Foltulns ph&uis V fofovtA Leto XIV., štev« 289 Ljubljana, torek 12. decembra 193} Cena t.— Din O^avuiMv O. ujubijun*. tuutlijev« ulica 6. — releloo It 8122, 8121, 8124. 8125. 8126. Inaeratm oddelea: Ljubljana, Selen* tourgova al 3. — Tel 8492. 2402. Poaru2.ruca Maribor: Gosposka ulica it 11. — releton tt 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica K. 2. — releton ftt 190 Računi pn poŠt tek zavodih: Ljubljana ftt 11^42. Praga dalo 78-180, W»ph «t tat24i Reforma Društva - narodov V mednarodni politični diskusiji zavzema danes vprašanje tako zvane reforme Društva narodov prvo mesto. Že Izza prijave nemškega izstopa se splošno govori o krizi ženevske organizacije in o potrebi njene preureditve. Aktualna in pereča pa je zadeva reforme postala po sklepu velikega fašističnega sveta, ki zahteva preosnovo Društva narodov v pogledu njegove konstitucije, njegovega udejstvovanja in njegovih cilje/. Ta sklep je zelo podoben ultimatu, ker dela vztrajanje Italije v Ženevi odvisno od izpolnitve stavljenih načelnih zahtev. Podrobnih predlogov fašistični svet ni formuliral, marveč si je preciziranje svojih zahtev pridrža! za poznejši čas. Vendar se da iz fašističnega tiska posneti, v kaki meri se gibljejo nameni Italijanske zunanje politike v pogledu na Ženevo. Pred vsem se proti vi Mussolinijeve-mu političnemu konceptu demokratski princip ravnopravnosti velikih in malih narodov, na katerem sloni Društvo narodov. Vsa politika fašističnega vodje gre za tem, da se prenese težišče evropske politike iz mednarodne ženevske organizacije v ožjo skupino velesil, katerim edinim naj bi pripadala odločitev o politični usodi Evrope in sveta. Druga temeljna osnova, katero želi Rim izpod-makniti Društvu narodov, je njegova povezanost z Versaillesom. Jasno je, da izvirata obe tozadevni reformni zahtevi iz motiva, spremeniti stanje, ustvarjeno po mirovnih pogodbah, tedaj želji po temeljiti notranji, pa tudi teritorialni reviziji Evrope. Težnjo po reviziji je spoznati v fašistični politiki že od njenega nastopa sem. Že vedno se je na italijanski strani poudarjala potreba, da se v mednarodni organizaciji bolj uveljavi dinamični moment — da tedaj ni glavno ohranitev versail-leskega stanja, nego prilagoditev novim zali te vam in potrebam. Da bi vsaka revizija pomenila krivico napram narodom, na katerih stroške bi se izvedla, moti Mussolinija in njegove somišljenike ravno tako malo, kakor jasna posledica enostranskih prememb: odpor do skrajnosti pri vseh prizadetih ln s tem nevarnost novih oboroženih konflagra-dj. Po današnji ustavi Društva narodov je vsaka nesoglasna sprememba teritorialnega stanja nemogoča, ker je treba za tak sklep soglasnosti in ga zabrani lahko že sam glas prizadete članice. N& ta način je varovana pravica samoodločbe naarodov, ideje vodnice versaille-skih pogodb. Zato Društvo narodov ne ugaja državam z imperialističnimi tendencami. Pred nekaj dnevi je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v svojem bratislavskem govoru označil jedro vprašanja, rekoč, da se nahaja Evropa v kruti borbi za to, ali se obdrže demokratski režimi, ali obvelja torej mednarodna politika, temelječa na Društvu narodov, ali pa propade ideja Društva narodov in se nadomesti s politiko velesil, ki bi postopoma izsiljevala spremembe današnjega teritorialnega stanja s silo premoči. že prvotni Mussolinijev koncept pakta štirih, ki je našel tudi soglasje Mac-donalda, je šel za tem, da se potisne Društvo narodov na stranski tir in da vsa odločitev preide v klub štirih mo-gočnikov. v katerem bi imela Italija z nemško pomočjo in angleško kontinentalno desinteresiranostjo prvo besedo. Odpor Francije in njenih zaveznikov je takrat preprečil prozorni načrt in zagotovil Društvu narodov tudi v pogledu na palet pripadajočo mu odločilno pozicijo. Kljub temu je pomenil pakt štirih že odtegnitev od versailleske osnove in Francija se danes že zaveda, da je šla morda v svojih koncesijah kljub opreznosti predaleč. Herriotova >Ere Nouvelle« stalno podčrtava potrebo povrnitve k prvotnim osnovam mirovne politike in še nedavno je utemeljevala potrebo odpovedi pakta štirih, ki veže francoski politiki roke in ustanavlja opasnost, da se zrahljajo njeni zavezniški odnošaji ki so važna garancija francoske varnosti in ohranitve miru. Reforma Društva narodov, kakršno lntendira Italija, pa ni ničesar drugega, kakor druga pot do istega cilja, do diktature velesil, ki naj se tokrat izvede v Društvu samem, ker preko Društva in brez njega ni uspel prvi poskus. Zato je treba z rezervo sprejeti vest »United Press« prihajajočo očividno iz rimskega vira, da ni le Anglija nego tudi Francija v načelu že pristala na reformo. Pri korektnosti Francije, ki je celo o svojih morebitnih direktnih razgovorih z Nemčijo obvestila svoje zaveznike in sedaj povabila reprezentanta Male antante v Pariz, je težko verjeti, da bi se mogla spremenitev Društva narodov v instrument velesil izvršiti s francoskim pristankom. Manj jasno je stališče Velike Britanije. V teza pogledu je značilno pisanje NancuiM >!!■■■ oicmcu. uui Za iDocemutvc Um 40.—. UraiuiSivo: Ljubljana, tuuuijev« ulica & raiafan 8122. 3128. 3124. 312». 3126 Mmrtbal Gosposka ulica 11 releton ftt 3440. Celje. Strossmayerjev8 ulica štev. L releton ftt 65 Rokopisi m ne rračajo. — Oglasi po tarifa Kralievske besede iužnoslovanskih vladariev Pomembni napitnlcl pri svečani večer)! na čast bolgarski vladarski dvojici — Obe kraljevski rodbini na skupnem lovu — Mušanov med našimi državniki in politiki Beograd, 11. decembra. AA, Na slavnostni večerji, ki Io ie nocoj v starem dvoru priredil Nj. Vel. kralj Aleksander na čast visokim kraljevskim gostom iz Bolgarije, sta izrekla zdravici Nj. Vel. kralj Aleksander ln kralj Boris. Prvi ie spregovoril Nj. Vel. kralj Aleksander: Vaše Veličanstvol Zelo sem srečen, ker ml je dana izredna prilika, da v svoji prestolnici in v svojem kraljevskem domu sprejmem ln da s prisrčno dobrodošlico pozdravim Vajini Veličanstvi. Vaš visoki obisk nas je navdal z iskreno radostjo, kajti jaz in ves jugo-slovenski narod smo trajno gojili vero, da so izredne vrline duha in uma Vašega Veličanstva vedno v službi idej miru, sporazuma in dobrih odnošajev med našima državama. Globoko prešinjen s prepričanjem, da more samo politika miru in trajne konsolidacije razmer nuditi našima narodoma popolno jamstvo za dobro bodočnost, sem srečen, da vidim v Vašem Veličanstvu velikega pobornika teh idei in odličnega delavca za njihovo ustvaritev. V prepričanju, da odgovarja pravec, ki ga je izbralo Vaše Veličanstvo, v resnici pravim željam in življenjskim potrebam naših dveh narodov in miru na Balkanu, in prepričan, da pomeni ta visoki obisk pomemben dan v naših iskrenih prizadevanjih, s katerimi hočemo našima bratskima narodoma omogočiti varno življenje, miren in napreden razvoj, ki sta ga tudi v polni meri zaslužila, dvigam in izpijem to čašo v čast in zdravje Vašega Veličanstva, Njenega Veličanstva kraljice, Vašega vzvišenega kraljevskega doma z naj-prisrčnejšimi željami za svetlo bodočnost bolgarskega naroda in za napredek kraljevine Bolgarske. ' Na zdravico je odgovoril Nj. Vel. kralj Boris: Vaše Veličanstvo! Zelo sem srečen, da mi je bila zdaj prvič dana prilika, da posetim Vaše Veličanstvo v Vaši prestolnici in v Vašem kraljevskem domu in da sva z Nj. Vel. carico gosta Vašega Veličanstva, svojega vzvišenega sorodnika. Iz vse' ga srca delim z Vašim Veličanstvom radost zaradi našega sestanka. Jaz in bolgarski narod visoko cenimo blagorodna prizadevanja, ki jih Vaše Veličanstvo posveča idejam miru, sporazuma in dobrih odnošajev med našima narodoma. Globoko sem pri tem prežet prepričanja, da more politika sporazuma, miru in konsolidacije dobrih odnošajev med nami omogočili srečno bodočnost obeh bratskih narodov. Kot prepričani poborniki teh idej hočemo skupno z Vašim Veličanstvom storiti vse, da lih ustvarimo. Na ta način bomo ustregli pravim željam in življenjskim potre" bam naših dveh narodov in bomo obenem dobro koristili miru na Balkanu. Moj obisk bo, kakor se je Vaše Veličanstvo srečno izrazilo, važen dan v naših skupnih prizadevanjih, da omogočimo našima bratskima narodoma brezbrižno življenje in miren razvoj, ki ga v resnici zaslužita. Globoko ganjen zaradi prisrčnega in sijajnega sprejema, ki so ga Vaše Veličanstvo in jugoslovenski narod priredila carici in meni, se Vam najtoplejše zanj zahvaljujem in dvigam čašo v čast in zdravje Vašega Veličanstva, NJ. Vel kraljice in Vašega vzvišenega kralje % skega doma z najlepšimi željami za srečo jugoslovenskega naroda in za napredek kraljevine Jugoslavije. Kraljevski lov Beograd, 11. decembra, p. Tudi danes je Beograd še ves svečan m radosten. Povsod govore samo o obisku kraljevske dvojice iz bratske Bolgarije. Ia vseh ust ae slišijo želje, da bi U poset ugladil pot k iskrenemu sporazumu in tesnemu zbliža-nju z Bolgarijo. Na čast visokim gostom se Je dane« do- Foldne vršil lov v Dabanovskem gozdu pri etrovčiču, vasi v neposredni bližini železniške postaje Jakovo—Peč men. Petrovčič je oddaljen od Beograda 3i5 km in ima mnogo divjačine, zlasti jerebic, fazanov, zajcev in srn. Na lov so »e suvereni in njihovo spremstvo odpeljali s posebnim vlakom s topčiderske železniške postaje. Ob 8.45 sta prispela na postajo oba dvorna maršala g. Dimitrijevič m polkovnik g. Panov. Malo pred deveto uro j« prišla kneginja Olga, takoj nato pa Nj. Vel. kraljica Marija in kraljica Ivana ter kralj« Aleksander in Boris • knezom Cirilom. Bolgarski kraljevski par je bil izredno dobro razpoložen. . Točno ob 9. je vlak odSd proti Petrov-čiču. Na zemunski železniški postaji se Je ustavil samo za nekaj minut. Na peronu so bili predsednik zemunske občine z občinskimi svetniki, ravnatelj gimnazije s profesorskim zborom in vsem dijaštvom, učenci in učenke osnovnih Sol, častna četa gasilcev z zastavo m velika množica drugih ljudi. Vlak so sprejeli s prisrčnimi vzkliki, posebno ko sta se pri oknih vagona pokazala oba kralja. Med neprestanimi vzkliki zbrane množice je vlak nato odpeljal in prispel v Jakovo—Pečmen okoli 10. ure. S postaje so se z avtomobili odpeljali na lovišče. Lov je bil nenavadno živ in zanimiv ter je popolnoma uspel. Opoldne je bilo servirano kosilo v vlaku, po kosilu pa so se suvereni vkrcali n« kraljevsko jahto »DratfoN in M odpeljali po Savi in Dunavu. Ogledali ao ti semun-ski in pančevski most, kmalu so 15. uri pa so se vrnili ▼ Beograd Na starem dvoru je nocoj ob 9. svečana večerja, na katero je povabljenih mnogo dostojanstvenikov in zastopnikov političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Poleg članov obeh kraljevskih rodbin in ostalih gostov lz Sofije se bodo udeležili večerje vsi člani kraljevske vlade, vrhovni predstavniki veroizpovedi, generaliteta, predstavniki Narodne skupščine in senata ter beograjske občine. Po večerji bo koncert, na katerem bodo sodelovali glasbeniki, virtuozi in pevci iz vseh kulturnih centrov države, med drugimi tudi g. pral. Noč iz Ljubljane. Bolgarsko odlikovanje gg. Srškiča in Jevtlča Beograd, 11. dec. p. Bolgarski kralj Boris je odlikoval naSega ministrskega predsednika dr. Milana Srškiča s lento sv. Aleksandra, najvišjim bolgarskim odlikovanjem. Zunanji minister g. Boško Jevtič pa je bil odlikovan z redom sv. Aleksandra L stopnje. Rumunski odmev Bukarešta, 11. dec. AA. Rador porote: Listi z živim zanimanjem spremljajo obisk Nj. Vel. kralja Borisa v Beogradu ter pri-občujejo dolge članke in pa vse vesti agencije A vale. Poluradni »Vitorul« pravi med drugim, da je obisk kralja Borisa pri NJ. Vel. kralju Aleksandru napravil odličen vtis v vseh rumunskih političnih krogih. Po sestankih med romunskim, Jugoaloven-skim in bolgarskim vladarjem se je pot k balkanski solidarnosti znatno skrčila. List s zadovoljstvom pozdravlja, da se je vendar že začelo misliti na sporazum in da ao delo za dosego sporazuma vzeli v roke vladarji zainteresiranih držav sami. Lekcija zapadn Pariz, 11. decembra č. »Journal« podčrtava v svojem članku veliko važnost po-seta bolgarskega kralja Borisa v Beogra- vodilnega dnevnika »Tiroc3«, ki pravi, da nominalna enakopravnost narodov v ženevskem zboru realnim razmeram ne odgovarja več in da baš zaradi tega štiri velesile stojijo ob strani. Tudi se ie pokazalo, da Društvo narodov v sedanjem ustroju ni v stanu zabraniti vojne med dvema velikima državama. O Macdonaldu je znano, da mu je bolj simpatična odločitev velesil med seboj, kakor pa sodelovanje tako zvanih malih držav kot enakopravnih članic. Splošno pa se v angleškem tisku razpravlja o potrebi takih sprememb v Ženevi, ki bi imele za posledico ne le vrnitev Nemčije in Japonske, marveč tudi vstop Zedinjenih držav in Rusije. Za tako ceno bi bila britska vlada očividno pripravljena k dalekoseznim koncesijam. Tudi Mussolini operira s tem argumentom in se trudi, da pridobi Washing-ton in Moskvo. Znano je, da so tudi rimske konference Litvinova obravnavale vprašanje Društva narodov kot torišče | petih do sedmih velesil. Fašistični tisk j že danes lansira vesti, da bi sovjeti, pa j tudi Amerika bili skoro gotovo pripravljeni pristopiti k reformiranemu Dru- ' štvu narodov, osvobojenemu od versailleske podlage. Kako si mislijo reformatorji tehnično Izvedbo nameravanih reform, nI še prav jasno, člen 26 pakta določa, da je po« trebna za spremembe pakta ratifikacija vseh v svetu zastopanih in večina v ibo-ru včlanjenih držav in da ima vsaka članica pravico odkloniti spremembe ia se s tem izločiti iz društva. Treba bo vsaj še mnogo časa, preden se mišljenje vseh članic razčisti, tako da bo mogoča zanesljiva sodba o končnem stališču. Vendar je že danes težko verjeti, da bi reformni predlogi tako globoko segajoče-ga značaja mogli pridobiti pristanek članic, ki niso velesile. Kajti nobenega dvoma ni, da bi Društvo narodov, kakor si ga očividno predstavlja in želi Mussolini in morda Nemčija, bilo samo še po imenu orna organizacija mednarodne pravičnosti, kakor so jo zamislili ustvari-telji mirovnih pogodb. Na mesto rav-nopravne samoodločbe narodov bi stopil tudi v mednarodni instituciji proti-demokratični princip voditeljstva, kakor sta ga v svojih državah uvedla Mussolini in Hitler. du m zbllžanje dveh sosednih narodov. Ako pomislimo na odnošaje, ki ao obstojali doslej med Jugoslavijo in Bolgarijo, pravi list, moramo priznati odločnost kralja Borisa, ki se je odločil za to pot. Ta odločitev bolgarskega kralja pa ni bila samo pogumna temveč tudi pametna, ker njegov bolgarski narod ne more stalno živeti s sosedi v neprijateljskih odnošajlh. List pravi nadalje: »Na Balkanu se sedaj dogaja prav nasprotno onemu, kar so delali v za pa dni Evropi pod imenom lo- carnsk« politike. Sporazuma na niso sklepali pred splošnim pomlrjenjem, temveč so počakali, da pride do lega r»-mirjenja. To je lep uspeh, ki kaže dobra metode za zagotovitev miru. Treba bi bOo samo želeti, da bi tudi v za. pa dni Evropi postopali na sličen način. Vzhod je dal m-padu lekcijo.« Havasova agencija ugotavlja t avujki poročilih, da je jugoslovenski narod s navdušenjem pozdravil pobudo kralja Aleksandra za zbllžanj« balkanskih naroda* Poseti g. Mušanova Beograd, 11. dec. p. Bolgarski ministrski predsednik Mušanov se je davi v spremstvu bolgarskega poslanika Kjuseivanova odpeljal iz hotela »Srpski kralj«, kjer Je nastanjen, na dvor in se vpisal v dvorsko knjigo. Z dvora se je odpeljal v ministrsko predsedništvo, kjer je posetil predsednika vlade dr. Milana Srškiča. Ministrski predsednik ga je sprejel v družbi z ministrom dr. Albertom Kramerjem. Razgovor je bil zelo prisrčen in je trajal pol ure. Nanašal se je na bolgarske m naše politične razmere. Ministrski predsednik g. Mušanov je dr. Srškiču izrazil svojo iskreno hvaležnost zaradi izredno prisrčnega sprejema bolgarske kraljevske dvojice. Izjavil je, da je napravil ta sprejem nanj nepričakovano globok vtis. Sprejem je bil tako sijajen ln spontan, da je bilo povsod občutiti iskreno ra- dost vsega naroda tn 8* posebej prestolnice. Kmalu po 11. ari se je gosp. Mušanov v spremstvu dr. Srškiča, dr. Kramerja in da Kojiča odpeljal v Narodno skupščino in posetil njeno predsedstvo. Za ta sprejem Js bila narodna skupščina okrašena s preprogami in zelenjem. Pri vhodu v skupščino sta sprejela dr. Mušanova dr. Avdo Hasaa-begovič, podpredsednik narodne skupščin« ln tajnik g. Dragiša StanoJeviC. Predsednik narodne skupščine dr. Kos ta Kumanudl z vsem predsedništvom Je pričakoval f. Mušanova v skupščinskem kabinetu ministrskega predsednika ter ga je prisrčno pozdravil. Po predstavitvi članov predsednfc* Itva skupščine Je odšel dr. Kumanudl v sobo za ministrske sejo, kjer Je bilo zbranih več narodnih poslancev, ki Jih je dr. Kn- Nj. VeL kralj in kraljica, knez Pavle bi kneginja Olga čakajo na peronu beograjskega kolodvora na prihod bolgarske kraljevske dvorce NJ. VeL kralje In Boris odzdravljata stavljeni na kolodvora vojske, po- NJ. VeL kral£ci Marija in Ivana (s Šopkom v naročju) z avtomobilu prod beo- grajskim kolo&mm mojutuui ^icoautvu g. luusauuvu. v <£eiu pn-srCueui ui prijateljskem ozračju je ostal g. fldu»cije g. mušanovai ko je kmalu potem zapustil Narodne skupšči no in se s svojim spremstvom odpeljal v senat. V ministrski sobi senata ao g. Mušanova sprejeli ui pozuravn preUseouiK dr i orna-šič in poopreusodnika dr. Ploj in dr. KrulJ V dvorani za seje je imel rato g. ..xu$a-ov daljši razj,- or c »ečjo skupino senatorjev Razgovor je tra„aj oKoraj celo uro d usrim ie bolsrarski nvrvstrski r-^dsedi!.* izrazil svoje mnenje o potrebi obnove ,>oli-ticniii odnošajev med jugosla'ijo ii Bolgarijo kot med dvimu * raiskirmi n soseu n;^H narodoma. Izrazi! je io radost. «a ■e je v tem pogledv v Jugoslaviji že nnoeo storilo. Nadalje se je g. Mušano*- j oseono zamotal za delovanje vlade is Narodnega piedatavmStva za guapudaraiu «*vo drtU vt ter načel tudi vprašanje e aplošnu gt spou <- !> odnošajih med Jugoslavije ln Bolgarijo. Izrazil je mnenje, da bi bila « tem pogledu zaželjena posebna trg vinska konvencija meu ^oei t državama Nato je ministrski predsednik dr. SrftkiC . t g Viusanova še prostorv »p cijskega Narodnega kluba, Icjer mu je pred* stavu avor&m za senat.* je je so se medtem zbrali bolgarski in ju jo-slovenski novinarji. Ko je ministrski >r sednik g .»■> o\ vstopi) oonovno v Ivo-rano, je novinarje šaljivo vprašal: »Kdo ve, ka.. boste pi______ Predsednik »e. .»'h g. Tomašič ^ «" -igovo- ' »Zato je oh; bolje, j ~ii daste izjavo in jim veste, kaj naj napišejo.« Po teh besedah so novinarjem povedal«, da bosta gg. dr. Srškič tn Mušanov jutri "prejela novinarje in jim dala Izjave. Iz senata se je g. Mušuuov skupno s pred-i ln kuhi »/lad' dr rfrškičem in sti-.i-ji spremstvom odpeljali v zunanje ministrstva qb (bisk J- zunanjemu ministru g Jevtiču Konferenca v zunanjem ministrstvu je trajala vse do kosila, ki ga je priredil ministrski predsednik dr. Milan Srškič v palači zu ■ mn> ;trstva na č -t g Mu-šanovu. Slavnostnemu kosilu je prisostvovalo 38 povabljencev, med njimi del spremstva bolgarskega kralja ln spremstva ministrskega predsednika g Mušanova, val člani naše vlade, predsednika senata in Narodne skupščine, poslanika dr VukCevtč in Kjuseivanov »tr nekaj višjih uradnikov našega zunanjega ministrstva. Popoldne si je bolgarski ministrski predsednik g. Mušanov deloma peš, deloma v avtomobilu ogledal mesto. Veliki dan v Beogradu Se nekatere podrobnost! o navdušenem sprejemu bolgarske vladarske dvojice v naši prestolnici — Ra« dostno razpoloženje prebivalstva — Vzoren red D_ Beograd. 