195. ttnllln.
I liiMju!, i POMNI*, Z7. ligniti 1917.
[. IbIo.

.Slovenski Narod" v«l|a po pofttit
za Avstro-Ogrsko:                                      za Nemčijo:
eelo leto skupaj naprcj     .   K 30-— I ćelo leto naprej   .        .   .   K 34-—
StrUeta     I        T     .*   "    * "-50 I    " *****<> *« vtc drage deicle: na mescc    „         •     .   .    •   2*50 | ćelo leto naprej   .   .   •   .   K 40.—
Vprašanjem g^cde Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH rnanka. Uprarntttro (spodaj, dvorišče levo). Knaflora ulica it 5, telefon At 89.
Izhafa vamk 4aa zvečor fsvtaatl nolalle la praznik«.
Inserati  se  računajo   pa porabljenen   prostora   in   sicsr:   1   mm   visok,  ter
63 mm širok prostor:   enkrat   pj 8 vin.,  d/akrat po 7   vlit.,   trikrat   po ti   v.
Poslano   (enak   prostor)   16   vin.,   pirte   in   zahvale   (e.nak   prostor)    10  vin.
Pri večjih inserdjah po dogovoru.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve mro?n!tie se ne ozira. „Marođaa tiskam«'1 telofoa st SS.
Upravn!5tvu naj se poSiljajo i^rot.iine, rekli nacije, inserati L t. d.( to je administrativne stvari.
.Slovenski Narod" velja T Ljubljani dostavljen na dom ali če se hodi po nj :
ćelo leto naprej   .   .   .   .   K 23'— I četrt leta     „       .   .   •   .'    .    7w pol leta       ......,  14'— I  na mesec     „       .    ■   .   .     .    2'30
Pasa mazna Stevilka valja 12 vinarjev.
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraJaJo. Oradatttvo: SaaHova ulica sL 5 (v pritličju levo\ teleloa st 34.
Ensista snškri hitkn
Italijani na Svsti Gori. — Težki boji za hrib Sv. Gabrijela.
NAŠE   LRADNO   POROCJLO.
Dunaj, 25. avsrusra. <Kor, urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO  BOJIŠČE.
Na vec" odsekih je oživel artiljerijski bojL Pri Brod ih smo zavmiii ruske iz vidne oddelke.
ITALIJANSKO   BOJIŠCE.
Na Krasu in pri Gorici je potekel vcerajšnji dan, izvzemši brezuspeš-ns itaiiianske šunke pri Koritih, raz-meroraa mirno. Itaiijanski napadi so bili namenjeni v poglavitnem proti gori Sv. Gabrijela. Brigada Palcrrao je pustila skupa? z drugim i italtian-skimi četami na pobočjih neštete mrtve in raniene bojevnike. in ven-dar se jim ni posrećilo omajati odpor« ne sile vriih braniteljev. Hrabri Sta-jerci 9. lovskega baialjona so se posebna odlikovali pri obrambi.
Na banjski visoki planoti smo, upostevajoč položaj na Vrbu, uredili svojo obrambo v novi crti. Sovraž-nik je včeraj v več odsekih po silni artiljerijski pripravi napade! stare, od nas opuščene pozicije ter sunil, od naših baterij temeljito obstreije-van, pri napredovanju v prazno. Sele proti večeru je prišlo na posamez-nih točkah zopet do bo.fnega stika. Število od početka bitke do 23. av-gusta vf etili znaša 250 častnikov in nad SCOO mož.
Leta'sko ticlovanjfe je tuđi ▼ enajsti bitki ob Soči nad vse živahno. Vsled angleške in francoske po-inočf more;o italijanski letalci po-vsod nastopati proti našim v več-kratni premoći. Z drznim napadal-nirn dnhom in požrtvovalnim napadanjem izenačinejo naši letalci pri izvidnih poietih in v boju nri vscki priiiki, kar jim manjka na številu. Od 18. do 23. avgusta smo zbili 12 so-vražnih letalcev, 6 cd teh odrade na lovsko flotilfo stctrika Brumovske-ga, ki je zmagal v 16 boiih v zraku. Naše izgube znašajo v tem času eno letalo.
JUGO - VZROĐVO   BOJIŠCE. Nelzpremenjeno.
Sef generalne^a štaba.
Dunai, 26. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
VZHODNO  BOJ!?CE.
Živahni artiljerijski ogenj v pro-storih front generalnih polkovr&ov nadvojvode Jozeia in v. Bohm - Er-moliiia traja. Nobetiih posebnih bojev.
ITALIJANSKO   BOJlSČE.
Na Krasu je potekel tuđi včeraj-šnji dan brez večjih infanteniskih bojev. Neposredno južno od Vipav-ske doline smo zavrnlli nocnl napad. Pri Bil.iah so se ponesrečili flabejši itaiijanski šunki. Težki boji so se razvili iznova v pokrajini gore Sv. Gabrijela. Vsled hrabrosti branite-ljev, med katerimi zasffižijo poleg graških lovcev južnoštajerski polk št. 87 in ogrski črnovojnišk! oddelki. da se posebno omenljo. sovražnik kljub velikim krvavim žrtvam ni nikjer prodrl. Italijani so zasedli v noči na 24. avgust brez boia od nas opnšče-no Sveto goro. Na banjski visoki planeti in vzhodno od Avč je prišlo večkrat do spopadov.
Na koroškl in tirolski fronti ni-če^ar posebnega.
JLGO - VZHODNO   BOJIŠCE. Neizpremenjeno.
Šef generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROCILO.
BeroHn, 25. avg^usta.   (Kor.  ur.) VVolffov  urad  poroća: Veliki glavni  stan.
ZAPADNO BOJIŠCE.
Armadna   fronta   prestolo-naslednika   Ruprehta
Bavarskega.
V zvezi z frifanteriiskirtri boji so se razv!H pri Ypresu v posameznih odsekih zopet živahni artiljerijski boji, ki so trajali tuđi čez noč. Vzhod-no od St. Juliena je trci! sunek, do-ločen da izprazni neko gnezdo Ang!e-žev, ob sovražni napad. Ko smo na-sprotnika zavmiii, smo uspešno izvršili nameravano podvzetic.
Na obeh straneh ceste Ypres-Menin so Angleži iznova poskusili vdreti v naše pozicije. Na severo-zapadnem robu gozda Herenthage so potisnili našo crto nekoliko nazaj. V ostalem smo jih z velikimi izguba-mi zavrnili. Na več točkah so se po-nesrečni sovražni izvidni šunki. Močne sovražne oddeike. ki so prodrli v pozniii večernih urnh proti naši crti pri Lensu, smo po žilavem tili-žinskem boju pognali nazaj v niih iz-hodne jarke. Južno od Vendin le Vi-eiia smo iztrgall Anglcžem danes zjiitraj z nenadnim naskokoni prista-vo ViHcmont, ki so io držali.
Po silni artilierijski pripravi, ki je provzročila v St. Ouentinu in okcljških vaseh več požarov, so na-padli Francczi včerai rase obramb-nc cdseke na južni fronti mesta v širini kakih 3 km. V ležkih boiih smo vrgis sovražnika :ia ćeli crti. Naše tam se boreče čete so v polni posesti 5vojih pozicij.
Armadna   fronta nemškega prestolonaslednika.
Pri Verdunu je bojno delovanje na obeh straneh Mose zopet naraslo. Zapadno od reke so sunili Francozi ziutraj in zvečer oroti našim pozici-j?fn cb potoku Forges med Malan-courtom in Beth^courtom z močni-mi silami. V uspe^rrem ogniu naše artiljerije smo zavrnili oba napada s težkimi izrnibaml. Enako brezuspe-šen je ostal n;ih poskus na vzhod-rem hregu od visine 344 sem pro-dreti pred severu.
VZHODNO BOJIŠCE. Ob Dvini, pri Smorgonn, Lučku, Tarnrpolu. med Prutom in Moldavo ter ob dolini Oitoz včasih oživeli ar-tiHeriiski ogenj. Šunki ruskih lovskih cćde'tkov pri Brodih so se ponesrečili.
MAKEDONSKO   BOJIŠCE. NJčesar novega.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff.
NEMŠKO  URADNO POROCILO. BeroHn, 26. avgusta.    (Kor. ur.) VVolffov  urad  poroča: Veliki glavni stan.
ZAPADNO  BOJIŠCE.
Armadna fronta  prestolonaslednika   Ruprehta Bavarskega.
Na Flandrskem je doseglo stre-Ijanje samo v nekaterih odsekih več-
jo silo. Na več točkah so se razbili angleški izvidnl šunki v predpolju naših pozicij. Zapadno od Le Cate-!eta je prišlo do živahnega bojnega delovanja artiljerije in do infanterij-skih bojev za pristave, kl leže v crti naših postojank. St. Quentin je ležal zopet pod franeoskim ognjem, ki je provzročil nove požare.
Armadna fronta nemškega prestolonaslednika. Ob Aisni je ogenj na vec točkah ožive!. Po močnem artiljerijskem učinkovanju jugo - zapadno od Parg-nyja so vdrli franeoski oddelki v naše najsprednje jarke, mi pa smo jih s hitrim protisunkom vrgli nazaj. Na zapadnem bregu Mose je ostalo bojno delovanje slabotnejše, kakor zadnje dni. Artiljerijski baj vzhodno od reke pa je bil zopet zelo močan. Iznova so sunile sovražne sile od visine 344 vzhodno od Satnognieuxa proti severu. Z ognjem in v bližin-skem boju smo jih zavrnili. Danes zjutraj so se razvili pri Beaumontu boji,
VZHODNO  BOJIŠCE. Pri Dvinsku,   BaranoviČih, Tar-nopolu, ob Zbruču in v več odsekih karpatske fronte živahno    streljanje in majhni boji postojank.
MAKEDONSKO   BO.HŠCE.
Severno od Bitolja je bil nasilni izvidni pohod za nas uspešen. Seve-ro - vzhodno od Dojranskega jezera so bolgarske varstvene čete zavrnile močne angleške štrafunske oddelke.
Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorff.
NEMŠKO   VECERNO   POROCILO.
Berolin, 26. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov  urad  poroča:
Veliki glavni stan dne 26. avgu-sta zvečer.
Pri Beaumontu na vzhodnem bregu Mosesmo vrgli zjutraj napadaj oče francoske sile po kratkem začetnem uspehu s proti-sunkom nazaj. Sicer naza-padu in vzhodu nobenih v e č j i h b o jev.
FrontaodAvčdovzhod-nih višin pri Gorici. Iz voja-škega razmotrivanja dne 25. avgu-sta: Soška fronta od Avč je Šla vzdolž Soče, Kanala, preko Deskel,
višin pri Vodicah in mimo Svete gore; potem preko Solkana v vzhodni smeri od Gorice. Severno krilo soške armade se je torej nekoliko vpogiba-lo pred gorisko fronto; ali flankirati jo je bilo le težko mogoče, ker stoji masiv Sabotina pred Sveto goro. Naše pozicije na severnem delu smo nekoliko umaknili. Našo fronto smo tako raztegnili. Ponovno smo po-udarjali, da ako se sovražniku posreći tukaj prodirati, se operativni položaj nič ne izpremeni, kajti sovražnik bi prišel do Cepovanske doline in nadalje v Trnovski gozd. Važen za goriško fronto je hrib Sv. Gabrijela in ta je trdno v naših rokah. Pot v Trst vodi čez pozicijo na Grmadi, tam pa nismo izgubili še niti pedi zemlje.
