94. številka. Ljubljana, nedeljo 25. aprila. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Ishuja v»ak dan, izvzemii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prtjenjan za »vstro-operske dežolc za cclo leto lfi ^1., za pol leta 8 gl. *a ćetrt let* 4 gld. — Za Ljtibljano broz pogiljanja na dom zh ćelo leto 13 gU\., za četrt leta 3 #ld. ,0 kr., za cn ini's«!C 1 #ld. 10 kr. Za poSiljanji! na dom M) raČnna 10 kr. za mesec, 30 kr. za tetrt leta. — Za tuje dežele toliku voć, koiikor poštuina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Sol h ia fm d i jake velja znižana urna hi sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 g-ld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt lota 3 gold. — Za o •/, n a u i I a so plaćtije od ćetiriatopne petit-vrste fi kr., će Be oznanilo eukrat tiska, ft kr., će flo dvakrat, in 4 kr., če »e trikrat ;ili vtrrkrat tiska. Dopili daj se izvole t'rankirati. — Rukopisi io ne vračajo. —Ur ed n iSt v o je v Ljubljani v Franc Kolnianovej hiši St. .') „gledaliSka stolba". Opravnij tvo, na katero naj «e blagovolijo podiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. adtuinistrativne stvari, je v „Narodnoj tiaknrni" v Koliiianovcj hi Si. Prvi slovenski vspeh v državnom zboru. Z Dnnaja 23. apr. flzv. dop.] Naša resolucija je tedaj, kakor sem vam vfieraj telegrafiral, sprejeta. Dr. Duhatsch je .grdo zabavljat, kakor to more le človek, v katerega žilah teče slovanska kri, ki pa kot renegat služi germanatvu. Govor njegov je bil nedostojen za parlament in osvetljuje omiko tistib krogov, katere dr. Duhatseh zastopa. Vpi-aani govorniki so bili: Duhatsch, Sehneid, Forregger, Kljun in dr. Vošnjak. Po-slednji pa nij več prišel do besede, ker je bila debata sklenena. Schneidov govor je bil z veliko pohvalo sprejet, pa tuđi na leviei je več mirno mislečih poslancev mu priznavalo, da je res vredno premisleka, kar je povedal. Forregger je pa bil tako dolgočasen, da je vse bežalo iz dvorane, le njegovi najboljši prijatelji so se morali žrtvovati in ga do konca poslušati. Kljun je srečno polemizirah Pri glasovauji je dr. Vošnjakova resolucija, da naj vlada uvede slovenski učni jezik za slovenskeučence na srednjih šolah, bila 8 158 proti 128 glasom sprejeta, tedaj z večjo većino, kakor se je dalo pričakovati. Da je g. prezident \Vinkler za resolucijo glasovni, nij treba omeniti. G. baron Švegelj je pred glasovanjem zapusti! dvorano, tuđi italijanski poslanci iz Istre in Primorskega nijso glasovali. K tej lepej zmagi si smejo Slovenci Čestitati. Za kar so se od 1861 semkuj zaatonj potegovali in slovenski glas povzdigovali slovenski poslanci Černe, To-man, Svetec, Costa, in za kar je potem v Lassurjevej dobi dr. Vošnjak vsako leto pri budgetu in druzih prilikah oglašal se, — io je zdaj vendar enkrut sklep, od večine parlamenta vladi dan nalog. Bog daj tuđi grečno izvršenj e! Banket na čast gosp. deželneznu prezidentu Winklerju. Z Dunaja 22. aprila. [Izv. dop.j Kranjski državni poslanci so včeraj priredili banket na čast novemu g. deželnemu prezidentu W i n k 1 e r j u pred njegovim odbe-dom v Ljubljano. Banket je bil ob 5. uri zvečer v „Hotel Metropole". Prišli so vsi kranjski poslanci. Zraven g. VVinklerja sta se-dela eksc. grof IIohenwart in grof Mar-gheri, potem knez Windi8chgraz, baron Svegelj, baron Tauferer, dr. Poklu-Jcar, dr. VoSnjak kot kranjski deželni odbornik, vitez Schneid, Pfeifer, Obreza in Kljun. Ko je šampanjec šumel v kristalnih steklenicab, vzdigne se grof Hohenwart in v izvrstnem nagovoru napije zdrovijeo gosp. prezidentu Winklerju: Hohenwart: „Kot senior našega ma-lega kroga si dovoljujem, gospoda moja, be-sedo poprijeti. Milost presvitlega cesarja je poklicala čestitega g. deželnega prezidenta