinkt iz kamnene dobe tudi še živi!
Pojdi v prodajalnico in vprašaj za koščeno iglo. Dobiš gladko, tri do štiri palce dolgo stvar, ostro na ei*n koncu in z luknjico na drugem. Igla je podobna stvari, ki je bila v rabi v kamneni dobi. Kar se koščene igle tiče, smo še vedno tam, kjer smo bili pred 20.000 leti.
Idi v zlatarno in kupi ovratno verižico. V roke dobiš venec drobnih školjic ali polževfti hišic, nabranih na niti in lepo pobarvanih. Verižica tudi spada v kamneuo dobo. Kromagnonske žene v magdalenski dobi so bile pokopane s polževimi hišicami, nabranimi na niti okrog vratu. Ker si že v zlatarni, vprašaj za iglo zaponko. Zdaj si v dobi brona. Zaponke iz brona, ki so jih Rimljani imenovali »fibulae«, se niso po modelu nič izpreme-nile v zadnjih 3000 letih
V drugi prodajalnici vidiš vaze in sklede iz stekla, ki ima barve v sebi. To posodje te pomakne v začetek dobe železa. Taljenje železne rude in izdlovanje stekla je nastalo v isti dobi. Ako kupiš navadno 6ekiro, imaš v roki stvar, ki se ni po o-bliki nič izpremenila od časov neolitske dobe in pod katere ostrino se je človeštvo izsekalo iz sveta zveri.
Koliko stvari vidi človek dnevno v svojem življenju, na tisoče stvari! Ali bo mogel človek vso to narediti, ako bi bil vržen iz civiliziranega sveta in prepuščen sam sebi? To vprašanje ni tako fantastično kot se morda zdi. V življenju vseh ljudstev so bili kritični časi, ko je bilo treba težko premišljevati in delati, da se je obdržala zgrdba civilizacije pokonci. Človek, oziroma ljudstvo, ki ima najboljši spomin, je bilo vedno napredno.
Arijski rodovi stoje danes na višku civilizacije, in sicer zato, ker so najbolj stanovitni in imajo najboljši spomin od vseh drugih plemen. Nekateri polineški rodovi (z avstralskih otokov) so še danes v kamneni dobi. Vzerfli polineza, obleci ga v moderno obleko, nauči ga modernega jezika in izobrazil j ga kolikor hočeš, njegove duševnosti ne dvigneš. Polinez ostane to, kar je iz njega naredila evolucija njegovega rodu. Plemena se ne mešajo. To je obdržala zgradba civilizacije pokonci.
Popravek
V zadnji številki priobčenem o* glasu Občnega konsumnega društva v Idriji se je vrinila občutna tiskovna pomota. Na ikoncu oglasa kjer stoji; »Društvo ima ob sklepu po* slovnega leta 1922 113 'Slanov manj kakor prejšnje leto.« moralo bi sta* ti pravilno:
»Društvo ima ob sklepu poslovne« ga leta 1922 13 članov manj kakor prejšnje leto.«
Kdor pozna zadovoljivo stanje O. K. D. v Idriji in številčno razmerje njegovega članstva, je prišel sam na to tiskovno pomoto.
Proletarska država jo — kao i svaka druga — aparat za potlačivanje, ali ona je uprvkrkšra bzakeaataMMzha,„zničozč jo upravljena protiv neprijatelja radne klase. Zadača te države je slomiti otpor izrabljivača- koji u zdvoj noj borbi rabe sva sredstva, da revolucij u u krvi uguše i onemoguče svaku dalnju bofrbu radne klase. Diktatura proletariata, koja prole-tarijatu daje prvenstvo u društvu, jest tek privremena uredba. U mjeru, u kojem je otpor buržoazije slomljen i ova po malu prelazi u radne slojeve, u istom tom om-jeru pada i diktatura proletarijata; država izumire i nestaje klasa. — Iz manifesta Iiomunističkc internacijonale od 6. o&ujka 1919.
