51. številka. Ljubljana, v soboto 3. marca XXVII. leto, 1894. (shaja vsak dan awe*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman ca avatro-ogerBke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden muec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr , za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje m od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiBka, po 5 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trga fit. 12. Dpravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Govorite vender! Slovenski poslanci, kar jih je v Hobenwartovem klubu, ao že o raznih prilikah z vso odločnostjo zatrjevali, da ostanejo le pod izvestutini pogoji člani koalicije, da pa poberejo takoj svoja kopita in se pridružijo slovenskim secesijoniBtom tisti bij), ko vlada njihovim zahtevam ne uslreže. Najprecizoeje je to na naše posebno veselje povedal Kanonik KIud v kranjskem deželnem zboru, v istem zrnslu ho se izražali tudi razni drugi slovenski koaliranci in v istem zmislu je doslej pisal tudi »Slovenec", kate remu očitao pajdaštvo slovenskih katoliških poslancev z razupitimi nemškimi brezverci in židi nič prav ne ugaja. Saj pa je tudi precej Čudno to prijateljstvo mej kanonikom Klunom in rabinom Blochom, mej Pfeiferjem in SaesBom! Mi tudi niti najmanj ne dvomimo, da imajo slovenski koaliranci dobro voljo, zapustiti svoje dolgc-letoe konservativne tovariše in zaveznike ter se pridružiti tistim s'ovenskim poslancem, ki so se že koj po imenovanji novega mftnisterstva emancipirali po gubonosnega Hohtuvvaitovega upliva, ako bi vlada ne ugodila njihovim zahtevam, nekaj pa nas neprestano vznemirja in nam kali vero v odkritoBrčuost slovenskih koalirancev, to namreč, da tako trdovratno molče o tem, kar so zahtevali od novega ministerstva. Vedno in vedno se nam pripoveduje in zatrju>, da so slovenski koaliranci že vladi naznanili svoje po* goje, čuli smo tudi, da so bo nekateri ministri in drugi politični mešetarji ž njimi pogajali, ali bistvenega o zahtevah njihovih de nismo ničesar čuli. Kanonik Klun je te dni v svojem listu demen-toval z vso odločnostjo govorico, katero so bili zabeležili razni nemAki listi, da je namreč poslanec Šuklje v imeni svojih slovenskih tovari&ev naznanil klubu slovenske zahteve in za slučaj, da se tem tirjatvam ne ugodi, napovedal izstop slovenskih koalirancev iz kluba. — Kluu je povedal, da so v konservativnem klubu ostali slovenski poslanci imeli sbod in da so se pogovorili o stal šču, katero naj njihov tovariš Šuklje zavzema v budgetuem odseku, kakor tudi to, da konservativni klub že zdavnaj pozna želje in zahteve slovenskih poslancev in da je pripravljen, podpirati jih z vsem svojim uplivom. Iz tega Klunovega pripovedovanja smemo po vsej pravici sklepati, da so v konservativnem klubu ostali slovenski poslanci tako klubu kakor vladi prezentovali točno in jasno formulovan zapisek svojih zahtev, od katerih izpolnitve je odvisno, aH ostanejo na strani vlade ali pa prestopijo v opozicijo. Zakaj se slovenskemu svetu prikrivajo te zahteve, zakaj ne povedo slovenski koaliranci: to in to zahtevamo? Ako bi narod vedel, da res kaj za htevajo, da so res pripravljeni na odločilni korak, izginilo bi vse nezaupanje v resničnost njihovih namer, oni pa bi uavzgor imeli dosti laglje Btališče, in bi lahko bolj energično postopali, kakor doslej. Ia vender tega ne store, prav kakor da zahtevajo samo kako principijelno priznanje narodne ravnopravnosti, s katerimi avstrijski državniki že toliko let tolažijo tlačene S ovane. To bi bil kamen mestu kruha in če bi se slovenski poslanci vrnili z Dunaja z biflrgo, polno praznih obljub, ne pa z materijelnimi pridobitvami, potem bi morala z naše strani ponehati vsaka popuHtnost, potem bi bilo prizanaSauje z naše strani piavi greh. Tu in tam se čuje, da utegnejo poslanci isposlovati Kranjsko g>mnazijo in ljudske šole v Gorici in v Trstu. To bi bile za nas res l^pe pridobitve, ali te bo nam bile i i za Pat a Gautschovega ministerstva zagotovljene in niso nikaka pridobitev slovenskih koalirancev Ako slovenski člani H"henvvar-tovega kluba ničesar drugega ne dosežejo nego to, potem niso dosegli nič postboega. S temi tremi pridobitvami, naj so 3e tako koristne, se nikakor ne smemo in ne moremo zadovoljit', ker je še mnogo drugih krvavih krivic odstraniti. Vse kaže, da slovenski koaliranci nimajo ni-kakih diugih želja. Mi bi morda tega sedaj še ne bili omenili, da nas ni k temu prisilila trdovratna molčečnost zastopnika slovenskih koalirancev v bud-getnem odseku gospoda prof Šukljeja. Poslanec Šuklje je s cer prav zgovoren gospod, v budgttnem odseku pa molči kakor skala. Samo pri razpravi o lokalnih železnicah je povedal strme-čemu svetu, da je zopet jedenkrat tistih misli], kakor, jeden g. minister In vender je imel pri razpravi o dispozicijskem fondu najlepšo priliko povedati vlad', da je slovenski narod skrajno nezadovoljen s sistemom, po katerem ga vladajo razni Rinaldiniji in da slovesno proteatuje proti Slovencem neprijaznemu duhu, v katerem se vodi vsa uprava. Šuklje pa tega ni storil, dasi bi mu nič ne škodilo, ako bi postal nekoliko popularen, saj vender Se ni gotovo, da bode pri vsaki volitvi se smel zanaSati na vladno podporo. Ta molčečnost poni. Šukljeja obuja v nas kaj neprijetna čutila in nehote se nam usiljuje misel, da slovenski koaliranci nimajo nikakih drugih zahtev nego one, katerih izpolnitev je bil že Gautsch obljubil in da ee bodo zadovoljili z nekaterimi drobtinicami in z nekaterimi obljubami. Želeti je zategadelj, da nam poslanci jasno povedo, kaj in koliko zahtevajo od vlade, potem bodemo govorili dalje. Volilna reforma. Ko je nastopilo koalicijsko ministerstvo vlado in pred narodovimi zastopniki razvilo svoj program, zmajevali so ljudje z glavami, čuvši iz ust minister-skega predsednika kneza Windischgraetza slovesno zagotovilo, da ai šteje vlada v prvo dolžnost, izdelati in uveljaviti kolikor prej mogoče volilno reformo. Nihče ni hotel teh beBed prav verjeti, nihče ni bil prepričan, da ima vlada reBni namen, izpolniti to svojo obljubo in marsikdo je celo na polna usta trdil, da je to le pesek v oči, da hoče vlada 8 to obljubo ustaviti le za toliko časa vse politične borbe, dokler se o in za njo stoječim koalicijskim strankam ne utrdi stališča, vsaj tako, da jim sedanje posesti ne more nihče vzeti. Razlogov za to domnevanje ne bodemo tukaj navajali; poglavitni je bil in je še ta, da je na-sprotstvo mej interesi koaliranh strank tako veliko, da se skoro ne da premostiti. Vse pa kaže, da to domnevanje ni bilo iz trte izvito in ne povsem neosnovano, zakaj to je očitno in to mora zapaziti vsak slepec, da Be vlada na vse mogoče načine trudi, zavleči rešitev toga perečega vprašanja. Zdaj in zdaj se je od ustanovitve koalicije čitala v listih, služečih tej politični zadrugi, kaka mala vest o pripravah za volilno reformo, s katerimi se bavi vlada, o stat stičnih poizvedovanjih in o nabiranju za reformo potrebnegi drugega materijala, po sestanku državnega zbora smo tudi izve- LISTTijK. Poroka. iSpisal D a v o r i u O . . . š k i.) Uniforme, glaze rokovice, fraki, svila, atlas, biserji, flegmatični obrazi, — poročna slika. Ona, mislim Ljubico — je gledala v tla ter rekla tiho „datt, a on, mislim Veliča, je gledal v kot za aitarjem ter rekel zamolklo a trdno „da". Premikanje uniform, šumenje svile in atlasa, vsestransko čestitanje, — in sveto opravilo je gotovo. Kako letijo ti iskri konji, kako ponosno sedita ženin in nevesta, kako dražestne so družice! — Vesela je taka poroka I * Pri slavnostnem obedu je govoril najprej go spod župnik stare fraze o svetosti zakona, citiral sv. Pavla in druge katoliške učenjake, delal prisiljene prispodobe ter v svoji gorečnoati mahal po moderni proeveti, ki si hoče prisvojiti in s tem onečastiti svete obrede, po socijalistih, liberalcih in judib, katere je metal vse v jeden koš — ter konečno napil novoporočencema. Bil je jeden tistih duhov- nikov, ki so v svoji gorečnosti in v svojem fanatizmu zgubili že skoro vso razsodnost. Poslušnici bo ostali mrzli pri tej čudni napit nici, jedini kaplan Sliva je postal nemiren, — sedel je mej dvema družicama — ter prisiljeno kašljal. Celo društvo je vzkliknilo novoporočenima „£ivila", in davkarslri adiunkt Braduslavič je z globokim glasom intoniral zdravico .Mnogo ljeta". Velič se je prav laskovo zahvalil gospodu župniku naizrmo in da je ministeraki predsednik voditeljem koalirauih strank ta nače'a naznanil, naj se glede* njih dogovore s svojimi klubi. Izvedelo se pa ni samo to, prišle so na dan še nekatere druge podrobnosti in te so nas preve rile, da namerava vlada res vso zadevo kar najdlje možno zavleč', ako že sploh verujemo, da ima dobro Voljo, izpolniti dano obljubo, kar pa tuli še ni tako gotovo, kakor sodijo nekaterniki. Te podrobnosti so prišle posredovanjem razuih listov na dan in drage volje priznavamo, da so bile razglašene z vso previdnostjo. Toda dotični nemški in poljeki listi imajo sedaj jako dobre zveze z vladajočimi krogi in lahko je verjet', da jim je bilo to, kar ho povedali, naročeno. In povedali so, da misli vlada svoj načit predložiti najprej koaliranim strankam v odobrenje. Ako ga bodo te stranke odobrile, potem pride šelu pred deželne zbore, ki se imajo izreči, ali naj bodo volitve v kmetskih občinah dotčnih krouovin posredne ali neposredne ; kadar bode to opravljeno, pride vsa stvar zopet vladi v roke in naposled šele pred dižavni zbor. Čas pa teče hitro in ker ima sedanji državni zbor samo še dve leti zborovat', se lahko primeri, da ne bo več doživel volilne reforme, nego da se bodo pod vodstvom levičarske vlade vršile prej nove voltve na podlagi sedanjega volilnega reda. In to obuja v mirt sum, da zavlači vlada nalašč volilno ri formo. Državni zbor. Na Dnnaji, 2 marca. Vzlic koaliciji se pri vsaki najmanjši priliki pokaže, da prijateljstvo mej liberalci in klerikalci ni nič preveč trdno. Tako tudi v današnji seji drž. zbora, v kateri se je razpravljalo o načinu, kako nuj se razpravlja o načrtu kazenskega zakonu. To je bila jedina točka dnevnega reda ki se je rešila. Začetkom Beje dovolil se je predsedniku baronu Chlumeckemu dopust treh tednov, potem so miniBtri odgovarjali na razue interpelacije, mej njimi Plener, ki je na interpelacijo glede defraudacije pri blagajni državnih dolgov priznal, da je bila kontrola slaba, in končno bo se odobrile razne volitve. Zbornica je potem prestopila k razpravi o predlogu glede posvetovauja o kazenskem zakonu Poročevalec grof P i n i n s k i je predlagul: 1.) Vse predloge in dodatke je že pri generalni debati oglasiti. 2) Posebna razprava in posebno glasovanje bode le o tisti ti paragrafih, gledu katerih so bile nasvetovane premenibe. 3) Če se premene kaki paragrafi, odkazati jih je odseku, da v tem zmislu premeni druge, ž njimi v zvezi stoječe določbe. Proti tem predlogom se je oglasil posl. dr. Schorn, povdarjaje, da katoliško-koaaervativni poslanci s kazenskega zakona načrtom niso zadovoljni. Posl. dr. Ferjančič je opozarjal, da zakonskega načrta, obsezajt'čega nad 500 paragrafov in 50 težavnih členov uvoda sploh ni mogoče teliti, če se nepo-trebui govori ue prepreč jo. OJsekovi predlogi so povsem v ziuiBlu zakona in opravilnega reda. Da nekaj na uho, da je ta zarudela. Pod mizo ji je skrivoma stekal roko ter ji zopet nekaj zašepetal. Ona ga je pogledala v obraz, povesila oči, prikimala, potegnila s pruta prstan ter ga dala njemu. — — Polunuč je minila. Ž -o n in nevesta sta se začela poslavljati. NeveBta je bila bleda, ženin ner vozen. Zrokovali bo se zapored ter delali umestne in neumestue šale. Ko je VeliČ podal Dragici roko, je ta začutila v svoji roki prstan. — Pogledala sta se, ona je puntala bleda in rudeča, on je bil miren. — Društvo je zapelo odhajajočima „Lahko noč".