na čelo uprave naše ožje domovine. Če prav Kranjska nij velika in bogata dežela monarhije, vendar je lepa dežela, v katerej prebiva dobro ljudstvo, ki zvesto in trdno stoji v uda-nosti do cesarja in države, in katerega srca bijejo hvaležno vsacemu, kdor mu dobro hoče in se je izkazal prijatelja, ljudstvo, katero je res vredno očetovske skrbi svojega najmilo-stivejsega monarha, pa tuđi jako potrebno. Če je Nj. Veličanstvo cesar upravo svojega zve-stega vojvodstva kranjskega zaupal možu, katerega denes tukaj slavimo, srne on gotovo v tem videti dokaz visocega cesarskega zaupanja, k čemur mu mi iz srca čestitamo. Pa tuđi naša domovina srne veselo in hvaležno pozdravljati to imenovanje, kajti v deželnem prezidentu dobi inoža, ki joj nij tujec, ki govori v nje lastnem inaterinem jeziku, moža, ki ima ne samo bogat zaklad vednosti in izkušenj t vseh strokah politične administracije in eminentno sposobnost za svojo visoko nalogo, ampak tuđi srce, da svoje vtdnosti rabi v prid zaupane si dežele, moža, katerega na njegovo novo mesto spremlja hva-ležni spomin vseh, mej katerimi je dozdaj bival in delal. Ia se ene izborne lastnosti alavljenca naj omenim, njego vega globocega ču ta za pravico, kateri nam je porok, da bode enako pravičen vsem prebivulcem naše domovine, blažega in spravljivega duba, katerega se bode gotovo trudil na deželo in vse stranke prena-šati. In to bode največja dobrota za deželo, kajti Če se reče: sloga jači, je posebno treba za malo deželo, da se drži tega načela. Dvi-gam tedaj čašo in v veselej nadi, da bode cesarsko to imenovanje začetek srečne dobe za našo domovino, kličeni prečastitemu gosp. deželnemu prezidentu srčni „živio!" Potem pozdravlja g. baron Švegelj no-vega prezidenta kranjske dežele, v katerej prebiva dinastiji ia državi zmirom neomahljiv zvesti narod, čegar gasio je: „Hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovenca ne gane." Kon-čno tuđi g. dr. P o k 1 u k a r, se ve da slovenski, napije zdravijeo g. prezidentu \Vin-klerju, ki je na Goriškem užival ves čas svojega poslovanja popolno zaupanje slovenskega naroda in ki zdaj priđe na Kranjsko ne kot tujec, ampak kot brat k bratu. G. Winkler odgovarja slovenski: „Gospoda moja! Ponosen smem biti, da sem slavljeni gost tako imenitnih gospodov. In zdaj me je doletela še posebna čast, da je moj visoko spoStovani soBed na desnej, eksc. grof Ilohenwnrt, ravno v tako prijaznih ili laskavih besedah se mene spominjal, — mož take visoke veljave, o kuterega dejanjih bode naša domača zgodovina vedno pohvalno govorila. V resnici sem v zadregah, kako bi se dostojno zahvalil za tako odlikovanje. Naj-viAjim zaupanjem Njih Veličanstva sem pokli-can na ?astno mesto deželnega prezidenta za kranjsko vojvodstvo. V svesti sem si važnosti svoje naloge in s to združene odgovornosti, in zato je opravičena moja skrb, ali bodem prc-mngal vse težave. Pa naj bodo moje moči Se tako slabe, j)osvetiti jih hočem popolnem pre-bivalstvu ljubljene kranjske dežele. Če se mi posreći, blagor dežele in naroda povekSati, mi bode zavest tega najlepše povračilo za moj trud. Le to upanje me pomiruje, da mi narod zaupanje izkazuje in da tuđi vi, čestita gospoda, mi ne odrekate svojega zaupanja, temufi da me bodete podpirali v vseh mojih prizade-vanjih. V tej nadi vzdignem Čašo na zdravje eksc. grofa Hohernvarta in vseh tukaj zbranih prijateljev!u Po banketu so gospodje Se dejj časa v prijateljskih pogovorih skupaj ostali. Za lepi aranžement gre vsa pohvala g. poslancu vitezu Schneidu. Iz državnoga zbora. V včerajšnjej seji državnega zbora se je bila glavna bitka o naših slovenskih jezikovnih zadevah na srednjih šolah. Dr. Vožnja kova resulucijaje znana, ona zahteva, da se pri nas na Slovenskom nas slovenski