10. decembra. Skoraj bi se ne moglo verjeti, pa Je vendarle res: naš Beograd je od včeraj sem ves Izpremienjen! Vse do včeraj skoraj čl. sto mrtev zaradi zime in mraza, ki sta tako nepričakovano legia nanj, od včeraj sem pa poln razigranega življenja Vse je v nekem radostnem razpoloženju, v nestrpnem pričakovanju nečesa lepega in dobrega, kar je bilo od zdavnaj v duši to srcu vseh, pa je zla usoda preprečevala, da se ni ure* atčilo Odkar se je izvedelo, da pride v po-sete bolgarska kraljevska dvojica, je bilo. kakor da je neka blaga sapica zavela pru-ko naših bregov in poljan ter raztopila moreči srež nezaupanja Prihod bolgarske kraljeve dvojice Je bil napovedan z« danes ob 15 Pot od železni-ške postaje do dvora je bila določena po Nemanjini. Miloša Velikega in kralja Mi laua ulici Včeraj je dala mestna občina okrasiti vso to pot z zastavami in glrlan-dami električnih žarnic, s katerimi so pre pletli tudi vse Terazije Vsa drevesa po-uličnih drevoredov, ki se jim gole veje 61 be pod težkim snegom, so Izpremenlena v »božična drevesa« z oeštevilnimi lučkami Zvečer, ko je vse to zažarelo v barvah naše trofcojnice. je bil pogled zlasti po Mil« novi ulici mimo dvora, tja gori proti Tera-ziiam res čarobno lep Po dolgih letih, pač prvič zopet po U istem, ko so pred 21 leti balkanski narod' planili v boj za krst častni ln svobodo zla to, so včeraj po naši ptestolnici poleg zna meoja našega zedinjenja, naše jugosloveu-KKe modro-beio.rdeče zaplapolale rdeče-te teno-bele bolgarske trobojnice in se je po leg našega belega dvoglavega orla pojavil bolgarski beli lev z ze enimi kremplji na rdečem polju V zastavah je bilo vse mestu že včeraj popoldne, državna poslopja pa so bila okrašena z velikim; našimi in bolgar Bkimi troLojnicami čista bela odeja svežega snega Je tvorila najprimernejše ozadje tej pestri sliki. Ker je bilo pričakovati ogromnega nava la občinstva, je imela policijska uprava ogromno dela, da se Je ohranil povsod iu v vsakem pogledu kar najlepši red. Občin »tvu je bila določena lev stm ulic od te iezniške postaje pa vse d0 Te razi j. dočim Je bila desna stran odrejena vojaštvu Ko maj je dobro minilo poldne, ko so se ž«-začeie zbirati množice zlasti v Nemanjini in Miloša Velikega ulici Pritiska'? pa »o tudi že v Milanovo In na Terazije Ko J»* okrog 14 zavzelo vojaštvo svoda mesta na desni strani, je bila leva stran že nabit" polna in se je tudi za vojaštvom nagnetla ogromna množica Policija je vzdrževala red a pravo vlrtuoznostjo. pri tem pa a t* ko prijateljsko ljubeznivostjo, da le puh! . ko kar očarala to da prav nikjer al bil« prisiljena nastopiti bolj energično. • še 20 minut do 15. Začuje se povelje, sablje se zabiiskajo, vojaška godba zasviru himuo, pokrivala se dvigajo. »Živijo kralj!« Dvorni avto s kraljem in kraljico drči Drv ti že.ezniški postaji. Tam doli je velikanska množica zavzeta ves ajej določeni prostor tja proti »Petru gradu«. Pred izhodom iz dvorske čakalnic« so se postavili na eni strani novinarji, na drugi pa senatorji in narodni poslane' Bolgarski dvorni vlak je privozil v postajo točno ob 15. Stroj mu je okrasen s un*-njem in zastavami. Po prisrčnem pozdrava med obema vladarskima dvojicama In rodbino, obhodu častne čete in predstavitvi spremstev te ostalih dostojanstvenikov sta vladaria sed v dvorni avto, za njima v drugi avto pa obe kraljici, potem princ Klril s princem Pavlom io prtncezinjo Olgo, za njimi ministrska predsednika, bolgarski Ut oa* ter spremstvo io ostali dostojanstvenik« Pred kraljevim avtom je vozil avto mar-šaittta dvora s pobočnikom bolgarskega kralja, polkovnikom Panovim in našim »ar šalom dvora. Z navdušenjem, kakršnega Beograd I«* dolgo nI videl, so množice pozdravile vladarja, ko sta stopila iz postajnega poslopja Kakor mogočen val Je zavalovllo vzkli-kanje tja gor po Nemanjini lo se razširilo po Miloša Velikega do Miiauove ulice. God ba je zasvtrala bolgarsko himno. Med rnno žico so se tudi oglasili njeni glasovi. Al se niso morda zbudili v njih, ki so jo po-pevali, spomini na Jedrene, na oni skupn1 boj za zlato svobodo neodrešenlb bratov? Vse roke so se dvignile, vse je vzklikal« 10 mahalo v pozdrav Oni pa so odzdravila 11 s smeškom prisrčne radosti. Navdušenje množic je doseglo vrbune< pred dvorom, kjer je bila gnečs zaradi os kega prostora skoraj življenjsko nevarna Ali yeodar nesreče ni bilo niti najmanjše V okviru visokih poslopij po obeh straneh ulice je tu vzkli-kanje nalikovalo bučanju viharja in se je .nadaljevalo še potem, co se je že ves avtomobilski sprevod ustavi) pred notranjim vhodom v stari dvor. četrt ure pozneje je vojaštvo odkorakalo v vojašnice, množice so se pa razsule pr ulicah notranjega mesta, največ po Mila novi in Terazijah 'In mračlti se Je začelo Pa so zažarele tisočere žarnice, zagoreli, so »božična drevesa«. Ljudstvo pa se gne te po ulicah, veselo razigrano, ko da mi. je danes njegov največji praznik (Obfiir no poročilo o prihodu bolgarske kraljevsk« dvojice Je prineslo *e pone''e'jf»ko »Ju-tro Op uredništva.) Uspeh Chautempsove vlade S sprejetjem predloga za sanacijo proračuna je poslanska zbornica izrekla Chautempsovi vladi zaupnico s 105 glasovi večine Pariz, 11. decembra AA. Ker so se »o-elalisti tn cen trum vzdržali glasovanja, je Chautempsova vlada davi ob 5. dobila v poslanski zbornici pri glasovanju o pred logu za finančno sanacijo' večino 105 gla sov. Finančni načrt Je bil v celoti sprejet s 280 glaaovt proti 175. Sprejete določbe vsebujejo v glavnem uvedbo nove takse na bencin, ki bo znašala 50 frankov za hektoliter. V bencinu bo 30 odstotkov slkohola ter se bo prodajal po posebnih cenah za poljedelske motorje ln za prevozna sredstva. Nadalje vsebujejo uvedbo posebne takse na aperi-tive (likerje) ln druge vrste alkoholnih pijač. takse na podjetnike, ki zaposlujejo inozemske delavce v takšnih poklicih, kjer so domačini nezaposleni, in pooblastilo za prefekte. da smejo obdavčiti živila. Razprava je trajala do pol 5 .zjutraj ko se je Deat v Imenu neosociallstov Izrekel za vlado dočim so socialisti sklenili da se glasovanja vzdrže Zbornlcs t« nat<" po 08n1evf»*m naerovorti or»d«°dniks vla de Chautempsa Izrekla ob 4.45 vladi zn upnico S spreletlem načrta o finančni obnovi v poslanski zbornici le srečno zak'1uč»»na perioda negotovosti k1 Je bila oosledles nestabilnost' dosedanjih vlad. Spreleti sanacijski načrt Je W1 Se danes predložen senatu. Chautempsova vlada Je s sprejetjem teea načrta, ki gs le sestavila v tako kratkem času ln za knf"rega 1e dobil* spričo »koral nenr^nm^i-nvih eftav 105 glasov večine, silno pridobila na ugledu. Za- njo so glasovali razen radikalnih soclali stov tudi vsi člani levičarskih skupin ln nekateri poslanci centruma. Predsednik vlade Chautemps je popoldne v senatnem finančnem odboru poda! ekspoze o načrtu za finančno obnovo države. ki ga je davi sprejela poslanska zbornica, načr* sam pa bo Izročil predsed-nlštvu senata jutri. Splošna razprava se bo v senatu začela v četrtek ali petek. « Atentati v Avstriji Dunaj. 11. dec. fi. Po službeni objavi }r bil v pretekli noči izvrSen atentat z razstrelivom na mestno posvetovalnico v Uorn birnu E-ksp!oz;ja ie povzročala precejJnjo Mcodo V Luftenauu je bil izvrSen v pre »ekl' no^ bombni atentat na stanovanj tamo^njeaa vodite'Ja Heimwehra Hinner 'eia Eksplozija je razb'1a vra^a »ar uničil električno napelfavo K sreči ni b:lo člove Skih *rtev V zvez1 * fem: ifentafi so ohl:-*ti aretirale več znani!i člano« locialistir i«» stranke Kratka seja finančnega odbora B«ograd. II. decembra p DanaSnJs seja fkup&Mijikcga finančnega odtoura ie trajala le dobro uro. Pričel* te i« »o 9.3o ii ie bila rrekifiiena ob II.. ko je posetil Narodno skupščino bolgarskn ministrski predsedm* Mušanov. Na seji se je nadaljevala razpravi o 7. filenu novega zakonskega načrta C neposrednih davkih. Predlogi g. Mohoriča Beograd, i I decembra v. V soboto je •Jutro« objavilo nekatere predloge narodnega poslanca g. Mohoriča. ki j h je stavil na seji Finančnega odbora. Poročilo v »Jutru« je bik. zaradi telefonskega prenosa deloma netočno Tako se ima zlasti predlog glede razširjenja zgradarine na kmečke hi-le pravilno razumeti tako, da naj bi se zgradarma plačevala le od onih posestev, katerih zemljišča dajejo več nego 30.000 ocenjenega katastrskega dohodka in ne 10.000. kakor je bilo javljeno. S to sugestijo ki jo je iznesel g Mohorič v svojem imenu, naj bi se pripravila pravičnejša razdelitev zgradarine, tako da bi zadala izključno le resnično dobro situirane po'je-delce. Za dravsko banovino bi ta določba sploh ne prišla v poštev, ker.so posestva i jj. \>j L> n Katastrskega dohodki« le izredno redka izjema Kar se tiče sugestije poslanca Mohoriča Ha se od carine pobira premija, jo je g. Mohorič vezal izrecno na strogo nadzorstvo nad današnjimi cenami industrije, odnosno uvoznih predmetov, in jo je le pod to predpostavko smatral za sprejemljivo. Povratefc poljskega poslanika Beograd, II. decembra. AA. Pohski poslanik na našem dvoru dr. Ladislav Schwar®burg-Oiinči so v Bukarešti priredili dijaki ve':ke demon stracije ter razbil; izložbe mniig;b treov;u Red sta mori' ••■> »etaviti orožništvo in policija. Kdor hoče revizijo hoče vojno Sestanek dr. Beneša in Titulesca v Košicah — Od* ločni izjavi obeh državnikov proti reviziji mirovnih pogodb Košice. U. decembra, g. Snoči je pn->pci »ciukaj ruiuui)»ki zunanji minister tulescu s svoio soprogo. Ns železniški postaji ju je sprejel češkoslovaški zunanji m.nister dr Edvard Beneš. ki ie imel te dni več predavanj v slovaških mestih Titulescu je izjavil novinarjem, da je prišel v Košice zaradi razgovora z dr. Be-nešem o gospodarskih načrtih Male antante ter je dejal: »Naši sosedje se posme-hujejo tem načrtom, toda. zakaj jih ne bi mi mogli izvesti, ako jih dejansko hočemo?« V nadaljnjem je JTitulescu slavil delo dr. Beneša. ki spada med največje pionir ie miru, za čigar ohranitev si je pridobil nai-večjih zaslug. Končno je govoril o revizijskem vprašanju ter dejal med drugim: Ker je o tem vprašanju razširjenih toliko laži, se mi ne sme zameriti, ako v svojem in v imenu dr. Beneša lziavljam: Reviziia pomeni vojno. Jaz nočem vojne, zaradi tega tudi bočem revizije. Ako kdo hoče revizijo in vojno, se ga oe bomo ustrašili, ker bomo dovolj močni, ds odbijemo napad. Rumunija, Jugoslavija in Češkoslovaška so ena rodbina. Niti en kvadratni centimeter zemlje Male antante se ne bo mogel dobiti s silo. Oni, ki ne spoštujejo volje Male antante za ohranitev nedotakljivosti pogodb, pripravljajo vojna Razgovori dr. Beneša in Titulesca so >e začeli ob 10. dopoldne. Po dopoldanskih razgovorih je dr. Beneš dopisniku Havasa izjavil: Na svoji turneji lo na predavanjih po Slovaškem sem imel priliko, da sem se do dobra prepričal o absolutni eootnosti češkoslovaškega naroda Za menoj stoji ves narod. Mislim, da so to razumeli tudi na Madžarskem. G. Titulesca Is iaz sva bolj kakor kdaj prepričana, da se Mali antantl ni treba bati ničesar. Nepotrebno bi bilo zatrjevati, da vlada med nama in med g. Jevtičem, s katerim sva v neprestani telefonski zvezi, popolno soglasje Kar se tiče načrta o reformi Društva narodov, ne uvide varno tehtnosti razlogov za uničenje demokratskega načela, ki je ustaoovilo Društvo narodov. Popoldne sta oba državnik« poaetlta vzhodnoslovaškl muzej, kjer Je ravno razstava stekla. Tltulescu je dobil r dar dragoceno vazo Iz češkega stekla. Prebivalstvo Košlc Je priredilo po mesto veličastno manifestacijo v čast obema zunanjima ministroma Sprevod, v katerem so neprestano vzklikali prijateljstvu Male antante. se Je natavll pred hotelom, kjer sta se nastanila oba zunanja ministra, ki sta se ob 17.30 pojavila na balkona ter nagovorila zbrano množico Govore Je pre. naSala tudi češkoslovaška radijs*a postaja Dr. Beoet Je med drugim Izjavil, da Je veličastna manifestacija, ki Je Je pravkar videl, najlepši doKaz. da slovaško prebivat-•tvo dobro razum« cilje Male antante. Obenem ae mora ta manifestacija smatrati tudi kot odločna odklonitev revlzioniatičn* propagand« v zadnjem 6a»u. Manifestacija pa je veljala tudi odličnemu go&tu Titulo scu ter ljubim prijateljicam Jugoslaviji in RumuniJi. Tltulescu Je odgovoril s daljšim govorom, t katerem Je dejal med drugim: Mala antanta je realnost in politično dejstvo. Ona pa bo tudi poatala velika orga-nitna realnost kakor j« aedaj i« p*lhoi»-iko dejstvo. Mi smo in bom0 ostali edini. Smo proti reviziji, ker pomeni revizija za Malo antanto vojno. Titulescu je končal svoj sovor i vzklikom vsem trem poglavarjem držav Male antante la prijatelju dr Benešu Ministra sta odpotova!« ob 23.30, In ai-cer dr Beneš v Prago, dočim Je Tltuieacu a svojo soprogo odpotoval v St. MorItz Komunike Košice, 11. dec. p U »eaiaaku češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Edvard« Beueša In rumunskeg« zunanjega ministra Titulesca Je bii objavljen aaalednji uradni komunike; Ministra Mal« antanta g. Titulescu in dr. Beneš sta »e sestala 11. decembra in imela tri dolga posvetovanja. Pri svojih razgovorih sta proučila zlasti rezultate potov«, nja g. Tltuleaca v Sofije, Ankaro in Atene ter izmenjala misli v iskrenem duhu, ki Ja prevladoval tudi na sestanku ob priliki poslednjega poseta mimatr« Titulesca v Beogradu. Prav tako atu temeljito proučila tudi sedanjo mednarodno situacijo In dogod-ke, ki so Sledili beograjskemu po&etu. V latam duhu in smislu poslednjih sklepov stalnega aveta Male antante, sta premotrl-la «plošn0 situacijo razorožltvenega Problema 'n vseh vprašanj, ki ao v zvezi z njim, kakor tudi njih politične učinke. Poleg tega sta v soglasju s sklepi sveta Male antante posebej ugotovila popolno »klad. nost svojih stališč o nedotakljivosti pakta Društva narodov v njegovi današnji obliki. To nedotakljivost bo morda treba braniti tako proti eventualnim spremembam, kakor tudi proti tendencam, da se uveljavita praksa aH metoda, ki bi bili v nasprotju a paktom. Sporazumne c Jugoslovanskim zunanjim ministrom Bogoljubom Jevtičem sta «kl«. nila, da bo prihodnja aeja stalnega sveta Male antante pričetkom januarja I. 1934, v Zagrebu. 8 svojega poslednjega sestanka sta ministra poslala Jugoslovenskemu zunanjem« ministru skupno pozdravno braojavko. Španija v revoluciji Bombni atentati komunistov in anarhistov — Proglasitev splošne stavke — Vlada še vedno obvladuje položaj Pariz, 11. decetrtbra. AA. Cervav je JpansKa vlada odred",« zelo »stre ukrepe proč anarhistično-SHkJikaljStičau propagan di na španskem, j« vendar včeraj in pre* teklo noč zopet prišlo v več pokrajKub do izgredov. Celo v Madrida samem je preteklo noč eksplodiralo približno deset bomb. Meka tovarna ie biHa mo&no poškodovana Tudi v Barceloni so revolucioaarll metali bombe in prav tako v San Sebastianu. Po poročilih o. angleškega vira je prišlo preteklo noč v San Sebastiami do pravcate vstaje, toda tarnoštui civHm guverner je sporočr! madridsk. vladi, da ie gospodar poloiaia. Zapori so polni komunistov In anarhistov. Anarho-slndikalbtl so snoči z letak) pozvali vse delavce, na! danes proglase splošno stavko po vsej Španiji Vlada |e snoči razpravljala o proglasitvi obsednega stanja, toda doslej ni o tem ie ničesar definitvvnega sklenila. Po najnovejših vesteh « Madrida Je notranje mmistrstvo zdalo včeraj poroi-dne komunike, da so v pokrallnab Escaplni in Perualu še vedno ognjišča nemirov. Del sarnlzlle v Vlllanuevl de la Serena v pokrajini Balaioz »e le uprl. Vlada le nemudoma poslala tja čete In topništvo Iz okoliških mest. Civilna garda v Villanuevl ie upornike pozvala, nai se vdajo, za odgovor ivi so začeli nanlo strel lati. Madrid. 11 decembra s Uporniški vojski v Villannevi so se vdali Uprlo se Jih samo 11 Policija Je aretirala 140 oseb V Sarasossi je eksplodiralo snoči več bomb Vstala v pokrajinah Teruelu Id Huescl je omejena na 2 ali 3 vasi. Vprašanje reforme Društva narodov Posredovanje Avenola v Londonu In Suvlcha v Berlinu naj omogoči nričetek razprave o reviziji pakta Društva narodov Predsednik vlade Gdanska v Varšavi Varšava, 11. decembra AA. Predsednik gdanskega senata Rauschnlng 1e prispel v Varšavo, kjer bo razpravljal s poljskr vlado o nekaterih gospodarskih vprašanjih. London. 11. decembra č S prihodom davnura tajnik* Društva narodov Avenola \ London so prišla pogaianja med Anulijo <» Praneilo srlede vpraSanja razorožitve v odlo Mini stadij A v *no1 ie a!i*pr iir.irfn«* ^ *»V! narodov in kol tnk n* »me nr*v»em*H »oP t|?i»- iniriatiw v»n-!sr ai v londonskih d ->lnmst«kih krofih mn> ni» <1«» bo -.oar,* ln:' ined Ant ftal';an«ki držav-i tv» '»:i;nik t mminem nvn ftr-dvii ^»ivich »rsne v n Miiikredw»d lik Ofir np prir^ lila av^ans banketa P«v >o tijctj» «p Iv. vrSil »nrpv m nri knncdsrjn in pri prwtibl!Vp T>idl Italijan-akl poslanik bo priredil sprejem. Opoldne Je Imel notranji minister 6v>vor Po radiju, ki j« izzvenel optimistično Minister J« dejal, da se ne vznemirja zaradi •ta v k«, ki so jo proglasili anarho-sindikali-•li, ker povzročitelji nemirov niso dosegli tvojih namenov Stavki se je v Madridu samem pridruži-lo le majhno število delavcev V oaoliei mesta Je množica prisilila večje število voz cestne žeieznice, da so se vrnili v remize. V provinci je stavkarsko gibanje močnejše V mestih Sevilla. Cadlz. Almeria. Huel-va in drugod je železniški promet popolnoma ustavljen. Stavkujoči so tik pred Madridom ustavili ekspresnl vlak Madrid-Se-vlila. Brzovlak Sevilla.Madrld se Je s in-ienjerji na lokomotivi t dveurno zamudo odpeljal s kolodvora. Policija Je zlasti v Andaluziji aretirala mnogo oseb železniške proge stražijo vojaki Do resuib ioci-dentov v Sevllll. izvzemši eksplozije neka. terlh bomb. nI prišlo V Madridu samem je bilo aretiranih več anarhistov, ki ao iih zalotili pri Izdelavi bomb. Po dosedanjih uradnih ugotovitvah Je anarhistična revo I ta zahtevala 70 smrtnih žrtev. Nad 200 oseb Je ranjenih. Španska rlada zased« v parmanencl, da na pod laki poročil Iz province takoj ukrene vse potrebno Položaj je kljub pomirljivemu za. gotovilu vlade še vedno kritičen. Vlada j« iane« odredila aretacijo vseh sindikalisti«-nih voditeljev, kl so še bili na prostem Amerika terja plačilo dolgov Pariz. H. decembra, s. »Matin« javlja z VVashingtona: Namestnik zakladnega tajnika je poslal diplomatskim zastopnrkom Francije. Be gn-je. Poljske. Madžarske. Ru-mtMiije in L4ve spomenico, v kateri opozarja vlade na plačilo obroka vojnih dolgov. ki zapade 15 t. m. V diplomatski! krorb računalo, da države, ki niso plačale zadnjega obroka, tudi sedaj ne bodo Spremenile svojega stališča. Prihod ameriškega poslanika v Moskvo Moskva. 11. decembra AA. Prvi ameriški poslanik v Sovjetski Rusija William ^'illt ie prispel v Moskvo. Aretacfla komunistov v Budlnmeštl Budimpešta 11 decembra, a. V oknliei Ruditm*»Me m zopet odkr!li tajno korauni-«t'*no organizacijo 70 o«eb je bilo aretiranih. V ftflK«) »•O!