Pri Podleščah in Kalu. Iz vojnoporočevalskega stana dne 25. avgusta zvečer: Sovražnik je preložil po ponesrečenem general-nem napadu na Krasu včeraj svoje delovanje v glavnem zopet na se-verni odsek. Povod mu je dala čisto tiho izvršena odredba vodstva soške armade, ki je izvajala posledice iz tega, da so Italijani dobili prostora na banjski pianoti, to se pravi, da je vzela novo obrambno crto tam, kiec sodi, da bo najboljše jamstvo zn uspešno obrambo proti novim navalom. Dogodek je sličen lanskemu umiku avstro - ogrskih čet na visoki planot Asiago - Arsiero. To pot je šio za to, da ne ostanejo čete na bas doseženi neugodni crti ob korakoma se vršečem umiku, marveč da pride-jo brez sovražnega učinka na seda-njo močno pozicijsko omrežje. Umik je bil tako spretno zastrt, da se je moge! izvršiti povsem neopaženona strani Italijanov. Na ta način je bilo mogoče ves materijal, ki ni bil trdno vdelan, topove za strelske jarke, mi-nomete, strojne puške in municijo spraviti tja v najlepšem redu. Tako neopaženo se je izvršila ta operacija, da so Italijani včeraj podvzeli močan sunek proti opuščeni crti. Najprvo so obstreljevali izpraznjene prostore iz vseh kalibrov, nato so pričeli jurišati. Sele po več urah nato so pričeli korakati naprej in so potem zvečer šli proti sedanji fronti pri Podleščah In Kalu. Na južnem delu te nove crte so poskusali z velikimi masami zajurišati v to crto spadajo-či, Vipavsko dolino flankirajoči hrib Sv. Gabrijela. Osemkrat se je izvrŠil tukaj napad, osemkrat so bili vrženi
LISTEK.
Dedščina.
Luigi  Calco.
(Dalje.)
Tega strica sva z bratom potem kar zbrisala iz Hudoklinovcga rodu, tako se je nama zameril. Ce sva rekla včasih še katero o njem, lahko uganete, da sva ga samo hvalila in častila. Sčasoma sva ga pa precej pozabila. Pozabila ga bi bila pa najbrž popolnoma, če se ne bi bilo zgodilo nekaj  nepričakovanega.
Nekega jutra dobiva naenkrat z bratom vsak po dvoje silno zapeča-tenih pišem. Kar naravnost vam po-vem, da sem se tistih pišem pošteno ustrašil. Tuđi brat se jih je ustrašil, kakor mi je pozneje povedal. Najin strah je bil pa prav nepotreben. Kajti v obeh pismih je stalo zapisano, da je umri najin bogati stric. Zapisano je bilo pa tuđi, da je pred njim umrla že njegova žena, ki mu je zapustila ves svoj denar, ker sta imela taka pisma. Povem vam, da je bilo to prav lepo branje. To mi lahko verjamete, Najlepše pa še priđe. V pismih je bilo tuđi zapisano, da je ves denar, ki sta ga zapustila stric in njegova Ur
na, bratov in moj. Najinemu stricu se je namreč tako mudilo umreti, da je pozabil napraviti pred smrtio svoj testame-nt. Sam bog ve, če bi bil stric kaj mislil na brata in na me in naju dejal v svoj testament, če bi ga bil napravil. Tada kaj si bom po nepo-trebnem belil s tem svojo glavo! Saj je to danes popolnoma vseeno, ker je stric pozabil napraviti svoj testament, za kar sem mu še danes od srca hvaležen. V tistih pismih je pa tuđi stalo, da se morava z bratom neinudoma zglasiti pri nekem notar-ju in pri nekem dok tor ju, torej kar pri dveh gospodin naenkrat.
Z bratom Martinom sva se sre-čala na pol pota, ko sva si hitela po-vedat to novico. Ko sva se o vsem potrebnem zmenila, sklenila sva, da se takoj napraviva in popeljeva tje. kjer je živel, stiskal, skoparil in umri najin stric.
Ko sva se pripeljala tje in stopila iz vlaka, obkolila sta naju takoj dva človeka, ki sta imela na glavi rdeče kape. Povem vam, da ju z bratom nisva prav nič poznala, Tista dva človeka sta pa začela silita takoj v brata in me. Pa kako sta bila zve-dava! Na vsak način sta hotela zvedeti od naju, če se ne piševa za Lotriča. Ko sva nemalo začuđena to potrdila, začel se je pa pravi ples okolu naju. En mož j$ zagrabil brata i
za rokav, drugi pa mene, Potem sta naju pa vlekla vsak na svojo stran. Se čudno, da naju ništa pretrgala. Zraven sta se pa zmerjala, da se je kar kadilo. Rekla sta si prav vse, samo človek ne! Nazadnje je vendar zmagal močnejši in naju vlekel, ali veste kam, k tistemu notarju. ki nama je pisal pismo. Po potu je bil z nama prav prijazen. Povedal nama je, da dela take reci za denar. Ker Ijudem rad postreže, mu pravijo tuđi postrešček.
Vlekel naju je torej k notarju. Reci moram, da je bil to prav prijazen in dober gospod. Postrcsčku je stisnil takoj nekaj paplrnatega v ro-ko. Ker pa ta papina ni takoj spra-vil, mu je navrgel še nekaj srebrne-ga. Še le potem je odš'jl mož z rdečo kapo, pa malo godrnial je.
Naju je pa pozdravil notar tako prijazno, kakor bi bili včasih skupaj pasli krave. Z bratom sva bila prav vesela, da sva naletela na tako pri-jaznega gospoda. Po pozdravu je pa začel govoriti. In govoriti je znal in mnogo. Govoril ie kar za nas vse tri naenkrat: za brata, za me in Še za se. Refi morarr, da še nisern natetel na tako zgovornega gospoda, lista stričeva kuharica, ki naju je tedaj v gostilni pohodila s svojim jezikom, se mora skriti pred njim. Od tega go-vorjenja sva bila z bratom kar zme-
šana. Od vsega ^ovorjenja sva ko-maj toliko zastopila. da dobiva hitro denar za stricem, če podpiševa neko reč notarju. Ker si z bratom nikakor nisva bila na čistem, sva se skrivaj malo pogledala. Na to je pa rekel brat za se in za me, da sva še tešča in da se greva poprej malo pokrep-čat, potem se pa vrneva k podpisu. Notar je bil še tako dober, da nama je po vsi sili hotel dati enega svojih ljudi s seboj, da se ne bi zgubila v mestu. Moram reci, da je bil zares prijazen in skrben gospod. Ker sva se pa zbala stroskov. sva se mu pa lepo zahvalila za njegovega človeka.
Odsla sva torej sama. Komaj sva pa stopila iz notarjeve pisarae, že naju je zgrabil tišti postrešček, ki je zjutraj zgubil vojsko. Zgrabil je naju in naju gnal kakor dva tatinska cigana v neko drugo pisarno.
Tam se je nama godilo kakor poprej pri notarju. Sprejel naju je prav prijazen gospod. Najprvo nama je povedal, da je doktor za pravde. V pravdah se pa že tako spozna, da doslej še nobene ni izgubil. Zato ga pa ćelo iz cesarskega Dunaja kličejo na pomoč. Potem je nama še le povedal, da ga je cesarsko sodišče postavilo nalašč za to, da išče po svetu take ljudi, katerim gre denar najine-ga strica. Ime najinega strica je imel sploh kar naprej v ustih. Pa ne sme-
te misliti, da mu je rekel samo rajni. Kaj še! Vselej je pristavil: Blagopokojni stric in dobrotnik. Najmanj debelo uro nama je pridigoval, kaj je vse storil za naju, da naju je srečno našel. Najmanj stokrat se je nama tuđi pridušil, da bi nikoli ne zvedela, da je nama umri stric in nama zapu-stil ćele kupe denarja, če bi ne bilo njega. Končal je tako, da dobiva z bratom takoj ves denar po stricu, če mu nekaj podpiševa. Izgovorila sva se tako kakor pri notarju in odšla.
Sedaj sva z bratom Šla res v go-stilno. Bila sva tuđi že potrebna kosila, Obema so se delale že pajčevi-ne v trebuhih. Odzvonilo je namreč že davno poludne in midva sva bila še tešca. Pri kosilu sva se z bratom zmenila do dobra, kaj bova napravila. Sklenila sva, da greva najpoprej vpraŠat za svet k nekemu doktorju, ki je večkrat prihajal v naš kraj ia prav rad prepeval.
Odpeljala sva se domov fn drugi dan k tistemu doktorju. Temu sva najprvo povedala, kje naju žulija čevlji in mu potem izročila najinoi stvar, Še danes lahko rečem, da svi prav tako storila, vsaj kesala se oi-* sva še nikoli.
(Dalje prmođnjiC);
Stran 2.
.SLOVENSKI NAROD*,   dne 27, »vgusU 1917.
195  stev,
jurišajočf polkt: hrib je ostaT v rokali branite! je v, ki so prestali tuđi naj-močnejše učinkovanje plina.
V r h. Iz razmotrivanja k bojnim dogodkom: V uradnem poroćilu dne 24, avgusta se skupno z Vrhom navala banjska planoUL Da ne bo na-pačnega umevanja, se ugotavlja s tem. da Je imenovana visoka planota geverno kalske in južno one pri Ba-tah in obsega tuđi greben z vasjo Vrhom, na tem grebenu je tuđi 7S8 ra visok! Jelenik. Te tri planote tvorijo celoto; ob zapadni polovici teče Soča, vzhodno obdaja deloma tok spod-nje Idrijce, dalje Čepov. dolina. Naj-večjega pomena je, da Italijani z vi-šin pri Vrhu ne pridejo dalee naprej. Kakor Je važno kraSko ozemlje radi blizine Trsta, tako je bojišče pri Vrhu skoro nič manj važnega pomena.
Hudi boji zahrfb Sv. G a-b r i j e 1 a. Iz vojnoporocevalskega stana 26. avgusta: Včeraj so bili v glavnem severno Vii>avske doline veliki boji. Na banjsko planoto je po-tiskal sovražnik neprestano čete. Po-poldne in poneči je potem večkrat napadah Naše čete so ga vedno za-vrnile, večkrat s protisiinkom. Posebno težko je bilo borenje za hrib Sv. Gabrijela. Hrib je osta! v naših rokah in sovražnik je vtrpel težke iz-gube. Tuđi pri Biljah se je ponesrečil sovražni napad in pri Mirnu so naše patrulje vzele strojno puško i? razbi-tega oklopne^a avtomobila. Ob so-ški fronti so bili davi nudi deževni viharji.
Italijanski opis k ra-Hega bojišča. Malo pred začetkom enajste soške bitke so priob-čili italijanski listi iz glavnega stana opis avstrijskega bojišča na Krasu. Pravijo: Najhitreje so gradili utrdbe na Grmadi in na robu šriča pri Selu, to je na mogoči prebitni zoni na-pram italijanski. Tuđi na kote 219. 241 in 235 oprte crte so ojačene. Tuđi se vrše dela za Selom pred griči Stare Lokve in Vojšice, Številne strojne puške spravljajo v malih oklopnih jamah, tako da morejo na-padalca gotovo zadeti na najkrajšo razdaljo. Proti njim bo treba velikih kalibrov, predno bo mogla italijan-ska infanterija jurišati. Dosedanja dvojna zapora proti frontnemu napa-chi na Grmado, bo trojna ... Ta opis treba imetf pred ocrni pri preseji bojnih dogodkov, tako Je ukazalo itali-jansko časopisje, ki hoče posebej poudariti ogromne težkoče za napa-dalca in pripraviti občinstvo na ns pretrdo presojo ofenzive, ako se zo-pet izjalovi.
