Leta LXVII1
foštnina plačana v gotovini
V Ljubljani, v torek, dne 16. julija 1940
Štev. 160 a
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ni. 6/111
SLOVENEC
Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-08, 40-03, 40-04, 40-05 — izhaja vsak dan s]ntra] razen ponedeljka in dneva p« praznika
Cena 2 din
Čekov nt račnn
Ljubljana številk* 10.650 in 10.349 zs insarate.
Uprava: Kopitarjeva ulici številka 6.
Usoda baltiških državic
Potem ko so takoimenovane baltiške države Estonija, Latvija in Litva jeseni lanskega leta sklenil e s Sovjetsko Rusijo pogodbo, po kateri so se obvezale za medsebojno pomoč v slučaju napada od kakšne tretje velesile in so nadalje pristale na to, da ne bodo sklenile ne med seboj, ne s kakšnimi drugimi državami nobenih pogodb, ki bi bile naperjene proti Sovjetski uniji ter so slednji prepustile nekatere važne strategične postojanke na 6vojem ozemlju, katere smatra Sovjetska unija kot oporne točke, ki jih nujno potrebuje, da se na obalafi Baltiškega morja zavaruje proti kakšnemu napadu od zunaj — 6e je zdelo, da jc problem rešen, posebno, ker si je Sovjetska Rusija po vojski 6 Finsko v miru v Moskvi začetkom leta 1940 zagotovila 6vojo varnost tudi v Finskem in Botniškem ter na Severnem ledenem morju,
Razvoj vojske na zapadu, ki je privedel do zloma Francije, tako da najbrže pri mirovnih pogajanjih ne bo mogla imeti nobene važne vloge, pa ie povzročil, da je Sovjetska unija smatrala, da si mora na Baltiku zagotoviti ne samo pretežen politični vpliv in vojaški položaj, ampak da mora tam zavladati popolnoma, da ne bi bila usoda tega ozemlja morebiti v bodočnosti zopet postavljena na kocko, oziroma da bi nepredvidene konstelacije in koalicije, ki se včasih ustvarjajo na mirovnih konferencah samih večkrat neglede na rezultate, ki jih je dosegla vojska, ne skušale Sovjetske Rusije zopet odriniti od Baltika. Zato stno zadnje čase doživeli, da so se našli razlogi, zaradi katerih je Sovjetska Rusija našla iza potrebno, da vkoraka v baltiške države z uradno utemeljitvijo, da zagotovi lojalno izvrševanje oogodb medsebojne pomoči, ki jih je bila Moskva jeseni lanskega leta sklenila z Revalom, Rigo in Kaunasom, to je z Estonijo, Latvijo in Litvo. Tudi so se Sovjeti pritoževali, da 60 V6e tri baltiške države nameravale med seboj skleniti n;.kt, ki da je bil naperi .n proti njim Baje tudi v Litvi niso prijamo sprejeli ruskih posadk, ki so prišle, da v smislu pogodbe iz leta 1938 zasedejo nekatere litovske kraje.
Resničen razlog pa je kajpada drugi. Nemčija je postala po zmagah v severni Franciji prva velesila Evrope, ki je danes gospodar tudi na Norveškem, to se pravi, na norveško-finski meji, kjer leži za Rusijo prevažno pristanišče Petsamo, pa tudi na Švedskem, ki istotako meji na Finsko, je nemški vpliv zelo narastel, tako da se sme Nemčija danes posluževati železniških zvez, ki vežejo Švedsko s severno Norveško. V vsem tem vidijo Sovjeti nevarnost, ki bi mogla nastati v bodočnosti, ako bi baltiške države ne postale v vsakem pogledu sestavni del ruske države, kakor so bile pod carji. V tem oziru je delovala v baltiških državah ves ča6 propaganda v prilog te ideje, da je namreč bolje, če se baltiške države združijo s Sovjetsko Rusijo, kakor da bi kdaj spet postale torišče obračunov med velesilami v baltiškem območju. Razume se, da je ta agitacija našla največ odmeva v tistih delavskih slojih, ki od nekdaj pripadajo komunistični manjšini v teh državah.
Najbolj je bila pripravljena za akcijo Sovjetske unije Latvija, kjer vlada oziroma je vladal šest let Ulmanis. Tukaj se je del prebivalstva takoj pobratil 6 četami rdeče armade. V provizorični vladi pa, ki je bila po strmoglavljenju Ulmanisa postavljena, so v večini ljudje, ki ne pripadajo komunistični stranki, pač pa so bili nezadovoljni z Ulenanisovim režimom. Sovjetska vlada sama se navidez zadržuje nevtralno in rdeča armada tvori le neko propagandno centralo za sovjetizacijo dežele. V Latviji je komunistična nevarnost zato velika, ker ima ta država, odkar je izbruhnila vojna, velike gospodarske težave. Pred vojno je namreč v Latvijo vsako leto prihajalo več deset tisočev poljedelskih delavcev iz Poljske, danes jih pa ni več. Zato so mobilizirali poljedelske delovne sile iz industrijskih delavcev, med katerimi pa je zaradi tega izbruhnilo veliko nezadovoljstvo, ker so morali delati od zore do mraka, odtrgani od svojih druž'n, na nizko mezdo, dočim 60 Ulmanisu očitali, da je zasedel vsa donosna mesta v državni upravi s svojimi partizani in njihovimi sinovi ter hčerkami, medtem ko je inteligenca iz opozicije brez posla. Tudi ta inteligenca, med katero je večina Zidov in Rusov, se je seveda takoj pridružila Sovjetom. Značilno pa je, da je provizorična vlada po strmoglavljenju Ulmanisa takoj zagotovila kmetom, da 6e ne bo uvedla prisilna kolektivizacija in da Sovjeti sami tega ne žele, da ne bi padla poljedelska produkcija dežele.
Drugače je na Estonskem in v Litvi, kjer so komunisti še v znatnejši meri v manjšini kakor v Latviji. Ko so v glavnem me6tu Estonije, to je v Talli-nu, ki se je pod Rusijo imenoval Reval, komunisti oborožili pri njih organizirano delavstvo, da bi z oboroženo 6ilo postavili komunistično vlado, se je sovjetska armada postavila na stran provizorične vlade, da s tem dokaže nevtralno stališče Sovjetske unije, ki da noče. da bi «e komunistični režim uvedel po sili. Kakšen je položaj v Litvi, ni znano, gotovo pa je, da bo tam sovjetizacija dežele naletela na primeroma najhujši odeor. Toda v zadnjih dneh je tudi v tem oziru nastal preobrat in sicer zaradi bojazni Sovjetov, da ne bi parlamenti, ki se bodo te dni na novo izbrali, dali protikomunistične večine, radi česar ]c Moskva prisilila vse tri provizorične vlade baltskih držav, da razorožijo svojo policijo oziroma orožništvo. Tudi armade vseh treh držav, kolikor so še samostojne, postajajo baje bolj in bolj orodje v sovjetskih rokah. Radi tega je v zadnjem času prevladalo mnenje, da bodo sovjetske čete, ki stoje v vseh treh državah, tako vplivale na potek volitev, da bodo izvoljeni parlamenti s komunistično večino. Njihov namen je znan, to je: ustanovitev Litve kot trinajste, Latvije kot štirinajste in Estonije kot petnajste sovjetske republike.
Kako se bodo stvari v resnici razvile v končno-veljavno stanje, to se bo videlo okoli 20. julija, ko bodo parlamenti izvoljeni in se bodo sestali, da skleneio ali zavržcio nopolno unijo s Zvezo socialističnih republik Rusije.
Zcmtinskn vremenska napoved: Toplo lio. Po-oblačitev se bo postopno širila od zahoda proti vzhodu. Precej vedro bo na vzhodni polovici. Možne so nevihte in nalivi, ki utegnejo povzročiti padec toplote.
Zagrebška vremenska napoved: Ostalo bo nespremenjena
Letalski boji nad vsem Sredozemskim področjem
Angleško uradno poročilo priznava, da so angleške čete izpraznile Mojale — Italijanska poročila poročajo o neprestanih napadih na Malto in na nasprotno vojno brodovje
Italijanska poročila
Italijanski vojni poročili št. 34, 35
Nekje v Italiji, 15. julija. AA. Štefani: Današnje poročilo št. 34 glavnega stana italijanske vojske se glasi:
Včeraj so naši hrabri letalci uspešno bombardirali angleške vojne ladje, ki se umikajo proti Aleksandriji. Več angleških ladij je bilo zadetih z velikimi in srednjimi bombami. Sestreljeni pa so bili štirje angleški bombniki. Eno naših leti se ni vrnilo. Italijanska letala so tudi uspešno napadla Malto. Prišlo je do borbe s sovražnimi letali in sta bili dve sovražni letali zbiti, dočim so se vsa italijanska letala vrnila domov. Italijanska torpe-dovka je potopila sovražno podmornico.
V	Vzhodni Afriki se Angležem ni posrečil poskus, z letali bombardirati Mojalo. Sestreljeno je bilo eno angleško letalo.
Nekje v Italiji, 15. julija. AA. Uradno poročilo št. 35 vrhovnega poveljstva državne oborožene sile se glasi:
V	zahodnem delu Sredozemskega morja je neka naša podmornica potopila neko sovražno proti-torpedovko ter eno podmornico.
Močni sovražni napadi na T o b r u k niso povzročili niti žrtev niti škode.
Naše letalstvo je v Vzhodni Afriki bombardiralo letalsko in pomorsko oporišče v A d e n u. Med letalsko ofenzivo pri B u n a so naša letala s strojnicami napadala zbiranje sovražnih kolon tej1 uničila dve letali na tleh.
Sovražnik je brez uspeha izvedel napad na Asab. Zbito je bilo eno letalo.
Princ Umberto šefu fašistične milice
Rim, 14. julija. AA. Štefani: Princ Umberto Savojski je v svojstvu poveljnika ar-madnih skupin na zapadu poslal šefu generalnega štaba fašistične milice sledečo brzojavko:
V	teku težkih priprav, o katerih se je ohranila popolna molčečnost, in v času triumfalnega končnega napada črnih srajc, se zbuja v mojem srcu kot poveljniku ponos zaradi njihove discipline, ker so bile vedno pripravljene na vsa težka podjetja, na vse težkoče in so na ta način okrepile moje prepričanje v sijajno bodočnost cesarske in fašistične domovine.
Delovanje italijanskih letal
Nekje v Italiji, 15. jul. AA. Štefani: Posebni dopisnik agencije Štefani poroča naslednje:
Hitri italijanski bombniki nadaljujejo s sistematičnim bombardiranjem na Malto. Italijanska letala s posebnim uspehom bombardirajo letališča in pomorska oporišča ter prizadevajo sovražniku čedalje večjo škodo. Pri teh akcijah italijanska lovska letala uspešno sodelujejo, in V6e!ej, kadar se 6puste britanska letala v boj z italijanskimi lovci, se spopad konča v italijansko korist. V ostalem je bilo opaziti, da britanska lovska letala navadno prihajajo prepozno, namreč tedaj, ko so italijanska letala že opravila uspešno svojo nalogo.
Nekje v Italiji, 15. julija. AA. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da je danes popoldne nad Malto prišlo do spopada med italijanskimi in angleškimi lovskimi letali. Dve angleški letali sta bili sestreljeni. Italijanska letala 60 se nepoškodovana vrnila.
Rim, 15. julija. AA. DNB. Poučeni italijanski zrakoplovni krogi poudarjajo, da so italijanske zračne edinice v času od 8. do 13. julija 50-krat napadle ono angleško ladjevje v vzhodnem delu Sredozemskega morja, ki je pretekli teden brezuspešno poskušalo združiti se z angleškim ladjevjem v zapadnem delu Sredozemlja. Isti krogi pod-črtavajo, da rezultati teh napadov še niso znani v vseh podrobnostih, vendar pa je že znano iz italijanskih uradnih poročil, da se vse edinice angleškega ladjevja v vzhodnem Sredozemskem morju niso mogle vrniti v svoja pristanišča in da so one ladje, ki so medtem prišle v egiptske vode, hudo poškodovane.
Nemška poročila o italijanskih izgubah v zraku
Rim, 15. jul. AA. DNB.: Po angleških trditvah je italijansko letalstvo samo v zadnjem tednu izgubilo čez 100 letal, v glavnem lovska letala. Z rac-rodajne italijanske strani poudarjajo tendencioznost takšnih vesti in pristavljajo, da je Italija pretekli teden dejansko izgubila 11 letal, kakor se to razvidi iz poročil italijanskega vrhovnega poveljstva.
Neznana letala bombardirala Gibraltar
Madrid, 15 julija. AA. DNB. V nedeljo so neznana letala petkrat preletela Gibraltar. Po pisanju lista »Informazione« so letala vrgla mnogo bomb na trdnjavo in pristanišče. Protiletalsko topništvo v Gibraltarju in na angleških vojnih ladjah je streljalo. Čez dan je vladala med gibraltarskim prebivalstvom velika nervoznost.
»Giornaie d'ltalia« o nalogah italijanskega letalstva
Rim, 15. julija. AA. Štefani: »Giornaie d' 11 a 1 i a« razpravlja o nalogah in moči fašističnega letalstva v vojni proti angleškim silam na Sredozemskem morju. Izključitev Francije iz boja ni zmanjšala nalog Italije, ki 60 še vedno zelo pomembne.
Eden prvih ciljev italijanskega letalstva je Malta, ki je zaradi bombardiranja in nadzorstva od strani italijanskih letal izgubila svojo napadalno moč in more služiti le kot začasno zavetišče britanskim ladjam.
Drugi, nič manj važni cilj fašističnega letalstva so pomožna letalska oporišča v Egiptu in v Vzhodni Airiki.
Tretji cilj obstoji v bombardiranju bojnih ladij.
Četrti v zaščiti italijanskega pomorskega prometa med Italijo in prekomorskimi posestmi. Nastop letalstva se ne razvija samo na Sredozemskem morju, pač pa proti vsemu angleškemu imperiju, čigar vzvod predstavlja Egipt. Jasno je, da bo Anglija z izgubo tega oporišča izgubila vsako možnost posluževati 6e Sueškega prekopa in bi z ozirom na to tudi njena oporišča v Adcnu in Rdečem morju postala brez koristi.
Angleška poročila
Moyale izpraznjeno
Nairobi, 15. julija, t. (Reuter.) Uradno poročilo vojaškega poveljstva se glasi:
Angleška posadka v M o y a I e , ki je bila že pet dni popolnoma obkoljena od nasprotnika, se je preteklo noč iz mesta umaknila po načrtu in brez bojev.
Angleška vojna poročila
Kairo, 14. julija. AA. (Reuter.) Nocoj je bilo objavljeno sledeče poročilo:
Na severni meji Kenije se naša posadka v Moyalu še vedno drži. V okolici Moyale se vršijo borbe med italijanskimi ojačenji in angleškimi četami. V Somaliji so močnejše sovražne čete napadle majhno obmejno postajo pri Abdul Uadiri in jo zavzele. V zapadni libijski puščavi je prišlo do novih borb proti italijanskim kolonam, ki so skušale preskrbeti s potrebščinami trdnjavo Ca-puzzo. Sovražnik je bombardiral kraj Morsi Matru.
Poročilo poveljstva angleških zračnih sil se glasi:
Tekom vse nedelje so angleški bombniki napadali E1 Adon in lil tiubi, kakor tudi ladje v pristanišču Tobruk. Zaradi slabega vremena se ni moglo ugotoviti, kolikšna je škoda. Istotako pa so napadli skladišča municije in rezervoarje bencina pri Asabi v Eritreji. Eno naših letal se ni vrnilo. Sovražna letala so včeraj napadla Aden. Napravljena je bila le majhna škoda, ubita sta bila dva domačina, štirje pa so bili ranjeni. Angleška letala so napadla letališče Mossana v Eritreji. Sovražni lovci so nudili močan odpor. Eno naše letalo se ni vrnilo. Tekom včerajšnjega dne so letele tri sovražne eskadriie nad Malto.
Ln Valetta, 15. julija. AA. (Reuter.) Včeraj so sovražna letala izvedla napad na Malto, človeških žrtev ni bilo, prav tako pa tudi ne tvarne škode. Pri predvčerajšnjih treh napadih tudi ni bilo nobene škode niti človeških žrtev.
Jeruzalem, 15. julija. AA. (Reuter.) Večje število tujih letal je vrglo zjutraj bombe na Haifo. Povzročena je bila manjša škoda, več ljudi pa je bilo ubitih.
Angleški rušilec torpediran
London, 15. julija. AA. (Reuter.) Admirali-teta poroča:
Tajnik adrriralitete z obžalovanjem sporoča, da se je rušilec »Escortc potopil v zahodnem delu Sredozemskega morja. Rušilec je bil torpediran. Dva mornarja sta izginila.
Strogi pomorski ukrepi v Sredozemlju
London, 15. julija, t. lleuter: Admiraliteta poroča:
Italijanska vlada je nedavno objavila na naslov trgovskih ladij sporočilo, da se vsaka trgovska ladja, ki se bo približala zavezniškim obalam čez 30 milj široki obalni pas, izpostavlja nevarnosti, da bo napadena. Angleška vlada je prisiljena izdati enake ukrepe in objavlja, da bo vsaka trgovska ladja, ki se bo približala obalam Italije čez 30 milj široki obalni pns, sama odgovorna za nevarnosti, ki jim bo izpostavljena.
Anglijo in Nemčijo hudi spopadi v zraku
Romunija m oslanjati na
Nemška poročila
.■BBmaBBBm^anBaBBr'
Berlin, 15. julija. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo nemške oborožene sile sporoča:
Nemška letala so izvedla v Kanalu uspešne napade na britanske trgovske ladje in konvoje. Potopljenih je bilo več ladij s skupno tonažo 17 tisoč ton. Zadet je bil tudi en rušilec, ena pomožna križarka in štiri trgovske ladje. Vse te ladje so močno poškodovane.
Med nemškimi in angleškimi letali je prišlo do borbe. Zbita so bila štiri britanska letala, dve pa tako poškodovani, da ju je treba smatrati za izgubljeni. Nemška letala so izvedla ponoči med
IIHH' MIHIBMSBBHlf ■ III IIIIIBIB——■
hoče sedaj kmeta
Napetost na jugovzhodu je začela popuščati
Bukarešta, 15. jul. AA. DNB: Predsednik romunske vlade Gigurtu je imel po radiu govor, v katerem je še enkrat razložil naloge nove romunske vlade. Obrnil se je na romunski narod in dejal, da mora ves narod podpirati vlado pri njenih prizadevanjih, da bi se delo za obnovo Romunije v nacionalnem duhu čimprej izvedlo. Gigurtu se je obrnil v prvi vrsti na kmete, ki tvorijo veliko večino romunskega prebivalstva. Poudaril je potrebo po varčevanju in načrtni proizvodnji, ki bo dovedla do tega, da bodo romunski kmetijski pridelki popolnoma zadostili ne le domačim potrebam, pač pa da bodo zaradi svoje dobre kakovosti tudi v tujini dosegli dobre cene. Končno je Gigurtu govoril o skorajšnjih velikih javnih delih ter poudaril važnost čim boljšega prometnega omrežja, predvsem cest.
Štefani poroča: »Timp.ul« piše o mednarodnem položaju ter pravi, da bo odslej vladal mir v
P o d o n a v j u in da bodo kmetje povsod odpuščeni iz vojske zaradi žetve. Demobilizacija na Madžarskem in v Romuniji je važen znak urejanja odnošajev med državami v Podonavju.
Bukarešta, 15. julija. AA. General orožnišlva L i t e s c u je imenovan za šefa romunske policije, za poveljnika orožnišlva in prefekta prestolnice. Njegov novi naslov se glasi: generalni direktor policije in državne varnosti. Dosedanji prefekt policije v Bukarešti general Modreanu bo dobil drug položaj.
Miinchen, 15. jul. AA. Štefani: »Miinchener Neueste Nachrichten« se bavi v svojem poročilu iz Bukarešte s položajem na Balkanu in pravi, da so monakovski razgovori že imeli ugoden učinek, ker je začela popuščati napetost na jugovzhodu Evrope. Najboljše pa to dokazuje detnnhilizacija romunske vojske.
14. in 15. julijem celo vrsto napadov na vevjaške naprave v južni Angliji. To bombardiranje je bilo zelo uspešno. Slišati je bilo številne eksplozije, ki so jih spremljali požari. Britanska letala so izvedla v noči med 14. in 15. julijem polete nad severno in zahodno Nemčijo, ne da bi povzročila večjo škodo. Dve britanski letali sta bili zbiti.
Berlin, 15. julija. AA.DNB: Vrhovna komanda poroča:
Ena naših vojnih ladij poroča, da je na Oceanu potopila za 18.500 ton sovražnega trgovskega brodovja. Tekom izvidov v Kanalu so nemške borbene edinice napadle več angleških trgovskih ladij in hudo poškodovale štiri. V zvezi s tem je prišlo do ogorčenih borb v zraku in so v teh borbah naši lovci, ki so se morali boriti proti zelo nadinočneinu sovražniku, zbili 10 angleških lovcev, dočim je bilo izgubljeno samo eno nemško letalo. V Nemčiji sta bili v borbah v zraku zbiti dve angleški letali. V noči med 1H. in 14. julijem so sovražni letalci zopet metali bombe na ozemlje severne in zapadne Nemčije, te bombe pa so napravile samo neznatno materialno škodo in niso zadele nobenih vojaških ciljev. Pri tej priliki je nemško protiletalsko topništvo sestrelilo tri sovražna letala. Vse sovražne izgube so znašale včeraj 15 aparatov, trije naši aparati se niso vrnili.
Angleška poročila
London, 15. julija. A A. Reuter: Ponoči in čez dan je bilo izvedenih nekaj sovražnih letalskih napadov na razne kraje Ancli ie. Zaradi nastopa naših lovskih letal in protiletalske artilerije so se sovražna letala umaknila. V nekem mestu je bila ubila en« oseba, dve pa ranjeni. V severovzhodnih pokrajinah Anglije je padlo 24 bomb, ki so imele močan učinek, ter več sto zažigalnih bomb, in to l>o večini na nenaseljene kraje.
London, 15. julija. AA. Reuter: Zrakoplovno ministrstvo objavlja, da so angleški lovci danes sestrelili nad Douvalom šest sovražnih letal. Skupno je sovražnik tekom današnjega dne izgubil 12 lelal.
(Nadaljevanje na 2. strani)

Najvažnejša stvar sedanjega časa
Zagrebški Obzor prinaša politični članek o potrebi sloge med Hrvati ter pravi, da je treba dr. Mačku priznati nesporno vodstvo hrvatskega naroda. »S tem dejstvom mora računati ne le vsak hrvatski politik, marveč vsak naš človek, ki realno gleda naše razmere. Tudi politična resnost narekuje vsakemu pametnemu človeku, naj se ne loteva ničesar, kar bi moglo kakor koli škodovali interesom hrvatskega naroda. Danes moramo naš položaj v svetu gledati tak, kakršen je, ne pa, kakor si ga želimo. Naš narodni in politični jio-ložaj je narekovan po stvarnosti, ki je nekateri naši ljudje menda nočejo ali ne morejo spoznati. Ta stvarnost je močnejša kakor pa želje vsega naroda, ter ne moremo mimo nje, če nočemo za-gaziti v negotovost. Ubijalsko bi bilo za vso našo prihodnjost, če bi zdaj zaigrali tisto, kar smo v desetletjih in stoletjih mučnih bojev in pridnega dola pridobili in ohranili. Ni nobenega vprašanja, ne političnega, ne gospodarskega, ne socialnega, ne kulturnega, ki bi dandanes moglo biti bolj važno kakor pa je skrb in delo za naš narodni obstanek, kakor je napeta budnost, da ohranimo celotnost hrvatskih dežel... Ne sinemo pozabiti, da dr. Maček nosi odgovornost za prihodnjost hrvatskega naroda, zaradi česar ima jfravico zahtevati, da ga pri njegovem delu vsaj hrvatska s'ran ne ovira.«
Minister dr. Krek na zadružnem kongresu med Bolgari
Slovenija in Slovenci
»Ravnopravnost«, mesečnik za narodno obrambo, poroča v svoji zadnji številki f>od gorenjiin naslovom o Erjavčevi knjigi, ki jo je izdata »Slovenska Straža« o Sloveniji in Slovencih. List navaja iz te knjige statistične podatke, da slovensko ozemlje obsega 25.000 kvadratnih kilometrov, da v Jugoslaviji živi na strnjenem sloven. ozemlju 1,078.000 Slovencev (68.5%), v Italiji 420.000 (24.8%), v Nemčiji 89.000 (6%), na Madžarskem 11.000 (0.6), v drugih delih Jugoslavije 75.000 ter 300.000 izseljencev na Nemškem, v Franciji, Belgiji, Holandiji, Ameriki itd. Skupno število Slovencev po vsem svetu je tedaj 2,056.000.
0 skupnem slovanskem jeziku
Časopis »Slovenska misao« je že nekaj kratov prinašal članke o skupnem slovanskem jeziku ter je bilo pri tej priliki sproženih več predlogov, ki smo jih že navedli. V zadnji številki spet prinaša prispevek od zunaj, kjer nekdo pravi: Pred tisoč leti so Slovani brez dvoma imeli svoj skupni jezik. Iz njega je potem nastalo več slovanskih jezikov. Zdaj nekateri predlagajo, naj bi razvoj šel nazaj k skupnemu jeziku, kar je brez dvoma originalno, bi pa trajalo 1000 let. Zato ne kaže drugega, kakor lotiti se mrtvega umetnega slovanskega jezika, ki bi ga bilo treba šele sestaviti, ali pa sprejeti kak živi slovanski jezik za skupni občevalni jezik med Slovani. »Ali bo to najbolj razširjeni ruski jezik ali pa kak bolj blagoglasni in osrednjim Slovanom bolj razumljivi jezik, zlasti slovaški ali ukrajinski, to je treba prepustili znanstvenim akademijam slovanskih narodov. Naše akademije v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani naj ] iM':no to zelo važno vprašanje.«
Nemško tiskovno društvo
Konec junija je v Novem Sadu imelo svoj občni zbor nemško tiskovno društvo, ki izdaja tudi »Deutschcs Volksblatt« in »Deutsche Zeitung«, ki 6ta glavni glasili nemškega »Kulturbunda« v Jugoslaviji. Na občnem zboru je bilo navzočnih 14 delničarjev, ki so zastopali 2.162 akcij. Iz poročila je razvidno, da se je številčna naklada nemških listov v Jugoslaviji močno dvignila lanskega leta. Podjetje izdaja tudi nemški narodni koledar, ki je lansko leto doživel velik uspeh. Prav tako podjetje že četrto leto izdaja ilustrirani tedenski list »Bilder-vvoche«, ki pa ima premalo naročnikov, da bi se mogel sam vzdrževati. Izvoljen je bil nov upravni odbor in novo nadzorstvo. Prejšnji voditelj tega podjetja ter voditelj nemškega »Kulturbunda« Jo-han Keks ni bil zdaj več izvoljen niti v nadzorstvo. Pač pa so mu izrazili pismeno zahvalo za njegovo dosedanje delovanje.
Zagrebške Novosti branijo SUZOR
Samomor odpuščene SUZOR jeve dnevničar-ke je povzročil v Zagrebu zoper to vodstvo te ustanove veliko ogorčenje. Zdaj so zagrebške »Novosti« začele nu podlagi tega žalostnega dogodku naglašuti, da naj SUZOR ostane, ker bi bilo potem še več ljudi na cesti, ker bi bili potem odpuščeni vsi dnevničarji. Temu odgovarja »Hrvatska Straža«, ki ptavi: »lz tega se viti i, du masonski gospodje še vedno ne razumejo, da bo v naši sredi treba marsikaj spremeniti. Nove razmere bodo odpravile mnogo te gnilobe in s tem tudi ostanke masonske diktature. Toda |x>štene reforme ne smejo prizadeti nedolžnih, marveč prav tiste, ki jih pisec »Novosti« ima za nedotakljive... Pri delitvi SUZOR ja bo treba deliti tudi urartništvo. 'listih 25% direktorjev... hrvatsko delavstvo ne jki-trebuje...« — K temu bi dodali le to, da Slovenci v tem primeru ne bomo prizadeti, ker je slovenskih uradnikov pri SUZORjti do zadnjega časa bilo silno malo. Od zadnjega časa pa je nekaj dnevničar jev, ki pa jih sedanji komisar tudi reducira.
SUZOR-jevi dnevničarji hrvatskemu banu
SUZORjev komisar je začel odpuščati razne male dnevničar je. Velik vihar je v tein ozira vzbudil samomor odpuščene dnevničarke v Zagrebu. Istočasno pa komisar — kakor pišejo hrvatski listi — sprejema druge uradnike. Zdaj so se dnevničarji v spomenici obrnili na hrvatskega bana ter ga prosili, naj bi vsi odpuščeni bili sprejeti nazaj, zlasti pa revni. Dalje prosijo, naj bi dobili dekrete, da bi imeli kako odpravnino, odpovedni rok in letni dopust. Če bi bil SUZOR razpuščen. naj bi dnevničarji bili potem zaposleni kje drugje. Končno |irosijo. naj bi hrvatski ban posredoval, da bi bili mali dnevničarji pri SUZORju deželni dostojnega ravnanja. — Te zahteve same na sebi mečejo silno čudno luč na razmere v tem socialnem urad u.
Napredek nemških šol v Jugoslaviji
Belgrajski časopis »Ravnopravnost« poroča: vNa koncu leta 1939-1940 je hodilo v nemško učiteljišče v Novem Vrbasu 140 dijakov, in sicer je bilo med njimi 93 katoličanov, 40 evangeličanov, 7 reform »tov. Po poreklu pa jih je bilo 120 iz donavske banovine. 2 iz drinske, 3 iz Hrvatske, 8 iz dravske, 2 iz Belgrada ter 5 iz inozemstva, — Zasebno nemško meščansko šolo pa je obiskovalo lani 329 učencev. Letno poročilo te šole naglasa, da se ta šola vsako leto bolj razvija.
Sofija, 15. julija. AA. Gradbeni minister dr. Miha Krek se je danes ob 10 udeležil slovesne otvoritve kongresa bolgarskih poljedelskih zadrug. Te slovesnosti se je udeležil tudi jugoslovanski poslanik Milauovič in delegati jugoslovanskega zadružništva na čelu z bivšim ministrom Gjorgje-vičem. Kongres je bil otvorjen ob prisotnosti odposlanca kralja Borisa Rasunkova, članov vlade trgovinskega ministra Zagorova in prometnega ministra Goranova. Pozdravni govor je imel predsednik zveze profesor Dikov, ki je v svojem govoru naglasil važnost prisotnosti jugoslovanskega ministra dr. Kreka, poslanika Milanoviča in jugoslovanskih delegatov, katerim je izrazil zahvalo in pozdrave bolgarskih zadružnikov. Nato so govorili minister Zagorov. odposlanec vojnega ministra polkovnik Veljkov in zastopnik poljedelske banke Bajev.
Za njimi pa je govoril minister dr. Krek. V svojem kratkem govoru je minister dr. Krek med drugim izročil v imenu predsednika glavne zveze jugoslovanskih poljedelskih zadrug ministra dr.
Predlogi za pobijanje
Sklepi srbskega zdravniškega
Belgrad, 16. julija, m. Srbsko zdravniško društvo jc začelo akcijo za pobijanje raznih nalezljivih bolezni, ki 6e pojavljajo med ljudstvom, zlasti pa malarije. V ta namen je imelo več sej, na katerih je razpravljalo o teh nevarnih boleznih. Po zanimivih važnih predavanjih je društvo sprejelo sledečo resolucijo:
1. Malarija predstavlja važen zdravstveno-so-cialni problem. Zaradi svojega razširjanja in posledic, ki jih malarija povzroča med narodom, zavzema ta bolezen prvo mesto med drugimi nalezljivimi boleznimi.
2. Tu je treba porabiti vsa sredstva, da se ta nevarnost kolikor mogoče omeji. Socialno-medicinski ukrepi, izvršeni v ta namen, so imeli sicer pozitivni uspeh, vendar pa še niso zadostni.
3. Da bo boj proti malariji uspešen, se je treba poslužiti sledečih sredstev: asanacijsko-melioracij-skih ukrepov, to je splošnaa zaščita pred komarji: a) vse bolnike, kakor tudi bacilonosce malarije je Ireba zdraviti 6 cenenim kininom, ki ga bo izdala
Korošca in v svojem iinenu jjozdrave bolgarskim
zadružnikom z željo, da bi bilo delo kongresa uspešno. Minister dr. Krek je izrazil svojo vero, da bo zadružniški duh, osnovan na slogi in sodelovanju in ki se uspešno razvija pri Bolgarih kakor pri Jugoslovanih, mogel služiti kot instrument za rešitev vseh onih vprašanja, ki nam jih nalaga sedanjost, in da bo pripomogel k rešitvi odnošajev obeh narodov v največji slogi in sodelovanju.
Govor ministra dr. Kreka so poslušali z največjo pazljivostjo in ga navdušeno odobravali. Za ministrom dr. Krekom je govoril bivši minister Ojorgjevič, ki je v imenu jugoslovanskih zadružnikov izrazil največje želje za uspešno delo bolgarskega zadružništva in izročil zadružniške pozdrave.
Na kongresu so prečitali tudi pozdravno brzo-■ javko ministra dr. Korošca, ki jo je poslal v svo-jem imenu in v imenu jugoslovanskih zadružnikov. Citanje brzojavke so delegati istotako navdušeno pozdravljali.
malarije
društva zoper malarijo
država; b) asanacije in melioracije zamočvirjenih zemljišč se morajo izvesti brezplačno v izvenmala-rični sezoni to je od oktobra do maja prihodnjega leta; c) dobra in splošna zaščita pred komarji se mora izvesti po priznanih medicinskih načelih. Da se akcija proti malariji dobro izvede, naj 6ocialno-medicinska združenja poskrbe tudi za pobijanje malarije.
4 Naprosijo naj 6e tudi vsa meeta za sodelovanje pri pobijanju malarije.
5.	Da bodo zdravila proti malariji, zlasti kinin, pristopna najširšim slojem prebivalstva, naj se izdelujejo in piodajajo v državni režiji.
6.	Vojaške vaje in taborenja naj bodo v krajih, okuženih od malarije, v izvenmalarični sezoni, to je od meseca oktobra do meseca maja prihodnjega leta.
7.	Da bo zatiranje malarije imelo popolen uspeh, 6rb6ko zdravniško društvo smatra, da je potrebno, da 6e zavzamejo za to vse državne in samoupravne zdravstvene oblasti.
a
Angleško-nemški boji
(Nadaljevanje s 1. strani)
6 bombnikov in 6 lovcev. Eno angleško letalo ste ui vrnilo domov.
London, 15. julija. A A. Reuter: Nemška letalu so ponoči letela nad jugovzhodnimi kraji Anglije. Melala so bombe velikega kalibra. Na nekaj krajih so nastale eksplozije iu izbruhnili požari. Ni znano, ali je bilo tudi, kaj, človeških žrtev. . . „ v
London, 15. julija. AA. lteuter: Britanska ad-uiiraliteta je
nik admiralitete obžaluje, da mora sjioročiti, da je treba britansko podmornico »S h ar k*, ki bi se bila že davno morala vrniti v svoje oporišče, smatrati za izgubljeno. Podmornica »Shark* je bila v spremstvu ostalih angleških podmornic, ki so opravljale drzno patrolno službo v norveških vodah, ko je nemška vojska vdrla na Norveško. Podmornica je* imela 070 ton in je po številu 10. britanska podmornica, ki je bila od začetka vojske do danes potopljena.
London, 15. jul. t. Reuter: Angleško vojno poročilo, izdano popoldne, se glasi: Zadnji dve noči smo skupno bombardirali 22 sovražnih letališč. Snoči so močne letalske sile ponovno napadle razne kraje v Nemčiji, med njimi letalsko tovarno v Bremenu, letalska skladišča v Paderbornu in v Diepholzu severno od Osnabriicka, petrolejska skladišča v Gelsenkirchenu, petrolejske rafinerije v Hamburgu, Bremenu ter blagovna skladišča v Hamtnu v Westfaliji. Povzročili smo velike požare in veliko škodo. Druge skupine naših bombnikov so napadle številna letališča na Nizozemskem kakor tudi petrolejska skladišča v Gentu v Belgiji.' Samo dve naši letali se nista vrnili na vzletišče.
Angleška poročila o veliki bitki med »Stuka« in »Spitfire«
London, 16. julija, b. United Press: Po letalski bitki, ki je bila snoči na obali Dovverja in pri kateri priliki so Angleži sestrelili pet nemških »Stuka« letal in dva »Messer-schmidta«, trdijo angleški krogi, da je to prvič, da so Nemci v letalski borbi u|jorabili, večje število nemških strmoglavcev. V teli borbah so Angleži izgubili le eno letalo. Vsega skupaj je sodelovalo v bojih kakih 40—4-5 nemških strmoglavcev z odgovarjajočim spremstvom lovskih letal, ki so imela nalogo ščititi strmoglavce. Močni eskadri angleških letal znamke »Spitfire« se je posrečilo približati se nemškim strmoglavcem, še j>reden so se mogli približati konvoju. Pri tej priliki so Angleži zažgali pet Junkersovih letal, mnogo pa so jih poškodovali. Borba se je vodila ob lepem vremenu in so mogli vsi z angleške obale opn-zovati. Letalske lx>rbe so tudi prvič prenašale angleške radijske postaje.