jezik uvede kot ućni jezik v srednjih žolnh, nemški jezik pa bodi obliga-ten predmet. Zoper to resolucijo je govoril mariborski poslanec Duhatsch prvi. On je rekel: Slovencem na Štajerskem nij za poduk, nego oni hočejo v r i n i t i povsodi samo s v oj jezik. Stara navadna imena se opuščajo, po-stavljajo pa se na njih mesto srbski in ruski izrazi, da nastaje prava jezikovna babilonska zmešnjava. Mesto Maribor je po meni vložilo prošnjo zoper poslovenjenje in z ozirom na važnost tega mesta in tam nagromadeno inteligencijo ne smelo bi se kar na stran vreči te peticije, ki je bila v mestnem zboru z vsemi zoper en glas sklenena. Tega moža (barona Rasta, Ur.), ki je zoper njo glasoval, bilo bi dobro postaviti za častnega katoličana in čast-nega Slovenca. (Leviea se smeje na ta insult na nenavzočnega poštenjaka. Ur.) Vadni jezik na učiteljskih teobraževališčib je slovensk.(!) Da je učitelj zmožen, temu ne zadostuje samo slovenski jezik. Slovenska mladina hvaležno prizna, da ima priliko učiti se jezika, ki dah,'e šega, nego-li dežela od Krasa do Drave(!). Kar so storili Nemci na Kranjskem in Štajer-skem, to so velike žrtve, a zdaj naj bi se te g. Imlra, poslalo še jednegn eksperta, obče znaoega iuženerja Hohmbona z Dunaja. — (Katoliška družba.) V odbor te družbe ljubljanske so bili voljeni naslednji gp. : Boliinec Ži&a, dr. Oebašek, Tik, Dogan, FJis, Gerber, dr. Jare, dr. Jeglič, Jeran, JtTin/i, Jerić, KerŽif;, Klein, Kljun, TvunČic', Ljihajner, Lindtner, Mutnik, Nienmn, Piniat, I'orenta, Ro2inan, kfin. Utbas, Zupiinčič. — (V Gorici) se bode 24. rožn. t. I. obhajala 25lctnica, odkar je nastopil svojo službo nj. ekscel. preeastitljivi knez vikši škof gosp. Audrej dolmajer. Ondotna katoliška dru Žba bode imela slovosen shod in oddala bode iy. ekscelenciji spoštljivo čnstitunje. — {Z Zidane ga mosta) se piše, da se je tuni skozi prljalo te dni 300 italijanskih fitmilij, ki so se iz srečne „rešene" Italije iz-seljevali v Kinnunijo. Torej v tej Italiji ne more vse tuko sreeno in dobro biti, kakor „irredentovski" Labi Tržačanom in družim našim nvslrijskim Primorcem dopovedujejo, ko za Itulijo ngitirajo. Ra%ne vesti. * (Dva eloveka obstreljena.) Dne 20. p. ni. je znjKizil gozdar M. Jlunjet v Gjur-gfevackem obrinskem gozdu dva Novogradčana, ko sta bas seka'a velik brast. Gozdar jima ukaže, naj to delo pustita, a ona dva sta sla ee sekiro nadenj. CJozdar se je rešil s tem, da je nanja ustielil in oba lebko ranil. * (IJovdovi parniki) bodo po sedaj vozili iz Trsta naravnost v — Ilon^kong, južno od kitajskega cesarstva ležeči Angležem pri-padajoči otočič, na katerem stoji tuđi isto-imeiifio mesto. " (Sklada telja Verd i) je odlikoval itnlijanski kralj Humbort, poklonivSi mu veliki kordon ifalijskojja kron.-kega reda. "* ( I' t on i I ) je dne t>. t. m. kmot M. Stron-rar iz Drnja; on in Josip Sabolić sta hotela v minu ĆJTZ Dravo prept-Ijati kolce za nograd, foln so preko] »iciie in oba pade ta v vodo. Sa-holir sr jt» rešil, a Stronrar je utonil. Uunajska borza 23. aprila. Izvirilo te .egrafićno pori>r>lo. > E lomi dri. đoljf v bankovciti . . 72 gld. 80 k Cinotiii (Jrž, iloljj v srebru . . . 7J „ U.'i T L\;\.x% rmiia.........88 „ 40 r (if>0 dri. pOBojilo ...... 1^0 „ — „ 4kcije narodne banko .... H.'Jfi „ — „ Kroiiitim akcijo.......-7«i „ — r London..........11» „ 10 Napili. . ........« „ 48«/i , (). fer. cekini........f> n (JI r Srebro..........— n — , Držan*1 marke . . . fl>S „ G.> P 7Awg brzoga o(lj>utov;tnjii proda so fina in navađna tuđi gtvari od stekla in knjige. I/,vo su iiat.