Ortnada na obmorskem frontnem odseku je dan na dan v velikih težkih oblakih dima, s katerimi se mešajo plasti strupenih plinov. Italijan strelja s fosfornimi granata-mi, katere izdelujejo najbrže franco-ski laboratoriji. Ako se brez maske zaide med nje, je smrt neizogibna. Visoka temperatura se pospešuje hitro razširjevanje strupa. Bojujoč se v maskah na obrazu s premoćnim so-.vražnikorru vztrajajo naše čete juna-ško. Neposredno ob morju se trudijo Italijani, da bi dobili pot v Devin. Po vsodi, pri Grmadi in tik ob morju ne uspe sovražnik, skupna situacija se ne menja, ako tuđi zavojuje košček sveta. Obrambna bitka poteka ugodno za nas. Ormada stoji trdno in braci pot do Trsta.
Z dvanajstkratno r>re-močjo. O bojih za Grmale. karero liočejo Italijani na vsak način zavoje-vati, se poroča, da so Itaiijani od začetka vojne napad.ll naše pozicije v okolišu Grmade in na njej z dvanajstkratno premočjo. Prve dni bitke so bili posamezni polki na prostoru napadani po dveh polnih brigadah, za ka-terimi so stale se štiri druge brigade v rezervi. Dnevno se izvrši osem do deset infanterijskih napadov na Istern frontnem odseku. Eden naših bataljonov je bil tam 36 ur nepretr-goma v boju. Vse ozemlje zapadno Grmade je krvavo bojišče.
Barzini o soški bitki. V >Corrieru della sera« piše Luigi Barzini, da sedanja ofenziva ob Soči je najveeii napor Italije in zato utegne dati odločitev. Upa. da sovražniku, ki se bori kot atiet, pri zadnjem matehu poide sapa. Zaključuje: «Sedanji trenotek je trenotek upanja in strahu.«
Strah pred protiofen-zivo ob Soči. »Gazette de Lau-sanne« poroča iz italijanskih vi rov: Zlasti skupina Grmade doživlja yi-sek strahovitega navala skrajne div-josti, ker je posest te gorske trdnja-ve za zavojevanje Trsta neizogibno potrebna. Cadorna pa se boji skoraj-šnje protiofenzive, ki bi utegnila Ita-liiane prisiliti k umiku, ker zadostno utrjevanje sedanjih pozicij zahteva več časa.
Avstro - ogrska artiljerija deluje v sedanji najtežji in naj-bolj divji ofenzivi z neomajno vztraj-nostjo, učinkovit je njen uničujoči ogenj, ćele jurišajoče italijanske* ba-taljot^e jg f>o«iedl^ in ustavila obgp
sovražnih" topov. Krepko je njeno so-delovanje, ogromna pozornost in tu« di Italijani jo opisujejo s priznanjem njenega vrtega delovanja.
Većerno p oroči 1 o. \z voj-noporočevalskega stana 26. avgusta zvečer: Ho;*. »sverno Gorice in na banjski visoki planot! *rajajo dalje. Italijanski napadi so ost?H brez-uspešni.
ITALIJANSKO  URADNO POROCILO.
25. a v g u s t a. Od včeraj plapo-la *rcbojna i talijanska zastava ludi na vrhu Svete Gore. Hrabre čete druge annaUe.ki so zadnje dni na več točk&h \*pogn;le sovražnikove crte, so odbile sovražni ka, ki ie branit to težavno ozemljc korak za korakom. Na Krasu traja boj za rx>zic!jc\ ki smo io »avojevali in ki jo skuša sovražnik zaman zopet nam vzeti. Tekom neprestanih bojev so se odlikovale posebno brigade 89 in 90 Iz Palerrna, 141 in 142 iz Catajizara In 239 in 260 iz Murge s svojim elanom in svojo žilavostjo. Letaisko delovanie je bilo včeraj precej živahno. Naši Carroni so se spustili, ko so večkrat bombardirali čcpovaBsko dolino, kjer je mr-golelo sovražnih četf nizko in so se udeležili boja z inianterijo. 233 letal se je udeieževalo bitke. Samo eno se ni vrnilo.       _________
Iz nemških poročil: Na flandrski fronti so imeli Angleži dne 24. avgusta ori spopadih nemSkih čet s so-vružniki tezke izgube. Posamezni šunki so se ponesrečili. Na fronti v Artoisu se je stevilo iz bojev pri Len-su. dne 23. t. m. vjetih zvišalo. V brezuspešnih sunkih so kanadci zvi-Sn.II svoje velike izgube, a nišo dosegli nobenega uspeha. V prostoru pri St. Quentinu se je sovražno stre-Ijenje 24. avgusta znatno stopnjeva-lo. V ljutih bojih, deloma v protisun-kih, smo pognali sovražnika na južni fronti mesta zvečer nazai v njegova izhodišča. V prostoru pri Verdunu so prodrli Francozi 24. avgusta zju-traj z močnimi sfiami proti visini 304, ki smo jo bili po nacrtu v noči 21. t. m. opustili, kar pa sovražniku ni bilo znano. Napadalni valovi so sunili v zrak. Naši natančno ležeći ognjeni vrt inči so pregnali sovražnika, ki se je s težkimi izgubami umaknil do se-vernega pobocja visine. Podobno so izkrvaveli Francozi pri napadih na naše pozicije ob potoku Forges in od visine 344 proti sevem.
Zeneva, 24. avgusta. Agentura Radio poroča, da je bil franeoski vojni komite sklican na sejo v Elvseeju. Oficijozno pariško časopisje se trudi, da bi oblaiilo razočaranje, ki priče-nia vstajati vsled poteka sedanje faze nove ofenzive, ki ni ničesar drugega. kakor nadaljevanje taktike Joffra.
Wo!f:"3" urad poroča: Generalna ofenziva enttiUe je oslabela 25. avgusta na zapadni fronti in na vzhodu. Samo na italijanski fronti je bil boj nad vse silen. Kakor prejšnje dneve je vzplamtelo bojno delovanje y prostoru pri St. Oucntinu na raznih toč-kah do velike živahnosti. Od cpol-dneva je ležal razd'ralni ogenj načr-tema na Malakorf fermi in južno od tam. Proti večeru ie šio s posebno silo proti našim nanovo zavzetim pozicijam pri Gillemont fermi. Tu smo bili že dopoldne zavrnili deloma v bližlnskem ognju sovražni pro-tinapad. Ob 9. zvečer se je izvršil tu nov sovražni delni napad. Sem in tja valoveči ljuti boj je trajal vso noc. Sovraznik je imel tezke izdube. Od zgodn.Mh jutranjih ur leži težek ogenj na naših jarkih pri Colo^ne fermi. Po noči je sovražnik močno obstrelje-val z vžigamimi ^ranatarni St. Ouen-tin. Zgorelo ]e 15 poslopij, med njimi nunski somostan. Dočim je sovražni artiljerijski o^enj na zapadnem bre-^u popustil, je divjal na vzhodnem bregn Mose s skrajno silo. Od popol-dneva do noči je ležal težek o^enj vseh kalibrov na naših pozicijah od južno od Beaumonta do irozda Ca-mard. Ko se je danilo, se je ogenj stopnjeval do velike sile. Trditev so-vražnega uradnega poročila z dne 24. avj?usta, da so Fran.cozi v enem samem navalu zavzeli visino 304, lahko pripravi v zmoto. Visina 304 je bila že tri dni načrtoma opuščena.
Napad na Zeebriigge.
2eneva, 25. avgusta. Figraro poroča, da je flotilja malih angleških križark bombardirala včeraj Zee-briigge,         _________
Iz našega poročevalskega stana: V četrtek zvečer so napađll ruski od-delki s krepko podporo artilierije, naše straže zapadno od Brodov. Sovražnik se je moral pod ognjem naših strojnih pušk umakniti ter je pusti! na bojišču svoje mrtve. Enako smo zavrnili sovražne patrulje. kl so bile prodrle preko Zbmča.
Wolffov urad poroča: Na vzhod-ni fronti je potekel dan razmeroma mimo. Pri Logišinu severno od Pin-ska smo vjeli več mož   pri   patrnlj-
BoBtvftL
Stockbolm, 25. avgusta. Iz Pe-trograda poročajo, da je stranka boljševfkov izstopila iz državno-brambne konference.
Rusi fn Romuni. Btm, 25. avgusta. (Kor. u.) OIi-
som poročil romunskih listov so do-speli člani romunskegi parlamenta v Odeso. Zbornice pa najbrže ne bodo zborovale tam, marveć kje v notranji Rusiji.
London. 25. avgusta. (Kor. ur.) Odeški poročevalec „Timesa" poroča, da so ruski delavski in vojaški sovjeti v provincijalnih mestih zelo proti spre-jetju romunske kraljevske rodbine in romunske vlade v kakem ru^kem pro-vincijalnem mestu. Pristaši vseh revo-lucijonarnih organizacij v Chersonu se branijo proti temu, da bi se to mesto dalo romunski vladi na razpolago,
Stockhoim, 25. augusta. Zadnji Čas prihajajo sem številm Romuni iz Jassvja in Rusije, med njimi politiki in vojaške osebe. Ti izjavljajo, da je popolna katastrofa v Moldaviji neiz-ogibna in da je usoda Romunije v kratkem zapečatena. Rusko-romunske vojske stoje pred skrajno težavnim položajem. Oblasti so brez moči proti strašnemu pomanjkanju živil in proti nalezljivim boleznim, ki zahtevajo na ttsoče žrtev. Ruska vlada ima v Un-gheriju pripravljen separatni vlak za romunsko kraljevsko rodbino in za remunsko vlado. Zadnji čas je bilo izrečenih zopet sto obsodb na smrt, med njimi 80 proti Častnikom zaradi veleizdaje. V Rusiji ravnajo z romun-skimi begunci neverjetno surovo in zaničevahio. Moldavija je izpremenjena v kavkaško gubernijo. Vsi Romuni ob-žalujejo, da je prišlo tako daleč.
V Makedoniji je narasla toplota na 61*7° v solncu. Nemške letalske flotilje so metale bombe na Korico in sovražna taborišča južno od Bito-lja ter so opetovano uspesno napadle kolone s strojnimi puškami.
GRŠKO-FRANCOSKA 2VEZA.
Stockholm, 26. avgusta. (K. ur.) wStockholmer Telegram Byran* poroča, da je grško-franeoska alianca sklenjena.
Orška zbornica.
Atene, 24. avgusta. (Kor. urad.) „Agence Havas.* Zbornica je pričela včeraj z razmotrivanjem političnega položaja. Številni diplomati so bili na-vzoči. Prišli so tuđi Rhallis in nekateri poslana opozicije, Gunarisovih prista-šev pa ni bilo. Bivši minister Stratus (opozicija) je prvi govoril. Skušal je dokazati ustavnost razpusta venizeli-stične zbornice.