««! Zagrebška vremenska napoved ta danes: Ob ačno z začasnim razvedri"vaniem. mraz ho nekoliko popusdl. v zapadnih krajih bodo morda potem nastopMe lokalne padavine —% Hnnalska vremenska napoved t* iortki Vedno boti oblačno, sneg. boij tovto. Naši kraji in ljudje Proračun nove Delavske zbornice Sprejet proti glasovom Narodnega kluba Ljubljana, 11. decembre Poročilo o prvi skupščini novo izvoljene Delavske zbornice, ki ga je objavilo pone-deljsko »Jutro«, moramo izpopolniti še z nekaterimi podatki o proračunu za leto 1933-34, ki je bil v večernih urah pred zaključkom zborovanja sprejet Debata o tem vprašanju je bila silno ostra. Narodni klub se je po svojem načelniku Kosmu izjavil proti temu, da bi konstitucijska skupščina obenem sklepala tudi o tako važni zadevi, kakor je letni proračun Posamezni delegati obširnega gradiva niso mogli proučiti in na plenumu, katerega glavna naloga je verifikacija mandatov, ne gre že odločati o najvažnejših zadevah za vso delovno bodočnost zbornice. Iz tega razloga je Narodni klub proti sprejetju proračuna Predsednik NSZ Juvan je v razpravi nato predlagal, naj se sklepanje o proračunu prepusti upravnemu odboru. Zastopniki marksistov in krščanskih socialcev so ta predlog »oglasno odklonili. Ko je po burni debati sledilo glasovanje, je bil proračun sprejet proti glasovom Narodnega kluba, ki se je Kompaktno vzdržal glasovanja. Proračun za prihodnje leto predvideva pri nosilcih zavarovanja 1,935.000 Din dohodkov. Med temi dohodki tvorijo najvišjo postavko doklade, predpisane pri OUZD (1,500.000 Din), zatem prideta Bratovska skladnica (315.000 Din) in TBPD (120.000 Din). Preodkazilo doklad od Osrednjega urada znaša 1,625.000 Din, dohodki od re-alitet in naložb (najemnina za hiše v Ljubljani in Celju, izposojnima knjižnic v Ljubljani, Mariboru in Celju itd.) pa 513.760 Din. — Skupaj je torej predvidenih dohodkov 2,138.760 Din. Med izdatki, ki so proračunani na isto vsoto, so najvažnejše postavke: osebni izdatki 503.000 Din (za tajništvo v Ljubljani, za ekspozituro v Mariboru, za dopisništvo v Celju in za knjižnici v Ljubljani in Mariboru), materialni izdatki za hiše in urade v Mariboru in Celju 444.691 Din, socialna politika (podpore nezaposlenim, delavski zaupniki, pravna zaščita, posredovanja in uradna potovanja, razne podpore, podpora rudarski zadrugi, delavski azil itd.) 300.000 Din. Gospodarstvo palače DZ v Ljubljani izkazuje letno bilanco v znesku 555.991 Din s primanjkljajem 56.151 Din. Najemnine v tej palači, v kateri stanuje poleg številnih delavskih strokovnih in prosvetnih organizacij tudi 26 zasebnih strank, se dvigajo v visoki lestvici od 2200 do 14.742 Din na leto. — Proračun hiše y Celju predvideva vsoto 34.150 Din. Nova uprava DZ, ki je bila izvoljena na včerajšnji skupščini bo izvolila svoje predsedstvo na prvi seji, ki se bo vršila te dni. Kaj je sv, Miklavž prinesel Trbovljam 394 obdarovanih najbednejlh družin — 2000 rudarskih otrok Je bosih pred božičem — Eno samo Je potrebno: enotno organizirana reševalna akcija Trbovlje, 11. decembra Kako iluzorno je vsaka dobrodelna akcija brez centralizirane kontrole in brez medsebojnega sodelovanja vseh, ki »e na tem polju udejstvujejo, in koliko gmotne škode trpijo pri tem gladujoče rudarske družine, z njimi pa tudi vse naše dobrodelne institucije in naše občine, ki se z vso vnemo bavi j o z reševanjem bede, se Je v najbolj drastični luči izkazalo o priliki zadnje delitve obleke in živil na trboveljski občini. Ljubljanski akcijski odbor je poslal v Trbovlje doslej 3. velike zaboje obleke in obutve, 10 zabojev ječmena, 2 zaboja raznih prispevkov in več zavitkov, ki so jih poslale tvrdke Mautner, \Voschnagg iz Šoštanja, Peko iz Tržiča, Roglič iz Maribora in Tekstilna industrija iz Varaždina. Te pošiljke so na občini sortirali, po eno četrtino blaga odposlali v Hrastnik in Zagorje, ostalo pa pripravili za razdelitev domačim najbednejšim družinam Ker je med trboveljskimi društvi, ki se bavijo z dobrodelnimi akcijami, kljub vsem pozivu od vseh strani še vedno ni prišlo do sodelovanja, ki bi edino moglo gladujočim rudarjem v resnici kaj koristiti, je akcijski odbor naročil, naj občina pod svojim nadzorstvom in v sporazumu z RK, socialnim odsekom Sokola, Vincen-cijevo konferenco, Kolom jugoslov. sester in soc. odsekom Zveze Bojevnikov opravi razdelitev. Vse te organizacije so bile na-prošene, naj predložijo občini sezname po 20 najpotrebnejših prosilcev, ki jih imajo v svoji evidenci. Tako se je v Trbovljah prvikrat zgodilo, da so se vsa naša dobrodelna društva srečala v delu. Obenem s to akcijo pa je občina hotela tudi od svoje strani obdariti večje število najbednejših družin. Po skrbnem študiju so na socialno-političnem uradu izločili vse one, ki so bili v zadnjem času že obdarovani. bodisi na občini, bodisi pri posameznih društvih — v kolikor ima občina o tem sploh kaj evidence. Svojčas je bilo v občinsekm uradu na neki seji. ki so se je udeležile tudi razne dobrodelne organizacije, sporazumno sklenjeno, da bodo te organizacije vedno sproti odstopale sezname svojih obdarovaincev socialnemu oddelku na občini, da bo na ta način prišlo do enakomerne, pravičnejše razdelitve. Zakaj v teh gladnih časih nikakor ne gre, da bi bil eden vsak čas in na vseh koncih deležen podpore, drugi, ki ni v nič manjši Vsakega zamore povsod doleteti nezgoda! Zato je treba, da imej v delavnici, v Šolah, gospodinjstvu, v avtomobilu ter povsod, kjer so možne poškodbe, pripravljen »Fito-nin«, preizkušeno zdravilo za rane. Steklenica stane 20.— Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50.— Din. Poučno knjižico št. 14 pošlje brezplačno »Fiton« dr. z o. j. Zagreb, 1-78. stiski, pa ne bi nikoli prišel na vrsto. Kar je bilo na oni seji sklenjeno, je ostalo samo pri besedi — nobena organizacija ni nikdar dostavila občini nobenega seznama. In vendar bi bila to najskromnejša zahteva, ki jo lahko stavijo trpeči rudarji in vsa naša javnost na odgovorne činitelje. Ko je tokrat vendarle prišlo vsaj do skromnega sodelovanja, je socialni urad prišel do presenetjivih ugotovitev. Občina je od svoje strani iz svoje evidenčne liste odbrala 343 družin, ki so jih občinski uslužbenci obvestili po kolonijah, naj v torek, na dan pred Miklavžem, pridejo darove. Medtem so prispeli spiski, na iterih so posamezna društva navedla svoje najpotrebnejše ljudi Na prvem seznamu jih je bilo med 10 resnično potrebnimi 8 že v predlogu občine. Na seznamu drugega društva jih je 5 že prejelo razne podpore, 4 so bili že v predlogu občine, enemu pa so svojčas na sestanku zastopnikov vseh tukajšnjih strokovnih organizacij odrekli največjo revščino. Ko je društvo predložilo 28 novih svojih prosilcev, so bili vsi ti razen 2 pTav tako že obdarovani ali pa v predlogu občine. Neko drugo društvo "je predložilo 20 prošenj. Desetim izmed njih svoječasno ni bila priznana največja siromašnost, 9 jih je bilo že v občinskem seznamu, 1 družina pa je bila že obdarovana. Spet neko društvo je predlagalo 29 prosilcev, pa so bili vsi že obdarovani asli pa v občinskem predlogu. Eno samo društvo jih je med 21 družinami navedlo 10, ki jih je tudi občina imela v svoji evidenci najpotrebnejših. — Vsi ti primeri kažejo, da ima občinski socialni urad v resnici vzoren in natančen pregled čez vso največjo bedo v dolmi in da po-smezna društva v svojem ločenem področju ne morejo izvesti nobene dobrodelne akcije, ne da bi se križala z delovanjem občinske politike tako, da so nazadnje prikrajšani vprav najbednejši. Na dan pred Miklavžem se je pred občinskim poslopjem v Trbovljah zbralo par sto povabljenih ljudi — in med njimi tudi mnogo nepovabljenih, ki so upali, da bodo v svoji bedi vendarle tudi deležni česa malega. Župan in socialni referent sta ves dan do večera nepretrgoma razdeljevala pripravljene darove. Obdarovanih je bilo skupaj 394 družin, od katerih je 281 družin prejelo darove v blagu, 113 pa v živilih. Razdeljevalca pa nista imela lahke posla zlasti zavoljo tega, ker so ljudje venomer prosili skoraj samo za otroške čevlje, potem obutve za odrasle, pa zgornje obleke, sukenj, otroškega perila itd. Po vsej priliki bi občina nujno potrebovala vsaj 2000 parov otroških čevljev — to se pravi, da je samo v Trbovljah zdaj pred božičem najmanj 2000 bosih rudarskih otrok. Pri tej Miklavževi delitvi so prišle v poštev samo 5članske in še številnejše družine. Manjše družine, vdove in sirote pa pridejo na vrsto pri prihodnji delitvi. Prav tako so tudi številni brezposelni, ki so navalili na občino s prošnjami za obleko in obutev, odšii samo % tolažbo. Ta zadnja delitev bo menda vendarle izmodrila vse domače činitelje, da brez enotnega foruma nobeno, pa magari še tako požrtvovalno in nepristransko reševanje bede in gladu v revirjih ne more doseči učinka, ki si ga vsi želimo. Posamezna društva, zlasti RK, Sokol L dr., so na svojih področjih izkazala veliko delavnost v pogledu dobrodelnosti in v precejšnji meri se moramo zahvaliti tudi njim, da obup v Trbovljah še ne prekipeva. Skupno delo pa bo lahko rodilo danes še vse lepše uspehe — in zato smemo pač upati, da bomo v doglednem času imeli v Trbovljah, prav tako pa tudi v obeh sosednjih dolinah enotno akcijo, ki bo tekla za enim samim ciljem: pomagati trpečim. Smrt zaslužnega srbskega pedagoga Beograd, 11. decembra Tiho in skromno, kakor je živel, je bil na beograjskem novem pokopališču položen včeraj k večnemu počitku zaslužni vzgojitelj in znanstvenik Sreten M. Adžič, upokojeni ravnatelj učiteljišča. Na zadnji poti so ga spremljali mnogi starejši profesorji in učitelji, zastopana pa je bila tudi mlajša generacija, ki mu je dolžna mnogo hvale. Sreten M. Adžič se je rodil 15. oktobra 1856 v Mali Stubici. Študiral je v Kragu-jevcu in Beogradu in je že kot mlad učitelj v Trsteniku izdal važno pedagoško delo pod imenom »Učiteljeve beležke«. V teh beležkah je razmotrival o učnih metodah z nenavadno dalekovidnostjo. Misli, ki jih je razvijal, so se namreč začele realizirati šele po dolgih letih in se šele sedaj uveljavijo v večji meri v modernem šolstvu. Ko je d.>bi! državno podporo, se je podal na Dunaj ter se tam udeleževal mnogih strokovnih tečajev, med njimi tudi tečaja za poučevanje slepcev. V zvezi z najmodernejšimi strujami v pedagoških krogih zapadnih dežel in po lastni iniciativi je postal ustanovitelj tako zvane delavne šole v Srbiji in raznim šolskim zavodom je sam oskrbel sredstva za nazorni nauk. Pisal je tudi razne šolske knjige ter izdal mnogo poljudnih razprav o splošni Vedno zvest prijatelj! Tako fe bilo že pref in tako ie ie danes s Schichtovo terpenti-novo milo pomaga gospodinji kakor nobeno drugo, da j« v hiši vse lepo čista! Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoi in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam m bati ponarejenih miL SCHICHTffi TERPENTIN0V0 MILO PRILJUBLJENI JUGOSLOVANSKI IZDELEK! higieni in prirodoznanstvu. Bil je tudi vnet esperantist ter je povsod, kjer je služboval, snoval in vodil esperantske krožke. Posebne zasluge si je pridobil pri ustanovitvi, ureditvi in vodstvu učiteljišča v Ja-godinL Narodna odbrana pred 25 leti Beograd, 11. decembra Centralni odbor Narodne odbrane je kakor že znano, proslavil 251etnieo NO z akademijo v Kolarčevi ljudski univerzi, danes pa so odborniki in delegati NO položili venec na grob blagopokojnega kralja Petra. Ob 251etnici NO vzbujajo njeni najstarejši člani zanimive spomine. Tako pripoveduje lekarnar Veliinir Karič o velikem protestnem zboru, ki se je vršil v Beogradu, ko je Avstrija proglasila aneksijo Bosne in Hercegovine. Na protestnem shodu so se zbrale velike množice, ki so dajale duška svojemu ogorčenju tudi še drugi in tretji dan po shodu. Karič je tedaj na Te-razijah srečal pokojnega Pašiča. Pozdravil ga je in ko je hotel naprej, mu je Pašič pomahal z roko ter dejal: — No, kaj pa gledate! Ce se bo to tako nadaljevalo, se bo vse prevrglo v pravi sejem. To morate vzeti v roke in resno voditi vso stvar! — Pašič je tako mislil na organizacijo, ki bi vodila v nacionalnih občutkih težko zadeto ljudstvo ter skrbela za disciplino. Prvi odbor NO so tvorili Boža Jankovič, Luka čelovič, Ljuba Davidovič, Ljuba Jo-vanovič, Voja Marinkovi<3, Velimir Karič, Zivojin Rafajlovič, Velizar Vukovič in Zivojin Dačič. Prvi predsednik Nar. odbrane je bil upokojeni general Boža Jankovič, nožne je pa sta bila izvoljena za tajnika Milan Pvibičevič, za blagajnika pa Milan Glišič. Karič in Rafajlovič sta takoj zače- la formirati čete v Oupriji Zbrali so se ljudje iz vseh krajev 'n med njimi tudi stari četniki, ki so se borili proti Turkom na jugu. Ko so bile čete razpuščene, so se č'ani NO ne samo v Srbiji, marveč tudi preko mej Save, Drine in Dunava sami pripravljali na borbe. Ko je prišlo do vojne s Turčijo, so se zbrali četniki v še večjem številu kakor poprej v Čupriji. Karič, ki je predsedoval četniški organizaciji, pripoveduje, kako se je nekega dne zglasil pri njem ravnatelj tovarne vžigalic, Jekič, ki je nekdaj četoval po Makedoniji. Na vsak način je hotel s prvo četo preko meje. — Kaj hočeš vendar, saj si že dovolj četoval, mu je prigovarjal Karič. — Nihče te ni klical, oženjen » in otroke imaš. — Pusti *o, je odvrnil Jekič, »aj sem že povedal ženi, da grem četnikom samo pokazati pota v Makedoniji in da ae ne bom boril — V čete so hotele po vsej sili tudi nekatere ženske. Prihajali pa »o tudi gardisti v uniformi, češ, da ne marajo več sedeči v Beogradu in da se hočejo na vsak način boriti. Težko jim je bilo dopovedati, da jih ni mogoče sprejeti. Uspeh koroških pevcev v Ptuju V soboto so nas obiskali bratje.Korošci in nam priredili lep pevski večer. Pevce, k. so prispeli v soboto zju*raj iz Ljutomera je na postaji sprejela velika množica ljudi, med njimi tudi šolska mladina pod v. dstvom gimnazijskega raviiat»'ja dr. Ko-vač'ča Na postaji so bili zbrani tudi predstavniki vseh tukajšnjih narodnih društev. V :menu mesta je drage goste pozdravil župan g. Jerše, v imenu JČL predsednik g. dr. Visenjak in v imenu Glasoenc Matice njen predsednik šohki nadzornik g Gorup. V imenu pevcev se je zahvalil za gostoljubni sprejem voditelj župnik g. Poljanec. Nato pa so gostje krenili v proštijsko cerkev, kjer je daroval župnik g. Poljanec sv. mašo, pri kateri je pel koroški zbor. Pevci so potem nastopili pred šolsko mladino, zvečer ob 20. pa je bil pevski koncert v gledališču, ki je bilo nabito polno, tako da jih je mnogo moralo oditi, ker ni bilo več vstopnic. Gostje so bili ob prihodu na lepo okrašen oder navdušeno sprejeti in se ovacije niso polegle, dokler ni izpregovoril zastopnik centralnega odbora Kluba koroških Slovencev g. dr. Fellacher iz Ljubljane, ki se je predvsem zahvalil sreskemu načelniku g. dr. Bratini, mestnemu načelniku g. Jeršetu, komandantu mesta podpolkovniku g. Sarcu in Glasbeni Matici za njih sodelovanje pri tej prireditvi. Nato je imel kratko predavanje o Koroški in koroških narodnih pesmih. V imenu Glasbene Matice je v lepem nagovoru pozdravil goste g. Skaza in izrekel g. župniku in pevcem prisrčno zahvalo za njihov trud. Župnik g. Poljanec je predstavil pevce, predvsem agilnega zborovodjo g. Kernjaka, ter se nato gin j en zahvalil za bratski sprejem, ki »o ga bili deležni koroški pevci, ki so se tako prepričali, da niso pozabljeni od svojih bratov ▼ Jugoslaviji Pevci so zatem izvajali svoj pevski program. Zapeli »o nam 17 lepih koroških narodnih pesmi tako lepo po domače, kakor jih fantje pojejo doma pod lipo. Za svoja izvajanja so želi navdušeno zahvalo. Poslušalce je posebno tudi zadivila pesem »Bom šou v Skofco«, ki jo je sikomponiral sam zborovodja g. Pavle Kernjak. Lep večer se je zaključil z družabnim sestankom v Narodnem domu, kjer je pozdravil goste v imenu ptujskih organizacij g. dr. Solarnim in v imenu mladine g. dr. Kovačič. Goste je pogostila mestna občina skupno z Jugoslovansko Matico. Mestna občina je tudi dala gostom brezplačno prenočišče v internatu »Mladike«. Koroški večer nam bo ostal v lepem spominu z zavestjo, da naša slovenska pesem na Koroškem še živi Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, ki bolehajo na ledvicah, proti-nu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« gren-čica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KULTURNI PREGLED Nagrade češke akademije Pri podeljevanju letošnjih literarnih nagrad si je Češka akademija zopet dovolila eno izmed tistih mladostnih gest, ki Jih pri nji ne srečujemo prepogosto. Enako kakor pred petimi leti, ko je b prvo nagrado povzdigtnila roman mladega avtorja, drugo in tretjo pa podelila starejšima pisateljema, se je odločila tudi letos, da odlikuje s prvo nagrado mladega pisatelja, ne pa starejših kandidatov. Po predlogu žirija, v katerem so sedeli Fr. S. Pro-ch&zka, Karel Sezima in Božena Benešo-va, je dobil prvo nagrado (5000 K«) Jan C e p za knjigo povesti »Letnice«, drugo nagrado (3000 Kč) Rudolf Medek za roman »Legenda o Barab&šovi« in tretjo nagrado (2000 Kč) Jan Morftvek za roman »Plavci na Sfizavč«. Janu čepu je 30 let, vendar si baš od njega v zadnjem času mnogo obetajo. V literarni tvorbi mlade generacije zavzema posebno mesto, čeprav obsega vse njegovo dosedanje delo komaj nekoliko zvezkov povesti Tolikanj omejena produktivnost že sama priCuje, da čep zelo strogo meri in odmerja svoje proizvode, ln zares je čep pesnik med češkimi pripovedniki. V kmečki snovi njegove proze se zrcali vaško okolje avtorjevega rojstnega kraja. Vzllc tema se ostro razločuje od realističnih kronistov podeželskega tivljenja. ki opisujejo samo površni videč okolja ln vmanje dejanje. Pri čepu je vse osredotočeno na notranjo sceno. Dejanje poteka brez senzacij, čep je ves usmerjen k notranji esenci človeških usod. Njegov naj-prtetoejši stvarjalni svet leži nekje nad ali pod realnostjo. Za razliko od Van-čurjevega baročno slikovitega Izražanja je čapovo izražanje kar najpreprostejše, prozorno m kleno. Jan čep je todal zbirko povesti »Dvojf domov« in »Vigilic«, pozneje p«, je obe knjižici združil v eno, jo razširil z novimi povestmi ln izdal ipod iimenoan »Ze-mčžluč«. Lani je izšla zbirka >Letmice< in za njo Je torej letos dobil nagrado Akademije. O Rudolfu Medku, romanopiscu, liriku ln dramatiku, je bila na tem mestu že ponovno beseda. »Legenda o Barab&šovi<, ki o nji pravijo, da je prvi samostojni del velike celote, predstavlja nekak epilog Medkovi mogočni, več zvezkov obsegajoči epopeji romanov, ki vsi obravnavajo okolje češkoslovaških leglom ar je v v Rusiji. Ne l>o epični širini, marveč odločno po pesniškem vživetju in doje«tJn se »Legenda o Barabfišovi« dviga nad ostalo Medkovo roman opisno tvorbo. Bila je ustvarjena na motiv: vojak in ljubezen, in prizori iz vojaškega življenja v Rusiji Ji dajejo učinkovito scenerijo. Kapitan Barabftš (osebnost domquijotskega kova) se sreča s de-fcliocv Sije mili Uk ga silno zagrabi. Smelo gre zaradi nje v mesto, ki so ga zasedli boljševiki, jo ugrabi im krene z njo na dolgo, mučno pot, hoteč dohiteti svojo vojsko. Ko jo vendarle najde, ga spopad s sovražnikom potegne v vojni vrtinec, med tem pa njegove dekle izgine brez sledu. Bara-b&š jo zaman išče, nikjer več se z njo ne sreča, nosi jo v sebi samo kot privid. Zlasti ob koncu knjige, ko v samoti na ladji med vožnjo iz Sibirije po oceanu sanjan o nji, je ta zgodba stopnjevana v silno su-gestiven liričen ton. Preden Je Jan Morftvek, danes že šfciri-desetletnik, izdal »Plavce na SŽLzavš«, ni veljal za posebno literarno veličino. S tem romanom pa je sre&no otipal pravo mesto svoje literarne izurjenosti. Snov romana »Plavci na Sfizavčc je očitmo živela v njem že izza otroških let in čakala primernega trenutka. Motiv je v češkem slovstva nenavaden: življenje reke, splavarjev, divjih lovcev, prirodnih, sirovih, nagonskih in elementarnih ljudi. Dejanje poteka zelo sveže in dramatično zase, evokacija pr!