Pred splošnim nemškim napadom na Angliio
Tako poročajo s švedske
Zurich, 16. julija, b. Dopisnik »Neue 7.iiri-clier Zeitung« jKiroča iz Stockholma, da tam v
najkrajšem času pričakujejo nemški napad nn Anglijo. Vzdolž vse obale Rokavskega prelivn od Dunkerciuea do le Havra so nakopičene ogromne množine vojnega mnte-rijala, topovi pa so postavljeni v izredno majhnih razdaljah. Vsi znaki kožejo, da bodo Nemci napadli istočasno z brodovjom in /. letalstvom ob podpori težkega topniškega ognja, ki bo rušilo nn nasprotni strani utrdbe in luške naprave. Nemci razpolagajo z izredno hitrimi ladjami, ki so bile grajene v Hamburgu in ki so se že pri zadnjih pomorskih ojiiiutijuli izkazale kot zelo pripravne.
Mnenje v Italiji
Rim, 16. julija, m. Celokupno italijansko časopisje posveča vso pozornost predstoječemu nem-ško-italijanskemu napadu na Anglijo in njene kolonije. »Giornale d'ltalia« poudarja, da predsednik angleške vlade zaman upa v končno zmago Anglije. Dejansko razpolagata Italija in Nemčija s takimi močmi, da lahko zrušita ves imperialistični angleški- sistem. Končne priprave za napad proti Angliji bodo v par dneh gotove Anglija stoji se-T-daj-p-r« d končno izbiro: ali se podredi obnovitvenim močem v Evropi, ki jih predstavljata sili osišča, ali pa se spusti v strašno vojno, ki bo za Anglijo pogubna. Zadnji trenutek zgodovine Evrope se približuje.
V Rimu trdijo, da bo kancler Hitler v posebnem govoru napovedal napad na Anglijo
Rim, 16 julija, m. V zvezi s predstoječim napadom na Anglijo so se danes v časnikarskih krogih razširile tudi vesti, da ni izključeno, da bo tekom jutrišnjega dne govoril kancler Hitler. Inozemski časnikarji so te vesti utemeljili s tem, da bo Hitler sam napovedal začetek tega napada.
Nato preureditev Evrope...
Italijansko časopisje istočasno v zvezi z napadom na Anglijo poudarja, da je več kakor gotovo, da bo združeno nemško-italijansko orožje strlo angleški imperializem. Takoj nato pa se bo pričela preureditev Evrope. Italijansko časopisje poudarja, da bo nova Evropa fašistična ali pa fašizirana. Nemčija in Italija ne želita nikomur vsiliti svojega političnega sistema, ker se ta ne more uvesti v 24 urah. Za njegovo uvedbo je potrebna duhovna priprava z uničenjem kapital! stičnega sistema. »Tribuna« piše, da bo s tem uničena tudi vrednost zlata ter bo merilo vrednosti delovna moč.
Rimski politični krogi z veliko pozornostjo spremljajo pisanje nemškega časopisja napram Sovjetski Rusiji ter poudarjajo rešitev i n teresnih območij med temi tremi velesilami. Odklanjajo vsako novo komplikacijo na evropskem kontinentu in poudarjajo, da vlada popolen sporazum med Italijo, Nemčijo in Sovjetsko Rusijo.
Prikaz nemškega lista
o vojnem in gospodarskem položaju Anglije
Berlin, 15. julija. AA. DNB: Z vojaške strani je »Berliner B o r s e n Zeitung« dobila sledeči prikaz angleškega vojnega in gospodarskega položaja:
Anglija živi v pričakovanju nemškega napada. Kdaj bo do tega napada prišlo, to je odvisno samo od sklepa vodje rajha Do sedaj je bila iniciativa v tej vojni še zmerom v nemških rokah. Do začetka velike ofenzive na zahodu je obstojala možnost, da naši sovražniki povzamejo iniciativo, se daj pa je tak poskus Anglije s teoretičnega in
praktičnega stališča popolnoma izključen. Tokrat Anglija nima druge izbere kakor da čaka, dokler ne pade na nemški strani odločilni ukaz. Angleški gospodarski položaj postaja zato od dne do dne slabši. Nemška oporišča za napad na Anglijo se vlečejo od norveške obale pa do Atlantske obale. Ta oporišča se ojačujejo sistematično. Nemške čete vseh vrst orožja so se v dosedanjih borbah v vsakem pogledu izkazale. Angleška mornarica navzlic svoji moči ni mogla preprečiti zavzetja angleške obale. Prav tako pa združene vojaške sile zahodnih velesil niso mogle preprečiti zavzetja Belgije in Holandije. Nemške čete so si pri teh na stopih pridobile potrebne izkušnje, ki bodo sedaj povečale udarno silo. Nekaj tednov premirja so nemške čete izkoristile za to, da bi postale čim sposobnejše, ko bodo morale napasti Anglijo. Anglija pa mora pri tem neaktivno gledati slabitev svojih gospodarskih postojank. Drugega ne more, kakor da pošilja nad nemško ozenr.lje ponoči svoje bombnike, ki pa ne morejo storiti v vojaškem pogledu znatnejše škode, pa čeprav sem pa tja ovirajo nemško delo. Nemško letalstvo do sedaj še ni izvedlo nobenega velikega napada na Anglijo, vendar pa je v vsakodnevnih napadih bombardiralo važne vojaške objekte na Angleškem in Škotskem. Nemško letalstvo se je do sedaj zmerom pokazalo kot premočno v primeri z angleškim letalstvom. To dokazuje, da je nesmiselna angleška nada na uspešen odpor. Zadnji dogodki so dokazali, da o nekem gospodarjenju angleške mornarice na morjih ni mogoče več govoriti. Tu se kaže ista slika, kakor za časa borb na Norveškem, t. j., da borbena sila angleške mornarice ne more klu-bovati močnemu sovražnemu letalstvu. Ker Anglija čaka na napad, je nujno, da je angleški narod zelo nervozen, kar pa skuša vlada prikriti z diktatorskimi ukrepi. Navzlic temu pa se zdi, da je angleška vlada odločena nadaljevati vojno in da s tem postavlja na kocko stotisoče življenj v Veliki Britaniji. Če bo zgodovina kdaj sodila, potem bo Velika Britanija pred vsem svetom morala prevzeti odgovornost za to,
Razmere v Siriji od dne do dne težje
Ankara, 16. julija, m. Po vesteh, ki prihajajo iz Sirije, postajajo razmere v Siriji od dne do dne težje. Zaradi tega se je uvedla cenzura pisem, brzojavov in vseh telefonskih zagovorov. Po dobljenih vesteh je prišlo do nesporazuma ined sirijsko vlado in visokim komisarjem francoske vlade glede demohilizarije francoskih čet v Siriji in glede načina rokviriranja življenjskih potrebščin. V sporazumu s francoskim vojaškim poveljstvom so se določile močne čete za stražo odvodnih petrolejskih cevi od Mosula do Tripolija v Siriji, ker obstoja nevarnost, da bi te cevi pokvarili uporniki.
Grčija demobilizira
Atene, 15. julija. AA. Štefani: Rezervisti letnika 1939, ki so bili poklicani na vaje za osem mesecev, bodo odpuščeni 18, t. m. Rezervisti razreda 1953 se bodo poklicali na vaje 22, julija, rezervisti razreda 1954 j>a bodo odpuščeni 26. julija.
Francoski narod, praznik v Belgradu
Bclgrjul, 10. julija. 111. Na včerajšnjem francoskem narodnem prazniku je bila na tukajšnjem franooskehi Vojaškem pokopališču žalna slovesnost za padle francoske vojake. Pred spomenikom padlih francoskih vojakov je opravil mrtvaške molitve župnik župnije Blažene device Marije p. Belar. Pri slovesnosti je bil navzoč francoski poslanik na našem dvoru g- Brugere z vsem osebjem poslaništva.
Poroka
Včeraj je prevzv g. knezoškof Gregorij Rozman v škofijski kapeli poročil Pavleta V e r -b i c a , prof. v Ljubljani, in g. Štefko M i s j a k , uradnico fin. dir. iz Novega mesta. Za novoporo-čenca je maševal univ. prof. dr. Lambert Erlich, za priči sta bila Franc Casar, banov, tajnik JRZ v Ljubljaui in nevestin brat Ivan Misjak, akademik. Želimo božjega blagoslova!
Osebne novice
Belgrad, 10. julija, m. S kraljevim ukazom sta napredovali v '7. pol. skup. Silva Turnšek, šolska tajnica v Celju in Marija Pustotnik. učiteljica v škof ji Loki. — Na lastno prošnjo je prestavljen prometni uradnik Alfonz Stanko iz prometno-ko-mercialnega oddelka železniškega ravnateljstva v Ljubljani v prometni oddelek direkcije državnih železnic v Belgradu.
Z odlokom finančnega ministrstva je j>ostav-ljen Blaznik Mio za davkarja 8. pol. skup. pri davčni upravi v Logatcu.
Drobne domače novice
__ Novi. IG. julija, b. Z ladjo »Cer« je prispel s Sušaka podpredsednik dr. Maček, ki bo ostal nekaj dni na odmoru.
Zagreb, 16. julija, b. Ban dr. šubašič je izdal strogo naredbo proti raznim intervencijam v javnih uradih.
Belgrajske novice
Belgrad, 16. julija, m. Po dvodnevnem bivanju v Nišu in v Niški Banji se je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič danes odpeljal v Kraljevo, od koder se bo najbrže vrnil zvečer v Belgrad.
K avto nesreči v Slov. Bistrici
Glej poročilo na 7. strani.
Mozirje, 15. julija.
O avtomobilski nesreči v Lučah smo dobili še naslednje poročilo: Poročilo »Večernika«, da so vsi potniki ranjeni, ni točno. Izmed potnikov ni nihče resno ponesrečen. Eden izmed potnikov si je nekoliko jiorezal roko ob razbiti šipi, nekdo drugi pa se je udaril nekoliko na koleno. Ostalim potnikom se ni pripetilo nič hudega. Na avtomobilu samemu sta pa razbiti samo dve šipi.
Madžari o preureditvi Evrope
Budimpešta, 15. julija, m. Madžarsko časopisje se obširno ha vi s preureditvijo Evrope in poudarja, da ta preureditev pojiolnoma odgovarja madžarskim težnjam. Politični krogi v zvezi s tem opozarjajo na včerajšnji govoi notranjega ministra g. Fischerja o novih socialnih reformah ter poudarjajo, da ta govor že pomenja novo Evrojio v madžarski notranji politiki. Madžarski minister je v svojem govoru napovedal tudi velike socialne spremembe. Po niegovih izvajanjih mora vsakdo v svojem bližnjem gledali brata in enakopravnega člana nacionalne skupnosti, \ se socialne iiuenakosti morajo izginiti.
Časopisje poudarja, da se mora sedaj, ko Nemčija zaključuje svoje evropsko poslanstvo, v vsaki državi v|)ostaviti nova socialna pravičnost.
Budimpešta, 15. julija, m V četrtek bo ob pol dveh priletelo na budimpeštansko letališče prvo jugoslovansko potniško letalo. Jugoslovanskim potnikom pripravljajo madžarske oblasti velik sprejem.
Budimpešta, 15. julija, m. Madžarski parlament odhaja prihodnji teden na počitnice, ki bodo trajale do septembra. Predsednik vlade in vsi ministri pa bodo še naprej oslali v madžarski prestolnici.
Churchillov govor
Angleški min. preds. računa, da bo vojna trajala še 1.1941 do 1942
London, 15. julija. A A. Reuter. Ministrski predsednik Winston Churchill je imel snoči po radiu govor, ki ga je naslovil na narode britanskega cesarstva in na poslušalce v Ameriki. V njem je v glavnem dejal:
V zadnjih dveh tednih je britanska vojna mornarica prevzela nase neprijetno nalogo, da učinkovito vrže iz stroja za ves čas dokler bo trajala vojna, linijske ladje francoske vojne mornarice, razen tega da je blokirala ostanek nemškega brodovja in zasledovala italijansko bro-dovje. Z ozirom na pogoje premirja, ki je bilo podpisano v vagonu v Compiegneju, naj bi francoske linijske ladje prišle pod nemško oblast. Odstop teh bojnih ladij Nemcem bi ogrožal istočasno varnost Velike Britanije in Združenih ameriških držav. Nam zaradi tega ni preostajala nobena druga izbira kakor da postopamo tako, kot smo postopali, in sicer takoj. Naša neprijetna naloga je zdaj končana. Čeprav je nedograjena oklopna križarka Jean Bart še v nekem maro-kanskem pristanišču, čeprav je gotovo število francoskih vojnih ladij v "loulonu ,in v raznih pristaniščih po vsem svetu, vendar te vojne ladje niso sposobne, da bi zmanjšale premoč naše pomorske sile.
Z ozirom na to — je nadaljeval Churchill — mi ne bomo teh ladij na noben način vznemirjali, razen če se ne bodo poskušale vrniti v pristanišča, ki so pod nemškim ali italijanskim nadzorstvom. Melanholična doba odnošajev s Francijo je končana, kar se tiče nas. Mislimo rajši na bodočnost.
Danes je 14. julij, francoski narodni praznik. Pred letom dni sem opazoval veličastni mimohod francoske vojske in vojske iz francoskega cesarstva na Elizejskih poljanah. Kdo bi tedaj mogel misliti, kaj se bo zgodilo čez leto dni? In kdo more videti vnaprej, kaj se bo zgodilo v prihodnjih letih. Stojimo pred neodvitim pergamentom, na katerem je napisana usoda človeštva, in verujemo, da nam bo v pomoč in uteho. Izražam tu svojo vero, da bo kdo od nas doživel 14. julij, ko bo osvobojena Francija spet uživala svojo veličino in svojo slavo in ko bo spet prvoboriteljica za svobodo in člo-večanske pravice. Ko bo napočil ta dan — a napočil bo gotovo — se bo duša Francije obrnila s jjriznanjem in z dobroto na Francoze in Francozinje, kjer koli bodo, na Francoze in Francozinje, ki v najžalostnejših trenutkih niso izgubili vere v republiko.
Churchill je zatem pojasnil, da Angleži ne bodo niti z besedami niti v mislih ničesar očitali, nakar je nadaljeval: Ko imamo prijatelja, ki se je z nami vred boril, in ko je tega našega prijatelja zbil udarec in ga onesvestil, se moramo prepričati, da orožje, ki je padlo iz njegove roke, ne bo dano sovražniku. Ni mu treba zameriti njegovih smrtnih krikov in suženjstva. Ni treba njegove boli delati še večje. Vi morate delati za njegovo okrevanje. Vez med Veliko Britanijo in Francijo ostane. Ostane pa tudi naloga, preko katere ni mogoče iti.
Puščajoč ob strani neodložljive zahteve vojne, ki jo vodimo, bomo poskušali držati se tako, da bo vsako pravo francosko srce zaigralo in da bo občutilo toploto, ko bo videlo, kako nadaljujemo vojno	. (	lV
Vse kaže, da bo vojna dolga jn težka. Toda ena stvar je gotova, namreč to, da nam zdaj ne preostaja nic (frugega, kot da ostanemo sami na braniku in da pogledamo v oči onemu najstrašnejšemu, kar nam more sovražnik storiti. Mirni stojimo pred Vsemogočnim, ker vemo, da težimo k še nedoseženemu cilju. Pripravljeni smo braniti svojo domovino pred nevarnostjo, ki ji preti. Borimo se sami, toda ne borimo se samo zase. Tu v tem velikem svetišču napredka človeškega rodu, ki je globokega pomena za krščansko civilizacijo, tu obdani od morij in oceanov, tu, kjer vlada mornarica in kjer nas brani velika hrabrost in požrtvovalnost naših letalcev, mirno pričakujemo skorajšnjega naskoka. Morda bo prišel že nocoj, morda čez teden dni, ali pa sploh ne bo prišel. Izkazati se moramo sposobne pogledati v oči nenadnemu in močnemu udarcu ali pa da — kar je morda težje — dolgo bdimo. Bodisi da je preskušnja velika ali dolgotrajna, bodisi oboje, ne bomo šli za kakršimi koli mirovnimi pogoji, ne bomo trpeli nobenih pogajanj. Utegne se zgoditi, da bomo uživali usmiljenje, toda ne bomo prosili zanj..
Lahko razumljivo mi je, kako se simpatični opazovalci z druge strani Atlantskega oceana, ki ne morejo preceniti naših sredstev in naše odločenosti, morejo bati za naš obstanek, ko vidijo, koliko držav je bilo premaganih v nekaj tednih, da celo v nekaj dneh. Toda sovražnik še ni spoznal, da mu daje odpor velik narod, ki ima voljo, prav tako močno, kakor je njegova. Tu na našem otoku razpolagamo z dobro in zdravo moralo. Vse kar morem reči — je nadaljeval Chur-
Resničen kristjan
Znani angleški tednik »The British Weekly« prinaša v svoji zadnji številki poročilo nekega Kanadca, ki je bil letošnjo spomlad pri kitajskem vodji Čankajšeku in njegovi ženi na večerji. Preden so se vsedli k mizi, je bil letalski alarm in so mesto zatem-nili. Res se je izvršil napad japonskih bombnikov, ki v Kanadcu seveda ni vzbudil prijetnih čustev. Njegova gostitelja pa sta mirno čakala, dokler ni bilo napada konec, na kar so vsi sedli za mizo. Po večerji je Kanadec še prisostvoval večerni molitvi Čankajšeka in njegove žene. Najprej je maršal prebral nekaj odstavkov iz sv. pisma, nato pa sam izmolil svobodno molitev, v kateri se je najprej Bogu zahvalil, da ga je obvaroval smrti njega in njegove žene. Nato je Boga zahvalil za to, da kitajski narod hrabro prenaša že toliko let trajajočo vojsko. Nato je prosil poguma v nadaljnjih borbah in da bi Bog hrabril vojake v okopih. Najbolj pa se je začudil Kanadec, ko je Čankajšek Boga prosil, naj tako njega, kakor ves kitajski narod obvaruje sovraštva proti Japoncem. Molil je za japonsko ljudstvo, ki mora, ne da bi bilo krivo, prenašati tako velike žrtve za krivično vojsko. Nato je prebral neko mesto iz svetega pisma stare zaveze, se poslovil od svojega gosta in ga spremil do vrat. »To je resnično kristjan, kakor ga hoče Jezus Kristus«, končuje Kanadec svoje poročilo.
chill — je to, da je načrt za napad na Veliko Britanijo, izdelan pred dvema mesecema, moral biti popolnoma spremenjen, da bi se prilagodil našemu novemu |)oložaju.
Pred dvema mesecema, da celo pred enim mesecem je obstojal prvi in glavni naš načrt v tem, da držimo najboljšo svojo vojsko v Franciji. Vse naše redne čete, vsa naša proizvodnja municije in veliko število naših letal bi moralo biti poslanih v Francijo in tam nastopiti. Zdaj pa je vsa naša vojska na naših tleh. Nikdar prej bodisi v pretekli ali sedanji vojni, naš otok ni imel po kakovosti, opremi in po številu takšne vojske, kakršna je nocoj na predstraži. Zdaj imamo pol-d r u g milijon mož pod orožjem, vsak teden v mesecu juniju in juliju pa njihova organizacija, udarna moč in obrambna sila naglo naraščajo. Nobena pohvala ni pretirana, niti pohvala častnikov, podčastnikov in navadnih vojakov, kakor tudi ne civilnega prebivalstva, ki so ta ogromen preobrat izvedli v tako kratkem času. Za vojaki redne vojske se nahaja rušilno orožje padalcev-napadalcev, ki bi utegnili priti z letali — in vseh izdajalcev, ki bi se mogli znajti med nami in o katerih sem prepričan, da jih ni mnogo. Toda gorje jim, kajti dolgo ne bodo. Razen vojakov redne vojske razpolagamo še z nad milijon prostovoljci deželne brambe, ki najognjeviteje žele izvesti napad na sovražnika ter se z njim spoprijeti, naj se pojavi kjer koli.
Ce sovražnik pride v Veliko Britanijo, ljudstvo prav nič ne bo stalo ob strani. Branili bomo vsako vas in vsako mesto. Ogromne londonske ljudske množice bi mogle, pa čeprav bi bilo treba London braniti od ulice do ulice, pobiti eno veliko sovražno vojsko. Raje vidimo London v prahu in pepelu, kakor pa ukrojenega. Prisiljen sem poudariti ta dejstva, ker je potrebno seznaniti naše ljudstvo s temi ukrepi in ga na ta način opogumiti.
Ta teden je bil velik teden za naše letalstvo, ki je sovražniku prizadejalo petkrat večje izgube, kakor pa so bile naše, sovražniku, ki je poskušal napasti naše konvoje na Kanalu. Razume se, da so to predhodni spopadi velikih borb, ki nas čakajo, toda ne vidim nobenega razloga, zaradi katerega bi morali biti nezadovoljni z dosedaj doseženimi uspehi, čeprav se, naravno, nadejamo, da jih bomo še povečali, v kolikor se bo boj razširil in se približal notranjosti naše države. Vse obdaja moč k r. mornarice s tisoči ladij, ki pod vojno zastavo patrolirajo po morjih, mornarice, ki je sjiosobna prepeljati svoje sile zaradi zaščite kateregakoli dela britanskega cesarstva, ki bi mogel biti ogrožen, mornarice, ki je tudi sr>osobna ohraniti naše zveze z novim svetom, odkoder bo prihajala čedalje večja pomoč, v kolikor se bodo bo|i poostrili. Očitno ie, da so po 10 mesečnih j>odmorniških in neomejenih letalskih napadih na našo trgovsko mornarico naše zaloge živil večje, kot pa so bile kdajkoli preji, in da imamo pod svojo zastavo znatno več ladij, kakor pa smo jih imeli ob začetku vojne, ne da bi računali pri tem tudi na stotine tujih ladij.
Razlog, zaradi katerega vse to poudarjam, gotovo ne leži v nameri, da bi povzročil zmanjšanje naporov ali budnosti. Nasprotno, te napore in to pripravljenost je treba jjodvojiti. Mi se moramo.
pripraviti ne samo za jx>letje. pač pa tudi za zimo, ne samo za leto 1941, j>ač pa tudi za 1 !! I 2 , ko bo — kakor upam — vojna dobila drugačno obliko, na katero se je omejevala do zdaj, ko ne bomo več samo v defenzivi. Poudarjam te osnove naše sile in omenjam ta sredstva, ki smo lih mobilizirali in ki jih nadzorujemo, ker je prav, da vidimo sonce, ko gremo skozi temno dolino.
Stojim na čelu vlade — je dejal na koncu svojega govora ministrski predsednik Churchill — vlade, v kateri so zastopane vse stranke v državi, vse veroizpovedi, vsi družabni sloji in vsi za-sto|)niki javnega mnenja.
Zatem je Churchill poudaril složnost naroda in njegovo odločenost, da začne uporabljati vsa upravičena sredstva ter pri tem vztraja, nato pa je končal svoj govor z naslednjimi besedami: Toda zdaj je vse odvisno od celotnega življenja in moči britanskih ljudstev v vseh delih sveta in tudi od tega, da vsi narodi, ki so znani, delajo dan in noč in vse, kar morejo, nudijo vse. stavijo na kocko vse ter store vse v mejah svoje dolžnosti do konca. To je vojna neznanih junakov. Vsak naj slori svojo dolžnost brez ozira na vero in nalogo in na ta način se bomo potem rešili tistega, proli kateremu se borimo.
Odmev v Italiji
Rim, 15. julija. AA. Štefani. Ko razpravlja o zadnjem Churchillovem govoru, pravi »tiiornale dTtalia«, da je sicer lepo, če Churchill veruje v končno angleško zmago, vendar pa imata Italija in Nemčija danes na raz|x>lago takšne sile, ki bodo znale ogroziti ves britanski imperialni sistem. Priprave za končni napad na Anglijo bodo v nekaj dneh končane. Anglija bo poklicana, da izbira: Ali da se podvrže silam, ki obnavljajo in popravljajo Evropo in to sta sili osi ali pa se bo spopadla v strahoviti vojni, ki more prinesti njej samo poraz. Največji trenutek v novi zgodovini Evrope, se približuje.
Odmev v Nemčiji
Berlin, 15. juli ja. A A. DNB. Govor, ki ga je imel Churchill v nedeljo ua radiu, je povzročil po-
zornost nemškega tiska, zlasti zavolio tega, ker prevladuje mnenje, da je mogoče navzlic vsem izzivanjem in hvalisaujem iz njegovega govora razbrati strah pred trpkim koncem. Samo lako je mogoče tolmačiti obupno trditev Churchilla, tla bi rajši videl London v ruševinah, kakor pa bi skle-nii mir. »Deutsche A 11 R e lil e i n e Zei-t u n gc jx>udarja, da hočejo s tem stavkom vojni zločinci na Temzi videti tudi zadnje dejanje te vojne proli britanskemu otočju v vsej vojni grozoti. V teh groznih besedah se vsakdo spominja Varšave in Uotterdaina. Tudi v Varšavi so vlastodržci brez vesti opustili priliko ter so pustili mesto popolnoma razbili, prav tako so tudi v Rotterdamu zamudili pravi čas, pač pa so se tega zavedli pravočasno v Parizu.
Vtis v Franciji
Vichv, 15. julija. AA. Havas. Prvi vtis Chur-chillovega govora je hladen in rezerviran. Govor je namreč mešanica neumestnih naukov Franciji in nasprotujočih si trditev, ki se kakor se zdi, nahajajo v jx)|)olnem nasprotju z resnico. V zvezi s Churchillovimi trditvami poudarjajo, da se je Francija borila z.ase in da je zato žrtvovala izredno velike in neenake žrtve. Pristojni krogi poudarjajo, da računa sedaj Francija samo z dejanji. Razen tega pravijo v istih krogih, da že sam Churchill nič več rosno ne računa z akcijo bivšega generala de Ganila.
Mornariški minister o možnosti izkrcanja nemških čet
London, 15. julija. AA. Reuter. Prvi lord admi-ralitete Aleksander je imel v radiu govor, kateri je bil v prvi vrsti namenjen Kanadi in ameriškim Združenim državam. V svojem govoru je Aleksander navajal, da je bilo poskrbljeno vse, da se prepreči morebitni poskus nemških čet izkrcati se na angleška tla. da pa se o vsem tem zaenkrat še ne more govoriti. Nato je Aleksander še dodal, da se posebno pospešujejo priprave v letalstvu.
«f
Irska je lahko v najkrajšem času v zelo težkem položaju"
Značilne napovedi ministra za državno obrambo
Dublin, 15. julija. AA. DNB. Minister za koordinacijo ukrepov državne obrambe je imel včeraj govor, v katerem je med drugim dejal:
Lahko se zgodi v najkrajšem času, da se znajdemo v zelo težkem položaju, toda to za nas ne bo nič novega. X božjo pomočjo in po zaslugi hrabrosti našega naroda se nam bo posrečilo premagati vse težave. V zadnjih šestih tednih se je priglasilo en milijon 2 0 0.0 0 0 prostovoljcev, od katerih jih je bilo rekrutiranih 25.000 v zadnjem tednu. Vsak irski državljan mora računati s tem. da njegov kraj lahko postane bojišče, v kateremkoli trenutku. V takšnem primeru civilisti ne smejo ovirati vojaških operacij ter nikakor ne smejo sodelovati s sovražnikom ter ga podpirati. Prav tako se mora vse irsko prebivalstvo dobro seznaniti s tem, kakšen glas ima napovedo-
valec irskega radia, da ne hi bili zavedeni v zablodo zaradi sovražne radijske propagande.
Sporazum med Irsko in Anglijo za primer obrambe Irske
Newyork, 15. juli.a. AA. Tass. Po vesteh iz Duhlina trdijo irski poučeni krogi, da je prišlo do sporazuma med de Valeroin in Anglijo. Na podlagi tega sporazuma ho angleškim četam dovoljeno iti čez ozemlje svobodne Irske v primeru napada od strani kake tretje države. De Valera je izjavil predstavnikom angleških oblasti, da Irska ni pripravljena na vojno, da ne razpolaga s plinskimi maskami in da niso nikjer zgrajena zavetišča za primer letalskih napadov.
Amerika hoče 50.000 letal
Svoje brodovje bo podvojila, svojo armado pa zvišala na 2 milijona mož
Washington, 16. julija, b. Zadnjih šest dni se je mnogo govorilo v ameriškem življenju o nekaterih novih načrtih in novih kreditih, ki jih je predsednik Združenih držav zahteval za vojsko in mornarico, ne da bi bili znani končni cilji ogromnega oboroževanja. Na to vprašanje pa je odgovoril na včerajšnji konferenci tiska eden izmed vladnih govornikov, ki je dejal, da hoče Amerika doseči sledeče:
1. Zgraditi dve brodovji. eno za Atlantski, drugo za Pacifiški ocean. Okrepitev dosedanjih enot mora doseči najmanj 70%.
'2. Zvišanje sedanjega letalskega brodovja na 50.000 letal.
3. Uvedbo splošne vojne dolžnosti in mobilizacija 1.200.000 mož, katero število naj hi se v najkrajšem času zvišalo za nadaljnjih 800.000 mož.
Najkasneje v 10 dneh bo sam predsednik Združenih držav g. Roosevelt obrazložil ameriškemu kongresu potrebo mobilizacije zahtevanih kreditov za prednje namene. Izjavljajo, da sedanji program še ne predstavlja dokončnega ameriškega cilja v oboroževanju.
Ali bo Roosevelt v tretjič kandidiral
Washington, 15. julija. AA. (Reuter.) Ali bo predsednik Roosevelt tudi v tretje postavil svojo kandidaturo, vesta samo dve osebi in sicer Ja-
mes Farley, predsednik narodnega odbora demokratske stranke, ter trgovinski minister Harry Hopkins. Oba sla Rooseveltu obljubila, da ne bosta njegovih načrtov izdala. Za sedaj nameravata Fabry in jjodpredsednik Garner postaviti kandidaturo za predsedniške volitve, vendar pa organizatorji Rooseveltove kandidature mislijo, da ju bodo prepričali, da morata odnehati od svoje kandidature, da bi demokratska stranka nastopila enotno spričo sedanjega mednarodnega položaja. Do četrtka bodo na kongresu govori raznih delegatov. Mislijo, da bo delegat države Ne\vyork predlagal Roosevelta kot kandidata demokratske stranke za predsednika Združnih držav.
Washington, 15. julija. AA. (DNB.) Kongresa demokratske stranke, ki se je danes začel v Čikagu, se udeležuje 1100 delegatov. Na dnevnem redu je izvolitev kandidata za predsednika in podpredsednika Združenih držav ter določitev volilnega programa demokratske stranke.
Bullit odhaja domov
Madrid, 15. julija. AA. (Reuter.) Ameriški veleposlanik v Franciji Bullitt, ki je pred nekaj dnevi prispel v Madrid, je odpotoval z letalom v Lizbono.
Newyork, 15. julija. AA. (DNB.) Po vesteh iz Madrida je ameriški veleposlanik v Franciji Bullitt izjavil, da so nemški vojaki v zasedenih krajih korektno postopali s prebivalstvom. Bullitt je pristavil, da mu ni znan niti en primer pritožbe proti ravnanju nemških vojakov.
Med Japonsko narašča napetost -
in Ameriko na Kitajskem
1'eking, 15. julija. AA. DNB. Kakor je bilo že sporočeno, je prišlo med ameriškimi mornarji in japonskim orožništrom do spopada. Zaradi tega spopada se je položaj ameriških državljanov, ki žive v šanghajti. poslabšal. Japonska policija je sklenila izdati strožje nadzorstvene ukrepe. Tako je bilo sklenjeno zahtevati spiske o vseh ameriških državljanih, ki žive v Šanghaju. Vanje naj bi se vnesli točni podatki o poklicu in zaposlitvi teli Amerikan-cev. Te podatke je treba poslati kitajskim krajevnim oblastem, ki jih bodo nato dostavile japonski policiji.
Japonci napovedali blokado 7 kitajskih luk
Tokio, 15. julija. AA. Reuter. Podadmiral Slinah«. glavni poveljnik japonske mornarice v kitajskih vodah je obvestil p0 japonskem generalnem konzulu v Šangha$u tps diplomatski zbor, da bo danes po polnoči japonska mornarica začela *
blokado Sanghaja. S a s i j a n g a , Samufa in pristanišča Venčova. daljo zaliva Losin-g a , Svatavja in H u s a u t a. Vsa plovba v teh krajih bo ustavljena. Vsaka ladja, ki bi se poskušala prebiti skozi blokado, bo uničena od strani japonskih pomorskih sil.
Sanghaj. 14. juli ja. A A. Štefani. Japonske pomorske vojne sile so jx>dvojile vse svoje napore, da bi preprečile vsak transport tujega blasra na Južno Kitajsko. Posebna pozornost se posveča zalivu pri Kvangcavu in j)ortugatski koloniji Makao.
Angleško - japonski sporazum?
Tokio. 15. juli ja. A A. Reuter. Pooblaščeni predstavnik zunanjega ministrstva je sporočil, da je imel angleški veleposlanik Craigie triurni razgovor i zunanjim ministrom Aritoin. Razpravljala sta o japonski zahtevi, da mora Anglija prepovedati tranzitni promet če» Burmo.
Japonski pritisk na Indokino
Agencija Doniej poroča, da je imel zastopnik jaj>onske vojske na Južnem Kitajskem polkovnik Sator dolg razgovor z generalnim guvernerjem francoske Indokine in da je zahteval od njega, naj mu da zagotovila glede končne ureditve s|>ornili vprašanj.
Japonske četo so zavzele mesto Pejkuan blizu meje francoske Indokine 20 km severno od Fung-sanga. Na ta način je pretrgana pot. po kateri se je oskrbovala Cangkajškova vojska.
Boji na Kitajskem
Tokio, 15. julija. AA. Reuter. Po neki uradni brzojavki iz Čungkinga so Japonci imeli v zadnjih srditih bojih, ki so divjali od 6. do 9. julija, težke izgube. Brzojavka pravi, da je bilo deloma ubitih, deloma ranjenih 9.000 mož.
DNB poroča: Vojaški poveljniki v pokrajinah tlope, fiansi in Honan so se udali s 3000 vojaki. Agencija Doniej poroča tudi. da je kitajski general Lu prisegel zvestobo vladi Vančinveja.
Laval v Parizu
Vichy, 16. julija, b. Podpredsednik vlade g. Laval se je mudil včeraj v Parizu, da prouči možnost preselitve francoske vlade v Versailles in Pariz. Nemškim obalstein je sporočil, da bo francoska vlada v primeru, če dopustijo njeno preselitev, zahtevala sledeče: I. popolno svobodo gibanja; 2. da lahko neposredno nadzira civilno administracijo v zasedenem in nezasedenem področju.
Vichy, 15. julija. AA. Štefani: Maršal Pe-tain je izpopolnil svojo vlado s tem. tla je imenoval Rene Belina za ministra industrijske proizvodnje.
Ženeva, 15. julija. AA. DNB: Iz Vichv.ja poročajo, da je imenoval minister Ybarnegaray znamenitega francoskega teniškega igralca in nekdanjega dolgoletnega evropskega prvaka Jeana Borotra za voditelja francoskega športa in telesne vzgoje.
„Volttve" v Litvi in Letonski
Kovno, 15. jul. AA. Reuter: Včeraj so se začele volitve v Litvi, ki potekajo v najlepšem redu. Volitve so se danes in jutri še nadaljevale. Komunisti so do sedaj dobili baje 79% oddanih glasov.
Riga, 15. jul. AA. DNB: Včeraj so se začele volitve v letonsko skupščino. Volitve so potekale v |x>polnem redu. Po dosedaj zbranih poročilih je glasovalo okrog 80?« vpisanih volivcev. Izid volitev bo objavljen jutri.
Moskva, 15. jul. AA. Tass: Vpisovanje tretjega notranjega sovjetskega posojila je doseglo v 11 dneh 9060 milij. rubljev.
Moskva, 15. jul. AA. DNB: »Pravda« poroča, da je bil armadni general Zukov imenovan za poveljnika kijevskega vojnega okrožja. Kakor je znano, je bil prej poveljnik kijevskega vojnega okrožja sedanji komisar za vi®ko maršal Timošenko.
O priliki 20 letnice miru med Litvo in Sovjetsko Rusijo sta predsednik Kalinin in predsednik litvanske republike Palecki medsebojno izmenjala
^ prisrčne brzojavke.
Qjo.sp&doKitva
Občni zbor Pokojninskega zavoda
V nedeljo dne 14. julija 1940 je bil v Ljubljani občni zbor Pokojninskega zavoda za nameščence, katerega so se udeležili številni delegati. Občni zbor je vodil predsednik g. dr. Anton Milavec, ministra za socialno politiko in ljudsko zdravje pa je zastopal načelnik g. Dušan Jeremič.
Uvodno je predsednik podal krajše poročilo o delu zavoda. Predvsem je poudaril načelo, da mora dobiti novi zavod v Zagrebu s prevzemom dalmatinskega zavarovanja sorazmerno tudi toliko premoženja ljubljanskega zavoda, kolikor bo prevzel obveznosti. Oba člana upravnega odbora, ki sta iz Dalmacije, sta pregledala računski zaključek in ga našla v redu ter za njegovo odobritev tudi glasovala.
Nadalje je sporočil, da je državni svet odbil pritožbo proti volitvam delegatov iz Slovenije v zavod. V tej zvezi ugotavlja, da je vedno prevladovalo složno delo v upravi in vseh organih zavoda. Uprava je tudi v stalnem stiku z zavarovanci po vsej Sloveniji, med drugim je osnovala pododbor delegatov v Kranju.
Letni predpis premij vseh pokojninskih zavodov v državi znaša 120 milijonov dinarjev.