-iiu'iicju v kolizeji vrata »t. 10—17, pri tleh. (171—2) Važno za gostilnićarje! Podpisani po zeJci nizkej reni izduliijom vsake velikosti ledenic (Eiskasfen), v katerili se d«jo dobro liraniti pivu in jedi. Vnanju naručili! izvrdiijciti tak oj in točno. Janez Podkrajšek, (110 —G) v Ljiihljsini, v Trnovuin hiS. St. 11). Plemenski biln ^^jTsstjc?1" •**-»*** »»»ci. ■^*"1 WJ.JXXj " 83. aprila: & s"1","'"",;;" ,v »*!** ■■■«•*>* kM izvrstnega vina, •*"■••■ m, i. ^Am. (rajnsko opraviteljstvo Vv^M pri Oeljf. Daniel PredoVlČ, ^\£ i?& VA< Webet' ^ 20. aprila 188,.. U29-21) krčmart Ffi »^JJ^ Ag fa3r jz Du -----------------------------._____________ Da Poljanskem trpi fit i>. v Ljubljani ^\\ ~ ž^Ur iz Traovega - ' V AvBtro-Ogerskej, Nemčiji, Franciji, Angliji, Rumuniji, ' Španiji, Ilolandiji in Tortugaliji branjen ' j Willielmov I anUiutrifiški antireviiiatiški (krl čUtllen zoper putiko In trganje po uđih) ' je za i vzpomladno Pravljenje i pripoziian jedinim in gotovo ujilivajociin kri čistilniin j sredstvom. I 9mmTTmTmmm't9 #^^^»»^^^^^# tt.,...,..a^ I ( c. kr. .ivor. k.iiiLi,Jiji. i ( OilliiotiujioHliUBi'iiu, C j Nj. u. kr. vi-liu«ntttvii | J ' | vhIoi! »klcp.i | | ITćinulc aijaii-n, | j zoficr poiiiirujiuiju i I | J)ui>!ij, 7. dccDinhra ft < L'Bi.fli isvnten. ' < "l)vuro»«nu, » | ' ( lH/>n. P 4 I f Muiitij, 12. uniju 1H70. I | iw»www»w<> #wv«vv*vv«V 0v«*v«*v«»«9 I i Ta ć«j Btisti ves or^miiziiu; kakur ikjIjciiu iIiu^o NivdMt\o, | . preiSfc to \su delo trupla in oripmvi 7. notnitijo ujionibu vso nučisto , ' huluzt'iiHko tvarini; \/, lijeku; tiitti lu'iiiek je trajen. ' \ Temeljito ozdravi pimko, timariii- \m udih in z;ist;iivlo | ' lKtlezni, ziuiroiij giKiji'ti; at; rmi« kukor tmli vhh 8]>olHko iu (»oloziii J 1121 kuži, im teli-Htt ali tm lici, kite, sililihliškii nlosu. ' \ Posebno ugoden uspeh ima tu ('.ij /.oper inrcd jelur in | I li-ilic, kakoi- tuđi /h]ht •/Awii\ /.»lit, niifiiicit, JiikIu bolrriiiu v živcili, ■ f kiliih in udili, puteni zojkt bolućirit; v želodci, initisk \ctfov, zupri'tjr, ' fl /.ajin-tjo \(Hle, poliic-ijci, uiožko lu-Kiuo/iidst, zojier ŽL-iuski tok ild. | I Bolezni, kakor 6krujjJji, otcklinu, fi: bv/.u in temeljilo ozi-»tA i prireja I I Fran Wilheini, lekarnur v ^ciuikirclmu (Dol. Avstr.) I I /uvitt'k. ruxtlt*Ij4.'» v H K<»pkf»v, prirejon po preisti I i zdrasuika, /. tjiivodum /.a npumbu v iit/,mli jez.cih 1 tf'd-, 2a kult'k J . iu zuvoj posi:l>(j U) m>vv. . I Sv&rllo. VaroMiti ae je nnkupii ponaroJHiij, ti>r nnj z itonj ' I VHuk zalitevu \c(1im) \v „WiilLelmov anti.u tiitihk'i HiitircvuiutiAki kn | . ćistilni čaj, kor so prircdki, ki utujo h;iuj(i pod imenom aiitinitriti.škili . P untiruMiiatifikili kri ćistilnih fajov, jedino ponurujoiu, tor jnz veduu ' I Hvanui jirt-d liukiipcjvanjittu tuclli. | . lhi ugodim p. t. ohćiiifitvu, poslal sciu in iuiajo pravi ,,WiI- . I lielmov uutiarlriiiMlii uutlre%uiHllMki krl ; 1 9C ZZ| ^n mnogo shirljenega ftaja zo[>er ka.šoj in I tikarijicii nidi •■u veliko sušo v ^ilu in prsi iud pt)o<>i<». a čo rabim \'hŠ čaj ali Vam) celfličko, odleže ini takoj. Kor mi jo obojt^a zinanjkalo, izvolite mi iiaklu poslati h parnim povzaijoui dva za-vitku radi£'>9t*k<'KH univcr/alnega č.ija in 6 »k.itljic ružna« skiti iuab<»-raitiiri8kih ( eitičkoV Z vsoui t)])O8tovanjein oHiajcuj Vhm mu blago* rodjti udaiii lluliert /elinku, župnik v ObjniHvi ua Moravskom. Vazo b'agorodjol I/.vo ito mi s portunu obratom poslati za prilož -no v^oti* ti g d. 10 kr. 3 zavitko radi-Kostskt'gu univcrzHlno^a čija in H Akarljic rožnavHkili in^liorAskih cc tlićkov. To izvrstno z Iravilo mi jako di in iipaui, da koristi tuđi drugim. Z vmokim siniHtovanjem .1. N. Nul'ntiiek, vikar franti4kan»ki v TuniHvi ^Uoako). VafO blagoroilj*! Pofllfit« im m pošrniin obratom I zavitnk svojo^u toliko hraljrm-t/ti ra'li£O8tskcg>t uni-voi/airtf^a ćajji iu 1 akailjicn ružnavsivib c!l-tličkov z navodom /,a rano n postnim p,r-vzitjciu. Udam Koiu^, prot'cs<>r. 