Grška „bela knjiga".
Agence Havas" javlja: V grškem parlamentu je minister Politis predlo-žil .belo knjigo". Rekel je, da bi se morala ta zbirka diplomatičnih doku-mentov imenovati »crna knjiga", ker so ti dokumenti dokaz zločinskega spekulantstva z najvišjimi interesi grške države ter sramotne lažnjivosti bivših voditcljev GrSke, njih moralične pro-padlosti in brezčastnosti. Doba, na katero se nanašajo ti dokumenti, je najčmejša v ćeli veliki rgodovini gr-škega naroda. „Bela knjiga* obsega 177 dokumentov glede alijance med Grško in med Srbijo. Politis je rekel, da je grški narod, ko je bila podpisa-na alijanska pogodba, imel pred sabo jasno besedilo. Srbija je imela po tej pogodbi popolno pravico, zahtevati grško pomoč\ zahtevala'jo je opetovano, a po krivdi tedanjih gTŠkih vo-diteljev je ni dobila. Po krivdi Grške je bila Srbija poražena, a to je prav za Grško nesreča. Sedanja grška vlada si je štela v dolžnost, obelodaniti vse dokumente, da spozna ves svet izdajstvo prejšnjih grških voditeljev.
Stookholmska konferenc«.
Amsterdam. 24. avgusta (K. u.) Stockholmski poročevalec wAllgemeen Handelsblada" je imel 18. t. m. razgovor z voditeljem socijalistične delav-ske stranke na Nizozemskem Trolstro, ter je ta izjavil:
Veliki razloček v stališču obeh bojujočih se strank napram stockholmski konferenci se da razlagati iz raz-ličnosti vojnih ciljev, ki sta si jih obe stranki postavili, namreč iz dejstva, da so centralne države mnenja, da ne morejo ničesar več pridobiti, če nadalju-jejo vojno, dočim so ententne države prepričane, da so do seđaj vedno Ie irgnbljale in da morajo svoj uspeh sele Crpati iz Ie v zraku visečih zmag in ir gospodarskih nasilnih sredstev. Nemdja nima vojnih ciljev, ki bi jih ne mogla doseći na podlagi današnje situacije potom sporazumnega miru. Že od 12. decembra 1916 se je izjavila pripravljeno za pogajanja.Iz tega se da sklepati, da je Nemčija v veli-kib potezah uravnala svoje nacrte na vzdrianje statusa quo. To bi bilo to* rej v soglasju i mirovno rezolucijo, sprejeto v državnem zboru.
Na vpraSanje, v koliko je pripisati nemikemu impehalizmo ali impe-
rlalizm« ententnih vlad izbruh vojne, nočem odgovarjati.  Če  pa   razmotri-
vamo stališče ententnih držav in njih vojni program, je po mojem mnenju neiipodbitno dognano, da so ententne države v tem stadiju vojne zastopnice najbolj agresivnega imperijalizma. Ententne države hočejo nadaljevati vojno, da izpodkopljejo deloma v Evropi, v se večji meri pa v Aziji politično integriteto in možnost gospodarskega razvoja centralnih držav ter da tako razširijo svoj lastni politični vpliv in svoje gospodarsko območje. Če so bile ententne države, česar pa niti ne tr-dim, niti ne zanikam, začetkom vojne v defenzivi, je njih pozicija v tem trenutku absolutno ofenzivna. Ker se da-do t2ki rilji uresničiti samo z nada-ijevanjem vojne do skrajnosti, zato se boji ententa naše konference kakor kuge. Nasprotno pa čakajo centralne države popolnoma mimo, ka; nrinese na ie delovanje v Stockholmt:. StaliŠČe ententnih držav je za razmišljajočega človeka vedno bolj zagonetno.
Stockholm, 25. avgusta. Brzojavka o glasovanju Labour party v Londonu ni bila pravilna. Za udeležbo na stockholmski konferenci je glasovalo 2,124.000 oseb, proti pa 175.000 oseb.
Stockholm, 25. avgusta. Da-nes od zimmervvaldske frakcije fran-coskih socijalistov sem dospeli odgovor vprašalne pole komiteja zagovarja izključitev onih članov iz internadjo-nale, ki delajo proti temeljnim principom socijalizma. Glede Alzacije in Lotarinške stoji frakcija na stališču, da je zavračati nadaljevanje vojne za zo-petno osvojitev Alzacije in Lotarinške.
Stockholm, 25. avgusta. (K. u) „Sozialdemokraten* priobčuje nacrt izjave, ki jo namerava angleška labour party podati na stockholmski konferenci. Glavne točke so tele: 1. Nem-ški imperializem je treba potlačiti. 2. Delavstvo se mora zvezati, da konca vojno. 3. Sprejme naj se rusko formulo: Brez aneksij. 4. Ustanoviti se mora zveza narodov. 5. Nemčija mora obnoviti Belgijo in ji dati odškodnino. 6. Konferenca zastopnikov balkanskih narodov ali mednarodna komisija naj odloči o balkanskih vprašanjih. 7. AI-zacija in Lotarinška pripadeta Franeoski. 8. Pokrajine z italijansko govore-čim prebivalstvom v Avstriji pripadejo Italiji. 9. Združeni Poljaki odločajo sami o svoji usodi. 10. Palestine* dobe Židje pod rnednarodno garancijo. 11. Carigrad se pretvori v prosto prista-nišče. 12. Afriške tropiške kolonije pridejo pod mednarodno upravo. 13. Mednarodna kontrola važnih živil. 14. PrepreČenje brezdclnosti. 15. Nobene gospodarske vojne. 16. Mednarodna obnovitev razdejanih pokrajin. 17. Pravna preiskava prestopkov posa-meznih in držav proti temeljnim zakonom človečnosti. 18. Obnovitev međ-narodnega prava. 19. Odstranitev tajne diplomacije.
Belgrad, 25. avgusta. Srbska socijalnodemokratična organizacija, ki je bila tud; povabljena, da se udeleži stockholmske konference, je sklenila, da jo zastopa bivši šef urednik stran-karskega lista wNovin" in tajnik soci-jalnodemokratične stranke v Srbiji Dušan Popović.
Nemški  državni  zbor.
Glavni odsek nemskega drž. zbora je imel 25. t. m. zopet sejo in se je bavil z novimi imenovanji za državne urade. Seje se je udeležil tuđi iz glav-nega stana vrnivši se državni kancelar dr. Michaelis. Ta je omenjal vodilne misli, ki jih je bil že 19. julija raz-ložil, da je namreč za vodstvo no-tranje politike potrebno tesnejše skupno delovanje med vlado in med velikimi strankami. Zato so bili na vodilna mesta poklicani možje, ki vživajo za-upanje velikih političnih strank. Da se olajša skupno delovanje vlade s strankami, se ustanove posebne svo-bodne komisije. V te naj pošljejo stranke sedem članov. Glede uredbe notranjih razmer na Nemškem, se je kancelar postavil na stališče, da se ni prenagliti. — O tem se je razvila daljša razprava; eni so bili za kan-celarjev nasvet, drugi pa ne.
Nemški dri, zbor v nasprotju z državnim kancelarjem.
V glavnem odseku nemskega dr-žavnega zbora je nastal konflikt z novim državnim kancelarjem dr. Mi-chaelisorn. Večina drž. zbora je 19. julija sprejela mirovno resolucijo in treba je bilo, da se pokaže, če stoji tuđi vlada na stališču te resolucije. Že pri prvera svojem nastopu je kancelar pokazal nekako zapetost, ki jo listi imenujejo tuđi neodkritosrčnost, Vsekako je kancelar v javni seji drž. zbora svoje stališče glede mirovne resolucije tako nejasno označil, da so njegov govor pozdravili s posebnim veseljem ravno tište stranke, ki hočejo vojno nadaljevati. Ta utis kance-larjevega govora je dal povod, da je večina drž. zbora zahteva 1 a, naj se kancelar jasno in določno izreče glede mirova« resolucije.   Nato je kancelar
izjavil, da sploh ni nikoli potrdil, da stoji vlada na stališču od večine drž. zbora sprejete mirovne resolucije. S tem pa se večina drž. zbora ni zadovoljila, glavni odsek je pretrgal svoja sejo in kancelar je, da se ogne očHneinu konfliktu,  hitro   odpotoval v
—  glavni   stan,  da mu  tam  povedo, kaj   mu  je   storiti ali izjaviti.    Slučaj je   nanesel,   da   je   imel   ravno v tem času   nemški    cesar   na   Flanderskem značilen   govor.    Dočim  se  je večina nemskega drž. zbora 19. julija slovesno izrekla  za  mir   potom  porazum-ljenja,   se je sedaj  cesar v svojem govoru na Flanderskem izrekel za boj do   premagnja  Angleške   in  za nemško-angleški konkurenčni boj. Prav z ozirom na  to  te  umijivo,   da vlada silna radovednost, kaj opravi kancelar v glavnem   stanu,   kajti   tam   se   mora zdaj   odločiti   vsa   zunanja   in   no-tranja     politika    NemČije.      Ni mala   stvar,   za   katero   gre;    prav   za prav  je treba  odločitve,   ali   naj velja volja većino  nemskega  drž. zbora   ali volja nemskega cesarja.
Ukrajinsko gibanje.
VI.
g. — Ko smo dovoljno zasledto-vali gibanje ukrajinskega naroda za svobodo Ukrajine in ko imamo jasno sliko o dosedanjih uspehih, moremo se ozreti tuđi na razmerje Ukrajin-cev v Galiciji in Bukovini nasproti onemu mogočnemu gibanju v Rusiji.
Zanimivo je, da je to razvmerje do pike podobno stališču gaiiških Poljakov nasproti — poljskemu vprašanju. Kakor so bili gališki Poljaki dejanski voditelji in prvi glasni-ki poljskega gibanja tuđi v Rusiji in na Poznanjskem. tako so tuđi gali-ško - buko vinski Ukrajinci prednjačili ukrajinskemu gibanju tuđi v Rusiji. Saj je bil lvovski profesor H r u-š e v s k i j že dolgo priznani voditelj Ukrajincev in je danes tamkaj prva osebnost v U. C. R. in v vladi sami.
—  Med gališkimi Poljaki so se osnovale prve legije, ki so pričele boj z Rusijo za —    osvoboditev    Poljske. Isto tako se je ustanovila tud! ukrajinska legija, ki se ni borila nič manj hrabro kakor   najhrabrejša   poljska, O znamenitih   Činih te   legije   bodo dejstva sele   objavljena;   doslej   so vse to namenoma   Dotajevali   vsled slabo razumevanega navdušenja   za poljske legije. — Dne 24. in 25. julija je bil v dunajskem parlamentu šesta-nek U. P. Z. zastopnikov vseh ukrajinskih strank in članov   osrednjega vodstva legij.  Takrat so izvolili no^ vo osrednje vodstvo ukrajinske   legije, ki sestoji  tako-le:   načelnik je deželni podmaršal v Bukovini državni poslanec profesor dr. S. Smal-Stockyj;    namestnika   drž. poslanec W. Sohajkevvč   in   W. Tem-n yckyi;    tajnik    R.   SoklynskyJ, blagajnik J.  Boberskvj;  člani dr. J. Makuh,   dr. S. Rudnyckyj,  A. Žuk. — To osrednje    vodstvo    izda pozneje kdaj zgodovino te ukrajinske legije ter njeno — delovanje.