Z ozirom na neosnovane napade na zavod, češ da je tu velikanski deficit in da bodo s tem predvsem oškodovani dalmatinski zavarovanci, je zavod o tem obvestil ministrstvo za socijalno politiko, bana banovine Hrvatske in zavod v Zagrebu. Napadi so izvirali od komisarja, ki ga je postavil ban Hrvatske za področje Dalmacije. Kako je nastal primanjkljaj in koliko ga je, je znano. Po pojasnilih zavoda je ban odstavil komisarja, ljubljanski zavod pa je od njega zahteval, da vse napade prekliče, kar je tudi storil.
Zahteve nameščencev.
Delegati nameščenske skupine so na občnem zboru podali naslednjo izjavo:
1.)	Z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bilo po splošni razširitvi pokojninskega zavarovanja na vso državo, pokojninsko zavarovanje uvedeno tudi za trgovske pomočnike, zobotehnike in strojnike z izpiti, kar je znatna zasluga vztrajnih prizadevanj uprave ljubljanskega zavoda.
2.)	Smatrajo za naravno, da se Dalmacija čim preje vključi v teritorijalno kompetenco Pokojninskega zavoda za nameščence v Zagrebu, ki naj bo izključno nosilec tega zavarovanja v območju banovine Hrvatske. Odobravamo napore samouprave našega zavoda, da preprečijo vsako škodo, ki bi mogla nastati radi likvidacije dalmatinskega dela. Ta likvidacija naj bo izvršena pravično za obe strani in 6icer tako, da naj zagrebški Pokojninski zavod prevzame vsa aktiva in pasiva, ki so nastala z izvajanjem pokojninskega zavarovanja v Dalmaciji.
3.)	Nadalje smatrajo, da je nujno potrebno, da se v pokojninskem zavarovanju določijo novi plačilni razredi, da bodo zavarovanci zavarovani za svoje dejanske prejemke, kar bo znatno zvišalo proti sedanjemu stanju odmerno osnovo za rentne dajatve.
Ponovno ugotavljamo, da je zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev potreben temeljnih sprememb, zlasti zaradi olajšanja pogojev za pri-
dobitev rentnih dajatev. Zato zahtevamo, da oblast že enkrat pristopi k rešitvi tega vprašanja.
Nameščenci predvsem zahtevajo; da se starostna meja za zavarovance zniža na 60 let, službena doba pa na 35 let; za zavarovanke pa starostna meja na 55 let, službena doba pa na 30 let. Temu je treba prilagoditi plačilne razrede in rentno odmero. Vdovi se naj prizna vsaj 60 odst. rente, ki pripada umrlemu zavarovancu. Vdova ima pravico do rente tudi takrat, ko se je poročila s preko 50 let starim zavarovancem. Otroška renta se naj podaljša do 21. leta starosti, če otrok Študira pa do 24 leta starostu
5.)	Zahtevamo, da ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje čimpreje izda uredbo o ureditvi medsebojnih odnošajev nad nameščenskim in rudarskim zavarovanjem za primer onemoglosti, starosti in smrti Pridobljene pravice, ki izhajajo iz dvojnega zavarovanja, morajo biti v polnem obsegu varovane.
6.)	S sredstvi Pokojninskega zavoda za nameščence je upravljati kar najbolj štedljivo in po zdravih gospodarskih načelih. Predvsem se mora paziti, da upravni stroški ne presegajo 10 odst. od predpisanih premij, in da se temu primerno reorganizira administracija zavoda.
7.)	Končno smatramo, da je z razdelitvijo delavskega socijalnega zavarovanja dana ugodna prilika, da se bolniško in nezgodno zavarovanje nameščencev kakor tudi brezposelna preskrba nameščencev iz delavskega sklopa izloči in organizacijsko poveže z nameščenskim pokojninskem zavarovanjem na osnovi teritorijalne decentralizacije novih nosilcev celotnega nameščenskega socialnega zavarovanja, njegovo organizacijsko osnovo naj tvori ljubljanski Pokojninski zavod kot najvažnejši in najpomebnejši sestavni del socialnega zavarovanja nameščencev v Sloveniji.
Službodajalci se pridružujejo.
V imenu delodajalskih delegatov je podal g. dr. Mirko Božič naslednjo izjavo:
Delegati službodajalske skupine občnega zbora Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani izjavljajo z ozirom na pravkar prečitano izjavo nameščencev naslednje: Z izjavo nameščenske skupine soglašajo s to pripombo:
Kolikor se nanašajo zahteve nameščenske skupine na izboljšanje pokojninskega zavarovanja, naj se vestno upošteva gospodarski položaj služ-bodajalcev, ki so z javnopravnimi dajatvami že težko obremenjeni.
Dalmatinski delegati so se vzdržali razprave in glasovanja iz protesta, ker še ni prišlo do prenosa dalmatinskega zavarovanja na Pokojninski zavod v Zagrebu.
Vsa poročila so bila soglasno sprejeta z izjemo dalmatinskih glasov.
Na predlog uprave je nato občni zbor določil znesek 160.000 din v sklad za podpiranje brezposelnih zavarovancev in 100.000 din za podpore vdovam in sirotam, nato pa še 50.000 din za podpore pomorskim kapetanom in strojnikom, ki so zaradi vojnega stanja ostali brezposelni.
H koncu je občni zbor izglasoval pooblastila upravnemu odboru v smislu prejšnjih let glede gospodarstva z nepremičninami itd.
Nadzorstvo nad cenami
Poročali smo že, da je ministrstvo za trgovino in industrijo imenovalo za nadzornika nad cenami v naši banovini g. Filipa Uratnika. V zvezi s tem je bil osnovan tudi pri naši banski upravi referat za nadzorstvo nad cenami. O tem je bilo izdano naslednje uradno poročilo:
G. pomočnik bana g. dr. Stanko Majcen je na predlog g. načelnika oddelka za trgovinio, obrt in industrijo in na osnovi § 1., 2. in 20. zakona o banski upravi odredil, da se osnuje pri oddelku za trgovino, obrt in industrijo referat za nadzorstvo nad cenami, ki je začel poslovati 15. julija 1940. V delokrog referata za nadzorstvo nad cenami spadajo posli po uredbi o nadzorstvu nad cenami in po pravilniku o nadzornikih nad cenami ter po uredbah o varčevanju z živili. Razsojanje v 2. stopnji v kazenskih stvareh po navedenih uredbah vrši še nadalje oddelek za trgovino, obrt in industrijo.
Postopek pri nadziranju cen
Od referata za nadzorstvo cen pri kralj, banski upravi smo sprejeli naslednje obvestilo:
Da bi se postopek pri nadzorstvu cen čim bolj poeostavil in pospešil, zlasti pa, da bi se potreba po pregledovanju poslovnih knjig nadzirani!) obratov čim bolj omejila, se bodo uporabljale v bodoče za zbiranje informacij in vlaganje prošenj za odobritev cen, tiskovine.
Te dni bo razposlal referat na vse obrate, za katere velja uredba o nadzorstvu cen v izpolnitev tiskovino:
Informacije o cenah, kalkulaciji in režiji.
Tiskovini bodo priložena navodila, kako naj se ta tiskovina izpolni. Podatki, katere želi referat s to informacijo zbrati, bodo služili referatu v sledeče svrhe:
a)	Za sestavo katastra obratov, ki spadajo pod nadzorstvo cen in spiska predmetov, ki spadajo pod nadzorstvo cen, s katerimi je obrat v predvojnem času posloval (pred septembrom 1939).
Referat ima sicer uradne sezname teh obratov. Lahko pa je mogoče, da je uvrščen v nje obrat, ki v nje ne spada, izpuščen pa obrat, ki v nje spada.
Ako je dobil obrat tiskovino, ki ne posluje z nobenim v navodilih označenim predmetom na v navodilih označen način, naj navede to v spremnem pismu, tiskovino pa vrne referatu neizpolnjeno.
b)	V svrho pregleda čez stanje in gibanje cen, ki so pod kontrolo.
Ako bo iz poročila razvidno, da so bile povišane v kakem obratu po 15. februarju cene, ki so pod kontrolo, se bodo poslale tem obratom tiskovine za prošnje za odobritev teh zvišanj.
c)	V svrho informacije referata o brutodonosu in režiji, s katerimi je posloval nadzirani obrat v zadnjem predvojnem letu 1938, odnosno v mesecih pred septembrom 1939.
Ti podatki bodo važen pripomoček za postopek pri odobravanju cen. Mogli pa se bodo jemati v poštev le, če niso očividno netočni in neverjetni in če niso povsem v ncskladu z drugimi pripomočki, ki jih ima referat za svoje poslovanje na razpolago in instrukcijami, ki jih ima od urada za nadzorstvo cen. ^	,	A u.
ua bi biii doseženi li smofn, ZmSii ps, os ni postalo nepotrebno nadziranje teh podatkov na licu
mesta, kar je istotako v interesu nemotenega poslovanja referata za nadzorstvo cen, kakor nadziranih obratov, je potrebno, da se vrnejo razposlani obrazci hitro ter točno in vestno izpolnjeni.
Pokojninski zavod v Belgradu
Prejeli smo poslovno poročilo Pokojninskega zavoda za nameščence v Belgradu, ki vsebuje podatke za leto 1938 in 1939. Iz poročila posnemamo, da je število njegovih zavarovancev znašalo v januarju 1933 12.246. v decembru 1939 15.664, v aprilu 1940 pa 16.663 oseb.
Računski zaključek izkazuje za 1938, da 60 znašale predpisane premije 32, 1939 pa 39 milij. din, za dokupe let je bilo plačanih 1938 0.066, 1939 0.8 milij. din. Donos imovine je narastel od 0.5 na 2.7 milij. din. Dajatve 60 bile leta 1938 malenkostne: 0.1, lani so narasle na 2.6 milij. din. Upravni stroški so narasl« od 1.87 na 2.63 milij. din. Za prvo leto je bilo dotirano skladom 1.0, za drugo leto 1.3 milij. dinarjev,
Bilanca za 1939 je izgledala (vse v milij. din, v oklepajih podatki za 1938): Aktivaj gotovina 0.2 (0.1), Poštna hranilnica 0.56 (0.24), denarni zavodi 20.2 (13.05), nepremičnine in inventar 8.0 (—), posojila 0 6 (—), zaostali prispevki 3.0 (3.2), razni računi 2.0 (7): pasiva; rezervni skladi 1.56 (0.5), pokojninski sklad zavodemh nameščencev 0.7 (0.6), čista imovina kot premijstca rezerva 67.3 (29.6), dejanska premijska rezerva pa bi morala znašati 68.54 milij. din, tako da znaša deficit samo 1.3 milij. din, kar ie začetek poslovanja malo in skoro krito z rezervami.
Slovaška zunanja trgovina
Od 14. marca 1939 dalje je postala Slovaška samostojna država, kar se je poznalo tudi v slovaški zunanji trgovini. Slovaška za enkrat še ne objavlja uradnih podatkov o zunanji trgovini, toda na razpolago so nam poluradne statistike in podatki o plačilnem prometu, kolikor jih je objavila Slovaška narodna banka.
Objavljeni podatki sa dobo enega leta, t. j. od 14. marca 1939 do konca marca 1940 pokažejo naslednjo sliko: uvoz 2.178 milij. kron, od tega iz protektorata 1.09O milij. kron ali 50%, iz Nemčije s sudetskimi pokrajinami 620 milij. ali 28.5%, Italija 70 ali 3.2, Holandiia 40 ali 1.8, Madžarska 60 ali 2.8. Romunija 75 ali 3.4, Jugoslavija 40 ali 1.8, Švica 30 ali 1 4, Belgija 30 ali 1.4, Bolgarija 15 ali 0.7, Švedska 6 ali 0.3, Grčija 12 milij. kron odn. 0.6% . in ostale države 90 milij. kron, odn. 4.1%. Izvoz pa je dosegel vsoto 2.595 milij. kron in je šel v naslednje države: protektorat 1.440 milij. kron, odn 55.6, Nemčija s sudetskimi kraji 640 ali 24.7, Italija 90 ali 3 5, Holandija 95 ali 3.6, Madžarska 70 ali 2,7 Romunija 60 ali 2.3%, Jugoslavija 40 ali 1.5, Švica 45 ali 1.7, Belgija 35 ali 1.3, Bolgarija 15 ali 06, Švedska 15 ali 0.6, Grčija 10 ali 0.4, ostale države 40 milij kron odn 1.5%. Trgovinska bilanca s posameznimi državami izkazuje naslednjo aktivnost v milij. kron: protektorat 350, Nemčija 20, Italija 20, Holandija 55, Madžarska 10, Švica 15, Belgija 5, Švedska 9, pasivna pa jc bila slovaška zunanja trgovina z Romunijo za 15, Grčijo za 12 in raznimi državami za 50 milij. kron. Izenačena je bila trgovinska bilanca z Jugoslavijo in Bolgarijo.
Iz podatkov je razviden Izredni pomen Nemčije in protektorata za slovaško zunanjo trgovino,
saj gre 80.3% vsega slovaškega izvoza tja, dočim prihaja od tam 78.6% vsega slovaškega uvoza.
Glavni predmet slovaškega izvoza je les. Izvoz lesa vseh vrst je znašala 550 milij. kron, nadalje je dosegel izvoz papirja in celuloze 310 milij. kron, in ostalih lesnih izdelkov 70 milij., torej skupno 930 milij. ali 35.8% vsega izvoza. Od vsega izvoza lesa odpade na izvoz v protektorat 53.44%, v Nemčijo pa 30.3%, torej skupno 83.74%, nadalje je šlo 57.7% vsega izvoza celuloze in papirja v Nemčijo in protektorat.
Seveda ima tudi slovaška zunanja trgovina kakor vsa ostala evropska trgovina znatne težave, ki so v zvezi s sedanjim polžajem, ko je Evropa vedno bolj navezana nase.
Posestne izpremembe v Ljubljani in v okolici
Zemljiška knjiga je v I. polovici tega meseca zaznamovala že več kupnih pogodb, tako za manjše kakor tudi za visoke kupnine. V nekaterih primerih je bil prenos lastninske pravice izveden šele sedaj, ko so bile drugače kupne pogodbe jiodpisane že mnogo prej, toda potrebne so bile pri izvršitvi gotove lormalnosti. Med drugimi kup-uimi pogodbami navajamo:
Babnik Andrej, posestnik v Dravljah št. 48, je prodal »Krojaškemu domu«, stavbni in gospodarski zadrugi z o. j. v Ljubljani, pare. št. 337 njiva k. o. Dravi je za 77.080 din.
Pestator Martin, jetniški paznik in posestnik v Ljubljani, je prodal dipl. iur. Josipu Tribuču, posestniku v Ljubljani. Tržaška cesta 43, nepremičnino št. 341 k. o. Ljubljana-mesto (hiša št. 2 v Sodarski stezi) za 103.000 din.
Nedoletna Janko in Baldoinir Kremžar, sinova avtoizvoščka v št. Vidu nad Ljubljano, sta prodala Jugoslovanskemu uršulinskemu provincijatu v Ljubljani pare. št. 206 k. o. Št. Vid v izmeri 3050 kvadr. m za 116.992 din. Kvadr. m po 32 din.
Prioral Kri/.evniškega reda v Ljubljani je prodal Univerzi Kralja Aleksandra v februarju letos parcelo št. 198-3 vrt k. o. Gradiško predmestje v izmeri 1569 kvdr. m za 470 700 din. Kvadr. m po 300 din, v maju letos pa parcelo št. 198-1 k. o. Gradiško predmestje v izmeri 1543 kvadr. m za 540.000 din. Kvadr. m po 350 din.
Gradbeno podjetje inž. Dedek v Ljubljani je prodalo gdč. Ani Klauer, zasebnici v Tržiču, Glavni trg 1, posestvo vi. št. 488 k. o. Stanežice (2 travnika in hiša) za 145.000 din.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je prodala ge. Mariji Macoratti, Ljubljana, Trdinova ulica 7, parcelo št. 425-20 in 425-21 k. o. Zgornja Šiška v skupni izmeri 626 kvadr. m za 118.940 din. Kavdr. ni po 180 din. Ista posojilnica je dalje prodala dr. Milku Kosu univ. prof.. Ljubljana, Subičeva ulica 3 in Gojmiru Anionu Kosu, profesorju, Ljubljana, Gosposvetska cesta 13, parcelo št. 429-6 k. o. Zgornja Šiška v izmeri 459 kvadr. metrov za 73.440 din.
Dolgan Marija, učiteljica v pok., Ljubljana, Domobranska cesta 17, je prodala inž. Franu Dolganu, od tam, polovico hiše in vrta s pritiklinami, spadajoče pod vi. št. 261 k. o. Poljansko predmestje za 120.000 din.
Ivan Štrukelj, posestnik in žel. delovodja, Ljubljana, Celovšlia cesta 51, je prodal dr. Albinu Smoletu, odvetniku, Ljubljana, Dalmatinova 3 in ge. soprogi Anici, nepremičnino vi. št. 169 k.
0.	Spodnja Šiška (hiša št. 51 na Celovški cesti z vrtom) za 157.000 din.
Roza Dovič, gostilničarka in posestnica, Tezno pri Mariboru,- je, prodala Mihi Avšiču, kapetanu
1.	razr., 'Ljubljana, Mišičetoi 4, in Frflnii Dekleva, drž. uradnici, Tvrševa c. 15. pare. št. 340-2, 540-31
in 540-32 k. o. Moste za 160.000 din, *
Udeležba naše države na mednarodnih sejmih. Ministrstvo trgovine in industrije, Trgovinski muzej v Belgradu obvešča, da se bo naša država udeležila v jeseni naslednjih mednarodnih sejmskih prireditev: V Smirni od 20. 8.—20. 9.; na Dunaju od 1.—7. 9.; v Solunu od 15. 9.-6. 10. Vse podrobne informacije glede udeležbe daje Trgovinski muzej. Tvrdke, ki se želijo udeležiti navedenih sejmov z vzorci blaga, naj prijavijo to muzeju (Belgrad, Miloša Vel. 29) najkasneje do 20. t. m.
rogajanja z Grčijo. Po vesteh iz Belgrada so skoraj končana trgovinska pogajanja z Grčijo. Med našo in grško delegacijo je prišlo do sporazuma, po katerem so stari kontingenti znatno povečani, uvedeni pa bodo tudi novi kontingenti. Grčija nam je za 6 mesecev odobrila kontingent 1000 ton ko-lofonije. Za bombažno prejo nam je odobrila kontingent na višini dosedanjega izvoza. Med našimi izvoznimi kontingenti je pričakovati povečanje pri izvozu drobnice. Za drugo polovico je določena količina 150.000 komadov. Nadalje je Grčija zaprosila tudi za izveslne količine pšenice in koruze, katerih pa nismo dali, ker nimamo še podatkov o rezultatu naše žetve. Plačilni promet se bo zopet razvijal v kliringu.
Dostavljanje podatkov o inozemskih depojih. Devizno ravnateljstvo Narodne banke je izdalo na-sledujo okrožnico št. 69 z dne 11. julija: V zvezi z okrožnico št. 65 od 26. septembra 1935 glede primerjanja podatkov o vrednostnih papirjih, ki so lastnina inozemcev, pa se nahajajo v depojih pri pooblaščenih zavodih v državi, je treba predložiti prijavo vseh depojev vrednostnih papirjev (vseh državnih papirjev, delnic denarnih zavodov, raznih tvrdk in podjetij, zastavnih listov), ki se nahajajo pri pooblaščenih zavodih, pa so last ali inozemcev, katerih domicil je v inozemstvu ali v naši državi, ali naših državljanov, katerih domicil je v inozemstvu. V prijavi je treba za vsak depo navesti: t. državo inozemskega lastnika vrednostnega papirja, v kateri se sedaj nahaja, 2. država inozemskega lastnika vrednostnega papirja po prijavi, predloženi leta 1935, 3. vrsta vrednostnega papirja, 4. nominalni znesek, 5. za katero zadnje leto so vterjani kuponi in koliko je znašala skupna divi-denda, ki pripada inozemcem, kakor tudi, koliko je znašala dividenda v odstotkih, 6. datum in številka odobritve za vstavitev vrednostnega papirja v depo dosedanjega lastnika. Ker je to obsežen posel, je prijavo poslati do 15. avgusta letos po stanju z dne 30. junija 1940. Obenem opozarja devizno ravnateljstvo, da morajo pooblaščeni zavodi tudi v bodoče predlagati mesečna poročila o izpremembah v depojih vrednostnih papirjev naj-dalje do 7 dne v mesecu za prejšnji mesec na dosedanji način.
Nova delniška družba. V Novem Sadu je bila osnovana delniška družba Jugoagrar za promet s stroji. Glavnica znaša 5 milij. din. Ustanovitelji so: Djordje Blaškovič, Ivan Bosaačič, Jovan Petrovič, dr. Jakob Avender, Ljudevit Schvvarz, dr. Jožef Trišler, Konrad Bolovič Jovan Flor, Mihajlo Rajn, Franjo Antonovič, Friderik Hebherc in Friderik Miler. Vpis delnic je od 14. do 20. julija pri Kmetijski centralni kreditni zadrugi.
Zveza zadrug za zavarovanje živine. Izbrisani so člani upravnega odbora: Miroslav Kulmer, dr. Širne Debelič, Mile Maravič, vpisani pa: dr. Ilančii Dragan, Jandra Gašpar in Mihalič Janko.
Vpis v trgovinski register: Maver in drug, industrija čink, Rled, družbenika Mav»r Enserik star. in mlajši v Ljubljani.
Jugohrom. V trgovinski register v Belgradu je bila vpisana družba Jugohrom z glavnico 2 milijona din. Člani upravnega odbora so: Harazim Lu-jo, Radulovič Jovan, Blaškovič Petar, Markosivč Aleksander in Krpan Marko, člani nadzorstva pa Harazim Dragutin, Pilepič Karel in Herenčič Va-troslav.
Aktivni okraji banovine Hrvatske. Tudi na Hrvatskem so bila izdana navodila za odkup stare pšenice in koruze ter izdane točne cene. Za aktivne, suficitarue okraje banovine Hrvatske so bili proglašeni: Ilok, Našice, Osijek, Šid, Valpovo, Vin-kovci, Virovitica, Vukovar in Županja.
Zvišanje glavnice. Jugoslovanska Bates, d. d. v Zagrebu je zvišala glavnico od 1 na 2 uiilij. din.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Mišiča Mateja, posestnika in mizarskega mojstra v Novi vasi 45 pri Rakeku, narok za sklepanje poravnave 7. avgusta, terjatve je prijaviti do 30. julija 1940.
Dve novi delniški družbi. Minister za trgovino in industrijo je odobril ustanovitev delniške družbe »Omnipromet« z glavnico 1.5 milijonov din v Belgradu. Družba se bo bavila s trgovino. Ustanovitelji so: M. Banjanski, dr. D. Kečkič, R. Ristič, N. Rasidkadič, M. Dimitrijevič, P. Blaškovič in ing. T. Velaj. — Nadalje je bila v vasi Ste-pojevci (donavska banovina) osnovana delniška družba »Proizvajalna-predelovalna družba Sloga«, z glavnico 500.000 din. Namen družbe je odkupiti mlin g. Jevtiča v Stepojevcu. Ustanovitelji so: M. Simič, K. Pavlovič, 1. Jovanovič, P. Jevtič in L. Gjorgjevič.
Hrvatske bilance. Uljanik. petrolejsko d. d. v Zagrebu: Glavnica 7,5, bilančna vsota 68.6 (64.04), izguba 0.011, skupno obenem z izgubo iz prejšnjih let 0.904 milij. din. — Bitumen, hrv. d. d za izkoriščanje zemeljskega plina in olja v Zagrebu: Glavnica 3. bilančna vsota 8.5, izguba 2.067 mili.V din. — Methan d. d. v Zagrebu: glavnica 2.5, bilančna vsota 8.1 (6.8), izguba 0,127, skupno z izgubo iz prejšnjih let 0.457 milij. din.
Zvišanje glavnice. Tvornica alimentranih konzerv »Neptun« d. d. v Splitu, je zvišana glavnico od 2 na 3 milijone din.
Švicarska zunanja trgovina. V juniju je vojna zavzela kot znano zelo velik obseg. To se je poznalo tudi v švicarski zunanji trgovini. Uvoz v Švico je znašal junija letos 130.0 milij. frankov (maja 200.9 milij.), izvoz pa 86.3 (89.5) milij. frankov. Junija 1939 je znašal uvoz 160.1, izvoz 111.9 milij. frankov. Trgovinska bilanca je bila junija letos pasivna za 44.2 milij. frankov, lani junija za 48.2 milij. Skupno je v prvi polovici letos švicarski uvoz narastel v primeri s prvo polovico lani za 331.2 na 1.193.7 milij., dočim se je izvoz zmanjšal za 33.6 na 637.0 milij. din in je zaradi tega pasivnost narasla za 364 na 556.8 milij. frankov.
V Italiji samo dve vrsti mila. V Italiji so objavljene maksimalne cene za milo. Odslej bosta na razpolago samo dve vrsti: boljša s 27% masti, ki bo stala 25 lir kg, in slabša s 73% masti in bo stala 18 lir. To so cene za nadrobno prodajo v lirah za kilogram.	__
— Pri pojavah zastrupljenja, ki ga povzročijo pokvarjena jedila, je pravočasno uporabljena naravna »Franz-Josefova« grenka voda dobro sredstvo.
Offl. res. 8. br. 15185/35.
Borze
Ljubljana, 15. julija 1940.
Denar
Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.10—14.90
Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 6,950.890 din, na belgrajski 7,304.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 465.000 din.
Ljubljana — nradni tečaji:
London 1 funt....... 163.68— 166.88
Newyork 100 dolarjev..... 4425.--4485.—
Ženeva 100 frankov..... 1004.94-1014.94
Ljubljana — Svobodno	tržišče:
London 1 funt..............202.45- 205.65
Newyork 100 dolarjev ....	5480.--5520,—
Ženeva 100 frankov..........1241.85—1251.85
Ljubljana
Berlin 1 marka . .
zasebni kliring: ......14.70-14.90
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem....... 35.15—35.83
Sofija 100 din.........91 blago
Curih ob 12. Belgrad 10, London 16.30, New-york 441, Milan 22.30, Madrid 40, Berlin 176.375, Stockholm 105.12, Buenos Aires 94.75.
Ob 15. Pariz bankovci 5.50, London 16.34, bankovci 11, Ne\vyork 441, bankovci 452, Milan 22.30, Madrid 40, Berlin 176.37, register-marke 49.50, trg. marke 20.50.
Vrednostni papirji Vojna Skoda:
v Ljubljani 430 denar v Zagrebu 428—432
v Belgradu 437—439
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96 denar, agrarji 51 denar, vjna škoda pr. 430 denar, begi. obvež. 75 denar, dalm. agr. 71 den., 8% Bler. pos. 96.50 den., 7% Bler. pos. 92 denar, 7% pos. Drž. hip. banke 101.50 denar, 7% stab. pos. 94 blago. — Delnice: Nar .banka 7850— 8000, Trboveljska 300 —310, Kranjska industrijska dr. 148 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko pos. 95 denar, agrarji 50—50.50, vojna škoda promptna 428—432, begluške obveznice 76 denar, dalm. agr. 70 denar, 4% sev. agrarji 50 denar, 6% šumske obveznice 69 denar, 8% Blerovo posojilo 96.50 den., 7% Blerovo pos. 91 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Priv. agr. banka 190 denar, Trboveljska 295-300 (310), Sladk. tovarna Osijek 245—250 (250), Isis 32 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97 denar, agrarji 51 denar, vojna škoda pr. 437—439 (435), begluške obveznice 78—79, dalm. agrarji 72.25—72.75 (72.50), 4% severni agrarji 51 denar, 6% šumske obveznice 70.25—71.50, 8% Blerovo posojilo 96.50 denar, 1% Blerovo posojilo 92.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 101.50 denar. — Delnice. Narodna banka 8.050 blago, Priv. agrarna banka 195 denar (196).
Zitnl trg
Novi Sad. Vse nespremenjeno. Promet: pšenice 20 vagonov., koruze 2 vagona, mlinskih proizvodov 53 vagonov.
Toča in strela uničujeta kmetu imetek in pridelek
Po Dolenjskem, Belokranjskem in štajerskem je pustošila toča, v Bohinju pa je strela zanetila požar
Št. Vid pri Stični
V noči med petkom in soboto je padala huda toča, ki je zlasti po Temeni.ški dolini in po Češ-njicah na žitu veliko škode napravila. Tudi sadno drevje je hudo okleščeno. Sicer je malo sadu bilo na njem, zato je škoda tem bolj občutna. Druga leta je bila v tem času pšenica navadno že požela. Letos je pa zaradi deževja zoritev tako zakasnela, da so redki, ki bi spravili vsaj ječmen v kozolec. Seno so šele ta teden spravljali, pa tudi ne še vsi.
Dobrnič
Dne 13. julija ob pol 4 zjutraj se je nenadoma med hudim grmenjem vsula toča, debela kot oreh, in je tako močno padala, da je bila zemlja v 10 minutah popolnoma bela. Ob zori je bilo polje še belo in pod kapom streh ter po zametih toče do 40 cm na debelo. Toča je popolnoma uničila poljske pridelke. Toča je letos že tretjič pobila v tukajšnji dolini. Dne 29. maja je uničila le del polja. Dne 30. junija je ponovno po istem polju 'oča prizadela precej občutno škodo, ki jo je komisija ocenila na 684.000 din. Toča v soboto zjutraj pa je napravila tukajšnjemu prebivalstvu nad eii milijon din škode.
Črnomelj
V soboto zjutraj ob 4 je prihrumela v smeri od Mirne gore nevihta s točo. Najhuje so prizadete Petrova vas, Mihelja vas, Kučetna vas in Rožanec s svojimi ponosnimi vinogradi, ki jih je toča popolnoma uničila. Koruza je tako razcefra-na, da so ostala sama stebla; zelje je ponekod popolnoma uničeno. Oves je tako omlaten, da so zrnje lahko kar po tleli pobira. Najbolj žalosten pogled je na vinograde iu koruzo.
Štrigova
V	petek popoldne je obiskala Štrigovo in okolico strašna ujma, ki je uničila vse sadonosnike, polja in travnike. Okrog pol 4 se je z jugozahoda približala nevihta, med katero se je vsula toča, ki je zajela Štrigovo in njeno okoliro od Krpeca do Mure. Toča je padala polnih 20 minut. Bila je debela kakor lešniki, vmes pa so bila zrna v velikosti orehov. Toča je padala zelo na gosto, tako da je pokrila vso zemljo z belo plastjo. Pobelila je njive. Še nekaj ur po hudi uri je bilo toče na prisojnih ktraneh vse polno. Strašna toča je seveda napravila velikansko škodo. Žitna polja so popolnoma zbita, koruza je vsa ok'eščena, krompir pa moli v zrak le gola stebla Vrtovi so popolnoma zbiti, tako da na sadnem drevju ni ostal skoraj noben sad, zelenjava pa je prav tako zbila. Toča je okleslila drevje tako, da so se ponekod med viharjem nabrali celi kupi listja. Trle ob hišah so popolnoma JbŠffefctSiie, grozdje pa je zbilo na tla. Še hujša je škoda v vinogradih, kjer je uničenega tri četrtine letošnjega pridelka, škoda. ki jo je toča napravila,"gre v stotisoče in ljudje obupujejo, ko gledajo, kaj je oslalo od njihovega dela. Tudi najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi v teh prajih kdaj padala tako gosta toča. Hvala Bogu, da je toča zajela le ozek pas, tako da ni oškodovan prevelik del okraja. Prizadetim pa bo treba vsekakor odpisati davke.
Bohinjska Bistrica
V	noči od petka na soboto je zadivjala nad Bohinjem tako huda nevihta, da so ljudje kar vztrepetali. Grom se je podil po oblačnem nebu in blisk je pošastno razsvetljeval deževno noč. Nekako ob eni ponoči pa se je v strašnem gromu utrgala iz oblačkov strela in udarila v gospodarsko poslopje znanega gostilničarja na Ribičevem lazu — Franca Resmana. Domača hči, ki je prva zapazila ogenj, je prestrašena sklicala ostale, toda preden so prihiteli iz hiše, je plamen že zajel vse poslopje. Požrlvovalno so pri gašenju pomagali letovišča rji, zlasti pa skavti l jubl janske meščanske šole in nekateri daljni sosedje, katerih velika zasluga je, da se požar ni razširil še na hišo. Skavti so, ne oziraje se na napor, gasili s čimer so pač mogli, in odnašali pohištvo iz ogrožene hiše. Ko bi ne bilo njih, bi verjetno požar zajel še hišo, ker je goreče poslopje tik ob
njej in ker so gasilci iz Kamenj ter iz Bistrice prišli precej pozno, to pa zato, ker so o nesreči bili prekasno obveščeni in ker se zaradi silnega dežja požar ni videl na Bistrico. Svojo dolžnost so dobro opravili kamenjski, posebno pa še bistriški gasilci, lil so se v neprikladnih okoliščinah hitro znašli in z naglim manipuliranjem takoj spustili curke vode na goreče poslopje. Ogenj so tako povsem omejili in zadušili. Pri gašenju je malo manjkalo, da se ni zgodila smrtna nesreča. G Sodja M. iz Bistrice se je s cevjo povzpel na zid in od tam gasil požar, toda v hipu se je zid zamajal in da ni hiiro odskočil, bi ga bila pod seboj pokopala stena, ki se je zrušila. Pri odskoku se je močno poškodoval na nogi, ki si io je že pred leti zlomil v stopalu. Istočasno je podirajoči se zid vrgel daleč proč tudi gasilca,
ki je na lestvi pomagal Sodji gasiti. Pri neprijetnem padcu se mu ni nič hudega zgodilo. G. Resnimi je sicer zavarovan za ca 30.000 din, toda škoda je mnogo večja, ker mu je pogorelo več tisoč kg letošnje krme, poleg tega pa še motor za slamorez.nico in mlin za mletje krede. Pogorelo je tudi vse ]>oljsko orodje, uničena je ledenica, pa tudi kegljišče in še mnogo pohišlva je razdejanega, ker so ga zaradi bojazni, da se ne zažge hiša, spravili iz nje. Tako bo povzročena škoda daleč presegla zavarovalno vsolo. Strela je v tej noči razbila tudi nekaj smrek, pokvarila je električni vod, zaradi česar ni bilo mogoče tele-fonično obvestiti Bistrice o nesreči. Zjutraj je z jasnega neba gledalo sonce razdejanje strele; Triglav pa je z zasneženim vrhom zri v Bohinj, v katerem jo sedaj krasno sončno vreme.
Ljubljanska okolica
v I. draginjskem razredu
Kakor pravljica bo zadonel v ušesa marsikomu zgornji naslov. Kar preko noči. Jeli to mogoče? lit vendar je vse to res.
Z odlokom kr. banske uprave z dne 13. marca 1938 je bil na ozemlje upravne občine Polje in še na druga v ljubljanski okolici razširjen I. del gradbenega zakona. Ali drugače povedano: pod širši gradbeni okoliš mesta Ljubljane so prišle sledeče občine: Polje, Jezica, Rudnik, Št. Vid nad Ljubljano, Šmartno pod Šmarno goro in Pod-gorica, vse te v celoti. Od občine Dobrava pa vasi Kožarje in Stranska vas; od občine Dobrunje pa vse vasi v ravnini.
Po zakonu spada v I. draginjski razred ne samo Ljubljana, temveč tudi vse občine in vasi, ki so sprejete v širši gradbeni okoliš. S prej navedeno odredbo kr. banske uprave, so avtomatično inoraie sledili tudi posledice: vsi državni uradniki in državni uslužbenci, pa tudi državni upokojenci so bili pomaknjeni glede svojih prejemkov iz III. v I. draginjski razred.
Le nekaj je še manjkalo: odobritev gradbenega ministrstva. Ker pa imajo državni uslužbenci v sedanjem gradbenem ministrstvu g. dr. Kreku najboljšega prijatelja, je tudi tam šlo vse po sreči. Gradbeno ministrstvo je z odlokom z dne 19. junija 1940, št. 24506, izjavilo, da spadajo vsi kraji
v regulacijskem območju Ljubljane, ki smo jih gori navedli, v gradbeni okoliš Ljubljane in tako v I. draginjski razred.
Vsi v poštev prihajajoči državni uslužbenci naj torej napravijo, sklicujoč se na odlok gradbenega ministrstva, primerne vloge službenim potom na oblast, ki jim prejemke nakazuje. Nekaterim šolani, ki so se podvizale, so denar že nakazali.
Pri tej priliki naj izrazimo posebno zahvalo vsem, ki so nas v tem dveletnem boju podpirali in to zlasti ministru dr. Kreku in podbanu dr. Majcnu. Velike zasluge pri vsej zadevi pa ima tudi šolski upravitelj pri Dev. Mar. v Polju g. I. Primožič, ki je napravil nešteto potov in dopisov. Hvala mu! Pozabiti pa tudi ne smemo JRZ, ki je dala gradbenemu ministru dr. Kreku pravočasno o označeni zadevi obširna in točna pojasnila.
Prehod ljubljanske okolice v 1. draginjski razred bo imel za okolico važne posledice S prihodom denarja se bo izboljšal ne samo gospodarski položaj državnih uslužbencev, temveč ljubljanske okolice sploh Cene zemljišč in hiš se bodo polagoma dvignile. Mnogi uslužbenci in zlasti upokojenci bodo iskali stanovanja v okolici in ne več v mestu. Občine na ostanejo kljub temu, da so priključene v širši gradbeni okoiiš, še vedno popolnoma samostojne.
Požar uničil žrebčarno na Cvenu
Velik ogenj, ki je povzročil 150.000 dinarjev škode Osem žrebcev in sto žrebet so rešili
Maribor, 15. julija.