'V Alariboiu, d 6 \2. 1'uLr.iurj* lH7y. Od to^a po zdiavnišknj razložbi in prod-pinili piiprUvijDiii č »V. v. i/cMhi.i on^itntina š'<> kr. Zi kulek in zavijanje pa IO kr. poai'tbu. lt»*fNUI uuivc*r£Wlni in] in Itož-iioiNki iiiailio-rjtMlIiiiNki (•'-Illif'lil dobivao hi« pr«liu«» lo v lokariti J. Meicltortn \ ICoi.noti na MoiaVakrtu , i ti niijjo.siija/o Ho iian cil;t ni v.-e dirani proti pošt-icmu \><>-vz* tjn. Da jo pa p. 11. oboinsU'H holj priročno, iiiutjo ludi za! ge, hiimIi-či !«karv)i: \V. M ay r v iiJublJHiii, VV. Kii ni^ v Mt«ril»orii. S iMittuiliach in J (/ej buk v Xugr€'hu, ]{ a 1 111 li ova \gu lirlidtfi* ni A. Nod vod v ^■raUi'i, A.Marok ih J K u i> i >*r.s •■ li 111 i 0 d v <<»ljf, U. Hii.sslit-iiu v Ujtiiivi* Carl (I i:, b'.i c lie r v .fliiruu, J. 11 lintf v Ki>t-(4'niiiHiiu. VV. 'l h n r ii w a i d v C'olov«'i. Zalogre napravilo s » bodo v v.ii'b lekarnalt tu večjili ' t'rod:ij:dui(;a!i iiki(. rij;i ne, ux:*".i« \>» Udih 111 v»'ik« viHfo ,s jil> ,.sf v žitcili in kitali, l/.virna Hklunica 7« kr. itv. v., za koJ« k in /nvoj JO kr. vtč. l'ravl a^ dobi nmiuu narav-noNt 1/. Ickur n v K-ižnavi i.Vl.ir. v.ska.. Pl~ ItoklorJH Iloiisdi Jod i 110 primi >o<1h ft.)i nl:t, iiaiaiićno po utan-ui pit .st.tr. in ub.trijskoiii prop Hti t-|f,i \ clcslaviit'^.i zdiav-inka in oči prirejeua jo posuliti'i primerna krcpljonjii in vzdržanju vidno uioći in si.er " vi*ak-j starosti. S to vodo jo v kratkom taii in bn z ovćro v svoj' 111 poslu luhko izb'di vfc.-ik bolnik novo in ;n 4;\ anc očesno vn^i/ce, ro/.nidko pege, jeduiono, kukor tuđi iioprijotuj so'zunjo. Jedna originalna steklenica z navodom, kako lek rabiti, stano 7O lir., za koltk 111 i.-ivoi IO kr. već I'rata takšna voda a> dobiva samo ix'l»OKr<-tliio v Idkann ložnovakej. Izdate^ in urednik Makao Ariaič. Latitnina in tisk „Narodne tiskarne". per Slovence nijso pravi Kočevarji sami delftli, temuc" so jo najbrž skovali mej nje pri-Šli tuji Nemci. Jeden od teh ngitatorjev je kosovski pimnazijalni vodja, ka kor vemo iz njegovih izjav v prcj^njih list ih „L. TuRbl.", mož, kateri bi pa nemnra bolje storil, ko bi z vefijo pridnostjo v čoli tkušal svojo j»eda-gopično nerodnost ođprnviti, ne#o da se vtika v na$e deželne politične reći, ki inti nić mar nijso. — (Prošnje za slovenske s r e <1 n j e Sole na državni zbor so poslale na dalje obline: Sv. Jnrij, na južnoj žele/nici, sv. Pavel, .celjska okolica, sv. Peter in Dol pri Celji. — (Slovenščina v srednje Sole na slovenskom Stajorji.) O tem pjed-metu piše mariborski „SI. fi osporim'" : Nn spod-njeni Štajerskern stanuje Se ne 20 000 Nein->cev, a Slovpncev je 430.000. Davku Sloven-cev se davek Nemcev niti primerjati prav tjc () kr .- njda ft ^rl pn Imnkitiej kasi doplaniti. Po jireteku teli obrokov se bodo zamudne obresti priračutnle. ^it-1 — J - Likvidacijski odbor prve občne buitke „SLOVENIJE0 v likvidaciji, v Ljubljani dne" 22. aprila 1880. Dunajska borza 24. aprila. «I%viruo tele^rafirtao poroA'lo.) Eaofnl drž. dolu v bankovcib . . 72 glđ. 85 kr« Enotni dri. doljf v arobru ... 73 „40 Zlata renta.........88 „ 75 1H6O dri. posojilo......130 n — Akciie narodne banke .... 831» B — Kreditrirt akolje.......27« „80 , London..........119 „20 Vapol...........9 m 48*/, n H k-, cekini........5 „ G2 „ "lerjev<^ carsko pivo. Narot'ilii na kosilo se Hj»rejcinajt». Za imiu^t)hrujuo obiskavanjo jirosi (10&—2) bč H]>o;5t;oviiriiot)] ___________JVai,!