— Dragica je stala ob strani, poleg nje kaplan, — a ona je gledala Veliča in njen obraz je sedaj izražal: Končano je, — njen duh pa je bliskoma preživel pretekle dni. Sovražno je pogledala nevesto ter si utrla solzo. — — — — — — — — — — — Dosta vode je poteklo v morje, mnogo lepih idej se je pokopalo, nebrojuo število src je otroval ta svet. — Videl sem čez nekaj let Dragico, bila je jednaka podrti trdnjavi, videl tudi Veliča, bil je ločen od svoje soproge; vidil in govoril s trgovcem z rudko kapo, kateri je postal zelo brbljav in otročji; slišal sem tudi o nekdanjem kaplanu Slivi, da je postal župnik in se baje zelo poredil. Moj Bog, kaj pomeni ta svet in kaj smo mi VI niso vse stranke s tem zakonom povsem zadovoljne, je umevno, saj ga ni mogoče samo v liberalnem ali samo v klerikalnem zmislu prikrojiti. V načrtu je jako mnogo dobrega in koristnega. Vlada bi morala skrbeti, da se čim prej reši kazenski zakon in davčna reforma in naj ne sili z volilno reformo, ki pride še dosti hitro v zbornico, Če pride koncem zaaedauja. Posl. S 1 a v i k se je izrekel zoper predloge, posl. dr. Pattai pa zanje, dočim je posl. dr. Paca k rekel, da njegova stranka nima uzrokov, izkazati pravosodnemu ministru kako uslugo, da je novi načrt v marsikaterem obziru še slabši kakor sedanji zakon, ter da je skrajšano obravnavanje nezakonito. Pravosodni minister grof Schonborn ju zavračal posamezne govornike in opozarjal zbornico, da ne gre samo za reformo kazenskega zakona in kazenBkopravdnega reda, nego tudi za reformo civilnega pravdnega reda. Čd se ne reši reforma kaz.zak. tudi civilnega pravdnega reda ne bo mogoče rešiti. Ko je ministra še po 1 dr. K o p p podpiral in se je poročevalec grof Pininski potegnil za svoje predloge, vršilo se je glasovanje in so bili odsekovi predlogi v z p r e j e ti. Na dnevnem redu današnje seje je bila tudi Spinčićeva afera. V poslanskih krogih se govori, da o tej stvari ne bo razprave, ker bo naučni minister prej izjavil, da namerava posl. Spinćića zopet nastaviti kot profesorja ter mu tako dati popolno zadoščenje. Po čitanju nekaterih interpelacij zaključila se je seja. — Prihodnja seja bode v torek. v ——— Slovenske šole na Štajerskem. (Govoril posl. dr. Jurtela v deželnem zbora Štajerskem.) Visoka zbornica! Nas in naše stranke gotovo ne zadene krivda, da se je razprava preveč zavlekla, čd se v gozd kriči, odgovarja jek, in ue vem kake živce bi morali imeti, ko bi hoteli vse to nase vzeti, kar se je že tu govorilo o uas, o naši stranki in o naših učiteljih. Posl. g. dr. Starklu se je zdelo potrebno, ime novati in predstaviti slovensko učitelje kratko malo kot agitatorje in fanatike. Ako bi bil z naše strani kdo tak izraz rabil glede nemških učiteljev, mislim, da bi bili vse drugače ž njim ravnali in ga zavrnili. Vedeti in pomisliti morate, da imajo slovenski učitelji težavneje dolžni ati izpolnjevati, kakor nemški učitelji, da pa njihov materijelni položaj ni nič boljši od položaja nemškib učiteljev. Ca se slovenskemu učitelju s take strani pri vsaki priliki očita, da je fanatik in da bo bavi z narodnostnim hujskanjem, tako mora izgubiti veselje in ljubezen do dela in do svojega poklica. Sicer pa mislim, da je nekdo drugi v tej zbornici poklican, braniti tako brez uzroka napadeno slovensko učiteljstvo, katero menda še ni preklicano. Živeč vedno na deželi občeval sem doslej z učitelji prav mnogo in sicer zategadelj, ker sem bil svoj čas načelnik okrajnega odseka v Ptuju in ker sem sedaj načelnik okrujnega zastopa v Šmarju pri Jelšah in član ondotnega okr. šolskega sveta. Vsaka teb korporacij ima pri imenovanju učiteljev precej upliva. Te korporacije, kar jih je s slovensko veČino, so pri imenovanju učiteljev — to lahko z mirno vestjo rečem — vedno [le v poBtavnih mejah uplivale, slovenski učitelji pa gotovo še niso dali povoda, da bi se moglo reči, da predlagajo okrajni šolski sveti, v katerih imajo Slovenci večino, agitatorje in fanatike. Iz zavodov pa teh svojstev gotovo niso soboj prinesli, za to bi bili že skrbeli nemški učitelji, ki bi takega kandidata 'ne bili pustili iz zavoda in bi mu ne dali zrelostnega spričevala. Do zadnjega čuna sem so tudi taki šolski nadzorniki nastavljeni, ki ne pripadajo slovenski stranki, nego neki drugi stranki, ki pazno gleda na slovensko uČiteljatvo. Lahko se torej reče, da učitelji tudi napram nemškim otrokom svoje dolžnoBti izpolnjujejo in določenih mej nikdar ne prekoračijo, ker bi sicer ne mogli obstati in bi se ne mogli vzdržati. Imen nečem navajati, saj so itak vsakemu znana (Posl. Vošnjak: Ambrožič!) in ker nimam za to potrebnega daru. Ker pa se je ravnokar imenovalo ime, opozarjam na to, kako je ta gospod postopal kot nadzornik v celjskem okraju, kako je tam vso svojo moč porabljal proti slovenskemu učiteljstvu, a temu vender ni mogel do živega priti. Mislim torej, da storim samo svojo dolžnost, če branim slovenbko učiteljstvo pred napadi, kaker-šno smo čuli danes in tudi že prej. Očitanje, da je alovensko učiteljstvo fanatično in da postopa agitatorično, je tudi že zategadalj neresnično, ker so — kakor znano — Še pred kratkim bili okrajni šolski sveti na Spodnjem Štajerskem v nemških rokah in se je to šele v najnovejšem času valed velike pazljivosti slovenske stranke de* loma premenilo. In bivšim okrajnim šolskim svetom vender ne more nihče opravičeno očitati, da so Slovencem na ljubav dajali prednost slovenskim kandidatom in da se niso držali strankarske discipline. Če so ae tako sestavljeni okrajni šolski sveti vzlic temu odločili, nastaviti take učitelje, kakeršne imamo iz prejšnjih časov — novih je le jako malo — tako mislim, da so imeli dovolj uzrokov jim zaupati, da so bili prepričani, da ne nastavljajo fanatikov in agitatorjev, ampak samo učitelje slovenskega rodu. Kdo pa more sicer slovenskemu učitelju zameriti, če ue zunaj šole čuti Slovenca? Zataji li nemški učitelj kdaj in kje svojo narodnost? Mislim, da je pri nas narodna zavednost tako vzbujena in se na obeh straneh izraža, tako da v tem oziru drug drugemu nimamo ničesar očitati 1 Od Nem cev bo naravnost zahteva, naj učitelj v javnem življenji prizna, katere narodnosti je. če pa vi kot Nemci od vaših učiteljev zahtevate, naj čutijo kot Nemci in naj tako ravnajo, tako sodim, da m tudi slovenskim učiteljem nt treba sramovati svoje narodnosti niti jo zatajiti. Či! pa so dandanes na spodnjem Štajerskem nekateri okrajni šolski sveti drugače sestavljeni, nego so bili prej, tako je veuder deželni šolski svet popolnoma na vaši strani. Njegovi člani niso Slovenci (Posl. Robič: Slovenci v njem sploh niso zastopani); ti gospodje so gotovo nemškim učiteljem zelo naklonjeni (Posl. Vošnjak: Narobe!), slovenskim učiteljem pa ne morejo ničesar očitati, ker ti korektno postopajo iu ker Bvoje dolžnosti izpolnjujejo. Žal, da je resnica, da Slovenci v deželnem šolskem svetu, v najvišjem šolskem oblastvu dežele niso zastopani. Pravična je torej ovsa tirjatev, da tudi Slovenci dobe v deželnem šolskem svetu svojega zastopnika, da po njem uplivajo na blagor slovenskih učiteljev. Potem se ne bo tako lahko primerilo, da se bodo slovenski učitelji tukaj robato napadali. Nam 33 pri vsaki priliki očitajo denuncijacije. To očitanje zavračam z vso odločnostjo. Ne verujem, da bi mi poslance g- dr. Starkel mogel količkaj t č tati; pač pa imam jaz dovolj uzroka reči, da je g. dr. Starkel tudi letos porabil priliko, da je navedel neki slučaj iz šole v Šoštanju (Klici: Tudi letos!), tičuč se učitelja Kramerja. Dotični učitelj povedal mi je sam, da je po svojem premeščanju m »ral novic obljubo storiti Ta učitelj je mislil, da je bil pri šolskem oblastvu tako popisan, da ga je to vsaj za zanikarnega izdajalca zmatralo, če ne za kaj hujšega. Če se vidi tak uspeh, tako mislim, da se more samo na denuncijacijo sklepati. (Jako dobro!) Ia še nekaj: Ta gospod je bil valed intervencije šolskega oblastva premeščen, sedpj ni več v Šoštanju, v volilnem okraju gospoda dra. Starkla. Sodim, da bi bilo plemeniteje, ako bi se o mrtvecu ne govorilo slabo in ako bi se ne metalo kamenju za njim v grob. Oprostite, gospoda moja, da sem postal nekoliko glasen. Oprosti me to, da je tudi z druge strani nekdo govoril tako glasno, da je to spominjalo na bajni stentorski glas. Predno končam, naj še na kratko omenim, da je fanatizma v nek m drugem taboru iskati in uajti, ne pa v slovenskem taboru. Zdi se mi, da se je lani vršila v Gradci deželna učiteljska konferenca. Na to konferenco, na kateri je bilo odločevati o strokovnih in stanovskih vprašanjih, ki bi imela biti skupna, prišli so tudi slovenski učitelji. Znano mi je in čitalo se je tudi v časnikih, na kar poklada dr. Starkel, kakor se kaže, posebno važnost, da so takrat, ko je prišlo na vrsto posvetovanje o slovenskih šolskih knjigah, nem'ki učitelji dvorano ostentativno zapustili. Nemškim učiteljem tega no morem zameriti ; hoteli bo pač pokazati, da stoje na nemškem stališči, da niso prijatelji slovenskega naroda, kateremu ima ta pouk biti v korist. Vprašam pa: Kaj bi se bilo zgodilo, da so slovenski učitelji proti nemškim uprizorili tako demonstracijo. Ž njim bi bili predsednik in šolska oblastva najbrž malo drugače postopali. Kar sme jeden, tega drugi pač ne sme! Dalje v prilogi. Priloga „Slovcnskemo Narodu41 St. 51, M 3, marca 1894 Mislim, da sem prav informirao, ako opozarjan, da ae \to lani vršil vbod zaveze štajerskih uči teljev v Ptuja; tudi tega shoda so se udeležili slovenski učitelji, a tudi tu so slabo naleteli. Koj v začetku zborovanja so se Čuli govori, ki so slovenske učitelje prisilili, da so mislili na odhod, da bi ne bili moraličoo vrženi pred vrata. Nemškim učiteljem jaz tudi tega ne zamerim, pravo imajo na svoji strani in odgovorni so samo sebi, kako ravnajo napram slovenskim svojim tovarišem. Ti imajo uzroke za to, da bi nemškim učiteljem ne pridružijo, zato pa jih ni eni' ti razupiti kot fanatike. Drugega nimam ničesar omeniti. (Odobravanje.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 2. marca. Spin čl će va afera. Poljski klub bavil se je v zadnji seji s to afero. Razprava je bila precej dolga in živahna. Minister Javvorski je svetoval, naj se povabi naučni minister Madevski da pojasni stališče, katero je zavzela vlada. Ta predlog je obveljal in se je razprava odložila do prihodnje seje. Hoheuvvartov klub ai je stvar olajšal. Njemu ni mit za pravico niti za poslansko imuniteto in zategadelj je sklenil glasovati za predlog večine imunitetnega odseka. &• toliko ni bil radoveden, kakor poljski klub, da bi prosil naučnega ministra za pojasnilo, samo slovenskim poslancem je v neskončni svoji velikodušnosti dovolil, da smejo glasovati kakor hočejo. Državnozbornki odseki V proračunskem odseku razvil je včeraj trgovinski minister grof Wurmbrand svoj program glede lokalnih železnic in sicer v zmislu decentralizacije loka mh železnic. Pri generalni inspekciji Železnic misli vlada ustanoviti poseben oddelek za lokalno železnice, kateri bi bil neki centralni urad vseh deželnih železniških uradov, katerih ustanovitev se prepusti deželnim zborom Odsek je po ministrovem govoru rešil neke točke proračuna trgovinskega in finančnega ministerstva ter se začel posvttovati o proračunu poljedelskega ministerstva. — Drugi dr-žavnozborski odseki ne delujejo tako marljivo, kakor proračunski. Gospodje državni poslanci gotovo ne morejo tožiti, d» imajo prevč dela, ker sta na teden le dve seji, pa vender sta bila te dni dva odseka nesklepčna, namreč gospodarski in odsek za vojaške zadeve. V prvoimenovauem odseku Bta bili na dnevnem redu trgovinski pogodbi s Špansko in z Rumunsko, v drugo menovanem pa zakonski načrt o zglaŠevanju črnovojuikov. Nekateri list« priporočajo, naj bi se imena dotičnih poslancev, ki ne prihajajo k odsekovim sejam, razglaševala, Češ, da hi potem dotičniki svoje dolžoosti vestneje izpolnjevali. Češko vprašanje. V j"dni zadnjih sej proračunskega odseka je posl. dr. Herold vprašal ministerskega predsednika kneza W>udischgraetza, na kako stališče se je mi-nisterstvo postavilo napram „ češkemu vprašanju." S tem izrazom se je doslej im mvalo prizadevanje češkega naroda za narodno ravnopravuost in za uveljavljeni« češkega državnega prava ter njegov odpor proti sedanji državnopravni uredbi monarhije. Tega izraza so se doslej vedno posluževali tudi nasprotniki češkega naroda in š'le rninisterski predsednik knez VViudischgraets je na Heroldovo vprašanje izustil krilate besede: Izraza „češko vprašanje" ue moremo akceptovati. — S tnu je knez VViudisch-graetz povedal, da zmatra češko