Zadruga za rejo žrebet na Cvenu pri Ljutomeru in z njo vred celotno konjerejo na Murskem polju je zadela včeraj velika katastrofa. Cgorela je žrebčarna na Cvenu, ki jo je zadruga zgradila še pred svetovno vojno. Ta zadruga je bila ustanovljena leta 1910 ter jo vodi znani konjerejec in posestnik Alojz Slavič iz Banovcev. Zadruga. šleje sedaj 150 članov ter je dosegla krasne uspehe z vzrejo toplokrvnih ljutomerskih konjev. V žrebčar-ni na Cvenu se je sedaj nahajalo 8 toplokrvnih žrebcev ter okrog 100 mladih žrebet, ki so jih ko-njerejci z Murskega polja poslali tja na pašo.
Včeraj dopoldne okrog pol 12, ko je bila velika vročina ter je zraven pihal precej močan veter čez Mursko polje, so zagledali stanovalci vasi Mota in Cven naenkrat nad poslopjem žrebčarne čm dim, hip nato pa so že bušili iz strehe visoki plameni. Vs« je hitelo na cvensko polje k dirkališču, poleg katerega stojijo poslopja žrebčarne. Glavna zgradba s hlevi in shrambami sena je bila v plamenih. Ogenj je nastal v hlevu ter se je iz dosedaj neznanega vzroka vžgala slama v sredini hleva. Gorela je z velikim plamenom ter je ogenj prežgal lesen strop, nad katerim so se vnele zaloge letošnjega 6uheg sena. Gorelo je vse, kakor da je iz smodnika. Nastavljenci žrebčarne, katerim so pomagali fantje in možje z Mote io Cveba, 60
rešili iz hlevov žrebce ter spravili tudi žrebeta na varno. Na mesto požara so takoj prihiteli gasilci iz Mote in okoliških vasi ter iz Ljutomera. Ker je gasilstvo na Murskem polju zelo moderno opremljeno ter ima vsaka vas svojo četo, je bilo na pogorišču kmalu dovolj gasilcev in orodja. Pod vodstvom poveljnika ljutomerskih gasilcev Jožeta Rusa so začeli gasilci napadati požar. Ker v bližini ni dovolj vode, so jo morali napeljati več sto metrov daleč po ceveh iz murskega rokava. Vendar gasilci niso mogli 6lavbe rešiti ter je oslalo samo očrnelo zidovje. Škoda je velika ter znaša samo 6tvarna škoda okrog 150.000 din. Dosti večja pa je škoda, ki jo ima s tem indirektno konjereja murskega polja. Žrebčarno bo treba čimprej spet zgraditi
Žrebce so začasno spravili v hleve nekaterih posestnikov na Moti. Dasi je 6edaj njihova sezona že skoraj pri kraju, bi bilo umestno, če bi 6e del žrebcev spravil v Bučečovce, kjer so prazni hlevi na razpolago, del pa bi še ostal na Moti. Po žre-beta pa so prišli njihovi lastniki ter so jih odpeljali domov.
1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
RADENSKO KOPALIŠČE
^H^^V po naravni ogljikovi kislini najmoč-^^^^^ nejše v Jugoslaviii iu edino kopa-^^^^ lišče te vrste v Sloveniji zdravi s uspehom bolezni srca. ledvic, živcev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje.
Moderni konilort, tekoča voda, eodba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis itd. - Obširne prospekte dobite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI.
Direktni vagon Iz Ljubljane, Beograda ln Zagreba do Kamela kopališka I
Velika nova cesta na vrh Pohorja
bo odprta in blagoslovljena dne 4. avgusta
Nova cesta, ki se vije iz I loč čez Reko na južni strani Pohorja na vrh do cerkvice sv. Arelia oziroma d> Ruške koče, bo te dni gotova iu gladko zvaljana. Prvo nedeljo v avgustu bo slovesno izročena prometu. Na to slavnost vabi pripravljalni odbor vse prijatelje zelenega Pohorja. Slovesnost v nedeljo, dne 4. avgusta, se bo vršila po sledečem sporedu:
1.	Ob 9 v Reki pri Hočah sprejem prevzv. g. knezošk., g. bana in drugih odličnikov tei gostov.
2.	Ob 10 v gozdu pod Sv. Arehom, na kraju nove banovinske cest", blagoslovitev ceste. Bla-goslovitvene obrede ho opravil g. knezoškof. G. ban odpre cesto in jo izroči prometu.
3.	Okoli 11 pred cerkvijo sv. Arelia pod milim nebom sveta maša s pridigo (knezoškof dr. Tomažič).
Pri slavnosli sodelujejo pevski zbori in godba mariborske gasilske čete. — Popoldne ljudska veselica na zeleni trati med cerkvijo in Ruško kočo. Priredi jo SPI) Ruše.
Slavno-st blagoslovitve in otvoritve bo ob vsakem vremenu
Goste izven Maribora opozarjamo, naj javijo svojo udeležilo vsaj do 31 julija pripravljalnemu odboru, Maribor, Koroška cesta 26, da jim iz Maribora preskrbimo avtomobile. — Mariborčani in okoličani pa si naj sami preskrbijo vozila, ali pa gredo rano peš do Sv. Arelia. Redni avtobusi ne bodo mogli sprejeti velikega števila udeležencev. Vozni red avtobusov bo še objavljen. Avtomobi-liste opozarjamo, da zjutraj med 8 in 11 vožnja z vrha Pohorja v dolino ne bo dovoljena, ampak samo iz doline navzgor. Za red bo preskrbljeno.
Mariborski okoličani, ki ne morejo na vrh Pohorja, pa se naj udeležijo prve točke slavnosli v Reki pri Hočah zjutraj ob 9.
Novomašno slavlje na Rakovniku
V nedeljo, 14. julija, je bila na Rakovniku v cerkvi Marije Pomočnice nova sv. maša, katero je daroval g. Franc Štuhec, salezijanec, domačin iz križevske fare, ki se ponaša, da je vzgojila v tem g. novomašniku svojega 22. duhovnika.
Primicije se je udeležilo veliko ožjih novoma-šnikovili sorodnikov, med katerimi sta zavzemala prvo mesto novoniašnikov oče in mati, pristni mu-ropoljski grči. Oče, dober kmet, je znan po širni Prlekiji kot dolgoletni župan in načelnik niurii-poljske gasilske župe. Navzoč je bil tudi stric g. novomašinka, član brniškega sveta g. Štuhec Alojzij. Z g. novoiuašiiikom je prišlo delit njegovo srečo veliko sobratov duhovnikov, ki izhajajo iz isle župnije: predvsem g. kanonik in dekan Weixl, g. provincijal p. Graeijan Meric OKM, g. prof. Kardi-nar, novoniašnikov stric in pridigar g. Zamuda, malonedeljski župnik g. Oslriž, vranski kaplan g. Bolianec in mnogo drugih salezijancev, rojakov ie fare. Na žalost je bil zadržan prelat in reklor univerze g. dr. M. Slavič, ki je tudi križevski domačin.
Kako ganljivo je bilo slovo od doma, nadalje sprejem pred cerkvijo, kjer je 00 ministrantov podarilo g. novomašniku križ in mu odvzelo cvetje, češ: »Križ je za vas, cvetje za nas.-1 V globoko zasnovanem govoru je g. Zamuda, novoniašnikov stric, orisal duhovnikovo pot. Med sveto mašo je lepo prepeval mešani zbor pod vodstvom g. Mihel-čiča. Takega petja že dolgo nismo slišali v rakov-niški cerkvi.
Popoldne je bil slovesni blagoslov, pred katerim je nagovoril novomašnika, goste in ljudstvo g. Skuhala, ravnatelj salezijanskega zavoda v Uro-ševcu. Ob petih je bila v dvorani akademija na čast novomašniku, katero so priredili rakovniški oratorijanci, ki so vse novomašnikove goste presenetili s svojo prisrčnostjo. Lepo slavje je zaključil g. novomašnik, ki se je zahvalil mladini za lopo prireditev in jo prosil, naj ostane zvesta načelom dobre vzgoje, ki jo nudi rakovniški oratorij.
•-	i ii
C I S TEK
I. Dolenec:
V službi dveh gospodov
Prijatelju Matiju Malešiču v spomin.
Dvema gospodoma je služil pisatelj Matija Malešič: službi, ki. mu je dajala kruli in pisateljskemu delu, zaradi katerega se mu je v prvi vrsti življenje zdelo vredno življen ja. Kno službo mu je narekoval razum, v drugo ga je vleklo srce Njegova prernna smrt nam bo razumljiva, če pomislimo, tla je v poslednjih letih mogel obe službi vršiti samo na ta način, da je prvo služIjo vršil podnevi, drugo pa prav mnogokrat ponoči. Poslednje ure svojega življenju je takole preživel: 23. junija je začel zjutraj ob treh služiti pravemu gospodu: do sedmih zjutraj je pisal svoj roman iz svetovne vojske. Nato zajtrk in takoj nato v pisarno v službo drugemu gospodu, kjer se je nenadoma ta dvojna služba končala.
Preden pričnein pripovedovati o tej njegovi dvojni službi od dijaških let do smrti, naj utemeljim, zakaj sem vrsticam v njegov spomin dal naslov o službi dvema gospodoma, utemeljim s tem. da pokažem, kako se je Matija zavestno vse življenje bojeval za možnost, du bi kar mogoče zadovoljivo združil dve službi, od katerih je vsaka zahtevala vsega človeka. Takole mi je pisal 21. decembra	iz Marilmra:
»Oj. da veš. kako me tišči delo v uradni Zabijaš svojo energijo podnevi v pisarni, zvečer in ponoči pa sedi pri svojem srčnem delu. Kako trpijo živci, si lahko predstavljaš. Pa kuj hočeš, mora biti tudi to. Tako sem polu načrtov
in zamisli, da bi bil — mislim — bolan, če bi ne mogel včasih izbruhati, kar mi leži na srcu. Saj so drugi že vse drugače delali. Hudo je samo to, tla moraš služiti dvema gospodoma: I živeti moraš, i pisati moraš, moraš! Dokler pač pojdel Srce mi večkrat nagaja.«
Iz Matijevih dijaških let. — Njegova
prva povest,
»Pisati moraš, moraš!« Tega klica se ni zavedal šele kot dozorel inož: sledil mu je že kot dijak. Prav ta želja po pisateljskem udejstvovunju je bila tudi vzrok, da sva se seznanila. Takole je bilo.
V šolskem letu l<>0?/8 je urejeval Zoro na Dunaju moj tovariš Mirko Božič. Meni je od časa do časa prepustil pogovore z mladimi pesniki in pisatelji iz vrst gimnazijcev, ki so pošiljali svoje prispevke za srednješolsko prilogo Zore, ki je to leto nosila naslov: Srednješolec. Na vse tiste pesmice in črtice sem že davno pozabil, ena stvur mi je pa ostala v živem spominu: neki Zorislav iz Novega mesta je poslal povest o brdniku Matije. Prijetno, živahno pripovedovanje, jezik domač, — z veseljem sem v Srednješolcu (1907/8, str. 72) sporočil Zorislavu v imenu uredništva: »Najprej izrazimo svoje veselje, da se oglasi po toliko pesnikih zopet en pisatelj v Zori... Radi Vam priznamo, da od srednješolcev že dolgo nismo dobili |>ovesti, ki bi kazala toliko talenta... Napišite nam še kaj iz svoje Bele Krajine!« (Brodnik Matija je nato izšel v Prvih cvetih, leposlovni prilogi Zore za 1908/9, na str. I—(> in II —13.) To je bilo /e proti koncu šolskega leta — med počitnicami pa pride k meni Zorislav som v škofjo Loko na obisk in so predstavi kot Matija Malešie. četrtošolec novomeške gimnazije, iz Črnomlja doma. šel je z menoj v Sopotnico. potem na Prtovč h Kreku. Med nama se je pričelo prijateljstvo, ki je naju vezalo vse življenje, čeprav sva stalno služila tlaleč drug od drugega, tako da sva več občevala pismeno nego ustno.
Byj mod dvema gospodoma se zrcali !'■
črtice, ki jo je objavil kot čertošolec v L letniku Mentorja (1908/9). Mentor jo je prinesel v svoji šesti številki na prvem mestu. Naslov ji je: »Ne morem...« Podpisan je Zorislav. Takole pripoveduje Tiče Malešič — o sebi:
»Tine si je podprl glavo in se zamislil. Po kole pripoveduje Tiče Malešič,1 latinske konstrukcije acl sensuin, fiziški zakoni, geometrična pravila in aritmetične enačbe. Čira bolj se je učil. tem bolj se je mešalo: Ali je res treba teh grških ovristov, ali ne bi tudi brez njih luhko izhajal v življenju?«
Tine se zamisli v prizor iz domačega kraja: »Mrak razpenja svojo haljo |>o dolini; iz vaških dimnikov se vali gost dim: pod vaško lipo sede možaki, vlečejo iz kratkih pipic in se pogovarjajo o vremenu: na koncu vasi sedi pod kočico na klopici ženica in misli in misli na njega; morebiti moli in prosi Boga. naj ga obvaruje slabe tovarišije, naj ga vodi ang^l I K) pravili potih, naj ga razsvetljuje sveti Duh, da se bo lahko učil...«
In l ine popusti šolo in gre domov ter potoži mami: »Ne morem. mama. ne morem! Preveč je zame vse to! Glad, pozimi mraz in vedno učenje!« Mati ga pa potolaži in line zadene zopet svoj dijaški križ na rame.
Mimigrede povedano, je takoj v naslednji številki Mentorju prav tako na uvodnem mestu opisal isto snov (siromašen dijak in njegova mati) Finžgar na svoj način in tako, kakor je ustrezalo njegovi nezmagljivi gorenjski na-naravi pod naslovom: »Vzdržal...« je Vedno sem bil prepričan, da je s tem Finžgar zavestno odgovoril Malešiču. oziroma Zorislavovi mehkobi — saj Malešiča takrat gotovo še ni
1 Ti so bili v zvezi z nemščino vzrok, da je moral Matija v tem šolskem letu (1908/9) ponavljati četrto, kar je bilo pri njem ne samo vzrok žalosti in sramu, ampak tudi — lakote, ker je zaradi začasno izgubil štipendijo Jakoba Starihe letnih 100 kron, ki jo je bil dobil za dobo od začetka šolskega leta 1907/8 do konca 1913/(3, — Op, p i s.
poznal Srečala sta se Belokraiijec in Gorenjec.
Finžgar je pač hotel reči, da »ne morem« ni slovensko beseda, vsaj zanj ne, kakor je »menda Napoleon rekel, da »iinpossible« ni francoska beseda, (lmpossible — nemogoče).
Na Belo Krajino je bil Matija navezan z vsemi nitmi svojega srca; ne bi mogel njegove r>ovezanosti z domom drugače označiti kakor z besedami, s katerimi je Baumbach postavil spomenik Trentarjem z ozirom na njih ljubezen »Io borne, a prelepe domače zemlje: »Die Menschen sterben vor llcimatvveh, \venn in die Fremde sie reisen.« (Ljudje umirajo od domotožja, če potujejo v tujino.) V polnem obsegu je veljala o Matiji Župančičevo beseda o Beli Krajini, da »teh krajev ne pozabi, kdor se je njih lepote nasesal.«
V šolskem letu 1909/10 se je preselil v Ljubljano in je dovršil višje razrede na sedanji klasični gimnazi ji Večkrat me je obiskal in mi pripovedoval o svojih literarnih načrtih. Sedaj ga niso več pokorili je/iki. ki so mu nudili mnogo užitka in pouka pri njegovi ljubezni do slovstva, ampak v peti bi bil svojo zaverovanost v pisateljske poskuse kmalu plačal — z dvojko v prirmlopisii. še danes ga vidim, kako je premagal svoje srce in se odločil. da — ne sine pasti: nekegu dne je prinesel k meni debel zavoj, v njem so bili njegovi slovstveni poskusi (povesti in dramatični prizori); izročil je vse to meni z besedami, da mora voliti med pisanjem in me*l — izdelovanjem v šoli. pa se je odločil za Io. da je na jprej treba živeti. Ne «me več storiti materi te žalosti, da bi bilo treba plačati šolnino.
I)a, mati! Tako jo je spoštoval, da je tudi kot osemintridesetlcten mož govoril in pisal o njej vedno v množini- »Z« nekako (3. (avgusta) bi pu jaz mamo popeljal /a njihov god — kakor vsako leto — na Brezje. c"'e bodo le mogli. Vodeniro imajo.' Ne veš. koliko sera prestal strahu že to leto Zdaj mi pšejo. du je malo bolje.« (Pismo z dne 13. junija 1929.)
(Dalie.)
tbKofate novice
Koledar
Torek, lfi. julija: Devica Marija Kannelska.
Prida. 17. julaja: Aleš, spozuavalec; Marce-lina, devica.
# Novi grobovi
•f" Na Jezerskem bodo danes oh 10 dopoldne pokopali g. Ignacija Murija. p. d. Mlinarja, po vsej Sloveniji znanega in uglednega veleposestnika, očeta 16 otrok, od katerih jih živi še 10. Najstarejši sin je župnik v Gorenjčah na Koroškem, ena hčerka je usmiljenka pri Kluverjevi družbi, druga hčerka je umrla kol šolska sestra v Mariboru, sin inž. Lambert pa je šef kmetijskega odseka pri banski upravi v Ljubljani. Doma je prevzel pred par leti po očetu posestvo sin Ivan. Ob smrti rajnega, ki jo umri v visoki straosti skoro 84 let, se spominjamo svetopisemskih besed: »Glejte, kako umira pravični.« Dokler so rajnemu dopuščale moči, .je hodil zgodaj zjutraj k sv. maši In dnevno med sv. mašo prejel sv. obhajilo. Ko so ga zapustile telesne moči in ga jo bolezen privezala na posteljo, je liil na lastno željo lepo previden s sv. zakramenti in je v nedeljo 14. julija ravno takrat, ko se je v cerkvi zanj darovala sveta maša za srečno zadnjo uro, mirno izdihnil svojo blago dušo.
-f- V Ljubljani ie umrl g. Anton Zbogar, vlakovodja drž. žel. Truplo bodo prepeljali v Novo mesto, kjer bo pogreb danes ob 5 popoldne.
-f- V Ljubljani je umrl Franci Pahor, učenec 4. razr. osnovne šole. Pogreb bo danes ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče v Dravljah.
-f- V Beljaku je umrl g. Štefan Pucher, profesor v pokoju. Pokopali so ga v Beljaku.
-J- V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspala ga. Pavla I' 1 e b a n roj. Lesar, vdova nadspre-vodnika in hišna posestnim. Pogreb bo danes ob 3 popoldne iz hiše žalosti Zalokarjeva ulica 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
= Novi kasacijski sodniki pri Vrhovnem sodišču v Ljubljani. S kraljevim ukazom na predlog pravosodnega ministra ler v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so imenovani za kasacijske sodnike II skupne 2. stopnje pri Vrhovnem sodišču v Ljubljani: 1. dr. Ivan Bizjak, sodni inšpektor in šef oddelka za Slovenijo v pravosodnem ministrstvu v Belgradu, 2. dr. Lavoslav Mastnak, podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani, 3. dr. Milko Kranjc in 4. dr. Leopold Vičar, oba apela-cijska sodnika v Ljubljani. Po tem imenovanju ima Vrhovno sodišče v Ljubljani poleg predsednika 10 kasacijskih sodnikov. Vrhovno državno tožilstvo v Ljubljani pa je zasedeno z vrhovnim državnim tožilcem ic namestnikom. Vrhovni državni tožilec g. Ljubomir Milanovič je te dni prevzel posle. Vrhovno sodišče in Vrhovno državno tožilstvo je sedaj nastanjeno v III. nadstropju Mestne hranilnice v Ljubljani (Prešernova ulica).
—	Diplomirana sta bila na zagrebški univerzi: gdč. Milena šef na filozofski fakulteti ter g. Franci šef na tehniški fakulteti kot inženir kemije. Iskreno čestitamo!
—	Poroka. Poročila sta se v nedeljo v škofovi kapeli v Ljubl jani ga. Sanda 1'i r č e v a , gimn. prof. v Kranju, in g. inž. Rudi Scharlach, rudniški ravnatelj v Celju. Poročal je nevestin bratranec g. škof. kancler .lože Jagodic. Priči sta bila g. predsednik Avgust Praprotnik in g. zdravnik dr. Viktor Marčič. Bilo srečno!
N. II. Dr. Albert IrtnIH
Aleksandrova c. 3 zopet redno ordinira
—	Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen v torek Ki. t. m. in v petek 19. t. m. zaradi odsotnosti ne bo sprejemal strank.
—	Duhovnike, ki bi želeli še ta mesec opraviti svoje tridnevne duhovne vaje v tihoti Doma sv. Ignacija pri sv. Jožefu, opozarjamo, da je še prostora in da priglasitve še sprejemamo. Duhovne vajo se prično v ponedeljek 22. julija zve čer in trajajo do petka zjutraj. — Vodstvo Doma duhovnih vaj, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9
—	»Borosan« ščiti vašo kožo pred potnim iz-poščajem. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Oregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5.
— Prijavljanje delavskih zaslužkov pri OUZD v primeru skrčenja obrata. Iz pisarne OUZD-a v Ljubljani smo prejeli: »Zaradi pomanjkanja surovin so nekateri obrati skrčili svoje obratovanje za enega ali več dni v tednu, tako da so se povprečni zaslužki delavcev na ta način znižali. Ker delovno razmerje zaradi kraikodobnih prekinitev ne preneha, delodajalci ne morejo tako zaposlenih delavcev za vsak delovni dan posebej prijavljati in odjav-Ijati, marveč je treba njih zmanjšani zaslužek prijavljati OU/.D-u s »prijavnicami o spremembi« zaradi uvrstitve v nižji mezdni razred. 'Io velja za vse delavce, ki so plačani na akord ali od ure. »Prijavnice o spremembi« naj predlagajo delodajalci mesečno do vsakega 8. dne v mesecu na temelju povprečnega zaslužka delavčevega iz pretepenega meseca. Na ta način je delodajalcem olajšano prijavljanje, delavcem pa so obvarovane njihove pravice. Navodila za prijavljanje povprečnili mesečnih zaslužkov so objavljene v 4. številki lista Delavsko zavarovanje«, ki ga izdaja OUZD v Ljubljani.
Dr. Gantar Janez
RADOVLJICA — te'eion 5224 zopet redno ordinira
— Sprejem gojencev v vojaško godbeno šolo v Vršcu. Tudi letos bo sprejetih večje število gojencev v vojaško godbeno šolo v Vršcu. Prosilec, ki želi biti sprejet, mora biti jugoslovanski državljan in ne sme biti mlajši od 14 in ne starešji od 16 let. Vsak prosilec mora imeti najmanj štiri razrede ljudske šole in če ne prihaja neposredno iz šole, mora imeti še potrdilo o svojem vedenju za čas, ko ni obiskoval šole. Vsakdo mora imeti dovoljenje svojih staršev za vstop v šolo in hkratu obvezo staršev, po kateri bodo ti državi povrnili vso škodo, ki bi jo gojenec napravil za časa svojega učenja in tudi vso škodo, ki bi nastala zaradi vzdrževanja gojenca, katerega bi moral zavod zaradi slabega vedenja odpustiti. Prosilci morajo napisati prošnje svojeročno in jih poslati najkasneje do 10. oktobra 1040 poveljniku vojaške godbene šole v Vršcu. Šola traja šest let. Podrobnosti razpisa je objavil Službeni vojni list z dne 6. julija 1940, št. 25. Pojasnila dajejo Orožniške postaje in vojna okrožja.
polnitve v pravilniku o službeni obleki in orožju uslužbencev finančne kontrole in dajanju državne podpore za nabavo službene obleke, spremembo pravilnika za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita za uradnike finančne kontrole, razveljavitev pravilnika o spremembi in dopolnitvi pravilnika o kolonizacijskem skladu kmetijskega ministrstva ter spremembo in dopolnitev odredbe o pristojbinah Zbornice za TOI v Ljubljani.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno da redno pijcle lladensKO, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Iludeuska vam ohrani zdravje in m'ado«tno s>vežo«t.
—	Brezplačno dobijo novi naročniki, ki naročijo za 11. polletje 1940., tudi vse one številke iz prvega polletja, kolikor jih je še na razpolago. »ORAČ« stane do konca letošnjega lela samo 10 din in se naroča pri: Upravi lista »Orač« Ljubljana, Tyrševa cesta 38. Se danes ga po dopisnici naročite!
—	Junak noža. Jožef Ošlaj iz Filovec v Prek-murju je bil na naboru. Mislil je, da se ga mora ob tej priliki pošteno nasrkati, da bodo drugi videli, kakšen junak je. Seveda je potem v prešernem razpoloženju izzval prepir in navalil z nožem na Avgusta Horvata, ki je doma iz iste vasi. Zadal mu je pet vbodov, med njimi tri v pleča in mu ranil tudi pljuča.
—	Pod sod je padel 12-lelni posestnikov sin Janez Hajdinjak iz Vadarcev v Prekmurju. Sedel je na vozu na sodu. Na slabi cesti se je voz prevrnil in sod je otroku zdrobil nogo.
—	Velike okrožne gasilske vaje so bile v Krogu pri Soboti. Posamezne čete so vežbale vojaške vaje <n vaje z orodjem, posebno pozornost pa je vzbudil nastop ženskega odseka. Gasilska četa Bcnkove tovarne je izvajala simbolične vaje s sekiricami. Za zaključek so vse čete predvajale vaje za pasivno obrambo pred napadi iz zraka.
p4> dA&GMi
* Strašno neurje v Gračanici v Bosni. Iz
Gračanice poročajo, da se je preteklo sredo nad okoliškimi vasmi Doborovci, Sokolom in Piskavico utrgal oblak, ki je povzročil milijonsko škodo. Rečica Sokološa je do svojega izliva v Spreču porušila okrog 20 mlinov. Mnogi mlinarji so se komaj rešili na strehe mlinov, kjer so morali ostati po več ur. V Gračanici je narasla reka odnesla devet mostov, med njimi tri železne in en betonski most.• škoda na železniški postaji sami je ogromna. Proga od Gra-
Ljubljanaj, 16. julija
Radio Ljubljana
Torek, 16. juliju: 7 Jutranji pozdrav — 7.03 Napovedi, poročila — 7.13 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Bolgari poj o in igrajo (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročilu — t') Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Zagrebško življenje
—	reportaža (Kostu Domuzctovi, pnbl., Zagreb)
—	19,40 Objave — 20 l)e«et minut zabave —
—	20.10 Psiliološka struktura mase (g. dr. Ilro-vat Krnil) — 2030 Pevski in orkestralni koncert. Sodelujejo: gdč. Milica Polajnar, g. Andrej jure in udijski orkester. Dirig. I). M. šijanec si —r,dgoveniimlgov.\tainccr(lgvoeuinllr.vuinlhw
—	22 Nupovcdi, poročilu — 22.13 Fantje na vasi.
Drugi programi
Torek, 17. juliju: 20.40 /.al), koncert radijskega ork. — Zagreb: 21 Klavirske skladbe — 21.30 šlugerji — Bratislava: 19.40 Shira instrumentalna glasba — Praga: 16.50 Lahka glasba, 20.15 Pisuu spored — Sofija: 20.30 Orgelski koncert. 20.45 Tirolske pesmi — Beromiinster: 19.43 Mandoline — Budimpešta: 20.40 Madžarske pesmi — Bukarešta: 19.16 Romunske narodne pesmi. 22 Slavni pevci — Rim-Bari: 20.50 Pisan spored — Trst-Milnn: 22.10 Izbrana operetna glasba — Riga: 21.40 Harmonika in ksilofon — Sottens: 19,10 Klavirski koncert.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Kamor, Miklošičeva cesta 20, in mr. Murniayer, Sv. Petra cesta 78.
Poizvedovanja
Zlata zapet tna ura se je zgubila od Emon-ske ceste čez Mirje po Gorjupovi ulici. Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi na naslov J. Perhaj, Cerkvena ulica 19, I.
f
Samo še danes ob 10., 19. in 21 uri PETEK L0RRB, France« Drake Colin Clive KINO SLOGA, telefon 27-30
OBLAKOVI ROME |
Danes premiera kriminalnega filma
V imenu zakona
Liu bežen pomočnica Scotland Yardu in policiji v Berlinu! —
Filim za trdne živcel Predstave ob 16„ 19. in 21. uri
Kino Union, tel. 22-21
—	Drž. delovodska šola v Ljubljani. Prijave za sprejem na gradboui, strojni, elektro-instalaterski in mizarski, mojstrski oddelek se bodo sprejemale v ponedeljek, fine 2. septembra od S do II. Na gradbeni oddelek se sprejemajo pomočniki, ki so izučeni zidarskega, tesarskega aii kamnoseškega obrta. Na strojni mojstrsk oddelek se bodo sprejemali tudi izučeni modelni mizarji. Na gradbenem, elektro-instaluterskem in mizarskem oddelku je običajno vedno dovolj prostih mest: na strojnimi oddelku i in njo pa prednost reflektanti /. daljšo pomočniško dobo. Podrobni pogoji za sprejem so objavljeni na razglasni deski v .šolskem vestibulu.
—	Drž. moška in ženska obrtna šola v Ljubljani. Prijave za sprejem na moško obrtno šolo (kiparski, keramiški, in graverski oddelek) ter na žensko obrtno šolo (oddelek .i«.u obleke, oddelek za perilo in oddelek za vezenje) se liodo sprejemale v ponedeljek, dne 2. septembra od 8 do ii. Podrobnosti glede sprejemanja so objavljene na razglasni deski v šolskem vistibulu.
—	Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 56. kosu z dne 13. julija 1940 ukaz o ostavki notranjega ministra Mi-haldžiča in o imenovanju min. predsednika Cvet-koviča za njegovega namestnika: odločbo, da se odpre poslaništvo naše države v Moskvi, pravilnik o svetu za zunanjo trgovino, spremembe in do-
Praznik slovanske pesmi v Celju
Celje, dne 15. julija. ^
V nedeljo je doživelo Celje svojevrsten umetniški in nacionalno patriotični dogodek. Trbovelj- ', ski Slavček je prvi med našimi pevskimi združenji | priredil koncert za vojake, ki je bil na dvorišču vojašnice Kralja Petra Osvoboditelja ob pol 11. dopoldne. Koncert je bil prvotno namenjen le vojaštvu, ko pa je zvedela javnost za to zamisel Trboveljskega Slavčka in priljubljenega poveljnika 39. pešpolka g. polkovnika Defarja, je hotelo biti tudi ono deležno lepote naše pesmi in sodelovati pri tej slovesnosti. Tako so se v nedeljo odprla vrata vojašnice tudi slovenski javnosti. Prcdno poročamo o samem koncertu naj omenimo, da je Slavček imel skupno sv. mašo z vojaki v Marijini cerkvi, kjer so zapeli nekaj pesmi. Točno ob pol 11. se je začel koncert na dvorišču vojašnice, kjer je bil pripravljen lep oder za pevce. Koncerta so se udeležili skoro vsi zastopniki vojaške in upravne oblasti, tako predsednik mestne občine g. dr. Voršič, oficirski zbor s poveljnikom polkovnikom g. Defar-jem na čelu, okrajni načelnik g dr. Zobec, zastopnik g. opata prol. g. Korban in številni drugi visoki gostje, za njimi pa ogromna množica ljudstva. Koncerta se je udeležilo tudi vse vojaštvo celjske gar-nizije. Tako je bilo na koncertu okrog 3000 ljudi.
Ko je T S. nastopil, je zapel državno himno, nato pa je bila počastitev ob spomeniku padlim. Zbor je odšel s poveljnikom g. polkovnikom Defar-jem, županom in glavarjem pred spomenik padlim V polni tišini jc spregovorila pred spomenikom pevka gdč Gračner Danica v počastitev padlih koroških borcev in junakov Član T. S. je položil pred opomenik venec rož z narodnim trakom in napisom, nakar je zbor silno občuten i zapel narodno »Gor čez izaro«. Po tej prisrčni in ganljivi polastitvi koroških junakov je zbor odšel zopet na oder, kjer je nadaljeval spored. Vojaška godba je pod vodstvom kapelnika g. P. Fabjanovita odigrala balk
.	T	T T_t---JI- 7U.. in o.ron, An -
ouverturo jj- jovafta urDoniia.	. K. .c... --
lu zapel Adamičevo: Pesem rudarskih otrok, Lajov-
čeve Vesele kolednike, kjer je zbor pokazal, da zmore vse težkoče vsake moderne skladbe. Sledil je Mokrajnčev: Na ranilu s solom gdč Rezike Ko-ritnikove, ki je s svojim lepim glasom občinstvo presenetila. To skladbo je poklonil društvu ob desetletnici skladatelj g. Hristov in je bila prvič izvajana. Mirkov »Jutranji zvon« je podal zbor z vso fineso in občutjem in vendar se vkljuD odprtemu prostoru niso izgubile niti najfinejše nijanse pesmice. Zaključilo je prvi del sporeda Tom^evo »Krepko in ritmično kolo».
V drugem delu sporeda je godba odigrala Mu-hičev podpuri »Od Triglava do Balkana«. Med tem so bile razdeljene med odličnike brošurice Zbor je odpel še štiri narodne pesmi: Tam gori za našo vasjo, Škrjanček poje, češko Sadelček, nakar sta sledila dva slovanska plesa s spremljevanjem godbe. Spremljavo k obema skladbama Oi Šima je odlično priredi) kapclnik g. Fabjanovič, ki se je tudi ob tej priliki izkazal za odličnega muzika. Koncert je zaključil Aljažev; Triglav, in ker navdušenja, ki se je stopnievalo od točke do točke, rti bilo konca, je zbor skupaj z godbo zapel še: Hej Slovenci, kar je tej umetniški in patriotični edinstveni prireditvi dalo še narodni manifcstacijski značaj.
Gospodu drigentu A. Šuligoju so ob koncu vsi navzoči odličniki čestitali k sijajnemu uspehu in se mu zahvaljevali za velik užitek, ki ga je tako požrtvovalno in nesebično nudil nasi vojski, javnost in vojaki pa so vedno znova aplavdirali mlade pevce in pevke Nato se je zbor fotografiral skupno z vsem častniškim zborom.
Otroci in vsi spremljevalci so bili gostje častniškega doma. ki jih je pred koncertom pogostil s čajem, po koncertu pa jc bil obed v Oficirskem domu. Popoldne so si mladi pevci ogledali Stari grad, nekaj se jih je kopalo, a največja skupina lantov in deklet se je odločila za streljanje v Častniškem domu, k.jpr jih ie g. kap. Vrebae vpeliava! v vojaške obveznosti.
čanice do karanovcu je izpodkopanu na sedmih mestih. Železniški promet b" moral po mnenju strokovnjakov počivati 20 dni. V narasli vodi je utonilo veliko število živine. Več ujic v Gračanici je voda razkopala in napravila veliko škodo zliisti trgovcem. Človeških žrtev k sreči ni bilo. Zvečer okrog devetih se je naliv ponovil in je znova povzročil veliko škode.
» Prcmogokop pri Mostarju dobi nov rov. Te dni je ravnateljstvo državnih rudnikov začelo vrtati nov rov v rudniku pri Mostarju. Rov, v katerem se seduj eksploatira premog, ima v najboljšem primeru premoga še za pet let. Glavno veliko okno novega rova bo imelo kapaciteto za dve izmeni po 120 vagonov premogu dnevno. Globoko bo 150 m in imelo premer 5 in. Kakor so strokovnjaki ugotovili, bo tukaj premoga za 25 let. Stroški so preračunani na 10 milijonov din. Ta rudnik pri Mostarju je največji premogovnik v banovini Hrvatski.
* Zagrebčani bodo kadili svoje cigarete. Zagrebško tobačno tovarno bodo popolnoma preuredili. Doslej je v glavnem izdelovala cigare, odslej naprej j)u bo izdelovala samo cigarete in tobak. Cigare bo odslej naprej izdelovala senjska tobačna tovarna, kamor že selij"o stroje za izdelovanje cigar. V Senju bodo izdelovali vse vrste cigar razen viržink, ki jih bo še nadalje izdelovala ljubljanska tobačna _tovarna, ki ima za to posebne stroje. V senjski tobačni tovarni bodo povišali število delavcev od 400 na 600. V Zagreb že prihajajo iz Nemčije najmodernejši stroji za kartpnažno delo, električna dvigala itd. Vsa preureditvena dela bodo veljala okrog 10 milijonov din. Tovarna bo morala zgraditi tudi svoje veliko skladišče, .ker bo imela stalno na razpolago okrog 500.000 kilogramov surovega tobaka za predelavo. Zagrebška tovarna bo odslej izdelovala cigarete »Morava«, »Zeta«, »Ibur« in »Drava« ter mešani tobak in tobak za pipo. V banovini Hrvatski so sedaj Štiri tobačne tovarne iu sicer v Zagrebu, Senju. Travniku in Mostarju. V Senju bodo odslej izdelovali samo cigare, v Zagrebu, Travniku in Mostarju j>u cigarete in križani tobak.
Glede
HIŠNE GOBE
n najraililnejiih Škodljivcev v hiši. skladiščih, na njlvahh jna »seh rastlinah itd. date pojasnila in navodila poob. agronom, Inž. Prezelj, Wolfova ul. 3, tel. 34-73, Ljubljana.