Knjige su baština, koju veliki genij ostavlja čovječanstvu, da se predaje od pokoljenja do pokoljenja. — J. Addison.
Izdajatelj: I. O. Komunistične stranke Ttalije. Odgovorni urednik: Posl. Anselmo Marabini Tiskarna: „11 Lavoratore".
uredil ing. D. Gustinčič
Komunistični koledar je v razprodaji v Trstu: Knjigarna J. Štoka, inseratni oddelek „Lavoratore“ ul. Maiolica 12; na deželi pri vsih podružnicah L. O. in Kom. sekcijah.
Knjiga je znanstvene in poučne vsebine in jo bi moral imeti vsak proletarec, bodisi kmet ali delavec, ker mu bo mnogo koristila in ga o marsičem podučila.
Internacionala (delavska himna). — Koledar za navadno leto 192!. — Mere in teže. — G.: Pogovor pod lipo. — O Sovetih. — Anini Proletarske internacionale. A. Prva internacionala. B. Druga internacionala. C. Tretja internacionala: I. kongres Komunistične internacionale: a) Poziv Rusije, b) Delo kongresa: 1. Smernice Kom. internacionale. 2. O buržoazni demokraciji in diktaturi proletariata. 3. Manive3t na proletariat vsega sveta« II. kongres Kom. internacionale: 1. Pogoji za vstop v Komunistično internacionalo. 2. Nacionalno in kolonialno vprašanje. 3. Kdaj in pod katerimi pogoji sc smejo ustanavljati Soveti. III. kongres Komun, internacionale: Teze o svetovnem položaju. 2. Taktika Komunistične internacionale. — Periot Jože: Pota mladine. — PROLETKULT. Alojzij Hreščaki Sola in vzgoja v Sovetski Rusiji. — N. Buharin in E. Preobra-ženokijs Sola in komunizem. — GOSPODARSTVO Ing. i). Gustinčič i I. Pojava in bistvo zadružništva. II. Ulo^a zadružništva v proletarskem gibanju. UL Oblike zadružništva . ■ H narae zadruje. 2. Konsumne zadruge. 3. Obrtne ali produktivne ..adn ge. 4. Poljedelske zadruge. — IV. Zadružništvo in politika. - Ing1. D. Gustinčiči I. Hranjenje rastlin in gnojila. II. Zakoit najmanj??, količine ali zakon minima. III. Potrebna količina posamičnih gnojil. IV. Glavna umetna gnojila in njihova uporaba. V. Splošne pripomnje.
— Rečpik slovenačko-srbohrvat. razlika.
Koliko so ljudje pridobili
na duševnih zmožnostih?
A. L. Kroeber, profesor na antropolo-gičnem oddelku na kalifornijski univerzi, izjavlja da je človeško pletfte 25.000 letih pridobilo telesno in duševno samo en odstotek. Naobratno je pa človeško pleme pridobilo na kulturi 10.000 odstotkov.
Profesor meni, da dandanes delamo 7,mote, ako mislimo, da je današnji človek že človek in pol, ker dela na podlagi prejšnjih iznajdb nove iznajdbe, ali da je današnji človek veliko bolji, kot človek, ki je živel preti pet in dvajset tisoč leti.
On mani, da antropologija pokazuje, da so imeli pred 25.000 leti, devet in devet-dest odstotkov sposobnosti od današnjega človeka. Ljudje, ki so živeli v tej dobi, so rabili svoje možgane za reševanje drugih problemov, ki so bili zanje ravno takg veliki, kot za nas nekateri znanstveni "problemi.
Fizično se je človek poboljšal približno gamo za en odstotek kljub današnjemu znanju, kako je treba ohraniti zdravo telo.
Kulturno je pa človek napredoval za dest tisoč odstotkov.