^"! Iloic. IAAAAAAAAAAAAAAAI I Slala (riafsft ^ W A jedno uro od jnino želozniske poštuje Poli^Hn m ^ (Poltschai-iO, previranja h poSt<> ali najetimi f- ^ vozovi ■/. direktnim zriružonjem z vsemi r A vlaki 7. b zimi in vn o«o e. ^ .Sturo^linnH ogljeno-kiala vođa, pomiv ^ Ama 7 fflavberjcvo soljo* nprotna pijaca - ^ sa ohlajenje m zdravilo zoper «lal><> pn- a bavnoflt, Koper kHtur v želodci in <*revosn, zopor ■* % '/»stanje v trohuliii, bolozni na jetrah, vranići, 4 Jolcn in v uiehurji, zopor zlato iilo, trganje j)i ^ udili vdI(m1 ni'zinerncira življe-ija, zoper to, da ^ 8o flovek prcvoć no redi, pri poinnnkJjiv<*m A tvorjunju krvi, zoper bledico, hipohondrijo itd. < Sesona od maja do oktobra. ' j Lepa in cona stanovanja (v majnikii in v N % soptuinbru najoeneje\ — krasna dvorana za \ At zdravljotije, — dobre rostavracije, — lepi pro- ;' 2 stf>ri »a obednico, — kavama, — terasa, — apie- ." ^ hujaliS^i-, — velik orkester, — luli, — koncerti, W\ A — tombola, — pođta in telo^rufflka postaja. — ^ a Narofbo za stanovanja ali rudninsko vodo na: ^-' 2 i.r>6-2) Vodstvo f-1 2 deželne zdravilnice v Slatini, ?"" % Hpntinje Štajersko, ^ 4t ta razpoSilja tndi ccnilnike, pro^raiiio in ko- m a pejjskc brošure brczplttfino. L M. Neumannu, [ v Ljubljani, Slonove ulice 11. Z Popolna obleka i ^ia. ta. m- Površnja suknja I rui. ia.— I 4 MT Velika izber ^W | f oblek za dečko in za otroke. I SToilette za gospe, \ jagnet-ogrinjala i j za vspomfad, Zi J {»«» najni£jc»f c<'iii. S ^j 9^" Vnanja naročila izvršujo se točno P t 4 in s poštnim povzetjem in kar nij p ! m po všeći, se brez ugovora izme- fcJ,' 2 njava. (U>o-3) C* žrtve posamnim na (jubo uničile. Moje roj-stveno mesto (Maribor) je nemdko mcsto, ono se ncmško čuti. Ali naj se pri nas na pošti, na železnicah slovenski govori. Vi (na desnej) ne služite ljudstvu, femuć duhov en-stvu. V'u5 jezik Se nij opravdan, zato ne mo-rcte nifeša zahtevati. (I'Joskanje na levej, si-kftnje na desnej.) Ljubljanski poslanoc vitez Schneid: Jaz ne govorim iz osobno narodne nevezanosti, temuč u svojega preprićanja. Ako pogledate učne crteže za Sole na Kranjskem, to vidite, da je slovenski jezik bolj zanemarjen. Ako Slovence v gimnaziji nema prilike, da spozna slovstveni znklad svojega jezika in se navzeme n/egovega d u h a, kje pa se hoče Slovenec navaditi svojega jezika ? Očitovanje, da se se slovenskim jezikom ne more obče-vati, sramotenje, da samim slovanskim urad-nikom rabi nemščina, nij opravičeno. Da se pa nadaljujc narodna agitacija, temu se nij čuditi, ako se vidi, kuko ščujejo posamni elementi. (Dobro! na desnej.) Narod dobi samosvest samo z jezikom. Ali se more narodu zabraniti, da si goji svoj materini jezik? A vendar hočejo Kranjci učiti se tuđi neinSčine. Velik korak k odstranjenju narod-nostnega razpora je storjen s tem, ako zbornica dovoli, da se uvede v slovenskih srednjih žolah kot učni jezik slovenski. Slovenska mladina bo svoje sijajne lastnosti marljivosti, ne-prestaneya prizadevanja in zlate poštenosti v zasedenih deželah dovedla do veljave. Naj mi bode še dovoljeno omeniti, je li da ne bi bilo umestno, da se v Bosni in Hercegovini osnu-jejo slovanske srednje sole, da bi tamošnja mladina mogla pohojevati avstrijske visje sole. (Dobro! na desnej.) Tuđi Foregger se je oglasil; polemi-zoval je zoper Schneida in govoril zoper reso-lucijo. Sol nij treba na Štajerskem poslovenje-vati, tega da ne želi niti kmet. Poslanec Kljun je odbijal Duhatschevc in Foreggerjeve trditve, Potem je naglašal, da Slovenci nemajo nijedne slovenske srednje sole, naobraziti se v svojem jeziku tedaj ne morejo. Skrbi Nemcev pred zatiranjem so nepotrebne, — oni niti ne vedd, kaj se to pravi, biti zatiran, to vedo samo SI ovan i. Naša želja po slovenskih srednjih šolab je opravičena. Na Kranjskem je samo 20.000 Nemcev-Kočevar-jev, drugi, ki se izdajejo za Nemce, so slove nskega rodu, a drže z nemSko stranko samo k osobnega dobička. Kranjski deželni zbor je bil Nemcem zmirom pravičen. Šćuvanje pa \z-haja samo od Ijudij, ki irnajo korist od tega, da. žive narodje mej soboj v