* Zaklad je našel. Marijan Petrovič iz Do-n jih Sreflij, okru j Bosanska Dubica, jc siromašen kmet. Vse življenje gara in skrbi, kako bi preživel svojo številno družino. Pogosto je, utrujen od težkega dela, sanjaril o boljših in srečnejših dnevih. Te dni so se pa njegove sanje izpolnile. Okopaval je na njivi koruzo. Naenkrat je motiku udarila ob trd predmet. Marijan je začel na tem mestu kopati in na svoje veliko presenečenje so se pred njim vsuli svetli srebrniki. Bilo jih je \eliko. Pobral jih jc v lonec in odšel proti domu. Med potjo je vsem pripovedoval o svoji sreči. Koliko srebrnikov jc bilo, Marijan ni znal prešteti. Šele pozneje so ugotovili, da jih |e 900 in tehtajo skupaj sedem kilogramov. Novci so srebrni in sveti i, kakor bi bili včeraj kovani. So iz časa Marije Terezije, Kmetje sprašujejo Marijana, kaj bo z denarjem naredil. On pa jim odgovarja, da ga bo produ'! po 20 din komati in da ne bo več treba delati, ker ic postal bogat človek.
* Podjeten športnik. Neki železniški uradnik v Subotici se je udejstvoval na športnem polju in je bil eden izmed vodilnih funkcionarjev v tamkajšnjih športnih klubih. Še preteklo nedeljo je skupaj z zagrebškim klubom Grudjanskim potoval v Bukarešto, ko se je pa vrnil, so ga aretirali policijski stražniki. Preiskava je namreč ugotovila, da je mož prodajal drva iii premog, pa ne svoja, ampak državna. Na ta način je državo oškodoval za približno 50.000 din. Po aretaciji je najprej vse tajil in trdil, da je prodajal le lastna drva, pozneje je pa priznal, da je produjul tuje blago. Položil je takoj 22.000 din jamstva, obenem pa je pomni il v jamstvo tudi svojo hišo, da država ne bo trpela nobene škode. Mož je bil siccr zelo požrtvovalen športnik, ker jc precej lesa porabil tudi za gradnjo igrišča športnega kluba, ki mu je predsedoval.
Iz Slovenskih gorfe
Sv. Martin pri Vurbergu. V Gospodu je umrl v 60. letu starosti najodličnejši naš faran g. Ivan Klemenčič, veleposestnik, bivši župan, farni oče 'ubogih,' sloviti sadjar in vinogradnik, zaveden Slovenec; zvest pristaš bivše SLS jn sedanje JKZ, nedinajail katoličan ter znan javili delavec. Pogreb blagega pokojnika je bil v četrtek, 11. julija na domače pokopališče. Udeležba iz domače in sosednjih župnij je bila naravnost velikanska. Posebno moških je bilo veliko število. Pogrebne obrede je vodil stolni župnik, dekan in kanonik g. Umek ob asistenci šestih gg. duhovnikov. Mašo zadušnico je služil osebni prijatelj rajnega, domači g. župnik Lajnšic. Krsto je krasilo nad '20 krasnih vencev. Zadnjo čast so izkazali rajnemu tudi domači gasilci, katerih časlni član in velik podpornik je bil. Rajnega so počastili tudi domači pevci. Iz Maribora in Ptuja je prišlo na pogreb lepo število odličnikov. Ob grobu so se poslovili od očeta Klemenčiča: stolni župnik Umek. domači župnik Lajnšic, trgovec Kostajnšek, načelnik okr. cestnega odbora Žeboi. v imenu sorodnikov pa dr. Toplak in brat, nadučitelj Klemenčič, ki je pre-čital ganljivo pismo viničarjev in delavcev, ki so se umrlemu gospodarju-očetu zahvaljevali za njegove številne dohiote, ki jim jih je izkazal. N'aj bo rajnemu Bog bogat plačnik!
Novo cestno zvezo je dobil kraj Sv. Rupert v Slovenskih goricah. Nedavno so dokončali novo cestno zvezo med Sv. Rupertom v Slov. goricah in Ilraslovcem v Pesniški dolini. Sv Rupert je imel zelo velik ovinek v Maribor. Bivši župan g. Vogrin se je dolga leta trudil in je prvotno samo z občinskimi sredstvi začel graditi to resto čez Voličino v smeri proti Hrastovcu. Priskočil mu je na pomoč okrajni zastop lenarski, pozneje mariborska oblast, hanska uprava in okrajni cestni odbor. Pod vodstvom ceslnega nadzornika g. Stanka se je sedt. j cesta končala.
Marija Snežna. Huda toča. ki je oklestila velik del naše občine, posebno del Velke, Gradišče ln Ploderšmso, je napravila ogromno škodo. Zrnja sploh ne bomo imeli. Ostalo je samo nekaj malega krompirja in koruze. Vinogradi in sadno drevje je čisto zbito. Več let ne bo sadu. Težko bo naše življenje t Hvaležni smo banski upravi in okrajnemu cestnemu odboru, da nam pomaga graditi potrebno ceslo od cerkve proti Sv. Juriju.
>Ali ni imeniten fant? Ko se bo vrnil, m* bo poročil, t
»Mene tudi!«
"p I1UBD4NA
Velika selitev mesarskih stojnic
Preden bo mogoče začeti s pripravljalnimi deli za graditev novih tržnic, Ikj treba najprej napraviti prostor na dolgem stavbišču na nabrežju Ljubljanice od Zmajskema dosta do krr-sije. V ta namen so pred nedavnim prestavili tržnico .za sadje in zelenjavo na Pogačarjevem trgu. Umakniti pa se bodo morale še vse mesarske stojnice, ki so postavljene tik ob nabrežju Ljubljanice od Pogača rjevega trga pa do /majskega mosta. Ker ves ta čas, ko bodo gradili nove mesarske stojnice, ne bomo mogli pogrešati mesarskih stojnic, čeprav so bili že vpeljani trije brezmesni dnevi, ne bo ostalo drugega kakor vse te mesarske stojnice prestaviti.
Mesarji, lastniki mesarskih stojnic, so bili že obveščeni, da bodo v kratkem morali začeti s selitvijo stojnic. Ker so stojnice osebna last mesarjev, jih bodo mesarji morali prestaviti na svoje stroške na nova mesta, kakor jim bo to odrejeno po načrtu, ki je žc pripravljen. Na mestnem gradbenem uradu so dolgo časa poskušali, kako bi bilo mogoče to prestavitev izpeljati tako, dn bi bilo najmanj motenj in škode za mesarje. Obveljal je končno načrt, ki je prav dober in ki v stvari ne bo mnogo spremenil dosedanjih razmer.
CM Pogačarjevega trga se takoj /a semeniščem vleče proii Zmajskemu mostu vrsta mesarskih stojnic, ki Ih> v glavnem ostala na svojem mestu Mesarske stojnice za semeniščem samim se ne bodo selile. Od semenišča naprej do konca Vodnikovega trga pa so stojnice pomaknjene za 2 metra proti trgu, zaradi česar je prav prehod izza semenišča na Vodnikov trg mimo Črniveeve mesarske stojnice izredno ozek. Zaradi tega l»o vrsta mesarskih stojnic od Črnivca naprej proti Zmajskemu mostu pomaknjen za 2 metra nazaj, to je proti Ljubljanici. Hkrati pa bodo stisnili vse stojnice skupaj, tako da se liosta po dve in dve tiščali druga druge. Zato bo od vogala semenišča do hi-dranta med mesarskimi stojnicami pridobljenega toliko prostora, da liodo vstavili tja štiri druge. Od hidranta naprej pa jih bodo zopet stisnili in dodali šest drugih stojnic. Za semeniščem samim bodo preselili klobasičarje in bodo pridobili toliko prostora, da ImhIo tudi tam lahko vstavili štiri druge mesarske stojnice. Vse te vstavljene stojnice bodo prišle z druge vrste stojnic, torej prav z brega Ljubljanice. Tako stisnjena vrsta bi s svojimi prodajnimi odprtinami tržnic gledale sedaj vsa proti Ljubljanici. Ker pa na tej strani ne bo prehoda, bi bilo mesarjem prodajanje onemogočeno. Zaradi tega bodo vse mesarske stojnice, ki bodo obstale v tej vrsti ali bodo le za malenkost prestavljene, kakor tudi vse druge, ki jih bodo v to vrsto postavili, obrnili vse tako, da bodo s prodajnimi odprtinami gledale proti jugu. Torej za semeniščem vse proti semenišču. od semenišča naprej proti Zmajskemu mostu pa vse proti Vodnikovemu trgu.
S stiskanjem te vrste same seveda še ne l>o pridobljenega toliko prostora, da bi mogli prestaviti vso dolgo drugo vrsto stojnic, ki stoji tik ob nabrežju Ljubljanice. Zaradi tega bodo vse stojnice, ki bodo v tej vrsti še ostale, prestavili na Vodnikov trg in sicer na sprameksi-rano cesto, ki vodi sedaj med mesarskimi stojnicami in med z robnimi kamni označenim Vodnikovim trgom, na katerem prodajajo prodajalke zelenjavo. Nastalo bo torej druga vrsta mesarskih tržnic, ki pa bodo gledale vse proti severu, torej proti mesarskim lopam, ki bodo za 2 metra postavljene nazaj. Med obema vrstama mesarskih stojnic bo seveda ostala dovolj široka pot, podobna tisti, kakršna je sedaj meti obema vrstama stojnic. Druga vrsta mesarskih stojnic bo seveda mogla sprejeti vse preostale mesarske stojnice, tako da bo vsa dolga vrsta stojnic ob nabrežju Ljubljanice lahko prestavljena. S Pogačarjevega trga bo treba prestaviti še eno čevljarsko stojnico, ki bo prestavljena k sedanjim čevljarskim stojnicam ob Kopitarjevi ulici, kjer bo tudi mesto za prodajalce cvetja in zelenjave.
rIako ne lx> nihče prikrajšan, ljubljanske gospodinje pa bodo lahko skoraj na istih mestih kupovale še naprej pri svojih mesariih. Pridobljeni prostor bodo takoj ob mesarskih stojnicah zagradili. na kar bodo podrli kostanje in začeli z odkopavali jem nabrež ja za temelje tržnic. Ni treba posebej poudariti, da zaradi prestavitve mesarskih stojnic promet na Krekov trg s Kopitarjeve ulice in Zmajskega mosta ne bo niti najman j oviran, ker bo ostalo tudi dovolj prostora za prehod z vozovi in avtomobili.
— Zapeka, neredno delovanje debelega črevesa, slaba prebava, glavobol zaradi zaprtosti hitro prenehajo, če uporabljate naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo — polna časa na prazen želodec. »Franz-Josefova« grenka voda deluje blago.
_Ogl. rog. S. br. 15.485/85
I Francoski narodni praznik. Generalni konzul Francije g. Remerand je povodom praznika 14. julija v spremstvu g. Lacroixa, ravnatelja francoskega instituta v Ljubljani, položil v nedeljo ob 10 venec pred spomenik neznanega vojaka Napoleonove armade. Tej slovesnosti so prisostvovali: g. dr. Sušnik, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave kot zastopnik bana, g. general Janež, zastopajoč komandanta Dravske divizije, z delegacijo oficirjev garnizije in g. direktor Jančigaj za g. župana ljubljanskega. Skupina iz krogov franc. , instituta in društva prijateljev Francije je ob tej priliki obdajala spomenik.
1 Razširitev Masarykove ulice. Že dalj časa urejajo Masarykovo ulico od Kesljeve do Šniar-tinske ceSte. Razširiti jo nameravajo na strani, ki gleda proti kolodvoru. Bilo je to nujno potrebno, saj je bil ta del Masarykove ceste zaradi dvotirne tramvajske proge ponekod tako ozek, da večji tovorni avtomobili, ki so vozili od Šmartinske ceste proti kolodvoru, niso mogli vozili toliko pri kraju, da bi jih mogel prehiteti tramvaj. Zaradi tega so se vsa večja vozila morala umikati tramvaju na levo stran ceste, kar je bilo izredno nerodno. Kocke za tlakovanje razširjenega dela ceste so že pripravljene in v kratkem bo razširjeni del ceste že tlakovan.
1 Pošta Ljubljana 6 na Cesti 29. oktobra št. 31 nc bo poslovala s strankami od 15. do 24. julija t. 1. zaradi popravila uradnih prostorov. Stranke naj se ta čas poslužujejo drugih pošt.
1 Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša, da bo dne 26. in 27. julija od 8 dalje davčni odbor razpravljala o utemeljenosti prošenj za odpis davčnih in taksnih zaostankov do 1. 1937 zaradi ogrožanja eksistence. Prizadeti lahko prisostvujejo sami ali pa po pooblaščenih zastopnikih.
I Poletne srajce za gospode v najnovejših fa-zonah nudi najceneje Goričar, Sv. Petra cesta.
1 Javna dražba zarubljenih predmetov bo 17. lilija 1940 ob 9. uri dopoldne v skladišču na Poljanskem nasipu št.-40/1. nadst. — Interesenti so vabljeni.
j Stanovanjske odpovedi v prvem polletju.
Sodne stanovanjske odpovedi, podane pri ljubljanskem okrajnem 6odišču, so letos dosegle rekord in jih je že v prvi polovici tega leta skoraj več kakor lani celo leto. Do 30. junija je bilo letos podanih že 1.154 odpovedi, dočim lani v tem času 808. Ta mesec so odpovedi nekoliko ponehale in jih je bilo do včeraj le 20. Največ odpovedi navaja za vzrok neredno plačevanje najemnine in razne kršitve hišnega reda.
1 Kazenska razprava o kavi, rižu in sladkorju.
Že v septembru lani je bila proti 3 ljubljanskim ve-letrgovcem podana ovadba na policijo zaradi prestopka kopičenja blaga in navijanja cen, kar zabranjuje zakon o pobijanju draginje. Policija je
zadevo nato predložila okrajnemu sodišču, ki je kot kazensko sodišče prve stopnje odredilo glavno razpravo. Prva je bila 5. dccembra lani. Zastopniki vseh treh obtoženih veletrgovcev 6o predlagali razne dokaze v razbremenitev obdolžencev, posebno, da niso kopičili blaga, tako ne kave, sladkorja in nža ter da so vse to blago prodajali po enotnih cenah in da niso prekoračili dopustnega dobička, ki )im kot groeistom pristoja. Predlagali so tudi izvedence, ki naj bi ugotovili primernost cen, po katerih so bili upravičeni prodajati malim trgovccm omenjeno blago. Zato je bila razprava preložena. Izvedenec jn pregledal poslovanje in zaloge obdolženih veletrgovcev ter naposled podal tudi obširno mnenje. Pred kazensk:tn sodnikom je bila včeraj ob 9 dopoldne v sobi št. 50 okrajnega sodišča II. razprava. Osebno sla se te razprave udeležila obtožena veletrgovca Ivan Je-lačin in Gregorc Josip. Tretji obtoženec, Andrej Sarabon ee je po 6vojem zastopniku dr. Schley-u opravičil, da jc bolan in da 6e zaradi starosti — star je že 82 let — ne more osebno udeležiti raz-
firave. Sodnik je vzel to na znanje. Izvedenec g. vo Božič je podal še nekatera pojasnila, povdar-jajoč, da so vsi udeleženci prodajali blago po enotnih cenah. Njegovo mnenje je v bistvu Izzvenelo, da obtoženci niso navijali cen. Na podlagi izvedeniškega mnenja in dokaznega postopanja je 6odnik V6e 3 obtožence oprostil.
1 Prekaten jezik ni bil predrag. Nekateri ljubljanski mesarji in prekajevalci so bili okrajnemu sodišču ovajeni, da so zahtevali za prekajeni vo-lovski jezik previsoke cene, namreč 50 din za kg. Pred okrajnim sodiščem 6o bili obtoženi zaradi prestopka navijanja cen Zagovarjali so se, da so bile cene primerne in tudi izvedenec v mesarski stroki je izjavil, da cena ni bila pretirana, ampak primerna kalkulacijskemu računu. Mesarji so bili oproščeni.
1 Kaj vse kradejo. Te dni jo nekdo izpred gostilne Vidmar pri opekarni na Brdu odnesel vozniku, ki razvaža sodčke unionskega piva, poln sodček, vreden 95 din. Na Cesti dveh cesarjev pa je nekdo iz drvarnice odnesel Heleni Selan žago nn lok. Iz podstrešja na Ruski cesti pa je tam stanujočemu O. Smodlaki odnesel tat par škornjev, žensko kožuhovinasto palerino in kovček v skupni vrednosti 1300 din. Posebno živahni so tatovi koles, ki so v zadnjih dveh dneh zopet ukradli tri kolesa v skupni vrednosti 2800 din.
IB-jt	□	C n n	MARIBOR
Usodna avtomobilska nesreča pri Slovenski Bistrici
Maribor, 15. julija.
V nedeljo, dne 14. julija t. 1., je bil izredno lep dan. Iz Maribora in okoliških industrijskih naseljih je zginilo vse na Pohorje, kdor pa ima kako vozilo, se je odpeljal v razne izletniške kraje. Posebno velik promet je bil tokrat med Mariborom in Rogaško Slatino. Iz Maribora je vozilo v Rogaško Slatino nad 20 vozil. Na državni cesti med Mariborom in Celjem je bil po izjavi potnikov promet z motornimi vozili tako »gost« kakor še malokdaj. Zgodilo se je tudi več avtomobilskih nezgod, a največja je bila ona, malo pred Slovensko Bistrico.
Popoldne med 3 in 4 je peljal trgovec in posestnik iz Ptuja g. Vindiš, ki je nedavno kupil znani Rosenbergov mlin v Mariboru in Kopičevo trgovsko hišo na Aleksandrovi cesti, poveljnika tukajšnjega pešpolka št. 45 polkovnika g. Božo-viča z njegovo družino na izlet v Rogaško Slatino. Vozil je z malim osebnim avtomobilom znamke 'Steier« ev. št. 2-3232. Ko je pripeljal s srednjo brzino po državni cesti do telegrafskega droga 112, ki stoji na spodnji strani ceste malo pred mostiščem v dolini pod Sv. Jožefom v Slov. Bistrici, mu je najbrž zaradi preobremenjenega vozila počila pnevmatika na levem prednjem kolesu. V avtomobilu so se nahajali g. polkovnik, njegova soproga Olga, njegova teta Ljubica Davidovič, doma iz Valjeva, ki je na obisku pri g. polkovniku, ter trije polkovnikovi otroci: Aleksander, Turoslav in Borislav. Za razmeroma majhen voz je bila ta obremenitev sigurno prevelika, kakor sodijo avtomobilski strokovnjaki.
Ko je počila pnevmatika, je vrglo avto z vso silo čez cesto v močan telegrafski drog št. 112, in sicer tako, da je avto stal mahoma počez čez cesto. Vozilo je zadelo ob drog z levim prednjim blatnikom in žarometom. Voz se je zaletel s tako silo v brzojavni drog, da je odskočil nazaj na cesto. Telegrafski drog je bil na spodnji strani namazan s katranom. Na blatniku in prednjem delu avtomobila se jasno pozna vdrtina, ki je nastala ob trčenju ob drog in je tudi avto sprejel nase nekaj katrana. Sunek je bil tako silen, da so v avtomobilu popadali vsi. Teta g. Božoviča je padla tako nesrečno, da ji je počila lobanja in se je tudi drugače hudo poškodovala ter je bila pri priči mrtva v avtomobilu. Gospod Božovič, ki je sedel zraven tete, je padel zaradi sunka tako, da si je zlomil nogo in šipa od avtomobila mu je prerezala desno oko in se globoko zarila tudi v zgornji del nosu, tako da je bil g. polkovnik kratko časa onesveščen. Soproga g. polkovnika je bila samo lahko ranjena. Trije otroci pa različno. Lastnik avtomobila g. Vindiš, ki je bil ob času trčenja na najbolj nevarnem mestu — pri volanu, ki je na levi strani avtomobila, pa je odletel skoro brez vsake poškodbe. Nesrečo je opazovalo več potnikov na cesti. Bistriški mesar g. Rastajger je takoj nudil pomoč ponesrečencem in je odpeljal hudo poškodovanega g. polkovnika in druge v Maribor v vojaško bolnico. Mrtvo telo pa so položili na trato na spodnji strani veste ter jo obložili z zelenimi vejami, dokler ni prišla sodna komisija. Pokojnico bodo odpeljali na njen dom v Valjevo.
Kakor smo se danes informirali, je stanje g. polkovnika Božoviča kritično, ker je izgubil oko

K napadu angleških bojnih ladif na francosko vojno mornarico. Najnovejša, največja ln najmodernejša francoska bojna Udja »Richelieu«, ki so jo edinicc britanskega brodovja in pomorskega letalstva
potopil« v pristanišču Dak«.
in ker so najbrž drobci stekla ostali v vdolbini. Vendar pa upajo zdravniki, da ga bodo rešili. Soproga g. polkovnika se zdravi doma na svojem stanovanju. Vsi trije otroci po mnenju zdravnikov niso nevarno poškodovani. O g. Vindišu pravijti očividci, ki so bili takoj na licu mesta, da je odnesel samo lahke praske.
Ves Maribor sočustvuje z gosp. polkovnikom Božovičem, ki je v Mariboru zelo priljubljena in
visoko spoštovana osebnost.
*
m Nova maša v stolnici. V nedeljo dopoldne je bila po več ko 100 letih v mariborski stolni in mestni župnijski cerkvi spet nova sv. maša, ki jo je daroval g. Janko Pajk z Vodnikovega trga. sin poslovodje knjigoveznice Cirilove tiskarne g. Pajka. Za mestno župnijo je bil to vesel dogodek, ki se je z vso slovesnostjo praznoval. Že v soboto so lepo okinčali cerkev, pred glavnim vhodom so postavili slavolok z pomembnim napisom, tudi cerkveni stolp se je obdal z zelenjem, stolno župnišče pa je bilo okrašeno z venci. Mogočno zvonen.je je naznanjalo župljanom vesel dogodek. Včeraj do-l>oldiie ob 9.30 se je zbrala na Slomškovem trgu ogromna množica ter je v Spalirju spremljala novo-mašnika in njegovo spremstvo iz stolnega župnišča v cerkev, kjer ga je sprejelo krasno petje s pevci Maribora in orkestrom pomnoženega stolnega pevskega zbora, katerega je vodil ravnatelj Uašparič. l'o molitvi k sv. Duhu je stopil na prižnico stolni dekan dr. Cukala ter je imel krasno pridigo o poslanstvu duhovnika. Med pridigo je novomašnik podelil novomašniški blagoslov vernikom, ki so docela napolnili prostrano svetišče, potem pa je daroval svojo prvo sv, daritev.
m Nova pridobitev Maribora. Znani hotelski podjetnik g. Adam Črešnar ureja v Ulici kneza Koclja v hiši št. 2 celo prvo nadstropje v moderen penzion po velikomestnein vzorcu. Tovrstno podjetje bo prvo v Mariboru ter pomenja gotovo znatno tujskoprometno. pridobitev.
m Seja mestnega sveta mariborskega se bo vršila jutri v sredo ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je izvolitev volilca za volitve v Kmetijsko zbornico.
m Mojstrski izpit iz kiparske stroke je te dni uspešno napravil g. Anton Jezovšek iz Maribora. Castitanio.
ni Prosvetno društvo v Kainnici priredi v nedeljo, dne 21. julija ob 3 popoldne igro >Crui križ pri Hrastovcu«.
m 20 letnico mature drž. moškega učiteljišča v Mariboru praznujmo v soboto 3. avgusta. Sestanek ob 18 v Reherjevi sobi Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru, Rotovški trg. Dopise in morebitne predloge prosim na naslov: Humar Franjo, Maribor, Jerovškova 15.
m Poročila sta se pri Sv. Arehu na Pohorju Milan Zinauer, sodnik v Kostanjevici na Dolenjskem in gospodična Darinka Ličar, učiteljica iz Maribora. Mlademu paru obilo sreče!
m Nenavadna smrtna nesreča. V Gradiški pri Resnici se je pripetila nenavadna smrtna nesreča. Tam je živel na prevžilku 08 letni bivši krojaški mojster Viktor Babič s svojo ženo. V soboto se je stari zakonski par zabaval na ta način, da sta se mož in žena gugala na gugalnici, ki je bila napravljena pred hišo za zabavo otrok. Najprej je mož pognal ženo, nato pa je žena eugala moža. Pri tem je pa žena gugalnico pognala nekoliko previsoko, na kar je stari mož v velikem loku odletel na tla. Pri tem si je nalomil hrbtenico. Prenesli so ga v posteljo in je poklicani zdravnik ugotovil nevarno poškodbo. Po odredbi zdravnika so ga takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kier mu pa niso mogli več pomagati in je v ponedeljek zjutraj umrl.
ni Na Mariborskem otoku sc je nnšlo 7.1ato nalivno pero in zlata zapestna ura. Oboje se dobi pri upravi kopališča na otoku.
ni Na lepem se je ponesrečila. 32 letna Šivilja Pavla Žnujec iz Maribora je v nedeljo popoldne padla na cesti ter si zlomila levo roko. Zatekla se je v bolnišnico.
m Drava naplavila golo truplo. Pri Selnici ob Dravi so našli na obrežju reke naplavljeno truplo fanta, starega kakih 16 let. Truplo je bilo popolnoma golo, na glavi pa so se poznale rane od poškodbe. Kakor se vidi, je nesrečnež utonil pri kopanju, rano na glavi pa je dobil ali pri skoku v Vvdo, ali pa pOlcui, ko so ga valovi metali v skale
v strugi. V tej okolici ga nihče ne pozna ter na je gotovo reka prinesla od daleč. Pokopali »o ga na farnem pokopališču nepoznanega.
ui Nevaren pes. Nu Tezneiu je ugriznil volčjak nekega tamošnjega posestnika 54 letno lastnico šiviljskega salona Marijo Pauko iz Maribora v nogo ter ji je zadal taksno rano, da so jo morali zapeljati v bolnišnico.
m Ni se poboljšal. Pred nekaj dnevi je prišel iz ječe, v kateri je presedel 10 mesecev zaradi tatvin. 21 letni Slavko Gutmaher iz Janževe gore pri Selnici ob Dravi. Staršem, ki so mu očitali njegovo lahkomiselno življenje, je obljubil, da se bo sedaj poboljšal ter začel pošteno živeti. Vzel je doma delavsko knjižiro ter dejal, da si bo poiskal delo. Na poti pa je že spet segel po tujem imetju. Ko je šel mimo hiše posestnika Alojza Vrhovnika, kjer ni bilo nobenega doma, ca ie premagala skušnjava ter je vlomil v stanovanje. Odnesel ie denar in uro v vrednosti 650 din, nato pa brez sledu izginil.
Celjske novice
c Smrtna nesreča na kolodvoru v Rogaški Slatini. V soboto okrog 2. popoldne se je pripetila na kolodvoru v Rogaški Slatini prometna nesreča, ki je zahtevala življenje 60-letnega posestnika iz Tekačevega pri Rogaški Slatini Lavrenčiča Avgusta. Lavrenčič je stal na kolodvoru v bližini tira. Prešteval je denar in tako ni opazil prihajajočega vlaka, ki je z vso silo butnil vani, ga podrl in mu odrezal obe nogi pod kolenom. Nesrečneža so takoj prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer pa je ponoči ob pol 12. izdihnil. Lavrenčiča so včeraj popoldne prepeljali na njegov dom na Tckočevem, da ga bodo pokopali na domačem pokopališču. Naj počiva v miru, prizadeti družini naše sožalje.
c Z voza je padel v Bistrici pri Pilštanju 45-letni posestnik Romih Jože in si pri padcu prebil lobanjo.
c Vol jc zabodel 60-letnega dninarja Oberski Milana iz Breznega pri llumu ob Sotli in mu s tem prizadejal precej hude poškodbe.
c Kolesarska nesreča. Ko se je 31-letni dninar Gaberc Franc iz Prožinske vasi pri Štorah peljal s kolesom, so se zlomile vilice pri kolesu, da je padel in se potolkel po glavi, obrazu in rokah.
c Avtobus s potniki vred se je zvrnil v Savinjo. Nad Lučami v Zgornji Savinjski dolini se je zgodila blizu gostilne Rok avtomobilska nesreča svoje vrste. Avtobus je peljal 13 potnikov iz Logarske doline na postajo Šmartno ob Paki. Že med potjo je avtobus dvakrat zadel ob mostove tako, da so bili potniki prestrašeni. Pri omenjeni gostilni pa se je avtomobil zvrnil in padel naravnost v Savinjo. Pri nesreči so se potniki laže poškodovali in pozgubili svoje stvari, v avtobus pa je stopilo 60 cm visoka voda. Nesreča je potnike sila razburila. Ker je sploh na vseh poštnih avtobusih nered in se prebivalstvo pritožuje, je v interesu tujskega prometa te tako važne doline, da poštna direkcija enkrat napravi red. Preipomniti moramo pa tudi, da ne leži vsa krivda na šoferjih, ampak da so vozovi neprimerni za promet in prav tako tudi neprimeren avtobusni vozni red.
c Tvrdka Loffler, bijouterija v Celju, ki je bila nad 10 let v Celju, se s 1. avgustom preseli v Belgrad, kjer bo na Teraziji odprla trgovino.
šentviška fara svojemu župniku in dekanu
V	soboto in nedeljo je proslavila šentviška fara na viden in dostojen način jubilej, ki ga jc obhajal šentviški župnik in dekan Valentin Zabret. Požrtvovalni dušni pastir, vneti kulturni delavec in priljubljeni dekan in častni kanonik g. Valentin Zabret je namieč obhajal 40-letnico, odkar je bil posvečen v mašnika, 35-letnico, odkar je prišel v St. Vid kot kaplan in 32-letnico, odkar je bil imenovan za župnika v Št. Vidu. Polnih 21 let je vodil tudi že dekanijo ljubljanske okolice, letos pa je bil imenovan za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapilja. Da počaste redki jubilej svojega dušnega pastirja, so šentviški farani priredili že v soboto zvečer slavnostno akademijo v Ljudskem domu, ki je v veliki meri zrasel po zaslugah g. dekana. Ob 8 zvečer je pritrkavanje oznanilo veseli praznik, še pred 9 pa je bila velika, lepo okrašena dvorana Ljudskega dema nabita do zadnjega kotička. Pa ne samo domači, tudi mnogi drugi predstav-nitd so prišli n^ proslavo lepega jubileja, tako okr. načelnik g. Maršič, stolni kanonik in župnik dr. T. Klinar iz Ljubljane in rektor škofijskih zavodov kanonik Alojzij Šimenc. Vsa dvorana je z navdušenjem pozdravila prihod dušnega pastirja in jubilanta, na kar ie mešani zbor zapel lepo pesem v pozdrav Šentviški župan je v imenu fare pozdravil odličnega jubilanta in mu čestital k obletnicam: 40-letn«ci mašmštva, 35-letnici vsestranskega uspešnega delovanja med Šentvidčani in končno k zasluženemu imenovanju za častnega kanonika. Potem ko je moški zbor odpel krepko mašniku-6lavljencu, je šolski upravitelj g. Hladnik prečital pismo zadržanega gradbenega ministra dr. Miha Kreka, ki je naslovil na jubilanta in njegove farane prelepe misli o nalogah dušnega pastirja in o niegovem požrtvovalnem delu za dušni in telesni blagor fara-nov. Sledile so deklamacije in razne vaje, posebno lepa pa je bila točka, v kateri so malčki v svoji priorostosti in prisrčnosti častita!« jubilantu. Zadnja točka slavnostne akademije jc bil zahvalni spev, na kar je spregovoril župnik, dekan in častni kanonik g. Valentin Zabret in se vsem faranom zahvalil za prisrčno slovesnost, ki 60 mu jo priredili v počastitev 40-letnsce mašništva. Obujal je tudi soomisie na dolgoletno dobo svojega življenja v St. Vidu *n povedal marsikaj, kar so niegovi larani že zdavnaj pozabili Tako se je končala lepa slovesnost, ki je našla še poseben poudarek v nedeljo zjutraj s slovesno sveto mašo in zahvalno pesmijo v farni cerkvi. Cerkveni govor je imel stolni župnik in kanonik dr. Tcmaž Klinar, ki je v klenem govoru orisal pot duhovn</<a, ki živi in trpi z ljudstvom, katero mu je izročeno v duhovno vodstvo.
Zagorje
Stavbena živahnost, ki je posebno lani bila zelo razgibana v Zagorski dolini, kjer so si rudarji sami postavili nad 50 lepih stanovanjskih hišic, je letos zaradi splošne negotovosti precej zmanjšana. Edina večja stavba bo zrasla v Toplicah, kjer si bo v novi eno»adstropni hiši uredil trgovino tapetnik Bajcar, ob Kotredežci pa gradi zagorski mesar Ino tovarno kleja. ki bo prva domača tovarna v kraju; tudi nekaj rudarskih hišic bo to leto stavljenih.
V	šolski odbor v Toplicah sla bila imenovana g. Jan Franc, obratovodja rudniških apnenic, in g. Ant. Gur.vn«ki. višji delovodja; šola na Lokah, ki bo s prihodnjim šolskim letom poslala samostojna, pa je dobila seledič odbor: dr. Kajzelj M., rudniški zdiavnik. Benedikt V., kaplan. Ručman M., strojnik, Robavs V., mesar in poseslnik Brvar.
Kolonija Vincencijeve konference pod Sveto Planino je v nedeljo popoldne sprejela drugo skupino sonca in svežega zraka potrebnih otrok — otrok 30 dečkov; deklice, ki so gori prebile mesec dni. so se v nedeljo vse zdrave iu veselo
KULTURNI OBZORNIK
Rojstni kraj skladatelja Jakoba Petelina-Gallusa
G. Karel Bezeg (Carlo Beseggi) je v najnovejši številki Cerkvenega Glasbenika obelodanil novo razpravo o rojstnem kraju velikega slovenskega skladatelja Jakoba Gallusa. S posebnim dopisom pa nas prosi, da bi to razpravo istočasno ponatisnili tudi v »Slovencu« zategadelj, ker je doslej najbolj temeljita razprava o Jakobu Gallusu izšla prav v »Slovencu« 1938, 19. in 26. VI., kakor jo je napisal pokojni dekan Skubic, ter želi, da bi tudi to plat zvona slišali bralci »Slovenca«. Radi ustre-žemo tej želji, kajti zdi se nam, da smo vedno bliže resnici, saj predstavlja Bezcgova razpravica zanimiv poskus povezati obe dosedanji tradiciji — idrijsko in ribniško — v eno ter najti kolikor mogoče zadovoljivo rešitev. Seveda pa tudi to ostane samo domneva, dokler se ne najdejo teme-ljitejši dokazi.	Urednik.
Naš slavni klasični skladatelj Jakob Petelin
—	Gallus — Handl — Carniolus je bil rojen 31. julija 1550 znanstveno še nedognano kje; umrl je 18. julija 1591 kot cesarski kapelnik pri sv. Janu v Pragi.
V	tej razpravi bi rad pojasnil zlasti Gallusov odnos do Šentvidske gore, seda) Monte San Vito, p. Slappe d ldria na Tolminskem, in do rudniškega mesta Idrije —■ Idria ;itta, Prov. Gorizia.1	. .
Meseca junija 1933 so postavili v Ribnici, — do sedaj najbolj verjetnem rojstnem kraju Gallusa
—	spomenik, na katerem ga imenujejo: I etelin. (Zaradi posebnosti naj bo omenjeno, da je pripomnila takrat »Gottscheer Zeitung«: Abkomm-linge eines Handl sind Handler in der Ortschaft H a n d 1 e r n.)
V	zvezi s tem spomenikom in kot odgovor na članke Idrijčana, uradnika Jožefa Zazula v »Cerkvenem Glasbeniku« od 1938 in 1939, je spisal pred kratkim umrli ribniški dekan Anton Skubic v »Slovencu« 1938 temeljito razpravo o Gallusovem rojstvu v Ribnici.
Zasnoval jo je na znanstvenih virih, potem z zgodovinsko znanimi okoliščinami, katere bi mogle vplivati na Gallusovo poreklo, ter z živimi ustnimi izročili iz Ribnice.
Vsebina te razprave je:
Ker se je Gallus podpisoval dosledno Carniolus, ni mogel biti rojen drugje kot na Kranjskem; Idrija je pa spadala takrat k Primorskemu, in dve slučajni ondotni družini — Petelinov niste merodajni. Kot rojstni kraj se navaja v vseh leksikonih — Ribnica na Dolenjskem, kjer je priimek »Petelin« še vedno domač. Nadalje je sestavljen nepretrgan rodovnik ribniškega rodu Petelin do 1. 1625 nazaj, dokler segajo župne matice; tedaj z vrzeljo 75 let do rojstva Gallusa, ali nekako dobe treh vmesnih rodov, katerih ni mogoče več izslediti.
Za rojstvo v Ribnici naj bi govorila še neka starodavna listina, v kateri je stalo med drugim
—	v kolikor pomljivo —: »Gallus — Antonius — Kirche S. Štefani in Reifnitz«. A ta listina je današnjim potomcem proti koncu preteklega stoletja po nesreči zgorela. (Op. Če bi ostala v spominu vsaj še njena letnica, bi se dalo dognati gotovo več o tem domnevnem Gallusovem bratu — Anton u.)
Nadalje se navaja iz dunajskih arhivov, da je obiskal leta 1574 Gallusov oče — Georg Hahn — sina Jakoba dvakrat na Dunaju, ki se je nahajal tam kot cesarski kapelni pevec (star 24 let). Za to pot je prejel oče cesarsko podporo v denarju. Takrat je prišel z očetom tudi njegov drugi sin (menda Jurij). (Op. — Pri tem pa ni nikjer razvidno, iz katerega kraja je prišel oče na Dunaj!) Njegov drugi sin, imenovani Jurij, naj bi pa šel iz Dunaja naprej v Prago, se učit tiskarske obrti. (Op. — Zadnja domneva napravi vendar malo prefantastičen vtis: iz Ribnice takoj in naravnost v daljno Prago ter ravno v komaj poznano tiskarsko obrt? Tudi ni nikjer razvidno, da se je ta brat imenoval Jurij. — A dvakratni prihod očeta na Dunaj bi najprej pomenil, da se je morala pripravljati z Jakobom kaka odločilna sprememba, da pa on sam ni hotel obiskati doma, ampak ga o tem le obvestil.