V poslanski zbornici dne 30. maja t. 1. je podal v imenu U. P. Z. poslanec dr. Petruševrč državnopravno izjavo, v kateri je najprej podal zgodovinske podatke, kako je prišlo do sedanje Galicije, — protestoval proti nadalnjemu skupnemu življenju s Poljaki, proti nameravani avtono-miji Galicije, proti združevanju Vo-linije in sosednjih okrožij k   Poljski,
—  in z ozirom na rusko Ukrajino izjavil doslovno:    Zastopniki   avstrij-skih   Ukrajincev    najprisrčneje  po-zdravljajo prizadevanja ruskih Ukrajincev za dosego državnopravne sa-moodločbe, in izjavljajo, da   tuđi   v Avstriji ne opuste boja v ta namen, da priđe veliki ukrajinski   narod   na vsem svojem narodnem ozemlju   do svojega polnega prava.
Ukrajinsi poslanec Vityk je Izja-" ' v svojem govoru    dne   28. junija id drugim    tako:    Mi    zahtevamo Dbodno Ukrajino,   hoćemo se vlati sami, hočemo enkrat imeti mir, se moremo v bodočnosti razvijati. ;o bi pa bili prisiljeni ostati   tukaj, borno več trpeli dosedanjih muk težav našega naroda; ako je teklo . toliko krvi, je more   teci še.    Mi iročemo biti tukaj svobodni ...
Ze nekaj let ie strašil v Avstriji neki »Bund fiir die Befreiung der Ukrajina« (Zveza za osvobojenje Ukrajine). Izdajal je ćelo svoje glasilo v nemškem jeziku. Tendenca je bila ta» da bi se Ukrajina osvobodila carizma in se naslonila na Avstrijo. Toda avstrijske vlade so storile vse možno, da ta ideja ni mogla pridobiti src ukrajinskega naroda. Danes men-. ffe JCPS že nihč^ y^ ne= m$&j& U^Q
195   štev.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 2?. avgusta 1917.
Stran 3.
možnost. — Zato je tuđi oni »Bund« potihnil in nemško glasilo je prene-halo izhajati. — To deistvo samo veliko pove, da ni treba meni prav nič vec dostavljati.
Pred par meseci je bilo po nem-škem časopisju silno veliko tendenci-joznega pisarenja o ukrajinskom metropolitu grofu Szeptvckem. Bil je v ruskem »vjetništvu« in se je mogel vrniti domov. V Petrogradu je imel razna — posvetovanja z ministri, pred vsemi z ministrskim predsedni-kom grofom Lvovom. — Na Dunaju so mu prirejali velik sprejem, ali metropolit se je vsemu lepo izognil. Tuđi drugače je bil zelo molčeč in Čez njegove ustnice ni prišlo nič takega, kar bi moglo pograbiti nemško časo-pisje. — >NTovaje Vremja« je poro-čalo, da je poslal metropolit cesarju Karlu naslednjo izjava: Ko prodira zmagujoča avstrijska vojska v rusko Ukrajino, se rnorajo pred vsem resiti vojaška, pravna in cerkvena vpraša-nia. Samo posebi pa je umevno, da «e mora vse to zgoditi že pred mirovno konferenco, da bo ta postavljena pred dovršeno dejstvo in da se bo mogla Ukrajina že udeležiti mirovne konference kot — popolnoma neodvisna država. — Cesar Karei bi mogel imenovati najznamenitejšega. naJEtopuIarnejšega avstrijskega. voj-skovodjo za »Hetmana Ukrajine«.
Kakoršne ciljc zasleduje gro! Szeptickv s tako brzojavko cesarju Karlu, pač ni mogoče veđeti; polno resnico izvemo pozneje kdaj. — Eno pa je gotovo: Metropoliiu je pred vsem za — svobodno Ukrajino; oblika in »okvir« mu je docela postran-ska reč, s katero se more poljubno trgovati po geslu: kdo da več?!
Ker je hotel metropolit iti v Rim do papeža, je Italija izjavila, da — mu ne doveli prestopiti i talijansko mejo. Ne zaupajo mu preveč, ker igra dvoumno vlogo.
Politična vesti.
= Novo ministrstvo. Zopet na-znanjajo, da bo že prihodnje dni imenovano definitivno uradnisko mi-nistrstvo, kateremu bo predsednik dr. vitez Seidler. PoroČajo, da se novo ministrstvo ne bo dosti razlikovalo od sedanjega. Ministrstvu se mudi, da pripravi vse, kar treba, za jesensko zasedanje državnega zbora.
= Parlamentarne oriprave. Nem-*ki Nationalverband je sklican na torek. Stranka trdi, da bo novo ministrstvo do tedaj že ustanovljeno in hoče čim prej določiti svoje stališče do nove vlade. — Začetkom septembra bo v Krakovu zborovanje poljskih državnih in deželnih poslancev. Zlast delikatno je vprašanje, kdo naj postane načelnik poljskega kluba; ali naj izvoli klub stalnega načelnika ali naj ostane pri provizorijih. — Tuđi državnozborski odseki bodo začeli delati za prihodnji teden, med njimi tuđi odsek za prehrano. Ministrski predsednik je na-povedal veliko  akcijo glede prehrane.
= Kaj dela grof Czernin? Mariborska „Straža" poroča: Papežev mirovni predlog je sprejela nemška vlada, kakor se je Michaelis izrazil pred glavnim odborom đržavnega zbora, s simpatijami. Predno bo dala papežu konkreten odgovor, se bo še enkrat posvetovala z glavnim odsekom državnega zbora. Na Nemškem se da toraj ljudstvu, oziroma zastopnikom ljudstva priiožnost, da pove o takem važnem vprašanju, kakor je mirovno, ■uđi svoje mnenje. Kako pa je pri nas? Ko je grof Czernin prevzel vodstvo zunanjega ministrstva, se je upe-ljal v avstrijsko in sploh v vso sve-tovno javnost jako simpatično, ker se je jako odločno izrazil za mir. Toda vedno bolj jasno postaja, da vsa lju-bezen do miru ne izvira iz Czernino-vega srca, ampak iz srca našega mlađega cesar ja. Saj se je cesar še te dni izrazil napram odposlanstvu hrvatskega sabora: Gospoda naj bodo prepričana, da ta vojska ne bo niti dan dalje trpela, kakor bo neobhodno potrebno!* Vse, kar je Czernin storil za mir, je storil ne iz lastnega nagiba, ampak po volji cesarjevi. Grof Czernin, če prav nadarjen diplomat, ne vzame iz lastne volje nobene ini dative v roke, ampak se pusti le potiskati in porivati. Grof Czernin je v svojem srcu na strani nemške^a cesarja Viljema za nadaljevanje vojske, dokler jo Nemčija potrebuje, in le prisiljen služi tuđi svojemu cesarju. V tem mnenju nas potrjuje tuđi dejstvo, da je nemški voditelj Dobernig izrekel grofu Czerninu popolno zaupanje Nemcev. Da je prisiljena služba le ovira, je jasno. In za to smatramo grofa Czernina zaradi njegovih simpatij do vsenemških vojnih ciljev za veliko oviro cesarjevega mi-rovnega prizadevanja. Nujno potrebno bi iorej bilo, da bi tuđi grof Czernin bil navezan za mnenja ljudstva, oziroma ljudskih zastopnikov. Kako pri-đejo mnogoštevilni narodi do tega, da en sam nemški grof odločuje o nada-ljni vojski ali o miru, in sicer odločuje samo v smislu naših zaveznikov, a naših lastnih interesov noče spraviti v^os^edje? Že sedaj st lahko ustati
po dogovoru forum, pred katerim se vršijo posvetovanja zunanjega ministra z zastopniki ljudstva. Tekom časa pa se bo morala ustava v tem smislu spremeniti, da bo pri vprašanjih O vojski in miru tuđi ljudstvo obvezno in veljavno soodločevalo. Ljudstvo v vojski največ trpi, za to tuđi mora dobiti pravico, da soodločuje. To je dovolj znano, da pokojni cesar ni maral vojske, in da jo je v odločnem kronskem svetu izsilil grof Tisza ob vehementni podpori domobranskega ministra Georgija in tedaniega notra-njega ministra Heinolda. Od sedaj za-naprej naj odloča o vojni in miru cesar in ljudstvo, ne pa komodni, dobro zavarovani grofi in generali.
= Astri|5ka nemška socijalno-demokratična stranka. Na dan 28. decembra je sklican strankarski shod avstrijske nemške socijalne demokracije na Dunaj. Razpravljalo se bo na njem omirovnem vprašanju in o uresničenju politične demokracije in narodne avtonomije. Posebno pozornost posveea nemška demokracija drugi navedenih točk. Njeno načelno stališče je, da se mo-rajo demokratizirati občine in ustanoviti narodno enotna okrožna zastopstva.
= izobčena. Predstojnišvo vse-nemškega društva .Ostmark* je izdalo razglas, v katerem pravi, da odklunja zastopstvo vsenemških zahtev po po slancih Jagru in Wustu ter pravi, da ju ni več smatrati za Vsenemce. Iz-občenje je pri Vsenemdh že stara navada.
—  Madžarske  stranke   in   nova vlada.   Manjšina   ogrskega državnega zbora   zahteva,   naj   nova vlada že v prvi seji predloži natančen   nafrt   vo-lilne reforme. Stranka dela, to je većina državnega zbora, pa zahteva, da mora biti voliina reiorma sestavijena po njenih intencijah. Veliko vprašanje je, če najde novi ministrski  predsednik   način,   da  se  porazume z većino.   We-kerle   doslej  še  ni stopil v stik ne z većino, niti s predsedstvom državnega zbora.  Z  ozirom na to je većina po-oblasiila ztorničnega podpredsednika, da stopi po potrebi v njenem   imenu v zvezo z vlado.   Vsa ogrska  javnost se zanima,   kako se stvar razvije.   Tisza, ki ima vso večino na svoji strani, je na bojišču in se o njem nič ne ve, kake   misli   in   nazore   ima.   A   grof Khuen-Hedervarv   je    nekaj   povedal. Rekel je: L»e ohrani Wekerle popolnoma    program    prejšnje    Esterhazyjeve vlade,   potem   zavzame   stranka   dela proti njemu tisto stališče,   kakor proti Es*erhazyju. Ne tajim, da nam je jako žal, da je odstopil Esterhazv,   ker   je liberalec in pristaš dualizma.   Wekerle je sicer tuđi znan liberalec, a težko je trditi, da se mu posreči pripraviti parlament do harmoničnega deia. Ni ver-jetno, da bi se Wekerlu posrećilo   Io-Čiti od stranke dela kako večjo skupi-pino.   Grof Serenvi   ima  več osebnih prijateljev v stranki dela,   kakor   We-kerle, a tuđi on ni mogel stranke razbiti. — V stranki  dela   zatrjujejo,   da Wekerle   nima   pooblastila za razpust parlamenta   in   razpis   novih   volitev. Manjšina pa sodi,   da izvede Wekerle volilno reformo,   a če za njo ne dobi većine, da razpusti parlament.