razporu. NemStva nehiemo iztrebiti, nego hoćemo ćelo, da se naši Otroci nemškega jezika uče. Potem se je o dr. Vošnjakovej resoluciji glasovalo, in je bila s 30 glasov večine sprejeta, t. j. s 158 zoper 128 glasov. Z desnico so gla-aovali tuđi R us i ni. Nabergoj je zahteval, da se za okoli^ čane tržaške osnuje slovenska srednja sohi. Dr. Vitezici je govoril za Istro. Turu je 200.000 stanovnikov, izmej katerih sta nad dve tretjini Slova nov, menj nego jedna tri'tjina je Ifa.lija.nov, a vendar nćmajo Istrani iiobedne .srednje sole in le malo svojih ljudskih sol. A v Pazinu je ncm.ški gimnazij, da si tam nij nić Nemcev. „To je zoper državne zakone, kar sem uže večkrat naglašal; a kaj je liasnil moj glas ob samovolji prejSnjega na učnega ministra in njegovih krca tur. Njih načelo je bilo: Istra mora biti nemaka! Germa- niji so odpirali pot, a ne vidijo, da so Italiji pod odprli." Pri glasovanji o srednjih Jolah v Trstu, Gorici in Istri so bili sprejeti odsekori predlogi. O srednjih šolah na Oeškem, Moravskem in ŠlezijsKem je govoril Ćelakovskv. Tožil je, da se Želje čeSkega naroda glede srednjih Sol nijso izpolnile. ČeSkih gimnazij se nikjer ne osnavlja. Odsekovi predlogi so se sprejeli tuđi glede Sol teh dežel. K tem predlogom pa spadajo še tri resolucije: 1. Pomnoženje od države vzdr-Ževanih srednjih Sol v ČeSkej in Moravskej s Češkim učnim jezikom in država naj v svojo upravo vzeme občinske sole. 2. Češke para-lelke naj se napravijo na gimnaziji v Trebiči. 3. Obrtske Sole naj se napravijo v Pragi in Plznu. O teh točkah se denes soboto debata nadaljuje. Politični razgled. TVotruiiJc clp£wlo. V Ljubljani 24. aprila. Zdaj je uže tuđi „N. Fr. Pr." zvedela, da Tanffejevo inliilj«(er*tvo ostane do konca tega zasedanja državnoga zbora, potem pa iz-stopijo ministri Stremavr, Korb in Horst, da prostor narede možem iz av tono mistične večine. V Diilmncl.fi so se po Rodičevem po-sredovanji poćasi poslovanile srednje sole. Samo srednja šola v Spljetu je bila še italijanska, a tuđi tam se je zadnje dni uvcdel pod zdanjim naučnim ministrom Conradom hrvatski jezik kot učni jezik. To je silno razgnjevilo italija-naše Bajamontijevce. Dne 18. t. m. so se zbirali Bnjamontijevi pristaši po spljetskih ulicah in ščuvali na narodnjake. Ko pa srečajo več na-rodnjakov skupaj, planili so nanje. Ti so bili početkom mirni, kasneje pak jih je nehalo po-trpljenje in je nastal boj, v katerem je bilo na obeh straneh več ranjenih. Trdi se ćelo, da je bil jeden Bajamontijevili napastnikov ubit. Dalmatinski Lah in naš nemškutar sta si brata po duhu. ViiuiiJ«* «lr£«ive. vlngrloška kraljica je poklicala lorda Hartingtona k sebi in mu dajala nalog, da sestavi novo ministarstvo. Hartington se je posvetoval z Gladstonom in Granvil-lejem, potem pa je povedal kraljici, da je Gladstone zmožnejsi nego on šesta viti tako ministerstvo, ki bode imelo zaupanje spotlnje zbornice. Da se le Gludstonu spodobi šestav-Ijuti ministerstvo, priznavajo vsi angleSki časopisi. „Times" pravijo, da se ne da šesta viti vlada brez Gladntona. „Daily Newsa ne razumevajo, zakjij kraljica nij Gladstona pre-cej poklicjtla k sebi. V lf'|Lfrtiii«t«iiu traje vojska domači-nov z Angleži še vedno. „Times" poročajo, da je 20. aprila 15.000 Afeancev nanadlo generalu Ste\vartsa pri Ghuz liju, kateri so bili pa odbiti baje z izgubo 1000 mož, Angleži pak da so izgubili 17 mrtvih in 115 ranjenih. — Liberalna nova vlada bode imela sitno.sti t^j nepotrebnej, a toSkej in dragej vojski časten konec storiti, v katero je Ueaeonsfield Anylijo zaplel. 1%'oiiiMkl rajhstag je pretečeni teden potrdil dalnjo veljavnost zatiralne postave obr-nene proti socijalnim demokratom. Oelo nem-kkc novine priznavajo, da veje zdaj na Neni .