Ameriška Domovina
Pav//c ;'S'S
/Ml/frEWC/l-IH—MOIW1E
rookly^Sta. JJC 1 fcAMOUA©« OfftV	National and International Circulation
* 11227	CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 7, 1967
60th L,
ZAN IN SPIRIT
NO. 214
SLOVCNIAN
SRNINO NCWSPAP®
STEV/LXV — VOL. LXV
Osrednja vlada ¥ Mm je ostala hm moči
Proučevalci razmer v rdeči Kitajski prihajajo do za ključka, da je osrednja vlada v Peipingu dejansko brez moči, prav tako tudi Mao sam.
HONG KONG, — Rdeča Kitajska je tekom poldrugega leta “kulturne revolucije” ostala brez dejanske osrednje vlade; Vlada v Peipingu tega niti ne taji in se ne trudi, da bi ustvarila videz trdne vlade. Tudi načelnik . Komunistične partije Mao-Tsetung in njegov prvi namestnik maršal Lin Piao sta prišla skoraj ob vso moč in oblast. Edino kar drži deželo skupaj in ohranja videz enotnosti je povezanost starejših generalov, poveljnikov 13 vojaških okrožij, v katera je Kitajska razdeljena.
Skupina generalov je prišla do nekakega tihega sporazuma o sodelovanju. Pri ohranjanju enotnosti dežele se poslužuje moralnega pritiska, svaril in Prošenj bolj kot groženj. Sodeluje s predsednikom peipinške vlade Ču-En-lajem, ki je s svojo Povezavo z Maovo “kulturno re-Volucijq” osrednjo vlado pripravil ob skoraj vso moč. Sedaj rešuje, kar se rešiti da, tega pa trenutno ni vejiko.
Vse kaže, da je vladna in partijska birokracija, “novi razred” končno le prevladala s svojim odporom in je moral Mao popustiti, če ni hotel pognati Kitajsko v polno državljansko vojno, v kateri pa ne bi mogel računati niti na svojo zmago. Strokovnjaki za razmere na Kitajskem napovedujejo v letu ali dveh konec sedanje zmede in nastanek novega reda, kjer bodo *melj besedo še vedno komuni-sti, ki pa bodo odločali in vodili deželo na “temelju skušnje”. Trdijo, da ni verjetno, da bi Kitajska dobila zopet trdno osrednjo yiado, bo bolj slična federaciji, ^•‘e ne kar konfederaciji.
^ska šefe se vsžbajo
§bpaj s fraEisoskimi?
London, Vel. Brit. — Sun-Telegraph je objavil, da ob-st°ja program vojaške izmen j a-Ve med Rusijo in Francijo, v ok-^Lu katereka se vežbajo ruske ^ete skupaj s francoskimi v ^ ranciji. Govorijo tudi o sode-°Vanju med glavnima stanoma oboroženih sil obeh držav in o l2menjavi štabnih oficirjev. Erancija je stopila iz vojaške-dela NATO in njene članice shiatrajo sedaj. Francijo za ne-yredno zaupanja vojaških na-trtov in zamisli.
Zastopnik obrambnega mini-rstva v Parizu je včeraj zani-omenjeno novico, pa priznal, Je vrše mar.iše izmenjave le-a ske pehote in bolničarskih ^Pin iz “vljudnosti” kot “sim-0 nove zveze z Rusi".
Novi grobovi
Anthony Rossman
Sinoči je umrl v Doctors Hospital 64 let stari Anthony Rossman s 1829 Ridgeview Dr., Wick-liffe. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. Podrobnosti jutri.

.. ^opisujte! Sporočajte no-Ce iz svojega kraja!
Vremcnsk'
prerok pravi:
I^r.ZJ0 z naletavanjem snega. aJvišja temperatura blizu 40.
V Gary le volijo!
GARY, Ind. — Demokratski županski kandidat Richard Gordon Hatcher, črnec, ki se je sprl z redno uemokratsko okrajno organizacijo, ki jo vodijo večinoma belci, je zahteval od zveznega sodišča, da županske voli-ive preloži na kasnejši čas, ker da so beli spravili na volivne sezname “na tisoče” belih, ki ne )bstoje, med tem ko naj bi bili na tisoče črnih volivcev črtali z volivnega imenika. V mestu Gary imajo črni večino nekako 53%.
Zvezno sodišče je pritožbo in zahtevo kandidata R. G. Hat-nherha zavrnilo, pozvalo pa je volivni odbor in vse osobje, ki nri organizaciji volitev sodeluje, naj bo skrajno vestno in nepristransko.	i
------o------
Pri Fordu zopet delajo
DETROIT, Mich. — Včeraj' se je začelo v vseh tovarnah Ford Motor Co. zopet delo, ko so bili odstranjeni zadnji nes-norazumi med predstavniki posameznih podjetij in predstavniki krajevnih organizacij Unije avtomobilskega delavstva.
Štrajk se je začel 6. septembra, trajal % %rcj cela dva meseca za okoli 160,000 delavcev.
NASA planira 11 Apollo poletov
WASHINGTON, D.C.—NASA :ma v načrtu, da požene proti 'uni v prihodnjih dveh letih kar 11 Apollo vesoljskih ladij. Šest ;ih bo v 1. 1968 in pet v 1. 1969. potem bo pa sledil polet na luno. Vsak med poleti ima pa svojo nosebno nalogo. Poleti z astronavti bodo pa samo trije, prvi bo le sredi prihodnjega leta.
Pri vseh poletih bodo rabili "akete Saturn,, navadno Saturn k Priprave za posamezne polete ■o že napredovale tako daleč, da obravnavajo le še podrobnosti v opremi in varnosti Apolla.
Jemen na poti k miru
Vojaški prevrat je postavil na čelo države vlado, ki je naklonjena končanju državljanske vojne.
SANA, Jem. — V nedeljo je jemenska armada izvedla državni prevrat, ne da bi ji bilo treba le enkrat ustreliti. Celo osebna straža predsednika gen. Abdula Al Sallala je brez odpora prešla na stran nove vlade. To sestavljajo politiki, ki so prišli nedavno iz Egipta, kjer jih je na zahtevo predsednika Al Sallala držala vlada v hišnem zaporu ali internaciji. Vsi so za odhod egiptovskih čet iz Jemena.
Nova vlada je izjavila, da bo poiskala “bolj zdrave vezi” z vsemi arabskimi državami z Egiptom na čelu. To kaže, da hoče nova vlada voditi bolj neodvisno politiko in se manj naslanjati na Egipt, vzpostaviti pa dobre sosedske odnose s Savdsko Arabijo, s katero je bil sedanji režim Al Sallala v sovražnih odnosih. Egiptovske čete, ki so prišle v Jemen podpirat Al Sallalov režim so namreč ponovno upadle preko meje v Savdijo in nekajkrat! so Naserjeva letala bombardirala obmejna naselja v Savdiji.
Al Sallal se je upiral sporazumu, ki sta ga sklenila v Kartumu poleti savdski kralj Fejsal in egiptovski predsednik Naser o Jemenu. Naser je obljubil, da bo do konca letošnjega leta umakni! vse svoje čete iz Jemena, Fejsal pa je obljubil Egiptu blizi 100 milijonov dolarjev finančne podpore. Al Sallal je bil proti odhodu Naserjevih čet iz Jemena, ker se je zavedal, da sam ne bo kos kraljevim pristašem, ki jih podpira savdski kralj Fejsal. Z odstranitvijo Al Sallala je odstranjena zadnja ovira h končanju državljanske vojne v Jemenu in k pomiritvi tega dela arabskega sveta.
Pomiritev Jemena bo imela brez dvoma ugodne posledice tudi na razpoloženje v Adenu in ostali Južno-arabski federaciji, iz katere se mislijo zadnji britanski vojaški oddelki umakniti že s koncem, tega meseca.
Moskovski itašrf o rdešem koneiks zopet propadel?
MOSKVA. Rus. — Nad 6,000 domačih in tujih komunističnih veljakov se je zbralo v glavni kremeljski dvorani, da so kar dva dni poslušali slavnostne govore v čast jubileju oktobrske revolucije. Prvi je govoril Bre-žnjev, ki je v svoj govor vpletel tudi rusko željo, naj bi se vse komunistične stranke zopet zbrale na nov kongres. Odmev na njegov načrt je bil pa slab.
Za idejo sta se vnela samo poljski Gomulka in bolgarski Živkov, pa že ta dva nista pri tem omenjala Kitajske. Češki Novotny in madžarski Kadar sta se samo na rahlo dotaknila tega vprašanja. Posnemal jih je italijanski delegat Longo, nemški Ulbricht pa o potrebi o konferenci sploh ni govoril. Tito in Ceausescu sta povedala, da ostane to pri svojem znanem negativnem stališču. Francoska in finska partija sta bili za konferenco, toda nista rohneli proti Kitajski. Ruski tovariši so pa skrbno skrivali svoje razočaranje nad takimi govori
Robert Kennedy naj še ne kandidira za predsednika
BOSTON, Mass. — Tako pra-
vi namreč irska mafija, ki obstoji iz vseh glavnih sodelavcev ^ bombe znova temeljito zdelale, pokojnega predsednika J. F. ■ Napac[ena je bila tudi popravIja-Kennedyja in je še cmeraj osta- nica motornih vozil 9 milj sela zvesta Kennedvjevi politični verno od Hanoia, transformator-
F4 PHANTOM SESTRELIL 2 MIGI 7 NM HAN0IEM
Tekom včerajšnjih letalskih napadov na Severni Vietnam je ameriško letalo F4 Phantom sestrelilo nad Hanoiem dve sovražni MIG17 letali. Protiletalska obramba je sestrelila nad Hanoiem eno ameriško jet letalo F105 Thunderchief-
SAIGON, J. Viet. — Včeraj večjih vojaških operacij. Le na so ameriške letala prvič napa- Srednjem višavju je prišlo do dla obsežna vojaška skladišča nekaj spopadov med enotami na robu glavnega mesta Sever- L3. ameriške brigade letalske nega Vietnama. Močna protile- pehote in rdečimi. Padlo je 16 talska obramba je sestrelila eno Amerikancev, 29 pa je bilo ra-od napadajočih ameriških letal njenih. Rdeči so pustili na bo-F105 Thunderchief, 727. ameri- jišču jugozahodno od Dak To 18 ško letalo izgubljeno nad Sever-^ mr^v^-
nim Vietnamom tekom vojaške	------°
akcije. Ameriško jet letalo F4 2gm[jj|g jjftg {glgyg
bnike tekom njihovega napada	J jgjgfjj
na vojaške cilje v okolici Hanoia, i	*
je sestrelilo dve rdeči jet letali vrste MIG17, ki sta skušali ovirati ameriški letalski napad.