-rode In ljudi ima silno plastičnost. Nedavno je Morfivek izdal nov roman »Divoči-na«, ki se v njem znova vrača v enako okolje. Dr. Josef Knap (Praga). __________ Nova razstava Jakopifevem paviljona Kakor je že zabeležilo ponedeljsko »Jutro«, je bila v ponedeljek brez posebnih govorov in drugih otvoritvenih ceremonij odprta nova umetniška razstava v Jakopičevem pavi!jo nu. Zagrebška »Grupa Trojice« (Lj. Babič VL Becič, J. Miše). razširjena e Poljakom W. Skoczylasom, Istranom A. Motiko in Sloven- cem Fr. Pavlovcem, nam predstavlja na tej razstavi svojo zrelo umetnost, plod zadnjih treh let Ob tči Driliki so prispeli v Ljubljano omenjeni trije zagrebški umetniki in so v razgovorj z našim uradnikom izražali svoje veselje, da jim je Nar. galerija omogočila razstavljanje v slovenskem kulturnem središču. Prof. Ljubo Babič je zlasti poudaril, da ljubljanska razstava nima prodajnega namena in da torej ne apelira predvsem na kupce. Namenjena je ljubiteljem umetnosti in občinstvu sploh: naj spoznajo tudi v Ljubljani umetnostno stremljenje in hotenje Zagreba. — Že prvi dan razstave je obiskalo Jakopičev paviljon sorazmerne lepo število ljubiteljev upodabljajoče umetnosti. Posebno pozornost in nedeijeno priznanje vzbujajo mojstrski lesorezi Poljaka W. Skoczylasa. — Razstava bo odprta kakih mesec dni Podrobnejše poročilo o delih posameznih raz-stavljalcev objavimo prihodnje dni. K beležki o Wl. Skoczylasu nam poslal neki 6lovenski umetnik to-le pojasnilo. V poročilu o delu Wl. Skoczylasa čitam, da se ie prvotno posvetil skulpturi na dinajski šoli za umetnost in obtr. (Posneli po fran. biografiji. Op. ur.) To pa ni popolnoma točno. Leta 1901. je avstrijsko prosvetno ministr stvo zaradi pomanjkanja debro izšolanih srednješolskih učiteljev za risanje razpisalo stipendif? za abituriente iz V9e monarhije. Za te stipendiste je bil ustanovljen poseben tečaj, ki ie bil podrejen ravnateljstvu Uroet-no-obrtne šole avstrijskega muzeja. In na katerem je poučeval risanje, slikanje in grafiko profesor Anton v. Kenner. šola ie trajala štiri leta. a je bila namenjena le tam stro- kam, da ne omenim običajnih taoretičnih predmetov. Modeliranje se je gojilo U mimogrede v popoldanskih urah, torej se tudi SkoczTlas na tem zavodu ni mogel posvetiti skulpturi čeprav fe v zadnjem letu rad modeliral kako glavo po naravi — Pač pa m mi zdi omembe vredno, da so ee SkoczTlas kakor tudi W. Klemm in nekateri drugi baš v tem ateljeju ln to zaradi Kennerjeveiga prizadevanja začeli baviti i lesorezom, ki je odločil njih delovanj? v poznejšem življenju. Skoczylas ie bil resen in zelo nadarjen mladenič ter ee Je posvetil z izredno marljivostjo studiranju umetnosti, ki mu je prinesla ta. di zaslužene lavorike. —e. Odmeri »Ljubljanskega Zvona« na Portugalskem. V letošnjem letniku »Ljubljanske* ga Zvona« je izhajala daljša razprava dr. A. Debeljaka »Iz portugalskega pesništva«. Ta zanimivi pregled pesniškega 'istvarjanja v slavni a pri nas malo znani domovini Ca-moesa, ni ostal neopazen. Prosvetno mini* 6trstvo v Lisbonni, oddelek za narodno vzgojo, je poslalo avtorju čestitko in zahvalo za njegov spis, ki je »nedvomno mnogo prispeval k temu, da se Vaš majhni a plemeniti slovenski narod seznani z nekaterimi najbolj reprezentativnimi osebnostmi naše nacionalne literature.« Ministrstvo posebno hvali prevode iz portugalske lirike, ki «ib je avtor vpletel v svojo razpravo in ki so »ohra. nili v Vašem Jeziku svežost, ritem in ubranost portugalskega izvirnika, na da bi količkaj kazali prisilienost. Nasprotno: njib čar le v slovenščini tako naraven in spontan, kakor da bi bile to ljubke izvirna stvaritve, nastale v srečnem trenutka pravega pesniškega ( l t i t t M Domače vesti Z ljubljanske univerze. Dosedanji kan-traktu almi lektor na univerzi v Ljubljani dr Nikolaj Preobraženskl Je Imenovan za lektorja ruskega Jezika t 6 položajni skupini, dosedanji arhivski uradnik Franc B;anč pa >a kalkulatorja na zavodu za meteorologijo in geodinamiko t 7. položajni skupini. ♦ Upokojitev v državni službi. Na predlog ministra ra kmetijstvo Je upokojen HLnko Degen, višji veterinarski svetnik obmejne veterinarske postaje v Kotoribi ♦ Promocija po substitutu. Na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani je bil včeraj promovlran za doktorja prava dipl. prav. ialk g Strekelj Ivan lz LJubljane Odsotnega doktoranta je pri promociji nadomeščal pooblaščeni substitut g. dr. Omladič Fra itijo Mlademu doktorju Iskrene čestitke! KOMPLETNA smu&ka obleka Din 310.-Hubertus plašč Din 320- Fran Lukič, Stritarjeva ul. ♦ Zborovanje orrnošKega učiteljskega dru-itva JUU se je vršilo v soboto v Ormožu V uvodu je izpregovoril predsednik g Megla o šestdesetletnicl učiteljskega pr-voborltelja, podstarešlne SKJ Bngelberta Gangla V spomin njegovega Jubileja *o društvenikl odobrili prispevek 100 Din ta Učiteljski dom v Mariboru. V daljšem predavanju Je nato govoril o Engelbertu Oan-glu g Srečko Vittori. G Vlado Klemenčlč je v kratkem referatu »Pogledi v bodočnost kmetijstva* obravnaval razvoj svetovnega gospodarstva, ki z moderno tehniko ln racionalizacijo v veliki meri povzroča današnjo krizo. Dotaknil se Je tudi naših domačih razmer Zborovanju so prisostvovali tudi brezposelni učitelji, ki Jih je v okolišu našega društva dvajset Obravnaval se je njihov položaj, ki se pa kljub dobri volji z vseh strani ne bo Izboljšal brez sodelovanja oblastev, ki naj bi postavila na prazna slstemizirana mesta mlade brezposelne učitelje. Odboru za postavitev spomenika mučeniku čabrinovlču, ki Je bil tudi učitelj. Je društvo darovalo svoj prispevek. Prav tako so prispeva!! člani za radijsko postajo v Ljubljani. H koncu Je g Vadnjal poročal o stanju naročnikov Mladinske matice. ZA PULLOVF.K.IE PRISTNA ANGLEŠKA VOLNA TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg^l ♦ G. univ. prof. dr. Bilimovič nam plSe: V laskavi beležki o mojem predavanju na ljudskem vseučilišču v Celju, prlobčeni v »Jutru« 10. t. m., je omenjeno, da sem bil svojčas ukrajinski finančni minister. Glede tega dovoljujem pripomniti, da nisem bil nikdar ukrajinski minister. Bil sem do 1. 1919 zadnji profesor za narodno gospodarstvo na univerzi Sv. Vladimira v Kijevu. Po svojem odhodu lz Kijeva In predno sem prišel v Jugoslavijo. pa sem stal nekoliko mesecev na čelu resora za kmetijstvo v vladi generala Denikina ♦ Narodna knjižnica In čitalnica v Zagrebu (Gundullčeva ulica 29.) priredi r sredo 13 t m društveni sestanek s preda, vanjern vseučiliškeea profesorja dr Novaka o početkih današnje civilizacije (s projekcijam I) Začetek predavanja ob 21. Gosti dobro došli. ♦ Prosti vizum, železniške olajSave In druge ugodnosti za potovanje v Avstrijo uživa vsak potnik na podlagi posebne zim sko-sezonske legitimacije, ki se dobi Drl »Putnikut v Ljubljani. ♦ Nov grob. Pri Sv. Jurju v Slov. goricah je umrl, star komaj 43 let, veleposestnik g Jože Kranjc. K večnemu počitku ea bodo položili jutri. Pokojniku blag spomin, žalujočim Iskreno sožalje! ♦ Srečna rodbina. V vasi Boiska pri Sarajevu živi 75 letni kmet Risto Gačo. ki ima 9 sinov. 3 hčere ter 45 vnukov In pra-vnukov Ristova rodbin« Je pred nekaj leti Se živela v stari zadru?!. ki pa Je zarad' tolikega potomstva postala premajhna ln Congoriifa se predvaja danes ob 4., 7. In 9. uri v zvočnem kinu Dvor po običajnih nizkih cenah Din 2, 4, 6, 8. so si najstarejši sinovi ustanovili avoje domačije Najstarejši Riatov ain Je star 52 najmlajši p« 20 let. Vai sinovi, ki so si ustamovili samostojne domove, so hoteli Imeti očeta pri sebi ln so se naposled tako sporazumeli, da biva oče nekaj časa pri enemu, potem pa pri drugemu. Stari Risto, kakor tudi njegovi sinovi so na najboljšem glaru kot vzorni ln marljivi gospodarji. • Pomorski muzej v Splitu. Ob priliki zasedanja glavnega odbora Jadranske straže Je bil preteklo soboto v Splitu otvorjen novoustanovljeni Pomorski muzej. Naši ne-prijatelji so pogosto poudarjali, da Jugoslo-venl nimamo pomorske tradicije in pomorske zavesti Novi muzej pobija to trditev kot neresnično Muzej bo zbiral spomine iz našega pomorstva in vse, kar nudi moderna tehnika Slavnostni otvoritvi »ta priso-stvovala med drugimi komandant naše vojne mornarice admiral Stamkovič in univerzitetni profesor dr. Vouk is Zagreba. • Najvišji moat v državi. Cesta, ki bo vezala precejšen del setske banovine ob vznožju Durmitorja od Nlkšiča do Plevlja, Je ie gotova do reke Tare. Preko reke so začeli graditi most, ki bo visok 120 m Ta most na Tari bo najvišji most v naši državi. Nova cesta z mostom preko Tare ne bo samo zelo važna n del črne gore, marveč bo tudi najkrajša zveza Beograda x Dubrovnikom in Boko Kotorsko Cesta vodi skozi najromantičnejše pokrajine in bo zaradi tega tudi velikega pomena za naš tu. rLzem. • Kupujte Ciril Metodove razglednice, kajti s tem podpirale družbo, domače umetnike in domačo obrt! H. E. GROH poje PESEM O SREČI • Važna javna dela na Savi pri Zagrebu, Med državo, upravo savske banovine ln zagrebško mestno občino je bil sklenjen dogovor o izvedbi regulacije savske obale od Jeruna do 2itnjaka s pororačunom od 14 milijonov dinarjev. Doslej je edina mestna občina rotirala svoj delež tega proračuna in 11. t. m. je ie poslala 300 delavcev na delo. Občina ima na razpolago 600.000 Din in bo najela še več delavcev, če bosta tudi država in banska uprava t kratkem nakazali svoje prispevke. ♦ Huda zima. V Bosni že nekaj dni neprestano sneži in so ponekod tudi nenavadno močni snežni meteži. Na cesti, ki vodi iz Banjaluke v Kotor-Varoš. so bili meteži ta. ko močni, da Je cesta na večjo razdaljo po-polnoma zamedena, s pobočij pa je vihar izruval mnogo dreves s koreninami rred Zaradi snežnih žametov Je prekinjen promet proti Tesličn in Doboju. Tudi v posavskih vaseh Je nenavadno zgodaj nastopila huda zima. V Novski je ie nekaj dni 15 stopinj pod ničlo. Na Ivančici je preko pol metra snega ln ao prebivalci mnogih rasi v velikih skrbeh, ker bz gozdov ne morejo dobiti drv. Nenavadno zgodaj je letos ustavljen promet na Dunavu, Dravi ln Tisi. Od 11. t. m naprej bo normalni promet samo še med Beogradom, Zemunom im Pančevom. • O igralnih kartah Jugoslovenskega ženskega saveza dfebate še niso pieuehale JZS je, kakur znano, najprej zatrjeval, da so slike na igraloih kartah samo stilisira-ni narodni tipi in da nikakor ne predstavljajo najvažnejših osebnosti Is Jugosloven ske zgodovine. V drugi svoji izjavi pa Je napovedal, da se bodo o teh slikah ali tipih izjavili še strokovnjaki. V »Politiki« so pisali ie nekateri zgodovinarji in kulturni delavci, da so Igralne karte J2S pro-fanacija naših nacionalnih veličin, te dni pa je »Politika« objavila tudi karikaturo, ki predstavlja policista, ki je zalotil dva kvartopirca. Kvartopirca odgovarjata možu postave, da ne hazardirata, marveč da se iz kart učita naše zgodovine. _ Proti raz. peča vanju igrakiib kart so se najprej Izrekla ženska društva f Sarajevu, ki so ae-daj J2S poslala svojo zahtevo, naj ae do 12. t. m. odreče nameravanega razpečava-nja kart. Iz J2S je zaradi kart v Beogradu Izstopilo tudi društvo »Kneginja Zorka«. * Beg trgovskega zastopnika, ki dolguje tvrdkam več milijonov. V Zagrebu je vzela noč trgovskega zastopnika Ervina Orlika. ki je prevzemal blago raznih tujih ln do mačih tekstilnih tovaren ter ga razprodaja) našim trgovcem BU je pooblaščen za kasiranje plačil, ostal pa je baje nekaterim češkoslovaškim in eni slovenski tvrdki na dolgu za blizu 4 milijone dinarjev. Orlik je užival sloves vestnega iu premožnega trgovca. Iz Zagreba je odpotovati ie pred tedni Ln se je sprva govorilo, da Je romal v Palestino. Sedaj pa so prišli v Zagreb za stopniki češkoslovaških tvrdk. ki »o ugoto. vili, da je Orlik v zadnjem času kasirai mnogo denarja, ki pa ga ni odposlal. Zadevo so prijavili policiji. • Obledele obleke barva * različnih barvah in pli»ira tovarna JOS REK'H. Samo neka) dni imate ie čas, da rešite križanko n AgSa Box fotoaparat Vzemite si razpis v Drogeriji Gregorič dr. i o. L LJUBLJANA, Prešernova ulica & « Prašiča so ukradli. Iz Kamnika piše Jo: V Zakalu pri Stahovici so posestniku Zobavniku neznani tatovi ukradli pitane-ga prašiča. Pritihotapili so se v svinjak, zaklali prašiča ln odšli z nJim v temno noč. Domači orožniki so pridno na delu. da izsledijo predrzno tatinsko družbo Iz L'«Mtane u_ Narodna odbrana v LJubljani proslavlja rojstvo Nj. Vel. kralja im 25 letnico ustanovitve matične organizacije NO v Beogradu V počaščenje rojstva našega vla darja bo 1€. t. m. ob 20. v veliki dvorani Kazine slavnostna akademija. Sodelujejo radijski orkester s člani opernega orkestra in godbe dravske dir ob'asti. Solista ljub. IJanske opere g. Julij Betetto in g. Sveto, zar Banovec ter pevski zbor nacionalistov šentjakobskega okraja Dirigirata operni kapelnik g. Anton Nefat in kapelnlk radij skega orkestra g. Danilo Grum Po akademiji bo družabni večer. Vstopnice za akademijo se dobe od srede dalje t Zvezni knjigarni v Selenburgovi ulici 7. V nedeljo 17. t. m. ima oblastni odbor NO ob pol 9 t mestni posvetovalnici svoj redni občni zbor. Ob 11. pa bo t se)nl dvorani magistrata slavnostni občni zbor NO. na kate rega je vabljena vsa nacionalna Javnost Slavnostnemu občnemu zboru bo uačeloval predsednik središnjega odbora NO r Beogradu Uija 2. Trifunovlč. u— Srednješolska mladina bo na svečan način proslavila rojstni dan NJ. Vel. kralja in 15 letnico nastanka Jugoslavije v soboto 16. t. m. Tega dne bo namreč priredil SJSU »Preporod« ob 20. uri v Trgovskem domu slavnostno akademijo pod pokroviteljstvom g. dir. Juga in Častnega damskega komiteja. Dijaštvo udru-ženo v Preporodu, je ob vsaki priliki Jasno pokazalo, da pravilno pojmuje stremljenja našega vladarja Cenjeno občinstvo prosimo, naj ne prezre vabila na to tradicionalno srednješolsko prireditev ter Jo polnoštevilno poseti. Posebnih vabil ne bo. Božiček dobro ve, kje se kupi poceni. Zato nabavlja: BONBONE, ČOKOLADO, DESERTE In KEKSE izključno le pri BONBONNIERE nasproti glavni pošti. u_ V proslavo rojstnega dne NJ. Ve! kralja, pokrovitelja proslave 50 letnic* pevskega društva »Slavec«, se bo vršil v soboto 16. t m. ob 8 zvečer v dvorani hotela Uniona vokalni koncert, pri katerem sodelujejo razni pevski zbori In splošno znani In priljubljeni slovenski tenorist g Franci Ivan Predprodaja vstopnic v Matič ni knjigarni. u_ SlePa aimultanka mojstra Pirca. Ljubljanski šahovski klub Je za drevi pri pravil Ljubljančanom prvovrstno senzacijo Ob 20. bo v kavarni Zvezdi nastopil mariborski rojak, šahovski mojster Vasja Pire v slepi simultanki. Igral bo z 12 nasprotniki hkrati, ne da bi pri tem gledal na de ske. Tovrstne prireditve v LJubljani še ni smo imeli lin ni čuda, da vlada zanjo tudi med nešahisti veliko zanimanje. Kdor se hoče pomeriti z mojstrom, mora plačali 20 Din prijavnine. Vstopnina znaša 5 Din m ŠOLSKI D0I14J Tel 33-87 GUSTAV FROHLICH Maria Solveg, Paui Kemp v veseli opereti GLAS SRCA Dopolnilo: nov zvočni tednik Predstave v torek, sredo in četrtek ob in uri cejne. t OO. 8,6}S,± dIN PRIDE! PRIDE! PUSTOLOVŠČINA ENE NOČI u_ Rezervni 9flc»rJI. 8kllea> se tsrednl občni zbor u petek ti. L m ob M t dni štvenem prostoru »Zvezda« člani tak pod odbora, ki se hočejo ndeieiiti svečanostne postavitve temeljnega kamna oficirskega doma v Crikvenici, Imajo s oficirsko legi timacijo 75% popusta f osebnih in brzib vlakih Za ostale udeleinike pa je dovoljen 50% popust. — Odbor. u— Dobrovoljcl. V smislu sklepa sprejetega na zadnjem sestanku, pozivamo vee članstvo, da se udeleži izrednega občnega zbora, ki bo v torek 19. t m. ob 20. pn tov Krečiču, Vidovdanska cesta. Na dtievoem redu bo poročilo predsedstva, volitev odbornikov im slučajnosti. u— Ruska Matica izreka tem potom svo. Jo najprisrčnejšo zahvalo gospej koncertni pevki Pavli Lovšetovi, gospej Mariji Ma verovl ter gg Marjanu Lipovšku ln dr Nikoli Preobražen8kemu, ki so te prijazno sti sodelovali pri izvedbi glasbeno-literar-nega sporeda na dan ruske kulture in ruskega vojnega Invalida In ao v največij me ri pripomogli umetniškemu uspehu te ru ske kulturne prireditve. u— Krajevni odbor Rdečega križa v LJubljani obvešča samaritanke in samaritane rejona Sv. Jakob in liceja, da bo predavanje g. dr. Ahčina danes ob pol 20. v šoli pri Sv. Jakobu. u_ Kako moramo gnojiti na naših vrto vlh In sobnim rastlinam, nam bo v okrilju podružnice SVD predaval banovinski refe rent g. inž Sadar v sredo ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Ker pri gnojenju rastlinam na vrtu ln v lončkih napravimo največ škode, da nam ne uspevajo, zato bo predavatelj povedal, s kakšnimi gnojili gnojimo raznim rastlinam po vrtovih ter navedel tudi več receptov za gnojenje sobnih rastlin Vstopnine ni. H. E. GROH poj' PESEM O SREČI u_ Društvo »Tabor«. V četrtek 14. L m ob 20. bo v kemijski predavalnici na realki (Vegova ulica) izredni občni zbor Na dnevnem redu bo sprememba pravil ln slučajnosti. _ Drevi ob 8. bo pevska vaja v Beethovnovi ulici 7 pritličje u— Klub esperantistov vabi avoje članstvo, prijatelje esperanta in vso javnost k proslavi 25 letnice esperanta v Sloveniji, ki se bo vršila v soboto 16. L m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice, član! kluba bodo igrali v esp. odlomek »Hlapca Jerneja«, kvartet bo pel slovenske narodne pesmi v esp. prevodu in recitirana bodo naša literarna dela Programu bo sledil intimen družabni večer. Vstopnina le Din 5—. u_ H. Emst Groh Je eden izmed onih pevcev, ki so bili d« pred kratkim še n»-znani Naši publiki se predstavi v svojem prvencu »Pesem o sreči«. Mlad Je še, s njeeova pot do slave in priznanja je hlli) dokaj težka. Z vztrajnim delom In neti mornim vežbanjem glasu se mu je posreči Io, da je kljub zaprekam zmagal Ljubljana ga bo slišala te dni. Ker je zanimanje za njegovo premiero veliko prosimo že sedal cenjene kinoobiskovalce, da si rezerviralo vstopnice. u— Anny Ondra v svojem najnovejšem filmu je taka, da si je ne moremo želeti bolje. Razposajena, resna, vesela in zamišljena; vse je v njej. že dolgo nismo videli bolj veselega in zabavnega filma, kakor je ta. »Pripovedke gdčne Hoff-mann« so res pripovedke, kakršnih si publika želi, da se zabava. u_ Novi Ciciban. V nedeljo popoldne )*■ »Svoboda« ponovila v dvorani hotela Union Župančičevega »Cicibana«, ki sta ga Ferdo ta Katja Delakova že lani naštudirala s svojim otroškim zborom v plesu, recitaciji io glasbi. Za nedeljsko reprizo sta umetni ks to svojevrstno prireditev v vseh ozirih Doglobila in podragocenlla. In dasi je bllti malo precej pogumna misei. ljubljansko občinstvo povabiti na takšno stvar r veliki, unionsko dvorano, vendar bi bil ta »Cici ban« zaslužil mnogo številnejšega odziva Otroci, ki so ob mamicah napolnili dvora no s svojim živžavom. pa so plese, dekla macije, glasbo In vso domiselno ooremo odra tn dejanja sprejeli na stežai odprte ga srca. To ni bila običajna otroška nrire ditev. na kakršnih matere dajejo duška svojim familiiarnlm čustvom, ko gledalo primitivno igro svojih otrok Oba aranžer ja In režiserja sta znala te vedre, vesele skupine mladih ljudi mobilizirati t umetni ške celote Ga Katja Delakova — Iz njene šole za ritmiko In ples le bil odločilni del nastopajočih otrok _ le vnovič pokazala da zmore, kar mora znati sodobni umetnik in sodobni učitelj umetnosti: množici, ki Io oblikuje vdihniti svojo voljo In izraz. poe. dinca pa zdramiti in dvigniti Iz sebe Kakor zbori v recitaciji ln plesu, tako so v plesu Dosebno uspeli nekateri otroški aoll "_ Frl. u— JadranaSl! Danes vsi na brucovski večer. Zbirališče ob %20. v društveniL prostorih. navditirieniac Tako j.1 pisalo avtorju portugalsko prosvetno ministrstvo. Zares lepa pozornost. ki je častna za pisca in aa revijo. Kako pa so v daljnem Port.ngalu razumeli slovensko razpravo in spoznali nje odlike? Verjetno je, da je oceno podal naš slovenski rojak prof R. F. K n a p i 5. germanist lizbon-eke univerze. Lep uspeh slikarja-grafika E. Justina. O slovesu, ki si aa ie pridobil s svojimi 'oeo-rezi naš plodovitni slikargrafik E. Justin, pričuje zanimiva ponudba, ki jo je nedavni prejel iz mesta La Linea v Španiji. Od lam je neki založnik naročil pri našem umetniku večjo serijo karakternih glav različnih • a-rodnosti. zlasti še poljskih in ruskih rabinov. vse v linorezu naravne velikosti. O. Justin je naročilo sprejel in bo izdelal 2» špansko tvrdko 50 plošč linorezov. Slovenske pravne starine v filološkl Infi. V pravkar izišlem t do 4. zv?zku 14 letnika »Glasnika Muzejskega društva za Slovenijo« (zgodovinska s^cHa} je obiavljens daMša raznravs univ r>rof dr J K e l e in i ne »Pravnp starine slovenske v filolnški