vprašanje, namreč zabtevanje glede narodne jednakopravnosti in gled* češkega državnega prava kot d fin iti v no rešeno. Ne bodemo opozarjali na to, da ie bil knez Windisch-graetz dolgo let član češkega historičnega plemstva, čegar program je bila baš narodna ravnopravnost in državno pravo češko, saj se ljudje preminjajo, nazori pa tudi, ali izrek miniBterakega predsednika je važen zategadelj, ker je v njem preciziran program vlade napram Cehom: vlada ne pripuzna opravičenosti č'-ških teženj za državno pravo in narodno ravnopravnost — in ker je Ž njim rečeno, da češko zgodovinsko plemstvo priznava sedanjo ustavo. Drugega pomena ta izrek nima. Zanimljivo je samo š' to, da je ta krilati izrek tako podoben izrekom raznih drugih mogočnikov, ki so z iedaakuni besedami reševali velika politična vprašanja. Schoncrliog je glede Madjarov rekel: Mi moremo čakati — iu učakal ie popoln poraz avtjega sistema. Kosauth |e I. 1848. preširuo vpr.fteval: Kjo pa je Hrvatska. M-ttern ch pa )e rešil italijansko vprašanje z zaničljivimi besedami: Italija ie samo nekak geografičen pojem. Io če pogledamo še dlje nazaj, vidimo, da pred petdesetimi leti za Nemce in za vlado ue samo ni bilo češkega vprašanja, ampak sploh ne češkega naroda. Omladina Praška policija prjela je predvčerajšnjim dva dijaka, srednješolca, kar sta v družbi nekaterih drugih dijakov raznašala po Pragi listke z veteiz-daJHk.mi napisi. Preiskavo proti njima vodi dež. sodišča pristav Kursch, tisti, ki je vodil tudi pre iskavo proti OnVadini. Nemški listi ie hite trditi, da so Omladinske tendence mej češkimi srednješolci silno razširjene. Vitanje države. Milan. Milan Obrenović hoče za vsako ceno ostati v Srbiji in prav njegova navzočnost je uzrok, da je vse javno mnenje do skrajnosti razdraženo in da se je bati še domače vojne. Tudi liberalci se boje Mi lanove navzočnosti, ne samo ker vedo, da mu ni zaupati in da bi njegov upliv ne bil narodu in drŽavi v korist, nego tudi zato, ker vedo, da bi potem zgubili najboljšo svojo oporo, simpatije ruske vlade. Rusija zahteva z vso odločnostjo, naj Milan, ki ni Broški državljan, zapusti Srbi|o, in če smemo verjeti raznim ruskim listom, je to napotilo liberalce, vsaj nekatere, da so se približali radikalcem in da skušajo ž njimi zajedno znebiti se Milana. Radikalci so baje za slučaj, da pridejo spet na krmilo, obljubili, da ne obnove zatožne proti bivšemu Avakumo-vićivemu mioisterstvu, dočim so liberalci s svoje strani priznali, da je kralj kršil ustavo, ko je razpravo ustavil pred sodbo. Milan v d za te namere in da bi je preprečil, namerava baje razveljaviti ustavo, postaviti N kolo Kristus, ki mu je Že večkrat izkazal birtške usluge, za vodjo državne uprave in sam prevzeti vrhovno poveljstvo. Ali se mu bode na ta način posrečilo proti njemu naperjeno gibanje udušiti, pokazala bode bodočnost. Italijanski parlament. Predvčerajšnjim volila je italijanska poslanska zbornica dva važna odseka, v katerih se bode odločila usoda Crispijevih predlog, nainrtč finančni odsek in pa odsek o izredni polnomoči miniBterstva. Glasovi bo se tako zelo cepili, da je vlada izgubila skoro vse upanje na dober izid. In res, v finančni odsek, ki šteje petnajst članov, je bilo izvoljenih osem članov, sedem kandidatov pa pride v ožjo volitev. Izvoljeni člani so vsi nasprotniki finančnih predlogov. V drugoimenovani odsek sta bila izvoljena dva člana, za sedem mandatov pa bul • treba ožje volitve, pri kateri pa zmagajo skoro gotovo sami vladni nasprotniki. Splošno se sodi, da ta dva odseka ne bodeta odobrila vladnih predlog in da bode mnisterstvo že v kratkem imelo priliko baviti se z vprašanjem o razpustu poslanske zbornice. Diplomat ična afera. Pariški .Figaro* presenetil je te dni svoje čitatelje s pikantno dogodb co izza kulis Francoski vojaški ataše* pri poslanstvu v Kodanju B^auchamp dobil je bil od generala Buriusa, načeln'ka vojaški pisarnici Garnotovi, nalog, naj poroča intimnejše o mislih in dispozicijah ruskega carja glede Francije. Ata.-e se je približal princez nji Valdemar, hčeri vojvode Charterskega, in jo po daljših pripravah prosil, naj mu odgovori na nekatera vprašanja in s cer: Kaj pričakuje Rusija za svoje prijateljstvo od Francije; ali misli car, da more vsaj v slučaju de fenzive stopiti na stran Francije? Princezinii se je zdelo nedopustno, da bi zaradi odgovorov poizvedo vala pri carju, zato je dotično vpraŠalno polo izročila namestniku poslanika, ki jo je poslal v Pariz. Rtzni krogi izvajajo iz tega, da muj Rusijo in Franc jo vzlc Kronstadtu in Toulonu m sikake intimnejše dotike, da Ruaija ni Franciji ničesar obljubila. Da je to Benzacijonelno razkritje resnično, svedoči to, da je vlada odpustila poslanika gr< fa iT Aunay, češ, da je on inspirator tega članka. Gn 1 d' Aunay ju proti tej insinuvaciji slovesno prote Btoval, rekši, da je to, kar je „Figaro" poročal, v diplomatičnih krogih splošno zuano, ter se pritožil zaradi odpusta iz službe na državni sovet. Glad nt o ne. Gladstoneovo glasilo, Londonski list „Daily N«wa*, javlja, da bode Gladstone danes izročil kraljici svoj,) demisijo. Pred nekaj dnevi je rečeni list to vest še oficijelno dementoval. Naslednik Gladstoneov kot rninisterski predsednik in kot vodja liberalne stranko utegne poBtati R »aeberry, sedanji minister unanjih del. Politični kiog angleški pretresajo na vse strani vprašamo, ali bode lord Ros>berry raz pustil parlament, ali pa kar na Gladstoneovo m« sto Bedel in vodil drž upravo, kar bi bilo zoper tradicije angleških ministrov. Dopisi. Iz Amerike, sredi februvarja. [Izv. dop.] (Boj proti neangleškim časnikom.) Da ho v naši „srečni" Ameriki ugane marsikaka bedarija, to je nam tu bivajočim naseljencem najbolje znano. Da pa ne bodo kri vico trpeči Slovenci v mili stari domovini mislili, da znajo samo avstro-nemški kulturonosci kozolce preobračati, naj navedem neki tukajšnji slučaj, iz koiega je razvidno, da je i v deželi, kjer se cedi samo mleko in med, zlasti letos, dovolj publih glav V Novem Yorku izhajaioči list: „Tbe Publisher, Bookseller and Stationeia je napovedal vsem tukajšnjim v neanglešaem jeziku pisanim listom boj, češ le ti ao krivi vaega gorja v deželi. Na dolgo in široko razklada, kako srečen bi bil ljud v združenih državah, ako bi le angleški govoril. Lst misli, da bo vsakdo že srečen in moder, da bo le snal po angleški otrobe vezati — saj vsakdo vendar ne more na vseučilišče. List trdi, da naj bi se v prvi vrsti iztrebili neaogleški časniki, ker potem bi iz Evrope došli izseljenci ne imeli kaj čitati v materinščini in bi je tako toliko hitreje opustili. Tako modruje člankar označenega lista, — ker se ne ve, je li je izdajatelj E. W. Walah identičen s član-karjem, — a vsak trezuomisleči človek ae mu mora le smejati, zlasti, ker spominja zelo na tisti tako zvaui sloj „now nothing". Ako bi mu bila blaginja države v resnici pri Brci, in bi se bil nekoliko bolj temeljito b to zadevo bavil, priznati bi moral, da ravno neaugleš-ti Časniki največ pripomorejo, da postanejo naseljenci hitro in dobri državljani. Prav iz teh se uči naseljenec, poBebno prva leta, poznavati mu še tuje šege, postave in politična vprašanja. Po teh se naseljencem dežela šele priljubi, akopram se mu je iz prvine nekam čudna zdela. Vzemimo pa, da bi se ideja tega modrijana uresničila. Kaj bi hasnilo to, oziraje se na jezik? Misli li, da bi naseljenci potem, ko ne bi imeli svojih časopisov, kaj manj občevali v materinščini mej saboj? Ravno narobe! Strast, v materinščini umeti, kar ga zanima in v njej se zabavati, bi se še pomnožila. Resnica je, da se posamezniki mej samimi Američani naseljeni, materini govorici odtujujejo, vender je tacib jako malo. Kjer pa jih je po več skupaj, in to je mej sto poti gotovo devetindevetdesetkrat, tam se občuje v mili materinščini, kar je popolnoma naravno, a ne slučajno. No, bodimo veseli, in nikar si ne belimo glav s bedarijami, koje aThe Publisher, Bookseller and Sta-tioner" v svet pošilja. Tako daleč ne pridemo v svobodni deželi, vsaj tako hitro še ne. Sporočil sem pa to, da vidite, kako „kuoštni" so pri nas v Ameriki nekateri ljudje. Slovensk naseljenec. Iz Opatije, 1. marca. [Izv. dop.] (Čegava je Opatija?) Ideja vašega dopisnika v dopisu z due 17. februvarja iz Opatije, da bi Lubljansko „Slovensko pisateljsko društvo" v Opatiji ali nje bližini zgradilo malo vilo, v katero bi potem proti večji ali manjši odškodnini zahajali ujegovi, posebno pa bolni člani, vidi se mi prav umestna in gospod dopisnik govoril je i meui iz Brca. In to zaradi tega, ker do sedaj je vsako podjetje in imetje v Opatiji v tujih, našemu narodu sovražnih rokah. Bilo bi torej res dobro, da bi nnši domačini, posebno oni, kojnn razmere to dopuščajo, tudi v tem obziru kaj storili. Opatija bode, ako pojde kakor se sedaj kaže, s časom, dasiravno na slovanski zemlji, vsa s tujimi elementi „poplavljena". Posebno se Madjari tu kaj ošabno obnašajo in mislijo, ker je Opatija blizo Reke, da je že njih „Magyar ors/sg". Za izgled samo ta slučaj: Pred nekimi dnevi prišlo je v Opatijo za dlje časa več ogerskih rodovni in to, kakor sem slišal, boljše vrste. Ko so naznanilne liste vsi samo v madjarskem leziku izpolnili in bili potem naprošeni, da bi liste v nemškem, italijanskem ali pa v hrvatskem jeziku napisali, niso ošabni Madjari hotel tega storiti, ampak so rekli: Ako ne razumete v Opatiji madiarskega jezika, nesite liste na Reko. Reka je madiarnka in Opatija je blizo It 'ko itd. Vselej, kadar bo »prehajam po naši lepi rivieri in vidim, koliko vil bo poBebno letos gradi, navdaja me rekel bi neko veselje, a to veselje bo mi vselej skali, ko zvem, kdo gradi ali kdo je dal graditi to ali ono vilo. Vse je stransko, nič domačega, ogerski čifuti imajo tu že precej vil. Tako je tudi z tehniki, katerih je tukaj precej, da celo iz Padove in Budimpešte, sumi iuozemci. Pač je nekaj i/jem in to moram s posebnim zadovoljstvom omenit'. Namreč goBpod inžener Mlekuž je naš rojak io ta vrli narodnjak izdeluje ravno sedaj načrte za neko vilo in druga poslopja. Tudi pred par leti napravi! je omenjeni gospod inžener načrte in zgradbe za več tukaišujih poslopij A drugi so vsi tujci. Iz Nnjeiile, 27. februvarja. [Izv. dop] (Raznoterosti.) Težko, da je še kdaj v vaš cenjeni list prišel dopis iz naših prijaznih vinskih goric Toda nič ne de* — Vsaj se bode kmalu čul vlak, ki bode drdral po prijazni dolini Velikološki i cela okolica postala bode živahnejša. Veni- r pa je danes nekaj druzega prouzročilo, da se je vaš poročevalec oglasil. V bližui župi sv. Kiiža pri Liti |i osnoval se je odbor peterih mož, ki so si oskrbeli potrebno dovoljenje, da smejo daleč po okolici iskat premoga. Io, kakor se vidi, ujib trud ui bil brezuspešen. — V Sajengataja sunil z nožem v hibet ter da je storil to iz jeze in maščevanja, ker ga je bil B igataj jedenkrat poprej napadel in prevrgel, da pa sicer ni imel namena, svojega nasprotnika usmrtiti. Porotniki potrdili bo vprašanje glede hudodelstva uboja in sodišče obsodilo je Tavčarja na šest let težke ječe, poostrene vsak mesec 8 postom ter trd m ležiščem v temni celici dne 5. februvarja vsakega kazenskega leta. Pri včerajšnji obravnavi bila sta obložena 36 let stari posestnik Janez Buk ovac iz Sodevcev v črnomaljskem okraju in 29 let stara žena njegova Marija Bukovac hudodelstva goljufije. Glasom obtožbe je Janez Bukovac z namero, da umakne svoje premoženje svojima upnikoma Feliksu Urbancu v Ljubliani in Janezu Kmetu v Crnomlji ter da bi ne mogla izterjati pri njem svojih terjatev v zneskih 297gld. io 129 gld. s pripadki, po goljufivem dogovoru 8 svojo ženo pri nakupu zemljišča Mibeličevih dedičev v Sodevcih, ki se je baje po njegovem naročilu zanj in za njegov denar dognal, dal nastopati na videz kot kupovalko svojo ženo; Marija Bukovac I a da je v istem namenu pri t« m nakupu se vedla na videz kot kupovalka — tako da sta baje z go-ljufnim dogovorom sprevrgla pravi stan njegove mase. Janez Bukovac potrdil je tudi pod prisego, da nima nikakoršnega premoženja. Ker se ui dalo natanko dokazati, da bi Marija Bukovac bila kupila dotično posestvo z moževim denarjem, zanikali bo porotniki stavljeno jim vprašanje glede hudodelstva goljufije, vsled