Ameriška letala so napadla znova tudi severnovietnamska vojaška letališča v okolici Hanoia in Hajfonga.
Včeraj in danes so ameriška letala znova napadla letališči Kep in Phuc Yen. Zadnje so ameriška letala pred dobrim tednom temeljito zdelala, pa so ga rdeči v zadnjih dneh skoraj v celoti popravili in usposobili znova za vzlete in pristajanje jet letal. Včeraj so ga ameriške
družini.
Pravijo, da je bolje, da Robert počaka na 1. 1972. Sedaj bi namreč njegova kandidatura utegnila roditi tako globok spor v
ska postaja, železniška križišča in oporišča protiletalskih raket na področju Hajfonga.
Obe sovražni MIG letali je sestrelilo letalo Phantom, kate-
Verska sekta Lumpa še ve-
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih.
Iz bolnice—
Joseph Strekal, 11210 Greenwich Ave., se je vrnil iz bolnišnice, kjer je srečno prestal operacijo, in se zahvaljuje za obiske in darila. Je doma pod zdravniško oskrbo. Obiski na domu so dobrodošli.
Seja in predvajanje slik— Kljub slov. upokojencev na Holmes Avenue ima jutri, v sredo, ob dveh popoldne sejo v Slov. domu na Holmes Avenue. Po seji bo predstava skioptičnih, barvastih slik iz Jugoslavije. Vse članstvo vabljeno!
Pratika je prišla—
Družinska pratika Mohorjeve
demokratski stranki, da spor ne rega. poveljnik je capt. Darrell bi bil popolnoma poravnan niti!d. Simmonds, star 33 let, doma v 1. 1972, ko bi Kennedy drugič jz Vernona, Tex., in katerega kandidiral. Pravijo, da'ima ma-j pilot je 1st Lt George H. Mc-fija velik vpliv na oba brata Kinney, star 24 let, doma v Bes-
Kennedyja.
Proti trajnim kodrom
semerju, Ala. Letalo je na letališču Ubon na Tajskem. Letala Phantom dosežejo do 1600 milj
Urška: “Nakodrajte mi lase,'na uro in so najhitrejša lovska ker tako želi moj zaročenec.” I in bojna letala ameriških letal-Frizer: “Želite morda trajne skih sil. Ameriška letala so do-kodre?”	j slej sestrelila v letalskih bojih
Urška: “Rajši ne, morda bo 98 rdečih letal, rdeči pa 26 ame-imel moj bodoči zaročenec dru- riških letal, gačen okus ...”	j Na tleh včeraj ni bilo nobenih
Senaf in predsfavniški dom se kosala v zalefeli davčni polifiki
CLEVELAND, O. — Ako bi Amerika hotela gledati stvarnosti v oči, bi morala misliti na večja davčna bremena že pred 2 leti, takrat, ko so vsi znaki kazali, da bodo mesečni stroški za vojskovanje v Vietnamu hitro dosegli in prekoračili bilijon dolarjev. Namesto tega je administracija takrat zagovarjala in tudi dosegla znižanje davkov. Vojskovanje v Vietnamu smo tako začeli financirati z inflacijo vkljub vsem trditvam poklicnih in nepoklicnih strokovnjakov, da to ni res. Seveda se je takoj začelo dražiti življenje z vedno večjo hitrostjo.
Po 1. 1965 se nam draži še enkrat hitrejše kot v letih 1958-1965. Pa smo vendar zgubili poldrugo leto, dokler nismo prišli do spoznanja, da je treba davke vendarle zvišati. Že lansko leto je postalo to spoznanje splošno in šele takrat — po našem veliko prepozno — se je predsednik Johnson odločil za nove davke, ki naj bi dali federalni
blagajni nekaj nad $6-8 bilijonov na leto.
Kongres se predloga za nove davke ni razveselil. Prvi je pokazal svojo nezadovoljnost predstavniški dom. Da bi zavrl zakonski predlog o novih davkih, je zahteval, naj federacija zniža letošnji proračun za okoli $6 bilijonov. Ker se je administracija upirala, je ta posel opravil sam seveda na račun izdatkov za socijalno politiko. Potem je zakonski predlog na pobudo Millsovega odbora sploh izginil iz postopka. Kongresniki v Millsovem odboru niso imeli poguma, da bi pogledali resnici v oči; so predlog pokopali, čeprav so vedeli, kako nas vse skupaj tare naraščajoča draginja.
Tu se je vmešal v zadevo senatov finančni odbor, ki je napravil še večjo zaletelost. Pred seboj je imel zakon povišanja starostnih pokojnin (Social Security). Ker je sklenil, da je treba pokojnine zvišati povprečno za 15%, je tudi sklenil, da poviša tudi
odstotek za premijo na 5-6%, osnovo za premije pa na $8,600 na leto. Tako povišanje odstotka kot povišanje letne osnove za premije sta pa pretirano visoka, ker bi dala federaciji okoli $6 bilijonov več, kot znaša potrebno kritje za višje pokojnine.
Ta prebitek v znesku $6 bilijonov naj bi federaciji služil — tako mislijo senatni avtorji tega načrta za delno kritje stroškov vojskovanja v Vietnamu. Potemtakem seveda ni treba več misliti na prejšnje povišanje davkov.
Ta načrt je popolnoma po-grešen. V duhu starostnega zavarovanja — in tega kongres še ni menjal — smejo premije služiti le za kritje pokojnin; če pa kaj ostane, naj gre v rezervni fond za premije. Tako posluje starostno zavarovanje že nad 30 let in nihče ni temu ugovarjal. Sedaj pa naj premije naenkrat še dobijo nalogo, da financirajo vojskovanje v Vietnamu!
Senatorji menda že čutijo, dg zadeva dobiva podobo pra-
ve finančne polomije, zato hočejo odgovornost zvaliti na predstavniški dom. Pravijo namreč, da bo njihova taktika prisilila kongresnike, da vendarle po ovinkih glasujejo da delno kritje stroškov vojskovanja v Vietnamu. Večji dotok premij naj bi bil torej neke vrste nadomestek za nove davke, ki jih dom noče izglasovati.
Senatorji so pa najbrže pozabili, da imamo v deželi okoli 70 milijonov zavarovancev pri Social Security in da k premijam prispeva tudi nekaj milijonov podjetij, malih in velikih. Vsi pa s sedanjo kongresno davčno modrostjo ne bodo zadovoljni. Najmanj, kar bodo zahtevali, bo vstra-janje na stališču, da se duh zavarovanja ne sme menjati in da prebitek pri premijah spada v pokojninski fond, ne pa v redno federalno blagajno. In tako bodo kongresni pametnjakoviči prišli — z dežja pod kap, dežela bo pa ostala brez moči proti novemu valu draginje, ki nam ga obetajo od vseh strani.
dno ne da miru, Zambija družbe v Celovcu za leto 1968 je v nevarnosti spora z Ro- Prišla- Razproaaja jo S o\ en-
dezijo in Angolo.	,ska Pisarna v Baraš°vem domu
J	°	v ! na 6314 St-Clair Avenue po 50c.
LUSAKA, Zam. Političen pj3arna je dobila tudi novo za-voditelj Zambije je predsednik lcg0 Turniškovega Misaia in Kaunda. Pravijo, da je med red- knjige Škof Rožman 1. del.
kimi afriškimi politiki, ki svoja jj0jstnj jan_
čustva in načela skuša zmeraj ; Preteklo soboto je dopolnila držati v skladu s stvarnostjo, 32 let zvesta naročnica lista Mrs. dasiravno ga srce marsikaj vie- 1 Mary Cervan, 1059 Quentin Rd., če na levo. Ravno taka njegova'Eastlake, Ohio. Čestitkam in vo-narava mu pa dela zmeraj skrbi,'ščilom prijateljev in sorodnikov ki so več kot upravičene.	1 se pridružujemo tudi mi: Mrs.
Kaunda ima v domači politiki M. Cervan, še mnogo zdravih in kolikor toliko srečno roko, ne pa zadovoljnih let! zmeraj in povsod. Med njim inipeiicaj ustrelil fantina— versko sekto Lumpa še, zmeraj j Včeraj popoldne je policaj ni pravega miru. Tik pred pro-(Joseph Kotonka streljal za 18 glasitvijo samostojnosti se je (let starim Richardom E. Koeni-namreč ta sekta uprla, kar je gom, ki je bil ponovno prijet in rodilo hudo državljansko vojno obtožen zaradi kraje avtomobi-s prelivanjem krvi. Voditeljico lov, ko je skušal pobegniti iz sekte in upora Lenshino so sicer avtomobila, ki ga je policija že dvakrat ujeli in zaprli, toda ustavila. Richard je bil zadet za-miru pa še ne da. Ako bi se Zam- daj v glavo in je par ur nato v bija zapletla v vojskovanje s bolnici umrl.
komurkoli med svojimi sosedi bi, sekta Lumpa gotovo potegnila z zambijskim nasprotnikom.
Hujše skrbi ima Kaunda glede zunanje politike, kajti vidi nevarnost pri vseh sosedih.
Kaunda skuša biti v dobrih stikih z portugalsko kolonijo Angola in tudi je. Nevarnost zanj pomen j o angolski gverilci, ki le prestopajo tudi mejo med Angolo in Zambijo, kar lahko sproži oborožene spopade večjega obsega, poleg tega pretrga železniško zvezo, ki vodi iz Zambije k Atlantskemu oceanu in ki prevaža zambijski baker. Železnico že itak večkrat sabotirajo ; angolski gverilci.
1 Da se Kaunda ne more dobro j razumeti z Rodezijo in Južno Airiko, je razumljivo. Je hud nasprotnik obeh režimov na jugu svoje dežele, toda nikoli noče sporov gnati na nož.
Huda bolečina za Zambijo je tudi stanje v Kongu. Tam vlada mešanica miru in kaosa. Zmeraj lahko nastopijo nemiri,
Dr. M. L. King je tu—
Znani črnski vodnik dr. Martin L. King je prišel včeraj v naše mesto, da bo danes pomagal pri kampanji za čim večjo udeležbo črncev pri županskih volitvah. Iz avtomobila, s katerim se vozi, kriči zvočnik: To je dr. M. L. King... goreče vas pozivam pojdite volit in glejte, oa pojdejo tudi vaši sosedje!