luči« Prav za pra\ i? to cel slovar »loven skih pravnih izrazov ki so s-* ohranil' od starine in katerim ie avtor dognal izvor odnosno ^zikovni razvoj in zgodovinsko rabo. Razprava ie tudi za lajika orav zanimiva, sai združuj* filoloSfce pravne in kulturno-zgo-dovinske elemente V slovenščini ie ohranjenih sorazmprno prečki =rtproelovansklh izrazov te vrsti, na avarsko dobo spominjata be»pdi ban in kaseg. poznorimski vpliv kažejo besede kmet. blag. vod. najbrž tudi kasan, v poznejših slovenskih pravnih izra- zih pa se iz umljivih razlogov posebno Kaž> nemški vpliv Iz t asa zvezka (e omeniti še razpravo univ. prof dr. Balduina Sarij »Novi napisi iz Kranjske« (material za dopolnilo k velikemu latinskemu delj o napisih Cor dus Inscriptionum Latinarum. dalje »Poroči lo arheološkega oddelka Narodnega muzija v Ljubljani za leto 1931—1933« ler razpravi' dr. J. Mala »Ljubljana in leto 1848«. Zve-sek zaključujejo krajši članki in kn|i£?vnp poročila. Podelitev Gonrourtjeve nagrade ia let« 1933. Kar je za svetovno književnost Nobelo va nagrada, je za francosko Gonco irtjeva. ki fo vsako leto podeljuje Aoadčmij Goncourl v Parizu. Ta akademija Steie samo daeet čla nov. Nje nagrade materialno niso kdo ve kal imafo p« veliko moralno vrednost ter orina Saio slavo in denar na knjižnem trgu. Letoš njo prvo nagrado so Goncourtl?vi akademi ki podelili Andrčti Malraiixj. L6on Pierr-» Quini pi$e v najnovejši Številki pariških *Le» Nouvelto LiMčraires« da Oontourtievl aks dpmiki Ž> dolgo niso imeli tako »rečne rj k?, morda od takrat ne. ko f»o priz-ial nagrado Prnuatn — Andrč Malrnn* je r»> len I. 1901 v Parizu in ie dovršil nnditn. Šolo orientalskih Jezikov Mnogo ie notoval zlasti so ga mikale vzhndn* d »žele per*!h> Kitalska. Mongolska 0 tem pričalo tjdl nje govl poglavitni spisi: »Tentation defOm dent«. »Les OonfliHTantsc »La Vole Rovale« »La Condition humaine« Ootinconrtievo rs grado f» dobil ta «vnt na|nov>j$i roman .Lf Condition hnmalne«. ki v n'em obravnav* rpvolucl|sko vrenie med kita teko mladino. -Slovenci nimamo v prsvodu nobenega .VLalrauxovega spisa, med tem ko je iagreb Ska .Binoza« izdala njegove »Les Conirue rante« pod naslovom »Osvajaču. Anrirl Levinsou francoski kritik in iist. znan zlasti po svojih opisih iz ru9kp li terature. je umrl v Parizu v slarosti 48 let Levineon ie bil po rodu ruski 2id. Med ir.» gim je izdal knjigo »La vie notiičl^ue d* Doetoievski«. monografijo o r>lisalki Pavlovi študije o naivečjih sodobnih oisatellih i. dr Smrt francoskega filozofa. V Pariz j ie umrl Emile Mjyerson. znan po svojih fiio /.ofekih razpravah o sodobni znanosti Mp yereon je bil to. kar Nemci imenujejo »Ni turphilosoph«: njegove modrnslovne razpra ve slone na temeljitem znanju ir eksaktnih ved. Zaslovel ie zlasti s spisi: .Identitč e' Realite«, »De 1* E\plication dans les 9cien ces«. »La DM neti on rrlativiste«. D1 ch«f ni nement de la oensče«. Njegovi razpravi »Rčei el dčterminieme dane la Physioue Quanti Ime« |» spisal predgovor znameniti fizik urine Lotiis de Broglie. ki ie posebno uvnŽ" val tega moža čignr d<*la *k išnfr strniti v fi 'ozofski **ist«»iii irsledke sodobne fi7ike *1ast-ftinsl -inovn tvorilo relativnosti in Planckov •po-iln kvantov »Zdravniški vestnik« ie priobčil v pravka' 'ziSlem 11 zvezku razprave: Značilna 00 Vkodba kolen« pri sm-učarin (dr Stanko Lut man. Maribor): žariščne inMtfile Waldaye' •ev»ga limfatekegs frelnepn obroča (dr Hen rlk Heferle. Liubliana): Uspehi pri zdrav Meni« kožnega rake t m«l'mi sredstvi (dr fosin Cholewa. Brelie?): 0 solnsalvaTOnr (dr Ernest Hammemehmidt): LiiibMansk kiruriki oddelek, sepsa spomladi 1663 In Se kai (dr. Mirko CerniČ), IV. slovanski zdrav niški kongres v Poznaniu (dr. Viktor fVr ček). Nato poročila in beležke, vmes iluatrn. cije- Zdravniški veslnik, ki ;e -dino strokovno glasilo slovenskega 7.dravniš*va. urej* dr. R Neubauer na Golniku. Iz znanstven«* literature. Pravkar ie iz^la knjiga »Gpechirhte der deutsohen Reih*-hofkanzlei von tooO bi« 1806« (Zgodovina ri »mške državne dvorne pisarne od 1559 I« 1806). ki io ie spisal oodravnateli duna,-•»kega hišnega, dvornega in državnega arhi va. univ prof dr Lotar Groes Ta publi kaciia ie za zgodovinsko vedo velikeg« po mena Kniigo »e dobiva naravnost pri rav natelistvu državnega arhiva (D'rektion de? Haus- Hof- in Staatsarehivs) Wi?n. I., Mi noritenplatz 1. za aeno 50 avBtriidkib Silin ?ov. Jan Kiepnra poje PESEM ZATE Zvočnem kinu Ideal Predstave danes ob 7. In 9. uri zvečer ZagrebSkl kvartet na n. komornem večeru »Sloge« Z veseljem pričakulemo koncert Zagrebškega kvarteta, ki bo v *redo 13 decembra zvečer v dvorani Kina Dvor Miranov. Grat. Aranv In Fabhrt. naši dohrt manri Kr tih čudovita igra ostane nepnsao-na. Skoro stalno ns konrertre- ->ot"vanju , avm no .-»Hnnskem koneertt od- -»ravlH ns not v Rolearllo Ns koncertu Iz-srajalo kvartete Mane Jarnoviča Gotovca Beethovna op 18. St 5 In Suk-s op 11 Bukov kvartet bo hkrati prispevek k priredi tvam ki ae vrfle v raznih krajih ob 60-let niči 1uhitele Pnkovega rolntva Vstopnine do 1« — Din orortals Matična ktiflgar na In tratfks Puerell ns M»k1oMCevt cesti. Palača Pokojninskega zavoda. 19911 u_ Združenje trgovcev opozarja svoje g*, člane na svoječasni sklep zaradi nabiranja daril, glasom katerega mora vsak nabira-telj imeti od uprave združenja posebno dovoljenje. Vse one, ki nabirajo darila hrea priporočila združenja, naj se zavrne u_ Tramvajska dela v zadnjih dneh naglo napredujejo ln je upati, da bo krožna proge že povsem dograjena tekom meseca januarja. Sedaj, ko je zemlja zmrznila, so uvedli nov načim odtajanja ttteiia, v spodnjih plasteh pa je zemlja mehkejša in gre delo tako naglo od rok V nekaj dneh bo proga do škofije že popolnoma dograjeaa, nakar bodo sledila še dela v Stritarjevi ulici, na mostu, na Marijinem trgu In dalje v Prešernov) ulici. Promet po tej vseskozi novi dvotlrnl progi bo v oteh smereh prav gotovo zelo iivahen, kajti največja fr ekvenca Je vendarle v mestu Po progi glavni kolodvor, glavna pošta, Mestni trg. Sv Petra cesta, Jegličeva ulica in dalje po Ma-sarykovl cesti ln obratno bodo vozili vozovi f presledku 6 minut V prometu bo 6 motornih voz novega tipa N« progi od magistrata na Dolenjski kolodvor bodo še nadalje vozili trije motorni vozovi 10 se bo vršil promet t presledku 6 do 7 minut. Proga magi&trat-garnlzijska bolnica je popolnoma preurejena ln bodo v to smer ln obratno vozili trije vozovi s 6 minutnim presledkom S to progo se bo promet na krožni progi od magistrata do trikota poleg Satabonove hiše zgostil tako, da bodo na tem delu proge vozili vozovi s 3 minutnim presledkom Na progi Vič-glavni kolodvor bo vozilo 5 novih motornih voz ter bo s to progo zgoščen promet na kroinl progi od pošte do kolodvora, da bodo vozovi obratovali » S minutnih presledkih Na progi kavarna Evropa-St. Vid In obrtno bo 7 novih in starih vvz. Na vseh »>-ogah bo obratovalo 24 voz, tako da bo in.ela Malo-železniška družba v rezervi vedno še 5 mo-tornib voz. Za promet na vseh progab bo potrebnih 114 uslužbencev, 17 več. nego Jih družba že sedaj zaposluje Kakor pa smo Informirani, družba ne bo sprejela niti enega novega uslužbenca, ker se bodo potrebni vzeli iz kadra onih. ki ie sedaj delajo v delavnici ali so zaposleni pri vzdrževanju stare proge. Družba namerava z novim letom uvesti tudi mesečne karte za neomejene vožnje po progab. ki boao 6tale kakor čujemo mesečno 150 Din. Adresar Ljubljane Je Izšel. Vsebuje čez 60.000 privatnih in trgovskih naslovov. Dobi se v knjigarnah in v tiskarni »GRAFIKA« LJubljana. Resi jeva c. 4. Cena 180.— Din. u— Učitelj za drsanje na drsališču SK Ilirije. Drsanje Je eden najbolj zdravih In najelegantnejših športov, pripomočljiv zlasti mladini. Na drsališču SK Ilirije je zadnje dni prav živahno, radostna se vdaja mladina zimskemu veselju Led je prvovrsten, gladek kot zrcaio Za začetnike je na razpolago učitelj drsanja In sicer trener g. Haftl, ki bo poučeval proti malenkostni odškodnini. Roditelji! Svoji deci napravite lepo božično darilo, če jI kupite permanentno vstopnico za drsališče SK Ilirije! u_ Drevje čistijo. Po mestnih parkih in ob cestah so pričeli delavci mestne vrtnarije trebiti drevje Na Bleiweisovi cesti so včeraj že ostrlgli vse poganjke na akacijah Prav tako so očistili in obstrigll drevesa v parku na Gradu ln drugod. Pristopajte U „Vodnikovi družbi*4 u_ Hud mraz. Zadnja dneva je zavladal občuteu mraz, ki je letos vsekakor pritisnil nekoliko prezgodaj V mestu je bilo včeraj zjutraj U stopinj mraza, zunaj na prostem, na aerodromu pa celo 14 stopinj. Zaradi nastopivšega mraza je vse večje povpraševanje za drv mi In so kupčije na Grudnovem nabrežju, kamor dovažajo drva •lianci, Polhograjci in drugi kmetovalci Is okolice, vse tivahnejše. u— Zastrupljenje z ogljikovim monoksl« dom. Mestna uboga Ana Seligova, stanujoča v Rečni ulici 3. Je predsinočnjim zaradi mraza naložila v peč, preden je šla spat, nekoliko več premoga. V sobici pa se je kmalu nabral strup, ogljikov monoksid. K sreči so ga zavohali sosedje, ki so prišli v sobo, kjer so našli Seligovo že nezavestno Zastrupljenko so ponoči odpeljali v bolnišnico, kjer se je včeraj njeno stanje izboljšalo. u_ Pogrešata se. Pred dnevi Je neznano kam odše! od doma 63 letmi FVanc Falatov, bivši krojaški mojster, stanujoč v HraniL niški ulici 11 Mož ni predvsem normalen in se domači boje, da se mu Je pripetila kaka nezgoda Falatov nosi s seboj zavoj s krojaškim orodjem Oblečen je w črno obleko in ima naočnike Pogrešajo tudi strojnega mojstra Avgusta Jerška rojenega I. 1883 v Trnovem Jeršek je Izgini že pred leti Iz Ljubljane in se odtedaj ni nič več čuio o njem Ne ve se, ali je odpotoval ali pa se mu je pripetila smrtna nesreča. Zadevo ima v rokah policija u_ Z mesom se je oskrbel. Predvčerajšnjim ponoči je bilo vlomljeno v mesnico Matije Kusa v Zg šiškl Vlomilec je odnesel več kilogramov mesa slanine, klobas in drugih mesnih izdelkov Ker Je vlomilec razbil šipe In se je pri tem obrezal ga je policija laije izsledila Sled za nJim ]e Iriala v gramozno jamo ob Vodovodni ce-iti. kjer so ga prijeli v osebi delavca Lu-lovika K V baraki so našit le nekaj kilogramov ukradenega mesa a drugo ukradeno blago Je nepridiprav spravil drugje U— JNAD Jadran priredi v četrtek 14. t. m. v prostorih Trgovskega doma čajanko. Prijatelji plese so nalvljudneje vabljeni Igral bo »Ronnjr« Jazz, sačetek točno ob 20, Obnovite srečke driavne razredne loterije. Cas za obnovo fe samo do 10, t. m. žrebanje se bo vršilo ie 12. in 13< decembra. —h—»«.«!tiica p. r. t o. *. l.i«Wia»»a. Sv pp^a e. Iz Maribora »— Mornarska sekcija J. S. (krajevni odbor Maribor) je jnoia v nedeljo pri Ro-serabergerju svoj prijateljski sestanek, If ie bn icio dobro obiskan Pristopilo K *o-pet vet novih članov, med teim dva gospoda, ki su odsluži a v mornarici svoj rok ie leta 1898. To nam kaže. kako glo-boka ie lijubezen naš h mornarjev do našega sinjega Jadrana ločno ob 11. ie načelnik Jug otviml sestanek ter pozdravni podu a čem i ka ljubljanske sekcije tovariša Stauta. ki je v kratkih besedah razložil delovanje ljubljanske sekcije. Sklenili so, da bodo v kratkem sklicali aredni občni zbor. na katerem bodo po zgledu ljubljanske se-kcue ustanovili propagandni, predavateljski. športni in socialni pododsek. Športni odsek bo prevzel tovariš Kokot. ka je znan športnik lež pa sedaj z zlomljeno nogo v bolnišnici. Socialni odsek bo irnel važno nalogo, pomagati bivšim mornarjem do eksistence, v kolikor bo v teh tedkih časih mogoče. Po možnost: bo dajal najpotrebnejšim tudi materielno podporo Nadalje jo sklenili. da bodo *kur«o z ljubljansko sekoiijo priredili izl« v Celje. da se tudi v Celju ustanovi Mornai »ka sekdra J. S. pozneje pa še v Ptuju !n Dravogradu. Z geslom »Guvajmo naše morje« so se vrli mornarji ob 13. razSll- Znano nam je, da ste zanesljiv plačnik Jutrove naročnine. Zakaj odlašate? Sebi v škodo, ker Vaša zavarovalna pogodba za nezgode pri zavarovalnici »Triglav« ni v veljavi. če naročnina ni pravočasno plačana. a_ Starešinsko društvo »Triglava« bo Imelo v utre K 19 t m ob 20 » lovski sob: hoieia »Orla« Izredni obCnl zbor l>uevni red počastitev spomina blagopokojuega predsednika profesorja Broliha in volitve novega predsednika ia> enega odbornika Starešine vabijeul! a_ Odbor društva »šola in dom. se je Jie lakoie konstituiral: predsednik dr Po Ijaoec Leopold, poupi edsedniik Franc Mlua pik. blagajni ičarka Steranij« Plantauova. tajnik Franjo Žebot. predsednik uadzor-»tva Fraac Ružoian Claue sprejemajo po-sianiez.ua io.ska vodstva in člani odbora. a— Tekmovanje za šahovsko prvenstvo Maribora končano. Preteklo uedelio se ie po večtedenskem boju izključilo tekmovanje za šdhovsio prvenstvo Mari«bura. Prvo mesto v prvi skupni si le priboril Kra-rner. ki ie do-bri:' od 13 dosegljivih II točk. dru«o mesto Ostanek z 10 in pol, tretje si delita S a v4i in Lešnik z 9 točkami, peto in šesto še ni defm.tivno rešeno. ker mora Ku-kovec še igrati eno partijo. Stanje tabele je naslednje: Kukovec 7 in pol (I). Lobkov 7 m pol, Strniša 7, Koroič 6 m pol. Jordan S in pol. Lukež 4. Sila 3. Romih I (1). V 13 kolu je Jordan zmaga! proti Sil'., Kukovec proti Lobkovu. Lukel proti Romihu. Bijen proti Strnišu dočim ie ostala partija Kramer-Ostanek remis. 13. t m. bo v kavarni Jadran šahovski večer, na katerem nodo raz-deliene nagrade. a— Brezposelni absolventi trgovske akademije in sorodnih šol pridrte v četrtek ob 20. uri v Delavsko zbornico, malo sejno dvorano, da se pomenimo o svojih stanovskih. sooijalnih jn ekonomskih interesih ter ' si osnujemo svoj Klub brezposelnih IPrinravlialni odbor Kluba breziooseln-ih oriv. nameišč Zveze nti. intelekt a— Občni zbor Zveze mladih intelektualcev bo v ne-delio. dne 17 t m. oto 9. uri v velik dvorani Oe-tavske zbornice v Mariboru Vse oodrobnosti so razvidne i* okrožnice št 7. ki so io prejela vsa strokovna združenia in krožki ZMI a— Sela Zveze mladih Intelektualcev je v sredo ob 18 uri. Udeležba obvezna! a— Zahvala! Vsem onim. ki so omogočili brezposelnimi intelektualcem oar uric brezskrbnega razvedrila na Miklavževem večeru, se tukaj nal-prisrčneje zahvaljujemo Vodstvo a— Dve nesreči. V Počehovd le padla včeraj z voza oskrhn-ikova žena luMiana Ooren'aikova bi si pr oadcu hudn poškodoval?« Havo V Danikovi ulici pa se je Čitaite tedensko ..*?vijrr*».?*r TN SVET" v f*pr»>era»ura 4 relativna vlasa v %. 5 smer tn brzina vetra 6 oblačnost 1_10 7 DadaVne v mm 8 vrsta Dadavin Temperatura- orve številke nomeniio naj višjo, druge najnižjo temperaturo. 11 decembra Ljubljana 7. 768 2, -10.5. 79. 5. —. —; LJubPana 13. 76 0. _4 9 78 NE1 1. _ —, Maribor 7 767 5. _12 0 80 M2 3. -: Znsi»eb 7. 767 4. -7 0 80 RSE1 10. snes Beotrad 7. 767 0, -7 0 ORI in 0 2 *nes 9ara1evo 7. 766 4. _7. 90. mirno 10. 10 snee; Skoplje: ni depefte: 9r>!ti 7 760 2 4 0 85 NE3. 10. _ Kiimbor 758 7. 8.0 90. mirno 10. 5 0, dež; Rab: ni depeše Temne rafura: LJubljana___11 0; —6 2 Maribor -6 3. —13.0: Zagreb —3 6 _7 0: Beoerad _6 3. 13 0: Snr*ipv0 _ -8 0: Snllt 7 0 3 0: *nmhor _. 8 0 Solnce vzhajp ob 7 28 zahaja ob 1618 Lana vzhaja ob 0.34, zahaja ob 12.27. vsekaj v levo roko pr. sekanju drv Motni brezposelni delavec Pranoc Vateotao. Oba pouesrečenca se zdravita v bomišoiOl. a— Vlom. V noči na ponedeljek so ne-anam sumlcf vlomi« v izložbeno okno delikatesne trgovine g. l/blerja oa Glavnem trgu Odnesli so razne jestvme m pi-lače v vrednost, okrog IbOu Din. Ze ponoči je stražnik od ve sni trgovca Uhlerja, vkimrtci pa so z dobrim plenom izginili brez sledu. V noči na nedeljo pa so obiskal. mariborsko javno kuhinjo na Ro-tovžkem trgu in odnesla stokileni>co pristne slivovke. Iz Celja e—■ Mojstrski Izpiti V prostorih Okrožnega odbora obrtniških zdruienj v Celju so se pričeli včeraj mojstrski Izpiti. Razpored izpitom je naslednji: v ponedeljek 11. t. m. ob 14. so se pričeli mojstrski izpiti za mizarje, v torek 12. t. m. ob 14. bodo izpiti sa čevljarje, v sredo 13. t. m. ob 19. za šivilje, v petek 15. t. m. ob 14. za kovače, v soboto 16. L m. ob 14. za kleparje ln ob 19. za čevljarje, v ponedeljek 18. t. m. ob 19. za mizarje, v torek 19 t. m. ob 14 za vozoličarje ln ob 19. za lončarje, v sredo 20. t. m. ob 14. za peke Io ob 19 sa šivilje, v petek 22. t m. ob 19. za krojače, v soboto 23 L m. ob 19. pa u mehanike Id strojne •ključavničarje. e— Obrtniški sestanek. Slovensko obrtno društvo v Celju bo imelo v četrtek 14. t. m. ob 20. važen io obvesen članski sestanek v posebni sobi hotela »Evrope«. Na dnevnem redu je razprava o novih davčnih predlogih In praksah. e— Celjsko pevsko društvo bo Imelo ta teden pevski vaji v sredo 13. t. m. In v petek 15. t. m obakrat za mešani zbor. Ker se bo pri obeh vajah tolmačil program slavnostnega koncerta ob 40 letnici, sta vaji za vse dosedanje pevke ln pevce strogo obvezni! Prt teb vajah se bodo sprejeli tudi novi dobri pevci In pevke! Nekdanji pevci ln pevke, — vrnite se! e— V Mestnem gledališču bo uprizorila ljubljanska drama danes ob 20. znano Moličrovo komedijo »Tartuffe« v režiji g. dr. Branka Gavelle. Predstava je v abonmanu. e— Razstava slik slovenskih umetnikov v mali dvorani Celjskega doma je bila sinoči zaključena. V nedeljo dopoldne Je predaval g. prof. dr. Pr. Sijanec o razstavljenih delib In o najvažnejših smereh v slikarstvu. Zanimivo predavanje Je bilo dobro obiskano. Pričakovati Je, da si bodo Celjan) Se te dni nabavili večje število razstavljenih slik in s tem podprli naše umetnike. e— Ustanovni občni zbor StarcAln*ke organizacije »Sloge« se bo vršil 26. t. m. Prostor ln ura se bosta javila pozneje. Vabljeni vsi bivši SlogaSi in prijatelji društva! e— Umrl Je v nedeljo ns Teharju pri Celju g Ivan Jezovšek, bivši šolski upravitelj pr) Sv Lovrencu pod Prožlnom Pogreb bo danes ob 10 na teharsko pokopališče. V celjski bolnišnici Je umrla v nedeljo 27 • letna Ana Zdolškova. žena slikarskega pomočnika lz Za vodne pri Celju. e— Tri tatvine. V četrtek zvečer Je bila ukradena na dvorišču neke gostilne v Gosposki ulici 7 motornega kolesa evidenčna tablica s štev. 2 A 23/33. V soboto Je neko dekle ukradlo Tereziji Regu-lovl na Cesti na Dobrovo Iz stanovanja 3 m blaga. 6 m platna za rjuhe ter nekaj perlls ln navadnega platna v vrednosti 690 Din Storilki so že na sledi. V soboto popoldne Je neka ženska, kl Je pobirala mllodare za revne otroke r Dalmaciji. ukradla lz predsobe stanovanja g. Rudolfa Poljšaka v Sokolskem domu v Gaberfu 200 Din vredno rjavkasto boo. Tudi tei žensk' so 2e na sledi. e— Kino TTnlnn. Danes ob 16.30 ln 20 30 zvočn' velefilm »Nlbelungi« (»Sieg-friedova smrt«) in dve zvočni predigri. Iz Tržiča 6— Osebna vest. Nastavnik državne meščanske šole v Tržiču g Krištof Drago je imenovan na drž. meščansko šolo na Viču pri Ljubljani. č— Seja mestnega občinskega odbora bo v četrtek 14. t m. ob 18. v mestni posvetovalnici, č— Tržiški gasilci so si izbrali za svojo [»redpustno prireditev praznik sv. Treh krajev in prosijo, da to druga društva upoštevajo! č— Za kuhinjo trboveljskim bratcem je nabrala madina meščanske šole med seboj 83 Din. katere je nakazal PRK trboveljskemu županstvu. č— Občni zbor strelske družine bo v nedeljo dopoldne v hotelu Pošti ob 10. uri dopoldne. č— Mestna občina je prepovedala sankanje in drsanje na banovinskih cestah na Ljubelj in v Begunje, kakor na občinski v Dolino, dovolila pa sankanje na stezi do občinskega strelišča Orožniki imajo nalog. da vsakega sankača ugotove. mu sanke vzamejo in ga javijo sreskemu načelstvu zaradi prestopka cestnega policijskega reda. č— Cepljenje proti davlci je bilo ta teden končano. Vsega skupi je bilo cepljenih nad 800 otrok v starosti od 1 do 12 let Vsi so bili po trikrat cepljeni v presledkih po 14 dni Cepljenje je bilo uspešno v vseh primerih Nekateri otroci so dobili po vsakem cepljenju vročino in roke so jim za tekle tflko. da niso mogli v šolo H*gien •ski zavod iz Ljubiiane je cenil mestna »bčina tržiš*«, na ie krila stroške v zneskr 1000 Dn Davica v Tržiču vsako 'eto za hteva več hud;b oho1»»ni »daj na obstoi ipanje. da bo bolezen ponehala fy Ptiiip j— Očistite trgovinske napise Ptuiskr Memce. ki so jim bih nedavno pomazan njih napis! s popflčenimi slovenskimi ime ni, je mestna občina pozva!