= Bosanska krzi. Med skupnim finančnim ministrom baronom Bu-rianom in šefom bosanske vlade generalom Sarkotićem so nastale resne diference. Dočim hočejo na Dunaju, naj se začne v Bosni svobodnejši kurz, da bi ne moglo inozemstvo neprestano kričati o absolutizmu v Bosni, se pa vladni krogp v Sarajevu temu z vso silo upirajo. Tuđi je veliko na-sprotje zaradi vprašanja o delokro^u bosanske vlade in o delokrocru skup-nega ministrstva, jeli skunno ministrstvo le kontrolna oblast ali ima odlo-Čevalno pravico. Bosanski šef je zaradi tega ponudil demisijo, na kar sta bila on in Burian poklicana 14. t. m. na skupno avdijenco. S*var še ni remena in je bilo določeno, da mora priti bosanski šef 25. t. m. zopet na Dunaj. Njegov položaj je prekaren, ker so se pri zadnjih avdijencah vsi narodovi zastopniki bridko pritožili zaradi po-stopanja bosanske vlade in ker so tuđi nekateri merodajni voditelji bosanske vlade po posebnih svojih kvalitetan postali ne.nogoči. Morda bosta po novi avdijenci odstopila Burian in Sarkotić. Govori se zopet o Bilinskem, ker je edini med državn;ki, ki res pozna jugoslovansko vprašanje in ima stare osebne stike z jugoslovanskimi politiki.
Dnevne vesti.
—  Odlikovanje. Signum laudis z meČi so dobili stotnik - provijantnik Franc Pintar, nadporočnik    Leopold Pretner in poročnik Makso   Prezelj, vsi pri 17. pp.. poroćnik dr. Bronislav Pišer pri 27. pp. in poroenika   Ivan Kolman in Mihael Župan   pri 77. pp. Srebrno hrabrostno svetinjo   1. razreda so dobili praporščak V. Lavren-čič, kadetje Ivan Potočnik.  Friderik Fettich - Frankhefm-. Jernej Tavčar. Anton Grusovin, Anton Rode in Kon-
in Oton Zure, četovodia Jos. Boško-vič in Franc Ahčin, enol. prost, kor-poral Jos. Cernuta, korporali Mihael Cernuta, Josip Kužnik, Martin Re-žek, Josip listine, Ivan Kucia, Franc Turk in Lcopoid Panek, desetniki Iv. Župan, Franc Bevec in Karei Župan-Čič ter strelca Rudolt Marušič in Jos. Rozman pri strclskem polku št. 2.
—  Odlikovan je bil z zlatim križem  praporščak   Crnest   Cuček, doma pri Sv. Rupertu v Slov. gorici na štajerskom.
—  Pri zadnjem letalskem  napadu 14. t. m. na Benetke, ie bil ranjen pomorski praporščak gosDod   Vladimir Trost, najstarejši   sin  ^. Karola Trosta, nadučitelja v St. Jerneju na Dolenjskem.    Za   izredno   hrabrost pred sovražnikom je   prejel   imenovani srebrno hrabrostno svetinjo.
—      Imenovanje.      Praporščak Slavko Č r n i g o j iz Sv. Križa    na \ ipavskem, sedaj na romunskem bojišču je imenovan s 1. avgustom t. 1. za poročnika.
—  Pade! je na tirolskem bojišču, dne 20. avgusta 1917 ob 9. uri zvečer junaške    smrti    poročnik    France Kvas,                      pešpolka, sedaj dodeljen nekemu »Sturmbaonu-   pri jurišu   neke   važne   postojanke   na Monte Majo v Severni Italiji. O njem se nam piše:  Tihi,  prijazni in nadar-jeni Franček je bil priljubljen povsod in vsakega, ki ga je poznal, bode   ta ialostna novica zelo pretresla — in niti ta želja se mu ni izpolnila, da bi ležal v domaći grudi, katero je tako vroče ljubil. Prisedši koinaj iz težkih bojev na Ortigari, dohitela ga je sedaj neizprosna smrt — in kakor da bi znaL kaj ga caka, poslovil se je par ur prejc v lepih besedah. Zraven vo-iaškega zaslužnega križea IIT. razreda, velike srebrne, Karlovega križea, caka ga še odlikovanje, katerega pa se ne bode   več   veselih   Častnega spomina, dragi Franček, Tvojih tova-rišev si gotov! — Dne 21. t. m. zvečer   je    kos    sovražnega     izstrelka usmrtil desetnika Lenarta    B i z j a -k a. Pokojnik je bil doma iz Podbrda ob Baci in zapušča mater,  vdovo jn troje otrok v nežni starosti. Pokojnik je bil vri in značajen naroden mož.
—  Ustrelil se ie snoči iz nezna-nega vzroka rezervni nadporočnik in stud. iur. gospod Ivo Hrašovec, sin gospoda nadzornika in načelnika obratnega urada državne železnice v Ljubljani. Pokojni je bil jako inteli-genten in značajen narodnjak  in  je užival splošne simpatije Tekom vojne je bil jako težko ranjen v nogo, a je okreval in zopet nastopil vojaško službo. Tuđi več odlikovanj si je pri-dobil na bojiščih. Čestitemu gospodu nadzorniku izrekamo na tej    bridki izgubi iskreno sožalje!
—  Signalni rog, ki ga je mestna občina darovala domačemu pešpolku št. 17, je razstavljen v izložbi firme Mejač v Prešernovi ulici. Rog je od srebra,    ima dvojezičen  napis in  je res krasno delo.    Koliko je še onih slovenskih mož in fantov,    ki so   ta izraz Ijubljanskega   mesta priborili s svojo srčno krvjo domačemu polku?
—  C. in kr. vojno ministrstvo je obvestilo c. kr. poljedelsko   ministrstvo,    da je tovarna za izdelovanje municije v Wollersdorfu opustila izdelovanje lovskih patronov.    Izdelovanje patronov in zapošiljatev istih bode odslej oskrbovala neka tovarna, ki se bode sele ustanovila in ki jo zastopa sedaj cesarski svetnik Tho-mas na Dunaju I., Petersplatz 4. Na-ročbe nišo odslej več nasloviti na c. in kr. topničarsko orožno skladišče in ne na založnike smodnika.
—   »Slovenska   Matica«.   Izkaz članov,   ki so plaćali od 2. avgusta t. 1. dalje članarino:  Za leto 1914.: Tomšič Fran v Vidmu, Badiura Ru-dolf v Ljubljani, Est - Delakova Mara v Lebringu, Slokar A. v Lokovcu, Hmelak Fran v Loknvcu.    Sabločan Mina, v Glinju, Dekleva Fran v Pu-Iju, ^a^ar Mijo na Klancu, HorvatiČ Andrej v Lupoglavi, Sepe Ljtidomila v Polšniku. Kovačič Frnn v Mariboru. Praprotnik Fran v Mozirju. Šola v Mozirju, Cernjavič Jakob, Gomil-sek Madimir, Oset Fran, Pilih Drago, Pipan Janko, Sajovic Vinko, Vi-čič Ivan. vsi v Trbovljah.    Za    leto 1917.: Jenko Jože v Predingu, Seidl Ferdinand v Novem mestu, Ilaš Hin-ko v Lupoglavi, Ferlan    Štetan    na Dunaju,    Milavec Adolf v Ljubljani, dr. Fran Zbašnik v Ljubljani,    Štebi Alojzija v Ljubljani, Fusrina Vojteh v Ljubljani, Kogovšek Ivan v Mozirju, Oogala Fran v Ljubljani, Duje Slavko, vojna pošta, Kranjc Vekoslav v Smarju,    Sevnik    Anica v Kozjem, Vales Josip v Jesenicah, Mfakar Karei v Št. Petru, Pokorn Toma? v Št. Petru, Erzin L. v Celovcu, B:Tor F. v Pulju,    Šinek    Rajko v /I     -ebu, Salamun    Bernardin v   P<         liku, Korošec Josip v Negovi. P.        Anton v Ljubljani je plačal uc      -> za 1914.,  1915., 1916. in 1917. :     . 2i-rovnik MInka v Ljubljani za !. 1914. in 1917., dr. Fran Zavrnik, vojna pošta, za 1914. in 1917., Sknmar Marija v Trstu za 1. 1914., 1915. in 191b.,
&*i jat« juLgfU »l m**m&^
1916. in 1917., Dobida Josip v Ljubljani za I. 1914., 1915., 1916. in 1917.
—   Pravna   pripomoć za vojno-poškodovance s Hrvatsko - Slavon-skega. Glasom obvestila "c. in kr. vo-jaškega   poveljstva v Gradcu z dne 13. avgusta 1917 M. A. št. 145.534/J. R./H., dobivajo vojni poškodovanci s Hrvatskega in Slavonskega,    ki po-trebujejo pravno pripomoć*   vsa potrebna pravna pojasnila   brezplačno od deželne komisije za skrb za vojne invalide v Zagrebu.
—  Umrla ie gospa Marija M e-s o j e d e c, soproga c. kr. poštnega poduradnika. Bila je blaga mati svojim Ijubečim otrokom. Ni ji bilo dano dočakati in Še enkrat \ideti sina iz ruskega vjetništva.
—  Umrla je gospa Marija Drenove c, soproga poduradnika   drž. železnice Josipa Drenovca. P. v m.!
—  V Vodmatu pri Ljubljani   je umrla hčerka gosp. Svetliča,    Ma-ruška.
— V Bad Aussee je umrla gospa Ivanka S ! a d i č roj. Eržen, po dva-dnevni bolezni. Blag ji spomin!
—    Firme,    ki  imajo  kupčijske z\eze s tvrdko van Messel v Rotter-damu,    dobe v pisarni    trgovske in obrtniske zbornice v Ljubljani važno informacijo o tej tvrdki.
—  Za deiavce in delavke! C. kr. tvornica za municijo v Wollersdorfu pri Dunaj. Novem mestu pozivlja de-lavce in delavke, ki so stari od 15 do 60 let, da lahko tam vstopijo v delo. S seboj morajo   prinesti    delavsko knjižico in zdravniško   spričevalo o delazmožnosti. Plača znaša najmanj 5 kron na dan in stanovanje v bara-kah in hrana. Transportne stroške do tovarne    plača    tovarniško vodstvo. Transport odide iz Ljubljane, kadar se nabere zadostno število delavcev. Podrobnejši    podatki    se    izvedo v ekspeditu mestnega magistrata Ijubljanskega.
Obcni zbor društva za otroško varstvo in miadinsko skrb v Ilirski Bistrici se vrši v torek, dne 28. avgusta 1917 v hotelu »Ilirija« z navad-nim dnevnim redom. Začetek ob 4. popoldne.
Smrtno se je ponesrečil ob eksploziji v Benin^u pri Gradcu črno-vojnik Primož P a k i č iz Sodražice. Pri tej nesreči je bil ubit tuđi črno-vojnik Vinko D u k i ć iz Kastva.