Fantin obklal mater in sina—
Včeraj dopoldne je prišel 17 let stari “nepoboljšljivi” Michael J. Boswell, sin Mr. in Mrs. S. C. Boswell s 7017 Chapel Hill v Brecksvillu, v kuhinjo Mr. in Mrs. D. A. Johnson krast, kot je dejal policiji- Ko ga je Mrs. Johnson tam našla, jo je napadel s kuhinjskim nožem ter jo težko ranil. Njenega 11 let starega sina Wayna je najprej udaril s pisalnim strojem, ki ga je našel na polici, po glavi, nato pa tudi njega oklal z nožem. Fantiču se je kljub ranam posrečilo zlesti do telefona in poklicati policijo. Ta je oba ranjena odpeljala v bolnico, njunega napadalca pa je prijela, ko se je po 20 minutah obleganja v zabari-
ki se prevržejo v državljansko
vojno kot je na primer slučaj ^^anem‘stanovanju predal.' z Schrammovimi najemniki in žandarji iz Katange. Zambija je zato zelo zainteresirana, da vla-
Poldrug teden za bolezen
,	DETROIT, Mich. — Povpre-
da v Kongu mir, naj bo tam re- 5ni delavec v združenih drža.
zim tak ah tak.	, .	, .	,	.	.
I vah izgubi zaradi bolezni na le-
0	‘	' to 7 in pol delovnih dni.
Johnson izgubSja dalie
CLEVELAND, O. — Znani vih šest najbolj znanih pred L. časnikar Louis Harris je zopet B. Johnsonom, tipal žilo razpoloženja javnega Edini N. Rockefeller ima za mnenja dežele v pogledu pod- seboj absolutno večino 52:35, pore, ki jo uživa predsednik Romney-Johnson sta 46:37, Nix-Johnson v odnosu do raznih na- on-Johnson 48:41, Reagan-John-povedanih republikanskih pred- son 46:41, Lindsay (newyorški sodniških kandidatov za leto župan) - Johnson 40:39 in sen. 1968. Dognal je, da je vseh pr- C. Percy-Johnson 41:40.
2’
AM&KlSiiA DOMOVINA, NOVEMBER 7, 1967
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 214 Tuesday, Nov. 7, 1967
Vpliv ruske revolucije na mednarodno življenje
Petdeset let ruske komunistične revolucije je, kot smo rekli, prekratka doba, da bi čas izrekel svojo sodbo o njej.
S tem pa ni rečeno, da revolucija ni napravila nobenega vtisa na mednarodno življenje- Čisto gotovo ga je, toda ne tako velikega kot na primer francoska ali ameriška revolu cija. To so pa zakrivili komunisti sami.
Lenin in njegovi tovariši so bili prve čase oktobrske revolucije prepričani, da bo komunistična revolucija zažgala ves svet. Ni bilo govornika na znanih moskovskih petkovih shodih, ki ne bi prerokoval revolucije, danes v Nemčjji, jutri v Franciji in Angliji, prihodnji teden pa že v celi Južni in Severni Ameriki. To so pa bile prazne besede in votla prerokovanja, kajti stvarnost se je čisto drugače igrala z razvojem ruske revolucije.
Najprvo so se ruski komunisti morali boriti cela 4 leta da so postali gospodarji v Rusiji. V boju za oblast pa niso korakali od uspeha do uspeha, so večkrat prišli prav na rob svoje revolucijonarne zmogljivost. Očiten znak njihove slabosti je bilo rojstvo ne samo poljske republike, ampak tudi vseh neodvisnih in svobodnih obrobnih republik, kjer je nekdaj gospodaril carizem. Prav iste čase je komunizem zgubljal bitko za bitko tudi po svetu, nekje zelo hitro, nekje po hudih bojih in začasnih zmagah kot na primer na Madžarskem. Tako se je zgodilo, da je bil svet rešen komunističnega navala prav takrat, ko je komunizem sam zmaga v Rusiji.
Rdečemu moskovskemu režimu ni kazalo takrat nič drugega kot spremeniti cilj svoje politike. Geslo “Proletarci vseh narodov združite se!” je ostalo na papirju, postalo je le sredstvo za propagando, nadomestila ga je parola;
“Socijalizem v eni deželi!” Niso se pa hitro sprijaznili vsi ruski komunisti s to parolo. Trocki jo je na primer obsoja in zato bil izobčen.
Parola “Socijalizem v eni deželi!” je koristila ruskemu komunizmu, toda je pa obenem zavrla vpliv komunizma po vsem svetu. Namesto na ves svet je vplivala le na Stalina in usmerjala njegovo politiko v mednarodnem življenju. Stalin je v duhu parole iskal povsod le interese ruskega komunizma, branil se je pa vsake žrtve v koristi mednarodnemu komunističnemu gibanju. Napravil jo je le takrat, kadar je bil v prid moskovski politiki.
To je omejilo rusko komunistično zunanjo politiko dejansko le na delovanje Kominterne; moskovsko zunanje ministrstvo ni bilo nad Kominterno, bilo je kvečjemu poleg nje. Kominterna je pa bila tipična politična organizacija, ki se je brigala le za komunistične stranke in komu nistična gibanja po svetu, ne pa morda za vpliv komunizma na znanost, umetnost, prosveto, socijalno politiko itd. To je spravilo vse inteligentne simpatizerje s komunizmom v ne majhno zadrego; če niso hoteli v komunistične stranke, so morali plavati kar sami v levičarskih duhovnih tokovih-Zato so se med njimi uveljavile na javni pozornici le redke močne osebnosti. Le one so, praviloma na lastno pobudo agitirale za komunistične ideje, kar jih je še ostalo. Kar je bilo namreč dobrih med njimi, jih je svobodni svet sprejel prav kmalu po prvi svetovni vojni in razvijal kar sam, kot na primer idejo o samoodločbi narodov, miru brez aneksij in kontribucij itd. Na polju socialne politike je pa svobodni svet razvijal komunistične ideje celo hitreje kot Rusija sama; je pač lahko žrtvoval več svojega narodnega dohodka za te namene kot Rusija.
Parola “Socijalizem v eni deželi!” je torej odtujila Rusijo zunanjemu svetu, zunanji svet pa Rusiji. Bilo je zato precej naravno, da sta se oba svetova poznala tako malo tik pred drugo svetovno vojno. Če pogledamo nazaj na tisto dobo, kar verjeti ne moremo, kako redke so bile takrat v svobodnem svetu struje, gibanja, tokovi, ki so se borili s komunizmom na ne-političnih področjih. Edinole verske skupnosti so delale izjemo.
Do veljave v mednarodnem življenju je prišel komunizem v drugi svetovni vojni in po njej. Niso pa tega priboril z uma svetlim mečem. Ravno narobe; komunizem se je uveljavil samo tam in za toliko časa, dokler so komunistične stranke zunaj Rusije uživale varstvo ruskih divizij.
Povojni komunistični režimi so bili v prvem desetletju po drugi svetovni vojni popolnoma odvisni od Moskve, šele v drugem desetletju in v zadnjem času se skušajo uveljaviti kot samostojni politični dejavniki. Seveda se pa pri tem zavedajo, da bi jim v sili morala pomagati Moskva, drugače bi bili zgubljeni.
Druga svetovna vojna je pokopala parolo “Socijalizem v eni deželi!” Sedaj ga je morda celo preveč po svetu. To ni šala! Že Stalin je bil zelo skeptičen do kitajskih komunistov. Čas je upravičil njegovo nezaupljivost do Peipinga. dal kuP kranjskih klobas, je Morda bi bil v Kremlju marsikdo srečen, ako bi v Peipingu težko premagal skušnjavo: na-
vladal režim prijazen Rusiji in ne tovariš Mao in njegova ocena ruskega komunizma. Tudi Castro je zabredel na pota, ki ga močno oddaljujejo od Moskve in Peipinga. Tako smo prišli tako daleč, da imajo v Kremlju rajši Tita kot Castra ali Mao-Tse-tunga-
Komunizem goji torej po L 1945 zmeraj bolj zveze z tujino. To bi že po prirodi moralo povečati njegov vpliv na mednarodno življenje. Tega pa do sedaj še ne čutimo v večjem obsegu. 'Zakaj? Resda komunizem ni več zaprta knjiga, je močno odprta z vsemi dobrimi in slabimi pojavi, toda smola je v tem, da je na vsaki strani te knjige napisano o komunizmu kaj drugega. Mislimo, da ni danes človeka, ki bi imel pregled o vseh tokovih, kar jih je v komunizmu. Danes nimamo več komunizma, imamo komunizme nešteto vrst, vsak med njimi pa trdi nekaj drugega. Kateremu med njimi naj verjamemo, kateremu med njimi naj prerokujemo bodočnost? Tako razdrobljeni komunistični svet pa ne more imeti na svobodne narode takega vpliva, kot bi ga imel, ako bi bil res konsolidiran.
Komunizem je pokazal svojo šibko stran od druge plati; ni ga več sram, da išče v svobodnem svetu to, kar smatra za dobro, in da tudi doma porabi. S tem se gotovo ni dvignil ugled komunizma in povečal njegov vpliv.
Morda bi lahko rekli za sklep; komunizem je do prve svetovne vojne imel priliko, da se idejno uveljavi. Zaprl se je pa vase in zamudil priliko. Po drugi svetovni vojni išče stike z zunanjim svetom, toda njegov svetovni nazor je v razpadanju, se drobi. To mu jemlje udarnost in zavira širjenje njegovega vpliva.
To se sicer ne sliši kot slavospev sedanjemu jubileju oktobrske revolucije, toda ni navskriž s stvarnostjo.
Pred 300 leti bi bilo nemogoče rico in oblikovala naš narodni tako knjigo izdati v slovenskem značaj, kar nam daje božjo pra-
jeziku. Predvsem bi bilo nemogoče kriti visoke stroške, ker bi knjige nihče ne kupil iz enostavnega vzroka:	malokateri
Slovenec je takrat znal brati. Skoraj vse slovenske šole je ustanovil naš resnični buditelj škof Slomšek. Le po mestih so bile šole in te so bile nemške. Pa četudi bi bili Slovenci znali že brati, bi sosedje nič ne vedeli o naši zemlji, ker skoraj vsak izobraženi Evropejec je znal nemško. Valvazorjeva knjiga je velikanskega pomena za našo zgodovino. Ali veste, koliko strani obsegajo vsi štirje zvezi? Nič manj kot 3320 strani; in v knjigi je 533 slik, ki jih je vse naročil Valvazor. In še to moramo vedeti, da je Valvazor ravno radi slavne knjige o slovenski deželi popolnoma obubožal in je umrl v ubožni koči in sicer
vico za svoj prostor na zemlji. Narodi, ki so na ljubo napredne sodobnosti prekinili s tradicijo, so si spodrezali življenjske korenine in samo zgodovina še zaznamuje njih obstoj.