čeBar je Bodišče oba obtoženca oprostilo. DaneB vrši bo obravnava proti osmim osebam zaradi hudodelstva ponarejanja kovanega denarja, oziroma udeležbe pri tem hudodelstvu, in sicer sede na zatožni klopi: 21 let stari dainar Martin M as ter I iz Crngroba pri Škofi i Loki in 191etni brat njegov Jakob Mas ter I, 24 let stari posestniški sin Blaž Benedičič in njegova 52 let stara mati Marija Benedičič, oba iz Crngroba; nadalje 22 let atari dninar Janez Žitnik, 54 let stari posestnik Jožef Vidmar in njegova sinova 23letni France in 15letni Janez Vidmar — vsi Štirje iz Češenca pri Mirnipeči na Dolenjskem. Sodišču predseduje deželnega sodišča svetnik Pleš ko, obtožbo zastopa državnega pravdnika namestnik dr. Kavčič, zagovorniki pa so odvetniki dr. Krisper, dr. Papež in dr. Tavčar. Obširni obtožbi povzamemo sledeče: Martin Masterl je bil tekom poletja in jeseni 1893 na Dolenjskem, kjer je pri grajenji nove železnice delal na progi blizu Mirnepeči in Češenc Stanoval je pri Jožefu Vidmarju in tam seznanil se je z nekim drugim delavcem, katerega so klicali za Jakoba Varšnika. Varšnik brigal se je malo za delo pri železnici, pač pa se je pečal s kovanjem nepristnega denarja, kateri je delal tako, da je v gipsaste oblike, posnete od pristnih avstrijskih srebrnih goldinarjev raznih letnic vlival stopljen kositar, ki ga je dobival tako, da je kupoval cioaste žlice in jih potem topil. Kakor kažejo vse okolnosti, mora biti ta Jakob Varšnik identičen z glasovitim Maksom Iv rečem, kateri se preganja in išče zaradi ponarejanja kovanega denarja. Martin Masterl sprijateljil se je s tem človekom in ko se je 16 novembra vrnil z Dolenjskega domov, prinesel je seboj jedno od Varšuika mu izročeno gipsasto obliko, posneto od i riHtnega srebrnega tolarja. Takoj lotil se je Masterl dela, poiskavši si prej dveh tovarišev, in sicer Jakoba Masterla in Blaža Benedičiča. Nakupili so nekoliko cinastih žic; potem so šli 21. novembra v Jergov gozd pri Crn-grobu ter začeli vlivati nepristne tolarje, katero bo razdelili mej teboj. Sledečega dne bo delo nadalje vali ter vliti menda okolo 50 komadov. Vsi trije obtoženci priznavajo dejanje Dne" 25 novembra bil je v Skof|i Loki semenj in bilo je tam izdanih več nepristnih goldinarjev, katere je izdala Marija Benedičič. Še istega dne prijeli so orožniki Martina in J&koba Masterla ter našli pri prvem še sedem popolnoma jednakih goldinarjev in dotično obliko iz gipsa. Pri Blažu Benedičiču našlo se je 27 ponarejen h goldinarjev in pri njegovi materi 2. Kakor že omenjeno, bil se je Martin Masterl na Hrvatskem sprijateljil z glasovitim Jakobom Varš-uikom, kateremu je meseca septembra in oktobra 1893 pridno pomagal pri vlivanji nepristnih goldinarjev ; isto tako pa tudi delavec Janez Ž tnik, kateri je bil pri tem poslu večkrat navzoč ter je Varšniku tudi prinašal razne priprave io živež, lato tako vedel je za ta posel tudi posestnik Jožef Vidmar, pri katerem je Varšnik stanoval, in njegova sinova France in Janez. Jožef Vidmar naroČil je za Varšnika iz Ljubljane pod svojim imenom tudi gips, iz ka'.erega je ta delal oblike za vlivanje. Obtožba pravi nadalje, da so se Martin Ma sterl ter Jožef Vidmar in njegova sinova podali konc m meseca oktobra na Hrvatsko, da bi tam ponarejen denar izdajali; čez Metliko šli so v Kar-lovec, potem v Zigreb in zopet nazaj čez Karlovce, kjer pa so jih redarji pri izdajanji krivega denarja zasledili in razkropili, vsled česar so oblike in po-ntrejene goldinarje v vodo pometali. Koliko ne pristnih goldinarjev so na Hrvatskem izdali, se seveda ni moglo dognati. Konečno trdi obtožba, da sta se brata France in Janez Vidmar podala na sejem v Novo Mesto in da sta ondi skupaj izdala deset nepristnih goldiuarjev. Pri sklepu današnje številke obravnava še ni končana, vsled tega objavili bodemo izid šele v prihodnji številki. Z današnjo obravnavo končana bode prva letošnja porotna sesija. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je državno pravdništvo zaradi odstavka v političnem razgledu, kjer smo govorili o češkem vprašanji. — („11 o g in narodi") — nad temi besedami, katere je pritisnila neka ženska podružnea Ciril-Metodova na svoj pismeni zavitek, izpodtika se dr Mahnič v zadojem »Rimskem Katoliku". Ker je to storila jedna podružnici na svojo roko, zdi se mu, da je družba sama sprejela to geslo, ki je po razlaganju Mahničevem revolucijsko, framasons'.) izročale kot »kronski darovi" in znamovale v štev. 26. do 43. Vštevši zadnjič izkazanih 5978 kron 60 vin. je torej izročilo uredništvo „Slov. Naroda" 6317 kron 49 vin., nabranih od 17. maja m. I. do 28. februvarja t. I — S presrčno zahvalo in iskrenim priporočilom zabeležuje vodstvo ta šestnajsti mu vročeni časniški kronski dar, s katerim se je ob jed-neni dosegel in ž« presegel šesti kronin tisočak. Slava vzorni požrtvovalnosti rodoljubnih darovnik in darovalcev 1 Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. — (Benefični predata vi.) Jutri je, kakor smo že naznanili, benefica velezaslužnega režiserja, učitelja in igralca „Drara. društva" g. Ignacija Borštnika. N ■ dvomimo, d a bode slovtmko občinstvo v polni meri storilo svojo narodno dolžnost nasproti umetniku, ki je glavni steber slovenske dramatike kot zaslužen režiser in učitelj in ki je tolikrat podal nam zares umetnišk užitek kot izboren igralec. — V Bredo ponavljala bo bode peti krat krasna Smetanova operu „Prodana nevesta" in sicer na korist neumornemu kapelniku prof. Franu (Jo r biću. Vnanje rodoljube, ki dozdaj še niso mogli dobiti sedežev za predstave te opere, opozarjamo že danes, da 8-3 pravočasno oglate zanje pri g. Češarku v Šelenburgovi ulici v stari čitalniški trafiki. — (Slovensko g leda li & 6 e.) Za predsinočno predstavo .Prodane neveste* je bilo gledališče zopet popolnoma razprodano. Opera se je izvzemši nekih slučajnih nedostatkov pela prav tako izvrstno, kakor pri prejšnjih predstavah. Občinstvo je vse pevke in pevoe odlikovalo z opetovanim burnim ploskanjem. ftW Dalje v prilogi. Prilega „Slovenskemn Narodu" it 51, dni 3. marca 1894. Basist gosp. V a 8 i č e k , ki si je s svojim krasnim glasom, izborno Solo in spretnim igranjem pridobil že davao splošne simpatije, odlikovan je bil z lepim lavorjevim vencem z belo zelenimi trakovi. S posebnim veseljem beležimo, da je bilo mej občinstvom jako lepo število rodoljubov iz raznih krajev slovenske domovine — (Smetanova opera .HubiČka," [.Poljub*]) ae je prvikrat pela te dni v dvornem opernem gledališči na Dunaji in je dosegla izboren uspeh, kar potrjujejo prvi glasbeni kritiki Dunajski. Ed. Haualik pravi, da je opera aeine Perle unseres R*pertoirs" in da je bila predstava vzorna (aeiue Mustervorstelluog") ter da je občinstvo opero entu-zijastično vzprejelo. Kakor znano, je »Dram. društvo" Že nabavilo to opero, ki pa v letošnji sezoni ni prišla na vrsto. V bodoči sezoni pa jo čujemo prav gotovo. — (Foersterjev koncertj Z opravičenim ponosom pozdravilo je v četrtek Ljubljansko občinstvo tu vzgojenega mladega moža, ki je bil pred nekaj leti šel v svet, da se umetnosti posveti, in se vrnil kot velik umetnik, ki sme z vso sigurnostjo računati na svetovno ime. 2e poročila, katura so nam zdaj io zdaj dohajala o g. Foersterju, so nam obetala nekaj izrednega, isto tako tudi program, obse zajoč petero najtežjih točk, kar jih pozua klavirna glasba. Že železna vztrajnost koncertistova zasluži občudovanje. Popotnikova fantazija, b katero je Scbubert svojo .Sturra in Drang" dobo zaključil, naj -večja in mogočna skladba tega sicer tako nežnega skladatelja, s prelepim od koncertista divno igranim kratkim stavkom, kateri je prav za prav popotnikova fantazija; najtežja in najmanj igrana Chopi-nova balada, delo, ki naredi jasen utis le če je igra znamenit umetnik, in tak utis je naredila sinoči; Lisztov sen v poletni noči, to glede" tehnike sila težavno delo in sloveče C moli varijacije Bee-thovenove, krasen musikalen, nekoliko virtuozno zložen in na nekoliko pregnantn h ritmičnih taktov naslanjajoč se kalejdoskop — to so bile glavne točke programa. Mej njimi pa so bile: prelepi nokturno v Des, kateri je, igran nekako sladko sanjavo, na redil na nas morda najmogočnejši muzikalni utis, dva klavirna komada ruskega virtuoza na klavirju Sapelnikova, — čedna salonska skladba, katero je g. Foerster jako delikatno igral — jedna L:sztova etuda in po vrhu še Rsfifova „Fileuee* in tarantela iz Lsztovegadela .Venezia e Napoli" — same točke, ki zaostajajo za zgoraj imenovanimi samo glede obsega, nikakor pa ne glede tehničnih težkot. Kar se tiče virtuozne bravure in tehnike, je pri umetniku s takim imenom, kakerfino si je pridobil g. Foerster, samo po sebi umevno, da se je koucertist povzpel do njenega viška. Kar pa mu mora pridobiti naj iskrenejše simpatije vsakega glasbenika, to je dub, to je genijalnost njegovega igranja in njegova skromnost kot reproducent. Kar je zlagateljevega, pušča zlagatelju is igra delo njegovo, kakor si je to mislil zlagatelj ne hlepeč po efektih virtuozov, nego z vso pijeteto duhovitega igralca. Tam, kjer je absolutno potrebno, da se pokaže kot neodvisen virtuoz, tam se tudi kot tak pokaže, in sicer kot jako znamenit virtuoz, vedno pa najde tisto mesto, kjer mu je to storiti dovoljeno. In to je prava, velika umetnost. Gosp. Foersterju je bil izročen krasen venec z belim, bogato vezenim trakom Klavir, na katerem je kon-certist igral, je izvrsten; izdelan je v tovarni zuane firme BlUthgen v Lipsku. —fi— — (Promocija.) Včeraj je bil v Gradci promoviran g. Heribeit Borštner, sin gimnazijskega profesorja v Ljubljani, doktorjem vsega zdra v i Is t v a. Čestitamo! — (G. Jernej Pečnik) dobil je na priporočilo centralne komisije za umetne in zgodovinske spomenike od naučnoga ministerstva kot podporo za njegova arheologiška podjetja 200 goldinarjev. — (Gospa Borfitnik-Zvonarjeva.) izborna naša tragediuja, nastopila bode doc 8. in 10. t. m na narodnem gledališču v Zagrebu kot gost v igrah .Nora" in „Dama b k a m e I i j a m i". Preverjeni smo, da bode tudi vrla naša prva igralka dosegla na odru bratskega naroda hrvatskega jednako časten uspeh, kakor nje soprog. — Zgradba „Narodnoga doma" v Ljubljani.) Na prostoru, kjer se bode postavil .Narodni dom", se je začelo te dni skladati ka-meuje, ki se vozi po Ljubljanici iz kamnolomov pri Sv. Ani. To kamenje je namenjeno za temeljno zidovje, katero se hode pričelo staviti takoj, ko bode vreme ugodno. — (.Slovenskega planinskega društva I redni občni zbor) bode v četrtek dno 8. marca t. 1. v gostilni »pri Llovdu" na Sv. Petra cesti. Vzpored: 1.) Pozdrav načelnikov. 2.) Letno poročilo tajnikovo. 3.) Letno poročilo blagajnikovo. 4) Volitev dveh računskih pregledovalcev. 5) Volitev dveh odbornikov. 6 ) Imenovanje častnih članov. 7. ) Raznoterosti. Letno poročilo izide prihodnji teden. Častiti člani Ljubljanski naj blagovolijo društvenino plačevati pri društvenem blagajniku gosp. Sokliču, klobučarji Pod Trančo. — (P r v o Lj ub I j a n s k o u ra d n i š k o k on-s umn o društvo) ima svoj redni občni zbor v dvorani Hafn-arjeve pivarne (Sv. Petra cesta 47) dne 11. t. m. popoludne ob 3. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo predsednikovo. 2. Gospodarstveno poročilo za 1. 1893. 3. a) poročilo nadzorstvenega sveta in predlog njegov, dati absolutorij za 1- 1893; b) razdelitev upravnega dobička in dohodkov z I. 1893; c) določitev nagrad za upravnike. 4. Določitev obrestne mere za posojila, katera vzemo družbeniki. 5 Določitev, kako je plodonosno naložiti zadružne denarje, kateri so na razpolaganje. 6. Na-domestilne volitve. 7. Sklepanje o največji določbi amortizacijskih obrokov pri dovolitvi kredita (§ 14). 