Atmosfera na luni. — Bližnji planet aaše zemlje, mesec, zaposluje vedno bolj astronome (zvezdoglede), več kakor si nore misliti priprosti laik. Z mesecem vsekakor še dolgo ne bomo gotovi. Pred Sasom so ljudje mislili, da je mesec ne-saik otrok zemlje ,torej njen odcepek, katero mnenje pa so sedaj astronomi prijeli pobijati in trdijo, da je mesec samosvoj planet in obstoja išie izza časov ko ni bilo zemlje. Nekdaj se mesec ni vrtel okoli zemlje temveč: samo okoli solnca, kot se vrti zemlja. Pri vsporednem potovanju z zemljo' okoli solnca pa se je zemlji dvakrat preveč približlal in bil tako privlečen nanjo, da se je pričel vrteti še o-koli zemlje. Takozvane stebre in izboke na luni tudi nimajo več. za vulkanične izbruhe, temveč da so to drugi meteorji, ki so privlačeni od nje padli na luno in. jo tako povečali. Črni obroči, ki po navadi ležijo okoli vzbokov na eni strani in se menjavajo, po mnenju meteorologov niso drugo kot sence in se menjajo, kakor so obrača mesec, ko je obsevan od raznih strani. Profesor Pickering odločno zanika trditve drugih zvezdogledov, ki pravijo, da na luni ni atmosfere in je dobil v italijanskem meteorologu Magginiju svojega zaveznika. On trdi, da obkroža luno zelo tanka atmosfera, katere pritisk je komaj 150 del tako veli, kot je na zemlji. Vsekakor, da izhlr.pevajo iz mesečeve celine lahko vodeni in ogljenčevi plini, vslecl česar jo možno, da eksistira slabotna vegetacija, Potemtakem bi mesec ne bil popolnoma mrtvo nebesno telo.
Pismo milemu gospodu Bogu. — »Journal des Debats« prinaša zanimiv dogodek. V nekem francoskem mestu je živel invalid, ki je trpel veliko pomanjkanje. Bil je ubožen in veren mož, zato pa se je v svoji globoki veri vsedel in napisal pismo, v katerem prosi gospoda Boga, naj mu podari sto frankov. Napisal je naslov »Milemu gospodu Bogu« in vrgel pismo v poštno skrinjico. Pošta je dobila pismo, ker pa ni mogla najti adresata, je pismo odprla in ga poslala invalidskemu oddelku ministrstva. Častniki so prečitali pismo, bili so ginjeni vsled bede in vero in nabrali so med seboj 50 frankov. Poslali so jih invalidu in pripisali »polovica darila od gospoda Boga. Pošiljajo častniki invalidskega oddelka ministrstva.« Čez teden je prejela pošta zopet pismo, naslovljeno »Milemu gospodu Bogu« in zopet ga je poslala v ministrstvo. Tu so ga odprli in čjtali: »Mili gospod Bog! Zahvaljujem se Ti za prijazno darilo. Samo prosim te, kadar pošlješ še kaj, pošlji neprestano meni, ne pa preko invalidskega oddelka vojnega ministrstva. Ti oficirski prašiči so mi ukradli 50 frankov. Tvoj vdani N. N., invalid«.
Vsem razpreifajalcem „De!a“
Razprodajale! naj nam takoj javi* jo morebitne spremembe fki jih želi* jo kakor, povečanje števila iztisov, premembe naslovov itcL
Eden izmed predpogojev za oW stanek »Dela« pa je, da nam pover« jeniki in razprodajale! točno odraču* najo skupiček prodanih izrvodov. Kjer ne bo točnosti v tem pogleduj se bomo morali ozreti po drugih raz* prodajalcih oziroma poverjenikih.
Stari računi naj se torej NEMU* DOMA poravnajo
tožniki, stavite naročnine!
Tistim naročnikom, katerim je na* ročnina potekla meseca septembra in oktobra, pošljemo vdrugič list, kot vabilo na zopetno naročitev ter da jim damo dovolj odloga da nam pošljejo denar za naročnino.