Starši so opisani kot »kmetje — ali mali vaški ljudje«.
Nadalje se navaja dejstvo, da je Jakob 1. 1586 opustil svojo službo v Olomucu ter se vrnil domov (kraj zopet ni razviden!), nakar je nastopil svojo zadnjo pot v Prago.
Iz njegovih mladih let se končno omenja verjetnost, da se je izobraževal najprvo v ribniški »latinski šoli« in nato v godbeni šoli Stična na Dolenjskem. (Oboje pa le iz vidika, ker so te šole tam res obstojale; Stična je stala poleg tega v cerkveno-oblastvenih odnošajih z Ribnico — a enako z Idrijo.)
Pozneje naj bi se Jakob izobraževal še v
1 Predvsem naj sledi pregled domačega slovstva o Gallusu, katero vsebuje tudi odlomke iz starejših ter drugojezičnih objav — in sicer: knjiga iz leta 1859 »Vodnikov spomenik« — kot prvo opozorilo. — Letopis Matice Slovenske iz
1. 1873. — Ljubljanski Zvon 1886—1888—1892. —
Slovensko petje v preteklih dobah 1890. — Razni
slov. časopisi okoli 1. 1891 — s poročili iz Gori-
škega. — Cerkveni Glasbenik 1. 1895 in 1917. —
Cerkveni Glasbenik 1. 1938 in 1939 — o Idriji. — Dnevnik »Slovenec« — letnik 1938 od 19. in 26. junija — o Ribnici. — Dnevnik »Jutro« od 22. Vil. 1938 — o starih spominih — ter: Zgodovina Idrije
—	Monsgn. Arko 1931 — kot kronika. — Italijanske starejše glasbene zgodovine omenjajo Gallusa le površno. — V novejših se pa najdejo sledeča poročila: V »Dizionario univer-sale dei musicisti — Enciclopedia dell arte mu-sicale« — Carlo Schmidl — Milano — Trieste 1926: Gallus-Petelin-Handl-Handl-IIahnel —, * 31.
VII. 1550 a Reifnitz, t Prag 18. VII. 1591. 1557—1585 direttore di coro del veseovo a Almiitz, e poi a Praga, ter da je pričel skladati 1850. V tej izdaji je naveden tudi neki — Giovanni — detto Gallus — * 1765 Niirnberg, cocnpositore e direttore orchestra a Budapest — 1795, t a Leopoli 1835 (Levov-Lem-berg — Poljska). — V »Enciclopedia Italiana di scienze ed arti« — Treves 1933 XVIII, označena kot najpopolnejše delo, stoji: Gallus-Petelin-Handl
—	* nato a Reifnitz (Ribnica) in Slovenija, t 18. VII. 1591 a Praga, — studio a Melck, 1577—85 a Olmiitz, poi cantore a S. Giovanni a Praga. Opere stampate 1580—1610. = (V trgu Melck nad Dunajem ob Donavi se je nahajal eden najznamenitejših benediktinskih samostanov, z zbirko umetnin, arhivom in knjižnico. Gotovo so gojili tam tudi glasbo.) — Izvir tega poročila ni naveden. — Končno stoji v knjižici »Touring Club Italiano — Guida di Venezia Giulia« iz 1. 1920-21, na strani, k|er se opisuie mesto Idrija, opomba: da naj bi bi rojen »r Idria o dintorni - (okolica) o a Monte San Vito« slavni skladatelj Jakob Gallus. — Tudi o tej opombi ni navedenega vira.
Benetkah. (Op. — Tudi z Benetkami je bil idrijski rudnik v odnošajih.)
Poudarjeno je posebno ribniško ustno izročilo, ki je v dotični družini še vedno ohranjeno, da »je bil tukaj rojen slaven muzikant, ki je šel še mlad od hiše, potoval na Gorenjsko, živel po samostanih, in daleč od domovine neznano kje umrl.«
Pripomba: V Ribnici je torej še vedno neznano, kje so se prav za prav nahajali Gallusovi starši ob njegovem rojstvu, on sam pa jlo
1. 1574, ko se pojavi na Dunaju?
*
Pri vseh polemikav se omenja najmanj starodavna Šentvidska gora. Tudi tam živi namreč spomin na Gallusa in njegove roditelje. Le žal, da se dokumentarično ne da ničesar več dognati, ker je 1. 1700 zgorelo župnišče, 1. 1830 pa matice. — Župnija obstoji od 1. 1192 in je spadala prvotno pod Aquilea-Oglej. Do 1. 1580 je bila pod Sentvidsko goro cerkveno pristojna tudi Spodnja Idrija, Idria di Sotto, in pod takrat ustanovljeno župnijo v Sp. Idriji do 1. 1752 kraj Idrija; ves cerkveni okraj je pa spadal do 1. 1750 pod »Capitel Cividale« — Čedad,
Ustna izročila o Gallusu hrani šentvidskogorski organist in skladatel) Ivan Laharnar; zavzel se je že na več mestih za znanstveno osnovo izročil — a bilo je v tej dobi že prepozno,
Tamošnje ljudsko izročilo označa hišo št, 105, sredi vasi, kot domačijo Gallusovih staršev ter kot rojstno hišo njega samega.
Ta hiša je imela še do 1. 1910 na pročelju naslikano podobo petelina in veliko črko — M — in je bila v vasi edina s takim znakom; tudi se je je držal domač pridevek »Petelinovi« še konec preteklega stoletja.
Imenovani organist Laharnar je slišal praviti izročilo o Gallusu okoli 1. 1890-91 (star 24 let) od svojega precej starejšega svaka, in ta od svoje stare matere (* 1780?). Leta 1890—1891 so namreč slovenski časopisi pričeli razpravljati o dozdevno-sti Gallusovega rojstva na Goriškem; in ravno te razprave so na Šentvidski gori zopet oživile obči spomin na njega. — Da bi bil tak spomin brez vsake podlage — je gotovo nemogoče!
Izročilo o Gallusu se je vzdržalo na Šentvidski gori od rodu do rodu, tako da pridejo z njegovo izvirnostjo nekako do leta 1630 nazaj.
Po tem izročilu naj bi pripovedovala takrat živeča prastara mati omenjenega svaka — daje ........stanovala v hiši, kjer stoji podoba petelina, pred 100 leti — (to je 1. 1530), družina »Petelin«; nadalje — da je šel en sin v Idrijo v šolo, tam pričel o r g 1 a t i in zaslovel kot najboljši organist tedanjega časa. Za njim je šel v Idrijo njegov brat, in nato polagoma vsa družina. Tam da so prav dobro živeli. — (Op. Torej niso mogli biti rudarji, ampak privatniki — trgovci, za kar govorijo še poznejše okoliščine). Nekoč da se je pa izvedelo, da se je organist Petelin izgubil in šel menda na češko, a nikdo ni vedel v kateri kraj.
O tem odhodu na Češko je slišal Laharnar še od 80 letnega Matevža Vogrič — bivšega organista, od starega cerkovnika Franca Lapanja, ter od letne Jere Lapanja, bivše cerkvene pevke — "1 tudi od drugih pevcev, kateri so to izvedeli od »starih ljudij«.
Vsi ti so sploh pripovedovali o Jakoba Gallusu kot svojem rojaku z neko gotovostjo.
V ostalem navaja Laharnar, da ni znano, od kje bi ta družina prišla na Sentvidsko goro, da je pa bivala tukaj gotovo že 1. 1500. (Op. Potemtakem bi prišli na goro že Gallusovi dedje — kar bi se ujemalo tudi s prej izračunjeno letnico 1530. Pri tem bi mogoče ne bili brez pomena sledeči sodobni dogodki: L. 1492 se je Ribničanom obnovila pravica krošnjarjenja po vseh kronovi-nah; 1. 1500 je bila vojna ter 1510 kuga po Goriškem in Kranjskem, pozneje pa še verske ha-matije, — tedaj povodov dovolj za premeno bivališča in poklica.)	, r,
Končno pravi izročilo o Gallusovih starših — da so bili »mali kmetovalci in delavci — ubožni« — ter zahajali v Idrijo o prilikah, ko so tam rudarji prejemali žito. — Po tem bi bili največ potje in krošnjarji med Goro in Idrijo .
Po njih preselitvi v Idrijo (1560—65?) je hiša dobila priimek »Bremec«, 1, 1817 pa »Pirih« — po domače »Buc«. Danes je njen posestnik Anton Pirih. Letnica 1771 na hiši bi pomenila le, da se je vmes zvršila še neka sprememba v posesti in se takrat obnovile slike na pročelju.
Pripomba: Pri teh spominih mora vzbuditi posebno pozornost, da so na Šentvidski gori v e -deli o Gallusovem odhodu nekam na Češko, a v Ribnici prav nič! Kam se je pa utegnil podati, ko je odšel 1. 1586 iz žeško-moravskega Olomuca na lastno pobudo, češ »da mu ne ugaja zrak, in da vidi zopet svojo domovino in svojce?« Ali ne napravi to vtisa — kakor da bi se svojci ne nahajali v Ribnici — ampak drugod?
Še največ znamenj ter spominov o Gallusovih mladih letih je v mnogo prerekani rudarski Idriji.
Zadnja oseba, ki je še hranila spomin ter mi pravila, da je Gallus-Petelin »rojen« v Idriji, je bil 1. 1931 umrli trgovec in posestnik Ludvig Goli ; rojen je bil 1. 1891 v hiši svojega očeta, trgovca Franca Xaver Goli, štev. 80 na Velikem trgu pred cerkvijo, sedaj št. 4 Piazza Vitt. Emanuele III. Bil je tudi muzikaličen ter zato imel tem večje zanimanje za stvar.
Ta mi je pripovedoval, da je stala prej na kraju njih sedanje hiše št. 80 stara hiša s trgovino, kateri se je reklo »Pri Petelinu«, potem, da je ohranjena slika od nje in da je bil »po govorici« v tej hiši rojen Jakob Petelin — Gallus. Op. Tudi ta hiša stoji v sredini mesta kakor ona na Šentvidski gori v sredi vasi — torej obe v najugodnejši trgovinski legi. (Hišne številke so bile vpeljane na koncu 18. stoletja.)
V kolikor je še znana preteklost hiše, bi bila sledeča:
Franc-Xaver Goli se je ustanovil v Idriji kot trgovec leta 1875, si pridobil staro hišo s trgovino ter jo čez nekaj let predelal v današnjo obliko.
Kupil jo je od Antona Planinšek, kateri jc ob ljudskem štetju 1870 v resnici vpisan kot lastnik hiše št. 80.
Planinšek je pa kupil hišo od nekega Jožefa Kagnus; na originalu omenjene slike sloji: »Wohn-haus des Herrn Joseph Kagnus«. (Torej je nosila hiša še za časa Kagnusa staro podobo petelina in spodaj stoječe znake. — Rodbina Kagnus »e da slediti do 1. 1700 nazaj; izumrla je sredi 19. stoletja.
(Dalje.)
Cassala. Kakor je sporočil pred dnevi glavni stan italijanske armade, so italijanske kolonialne čete po ogorčenih borbah zasedle Cassalo, ki je važna končna postojanka številnih karavanskih poti in kjer je tudi kolodvor ob železnici, ki vodi proti Port Sudanu.
ŠPORT
Glavni športni dogodki zadnje nedelje
Pretekla nedelja je bila bogata na športnih dogodkih. Nogometaši, kolesarji, atleti in teniški igralci so se, vsak na svojem poporišču. prav krepko dajali. Ljubljana sama sicer ni imela posebnega sporeda, zato pa je bilo temveč izven Ljubljane. V glavnem podajamo le suhe rezultate.
Nogomet
Prvenstvo Slovenije: V Mariboru Železničar : Maribor 2 : 0 (0 : 0).
V	Ljubljani: Mars : Celje 3 : 0 (2 : 0). jadran : Litija 3:0(1: 3). Zagreb: Železničar : Gradjanski 3:0 (2:0), Belgrad: 13ask : Istra (t : I (t : I). Sarajevo: Hajduk : Jugoslavija (Jakuba)
2 : 1 (t : 0).
Osjek: Bačka : Slavija 4 : 1 (3 : 1).
Kolesarji
Prvenstvo lj u bljanske kolesarske podzveze za prvorazredne vozače in juniorje je bilo na progi Ljubljana—Trebnje in nazaj (100 km) oziroma na progi Ljubljana—Stična in nazaj (60 kilometrov).
Rezultati juniorjev:
t. Bizilj Albin (Ljubljanica, Dobrunje) 1:54:00 4/5.
2.	Mulej Lojze (Zarja, Jesenice) 1:55:45.
3.	Korenin Franc (Edinstvuo, Ljubljana)
Matejeh Leo (Ljubljanica) 1:59:47.; 5. Blatnik Damjan (Edinstvo) 1:59:54; ;6. Bukvič Ivan (Zarja) 2:00:10; 7. Kosi Slavko (Edinsttvo); 8. Pahor Jože (Edinstvo); 9. Klcmenčič Ivan (Ljubljanica); 10. Sajovec Franc (l. Gor. moto-klub, Kranj).
Vrstni red prvorazrednih vozače v:
1.	Podmilščak Franc (Edinstvo) 3:19:57.
2.	Gorenjec Viko (Zarja) 3:25:16 4/5.
4.	Grabnar Franc (Hermes) 3:33:08 3/5.
3.	Anžič Franc (Ljubljanica) 3:33:08 2/5.
Atleti
V	Kranju je bilo na telovadišču in športnem prostoru Fantovskega odseka v Kranju atletsko tekmovanje kranjskega okrožja. Rezultati so bili ti-le:
Tek na 100 m, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) 12.8; 2. Poštajnar Janez (Šk. L.) 13.1; 3. Me-žek Mirko (Tržič) in Skele Janez 13.6.
Člani: 1. Klinar Janez (Kor. Bela); 2. Lav-renčič Slavko (Primskovo) in Oblak Ludvik (Tržič) ob 12.2.
Skok v višino, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) in Poštajnar Marjan (Šk. L.) 153; 3. Rant Pavle (Št. Vid. n. L j.) 148 cm.
Člani: 1. Strupi Janez (Kranj) 165; 2. Jeglič France (Št. Peter, Lj.) in Mavsar Darko (Kranj) 160 cm.
Tek na 1000 m, mladci: 1. Sedej (Lj., Šiška) 3:01.3; 2. Malec Stane (Kranj) 3:01.9; 3. Mehle Ivan (Tržič) 3:14.
Met krogle, mladci: 1. Ramovš Marjan (Lj.) 12.29 m; 2. Oblak Ludvik (Tržič) 11.65 m; 3. Poštajnar Janez (Šk. L.) 11.14 m.
Člani: 1. Jeglič Franc (Lj., Sv. Peter) 13.22 m; 2. Klinar lanez (Kor. Bela) 12.95 m; 3. Mavsar Darko (Kranj) 12.58 m; 4. Gogala Miro (Kranj) 11.03 m.
Tek na 1500 m: 1. Proj Ivan (Šmartno) 4:36;
2.	Erce Franc (Vodice) 4:31.
Skok v daljavo, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) 568 cm; 2. Poštajnar janež (Šk. L.) 562 cm;
3.	Štele (Št. Vid n. Lj.) 545 cm.
Člani: 1. Klinar Janez (Kor. Bela) 620 cm;
2.	Strupi lanez (Kranj) 600 cm; 3. Oblak Anton (Tržič) 565 cm.
Met kopja, člani: L Mavsar Darko (Kranj) 58.15; 2. Klinar lanez (Kor. Bela) 43.25; 3. Oblak Anton (Tržič) 37.80.
Met diska, mladci: 1. Erman Franc (Šv. Vid n. Lj.) 36.20 ; 2. Poštajnar Marjan (Šk. L. 30.70;
3.	Smole (Dravlje) 28.90.
Člani: 1. Jeglič France (Lj., Št. Peter) 36.43; 2. Mavsar Darko (Kranj) 34.31; 3. Klinar Janez (Kor. Bela) 33.
Tek na 800 m: L Klinar lanez (Kor. Bela) 2:18; 2. Žele Franc (Lj., Šiška) 2:18.4; 3. Fras Marian (Kranj) 2:21.
Triskok, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) 11.30) Triskok, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) 11.30; 2. Poštajnar Marjan (Šk. L.) 10.85; 3. Smole (Dravlje) 10.50.
Člani: 1. Strupi Janez (Kranj) lt.42; 2. Klinar lanez (Kor. Bela.) 11.23; 3. Mavsar Darko (Kranj) 10.26.
Izven snoreda je tekel član FO v Trbovljah Knez Ludvik za trening 10.000 m, in sicer po cesti. ker na tekališču skoraj ne bi mogel teči. Tekel je 38:35,
Na telovadiš*« ljubljanskega Sokola:
V Ljubljani so se pomerili juniorji SK Ilirije in SK Celje. Zmagali so llirijani / 52:40 točkami. V posameznih disciplinah so postavili naslednje rezultate:
Tek na 100 m: 1. Ilanza (Celje) tt.9; 2. Ko-lenc (Ilirija) 12.2: 3. Pleničar (1.) 11.8; 4. Petek (C.) 12.8.
Met krogle: 1. Nečeinar (I.) 12.89; 2) Veliar (I.) 12.44: 3. Deržek (C.) 12.33; 4. Veble (C.) 12.28.
Izven dvoboja je bil tek na 600 m: 1. Ober-šek (I.) 1:28.9: 2. Glonar II. (I.) 1:30.4.
Skok v višino: 1. Milanovič B. (1.) 170; 2. Mi-lanovič D. (1.) 155; 3. Deržek (C.) 145; 4. Veble (C.) 140.
Tek na 1000 m: 1. Magušar (I.) 2:55; 2. Kos (C.) 2:56: 3. Kokat (C.) 3:13; 4. Zajdela (I,) 2:33.4.
Skok v daljavo: 1. Petek (C.) 5.69; 2. Ilanza (C.) 5.40: 3. Jager (I.) 5.38. Izven konkurence Milanovič D. 5.80.
Met diska: t. Veliar (I.) 36.03: 2. Veble (C.) 35.73; 3. Kopač (C.) 35.06; 4. Nečemar (1.) 33.92. Izven konkurence: Deržek (C.) 33.61, Milanovič B. (I.) 32.70.
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Tlirja (Tavzes, Ko-lenc, Jager. Pleničar) 48.7; 2. Celje (Veble, Petek, Dobovičnik, Ilanza) 49.4.
Met kopja (seniorsko): 1. Trček (L) 40.64; 2. Kojiač (C.) 36.49; 3. Milanovič B. .(I.) 36.25; 4. Veble (C.) 26.85.
Tudi v Mariboru atleti niso počivali. Mee-tingn Sk Železničarja so se udeležili tud; drug: atleti in so dosegli prav zadovoljive rezultate, nekateri so bili celo nad pričakovanje dobri. V sekundah in centimetrih je bila prireditev nasledil ja:
100 m seniorji: t. Račič (Ilirija) 11.2. 2. Badl (Rapid) 11.2, 3. Gracijanski (Želez.) 11.9.
Juniorji: L llrovatin (Žel.) 12.1, 3. Wolf (Rapid) 12.2.
Skok v višino juniorji: 1. Benedičič (Maraton) 160, 2. Žula (Mar.) 155, 3. Francek (Železničar 155.
Seniorji: 1. Zorko (Žel.) 170, 2. Lužnik (Mar.) 170, 3. Smerdel (Mar.) 160.
40 m seniorji: 1. Muraus (Žel.) 55.3, 2. Gracijanski (Žel.) 56. 5. Schmiederer (Rapid) 56.2.
Skok ob palici: 1, Stojan (Žel.) 3.10. 2. Žula (Mar.) 2.40.
Kopje juniorji: 1. Francek (Žel.) 49.76, 2. šišernik (Mar.) 45.80, 3. Lakše (Žel.) 41.11.
1000 m junior ji: I. Benedičič (Mar.) 2:57.8, 2. Kastncr (Rapid) 3:03.8, 3. Leban (Železničar) 3:07.8.
Skok v daljino seniorji: 1. Zorko (Žel.) 6.46, 2. Lužnik (Mar.) 5.81.
Juniorji: I. Francek (Žel.) 5.70, 2. Bačnik (Žel.) 5.64, 3. Horvat (Mar.) 5.55.
Krogla juniorji: I Bačnik (Žel) 12.90, 2. Stoj;>n (Žel.) 12.83, 3. šišernik (Mar.) 11.90.
Kladivo seniorji: I. Gujznik (Žel.) 42.80, 2. Smerdel (Mar.) 33.15.
Štafeta 4 X 100 m: 1. Železničar 47.4, 2. Maraton 50.04.
Tenis
Teniški dvoboj med srbskimi in slovenskimi teniškimi igralci se je končal z visoko zmago srbskih igralcev, ki so naše igralce premagali v razmerju 8 : 2. Izidi posameznih iger so bili:
Radovanovič (SR) : Albaneže (SI.) 6 : 1 6 : 4.
Bogdanovič - Mitičeva : Smerdu - Sernečeva 6 : 4. 6 : 4.
Ristfč (Sr.) : Tončič (SI.) 6 : 2. A : 1.
Branovič-Bogdanovič (Sr.) : Brata Smerdu (SI.) 6 : 4. 6 : 2.
Sernečeva (SI.) : Vladarska (Sr.) 6 ■ 2. 6 : t.
Dr. Egon Smerdu (SI.) : Vladisavl jevič (Sr.) 6 : I. 6 : 4.
Bojovie (Sr.) : Korenčan (SI.) 6 ■ 4. 6 : 2.
Bo jovič - Ristič (Sr.) : Tončič - Kor«ičan 6 : 2. 6 : 4.
Mitieva (Sr) : Sernečeva (SI.) 6 : 2. 6 : 3.
Branovič : Smerdu 2 : 6, 6 : 3, 6 : 2.
Športna nesoglasja med Splitom in Zagrebom vedno večja
Pred nekaj dnevi je bil redni letni občni zbor splitskega Hajduka, ki je bil zaradi napetosti med Splitom in Zagrebom še prav posebno važen. Skupščino je odprl predsednik Janko Rodin. Na njegov predlog so bile poslane pozdravne brzojavke dr. Mačku, dr. šubašiču, predsedniku banovine Hrvatske in dr. Krnjeviču, predsedniku Hrvaške športne sloge. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je Hajduk lansko leto odigral 74 tekem, dobil 41, izgubil 25, neodločeno pa da je igral osemkrat. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je Hajduk imel v preteklem letu 1,339.000 din prometa, kar je največ, kar je do sedaj Hajduk imel čistega dobička je imel Hajduk 100.000 din. Pri slučajnostih je bil nadalje sprejet sklep, da se Hajduk v bodoče imenuje Hrvaški športni klub Hajduk.
Nato je sledil oster napad na odbor Hrvaške nogometne zveze. Prof. Podnje Veliko je odbornike Zveze napadel, da I1SS postopa ; Hajdukom mačehovsko, da oni, ki sedaj sede v upravi Zveze, niso narodni ljudje in da niso pripadali HSS ter da ta klika škoduje hrvaškemu športu. Občni zbor je bil nato zaključen s petjem Lepe naše domovine«.
Prve slike o pomorski bitki v Jonskem moriu
Zgoraj vidimo dva posnetka iz velike pomorske bitke, ki se je nedavno razvila med enotami angleškega in italijanskega vojnega brodovja v Jonskem morju. Oba posnetka sta italijanskega izvora. Leva slika nam kaže v akciji težke topove neke italijanske križarke, na desni pa vidimo v ozadju neko italijansko bojno ladjo, okrog katere padajoangleSke granate. — Italijani poročajo, da so v tej bitki težko poškodovali največjo angleško oklopnico »Hood« in veliko nosilko letal »Are Royal«, dočim Angleži to odločno zanikajo, če pa primerjamo obojestranska poročila, izpopolnjena z opazovanji nevtralnih poročevalcev, moramo priti do zaključka, da je bitka ostala neodločena in da so tudi izgube na obeh straneh enake.
Iz zgodovine turških borb za Dardanete
Marmarsho morje je steklenica, katere vrat so Dardanete
V uredniški sobi lista »Journal 'Orienk v Carigradu vlada napeto ozračje. Glavni urednik lista gospod Antoine P. Durazzo, po rojstvu Le-vantinec, po vzgoji Francoz, po narodnosti Turek, je pravkar sprejel dopisnika ameriške službene agencije, ki s je vrnil s krožnega potovanja po vseh obalah Črnega in Egejskega morja ter je vedel povedati o zbiranju brodovij na vseh važnih točkah. Gospod Durazzo se je dal takoj zve-zati z mornariškim ministrstvom in mu sporočil važne vesti. Kmalu zatem so turško vojne ladje za obrambo obale v Bosporju in Galipoliju dvignile sidra in odplule proti Dardanelam.
Kadarkoli se skali Sredozemsko morje, velja prva misel turških odgovornih državnikov tej morski ožini, katere ime zveni tako kakor klo-potanje strojnic.
Marmarsko morje se zdi kakor steklenica, ki se v Bosporju polni z vodo iz Črnega morja; vrat steklenice, skozi katerega se ta voda izliva v Arhipel, pa so Dardanele. Če bi pritisnili v Gali-poli zamašek v obliki lahkih in težkih križark, potem bi naenkrat evropska Turčija, Bolgarija, Romunija in Rusija prenehale biti sredozemske dežele v širšem smislu. Kdor pa bi tičal v steklenici, bi propadel.
*
17. marca 1015 je turško orožništvo iznenada napravilo racijo v hotelu Palače v Carigradu ter zaprlo 14 Angležev in Grkov. Tudi v drugih delih mesta so orožniki polovili precej sumljivcev, tako da se je mesta polastilo razburjenje. Vzrok za to nenadno akcijo carigrajskega orožništva je bil, da je zavezniško brodovje stalo tako rekoč že pred samim mestom. Ob Egejskih otokih, že tik pred morsko ožino, da je zbranih 1000 ladij in okrog 100.000 mož vojske, ki se bo izkrcala, eo govorili v Carigradu. >Queen .EUsabeth^paj-večja tedanja angleška bojna ladja, stoji pred Dardanelami. Učinek njenih 38 centimetrskih topov, ki so jih postavili nanjo v Southamptonu, je strahovit. Osmanskim armadam, ki so jih v vsej naglici potisnili na azijsko obalo, pa je manjkalo vsega. V vojnem ministrstvu sta sedela in mrzlično razpravljala general Enver-paša in vodja nemškega vojnega odposlanstva general Limann von Senders. Padec Carigrada, ki bi močno omajal položaj centralnih sil, je stal tako rekoč pred durmi. V Canakkale je prispel sam angleški vojni mornariški minister VVinston Churchill, da bi vodil operaeje.
Okrog 10 dopoldne se je bitka pričela. 318 težkih modernih topov je pričelo z zavezniških laidij sipati emitt in pogin. SKare dardanelske utrdbe so kmalu utihnile in kar naenkrat ni bilo videti nikjer več nobenega turškega odpora. Poveljnik zavezniškega brodovja admiral de Robeck je že mislil, da je celoten sovražnikov odpor zlom-jjen in da na nasprotni strani nimajo več niti vojakov nili municije. Francoske ladje so zaradi tega pasirale angleške linije in zavozile v notranje Dardanele proti trdnjavi čamk. Na čelu je plula »Gaullois«, za njo »Inflexible«, potem pa »Bouvet« in »Souffrent«, same težke križarke. Tedaj pa začne iznenada grmeti iz napol porušenih dardanelskih utrdb. Z velikansko požrtvovalnostjo 6trežejo napol mrtvi turški vojaki že poškodovanim topovom. Daljava je majhna in zato se vrsti zadetek za zadetkom. Križarka za križarko se potaplja. Ko vidi poveljnik zavezniškega brodovja nesrečo, izda povelje, naj se reši, kar se še rešiti da. Zavezniška mornarica, kolikor je je sposobne za plovbo, prične bežati proti Egejskemu mor ju ...
To je bil uvod v junaško turško osvobodilno
vojno, ki jo je zaključil tedanji podpolkovnik, poveljnik 19. divizije in poznejši .vodja turške države Kemal-paša.
Že v 18. in 15). stoletju so poskusili Rusi prodreti ob Prednji Aziji na Sredozemsko morje, toda turška, francoska in angleška i»olitika ie onemogočila ta prodor. Rezultat lega je bila Krimska vojna.
Dardanelske ožine so ostale pod absolutno turško nadoblastjo do leta 1841, potom je bila Turčiji dovoljena samo kontrola in vse do leta 1914 so nad Dardanelami viseli razni nevtralnoslni zakoni. Po svetovni vojni so Dardanele zasedli zavezniki, ki so evropsko stran poklonili Grčiji. Polotok je bil demilitariziran in za njegovo nadzorstvo je bila postavljena posebna mednarodna komisija. Po zmagi Kemal-paše pa je tudi ta del Dardancl pripadel Turčiii.
Avgusta meseca leta 1923 sta se po nabrežju Ouchy v Lausanni sprehajala dva moža. Lozanska konferenca je tedaj dosegla svo'i višek. Eden od teh mož je bil Ismet-paša, junak iz bilke pri Inoniiju, ki pa se je dobro izkazal tudi za zeleno
Trinajst let pozneje, 20. julija 1936, je bila turška delegacija spet ob Ženevskem jezeru. Vročina je bila strašna in odposlanci zapadnih sil so zelo trpeli zaradi nje. V Turčiji pa vlada v tem času vročina okrog 45 stopinj in zalo so se turški delegati ob Ženevskem jezeru kar dobro počutili. Za zeleno mizo so zmagali, kajti spel jim je bilo dovoljeno, da smejo Dardanele utrdili. Šele s tem so dobili ključ do morskih ožin spet v svoje roke. Vrata vanje so odzdaj spet lahko odprli ali zaprli, kakor je njim samim prijalo. Klazule. ki so bile sklenjene, niso v ničemer ogražale turške suverenosti: \' miru morajo biti morske ožine odprte trgovinskim ladjam vseh držav, ne smejo pa voziti skozi nje bojne ladje, večje od 10.000 ton. prav tako ne podmornice in nosilke letal. Druge bojne ladje smejo voziti skozi ožine samo podnevi. Ako je v primeru vojne Turčija nevtralna, so ožine zaprte za bojne ladje vseh vojskujočih se držav. Ako bi bila Turčija sama potegnjena v vojno, je seveda morska ožina zaprta za trgovske ladje sovražnika, na drugi strani pa Turčija kot suverena sila lahko dovoli prehod ladjam vseh vrst. Vse te klavzule za primer vojne pa obveljajo tudi takrat, kadar se Turčija sama čuti ogrožena. S tem pa je mnogo rečeno.
Trinajst let je trajal turški boj za Dardanele. Danes ima nova Turčija nad njimi popolno oblast in prav zaradi tega predstavlja v današnjem mednarodnem položaju tako važno silo, katere naklo-
konferenčno mizo. Uspeh njegovih prizadevanj jo i njenost si prizadevata pridobiti oba voskujoča se bil, da je 4. avgusta 1923 sklenjena pogodba o i tabora. Za Turčijo pa velja izrek: »O Bog, obva-morskih ožinah pripoznala Turčiji polno oblast ruj me mojih prijateljev, sovražnikov se bom že nad tem strateško silno važnim položajem.	h sam k
Irska na usodnem razpotju
Ali bodo Nemci napadli Anglijo tudi čez Irsko?
Odkar je Nemčija zasedla Dansko, Norveško. Nizozemsko, Belgijo in zapadno francosko obalo, pričakuje ves! svet vsak hip velikanskega napada na britansko južno in Vzhodno obalo. Obenem pa se čedalje'bdi j razpravlja vprašanje, ali je Velika
Dva huda nasprotnika sta se pobotala. Irska poli tična voditelja in borca za irsko nevdvisnost de Valera in Cosgrave sta prvič po letu 1924 nastopila skupno na velikem maniiestacijskem zborovanju v Dublinu. Oba sta se zavzemala za to, da se na Ir skem vpelje obvezna vojaška dolžnost, s čemer naj bi se zaščitila brezpogojna nevtralnost irske države. Slika nam kaže Cosgravea med govorom, na desni sedi de Valera.
Britanija ranljiva tudi od zapada, od irske strani, in večina ljudi, ki se na takšne reči razumejo, je mnenja, da to> Iri kakor ni Izključeno. 'Nekateri strateški oziri sicer govore proti tej možnoti. Pristanišče, ki prihaja'v poštev, da se v 'rtjem ukrcajo nemške čete, je Brest, ki je oddaljen od najjužnejše irske obale 400 kilometrov. Pot do tja pa vodi mimo angleške jugozapadne obale in na tej razmeroma dolgi progi bi bile nemške transportne ladje izpostavljene napadom britanske vojne mornarice, podmornic in letalstva. Najkra^a pot po ni o V ju do Anglije, to je med Boulogneom in -Do-verjem, pa znaša 82 km in zaradi tega je malo verjetno, da se bo nemški mornariški štab odločil za nevaren ovinek okrog Irske. — Da bi mogla učinkoviteje napasti Anglijo, pa je Nemčija zasedla tudi norveško obalo, kjer je najkrajša razdalja do Anglije 450 km. Potem takem računa nemško armadno poveljstvo z možnost'«, da bo angleško obalo zavzeti tem težje, čim bliže leži evropski celini.
Napad na Anglijo čez Irsko torej ne leži izven možnosti. Ni pa povsem jasno, kako bo irska svobodna država na takšen dogodek odgovorila.
Irci so bili skozi stoletja hudi sovražniki Anglije, toda odkar je Velika Britanija dala Irski svobodo in neodvisnost, se je v tem že precej spremenilo in v sedanji voini je irska neodvisna država povsem nevtralna. Če bi Nemčija napadla Anglijo čez Irsko, bi morala kršiti irsko nevtralnost ali pa bi morala Irska napovedati vojno Angliji.
V tem vprašanju si Irska ni edina. Severni del Irske je protestantovski in Angležem prijazen. Je samostojen in ima svoj lasten parlament v Bel-tastu. V primeru irsko-angleške vojne bi ta del slal na strani Anglije.
Manjša skupina irskih nacionalistov si priza-
deva, da bi si priborila gos|xxlstvo nad vsem irskim otokom. Ta skupina se je organizirala tajno pod imenom »Irska republikanska armada« in ie za dosego svojih ciljev pričela s terorističnimi dejanji. To skupino bi pod gotovim vidikom lahko označili kot irsko polo kolono. Toda teroristični nacionalisti so se prezgodaj odkrili in zdi se, da trenutno nimajo preveč pomdmbne vloge, posebno še, ker so njihovi cilji v opreki z irsko vlado in večino irskega naroda.
Vprašanje izkrcanja nemških čet na Irskem je usodno vprašanje za mlado državo, ki je letos i. julija praznovala komaj triletnico svoje neodvisnosti. Vsa gornja razmotrivanja bodo postala brezpredmetna, ako se hodo nemške čete na Irskem izkrcale, čeprav samo zato, da s le strani napadejo Anglijo. Takrat se bo Irska, ki nima svojega vojnega brodovja. morala pokoriti. Več kot verjetno pa je, da se bodo v tem primeru izkrcale na otoku tudi angleške čete in Irsko bodo pustošili krvavi boji. V vsakem primeru pa bodoča usoda irske svolxvlne države zavisi povsem od na-daljnega razpleta sedanje vojne.
Re snicoljubnost vojnih poročevalcev v burshi vomi
Med bursko vojno v Južni Afriki ob koncu preteklega stoletja, ko se je mali, a svobodoljubni burski narod uprl angleški nadoblasti in je veliki angleški imperij potreboval precej dolgo, da jih je ukrotil, je nek pozoren čitatelj angleškega časopisa »westminster Gazette* sešteval številke o burskih izgubah po poročilih frontnih dopisnikov.
Možakar je spočetka slepo verjel tiskarskemu črnilu, ko pa je v sredini leta 1000 naštel že 250 tisoč padlih Burov, je postal vendarle pozoren. Ves burski narod — 1o je vedel iz angleških statističnih knjig — šteje okrog 100.000 duš, vštevši žene in otroke. V skrajnem primeru so mogli Buri postaviti nasproti Angležem armado komaj 30.000 mož, od katerih pa jih jc do srede leta 1000 padlo že 250.C00... Ves ogorčen je pisal svojemu listu in protestiral, toda odgovora ni dobil nobenega.
Dve nenadni smrti v Ljubljani
68 letni Peter Požar iz Grobelj pri Sodra-žici, je v »oboto prišel po opravkih v Ljubljano. Hotel se je z večernim dolenjskim vlakom odpeljati domov, pa ga je na nesrečo na dolenjskem kolodvoru zamudil. Ni 11111 ostalo drugega kakor iskati prenočišče. Krenil je k gostilničarju Useniku na Dolenjski cesti, pri katerem se Dolenjci kaj radi ustavljajo. Kljub temu, da ima gostilna cenena prenočišča. > varčni Požar omenil, da je zadovoljen s prenočiščem na seniku, kamor so ga tudi peljali. V nedeljo zjutraj okrog pol 6 pa je hotel iti Usenikov hlapec na senik in našel Požarja mrtvega na tleh. Takoj je bila obveščena j>olicijska uprava, od koder je prišla komisija, v kateri je bil policijski zdravnik dr. Josip Luzar in dežurni uradnik Podobnik. Komisija je ugotovila. da je starček moral ponoči vstati in holel zlesti s senika. V temi pa je nabrž padel z višine prvega nadstropja na tla. Padec je bil tako nesrečen, da si ie zlomil tilnik in bil na mestu mrtev. — Drugega mrtvega so našli v Dravljah. Posestnica in upokojena učiteljica ga. Smrekar Antonija je sporočila policiji, da so v njeni šupi našli truplo neznanega moškega. Ista komisija je odšla v Dravlje in ugotovila, da ie neznanega mrtveca zadela srčna kap. Ugotovili so končno tudi, da je bil mrtvec 47 letni Anton Gram iz Vrhnike. Pokojni je bil zidarski pomočnik in ie zadnje čase beračil po ljubljanski okolici, prenočeval pa navadno po raznih šupah in kozolcih, kamor se je splazil brez vednosti posestnikov. Oba mrliča sta bila prepeljana na Zale.