8. Eventuvelni predlogi. P. n. goBpe" Boproge družbenikov vabijo se najuljudneje, da se udeleže občnega zbora; goBtje, vpeljani po družbenikih, dobro došli 1 Računski sklepi in bilanca, pregledani od nadzorstvenega sveta so v društveui pisarnici ua vpogled. Društvena pisarna je na Turjaškem trgu št. 6 preko dvorišča v I. nadstropji — (Zločinstvo ka-li?) Bivši sluga pri tukajšnjem okrajnem glavarstvu, v zadnjem čaou cestar v Ljubljanski okolici, Matevž Gregorec, pogreša se od dne 16. februvarja letošnjega leta; ne ve se, da-li se mu je pripetila nesreča, ali pa je moreb ti postal žrtva zločinstva, vender pa je poslednjo tem verjetnejše, ker je — kakor je bilo sploh znano — rad nosil znatnejše denarne svote s seboj. Sum, da je izvršil ne le to zločinstvo, nego tudi umor fijakarja Medičarja, leti na nekega zunaj mesta stanujočega bivšega železniškega delavca, pri katerem se jc te dni izvršila hišna preiskava, katera je baje spravila marsikaj sumljivega na dan. Koliko je na tem resnice, nam ni znano; resnica pa je, da je bil dotični delavec aretovan ter izročen deželnemu sodišču. Sploh pa se preiskava nadaljuje. — (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Meseca februvarja letos pričeli so v Ljubljani zvrševati obrte, in sicer: Josip Jager, Tržaška cesta 23, sla ščičarski obrt; Rozina G laser, Poljanska cesta 5, trgovino z glavniki in zobotrebci; Tomaž Dricelj, Sv. Petra cesta 13, pleskarski obrt; Ida Vfanek, Sv. Petra cesta 57, modistovBki obrt; Marjana Kozjek, branjevski obrt; Marija Drobež, Krakovske ulice 17, bran;arijo; Neža Vovk, Sv. Petra cesta 24, branjarijo; Alojzij Gioles, Kolodvorske ulice 4, krojaški obrt; Janez Sturm, Kolodvorske ulice 11, krojaški obrt; Martin Slaje, Pred igriščem 1, pekarski obrt; Andrej Tolazzi, zidarski obrt; Terezija Muok, Florjanske ulice 18, branjarijo; Alojzij Hackl, Sv. Petra cesta 22, stavbinuki mojster; Fran Zupan, Rtžue ulice 14, brivski in frizerski obrt, in Jakob Acetto, Martinova cesta 53, zidarski obrt. Odpovedali pa so obrte, in sicer: Fran Dovjak, branjarijo; Henrik Bilina, trgovsko agencijo; Cecilija Podržaj, branjarijo ; Sigmund Schneider, trgovsko agencijo; Marko Brojan, frizerski obrt, in Amalija Vičč, kra marijo z manufakturnim blagom. — (C. kr. mestni šolski svet) je ukrenil, da se na jednorazreduici na Barji zaradi škrla-tice, katera bo je mej šolskimi otroci v zadnjem času ondi pokazala, šolski pouk za Čas bolezni ustavi. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 18. do 24. februvarja. Novorojencev je bilo 12 (= 1976 %0),mrtvorojenec 1, umrlih 18 (=29 64%o)i mej njimi so umrli za škrlatico 1, za davico 1, za jetiko 7, vsled mrtvouda 1, vsled starostne oslabelosti 1, za različnimi boleznimi 7. Mej umrlimi bili bo tujci 4 (» 22 2 •/,), iz zavodov 6 (= 33 3 %)• Za infekcijoznimi boleznimi ho oboleli: za škrlatico 2, za vratico 8. — (Narodna čitalnica v Kranji) priredi v nedeljo dno 4. marcn 1894 v svojih prostorih postno zabavo. Vzpored: 1. Petje. 2. Deklamacija. 3. »Gluh mora biti." 4. Prosta zabava. Začetek ob 8. uri zvečer. Pristop dovoljen je članom in vpeljanim nečlanom. — ( M u z i k a I n o - d e k 1 a m a t o r i č n a akademija,) ki so jo priredili na korist podpornemu društvu dijaki Novomeške gimnazije pod vodstvom pevovodje g. Hladnika, izvršila sa je prav sijajno. Petje je bilo vseskozi krasno in so mladi pevci Želi obilo pohvale, ter morali nekatere točke ponoviti. Tudi godbene točke so pokazale veliko spretnost mladih igralcev. Gluma b petjem „Č e v -I j a r baron" katero je za dijaško predstavo priredil g. prof. V r h o v e c, je vzbujala mnogo smeha, kajti igrala se je prav dobro. Tudi gmotni uspeh akademijo je bil prav povoljen in je dobilo podporno društvo blizu 200 goldinarjev. — (Dijaška kuhinja v Novem Meotu.) Kakor poročajo „Dol. Novice", bo bode ustanovila v Novem Mestu dijaška kuhinja. Prostori se bodo dobili v hiši katoliške družbe rokodelskih pomočnikov, ki se bode v to Bvrho izdatno razširila. Potrebna dela no se že pričela in se bode kmalu začelo tudi graditi prostore za dijaško kuhinjo, ki bode gotovo velika dobrota za ubožneje dijake Novomeške. * — (Ponareiene krone.) V Kranjskem okraji se ju baje pokazalo mej ljudstvom v poslednjem času več ponarejenih srebrnih kron. Na sumu je neki kovač Jože Št. iz Trbuj, katerega so izročili sodišču. . — (Zdravstveno stanje) se je v radovljiškem okraji zboljšalo tako, da razun dveh slučajev škrlatico zdaj ni nobeue nalezljive bolezni v vsem okraji. Izmej vseh za hripo zbolelih 437 oseb jih je samo 5 umrlo. — (f Martin Sattler) Zopet je zatisnil oči za vekomaj vrl narodnjak in vnet duhovnik, ki je navdušeno in dejansko kazal povsod ljubezen do svojega naroda. V Majšpergu na Spodnjem Štajerskem je namreč umrl nedavno nenadoma po kratki bolezni tamošnji župniki častit gospod Martin Sattler. Pokojnik rodil bo je leta 1828 v Črni-gori pri Ptuji in služboval iz početka mej Nemci, dokler se ni del Sekovske škofije pridejal Lavan-tinski. Letos bi bil obhajal 401etnico svojega duhov-stva io 251etn;co svojega župnikovanja. Storil je mnogo koristnega za cerkev svojega župnega kraja in tudi v narodnem oziru bil je vedno odločen in navduševal ljudstvo ter je poučeval. Kot pisatelj sodeloval je v raznih časopisih Hloveuskih. Bodi mu blag spomini — (Truplo pokojnega učitelja J. Freuensfelda,) ki je umrl v Pragi, prepeljalo se bode bodoči mesec od tam v Ljutomer, ter pokopalo na domači zemlji, katero je pokojni ljubil tako iskreno. Potrebno vsoto nabrali bo rodoljubi in je posebno uspešno delovala gosp i ca Lojzika Božiče v a in gg. M. V. in D. Z. V Mariboru je bil te dni razstavljen krasen venec z narodnim trakom in napisom : »Pesnik počivaj sladko v predragi Ti zemlji domači 1" — (Nova občina na Slatini.) Nem-škutarji v Slatini so venderle dosegli 8 pomočjo deželnega zbora v Gradcu, da se osuuje nova samostalna občina v Slutini, v kateri bodo oni zopet mogli gospodariti po svoji volji. V prvi vrsti bodo zdaj odprli svojo šulvereinsko šolo, kateri so se sedanji občini priklopljem Križevljani ustavljali celih 6 let, da je poslopje ostalo prazno. Zdaj seveda bodo Sla-tinčani dosegli, kar jim je tako na srcu in blagor iu sreča se bodeta kar vsipala nad novo Slatinsko občino! Tako vsaj obetajo glavni nemški matadorji kratkovidnežem, ki jim to verujejo. — (Sreča v nesreči.) Na postaji v Pra-garskem stal je te dui hlapec Angelo K. mui progama, ko ae je pripeljal večerni poštni vlak. Lokomotiva zgrabi hlapca iu ga vrže na tla, toda ua srečo je strojevodja, to videvši, še pravočasno ustavil vlak. Neprevidnemu hlapcu se vsled tega ni zgodilo nič hudega. Le prestrašil se je in nekoliko opraskal. — (Akad. društvo .Triglav" v Gradci) priredi b sodelovanjem akad. društva „Hrvatska" dud 6 marca 1894 koncert. Lokal: Puntigamer Bierhalle. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 50 kr. Dijaki prosti. — (Vaudalize m.) Na Št. Vidski cesti v Celovci je nezuan zlikovec narezal in deloma olupil 200 mladih kostanjev, da se bodo vsi posušili. Škoda se ceni na 600 gld. — (Srnjak na strehi.) V Pontabel na Koroškem bo pripodili psi od laške struni srnjaka čez mejo. Splašcna žival skočila je na neko streho. Tam pa bo je srnjaku spodrsnilo, da je doli padel in v tem ga je ujel in ubil neki lovec. — (Pri drsanju utonila.) Pri Vrbi ob Vrbskem jezeru se je pripetila te dni nesreča na ledu. Soproga znanega posestnika letovišča v Iv gu gospa Scbier bila je s svojima dvema otrokama in z deklo na ledu. Na jedenkrat se udere ledena skorja in dekla in dveletno dete sta utonila. Gospo Schierovo in drugega otroka so rešili. Truplo utopljenega deteta so že našli, dekle pa še ne. — (Učiteljsko društvo za goriški okraj) bode zborovalo dne 5. aprila 1894. ob 9. uri predpoldne v Gorici na slov. oddelku deželne kmetijske šole s sledečim vzporedom : I. O kmetijskili nadaljevalnih tečajih za učitelje. II. O zborovanju „Zaveže" v Gorici let. leta. III. O »učiteljskem domu", oziroma o „učiteljskih konviktih". IV. Posamezni predlogi in nasveti. — (Cesarska jahta ,M i ram ar",) ki se je vsa prenovila in predelala v ladjedelnici v Danzigu, odplula bode te dni v Pulj. Za prenovljenie jahte se je izdalo okolu 700.000 goldinarjev. — (Nezgoda.) V Reškem pristanišči sta trčila skupaj salonski parobrod „Š t e f a n i j a", prihajajoč iz Opatije in tovorni parobrod „Cs i k os". Poslednji je bil močno poškodovan in so ga komaj obdržali nad vodo. Tudi parobrod „Štefanija" je toliko poškodovan, da mora zarad potrebnih poprav ustaviti za nekaj dnij vožnjo v Opatijo. — (Za obrtnike.) Vsled razglasa v »Wie-ner Zeitung" razpisalo se je izvrševanje podzidja in nadzidja za drugi tir proge Stanislav Chryplin in podaljševaljnih del na postajah Stanislav? in Chivplin. Ponudbe naj se pošljejo najdalje do 20. marca t. 1 c. kr. glavnemu ravnateljstvu avstr. državnih želez nic. Pogoji in drugi pripomočki so na vpogled pri imenovanem c. kr. glavnem ravnateljstvu, pri c. kr. ravnateljstvu za železoični promet v Lvovu in pri c. kr. železničnem stavbenem vodstvu v Stanislavvu. — (Zgodnji kljunači.) Kakor poroča list »Hazanak", je bilo ustreljenih minuli teden na posestvu grofa Ivana DraŠkov ca v Baranya-Selye več kljunačev, kar je v tem času velika redkost. Zdaj, ko je nastalo bolj mrzlo vreme, je tudi konec zgod njega lova na kljunače. — (Razpisane službe.) Pri državnem stav-binskem nradu za Kranjsko je izpraznjeno mesto praktikanta z adjutom 600 gld. Prošnje do dne 10. aprila pri predsedstvu deželne vlade. — Pri okrajnem sodišči v Krškem se vzprejme z dnem 15. t. m. pisar z mesečno plačo 25 do 30 goldinarjev. Prošnje do dne 10 t. m. istotam. — Pri okrajnem sodišči v Senožečah se vzprejme z dnem 1. aprila pisar z mesečno plačo 30 gld. Prošnje do dne 20. t. m. istotam. Y ^ i Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda! I ^ -.....- -4 Bazne vesti. * (Češko-slovanska etnografična razstava v Pragi) se bode odprla doc 15 maja. Deželni zbor je votiral 60.000 gld. podpore in ves prostor bivše jubilarne razstave, mesto Praga pa 30.000 gld. Garancijski fond mora znašati 100 000 gld. Izlužni odbor, kateremu je na Čelu dr. Vladimir grof Lažansky, obrača se do češko-slovanskega naroda, da s subskripcijami izpolni, kar še manjka za garancijski fond. * ( H r ip a ua I) un a j i. ) V poslednjem času se je zopet pojavila hripa na Duuaji in s cer posebno pri otrocih. Kaže se v novi obliki lahkega vnetja vratu. * (Mehke zime.) Stare kronike poročajo o nekaterih izredno mehkih zimah. Tako je I. 1172 bila tako topla zima, da so drevesa že koncem januvarja zelenela in so ptice v februvarju že delale gnezda. O Božiču nosila BO dekleta vijolične šopke. L. 1421 cvttelo je drevje v marcu, trta pa v aprilu. V istem mesecu so dozorele črešnje. L. 1572 zelenelo je drevje v februvarju in ptice delale so gnezda L. 1585 bilo je ob Veliki noči žito v klasji. L 1607 in 1617 ni bilo ni mraza ni snega. L 1662 niso niti v severni Nemčiji kurili peči celo zimo in drevje je cvetelo v februvarji. * (Samomor na smrt obsojenega.) V La Roquette skočil je na smrt obsojeni 341etni Španjolec Lesteven skozi okno prvega nadstropja in je bil takoj mrtev. Obsojen je bil zarad tega, ker je mučil nekatere ženske in jih potem zmetal skozi okno. * (Eksplozija parnega kotla.) V Aleksandro vuku v Donski guberniji lazpočtl se je v velikih Andrejevovih fužinah parni kotel in je bilo 25 delavcev ubitih, 10 pa teško ranjenih. Hiša, v kateri je stal kotel, je popolnoma razrušena, tudi tovarniško poslopje je hudo poškodovano. * (Najbogatejša ženska na svetu,) Hetty Green, ki ima premoženja 60 milijonov dolarjev, stanuje v Brooklynu v gostiinici nižje vrste, kjer se za malo denarja dobi hrana in tudi stano vanje. Tu plačuje po sedem dolarjev na teden za svoje telesne potrebščine. Skopa je čez vso mero in to je tudi uzrok, da se je ločila od soproga, ki je član v s i. h mogočih klubov v Novem Y»rku. Oblači se tako skromno, da bi človek mislil, da ima siromašno ž« nsko pred sabo; na svojih oblačilih pa krpa toliko časa dokler je mogoče, le da ji ni treba ku piti si novih. Vse, kar ima nepremičnin, to je molitvenik, žepni battstni robec in lorgnon, ima vedno pri sebi v črnem žakeljčku Oaa ;e v kuhinji in hoče imeti le najpripro tejše jedi. Jako jo pobožna in vsak dan jo je videti v drugi cerkvi, katerih je v Brook yau do 100. Ona je tako nezaupna, da ne občuje z nobenim človekom, ker misli, če je kdo ž njo količkaj prijazen, da je to le zaradi njenih novcev. Ima sina, ki je oženjen s hčerjo ntkega milijonarja, in njena sinaha trosi izredno mnogo. Če io kdo vpraša, zakaj tako živi, je njen odgovor: Časi so zdaj tako slabi, in jaz moram štediti za svoje