Ako ne sprejmemo z obratno poš= to tozadevnega dneska bomo ukinili pošiljatve.
Razprodajalci in poverjeniki, pozor!
uomnmcmm ■-iimn■	mi—u mi«
Da se pospeši pošiljanje poštnih zavitkov lista, oziroma, da dospejo isti hitrejše na mesto, naj nam pre« jemniki, posebno pa oni, ki bivajo zelo daleč od železniške proge in tisti, katerih bivališče ^ stoji blizu dveh železniških postaj, prilično es nakooddaljenih,javijo s katere postaje prihaja pošta na njihov poštni urad.
UPRAVNIŠTVO
Cena 5 Lir, po pošti Ur 5.50
Kdor želi Imeli koledar zase ali v razprodajo naj m or ne na vodstvo Ljudskega odra.
Komunistični koledar je knjiga, ki ima trajno vrednost.
Naš svet je doba zelo različnih ljudi in med njimi je tudi mnogo takih, ki nočejo ničesar slišati o razvoju in napredku. Ves svet jim je nekaj popolnoma neizpre-meljivega. Največ, kar priznajo, je to, da umirajo ljudje pa da se rode drugi namesto njih. Ali da se v izpreminjanju lahko izslede gotovi zakoni, se jim zdi naravnost krivoverska misel. Recimo takemu človeku, da so bili naši pradedje divjaki, da niso le nagi, neumiti in nepočesa-ni tekali po zemlji, ampak da so imeli celo kanibalske (Ijudožerske) navade, pa se mu zamerite kakor da ste smrtno užalili njega in vse njegovo prednike. »Tako je, kakor je bilo, in tako bor. — to se mu zdi vrhunec vse modrošfl
Dobro bi bilo, da bi se taki ljudje včaBih malo zamislili in si skušali predstaviti le tiste izpremembe, ki nam jih je prineslo zadnje stoletje. Kaj je sto let? V večnosti šteje prav toliko kolikor trenotek. Ampak ni nam treba jemati na pomoč večnosti, ki je nam časovno omejepim bit jam tako težko razumljiva. Kaj pa je sto let ko vzamemo takozvano zgodovinsko dobo človeštva v poštev, ki jo lahko cenimo približno na (1000 let? Kaj, če se spomnimo, da jo približno milijon let odkar se je v terciarni dobi pojavil najprlmitivnejši di,| ji človek? Kaj če računamo, da je naša Kemija le okroglih sto milijonov let stara.
In vendar so so v kratkih stoletjfh izvršile teke globoke in obširne izpremembe, da bi se morali sami s^>i smiliti tisti, ki ranikujejo napredek in razvoj, če le vsaj površno pregledajo te izpremembe.
Danes sta čas in daljava zelo relativna pojma: V normalnih dobah lahko pošljemo po kablju brzojav kamorkoli v Evropo in čez nekaj ur dobimo odgovor. V
Delavci, kmetje!
Naročujte se na „DELO", razširjajte ga, prispevajte v njegov tajni sklad. Zahtevajte nabiralne pole od uprav-ništva.
»DELO" velja v letu 1923 nastopno:
V Italiji: celoletno vnaprej plačano L. 10-40; polletno L. 5.20; četrtletno L. 2.60. Posamezne številke L. —-20.
V inozemstvu: celoletno vnaprej plačano L. 1820; polletno L. 9-10; 3mesečno L. 4-60.
Naročnino se pošilja vedno vnaprej. Na samo pismena naročila se ne moremo ozirati. To je v vašem in v interesu vašega lista. Denar pošiljajte po poštni nakaznici.
RAZPRODAJALO ..DELA"! Odračunajte redno u-pravništvu.
Imena naročnikov, denar in pisma pošiljati na upravništvo (ne uredništvo!)
..DELA"
TRST - Via Maiolica 10-12.