^kom grozno absohiiistićen duh, — Tuđi buu-desratli se posvetuje, kako bi postrigel pravice malil' držav na korist Pruske po volji lijsinarkovcj. Dopisi. Iz IjJiiI>I jniio 22. aprila. \ l/.v. doj> j (B r e z o b z i r n o ruvii a n j e k ra nj s k e li r a-tiiluice.) Novo poslopje hranilnirno v Ljubljani v KnaHovej ulici je skoraj dovršeno. Ali nij ])ii za slovenski narod, ki ga je na Kranj-skem 1)5% procentov, sratnotilno in zaniče valno, da se je na to poslopje zapisalo samo nemSko: MSparkassea in „Pfandamt", — slovenskega napisa pa nij najti, Vendar v ta zavod največ novcev iz slovenskih rok prihaja; ravno tako se slovenskim prebivalcem denar oddaje. Ilavno iz tega uzroka bi se smelo tuđi od hranilnice zahtevati, da hi ona uže bila začela za slovenski narod slovensko u radovati, kar se srne tad i pri c kr. tiradnijnh kaj takoSnega kmalu nadejati. Na-mesto tega pa kažeio voditelji hranilnice taka zaničevanje in sovraJtvo do naSega deželnega jezika, da mu niti na hiifi napisa ne privoSčijo, To je zopet dokaz zagrizenosti, „furor teuto-nicus". Ali se ne bode nikdar dalo branilnici konkurenta napraviti od narodne strani, 5e ostane „kranjska" hranilnica v rokah tacih fanatičnih Germanov? Iz HVarlbnra 23. aprila. [Izv. dopi^J (Poslove nje nje naSih srednjih šaJ^ — Preloženje ućiteljskega izobraže-v n 1 i S Č a v Celje.) Zadnjo nedeljo so skle-nili, kakor ste uže tuđi v vašem listu omenili, nafii nemSki mestni očetje protest zoper VoS-njakovo resolucijo na predlog advokata in dr-žavnega poslanca dr. Duhatscha, katerega S9 na Si narodni možje včasi za bolj „zmernega" protivnika imeli, ker je v socijalnem življenji jovijalen in na videz neSkodljiv ČIovek. Mislim, da ta protest mariborskih Nemcev ne bod© vrgel dr. Vošnjakove resolucije o uvedenji slo-ven^Čine na srednje sole in učiteljska priprav-nišča, temuč da sploh nobenega vpliva ne bođd imel, nego da bode pod mizo padel, prav kakor so padali naši protesti pod Giskrom in Auerspergom pod mizo, da si je razloćek to, da so bili naši nekdanji protesti pravični, a zdanji m.ariborsko-nemšk: je le izvor nemSke arogance. Le kar je bilo omenjeno o učitetf-skem pri[>ravnišči in potlej natisneno v „Ta-gesposti" me sili k nižje sFedečej opomnji. Za nemSke ljudske Sole se naj učitelji izobražujejo v Gradci, a pripravnišče v Mariboru je name-njeno za ljudske gole v spod njem sloven-skem Štajerji. Zato je pa absolutno na« pačno, da so postavili to učiteljsko izobraže-valiSČe na periferijo sporlnjega Štajerja, na nemsko mejo v Maribor. Treba ga je nižjd poriniti v centrum slovenskega Štajerja, v Celje. Uzrokov je dosti za to. Zoper to nobe-nega! Kaj ti, ako kdo reče, da je Maribor večje mesto kot Celje, odgovarjarn mu jaz, da ima Maribor pač vse lastnosti pokvarjenja in korupcije od velikih mest, a nobene izobra-ževalne prednosti velicih mrtst. Maribor ima le brezbrojno (malo teško in s sramežljivostjo povem, pa kar „Matica" Koseskega neestetiĆ-nosti prinaša, se borno privadili „naravnost* govoriti) — zavodov za nečistost. V tem nemoralnem oziru Maribor more brez skrbi konkurirati s PeSto in Trstom, Gradec pa (prl-meroina) presega. Potlej si lehko mislite, kako je „monilna" izreja odrasle mladine v nera-žkem Mariboru. Za tor ej poleg poslove-njenja tuđi pročz učiteljskim pri-pravniščem od tu in v Celje i njim, ki stoji vsaj v sredi menj pokvarjenih Sloven-ctv, ki hočejo moralične učitelje, ne v mladosti spridenih. Dixi. DorimČ-e si vari. — ( T u d i K o č e v a r j i) so se baje oglasili s peticijo na državni zbor zoper poslove-njenje učiteljskega pripravnička v Iijubljani. Pesčica nemskih KoCevarjuv zoj>er ćelo druga slovensko deželoV Mi i)rivo3(*-imo KoČevarjem njih nf?m§ke Sole, zakaj oni nam ne slovenskih V — Sicer pa menda dotične peticije zo-