*, naj hiše oči stHo j_ Kino bo predv« v sredo 'n četrtek ob 20 »Jonv ukrade »Evropo«. DodateV Foxov tednik. . i Gospodarstvo Stanje naše industrije Poročilo Narodne bnakc za tretje letošnje četrtletje pravi o stanju naše industrije med drugim naslednje: V razvoju naše industrij« v teku 3. letošnjega četrtletja je opažati gotovo zboljšanje pri onih panogah, ki delujejo sa izvoz, medtem ko je stanje manj povoljno v industriji, ki oskrbuj« domače tržišče: le kolikor so posamezne industrijske panoge, ki delujejo za domače tržišče, imele pogoje, da spodrinejo inozemsko blago, je bilo niihovo poslovanje povoljnejše nego v istem razdobju preteklega leta. One industrije, ki iim je že prej uspelo odstraniti inozemsko konkurenco, so bile prizadete zaradi posledic disparitete med cenami industrijskih in kmetijskih proizvodov, ki se je v tem tromesečju precej povečala. Stanje v lesni industriji se je zbolj£alo, kar je v zvezi s povečanjem izvoza, dočim je notranja potrošnja v glavnem nespremenjena. Povečal sc je zlasti izvoz hrastovega in bukovega lesa, dočim se mehki les malo zahteva. V industriji za destilacijo lesa se opaža malo poslabšanj«. Industrija celuloze v Bosni pa tudi v tem tromesečju ni obnovila obratov. Stanje kmetijskih panog Industrije Je bilo neenako. Zaradi večjega izvoza je prišlo do zboljšanja v industriji za predelavo mesa. Neposredno po žetvi je nastopilo sezonsko oživljenje poslov pri mlinih. Nova avstrijska carina na otrobe pa otež-koča precej izvoz otrobov, to je edinega predmeta, ki so ga mlini še lahko izvažali v večji količini. Tudi v industriji testenin se opaža sezonsko zboljšanje, kjer se je prodaja v primeri s prejšnjim četrtletjem popravila za 20 odst., v primeri z lanskim letom pa je še manjša za 18 odst., le potrošnja makaronov je ostala na isti višini kakor lani. Prodaja sladkorja je nasproti lanskemu letu padla za 27 odst., potrošnja piva pa je padla za 38 odst Manjšo potrošnjo javljajo tudi tvornice sardin, ki 90 deloma morale ustaviti obratovanje. Prodaja alkohola je bila za 125 odst. večja nego lani, in sicer zaradi obveznega mešanja alkohola z bencinom. Produkcija kvasa je ostala na lanski višini. Prodaja jedilnega olja »e je nekoliko povečala, medtem ko se prodaja oljnih pogač navzlic nižjim cenam razvija nepovoljno. Poslovanje kemične industrije se je nekoliko zmanjšalo, kar je v glavnem posledica manjše prodaje v državi. Zaradi poslabšanja gradbene delavnosti je nazadovala prodaja apna. Pri prodaji sode se opaža povečanje domače potrošnje, toda zmanjšanje izvoza Prav tako je nazedoval promet umetnih gnojil in superfosfata Izvoz kleja in kostne moke v Zedinjene države je otežkočen zaradi padca dolarja, iz- voz teroMUciia pa a« je povečal sa 30 odstotkov. vendar so cen« slabe. Izvoz triklor-etiiena j* ogrožen zaradi konkurence novih poljskih tvornic, dočim je češkoslovaška tržišče za ta predmet docela odpadlo. Prodaja mila se j« v primeri z lanskim letom zmanjšala za 12 odst Industrija lakov, barv in firneža je povečala prodajo nasproti drugemu četrtletju za 5 odst., v primeru z lanskim letom pa j« še manjša za 12 odst Značilno je, da je ▼ tretjem tromesečju uvozila Albanija okrog 5 ton teh predmetov. Znatno poboljšanje Je nastopilo pri kovinski industrijL Prodaja njenih proizvodov se je v primeri z lanskim letom povečala za 35 odst, kar je posledica znatnega zmanjšanja uvoza inozemskega blaga, zakaj potrošnja v državi je v tem času padla za 5 do 10 odst Ugodni razvoj te industrijske panoge se kaže v tem, da posamezna podjetja težke industrije nadalje širijo svoj« obrate. Prav tako ugodno se razvijajo posli v tvornicah vijakov. Tudi stanje industrije za emajlirano posodo je povoljno. Tu se j« produkcija v primeri z lanskim letom povečala za 16 odst, vrednost prodaje pa je za 30 odsL večja in celo izvoz se je povečal za S odst Manj ugodno je stanje pri livarnah žeieza in pri tvornicah vagonov. Industrija kamenja in zemlje (gradbeni materijal) je zaradi nazadovanja gradbene delavnosti v težkem položaju. Tvornice cementa v Dalmaciji obratujejo le s 40 do 50 odst. kapacitet«, ostale tvornice v državi pa • 25 odst Zaradi zmanjšanja potrošnje je ustavila delo naša največja tvornica stekla za okna, ostale tvornice pa so skrčile delo v primeri z lanskim letom za 15 odst. Prodaja usnja »e ni mnogo spremenila, v čevljarski industriji pa se opaža sezonsko oživljenje. Zelo dobro posluje industrija za predelavo guma. kjer se je produkcija znatno povečala Nadalje ugodno se razvii* tekstilna Industrija. Produkcija se dviga m se gradijo zlasti v severnem delu države stalno nove tvornice. Najbolj so zaposlene tvornice tkanin, kjer je bila letos v tretjem četrtletju produkcija za 30 do 50 odst. večja nego lani v istem razdobju. Industrija trikotaže je povečala produkcijo v primeri s prejšnjim četrtletjem z* 20 odst Dobro so zaposlene tudi tvornice klobukov. Zaradi pomanjkanja sirovin v tem četrtletju ni delovala industrija konoplje, prodaja lanenih proizvodov pa popušča. V papirni industriji je stanje v glavnem nespremenjeno; nekaterim tvornicam ie uspelo povečati produkcijo za okrog 10 odst.. dočim se pri drugih opaža nazadovanje. Sod 8t«rxtor4 Poklonite mu za Božič trajen spominek I Alkgrs «»m*uj* t eottoi a(K-vig»iiM k«a«o tU h>nj* u I>r (KUM)I &M britvica u«j« «taj 4nL NOVOI A I i • g > • I BpeeljaJ« aoile — foia>*l m poioruj« — u or»*Tic» m reja. — Pranikijao Dm 110.—. IMMfT« m t outunmi) n parfum arijah (m Ar« fi-fc W4r"T«iali le «t>rok« Insolvenčna statistika Državni statistnčna urad je objavti podatke o gibanju nsolvenc v novembru, ki kažejo, da se je število konkurzov in pora vuakuh postopanj v tem mesecu nekoliko povečailo, čeprav se je še nadalje večina plačila nezmožnih dolžnikov zatekalo k posredovalnemu postopanju. Sedaj, ko je posredovalno postopanje ukinjeno, je priča ko vaDk da se bo že v decembru število konkurzov in poravnalnih postopanj precej povečalo. V novembru j« bilo v vsaj državi zabeleženih 26 koukurzov (lani v novembru 50) m 15 poravnalnih postopanj (lani 68), skupal torej 41 losolvenc (lam 118) nasproti 15, 17. 31. 28. 29. 30, 38, 45. 63 in 86 v predhodnih desetih mesecih. — V enajstih mesecih t L je bjlo v naši državi otvorjenih le 254 konkurzov (lani 673) rn 169 poravnalnih postopanj (lani 1075). skupal torej 423 Insolvenc nasproti 1748 insolvencam v istem razdobju lanskega leta. Znaten padec nasproti lanskemu tn predlanskemu letu Je seveda le navidezen. ker niso upoštevana posredovalna postopanja. V draviski banovini smo Imeli v novembru 1 konkurz (lani 5) in 6 poravnalnih postopanj (lani 11), skupaj torej 7 insolvenc (lani 16). — Od začetka leta je bilo v dravskii banovfrii 43 ko-nkurzov (lan: 83) in 45 poravnalnih postopanj (lani 195). skupaj 88 Insolvenc nasproti 278 Insolvencam v Istem razdobju preteklega leta. Gosoodarske vesti 23 Znižanje diskonta v Italiji. Italiian-ska banka je z veljavnostjo od 11. t m. znižala diskontno obrestno mero od 3 in pol na 3 odst., lombardno pa od 4 na 3 in pol odst. Zadnjikrat jc bil diskont znižan 4 septembra t 1. = Diskontne obrestne mere v raznih dr-lavah. V zadnjem fasu so nekatere novča-ni Sne banke znova znižale dirtkontno obrestno mero. ki ie danes že v vefini drŽav zjro nizka Tako znaša diskont s?da|: 2% v An rliii. Švici in Ameriki (NetoyorlO; 21/**/« v r>an«1 t»lno mero. — Dvojni tir Zagreb—Novska. Kakor znano je bil pred leti zgrajen drugi tir na progi od Beograda proti Zagrebu, toda 1« do postaje Novska. ker vodita od Novske proti Zagrebu dve ločeni progi in »e lahko po potrebi glavna proga razbremeni oa ta način, da se del prometa dirigira po drugi progi preko Dugega sela do Zagreba. Kakor poročajo iz Zagreba, se dovršujejo sedaj načrti tudi za zgraditev drugega tira na glavni progi od Novske do Zagreba Z deli naj bi se pričelo že spomladi, tako da bi se sredi leta drugi tir lahko izročil prometu. Istočasno se na merodajnih mestih proučuje predlog zagrebške železniške direkcije za izmenjavo sedanjega železniškega mosta na Savi pri Zagrebu. Postavi naj se moderna močnejša konstrukcija za dvojni trr, kar bi olajšalo promet — Ob tej priliki bi ponovno opozorili tudi na vprašanje drugega tira na progi od Zidanega mosta do Zagreba, ae samo zaradi tega. ker bi po dograditvi drugega tira do Zagreba same ta del glavne proge od Ljub Ijane do Beograda ostal enotiren, temveč tudi zaradi tega. ker je proga Zidani most — Zagreb zelo obremenjena m bi dograditev ne stala mnogo, saj je na pretežnem delu proge teren že pripravljen za drugi tir. Želeti bi bilo. da oi se tudi to vprašanje pomaknilo z mrtve točke. = Dobave. Gradbeni odd ?*?k direkcije državnih železnic v Ljubljeni sprejema do dne 15. t m pon idbe elede dobave razne za tel ffonek ?«?a materiala in signalnih ek-kel in CaŠ za elemente Direkcija driavne že lezarne Vareiš-Majdan 9prejima do 20. t m. ponudb* elede dobave 80 kom. azbestnih ološft in 1500 ks la dvoinokuhanega firneža. Komanda morskega arzenala v Tivtu 9pre-j?ma do dne 22 t. m. ponudbe slede io beve 500 ka svinčenega belila. 4000 ke ka-lafonif?. 3000 ke katrana. 1200 kg solvrnl-nafte itd. — Pri komandi savske divizijeke oblasti v Zaerebu »e bo vršila 16. t. m. druga .»fertalna licitacija za popravilo objekta 5t. t. in 2. vojašnice »Vojvod? Putnika« v Zaerebu. — Direkcija šum v Ljubljani odda na ponovni pismeni licitaciji 18. t. m. v desetletni zakup verskozakladno žago ob Bistrici v Bohiniski Bistrici. — Pri Generalni direk eifi državnih železnic v Boosradj s» vrši dne 21. t. m. druga javna ofertalna licitacija elede dobave večje množin; železniških pra- gov. Borze 11. decembra. Na ljubljanski borzi je deviza Newyork v primeri s tečaji pretdklega četrtka (v petek in soboto ni bilo borae) le aa malenkost popustila. London pa se je nekoliko dvignil Avstrijski šiling se ie trgoval nespremenjeno po 9.15 (v Zagrebu po 9.08, v Beogradu po 9.09 in 9.0750). grški boni pa so bili za-kliuieni le v Zagreb j po 86.25 in 37.50 ter v Beogradu po 85 Med efekti je bi] na ljubljanski borzi promet v delnicah Kranjske industrijske družbe po 300. Na zagrebškem efektn sm tržišču Je bito Vojna škoda nadalje čvrsta; v 00 čet k u pro meta je bila zakllučena le po 285 pozneje pa oc 291 (v Beogradu po 292.50 in 290). 4*/« agrarne obveznice 00 bil? idklrufene po 6*'» begluške pa do 42 7"/» investicijskega posojila ni bilo izpod 56. promet f« bi) ie v delnicah PAB 00 247. Drvite. Ljubljana. Amsterdam 280207 — 2318.48. Berlin 1363.47 _ 1374.27. Curih 1108 35 _ 1111.85, London 187.1S _ 188 79. Newyort 3602 72 - S680 98. Parit 223 90 - 225 02 Praga 1«9 84 - 170 70. Trst 301 01 _ 203.41 (.premija 28 5 odst ). Avstrijski lilta« v privatnem kllriacn 9.11. Zagret. Amsterdam >802.07 - 881840, Berlin 1363.47 - 1874.27 Bruselj 795.52 do 799.46, London 187.19—188.79, Milan 301.01 do 303.41, Newyork kabel 3624.72—3652.98, ček 8602.72 - 9680 98, Pariz 224.10—22502, Praga 170.06 — 170.70, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.2275, London 16.85, New-vork 826.25, Bruselj 71.8250. Milan 27.2050, Madrid 42.15, Amsterdam 207.75, Berlin 123.15, Dunaj 57875. Stockholm 87, Olo 84.80 Kobenhavn 75.35. P rasa 15.32. Varšava 57.95, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv. klirineu.) Beograd 11.06, London 29.61, Milan 47.78, Newyork 571.68, Pariz 35.55, Praga 25.74, Curih 175.66. 100 S v zlatu 128 S pap. Efekt) Ljubljana. Vojna škod i 291 den., 7*'» Blair 37 deu.. 8°/. Blair 42 de.n., 7'/, inveet. 55 denar., 4®/o agrarne 30 den.. Kranjska industrija S00 zaklj. Zagreb Državne vrednote: Vojna škoda 280 — 291, za december 290 — 292, ze januar 282 _ 288, za februar 286 _ 290, 7»/* investicijsko 55 — 56, 4°/. agrarne 30—30.50, 7•/• Blair 37 - 99. 8*/. Blair 41.50 - 42.50, 7•/» Drž. hipotekama banka 48 den., #/• beelučke 41.50 — 42.50; bančne vredn>te: Narodna banka 4100 bL, Priv. agrarna banka 246 — 250: indiustrijske vrednote: Trbovlje 100 - 120. Beograd Vojna škoda 292.50, 290 Laki]., za december 292, 291 zaklj.. za februar 290 zaklj., 7V. investicijsko 58. 55 zaklj.. 4*/. agrarne 80.50 — 31.50. 6°/. begluške 42.60, 41.75 zaklj., 8°/. Blair 41 — 45. 7•/. Blair 35 do 37. 7°/» Drž. hipotekama banka 57 zaklj.. Narodna banka 3850 zaklj. Dunaj. Državne železnice 16.40, Trboveljska 13.85. Alpine • Montan. 9.15. Blagovna tržišča LF.S. ■f Ljubljanska borza (11. t m.). T«odenea nespremenjena. Zaključenih }e bilo 7 vagonov, in sicer 6 vagonov jelovib drv (kolobarji) in 1 vagon hrastovih friz. ŽITU + Chieago, U. decembra. Začetni tečali: Pšenica: za december 86.325. za maj 88.125, za jdlii 86.26; koruza: za december 4850, za mai 54.625. za julij 56; rt: ia maj 62. ta Julij 63. + Winnipe«. 11. deoembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 61.128, za maj 6450 za julij 65.625. + Ljubljanska borta (11. t m.). Tendenca nespremenjena. — Nudijo »e (vse za alo-veneko postajo, plačljivo v 30« po 255 do 260, banatska »0< po 265 _ 270. + Novosadska blago/na borza (11. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Plenica: bažka. okolica Novi Sad. sremska in srednje banatska 98 — ICO; baška. okolica Sombor 97 - 99, srednjebaška 99 — 101; gomjebanaška. slavonska in baška. ladja Dunav in Beg0ee< 185 - 205: >2< 165 do 185; >5« 145 _ 166; ,6« 105 _ 115. »7« 80 — 90; >8« 65 — 70; sremska in slavonska »Os« in >Ogg< 177.50 - 192.50; >2« 157.50 - 177.50; »5« 137.50 - 157.50; »6« 105 - 115; »7« 75 - 85: >8« 66 - 70. -Otrobi: baški In sremski. v jutastib vrečah 52.50 — 55; banatski, v jntastih vrečah 50 do 52.50 Fižol: baški in sremski beli. brez vreč 130 — 135. Krompir: slovenski beli 58 — 60: slovenski rožnik zgodnji 47 — 49; beli slavonski 35 — 87 -i- Budimpeštanska termlnaka borza (11. t m.)Tendenca neenotna, promel alab. Pšenica: za tnarc 7.81 - 7-83. za maj 7.94 do 7.95: rž: za marc 4.83 — 4.85; koruza: ra maj 7.96 - 7.98. ŽIVINA. + Mariborski sejem za prašiče. Sejem dne 7. t m. je bil zelo slab. Pr ipeljal: so le 68 prašičev, od katerih je bol o prodanih 34. Cene so b:Ce naslednje: 3 do 4 mesece stari prašički 200 do 250 Din. 5 do 7 mesecev stari 300 do 360 Din, 8 do 10 mesecev 400 do 550 Din in leto dn: stari 600 do 700 Din. Kilogram ž*ve teže so prodajali po 6 do 7 Din, kg mrtve teže pa 8.50 do 10 Din. Si o k O 1 Sokolsko društvo Novo mesto. V včerajšnjem »Slovenskem Narodu« najavljeno freuavanje g Zdenka A'jančiča o temi: otovanje po £k^ni in Hercegovini in Črni 2o»- odnadel Tržiški Sokol kaže lepo živahnost. Dram. odsek je naštudiral že drugo novost, »Ugrabljene Sabinke«, toda tako izvrstno, kakor je bila podana zadnja, še nismo videli predetave Režiser br Baltaaar iz Križev, ki je igral gledališkega ravnatelja Zbriza. Ja, Je Izžel Iz sicer ne bogvekaj močnega dela vse, kar se Je le dalo izžeti Obdelal je vsakega posameznega dlletanta tako. da je bUa igra strogo enotna in složna Salve smeha Je zbujala naivna slu&kinja ge. B<azai-jeve, pristne zadrege profesorja, ki je sicer le malo preveč karikiral, bri-tjantnl nastopi zdravnika ln vinskega trgovca so potrdili, da sta vlogi v najboljših rokah. Pri tej prilik! se nam zdi omembe vredno, da }e br. Lavš Mirko, ki šteje komaj 24 pomladi, te nad 150-krat pri najrazličnejših Igrah vselej cel mož ženske vloge so bile v splošnem dobre, veliko nadarjenost kaže s Ziblarjeva Jožica, kl igra z vsem žitjem in bitjem Dvorana je bila prav dobro obislr«ina. le na točnost obiskovalcev ln Igralcev je treba opozoriti. ' Smučarske tekme za slovansko prvenstvo se bodo vršile na Poljskem v Zakopaneh od 8 do 11 februarja 1934 Te športne tek me prirede športni smučarski savezi. Sokolstvo pa bo imelo svoje sokolske smučarske tekme kakor vsako leto Predvidoma bo tekmam prisostvoval predsednik polj ske republike g Moščicki in se Jih udele že Cehoslovaki, Bolgari, Jugosloveni in Po- tiati. življenja in sveta Najstarejši pračlovek 01dowayska najdba v Afriki 7-tuitiI paleontolog in geolog prof. dr. Hana Reck, ki je v bivSl nemški Vzhodni Afriki v 01dowayski soteski pri proučevanju ondotnih ognjeniških vulkanov slučajno odkril okamenele ostanke pradavnih živali in tako zvanega »oldowayskega človeka«, opisuje v svoji najnovejši knjigi »Domoznanstvo pračloveka« takole svoje odkritje: >Iz globljih plasti smo dvignili veliko alonovo lopatico... Sedaj je prišel trenutek največje napetosti. V resnici, tu je ležal človek. Nemogoče mi je opisati čuv-stva, ki jih je sprožil ta trenutek. Veselje, upanje, skepsa, previdnost, vnema — vse to je valovalo v divji zmešnjavi, kajti bilo je takoj jasno: Ce je bilo to okostje sodobnik svoje plasti in fosilnega živalstva oldowayskega, tedaj je imela ta najdba ogromen pomen za zgodovino najstarejšega človeštva, potem to ni bila samo najstarejša najdba na afriških tleh, temveč ena najstarejših človeških najdb na svetu sploh. Njena starost je segala brezpogojno v najoddaljenejši diluvij. Megleno so se odpirale neslutene možnosti o zibelki človeštva. Nepojasnjeni in na tem mestu brez literature in vsake priprave na takšno presenečenje tudi nerazpoložljivi izgledi na razvoj človeškega rodu so stali mahoma pred nami. A ne samo radost nad odkritjem, tudi zavest velikanska odgovornosti pred znanostjo se je rodila pred tem pogledom. Vsaka lahkomiselnost v ravnanju, vsak nedostatek v opazovanju bi lahko povzročil nepregledno škodo in uničil za vselej, kar je dobrotna usoda, srečno naključje razgrnilo tu v jarki luči pred mano... Ali Je okostje res spadalo v to plast? To vprašanje se je naravno kmalu pojavilo. Ali je šlo za mlajši grob? Na zunaj ni bilo o kakšnem grobu nič videti. Tudi o grobnih dodatkih nisem našel nobenega sledu. Položaj okostja ob strmem, s trnjem poraščenem pobočju globoke soteske, okoli katere se je na milje daleč razprostirala udobno dosegljiva, prosta step, je dokazoval sam po sebi veliko neverjetnost mladega groba na tem mestu. Tudi sivo rjava laporna snov, v kateri je počivalo okostje, se ni v ničemer razlikovala od okolice — prvi šum se je počasi polegel, a na možnost te misli se je bilo ozirati tudi v nadalje v prvi vrsti. Za danes mi je bilo dovolj. Dal sem Man-jongi, svojemu pomočniku, navodila, kako naj pregledno koplje ln očisti površino okostja, nato sem se vrnil v taborišče, da bi presenetljivi posledek te najdbe najprvo v miru premislil . . .« Goncourtovo nagrado ao podelili letos na Francoskem pisatelju Andreju Malratncu za knjigo »La condition humaine« Plemenita volila V Budimpešti je pred dnevi umrl lastnik listov koncema »Az Est« Andor Mi-klos. Poleg »Az Esta« je bil izdajal znani dnevnik »Pesti Naplo« in »Magyar Orszag«. Vse tri je zapustil svoji ženi. igralki Fridi Gombaszogyjevi, v oporoki pa se je prav obilno spomnil vseh zvestih sotrudnikov, ki so mu pripomogli do stališča, ki ga je zavzel v javnosti ter so delali z njim do njegove smrti. Svojemu najožjemu sodelavcu, glavnemu uredniku Emeriku Foldu, je zapustil skoro milijon Din, svojemu drugemu najožjemu sotrudniku pa četrt milijona, dočim je podedoval glavni urednik lista »Pesti Naplo« okolu 200.000 Din. Vsak uredniški sodelavec, ki je bil pri podjetju, je prejel okolu 50.000 Din nagrade, dočim so dobili tisti, ki so manj nego deset let uslužbeni pri podjetju, po 30.000 Din. Vdovi svojega pred dvema letoma umrlega sotrudnika Arnolda Schebestyena je zapustil letno rento nad pol milijona Din, za njene otroke pa je določil posebna volila, tako da jim je popolnoma zasigurana bodočnost. Za dobrodelne ustanove članov svojega časopisnega podjetja je volil četrt milijona Din. Na koncu testamenta je postavil besede: »Moji listi in podjetja naj tudi v bodoče ohranijo svojo dosedanjo smer.