Slovenci smo majhen narod z bogato in močno tradicijo. Znameniti mejniki našega zgodovinskega razvoja so bili postavljeni že pred stoletji in presegajo že tisočletje. Neprekinjeno nas veže ista govorica, prelivanje krvi, ponosni dvigi in nevarni padci v živi jenski borbi za prostor in narodni obstoj.
Zgodovinarji so zapisali čas znamenitega krsta pred 1200 leti, ki bi naj bil začetek pokristjanjenja Slovencev. Vsi znameniti dogodki imajo v zgodovini svoj določen začetek v nekem vidnem dejanju, ki so pa po vsej verjetnosti bili plod do-
v Krškem ob Savi leta 1693. Na- zorevanja dolgotrajnih prizade-
li
| BESEDA IZ NARODA
Osmi mednarodm velesejem v Ohicagy
SO. CHICAGO, 111. — Res, kako je bilo naravnost veličastno — grandiozno. Presenečal je ogromni prostor dvorane na Mornariškem pomolu ali pristanišču — Navy Pier. Gospa dr. Bernikova je prisopihala k slovenskem kulturnem paviljonu in je pribila: Ravno četrt ure sem hodila do paviljona. Paviljon je nekako na polovici ali
sredini dvorane. Še 15 minut na-' brihtni in poskočni, da je bilo prej je konec: torej pol ure ho- 1 da. Iz sredine Ljubljane na Vič
ročil je in se vsedel. Nekateri naši ljudje so seveda vprašali če se dobi tudi kaj mokrega? Toda pristavili so, da je voda premalo mokra in to gotovo ne bo brez greha, če bi se v taki velikanski “oštariji” vsedel za mizo brez polnega litra. Saj smo vendar Slovenci taki odlični “literati”. Toda ni se dalo pomagati: V mornariški dvorani na jezerskem pomolu nisi mogel dobiti nič drugega za pijačo kot malinovec, limonado in kavo. Pa so bili vsi obiskovalci tako
Kako je dvorana široka? Ker je tako dolga, se vidi ozka. Pa je v resnici zelo široka: Kaka dva metra od stene je na obeh straneh dvorane zavesa, potem je vrsta pavilijon.ov na obeh stra-nes podolžne stene, dosti prostora za izložbe in za osobje v pavilijonu. Na sredi dvorane po dolžini je toliko prostora, da so postavljene mize za okrepčila in sicer počez in na obeh straneh teh miz si lahko sejem ogleduje na tisoče gledalcev. Našteli so jih v soboto 21. oktobra 75 tisoč, v nedeljo 22. oktobra pa 200 tisoč. Le tako imamo lahko pravo predstavo prostornine. Zastopanih je bilo kakih 40 do 50 narodnih skupin. Nekatere skupine so imele tudi po pet pavilijonov.
Treba je kar strmeti nad toliko pestrostjo razstavnih predmetov v KULTURNEM ODDELKU razstavišča. Tu je bilo nakopičene umetnosti:	slikar-
stva, kiparstva in ročnih del iz vseh delov sveta. Mnogi razstavljeni predmeti so bili silno dragoceni kot bogata dediščina pradedov. Kaj takega se ne najde v nobenem muzeju.
V oddelku Mednarodnega bazarja je bilo vse polno uvoženega, importiranega blaga, ki so bili izgotovljeni v različnih delih zemeljske oble in so bili narejeni po preiskušenih vzorcih različnih narodov.
Privlačila je seveda zelo Kuhinjska umetnost različnih dežel. Že duhovi so privlačili! Moral si se približati. Slovenec bi car zapel: “Duhovi nebeški se iz kuhinje vrste!” To je bilo seveda zelo potrebno, ker so ljudje veliko hodili, so bili utrujeni ter lačni in žejni in so se radi usedli in pokrepčali. Obiskovalci so si prej vse ogledali in kar je bilo najboljše, tega so se prijeli. Tako je na slovenskem kuhinjskem pavilijonu zmanjkalo potic, klobase pa so morali sproti donašati. Kdor je šel mimo pavilijbna in je zagle-
kaj. Vino pa seveda preveč u-truja, ker stopi v noge.
Četrti oddelek je bil za razvedrilo: Kar naprej so se izvajali programi raznih narodnih skupin: ljudska glasba, narodno petje in narodni plesi. Kar naprej brez prestanka in še vsi niso mogli priti na vrsto.
Kako smo se Slovenci postavili? Pripravili smo dva pavili-jona: enega kulturnega, drugega kuhinjskega. Kuhinjski je bi že omenjen. Zanima nas kulturna stran. Največja privlačnost tega pavilijona je bila razstava akademskega kiparja in slikarja Franceta GORŠETA, ki je bil osebno navzoč. Razstavljal je prvikrat v Chicagu in sicer je razstavil vrsto svojih bakrenih plaketov, to so nekaki reliefi. Zanimanje je bilo veliko. Jaz sem te vrste umetnost videl prvič in moram resnično iz srca pohvaliti. Mnogi so tudi nekaj teh kupili. Uspeh v tem oziru bi bil sijajnejši, če bi mestna občina ne bila na hitrico cele razstave premaknila na mesec oktober, navadno je bila meseca novembra. Tako nismo imeli časa, da bi slovensko razstavo bolj pavdarjali v našem časopisju.
V istem pavilijonu so bili na vpogled ljubki predmeti ribniških izdelkov suhe robe in predmeti stare železarske obrti iz Krope.
Izležene so bile tudi nekatere slovenske knjige:	Mausarjeve
knjige. Jurčeceve, Zborniki Svobodne Slovenije. Razstavljene so bile tudi štiri krasno vezane knjige v obliki in velikosti fo-lianta. Knjige bi najbolj spominjale na naše stare cerkvene Misale; pa še . malo bolj debele so. Tujci so te knjige gledali brez kakšnih opomb. Naši ljudje so pa nekateri odprli knjigo in so se razjezili: “Glej jih bedake! Nemške knjige razstavljajo na slovenskem pavilijonu! Sramota! Razstavili smo namreč vse štiri zvezke našega kranjskega Valvazorja, ki je bil tiskan pred 300 leti in vsebuje
ravno je, da navaden slovenski človek Valvazorjevih knjig ne more poznati, zato je bila moja krivda, da so se obiskovalci mednarodne razstave za knjigo premalo zanimali ali pa jo kot nemško odklanjali. Na knjigo bi bil moral jaz pred razstavo posebej in s povdarkom opozoriti, pa nisem in tudi časa ni bilo, ker sem izvedel kakih deset dni prej, da se bo razstava vršila celi mesec bolj zgodaj kot druga leta. Bom pa o Valvazorju kmalu napisal posebni članek v informacijo.
vanj. Zato je čisto mogoče, da so prvi slovenski kristjani bili krščeni že pred več kot 1200 leti. Vendar, uradnih 1200 let pokristjanjenja Slovencev je oblikovalo dušo slovenskega človeka s plemenitim značajem, ki še danes po vsej slovenski zemlji izpričuje, da tod biva pošten in veren narod. Taka je Slovenija: “In na gričih in za griči, davnih časov priče zveste, cerkve bele in kapele, kakor beli golobiči, ki so v polna polja vse-le . .
V nedeljo, 12. novembra, bo
Nikakor pa ne smemo poza- ob treh popoldne v dvorani sv.
biti, da je bilo treba za oba slovenska pavilijona velike in skrbne priprave. Vse načrte je napravila in vodila gospa Metoda Fischinger: Pomagali so ji pa predvsem njeni trije otroci: Mojca, Tomaž in Andrej, potem Gabrovi: ata, mama, sinova Tone in Peter, potem gospe: Gi-zela Hozian, Starc, Žibert, Pol-den, Jerin, Nežka Gaber. Mihaela Simraryh, Helena Balažič, dr. Bernikova, potem gospodične Alice Martinčičeva, sestri Marija in Katie Markovšek. Pri postavljanju pavilijonov in pri podiranju se je posebno požrtvovalno izkazal g. Adi Kanje.
Darovali so pecivo, pijače in še kaj: Pepca Mokorel, Krivo-gradova, Logondrova, Benceto-va, Stražišarjeva, Gabrova, Šim-rayeva, Martinčičeva, Markuno-va iz Jolieta, Balažičeva, Medvedova. Perčičeva iz Minnesote. Mr. Medved je preskrbel meso. Seveda je dosti napekla tudi gospa Fišingerjeva in še gospa Rebrica.
Ureditev in razstava je bila zelo okusna in posrečena, tako da smo vsi obiskovalci ponosni na svoje zmožne prireditelje. Omeniti je treba, da se je pri naših pavilijonih res ustavil či-kaški župan Daily in gospa Fišingerjeva mu je ljubeznivo postregla s kranjsko klobaso in s slovensko potico.
Čisti dobiček predvsem v kuhinjskem pavilijonu je znašal $250.00. Polovica je bila naklonjena Baragovi, polovica pa Slomškovi Zvezi.
Prireditelji slovenske razstave: ponosni smo na vas. Vse priznanje in zahvala, ko ste slovensko ime nesli med tolike narode.
P. Odilo, OFM.
NAR0D~n TRAmCUA
Vida proslava važnih slovenskih zgodovinskih in simboličnih obletnic: 1200 letnice pokristjanjenja Slovencev, 29. oktober — proglas. slovenske državnosti in Dan slovenske zastave. Pomnimo, da take narodne proslave ne smejo biti bahavo ponašanje za trenutno propagando, kajti z njimi naš rod časovno povezuje slovensko tradicijo, ki jo v več kot tisoč letih čas ni mogel omajati in ne prekiniti. Ob narodnih proslavah zavestno čutimo, da smo — četudi raztreseni po svetu — del narodnega telesa in bodimo Bogu hvaležni, da smo sedaj prav mi v svobodnem svetu poklicani, da predaj emo ba-kljo naše nepopačene slovenske narodne tradicije bodočim slovenskim rodovom. Ti in jaz in mi vsi!	Jože Melaher
Iz bolniški ptstefje
Cleveland, O. — Iz bolniške postelje pišem- Padel sem in malo, da se nisem ubil. Mislil sem, da sem si polomil kosti in rebra in da se je spet utrgala kita. Tako sem mislil, ko so me pobrali s tal. Odpeljali so me v bolnico Mt. Sinai, kjer so me takoj dali na rentgen. Ko je zdravnik pregledal, kaj je foto grafiral aparat, je dejal: “Nič ni zlomnj enega in nič utrganega, le udaril si se zelo.” Obvezali so me in poslali domov, kjer sem pod oskrbo dr. Ukmarja, dobre goriške duše.