Pavel Kellers	8
Muzikantje
(Godci)
Z jasnodonečim glasom je Muholovec prepeval svojo novo pesem, jaz sem ga s trudnim smehljajem poslušal, drugi, ki so se zbrali v bolniški« sobi, so pa živahno ploskali. Pa je planil noter mojster Kraus. ves divji nad to sramotitvijo. Krepko, kolikor mu dopušča njegov položaj, zarentači: »Človek, kanal ja, to je upor, razžaljenje predstojnika! — ft — če bi le ne bil — ft — tako bolan — ft — pa bi ti že petje namazal — ft — in ti malo več spoštovanja do mene — ft — vlil — ft j—.
Iz že ga ni bilo več. Gromovit krohot ga je spremljal.
Dogodek me je malo razvedril. Ko sem bil te dni tako bolan', mi je bilo skoro žal, da sem se podal na to potovanje. Samo misel, da sem vendar zato odšel, da bom spoznal trpljenje dn težave, me je držala. Sicer pa itak ne hi mogel ]x>begniti, ker nimam niti vinarja denarja.	....
Danes sem prejel po pošti prijateljevo pismo, ki je edina vez z mojimi krogi in sploh z vsem svetom. Moja mati se je razumno yd.ila v moje jTotovanje, ker ji je prijatelj zatrjeval, da gre za neko presenečenje in je vsaka nevarnost izključena. In ker ji je še rekel, da pa veže častna beseda in inu prepoveduje vsako razlago, ni dalje silila v njega. Drugače — p« moje nadvse ljubljene tete.
če bi ne bilo teh strašnih tet, sploh re bi bil pobegnil. Sedaj stikajo glave in napenjajo tistih malo inožgan, kje bi neki utegnil biti. Baje so prišle že do najneverjetnejših domnev.
Zadnjič se je potopila neka prekomorska ladja. In teta Tina, najstrašnejša od vseh, je bila prepričana, da sem med ubogimi potopljenimi potniki tudi jaz. Nadela si je, — pameten človek bi ne verjel, a jaz verjamem, ne zato, ker sem nespameten, ampak ker teto Tino dobro poznam — nadela si je torej žalno obleko, se peljala v modno trgovino, da si kupi žalni pajčolan, ki ji je še manjkal in prišla v tej paradi k moji na smrt prestrašeni materi. »Moja slutnja, o moja slutnja!«
Kar slišim jo, kako vrešči; saj mi ni bila nikoli bolj zoprna, kot, kadar je imela »slutnje«. Vendar sem vesel, da sem popotni muzi-kant.
Moj prijatelj ji je zagotovil, da je popolnoma izključeno, da bi bil med ponesrečenci
in ji razpršil tudi najmanjši dvom. leta je pri tem zatrdilu kazala bolj začuden kot razvese-ljen obraz.
Prijatelj mora precej trpeti, — ubogi revež! Teta Tina je resnično nesramna. On je ul>og slikar, a dostojen človek. Pa ti gre teta Tina in mu ponudi 100 kron, če ji »zaupa« k je sc nahajam. Srd me popade, če samo pomislim na to. In niti pošteno ji ni zabrusil v obraz kar ji gre, je nreveč vljuden, celo napram taki teti. Počakaj, ko pridem domov! —
Muholovec bi nadvse rad vedel, kaj toliko
Pišem v svoj dnevnik. A ne more nič izvohati, inkrat mi ga je že izpeljal, a inu ni nič |>o-magalo, ker vse beležke stenografiram. Sedaj se znaša radi tega presnetega dnevnika in viha nos. noj bi jaz že vendar enkrat opustil svoje »boljše obnašanje«, ki sem ga nnvajen cul poprej. Temu pa ugovarja »Orel« češ, da ljudje, ki so bili enkrat »kaj boljšega« ne morejo več zatajiti »finih nianir«; on ve to iz lastne iz-
kušnje. Na to izjavo je bruhnil Muholovec v nespoštljiv, da, razžaljiv krohot. Toda Krausov zagovor ini je le koristil, o dnevniku Muholovec niii ne črline več. kvečjemu ga premeri kdaj s sovražnim pogledom.
Jutri gremo naprej; upam, da bom zmogel. Saj je k sreči zopet lepo vreme. Proti večeru me je obiskala gospa gostilničarka, prav simpatična, da skoro častitljiva žena kakih 50 let. Poleg Čerinaka se imam največ njej zahvaliti, da sem ozdravel. Njeni koledarji, ki mi jih je dala, da bi bral. me sicer niso zanimali: raje sem jo j>oslušal, da me je sila (katera sila, ji nisem jiovedal) pregnala od iloma, da pa upam čez leto dni biti zopet pri materi.
»O srečna žena,« jc vzdilinila mamica, »pa bo zopet imela svojega sina. A jaz — jaz svojega sina ne bom nikoli več videla 10 let je že proč — noben človek ne ve zanj, niti jaz, njegova mati. Ni je večje srčne bolečine na svetu, kot je ta':< Bridko je jokala.
Černuik je sedel poleg s jiovešono glavo. Tudi on je izgubil svojega otroka: tam onstran gora leži na malein češkem pokopališču, kdo je liolj nesrečen, on ali ona?
Veliko je gorja na svetili
26. novembra.
Sedaj se moram pa res zopet enkrat spomniti svojega dnevnika, dolgo že nisem nič zapisal vanj.
Se tudi ni nič posebnega zgodilo, En dan je podoben drugemu. Zjutraj iz prenočišča na precej dolgo pot, potom postanek v kmetski vasi. nato pa tisti strašni, že davno preigrani muzikalni komadi. Slednji so mi od sile zoprni; moj mu/ikalični okus mora prestajati prave natezalne muke. Pa bom prestal, hočem prestati, in čeprav je to slednjič sama trma.
V krčmah je dostikrat zelo zanimivo. Več-knvt moramo gostom, ki kvartajo, za odmor kakšno »zaigrati«. Potem se pa izkažejo »no-bel «in nam poleg denarja podarijo še 1—2 litra žganja, kot mazilo za grlo.
Tovariši se zvečer največkrat zabavajo s kvartanjem. Jaz pa raje sedem v kak kotiček in poslušam ra/sovore kmetov. Ti so večkrat prav interesantni. Ako slišimo meščane soditi o kmečkih pogovorih, dobimo vtis, da se kmetje pogovarjajo samo o gnoju ali zadnjem »li-skinemi teličku. Pa ni res in če bi tudi bilo, kar pustimo kmeta, naj govori o svojih n jivah in teletih; končno je to ramotakn stanovski pogovor, kot če gospod sodni svetnik razpravlja s svojim kolegom o izpremembah zakona ali če se slikarji [iričkajo o stari in novi šoli.
Uvidel sem. da postane človek v dotiku s preprostim ljudstvom pravičnejši, kot če ga gleda vedno iz ptičje perspektive in ga ima za nizkotnega ali smešnega.
Takih misli nisem prej nikoli imel: kdaj sem tudi imel čas zu premišljevanje? Samota, ki me sedaj obdaja, dobro de moji duši: lahko se zbere in ker je ne motijo vsiljive velemestne slike, se ozre laliko tudi vase. Vedno sem bil sanjave narave, le ši.in sveta mi ni nikoli dopustil jioetunih sanj. Sedaj, ko hnrlim po cesti kot ul>og muzikant v tihem molku, ko se visoki obcestni topoli priklanjajo v vetru in na nebu plavajo oblaki, mi je nepopisno in duša mi govori prsitesnečo. a sladko govorico.
In nekoč sem čutil sigurno, da moram dati duši odgovor na marsikatero mogočno vprašanje; moral sem igrati na gosli. Več dni sem hrepenel in koprnel po violini kot vročičen. — zastonj, — nikjer ni bilo dobiti (instrumenta) glasbila.
Iz Julijske Krajino
Sovodnje pri (iorici. Te dni je praznovala družina Butkovič, podomače »Pri božjih«, izredno slavje. Oče Ivan in mali Uršula sla stopila v HO. leto. Tiho radost domače družine je pa še j»ove-čala okoliščina, da se oče in mali že pripravljata, da bosta drugo leto obhajala UO-letnico poroke. Oba sta za visoka leta še dobrega zdravja in jima želimo, da bi v takem zdravju praznovala tudi dcinantno poroko, kar je velika redkost. 80-letna slavljenra sta vse svoje dni pridno in skrbno delala, ustvarila trden dom in lepo vzgojila družino. l»obra krščanski hiša, ki uživa splošen ugled, j)0 vsej pravici nosi domače ime »Pri božjih«.
Smrekov in jelkov les za labinjskc premogovnike. Pred kratkim smo pisali, da je prefekt istrske pokrajine odredil s posebnim odlokom, da morajo pri letošnjem sekanju v istrskih gozdovih ostali vsi smrekovi in jelkovi hlodi, ki merijo v premeru oa 12 do 24 cm, prihranjeni za labinj-ske rudnike. Sličen odlok je izdal sedaj prefekt goriške prelekture. Tudi ta odredba, ki je stoj>ila že s 1. julijem v veljavo, določa, da se mora ves smrekov in jelkov les, ki bg posekan od omenjenega dne v gozdovih na Goriškem in odgovarja zgoraj navedenim meram, staviti na razpolago premogovnikom v Labinju (Arsn), ki jih potrebujejo za oporno trainovje v jamah. Posekana debla bodo prebrana že na seči in se jih do pregleda ne sine prevažati drugam. Debla, ki so šibkejša ali deblejša od predpisanih mer, ali pa ukrivljena ali skažena, lastniki lahko svobodno prodajo. Za podrobnejša pojasnila se je treba obrniti na pristojno poveljstvo gozdne milice (Co-madno Coorte dela Milizia Nazionale Forestale).
Naglica ni nič prida. Po neki ulici v Tržiču je s hitrimi koraki stopal 32-letni Artur Nemic, doma iz Zagraja; nosil je obložen kovčeg iz platna. Srečala sta ga dva finančna stražnika, katerima se je neznančeva naglica zdela sumljiva in sla mu zaklicala, naj se ustavi. »Nimam časa, moram (loteči vlak v Ronkali,« je pozvani odvrnil in požuril korake. »Saj lahko stopi te na vlak v Tržiču!« sta mu svetovala moža postave. »So mi ljubše Ronke,« se je še branil hiteči popotnik. »Potem pa napravite kratek oddih v naši kasarni,«^ sta ukazala. Rad ali nerad je presenečeni možakar stopil za njima in jima pripovedoval, da ima v kovčegu 53 kosov mila, katerega je kupil od nekega neznanca v Trstu. »Tedaj kupčujete,« sla silila vanj neprijetna stražnika. V tem se vrata z ropotom odpro in vstopi vsa upehana neka ženska, ki je prišla z vso naglico naznanit, da ji je nekdo iz njenega podstrešja ukradel platnen kovčeg in 53 kosov mila. Mož urnih korakov je prebledel in ostal brez besede: on je bil, ki je izmaknil za sedanje čase dragoceno milo, in vsa naglica mu ni nič pomagala, bil je ujet. Ker njegova vest že od prej ni bila posebno čista, mu je sodišče prisodilo tri leta ječe.
Motorno kolo ga je ubilo. Na državni cesti pri Potočah pod Kamujaini so je pripetila smrtna nesreča. V 31-letnega delavca Stanka Bunca iz Dorn-bcrga, ki se je vozil s kolesom, je treščil moto-ciklist Carmine Palumho in ga s tako silo sunil jio tleh, da je revež obležal nezavesten v krvi in kmalu nato izdihnil. Bog se usmili njegove duše I
Bovec je dobil novega občinskega komisarja. Z a načelnika bovškega županstva je bil kot prefekturni komisar poklican bovški rojak g. Gvido ^tres, upokojeni davčni nadzornik.
Malt oglasi
y malih otflailh velja vsaka beseda 1 din: tenltovanjskl •Klasi t din Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvo.lno. Najmanjši snesek ca maM oglas IS din. - Mali •glasi se plačujejo takoj url naročilu. • Pri oirlaslh reklamnega enačaja se računa snokolonska. S mm visoka Oetltna vrstica po S din • Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti suamko.
Službodobe
Hlapec
vajen konj, trezen, zanesljiv, dobi stalno ln dobro službo. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Ljubljana« št. 10107.
Zahtevajte povsod ml list!
Trgovsko sotrudnico
starejšo, izvežbano trgovine z mešanim blagom iščem. Ponudbe s sliko in spričevali na Norbert Zanier & sin, Sv. Pavel pri Preboldu.	(b
Kred. zadruga na deželi
išče izvežbanega, potrpežljivega in solidnega knjigovodjo za nedoločeno dobo. Mlajša, vojaščine prosta moč Ima prednost. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10448.
Prodajalka
kot pisarniška moč, zmožna slovenske ln nemške korespondence, knjigod-vodstva in strojepisja, se sprejme na deželo. Navesti rojstne podatke ln vse dosedanje službe. — Nastop 1. avgusta. Lastnoročno pisane ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zmožna« št. 10292. (b
Tristanovanjska hiša
neizgotovljcna, z gospodarskim poslopjem in z vrtom, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10401.	(P
Parcele
prodam v centru Št. Vida ob državni cesti in tramvaju in v Vižmarjih. Zelo ugodna lega za trgovino, obrt, vile. wee-kend in male hišice. Vižmarje 78, nasproti Mizarske zadruge.	(p
m: v,,, v., 'A	,Skw«v<i ik
Nenadoma nas je zapustil naš nad vse ljubljeni, edini sin, brat, vnuk in nečak
Franci Pahor
učencc IV. razreda osnovne šole
dne 14. julija 1940, po kratki, mučni bolezni.
Dragega sina bomo spremili na njegovi zadnji poti v torek, dne 16. julija 1940, ob pol 5 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče v Dravlje. Ljubljana, dne 15. julija 1940.
Globoko žalujoči:
Franc, oče: Ivana roj. Bahar, mati; Dana, sestra ter ostalo sorodstvo.
Potrtega srca javljamo, da so nas zapustili naša nadvse ljubljena zlata mama, stara mama, tašča, teta in svakinja, gospa
Plchan Pavla
roj. Lesar
vdova nadsprevodnlka In hl$na posestnlca
pvevidena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jih spremimo v torek, dne 16. t. m., ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti Zalokar^eva ulica 4 na pokopališče k sv. Križu.
Ljubljana, dne 15. julija 1940.
Žalu]o£a rodbina Plchan
in ostalo sorodstvo.
j JSfffnTfll
82>
50
_______?cnr
dmrAa€&>
SI LAHKO BHEZOSVEZNO 061EMTE PRI
IGM.VOK
LJUBLJANA. TAVČARJEVA J
Fižol za kuho
po najnižji ceni — nudi Sever & Korap., Ljubljana
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra c. 14, Ljubljana.
2 damska in 2 moška
kolesa, popolnoma nova, najboljša svetovna znamka, za izredno nizko ceno naprodaj. Palača »Du-nav«, Beethovnova ul. 14, vrata 21.	(1
»Anker« šivalni stroji
za gospodinje, šivilje, krojače, tudi za entlanje, z 2 iglama. Malo rabljene krojaške, čevljarske in z dolgim čolnlčkom od 300 din naprej. Triglav, Res-ljeva 16.	(i)
Prodamo
pletllne stroje : 2/SO — 12/80 — 12/100 — 4/80. Jaciuardstroj 10/80, Kle-pelstroj za pletenje kravat in trakov, kompletno z dublir navljalnlm strojem. — Trikot šivalne stroje: Ztck-Zaclc, Uebcr-deck ln Gummieinzieh, Singcr brzošivalnt in tam-burirnl stroj. — Razne transmlelje, motorje, po-ganjače (Untertrelber) ,n telefone. »Mela«, Ljubljana, Tyrševa cesta 20. (1)
-!_i_
ammmm r e
2 951
Stanovanja
ODDAJO:
Stanovanje
oddani s 1. avgustom. — Dolinšek, Ižanska c. 46.
Stanovanje
2 sobi, kuhinja, klet ln vrt, oddamo v najem. — Hranilnica ln posojilnica v Koprivnici pri Rajhen-burgu.	(č
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(237) Po prstih je stekla k mizi. Brž Ančika! Vzemi! 2e je imela palico v svojih ročicah. 'Zdaj pa hitro proč! Tamle so vrata!
(238) Kje pa je sedaj? Joj tako dolg hodnik! Prav za prav je bolj podoben odkritemu rovu, saj je veter pihal v njen nosek. Na koncu je videla zopet neka vrata in pogumno šla proti njim.
Kupim**
Šivalni stroj
rabljen, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Rabljen« št. 10244.
Potrebujemo več vagonov svežih malin — Ponudbe je poslati na naslov:
Radoš & Nedič, a. d.
Beograd, Stiška lir. 1 Telefon 40-478
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE. juvelir. Ljubljana Wolfova ulica št. 3
I
Automotor
i
Ugodna kupčija
motorno kolo zamenjam za drva. Jugo-Motor v Mariboru, Cankarjeva 24
»DKW« avto
dvosedežni, športmodel, v zelo dobrem stanju, za 9000 din naprodaj. Ljubljana, palača »Dunav« v Beethovnovi ulici št. 14 vrata 2l.	(f
Poizvedbe
Zlato zapestnico
sem izgubila v nedeljo, dne 14. julija. Poštenega najditelja prosim, da jo odda v upravi »Slovenca« — proti nagradi.
Nepričakovano nas je po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti, za vedno zapustil naš ljubljeni mož, oče, gospod
V
Anton Zhogar
vlakovodja drž. žel.
Truplo dragega pokojnika bo prepeljano v Novo mesto, kjer bo pogreb iz hiše žalosti Dr. Režkova cesta št. 29 dne 16. julija 1940 ob 17 na farno pokopališče.
Lubljana, Novo mesto, dne 14. julija 1940. Globoko žalujoča družina Ž b o g a r in ostalo sorodstvo.

+
Umrl je naš ljubi soprog, brat in svak, gospod
Štefan Pncher
prof. v p.
dne 12. julija v Villachu, kjer je bil tudi pokopan
Faak pri Villachu, Osijek, Ljubljana, dne 13. julija 1940.
rrleda, soproga dr. Miroslav, dr. SreCho,
brata, fraHCCSCa, svakinja in ostalo sorodstvo
Po večno plačilo so odšli k svojemu Stvarniku, ki so itiu 84. let zvesto služili, prevideni s tolažili sv. vere, po kratki bolezni, v nedeljo 14. julija dopoldne naš predragi mož, oče, tast in ded
IGNACU MIRI
veleposestnik, dolgoletni župan ln cerkveni kljutar
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 16. julija 1940. ob 9. dopoldne od hiše žalosti na farno pokopališče pri Sv. Ožboltu.
Na Jezerskem, dne 14. julija 1940.
ŽaluloCl
Za Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani: Jsžs Kramar®
izdajate!!: inž. Jsžs Sodiš
Urednik; ntor Centi*
r^r^f I1UBI1ANA
Velika selitev mesarskih stojnic
Preden l>o mogoče začeti s pripravljalnimi doli za graditev novih tržnic, bo treba najprej napraviti prostor na dolgem stavbišču na nabrežju Ljubljanice od Zmajskema dosta do kresi je. V ta namen so pred nedavnim prestavili tržnico za sadje in zelenjavo na Pogačarjevera trgu. Umakniti pa se bodo morale še vse mesarske stojnice, ki so postavljene tik ob nabrežju Ljubljanice od Pogačarjevegu trga pa do Zmajskega mosta. Ker ves ta čas, ko bodo gradili nove mesarske stojnice, ne bomo mogli pogrešati mesarskih stojnic čeprav so bili že vpeljani trije brezmesni dnevi, ne bo ostalo drugega kakor vse te mesarske stojnice prestaviti.
Mesarji, lastniki mesarskih stojnic, so bili že obveščeni, da bodo v kratkem morali začeti s selitvijo stojnic. Ker so stojnice osebna last mesarjev, jih bodo mesarji morali prestaviti na svoje stroške nn nova mesta, kakor jim bo to odrejeno po načrtu, ki je že pripravljen. Na mestnem gradbenem uradu so dolgo časa poskušali, kako bi bilo mogoče to prestavitev izpeljati tako, da bi bilo najmanj motenj in škode za mesarje. Obveljal je končno načrt, ki je prav dober in ki v stvari ne bo mnogo spremenil dosedanjih razmer.
Od Pogačarjevega trga se takoj za semeniščem vleče proii Zmajskemu mostu vrsta me- 1 sorskih stojnic, ki bo v glavnem ostala na svojem mestu Mesarske stojnice za semeniščem samim se ne bodo selile. Od semenišča naprej do konca Vodnikovega trga pa so stojnice pomaknjene za 2 metra proti trgu, zaradi česar je prav prehod izza semenišča na Vodnikov trg mimo črnivčeve mesarske stojnice izredno ozek. Zaradi tega bo vrsta mesarskih stojnic od Črnivca noprej proti Zmajskemu mostu pomaknjen za 2 metra nazaj, to je proti Ljubljanici. Hkrati pa bodo stisnili vse stojnice skupaj, tako da se lvosta po dve in dve tiščali druga druge. Zato bo od vogala semenišča do hi-drantn med mesarskimi stojnicami pridobljenega toliko prostora, da bodo vstavili tja štiri druge. Od hidranta naprej pa jih bodo zopet stisnili in dodali šest drugih stojnic. Za semeniščem samim bodo preselili klobasičarje in bodo pridobili toliko prostora, da bodo tudi tam lahko vstavili štiri druge mesarske stojnice. Vse te vstavljene stojnice bodo prišle z druge vrste stojnic, torej prav z brega Ljubljanice. Tako stisnjena vrsta bi « svojimi prodajnimi odprtinami tržnic gledale sedaj vsa proti Ljubljanici, Ker pa na tej strani ne bo prehoda, bi bilo mesarjem prodajanje onemogočeno. Zaradi tega bodo vse mesarske stojnice, ki bodo obstale v tej vrsti ali bodo le za malenkost prestavljene, kakor tudi vse druge, ki jih bodo v to vrsto postavili, obrnili vse tako, da bodo s prodajnimi odprtinami gledale proti jugu. Torej za semeniščem vse proti semenišču, od semenišča naprej proti Zmajskemu mostu pa vse proti Vodnikovemu trgu.
S stiskanjem te vrste same seveda se ne bo pridobljenega toliko prostora, da bi mogli prestaviti vso dolgo drugo vrsto stojnic, ki stoji tik ob nabrežju Ljubljanice. Zaradi tega bodo vse stojnice, ki bodo v tej vrsti še ostale, prestavili na Vodnikov trg in sicer na sprameksi-rano cesto, ki vodi seda j med mesarskimi stojnicami in med z robnimi kamni označenim Vodnikovim Irgom. na katerem prodajajo prodajalke zelenjavo. Nastalo bo torej druga vrsta mesarskih tržnic, ki pa bodo gledale vse proti severu, torej proti mesarskim lopam, ki bodo za 2 metra postavljene nazaj. Med obema vrstama mesarskih stojnic bo seveda ostala dovolj široka pot. podobna tisti, kakršna je sedaj med obema vrstama stojnic. Druga vrsta mesarskih stojnic bo seveda mogla sprejeti vse preostale mesarske stojnice, tako da bo vsa dolga vrsta stojnic ob nabrežju Ljubljanice lahko prestavljena. S Pogačarjevega trga bo treba prestaviti še eno čevljarsko stojnico, ki bo prestavljena k sedanjim čevljarskim stojnicam ob Kopitarjevi ulici, kjer bo tudi mesto za prodajalce cvetja in zelenjave.
Tako ne bo nihče prikrajšan, ljubljanske gospodinje pa lx>do lahko skoraj na istih mestih kupovale še naprej pri svojih mesarjih. Pridobljeni prostor bodo takoj ob mesarskih stojnicah zagradili, na kar bodo podrli kostanje in začeli z odkopavanjem nabrežja za temelje tržnic. Ni treba posebej poudariti, da zaradi prestavitve mesarskih stojnic promet na Krekov trg s Kopitarjeve ulice in Zmajskega mosta ne bo niti najmanj oviran, ker bo ostalo tudi dovolj prostora za prehod z vozovi in avtomobili.
— Zapeka, neredno delovanje debelega črevesa, slaba prebava, giavobol zaradi zaprtosti hitro prenehajo, če uporabljate naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo — polna časa na prazen želodec. »Franz-Joscfova« grenka voda deluje blago.	,
Ogl. reg. S. br. 15.485/35
1 Francoski narodni praznik. Generalni konzul Francije g. Remerand je povodom praznika 14. julija v spremstvu g. Lacroixa, ravnatelja francoskega instituta v Ljubljani, položil v nedeljo ob 10 venec pred spomenik neznanega vojaka Napoleonove armade. Tej slovesnosti so prisostvovali: g. dr. Sušnik, načelnik prosvetnega oddelka banske uprave kot zastopnik bana, g. general Janež, zastopajoč komandanta Dravske divizije, z delegacijo oficirjev garnizije in g. direktor Jančigaj za g. župan,a ljubljanskega. Skupina iz krogov franc. instituta in društva prijateljev Francije je ob tej priliki obdajala spomenik.
1 Razširitev Masarykove ulice. Že dalj časa urejajo Masarykovo ulico od Resljeve do femar-tinske ceste. Razširiti jo nameravajo na strani, ki gleda proti kolodvoru. Bilo je to nujno potrebno, saj je bil ta del Masarykove ceste zaradi dvotirne tramvajske proge ponekod tako ozek, da večji tovorni avtomobili, ki so vozili od Smartinske ceste proti kolodvoru, niso mogli voziti toliko pri kraju, da bi jih mogel prehiteti tramvaj. Zaradi tega so se vsa večja vozila morala umikati tramvaju na levo stran ceste, kar je bilo izredno nerodno. Kocke za tlakovanje razširjenega dela ceste so že pripravljene in v kratkem bo razširjeni del ceste že tlakovan.
1 Pošta Ljubljana 6 na Cesti 29. oktobra št. 31 ne bo poslovala s strankami od 15. do 24. julija t. 1. zaradi popravila uradnih prostorov. Stranke naj se ta čas poslužujejo drugih pošt.
1 Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša, da bo dne 26. in 27. julija od 8 dalje davčni odbor razpravljala o utemeljenosti prošenj za odpis davčnih in taksnih zaostankov do 1. 1937 zaradi ogrožanja eksistence. Prizadeti lahko prisostvujejo sami al' pa po pooblaščenih zastopnikih.
1 Poletne srajce za gospode v najnovejših fa-zonah nudi najceneje Goričar, Sv. Petra cesta.
1 Javna dražba zarubljenih predmetov bo 17. ulija 1940 ob 9. uri dopoldne v skladišču na Poljanskem nasipu št. 40/1. nadst. — Interesenti so vabljeni.
I Stanovanjske odpovedi v prvem polletju.
Sodne stanovanjske odpovedi, podane pri ljubljanskem okrajnem 6odišču, so letos dosegle rekord in jih je že v prv: polovici tega leta skoraj več kakor iani celo leto. Do 30. junija je bilo letos podanih že 1.154 odpovedi, dočim lani v tem času 808. Ta mesec so odpovedi nekoliko ponehale in jih je bilo do včeraj le 20. Največ odpovedi navaja za vzrok neredno plačevanje najemnine in razne kršitve hišnega redi.
1 Kazenska razprava o kavi, rižu in sladkorju.
2e v septembru lani je bila proti 3 ljubljanskim ve-lctrgovcem podana ovadba na policijo zaradi prestopka kopičenja blaga in navijanja cen, kar zabranjuje zakon o pobijanju draginje. Policija je
zadevo nato predložila okrajnemu sodišču, ki je kot kazensko sodišče prve stopnje odredilo glavno razpravo. Prva je bila 5. dccembra lani. Zastopniki vseh treh obtoženih veletrgovcev so predlagali razne dokaze v razbremenitev obdolžencev, posebno, da ni.<o kopičili blaga, tako ne kave, sladkorja in nža ter da so vse to blago prodaiali po enotnih cenah in da niso prekoračili dopustnega dobička, ki jim kot grosistom pristoja. Predlagali so tudi izvedence, ki naj bi ugotovili primernost cen, po katerih so bili upravičeni prodajati malim trgovcem omenjeno blago. Zato je bila razprava preložena. Izvedenec jn pregledal poslovanje in zaloge obdolženih veletrgovcev ter naposled podal tudi obširno mnenje. Pred kazensk:m sodnikom je bila včeraj ob 9 dopoldne v 6obi št. 50 okrajnega sodišča II. razprava. Osebno sta se te razprave udeležila obtožena veletrgovca Ivan Jc-lačin in Gregorc Josip. Tretji obtoženec, Ar.drej Sarabon se je po 6vojem zastopniku dr. Schley-u opravičil, da je bolan in da se zaradi starosti — star je že 82 let — ne more osebno udeležiti razprave. Sodnik je vzel to na znanje. Izvedenec g. Ivo Božič je podal še nekatera pojasnila, povdar-jajoč, da so V6i udeleženci prodajali blago po enotnih cenah. Njcguvo mnenje je v bistvu izzvenelo, da obtoženci niso navijali cen. Na podlagi izvedeniškega mnenja m dokaznega postopanja je 6odnik vse 3 obtožence oprostil.
1 Prekajen jezik ni bil predrag. Nekateri ljubljanski mesarji in prekajevalci so bili okrajnemu so&šču ovajeni, da so zahtevali za prekajeni vo-lovski jezik previsoke cene, namreč 50 din za kg. Pred okrajnim sodiščem so bili obtoženi zaradi prestopka navijanja cen Zagovarjali so 6c, da so bile cene primerne in tudi izvedenec v mesarski stroki je izjavil, da cena ni bila pretirana, ampak primerna kalkulacijskemu računu. Mesarji so bili oproščeni.
1 Kaj vse kradejo. Te dni jo nekdo izpred gostilne Vidmar pii opekarni na Brdu odnesel vozniku, ki razvaža sodčke unionskega piva, poln sodček, vreden 95 din. Na Cesti dveh cesarjev pa je nekdo iz drvarnice odnesel Heleni Selan žago na lok. Iz podstrešja na Ruski cesti pa je tam stanujočemu O. Smodlaki odnesel tat par škornjev, žensko kožuhovinasto palerino in kovček v skupni vrednosti 1500 din. Posebno živahni so ta-
Itovi koles, ki so v zadnjih dveh dneh zopet ukradli tri kolesa v skupni vrednosti 2800 din.
Nainoveisa poročila
Minister dr Krek v Sofiji
Sofija, 13. julija, m. Gradbeni minister dr. Miha Krek je skupaj z jugoslovanskim jio.sld-nikom v Sofiji Vladimir jem Milanovičem danes dopoldne obiskal predsedniku bolgarske vlade lilova, zunanjega ministra Popova, kmetijskega ministru Bugerjanova, gradbenega ministru Vusiljcvu. Na čast ministru dr. Kreku in drugim zastopnikom jugoslovanskega zadružništva je danes popoldne naš |Kislnnik priredil velik sprejem v prostorih jugoslovanskega posla-ništva.
Poleg ministra dr. M. Krika in drugih zastopnikov jugoslov. zadružništva so se z bolgarske strani udeležili tega sprejema zunanji minister Popov, kmetijski minister Bagrijanov in gradbeni minister Vasiljev, Nuvzočni so bili še predsednik jugoslovunske-bolgurske trgovske zbornice bivši minister Savo v, zastopniki bolgarskih zadrug s prof. Dinkovim na čelu, načelnik tiskovnega oddelka bolgarskega zunanjega ministrstva Mečkarov. ravnatelj bolgarske brzojavne agencije Tolčev ter mnogoštevilni ugledni zastopniki bolgarskega tiska.
Angleški ult:mat francoski vojski v Siriji
Ankaro. 13. julija, m. »Transcontinental Press« poroča: Poveljnik angleških čet v Mali Aziji je poslal ultimat vrhovnemu poveljniku francoske vojske v Siriji z zahtevo, naj iran-cozi izroče Angležem vsa svoja letala. V svojem ultimatu je angleški poveljnik napovedal ukrepe, uko bi francosko poveljstvo teh zahtev ne sprejelo. Francoske oblasti v Siriji pa še niso sprejele angleškega ultimatu ter doslej še ubogajo navodilu vlade maršala Petaina. Zato sodijo, da bodo angleške čete kot protiukrep izvršile vpad v francosko Sirijo.
<S9

Usodna avtomobilska nesreča pri Slovenski Bistrici
Maribor, 15. julija.
V nedeljo, dne 14. julija t. 1., je bil izredno lep dan. Iz Maribora in okoliških industrijskih naseljih je zginilo vse na Pohorje, kdor pa ima kako vozilo, se je odpeljal v razne izletniške kraje. Posebno velik promet je bil tokrat med Mariborom in Rogaško Slatino. Iz Maribora je vozilo v Rogaško Slatino nad 20 vozil. Na državni cesti med Mariborom in Celjem je bil po izjavi potnikov promet z motornimi vozili tako »gost« kakor še malokdaj. Zgodilo se je tudi več avtomobilskih nezgod, a največja je bila ona, malo pred Slovensko Bistrico.
Popoldne med 3 in 4 je peljal trgovec in posestnik iz Ptuja g. Vindiš, ki je nedavno kupil znani Rosenbergov mlin v Mariboru in Kopičevo trgovsko hišo na Aleksandrovi cesti, poveljnika tukajšnjega pešpolka št. 45 polkovnika g. Božo-viča z njegovo družino na izlet v Rogaško Slatino. Vozil je z malim osebnim avtomobilom znamke >Steier« ev. št. 2-3232. Ko je pripeljal s srednjo brzino po državni cesti do telegrafskega droga 112, ki stoji na spodnji strani ceste malo pred mostiščem v dolini pod Sv. Jožefom v Slov. Bistrici, mu je najbrž zaradi preobremenjenega vozila počila pnevmatika na levem prednjem kolesu. V avtomobilu so se nahajali g. polkovnik, njegova soproga Olga, njegova teta Ljubica Davidovič, doma iz Valjeva, ki je na obisku pri g. polkovniku, ter trije polkovnikovi otroci: Aleksander, Turoslav in Borislav. Za razmeroma majhen voz je bila ta obremenitev sigurno prevelika, kakor sodijo avtomobilski strokovnjaki.
Ko je počila pnevmatika, je vrglo avto z vso silo čez cesto v močan telegrafski drog št. 112, in sicer tako, da je avto stal mahoma počez čez cesto. Vozilo je zadelo ob drog z levim prednjim blatnikom in žarometom. Voz se je zaletel s tako silo v brzojavni drog, da je odskočil nazaj na cesto. Telegrafski drog je bil na spodnji strani namazan s katranom. Na blatniku in prednjem delu avtomobila se jasno pozna vdrtina, ki je nastala ob trčenju ob drog in je tudi avto sprejel nase nekaj katrana. Sunek je bil tako silen, da so v avtomobilu popadali vsi. Teta g. Božoviča je padla tako nesrečno, da ji je počila lobanja in se je tudi drugače hudo poškodovala ter je bila pri priči mrtva v avtomobilu. Gospod Božovič, ki je sedel zraven tete, je padel zaradi sunka tako, da si je zlomil nogo in šipa od avtomobila mu je prerezala desno oko in se globoko zarila tudi v zgornji del nosu, tako da je bil g. polkovnik kratko časa onesveščen. Soproga g. polkovnika je bila samo lahko ranjena. Trije otroci pa različno. Lastnik avtomobila g. Vindiš, ki je bil ob času trčenja na najbolj nevarnem mestu — pri volanu, ki je na levi strani avtomobila, pa je odletel skoro brez vsake poškodbe. Nesrečo je opazovalo več potnikov na cesti. Bistriški mesar g. Rastajger je takoj nudil pomoč ponesrečencem in je odpeljal hudo poškodovanega g. polkovnika in druge v Maribor v vojaško bolnico. Mrtvo telo pa so položili na trato na spodnji strani veste ter jo obložili z zelenimi vejami, dokler ni prišla sodna komisija. Pokojnico bodo odpeljali na njen dom v Valjevo.
Kakor smo se danes informirali, je stanje g. polkovnika Božoviča kritično, ker je izgubil oko
K napadu angleških bojnih ladij na francosko vojno mornarico. Najnovejša, največja in najmodernejša francoska bojna ladja »Richelieu«, ki so jo edinice britanskega brodovja in pomorskega letalstva
potopil« v pristanišču Dakar.
in ker so najbrž drobci stekla ostali v vdolbini. Vendar pa upajo zdravniki, da ga bodo rešili. Soproga g. polkovnika se zdravi doma na svojem stanovanju. Vsi trije otroci po mnenju zdravnikov niso nevarno poškodovani. O g. Vindišu pravijo očividci, ki so bili takoj na licu mesta, da je odnesel samo lahke praske.