sorodnike. Stara je sedaj 58 let, a premoženje podedovala je po očetu. Tudi jedno hčer, Sylvia, ima gospa, ki je podedovala po nekem sorodniku 5 milijonov ! Brumna pa je isto tako, kakor njena mati iu živi ravno tako asketično. Gospa Green ima knjigo, v kateri je zapisan vsak cent, ki ga izda, in ko je še živela pri sorodnikih, je od njih zahtevala, naj isto tako store. Pri tem je pa tako natančna, da je svojemu sinu jedenkrat zapretila, da ga bode izključila od dedine, samo zato, ker je bilo v njegovi knjigi razlike za 10 centov. V bank-, kjer je shranjeno njeno premoženje, so tudi nje dragocenosti shranjene, ki so vredne veliko milijonov. Soba, v kateri ima stanovanje, je prav za prav luknja, ki ne meri več ko devet angleških kvadratnih čevljev. V kuhinji tudi pere in suši svoje perilo. Hiša, v kateri stanuje, nahaja se v jedni najsmrdljivejših Brooklynskih ulic. Knjliavnost • — »Ljubljanski Zvoo" prinaša v svoji najnovejši številki na prvem meatu izborno Aškerčevo pesem „Istorijo o miru", ki se v obliki »ta tarskega predanja" obrača proti oboroženemu miru, češ, da »Orožje zadušilo je vojake, — Nositi peze niso mogli take. — Oi bede in gladu denašnji dan — Poslednji pa umrl vam je tlačan". — Manjše liriSke pesmi so probčili Ras ti si a v, Š L Mo-zirski, Occultus, L Habćtov, f Josip Freuensfeld in Breda — Pod naslovom „V Zali" nadaljuje dr. Ivan Tavčar svojo krasno povest iz protestantske ddbe, v nastopnem članku pa p še prof. Ivan Vrbovec, kako so splanivali sedanji .Franca Jožefa trg" dalje navaja nekaj za nimljivih podrobnosti j o »Zvezdi" ter pripoveduje o patidenku, t. j. jednem krajcarji hišnega davka, katerega so nekoč l)ubl|anski meščani v noči doć 30. septembra nosili v mestno hišo. — V »Svatbi na Selili" Podgoričan kaj verno riše kmetsko življenje; v članku „Novi Rim in ostanki starega R ma" prof. S. Rut ar živo iu točne opisuje zoamenitejše rimske palače, na to pa Marica sklepa lepo svojo novelo »Strte peruti*, članek „Herondovi m'miambi" iz peresa prrf R. Peru seka priča o korenitih študijah pisateljevih in je velike znanstvene vrednosti. Povest »Očetov greh", spisal Janko Kersnik ponaša se z zanimljivim dejanjem, katero umeje pisatelj plastiški slikati; članek »Jež" je dober opis iz ostalioe pokojnega Tonejca-Samostala. Prof. V. Bežek nadalje vsestranski ocenja Sketove čitanke I.—IV., prof. M. Valjavec priobčuje svoje dostavke k VVolfovemu slovarju, naposled pa P. pl. Radics poroča o starih zemljevidih dežele kranjske, katere si je ogledal v narodni knjižnici pariški. »Listek" je urejen kakor po navadi. — Najboljši dokaz, kako »Ljubljanski Zvon" ugaja slovenskemu občinstvu, je pač to, da je letošnja prva številka popolnoma pošla in da zato niti ni bilo možno vzprejeti nekaj novih naročnikov. — In Istri a. Due articoli del „D.ritto Croato" di Pola. Scritti da Dinko Politeo. Zagreb, 1894 Tisak Dioničke tiskare (Čisti dobiček je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda za Istro.) Odlični pisa telj Bkuša v tej brošuri preveriti isterske Italijane, da je v njihovem interesu, da se porazumejo s hrvatskimi sodeželani in se oklenejo hrvatskega državnega prava. Spominja jih na Dalmacijo, kjer so njihovi somišljeniki nekdaj zavzemali napram Hrvatom isto stališče, kakor je zavzemajo oni napram slovanskim Istrunom, in opozarja jih na narodno nevarnost, katera jim preti s strani proti Adriji si letih Nemcev, zagotovljaje jih zajedno, da bi bila njihova narod- nost v hrvatski državi bolje zagotovljena, nego je sedaj. Brošurica je pisana trezno in razsodno in prav od srca je želeti, da bi iaterski Italijani ravnali po nasvetih pisateljevih, sebi in celi deželi na korist. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Budimpešta 2. marca. Nepoznan človek je iz šale ostavil v drž. zboru nekako bombo, napolnjeno z žaganjem, kar je obudilo splošno veselost mej poslanci. Peterburg" 2. marca. Giersu se je zdravje nekoliko na bolje obrnilo, a nevarnost je še vedno velika. Pariz 2. marca. »Cocarde" javlja, da se je Carnot obrnil s posebnim pismom do kraljice angleške, v katerem izreka želj v, naj se premesti lord Dufferin, angleški poslanik v Parizu, češ, da je on prouzročil razkritja v »Figaro" glede Beauchampove afere. Berolin 2. marca. Po daljši precej ostri razpravi, v katero sta posegla tudi državni tajnik Marschall in finančni minister Miquel, odkazal je državni zbor trgovinsko pogodbo z Rusijo posebnemu odseku v posvetovanje in poročanje. Bruselj 2. marca. „Gazette" javlja, da Ep anarhisti položili na relse železniške proge Kolonija- Lattich in sicer pri postaji VVelhenrad tri velike diuamitne bombe, katere pa so ljudje našli še predno je vlak prišel đo dotičnega mesta. Madrid 2. marca. Kabili okolu Melile napadli in oropali so zopet več španskih ladjic. Dunaj 3. marca. Domobranski odsek je vladno predlogo glede zglaševanja črno vojni ko v vzprejel za podlago specijalni razpravi. Budimpešta 3. marca. Vseučiliščniki priredili so včeraj veliko demonstracijo za cer-kvenopolitične predloge. Rim 3. marca. V Piacenzi na trga To-ricelli razpočila je včeraj velika dinamitna bomba. Šipe v oknih na trgu stoječih hiš so se vse zdrobile, neki kanonik je bil precej hudo ranjen. Policija je prijela osemindvajset anarhistov, na katere leti sum, da so v zvezi s tem atentatom. Policija v Pizi je ujela storilca atentata na Teatro Nuovo, 22letnega Lorenza, sina jako imovitega trgovca. Sodišče ga je obsodilo na 4 leta težke ječe. V Reggiu so bili veliki izgredi, katere so vojaki in orožniki udušili. Narodno-gospodarske stvari. — Izžrebanje železniških prioritetnih obligacij. Pri XXII izžrebanji prijoritetnib obligacij I. emisije in XVI. izžrebanji prijoritetnib obligacij II. emisije I rve t grsko-gališke železnice vrŠivPem se vpričo c. kr. beležoika dne 1. marca 1894 se je z vzdigovanjein serij izžrebalo: Od prijoritetnib obligacij I emisij: številke 55501 do vključno 65775 t. j 275 komadov; od prijoritetnib obligacij II. emisije: številke 4560 do vključno 4652 t. j. 103 komade. — Nominalni zneski teh izžrebanih prijoritetnib obligacij I. emisije izplačajo se od 1. septembra 1894, oni II. emisije od 1. julija 1894 dalje, ter bo nazaj potegnejo originalne obligacije, ki so bile izžrebane, a vsemi k njim spadajočimi kuponi, ki zapadejo po teh termin h. Od dne' 1. septembra odnosno 1. julija 1894 dalje se ne bodo te obligacije več obrestovale in se bode torej odračunila vrednost kuponov, ki so se morebiti od obligacij odrezali in zapadejo po teh termin h, od odkupnega zneska. Od prejšnjih izžrebani so še nevzdignene: Prijoritetne obligacije I. emisije: Številke: 5169, 5172, 5217, 5225, 5227, 18531, 18536, 18550, 18592, 18657, 18658, 18659, 61513, 61514, 61515, 61516, 61517, 61518, 61510, 61520, 61556, 71011, 71021, 71027, 71046, 71048, 71049, 71050, 71053, 71059, 71062, 71077, 71085, 71088, 71089, 71095, 71096, 71097, 71101, 71102, 71107, 71110, 71111, 71112, 71116, 71117, 71118, 71138, 71139, 71152, 71153, 71162, 71163, 711G9, 71173, 71183, 71206, 71207, 71208, 71209, 71210, 71221, 71223, 71225, 71229, 71244, 71254,71255, 71257, 71258, 71259, 71260, 71261, 71262, 71263, 89156, 93514, 93517, 93521, 93532 93538. 93539, 93541, 93566, 93570, 93583, 93584, 93594, 93607, 93608, 93609, 93610, 93611, 93612, 93613, 92614, 93623, 93624. 93625, 93626, 93627, 93628, 93645, 93648, 93649, 93715, 93716, 93728, 93731. Prijoritetne obligacije II emisije: Številke: 530, 531, 2588. 2589, 7033, 7034, 9028, 9030, 9057, 11647, 11648, 11649, 11650, 13001, 13012, 13026. 13027, 13028, 13029, 13030, 13031, 13034, 13035, 13036, 13037, 13038, 13045, 13048, 13049, 13065, 13056, 13067, 13058, 13059, 13060, 13061, 13062, 13066, 13067, 13068, 13069, 18070, 13071, 18072, 13078, 13074, 18075, 13085. Listnica uredništva. Oosp. dopisnik v Cel ji: Ko bi Vaš dopis priobčili, bili bi gotovo konfiskovani. — Gosp dopisnik iz Trliškega okraja: To isto volj« tudi >a Vas dopis glede dr«. Gatettenh« ferja. — Gosp. J. B. v Št, Jurjn ob Ščavnici: O stvari, ki se je na svečnico xgodla>, ven-der ne moremo inestc dnij pozneje poročati! —ogostransks poraba. Gotovo nI domaćega zdravila, katero se da tako mnogostransko porabiti, nego „Moli ovo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti u tešu i oče, ako se namaže ž njim, kadar koga trga, zakaj to zdravilo upliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica 90 kr. Po postnem povzetji poiilja t<> zdravilo vsak dan lekar A. MObL, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tnchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 6 (16—2) pjaV Začetek ob uri asvočei*. "W štev. 5i. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.579 V nedeljo, dne 4. marca 1894. Na korist učitelju, režiserju in igralcu ..Dramatičnega društva" Ignaciju lloi-Ktiilkii. Veharjevo letovišče. Burka V treh dejanjih. Po Karolu Laufs-u pruvel Naum. Režiser g. Ignacij Borštnik. tioapod BorAtnlk pojo uložko ka plotov. Začetek točno ob '/,8. uri, konec ob t/t\0. uri zvefier. IDraisiatliiio društvo. Pri predstavi svira orkester slavnega pošpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. Vt* TJ u t»»i> uliiii : Parterni sedeži od I. do III. vrate 9> kr., od IV. do VIII. vrste HO kr., od IX. do XI. vrste 70 kr. — Balkonski sedeži I. vrste 70 kr., II. vrste 60 kr., III. vrste 60 kr. — Galu rijski Bedeži I. in II. vrste 40 kr., III., IV. in V. vrste 80 kr. — UstopniiiH v lože 50 kr. — 1'arterna stojišča 40 kr. — Dijaške in vojaške ustupnice 30 kr. — Galerijska stojišča 20 kr. Sedeži, lože in iiBtopu ce se dobivajo v stari čitalnični trafiki v Selenburgovih ulicah in na večer predstave pri blagajnici. V abonement na sedeže se ustopi lahko vsak dan. Blagajnica a« odpre ob 7. url zvečer. Prihodnja predstava bode v Bredo, due 7. marca 1894. 1. Zalivala« Gornje-Savlnjska posojilnica v Mozlrjl je pri hviijcm XIX. občnem zboru blagovolila velikodušno podariti nastopnim tukajšnjim društvom izdatne podpore, kakor: Telovadnemu in gonilnemu društvu „Savinjski Sokol" 2o5gld. Olepševalnemu društvu................. 20 „ Narodni čitalnici..................... 10 „ Sadjerejskemu društvu................ 5 « Skupaj . . . bUUgld. za katere si štejeta podpisana v dolžnost, naj topleje za hvaliti ae v imenu društev gornjemu slavnemu zavodu. Mozirje, dne 1. sušca 1894. (236; Ivan Lipold._Alojzij Gorlčar. Eiotorljiie uredit« 28 f bruvarja. V Brnu: 44. 26, 69, 54, 30. Umrli no v i,jtit»ljaiii: 28. f, bruvarja: Ljudmila llail, železniškega uradnika vdova, 73 let, Dunajska cesta št. 2>. V deželni bolnici 27. februvarja: Ana Kovačič, gostija, 72 let. 'JS. februvarja: Andrej NiVjdu, tesar, 24 let. Meteorologično poročilo. J Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Ve t rov i Neb.. Mo-krina v mm. 1. marca 7. /.jutraj 2. popol. 9.zvečer ■37 H „... 39 1 mm 740 5 i.» 3 8° C 13 2° C ti 0' 0 si szh. jasno hI. vzh. jasno si. vzh. jasno 00.) mm 8 E «* a 2>J 7. zjutraj 2. popof. 9. zvečer 741-4 mm. 740-4 mm. 741*4 mm. —2 0° C si vzh. 9-4° C si. vzh. a0°C si. vzh. jasno jasno jasno OOOdta. Srodnja temperatura 76 in 3 5°, za 6 0 in 1-6° uad o nrmaloin. ZD-m^SL^sa-rsi "borza, dnt$ 3 maica t. I. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru . . . . Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta ••/•..... Ogerska zlata renta 4°/0...... Ogerska kronska renta 4°/0 . . . . . Avstro-ogerske bančne delnice . . . . Kreditne delnice......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark..........p 80 frankov Italijanski bankovci ] C. kr. cekini . . ... Dne* 2. marca t. I. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 260 gld Državne srečke iz |. 1864 po 100 gld 7 Donava reg. srečke 5«/0 po 100 gld. Zemlj. obfi. avstr. 4'/«•/• zlati sast listi' ! Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke Kadolfove srečke po 10 gld. . Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. Tramway diuftt. velj. 170 gfd. a. v. . ••Papirnati rnbelj........' 9H gld. 98 . 120 98 118 95 1036 369 124 61 12 9 43 5 148 gld. 196 . 128 122 197 24 24 157 -88 1 nO kr 30 ■ 35 „ 30 , n as ■ HO . 21 \ 90'/, m W 1 88 . — kr. M . 25 , 50 „ ~~~~ m ™ n •5 . ' n fO . 