Zakaj pišem? Največ radi velike korespondence za Žalostno goro, potem še seveda radi društva Presv. Srca Jezusovega št. 172 KSKJ, katerega tajnik sem. Toliko pisem in še posebne nabirke za Žalostno goro se mi je nabralo, da ji radi selitve v drugo stanovanje, predvsem pa radi padca nisem kos. Kratko: Ne morem. Zato prosim vse dobre rojake in rojakinje, ki so in še tako velikodušno prispevajo za Žalostno goro, naj mi oprostijo. Kakor sem še poročal sem 2. oktobra poslal za Žalostno goro župniku v Preserje 731 dolarjev. Dne 27. oktobra sem poslal še
natančen opis naše dežele in si- krvna vez, ki nam je iz nezna-eer je to opis v naši zgodovini, nib davnin ohranila našo govo-
CLEVELAND, O. — Samozavest naroda, njegova rast in razvoj imajo srčiko svojih življen-skih korenin v davni preteklosti.
Tradicijo imenujemo ohranjevanje in spoštovanje starodavnih izročil, pretakanje življen- 269 dolarjev- Tako je bil poslan skih sokov iz roda v rod, spre- za Žalostno goro cel tisočak. Par jemanje in dopolnjevanje iz-'dni potem se mi je pripetila ta kušenj in doživetij naših pred- (nezgoda in me položila v poste-nikov, ki jih mi v sedanjosti Ijo. Tedaj sem zapisal, da je na-mbramo uveljavljati ter spoš-jbirka za Žalostno goro zaklju-tljivo presajati v bit naših po- cena. Nočem namreč očitka: Ja, tomcev. Tradicija je narodna kaj naj vse dobi Žalostna gora?
za Žalostno goro še prihajajo. Pa moram popraviti: Kdor želi dati za Žalostno goro, še lahko stori, ne da bi trpela kaka druga cerkev ali ustanova. Vsi darovalci pridejo v isti seznam kot prvi, v objavo in arhiv Žalostne gore. To jamčim jaz.
Pred mano je kopa pisem, na katera sem deloma že odgovoril in se zahvalil. Ta pisma in osebne izjave darovalcev kažejo globoko vernost našega naroda brez izjeme na stranko. Naj bežno navedem samo malo izčrpkov iz teh pisem in osebnih mnenj.
V prvi vrsti so izrazi do velikega zaupanja Marije Sedem Žalosti. Ko mi je neka žena dala zelo lep dar, sem ji dejal: Vam bo že Marija Sedem Žalosti plačala to dobroto, mi je odgovorila: “O, saj mi je že!” Pa me nagovori mož tam iz Trsta: “Pet dolarjev sem namenil za Žalostno goro. Moja mati so mi povedali, da so ozdraveli, ker so se priporočili Mariji Sedem Žalosti”. Potem so pisma nekdanjih romarjev in romaric, ki so pred 50 in 60 leti romali na Žalostno goro. Tako mi piše ena: “Kot mlado dekle sem romala na Žalostno goro. O, kako je bilo lepo tam! Še danes ne morem pozabiti lepih ur na Žalostni gori!” Potem so pisma osebnega značaja. Nek bivši delegat, s katerim sva bila večkrat skupaj na konvencijah KSKJ, pravi: “Na Jože, tu imaš pet dolarjev za Žalostno goro in Bog ti daj srečo da dosti nabereš!” Tudi na račun Rusije dobi Žalostna gora-V pismu mi piše oseba: “Ker ste tako lepo pisali o Rusiji, Vam pošiljam deset dolarjev za Žalostno goro in vam želim veliko sreče. Naj vam Bog pomaga!”
Darovi za Žalostno goro pri-najajo tudi od takih, ki jim je vera in cerkev deveta briga. En takih mi je moško dejal: “Tu imaš pet dolarjev za Žalostno goro, pa še poagitiral bom, da bodo dali tudi drugi. Za žalostjo goro pa ja!”
Nabirka za Žalostno goro je presegla tisočak in na rokah je nekaj od teh darov, ki bodo ob oriliki poslani na Žalostno goro. Saj še dosti potrebuje. Ob prvi svetovni vojni ji je stara Avstrija pobrala vse štiri bronaste zvonove, ki so bili naj lepši v preserski župniji. Ljudje so jokali, ko je bila Žalostna gora tako oropana krasno pojočih zvonov. Zdaj ima le jeklene, ker za pravi bron ni denarja. Zvonove slovenskih cerkva je dala Avstrija preliti v topove, pa je kljub temu propadla.
Moj novi naslov je: 1035 E. 69 Street, Cleveland, Ohio 44103 Pozdrav vse
Jože Grdina
IZ NAŠIH VRST
CLAREMONT, Calif. — Cenjeno uredništvo! Priloženo p°' šiljam ček za obnovo naročnine na Ameriško Domovino. Z H' stom sem zelo zadovoljna, ga tudi redno prejemam in prav z veseljem in rada berem.
Vsem bralcem in upravi AmC' riške Domovine pošiljam praV lepe pozdrave iz sončne Kali' fornije.
Maria Schwlatsch
* » *
WEST ALLIS, Wis. — Spoštovano upravništvo! Prilaga1*1 Vam denarno nakaznico za p°^' letno naročnino. Ameriška Bo-, mo vina mi ugaja in jo z vesel' jem vzamem v roke, kadar Prl' de.
Z najlepšimi pozdravi!
Emerik Širok
Kaj pa druge cerkve in razne ustanove? Res je. Ampak darovi
Injekcije proti bradavicam
Trije ameriški raziskovalci izdelali posebno cepivo, ki ° pravlja bradavice. Eno izrue sestavin tega cepiva pridobiva jo iz odstranjenih bradavic. ^ jekcije je mogoče dajati use mišice ali pa naravnost v bra davice, če so dovolj velike-
ameriška domo vina,

HANADSH4 DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
blagostanju še vedno razjeda srca. Domotožje je izraz ljubezni, ki je tako močna, da zaradi nje rastejo celo v tuji zemlji planike, ki jih je mati poslala od doma. Lepa črtica je nastala v Torontu, napisal jo je Franc Grmek. Program je poživljal z igranjem klavirskih skladb g. Peter Čekuta.
Program so zaključile dekleta v narodnih nošah, ki so izvajale ples ob zvokih harmonike. Ge. Muhičevi gre hvala za to točko.
Program je trajal malo več kot eno uro. Nato se je razvil prost večer tja do enajstih. Udeleženci so bili dobre volje. Prireditelji so pa želeli videti več odziva. Niso mogli razumeti, da so plesne veselice z večerjami bolj potrebne kot kulturne proslave življensko važnih dogodkov . v narodni zgodovini.
Por.
Zvestoba sebi ... zvestoba narodu
“Gre torej za zvestobo sebi, svojemu prepričanju in poklicu; gre za zvestobo svoji družini, svojemu narodu, svetu. In ni možna ena zvestoba brez dru-ge.”
“Iz zvestobe in ljubezni raste /se: človek, narod."
“Ljudje niso ljubili Rima, ker 'e bil velik. Rjm je postal velik, — ker so ga ljubili. Zvesto ljubili.”
“Veličina nekega naroda se ne neri po kvadratni kolometraži ijegovega ozemlja, ampak po urini srca teh, ki narod sestav-jajo.”
“Med tistimi, ki so se oddaljili )d slovenstva nastane vprašanje: ‘Zvestoba Sloveniji. Toda mar rišem Argetinec?” (V Kanadi si rekli: Kanadčan).
“Vzemimo, da bi Kitajska na-oadla Uruguay in bi se morali Gruguajci kot begunci umakniti npr. na Japonsko, ali bi njih tam rojeni otroci zato bili Ja-sonci?”
“Mislim, da je vsakemu jasno: larodnost je odvisna od zavesti oripadnosti; od krvi očeta in matere, ne pa pd kraja rojstva.” Vendar, kdor bi mislil, da ima zato, ker je slovenskega rodu, manj dolžnosti do svoje nove domovine, se moti. Ko ljubimo svoj narod, svoje prednike, svojo zgodovino in nam to edino daje možnost, da rastemo in da se razvijamo v osebnost, prav tako ljubimo tudi svojo novo v Slovenska zastava pa vihra i domovjno_ ge ve5j kdor ne 1;ju_
Cez meje “združene Slovenije” bi svojega rodu, kdor se izko-
Praznovanje Dneva svobode in slovenske ’zastave
Letos je bila v Torontu zopet Proslava “29. oktobra” kot slovenskega narodnega praznika. Temu prazniku je bil priključen tudi dan slovenske zastave. Prireditev je pripravijo Društvo slov. krščanske demokracije v soboto dne 28. oktobra 1967 v Slovenskem domu na 864 Pape Ave.
Bil je lep “slovenski večer” kulturno-narodne vsebine. V dvorani so gorele bele, modre in rdeče luči. Reflektor je razsvetljeval veliko sliko Bleda, slovensko zastavo in podobo Janeza Evangelista Kreka. Za goste so bile pripravljene belo pogrnjene mize okrašene s slovenskimi Zastavicami.
Uvodni govor je imel g. P. Markeš. On je tudi nakazoval in povezaval program večera. E uvodnimi besedami je nakazal zgodovinsko stvarnost okoli “29. oktobra” in dneva slovenske zastave. Na začetek programa je bila postavljena deklamacija Pregljeve “Slovenska himna”, ki jo je v narodni noši podala Carmen Markeš. Po tem Uvodu je nastopil bralec, ki je Popeljal navzoče v čase pred 50 loti, kakor jih je opisal v svojem delu “Skozi luči in sence” Ruda Jurčec. Bralec je omenil Ormož, umor v Sarajevu 1914, smrt cesarja Jožefa, deklaracij-sko gibanje spomladi leta 1917, snart Janeza Ev. Kreka in vihranje slovenskih zastav ob °svobojenju. Vse to je bralec porezal pod naslov: “Iz Ormoža do Ljubljane pred 50 leti”.
Tej “povesti” je sledila “Deklamacija slovenski zastavi", ki jo je mogočno podal g. O. Mau-Ser. Smisel proslave je bila, da bi nad “zedinjeno Slovenijo” 2aplapolala neomadeževana slo-vcnska zastava. Ta “zedinjena Slovenija” je bila na tem “slovenskem večeru” predstavljena 2 literarnimi odlomki mojstrov slovenske besede od Ormoža pre-k° Ljubljane do Soče in dalje 215 Koroško. Pozdrav Ljubljani •l6 po pisatelju Preglju recitiral hr- P. Klopčič. V “Gorenjsko ju-^o” je popeljal misli navzočih akademik g. P. Čekuta. S pestjo “Soči” — prof. Z. Jelinčič so hitele misli na Primorsko od tam na Koroško, ko je g. Čekuta doživeto deklamiral Tožba Korošcev” (L Pregelj).