Cesarska sJavnost v Maribor«. V nedeljo, dne 19. avgusta so obha-jala pod okriljem moške podružnice Ciril in Metodove družbe vsa mariborska narodna društva obeh slovenskih taborov cesarjev rojstni dan. Slavnost je uspela nad vse pričako-vanje izborno. Nad 2000 ljudi se je zbralo brez posebne agitacije, veči-noma iz mariborske okolice. O naj-lepšem vremenu je napolnilo občin-sno že dolgo pred določenim časom prostorno dvorišče Narodnega doma do zadnjega kotička. Godba je svirala na občo zadovoJinost. Pevci so zapeli kot prvo točko slavnosti primerno Nedvedovo pesem »Avstri-ja moja«. Vrhunec navdušenja je na-stal, ko je nastopil naš slavni ljudski govornik prof. dr. Anton Medved in slavil z vznesenimi besedami cesarja Karla I. Neštetokrat je prekinilo viharno ploskanje krasni govor. In ko je ob koncu pozval govornik ob-činstvo, da zakliče mlađemu vladar-ju trikratni >Živio!«, ie zagrmel pravi orkan, da se je slišalo po vsem mestu. Godba udari avstrijsko himno in vse občinstvo zapoje z nepopis-nim navdušenjem tri kitice cesarske pesmi. Nato sklene vsa mnogobrojna množica enoglasno, da se posije cesarju na Dunaj brzojavno vdanostna izjava. Milo se je storilo človeku, če je pomislil ob tolikem navdušenju, da so ta tako zvesti in vdani narod Nem-ci na tako nečuven način blatili kot narod veleizdajalcev, ga zapirali jn mučili na neverjetni način in mu še končno ne privoščili cesarjeve milosti. Tuđi nekai mariborskih Nemcev je prišlo na slavnost. Nobcn Slovence se ni spodtikal nad tem, brez vsake nestrpnosti smo poslušali v svoji sredini nemški jezik, četudi vemo. da vržejo Nemci pri svojih slavnostih vsakega Slovenca na cesto, če se drzne govoriti slpvensko. Pač pa so se čudili ti ljuđje, ki so pričakovali seveda samo veleizdajo, obči patrijotični navdušenosti in so govorili z vsem priznanjem o slavnosti. Veselo vrvenje je nastalo ob začetku tombole. Pripravljalni odbor je izvedel srečno misel, da je preskrbel kot dobitke večinoma dra-gocena živila, ki so jih darovali pre-možnejši narodnjaku Z veseljem smo opažali, da so dobivali te dobitke Ijudje, ki so jih pogrešali doma, med temi tuđi nekai slovenskih beguncev z juga. Po tomboli se je razvila prosta zabava. Ljudje, ki se nišo videli že ves čas te vojne, so se sešli prvič in pri vsaki četrtf mizi se je začelo veselo petje narodnih in umetnih pesmi. Dolgo Iočeni prijatelji so se obiemalf ob veselem snidenju in vob-če je zavladala želja, da naj se vrši
podobna riavggja agggjx toftm
času. Nikdo ni bil čemern zaradi dof-gočasne postrežbe, ki pri toliki mno-žici očividno ni bila kos svoji nalogi, nikdo ozlovoljen zaradi pomanjkanja prostora. Seveda bi uspela slavnost še lepše, ko bi se lahko vršila v veliki in mali gledališki dvorani ter V čitalniških prostorih. Žalibog so pa vsi ti prostori še vedno zasedeni po vojaštvu. Narodni dom je edino privatno poslopje v celem Mariboru, ki ga še vojaki navzlic vsem prošnjam nišo izpraznili, ker jim nemška mestna uprava noče preskrbeti drugih prostorov. Boje se pač mariborski Vsenemci, da bi potem zopet oživeto slovensko gledališče in bi se zopet vzbudil slovenski živelj v Mariboru, ki so ga držali ves čas vojne siloma k tlom in ga hočejo sploh utajiti. Nas pa je navdala razun slavnostnega navdušenja tuđi vesela zavest, da je ostal poleg avstrijskega tuđi narodni čut v slovenski mariborski okolici navzlic vsem preganjanjem še nepo-teptan. Kar se tiče gmotne strani pri-reditve. bo uspeh gotovo ravnotako razveseljiv in invalidi in vdove in sirote padlih vojakov mariborskega okraja bodo dobili lepo vsoto, ki jo jim daruje domaće slovensko občinstvo kot znak priznanja njihove hrabrosti, ki zadrzuje z občudovanja vrednim junaštvom sovražne navale navadno ravno tam, kjer potrebujejo najsilnejših in najsrčnejših junakov. Strašna nesreća je zadela vse štajersko nemštvo. Gospod Rapoc v Mariboru je kupil hišo in kavarno Pavla Ruppnika v Mariboru za 8U tisoč kron. »Tagespošta« je kar iz sebe obupana, da je »nemška posest« prišla v slovenske roke.
RdZtie Sti/dfL
*  Jugoslovanski časopis v Petrogradu. Kakor poroča : Novoe Vrem-ja«, je izšla pred kratkim v Petrogradu številka jugfoslovanskega   časopisa, ki ga izdajajo v Kijevu biva-joči Jugoslovani.     List izhaja v hr-vatsko-srbskem in v ruskem jeziku.
■* Tabak ministerijalneRa svet-nlKa. V finančnem ministrstvu na Dunaju službujoči ministeriialn! svetnik dr. Luzardo je na parniku donav-ske parobrodne družbe pozabil kovčeg. Najditelj ga je izrocil enemu uradniku ladje in ta je po?ledal, kaj je v kočegu. Našel je v njeni 210 pa-ketev tobaka za pipo. Seveda je bila stvar tak oj pregledna. Gospod mini-s ter i jalni svetnik je dobil, bog ve po kakih ovinkih, 210 paketov tabaka in jih je nesel na deželo. Kovčeg s tabakom je bil gosp. miiiisterijalnernu svetniku seveda povrnjen: jezikavi ljudje pa so delali svoje opombe, z ozirom na to, da je tobačna uprava podrejena finančnemu    ministrstvu.
*  General  Kornflov.   Italijansk? -Secolo« prijavlja dopis    o   ruskem generalisimu Kornilovu. Med drugim pravi, da je prišla demisija generala Brusilova   popolnoma   nepriČakova-no, ker se je ta v vsem   soglašal   s Kerenskim. Sele zadnje čaše so se pokazali med Brusilovom in Kerenskim razločki v    naziranju    glede    novih operacij in BrusUov je odstopil. Me-sto generalisima je   moral   prevzeti Komilov, dasi se je tega na vso moč branil. Prevzel je to mesto v najtež-jem času ruske zgodovine. Kornilov je samozavesten mož, ki   ne   pozna straha; njegovo življenje je vrsta do-kazov smelosti in eneržije.   Zano je, da ni imel nikdar protekcije in da se ima samo svoji sposobnosti in stra-. regiji zahvaliti, da ie v starosti 47 let postal zapovednik ćele ruske arma« de. Kom:lov Je sin siromašnega sibir-skega kozaka, do 13. leta je jahal le divje konje in ni znal ne pisati, ne čitati. A ko se je začel učiti,   je   tako napredovah da je bil v starosti 16 let sprejet v kadetno Solo. Njegova kva~ lifikacija je bila tako sijajna, da je bil sprejet takoj v generalni štab.   Učil se je vedno hitro, govori vse svetov*. ne jezike in je specijalist za orijentaN na narečja. Po telesu je atlet in iiua črnc mongolske oči.   Njegov beg   iz avstrijskega vojnega   vjetništva   je znan, manj   pa je   znana   herojska ostroumnost, s katero je izvedel svoj nacrt. V začetku je poskušal   priti v bolnišnico, misleč, da bi   mogel   od tam laglje pobegniti.  V ta namen ni 14 dni ničesar jedel in tako   shujšal, da ga je zdravnik poslal v bolniSnico. Tam se je mudil le tri ani in v tem času žc pripravil svoj beg. Kornilov je hlađen in trezen presolevalec voj-i nih dogodkov. Ko je ofenziva pri Ko-lomeji dobro uspevala in je   dobivat Kornilov iz vseh krajev Rusije brzojavne častitke, je ostal sam silno ne-< zaupen ter je rekel časnikarju  Bre-sovskemu:    Z drugo armado bi pro-drl do Lvova. a s to četo ne. čim bodo decimirani za juriš sposobni bata« ljoni, bom žrtev sovražne protiofen-žive. Tako se je tuđi   zgodilo.   Zdaj mu je prva skrb,   obnoviti  samoza* vest armade. Rusi oficirji. piše >Se-colo« so odlični kakor franeoski   in stoječ v prvih vrstan od  Baltiškega morja do Trapezunta. vedno pripravljeni žrtvovati življenje.   Pri   ZjripJi oleuzlvi iih ifi na^ttn usk ****&*   *       '
Stran 4.                                                                                                    .SLOVENSKI   NAROD', dne 27. avgusta 1917.                            __________________________________195. štev.
Pravca o vedenju pri le-talskih napadih.
1.) Za slučaj, da je prijavljen polet sovražnih lctalcev proti Ljubljani, se odredi priprava na letalne,
katera se naznani po dnevu z rdečo zastavo, po noći z rdečo svetiljko, ki se izobesi na stolpu ljubljanskega grada. Vsakdo naj pazi na znamenje „letalski alarm"!
2.) Ako preti nevarnost sovražnih letalcev, se odredi  lotalshi alarm s ; tem, da se oddasta dva strela iz topov na Gornjem  Rožniku, da za-piskajo  ponovno   sirene  v pri-mernih presledkih,  da  dajo   policijski : stražniki   zapored več   žvižgov   na piščalko   in   da   vojaki    zatro-bijo   ponovno   prve   takte   r e -iretnega   signala   (mirozova)   na i cestah in trgih. Konec letalskega ; alarma, odnosno znamenje, da ne- ; varnosti   ni   več, sebo naznanilo j z zvonenjem  na gradu.    Ako se aovraini letalci zopet povrnejo,   se bo ! dalo     iznova     znamenje     „letalski I alarm*'.                                         1
3.) V slučaju letalskega alarma je pred vsem dolžnost vsakega, da je I rairen in preudaren, da se rado-voljno in hitro pokori ukazom uradnih organov in da jih podpira pri izvršitvi njihove naloge.
4.) Telefonski pogovori, izvzemši naznanil požara in nezgod, so za časa letalskega alarma prepovedan:.
5.) Kdor je na prostem, naj si poišče brez prenagljenja kritja v hiSnih vežah, katere je irneti do zatvorae ure veznih vrat tako od prte, -da se more takoj v vežo; osebam, ki iščejo zavetja, je dovoliti vhod. Najbolje je ostati v spodnjih nadstropjih. Gnječe — tuđi v kleteh — se je ogibati. Kdor na prostem polju ne more dobiti zavetišča, naj se vleže na tla. Zbiranje po cestah in trgih je brezpogojno opustiti.               •
6.) Na strehe in balkone hoditi je prepovedano. Nevarno je tuđi postajati pri oknih. Zlasti je skrbeti, da se ogenj in luč pravilno zavaruie; z a slučaj, da se izvrši letalski napad po noči.jevsako raz-svetljavo na zunaj preprečiti. j Oknice, šaluzije in druge take naprave je po dnevu in po noči zapreti.            •
7.) Na  kraje,kjer   sopadle bombe,   se ne   sme.    Bombe, ki se nišo   razpočile,   kakor   tuđi ! dele     izstrelkov,    zlasti     vži- ! galce, je   pustiti   ležati   in   se jih ne sme dotakniti.   Kraje, kjer j leže, je takoj   naznaniti   najbližii var-nostni  straži,  odnosno najbližji  orož-niški postaji ali etapnemu štacijskemu . poveljstvu.    Ako    se    začuti   poseben ; duh, se   je   radi   nevarnosti   vdinanja j stnipenih   plinov  odstraniti od   dotič- ■ nega kraja.                                            !