« Kako odpravimo ozebline Edini uspešni lek: Izmenične kopeli So ljudje, ki se vse življenje ne morejo rešiti ozeblin in njihovih posledic, ker ne vedo za pravo metodo. Seveda so nekateri še posebno nagnjeni k njim in ti bi se morali še posebno skrbno zdraviti. Nastanek ozeblin je prav za prav v nekem procesu vnetja. Postopki proti njim bodo tedaj zalegli le pod pogojem, da spodbudimo krvni obtok in odpravimo eventualno malokrvnost. Ljudska medicina je v teh primerih vedno dajala prednost citronovemu soku, čebuli, zeleni in terpentinovemu olju — povsem upravičeno. Poleg tega so se obnesle tudi izmenične kopeli. Treba pa je pričeti z njimi takoj, čim nas je n. pr. začelo srbeti in peči na nogah. Pripravimo dve majhni kadi, eno z vročo vodo (kakih 34 stopinj Celz.), drugo z mrzlo (14 stop.) Vroči vodi primešamo kamilic in po možnosti malenkost klorovega apna. Noge držimo potem po kakšni dve minuti izmenoma v obeh kadeh in 1 ponovimo to kakšnih deset krat. Končno okrtačimo nogo z mehko krtačo in mrzlo vodo v smeri proti stegnu, dokler ne začutimo v njih prijetne toplote. Nato noge temeljito osušimo in jih namažemo z mazilom proti ozeblinam, ki naj vsebuje po možnosti jod in ihtiol. Tudi jodov kolodlj je priporočljiv. Jodovo mazilo pa pušča barvo, zato moramo noge ponoči posebe oviti, če so ozebline že počene, potem teh mazil ne uporabljajmo, ker bi nam samo povečale bolečine. Najboljše za takšne ozebline so tople milne kopeli, a z nemočnim milom. Sledi drgnjenje in aplikacija obveze, ki smo jo namazali z balzamom proti ozeblinam ali borovim mazilom. Suhih obvez pri odprtih ozeblinah ne smemo uporabljati. Proti ozeblinam pomagajo tudi hrastovi listi, ki smo jih oparili z vrelo vodo, in prekuhana hrastova skorja. Proti ozeblinam na ušesih in nosu pomaga najbolje kamilični čaj, kafra ali kolodij. Žrtev „Titanicove" katastrofe Angleške sodne oblasti so obsodile biv-iega navigacijskega častnika RobeTta Hit-chensa na pet let ječe, ker je skušal v pre- Kiru ustreliti nekega svojega prijatelja, 'jegov zagovornik je navedel, da je bil Hitchens v službi na »Titanicu« v usodni noči, ko je trčil v ledno goro. Golo življenje je rešil, toda pretres živcev mu je zapustil posledice, ki se jih ne bo mogel iznebiti nikoli. Da bi pomiril svojo dušo, pije in ta navada ga je tudi privedla v po-akušeni uboj. Umetno mleko, ki se drži 9 mesecev Iz Kodanja poročajo: Dosedanji mlečni praški imajo to slabo stran, da so doslei držali v toplem podnebju najdelj dva meseca. Neka danska mlekarna pa je zda i izdelala prašek, ki po posebni proceduri traja 9 mesecev. Iz tega praška se lahko v poljubnem času napravi mleko, ki se ne pokvari. S tem smo prišli do »tropskega« mleka, ki so ga že iskali, a se ni še nikomur posrečilo, da bi ga odkril. Drevesa gredo v mesto Drsanje na Holandskem Povsod, kjer pričakujejo božičnih praznikov, sekajo smrečice, s katerimi bodo okrasili meščani svoje domove Tako se drsajo Holandci v lesenih čevljih po svojih kanalih Iz »tretjega carstva" Črnci in Hitler Iz Monrovij?, prestolnice črnske republike Liberije, poročajo, da je ondotna vlada sklenila izgnati vse Nemce za primer, če bo Hitler vztrajal na stališču, da so črnci manjvredna rasa. Udarec bo učinkovit, ker so vsi v Liberiji živeči Nemci trgovci. Novinar — politični vojak »Nemški novinar mora postati vojak, vojak v smislu duhovne smeri, ki zahteva od njega značaj, disciplino in tovarištvo. Postati mora vojak Adolfa Hitlerja. Biti nemški novinar pomeni toliko, kakor biti politični vojak Fuhrerja.« (Iz nagovora voditelja Nemškega tiska Weissa na udeležence tečaja za časnikarstvo v Berlinu.) Recept za bolno ženo Neki Nemec je šel na dobrodelni urad in pozdravil »Dober dan!« Uradnik, ki ga je sprejel, mu je energično pojasnil, da se v Nemčiji zdaj tako ne pozdravlja. Prosilec ga je zavrnil, da še ni čital naredbe, ki bi velela drugače. Konflikt se je končal s tem, da je mož, namestu da bi dobil zdravila za bolno ženo, romal za štiri tedne v ječo in ko se je vrnil domov, je našel ženo na mrtvaškem odru. Plinska zaSčita za dojenčke c "i ; - jfe . " I ' ■ ' ' E t: : Francoski inženjer Henry de Vita je izumil praktično pripravo za plinsko zaščito dojenčkov. Pri nevarnosti plinskega napada zapre mati otroka v ročni kovček, kjer mu naprave avtomatično dovajajo kisik ČE BEREŠ TO, IZVEŠ... da se je izjavila tvrdka Bata pripravljeno nastaviti 100 čeških absolviranih filozofov, če hočejo menjati poklic; da si je dal zgraditi bivši grški ministrski predsednik Venizelos oklopni avtomobil po vzorcu avtov ameriških gangster-fev; da nazaduje v ČSR poraba filmov; da se na Češkoslovaškem loči vsako leto 11.000 zakonskih parov; da izdelujejo v San Salvadorju alkohol iz kave; da so dognali na Japonskem 249 rojstev na uro; da bo začel Georg Bernhard ▼ Parizu izdajati nemško pisani »Pariser Tagblatt«; da je izpraznil prvo čašo alkohola v Ameriki po uradni ukinitvi prohibicije Benjamin Decasser, ki je sprejel zadevno sporočilo prvi po kablu; da je odpotoval ameriški raziskovalec Lincoln Ellsworth proti južnemu tečaju; da so v Parizu odkrili trust tatov, ki so kradli modele; da je prošli teden umrl v Hannovru Karel Jatbo, prvi motorni letalec na svetu; da so v Inomostu nri jeli norveškega smučarskega skakalca Birgeria Ruuda zaradi zvez z narodno-socialističnimi atentati; da je kitajski mandarin Hongkaj sing vzel za ženo budimpeštansko prodajalko Sereno Klein: da je odletel letalec Charles Lindbergh iz Porta Natala proti Miamiju; da je dal ameriški poslanik v Pragi Whi-te ostavko na svojo službo, ker mu skromna plača ne zadostuje več za reprezenta-cijske dolžnosti: da le zaradi ledu ustavljen Tečni promet na Donavi; da je pristojno sodišče izreklo ločitev princese S^rlote Grimaldi, nasledstveno vladarico Monaca, od princa de Poli"naca: da predvaiaio na Antf^škem filmske posnetke Shakesneareovih dram: da je na Janonskem preminul admiral Vama moto, član japonskega vrhovnega vojnega sveta, ki je bil svoji državi od leta 1913 do 1923 ministrski predsednik. Trije neenaki bratje Sodba uglednega francoskega državnika o sodobnih diktaturah BivU — ta morda tudi bodoči — francoski ministrski predsednik Andrt Tardieu jo objavil v pariškem listu »Ilfustration« pozornost vzbujajoč članek o fašizmu io hitlerizmu. Temelj francoske civilizacije, pravi Tardieu, je svoboda države in osebnosti. Od Rena da Tihega oceana pa so se narodi odvrnili od tega načela. Namestu da bi spoštovali svobodo osebnosti, so ustvarili diktaturo ljudi m sistemov ter smatrajo ljudi za svoje sužnje. Stalin, Hitler in Mussolini Izhajajo kljub nekaterim razlikam vsi iz enega in istega pravim, ki se mu pravi marksizem. Bolj-ševiki v Moskvi trdijo, da so oni edini pravoverni marksisti. Toda fašizem v Rimu je v bistvu prepojen z istim duhom, čeprav to odločno taji. V Berlinu pa imajo narodni socializem, ki meče socialiste v ječo. Njegove metode r.iso nič mani marksistične kakor Mussolinijeve in Stalinove. Z eno besedo, vsi ti trije sistemi so otroci istega očeta, čeprav ne iz istega zakona. Njihovi nasledniki in posnemovalci so Primo de Rivera, Venizelos, Voidcmaraa, Kemal paša in v Ameriki Franklin Rooae-velt. Kari Mani je bil pravi oče tega nauka, Lenin, Mussolini in Hitler pa ponavljajo njegove besede. Kakor so te dežele različno ustvarjene, tako so si tudi prilagodile svojo strankarsko ali razredno diktaturo. Za nas, veli Tardieu, ta princip ne velja. Mi smo Evropci, dočim je marksistično načelo izrazito azijskega porekla. Prosim Stalina, Mussolinija in Hitlerja, naj mi oproste. Toda za organizacijo množic in za oblast nad njimi nam pravi zgodovina, da so bili na svetu že Atila, Mohamed. Džingiskan in Tamerlan. Ti so vsekakor več storili nego sodobni diktatorji. In ▼ času nekdanjih diktatorjev ni bilo nobenih celic, nobenih stanovskih organizacij in korporacij. Tolpa je sama skrbela za vse in storila vse, kar se ji je zdelo primerno. Ljudje tedaj še niso maskirali svojih nasilij s politiko. Bili so sila in so kazali javnosti samo ta obraz, kar jim je bi lo popolnoma dovolj. Kaj je bilo na ladji „Martinl£re" T ff| Angleške agencije poročajo, da je prišlo na krovu prevozniške ladje za zločince »La Martinidre« do hudega upora zločincev. Baje se Je uprlo 40 na dosmrtno Ječo obsojenih potnikov ko se je ladja bližala alžirskemu pristanišču. Na sliki vidimo kaznjence tik pred vkrcanjem na ladjo v Marseilleu Dvajset let sta čakala drug na drugega — da sta se potem po Dvajset let je tega, kar se je pariški Inženjer Ernest Roubour, takrat še mlad mož, seznanil z 19 letno Kamilo Blachom-movo. L. 1914. sta se hotela poročiti, toda vojna jima je prekrižala načrte. Roubour je moral na fronto, kjer je preživel štiri leta, med katerimi se je ponovno odlikoval s svojim pogumom. S celo vrsto odlikovanj se je končno vrnil domov, da povede svojo zaročenko pred altar. Toda doma ga je čakalo grenko razočaranje. Kamlla ni mogla pričakati konca vojne, njena ljubezen se je v odsotnosti mladega moža počasi ohlajala ln nekega dne se je poročila z bogatim bankirjem. Toda vse razkošje, s katero jo je obdal mož, ji zakona ni moglo napraviti srečnega in zato je naravno, da je njena prva ljubezen spet vzplamenela, ko se je Roubour vrnil v Pariz. Po hudem notranjem boju se Je žena odločila, da prizna možu vso resnico in ga pripravi za ločitev, da bi se mogla poročiti z inženjerjem. A preden je prišlo do tega odločilnega razgovora, je bankir težko zbolel. Zdravniki so mu priporočali, naj ostavi vse posle ln se odide zdravit na jug, v Egipt. Kamlla sedaj ni hotela ostaviti svojega nesrečnega moža ln se je, čeprav s težkim srcem, poslovila od Roubourja, da odide z možem. Simplonski predor — avtomobilska cesta V Milanu so sprožili misel, da bi »e dal drugi simplonski predor zaradi skrčenega zimskega železniškega prometa preurediti v avtomobilsko cesto. Tako bi se tudi v zimski dobi lahko vzdrževal avtomobilski promet na progi Milan—Pariz. ANEKDOTA Ernst von Possart je gostoval pred vojno nekoč z velikanskim uspehom ▼ Petro-gradu. Nemški klub, ki ga je po predstavi povabil k sebi, mu je hotel izročiti v spomin na Petrograd umetniško zahvalno adreso, vendar si gospodje niso bili čisto na jasnem glede njegovih taktičnih in častnih naslovov. Zato so stopili k njemu in ga vprašali prijateljsko, da bi jih sam povedaL »Toda prosim, gospodje,« Je vzkliknil Possart s skromnim otresanjem, »pustite za božjo voljo to zadevo s temi bedastimi naslovil Napišite vendar enostavno: Gospodu generalnemu intendantu tajnemu svetniku profesorju dr. vitezu Ernstu von Possart!« treh mesecih ločila štirinajst let se je ta boril z boleznijo, zdravniška veda mu je lahko podaljšala življenje za toliko časa, toda letos Ji J« podlegel. Vdova se je vrnila na Francosko. Ernest Roubour Je ves ta čas čakal na svojo veliko ljubezen. Končno je lahko ljubljeno žensko odvedel na svoj dom. Par je bil srečen, nihče ni dvomil, da more to težko doseženo zvezo ločiti le smrt. Toda prišlo je drugače. Kakor bomba Je učinkovala po treh mesecih med njiju znanci vest, da sta se naveličala drug drugega in da sta vložila tožbo za ločitev zakona. Te dni se je vršila razprava. Oba sta navedla nepremagljiv medsebojni odpor kot ločitveni vzrok. Sodnik Je zmajal z glavo ln menil, da Je žalostno, da so trije meseci trezne resničnosti zmagali nad 20 leti romantične ljubezni, m tudi oba zakonca sta obžalovala, da se Je njiju dolgoletni sen končal tako klavrno ... Elektroda za osem milijo« nov voltov Dve ogromni elektrodi, Id sta veljal) nad milijon dolarjev, so zgradili v Amerik) za eksperimente z električnim tokom najvišja napetosti VSAK DAN ENA Modemi lovna S por t Službene objave LNP (Seja k o. 7 decembra.) Navzoči gg dr Kosti, Logar. Tomšič dr Dout*a>n, Galof Lpravičeno odsotni gu letina R Bucik, dr Dolenc. Zabeleži se izključitev igralca Gorišku Stanka (Atletik SK) pn tekmi Atletik Jugoslavija 19 IX Uvede se kazensko po stopanje zoper igralca Pavlina (Železničar/ zaradi izključitve Zabeleži se izključitev igralca ? ».larja Ivana (Atletik SK) on tek mi AtlettJt : Jugoslavija 19 IX Uvede st kazensko postopanje zoper igralca Bavče (C5K', ~radi izključitve Izreka se mu suspenz po § 55 kaz prav Uvede se ka žensko postopanje zoper teralca Kukamo (Maribor) zaradi izključitve. (Seja u. o. 7 decembra) Prisotni gg Rybaf. Kuret. Novak dr Kosti. Logar, ravn Setirva. Jutfovec. Melicei Dorčec, Kačar Drufovka. Kralj, inž. Ur belak Buljevič. Malovrh Odsotni gg. Vo spernik (opr ). Stanko. Pevalek. Skalar. P« triič (neopr.). Na sporočila nekaterih klubov glede snubljenja /a poveriimcami ia ijlavno skup ščino JNS na način, ki m v skladu s pred pisi pravil in pravilnikov JNS po nekate rih klubih se sporoča, da bo proti tem LNP uvedel p^topanje Isto velja za no gometne savezne sodnike in kandidate, k' so se event. angažirali pri agitaciji, ker ie to kaznjivo za nje v smislu določb kazen skega pravilnika ZNS (kazen: črtanje) Klubi naj dostavijo LNP v tem pogledu le konkretne podatke. Predloge LNP za gornjo skupščino bo LNP čimprej objavil Ob tej priliki se po zivajo klubi LNP, da čimprej dostavijo LNP event svoje predloge, odnosno želje Na znanje se vzame dopisnica SK La ško štev 135 od 6. XII Dopis SK Reke štev 151 od 6 XII se je vzel v pretres SK Iliriji se bo na dopis od 7 XII. t. I. pismeno odgovorilo Dopis SK Amaterja se s priporočilom dostavi JNS Na znanje se vzameta dopisa SK Svobode, Maribor m Atletik SK 5 Xil (klubska pravila m skici igrišč). Na znanje se vzame izjava g. J. Jenka od 13. XI. Zniiana vožnja za udeležence »Teka uedinjenja«. 17 decembra v Ljubi jan«. Minister prometa je z odlokom št. 27.636 z dne 5 dec. t. t. dovolil znižano vožnjo (po lovično) za vse udeležence sportno-nacio-nalne manifestacije -Tek uedinjenja«. ki jo prired ASK Primorje pod najvišj m pokroviteljstvom Nj. Vel kralja Aleksandra Popust velja od 13 do 21 decembra v vseh razredih izvzemši IV razreda brzega m osebnega vlaka. Udeleženci morajo kupiti na odhodni postaji celo karto ki jo mo r„io pri pr hodu v Ljubljano obdržati Una jih opravičuje do brezplačnega povratka proti potrdlu ASK Pri morja, da so se imenovane proslave udeležili. Ta potrdi.a bo ASK Primorje izdajalo na dam proslave cel«.d..evno v tajništvu kluba, nebotičnik IV nadstropje, soba 410. Pripom njamo da e!ja popust ne samo za tekmovalce, tem več tud zn vse udeležence proslav«« ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Pri oTeku uedinjenja« 1 decembra pod pokroviteljstvom \Tj Vel kralja Aleksandra I start ob 1130 pred Narodnim domom, je častna in nacionalna dolžnost vsega članstva, da polnoštevilno sodeluje pn pn reditvi Netekmuvalci se morajo javiti vrhovnemu sodniku g geom Cernetu najpo zneie ob 10 pred Narodnim domom, da prevzamejo redite jsko službo Obvezen-nastop je za naslednje atlete: a) ki prebiva;o v Ljubljani: Sr-.kar I in H. Miklavčič. Gra bec Grad Ogrin. Dežman, Sila. laucar. Gombač Stok. Močnik. Lukež Gaberšek. 2orga l in II. Csurda, Krevs. Raič. Perme. Put nja Skrabar. Gvardijančič. Perpar. Skušek. Sketelj, Lenarčič. Ošabnik. Megu-šar kočnik. Jež Boncelj. Simomšek. bveti na Ter^ar Zdešar. Zaje; b) za izvenljub Ij nnske atlete: Hlebce. Kovačič. Slapmčar. Perko. C.oršek, Fručl. Jereb itd Vsi imenovani se morajo javiti trenerju pravočasno in sicer najpozneje do srede ob 17 in sporazumno z nj m določiti tekmovalno kategorijo in progo Pozivajo se vsi. da si pravočasno preskrbe tekmovalne čevlie in urede opremo Redni obvezni trening v soS ,f> ob 'c SK Ilirija Plenarna seja upravnega ou-bora drevi ob 20 v damski sobi kavarne Emona Pros mo polnoštevilno udeležbo. — Lahkoatletska sekcija. Drevi ob 19 bo v telovadnici osmovne šole na Grabnu (Coj-zova cesta; prvi gimnastični irening in obvezen sestanek celokupnega članstva sekcije katerega naj se udeleže tudi vsi novo prijavljeni člani Vsi. ki imajo doma zelene hlačke, naj jih prineso seboj in predajo gospodarju sekcije g Gradišarju Zaradi Peka uedinjenja naj se sestanka brezpogojno ude'eže: šporn. Majhemč. Lejka. Bručan Lado Senčar Lado. brata Starman Vrečko. Pleterskv. Habič Kalčič. Briinett. Sfegu Konrad in vsi. ki bodo startali na pr reditvi Vsi in točno! — Plavalna sek cija Prva seja novega odbora danes ob 18 v posebni sobi kavarne Evropa Bož'čni izlet na Zlatiboi k' ga priredil JZSS skupno s Putrnkom v Beogradu, bo g> _,«•» naizamnvveiše. kar lahko dožive naši smučarji o Božiču Vab mo vse one ki • zanimajo za res lepe smučke terene ki žele preb t' nekaj dni v lepi gorski sa m-»ti in miru da se udeleže tega izleta Števil«) udeležencev je omajeno. da se pre p-eč' nava. Vožnja s prehrano, stanova itntn n vsem stroški za čas od 21 decem br< do I januarja opoldne znaša 850 Din ako se vozi v 3 n 1150 D n. ako se vozi v drugem razredu Prospekte razpošilja JZSS v Ljubljani in podsavez v Mariboru ali rv- Putnik v Ljubljani m Mariboru Smučarska sekciia ASK Primorja Drevi ob 20 se vrš predavanje v kmečki sobi pn S'am ču Predava sav smučarski učitelj Josip Cernič o alpinski smučarski tehniki Ker je predavanje važno, vabimo vse čla ne sekcije n ostale prijatelje smučania da se predavanj/i udeleže Smučarski klub fjubliana Danes in v četrtek se vrš' še redni fren ng v gimnasti ki Vod zopet g prot Dobovšek Potem prevzame rren'ng naš novi trener g Leoi STath'ik I skupin« tekmovalcev ima v sre ob 18 važen sestinek Z občnega tbora SK Tržič Nedavno se je vrši' redni občni zbor agilnega SK Tržič Iz podanih poročil je razvidno, da ouh Itpo napreduje in da Je pod dobrim v<.d«»t" »m Razer predsednika in neknttrb odbornikov je ostal ves prejšnji odbor No va društvena uprav« je pridno na delu io ic sestavila »elo bogat program Klub prid-io del. tudi na izgraditvi drsališča t žejo, da bi bil drsalni prostor čimprej ns azpolago tržiikun drsalce,*. Prispela je >r*a pošiljka znakov, ki so iclo lični Dolžnost vsakega člana je. d« si čimprej nabavi znak Cena je primerna V kratkem b" Rozini I-veen »Viljema Telia«. Janačkovo »Jenufn«. np;reto »Tičar« in novo opereto »Bali in SavoX«. Mariborsko gledališče /-•čelr-k >b A) Torek. 12 : Orlov A. PoslednH gostovanje Druk* Trbuhoviča. Sreda. 