^Udi njim, ki so prišli ven v svo-°do šele pred kratkim. Ta mla-hl rod, ki si je izbral svobodo, j® zastopal g. Vili Mikunda s ■^sno deklamacijo dveh lasted pesmi: “Domovini” in “Spojini". Dr. P. Klopčič je pa nato ® črtico “Planika” predstavil vse, ^i so se leta 1945 pretolkli v svo-°do, pa jim domotožje kljub
renini, ne ljubi pravilne svoje nove domovine . . .”
(Misli iz govora Zorka Simčiča dijakom srednješolskega tečaja ob proslavi slovenske zastave, simbola zvestobe 21. okt. v Bs. As.)
— Poznamo tri glavne vrste ječmena.	f§
'ht >.v.; -Ar . .v • .-y Vf • y ?	v
Prijateljem in znancem sporočamo, da je Bog poklical v večnost 18.10. 1967 v starosti 74 let
MARIJO KOZINA,
roj. LESAR,
iz Brega pri Ribnici na Dol.
Pokopana je bila 20. oktobra 1967 v Hrvači pri Ribnici. Njeno dušo priporočamo v molitev in blag spomin.
Žalujoči:	,%l
JOŽE, mož
MARIJA, por. KLUN, FRANCKA, hčeri KAREL, duhovnik, JANEZ, MATIJA, sinovi ANICA, por. BABNIK in METKA, sestri MATIJA, brat PAVLA in RENATA, snahi ALOJZIJ KLUN, zet in ostalo sorodstvo.
®reg pri ribnici, Slov., Montreal, Can. 7. nov. 1967.
Ob prazmlu Kristusa Kralja
TORONTO, Ont. — V mesecu oktobru nam Cerkev odpira vrata v veličastje vzvišenih praznikov. Ko zunaj odmira narava in se krajšajo dnevi; ko se v zlatih barvah koplje jesensko sonce in po vrtovih zasveto krizanteme; ko človek zemlje pospravlja njene sadove, se ustavi v naših ušesih glas Cerkve.
Od prve roženvenske nedelje, praznika angelov varuhov in zahvalne nedelje, ko se Stvarniku zahvaljujemo za preteklo srečno leto in obilne darove, mir in napredek, svobodo in varne domove, se ustavimo ob misijonski nedelji. Zavemo se dolžnosti, ki jih imamo kot živi udje skrivnostnega Kristusovega telesa Cerkve, ki mora rasti, se širiti po vsem svetu, med vsemi narodi. Ob misijonski tomboli smo to dolžnost v polni meri mogli storiti. Iz misijonskega navdušenja se spne naš duh v zmagoslavje Kristusovega kraljestva, vladanja miru in pravice, sreče in ljubezni.
Prišel je praznik Kristusa Kralja. Zjutraj po sveti maši v cerkvi je svečano donela prisega Večnemu Vladarju. Popoldne pa smo napolnili prostorno dvorano pri Mariji Pomagaj, da sledimo zanimivemu predavanju, ki ga je v okviru Slovenske šole pripravil č. g. Tone Zrnec CM. Svoje delo je posvetil spominu 1200 letnega krščanstva med Slovenci, izročil v roke Kristusa Kralja in nam v srce položil resne besede o starodavnem slovenskem izročilu o Bogu in domovini — Križ na slovenski zemlji. — V izvirnih slikah, ki jih je v času letošnjega obiska domovine in obmejnih dežel posnel in zbral, nam č.g. predavatelj prikaže naj starejše poznane in ohranjene spomenike prvega krščanstva med Slovenci. Za prvo sliko Kristusovega križa, slavnim delom mojstra Plečnika, se razgrne pred nami verna duša naših pradedov, ki je s križem živela in. trpela vseh dolgih 1200 let. Znamenja po poljih, gozdovih, ob cestah in hišah, cerkvice po gričih in kapelice v gorah so večna priča božjega ljudstva. Še kulturni brezbožci jih spoštujejo.
Gosposvetsko polje je prva velika postaja v slovenski zgodovini. Knežji kamen in vojvodski prestol sta priči prve demokracije v Evropi pred 1000 leti. Iz irskega samostana na Kim-skem jezeru na Bavarskem so od sv. škofa Virgila prihajali misijonarji med Slovence v Karantanijo, krstili kneza Boruta in njegova sinova Gorazda in Hotimira. Iz tega časa je pesnik Prešeren ustvaril svojo nesmrtno pesnitev “Krst pri Savici”. Na Koroškem in Zgornjem Štajerskem je ohranjenih več slik in kipov — v Millstadtu je cerkev — sv. Domicijana, ki jo je po mnenju zgodovinarjev zgradil knez Hotimir. Cerkev Gospe Svete na polju ob Dravi je prva slovenska cerkev. Tam je ško-foval sv. Modest, ki je živel 100 let pred sv. Cirilom in Metodom. Krščanstvo je prihajalo k Slovencem tudi od Zapada. Oglejski patriarhi so bili vneti misij o-narij in plemeniti gospodarji v svojih pokrajinah. Oglejska bazilika je še danes ohranjena u-metnina, kakor tudi škofijska cerkev v Čedadu. Krščanska gospoda po gradovih je pravta-ko vplivala na slovensko ljudstvo, ki pa jim je predvsem moralo služiti. Z vero se je dvignila narodna zavest in omika. Prišli so časi uporov in težkih porazov. Z žarečo krono so v Zagrebu kronali kmečkega kralja Matijo Gubca .... Ljudstvo pa je živelo iz vere. V mogočnih
cerkvah se zrcali vdana ljubezen do Boga in Matere božje, da se človek čudi umetninam iz kamenja in lesa, delom preprostih rok, ki so ohranjene v neštetih slovenskih cerkvah gotskega, romanskega in baročnega sloga. Na Primorskem se opazi vpliv italijanske renesanse. V
V	Kostanjevici na Krki pa so v samostanski cerkvi vzidani portali rimskih palač.
V srednjem veku so se v deželi ustanovili mnogi samostani. Po zgodovinskih virih so bili obsežni, redovne družine številne. Ustavili smo se ob razvalinah žičkega samostana pri Konjicah na Štajerskem. Grmovje in samotne trave preraščajo prvo slovensko samostansko naselbino. Žičko cerkev, ki je čisti gotski slog, pa počasi obnavljajo kot zgodovinski spomenik.
: Iz starih časov izhaja tudi kartuzija v Pleterjih pod Gerlanci. Stiški samostan‘belih menihov pa je novejšega datuma.
V	pobožnih mislih smo ob slikah romali v kraje slovenske krščanske zgodovine. Ob Osoj-skern jezeru na Koroškem in nod Devinskim gradom ob Jadranu je že v davnih stoletjih molilo slovensko srce. Ko so Turki divjali po naši zemlji, se je ljudstvo zatekalo v tabore ob cgrkvah in z vročo smolo in kamenjem odganjalo krive meče.
V	bitki pri Sisku pa je hrabri Andrej Turjaški razgnal turško armado sultana Hasana. Sultanov plašč je bil spremenjen v mašni plašč, ki je danes shranjen v ljubljanskem muzeju.
Ob oltarju in pri Mariji so bili naši pradedi varni. V samostanih pa so se poleg krščanske omike učili še vsakdanjih praktičnih poklicev. Ob‘delu in molitvi so živeli v skromnih domovih, kjer je vladal božji mir in družila ljubezen. Krščanstvo se je vraslo globoko v slovensko dušo. Kakor so visoki stolpi slovenskih cerkva in glasni njih zvonovi, tako globoko je v srcu slovenskega človeka zapisano božje ime.
Njemu, Stvarniku je vdan naš narod že preko 1000 let. Slavni spomeniki preteklosti nas kličejo k delu za bodočnost. Danes je čas preskušnje. Zavihajmo rokave in stopimo na delo za božje kraljestvo!
Za božje kraljestvo v naših družinah, v naših šolah in javnih prostorih, v naši fari in širni slovenski skupnosti. Križ Kristusov je naše vodilo. Visoko ga dvignimo nad mlačno množico. Iščimo ob njem sonca resnice, svobodo pravice in srečo prave krščanske ljubezni, ki /se objema, vse razume, vse od-
vornjaki so drveli po prašnih cestah in prevažali človeško revščino v tujino in taborišča, pod streli tuje soldateske so padali talci,, v varstvu noči pa so fanatični privrženci komunistične osvobodilne fronte morili katoliško zavedne može in cele dru žine, svoje ideološke in politične nasprotnike ter povzročili večji preplah in krvoprolitje kot tuji okupatorji.
O tem svojem najnovejšem delu nam bo pisatelj Karel Mauser predaval v soboto, 11. novembra zvečer ob pol osmih v Slovenskem domu na Pape Ave. Govoril bo kako je triologija “Ljudje pod bičem” nastala, ljudeh, ki jih v knjigah slika z dosledno realnostjo, ter o razmerah, v katerih so se ti ljudje znašli. Predavanje bo gotovo zanimalo ne samo tiste, ki so vse tri dele “Ljudi pod bičem” prebrali, temveč, bo še posebej dobrodošlo tistim, ki si knjig zaradi hitre razprodaje niso mogli nabaviti.
Na predavanje vabi Društvo S.P.B, — Toronto vse, zlasti pa člane društva. Po končanem predavanju pa bo Društvo Slovenski dom nadaljevalo večer z veselim “Martinovanjem.” Tajnik Društva S.P.B.. — Toronto
imike Iz lamlSfona
HAMILTON, Ont. — Jesenska prideditev Slovenskega Parka je zelo lepo uspela. Rojaki od blizu in daleč so napolnili veliko dvorano tako kot nikdar preje. Orkester “Veseli Slovenci” postaja med nami iz leta v leto bolj priljubljen. Zato ga je vodstvo Parka že najelo za drugo leto. Igrali nam bodo dvakrat in’ to 25. maja ter 12. oktobra 1. 1968 v istih prostorih kot zadnjič. Dragi rojaki, ne pozabite teh dveh datumov. Slovenski Park se Vam zahvaljuje za zadnji obisk in Vam kliče “Na svidenje drugo leto!” Prav iskrena hvala tudi orkestru, kateri stori vse, kar more, da vlada v dvorani veselo razpoloženje. Vem, da je zel naporno vendar upam, da pozabite na vse težave, kadar igrate za tako hvaležno publiko.