8.) Zdravniško pomoč je poiskati potom etapnega štacijskega poveljsUa.
9.) Otroke je primerno  po- ; učiti.                                                    |
10.) Promet  z vozmi   vsake1 VTSte, kakor  tuđi promet  cesine že- j leznice je   za   časa   letalskega  alarma : ustaviti.   Vpreženi   vozovi   ali avto- i mobili se imajo pod nadzorstvom vodnikov   ustaviti   na    predpisani    vozni strani, odnosno imajo ostati na svojih stojiščih. Prestopki teh odredb se bodo kaznovali do določbah ces. naredbe z dne 20. aprila   1854,   drž. zak. št. 96. :
Izdajatelj in odgovorni urednik:       f
Valentlu  Kopitar. Lastutna In tlsk »Narodne tiskarne«.
PRODAJA! KA
mltjsa moč, zmožna mešane stroke, leli prlmerne »lnibe,                                28oi
Prijazne ponudbe pod „Prodaj a i ka 1001 ISOf na upravn. »Slov. Naroda«.
KONJAK
d—IIIlmii   im   vina   lastnega   pridelka
Pri oslabelosti od starosti in želodćni i tež-kočah je iz vina destiliran star konjak že stoletia znano preizkuSeno okrepčiio. 12 let Staroga v 4 pollitrskih steklenicah po'ljem franko za 40 K, mlajšejra 3 letnega, čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganie v udih, 4 pollitrske stekle-niče 32 K. 3 litra vinske ga tcnmja 23 K.
Benedikt Hertl, velaposestnlk,
graStiM 6olfce pri Konjicah, Štajersko.
1
Viktor Hrasovec, nadzornik in načelnik obratnega urada c. kr. državne železnice v Ljubljani naznanja v svojem, v imenu svoje soproge Mlci ter vsfh ostali sorodnikov, vsnm prijateljem in znancem pretužno vest, da je njegov iskrenoljufcljeni sin, gospod
Ivo Hrašovec
Stu_.  iur.   in  c. kr.   nadporotnik v r.f   imejltelj Signum Laudlss,  zasSuinega  križca,   Karlovega
Cetnega križa
v nedeljo dne 26. avgusta  nenadoma preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek dne 28 avpusta 1917 ob 4 uri p >polđne iz poslopja državnega kolodvora v Šiski pri Ljubljan« na pokopaliSče k Sv   Križu v  Ljubljani.
V Ljubljani, dne 27. avgusta  1917.
Venci se hvatežno  odklanjajo.
Josip Mesojedec, c krv poštni poduradnik, neznanja v svojem in v imenu svojih otrok, \:,cm sorođnikom, prijateljem in znancem, da je njegova iskreno ljubljena soproga,  oziroma mati
Marija fiesojedec
danes ob 3. uri zjutraj po dolgotrajni, mukapolni bolezni, previđena z zad-n;imi tolal'M,  se preselila v boSjše življenje.
Pogreb nepozabne rajnke se vrši jutri dne 28. avgusta t. 1. ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti, Jenkova ulica št.  10 na pokopališče k sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi sv. Petra.
V LJUBLJANI, dne 27. avgusta 1917.                                   2828
V lastnem imenu, v imenu svoje hčerke in sine*ka. kakor v imenu vseh drugih scrodnikov, naznanjam pretresujočo vest, da je Vsegamo-gcčnemu dopadlo odpok'.icati moja nad vse ljubljeno 2eno in predobro mamico, oziroma hčerko, sestro in svakinjo, gospo
i         i        ^r     iev          ^ v
v poinem cvetu življenja, po komaj dvadnevni bolezni, med svoje iz-voljene.
Pogreb predrage se vrši v ponedeljek, dne 27 avgusta iz hiše žalosti vila »Vindobona* na tukaišnje pokopaliSČe.
Bodi jej lahka zemlja v tujini.                                                2824
BAD AUSSEE, Gorenje Štajersko, dne 25. avgusta 1917.
7ran 31adić; s^pro?. ti vica, ^čerka. Franek, sinček. Franc in Tona,
brata.   Marija  Sladi*,  tašča.  Vinko   Sladić.  svak.   KataUl«  Erien,
svakm a. Vsi dragi sorodnlkl.
Zahvala.
Za obile dokaze iskrene^a sočutja povodom smrti naSega srČnoljubljenega brata oriroma strica,  gospoda
Antona Rosmanna
trgovca
za krasno   darovano  cvetje ter za obilo udeležbo pri pogrebu izrckajo svojo globokočutečo zahvalo
2826                                        žatujotf ostali.
LJUBLJANA   dne 27. avgu^a 1917.
Naznanjamo  vsem   sorodnikom  in  znancem  prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena in nepozabna hčerka
danes   ob   J 29.   uri   zvečer,   stara  9  mesecev,   po kratki hudi boiezni zaspala za vedno.
UDMAT pri LJUBLJANI, dne 26. avgusta 1917. 2827                                             Rodbina Svetlit.
Za   {»rihodafe   £ols**o  leto   i Scem  za grsenlio trjjv- tcća;:a v bo'.^l hiš!
hrano ia stanovanje
Želi se, da je glasovir na razrolago.   Nekaj
odrlačila bode mo2no v naturaluah. Ponudhe
na fiabrlfel  Erien,  Zapute   pri Lescah,
Borenlsko.                   2822
=====  15Je se   =====
v KINO IDEAL.
Vstop tako}.          2807 i
Fran  Marolt, Liubliana«
Slovenske            1035
vojošks na* peii
za  E T50 ali  1*80  se   dobe   Se. Po pošti 20 ▼■  več.  Najlepše darilo!
Kupujem in prodajam.
bođisi pohlitvo, iteklenlaof ie-
lezo, mllco,  porcelaD, oroi]ef
podove, itar denar, splob vse,
; kar ]• najman] 50 let staro.
I    Obenem kupim staro zobovje. Posredujem za hiše, zemljišna itd.
Albert Derganc
I briveo In koneesiionlraoi starinar
Ljubljana, franžiškanska ulica 10,
X Bratje Sch5n /t
Dunaj, |M Fischerstiege itv. 8«
dobavljalo   po   najnlljlh   conah,  pri recelni in toCni postraf bi:
svilene trakove, tkane trakove, železni natiči
za sukanec, stremene,  besereporte, volno v
klobčičih, Čipke, vezenine, gumbe iz ko§ča-
kovine, biserne   matice, sukanca,  zaponske
in modne gumbe, vse vrste igel, naramnice,
sortirane 2ec?ne nožice, škarje, cevt iz višenj,
ustnike, cigaretne doze in za tobak, porcela-
naste pipe, zobne creme in ščetke, denarnice,
iistnice,   ključavnice,   varovalce   podplatov,
žeblje,   pisemski   papir,   notese,   bilježnice,
: svinčnike,  Crtala, tablice, peresa,   žepna  in
i  ogledala na stojalih, krtače za obleke, blato,
|  pleskanje, za pasto in snaZenje,  harmonike,
i  biče, jedilno orodje, različne žlice,  glavnike
za česanje, žepne in zoDer prah,  celulojdne
lasnice in zaponke, gumijevi otroški   ustniki,
montaže, ter vse vrste  nurnberškega   blaga
in drobnin. — Cenik se na  željo po§lje.
i         —---------------------------------------------------------_—-       i
.                                                                                                       t
!           Zelo  rada   Vam   sporočam,   da   so
[    I    uspeh! vporabe Vašega krema
UUHONei
sifajni,  tako  da    prekosl   vio  z   j glasao   reklamo   hvaljene kreme.    !
Učinek sp pojavlja, v tem, da napravi    '
polt neino, da poittne prolna ln  | m nt raii.
i                         Anuška Bernhardtova,
|                   članica opere mest. gledališča   i
na Kral. Vinogradich           i
Izdeluje   Laboratoiif Hera, Praga-   > VriOTic«, Halek ul. 39,  tel- 6443.   \
Veliki lonček 3 K,   srednji K 1*50, za    ; poskuSnio   60 vin    —   Pošilja   se  po pošti   proti   vposlatvi    zneska z  dodatkom 60 v za porto.
1         ZalogavLjubljani: Lekarna
'   L pL, Trnkocsj.                    2084-1.
i
Lepo m3b!oyano SOBO
ište saznostojna dama, će rnotno s prehrano, pri bolisi rodbini.      2816 Kdo, pove upravmštvo »Slov. Naroda«.
Neblovano stanovanje
dve sobi in kuhinja, po-)0lnoma separirano, se ođda bol<si drsltn! takof. — Pismene ponudbe   pod   „V   blizini   zvexde  2S^5"
na upravništvo »Slovenskega Naroda.   2825
Dober šlvalnl stro] Juser"
se proda, Slomftkova ulica št 6, Ljubljana,             2814
Postelja se proda
pri Krulcu, Žibertova ulica 159, &iška — LJubllana.      2818
Ucenko k šivanju
iftče ga. Michaliček,  Ljubljana, Lingarieva ulica št 2.   2815
Od 1. septembra naprej zopet
poucujem klavir.
Aneta Potoćnik, Clgaletova ulica št 4/ n. nadstropie, L'nblfana.                 2820
Moško kolo
gosli in citre, prodam,
vse dobro obranjeno.   2793 Naslov pove   upravu. »Slov. Naroda«.
Pisalni stroj
broi   napakOf   dobro   obranjen,
se proda.           2797
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
Posestoo z sostllno
le aa orodaj,  za letovišče primerno, v
okolici Turjaka na  Dolenjskem,  pol ure od
kolodvora. Cena 20.000 kron.     2787
Kje, pove upravništvo »Slovensk. Naroda«.
Stresna opeka
zarezana in navađna, se dobi pri
Antonu Steinerjuf
mestnemu tesarskemu mojstru, Jera« nova ulica it. 13f Ljubljana.   2779
Kupim takoj dva nova ali dobro obranjena
mlina za koruzo
kakor tndi za vsa droga žita. —
Pripravna morata biti za parni pogon. Takojšnje nonudbe naj se poŠljejo na :
Anton Medvedić, Klana. Istra.
JiiTlKIIMS"«LIolIjaDi.
sprejme vojaščine prostega
SLUGO.
Okoli 200 m3 dru
bahovih in javorjovib se na deblu«
v 24 km od Ljubljane ugodno ležečem gozdu odda« Cene: polena 24 kron oklestki 20 K,  butare po 50 vinarjev.
Naslov se izve v upr. »Slov. Naroda«. 2817
Podružnica Ljubljana. JADRANSKA   RANKA Podružnica Ljubljana.
Oelniika glavnica: K 12.00O.O0O. «>.f*»-^*V«"- l>Jl\n      a#.TH^MVra Rei«rw«s ekreg K 1,000,000.-.
obrestovanju. Dviga se lahko vsak dan brcz oiira na mora-                 Fodminioo i             UDAJA s Cckc, nakaznicc in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
torij. Rentni davek plača banka iz svojega.                              dIHIT111*       ftiiSt*        1MUB PBEDUJME: na blago, ležeče v javnih skladiščih.
KUPUJE Df »a0JM^^^                                                            I   l;^^         jgg*    |   FMTXEMA: BorZoa nar^la in jih izvršnje najkulantneje.
Brzojavni naslovi JADRANSKA.                                                            to                                             Telefon ftt. 257.