34 „ Zahvala. Vsem cenjenim gg. prijateljem in znancem, ki so o priliki smrti mojega nepozabnega, zdaj v Bogu počivajočega soproga, gospoda Marka Kovšce izkazali svoje blagodejno sočutje in dragemu po-kojnkti izkazali zadnjo čast, /Usti pa preblag g. okrajnemu glavarju Radovljiškemu, g nadzorniku prof. Levou, velečastiti duhovščini, vsem gg. učiteljem, gg. odbornikom občine Kropa, požarni brambi, gg. dacarjem, drugim prebivalcem občine Kropa, HOČutnim okoličanom za mnogobrojno udeležbo pri sprevodu, dalje vsem darovateljem krasnih vencev, gg. pevcem za ganljivo petje, sploh vsem vkup in vsakemu posebej izrekam tem putem svojo najprisrčuejšo zalivalo. V Kropi, dnu 27. svečana 1894. {231) Helena Kovšca. Zahvala. 0 prenagli in nepričakovani smrti naSe predrage, neporabljene matere, gospe Cecilije Adamič roj. Avsec se nara jo od vseh stranij izkazalo toliko sočutja, da se ne moremo vsem posameznim osebno zahvaliti. Zatorej izrekamo tem potom \ sem sorodnikom, prijateljem in znancem, dalje gg. uradnikom, častiti duhovščini in meščanstvu, ki so spremili našo srčno ljubljeno mater k v, en.■mu poči.ku, najsrčnejšo zahvalo Zahvalimo se tudi vaein darov*t<. Ijeiu in nosilcem vencev in slavneim pevskemu društvu „Lira" za pretresljivo petje. V Kamniku, dne 1. sušca 1894. (283) Žalujoča rod ovi na Adamičeva. cs en O • > > ...S £ S . _ >o 75*2 (51-2) IV Pri otročjih boleznih potrebujejo se često kisline preganjajoča Bredstva in zatorej opozarjajo zdravniki zaradi milega uplivanja svojega na O LAVNO 8KLADIITI IJEVB Kl B nojčlstlj« luin* H. \- \ \>4 IS. katero radi zapisujejo pri Želodčevi kislini, skrofeljnih, pri krvicl. otekanji 2162 i. t. d., ravno tako pri katarlh v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika Loschner-ja monografija O Giesshubl-Puehstein-u.) Trgovski učenec hi* v t. p v v J m v ii ii deželi. — Ponudbe pod I.. H. upravuiAt.vu ^Slovenskega Naroda". (217—3) Agenti visoki protuiji, za HpeeaMinje sakuiiltu dovolj«*-iilli srečk, katere je moč plačati tudi na obroke, so nameščujejo proti in če bo posebno rabljivi, tudi s stalim plačo. — Ponudbe na 229 — 1) Hauptstadtische vVechselstuben Gesellschaft AIILKR sfe €o. ItiidimpeNti. — Ustanovljeno lota 1874. ♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦^ X Na najnovejši iu najboljši način J umetne (694—67; f In Mafeavfaf ostavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- • v«n|» in vso sobno opero«! |e« — odstranjuje f mobu« bolečine z usmrtenjeu živca f zobozdravnik A. Paichel, J poleg čevljarskega inootu, v KOhler-jevi hiši, I. nsdstr. C tr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, zelenic. Izvod iz voznega reda veljavnega oćL X. olttoTora. 1893. Nastopno omenjeni prihajal >I in oilhajalni iaai osnaćeni so t imtn}+*rr»jmkrm fn.ni. Srednjeevropikl ima Je krajnomii č»m v Ljub* U a ni ca 9 minuti naprej. Odhod ls LJubljane jnž. kol.). Ob url K min. po noši oaebni vlak f Trbii, Pontabel, Beljak, Oe-loveo, Kransenafeate, Ljubno, Dunaj, čes Selithal ▼ Aneaee, IiobJ, Omunilen, SoluoRrad, Lend-Oaitein, /."11 na Jeieru, Steyr, Line, Hu-dejerice, PlzenJ, Marijine Tare, Ki^er, Pranouve rare, Karlore Tare, 1'rnifo. Oraidano, Dunaj Tla Amitetttn. Ob 7. utH OH min. tjutrn) oaebni Tlak t Trbia, Pontahel, Beljak, Oiv Iotao, Franzonifette, Ljubno, Dunaj, £ea Belzthal t Solnograd, Dunaj Tla Amitotton. Ob 11. uri Ji O min. ttojmUtdnf osebni Tlak t Trbii, Pontabel, Beljak, Celovec, FrHtizonsfoste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. uri HO min. ]„>,„>ln,l„^ osebni Tlak t Tri.i/., Beljak, CelOTeo, Soluoffrad, Ijnnd-Ouatoln, Zeli na jnr.oru, Itiomost, Hreunio, Ourib, OenaTO, 1' in/, Lino, IsohI, Hmtejovice, PlzenJ, Marijino varn, Kfier, Francove Tare, KarloTO vare, Pra^o, Drazdane, Dunaj v11 Amatetten, Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob iS. uri lili min. t/utrnl osebni vlak ■ Dunaja via Amitotton, DraaV> dan, Prave, Frniionvili vnroT, Karlovih tutot, Ktira, Marijinih varoT, Plznja, UudejeTio, Holnograda, Linca, Steyra, Iichla, Umundena, /.ella na Jeaeru, Lcnd-Oasteiua, Ljubne^n, iloljaka, Colovoa, Frstnaenafeate, Trbiia. Ob 11. uri !i7 ttiin. itttiittturfit* osobni Tlak a Dunaja Tla Amatetten, Draidan, Pratfe, Franoovili varov, KarlovOi varov, Kura, Marijinih varuv, Plznja, PiKlfljevio, Solnograda, Isehln, Omumlona, Linoa, BteTTa, Pariza, Oeimvo, Curiha, Hreifiiii-o, /.ella ua jeaeru, hend-Oaateina, Iuo-moila, LliiliiieKa, OoloTua, Pontabla, Trbiia. Ob 4. url r>:i min. jioftttttfne osebni Tink s Dunaja, LJubnega, Beljaka, IVI.iv. a, Franznusri'Hta, Pontabla, Trbiia. Ob U. uri '47 min. *iw lOToa, Pontabla, Trbiia. Odhod lz LJubljano (juž. kol.). Oh ti. uri min. »futrnj t KočotJo. m. ,, oo „ apilumna „ „ „ ti. ,, lO iivrcr „ n Prihod v LJubljano (Jni. kol.). Ob ti. url lit min. tjutr<\t ia Kočevja. „ 1. „ 01 t, popoluiine „ „ ti S- n 48 „ mvrčer „ n Odhod lz Ljubljane i.b v kolj. Ob 7. uri IS min. tjutrti) t Kamnik. ■ S. n n JlltJHlln-1 „ „ - O. „ SO _ »vrčrr _ . Prihod v LJubljano (dri. kol.). Ob O. uri /i I min. tjutruj is Kamnika. „ 11. „ Iti „ dopoluttnf „ ,, h o. „ no „ »MtVvr ., 4-50) Prodajalnica oddaja se od I. majnika naprej. Povpraša naj se v Florijanskih ulicah h. št. I, v I. nadstropji. (iyi—3) uS- Semena 53 ataiteill|l%O lijaljivu dobe se |>o naj-lil/jili muili pri Mih. Lavrič-a nasledniku I ^ j 1 al> 1 JM.11 i. 2i Konjak. Konjski kateri se pri nas prodaja, je nuvadno Šldov*il«i. #.«lra\ |u škodljiv Izilt-leU. Kdor ieli kupiti res fin, iz čistega vina dobljeni konjak vpraša naj za naslov prodajalčev v upravitlMlvu .,KI«i«'4'ii*ik«*uta \'»»roili»*'. I'o\ a rn I »k m zaloga P šivalnih strojev in i velocipedov '21 \ IVAN JAX 1033 g v Ljiilrljiini, na Dunajski cesti štev. 13. M Ceniki zastonj in poštnine prosto. M- irafef^ voščilo svetj ? Fernolendt voščilo za čevlje. « Ces. k i alj dež. priv. tovarna utem. I. I835 na Diinaji. To voščilo brez gulioe (vitrijola) se lepo črno sveti ter vzdrinjo iimii|« trpežno. ===== Povsod v zalogi. ==(801-31) Zar.idi pou*r«'|Hu J naj se pazi natanko na moje Ime &$T St. Fernolendt. ^mm rušil jam natančne cenike o vseh mojih proizvodih zastonj in poštnine prosto. Za vsako mizo! Za vsako kuhinjo! Vsaka juha postane hipoma izredno dobra in močna, če se jej pridene MAGGI'™ ZABELA ZA JUHE v steklenicah po 45 krajcarjev in vise v vseh špecerijskih in delikatesnih trgovinah. HORS CONCOURS na svetovni razstavi v PARIZU 1889. Dobiva so v I.{ubijani pri: A. Staculu, J. Buzzolini-ju, Jeglič-n & Leskovicu, Petru Lassnik-u, Knrolu C. llolzer-ju, Jan. E. Wutscherjs nasledniku: Fabiau-u, II. L. Wenzel-u in Rudolfu Kirbisch-u Viktorju Schifter-ju, Ivanu (2S5) V Ljubljani, v Lingarjevih ulicah št. 7 Je ii« prodaj v vrednosti 10.000 «1*1. II. nadstropji. Več pove lastnik istotam v (22t-3) lini ekstrakt za uho O1......_ _........ l>4*l<-it. Ta ekstrakt priporočajo zaradi sigurnega uspeha že več let »»»torltete, ker odpravi vsako neprirojeno iclubost, uklanja takoj n1uI» poaluli, iiMi-Moi tole in vsako u*ewiio bolezen: dobiva se prot' dopoš.l-jatvi gld. 1-70 v vsej Avstro-Ogerski Iran« kovano po pošti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri sv. Duhu" g. Ede pl. Tomnya, v lekarni nosp. A nt. K ogla in v mestni lekarni v Zagrebu; imdiiljo pri Za-nctti-jn v Trstu; Jožefu C r i s t o f o 1 c 11 i - j u v 0unnjl. (1161 — 12) Pravi zaklad za nesrečne žrtve sam o o s kr um be (onanije) in tajnih razpasnostij jo izborno delo 1 >t*2l. lit 4» t 2111-11, Češko izdanje po 80. nemški izdaji. S Ml podobami. Cona 2 gld. a. v. tlita naj je vsakdo, ki trpi ua straši 111' posledicah te razuzdanosti, resnični njegovi pno ki refiijo vsako leto na tisoče bolnikov trn t ti ve lin rti. Dobiva se v založni knjigarni „V er I a g s-M aga z i n B. F. Blerey v I. ipak eni iSSBRO), Ncumarkt 34", kakor tuOi v vsaki knjigarni. (291—51) Ustanovljeno leta. 1S63. — Svetovnozusiie (1021- so namoizde'atie, nagrajene -18) ročne harmonike Ivana N. Trimmel-ja na Dunaji, VII 3, Kalserstrasse Nr. 74. Vel> k a zaloga vseli glasbil gosllj« ctter, plfteal, okarln, iiHtnlfa harmonik, ptičjih orgljle itd. itd., švicarskih ooelnlh orgij!o, ki igrajo same od sebe in so nedoteine glede glasu, glasbeni albumi, kuksls itd. itd. Knjiga z uzorci zastonj in franko Išče se gos na ra«1 u ii aH v najem v r.|iil»l|unl alt ■ijeial okolici. — Pnudbe p d nas ovom : A. B. 50, poste restante Trst. 1220-a) na razstavi za zdravje in vardu-vanje bolnikov v Stuttgartu 1890 odlikovana z nagrado, je po zdravniškem izreku in mnogih zahvalnih pisunh, katerih število gre v tisoče, priznata kot jedino, zares realno in neškodljivo sredstvo, s katerim se doseže tako pri gospeh kakor pri gospodih lepa in bujna rast lasij in se prepreči, da ne Izpadejo in da se ne dela mej njimi prnot; mladi gospodje dobe po nje rabi močno brke. Za uspeh in za neškodljivost se garantuje. Lonček frQ kr., če se posije po poiti ali proti povzetj u 90 kr. K.Hoppe, Wien, XIV,, Hutteldorferstrasse 81. 200-3) |Kwizdli^ tekočina. I Mnogo let sem preskuseno in bolesti ute-šujoče domače sredstvo. Jako okrepcu-joče, če se ž njo drga pred v.tako veliko touro in po vsaki teuri. Cena V, steklenici avst. velj. gld. 1*—, steklenici avstr. velj. 60 kr. Glavna zaloga; Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju. Dobiva se v vseh lekarnah. Paziti naj so blagovoli na varstveno znamko in zahteva naj se izrecno (213—1) Kwizdina protino va tekočina. ] arijaceljske SŠira _jrjglflgg Mg želodec prirejene v lekarni „k angolju varuha" O- ZBIES-^JDIST v Kromerižii (Morava) ataroizkujeno in poznato zdravilo, ki oživlja funkcije želodca in ga krepi, če je prebava motena. Pristno le z zraven natisneno varstveno znamko in podpisom. sv Cena steklenici 40 kr., veliki steklenic 70 kr.aV Navedeni so tudi sestavni deli. Marl jttceljske kapljice za želodec dobivajo se pristne v LJubljani : lekarna Piccoli, i -kima *" Hwoboila; v PaStoJla! : lekarna Fr. B.-tccarcic •; v S U olj i C «#■«*#!/. i4«ui: lekarna Karol Fabiani; v ltadovl|lei: lekarna Alek sancior Koblck; v Hutlolfoieui: lekarna Dom. Kiz./.oli; v l*euerbuobu x lekarna V. Fayr; v Kamniku t lekarna J. Močnik; v Črnomlju; lekarna Ivsb Blažek. Uti8-15) „Kupuj pri kovaču, a ne pri kovačku!' veji star pregovor. To velja po vsi pravici ti mojem etablissementu, kajti le tako velika pro-dajaluica, kakerfina je moja, ima valnd tega, da kupuje jako uinogo blaga, ki ga plačuje aproti v gotovini, in v.iled drugih ugodnih okols^in minimalne stroške, ki so potem v prid tudi kupuem. Dražeatui % zorel laaeliuliii uaročltel jem aaatouj In poštnine prosto. Knjige e \ m rt'i, kakeršnib doslej ie ul bilo, aa krojače uefrankovauo. Sukneno blago za obleke. 1'eriiv leti in ilosktug za visoko duhovščino, potem blago, kakor je predpisano za tu k lorute e. kr. uradnikov, tudi za veteran«-«*, požarne brainbe, tel«»va«le«>, Ii\rt-je, za biljard«*. Igralne ml*e, prevleke za vozove, lo«len, tudi nepremočljiv za l«»v*>ke suknje, blago, ki ae «la prati, potul plalril od 4-14 g d. i t d. k*? 1'oaieuo, eeul primerno, trajno, čisti* volneno subnen«> blago in ne uialuvredne cunje* ki komaj toliko stanejo, kolikor iznada zaslužek krojače v, priporoča Iv. Stikarofsky, Brno ggg Največja tovurulaka saloga. sukneuega blaga v vrednosti '/» »allj. gld. HfkfT Pošilja se le proti povzetju! "VSJ Dopisovanje v nemškem, ogerskem, čslkem, poljskem, italijanskem, fraucorkom in Htigleskcin jeziku. (199—3) Št 2215. (235—1) Za ICrniiJako so razpišejo slfde£e službe okrožnih zdravnikov in p cjr: <0 x letno plačo §(IO ft Id. in 900 gld. priklade od zdravstvenega sveta: 1 i» Čš*notnljt. b) % letno plačo SOO ftlil.s 2. v liohfnjttfcl Bistrici; 3 v Kočevski ltekt; 4 v Kranjski gori; 5. v Senožečah. c) z letao plačo TOO gld.: 6. v Metliki. d) z letno plačo 600 gld.: 7 v Iiofjutci. Preslici za jedno teh mest vlo?6 naj hvoio profinje pri deželu m odboiu krntijskem v LjubliHtii do 28. marca 1894. 1. ter v n ili dokažejo svojo Rtsroot, upravičenje do izvrsevauja zdraviliške prukt-e, avstrijsko državlianstvo, fisifioo aposobDost, neomudeževano ž>vl|enje, dosedanja s!užbovaoje ter znanje slovenskega in nemškega jezika. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dre 28. fvbriivana 1894 A Veliko priztialmh pisem je na ogled v jdavni ra7.|)(išiljalniri: Schwenk-a lekarna Meldllng-DunaJ. samo, če imata navod in veno '/.- amko in podpis, torej naj se pazi vredno ponaredbs. Pristen v ■.Jubljaul: Jo«. Mayr, J. Štvohoda, U. pl.Truk(iczy.G.Piccoli,L. Orečel; v ltu«loIfovein S. pl. Shulovič, F. Uaika; v Kamniku J Močnik; v Celovel A Egger, VV. Thuriuwald, J. B rnba-cher; v Breaah A. Aicli-inger; v Trmi (na Ko. roškem) C. Menner; v Meljaku F. Hcholz, Dr. E. Kutnjtf; v diorlel G. B. Pontoni; v Wwlla-bersju A- Huth; v Kra-■i j I K Savni k; v Itad-goul C. E Andrien; v Idriji Josip VVarto; t Kadovlllol A. Roblek; v Celjl J. Kupferachmid. CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu ! Vsak dan se proda: (i 148-13) 50.000 kilo. Dobiva se v vseh špecerijskih, delikatesnih prodajalnicah in kondltorljah. Izurjen stenograf se išče za pisarno (ast-i) dr a. Josipa Sernca v Celji. Tinctcapsici compos. (FAIN-EXFEKLER), pripraveny v Richtrove lekarne v Praie, všcobocno zn&m^, bolesti utiAitjici domi'ioi lek k mazani, jost na sklade" ve vftLsino lok aren, lahov po 1 zl.20 kr., 70 a 40 kr. — FN kupovani treba so miti dobre na pozoru a prijmouti jen labve s ocbran-nou zhiitnkon „kotrou" jakožto pravo. tTatredm »a?latelatvt: Richtrova IžVarna „B zlalćho Ivi" i Praze cs S R. IMIKLAUG v Ljubljani, v Spitalskih ulicah št. 5. Zaloga 19 J) vsake baze gvantnega blaga za moške in ženske kakor tudi vbcIi vrst plaht, kovtrov, srajc, jop, nogo-vic, svilenih in tkaninskih rut po najnižji ceni. N & (t Zgovorni gospodje ki mnogo občujejo z obrtniškimi in delavskimi krogi, ni Inliko sagotove prav snaten potttranakl saalnžek. Ponudbe pod K.*6, Gradec, *iporga**se 83, I nadstropje (207—3) 1 Vozni listki t Sey. Ameriko! (6—9) pri nizozemsko-ameriški parobrodni družbi. ^ I Kolow ral ring. 9 •DUNAJ. }IV Weyringerga888 7' Vsafc dan odprava z Dunaja, 4j l'o i J« hii i I tx y. n t«»ii_j Razpisuje se služba 1! Ponudbe Z dokazili zmožnosti in spričevali o dosedanjem službovanji naj so pošljejo do 15. marca t. I. upravnemu odboru „Narodne Tiskarne" v Ljubljani. ŠttV, 4827. Razglas. (230-2) V zmitt'u §. 15 občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dud 5. avgusta 1887. leta, 8t. 22. d ž. zak.) se javno naznanja, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnjo dopolnilno volitev v občinski svet sestavljeni in da se sinejo ««1 danrs naprej II « urar §«-v IJiililjanl. Olaviil trs (Podružnica v Trbovljah) priporoča si občinstvu ter posebno preč. duhovščini svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalom, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (itOr-ej in vseb v to stroko spadajočih stvarij po naj-ni/.jili ««iiu1i. Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja naročila se hitro izvršujejo po pošti. Ceniki so vedno na razpolaganja zastonj in franko. Pristno Brnsko sukneno blago za spomladno in poletno sezono 1894. pristne Jeden kupon :t.lo metra dolg, za popolno gospod- ■ ko obleko (ttuknjo, hlače In telovnik) stane nanio 1 ovčje volne. gld. 4 HO Is dobre gld. 6.— U buljae gld. 7.75 Is fine gld. 9.— ia fluelfte gld. 10.50 ls ua)flnej*e Kupon 7ii Srno salonsko obleko «ld. IO*—, kakor tudi blago za vrhno suknje, loden /a turiste, črni peruvienne in doBking, za državno uradnike, najfinejšo gruda-Bane tkanine itd. razpošilja po tovarniških cenah kot reelna in solidna najbolje znana tovarniška zaloga Biiknenega blaga Siegel-lmhof v Brnu. Vzorol zastonj ln frankovano. — Garant a je se za to, da odgovarja poilljka popolnoma vzorcem. Na uvažeu|e! P. n. občinstvo ae zlasti opozarja na to, da je blago, ce se narova direktno, suatuo ceneje, nego če ae isto naroča po agentih. Tvrdka Nlegel-Iiuhot v Brun razpošilja vse blago po pravih tovarniških cenah, ne da bi saracunjala sleparskega »krojaškega popusta", ki tuli oškoduje aa- Bt-bnih naročiteljov. (181—3) Zobozdravnik ordinuje (38—9) W v hotelu „Pri Maliču" ~WI vsak daii od 9. do 12. ure dopolnilne in od 2. do 5. ure p opolu dne, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure. Klnun I Ž t veo sie umori brc/, vneh boledin hI rt w rt I NOVO I „ oooalnom, NOVO I Prednaznanilo. Ljubljana, cesarja Jožefa trg. earodelno gledališče z duhovi in specijalitetan.i v Ljubljano. (227—1) Z vilespoStovanjem •T. 31 i !!<>»% poslovodja. Ostanki s ti U n a nujinodcmcjše blago za pomiti«! in JcM^e«A 1 I ta celo obleko samo za gld. 8 — za črno salonsko ulitku „ 7-— za vihno suknjo .... , 4*— za obit ko, ki so da prati . 2"7f) za IiIhčo iz gredaSsno tkanine........ „ 3" — za pi(jiu:t telovnik ... „ —'40 tudi najfinejše vrste •akna močnejo kakovosti, poletnega lodna, trikota in rogozovega platna nedosežno ceneno. Pošilja se proti povzetju aH pa fu so poprej polije denar. .1 ii ms t v o : Povračilo kupnine, 6e komu kaj ne bi ugajalo, Vftorel: (Hi —1) Zastonj in poštnino prosto. D. Wassertrilling trgovec u su k nuni Boskovvitz blizu Brna. Tisoč |»rl /.liani«* ■ e l ♦ Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko Čamernik 1 e l l : I 2 I I » I Icanacmosels "v ZT-iju/toljatni, Parno ulice št. S filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru (poprr j Peter Tonnui) priporoča so za i/.vrSevanjo cerkvenih umetnih kamnoseških del kakor oltarjev, tabornakoljev, prlžnlo, obhajllnlh miz, krstnih kamnov itd., nadalje za vsakovrstna stavbena kaiiiiioMCŠIta tlela kakor tudi za izdelovanje plošč iz vsakovrstnega marmorja za pohištvo. Ima tudi bogato zalogo 3sV n.stgaroToan.il}- spo23CL©:n.ils:oTr ""SW£ o i> raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arhitektonlčnlh ♦ obrisih po Jako nitki coni. + d fisF~ Oskrbuje napravo kompletnih druthinsklh rakev ln vsakako tj ♦ popravljanje. ( O -UJ y m - Obrise, načrte in vzoroe podlija brezplačno na vpogled. :: -~a a ■Meeuueeaveeauie«HeeBBUeeBBUeBsieeBBBieeBsUeeBsU Kil m.1. Bensdorp-ov holandski kakao IzTooresni, zdrav iaa red-Ilezi. se <3.o"biT7-a, v vseh. špecerijslsitL ira. <5.elilra,tes2^La.li trgroTriz^aJb.. (917—25) Hiša na prodaj. v Šoštanj i na Npotliifenu Šla|crnk«*ni9 na glavnem trgu, jednonadstropna, s 6 šotami, 2 kuhinjama, prodafaliilco in drug'mi postranskimi prostori, hlevi in drugimi prostori za ekonomi|o, ob katere moji vrt, ra'/en tepa 2 orn'a zeml|i£ca in 4 orale gozda, v te v Šifttanjsktm okraju ležeče. U"tno nli p'«m"nn naj se vpraša p'i lastn ci gospe I riti i 1*«tc* v Šoštanju. (-234—1) največja in najpremožnejša zavarovalna družba na svetu zavaruje osobe srednje starosti za 20 let in da se po preteku te dobe vrne HSi do »o odalotkov uplačane premije. Razven tega povrne družba zavarovancem svojim ve« nabrani dobiček, s čimer se uplačane premije obrestujejo z okoli 1% obrestnili obreallj. (159—2) Glavna reprezentanca v Trstu. slavili zastop v Ljubljani Primož Hudovernik Kolodvorske ulice št. 18. Gotov postranski zaslužek zagotavljamo vsakomur, ki so hoče pecati s prodaj sojen neko mhe, ki se prav lubko speč»vn. Ponudbo |m)| ,,Flsoh(< na anončno ekspedicijo J. Danneberg, Dunaj, \Vollzeile 19. (136 — 5) Hiša v TrnovNki ulici nt. 7, z velikim vrtom, s pro-daja'n Co in tiafifco, se Iz proste roke i>roila. — Natančneje se po zve pri lastniku. (v28—2) Otvoritev prodajalnice Čast mi je naznaniti p. n. slav. občinstvu, tla sem na tukajšnjem trgovisci na Starem trgu št. 28, poleg c. kr. poštne filijale otvoril kupčijo s suknom, manufakturnim, platnenim in perilnim "blagom. Moja zaloga je previđena 8 čisto novim in trpežnim blagom in skrbel bodem, da z najnižjo ceno vsake vrste blaga dosežem zadovoljnost svojih kup-čevalcev ter s tem uljudno vabim k obilnemu obisku moje trgovine. V Ljubljani, dne l. sušca 1894. (2S Z odličnim spoštovanjem Fran Ks. Habianič. (Viktor itMiidi (27) jI I. i 111 > 1 f m mi. 3lm*ijii» «i-g tli ]>■ iporo•'•.•i veliko zalogo oprem za kro- .t jače in čevljarje, beloprtenega blaga m ji pedvlek, bombaža in ovčje volne, preje I za vezenje, pletenje, šivanje in kavlji- J čanje, tkanega in nogavičarskega blaga, u 3 predpasnikov, iivotkov in rokovic, po- It zamentirskega in drobnega blaga, tra- I kov, čipk in petljarr, čipkastih zavea in preprog, umeteljnih cvetk in njih delov. £ " i>r>-----rntPr--ra.^5 Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval ,33> lastnega udelka za damo, gospode in otroke je vedno na izhero. Vsakerftna naročila izvrliljejo se točno in po nizki ceni. Vso mere se shranju-jejo in zaznauienujejo. I*ri zunanjih naroči lili blagovoli naj se vzorce vposlati. mumimumi.....nb Restavracija „Pri Zvezdi1 cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon ln kegljišče. Priznano izvrstne jedi in pijače in skupno obedovanje. (22) F. Ferlinc, restavrater, AikAA^.AAAAAij < Uran & Večaj ► 4 Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice št. 3 ^ ^ priporočata p. n ča«t. občinstvu svojo ^ ^ Vel ko zalogo vsakovratnih 4 pečij in glinastih snovij kakor (Udi ► > ^ in vseli v to stroko spadajočih del po ^ nizkih cenah. (31) W štedil n i kov & Zajamčeno pristni kranjski brinie\rec liter po gld, 1'JO in m edenovec liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri r21G) Oroslav Dolencu trgovina 2 voSčenino In medom LJubljana, 4-le«lallAke ulice 10. Josip Reich ("I £ Poljanski nasip, Ozke ulioe št. 4 Z M priporoča čast. občinstvu dobro ungeno I ♦ kemično spiralnico ♦ ■ v kateii se rasparane in neraaparane I J moške in ženske obleke lepo očedijo. J m 1'rt'griuja'a Vtprejino se za pranje in sj ■ cirin v poharvanje. V barvanji vspre« si £ loma se svilnato, bombažno in nesen p blago. Barva se v najnovejših modul vre* ■ ino x 11 (H HENRIK KENDA v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za šivilje. (34) G. Tdnnies v Ljubljani. Tovarna za stroje, železo in kovino-livnioa. Icilelujo kot poiohnoit: vse vrste strojev za lesoreznloe ln žage. (21) 1'ri'vr.fimo cule naprare in onkrliujn |>iii'oilrii|r in k»l i« po 11.1 j 11 ■ ■ I j i »Oltari, slu. .umi lurliliie in »iiiIiih kolem«. * 'M ' J- J" '^M"\\_X Maksimilijan Patat-ova naslednika F. MsTcrala ef? Boiicn v LJubljani, sv. Petra oesta it. 32, ali pa sv. Petra nasip It. 27 priporočilu se p. n. oboinstVU za ženske in moSke obleke, nizpurane in < ele, iste se lepo o$«mI1|o; vzprejennita v.s:-ko-vrstna pregrinjala, svdnatn roben Ln trakove za prunje in pobarvan.fe9 kakor t u 11 j svilnato, hoint»h?m> in ueiano blato \ mi h barv. Obleki* so čisti, pere barva hitro, dobro in po nizki ceni. Podobe umrlih urednikov ^Slovenskega Naroda" (Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar) dobivajo sd na lca,xtorx-pa,plrJl tiskane komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni", pri gospodu A. Zagorjan-u in pri druzih knjigo* tržcih. JT. Kunčič priporoča p. n občinstvu svojo LJubljana, Sv. Petra cesta 5 („Pri avstrijskem cesarju'') z opomtijo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji illijall tt XjescsLla. rabi vodo iz tekočega studenca nad cesto proti Bledu, 64) Znnanja naročila izvrse ae točno. |tr J. J. NAGLAS ^ tovarna pohištva v LJubljani, Tnrjaikl trg it. 7 in Gospodske ulioe (Knežji dvoreo). Zaloga jednostavnega in najfiuejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, strtigarskega in pozlatarskega blaga, pohištvene robe, zuvćs, odej, preprog, zastiral na valjcib, polknov (žahuij). Olro-/' Aki vozički, železna in vrtna oprava, ne-pregorne blagajnioe. (35) i Srata Stberl > Ljublfaiia, FruuciSkauike ulice 4. w % Slikarja napisov, L sbavbinska in pohlst7ena pleskarja. ^ Tovarna za oljnate barve, Jlak * in pokost. (20) r Glavni za.^top Ha: tli o I i -1«' tfga orl-P* ghiuin*>ua Uarbi»ltue|a. Maščoba 3] M kimjska kopita in usnje. J. Hafner-jeva pivarna LJubljana, bv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko ilvoratio m koncerte itd. in lepim vrtom. (.'{ii) = Kegljišče jo na razpolago. = Ubod je tudi iz Poljskih ulic. Čast mi je naznanjati, da sem prevzela po smrti mojega moža Prana Toni koviiHlio obrt katero bodem nadaljevala, ter se priporočam ra vsa v to stroko spadajoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo iu točna postrežba. Z veleMpogtov»njem (37) Ivanka Toni v Kravji dolini št. 2. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodoe Tiskarne". 595611