Priznanje in hvala tudi našim pridnim kuharicam in točajem, kateri so se odlično izkazali. Srčna zahvala gre tudi piscu Vestnika, kateri je veliko pripomogel k veliki udeležbi s svojo propagando. Zato le pridno segajte po njem, saj tako lepega duhovnega branja ne dobite nikjer drugod.
V soboto, 11. novembra, ob 8. zvečer pa nas naši cerkveni pevci vabijo na veselo Martino-
Kremelj In Oastro se spoprijela na jubileju
MOSKVA, Rus. — Komunističnih jubilejnih slovesnosti se je menda udeležilo kar 93 partij in gibanj. Le redke so bile, ki jih je manjkalo, zato je pa njihova odsotnost tem bolj padla v oči. Da proslavah ne bo ne kitajske ne albanske delegacije, to so vsi pričakovali, saj menda nista bili niti povabljeni. Da ni prišel vietnamski tovariš Ho-čiminh, radi tega se ni nihče razburjal. Mož je star in bolehen. Morda je tudi nekaj resnice na tem, da je njegovo zdravje že zelo šibko in da ne more niti več prenašati vojnega stanja v Hanoiu in se nahaja nekje na deželi. Zato je kar prav, da mu je dal Kremelj naj višje rusko odlikovanje ravno te dni.
Čisto drugo podobo pa daje Castrova politika do ruskega ju bileja. Bil je povabljen, je pa takoj rekel, da ga ne bo. Zastopal naj bi ga predsednik republike tovariš Dorticos. Tako so sporočili iz Havane v Moskvo. Namesto njega se je pa pokazal na proslavi Castrov delegat minister za narodno zdravje Machado-Ventura, ki je prišel v spremstvu le enega navadnega uradnika.
To je pa tovariše v Kremlju hudo razburilo. Najprvo so ku-Danskega delegata “prezrli”, ko so določevali, kdo naj govori na slavnostnem zborovanju. Zato sta pa postala te časti deležna delegata čilenske in urugvajske partije, ki najbolj nasprotujeta Castrovi teoriji, da mora komunizem postaviti partizansko vojskovanje na prvo mesto. Tako se je zgodilo prvič, da je Kremelj postavil Castra pričo vsega ko-
CLEVELANO, O«
Moški dobijo delo
munističnega sveta — v kot.
Castro je seveda takoj reagiral. V svojih govorih pred domačo javnostjo se je znašal nad domačimi malimi trgovci in nad lenimi delavci, govoril o mednarodnem položaju, toda Moskve in njenega jubileja ni omenil niti z besedo.
pusti m vse sprejema v imenu vanje v cerkveno dvorano S.
Njega, Kristusa Kralja, kateremu služijo vsa vladarstva, so Mu pokorni vetrovi in morja, Kateremu je podložna zemlja, nebo in vsa ljudstva.
Anica Resnik
Irbbglja
'ljudje pu uišeifi5'
TORONTO, Ont. — Karel Mauser je znan kot ljudski pisatelj. Njegove povesti govore o slovenski zemlji in ljudeh, ki so na tej zemlji rasli, po njej grebli za vsakdanjim kruhom, molili zanjo, ljubili jo in z njo trpeli, potem pa tiho in vdano legali vanjo s sklenjenimi rokami k zadnjemu počitku.
V svojem najnovejšem in do sedaj naj obširnejšem .delu “Ljudje pod. bičem1’ nam prikazuje ljudi v dobi, ko so preko naše zemlje pljusknili valovi vojne in s seboj prinesli vse grozote masovnega uničevanja. V zadnjo zakotno vas je dahnila nasilna smrt in brez prizanašanja in
Gregorija Velikega na Hwy. 20. Igra priznani orkester Slavček iz Toronta. Čisti dobiček je namenjen za nakup novih orgel, katere res potrebujejo, ako hočejo napredovati z glasbeno kulturo.
V nedeljo, 19. novembra, pride gostovat Slovenska šola od Marije Pomagaj iz Toronta. Nastopila bo mladina s pevskimi točkami, podali nam bodo koncert harmonikarji i.t.d. Zbor vodi že več let z jako lepim uspehom č.g. Tone Zrnc. Njegova zasluga je, da so se Slovenci večkrat z odličnim uspehom predstavili pred Kanadsko javnostjo in želi veliko priznanje.
Obisk tega koncerta res iz srca priporočam, posebno še družinam z otrocb
F. J.
Prvo električno razsvetljeno mesto WABASH, Ind. — To mesto se ponaša, da je dobilo prvo
MACHINISTS
TUI CLEVEUHB PSEIfiflslO Ta®! 8».
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
mmmim
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
mm - mum
Contouring and profiling Machines
mmtmm
BOliS Mills
rail?
LATHES
m imm
mm
EN01E LATHES
mmm uraiiES
MDIM. OBILIS
električno razsvetljavo v ZDA ‘ izbire redčila prebivalstvo. To-1 in sicer leta 1880.
mmmmi
mmmnm
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(216)
V Adenii zopet hudi boji
ADEN — Nasprotujoči si nacionalistični organizaciji Osvobodilna fronta in Fronta za osvoboditev južnega Jemena sta se včeraj udarili v Adenu s težkim in vsem drugim pehotnim orožjem. Število smrtnih žrtev ni znano, doslej so našli 35 trupel. Tudi število ranjenih mora biti veliko. V starem delu mesta so mine in izstrelki bazuk porušili vrsto hiš in drugih poslopij.
Osvobodilna fronta se bori za neodvisnost Adena- in Južno-arabske federacije, med tem ko Fronta za osvoboditev južnega Jemana še vedno drži z egiptovskim Naserjem in uživa seveda tudi njegovo podporo.
Zvezpo vojaštvo je skušalo spopad med obema skupinama preprečiti, pa je bilo za to prešibko, Angleži pa so svoje vojaštvo umaknili s predela, kjer si Arabci med seboj puščajo kri.
— Dijaki visokih šol v naši deželi so povprečno po trikrat na leto prehlajeni.
Žemke dobijo delo
Office work
General office v/ork, will train recent graduate. Apply at 1845 30 St. or call for appointment 781-1911.	(217)
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
V najem
Soba se odda poštenemu moškemu srednje starosti, mirno stanovanje, nič otrok. Kličite 531-6129.	(217)
Lot — Euclid
Naprodaj je lot, odobren za dvodružinsko hišo, 40 x 150. Cena $8900. Kličite 451-7117 ali RE 2-9297.	(214)
V najem
5-sobno stanovanje blizu Eaton in Fisher Body tovarn. Bo prazno 11. novembra. Ne otrok in ne živali! Kličite 681-6668 ali 291-1395.	(214)
Hiša naprodaj
Pawnee Ave., 3 spalnice, 1 spodaj, sprejemna soba, jedilna soba, kuhinja in kopalnica; klet,, dvojna garaža. Lot 50 x 101. Cena $17,000- Kličite 943-1873.
(214)
Stanovanje iščeta
Zaposlena zakonca iščeta 5-sobno stanovanje na E. 67, 68 ali 72 cesti blizu St. Clair j a. Kličite 431-4136 po 6. uri zvečer.
(214)
Stanovanji v najem na E. 61 St. blizu Sv. Vida
Čisto 3-sobno stanovanje, zgoraj, za $36.50.
5-sobno stanovanje v “duplex” hiši. Kličite FA 1-3204.
(x)
Pohištvo naprodaj
Rabljeno, odlično ohranjeno pohištvo za 4-sobno stanovanje poceni naprodaj. Kličite 881-8964 do 12. ali po 7. zvečer. ___________________ .-(215)
Naprodaj
Otroški voziček, v dobrem stanju, je naprodaj na 797 E. 232 St. Euclid, tel. RE 1-5247-
(215)
V najem
Odda se 5-sobna hiša na 609 E. 125 St. Vse udobnosti. Kličite PO 1-1171.	—(218)
V najem
Starejši ženi se nudi stanovanje ter vso oskrbo. Kličite za tozadevni dogovor tel. 361-4139 od 6-9 zvečer.	—(217)
AMERIŠKA DOMOVINA,
“Pred letom, praviš, si napra- j “vedno govori o vodi... Ni do-vil zatvornice?” je pozvedoval ma v tem kraju, ampak s Koro-Blaže, ne toliko iz radovednosti,! škega je prišla. Otroka je imela kakor bolj radi tega, da je dal in ta otrok ji je utonil' v vodi.
“Pri Posečniku ti je bilo bolj'6/’ je pripomnila Micona.
“Kdo pravi? Ali mi tukaj ni dobro? Saj mi bolje biti ne more ..
“Postreže ti nobeden ne.”
“Postreže—? Saj nisem cesar!” se je šalil Blaže.
“Pa vendar... Na kosilo moraš čakati, na malico zopet. Saj bi rada pripravila včasi, pa ne utegnem, ker je toliko dela. Ko bi vsaj te njive ne bilo ... Zelnik sva imela že poprej; pred štirinajstimi dnevi pa je še njivo kupil od Fortuna. In zdaj je dela črez glavo, z Andrejem pa nič ni: v mlinu bi le ležal in spal...”
Micona se je nasmejala in se ozrla v Blažeta, kakor bi hotela reči: “Saj ga sam poznaš, kakšen je; saj ga vidiš.”
Blaže pa jo je tolažil, češ:
“Saj mu ni nič reči — Andreju ...”
“O — nič reči!” je hitela Micona, “ga boš že še spoznal! Nakupil bi vsega in privlekel k hiši, a da bi se resno lotil kakega dela, tega ne! Pa saj ga vidiš; ali kaj drugega dela, nego spi?”
“I, kajpak da dela...” se je smejal Blaže.
“No, kaj dela?”
“I, zatvornice odpira in zapira •—.” Blaže drugega res ni vedel povedati. In oba z Micono sta se smejala.
V resnici se ni moglo reči o Andreju, da bi kaj drugega delal, nego spal in pa skrbel za svoje zatvornice.
Na klopi je navadno ležal po ves dan; brigal se je za vse in za nič; govoril je z vsakim človekom in o vsem; a povedal je
CHICAGO, ILL.
malo, ali pa nič ... Tak je bil!
“Blaže, ali si že opazil, da imam tukajle malo linico — ali vidiš?” je vprašal nekoč Blažeta in mu kazal malo, za prst široko luknjico, ki je bila napeljana skoz zid ven na vodo. Linica je bila tik pri zglavju, kjer je navadni ležal Andrej, in človek je na prvi mah niti zapazil ni. “Zakaj imaš to?”