13.: aaprto. Pw»lferete so bile vse (zborno obiskane t*r eo |H»kazale veliko priljubij«iit>sl Djuke Trbuhoviča. ki J<> dokazal. ereta Iva THardoviča. ki k br^Ivomno naibol>$i jugoslovenski operetni skladatelj, bo prih,xlnja «ljwbona noviteta. Premie-ro pričleeom. ki io Je »»pisal RoHoii-Rao^kers. bo->c»mi v esperantu — 22.45: Plesna sjlasba _ BERLIN 19: Mozariova ura. - 2<'.0T) Modrost v življenju. _ 21: Brjcknerjeva II. simfonije. — 22.30: Plesna glasba. — K0-NIGSBERO 20 06: Prenos it Berlina. ->2.30: Plesna glasba na ploSčah. - M0H-LACKER -20.10: Slušna iara - 2110: Orke •»tralin koncert. - 22 45: PloAče. _ 23: Or k«>ster. - 24: Nočni koncert. - BUDIMPEŠTA 17: Koncert opernega ork »tra. — 19.45: Klavirske skladbe. - 20.TO: Dramski večer. — 21.35: Orkester. — 28: Godalni trio. SVETOVNO ZNANI ROECILI ZA OBRAZ Cendre de rose in rouge mandarine in nadaljnjih dvanajst prekrasnih nljana B0URJ0IS PARFUMEUR- PARIŠ pomenijo dovršenost v negovanju lepot« moderne dame, ki ae nikdar ne dajo doseči. Slabe potvorbe bi vam mogle povzročiti huda razočaranja. Bour jois • ParSumeur izdelovalec modernih kreacij parfemov: SOIR DE PAR1S, PRINTEMPS DE PAi« RIS. MON PARFUM. F1ANCEE. MILIJONARJA JE OSVOJILA Nameltenka pripoveduje svoj zanimiv roman Gospa N..... ki »• i« nedavno poročila t selo bogatini finančnikom, i« itiavila med drugim tudi nasle-dni«. Bila nanie*č«na v čakalnici oske^a fotugraia Za toaleto ia ta vh drugo ouem imela dovolj ared*t«v, d« bi bila moja zun&ojo»t čimbolj privlač-Ijiva. vedno pa ko posečala veliko pozor^> nost »vof; polti. Prepričana >«m, da i« tO tudi v prv« vrsti privabilo mojega moža. Uporabljam vedno puder Tokaloo. Ta pudar Vas v resnici okrasi • presenetljivo lepoto. Tudi ssdai. ko mi ai treba v«č varčevati« a« bom nikdar uporabljala kak« druge vrste pudra, ker sem prepričana, da j« pudar Tokaloo toliko vreden, kakor najdražji pudar. Pudar Tokaloo aa bi mogel oauiiti tudi najnetnejše kož«, ker j« na poseben, znanstveno ugotovljeni način cmeian • smetanovo peno. Ta deluje tako. da se obdrži puder štirikrat dahe oa Hcu. Tudt med dol-Jimi plesnimi zabavami t razgretih dvoranah bo ohranil Vaio kožo brez vsakega bleska. Puder Tokaloo da ono čudovito lepoto, kateri hrepene v*i moški in ki predstavlja želj« vaefa žena. K Vsak naročnik „JUTRA" — je zavarovan — — za 10.000 Din! — Noii»a dražba ki se bo vršila v sredo, dne 13. decembra t I. od 8. are zjutraj dalje in nadaljnje dni v Slomškovi ulici 13-1. Prodajalo se bo: moško in žensko novo perilo, molke In ženske nogavice, razna trikotaža in otroške obleke, pisalni stroj, šivalni stroj, poniklano izložbeno stojalo z brušenim steklom, trgovska notranja oprema (pulti, stelaža) itd. 13000 ■ S '•V;,.. . .,>!>• ':. Globoko užaloščeni javljamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti našega srčno-dobrega, ljubega soproga, očeta, aina, brata, starega očeta in strica, gospoda KARLA KoLLNERJA TOVARNARJA KOS ki nas je v ponedeljek, dne 11. decembra ob 3. url zjutraj za vedno zapustil po kratki, težki bolezni in sprejemu svetotajatev za umirajoče, v 60. letu svoje starosti. Našega ljubega pokojnika spremimo v sredo 13. t. m ob 3. uri po svečani blagoslovitvi izpred hiše žalosti na pokopališče v Slovenjgradec. kjer bo položen v rodbinske grobnico k večnemu počitku. Sveta maša zadušuica se bo darovala v četrtek, dm 14. decembru zfutraj v župni cerkvi v Slovenjgradeti. Slovenjgradec-Reitzenhaln (CSK), dne 11 dec 1933 Tekla Kollner. soproea: Hans Kollner. Albina Kollner por. Vaupot, Tekla Kollner, otroci; Marija Kollner. mati: Anica Kollner, mag pharm.. Frane Vaupot. sna ha in zet: Albina, Inge, Erika Vanoot, Mnnfred Kollner, vnuk in vnukJnie: rodbina Kollner (Reitzenhain) rodbina Ne Jedi v fPraea). Zahvala. Ob pretežki izgubi naSe Iskreno ljubljene prerano umrle soproge, mame, stare mame, sestre in tete, gospe Helene Mulejeve soproge lesnega trgovca in posestnika se vsem. ki so nas tolažili ln z nami sočustvovali ter spremili preblago, nepozabno mamo na njeni zadnji poti, najiskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni prečastiti duhovščini, gg pevcem 'n požarni brani bi, vsem onim, ki so počastili po* kojnico s krasnimi venci in jo obsuli s svežim cvetjem. Zahvaljujemo se še enkrat vsem in vsakemu posebej, M so nam Izrazili pismeno ali osebno sožalje in spremili drago, nepozabno nam pokojnico v tako častnem številu na njeni zadnji poti. Lancovn prt RadovIJicJ-Bled t, dne 11. decembra 19S8. 13112 Globoko žalujoči ostali. A. ChristI: 2 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Moj delež, Boris Ivanovič.« Dokaj nerad ji je daJ Krasnin dva bankovca. Zahvalila se ie molče, ne da bi trenila z obrazom, m spravila bankovca v nogavico. Radovedno jo je pogledal. »Ali ti ni nič hudo, Olga Vasiljevna?« »Zakaj naj bi mi bilo hudo?« »Zato. ker si morala dati iz rok prečudni nakit, ki si ga hranila. Večina žensk bi znorela ob teo misli.« Zamišljeno je pokimala. »Prav imate; večina žensk ima to neumno slabost, a jaz je nimam. Samo nekaj bi rada vedela —« »Kaj pa?« je radovedno vprašal Krasnin. »Američan je varen, ne glede na te kamne. O tem sem prepričana. Ali pozneje — —« »Kaj pozneje?« »Gotovo jih bo podaril kaki žensk!,« Je zamišljeno rekla Olga. »Vprašujem se, kaj se bo potem zgodilo —« Spet je planila k oknu. »Poglejte! Zdajle gre spet do ulici — tisti, ki sem ga prejle omenila.« Vitka, elegantna postava je brez naglice stopala mimo hiše. Ta človek je imel na glavi klak, okoli ramen pa večerni plašč. V svitu cestne svetilke je bilo videti, da je imel goste bele lase. 3. POGLAVJE ,J| Monsieur le marquis Mož z belimi lasmi je stopal svojo pot, ne da bi se le količkaj dvizal, in podoba je bilo, da ga njegova okolica prav nič ne zanima. Zavil je v stransko ulico, nato sj>et v drugo. Kdaj pa kdaj si je zabrundal popevko. Zdajci je pa obstal ta napeto prisluhnil. Začul je bil ndkakšen zvok, ki se mu je zdel nenavaden. Morda je bila počila pnevmatika, morda je bil strel. Čuden smehljaj mu je za trenutek zganil ustnice. Nato je krenil dalje, zložno kakor prej. Ob naslednjem uličnem vogalu je postal priča dokaj živahnega prizora. Oko postave si je nekaj zapisovalo v knjižico, in nekaj poznih pešcev se je bilo zbralo okoli njega. Enega izmed njih je belolasd gospod vljudno vprašal, kaj je. »Ali se je katf zgodilo?« »Maiš oui, monsieur. Dva apaša sta napadla priletnega gospoda, Američana.« »Ali sta mu kaj storila?« »I, kje!« Mož se je zasmejal. »Američan je imel v žepu samo" kres, in preden sta mu utegnila kaj storiti, je spustil iz njega tško točo svinčenk, da sta se lopova zbala in vzela podplate pod pazduho. Policija je prišla seveda prepozno — kakor zmerom.« »Aha,« je rekel neznanec. Stvar ga menda ni Bog si ga vedi kako zanimala. Brez naglice, očividno v miru s seboj in s svetom, je nadaljeval svojo nočno pot. Prešel je Seino in dospel kmalu nato v enega izmed elegantnih delov velikega mesta. Cez kakih dvajset minut je obstal pred neko trgovino v mirni, aristokratski ulici. Trgovina je bila skromna in nevsiljiva na pogled. D. Papopoulos, trgovec s starinami, je bil tako slaven, da ni potreboval reklame; in res je sklepal svoje kupčije le malokdaj za prodajalno mizo. Gospod Papopoulos je imel zelo elegantno stanovanje na Ehzejskih poljanah, in človek bi bil ob tej uri seveda prej mislil, da ga najde doma, kakor v trgovini. Gospod z belimi lasmi je pa menda vedel, kaj dela, sodeč po tem, da je kar pozvonil; poprej se je še ozrl, češ ali ga kdo ne opazuje. Njegovo zaupanje je bilo upravičeno. Vrata so se odprla, in obilen mož, ki je nosil zlate uhane, se je pokazal na praga. »Dober večer,« je rekel tu.,ec. »Ali je gospodar notri?« »Gospodar je tu. Ob tej uri ne sprejme vsakogar,« je zagodrnjal debeluh. »Zame bo že doma. Povejte mu, da je prišel monsieur le mar-quis.« Mož je odprl vrata nekoliko bolj na široko in dovolil prišlecu, da je vstopil. Monsieur le marqius si Je med govorjenjem zakrival obraz z roko. Ko se je sluga vrnil s sporočilom, da bo gospoda Papopoulosa veselilo sprejeti gosta, je bila tujčeva vnanja podoba izpremenjena. Ma.hna krinka iz črne svile mu je pokrivala obličje. Sluga ga je od-vedel k vratom na koncu predsobi a, jih odprl In spoštljivo javil: »Monsieur le marquis!« Gospod Papopoulos je bil na oko častitljiv mož. S svojim visokim čelom in krasno snežnobelo brado je bil podoben očaku iz stare zaveze. Nekakšna svečenika blagost je dihala iz vsega njegovega bitja. »Dobro došli, dragi prijatelj,« je dostojanstveno rekel gospod Papopoulos. »Ne zamerite, da vas motim ob taki pozni uri,« je izpregovoril prišlec. Cene malim oglasom ženftri ta dopisovanja: vaaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina ta iifro ali ta dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega M reklamnega enačaja: vsaka beseda Din 1.—. Po Din l.— ta besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auio-moto«, »Kapital«, »V najem*. »Posestm, »Lokali«, »Stanovanja oddac, »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živaii«, »Obrt« tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se t oglasom nudi zaslužek, oziroma, (e se liče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama liče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 por. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din Ista besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za iifro a/l za dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 P*r za vsako besedo. Enkratna pristojbina za iifro ali za dajanje naslove pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. Napnanja znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Din , pri oglasih po l Din za besedo pa Dm 15.—, Vet prigtojbtne ta male oglase fe plačati pri predaji naročila, fth fe vposlati r pisma obenem z naročilom. Potniki Kd*» mesto pot sik«, plada u TMfco besede 80 par; m da Janj« naslova ali u Htm a Din. — Kdor •prejema pomik«, pla 4a besedo po 1 Din: ■a dajanj« taelova al) sa Iifro pa 5 Din. (5) Trgovski potnik Id potuje • #vojrim avtomobilom po dravsko ba n o-Tini, zelo dobro vpeljan, ttg« zaetopster ta ti rajon. Dopis« na ogla«. >d delek »Jutra« pod značko •S. " K. 315«. 44196-5 Oglasa trg značaja po t Dvo besniš; t« da soje aa«iova ali u iHfro S Din. — Oglasi •tortalnep tna&aja p« ■•■sika beaeda 30 par; iia dajanje naslova ali ta Iifro pa S Dtn. fgi Original Valvazor prsa izdaja, 4 knjige, v pergamentn vezane, počene proda Golob Marija. GaJlu»ovo nabrežje 29. 44326-8 Službo dobi Vaaka beseda jO par; sa dajani« naelora ali na Šifre p« 9 Din (T Stroj, ključavničar (mfhamk) dobro itn r jen ia smožen. dobi 14dnevno zaposlen je za predelavo telet« skobelnega »troja (Eisenbobelmascbin«). Na •!.<->v pove oglis&i oddelek »Jutra«. 44066-1 Kanditor *©M takoj mesto. Pon-ud-V« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmoten kan ditor«. 43666-1 Mizarja agtlnegs. namostojnega tn prakti&nega delavca imol nega garancije, sprejmem tak1*} za vodstvo delavni M. event. v »vrbo preste ■M j»t« Ponudbe n« agl. odde ek »Jutra« pod Šifro »Kranj«. 48778-1 Služkinjo HH)illO V d C b gospodinjskih del ln kuhe. sprejme itiri&lanaka rodbin*. Po nudite na oglato oddelek »Jutra« v Ljubljani pod ■aafrke »Sluiba pri Olju« 44195-1 Eksistenčno možnost • 1000 Din mesefcne plaSe fttrd:m9 tistemu ki mi poso « t« kratko dobo 3 me »•cev 8.000—10.000 Din. -Ponudbe na ogla«, oddelek »Jntra« pod »Stalno meMo« 48909-1 Vlničarla t Teffletoimi epridevaH — iizttrjec-c-ga In sposobnega ta večji vinograd, sprej; meim. Ponudfbe aa »glasai oddelek »Jutra« pod šifro •Vtaecllr«. 44101-1 Služkinja ki nw samostojno kuhati la pospravljati »ob«, dobi sloibo. Naslov T ogla«, oddelka »Jutra.«. 44209-1 Ključavničarja mlajSega fanta ta vrtanje In kolarja sa šport® o delo »prejme takoj B. Kofb, Viimarje-5t. Vid nad Ljubljano. 44204-1 Krojaški pomočnik zmožen velikega d-ela, dobi ie posle nje. Naslov pove ogaeoi oddelek Jutra 44306-3 Elektromonter isuien. star 20 let, malo maturo, išče kakršnekoli zaposJitve. Je airo ta in nuj.no potreben za a'u£ka. Naslov t ogla« oddelku »Jutra«. 44002-2 Izurjeno pletiljo «prejme RoSkor, Ižanska c-esta 34. 44220-1 Postrežnico pridno in poSteno sprejmem k majhni družini. — ronudbe na oglasni odde^ »Jutra« pod Šifro •Poštena«. 4H3S3-1 180 tkalcev in tkalk takoj sprejme Jugoelovan-t=fca RadraiSka (delavska) Zajednica. ob'a«tm odbor Maribor. — ZglasvtJ se je maki dara med 17. ta 19. uro v Mariboru, »Mariborski diV>or«. 44227-1 Pekov, vajenca rso oskrbo v hfSi »prejme Al-aji No«, Slov. Ja vormii. 43962-44 Damski krojači in krojačice — pozor! M3ad krojaški pomo&rk. ki se je izučil krojaštva L.Hiibljan«, i® delaJ do zda; kot pommfcntk v vseh veijiib kraMh Jugoslavije, »e želi izučiti Se v dam fikem knojašt-vn pod pogo jem eooletme a M dveletne nine dobe. t vso oskrbo bi&i. — Cenjeoe dopiee prosi oa oglasni oddelei »Jutra« pod Šifro »Ze v začetka dobra pomoj«. 44201-44 Mesto trg. vajenke išie p« 8 Din. (6) { Plinsko peč po ugodni ceni prodam. Naslov y oglasnem oddelku »Jutra«. 44193-6 Vreče za oglje močme — nudi najceneje Ljudeivit Sire, Kra.no. 41194-6 j Vaaka beseda 80 par: j aa dajanj« naslova aH sa Iifro p« S Dm. Prvovrstna šivilja se priporoča n« dom za glaiče, kostume in obleke rregor&ičeva ulica 7« — pritličje, levo. 44254-2 G. Th Rotman: Bobijev sin A hraber redar Je hitre kenčal njegovo trpljenje. Zabredel Je v vodo, zgrabil BL llja za noge In ga a krepkimi rokami lz> drl Iz lonca. Bili je seveda nazarensko zatulil. ker si je bil poSten0 oravsnil uhlje. Lovci! — Strup za lisice, kune itd. Zver ostane kot bi jo strela udarila na mestu, kjer je vgriznila v vabo Učinek zajamčen! Uspeh izreden. Vaba za vse vrste iveri! Brez tega ni večjega uspeha Vabi tver na veliko razda'jo. Vse informacij« daje takoj: »LYKOS«, Zagreb Jurje y 8. 44190-6 Kroj. šivalni stroj skoro doto moško kolo io črno moSko obleko za »rednjo postavo, radi od potovanja proda Rebolj. Vodovradn« cesta 5tev. 77 44315-6 Pozor, slaščičarji! Stroj za atepavanje belja ka fSchneeschlagmaschine), valjftni. io vse v te stroko spadajoče orodje pro da niich, Ambrožev trg 3 — dTorifič«. 44021-6 Vsaka beseda 1 Din; a« dajanj« naskrva ali i lifre pa 5 Din. (9) t El. magn. zvočnik Aroophon, 8, 1 zboren, poceni naprodaj. Naslov pove oglasna oddelek Jutra 44137-9 Avto, moto Vsaka beseda 1 Din. ia dajanj« naslova ali ta Šifra pa 5 Din. (10) Motorno kolo 900 ccm, 0 H. V. wlo, kupim. Ponudbe Da og'as. oddelek »Jutra«. 442(29-10 Tra verze v brezhibnem stanju, velikosti: 2 kom 580 X 16. 2 kom. 510 X 15. 6. kom. 450 X 18. 3 kom 420 X 18. 9 kom. 240 X 12, 1 kom. 370 X 14 cm, kupi Peter Setfi-na, Radeče. 42814-7 Zlato verižico kratko, moško, za uro, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Jifr-o »Zlato«. 44197-7 Hišni telefon prav dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod "šifro »Telefon«. 44219-7 Zlato, srebro, brl-Ijante in vrednostne papirje kupuje knmanditna družba M. JANKOLE, LJubljana, Aleksandrova cesta St. 4/11 - telefon 3052. 44071-16 Pridelki : Vsaka beseda 1 Din. ! za dajanje naslova ali i ta iifro pa 5 Din. (20> Vogalno hišo eoonads-tr. — dv-ndružinsko — pet eob, dva kabineta, veranda, parket, p'im in pritikline, prodam. Cez l/1 knjižice — Moste pri Lju-bJjeni. Ciglarjeva ul. 16 44129-20 i »oseila l Dm ta dajanje naslov« alta ffro pa 5 Din Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE - juvelir Ljubljana, Wol!ova ulica 3 Vrednostne papirje kupuje komanddtna družba M. Jankole v Ljubljani, Aleksandrove cesta St. 4/11 - telefon 3052. 549-16 Vsaka ftesmla 1 Dm. za lajanj« naslova ali ta Iifro m S Din (16) Hranilno knjižico Prve hrvatske Stedionice z vlogo 50.000 Din prodam najvišjemu ponudniku. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Gotovina takoj«. 44101-16 Rešite se poslovnih neprilik ker Jih zamorete odpraviti potom tihih ln sodnih poravnav, potom nasvetov o konkurznlh zadevah ter potom drugih Informacij ln navodili — Oskrbujem tudi: vpeljavo, stalno nadzorstvo ln vodstvo knjigovodstva, strokovne revizije ln izvedeniška mnenja. Izvršitev bilanc, trgovsko-obrtnlh načrtov, proračunov, kalkulacij, stalno upravo hiš, preskrbo kreditov Itd. — Konceslonl-rana »Komercijalna pisarna« Lojze Zaje (revizor ln sodni ekspert za knjigovodstvo). Flori J anska ulica, 10/I, — Ljubljana. 44200-16 Hranilno knjižico n-met«ke posojilnice sa ljublj. okolico, kupim. — Pismene ponudbe n« ogi. oddelek »Jutra« pod Šifro »670«. 43870-16 Mlada ločenka oro«i boljšega. sitarej&e.g\s gospoda za 1500 Din posojila. Ponudbe oa obrise, iddelek »Jutra« pod Siifro »Zelo nujno«. 44226-16 Vsaka be»*t« 1 Din • ta dajanj« naslova ali a šifro p« 5 Din. (18) Pohištvo za sobo in kuliinjo. dobro ohranjeno, kupim. Pismene ponudbe na ogl. oudelek »Jutra« pod šifro »670«. 43871-12 Oblačila Trg oglasi po 1 Din beseda; ta dajanj« na slov« ali ta Iifro 5 Di< Oglasi socialnega tna &aja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naalova tli ta Šifro 5 Din. (18) Novi Obrtni zakon 230 etraul, dobite za 10 Din pri M. Jankole. Alek sandrova cesta štev. 4/II. 44072 16 Moški kratki kožuh za velikega gospoda, telo ugodno proda Zigon. Gra dišče Stev. 4 — dvorišče. 44232-13 Vaaka ttoevda 1 Diu. M dajanje naalov« aJ m Iifro pa 5 Dim. (38) Orehe lepe, dobro sušen«, • tan k« lupino kg a Din 8.— nudi Peter Žetima. Radeče 43958-33 Dijaške a obe Vaaka beseda 50 par. m dajanj« naslova aH s« Hh» »Din. (£2) Dijakinjo miije&olko, v dobro popol no oskrbo sprejmem takoj sli pozneje. Stanovanje v moderni viM. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »K svoji hčerki«. 44081-8? Dijakinjo sprejmem a 16- februarjem v vso oskrbo. Klavir, ko palinca, centralna kurjava mesečno 750 Din. Gajeva ulica S/V. (Liit). 4413tt-22 Dijaka •prejm«m po nizki eeo4 t veliko tračno sobo. Na elov pov« oglssni oddelek »Jutra«. 44818 22 Dva dijaka (sostanovalca) sprejmem po novem leto v bližini eted-njje tehnične Sole. Naslov pov« ogl. oddelek »Jutra« 44008-22 ^niriiPiM Vaaka beseda t Din sa dajanj« naalova ali sa Iifro pa 6 Dta. (BI) Trlsob. stanovanje solnčno, takoj oddam v Čopovi alioi 31. Pojasnila daj« Karo4 Jurmann, op tik t Seleaburgovi ulic.. 44180-31 Več sob kublnj«, pritiklioanri in vrtom oddam v nov: hiši. Pojasnila daj« Gorjup. Dravi je, Bikova 146. 44000-21 Stanovanje popoten komforij 4—6 »ob. oddam s februarjem. Pojas mila v Dvofakovi ul. 6/1II. t,e'efon 3314. 43705-21 p?®stev®1!ne javne dražbe. Na predlog dedičev v zapuščin! Ignaca Šetinca lz Ljubljane, Rožna ulica štev. 41, se bo vršila prostovoljna javna sodna dražba v zapuščino spadajoče hiše št. 41 v Ljubljani, Rožna ulica, dne 15. decembra 1933 ob 9 uri dopoldne v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja v Ljubljani, Tavčarjeva ulica štev. 5., kjer se lahko vpogledajo dražbeni pogoji. Izklicna cena znaša 300.000 Din, vadIJ 15.000 Din v gotovini ali v razpoložljivih hranilnih vlogah. Zaradi ogleda hiše in nje donosnosti ttd. se je obrniti na skrbnika zapuščine Ivana Benkoviča, vodjo zemljiške knjige v p., Ljub ljana, Opekarska cesta, Veliki štradon Stev. 5. Javni notar kot sodni komisar: GALLE ANTON. 12115 Oglasi trg. snaAaja po 1 Din beseda; ta da. jaaj« naslova ali ta Kil* 5 Din. — Oglasi »ociakjeg« sma£aja vsa ka beseda 50 par: ta dajaoj« naalova ali ta Iifro pa 8 Din. (T) Elektr. vrtH. motor kompleten dobro ohranjen 380 kw ta 10 UP kupim Ponudb« na oglas odde.ek »Jtrtra« pod »Dobro okra njse električni motor« 4S779-7 Dvosob. stanovanje s pritiklioami oddam v Biospdelerjevi ulici št. 31 _44207-21 Trlsob. stanovanje v centru mesta oddam • 15. decembrom. Naslov v oglasnem oddolfcu »Jutra «4206-31 Stanovanje sobe ln kuhinje oddam. Naslov v oglasnem odde4 ka »Jutra«. 44136-21 Stanovanja Vsaka beseda 50 par: sa dajanj« naslova aN sa Kfr« 8 Dia. (21-a) Zakonski par brez otrok 118« majhno stanovanje kuhinje in »obe ali 2 sob — najraje v bližini Tjt-$eddam 1 ali 2 osebflma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44202-23 Sobo strogo eepariranim vbodom, v centru mesta od •lam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44011-23 Pozor! Najboljša rloa In Jedila. G-uljai 2.50. čaj t rumom tli slivovko 2.50, klobase, doma narejene krvavice. Sprejemajo se sbonemtii n« kosilo ta večerjo po 10 Din dnevno. Slivovka 20 Dim liter. — Priporoča 'se Podgrajska klet LJubljana, Mestni trg 13. 44224-18 Ročno stiskalnico (Handspiudelpresse) — dobro ohranjeno ia močno kup* Puc Gustav, klepar-stvo v Ljubljani, Tržaške cesta 9 — telefon 26-97. 44066-29 Ai^SSff.isT^.t^ Vaa&a beseda l Dui. »a dajanj« aaslov* aK u Iifro oa 5 Din. (31) Obvestilo S t)em naznanjam, da sem začasno opustil postajališče v Kamni gorici ter da vozim iz Krope naravnost preko Podoarta v Kranj. Kokalj Loviro. avtobusni podjetnik, Knopa. 44222-31 Zdravstvo Vsasa t>e»e