Ves Maribor sočustvuje z gosp. polkovnikom Božovičem, ki je v Mariboru zelo priljubljena in visoko spoštovana osebnost.
m Nova maša v stolnici. V nedeljo dojioldne je bila po več ko 100 letih v mariborski stolni in mestni župnijski cerkvi spet nova sv. maša, ki jo je daroval g. Janko Pajk z Vodnikovega trga, sin poslovodje knjigoveznice Cirilove tiskarne g. Pajka. Za mestno župnijo je bil to vesel dogodek, ki se je z vso slovesnostjo praznoval. Že v soboto so lej)o okinčali cerkev, pred glavnini vhodom so jm>-stavili slavolok z jx>niembnim napisom, tudi cerkveni stolp se je obdal z zelenjem, stolno župnišče pa je bilo okrašeno z venci. Mogočno zvonen.je je naznanjalo župljanom vesel dogodek. Včeraj dopoldne ob 9.30 se je zbrala na Slomškovem trgu ogromna množica ter je v špalirju spremljala novo-mašnika in njegovo spremstvo iz stolnega župnišča v cerkev, kjer ga je sprejelo krasno petje s pevci Maribora in orkestrom pomnoženega stolnega pevskega zbora, katerega je vodil ravnatelj Gašparič. Po molitvi k sv. Duhu je stopil na prižnico stolni dekan dr. Cukala ter je imel krasno pridigo o j>o-slanslvu duhovnika. Med pridigo je novomašnik jiodelil novomašniški blagoslov vernikom, ki so docela najiolnili prostrano svetišče, potem pa je daroval svojo prvo sv. daritev.
m Nova pridobitev Maribora. Znani hotelski podjetnik g. Adam Črešnar ureja v Ulici kneza Koclja v hiši št. 2 celo prvo nadstropje v moderen penzion po velikomestnem vzorcu. Tovrstno podjetje bo prvo v Mariboru ter jxmienja gotovo znatno tujskoproinetno pridobitev.
m Seja mestnega sveta mariborskega se bo vršila jutri v sredo ob 18. uri v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je izvolitev volilca za volitve v Kmetijsko zbornico.
m Mojstrski izpit iz kiparske stroke je te dni uspešno napravil g. Anton Jezovšek iz Maribora, časti ta rno.
m Prosvetno društvo v Kamnici priredi v nedeljo, dne 21. julija ob 3 popoldne igro »Črni križ pri Hraslovcu«.
m 20 letnico maturo drž. moškega učiteljišča v Mariboru praznujemo v soboto 3. avgusta. Sestanek ob 18 v Reherjevi sobi Nabavljaine zadruge drž. uslužbencev v Mariboru. Rolovški trg. Dopise in morebitne predloge prosim na naslov: Humar Franjo, Maribor, Jerovškova 15.
m Poročila sta 6e pri Sv. Arehu na Pohorju Milan Zinauer, sodnik v Kostanjevici na Dolenjskem in gosriodična Darinka Ličar, učiteljica iz Maribora. Mlademu paru obilo sreče!
ni Nenavadna smrtna nesreča. V Gradiški pri Besnici se je pripetila nenavadna smrtna nesreča. Tam je živel na prevžitku 68 letni bivši krojaški mojster Viktor Babič s 6vojo ženo. V soboto se je stari zakonski par zabaval na ta način, da sla se mož in žena gugala na gugalnici, ki je bila napravljena pred hišo za zabavo otrok. Najprej je mož pognal ženo, nato pa je žena gugala moža. Pri tem je pa žena gugalnico pognala nekoliko previsoko, na kar je stari mož v velikem loku odletel na tla. Pri tein si je nalomil hrbtenico. Prenesli so ga v posteljo in je poklicani zdravnik ugotovil nevarno jioškodbo. Po odredbi zdravnika so ga takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer mu pa niso mogli več pomagali in je v ponedeljek zjutraj umrl.
m Na Mariborskem otoku se je našlo zlato nalivno pero in zlata zapestna ura. Oboje se dobi pri upravi kojiališča na otoku.
ni Na lepem sc je ponesrečila. 32 letna Šivilja Tavla Žnujec iz Maribora ie v nedeljo popoldne padla na cesti ler si zlomila levo roko. Zatekla se je v bolnišnico.
m Drava naplavila golo truplo. Pri Selnici ob Dravi so našli na obrežju reke naplavljeno truplo lanta, starega kakih 16 let. Truplo je bilo popolnoma golo, nn glavi pa so se poznale rane od poškodbe. Kakor se vidi, je nesrečnež utonil pri kopanju, rano na glavi pa je dobil ali pri skoku v vodo, ali pa potem, ko so ga valovi metali v skale
v strugi. V tej okolici ga nihče ne pozna ter ga je gotovo reka prinesla od daleč. Pokopali so ga na farnem pokopališču nepoznanega.
ni Nevaren pes. Na Teznem .je ugriznil volčjak nekega tamošnjega posestnika 54 lotilo lastnico ši-vilskega salona Marijo Pauko iz Maribora v nogo ter ji je zadal takšno rano, da so jo morali zapeljati v bolnišnico.
m Ni se poboljšal. Pred nekaj dnevi je prišel iz ječe. v kateri je presedel 10 mesecev zaradi tatvin, 21 letni Slavko Gutmaher iz Janževe goro pri Selnici ob Dravi. Staršem, ki so mu očilali njegovo lahkomiselno življenje, je obljubil, da se bo sedaj poboljšal ter začel pošteno živeli. Vzel je doma delavsko knjižico ter dejal, da si bo poiskal delo. Na poti pa je že spel segel po tujem imetju. Ko je šel mimo hiše jx>sestnika Alojza Vrhovnika, kjer ni bilo nolipnega doma. ga ie premagala skušnjava ter je vlomil v stanovanje. Odnesel je denar in uro v vrednosti 600 din, nato pa brez sledu izginil.
šentviška fara svojemu župniku in dekanu
V soboto in nedeljo je proslavila šentviška fara na viden in dostojen način jubilej, ki ga je obhajal šentviški župnik in dekan Valentin Zabret. Požrtvovalni dušni pastir, vneti kulturni delavec in priljubljeni dekan in častni kanonik g. Valentin Zabret je namieč obhajal 40-letnico, odkar je bil posvečen v mašnika, 35-letnico, odkar je prišel v Št. Vid kot kaplan in 32-letnico, odkar je bil imenovan za župnika v Št. Vidu. Polnih 21 let je vodil tudi že dekanijo ljubljanske okolice, letos pa je bil imenovan za častnega kanonika ljubljanskega stolnega kapilja. Da počaste redki jubilej svojega dušnega pastirja, so šentviški farani priredili že v soboto zvečer slavnostno akademijo v Ljudskem demu, ki je v veliki meri zrasel po zaslugah g. dekana. Ob 8 zvečer je pritrkavanje oznanilo veseli praznik, še pred 9 pa je bila velika, lepo okrašena dvorana Ljudskega doma nabita do zadnjega kotička. Pa ne samo domači, tudi mnogi drugi predstavniki so prišli na proslavo lepega jubileja, tako okr. načelnik g. Maršič, stolni kanenik in župmik dr. T. Klinar iz Ljubljane in rektor škofijskih zavodov kanonik Alojzij Šimenc. Vsa dvorana je z navdušenjem pozdravila prihod dušnega pastirja in jubilanta, na kar je mešani zbor zapel leoo pesem v pozdrav Šentviški župan je v imenu fare pozdravil odličnega jubilanta in mu čestital k obletnicam: 40-letnici mašoištva, 35-letnici vsestranskega uspešnega delovanja med Šentvidčani in končno k zasluženemu imenovanju za častnega kanonika. Potem ko je moški zbor odpel krepko mašniku-slavljencu, je šolski upravitelj g. Hladnik prečita! picnio zadržanega gradbenega ministra dr. Miha Kreka, ki je naslovil na jubilanta in njegove farane prelepe misli o nalogah dušnega pastirja in o njegovem požrtvovalnem delu za dušni in telesni blagor fara-nov. Sledile so deklamacije in razne vaje, posebno lepa pa je bila točka, v kateri 60 malčki v svoji priprostosti in prisrčnosti častitali jubilantu. Zadnja točka slavnostne akademije je bil zahvalni spev, na kar ie spregovoril župnik, dekan in častni kanonik g. Valentin Zabret in se V6em faranom zahvalil za prisrčno slovesnost, ki so mu io priredili v počastitev 40 letn-ce mašništva. Obujal je tudi soomine na dolgoletno dobo svojega življenja v Št. Vidu in povedal marsikaj, kar so niegovi farani že zdavnaj pozabili Tako se je končala lepa slovesnost, ki je našla še poseben poudarek v nedeljo zjutraj s slovesno sveto mašo in zahvalno pesmijo v farni cerkvi. Cerkveni govor je imel stolni župnik in kanonik dr. Tomaž Klinar, ki ie v klenfm govoru orisal pot duhovnika, ki živi in trpi z ljudstvom, katero mu je izročeno v duhovno vodstvo.
Zagorje
Stavbena živahnost, ki je posebno lani bila zelo razgibana v Zagorski dolini, kjer so si rudarji sami postavili nad 50 lepih stanovanjskih hišic, je letos zaradi splošne negotovosti precej zmanjšana. Edina večja stavba ho zrasla v Toplicah, kjer si bo v novi enonadstropnl hiši uredil trgovino tapelnik Bajcar, oh Kotredežci pa gradi zagorski me«ar Ino tovarno kleia, ki bo prva domača tovarna v kraju; tudi nekaj rudarskih hišic 1)0 to leto stavljenih.
V šolski odbor v Toplicah sta bila imenovana g. Jan Franc, obratovodja rudniških apnenic, in g. Ant. Guryn«ki. višji delovodja: šola na Lokah, ki bo s prihodnjim solskim letom jiostala samostojna. pa je dobila selediČ odlior: dr. Kajzclj M., rudniški zdiavnik. Benedikt V., kaplan. Rnčman M., strojnik. Robavs V., mesar in posestnik Rrvar.
Kolonija Vincencijeve konference pod Sveto Planino je v nedeljo popoldne sprejela drugo skupino sonca in svežega zraka potrehnih otrok — olrok 30 dečkov; deklice, ki so gori prebile mesec dni. so se v nedeljo vse zdrave in vesele vrnile domov.
KULTURNI OBZORNIK
Rojstni kraj skladatelja Jakoba Petelina-Gallusa
G. Karel Bezeg (Carlo Beseggi) je v najnovejši številki Cerkvenega Glasbenika obelodanil novo razpravo o rojstnem kraju velikega slovenskega skladatelja Jakoba Gallusa. S posebnim dopisom pa nas prosi, da bi to razpravo istočasno ponatisnili tudi v »Slovencu« zategadelj, ker je doslej najbolj temeljita razprava o Jakobu Gallusu izšla prav v »Slovencu« 1938, 19. in 26. VI., kakor jo je napisal pokojni dekan Skubic, ter želi, da bi tudi to plat zvona slišali bralci »Slovenca«. Radi ustre-žemo tej želji, kajti zdi se nam, da smo vedno bliže resnici, saj predstavlja Bezcgova razpravica zanimiv poskus povezati obe dosedanji tradiciji — idrijsko in ribniško — v eno ter najti kolikor mogoče zadovoljivo rešitev. Seveda pa tudi to ostane samo domneva, dokler se ne najdejo teme-ljitcjši dokazi.	Urednik.
Naš slavni klasični skladatelj Jakob Petelin
—	Gallus — Handl — Carniolus je bil rojen 31. julija 1550 znanstveno še nedognano kje; umrl je 18. julija 1591 kot cesarski kapelnik pri sv. Janu v Pragi.
V	tej razpravi bi rad pojasnil zlasti Gallusov odnos do Šentvidske gore, sedaj Monte San Vito, p. Slappe dldria na Tolminskem, in do rudniškega mesta Idrije — Idria jitta, Prov. Gorizia.1
Meseca junija 1933 so postavili ▼ Ribnici, — do sedaj najbolj verjetnem rojstnem kraju Gallusa
—	spomenik, na katerem ga imenujejo: Petelin. (Zaradi posebnosti naj bo omenjeno, da je pripomnila takrat »Gottscheer Zeitung«: Abkomm-(inge eines Handl sind Handler in der Ortschaft H a n d 1 e r n.)
V	zvezi s tem spomenikom in kot odgovor na članke Idrijčana, uradnika Jožeta Zazula v »Cerkvenem Glasbeniku« od 1938 in 1939, je spisal pred kratkim umrli ribniški dekan Anton Skubic v »Slovencu« 1938 temeljito razpravo o Gallusovem rojstvu v Ribnici.
Zasnoval jo je na znanstvenih virih, potem z zgodovinsko znanimi okoliščinami, katere bi mogle vplivati na Gallusovo poreklo, ter z živimi ustnimi izročili iz Ribnice.
Vsebina te razprave je:
Ker se je Gallus podpisoval dosledno Carniolus, ni mogel biti rojen drugje kot na Kranjskem; Idrija je pa spadala takrat k Primorskemu, in dve slučajni ondotni družini — Petelinov niste tnerodajni. Kot rojstni kraj se navaja v vseh leksikonih — Ribnica na Dolenjskem, kjer je priimek »Petelin« še vedno domač. Nadalje je sestavljen nepretrgan rodovnik ribniškega rodu Petelin do 1. 1625 nazaj, dokler segajo župne matice; tedaj z vrzeljo 75 let do rojstva Gallusa, ali nekako dobe treh vmesnih rodov, katerih ni mogoče več izslediti.
Za rojstvo v Ribnici naj bi govorila Se neka starodavna listina, v kateri je stalo med drugim
—	v kolikor pomljivo —: »Gallus — Antonius — Kirche S. Štefani in Reifnitz«. A ta listina je današnjim potomcem proti koncu preteklega stoletja po nesreči zgorela. (Op. Če bi ostala v spominu vsaj še njena letnica, bi se dalo dognati gotovo več o tem domnevnem Gallusovem bratu — Anionu.)
Nadalje se navaja iz dunajskih arhivov, da je obiskal leta 1574 Gallusov oče — Georg Hahn — sina Jakoba dvakrat na Dunaju, ki 6e je nahajal tam kot cesarski kapelni pevec (star 24 let). Za to pot je prejel oče cesarsko podporo v denarju. Takrat je prišel z očetom tudi njegov drugi sin (menda Jurij). (Op. — Pri tem pa ni nikjer razvidno, iz katerega kraja je prišel oče na Dunajl) Njegov drugi sin, imenovani Jurij, naj bi pa šel iz Dunaja naprej v Prago, se učit tiskarske obrti. (Op. — Zadnja domneva napravi vendar malo prefantastičen vtis; iz Ribnice takoj in naravnost v daljno Prago ter ravno v komaj poznano tiskarsko obrt? Tudi ni nikjer razvidno, da se je ta brat imenoval Jurij. — A dvakratni prihod očeta na Dunaj bi najprej pomenil, da se je morala pripravljati z Jakobom kaka odločilna sprememba, da pa on sam ni hotel obiskati doma, ampak ga o tem le obvestil.
Starši so opisani kot »kmetje — ali mali vaški ljudje«.
Nadalje se navaja dejstvo, da je Jakob 1. 1586 opustil svojo službo v Olomucu ter se vrnil domov (kraj zopet ni razviden!), nakar je nastopil svojo zadnjo pot v Prago.
Iz njegovih mladih let se končno omenja verjetnost, da se je izobraževal najprvo v ribniški »latinski šoli« in nato v godbeni šoli Stična na Dolenjskem. (Oboje pa le iz vidika, ker so te šole tam res obstojale; Stična je stala poleg tega v cerkveno-oblastvenih odnošajih z Ribnico — a enako z Idrijo.)
Pozneje naj bi se Jakob izobraževal Se ▼
1 Predvsem naj sledi pregled domačega slovstva o Gallusu, katero vsebuje tudi odlomke iz starejših ter drugojezičnih objav — in sicer: knjiga iz leta 1859 »Vodnikov spomenik« — kot prvo opozorilo. — Letopis Matice Slovenske iz 1. 1873. — Ljubljanski Zvon 1886—1888—1892. — Slovensko petje v preteklih dobah 1890. — Razni slov. časopisi okoli 1. 1891 — s poročili iz Goriškega. — Cerkveni Glasbenik 1. 1895 in 1917. — Cerkveni Glasbenik 1. 1938 in 1939 — o Idriji. — Dnevnik »Slovenec« — letnik 1938 od 19. in 26. junija — o Ribnici. — Dnevnik »Jutro« od 22. VIL 1938 — o starih spominih — ter: Zgodovina Idrije
—	Monsgn. Arko 1931 — kot kronika. — Italijanske starejše glasbene zgodovine omenjajo Gallusa le površno. — V novejših se pa najdejo sledeča poročila: V »Dizionario univer-sale dei musicisti — Enciclopedia dellarte mu-sicale« — Carlo Schmidl — Milano — Trieste 1926: Gallus-Petelin-Handl-Handl-Hahnel —, * 31. VIL 1550 a Reifnitz, f Prag 18. VII. 1591. 1557—1585 direttore di coro del veseovo a Almtitz, e poi a Praga, ter da je pričel skladati 1850. V tej izdaji je naveden tudi neki — Giovanni—-delto Gallus —
* 1765 Niirnberg, compositore e direttore orchestra a Budapest — 1795, t a Leopoli 1835 (Levov-Lem-berg — Poljska). — V »Enciclopedia Italiana di scienze ed arti« — Treves 1933 XVIII, označena kot najpopolnejše delo, stoji: Gallus-Petclin-Handl
—	* nato a Reifnitz (Ribnica) in Slovenija, t 18. VII. 1591 a Praga, — studio a Melck, 1577—85 a Olmiitz, poi cantore a S. Giovanni a Praga, Opere stampate 1580—1610. = (V trgu Melck nad Dunajem ob Donavi se je nahajal eden najznamenitejših benediktinskih samostanov, z zbirko umetnin, arhivom in knjižnico. Gotovo so gojili tam tudi glasbo.) — Izvir tega poročila ni naveden. — Končno stoji v knjižici »Touring Club Italiano — Guida di Venezia Giulia« iz 1. 1920-21, na strani, kjer se opisuje mesto Idrija, opomba; da naj bi bil roien »a Idria o dintorni — (okolica) o a Monte San Vito« slavni skladatelj Jakob Gallus. — Tudi o tej opombi ni navedenega vira.
Benetkah. (Op. — Tudi z Benetkami fm bil idrijski rudnik v odnošajih.)
Poudarjeno je posebno ribniško ustno izročilo, ki je v dotični družini še vedno ohranjeno, da »je bil tukaj rojen slaven muzikant, ki je Sel Se mlad od hiše, potoval na Gorenjsko, živel po samostanih, in daleč od domovine neznano k j e umrl.«
Pripomba: V Ribnici je torej Se vedno neznano, kje so se prav za prav nahajali Gallusovi starši ob njegovem rojstvu, on sam pa do
1. 1574, ko se pojavi na Dunaju?
•
Pri vseh polemikav se omenja najmanj starodavna Šentvidska gora, Tudi tam živi namreč spomin na Gallusa in njegove roditelje. Le žal, da se dokumentarično ne da ničesar več dognati, ker je 1, 1700 zgorelo župnišče, 1, 1830 pa matice. — Župnija obstoji od 1. 1192 in je spadala prvotno pod Aquilea-Oglej. Do 1. 1580 je bila pod Sentvidsko goro cerkveno pristojna tudi Spodnja Idrija, Idria di Sotto, in pod takrat ustanovljeno župnijo v Sp. Idriji do 1. 1752 kraj Idrija; ves cerkveni okraj je pa spadal do 1. 1750 pod »Capitel Cividale« — Čedad.
Ustna izročila o Gallusa hrani Sentvidskogorski organist in skladatelj Ivan Laharnar; zavzel se je že na več mestih za znanstveno osnovo izročil — a bilo je v tej dobi že prepozno.
Tamošnje ljudsko izročilo označa hiSo St. 105, sredi vasi, kot domačijo Gallusovih staršev ter kot rojstno hišo njega samega.
Ta hiša je imela še do 1. 1910 na pročelju naslikano podobo petelina in veliko črko — M — in je bila v vasi edina s takim znakom; tudi se je je držal domač pridevek »P e t e 1 i n o v i« še konec preteklega stoletja.
Imenovani organist Laharnar je slišal praviti izročilo o Gallusu okoli 1. 1890-91 (star 24 let) od svojega precej starejšega svaka, in ta od svoje stare matere (* 1780?). Leta 1890—1891 so namreč slovenski časopisi pričeli razpravljati o dozdevno-sti Gallusovega rojstva na Goriškem; in ravno te razprave so na Šentvidski gori zopet oživile obči spomin na njega. — Da bi bil tak spomin brez vsake podlage — je gotovo nemogočel
Izročilo o Gallusu se je vzdržalo na Šentvidski gori od rodu do rodu, tako da pridejo z njegovo izvirnostjo nekako do leta 1630 nazaj.
Po tem izročilu naj bi pripovedovala takrat živeča prastara mati omenjenega svaka — daje ........stanovala v hiši, kjer stoji podoba petelina, pred 100 leti — (to je 1. 1530), družina »Petelin«; nadalje — da je šel en sin v Idrijo v šolo, tam pričel o r g 1 a t i in zaslovel kot najboljši organist tedanjega časa. Za njim je šel v Idrijo njegov brat, in nato polagoma vsa družina. Tam da so prav dobro živeli. — (Op. Torej niso mogli biti rudarji, ampak privatniki — trgovci, za kar govorijo še poznejše okoliščine). Nekoč da se je pa izvedelo, da se je organist Petelin izgubil in šel menda na Češko, a nikdo ni vedel v kateri kraj.
O tem odhodu na Češko je slišal Laharnar Se od 80 letnega Matevža Vogrič — bivšega organista, od starega cerkovnika FraDca Lapanja, ter od 75-letne Jere Lapanja, bivše cerkvene pevke — in tudi od drugih pevcev, kateri so to izvedeli od »starih ljudij«.
Vsi ti so sploh pripovedovali o Jakob« Gallusu kot svojem rojaku z neko gotovostjo.
V	ostalem navaja Laharnar, da ni znano, od kje bi ta družina prišla na Šentvidsko goro, da je pa bivala tukaj gotovo že 1. 1500. (Op. Potemtakem bi prišli na goro že Gallusovi dedje — kar bi se ujemalo tudi s prej izračunjeno letnico 1530. Pri tem bi mogoče ne bili brez pomena sledeči sodobni dogodki: L. 1492 se je Ribničanom obnovila pravica krošnjarjenja po vseh kronovi-nah; 1. 1500 je bila vojna ter 1510 kuga po Goriškem in Kranjskem, pozneje pa še verske ho-matije, — tedaj povodov dovolj za premeno bivališča in poklica.)
Končno pravi izročilo o Gallusovih starših — da so bili »mali kmetovalci in delavci — ubožni«. — ter zahajali v Idrijo o prilikah, ko so tam rudarji prejemali žito. — Po tem bi bili največ potje in krošnjarji med Goro in Idrijo.
Po njih preselitvi v Idrijo (1560—65?) je hiša dobila priimek »Bremec«, 1. 1817 pa »Pirih« — po domače »Buc«, Danes je njen posestnik Anton Pirih. Letnica 1771 na hiši bi pomenila le, da se je vmes zvršila še neka sprememba v posesti in se takrat obnovile slike na pročelju.
Pripomba: Pri teh spominih mora vzbuditi posebno pozornost, da so na Šentvidski gori vedeli o Gallusovem odhodu nekam na Češko, a v Ribnici prav nič! Kam se je pa utegnil podati, ko je odšel 1. 1586 iz češko-moravskega Olomuca na lastno pobudo, češ »da mu ne ugaja zrak, in da vidi zopet svojo domovino in svojce?« Ali ne napravi to vtisa — kakor da bi se svojci ne nahajali v Ribnici — ampak drugod?	^
Še največ znamenj ter spominov o Gallusovih mladih letih je v mnogo prerekani rudarski Idriji.
Zadnja oseba, ki je še hranila spomin ter mi pravila, da je Gallus-Petelin »rojen« v Idriji, je bil 1. 1931 umrli trgovec in posestnik Ludvig Goli; rojen je bil 1. 1891 v hiši svojega očeta, trgovca Franca Xaver Goli, štev. 80 na Velikem trgu pred cerkvijo, sedaj št. 4 Piazza Vitt. Emanuele III. Bil je tudi muzikaličen ter zato imel tem večje zanimanje za stvar.
Ta mi je pripovedoval, da je etala prej na kraju njih sedanje hiše št. 80 stara hiša s trgovino, kateri se je reklo »Pri Petelinu«, potem, da je ohranjena slika od nje in da je bil »po govorici« v tej hiši rojen Jakob Petelin — Gallus. Op. Tudi ta hiša stoji v sredini mesta kakor ona na Šentvidski gori v sredi vasi — torej obe v najugodnejši trgovinski legi. (Hišne številke so bile vpeljane na koncu 18. stoletja.)
V	kolikor je še znana preteklost hiše, bi bila sledeča:
Franc-Xaver Goli se je ustanovil v Idriji kot trgovec leta 1875, si pridobil staro hišo s trgovino ter jo čez nekaj let predelal v današnjo obliko.
Kupil jo je od Antona Planinšek, kateri je ob ljudskem štetju 1870 v resnici vpisan kot lastnik hiše št. 80.
Planinšek je pa kupil hišo od nekega Jožefa Kagnus; na originalu omenjene slike stoji: »Wohn-haus des Herrn Joseph Kagnus«, (Torej je nosila hiša še za časa Kagnusa staro podobo petelina in spodaj stoječe znake. — Rodbina Kagnus se da slediti do 1. 1700 nazaj; izumrla je sredi 19. sto-letja.)
(Dalje.)
Cassala. Kakor Je sporočil pred dnevi glavni stan italijanske armade, so Italijanske kolonialne čete po ogorčenih borbah zasedle Cassalo, ki je važna končna postojanka Številnih karavanskih poti in kjer je tudi kolodvor ob železnici, ki vodi proti Port Sudanu.
ŠPORT
Glavni športni dogodki zadnje nedelje
Pretekla nedelja je bila bogata na športnih dogodkih. Nogometaši, kolesarji, atleti in teniški igralci so se, vsak na svojem poporišču, prav krepko dajali. Ljubljana sama sicer ni imela posebnega sporeda, zato pa je bilo temveč izven Ljubljane. V glavnem podajamo le suhe rezultate.
Nogomet
Prvenstvo Slovenije: V Mariboru Železničar : Maribor 2 : 0 (0 : 0).
V Ljubljani: Mars : Celje 5 : 0 (2 : 0).
Jadran : Litija 3 : 0 (t : 3).
Zagreb: Železničar : Gradjanski 3:0 (2:0).
Belgrad: Bask : Istra (1 : 1 (1 : 1).
Sarajevo: Hajduk : Jugoslavija (Jakuba) 2 : t (1 : 0).
Osjek: Bačka : Slavija 4 : 1 (3 : 1).
Kolesarji
Prvenstvo ljubljanske kolesarske podzveze za prvorazredne vozače in juniorje je bilo na progi Ljubljana—Trebnje in nazaj (100 km) oziroma na progi Ljubljana—Stična in nazaj (60 kilometrov).
Rezultati juniorjev:
1.	Bizilj Albin (Ljubljanica, Dobrnnje) 1:54:00 4/5,
2.	Mulej Lojze (Zarja, Jesenice) 1:55:45.
3.	Korenin Franc (Edinstvuo, Ljubljana)
4 Matejeh Leo (Ljubljanica) 1:59:47; 5. Blatnik Damjan (Edinstvo) 1:59:54; ;6. Bukvič Ivan (Zarja) 2:00:10; 7. Kosi Slavko (Edinsttvo); 8. Pahor Jože (Edinstvo); 9. Klemenčič Ivan (Ljubljanica); 10. Sajovec Franc (I. Gor. moto-klub, Kranj).
Vrstni red prvorazrednih vozačev:
1.	Podmilščak Franc (Edinstvo) 3:19:57.
2.	Gorenjec Viko (Zarja) 3:25:16 4/5.
4.	Grabnar Franc (Hermes) 3:33:08 3/5,
3.	Anžič Franc (Ljubljanica) 3:33:08 2/5.
Atleti
V	Kranju je bilo na telovad.išču in športnem prostoru Fantovskega odseka v Kranju atletsko tekmovanje kranjskega okrožja, Rezultati so bili ti-le:
Tek na 100 m, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) 12.8; 2. Poštajnar Janez (Šk. L.) 13.1; 3. Me-žek Mirko (Tržič) in Skele Janez 13.6.
Člani: 1. Klinar Janez (Kor. Bela); 2. Lav-renčič Slavko (Primskovo) in Oblak Ludvik (Tržič) ob 12.2.
Skok v višino, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) in Poštajnar Marjan (Šk. L.) 153; 3. Rant Pavle (St. Vid. n. Lj.) 148 cm.
Člani: 1. Strupi Janez (Kranj) 165; 2. Jeglič France (St. Peter, Lj.) in Mavsar Darko (Kranj) 160 cm.
Tek na 1000 m, mladci: 1. Sedej (Lj., Šiška) 3:01.3; 2. Malec Stane (Kranj) 3:01.9; 3. Mehle Ivan (Tržič) 3:14.
Met krogle, mladci: 1. Ramovš Marjan (Lj.) 12.29 m; 2. Oblak Ludvik (Tržič) 11.65 m; 3. Poštajnar Janez (Sk. L.) 11.14 m.
Člani: 1. Jeglič Franc (Lj., Sv. Peter) 13.22 m; 2. Klinar Janez (Kor. Bela) 12.95 m; 3. Mavsar Darko (Kranj) 12.58 m; 4. Oogala Miro (Kranj) 11.03 m.
Tek na 1500 m: 1. Proj Ivan (Šmartno) 4:36;
2.	Erce Franc (Vodice) 4:31.
Skok v daljavo, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) 568 cm; 2. Poštajnar Janez (Šk. L.) 562 cm;
3.	Štele (Št. Vid n. Lj.) 545 cm.
CIani: 1. Klinar Janez (Kor. Bela) 620cm;
2.	Strupi Janez (Kranj) 600 cm; 3. Oblak Anton (Tržič) 565 cm.
Met kopja, člani: 1. Mavsar Darko (Kranj) 58.15; 2. Klinar lanez (Kor. Bela) 43.25; 3. Oblak Anton (Tržič) 37.80.
Met diska, mladci: 1. Erman Frane (Sv. Vid n. Lj.) 36.20; 2. Poštajnar Marjan (Sk. L. 30.70;
3.	Smole (Dravlje) 28.90.
Člani: 1. Jeglič France (Lj., St. Peter) 36.43; 2. Mavsar Darko (Kranj) 34.31; 3. Klinar Janez (Kor. Bela) 33.
Tek na 800 m: 1. Klinar Janez (Kor. Bela) 2:18; 2. Žele Franc (Lj., Šiška) 2:18.4; 3. Fras Marian (Kranj) 2:21.
Triskok, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) 11.30)
Triskok, mladci: 1. Oblak Ludvik (Tržič) 11.30; 2. Poštajnar Marjan (Šk. L.) 10.85; 3. Smole (Dravlje) 10.50.
Člani: 1. Strupi Janez (Kranj) 11.42; 2. Klinar Janez (Kor. Bela.) 11.23; 3. Mavsar Darko (Kranj) 10.26.
Izven snoreda je tekel član FO v Trbovljah Knez Ludvik za trening 10.000 m, in sicer po cesti. ker na tekališču skoraj ne bi mogel teči Tekel je 38:35.
Na IclovadišJu ljubljanskega Sokola:
V	Ljubljani so se pomerili juniorji SK Tli-rije in .SK Celje. Zmagali so Ilirijani z 52:40 točkami. V posameznih disciplinah so postavili Daslednje rezultate:
Tek na 100 m: 1. Hanza (Celje) 11.9; 2. Kolenc (Ilirija) 12.2; 3. Pleničar (I.) 11.8; 4. Petek
(C.) 12.8.
Met krogle: 1. Nečemar (I.) 12.89; 2) Vehar (I.) 12.44; 3. Deržek (C.) 12.33; 4. Veble (C.) 12.28.
Izven dvoboja je bil tek na 600 m: 1. Ober-šek (1.) 1:28.9: 2. Glonar II. (I.) 1:30.4.
Skok v višino: 1. Milanovič B. (I.) 170; 2. Milanovič D. (1.) 155; 3. Deržek (C.) 145; 4. Veble (C.) 140.
Tek na 1000 m: 1. Magušar (L) 2:55; 2. Kos (C.) 2:56: 3. Kokat (C.) 3:13; 4. Zajdela (I.) 2:33.4.
Skok v daljavo: 1. Petek (C.) 5.69; 2. Hanza (C.) 5.40; 3. Jager (1.) 5.38. Izven konkurence Milanovič D. 5.80.
Met diska: 1. Vehar 0.) 36.03 ; 2. Veble (C.) 35.73; 3. Kopač (C.) 35.06; 4. Nečemar (I.) 33.92. Izven konkurence: Deržek (C.) 33.61, Milanovič B. (I.) 32.70.
Štafeta 4 krat 100 m: 1. Ilirja (Tavzes, Kolenc, Jager, Pleničar) 48.7; 2. Celje (Veble, Petek, Dobovičnik, Hanza) 49.4.
Met kopja (seniorsko): 1. Trček (T.) 40.64; 2. Kopač (C.) 36.49; 3. Milanovič B. (I.) 36.25; 4. Veble (C.) 26.85.
Tudi v Mariboru atleti niso počivali. Mee-tinga Sk Železničarja so se udeležili tudi drugi atleti in so dosegli prav zadovoljive rezultate, nekateri so bili celo nad pričakovanje dobri. V sekundah in centimetrih je bila prireditev naslednja:
100 m seniorji: 1. Račič (Iliri ja) 11.2, 2. Badl (Rapid) tt.2, 3. Gracijanski (Želez.) 11.9.
Juniorji: 1. llrovatin (Žel.) 12.1, 3. Wolf (Rapid) 12.2.
Skok v višino juniorji: 1. Benedifiič (Maraton) 160, 2. Žula (Mar.) 155, 3. Francek (Železničar (55.
Seniorji: 1. Zorko (Žel.) 170, 2. Lužnik (Mar.) 170, 3. Smerdel (Mar.) 160.
40 m seniorji: 1. Muraus (Žel.) 55.3, 2. Gracijanski (Žel.) 56, 3. Sehmiederer (Rapid) 56.2.
Skok ob palici: 1. Stojan (Želi.) 3.10, 2. Žula (Mar.) 2.40.
Kopje juniorji: 1. Francek (Žel.) 40.76, 2. Sišernik (Mar.) 43.80, 3. Lakše (Žel.) 41.(1.
1000 m juniorji: (. Benedičič (Mar.) 2:57.8, 2. Kastner (Rapid) 3:03.8, 3. Leban (Železničar) 3:07.8.
Skok v daljino seniorji: 1. Zorko (Žel.) 6.46, 2. Lužnik (Mar.) 5.81.
Juniorji: 1. Francek (Žel.) 5.70, 2. Bačnik (Žel.) 5.64, 3. Horvat (Mar.) 5.55.
Krogla juniorji: 1 Bačnik (Žel) 12.90, 2. Stojan (Žel.) 12.83, 3. šišernik (Mar.) 11.90.
Kladivo seniorji: 1. Gujznik (Žel.) 42.80, 2. Smertlel (Mar.) 33.15.
Štafeta 4 X 100 m: 1. železničar 47.4, 2. Maraton 50.04
Tenis
Teniški dvoboj med srbskimi in slovenskimi teniškimi igralci se je končal z visoko zmago srbskih igralcev, ki so naše igralce premagali v razmerju 8 : 2. Izidi posameznih iger so bili:
Radovanovič (SR) : Albaneže (SI.) 6 : 1 6 : 4.
Bogdanovič - Mitičeva : Smerdu - Sernečeva 6 : 4. 6 : 4.
Ristič (Sr.) : Tončič (SI.) 6 : 2. 6 : 1.
Branovič-Bogdanovič (Sr.) : Brata Smerdu (SI.) 6 : 4. 6 : 2.
Sernečeva (SI.) : Vladarska (Sr.) 6 : 2, 6 : L
Dr. Egon Smerdu (SI.) : Vladisavljevič (Sr.) 6 : 1, 6 : 4.
Bojovič (Sr.) : Korenčan (SI.) f> : 4. 6 : 2.
Bo jovič - Ristič (Sr.) : Tončič - Koremčan 6 : 2. 6 : 4.
Mitieva (Sr.) : Sernečeva (SI.) 6 : 2. 6 : 3.
Branovič : Smerdu 2 : 6, 6 : 3, 6 : 2.
športna nesoglasja med Splitom in Zagrebom vedno večja
Pred nekaj dnevi je bil redni letni občni zbor splitskega Hajduka, ki je bil zaradi napetosti med Splitom in Zagrebom še prav posebno važen. Skupščino je odprl predsednik Janko Rodin. Na njegov predlog so bile poslane pozdravne brzojavke dr. Mačku, dr. Subašiču, predsedniku banovine Hrvatske in dr. Krnjeviču, predsedniku Hrvaške športne sloge. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je Hajduk lansko leto odigral 74 tekem, dobil 41, izgubil 25, neodločeno pa da je igral osemkrat. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je Hajduk imel v preteklem letu 1,339.000 din prometa, kar je največ, kar je do sedaj Hajduk imel čistega dobička je imel Hajduk 100.000 din. Pri slučajnostih je bil n.ylalje sprejet sklep, da se Hajduk v bodoče imenuje Hrvaški športni klub Hajduk.
Nato je sledil oster napad na odbor Hrvaške nogometne zveze. Prof. Poduje Veliko je odbornike Zveze napadel, da HSS postopa s Hajdukom mačehovsko, da oni, ki sedaj sede v upravi Zveze, niso narodni ljudje in da niso pripadali HSS ter da ta klika škoduje hrvaškemu športu. Občni zbor je bil nato zaključen s petjem »Lepe naše domovine«.