“Poglej,” je začel razlagati Andrej, “na vodo gledam in pa na zatvornice •.. Zatvornice sem napravil še le pred letom. Narejene so po novem, tako da jih dvignem z “mački.” Moj oče ni imel takih, in ljudje so me čudno gledali, ko sem jih napravljal. A jaz sem vedel, da si bom prihranil z “mački” mnogo truda. In res sem si ga. Blaže poskusi enkrat dvigniti z njimi — boš videl...”
“Pa zakaj je linica, Andrej?” “Linica —” in Andrej je bil zopet v ognju; o svojih napravah je govoril rad — “linica? Zavoljo otrok! Ko so otroci videli, da so zatvornice lahke, so mi izpuščali vodo ... Jaz pa sem
REAL ESTATE FOR SALE
RIVER FRONTAGE 100x300 above Dam in Yorkville. Small home with oil baseboard heat. Priced in low teens. Good boating, fishing, winter sports.
E. L. CAMPBELL, Real Estate Fred Schneider, Agent 312-553-7288; 553-7602;	553-7404..
(216)
si prevrtal zid in jih opazoval bil Blaže pri Andreju. Kosili so
Andreju priliko govoriti in razkazovati se.
“Pred letom sem jih napravil,” je pritrdil Andrej; toda tisti trenutek se ga je že prijemala lenoba in spanec.
“Kaj je pa Micona rekla nato?” je silil Blaže.
“Micona—?”
“Radi zatvornic, da!” “Ha-ha-ha!” se je zasmejal Andrej in bil hipoma zopet v prejšnjem ognju; “kaj bo rekla? To, kar drugi: da tratim denar. A da so zatvornice trdne in da ne puščajo — tega ne pomisli! In da je vedno vode dovolj in da vedno lahko meljem — tega tudi ne pomisli.”
“Pa njivo si tudi kupil...” “Njivo —. Ali ti je pravila?” je povzel Andrej in zopet se mu je dobro zdelo; “tudi njivo sem kupil. Micona zdaj vedno tarna, koliko ima dela. Zakaj je pa pri hiši, če ne za delo?”
Blaže mu ni vedel kaj odgovoriti.
“Čuden človek!” si je mislil sam pri sebi in se mu smejal.
Pa še neki drug “čuden človek” je bil v Bila je stara
Potem je znorela — in zdaj govori le o vodi.”
“Voda, oh voda ...” se je za-culo zopet izza peči — “voda, in ta ni povsod enaka ... Včasi je zelena, huš! — v taki tonejo ljudje ... Včasi je rjavkasta, penasta, ki mehurčke žene in se s sipo kali... To je voda... Kako žeja, uh — kako žeja! A voda dere po strugah, dere .. • dere...”
“Ali dere?” je vprašal Andrej.
In glas za pečjo je zopet utihnil...
Še le, ko se je za mizo oživil pogovor in zopet utihnil, še le potem se je začulo izza peči:
“Voda, oh voda ...”
gel misliti na kak dolg čas, ko j Blaže in pa Muha se nista so mu vendar tekli dnevi, kot umela posebno. Umevno, da se bi jih podil z bičem, in ko je nista, ker je bil Muha v sorodu minil prvi teden, da Blaže sam
ni vedel, kdaj in kako!
XVI.
Odkar je bil Roti j in Blaže v Brodeh, je imel priliko občevati in govoriti z najrazličnejšimi ljudmi, ki so nosili, oziroma vozili k Andreju v mlin. Andrej se, odkar je bil Blaže pri njem, ni toliko menil za ljudi, ampak je vso skrb prepustil Blažetu. Blaže pa je rad govoril. Tega ali onega, s katerim sta bila nekoliko znana, je sem pa tja tudi pridržal in mu razkazal prostore po mlinu, ako je želel. Zato so pa ljudje splošno prav pohvalno govorili o Blažetu, in Micona je rekla, da to ne bo slabo za hišo.
Res, marsikdo se je prav zaradi Blažeta pomudil dalje, ka-
enako, vedno v
In to se je znova, vedno istem glasu ...
Kako je Blažeta vse to zanimalo.
V gorah na samoti ni tako, da bi človek naletel vsak čas na kaj novega, nenavadnega . ■. No in 'brez tega človek ne zve nič, ne izkusi nič ... V dolini, med ljudmi—tu človek kaj vidi in izkusi. Andrejevi hiši. j Da, to je življenje, ki je vredno, Špela, beračica in | da ga človek živi: življenje v
ponavljalo vedno kor bi se bil sicer. Tako stari
napol neumna, ki jo je srenja redila in ki je ravno tiste dni stanovala pri Andreju.
Kako je iznenadilo Blažeta, ko je videl, oziroma slišal to žensko prvič!
Ravno prvi dan je bilo, ko je
dolini, med ljudmi, med svetom. In pri tem — kako bi bil mo-
Muha iz Bačen.
Stari Muha iz Bačen je bil moder mož. Irhaste hlače je nosil z usnjatimi trakovi ob golenicah; črevlje na kveder; telovnik s svetlimi gumbi; pa iz pipice je kadil. Svoj čas je bil celo za župana v Bačnah in njegova beseda je veljala. Saj pa tudi nikdar ni zinil katere prazne, ampak vselej je preudaril poprej, predno je kaj rekel, in počasi in krepko je povedal, kar je mislil-
s Posečnikom in zatu tudi z Rotijo in po tej z Blažetom. Radi sorodstva pa si je lastil mož do Blažeta marsikako pravico. In to Blažetu ni bilo ljubo.
Muha ni odobraval, da je
Blaže ušel od Posečnika. Ni mogel umeti, da bi pri tako dobrem in tako poštenem gospodarju, kakor je bil Posečnik, moglo biti človeku kaj slabega — toliko že celo ne, da bi bilo vredno, uhajati iz službe ... Blaže pa je seveda trdil, da je bilo, in ni se hotel vdati Muhi.
snmimiiiiHimiUiuiiiiiiummnmmumiiminiimiiiiiiimmuiummmuiiimimiiiiiiminiimiiiiiimiiimimminiRnn'L
K
S
K
J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
na skrivnem. In še zdaj mi hodi linica v prid. Na vodo gledam, da vidim, kdaj je ali prevelika ali premajhna, da mi ni treba vstajati...”
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
PLATER
Experienced cn Nickel & Cadmium, Small parts. Opportunity for advancement. Good wages & benefits. Apply
AUTOPOJNT COMPANY 1801 W. Foster,	LQ 1-3200
Mr. H. Nelson
An Equal Opportunity Employer
(222)
WANTED
TOOL & DIE MAKER BUILD & REPAIR
Top wages and Overtime. Other Benefits. Apply
AUTOPOINT COMPANY 1801 W. Foster Ave., ..LO 1-3200...
Ask for Mr. H. Nelson An Equal Opportunity Employer
(222)
MALE HELP
0PEWRGS GALORE
The following permanent openings exist in a basic industry, not dependent on government contract.
•	ALL ROUND MACHINISTS
•	MILLING MACHINE OPERATORS
•	HAND SCREW MACHINE OPERATORS
•	MECHANICAL INSPECTORS
•	TRAINEES WITH SOME MACHINE SHOP OR TRADE SCHOOL EXPERIENCE WHO WANT TO LEARN A TRADE
All of these openings are the result of expansion. Excellent fringe benefits with plenty of regular overtime.
Evenings or Saturday interview at your convenience.
Come in or call AC 617—894-4112 for an appointment.
E. H. ROBINSON, Personnel Manager
GOHPO INDUSTRIES, INS.
125 Robert Road, Waltham, Mass.
An Equal Opportunity Employer
(214)

NEEDED AT ONCE FOUNDRY WORKERS
COREMAKERS — MOLDERS CHIPPERS and GRINDERS STEADY WORK Apply by Miail — Wire or in Person:
FITCHBURG FOUNDRY
Benson Street, Fitchburg, Massachusetts 01420
(217)
DIESEL FUEL INJECTION MECHANICS WORK SHOP HELPERS
We offer good working conditions, excellent starting wages, all fringe benefits including group hospitalization and dental insurance and Xmas bonus.
ROBERT BOSCH CORPORATION
2800 South 25th Ave.
Broadview, 111. PH. 681-5000
v zgornji hiši: on, Andrej in Micona, ter se pogovarjali med seboj. Komaj je zastal pogovor nekoliko, kar se oglasi izza peči čuden, piskajoč glas. Blaže se je ozrl, toda niti zapaziti ni mogel nikogar; bilo je temačno. A nekaj živega se je premikalo in gibalo- Bila je Špela. In vselej, kadar se je zagibalo in premaknilo, se je oglasil tisti piskajoči glas: “Voda, oh voda...”
“Ali je voda, Špela?” je vprašal Andrej izza mize.
Glas za pečjo je hipoma utihnil.
Blaže je gledal. Iz tmine se je vedno bolj videl koščeni in nagubani Špelin obraz s šilastim nosom in s suhimi, kot črta tankimi ustnicami.
“Kdo je to?” je vprašal Blaže. “Špela je,” je pojasnjevala Micona in se ozirala za peč,
4> f
4< 4<
f
4'
4’
i 'f' 4
4 4 4
4

4
4 4
4 v 4
i
4
4
4 4 4 4 4
4 4
4 4 4 4
•!k
4 4 4 4
4
4
4 4
4
4
4
4
4 4 4 4 4
t.
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA. VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
V
( K. S. K. J. )
nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	dd $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan;
•	članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma.
K.S.K.J. je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl.
Premoženje________________________$16,300,000.00
Članov - 45,000 ------------Certifikatov - 47,500
Veljavna zavarovalnina____________$39,700,000.00
Solventnost - 118.99%
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.

AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K. & K. J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici
[ME ..............................................
NASLOV .......................................... .
MESTO ....................................
DRŽAVA ............................ CODE

ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA 6117 St. Clair Ave.
DOMOVINA
Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
GNEČA NA 'LETALIŠČU — Slika kaže skupino velikih potniških letal na mednarodnem letališču Kennedy v New Yorku. Gneča na ameriških letališčih ^postaja 'vedno večja.
BELA STENA ŠE NE POMENI SVOBODE k- Rdeči so prebelili stene hiš ob “zidu9’ v Berlinu in tudi na novo ogradili del zidu, da bi ga lažje (nadzirali v 'temi. Svetloba $e namreč od belih sten močnejše odbija. Bele stene tore] ne pomenijo svobodo, ampak le še trdnejšo ječo.